vr NOVE JNovic Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA maj 1993 • cena 100 SIT • št. 51 lil • Radioaktivnost: I ^ Ili I ili« . ««te i «a I -Jlllla tr Hi k 1 ilT* Pi ' ^ mmm smwsem m . rngm ^ _w* m ^ v ___ Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica MML ■ . *$' ’w ?' ' i'- ____ ^ VODA V KOČEVSKEM JEZERU ^ W ŠKODU! -Sill :::::;x:: • Okolje in prostor: SSX’X'M ^ •*- ■ POZW ČRNOGRADITELJEM B'*» : ‘ , * fl*,ubllei,: ^ . j- JF; 1! 25 LET NONETA ROG L ' ; M 1 10 LET MEŠANEGA ZBORA w . ,, 1 • Sodražica: rr >| ODMEVIIZ NAŠE DOLINE t- / s:® :/ I ^ |i • Kn PODJETNIK, ZAKORENINJEN 1 IT GOSTINSTVU | DVE DESETLETJI SPECIALNE ENOTE EVIDENTIRANJE TRAKTORJEV RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje ........... Illl^lll!l!!;li:iillllllii igJli R-5 Campus/3v PLUS Cena: 13.540 DEM RENAULT R19RT1.4 23.730 DEM AVTO R19RT18 28.660 DEM T I \/I IPM |A R1916V 35.660 DEM -■ V NOVO! ŠAFRANE 2.0 Si Cena: 47.985 DEM Ugodna ponudba avtoradijev BLAUPUNKT! FINANCIRANJE: kredit ali leasing na 36 mesecev! Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB. SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV KOVINOTEHNA NAJUGODNEJŠI NAKUPI! Agregat za pranje avtomobilov 100 bar Tuš kabina KOLPA SAN Gorska kolesa uvoz iz Italije izjemno ugodno že od 23.360,00 SIT naprej, prodaja na tri čeke Koleno 1/2 pocinkano Kroglična pipa 1/2 KOVINA ^ ^ ^ ^ Kopalniška štiridelna garnitura WC kotliček CIKLON WC školjka Strumica - bela Obtočna črpalka IMP GHN 20-25 Zamrzovalna omara 10M Gorenje (gotov, plačilo) Garnitura kozarcev 700 (24 kom.) Električni kabel PPR 3x1,5 Vrtna mreža Cevi črne od 3/8 do 5/4 za centralno ogrevanje Pocinkane cevi Enoročne Armalove armature po tovarniški ceni SIT 37.000,00 20.570,00- 64,00 472,00 19.900.00 3.990.00 5.698.00 6.990.00 37.362.00 1.052,70 44,50 (cena za m2 160,00 (cena za kg) 79,00 (cena za kg) 110,00 PRODAJNI POGOJI ÖOlqctJjhSS 1ESTI. OSTALO BLAGO N, BELO TEHNIKO PRODAJAMO NA PET ČEKOV BREZ OBRESTI. OSTALO BLAGO NAD 7.000 SIT NA DVA ČEKA, NAD 10.000 SIT NATRI ČEKE BREZ OBRESTI. GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 12.000 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, od 16. ure do 18.30 sobota od 8. do 12. ure KOVINAR Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8. do 15. ure AKTUALNO UVODNIK Pred nami je mesec maj. MAJ, mesec ljubezni. Mesec, katerega je opevalo največ pesnikov, mesec, ko praznuje ljubezen prav vsak sleherni dan in vsako sleherno minuto. Letos je 1. maj dela prost dan, tako kot vsa leta nazaj. 1. maj kot dan, ko praznuje delo slehernega človeka, delo kot najbolj neodtujljiva vrednota in dolžnost posameznika. Delo kot pravica, nuja in vrednota pa nam je vse bolj daleč. Pri tolikih brezposelnih bi lahko vlada uvedla praznik za marsikoga, da bi lahko vsaj na ta dan delal in dobil za svoje delo tudi plačilo. Delal kot za nagrado za svoj praznik - praznik delavcev. Dela prosti dnevi so postali tako preštevilni za marsikoga, da praznikov ne mara. Tudi zato ne,ker je za, prave praznike potrebna tudi praznična miza. Tudi zato ne, ker marsikdo nima več volje praznovati, marsikdo se celo boji jutrišnjega dne... Letošnji praznik dela bi mirno lahko pogrešali. Vsaj licemernosti nam marsikdo od zunaj ne bi mogel očitati...Tako pa navzven še vedno priznavamo vrednote, ki smo jih v sebi že zdavnaj zadušili. Pravic do dela, človekovo življensko odvisnost od dela, pošten odnos nadrejenih do podrejenih... Sanje! Neka novinarka je zapisala, da pri nas gori velik plamen. In če plamena ni videti na prvi pogled, ne pomeni, da požara še ni. Strahovito gori. Duše gorijo. Dva dijaka sta potrdila sume o radioaktivnosti sipin ob rudniškem Jezeru, vendar ta ni tolikšna, da bi se sprehajalci ali v jezerski okolici stanujoči morali bati za svoje zdravje. Gimnazijci so dokazali tudi, da je vsaj po bogastvu življenjskih oblik Kolpa (še) čista reka. NOVE NOVIČKE Medtem, ko si podjetja lajšajo agonijo z odprodajo vsega mogočega na licitacijah, si črnograditelji lahko odkupijo z depozitom odlog pred rušenjem. Kočevski športniki bodo odšli v Belgijo, med počitnicami pa bo mogoče vsak dan z avtobusom na Kolpo. JUBILEJI Specialci so ob 20. letnici pokazali visokim državnikom, da obvladjo teroriste, nonetke so ob 25. letnici na slavnostnem kocertu osvojile srca kočevskim, mešani pevski zbor pa ob 10. letnici ribniškim poslušalcem. ČRNA KRONIKA Pomlad je prebudila tudi vlomilce in tatove na našem koncu. VAŠ INTERVJU Gostilničarja iz Osilnice smo povprašali, kaj kot kočevski poslovnež pričakuje od letošnjega turizma. PREJELI SMO Kakšne odgovore so na delegatska vprašanja dobili ribniški krščanski demokrati in kakšno oceno si na našem planetu zasluži Ribnica. POSLOVNE STRANI Sport Mist širi svojo ponudbo v Ribnico... NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. UREDNICA NovYcE AKTUALNO m Raziskava dveh gimnazijcev VODA V KOČEVSKEM JEZERU NI ŠKODLJIVA HELENA VIDIC in EGON DEVJAK, gimnazijska četrtošolca, sta v četrtek, 15. aprila 1993, predstavila svojo raziskovalno nalogo Merjenje radioaktivnosti v okolici kočevskega jezera. Nalogo sta izvedla s pomočjo mentorice, prof. MILENE ČAHUK, mag. BOGDANA PUCLJA in mag. MILKA KRIŽMANA, oba sicer strokovnjaka z ljubljanskega Instituta Jožef Stefan. Avtorja raziskave sta na začetku razložila svoje motive, ki so ju pripeljali do izpeljave raziskave. Že sama beseda radioaktivnost vzbudi v človeku negativne občutke. In prav govorice o povišani radioaktivnosti na območju bivšega rudnika (ki je na Kočevskem deloval vse od leta 1803 kot dnevni kop rjavega premoga in je obratoval tja do leta 1972, ko je jamo zalila voda in je nastalo jezero) so botrovale njuni odločitvi, da razmere v neposredni bližini jezera podrobno raziščeta, objavita rezultate in javnost seznanita z morebitnimi posledicami. Že po prvih meritvah z Geiger-Müllerjevim števcem sta na institut poslala nekaj vzorcev prsti, ki so jih analizirali s pomočjo spek-trometrije gama. Te analize so pokazale smiselnost nadaljnjih raziskav in tako sta v nekatere najbližje hiše namestila termoluminis-centne dozimetre in merilnike koncentracije radona v prostorih. Na celotnem območju jezera in okolice (do Ikm) pa sta izvedla še dodatne meritve s scintilacijskim števcem. Termoluminiscentne dozimetre sta pustila v vzorčnih hišah 28 dni, merilnike radona pa 3 dni, potem sta jih pobrala in poslala nazaj na Institut Jožef Stefan. Dijaka Helena Vidic in Egon De- mogoče ugotoviti radioaktivno vjak sta s svojo raziskavo potrdila sevnje. sume, da je na jezerski jalovini Rezultati analiz so pokazali, da je na območju bivšega rudnika oz. na območju zdajšnjega jezera zaznati povišano radioaktivno sevanje. Hitrost doze okrog jezera je višja od normalne meje, vzorčne hiše so kazale od 3-12 dozimetrov (odvisno od velikosti hiše). Vsebnost radija v tleh je v dveh do treh primerih pozročila 3-10 krat višjo koncentracijo radona od dovoljene. Strokovnjaki iz Ljubljane so povedali, da povišano sevanje ni alarmantno, da je 2,5 X manjše kot ob černobilski maksimalni koncentraciji radioaktivnosti pri nas in da je omejeno na ozko področje pepela in jalovine kot tehnološko spremenjenega naravnega vira sevanja, nastalega zaradi kurjenja premoga. Sevanje pa je celo večje kot v opuščenem idrijskem rudniku in Velenju, zato bi bilo dobro in priporočljivo raziskave nadaljevati, predvsem pa ugotovitve jemati kot dejstvo, s katerim bo potrebno živeti. Strokovnjaka sta potem odgovarjala na številna vprašanja prisotnih. Nekateri so bili še vedno vidno vznemirjeni, saj je raziskava na kočevskem koncu dvignila nemalo prahu, ljudje pa so že prej o sevanju govorili vsemogoče. Tako je eden od prisotnih omenil povezavo bivšega rudnika z jugoslovansko atomsko bombo. Na presenečenje vseh prisotnih pa sta mu strokovnjaka iz Ljubljane odgovorila, da govorice niti niso bile tako iz trte zvite, saj so okrog 1. 