Erscheint jedes Samstag
STAJERSKIGO
Verlas und Schriftleltung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Femruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark: Vierteljährlich HM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr; Im Mtreich: HM 1.2fl einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzäglich 18 Rpf Zeitungszuslellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 48 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 2, Dezember 1944.
Einzelpreis 10 Rpf
Nikoli ne bomo popustili !
Reichsminister dr. Goebbels o novi sliki vojne - Fronta brez bolečin v hrbtu - Nemški narod zopet v posesti svoje stare obrambne sile - „Sovražnik bo preja kapituliral pred našo držo kakor mi
pred njagovo gmotno premočjo"
Reichsminister dr. Goebbels je te dni obiskal več mest, ki" so bila posebno težko prizadeta vsled letalskega sovražnega terorja, da bi prebivalstvu izrekel Fuhrerjevo zahvalo in priznanje za vzgledno vztrajnost in hrabro vpostavo vseh sonarodnjakov. V razgovorih z lokalnimi uradi stranke in države je obravnaval dr. Goebbels pri svojem obisku bombardiranih mest posamične potrebne ukrepe, obenem pa je orisal naloge, ki jih bo treba izpolniti v prihodnjih mesecih na polju civilne obrambe in totalne vojne vpostave. S pristojnim Gauleiterjem in njegovim vpostavnim štabom je obravnaval minister vsa nujna vprašanja, obenem pa si je ogledal lice mesta ter se v neposrednem kontaktu s prebivalstvom prepričal o stanju Vikrepov, izvedenih za zaščito ljudstva in vojnega gospodarstva.
Dr. Goebbels je zamogel vedno znova ugotovita odločno držo in neumorno delavnost prebivalstva, ko se je v nadaljevanju svojega obiska prepričal v tovarnah modernega orožja o uspešnem napredku naše vojne produkcije. Na sestanku z vodilnimi Partei-genossi Gau-a so ministra dr. Goebbelsa pozdravili tudi navzoči nosiloi briljantov, hrastovega lista in viteškega križa ter mu" priredili prisrčni sprejem.
Popoldan je govoril dr. Goebbels na velikem zborovanju, ki je bilo prešinjcno nezlomljive odločnosti naroda ob meji, vztrajati v boju z vsemi zaprekami, dokler ne bo zaslužena zmaga jamčila vsemu narodu življenje, svobodo in zavarovano bodočnost.
Dr. Goebbels je ugotovil uvodoma, da sta letošnje poletje fin jesen postavila nemški narod pred tako težke preizkušnje, kakor jih narod v tej vojni še ni doživel. Sovražnik označuje dejstvo, da je nemški narod premagal izredne težave preteklih mesecev in da je danes že zopet v posesti svoje stare obrambne moči, kot „nemški čudež", mi pa vemo — tako je povdaril minister —, da pri tem ne gre za na kak čudež, temveč samo za rezultat naše stanovitnosti, vernosti in- moči inaših src.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister ■dr. Goebbels primerjal sedanjo borbo z borbo nacionalsooialističnega gibanja, ki je iisjtotako pred definitivnim prevzemom loblasti bdlo izpostavljeno najtežjim obreme-milnim in raztrgalnim preizkušnjam/ Poslušalce je spomnil na 30. januar leta 1933, ko' I je v svrho karakterizaoije tega dneva, s katerim je bil izpolnjen boj gibanja za oblast, ¡izjavil po nemškem radiu: „Ta dan je zma-¡goslavje žilavosti!" Tako bo tudi ob koncu 'te vojne.-
Zgodovina — tako je nadaljeval minister — ne daruje narodom, ki so nastopili v boju za svoje življenje in svojo bodočnost,
prav ničesar. V obračunu tako sekularnih izmerov, kakor se odigrava v sedanji vojni, mora nafod korakati ne samo preko višin zmagoslavja, temveč tudi skozi vse globine najtežjih obremenitev in grenkih protiudar-cev, preden ne dzvojuje zaslužene zmage.
Obravnavajoč vojaški in politični položaj je opisal minister dr. Goebbels nove možnosti, porajajoče se iz trenutne situacije, pri tem pa je v primeri z našimi prejšnjimi komunikacijskimi črtami ugotovil, da smo danes takorakoč „fronta brez bolečin v hrbtu". To nam omogoča, da dirigiramo neposredni in nepretrgani veletok sil iz domovine na fronto ter s fronte v domovino. V zvezi s sedanjimi velikimi napori sovražnika je izjavil dr. Goebbels, da so Anglo-Ameri-kanci, kakor že večkrat v teku pet in pol let, določili par prenagljenih terminov zmage, o katerih pa vemo danes povsem točno, da se bodo že prej ali slej spremenili v težke psihološke in gmotne protiudarce. Razočaranja te vrste samo stopnjujejo itak že močno razširjeno nevoljo in vojno utrujenost v sovražnem taboru, s tem pa nastaja nepopravljiva škoda za splošno vojno
moralo Anglo-Amerikancev. V gotovem smislu velja to tudi za vzhod. ' Tudi boljševiki so se v postavljanju svojih političnih in vojaških ciljev že tako pre-objedli, da se nahajajo danes pred istimi težavnimi vprašanji, ki so nam delala za časa naše ofenzive na vzhodu toliko preglavic. Trenutno zamrznjena ofenziva v Vzhodni Prusiji je dokaz, da je sovražnik ohromel tembolj, čimbolj se oddaljuje od syojih domačih oskrbovalnih in rekrutnih področij. Pod moro stalno naraščajoče nemške obrambne sile, povečane fabrikacije modernega učinkovitega orožja in številnih novih divizij ljudskih grenadirjev se je podal sovražnik v riskantno tekmo s časom kot vojnim faktorjem.
Rastoči krizi v sovražnem taboru stoji nasproti dragoceni dobitek časa, kii .ga je omogočilo hrabro izdrževanje nemških oporišč v Rokavskem zalivu ter ob Atlantiku. Ta dobitek časa nam je pomagal v teku treh mesecev zopet pridobiti našo staro preizkušeno bojno in obrambno moč. Temu cilju služi tudi totalna vojna vpostava nemškega naroda. Sleherni pridobljeni dan zvi-
Bei den Kämpfern im Kurland
Die Strapazen tagelanger Märsche, immer wieder unterbrochen von Angriffs- oder Abwehrkämpfen, spüren die durch den aufgeweichten Boden marschierenden Männer an allen Gliedern. Keinen Augenblick aber erlahmen ihr Kampfgeist und ihr Wille, die Heimat vor der Flut bolschewistischer Massen zu schützen
is	ff-Kriegsberichter Einste (Sch)
„Tu si zato, da boš crknil..
Usoda in razočaranje štajerskih prisilnih mobilizirancev na Dolenjskem - Štab vedno prvi beži
Ljubljanski „Slovenski dom" je v svoji 44. številki z dne 4. novembra objavil "sledeče, zelo poučno poročilo o usodi, ki so jo doživeli štajerski prisilni mobiliziran« na Dolenjskem:
Tako je naš sotrudnik imel priliko govoriti 8 skupino osmih prisilnih mobilizirancev s Štajerskega. Najmlajši je danes star komaj sedemnajst let, drugi devetnajst, a leta teh fantov niso motila, da ne bi tudi oni bili pripravljeni napovedati oeizprosen boj komunističnim tolovajem na slovenskih tleh.
„Večkrat so me doma na Štajerskem iskali, da bi me odpeljali v gozd", je začel pripovedovati prisilni mobiliziranec,. doma nekje okoli Vranskega. „Imel sem dolgo časa srečo in sem se uspešno skrival. A 18. septembra so me le iztaknili in me odpeljali. Niti niso pustili, da bi vzel za na pot kaj več hrane in cigaret, češ, saj ni treba, ko boš vendar na Dolenjskem, kamor bomo šli, "dobil vsega v izobilju. Sicer pa da se bom tako in tako kmalu lahko vrnil, ker bodo z domobranskimi posadkami na Dolenjskem brž «obračunali. Prikazali so mi domobrance kot prave razbojnike, . ki se povsem neorganizirano klatijo po Dolenjskem, kjer ropajo, požigajo in pobijajo, vse to početje pa potem naprtijo „osvobodilni vojski".
„Vtaknili so me v 1. četo, 1. bataljona 8. brigade 15. divizije. V naši četi je bilo takrat 82 mož. Povedati moram še to, da je bil 4. bataljon naše brigade sestavljen izključno samo iz italijanskih komunistov.
