geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 1969 Borut Belec Transformacija vinorodne pokrajine vzhodnih Slovenskih goric v luči socialno geografskih procesov UVOD Namen prispevka je pr ikazat i raz l ike v socialnogeo- grafski s t ruk tu r i in t ransformaci j i pokraj ine, k i je dož iv l ja la razl ično intenzivne vpl ive izredno pomemb- nega dejavnika družbenega in gospodarskega razvoja po drugi svetovni vojni - soc ia l i zac i j e . Proces podružb- I jan ja zemlje je preusmeril pot socialnogospodarskega razvoja in transformacijo pejsaža v to l i kšn i meri, da imamo ob t radic ionaln i k m e č k i pokraj in i opra- v i t i še s svojevrstnim tipom p o d r u ž b l j e n e pokraj ine. Kjer so b i le prirodne možnosti za vinogradništvo zelo ugodne, se je že v srednjem veku zakoreninila tuja cerkvena in gosposka ter kasneje meščanska posest, k i je slonela na izkoriščanju domače delovne s i l e . Prav to dejstvo pa je po drugi svetovni vojni s procesom soc ia l izac i je pogoj i lo h i t r e j š i družbeni razvoj v tem podružbljenem t ipu pokraj ine. Njegove osnovne znači l - nosti so predvsem napredna agrarna po l i t i ka družbene- ga sektorja lastništva z uvajanjem komercialnega, me- haniziranega in industr ia l iz i ranega kmet i jstva, močna sprost i tev odvečne delovne s i l e in njena zaposlitev v neagrarnih dejavnostih, sprememba kva l i f i kac i j ske strukture agrarnega prebivalstva, dvig ž iv l jen jske ravni , nov način ž i v l j en ja in intenzivna transforma- c i j a tradicionalnega pejsaža. Tradicionalni vinogradniški pejsaž se v podružbljeni pokraj in i h i t ro umika sodobnejšemu. V ospredju star vino- grad na kol j u , v ozadju mladi terasni nasadi vinske t r t e - dominantna pokrajinska poteza Jeruzalemskih gor ic . Motiv iz Nunske grabe. 1 Skoraj diametralno nasprotje takšni podružbljeni po- k r a j i n i pa je t i s t a , ki j u soc ia l izac i ja in z njo po- vezan spec i f ičn i razvoj po zadnji vojni nista z a j e l i . Ta pokraj inski t i p im3 slabše pr i rodne možnosti za v i - nogradništvo; zato t u j i kapi ta l ni kazal zanimanje za invest i ranje in se je stara kmečka a l i kajžarska struk- tura ohranila vse do danes. Ker r,i b i lo tu je velepose- s t i in izkoriščevalskih odnosov, so i zos ta l i tudi učin- k i , povezani s procesom soc ia l i zac i je , znači ln i za po- družbljeni pokraj inski t i p . Drobna zasebna posest in relat ivna prometna odmaknjenost tega strukturnega t ipa sta glavni vzrok, da se ni mogla uve l j av i t i moderna tehnologija in je ta pokraj inski t i p zaostal v sploš- nem ekonomskem in družbenem razvoju. Njegova socialna in agrarna problematika se zato bistveno raz l iku je od t i s t e v podružbljenem t i pu . Označujejo jo predvsem moč- na depopulacija, visok delež klasičnega agrarnega pre- bivalstva, njegova ostare lost , drobna nekomercializi- rana po l i ku l tu ra , opuščanje intenzivne kmetijske pro- izvodnje te r posebne oblike socialne ledine. Tudi zu- nanja podoba te pokrajine je še močno tradicionalna in ne kaže ž izjemo ozelenjevanja vidnejših znakov transformacije pejsaža. Nakazani socialnogeografski s t ruk tu r i z obema pokra- jinskima tipoma vred prehajata v raznih variantah drug v drugega, zato se je izbol ikoval še t r e t j i , prehodni t i p , k i ga označuje prepletanje tradicionalne kmečke posestne, socialne in gospodarske strukture s sodobnej- šo povojno, genetsko povezano s procesom podružblJa- n ja . Obravnavanih s t rukturn ih tipov pa seveda ne