1950 dejansko v treh rudnikih pri nas iskali uranovo rudo za jugoslovanske potrebe. Eden od njih je bil prav kočevski, vendar so bili vsi nezanimivi za tovrstno izrabo. Čutiti je bilo tudi zaskrbljenost za zdravje prebivalstva zaradi sevanja, vendar sta strokovnjaka zatrjevala, da vpliva tako majhnih količin sevanja na zdravje ni mogoče ugotoviti na tako majhni populaciji. V svetu namreč na nekaterih področjih pod veliko večjimi naravnimi viri sevanja živi na milijone ljudi, pa ni mogoče znanstveno dokazati vpliva sevanja na njihovo zdravje. Na koncu so vsi, tako avtorja ra- AKTUALNO NovVcE Dan odprtih vrat Gimnazije Kočevje NAŠE KAPLJICE Gimnazija Kočevje je v četrtek, 22. aprila 1993, odprla svoja šolska vrata in povabila vse zainteresirane, da si ogledajo dejavnosti, ki se odvijajo na šoli. Od 16. ure dalje si je tako lahko vsakdo, če je le hotel, ogledal likovno razstavo, si kupil šolski časopis, si ogledal praktični del pri biologiji in se udeležil predstavitve raziskovalne naloge BIOLOŠKA ANALIZA REKE KOLPE, si ogledal prikaz vaj Osnovna fizikalna merjenja, kemijsko analizo vrtne zemlje, predstavitev projektne naloge pri angleščini INDIANS, predstavitev seminarske naloge KS KOČEVSKA REKA NEKOČ IN DANES, predstavitev raziskovalne naloge ZGODOVINSKI RAZVOJ POLJANSKE DOLINE, predstavitev raziskovalne naloge iz astronomije ZVEZDNE KOPICE, si ogledal razstavo astronomske opreme in opazoval pege na soncu (pred šolo od 15. ure dalje), si ogledal prikaz računalniških programov dijakov in za zaključek prisluhnil koncertu pevskega zbora ob 19.00. Vse to pa so popestrili še z izdajo gimnazijskega časopisa NAŠE KAPLJICE, ki si ga je vsakdo lahko kupil v avli gimnazije. Magistra Bogdan Pucelj in Milko Križman z ištituta Jožef Stefan sta imela precej dela, da sta s strokovnimi argumeti spravila ra-dioktivnega duha, ki je ušel iz kočevskega rudnika, zopet nazaj v rudniške sipine. ziskave kot mentorica in strokovnjaka z inštituta, poudarili, da ne gre raziskovanje radioaktivnosti okrog kočevskega jezera napihovati in predimenzionirati. Povišana prisotnost radija — naravna radioaktivnost — spremlja človeka že od njegovega začetka. Z razumom in strokovnimi nasveti se lahko izognemo negativnim posledicam sevanja. Zaradi velikih ambicij za ureditev okolice jezera pa je priporočljivo raziskave nadaljevati, saj bi sanacija objektov, ki presegajo dovoljeno, a zdravju najverjetneje še neškodljivo radioaktivno sevanje, draga in finančno zahtevna. Zato bi bilo smiselno in nujno rezultate upoštevati predvsem pri bodoči prostorski ureditvi okolice jezera. D.in S.H. BIOLOŠKA ANALIZA REKE KOLPE Avtorji raziskovalne naloge o reki Kolpi, sicer dijaki 4. letnika NMD, so potrebovali dobro leto, da so zbrali skupaj vse podatke, jih analizirali in strnili v pisno obliko. To so Daniel Žlindra, Andrej Kozinc in Toni Poje, ki so neutrudno delali tri letne čase, tako kot so jih prikazali tudi v svoji biološki analizi reke Kolpe. Fantje so v pogovoru z nami povedali, da so se lotili zahtevne raziskave predvsem zaradi svojega raziskovalnega duha in ljubezni do ekologije, zanimal pa jih je kakovostni razred reke Kolpe. Zakaj prav Kolpe? Zato, ker so že pred njimi Rinžo analizirali, Kolpa pa je bila tako najbližja nedotaknjena reka. Kolpo so razdelili na štiri dele, si izbrali štiri vzorčevalna mesta in odvzeli vzorce v spomladanskem, poletnem in jesenskem obdobju. Zajeli so področje Kolpe od Osilnice do Dola. Za eno vzorčno mesto (peto) so izbrali vodo iz Čabranke, ki je po njihovem mišljenju zaradi velikosti bolj onesnažena, zanimala pa jih je le toliko, kolikor vpliva na onesnaženost Kolpe. Raziskave so temeljile na analizi živali, ki živijo na dnu reke in na prirasti (mikroskopske rastline). Upoštevali so tudi vse ostale parametre, kot so kisik, PH, temperatura, hitrost, bistrost in osvetljenost re- ke. Nabrali so organizme, fiksirali vzorce na terenu samem in jih nosili s seboj v laboratorij, kjer so jih s pomočjo mentorice, prof. BAJDE DUŠE, analizirali z mikroskopom in stereoskopsko lupo. Na tak način so vse organizme, ki so jih prinesli s terena, določili do rodu in jih prešteli. Na podlagi teh organizmov, ki vsak zase živijo v točno določenem kakovostnem razredu, so potem določali kakovostni razred vode. Odkrili so, da je Kolpa še relativno ohranjena reka in spada v prvi do drugi razred. Kemične analize iz prejšnjih let na Kolpi so pokazale, da spada v drugi kakovostni razred, kar pomeni, da je še vedno po kvaliteti enaka vodi iz prvega razreda, le ob povečanju onesnaženosti se ji lahko ekosistem podre. Ker so se Toni, Andrej in Daniel s svojo mentorico, prof. Dušo Bajde, lotili raziskovalne naloge, ki je po ekološki plati zanimiva za širši krog bralcev, smo jo vsaj v grobem skušali prikazati tudi vam. Tistega popoldneva pa se je na Gimnaziji Kočevje dogajalo toliko zanimivih in poučnih dejavnosti in predstavitev, da jih je vse nemogoče opisati na našem prostoru. Najzanimivejše dejavnosti bomo skušali za naše bralce predstaviti v eni prihodnjih številk NOVIH NOVIC. D.D.H. Danijel, Andrej in Toni so z biološko analizo vode dokazali, da je Kolpa še vedno čista reka. Novic E NOVE NOVIČKE : ■ — rrrr* P' W*:* :* ::s •S:#: Licitacije OD STROJEV DO POSLOPIJ Tako v likvidiranem Itasu kot v na vse konce in kraje prezadolženem Riku je trenutno glavna gospodarska dejavnost prodajanje strojev, polizdelkov in stavb z očitnim namenom, da se čimprej pride do denarja za poplačilo dolgov do zunanjih upnikov in delavcev. V tovrstni odprodaji nekateri vidijo poceni razprodajo njihovih žuljev, drugi edino možnost za izplačilo zaostalih plač, tretji priložnost za poceni nakup, četrti pa edino možnost za nadaljevanje zdravih delov proizvodnje. Tisti, ki v obeh podjetjih organizirajo licitacije, zatrjujejo, da gre le za odprodajo tistih strojev, polizdelkov in stavb, ki za nadaljevanje proizvodnje niso nujno potrebni. Proizvodne hale naj bi se ohranile cele s strojnim parkom vred, da se v njih lahko normalno odvija proizvodnja ali pa naj bi jih kdorkoli z nakupom lahko usposobil za podobno prizvodnjo. Na Riku so pred kratkim občini prodali poslopje bivše stanovnjske zadruge, s tem pa ubili dve muhi na en mah: zagotovili so denar za zaostale plače vsaj nekaj deset delavcev in omogočili selitev veterinarske postaje iz objekta v bližnjem gozdu, kamor naj bi se preselila romska družina iz bloka na Trgu Veljka Vlahoviča. Na Itasovi licitaciji kupljena stružnica pa je bil očitno prevelik zalogaj za kupca iz Tolmina. 3,6 t težak stroj je naložil na tovornjak z nosilnostjo 1,3 t, zato mu je že v Ribnici predrla kason in zablokirala kolesa... Poslopje bivše Stanovanjske zadruge Riko, odkupljeno za potrebe vetrinarske postaje Kočevski športniki gredo v Belgijo ERNST SALAND PREPRIČAL KOČEVCE Gospod Ernst Saland iz nemškega mesta Oer-Er-tenschwick je med 5. in 8. aprilom na zasebnem obisku pri sorodnikih v Kočevju uspel prepričati vodstvo kočevske občine, da konec maja vendarle pošlje 13 športnikov in 7 športnic med 15. in 18. letom na Igre prijateljstva v Belgijo. Pred dvema letoma so kočevski športniki na teh igrah v Oer-Er-tenschwicku namreč zmagali, letos pa se zaradi pomanjkanja sredstev iger niso nameravali udeležiti. Ernst Saland je v svojem mestu vodja frakcije SPD in član mestnega sveta, zato je za udeležbo naših športnikov lahko ponudil pomoč tako mesta kot evropskega sveta. Mednarodnega druženja mladih športnikov naj bi se namreč udeležili poleg naših, nemških in belgijskih športnikov tudi udeleženci iz Anglije in Francije. Gospod Saland se je s humanitarno pomočjo že izkazal kmalu po prihodu beguncev v Kočevje, na tokratnem obisku pa so se tudi konkretno dogovorili za pomoč v rižu, olju, mleku v prahu in pralnem prašku v skupni teži 3 t, ki jo bo v Oer-Ertenschwick zbral za blažitev kočevskih socialnih stisk do konca avgusta. Okolje in prostor POZIV ČRNOGRADITELJEM Množičen pojav nedovoljenih posegov v prostor v preteklih letih in nemoč ustreznih organov, da bi odstranila črne gradnje, so okoliščine, ki so spodbudile sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor v začetku aprila. Novi zakon v 11. členu omogoča investitorjem črnih gradenj, da v treh mesecih pri pristojnem občinskem organu vložijo zahtevo za odlog morebitnega prisilnega rušenja črne gradnje ali odstranitev drugega posega v prostor. Vloga mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, vsebino zahtevka in navedbo zastopnika in vložnika. Opisati je potrebno namen, lego, velikost, zmogljivost, komunalne priključke in funkcijo nedovoljenega posega in pripisati parcelno številko s kopijo katastrskega načrta zemljišča s skico. Takšna vloga pa ni poceni. Priložiti je potrebno potrdilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine objekta na črno, vendar