Kdaj in kako so ti prišli na Štajersko, ne vem, čudno pa se mi je takrat zazdelo, kako to, da se tudi Italijani bore na slovenskih tleh za našo osvoboditev. Naši četi je poveljeval mož s tolovajskim imenom „Miran", bataljonu pa Bobnar Janez, s tolovajskim Imenom „Bobi," tapetnik iz Sp. Kašlja.
V obljubljeni deželi
Čez nekaj dni smo odrinili proti Dolenjski, tej naši obljubljeni deželi, o kateri so nam pravili, da ima vsega v izobilju, le likvidirati
da je treba tam nekaj raztresenih, vojaško povsem jieorganiziranih domobranskih postojank.
Prišli smo v Vače, nato pa krenili čez Savo v Predgrad ob Kolpi. Cez vodo smo se prepeljali s čolnom. Odtod so nas vodili naprej na Hrvaško. Rekli so, da- gremo tja „na počitnice". A to naše bivanje na Hrvaškem ni bilo prav preveč podobno počitnicam, zakaj tudi tam nam niso dali dosti miru. V Ka-manju je bilo za nas, vsaj zame, še prav posebno neprijetno. Tam so se celo ženske norčevale iz nas, češ, „ali ste to kakšna vojska, to ste cigani". Tudi beseda „svinje" je tod padla na naš račun.
6. oktobra so poskrbeli tudi za naše kulturne potrebe, čeprav nam spričo hrane, ki so nam jc dajali in spričo večnih „pohodov" takšne kulturne potrebe še na misel niso prišle. Tudi zajtrk je bil 6. oktobra za nas kar prijetno presenečenje: dali so nam prežganko in kruh.
S Hrvaškega smo se vrnili 14. oktobra na Dolenjsko. Čez Savo smo se spet prepeljali s čolnom, potem pa smo šli čez Podturn, Semič, Črnomelj in nazaj proti Žužemberku. Hodili smo seveda samo po noči. Tudi to se mi je zdelo malo čudno, zakaj če res ni nikjer nobene večje nevarnosti pred domobranci, čemu bi se potem morah tako oprezno skrivati na pohodih.	•
V Črnomelju smo po nekaj dneh spet dobili kosilo. Jedli pa smo vse neslano. Če ne bi bili tako sestradani, prav gotovo ne bi jedli tiste neužitne čorbe.
Med potjo smo pogosto naleteli na požgane in razdejane vasi. Ko smo vprašali naše komisarje, kaj to pomeni in kdo je to tako razdejal, so nam odgovorih, da so vse to štorih — domobranci.
Tisti, ki vedno prvi bežijo . . .
Tako smo prišli počasi v Suho Krajino, kjer smo doživeli rešilni boj z domobranci. Rešilni vsaj. za nas, kar nas je^daj tu. Domobranci so naši edinici temeljito posvetili. Brž so nas izvohali in že takoj naslednji dan, ko
šuje naše šanse, da zamoremo mobilizirane Bile čim koristneje vpostaviti.
Tako ustanovitev mnogih divizij ljudskih grenadirjev kakor tudi organizacija in prva preizkušnja Volkssturma sta doprinesli k temu, da je ves nemški narod v svoji celoti zopet prešinjen samozavesti, zaupanja in nove zavesti svojih sil. Nikakor še nismo prekoračili gore. Prav tako točno pa je tudi dejstvo, da se je sovražnega tabora polastila globoka skepsa spričo sigurnosti, da nemški narod nikoli in za nobeno ceno ne bo popustil ali pa se udal slabosti.
Ob viharnem pritrjevanju svojih poslušalcev je ugotovil dr. Goebbels, da bo sovražnik preje položil orožje pred našo nezlomljivo držo, kakor da bi kapitulirali ml pred njegovo premočjo.
S tem v zvezi je izjavil minister, da nemški narod ne pošilja v boj samo moralnih činiteljev. Tudi nemška tehnika in znanost 6ta pridno na tem, da preskočita sovražni prebitek na nekaterih odločilnih področjih. Najtežavnejši problem, tako je izjavil dr. Goebbels, je za Nemčijo brez dvoma vprašanje sovražne letalske vojne. Toda ravno na tem sektorju naše opreme delamo s polno paro ter je pričakovati, da bomo že v kratkem lahko serviralš pomembne uspehe. Dotlej pa se bo moralo prenašati z letalsko vojno zvezana bremena, ki prinašajo posamezniku skoraj vedno bolestne izgube, žrtve in trpljenje, v zavesti, da so končni
uspehi in veliki doseženi cilji v zgodovini vedno le triumfi žilavosti in zmage vztrajnosti, ki jih zamoremo izvojevati samo s čednostjo stanovitnosti in s hrabrostjo naših src.
Govornik se je nato bavdl z uničevalnimi nameni, ki jih napoveduje sovražnik s cinično odkritostjo. Ne preostane nam nobena druga izbira več.. Fanatično in odločno se moramo boriti, da bi tako bili pripravljeni na veliko uro. Sovražnik je s tem doprinesel svoj prispevek, da ne bomo nikdar verjeli njegovim mikavnim obljubam in vabam. Naša volja, izdržati in se tako dolgo boriti, dokler ne bo dokončno odbit naskok naših sovražnikov, je povezana z našo rastočo, vojaško močjo za oblikovanje popolnoma spremenjene situacije.
Nova slika vojne pa po ugotovitvi dr. Goebbelsa ni samo odraz našega organizacijskega talenta ali naše tehniške nadarjenosti. Tu so naše stare in preizkušene vojne čednosti, ki dajejo Fuhrerju v roke predpogoje, da bo nemški narod po premagan ju neštevilmh težkoč povedel k definitivni zmagi.
Z gorečo izpovedjo za Fiihrerja dn z zaobljubo, zbrati vse moči in vsa sredstva, da bi se tako za jamčila sigurna zmaga nemškega naroda,"je končal ta pomembni apel v Gau-u, ki je bil vsled vojne izredno težko prizadet.
smo prišli v Ambrus, se je začelo. Začelo je regljati od vseh strani in domobranski mino-metalci so tudi dobro opravili svoje delo. Mnogo „naših" je bilo ubitih v tem boju, zlasti hudo pa je trpel četrti bataljon, v katerem so bili sami Italijani. Ves ta bataljon je bil docela razbit. Iz njega so rešili eno samo težko strojnico, pa še ta je bila močno poškodovana, tako da prav gotovo ni več uporabna.
Kakšen bojni, duh vlada v vrstah te „osvobodilne vojske", pa najlepše dokazuje dejstvo, da je štab naše brigade zbežal med prvimi in pustil svojo raztepeno vojsko na cedilu.
Takšen je bil resnični „uspeh" njihovo agitacije, s katero so nas speljali na limanice. To je resnica o tistem 15. septembru,- do katerega so rekli, se je priglasilo v „osvobodilno vojsko" nad 23.000 domobrancev. To pa na drugi strani tudi potrjuje, kako „revna" in „neorganizirana" je domobranska vojska".
Drugi pripovedujejo isto
Drugi prisilni mobiliziranec s Štajerskega, ki je danes videti sila zadovoljen, da. je vsaj spodobno in toplo oblečen in da redno dobiva tečno hrano vprav od tistih, proti katerim so ga komunistični tolovaji poslali v boj, pa je o bojih pri Ambrusu povedal še nekaj drugih podrobnosti.
„Boji v Ambrusu so trajali od 8. do 12. ure. Bilo je na petek. V teh štirih urah,_ v katerih se je odločila — hvala Bogu na dobro — naša usoda, smo imeli priliko do dna spoznati na eni strani vso zlaganost tolovajske propagande, na drugi strani pa videti v dejanju vso velikansko razliko med „osvobodilno vojsko" in domobranci. Tedaj smo tudi, vsaj jaz, končno spoznali, kje edino je naša rešitev.
Tisti petek nam je v Ambrusu komisar nenadno sporočil, da gresta dve koloni Nemcev. Čakali smo vso noč in se tresli, kaj bo, ko pridejo v našo bližino. Zjutraj nenadoma „uzbuna" in ukaz, da se je treba naglo pripraviti, pobrati svoje stvari in kreniti dalje. Druga naša četa je šla hitro naprej, četa s strojnicami pa je ostala zadaj, prav tako je ostal zadaj poveljnik brigade, a že brez konja. Blizu Lašč so nas nagnali „v strelce". Skoraj polovica nas je bila brez vsakega orožja. Drugi so imeli francoske puške, a mu-nicija ni bila prava. Ko so videli, da je stvar le preveč resna, so nekaterim dali italijanske puške. Tudi jaz sem dobil italijansko, nabojev pa je bilo nekaj za italijansko, nekaj pa za angleško . . .