bi mogli povsod natančneje regionalno omej i t i , saj se problemsko kot t e r i t o r i a l no med seboj tesno prepleta- j o . I . KAKŠNA JE BILA VLOGA GEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV V RAZVOJU POKRAJINE? Vzhodne Slovenske a l i Ljutomersko-ormoške gorice* s lo- ve kot t ip ično območje vinogradništva, vendar v n j i h vinska t r t a ni enakomerno razš i r jena. V Jeruzalemskih goricah zavzemajo vinogradi celo 18,^ % a l i 1 211 ha površine, v nekaterih vinorodnih oko l iš ih pa se dvig- ne njihov delež tudi do Prot i zahodu vinogradni- štvo izgublja svoj prevladujoči položaj, saj prekr i - vajo vinogradi v Zahodnih Ljutomersko-ormoških gor i - cah le *f,1 % a l i 5^1 ha površine, poleg tega pa prevla- dujejo samorodnice. Pomen vinogradništva celotne reg i - je pa je razviden iz podatka, da je tu okol i desetina vseh vinogradov in t r e t j i n a vinogradov družbenega sek- to r ja v S loven i j i . Da je p r i š lo do tol ikšne koncentracije vinorodnih po- vrš in , je med p -r i r o d n i m i dejavniki iska- t i razloge v svojevrstni k l i m i , k i je za uspevanje vinske t r t e v Jeruzalemskih goricah ugodnejša kot v drugih subpanonskih vinorodnih predelih Sloveni je. K mikroklimatskim prednostim pripomore še r e l i e f , z l a - s t i njegova simetrična poldnevniška usmerjenost in znatna relat ivna v iš ina ter ustrezna strmina. Tudi pe- dološka pestrost je precejšnja, kar ima prav tako ze- lo ugodne učinke. Kako pomembna sta zadnja dva e le- menta pr i razš i r jenost i vinogradništva, priča dejstvo, da so že b l ižn je Zahodne Ljutomersko-ormoške gorice vel iko manj ugodne za vinsko t r t o . Spodnja meja vino- gradov je tam v i š j a , strmine in relat ivne višine so manjše, doline so širše in bol j zaprte, r e l i e f je manj enoten, t l a pa so enolična in pogosto k i s l a . Nedvomno pa se je vinogradništvo v Jeruzalemskih go- ricah razmahnilo tudi pod vplivom ugodnih d r u ž - b e n i h dejavnikov. Na prvem mestu je naglas i t i vlogo kapitala bogatega meščanstva, plemstva in cerk- ve, k i je že zelo zgodaj zagospodaril v Jeruzalemskih goricah, k je r so b i l i ekološki pogoji za vinogradni- štvo n a j b o l j š i . Proti zahodu postaja zato tudi i n f i l - t r ac i j a nekdanje tu je posesti vse manjša, odtod pre- vlada kmečke posest i . Prav kmečki družbeni s lo j pa za- radi težkega ekonomskega položaja ob propadu vinogra- dov zaradi f i loksere na prehodu v 20. s to l e t j e le- teh ni mogel obnov i t i . Zato je b i l umik vinogradništva najmočnejši v Zahodnih Ljutomersko-ormoških goricah. Še več, takratna vinogradniška kr iza je povzročila propad socialno najšibkejše p las t i prebivalstva, k i ni imela možnosti za obnovo in dražje vzdrževanje vino- grada kar je pospešilo š i r j en je vinorodne posesti ne- domačinov. Trdnejši ravninski kmetje in meščani so i z k o r i s t i l i to kr izo malega posestnika in si pr idobi- l i vinograde. Povečala pa se je ob tem predvsem po- sest meščanov z ozemlja današnje Avs t r i j e , ki so ime- l i vso po l i t i čno in finančno zaslombo takratnega re- žima. Odstotek kmečkih vinogradov je tako nenehno pa- dal v kor is t t u j i h vinogradov. Socialnogospodarske razmere so b i le hude tudi med vo j - nama, posebno v času svetovne gospodarske k r i ze , ker je vino po nastanku novih državnih meja le težko pro- dr lo do zunanjih t r ž i š č , na domačem trgu pa mu je kon- kur i ra lo cenejše dalmatinsko in banatsko v ino. Povrh tega je to obdobje največje rodnosti