skupaj ne manj kot 150.000,00 SIT za kakršen koli nedovoljen poseg v prostor. Depozit vsaj deloma izenačuje tiste, ki so objekte gradili po legalni poti in zato morali drago plačevati za dovoljenja in komunalne prispevke s tistimi, ki so gradili na črno, da bi se temu izognili. Zaenkrat na našem koncu ni posebnega odziva na poziv, ker večina črnograditeljev lokacijsko dovoljenje sicer ima, izogibajo pa se pridobitvi gradbenega dovoljenja, ker bi se s tem izognili tudi plačilu potrebnih prispevkov. Letni zbor Slovenske ženske zveze DEJAVNE PREDVSEM NA HUMANITARNEM PODROČJU Članice Slovenske ženske zveze pri Slovenskih krščanskih demokratih Kočevja so na letni konferenci pregledale svojo dejavnost od ustanovitve in ugotovile, da je bila zveza najbolj dejavna na humanitarnem in izobraževalnem področju, ni pa zanemarila tudi političnega dela. Najuspešnejša akcija je bila dobrodelni ples, na katerem so zbirale denar za humanitarne namene. Glede na to, da je glavni namen članic Slovenske ženske zveze pri SKD širitev krščanske miselnosti izven cerkvenih zidov med tiste ljudi, ki jo želijo in iščejo, imajo veliko načrtov tudi za prihodnost. Med njimi je morda najpomembnejši ustanovitev oddelka vrtca s krščansko vzgojo, ki bi ga rade v Kočevju odprle do jeseni, če bo za takšno obliko varstva v Kočevju seveda dovolj zanimanja. Organizirale bodo tudi predavanja in prireditve. 9. maja bo prof. Jože Šavli predaval o državotvornosti Slovencev od Karantanije do današnjih dni, junija pa bodo na Kočevskem gostile članice SŽZ iz Ljubljane, s katerimi bodo skupaj priredili dobrodelne akcije za ljudi v stiski. V občinski odbor zveze so na novo izvolil Dunjo Klarič, predsednica SŽZ pri SKD Kočevje pa ostaja prof. Meta Prelesnik. Novi c E NOVE NOVIČKE K»««««* ■ Z Integral Stojno na Kolpo NOVA TURISTIČNA LINIJA Letos so se pri Integralu Stojni odločili, da bodo popestrili kočevsko turistično ponudbo z novo avtobusno linijo. V čaisu šolskih počitnic bodo uvedli redno linijo po Kolpski dolini, s tem pa bodo prebivalcem kočevske in ribniške občine omogočili kopanje v Kolpi od Dola do Fare. Avtobus bo v času od 26. junija do Rafting na Kolpi Na Kolpi je bilo živahno že 17. aprila, ko se je od Osilnice do Fare spustilo 6 rafting posadk s skupaj 43 člani. Tekmovalni del proge je bil do Grintovca dolg 5,8 km, med tremi posadkami iz Slovenije in tremi iz Hrvaške pa je bil najhitrejši čoln iz Straže pri Novem mestu. V rekreativnem delu je v mešani posadki sodeloval skupaj z Varaždinci in gospo Bebo Leš iz Gorskega Kotarja tudi kočevski župan Mihael Petrovič. Kolpa je bila v tem času ravno prav visoka, da je prispevala k uspešni izvedbi tekmovanja. Hkrati je bilo 17. in 18. aprila STADION PRETESEN ? Stadion v bivši ribniški kasarni je od odhoda vojske sameval vse do pred dnevi, ker ni bilo uradno preverjeno, če ni v okolici morda nevarnih ostankov eksplozivnih sredstev. Skoraj leto dni pa so se na njem in v njegovi okolici že igrali begunčki iz bližnjega centra, ki jim tega prazvprav ni nihče posebej preprečeval. Lepo vreme, urejena tekaška steza in roki, ki so predpisani za izvedbo testiranj na 60 in 600 m, pa so na stadion privabili tudi vse učence ribniške osnovne šole. Tako se je 22. aprila znašlo na istem mestu ob istem času in z istim namenom več sto učencev tako begunske kot ribniške šole. Begunci so se na stadion že tako privadili, da so se le težko spoprijaznili s tem, da bi dali prednost Ribničanom. Oboji pa so prišli do spoznanja, da bi bil v tem primeru in tudi v prihodnje nujen predhoden dogovor, kdo bo kdaj koristil stadion. 25. avgusta vsak dan odpeljal iz Kočevja ob 8. in 15.15 uri na krožno vožnjo. Z uvedbo sezonske krožne linije bodo tudi krajani ob Kolpi dobili dvakrat dnevno možnost potovanja v Kočevje, kar jim bo približalo tudi Ljubljano in druge kraje. Najbolj navdušenim kopalcem bodo nudili tudi popuste pri nakupu 10 ali več vozovnic. organizirano tudi odprto prvenstvo Hrvaške v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki se ga zaradi predsodkov do te mejne reke z Balkanom niso udeležili tekmovalci iz drugih evropskih držav. I. maja bo za kajakaše in kanuiste ponovna priložnost za medsebojni obračun na Kolpi. Prav tako kot pri raftingu bo tekmovanje razdeljeno na rekreativni in tekmovalni del, ljubitelji vodnega športa in rekreacije pa se bodo zbrali ob II. uri na startu pri “Starih mal-nih“. Nastopili bodo na lastno odgovornost, paziti pa bodo morali tudi na to, da bo vstop in izstop iz čolnov na slovenski strani. VOZNI RED KOČEVJE-STARI TRG OB KOLPI-FARA-KOČEVJE ODHODI V V 1 2 km postajališče postaja 8.00 15.15 0 Kočevje 8.03 8.18 2 Dolga vas 8.05 15.20 4 Livold - 15.23 - Črni potok - 15.26 - Livold 8.10 15.31 9 Mozelj 8.12 15.33 12 Rajndol 8.20 15.41 18 Knežja Lipa 8.29 15.50 21 Brezovica 8.31 15.52 24 Čeplje 8.35 15.56 26 Zagozdec 8.30 15.59 27 Jelenja vas 8.40 16.01 28 Predgrad 8.43 16.04 30 Deskova vas 8.45 16.06 31 Stari trg ob Kolpi 8.51 16.12 35 Kot 8.53 16.14 35 Prelesje - 16.16 36 Dol 8.55 16.20 36 Dol 8.59 16.24 40 Laze 9.01 16.26 42 Vrt 9.04 16.29 45 Bilpa 9.07 16.32 47 Grglji 9.09 16.34 48 Žlebi 9.12 16.37 51 Žaga 9.14 16.39 53 Mavre 9.16 16.41 54 Sapnik 9.19 16.44 56 Slavski Laz 9.24 16.49 58 Fara 9.26 16.51 59 Fara Vas 9.30 17.00 59 Fara Vas 9.32 17.02 60 Krkovo nad Faro 9.34 17.04 61 Vrh pri Fari 9.36 17.06 63 Čolnarji K 9.38 17.08 64 Nova sela 9.39 17.09 65 Banja Loka 9.42 17.12 67 Briga 9.44 17.14 69 Kaptol 9.45 17.15 71 Morava 9.55 17.25 80 Livold 9.57 17.27 82 Dolga vas 10.00 17.30 84 Kočevje Opomba: Pod št. 1. in 2. vozi v času od 26.6. do 25.8. Sezonska linija Izvozi vsak dan STRAŽANOM POKAL “KOLPA’93“ N ovk E REPORTAŽA 1 iiiliiiiiitiit« Jubilej v Gotenici DVE DESETLETJI SPECIALNE ENOTE V petek, 17. aprila, nam je postalo mnogim bolj jasno, zakaj je bilo v tistih dneh na cestah proti Kočevski Reki toliko policijskih vozil, v zraku pa tako pogosti preleti helikopterjev. Potekale so namreč priprave na delovno vajo ob 20-letnici specialne enote MNZ, ki domuje v Gotenici. Če smo se domačini bolj od daleč spraševali, kaj vse se dogaja, pa so bili ob tem pomembnem jubileju za varnost države na ogled prav od blizu povabljeni najvišji državni predstavniki. Imeli so kaj videti, saj je vaja, ki je simulirala različne elemente protiterorističnega boja, nazorno prikazala visoko stopnjo pripravljenosti članov enote. Specialno opremo je komandant enote Ivan Beznik pokazal notranjemu Zajet terorist, ministru Ivu Bizjaku, zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu, načelniku štaba TO generalu Slaparju in poslancu v državnem zboru Benjaminu Henigmanu. Opazovanje in varovanje območja. Spust iz helikopterja. NovYcE CRNA KRONIKA •Saiiii-i: POBEGI S KRAJA NESREĆE 12. aprila je Jože P. iz Maršičev utrpel škodo na prikolici pred hišo. Policiji je naznanil neznanega voznika, ki je na kraju trčenja pustil sledi: plastični okvir maske avtomobila in ostanke rumene barve. Lastnika poškodovnega golfa iste barve Franca P. so kmalu odkrili v Velikih Laščah, ker se pa sam ni javil oškodovancu, je bil predlagan k sodniku za prekrške. 20. aprila je Polonca M. obvestila ribniško policijsko postajo, da ji je nekdo poškodoval garažna vrata na hiši v Travniku. Policisti so ugotovili, da je storitelja, ki je po nesreči pobegnil, zaneslo s ceste v vrata zaradi prevelike hitrosti. Zgodil se je tudi vlom v stanovanjsko hišo v Otavi-cah pri Jožetu K. Odnesli so televizor Blaupunkt in radiokasetofon, ki so ga kasneje našli na bližnjem travniku,. Za storilcem še poizvedujejo. SPRAVIL SE JE NA SOSEDO 16. aprila dopoldne so iz Loškega Potoka na ribniško policijsko postajo dobili obvestilo, da je ponoči Janez B. pretepel sosedo Jožefo L. Pred hišo je toliko časa razgrajal, da je odprla vrata. Ker je vstopil v hišo na nedovoljen način in ker se je znašal nad sosedo kar 2 uri, so proti nasilnežu podali kazensko prijavo. Istega dne je policijo v Ribnici obvestil tudi Marko Š. iz Goriče vasi, da mu je nekdo ponoči poškodoval vrtno ograjo. Škoda je bila napravljena z vozilom, povzročitelja škode pa so kmalu odkrili. VLOMI IN TATVINE 11. aprila je Anton Š. iz Kočevja pogrešil 1000 DEM, ki jih pred nekaj dnevi dvignil na banki. Obstaja sum, da mu jih je nekdo ukradel, zato za storilcem še poizvedujejo. 