S puškinim kopitom
Potem pa v patrolo. Stojim in nenadoma zagledam kolono v zelenih oblekah. A le malo časa mi je ta zelena kolona privoščila, da sem jo od daleč lepo gledal, zakaj že so začele udarjati granate. Dobro so morale zadevati, zakaj že po prvih izstrelkih je drugI vod naše čete pribežal nazaj, ne več cel. Poveljnik Zupančič se je začel dreti „Jurišl", a nihče ga ni poslušal, nikomur ni dišalo, da bi se pognal v tako nesmiseln naskok.
Poveljnika je to tako razjezilo, da je začel svoje „borce" kar s puškinim kopitom tolči po hrbta A tudi to ni dosti pomagalo. Potem
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Hauptschriftleiter Friedrich Golob!
. alle in Marburg/prau, Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10. April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
}9 poiskal drugo rešitev: v strelce na levo krilo! Kmalu sem videl, da tudi s tem ne bo nič, zakaj kdor je skočil nekoliko bolj naprej, je že obležal in se ni ganil več. Naprej torej ni šlo. Morda bo pa šlo, če udarimo drugam nazaj, si je mislil poveljnik in že dal povelje za naskok. Vpil je:
„Če se tod ne prebijemo, smo izgubljeni!" A „visoki" vojaški duh naše vojske ni dovoljeval, da bi kdo streljal na nasprotnika . . . Nihče si namreč tega ni upal, ker je vedel, da bi s tem priklical samemu sebi smrt
Ko tudi to ni pomagalo, smo začeli bežati spet na drugi hrib. Pa tudi ta rešilna biljka ss nam je otrgala. Tudi tod smo naleteli na domobranski oddelek. Poveljnik Zupančič se je, brž, ko je zagledal, da se tam nekaj premika, zadri: „Kdo je tam?" Odgovor: „Drrr . . . drrr . . . drrr . . Nastala je zmeda, kakršne še nisem doživel. In vendar je bila ta zmeda odrešilna zame. Izkoristil sem jo in ušel, potem se pa v Št. Vidu priglasil k domobrancem, od tam pa so me poslali v Ljubljano. Vesel sem, da 6em se rešil, le to bi rad sporočil tja na Štajersko svojim domačim, da sem hvala Bogu živ in zdrav in da zdaj povsem drugače- gledam na tisto „osvobodilno vojsko", v katero so me nasilno odvedli."
Dva druga prisilna mobiliziranca s Štajerskega, ki sta bila tudi pet do sedem tednov pri tolovajih ter okusila nič m°nj dobrot iz „dolenjskega raja", sta se priglasila domobrancem celo na Grosuplju. " "
Nauk za druge
A ti štajerski fantje niso povedali samo tega, kako so jih odpeljali s silo od doma in kje so potem hodili do-trenutka, ko so jih sprejeli domobranci, marveč še mhogo drugega, za komunistično tolovaj stvo dokaj značilnega, za vse tiste pa, ki še vedno premišljajo, s 1-aterim naj „potegnejo", tudi sila poučnega in ne preveč spodbudnega. Na primer take-le stvari:
Po vsem tem, kar so štajerski prisilni mobilizirana doživeli na Dolenjskem, so mnogi naglo spregledali, kam so prav za prav prišli in sklenili pobegniti za vsako ceno nazaj na Štajersko. Mnogo jih je zbežalo spet nazaj cez Savo. Nekdo je dejal: ,.Samo da se kako prefoijem spet nazaj domov, potem bom že pokazal tistim terencem . . ."
„Tu si zato, da boš crknil . .
Da, ti ubežniki bodo gotovo najboljša propaganda za pravo stvar, zakaj ne samo, da se ne bodo nikoli več dali -preslepiti z lepimi gesli, ki jih imajo rdeči vedno na jeziku, marveč bodo lahko zdaj iz lastnih izkušenj
Ing. Sieglried Tremi:
Zaman so krinkel
Mamica,
povej, zakaj?
„Mamica, povej, zakaj dom smo izgubili? Mamica, povej, zakaj, očka so ubili?
Mamica pa žalostna , solzo si utrne
in mi vsa utrujena vsakokrat odvrne:
Očka ljubil je Boga, cerkev, domovino, varoval je hudega tebe in družino.
Tolovaji so zato očka odpeljali, nam pa ljubo hišico prav do tal požgali.
Ljubi očka je postal mučeniška žrtev, ker je Bogu zvest ostal, zdaj je v gozdu mrtev."
Od pamtiveka se poslužujejo židje svoje posebne taktike: svoje satanske načrte prikrivajo' s sladkimi govori in izjavami, da bi tako lažje preslepili človeka in ga vpregli za svoje temne namene. To taktiko si je prilastil židovski boljševizem, ki jo uporablja tam, kjer se zaveda, da prebivalstvo odklanja ali najmanj nezaupljivo sprejema boljševiški program razlastitve, brutalni sistem Stahanova in boljševiško krvavo strahovlado. Delovanje komunistične stranke v pokrajinah bivše Jugoslavije je smatrati tedaj kot pravi vzgled primera. Komunistom pod vodstvom kriminalnih tipov je bilo jasno, da široka masa prebivalstva Srbije, Hrvatske, Slovenije, Gorenjske in Spodnje Štajerske odklanja komunizem na podlagi svojega zdravega, bistveno kmetskega gledanja na življepje. Kadi tega so zakrinkali svoie boljševizacijske namene z donečimi frazami kot na primer „Narodna osvobodilna vojska", „Osvobodilna fronta" itd.
Ves ta manever zakrinkovanja pa ni mogel preprečita dejstva, da se je komunistično ozadje pokazalo v vsej jasnosti bodisi vsled dejanskega zadržanja ali tudi vsled stotine izjav, govorov in sestavkov.
Boljševiški tolovajski voditelji Tito se je naravnost rogal dejanskem« stanju, ko je po svojem sestanku z zastopnikom londonske emigrantske vlade, Subašičem, izjavil sledeče:
„Radi tega izjavljamo opetovano, da se ne borimo za nikakšiji komunizem v Jugoslaviji, kakor zatrjujejo to naši neprijatelji."
Ta izjava, ki postavlja dejstva takorekoč na glavo, je zgolj špekulacija na neumnost. Ali je morda tolovajski vodja Tito-Broz svoj lastni sovražnik? Isti Tito-Broz je namreč na nekem zborovanju v Jajcu izjavil novembra 1943 dobesedno sledeče:
„Edinole komunistična stranka je vodila oboroženi upor narodov."
Pri obeh teh izjavah, ki sta popolno protislovje, je značilna okolnost, ki potrjuje vse to, kar je v pričujočem članku povedano že v začetku:
Deklaracija je bila namenjena za široko javnost, da bi prikrila prave namene, dočim je bil govor v Jajcu izgovorjen zgolj pred zaključenim forumom „informiranih" tovarišev.
Nikogar pač ni začudilo dejstvo, da je Tito kot stari komunist vedno le postopal po navodilih Moskve in da je šele nedavno osebno v Moskvi prejel povelja za dokončno boljševizacijo Balkana, ki jo kot dober učenec izvaja sedaj v Belgradu brez vsake krinke.
Brezmejno razočaranje je prineslo to .dejstvo samo tistim, ki so verjeli frazam o „nacionalni osvobodilni fronti" in sedaj uvlde-vajo, da so sami odprli vrata boljševizmu.
V področju ljubljanske pokrajine, na Go-
povedali svojim domačinom in znancem resnico o našem tolovajstvu.
Lahko, jim bo na primer povedal, kako je bilo pri tolovajih z njegovo obutvijo. Hodil je namreč štirinajst dni bos, in ko je nazadnje le prosil, naj mu vendar dajo kakšne čevlje, ker brez njih več nem ore biti, mu je poveljnik dejal: „Saj zato si prišel sem, da boš crknil. Če ti ni prav, pa pojdi, ubij kakega domobranca, ga sezuj, pa boš imel čevlje."
Kdor pa še sedaj ni spregledal, naj se oglasi vsaj pri enem izmed tistih Štajercev, ki so se prišli prisiljeni borit na Dolenjsko, pa jim bo povedal čisto po domače, po štajersko, tako kakor rojak zna povedati rojaku. Povedal bo gotovo vse čisto po pravici, vsaj to, da ga odslej za „osvobodilno vojsko" ne bo nikoli več nihče navdušil.
renjskem in na Spodnjem Štajerskem skuia OF še vedno vzdrževati pravljico o tako-zvanem „nacionalnem osvobodilnem gibanju".
Pajčolana ni težko dvigniti, ker se razni voditelji OF niso vedno posluževali krinke dopnnašajoč dokaze za čiste komunistične cilje OF.