obnovljenih vino- gradov, čeprav se zaradi nezadovoljive obdelave in oskrbe, posebno v kmečkih vinogradih, že pred drugo vojno kažejo znaki njihovega h i ran ja . Te slabosti so se še stopnjevale med vojno in po n j e j , p r id ruž i le pa so se jim še druge, npr. lastniška negotovost in po- manjkanje delovne s i l e . Obnova vinogradov je b i la zato * Prispevek je zasnovan na delu Ljutomersko-ormoške gorice, Agrarna geograf i ja, Založba Obzorja Maribor 1968. V njem je iskat i podrobnejše navedbe, obravnavano a l i sorodno problematiko in uporabljene v i r e . omejena skoraj izkl jučno na družbena zemljišča v Je- ruzalemskih goricah, medtem ko se v zahodnem, kmečkem predelu gričevja l e - t i nenehno umikajo. Kako je potekalo nazadovanje v i n o g r a d ni i - š k i h p o v r š i n , i l u s t r i r a j o naslednje naved- be. V danes pretežno podružbljenih, a nekdaj domini- kalnih Jeruzalemskih goricah se je površina vinogra- dov v razdobju 1824-1961 zmanjšala od 24,1? na 18,4? a l i za 368 ha oziroma za 23,3?. Pred drugo vojno je b i l o že 13,5? a l i 212 ha vinogradov manj kot leta 1900, v l e t i h 1948-1961 pa so se s k r č i l i kar za 125 ha a l i 9,3?. V kmečkih zahodnih Ljutomersko-ormoških goricah, kamor t u j i kapi ta l ni posegel, a so b i l i tudi ekolo- ški pogoji za ameriško t r t o s labš i , je b i lo nazadova- nje mnogo i z raz i t e j še . V razdobju 1824-1961 se je po- vršina vinogradov zmanjšala od 7,7? na 4,8? a l i celo za 311 ha oziroma za 36,5?, v razdobju 1948-1961 pa za 79 ha a l i 12,7?. Najbolj so se r azš i r i l e na račun v i - nogradov travne površine. Zmanjševanje vinogradniških površin in nazadovanje intenzivnejš ih pol jedelskih ku l tu r , posebno v okviru tradicionalne kmečke struk- ture, zelo p repr i č l j i vo označujeta proces t . i . o z e - l e n j e v a n j a p o k r a j i n e . Ko govorimo o družbenih f a k t o r j i h v razvoju pokraj ine, ne moremo mimo močnih socialnoposestnih kontrastov in v iničarstva v času pred drugo vojno. Kerenčič navaja, da so imeli l as tn ik i iz Jeruzalemskih goric le 56,6? produktivne in 416 ha a l i 30,5? vinogradniške zemlje. V nekaterih.vinorodnih okol iš ih so b i l i t u j c i p rak t ič - no las tn ik i vse vinogradniške zemlje. Od celotne vino- gradniške površine 1 363 ha je odpadlo na cerkev 11,3?, na zemljiško gospodo 8,8?, meščane 37,3?, kmete nedo- mačine 19,6? in kmete domačine le 23?. Socialnogospo- darski propad, v katerega je zaradi nevzdržnih zeml j i - škoposestnih razmer bredla ta vinorodna reg i ja , je po- s ta ja l vse zaznavnejši. Z družbeno reformo po končani drugi svetovni vo jn i , t j . z zakonom o agrarni reformi in z zakonom o odpravi v in ičarsk ih in drugih podobnih razmerij, je doživel opisani socialnoposestni sistem korenito preobrazbo. S podružbljanjem zemlje so se od- prle možnosti za moderno kmeti jstvo, k i je povezano z Izredno močno transformacijo načina ž i v l j en ja in po- krajinskega pejsaža. V rokah kombinatov iz b l i ž n j i h vinogradniških središč - Ljutomera in Ormoža - sta v Jeruzalemskih goricah danes dve t r e t j i n i vinogradnik ških površin, kater ih obdelava je večinoma mehanizira- na. Tu so tradicionalne vinograde na ko l ju zamenjali vinogradi na terasah. V nekaterih vinorodnih oko l iš ih je sodobnih podružbljenih vinogradov celo do 90?. Ti dajejo seveda pokraj in i docela drugačen videz kot pa t radic ionaln i vinogradi z . zasebno, t j . kmečko s t ruk- turo . I I . SODOBNI PROCESI V POPULACIJI, GOSPODARSTVU