12. aprila je Milan K. prijavil tatvino starinske poslikane zibke iz hodnika njegove hiše v Ribnici. Zibka naj bi imela kar precejšnjo vrednost, kmalu pa so jo našli pri dveh Romkinjah in jo vrnili lastniku. Teden dni kasneje je Helena Č. prijavila izginotje otroškega vozička izpod stopnic v bloku na Prijateljevem trgu. Lastnica še vedno čaka, da ji storilec ali policija pripeljejo voziček nazaj. 16. aprila je do tal pogorela lesena brunarica v Blatah, last Franca O. iz Dolenje vasi. Ker obstaja sum, da je bil požar podtaknjen, je primer prevzela komisija kriminalistične službe. 18. aprila je v Banja Loki vlomilec skozi okno obiskal hišo Nežke P. Razmetal je posteljnino in različne predmete, pri tem pa očitno iskal denar. Ker ga ni njišel, se je zadovoljil s tremi kuhinjskimi noži. Istega dne je bilo vlomljeno še v vikenda v Lazih pri Kužlju, kjer je vlomilec odnesel radiokasetofon. Nekaj dni za tem je o vlomu v vikend pri Kužlju obvestil kočevsko policijo tudi Marjan K., vendar mu ni bilo ničesar odnešeno. V begunskem centru v Ribnici je neznano kdo neznano kam odpeljal 8 vreč cementa, ki je bil pripravljen za obnovo stopnic. Tatvina je bila prijavljena prepozno, da bi za storilcem lahko našli uporabno sled. 19. aprila so iz sodraškega Donita prijavili tatvino 6 elektromotorjev, ki jih je nekdo odvil iz hidravličnih dvigal. Storilcu so na sledi. 20. aprila so nekaj ^pred drugo uro na kočevsko policijo sporočili iz Železnine, da jim je bilo vlomljeno v skladišče. Storilce, ki so odnesli za 30.000 ŠIT varilnih elektrod, so kmalu izsledili. ODTRGALO MU JE PRST 20. aprila je na Inlesu v Loškem Potoku žaga Ivanu H. odrezala prvi členek levega kazalca. Nesreča se je zgodila, ker je delavec hotel nastaviti večnamenski lesnoobdelovalni stroj prej, preden se je do konca ustavila. Ponesrečenca so odpeljali najprej v ZD Loški Potok, potem pa še v UB KC v Ljubljano. ZBIL PEŠCA V DOLGI VASI 10. aprila zvečer se je pri gostilni Štimac v Dolgi vasi zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil huje poškodovan 73. letni pešec Franc M.. Pravilno je prečkal cesto, zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo pa ga je z osebnim avtom zbil po cestišču Kemal D.. Franc M. je utrpel zlom stegnenice, zoper voznika pa je bila podana kazenska ovadba. ZGORELO REŠEVALNO VOZILO V nedeljo, 18. aprila ob 18. uri se je med vožnjo iz Ljubljane proti Ribnici na Bregu nenadoma vžgal motor v reševalnem avtomobilu ZD Ribnica. Vozniku Antonu K. je uspelo vozilo ustaviti in ga zapustiti, požar pa so pogasili ribniški gasilci. Škode je za okrog 200.000 SIT. NovYcE JUBILEJ ii: Ob 25. letnici Noneta ROG Ljudska pesem je odsev naše duševnosti V petek, 23. aprila, so se v dvorani Glasbene šole Kočevje na slavnostnem koncertu zbrali številni ljubitelji slovenske pesmi, da bi prisluhnili ubranim glasovom Noneta Rog ob njegovi 25. letnici. V dobro uro trajajočem programu pod pokroviteljstvom SO Kočevje je izzvenelo preko 20 ljudskih pesmi, ki jih je s spremno besedo povezala g. Dragica Gornik. Poleg številnih šopkov je nonet prejel tudi plaketo SO Kočevje. Nonet že 25. let goji slovensko ljudsko pesem, ki je dediščina naše kulturne preteklosti in odsev naše posebne slovenske duševnosti. Zapete pesmi so bile povečene slovenskim ženam (Slovenka sem) in materam (Mati, tebi bi zapela pesem), hrepenenju in domotožju (Rož, Podjuna, Žila; Iz stolpa sem; Rožmarin), čudovitem svetu, polnem sonca in rož (Tiček, Pastir, Škrjanček poje, Pomlad se meni luštno zdi, Dol s planine), ljudskemu čustvovanju (O deklica, povej mi to, V dolini tihi, Za goro sonce že zahaja, Temna noč se je storila) in seveda domači Kočevski (Kočevska). Poslušalci so z aplavzi od pevk izprosili še kopico pesmi, v veselem razpolo- Komedija v treh dejanjih DOBRODOŠLA MISS AGATA V soboto, 24. 4. 1993, ob 20. uri je dramska skupina Julke Dolžan iz Breznice odigrala v ribniškem TVD Partizanu komedijo v treh dejanjih, imenovano DOBRODOŠLA MISS AGATA. Delo Vlada Novaka je režirala Mateja Fabjan. ženju pa so se poslovile s svojo “himno“ Oj, mladost ti moja. Nonet Rog že vsa leta vodi Kristina Trkovnikova, ki je tudi gonilna sila Noneta. Najstarejša članica je Francka Vodičar, 84 letna Vodičarjeva mama, ki je pri nonetu že od vsega začetka, pojejo pa še: Anica Hictaler, Rezka Poje, Mimi Čihok, Ivanka Lipovac, Katica Žalek, Tončka Bobek in Marija Logar. Miklova hiša O MODERNIZMU V SLIKARSTVU V petek, 16. aprila, je galerija Miklova hiša pred iztekom razstave G. A. Kosa priredila predavanje oz. razgovor o njegovem slikarstvu in modernizmu. Dogodek je pripravil in vodil prof. in slikar Emerik Bernard skupaj s profesorjem in slikarjem Gustavom Gnamušem. N o vi c E JUBILEJ "'................................. 10. obletnica MPZ KUD GALLUS Ribnica “Narod bo živel, če bo rojak pel.“ V petek, 16.4.1993, se je ob 20. uri začel jubilejni koncert ob 10. letnici delovanja mešanega pevskega zbora KUD GALLUS Ribnica v avli nove šole v Ribnici. Koncert, katerega se je udeležilo kar lepo število ljubiteljev tovrstnega petje, je bil razdeljen na dva dela. Vmes so bile 17 pevkam in pevcem, ki pojejo pri zboru že vseh 10 let, podeljene bronaste, srebrne in zlate plakete. V prvem delu je zbor zapel sedem ■pesmi. Začel je s pesmijo PRELEPA JE SELŠKA DOLINA Oskarja Deva, s katero je Mešani pevski zbor KUD Gallus iz Ribnice pred 10. leti zaoral svojo pevsko ledino, potem pa so se vrstile Foersterjeva PLANINSKA, Simonitijevi POD JASNIM SONCEM in DEBELI KUM, Aranguizeva EL TORTILLERO in kot zadnja koroška narodna v priredbi Vasilija Mirka SO ŠE ROŽCE V HAR-TELNU, ki je med zbrano publiko požela še posebej buren aplavz. V drugem delu so pevci in pevke mešanega pevskega zbora KUD GALLUS Ribnica zapeli prav tako sedem pesmi, ki so bile vse, razen zadnje, ponarodele. Slišali pa smo jih takole po vrsti: primorsko v priredbi K. Pahorja PA SE SLIŠ, koroško v priredbi V. Mirka DEKLE, TO MI POVEJ; špansko v priredbi M. Kokole EL PANUELO; slovensko ljudsko v priredbi S. Mihelčiča TAM V DOLU ; slovaško v priredbi J. Leskovarja TANCUJ, TANCU J; venček koroških v priredbi M. Kokole JES PA MOJ HVAŽEK, po zahvali zbora pa še, kot zadnjo, pesem R. Simonitija NA VIPAVSKEM. Posebej je ta obletnica opozorila na požrtvovalno mentorico in pe-vovodkinjo tega zbora, prof. BERNARDO KOGOVŠEK, brez katere si težko predstavljamo kakršnokoli pevsko kulturo v Ribnici v zadnjih deset in še nekaj letih. Čeprav je po rodu s Primorske, si jo Ribničani že kar nekako lastimo in malo jih je med nami, ki ne bi z nemim občudovanjem zrlo vanjo med njenimi nastopi. Z občudovanjem njenega talenta in znanja, pa tudi z občudovanjem njene prefinjenosti, ki jo nehote loči od nas, navadnih smrtnikov, in jo povzdigne v sfere, ki so veliki večini nedostopne in nerazumljene. Prav zaradi teh lastnosti pa je prof. Bernarda Kogovšek za Ribnico še toliko bolj dragocena in morda niso daleč časi, ko bo za to tudi ustrezno nagrajena. Program je povezovala VIKTORIJA PETROVIČ, za Ribničane in vse, ki jo že dolga leta poznamo, imenovana VIKA. Že mnogokrat je dokazala svoj daleč naokrog neprekosljivi napovedovalski talent, ki je tudi tokrat ni pustil na cedilu. Tako je tudi ona pripomogla k temu, da je bila prireditev tako toplo sprejeta med zbranimi. Aplavza je bilo tisti večer res toliko, da so marsikoga še naslednji dan bolele roke. Naj za konec podamo ugotovitev, da je takšnih prireditev v Ribnici odločno premalo, saj ljudje prav zdaj morda še bolj kot kdajkoli potrebujejo malo veselja in hrane za srce in dušo. Kot je med drugim v veznem besedilu dejala povezovalka Vika: “Glasba je vino, ki navdušuje in upijanja duha. Moraš jo doživeti, da jo lahko vzljubiš. Doživiš pa jo, če ji prisluhneš s preprostim srcem, tako kot prisluhneš ptičjemu petju ali se skloniš nad cvet poljske rože.