OF je bila baje ustanovljena 27. aprila 1941. Kakor je poročal Boris Kidrič, tajnik OF, so se ustanovnega zbora udeležili odposlanci centralnega odbora Komunistične stranke, demokratskega krila Sokola, krščanskih socialcev in neke skupine kulturnih delavcev. Da bi na zunaj izgledalo vse „demokratično", so to podlago na umetni način še razširili, tako da so končno lahko izjavili „da združuje OF 18 različnih političnih kulturnih in drugih skupin in organizacij".
Tako so skušali najprej prikazati OF kot nekako združenje različnih „enakopravnih" skupin, ki da zasledujejo zgolj „nacionalne" interese, toda kmalu se je pokazalo, kako je z dejanskim stanjem.
Tako predsednik OF, Josip Vidmar, kakor tudi tajnik Boris Kidrič, sta pozneje odkritosrčno priznala, da je OF komunistično podjetje.
V neki brošuri, ki je izšla junija 1943, je napisal Vidmar sledeče: „Dejstvo je, da je bila OF ustanovljena na inicijativo Komunistične stranke in da igra oaa vodilno vlogo."
Vidmar je nadalje izjavil, da je izšla OF iz „Združenja prijateljev Sovjetske Unije", ki je bila prav tako ustanovljena po komunistih.
Kako je z „enakopravnostjo" v OF združenih skupin v resnici, nas z brezobzirno jasnostjo poučuje oklic Centralnega odbora Komunistične stranke Jugoslavije z dne 10. oktobra 1943. Tu beremo med drugim:
„Naša sovražnika nista samo fašizem in hitlcrizem, temveč vsi posedujoči razredi, razen tega pa tudi vsi tisti elementi, ki sc ne priznavajo brezpogojno k doktrini Lenina in Stalina, naših največjih učiteljev."
Praktično dedukcijo je zapisal Boris Kidrič v neki izpopolnjeni deklaraciji Komunistične stranke Slovenije, katero smo svoj-čas obelodanili v faksi milu. Zapisal je sledeče:
H KPS se zaveda, da obstoja med njo in liberalci, krščanskimi socialci in ostalimi politično usmerjenimi elementi OF globoko brezno. KPS se nadalje zaveda, da mora na predvečer revolucije prenehati sleherna skupnost z meščanskimi elementi OF."
Da je res prišlo do razvoja, kakor je bil v komunističnih načrtih, je popolnoma prikrito namignil Kidrič v brošuri „Tretje leto Osvobodilne fronte", ki je izšla aprila 1944. Kidrič piše:
„Če so nastala prva resna trenja v notranjosti OF neposredno v perijodi prvega svobodnega ozemlja, t j. takrat, ko je OF prvikrat prevzela oblast in je stopila prvii v ospredje najvažnejša preizkušnja za njene trdnost, je bilo vendarle znova potrjeno njeno edinstvo."
Popolnoma jasno so tedaj priznali, da so nastala „resna trenja" v tistem trenutku, ko se je imela dokazati „demokratična" podlaga OF.
Kako vzpostavljajo komunisti „edinstvo* po takih trenjih, je ugotovil Kidrič maj» 1943 v nekem članku v komunističnem glasilu „Ljudska Pravica". Napisal je sledeče:
„Dejstvo je, da Komunistična stranka svoje vodilne vloge v osvobodilnem gibanju drugim ni vsilila s formalnim paragrafom, temveč je kot fundamentalni princip za dodeljevanje raznih funkcij v OF kar v po-četku borbe postavila tisti delež, ki ga it
(
Nespremenjeno stenje bitke pri Acsch@ny
Nemška obramba na vseh sektorjih zapadne fronte - Obrambna bitka v Italiji razširjena do Faenze- Potek operacij v preteklem tednu
Po poročilu z dne 22. novembra se je posadka našega mostišča pri Helmondu obranila tudi 21. t. m. proti vsem številnim angleškim napadom. Medtem je materijalna bitka pri Aachenu popustila nekoliko glede srditosti po-težkih bojih v zadnjih dneh. Pri Gei-lenkirchen-u so obležali napadajoči ameriški bataljoni pred nemškima postojankami v obrambnem ognju. Istotako se je sovražnik zaril v trdo pri Eschweilerju. 21. t. m. je pri 6vojih brezuspešnih poskusih prodora Izgubil 40 tankov. V Lothringenu so se medtem nadaljevali obrambni boji. Težišča so bila v Metzu, vzhodno od Buschwalda in vzhodno od Saarburga. — Težak nemški povračilni ogenj je deloval v Anversu in Liegesu. Na-•daljevalo se je tudi obstreljevanje Londona. — Ob jadranski obali je imela 8. angleška armada kljub največji mdterijalni vpostavi velike izgube in le malo terenskega dobička v lokalno omejenem odseku. — Terorno bombardiranje po raznih delih Nemčije je zahtevalo žrtve in škodo. Kljub težavnemu vre-
Imela ta ali ona skupina v osvobodilnem gibanju po svojih storitvah. Edinole na tej podlagi je Komunistična stranka s svojo požrtvovalnostjo, s svojo pravilno vpostavo na vseh sektorjih osvobodilne borbe in s svojimi žrtvami uresničila svojo vodilno vlogo.
Kot rezultat te metode je ugotovil Kidrič v nekem govoru sledeče:
„Vsa važna mesta v vodstvu OF se nahajajo v rokah komunistov. KP ima vse pozicije v svojih rokah. To velja celo za najmanjše edimce in za najnižja mesta v upravi" — „KP, ki je dala_ vzpodbudo za OF in ki je posvetila vse svoje najboljše sile njeni rasti in njeni moči, gleda s ponosom na rezultate svoje borbe." To je ugotovila „Ljudska Pravica" v nekem članku s posebnim zadovoljstvom.
Takšna je torej resnica. OF ni nič drugega kot organizacija, katero so sd ustvarili komunisti v svoje posebne namene, da bi tako lažje prikrili svoja boljševizacijska stremljenja. Vodilni ljudje so komunisti, ki vedo, za kaj gre. Sotekače pa krmijo z blago-donečimi frazami, dokler jih rabijo, potem pa itak lahko utonejo v boljševiškem suženjstvu.
Toda zaman so krinke! Bolgarija, Romunija, Grčija, Finska in končno Belgrad predstavljajo svarilne vzglede. Poljaki generala Bora, ki so verjeli obljubam sovjetov in Anelo-Amerikancev ter razpihali varšavski upor, so doživeli, da se jih je popolnoma pustilo na cedilu in ne samo to: najnesram-neje so jih še opsovali. Tudi to je nadaljnji dokaz za brutalno žrtvovanje desettisočev ljudi za boljševizacijo Evrope.
Nevarnost židovskega boljševizma in njegovih metod smo spoznali od vsega početka, zato smo vedno svarili pred to nevarnostjo.
Eoljševiški morilski kugi in vsem njenim pomagačern velja naša neizprosna borba. Vsi tisti brezglavi sotekači. ki so bili zapeljani vsled lažnjivih gesel in fraz, naj se torej spametujejo,- Komunistični OF in njenim tolovajskim skupinam naj obrnejo hrbet, dokler za njih še ni prepozno.
Generalna ofenziva, ki jo vodijo sovjeti ln Anglo-Amerikanci že več tednov proti Reichu z največjo gmotno vpostavo, se razbija ob fanatični obrambni volji nemških vojakov. Tako pridobiva Nemčija na času pri postavljanju novih eddnic, ki jih bo vpo-stavila z najmodernejšim orožjem sveta. Nemčija bo lzvojevala dokončno zmago. S tem pa bo Evropa osvobojena stalnega ogrožanja s strani židovskega boljševizma.
menu je bilo zbitih «2 sovražnih letal, med njimi 41 štirimotornih bombnikov.