IN PODOBI POKRAJINE Eno izmed demogeografskih gibal v Ljutomersko-ormoških goricah je povezano z vinogradništvom. Vinogradniške kr ize in faze razcveta so se namreč vedno bol j a l i manj določno z rca l i l e v gibanju prebivalstva. Tako je v l e t i h 1822-1869, to re j v času krepkega razvoja v ino- gradništva, ki je p r i k l i c a l o močno koncentracijo delov- ne s i l e , prebivalstvo poraslo za 30,2?. Prav izreden je b i l porast v Jeruzalemskih goricah, k j e r se je š te- v i l o prebivalstva takrat povečalo za 45,2?. Od srede preteklega s to le t j a vp l iva jo na gibanje pre- bivalstva učinki zemljiške odveze in indust r i jske re- vo luc i j e , k i povzročajo odtok prebivalstva v mesta, posebno v Maribor. Rast prebivalstva je zato dokaj šibka. Socialni propad malega posestnika, k i ga je v i - nogradniška kr iza ob f i l o k s e r i še pospešila, je b i l s icer močan, vendar je vel ika potreba po delovni s i l i v vinogradništvu takrat še prepreči la populacijsko stagnacijo a l i celo nazadovanje. Ker pa se je soc ia l - ni propad zaradi s ta ln ih vinogradniških k r i z med vo j - nama nadaljeval in so se mu p r i d r u ž i l i še negativni učinki obeh vojn, so postajale stagnacijske tendence k l jub močnemu prirodnemu pr i rastku vedno močnejše. Velik preobrat v populacijskem razvoju pomeni povojno razdobje z d e p o p u l a c i j o . Zev razdobju 1948-1953 Jeruzalemske gorice populacijsko stagni ra jo, Zahodne Ljutomersko-ormoške gorice pa rahlo nazadujejo, medtem ko v razdobju 1953-1961 nazadujeta že oba g r i - čevnata predela za okoli 7?, V nekaterih okol iš ih je njegovo š tev i lo upadlo celo za 15 do 20?, 'Migraci jski saldo za razdobje 1958-1962 je povsod negativen in znaša v poprečku 14 oseb na 1 000 prebivalcev. Depopu- l ac i j a je najintenzivnejša v območjih, k i so najbol j odmaknjena od krajevnih zaposli tvenih centrov, t j . v gričevnatem osredju, medtem ko je na ravninskem obrob- ju slabša zaradi manjše socialne razrah l janost i , ugod- nejših produkcijskih razmer in b l i ž ine Ljutomera ter Ormoža. V deset let ju 1953-1963 se je i z s e l i l o 1z ob- močja, k i šteje okoli 28.000 l j u d i , letno okol i 1 000 oseb. Med izsel jenimi je b i l o 18? agrarnega prebival - stva, na starostno skupino 16 do 25 l e t pa je odpadla t r e t j i n a izse l jen ih ; 9? izse l jen ih oseb so b i l e gospo- d in je . Vse to priča o krepkem razkroju kmečkih gospo- darstev. Depopulacija prihaja zato do izraza tudi v starostni s t ruk tu r i prebivalstva, za katero je znač i l - no pomanjkanje najproduktivnejših le tn ikov . Ponekod je ostarelega prebivalstva skoraj t r e t j i n a . Zaradi odtegnitve mlajšega prebivalstva se je zmanjšala tudi prirodna rast prebivalstva, k i je b i la v vinorodnih predelih še pred drugo svetovno vojno zelo močna, da- nes pa znaša le 8 oseb na 1 000 prebivalcev. Oepopulacija je imela za zasebno kmeti jstvo močno ne- gativne socialnogospodarske posledice. Pri zasebnih gospodarstvih je p r iš lo do znatnega pomanjkanja delov- ne s i l e . Def ic i tn ih zasebnih gospodarstev, k i so p r i - s i l jena najemati delovno s i l o , je b i l o leta 1960 več kot če t r t i na , pr i na jv iš j ih ,posestn ih skupinah tudi do dve t r e t j i n i . 