“ D.D.H. No vic E VAŠ INTERVJU ' ...................................... Anton Kovač PODJETNIK, ZAKORENINJEN V GOSTINSTVU Anton Kovač je že kot gostilničar v Osilnici prerastel ozke okvire družinske gostilne, ki se pri Kovačevih prenaša že v četrti rod. Ozko, a lepo Gornjo Kolpsko dolino je približal gostom iz cele Evrope, ki znajo ceniti lepoto za naše pojme odročnih krajev in pokrajine. Sredi velikih načrtov za širitev ponudbe in odpiranja dežele Petra Klepca v svet ga je osamosvojitev Slovenije z vsemi posledicami skorajda pahnila v osamo ne samo pred svetom, ampak tudi pred sosedi onstran Kolpe. Anton pa je videl že preveč sveta, da bi se vdal v usodo in životaril le ob vse bolj obubožanih sokrajanih to in onstran meje. Če je zmogel obuditi v življenje turizem in gostinstvo na evropsko raven v krajih, v katere še soobčani redkokdaj zaidejo, potem vsaj zanj res ne bila smela biti prevelik zalogaj nekdaj živahna motel Jasnica in hotel Pugled, oba ob glavnih komunikacijah in sredi tako opevane kočevske turistične ponudbe. V letu dni se je na našem koncu Jasnica že “prijela“, pa tudi v Pugledu ne kaže, da bi pod novim gospodarjem kar moral zapreti vrata. K Antonu Kovaču smo se tako kot k vodilnemu gostincu na našem koncu povabili na pogovor predvsem zato, da bi na začetku turistične sezone tudi širši javnosti pokazali, kako uspeva “presajanje“ osilniških go-stinsko-turistističnih izkušenj v širši kočevski prostor. Gospod Kovač, navadili smo se na slogan, da so turizem ljudje. Začnimo torej pri vas kot človeku, ki je bil v gostinstvu takorekoč rojen... Res sem bil že od malega navajen na delo v gostilni, sčasoma pa se je pokazalo, da je to zame tudi edina možna izbira v življenju' Brat in sestra sta končala študije in ostala v Ljubljani, sam pa sem bil z gostinsko izobrazbo že kar določen za delo doma. V Osilnici pa tja do leta 1968 tudi ni bilo nobenih obratov, da bi človek lahko izbiral delo. Tudi vi ste hodili v šolo v Kočevje, videli ste, kako teče življenje tudi izven domače doline. Ali vas ni zamikalo življenje zunaj kot mnoge vaše generacije in marsikoga še posebej dandanes? Na Osilnico in celotno dolino sem vedno gledal kot na prostor, ki ga je potrebno “obdelati“, ne glede na to, da je v vsej dolini vsega 500 prebivalcev in da se je pojavila močna konkurenca trgovinic in bifejev, ki so drug drugemu tudi nelojalno prevzemali stranke. Če je bilo torej v dolini premalo ljudi za normalno preživetje, jih je bilo pač potrebno pripeljati od zunaj. O prostoru, ki ga je potrebno izkoristiti, na podoben način sedaj razmišljam za vse kočevsko področje. Na kakšen odziv je naletela ta vaša poslovna filozofija? Turizem in gostinstvo so živahne dejavnosti, zato je bil skaljen ustaljen red predvsem starejših ljudi na vasi. Prav tako pogosto poslu- šam pritožbe sosedov nad dejavnostjo mladih v nočnem času okrog Pugleda. Nekatere stvari so v začetku morda res moteče, sčasoma pa lako prerastejo tudi v popestritev in obogatitev vsakdanjega utripa domačega prebivalstva. Tako je vsaj drugje po svetu, ki živi od turizma in za turizem. Kako pa se je z uvedbo državne meje spremenilo življenje ob Kolpi? O tem bi največ konkretnih stvari vedeli povedati tisti, ki hodijo na delo za HRD na hrvaško stran, ki dajejo otroke po ukinitvi šole v Osilnici v Faro ali Čabar, ki se po večkrat dnevno vozijo čez mejo... Ljudje ob Kolpi so potrpežljivi in se tudi v preteklosti niso veliko zanimali za oblast in politiko ne na tej ne na oni strani. Med sabo smo tudi sorodstveno povezani, najbolj pa se občuti padec kupne moči predvsem na hrvaški strani. Obisk gostilne s hrvaške strani je upadel za več kot 90 %, in zdi se mi, da se Hrvatje še ne zavedajo povsem šoka. Mnogo fantov je v hrvaški vojski, tam dobivajo nekaj denarja, hudo pa bo, ko se bo stanje normaliziralo. O tem, kakšen je odnos naših politikov in oblasti do prebivalstva na sloven- Novic E VAS INTERVJU ski strani Kolpe pa pove dejstvo, da ni storjenega še nič za cestno povezavo po slovenski strani. Politiki so veliko prihajali pred volitvami, kot kaže pa bodo ponovno začeli prihajati šele pred naslednjimi. Janša je tako zaradi predsodkov, da bi iz Slovenije v Slovenijo moral preko Hrvaške, v Osilnico moral pripešačiti kar čez hribe... Kaj vam je je bilo v takih razmerah storiti? Lahko bi stokal in čakal, da se moje življenjsko delo popolnoma izniči. Ker nisem imel računati na kogarkoli, da bi to preprečil, sem stvari vzel v svoje roke. Pokazala se je priložnost za investiranje v zapuščeno lasnico, kriza v hotelu Pugled pa je bila tudi tako globoka, da je bil stečaj pred vrati. Ker sem ocenil, da bi se marsikaj dalo rešiti že samo z drugačno, bolj podjetniško miselnostjo, sem se ne glede na nerešene lastninske odnose odločil, da poiskusim. V RTC Jasnica namreč še nisem večinski lastnik in tudi Hotel Pugled je dan le v najem, vendar se kljub težki gospodarski situaciji in močni konkurenci držimo nad vodo. Gostilno z vso turistično ponudbo vodita pod firmo Kolpa d.o.o. žena in sin, ki je v 4. letniku turistične šole V vaših rokah je tako ali drugače preko 90 % kočevskih prenočitvenih kapacitet in 300 sedežev v restavracijah. Mnogi smo morda malce naivno pričakovali, da bo Kočevje nenkrat postalo turistična Meka... V gostinstvu in turizmu se še v večji meri kot drugje kaže kriza in majhna kupna moč prebivalstva. Zaenkrat smo odvisni od tukajšnjih ljudi in predvsem od slovenskih gostov, ker ureditev ponudbe za stacioniran turizem zahteva svojh čas. Potrebno je za to usposobiti tudi kadre, ki trenutno še niso pripravljeni na sprejem zahtevnejših gostov. Izuriti se morajo na domačih, pri tem pa je pomembno, da vsakogar razporedim za naloge, ki jih lahko naj-kvalitetneje opravlja. Glede na to, da je bila večina delavcev nekako “podedovanih“ iz prejšnje organiziranosti, marsikdo preživlja težke trenutke. Še posebej, ker je glede na zasedenost kapacitet težko tudi zagotoviti materialno motivacijo. Ali bi torej lahko rekli, da je Kočevje poleg lastnih težav še vedno nezanimivo za zunanje obiskovalce? Nasprotno, lani je vladalo veliko zanimanje za odprto Kočevsko Reko in Gotenico, vendar tega nismo znali prav izkoristiti. Bojim se, da je glavni val mimo, mi pa smo se šele začeli dogovarjati o usklajenejši ponudbi in promociji Kočevske navzven. Sami sicer skrbimo za promocijo svoje gostinske, turistične, rekreativne in športne ponudbe navzven preko agencije Vas, nikogar pa ni, ki bi vso kočevsko ponudbo povezano in smiselno predstavil. Ponuditi pa imamo kaj: od tenis igrišč in športnih objektov do treking programov, jezera in drugih naravnih in kulturnih znamenitosti. Znani ste po izkušnjah s številnimi tujimi agencijami in gosti, za katere veste, kaj zahtevajo, če in ko pridejo. Ali nismo morda trši oreh tisti, ki živimo tukaj in bi mogoče prihajali bolj množično in pogostoje, če bi nam znali ponuditi prave stvari? S tem namenom smo večnamenski prostor v Hotelu Pugled preuredili v Club dancing 33 z dnevnim barom. Vanj vabimo plesne skupine in ansamble glede na komercialne možnosti, saj predvsem mladi potrebujejo ob koncu tedna zabavo z možnostjo, da se srečajo po šolanju v različnih krajih. V hotelu smo uredili moderno restavracijo s 50 sedeži, Jasnica pa se je tudi že uveljavila s kvaliteno gastronomsko ponudbo v intimnem okolju. Upam si tudi trditi, da se je močno izboljšal tudi odnos zaposlenih do gostov, saj se čuti, da smo odvisni le od svojega dela. Kakšne rezultate torej letos pričakujete od prenosa vaših osilniških izkušenj v širši kočevski prostor? V Osilnici smo začeli prav in zaradi rezultatov ostajam optimist tudi za tukajšnji prostor. V Kočevju smo res na začetku, ki pa je toliko trden, da bi se rezultati letos že morali pokazati. Razlog za zadovoljstvo bo zame že to, da se sploh bodo. V pisarni Antona Kovača se je med pogovorom zvrstilo kar nekaj ljudi s svojimi predlogi in problemi, kar kaže na to, da se je res prelevil iz gostinca v podjetnika, ki je navajen skrbeti za to, da istočasno teče več različnih dejavnosti. Naslednjega dne se je iz pisarne preselil na teren opravljat vlogo turističnega vodiča za skupino tujih predstavnikov, ki so si prišli v živo ogledat ponudbo, čez vikend pa vas bo morda postregel kot pravi oštir v domači gostilni. Vse to po drugi strani kaže tudi na to, da vse, česar se loteva, tudi trdno drži v svojih rokah. Darja in Stane Hafnar Novic E IDEAL NOVO! pisarniški kotiček računalniški kotiček razni obrazci revije dnevni časopisi komercialni center IDEAL Kolodvorska 2 tel.: 860-666 V novo odprtem komercialnem centru IDEAL si je uredil svoje prostore tudi ŠOLARČEK in si razširil svojo ponudbo! NOVO! OD 15. MAJA SPREJEMAMO V KOMISIJSKO PRODAJO ČIM BOLJ OBRABLJENE ŠOLSKE KNJIGE NOVO! BOGATA PONUDBA; original BARBIK LEGO kock UGODNE CENE: flomastrov in barvic iz UVOZA Cjtitta) Prodajalni: Prigorica 89 A komercialni center IDEAL Kolodvorska 2 Cenjene stranke vabimo v trgovino in v šivalnico v Prigorico ter v nov lokal v komercialni center IDEAL, kjer se vam predstavljamo z razširjeno ponudbo. NOVA KOLEKCIJA - ženskih kopalk - bodijev - moških oblek No vVcE DOBRO JE VEDETI “g i i _ ~ ili ~~ i Kibnica EVIDENTIRANJE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKOLIC Evidentiranje traktorjev in traktorskih priklopnikov bo v letošnjem letu potekalo po naslednjem razporedu: PREDVIDENA CENA - tehnični pregled traktorja - tehnični pregled priklopnika - tehnični pregled motornega kolesa 1.660,00 SIT 940.00 SIT 600.00 SIT 1. V ponedeljek, 10. 