Ze naslednjega dne, to je 23. novembra, je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se je srditost sovražnih velenapadov v področju Aachen že 22. po kratkem odmoru zopet stopnjevalo do največje srditosti. Naše čete so vzdržale najhujše preizkušnje ognja ter so držale svoje postojanke. Eschweilersfca posadka se je umaknila na nove postojanke vzhodno od mesta. Sovražnik je izgubil v prvem tednu nove obrambne bitke pri Aachenu v celoti 320 tankov in najmanj 20.000 mož. Tudi naše lastne izgube niso neznatne, vendar zdaleka zaostajajo za-ameriškimi. Deli posadke v Metzu so se vzdržali v srditih pouličnih bojih, vendar je sovražnik prodrl do sredine mesta. V Lothringenu je sovražnik vzhodno od Saarburga z oklopniki prekoračil lothringijsko-alzaško mejo. Izgubili smo Za-bern. Belfortska citadela je odbila vse sovražne napade. Sovražnik je zaman skušal prebiti nemški zapad med južnimi obronki Vogezov ter med švicarsko mejo, da bi vzpostavil ¿vezo z obkoljenimi odredi. — Nemški daljno-metni ogenj je rušil 22. t. m. London, Anvers in Bruselj. — Na jadranskem' obalnem odseku v Italiji je začel sovražnik po doslej neznani artilerijski in bombarderski pripravi svoj velenapad s težiščem pri Forliju ter ob obali. Razvneli so se srditi boji. — Ameriški terorni bombniki so bombardirali južno ozemlje Reicha, zlasti München, kjer je bilo uničenih mnogo kulturnih spomenikov. Zbitih je bilo 19 sovražnih letal, med njimi 15 štirimotornih bombnikov.
Iz poročila, ki je izšlo 24. novembra, izhaja, da je bila težka bitka v področju mesta Aachen dne 23. t. m. v znamenju lastnih uspešnih protinapadov na celotnem desnem krilu naše obrambne fronte. Več vasi je bilo osvobojenih in očiščenih. Več ameriških napadov v sredini in ob levem boku tega odseka se je zrušilo v našem ognju. Samo pri Eschv/eilerju je sovražnik za malenkost vdrl v naše bojišče. V področju trdnjave Metz so vzdržale naše posadke celo vrsto sovražnih srditih napadov. Na obeh straneh spodnjih Vogezov je bil sovražnik zavrnjen v protinapadih. Neka sovražna oklopniška skupina je vdrla v mesto Straßburg. Pred Burgund-skimi vrati so bili izjalovljeni sovražni napadi, zapah naših čet ob švicarski meji pa je bil ojačen s pomočjo močnih' sunkov. V področju Mühlhausena odrezane sovražne sile so skušale zaman izpadati v smeri proti za-psdu in severozapadu. — Veliki London ter Lieges sta bila dan in noč obstreljevana s povračilnim orožjem. — 8. angleška armada je skušala z največjo gmotno vpostavo pre-gaziti eno samo nemško divizijo, da bi dosegla odločilni prodor v Romagno. Omenjena divizija je zadržala Angleže ob nadaljevanju srditih bojev.
25. novembra so sporočili, da se približuje obrambna bitka pri' Aachenu svojemu višku. Amerikanci so izpopolnili svoje težke izgube s tem, da so 24. t. m. dovedli med Geilen-kirchenom in Eschweiler jem nove rezerve, da bi tako izboljšali svoja izhodišča za nadaljevanje napadov. Naše divizije so razbile sovražno zbiranje tankov s koncentričnim artilerijskim ognjem ter obenem zavrnile sovražnika v protisunku. O uspešnih obrambnih bojih govori poročilo z dne 25. t. m. v Metzu, Buschwaldu, Saarburgu in Straßburgu. V gornjem Elsassu so naše čete očistile velegozd Hart, prodirajoč v široki fronti proti zapadu in jugozapadu. Pri Belfortu je sovražnik slej ko prej pritiskal na alzaško mejo. Ob Bur-gundskih vratih je bilo od 16. do 25. novembra uničenih 98 sovražnih tankov. — London, Antwerpen in Lieges so bili cilj nem-
\Bloinvtlle
i '
I Bayon
CharmAt
—Mirt
umshttm
aetaraf Rocn<>	™
\^Koünri!0-Je/Sch'rm"k
lomtfrvill,
'•'VVj. 'wtütrj
¿Uarkirch/
Schitn t ^hppousweihr II # ltWLMAI
tnjžr "¿Münster
u	J fcf
Der Kampf in Lothringen
Scherl-Bilderdienst-M.
škega daljnometnega povračilnega orožja. — V Italiji so naše čete tudi 24. t m. razbile vse ogromne angleške poskuse prodora po težkih, ves dan trajajočih bojih.
Dne 26. novembra je balo sporočeno, da »ta 9. in 11. ameriška armada tudi 25. t. m. z močnejšimi silami napadali našo obrambno fronto. V protisunkih in protinapadih je bil sovražnik na raznih odsekih, kjerkoli je vdrl za malenkost, zopet zavrnjen. V Metzu so se držala oporišča zunanjega obrambnega obroča. V Lothringenu je vzdrževal sovražnik svoj pritisk proti naši celokupni fronti v celi vrsti sunkov in oklopniških napadov. Severno od Saarburga so se razvneli srditi boji z močnimi sovražnimi odredi. V okolici StraBburga je sovražnik razširil svoj vdorni prostor le za malenkost proti severu in jugu. Na vrhovih Vogezov so se vršili srditi boji pri Mar-kirehnu. Pri Belfortu so se naše čete za malenkost umaknile, nato pa so zaustavile prodirajoče sovražne sile. V gornji Alzaciji ter ob švicarski meji so se razvneli novi boji s svežimi sovražnimi odredi. — Nem ko povračilno orožje je obstreljevalo s težkimi izstrelki London, Lieges in Anvers. — V jadranskem obalnem odseku se je obrambna bitka razširila do Faenze. Vsi sovražni poskusi prodora so bili odbiti. — Anglo-ameriški bojni letalci so v nizkem poletu bombardirali in obstreljevanje v Zapadni Nemčiji civilno prebivalstvo. V Srednji Nemčiji je bilo zlasti prizadeto mesto Merseburg.
Bitka pri Aachenu po poročilu z dne 27. novembra kljub trajanju močne napadalne dejavnosti ni pokazala nikake bistvene izpre-membe položaja. Nemci so vrgli Amerikance iz cele vrste vasi. Močnejši je bil sovražni pritisk v gozdovih pri Hiirtgenu, kjer so se razvneli težki spopadi. Ob velikih izgubah je sovražnik izvojeval samo majhne dele gozda. Okrog Metza so nadaljevale posadke nemških oporišč svoj odpor. Nove napade ob lothrin-gijski severovzhodni meji je nadaljevala 3. ameriška armada na široki fronti z novimi silami. Pri Siercku se je zarila pred našimi postojankami. V področju StraBburga po tem poročilu ni prišlo do nikakih večjih bojev. Hudi boji so se vršili za sedlo Markirch in za vrh Gerardmer. Novi poskusi sovražnika, prodreti Burgundska vrata, so se izjalovili
Sleherni kilometer jih stoe 390 mrtvih
Rekordne izgube zaveznikov na zapadni fronti - Težišče bojev v Lothringenu in Eisassu
Iz Berlina poročajo: V vzhodnem delu Ho-landije pritiskajo Angleži proti našim mostiščem ob reki Maas, pri tem pa se prerivajo skozi zamočvirjeno področje samo korakoma. Velike težave imajo z dovozom težkega orožja, ker leže cestni nasipi v punktiranem ognju naših topov. V odseku Geilenkirchen-Jülich so naše čete kljub najtežjim vremenskim in bojnim pogojem dosegle doslej izredni obrambni uspeh. Zapadno od Jülicha so se odigravali srditi boji za posest obeh vasi Koslar in Beurheim. Vas Koslar so naše čete zopet osvobodile, dočim se v Beurheimu še branijo sovražni ostanki. Vas Beurheim je sovražnik že trikrat zavzel, toda vedno jo je moral zopet izprazniti. Nazadnje je očistil vas Beurheim Hauptmann Ernst Kuppinger, ki je s pomočjo oklopnika „Tiger" z 20 ljudskimi grenadirji vrgel po kratkem boju več sovražnih čet iz omenjene. vasi. V področju Eschweiler—Hürtgen—Vossenack je nadaljeval sovažnik svoje masirane napade. Njegov boj je veljal zlasti vasi Weißweiler ob odcepitvi ceste, ki vodi iz Eschweiler-ja v Jülich •in Düren. Samo proti Weißweilef-ju se je koncentrirala sila cele napadalne divizije. Amerikancem je uspelo mimogrede vdreti v kolodvor Weißweiler, vendar so.se v poslopju držali nemški ostrostrelci in posamezni borci v srditih hojih od moža do moža. V protinapadu je bil kolodvor očiščen Amerikancev. Ameriške napadalne armade v področju Aachen, stane sleherni kilometer zavojevane-ga ozemlja okrog 3000 mrtvih. To je vojno-
zgodovinski rekord, ki gre na račun borbe naših oklopniških in ljudskih grenadirjev.