7? gospodarstev z nad 10 ha zemljišča ima celo le eno delovno osebo, slabi dve pet in i gospo- darstev dve osebi in okroglo ena petina t r i osebe. Ta pr imanjk l ja j delovne s i l e se ob nezadostni mehanizaci-i j i zasebnih gospodarstev kaže v še vedno t rad ic iona l - ni kmeti jski proizvodnji in opuščanju intenzivnih kme- t i j s k i h k u l t u r . Močno je še razšir jeno ž i tno pol jedel - stvo in drobna, s icer intenzivna po l iku l tu ra , namenje- na pretežno samooskrbi. Izredno zaznavno je opuščanje zasebnih vinogradov, ki j i h je v ce lo t i še okoli polo- v ica, a so večinoma os ta re l i , slabo oskrbovani in po- trebni obnove. Podobno vel ja za sadovnjake. V posebni, p r i k r i t i ob l i k i zasledimo zato že tudi pojav t . i . s o c i a l n e l e d i n e . Pomanjkanje delovne s i l e pa ni le posledica "bega v mesto", temveč tudi d e a g r a r i z a c i j e . k i so jo sproži le po drugi vojni možnost zaposlitve v Ljutomeru in Ormožu, materialna vabl j ivost neagrarnih poklicev in sodobna tehnologija družbenega kmet i js tva. Delež aktivnega agrarnega prebivalstva je znašal leta 1953 še v ce lo t i nad 80?, leta 1961 v Jeruzalemskih goricah 69,5?, v Zahodnih Ljutomersko-ormoških gor i - cah pa še vedno 77?, v nekaterih oko l iš ih celo do 90?. Na omenjene razl ike v intenzivnosti deagrarizacije med obema področjema je odloči lno vp l i va l proces podružb- l jan ja z uvajanjem mehanizacije v vinogradništvo, de- loma tudi prometni dejavnik. Delež agrarnega prebival- stva je namreč v Zahodnih Ljutomersko-ormoških goricah več j i ne le zaradi i z raz i to zasebne posesti, kamor so- dobna tehnologija ni prodrla, temveč prav tako zaradi prometne odmaknjenosti od zaposlitvenih centrov oz i ro- ma zaradi slabe prometne povezanosti. Najbolj pa je preslojevanje zajelo nižinsko obrobje, k je r je agrar- nega prebivalstva le še 50 do 60?. V nasel j ih z na j - v iš j im deležem agrarnega prebivalstva poteka proces dopupulacije še naprej, medtem ko je v b l i ž i n i zapo- s l i t ven ih centrov močno oslabl jen in imamo oprav i t i z i z raz i to deagrarizaci jo in pojavom dnevnih migrac i j . • Preslojevanje je posebno prodrlo v drobna kmečka go- spodarstva, kater ih člani se sedaj skoraj v ce lo t i p rež iv l ja jo z neagrarnimi dejavnostmi in j im pomeni zemlja le eksistenčno dopolni lo. Značilen je podatek, da je b i lo leta 1961 č i s t i h agrarnih gospodinjstev samo še 53?, mešanih pa že 27? in neagrarnih 20?. Ka- ko močno je napredovala deagrarizaci ja, je razvidno tudi iz dejstva, da dajejo neagrarne dejavnosti okrog polovico čistega družbenega proizvoda. S preslojevanjem so povezane dnevne migraci je, k i so v pokraj in i docela nov pojav. 0 n j ihovi intenzivnost i pr iča, da je zaposleno zunaj kraja bival išča v Jeruza- lemskih goricah 17?, v Zahodnih Ljutomersko-ormoških goricah pa 12? aktivnega prebivalstva. V neposredni b l i ž i n i Ljutomera in Ormoža, dveh najvažnejših zapo<- s l i t ven ih centrov, se ta delež dvigne celo nad polovi- co. Velike populacijske učinke je prinesla v podružbljene Jeruzalemske gorice moderna k m e t i j s k a t e h - n o l o g i j a , saj je močno sprost i la delovno s i l o v vinogradništvu. Obdelava terasnega vinograda zahte- va namreč le t r e t j i n o t i s t e delovne s i l e kot obdelava po starem, to je z motiko. To pa pomeni v prenaseljeni pok ra j in i , k i spada med najgosteje naseljene v Slove- n i j i , izdaten presežek nekval i f ic i rane delovne s i l e , ki si mora nujno poiskati zaposlitev v b l i ž i n i a l i v bol j oddaljenih urbanskih cent r ih . V prvem primeru ostaja delovna s i l a doma in se usmeri v druge dejavno- s t i , v drugem pa se večinoma za stalno odsel i . Omenim naj še sezonsko izsel jevanje v t u j i no , k