5. 1993, od 7,30 do 11,30 ure v Travniku pri Tnles’ za naselje Travnik, Srednja vas in Šegova vas. Od 14. do 17. ure v Malem logu pred zgradbo DO ’Riko’ za naselja Mali log, Hrib in Retje. 2. V torek, 11. 5. 1993, od 7,30 do 9. ure na Gori pred osnovno šolo za naselja Kržeti, Petrinci, Janeži, Kraćali, Betonovo. Od 11. do 17. ure v Jurjeviči pred gasilnim domom za naselja Jurjeviča, Kot, Ravni dol, Lipovščica, Breže, Sajevec. 3. V sredo, 12. 5.1993, od 7,30 do 11,30 ure v Ortneku pred gostilno Petrič za naselja KS Velike Poljane. Od 14. do 17. ure pri Sv. Gregorju pred zadružnim domom za naselja KS Sv. Gregor in Sinovica. 4. V četrtek, 13. 5. 1993, od 7,30 do 9. ure v Žimaricah pred gostilno Gornik za naselja Podklanec, Žimarice in Globel. Od 10. do 13. ure v Sodražici pred zgradbo KZ za naselja Sodražica, Zamostec, Jelovec. Od 15. do 18. ure v Sušju pred gasilnim domorn za naselja Sušje, Vinice, Zapotok, Slatnik, Gor. Lazi, Žlebič. 5. V petek, 14. 5. 1993, od 7,30 do 13. ure in od 15. do 17. ure v Rakitnici pri Oberstarju za naselja KS Dolenja vas. 6. V ponedeljek, 17. 5.1993, od 7,30 do 14. ure v Hrovači pred gostilno Andoljšek za naselja Ribnica, Dane, Bukovica, Breg, Dolenji Lazi, Hrovača, Zadolje, Zapuže. Od 15. do 18. ure V Goriči vasi pred gasilnim domom za naselje Nemška vas, Otavice in Goriča vas. Zaradi nemotenega poteka evidentiranja traktorjev lastnikom priporočamo, da predhodno zavarujejo traktorje pri ustrezni zavarovalnici. Razpolagamo tudi z novimi evidenčnimi tablicami -velikimi za traktor in traktorski priklopnik, niso pa še izdelane evidenčne tablice za male traktorje. Lastnikom velikih traktorjev priporočamo, da zamenjajo evidenčne tablice pred podaljšanjem evidentiranja ali pa kasneje, ker pri podaljšanju evidentiranja pričakujemo veliko gnečo. Zamenjava evidenčnih tablic je možna vse do 25.6. 1994, ko bo potekla veljavnost starim evidenčnim tablicam. Pri podaljšanju evidentiranja morajo lastniki traktorjev predložiti: - prometno dovoljenje - dokument o zavarovanju traktorja - potrdilo o tehničnem pregledu Za traktorje, ki se na novo evidentirajo, morajo lastniki predložiti: - originalni račun in carinsko deklaracijo (če je uvožen) - dokument o zavarovanju - potrdilo o tehničnem pregledu Evidentiranje novih traktorjev se opravi na oddelku za notranje zadeve občine Ribnica, prav tako tudi zamenjava evidenčnih tablic. Zavarovanje z upoštevanjem 50% popusta: - traktorji od 25 - 33 KW 2.900,00 SIT - traktorji od 33 - 44 KW 3.500,00 SIT Evidenčne tablice - 320,00 SIT Tako znaša trenutno podaljšanje evidentiranja traktorja s 50% popusta: 25-33 KW 33-44 KW Tehnični pregled 1.660,00 SIT 1.660,00 SIT Taksa 280,00 SIT 280,00 SIT Zavarovanje 2.900,00 SIT 3.500,00 SIT SKUPAJ: 4.840,00 SIT 5.440,00 SIT Tehnični pregled lahko opravijo tudi lastniki motornih koles. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE RIBNICA Lepe sončne dneve okrog 20. aprila je bilo treba izkoristiti za sajenje krompirja. To opravilo je na dolenjevaških njivah šlo najbolje od rok Antonu Lesarju s prikolico za sajenje krompirja, ki sta jo je skonstruirala in izdelala Janez Oražem in Mihelič Brane. Dobrih 120 metrov dolga in nekaj deset metrov široka njiva je bila s to napravo obdelana v dvajsetih minutah, potem pa je bilo treba na pomoč še k sosedom... MALI OGLASI: Za 4 ure dnevno potrebujemo čistilko! Okrepčevalnica Marjetka, Kolodvorska 31, Kočevje. No vi c E IDEAL ZLATARSTVO KODRE ima 20-letno tradicijo v oblikovanju in izdelovanju nakita iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov. Sodelovali smo že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah, kjer smo prejeli številna priznanja, med drugim tudi znak kakovosti ALPE-JADRAN. Nudimo: - nakit iz plemenitih kovin - unikatno oblikovanje nakita - delo po naročilu in želji stranke, iz našega ali vašega zlata - popravila in vzdrževanje nakita - odkup zlata ŠPORTNA OPREMA IN REKVIZITI Ekskluzivni znamki AESSE in AXO (OEM. KOMERCIALNI CENTER. KOLODVORSKA 2. 61310 RIBNICA RIBIŠKA OPREMA , MODNE ITALIJANSKE znamke BALZER ^ OBUTVE LOKOSTRELSKA OPREMA //?4 Posebna ponudba: - rolke - lahka športna obutev po konkurenčnih cenah - gorska in navadna kolesa - otroške superge MOŽNOST NAROČILA KLUBSKIH ŠPORTNIH DRESOV PO KATALOGU (znamke AESSE in DIA-DORA) NoTicE PREJELI SMO 11 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - poslanski klub Ribnica DELEGATSKO VPRAŠANJE Slovenski krščanski demokrati - poslanski klub Ribnica so nam na uredništvo posredovali delegatska vprašanja in odgovore odgovornih in nas poprosili, naj poslano objavimo zaradi velikega zanimanja številnih občanov. Zato objavljamo prispela vprašanja in odgovore v celoti. VPRAŠANJE Poslanci so opozorili na obljubljeno poročilo IS o problematiki prodaje zemlje Breg-Grič, ki jo obravnava pristojno sodišče in javni pravobranilec. To poročilo je IS obljubil skupščini na eni izmed lanskih skupščinskih sej. ODGOVOR Zemljišča na Bregu IS občine Ribnica ni podal poročila o navedenih zemljiščih, ker v tem času ni bilo nobene spremembe, kar se statusa zemljišč tiče.V mesecu marcu je II. stopno sodišče razveljavilo eno od odločb Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kočevju, ki je ugotovilo, da v navedenem primeru družbena lastnina ni bila oškodovana, ena je pravnomočna, ker ni bilo pritožbe, tako da se dogovarjamo z Občinskim javnim pravobranilstvom o njeni sprovedbi. Premoženjsko pravna služba Karmen Tanko POROČILO 0 DELU "KOMISIJE ZA POVOJNO POBITE ŽRTVE" Občinski odbor je razpravljal o popravi krivic do pobitih žrtev med in po drugi svetovni vojni. Svojci, prijatelji in znanci želijo pravico do groba, do spominskih znamenj in izdaje mrliških listov. Na prošnjo mnogih občanov se obračamo na komisijo, da poroča o svojem delu. Poroča naj tudi, zakaj ne izdajo na željo svojcev na občini mrliške liste oziroma zakaj pridobivanja teh dokumentov traja neskončno dolgo? Ljudje, občani, volilci odločno pričakujejo, da se povojne zadeve čimprej raziščejo, obeležijo, da so in bodo otroci poučeni o resnici in zgodovinskih dejstev. Zadeve se nikakor ne sme “pomesti pod preprogo“. POJASNILO ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE RIBNICA K PROBLEMATIKI ŽRTEV POBITIH PO KONČANI VOJNI V skladu z Zakonom o matičnih knjigah (Ur. 1. SRS št. 2/87) lahko matičar izdaja izpiske iz matičnih knjig le o tistih dejstvih, ki so vpisana v matične knjige. Z ozirom na to, da smrt oseb, ki so bile pobite med in po vojni v mnogih primerih ni vpisana v mrliške knjige, o teh dejstvih tudi ni mogoče izdati mrliškega lista*“ V takih primerih predvideva Zakon o matičnih knjigah uvedbo postopka “za razglasitev pogrešanega za mrtvega“ (menimo, da gre v navedenih primerih za tak postopek) in izvedbo postopka dokazovanja smrti v sodnem postopku. Postopek pred sodiščem sproži zainteresirana stranka in ne matična služba oziroma upravni organ za notranje zadeve. Ob razglasitvi pogrešanega za mrtvega sodišče izda pravnomočno odločbo, ki je tudi podlaga za vpis v mrliško matično knjigo. V mnogih primerih so svojci pobitih žrtev v preteklih letih uvajali tak postopek in si za svoje umrle svojce pridobili izpisek iz mrliške matične knjige. Oddelek za notranje zadeve občine Ribnica je pristojni komisiji posredoval oziroma ji omogočil vpogled v vsa dejstva, s katerimi razpolaga in smatramo, da je funkcija te komisije prav v tem, da zbere ustrezne podatke o pobitih žrtvah in mogoče pri zakonodajalcu doseže enostavnejšo pot za zakonit vpis pobitih žrtev v mrliške matične knjige. Razumljivo pa je, da matična služba ne more izdajati potrdil o dejstvih, dokler ta dejstva niso na zakonit način evidentirana. Načelnik: Stanislav Kromar 22. APRIL - DAN ZEMLJE Leto 1993 smo v Sloveniji proglasili za leto turizma. Vendar, če