Težišče zapadne fronte je bilo v zadnjih 24 urah v Lothringenu in Eisassu. Tu se je pri-tipalo levo krilo 3. ameriške armade proti našim utrdbenim črtam ob reki Saar. Potom drznih naskokov proti posameznim bunkar-jem skuša sovražnik med Saarbriickenom in Merzigom ustvariti predpogoje za pričakovano veleofenzivo. Pod pritiskom nemškega protinapada proti desnemu krilu sovražne 3. armade so bili Amerikanci prisiljeni umakniti jačje odrede, ki so jih poslali iz smeri Luneville v zapadni bok nemške zagozde, da bi tako zavarovali svojo prodorno odprtino Zabern—Straflburg. Iz obeh nasprotniških gibanj so se razvili oklopniški boji, ki se odigravajo z vso srditostjo. V trikotu Zabern— Straflburg—Melsheim so se tudi v nedeljo vršili žilavi boji med gibljivimi ■ ameriškimi in nemškimi četami. Na vrhovih Vogezov je bil zapahnjen pritisk Amerikancev v jugo-zapadni smeri. Izredno pomemben je bil 26. novembra nastop nemškega letalstva. Bojni letalci so -bombardirali skupno z lovci ameriške kolone v nizkem poletu. Besni boji so se vršili za soteske severno od Belforta ter ob našem zapornem zapahu med Dammenkir-chom in švicarsko mejo. V Mulhausenu je skušal sovražnik zaman zavojevati vojašnice, ki so jih nemške čete spremenile v oporišča. Tudi v okolici Munstra v StraBburgu so se odigravali izredno srditi boii.
20
o mmagny
H
BELFoar
50 »m
u.
\ .Sernheim S\	l \
v ^Masmunster^.L::)..
.>KUgmuns>er MÜLHAUSEN fZGewenhm, ' • Heimibrunn
, »	Yembs
f	{¡Hfuri \ 'lhs/e;„

Altkirfh v Hi/ninget*
MohtbeliarcT^tf.\i~ \\	Waldighofen \
s'PruntruJ _______
Blamo'ntS—-^ SCHWEIZ
Vojni dogodki
itn vzhodni fronii
Po poročilu z dne 22. novembra so se izjalovili vsi sovjetski poskusi razširjenja mostišč pri Apatinu in Batini. Med Budimpešto in gorovjem Matra so se istotako izjalovili nameravani sovjetski poskusi prodora. Razbiti so bili nadalje sovjetski napadi na mesto Miskolcz. Madžarski "odredi so pri Tokaju potisnili sovražnika v njegovo mostišče ob Tisi V frontnem loku pri Libau-u se je 21. t. m. razbil naskok štirih sovjetskih armad ob junaškem odporu in ob protiudarcih naših divizij. Na južnem delu polotoka Svorbe se je borila naša posadka 21. t. m. s sovražno premočjo. Njen boj so olajševale nemške pomorske sile s koncentričnim ognjem.
Po poročilu z dne 23. t. m. so naše čete ob desetem dnevu obrambne bitke na Madžarskem iz vo je vale popolni obrambni uspeh. V lastnih protinapadih so nemške čete izboljšale svoje pozicije. Pri Ungvaru so se izjalovili sovjetskim divizijam vsi poskusi prodora. Spričo nezlomljene moči naših čet se je zmanjšala silovitost boljševiških napadov v
Pri Maasmünstru so se zrušili .ameriški napadi ob velikih Izgubah za sovražnika. Ob Švicarski meji pa mu je uspel ponovni vdor ob cesti Delle—Basel. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London, Anvers in Lieges. — V Srednji Italiji Je Izsilila nemška obramba 26. novembra bojni odmor 8. angleške armade. Sovražnik je svoje napade obnovil popoldan brez uspeha. — Terorni bombniki so bombardiral» razne kraje Severozapadne in Srednje Nemčije, zlasti Hannover in Hamm. Uničenih je bilo 88 sovražnih bombnikov, med njimi 61 štirimotornikov. Ponoči so napadli München.
Nemške podmornice so v hudih bojih potopile iz sovražnih spremljav šestenj ladij s 33.500 brt in troje rušilcev.
Kurlandu. Posadka na polotoku Svorbe je hrabro nadaljevala svoj odpor. 1
Na Balkanu so nemške čete odbile več so-, vražnih napadov pri Skadru in Podgorici. Na Južnem Madžarskem so naši odredi zapadno od Apatina in Batine odbili v novi obrambni -fronti vse boljševiške napade. Istotako so se zrušili vsi sovjetski poskusi prodora med Budimpešto in gorovjem Matre. Južno od Mis-kolcza so obležali boljševiški napadi v našem obrambnem ognju. Severozapadno od Ungva-ra je bil sovražnik, ki je napadal z močnimi silami, zavrnjen. V severnem odseku se je znova vnela obrambna bitka med Libauom in Autzom z najjačjo gmotno vpostavo. Vsi boljševiški napadi so se razbili ob vztrajnosti naših divizij.	, ,
Boljševikom se je po poročilu z dne 25. novembra na mostiščih Apatin ln Batina znova izjalovil sleherni poskus prodora. Južno od Budimpešte so se razvili srditi boji. Pri Ungvaru in- ob cesti čez sedlo Dukla so obležali sovražni napadi pred našimi postojankami.. V Kurlandu so zabeležili naši odredi nov popolni obrambni uspeh. Zavrnili so naskok osmero sovjetskih armad. Kljub izstrelitvi 200.000 strelov s strani sovražne "artilerije boljševikom ni uspel prodor. Medtem se je na polotoku Svorbe končal boj. Hrabro posadko so spravili odredi vojne mornarice na celino.
26.	novembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se nadaljevale umikal na operacije na Balkanu z dobrim obrambnim uspehom. Obenem je bila naša fronta v srednjem in severnem Balkanu tekoče ojačena. Zapadno od Apatina in Batine so se Izjalovili ponovni sovjetski napadi. Med Budimpešto in Ungvarom so se istotako zrušili številni sovjetski napadi. V Kurlandu se je sovražni velenapad razblinil ob žilavi obrambi naših čet v lokalno omejene boje.
27.	novembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se nahajajo naše divizije zapadno od Apatina ln Batine v težkih obrambnih bojih proti močnim boljševiškiim silam. Med Budimpešto ln Tokajem je 26. novembra
Karte zu den Kämpfen an der Burgundischen Pforte und im oberen Elsaß
Scherl-Bilderdienst-M.
popustila silovitost sovjetskih napadov. ' V Kurlandu sovražnik 26. t. m. ni nadaljeval svojih velenapadov vsled težkih izgub na ljudeh in materijalu.
Velike sovražne izgube
pred Budimpešto
Iz Budimpešte poročajo: Boljševiški naskok na Srednjem Madžarskem je v primeri s prejšnjimi dnevi po poročilu z dne 27. novembra znatno izgubil na moči. Boljševikom niti ni uspela obkolitev Budimpešte z vzhodne strani, niti jim ni uspelo odpreti cesto skozi Matro, da bi tako odprli vrata v Slovaško. Nemški zapah med Donavo in gorovjem Matra je držal. Samo ob železniški progi Hatvan—Miskolcz je sovražniku uspel malenkosten terenski dobitek proti severu. Obupni napadi boljševikov so postali v primeru s prejšnjimi dnevi znatno slabotnejšL Zlasti je bilo značilno, da so napadali samo še s pehotnimi odredi.
- V 13-dnevni obrambni bitki pred Budimpešto so se odlikovale zlasti čete in Waffen-H pod poveljstvom generala Kirchner-j a. Letalski korpus pod poveljstvom generalleut-nanta Deichmann-a je po'dpiral boje na zemlji ter je pri tem uničil 272 sovražnih tankov. Oklopniški lovci skupno s flakartilerijo so uničili 63 tankov in 73 sovražnih letal. Pregled sovražnih izgub v odseku ene same armade na madžarskem prostoru nam daje sledečo sliko: Od 1. oktobra 1944, ko se je začela velika obrambna bitka, povezana z imeni Nagyvarad, Debreczen, Nyiregyhaza in Budimpešta, je bilo do 25. novembra, torej v 56 dneh, uničenih 1113 sovjetskih tankov in ujetih več kot 10.220 ujetnikov. Padlih so imeli boljševiki v istem razdobju nad 32.000. V istem času je bilo uničenih ali zaplenjenih: 7 salvnih topov, 410 drugih topov, 357 metalcev granat, 44 protiletalskih topov, 1000 protitankovskih topov, U protitankovskih topov na samovozni lafeti, 1380 strojnic, 438 pušk za uničevanje tankov, 589 strojnih pištol, 805 motoriziranih vozil, 1743 vprežnih vozil, 11 pehotnih topov, več oskrbovalnih in munl-cijskih skladišč, 5 železniških vlakov z mu-nicijo in 240 konj. Odredi suhozemne vojske so razen tega zbili 31 sovražnih letal.
t
•	Gospa Churchillova je blagoslovila s posebnim pismom ustanovni občni zbor neke angleško-sovjetske ženske organizacije v Manchestru.