i je zajelo v zadnjih l e t i h tudi to pokraj ino. Ker pa so njene seda- nje zaposlitvene kapacitete izkoriščene, bo ob dejstvu, da se proces tehnizaci je kmetijstva nadal juje, treba poiskati vse lokalne možnosti za nadal jn j i razvoj ne- agrarnih, predvsem terc iarn ih dejavnost i . Razvi jat i bo treba skratka st rukturo, v kater i bo odvečna delov- na s i l a lahko našla zaposlitev tudi doma. Značaj de- mogeografskega razvoja v prihodnje bo zato predvsem odvisen od zaposli tvenih kapacitet in od stopnje uva- janja sodobne tehnologi je. V nepodružbljenih oko l iš ih , posebno v Zahodnih L ju to- mersko-ormoških goricah, se sodobna kmetijska tehnolo- g i ja le počasi uve l jav l ja , zato do sprost i tve odvečne delovne s i l e , kot smo jo srečal i v Jeruzalemskih go- r icah, ne pr ide. Delovnih moči večjim zasebnim gospo- darstvom celo hudo primanjkuje, saj delovna s i l a , k i se iz teh okolišev ne more zapos l i t i v neagrarnih de- javnost ih, ne ostane v ob l i k i dvojne zaposlitve doma, temveč se odsel i . Proces deagrarizacije zamenja tukaj depopulacija. Obravnavani procesi so tesno povezani tudi z z e m - l j i š k o p o s e s t n i m i r a z m e r a m i . Od n j i h so močno odvisni socialni položaj agrarnega prebivalstva, populaci jski razvoj, produkcijska usmer- jenost ipd. Razdrobljenost posesti, njena pomešanost, razmerje med domačo in nedomačo posestjo, dvojna za- posl i tev, delež družbenega sektorja i t d . sestavl ja jo pomemben kompleks pojavov, k i se tesno veže s proble- matiko agrarnega gospodarstva in njegovo nadaljnjo preobrazbo. Naj osvetlim v kratkem samo dva izmed n j i h : pomešanost in razdrobljenost posest i . Pomešanost po- sesti je sorazmerno mlad pojav, k i ga je pospešil pro- pad malih posestnikov pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Njihovo posest, posebno vinograde, so 4 pokupil i nedomačini, največ t u j c i . Podružbljanje in arondacija zemlje po drugi vojni sta pomešanost sicer precej zmanjšali, vendar pomeni le - ta ob zemlj iški razdrobljenosti še vedno največjo oviro za racionalno obdelavo in izrabo zeml j išč. Razdrobljenost gospodar- stev naj i l u s t r i r a podatek, da je v Jeruzalemskih go- ricah gospodarstev z manj kot 2 ha t i s t i h z nad 10 ha pa le 8,6?. Gospodarstvo meri poprečno 3,61 ha, nanj pride 1,39 ha n j i ve , 0,54 ha travnika, 0,27 ha sadovnjaka, 0,24 ha vinograda, 0,28 ha pašnika in 0,89 ha gozda. Vinogradniška parcela meri poprečno 0,29 ha, na gospodarstvo pa pride 0,8 te parcele. V Zahodnih Ljutomersko-ormoških goricah meri vinogradniška parce- la poprečno le 0,19 ha. Iz dosedanjega razpravi janja je b i la vsaj delno raz- vidna agrarna, socialna in na sploh družbenogeografska problematika reg i j e . Preostane nam, da označimo neko- l i k o še njeno b o d o č o proizvodno usmeritev, k i bo tesno povezana tudi s spremembo pokrajinskega pej- saža. Ljutomersko-ormoške gorice bodo nedvomno ostale tudi še naprej pretežno kmetijska pokrajina z nekaterimi b l ižn j imi središči predelovalne, predvsem ž iv i l ske indus t r i je in terciarnimi dejavnostmi, k je r se bo od- večna delovna s i l a , sproščena zaradi uvajanja moderne kmetijske tehnologi je, lahko zaposl i la . Podružbljene Jeruzalemske gorice, že od nekdaj t ip ična vinorodna reg i ja , bodo svojo proizvodno usmerjenost in funkci ja še stopnjevale. Prav v zadnjih desetih l e t i h je doži- velo tukajšnje vinogradništvo družbenega sektorja ko- renite spremembe, med katerimi je vsekakor najvažnejši način