hočemo, da bomo v tem uspeli, je treba marsikaj storiti. Zavedati se moramo, da smo ljudje tisti, ki privabljamo turiste in to na različne načine. Ali s prijaznostjo, šegavostjo, ustrežljivostjo in gostoljubjem, ali pa tako, da imamo čim bolj urejeno okolico, kjer živimo in delamo, urejene parke in obrežja voda, da imamo na oknih in balkonih čim več cvetja. Najboljše pa je, da je vse to povezano. Takrat se bodo turisti med nami najbolje počutili in se še vračali. Da bi to dosegli, se Ribnica že nekaj let vključuje v tekmovanje za najbolj urejen kraj. Žal smo lani zbrali sorazmerno zelo malo točk. Skupna ocena vseh ocenjevalcev je bila le 3,6 točk in tako nismo prišli v finale. Potrudimo se letos, morda bomo bolj uspešni. Moramo pa pohvaliti nekatere soseske in krajane, ki so se že samoiniciativno organizirali in pospravili svojo okolico, da se pozna, da je bolj urejena. Vendar bi se morali za take akcije dogovoriti vsi sosedje, da ne odnaša veter papirjev in drugih smeti tja, kjer je že pospravljeno. In za naprej poskrbimo, da bo vedno lepo in čisto okrog nas. Vesna Lavrič NoTicE IDEAL ^ " *' V Ribnici (Komercialni center IDEAL) smo odprli podružnico menjalnice Mikel - Kranj Menjalnica MIKEL d.o.o. - udkup in prodaja deviz po najugodnejših pogojih - strankam ne zaračunavamo provizije - popust za večje količine in stalne stranke butik KOLODVORSKA 2, 61310 Ribnica tel. 860-248 Bliža se dan, ko bi bili radi lepo in svečano oblečeni, vendar nakupa vaš proračun ne bi prenesel Ml POZNAMO DELITEV! Obiščite nas! »BOUTIQUE NISA« Kolodvorska 2, RIBNICA Nudimo vam: — metrsko blago različnih kvalitet in designov — garen, volno — zadrge — gumbe, stiskače — vse vrste igel in pribora za ročno in strojno šivanje — pletilke in kvačke OBIŠČITE NAS! Podjetje m VM? KOČEVJE MS d.o.o. ima razvito proizvodnjo in trgovino s tekstilnimi izdelki a TRGOVINA RIBNICA Kolodvorska 2 V trgovini v Ribnici nudi poleg svojega programa tudi ekskluzivni program TRIKON-a Kočevje Program konfekcije TRIKON je cenovno izjemno ugoden zaradi minimalne trgovske marže. V lastnem programu vam podjetje MS d.o.o. nudi lahko konfekcijo iz pliša, jersey-a, lagure in suprema. PRIJAZNO VABLJENI! OTROŠKI V NOVO ODPRTI BOUTIQUE TRGOVINI VAM NUDIMO: - PROGRAM CHICCO, STEKLENIČKE, DUDE... - PROGRAM NUK, STEKLENIČKE, DUDE... - NOVO V SLOVEMU! PROGRAM AVENT: . STEKLENIČKE, DUDE... Kolodvorska 2, 61310 Ribnica _ OTROŠKI VOZIČKI HAVCK od 17.500 NAPRE) - AVTOSEDEŽI, RENOLUX - OTROŠKA KOZMETIKA, PENATEN, (OHNSONS - IZBOR IGRAČ LEGO, TOMI, FISHER-PRICE, CHICCO - VELIKO IZBIRO KONFEKCIJE ZA VAŠE NAJMLAJŠE OD PAJACKOV, TRENIRK, MAJIC DO HLAČK - PLENICE PAMPERS OD 1.752 NAPREJ - OTROŠKI ČEVLJI OD 1.775 NAPREJ IN ŠE MNOGO DRUGIH STVARI, KI JIH POTREBUJETE ZA SVOJE NAJMLAJŠE! DEL. ČAS - 8-12 in 16-19 - SOBOTA 8-12 PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! Kam po izdelke ribniške domače obrti? Kolodvorska 2 Krošnjar Vam Ribnica ponuja: - bogato izbiro izdelkov suhe robe - pletene sedežne garniture - pletene košarice za živali - lesene otroške igrače - vinske sode različnih dimenzij - lončene izdelke Lahko pa najdete tudi: - kristal - kozarce vseh vrst - veliko izbiro porcelana po zelo ugodnih cenah KAM? - H KROŠNJARJU! NoTicE šolska stil W \ß Sodražica ODMEVI IZ NAŠE DOLINE Te dni je izšlo glasilo učencev OŠ dr. Ivana Prijatelja iz Sodražice. V njem so zajeta dela mladih pisateljev, pesnikov in risarjev od 1. do 4. razreda. V uredništvu smo bili prijetno presenečeni nad kvaliteto prispevkov. Preberite si delček njihovih stvaritev, gotovo vas bodo prispevki pritegnili! KAKO JE MOJA VAS DOBILA IME JELOVEC Vas je dobila ime po besedi lovec. V bližini vasi je gozd Lačice. Tam je bila lovska koča. V njej je živel lovec in pasel ovce. Kadar je v vas prišel kak tujec, je vprašal, kje je lovska koča in ljudje so mu z roko pokazali: “Tam je lovec.“ Tako je vas dobila ime Jelovec. Martina Mihelič, 4. b PODKLANEC Moja vas se imenuje Podklanec. Leži v dolini med hribovji. Na eni strani so Planine in Boncar, na drugo stran pa Leščevje in Drnik ter Mateči klanec in Gora. Vas Podklanec je razdeljena na več zaselkov: Zavrata, Podboncar, Nosanje, Mlaka, Podstene in Mateti. Najstarejši zaselek so Mateti. Nad tem zaselkom se vzpenja Mateči klanec. Po njem je vas dobila ime Podklanec. Brigita Košmrlj, 4. b VINICE To je bila prej samo vas brez imena. Na vrhu te vasi je bil vinograd. Ko je prišla jesen, so odtrgali grozdje. Naredili so vino in ga poskusili. Zavpili so: “Kako dobro vince! “ Tako je vas dobila ime Vinice. Nataša Debeljak, 4. b ŽIMARICE Pred mnogimi leti je živel v naši vasi človek, ki mu je bilo ime Žiga. Bil je župan te vasi. Po njem je vas dobila ime Žigmarice. Tako se je imenovala do leta 1940. Kmalu je prišla vojna in po njej se je vse spremenilo. Nastale so nove občine. Takrat se je spreme- nilo ime vasi iz Žigmaric v Žima-rice. Primož Kožar, 4. a NOVA ŠTIFTA Romarska cerkev pri Novi Štifti je spomenik baročnega stavbarstva na Slovenskem, nastala je med leti 1641 in 1671. Svete stopnice je prizidal leta 1780 Lovrenc Prager. Cerkev je v tlorisu velik osmerokotnik, h kateremu je prislonjen kvadratni prezbiterij, ki ima odsekane vogale. Oba dela stavbe sta obokana s kupolama. Na sever je prezbiteriju prizidan mogočen zvonik, na jugu pa nižja zakristija. Vse proste stranice osmerokotnika obdaja pritlična lopa. V notranjosti cerkve so trije zlati oltarji in pozlačena prižnica. Nad glavnim oltarjem je slika Marijinega vnebovzetja stara 3501et. Slikarije so ustvarjali: Anton Postelj, Andrej Postelj, Matej Lanus pa je poslikal kapelico sv. Jožefa pri cerkvi. Vzor za gradnjo cerkve so našli v Veroni v Italiji. Ana Milavec, 4. a SODRAŽICA NEKOČ IN DANES Pred drugo svetovno vojno je bila Sodražica trg in samostojna občina. Spadala je pod srez Kočevje in v Dravsko banovino. Občino je upravljal župan, ki je imal tajnika in slugo. Tajnik je opravljal vsa dela, ki so bila potrebna za občane. Sluga je raznašal pozive za sodišča ali za vojsko. Vse dokumente je moral podpisati župan. On je bil glavna oblast v občini. Njemu so bili podrejeni vsi državni uslužbenci, tudi orožniki. Po vojni je bila Sodražica še nekaj časa samostojna občina, le da je bilo v občinski upravi zaposlenih mnogo več uslužbencev. Tako je še sedaj, ko spadamo pod občino Ribnica. Danes je Sodražica mestno naselje. Središče kraja je Trg 25.maja. Na trgu so važnejše ustanove. Stanovanjske hiše so razvrščene ob cesti. Kmečka gospodarstva so za hišami in izven naselja. Tudi tovarne so izven naselja. Dušan Urh, 4. b O IML, Nov'icE POSLOVNA STRAN SPORT MIST V RIBNICI Pod zaščitnim znakom SPORT MIST se je na našem koncu uveljavila ponuba svetovno znanih proizvajalcev športne opreme, oblačil in obutve ter kvalitetnih servisnih storitev za to opremo. SPORT MIST iz trgovine na Ljubljanski 9a v Kočevju širi od 24. aprila svojo ponudbo tudi v Ribnico. Otvoritev trgovskega lokala V Ribnici na Kolodvorski 3 je naznanila kočevska godba, številni obiskovalci pa so se lahko prepričali o bogati ponudbi teniške opreme, rolk ter športnih oblačil in obutve. Z otvoritvijo lokala je tudi Ribničanom približal celovit in kvaliteten servis za teniške loparje, rolke, smuči in drsalke. Športna oprema ohranja kvaliteto le s strokovnim vzdrževanjem, pri čemer pa je stranki lahko v veliko pomoč že uporaben nasvet dobrega poznavalca in izkušenega mojstra Franca Gorjupa, ki vas vabi v lokal vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19.ure, ob sobotah pa od 9.do 12. ure. %£a d.o.o., ŽCebič 38 VosCovna enota ‘Prvarsl^a 3 61310 'Ribnica, Stovenia Td. +38 61 861 185 RETA smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve na področju finančnega poslovanja, in sicer: - vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju po principu dvo-stavnega knjigovodstva - obračun osebnih dohodkov - vodenje blagajne - plačilni promet - izterjave - fakturiranje - finančno svetovanje Vse navedene storitvem vam nudimo hitro in strokovno na računalniško podprtem informacijskem sistemu. Obiščite nas, pogovorili se bomo in prepričali se boste o naši ponudbi! Urbanova 1a, 61310 Ribnica, tel. 861-447 vam v prijetnem ambientu nudi pizze, sadne kupe, tople in hladne napitke Dobrodošli ste vsak dan od 8. do 23. ure NE EKSPERIMENTIRAJTE S ČIŠČENJEM SVOJIH OBLAČILI! NISO TAKO POCENI!!! PREPUSTITE TO DELO STROKOVNIM ROKAM! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA TEKAVEC GAŠPER Delovni čas: RIBNICA Kolodvorska 7 od 800 do 1700 Tel.: 863-147 VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. NoTice šport ■ Di dance school SHOW DANCE TEKMOVANJE Izbirno tekmovanje za uvrstitev na državno prvenstvo v SHOW DANCE-u je med ribniškimi in kočevskimi plesalci potekalo v discoteki hotela Pugled v Kočevju. V prijetnem ambientu in živahnem plesnem vzdušju so pionirji, mladinci in člani tekmovali v rock’n rollu, ča-čaju, discu in v prostih' shov-dance programih. Sodniki so izbrali najboljše plesalce, ki se bodo pomerili na državnem prvenstvu od 7. do 9. maja v Ljubljani. Kot vodja tekmovanja in trener opažam precejšen napredek predvsem pri mlajših plesalcih - pionirjih in mladincih. Njihovi programi so boljši iz turnirja v turnir, kar se vidno pozna na rezultatih, ki jih dosegajo, predvsem pa je tistih zelo dobrih, zanesljivih plesalcev sedaj zmeraj več in je tako izbor ekipe za državna tekmovanja vedno težji. Poleg dobrih uvrstitev in programov sem zelo vesela tudi zelo dobrega sodelovanja med ribniškimi in kočevskimi plesalci, saj menim, da lahko s skupnim potencialom in dobrim sodelovanjem dosežemo zelo lepe uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Res da bo na področju organizacije in financiranja plesne dejavnosti v Kočevju in Ribnici potrebno še veliko storiti, vendar sem prepričana, da bomo z dobrim delom in uspehi vzporedno ustvarili tudi boljše pogoje za razvoj te dejavnosti. REZULTATI Show dance - prosti program PIONIRJI: 1. Teja Merhar, Nuša Ilc (Ribnica) 2. Katka Kumelj, (Ribnica), 3. Maja Tanko, Sara Horžen (Ribnica) MLADINCI: 1. Tina Opeka (Ribnica), 2. Gregor Guštin (Kočevje)^. Urška Zgonc, Maja Žnidaršič (Ribnica) Disco PIONIRJI: 1. Sabina Ivančič (Ribnica), 2. Katka Kumelj (Ribnica), 3. Žiga Dragoš (Kočevje) MLADINCI: 1. Tina Opeka (Ribnica), Gregor Guštin (Kočevje), 3. Rebeka Poštrak (Ribnica) ČLANI: 1. Erika Žnidaršič (Ribnica) 2. Ana Jordan (Ribnica) 3. Nina Debeljak ( Kočevje) Ča-Ča PIONIRJI: 1. Tjaša Muhič,(Ines Zajc (Kočevje), 2. Mojca Fine, Anja Briški (Kočevje), 3. Helena Poje, Maja Pejakovič (Ribnica) MLADINCI: 1. Rebeka Poštrak, Tina Opeka (Ribnica), 2. Tina Farkaš, Danijela Vukojevič (Kočevje), 3. Maja Žnidaršič, Urška Zgonc (Ribnica) Rock’n’roll PIONIRJI: 1, Tjaša Muhič, Ines Zajc (Kočevje), 2. Helena Poje, Maja Pejakovič (Ribnica) 3. Nina Hočevar, Leja Kovač (Ribnica) MLADINCI: 1. Rebeka Poštrak, Tina Opeka (Ribnica), 2. Nuša Ilc, Maja Weinberger (Ribnica), 3. Tina Farkaš, Danijela Vukojevič (Kočevje) Diana Drobnič Mali nogomet v w PESTRO PRED ZAČETKOM OBČINSKE LIGE V nedeljo, 25. aprila, se je začela občinska liga v malem nogometu. Letos bo v ribniški občini igralo dvanajst ekip, ki tudi v zimskem času niso imele počitka. Moštva, ki so se v zimskem času dobivala v telovadnici, so imela finalne obračune v začetku marca. Zimski pokal sta osvojili I. in II. ekipa Trgovine Mateja, sledili pa sta moštvi Oaze in Sodražice. Zadnjo nedeljo pred začetkom I. kola ONL pa se je na turnirju pomerilo vseh dvanajst ekip. Zmagovalci spomladanskega turnirja so postali Divji jezdeci, 2. mesto so osvojili nogometaši Mateje, 3. pa Grafiti. Lestvico ONL bomo začeli objavljati v naslednji številki. Začeli so se obračuni v ONL Ribnica, v kateri sodeljuje 12 ekip: Trgovina Mateja, Bistro Izlaty, Trg V.V., Mon, Grafit, Sodražica, Oaza, Jurček, Divji jezdeci, D. Lazi, Grčarice in Alf. AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SEAT ZAGOTOVLJEN SERVIS SEAT TOLEDO l,6i CL KAT, različne barve (24.950 DEM) SEAT TOLEDO 1,9 TD GL, različne barve (28.900 DEM) SEAT TOLEDO 1,9 TD GLX, bele barve (30.500 DEM) Sprejemamo naročila za vsa SEATOVA VOZILA Na zalogi so tudi: VW GOLF l,4i GL KAT, 5 vrat, rdeč (26.045 DEM) VW GOLF l,4i GL KAT, 3 vrata, rdeč, sončna streha (27.935 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL KAT, 3 vrata, 82 PS, črna metalic, temna stekla (24.932 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL KAT, 3 vrata, 82 PS, siva metalic, temna stekla, centralno zaklepanje (25.383 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL KAT, 3 vrata, 82 PS, bele barve, temna stekla, centralno zaklepanje (24.948 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL KAT, 5 vrat, 60 PS, bele barve (24.934 DEM) Cene so do registracije, plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB na dan plačila. Se priporočamo! Šeškova la, Ribnica Telefon: 061/861-464 Telefax: 061/864-438 Del. čas.: Od 8. do 15. ure NA ZALOGI: FIESTA od 17.800 do 22.470 DEM ESCORT od 23.730 do 27.980 DEM MONDEO od 29.500 do 37.120 DEM ORION od 25.160 do 28.760 DEM POHITITE Z NAKUPOM KER SE PRIČAKUJE SPREMEMBA CEN! CENE SO DO REGISTRACIJE SMO NAJCENEJŠI V SLOVENIJI! Na voljo so še SCORPIO in KOMBI TRANZIT GRADBENO PODJETJE KOGRÄ, D.O.O. KOČEVJE Rudarsko naselje 30, telefon 852-520 IZVAJANJE VSEH GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL • Specializirano podjetje za sanacijo in adaptacijo gradbenih objektov po najnovejših postopkih z za to delo usposobljenimi ekipami: - sanacije razpok v nosilnih konstrukcijah - injektiranje vseh vrst zidov in temeljev - sanacije in obnova poškodovanih in obrabljenih betonskih površin - specialni premazi - hidroizolacije - izvajanje specialnih ometov v vlažnih površinah Vsa dela izvajamo strokovno in po konkurenčnih cenah. © 853-988, 852-520 ves dan fax: 853-988 Cenjene stranke obveščam, da smo dobili spomladansko in letno ITALIJANSKO obutev po zelo ugodnih cenah. Poskrbeli smo tudi za najmlajše: zanje imamo ortopedsko podložene, usnjene superge, sandale s trdim opetnikom in ortopedskim vložkom. Na voljo imamo tudi vse vrste copat, pasov, denarnic, ortopedske vložke, torbice, razna zaščitna sredstva za usnje... POPRAVLJAMO ČEVLJE IN IZDELUJEMO KLJUČE ZA VSO PRI NAS KUPLJENO OBUTEV DAJEMO 50% POPUST PRI PRVEM POPRAVILU TZO 1, Kočevje, tel: 851-056 /n dEEjBEMOZdEjEci i 1 iGREGORčlč, j o.o. —t—!—1_ i J i 1 » * i 1 i i 1 i 1 i 061 ™ 851-196 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 O NOVA BETONARNA _____MOZEL J ______ "NAŠ BETON JE TAK BETON. DA NOBEN BETON NI TAK BETON. KAKOR JE NAŠ BETON BETON REKLAMNA PRODAJA PO ZELO UGODNI CENI M B E M O Z (a) PRAVI NASLOV ZA VSAKOGAR, KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO Vse za veselo otroštvo TRGOVINA fČEBEUĆA) oprema in obleka za dojenčke in otroke Čolnarska 1 (Ob Bistrici nasproti železnine čez most) S 861-825 ) -. g^a vv ve igrače •VVr' n otroške hlače del. čas: 14-19*1, 0r- sobota 9-12h spodnje perilc Dekorum d. o. o. POSLOVALNICA ^OUCbpOs KOČEVJE, TZO 12-18 tel.:(061)852- 192, 851 -415 Za lepši danes... za lepši jutri... za vaše ugodno počutje... ekskluzivno in klasično spodnje PERILO Izberite pravo darilo svojemu partnerju ! Vstopite v bogato založeno trgovino in zaupajte svoje želje prijazni prodajalki! "Gracija" - ime, ki se ne pozabi! ^ vam predstavljajo novo ponudbo ^s) v komercialnem ^ centru IDEAL: • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA • MESARIJA (sveže meso, odojek, janček, - samostojna predelava v kooperaciji z mesarstovom IVANETIČ JANEZ iz Črnomlja) • RESTAVRACIJA »KRONA« - malice, kosila (možne kompenzacije za vsako blago) - ponudba za šolarje (hot dog, hamburgerji, pizze, špageti, solate...) POSTREŽBA NA TERAS!! VSAKO DOBRO IDEJO ZA DODATNO PONUDBO BOGATO NAGRADIMO! VABLJENI! ^ KI m K VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA od 19.4. do 21.5.1993 Z vsakim kuponom nad 2.000 SIT boste kupci Name Kočevje bližje kateri od dvajsetih nagrad: fl* TV GOLDSTAR kolo BMX 12 potovanje v GARDALAND Javno žrebanje bo v NAMI Kočevje v soboto, 22. maja 1993 KUPCI, PO NAGRADO V KOČEVSKO NAJVtO UGODNA PONUDBA V ŽELEZNINI: Črne cevi za centralno od 77-84 SIT/kg z davkom ORODJE IZ UVOZA: mizarske stege garnitura 4 kom 1.104,00 SIT svedri garnitura 9 kom 761,00 SIT meči za motorno žago 2.700,00 SIT verige za motorno žago 34 zob 1.610,00 SIT Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. 61330 Kočevje, Kolodvorska 25, Tel.: 061/854-311 NOVO! REKREACIJSKO JAHANJE V NARAVI KJE? na farmi Mlaka KDAJ? po 10. maju Obveščamo vas, da vam na farmi MLAKA nudimo poleg mleka in zemlje tudi domača jajca in po naročilu tudi »valilna« jajca. Dodatne informacije po tel. 061/851-220