*	Boljševiki rovarijo v Španiji. Nedavno je neka banda španskih boljševikov, med katerimi so se nahajale tudi nekatere poljska sestre Rdečega križa, poskušala vdreti iz Francije na špansko področje. V takojšnjih protinapadih so regularne španske čete vsiljivce odbile ter jih prepodile preko meja nazaj v Francijo.
Ein Feldpostbrief
aus dem Jahie 1917
Houston Stewart Chamberlain, der bekannte Engländer, dem Deutschland zur Wahlheimat geworden ist, "schrieb in seiner glühenden Verehrung für den deutschen Geist der Heimatliebe am 30. Januar 1917 folgenden tiefsinnigen Brief:
Lieber Herr Jahn!
Aus ihren lieben Brief greife ich heute ein Einziges heraus; denn es hat mir zu denken gegeben; eine echt deutsche Frage werfen Sie auf, und mir liegt daran, Ihnen zu sagen, wie ich die Sache sehe. Ihre Kompanie hatte eine französische Patrouille abgefangen. Sie wurden zur Begleitung der Gefangenen kommandiert, und Sie erzählen nun, wie der eine Franzose, der ein weni^ Deutsch radebrechte, von seiner Liebe zu Frankreich sprach und zuletzt in Tränen ausbrach. Das hat Sie ergriffen und Sie zugleich ein wenig stutzig gemacht; denn Sie hatterrnoch nifcht darüber nachgedacht, daß der Feind nicht bloß haßt, sondern auch liebt. Sie wähnen, er liebe sein Vaterland ebenso, wie der Deutsche das seinige. Sie fühlen sich jenem Franzosen und seinen Kameraden näher als vorher, und, da Sie ein braver deutscher Mann sind, überkommt Sie eine wehmutvolle Stimmung, die Ihrem Gemüte Ehre tut, aus der Sie aber dennoch aufrütteln will, denn sie fußt nicht auf genauer Kenntnis der Tatsachen und auf der dadurch bedingten genauen Überlegung.
Die Liebe zu dem Lande, wo man geboren ward, ist eine allen Menschen gemeinsame Eigenschaft; sie wird aus hundert Wurzeln gespeist: Jugenderinnerungen, Sprache, Gewohnheiten usw. Man kann sie wohl einen Instinkt nennen, das heißt, eine unüberlegte, unbewußte Seelenregung, die die Natur weckt, weil sie für die Lebensinteressen des Menschen praktischen Wert besitzt. Sobald aber die Heimatliebe wirklich nur Instinkt ist, besitzt sie keine höhere Bedeutung; es ist praktisch, daß der Mensch so empfindet, er wird dadurch aber kein besserer höherer Mensch. Hier wie übrigens überall — muß noch eine Verklärung hinzukommen, soll man von der Heimatliebe sagen können, sie sei etwas Großes und Heiliges. Damit Sie mich richtig verstehen, bitte ich Sie, zum Vergleich auf den Mut zu schauen. Mut wird von jeher und überall gepriesen, und doch haben wir allen Grund, zwischen Mut und Mut zu unterscheiden. Wenn körperliche Selbstbeherrschung und Schmerzüberwindung für höchsten Mut gelten sollan, dann müssen wir die amerikanischen Rothäute und gewisse Negerstämme die mutigsten aller Menschen nennen: bei den gräßlichsten Martern stoßen sie keinen Schrei aus, verziehen oft keipe Mvskel. Dieser Mut ist mit einem gewissen Stumpfsinn, mit einer geringeren Entwicklung des Hirns und des ganzen Nervensystems verbunden — wenn man ihn auch keineswegs verachten soll. Es wäre aber lächerlich, von dem weit feiner gegliederten, weit bewußter lebenden, .weit mehr Einbildungskraft besitzenden Europäer ein Gleiches zu fordern. Bei ihm besteht der Mut darin, daß er seine berechtigte Furcht vor Schmerz tiberwindet, daß er einem hohen Ziel zuliebe sein reiches Leben opfert und in den Tod geht. Fürst Bismarck meinte, der größte und auch seltenste Mut sei die „Zivilcourage", nämlich, der Mut, überall seinen Mann zu stehen, immer die Wahrheit zu reden, trotz Gewalt, trotz Spott, koste es was es wolle . . . Ich deute nur flüchtig an und will bloß, daß Sie mich verstehen, wenn ich sage, daß wir zwischen Mut und Mut zu unterscheiden allen Grund haben; ebenso haben
wir nun zwischen Heimatliebe und Heimat-^-liebe zu unterscheiden.
Ich haben den größten Teil meiner Kindheit in Frankreich gewohnt. Ich kenne das Land, die Leute, ihre Sprache, Geschichte, Dichtung. Und auf Grund dieser Kenntnisse kann ich Ihnen versichern, daß das Wort „Vaterland" und das entsprechende französische Wort „Patrie" zwei ganz verschiedene Dinge bedeuten; sie wecken andere Gedanken, "Gefühle, Vorstellungen. Patrie ist ein rein ausschließlich politisches Wort, ist eine Art Kriegsfanfare, eine übermütige ^Selbstbehauptung, wogegen das Wort Vaterland von Liebe und Innerlichkeit glüht . . . Nun aber das andere naheliegende Wort „Heimat"? Für „Heim" und für „Heimat" besitzen die Franzosen überhaupt kein Wort, woraus Sie ersehen können, daß ihnen diese Vorstellungen unbekannt sind — wenigstens im deutschen Sinne. Wenn hier in Bayreuth die Soldaten an meinen Fenstern singend vorüberziehen und ich höre den Kehrreim: „In der Heimat, in. der Heimat, da gibt's ein Wiedersehn!" — ich kann mir nicht helfen, meine Augen werden immer feucht. Es liegt etwas Unaussprechliches, etwas Heiliges in dieser deutschen Vorstellung: die Heimat. Und jetzt sagen Sie selber, wie anders muß es in den Herzen eines Mannes und eines ganzen Heeres aussehen, das jenes einfache Volkslied nicht singen, ja, nicht übersetzen und nicht verstehen kann, weil es überhaupt kein Wort für Heimat besitzt! Dem Engländer geht's aber auch nicht wesentlich besser. Zwar besetzt er dasselbe Wort „Heim", das er „Home" spricht; bei ihm bezeichnet aber dieses Wort einen weit beschränkteren, eigensüchtigeren Kreis, nämlich nur die vier Wände, innerhalb deren man lebt und in, die man keinen Fremden einzudringen erlaubt. Ein deutscher Denker hat gesagt: Jeder Engländer ist eine Insel, so umgeben das „Home" die unverletzlichen Wände und schließen es ab gegen alle Welt. „Mein Heim ist meine Burg", sagt das englische Sprichwort; diese Burg trägt der Engländer überall hin mit sich, wie die Schnecke ihr Gehäuse, und richtet sie, wo es auch sei, auf — in Australien oder in Afrika — und da hat er sein „Home". Beim Wort Heim öffnet sich vor unseren Augen eine Türe, beim Wort Home schließt sich eine Türe. Darum war es nicht möglich, im Englischen aus der Vorstellung Heim die Vorstellung Heimat zu gewinnen. Ja, der Engländer ist noch schlimmer dran als der Franzose; denn dieser besitzt wenigstens das Patrie für Vaterland,, wogegen dem Engländer jedes Wort dafür fehlt. Seit dem vorigen Jahrhundert ist zwar der Ausdruck „mother country" (Mutter-Land) aufgekommen, nur aber, um dieses vor den Töchter-Ländern zu unterscheiden. Wohl singt der Engländer trotzige Lieder „England beherrscht die Wellen" usw., aber keiner seiner Dichter hat Worte gefunden wie der Deutsche Schiller: „Ans Vaterland, ans treue, schließ dich an! Das halte fest mit deinem ganzen Herzen: Hier sind die starken Wurzeln deiner Kraft!"
