Prigodki iz mravljinega življenja. (Nadaljevanje iz »prigodkov hrošoevega življenja.") jliži Drugo jutro o dogovorjenej uri ie bilapvidna mravlja perva na mestu; aii čakala je dolgo — prav dolgo, in nazadnje bila je že nevoljna, kajti mislila si je, da hrošč ue bode svoje obljube spolnil, in že je hotela oditi. Kar na enkrat priferci hrošč iz zraka ter 3e vsede k mravljinim nogam. — ,,Oj ti leni zaspauec ti! — ga mravlja otiteva — ti nisi natančen; ravno prav prideš, sicer bi bila moja poterpežljivost pri kraji. In ko bi ne vedela, da si hrom, bila bi že pol ure dalje na svojem poti, kajti nimam mnogo časa postopati." ,,Oho! Misliin, da se več, ceniš, nego si v resnici. Ali mi bi ne hotela povedati, katera so tvoja tako silna opravila? Kaj ne, jčd, pijača, spanje in razveseljevanje?" ,,Vsa ta tvoja vprašanja kažejo, da nimas nobenega pravega p6jma o življenji in nameri uboge mravlje. Vedi tedaj, da smo me, katere zidamo pod zemljd in nad zemlji5 svoja umetna prebivališča z nadstropji, sobami, *) Iz knjižice ,,Krištofa Šmida sto maliU pripovedek." V zalgžbi goap. J. Giontini-ta v Ljubljani — 193 — prehodi, galerijami in različniiui shrambami za živež. Me t\boge mTavlje raovamo brez prestanka delati, ako hočemo,. ¦ ; '.-.i: ' ,,Komaj pvideui ua pol pota do nekp.ga velikega drevesa, ki je bilo polao aajlepšega ovočja (sadja), Bile.so evešuje. Mislila sem si, kako alastna —194 — jed mora pač biti to sadje, torej začnem iskati okoli drevesa v travi, in r^ • kmalu najdem lepo, zrelo črešnjo. Ko je ta sad padel z drevesa, vdarif Šb1 je ob uek oster kamen, in naredila se je luknjica va-nj, v katero sem zlezia1' iu sladki s6k serkala. Na eukrat pa čutim, da je nekdo erešnjo pobral ter z-mano vved visoko visoko odnesel. Misliti si moreš moj strah, ko sem if" svojega kotička opazovaje vgledala, da velik vrabec derži črešnjo pri receljmi' v svojein kljunu, ter ž njo tako hitro letf, da mi je sape zmanjkovalo. Jaz sem bila tedaj v neizmernej višavi, a navajeua sem le po tleh laziti! ,,Kaj se bo zdaj z mano godilo" mislim si. Vrabec bo berž ko ne to čreSnjo snedel in ž njo vred tudi mene pozobal; kajti premajhna in prelehka sem, da bi me opazil v tej votliiii. Zgubljena seni — brez rešitve zgubljena?" ,,Ko je moj vgrabež že četert ure letel, vsede se na zid nekega starega' stolpa, kjer je tudi svoje gnjezdo imel, v katerem sem troje mladih videla. Ko so mladiči svojo mafcer s plenom obloženo zagledali, neizrečeno so se{<1 jsveselili, kar so pokazali s tem, da so začeli s svojimi golirni perotnicaiM'' mafeati. Odpirali so svoja požrešna žrela na dolgo iu široko ter z glasnim vrišanjeni razodevali, da so lačui. — Nisem mogla dalje dvomiti, da je pri-šel zdaj oni trenotek, ko me bodo ruladi požeruhi s črešnjo vred stergali in ' pozobali, pa glej! po čudnpj naključbisem se rešila. Vrabec je obračal svojo' pozoruost bolj na kaj drugega nego na črešnjo. Velika tica1 roparica plarala je visoko v zraku in je imela nainen planiti ua uiojega grabeža. Vrabec se precej pripravi na boj iu brarabo svojih mladičev ter izpusti črešnjo iz kljuna, katera pade na kup kamenja, ležeoega pri stolpu. Skrita v sočnatej črešnji se mi nič hudega ni zgodilo; hitro zlezem iz svojega koticka r.a neko suho zvito peresce, da bi se malo osušila in zopefc k sapi prišla, kajti v uevajenem ten-kein zraku zapustile so nie skorej vse moje močl. — Žalostna premišljujem svojo grenko osodo. Bila sem ločena daleč od svoje drage domovine, brez upanja, da bi jo še kedaj videla. Mravlja je pafi le takrat srečaa stvarca na svetu, če živi v družbi s svojiuri, ako je pa sama, preti jej nevarnost, da ¦ mora poginiti, kajti sama za se si ne more prebivališča zidati, kamorbisi'1 živeža za ziuio nanosila. Tudi pred sovražaikom se ne raore tako lehko 1ubra-niti. Vse to premišljevaje, mislila sem si, da sem najnesrečnejša stvar pod milim solncein, akoravuo sena se vrabčerih krempljev rešila. Oh! — morala sem pa še drugo in večjo nevarnost poskusiti. Ko naiureč tako v žalost vtopljeua sedim, nastane Imd