obdelave. Sortno mešani vinogradi na ko l ju so se najprej umaknili žičnim sortno čist im nasadom v v e r t i - kalnih vrstah, ki pa niso dovol jeval i racionalnejše uporabe mehanizacije, zato se tudi ta oblika vedno bol j umika vinogradniškim terasam. Pokrajinski pejsaž se je z njihovo uvedbo močno spremenil, saj so nekda- nje vinogradniške grude i z g i n i l e , z nj imi pa se umika- jo tudi tradicionalna naselja z viničarskimi domovi, razporejena po slemenih. Majhne vinske k l e t i so zame*. nj al i v e l i k i sodobni predelovalni obrati s kletmi po nekaj sto vagonov vina, močno pa se je z mehan.izirano obdelavo razpredla tudi mreža obdelovalnih po t i , k i ; j i h nekdanji pejsaž ni poznal. Prebivalstvo je zapo- sleno v družbenih kmeti jskih obrat ih , razvoj sekundar- nih in terc iarn ih dejavnosti pa je omogočil zaposlitev odvečni delovni s i l i in nastanek mnogih majhnih netrž- nih mešanih in neagrarnih gospodinjstev. Bodoči družbe- ni razvoj je tukaj to re j več a l i manj jasno začrtan. Docela drugačna pa je perspektiva malo vinorodnih za- hodnih Ljutomersko-ormoških goric s prevladujočo za- sebno posestjo, visokim deležem agrarnega prebivalstva in intenzivnim demografskim procesom praznjenja. N j i - hov gospodarski u t r i p je š ibke j š i , pokraj inski pejsaž pa se spreminja le zaradi umika vinogradov in proce- sa ozelenjevanja. Tradicionalni vinorodni pejsaž z vinogradi na ko l ju in drobno kmečko parcelaci jo se je še ohrani l . Ostarelost prebivalstva, pomanjkanje de- lovne s i l e , šibke možnosti neagrarne zaposlitve v b l i - ž in i ipd. t e r j a j o naglo reševanje agrarne po l i t i ke v t e j r e g i j i . Ker pa so ekološki pogoji za gojenje v in - ske t r t e tu s labš i , ni pričakovati š i r j en ja vinograd- niške površine, pač pa se obeta boljša prihodnost so- dobnim sadnim plantažam in ž i v i n o r e j i . SKLEP Za današnjo socialnogeografsko oznako in transforma- c i j o Ljutomersko-ormoških goric je bistvenega pomena, a l i je razvoj potekal iz dominikalne a l i kmečke soci - alnoposestne s t rukture. Historična pogojenost je še t o l i ko bol j pomembna, ker nakazuje v določenem smislu tudi že bodoči družbenoekonomski razvoj pokraj ine, k i je v Jeruzalemskih goricah že močno začrtan, v zahod- nih Ljutomersko-ormoških goricah, k je r se je ohrani- la zasebna kmečka socialnoposestna st ruktura, pa ga bo šele treba usmerjat i . Razvoj pokrajinskega t ipa Jeruzalemskih goric označuje predvsem radikalna spre- memba stare socialnogospodarske strukture po drugi svetovni vo jn i , k i se z razvojem družbenega kmet i j - stva in neagrarnih dejavnosti v centralnih k ra j ih spreminja izredno h i t r o . Intenzivna transformacija pejsaža in sprememba načina ž i v l j en ja sta njegovi glavni oznaki. Pokraj inski t i p zahodnih Ljutomersko-ormoških goric je ostal nasprotno zaradi drugačne histor ične pogojeno- s t i odmaknjen od intenzivnejšega vpl iva sodobnih pro- cesov in je zato v svojem razvoju zaostal za prvim. Naloga družbene skupnosti bo tore j posvet i t i t e j re- g i j i posebno skrb. Vsekakor pa bo treba ce lov i te je , sistemsko in smotrneje koord in i ra t i razvoj neagrarnih in agrarnih dejavnosti , da bi se tako i zogn i l i nega- tivnim populacijskim učinkom, še nadalje bo treba kre- p i t i sodelovanje med obema sektorjema lastn iš tva in z reva lor izac i jo kmetijske zemlje z a g o t o v i t i ' h i t r e j š i družbeni napredek.in gospodarsko in tegrac i jo celotnih vzhodnih Slovenskih gor ic . 5