vihar, ki je prah, pesek, listje in druge lehke' reči pobiral in je nosil visoko v zrak. Tudi list, ua katerem sem sedela jaz iu se ga z vso močjo deržala, oduesel je veter v višavo. Kmalu pade na zemljo, al zopet ga vihar vzdigue in nese tako visoko, da se mi je skorej v glavi zvertelo. Poprej sem se pritožila čez bitrost ubozega vrabca, ko sem bila še v črešnji, ali zdaj je bila vožnja po zraku še desetkrat hitrejša. Mo1" rala sem se deržati peresnih reber z nogami, da ne bi padla z neizmerne:> yisočine na zemljo in se tako revjio pobila. Tako sem bila zdaj v prašnenr' obi5ku, zdaj me je ledeno-merzla kaplja promočila, zdaj mi zopet kak pesek rano useksL In to potovanje je dolgo dolgo terpelo. Na vse zadnje vendar obstaae Uati P16^ veJami nekega drevesa, ia kar se ini je posebno čudno — 195 — zdelo, deržala ga je neka raoo i»ed vejami, eeravno je vihar še dalje razsa-jal. Mislila sem se že v popolnej varnosti; pa pomisli moj novi strah, ko vgledam, da tiSi list v pajče\iai. Slišala sem praviti, da je pajek naš naj-večji sovražuik. Ta žival je bila gerde postave, iinela je osena hudobuih oči, osein dolgib. kosmatib. nog, okroglo strupeno truplo ia niočae, kaveljčaste čeljusti. Tem roparjem je tudi težko uiti, ker so jako čuječi, vidijo dobro in jim plea večjidel sam prileti v uastavljeno mvežo. Ko pajek moj list v pajčevini zagleda, bil je v začetku nekako osupnjea, ker ga je skerbelo, da bi mu pretergal nastavljeno mrežo. Toda ko mene zagleda, prileze precej, da bi me pograbil ia odnesel v svoj koticek, kjer bi rae mirno pojedel. Skrila sena se mu sieer v najbolj ozko gubo peresa, pa vse to bi mi bilo malo pomagalo, ker naposled bi se mu bila vendar niorala udati. Na enkrat nastane silni vihar, razterga pajčeviuo in nese list, mravljo in pajka daleč daleč po zraku ter verže vse skupaj na poveršje nekegajezeva. Koinaj sem se rešila vrabčevih kreinpljev in pajkovih klešč, bila sem zopet v novej nevarnosti, da bi me kaka vodna žival pogoltuila, kajti ko sem uialo raz lista v vodo pogledala, videla seni vse poliio rib in ribic, pa tudi drugib. povodnili žival, ki so se dervile in se med seboj pojedale. Mala ribica, kačje podobe Tgledala je pajka — ki je še ves omamljea ležal na listnem robu — ter se po bliskovo zažene na-nj iu ga pogoltue. Tako je moj najbližuji so-vražnik žalostno pogiuil! Ali ne verjameš, ljubi sosed, daje previdnost, ki se ostro inaščuje, ako kdo stiska ubogo nedolžnost?" ,,Kaj? kaj praviš?" odgovori hro§č j,mar stapajek in vrabec zato kazni vredna, ako bi te bila — iu to ae brez vse vednosti — požerla? Ali ve mravlje zuabiti drugače delate iii ravuate, kedar drugim ropate otroke ia je peljete v sužnost?" ,,To pa me storimo na občni blagor, da se iiamreč naša naselbiaa po-muoži iu boljše počuti; rui sledimo tedaj svojeiuu natorneinu nagonu." ,,To so storili tudi tvoji sovražniki. V živalstvu velja sploh le ta 'pre^'' govor: Kdor je moenejši, obstane. Nu, pa le dalje pripoveduj!" ;'ltt ,,Ko sem bila tedaj zopet sama na svojem listiiatem čolnicu, prepusfiflii sem se osodi, in res je kmalu piiplavala' moja barčica k bregu. Hitro po-pustim svoj čolnič in zlezem na koreaino nekega germa, od koder se počasu priplazim na suho zemljo. Bilo je že ternuo ia preuočila sem v razpoki aeke drevesae skorje. Drugo jufcro se podam aa pot, di bi zvedela, kje sem. Ko-maj potujem kaki dve uri, da srečam versto rudečih mravelj. Tujke opazivši, da sem zgrešila pravi pot, vjamejo me ia primorajo, da grein ž njimi. Tain so me vpeljali v svojo naselbino, in zdaj že več mesečev med njiini prebi-vani, brez vsega upauja, da boin še kedaj videla svojo drago domovrao." '"• :'1- ,,Prav imaš, ljuba mravlja," reče hrošč, ,,tvoji prigodki so še niittdgb ¦ bolj zaniraivi nego so bili moji, — al vendar si srečuejša od raeue, kajti ti imaš vsaj zdrave ude in lehko kodiš. Ali jaz, jaz siromak-------aa pa kaj' bodem toževal, vsaj tako nič ne pomaga. — Lej, lej! solnce je že precej'1 visoko iu morain iti ua delo. Srečuo, dokler se zopet kje srečava iu vidiva," S. M. ,