Da haben Sie's! Deutsch sein ist zugleich Weihe und Kraft. Jeder französische Gefangene, von dem Sie mir erzählten, weinte, weil er Frankreichs Boden verlassen mußte; er soll ungescholten bleiben, aber übermäßig rühren kann es mich nicht. Auch der freie Franzose reist selten. Es gibt wohlhabende Pariser, die noch niemals das Weichbild der Stadt verlassen haben. Der Deutsche dagegen ist der geborene Wandersmann: er schaut sich so viel von der Mutter Erde an, wie es irgend geht, er lernt die fremden Sprachen, beobachtet die fremden Sitten und
Von den Abwehrkämpfen in Lothringen
Deutscher Beobachtungsposten in einem zerstörten Haus in einer lothringischen Ortschaft PK-Kriegsberichter Schürer (Sch)
gerade deswegen erfährt er und weiß er, was sein deutsches Vaterland ist. Seine Vaterlandsliebe ist nicht Trägheit und Beschränkung, sondern Überzeugung. Zwar stürmt auch der Engländer in alle Welt hihaus, aber überall sieht er nur sich. Er verachtet alles Nicht-Englische und beachtet es darum nicht Es ist eine dem Deutschen ganz eigene Gabe, daß er gern gegen jede menschliche Erscheinung gerecht ist, alles zu verstehen trachtet, alles __ sich aneignet. Weder beim Franzosen noch beim Engländer werden Sie eine Spur davon finden. Diese Gabe ist nun nichts anderes als die Fähigkeit zu lieben. Nur wer liebt, versteht. Und darum, weil sein Herz mehr Liebe birgt, darum liebt der Deutsche auch sein Vaterland mehr und anders als die anderen das ihrige: bewußter, tiefer, treuer. Es liegt in seiner Vaterlandsliebe zugleich mehr Bescheidenheit und mehr Glut — wenn Sie mich recht verstehen, .will ich sagen: mehr Religion.
Doch für heute genug! Leben Sie wohl und la,"»«. i ,
'Stets Ihr herzlich ergebener
Houston Steward Chamberlain.
GEKÖRT AUCH DEIN
UND DEIN
90CHHE/M —— /
Ein USA-Panzer steht im Niemandsland
Er ist der Ausgangspunkt für zahlreiche Späh- und Stoßtruppunternehmungen unserer Fallschirmjäger in einem Abschnitt des holländischen Kampfraumes. Sie müssen hier in nächster Nähe des Feindes mit großer Vors icht operieren. Gegen Überraschungen durch Panzer und Panzerspähwagen ist der Stoßtrupp mit „Panzerschreck" und „Panzerfaust"
ausgerüstet	PK-Kriegsberichter Heidrich (Sch)
Takšni ljudje naj
ustvarijo nov red?
Ljubljanski salonski pokvarjenci - voditelji slovenskega komunizma -Dr. Baebler - učenec pariškega podzemlja - Najbolj nevaren krvnik v OF
Med slovenskimi komunisti vidno razločujemo dva tipa: buržujskega ali meščanskega in proletarskega. Oba sta žalostni pojav v pretresljivi žaloigri, ki jo vprizarja mednarodni komunizem- na kranjskih in primorskih tleh že tri leta in ki jo hoče vpri-zoriti tudi na Štajerskem. Če je imel pro-letarski tip količkaj vzroka, da je drvel v komunizem, ga buržujski ali meščanski tip ni imel prav nič. Ne da se tajiti, da so bili v bivši kraljevini Jugoslaviji socialne razmere res teke, da so našega siromaka tirale v naročje vse obetajočega komunizma. OF jim seveda ni prinesla novega socialnega reda in je bilo vse tisto, kar so komunisti iz OF obetali preprostemu človeku, čisto navadna laž.
Popolnoma nasproten temu ogoljufanemu delavskemu tipu je buržujski komunistični tip, ki predstavlja vladajočega komunističnega hegemona. Ta tip namreč obvladuje ves slovenski komunizem in vso OF. Značilno je, da v vodstvu OF in KPS ni niti en sam odstotek delavcev. Tu so na prvem mestu izprijeni študentje, brezposelni odvetniki, odpuščeni profesorji, spačeni zdravniki, pokvarjeni učitelji in delavski krvosesi iz vrst strokovničarskih „borcev". Nobeden izmed voditeljev OF ni imel nikdar v rokah ne lopate, ne krampa. Nobeden izmed njih se ni potil pod zemljo v rudnikih ali kot kmetski delavec na polju, nobeden izmed njih ne ve, kaj je delo, kajti vsi so le živeli od očetovih ali pa ljudskih žuljev. Laž je torej, da načeljujejo temu gibanju delavci. Res pa je, da komandirajo v OF samo ljubljanski salonski pokvarjenci.
Vsi ti buržujsko-komunistični tdpi se navdušujejo za komunizem iz objestnosti, nasičenosti in duševne pokvarjenosti. Vsi so
telesno ali duševno bolani. Skoraj pri vsakem vodilnem buržujskem komunistu je možno zaslediti kal bolezenskega ali na blaznost spominjajočega. Včasih nevraste-nijo, eruptivne spolne pojave, največkrat pa duševno naveličanost. Le tako na primer si je možno raztolmačiti dr. Baeblerjevo komunistično prepričanje.
Dr. Aleksej Baebler je izšel iz visokih meščanskih krogov, kakor Boris Kidrič, oziroma še iz imovitejših. Pri njegovem komunizmu igra duševna pokvarjenost veliko vlogo, Iz njegovega kakor iz Kidričevega življenja so znane čudne reči, ki jih ni mogoče razlagati drugače kakor z duševno neuravnovešenostjo. Tako je Kidrič spričo svojega očeta nekoč poskusil samomor s skokom skozi okno. Pri Baeblerju pa se pojavjjajo duševne motnje v zvezi z njegovo telesno lepoto. Baeblerja silijo k zločinskim dejanjem lahkoživost, naveličanost, stremljenje za pustolovščinami, predvsem pa „športna" zanimivost. Baeblerja navdaje v vsem nekakšna eleganca, njegov nastop je zapeljiv. Ima zelo prikupljivo zunanjost, dočim Kidrič in Kardelj že na prvi pogled odbijata. Baebler ima na zunaj mnoge prednosti, zato se tudi lažje uveljavlja med meščanskimi komunisti, zlasti pa med „tovarišicami".
Leta 1941 se je v Ljubljani večkrat prikazoval na promenadi ali pa v kavarnah, in sicer z damo, ki igra v slovenskih meščanskih krogih precejšnjo vlogo. Prišel je navadno med 5. in 6. uro, ko je bilo v lokalih največ ljudi. Bil je izredno elegantno oblečen In skrbno počesan. Poznali so ga vsi. Med komunisti je veljal za vodilnega člana, mimo tega pa je bil iz ugledne in premožne meščanske rodbine, ki ima na široko razpredeno sorodstvo.
Dr. Baebler je najuglednejši bogataš med komunisti. V tem daleč prekaša Kidriča, medtem ko se Kardelj z njim sploh ne more primerjati. Baebler ima tudi ugledno sorodstvo. Sestra-doktorica je poročena s sinom ljubljanskega veletrgovca Jelačina. T§ta je bila soproga vseučiliškega profesorja. Strici so zelo imoviti. Študiral je kot pravi buržuj v tujini. Ima doktorat neke tuje univerze. ylmel je torej vse pogoje, da se je jara liberalna gospoda navduševala zanj. Tako so Kardelj, Baebler in Kidrič vodilna trojka slovenskega komunizma z velikim uplivom na ves „jugoslovenski" komunizem.
Komunizma se je nalezel Baeb'er v pariški komunistični šoli. Naslanja se na romanski, špansko-mehikanski komunizem. Izpopolnil ga je pa v španski državljanski vojni. Njegovi ideali so Negrin, Largo Ca-ballero in znana La Passionaria.
Do slovenske narodnosti in do vsega, kar je v zvezi z njo, nima Baebler sploh nikakih odnošajev. Mož, je pristen internacionalec in še velik svetovljan povrh. To ni nič čudnega, saj se zatrjuje, da je Baebler židovskega rodu. Njegov ded ali že praded se je presglil iz Švice na Kranjsko. Aleksej Baebler se je rodil 18. junija 1907 v Idriji. Oče Boltažar je b'il takrat v rudarski službi. Mati je bila Frančiška, roj. Goli. Kako je študiral srednjo šolo, ni znano. Zrelostno izkušnjo je napravil junija meseca na gimnaziji v Cilli-ju. Njegov oče je bil namreč takrat v Cilli-u rudarski svetnik. Leta 1926 pa je bil premeščen v Ljubljano, kjer je stanoval v svoji vili v Komenskega ulici št. 7.
Kam je krenil ljubljanski bogataški raz-vajenec po maturi, ni znano. Na pravno fakulteto ljubljanskega vseučilišča se je vpisal šele 4. oktobra 1927. Tudi ni znano, kje se je klatil dve leti pred vpisom. Pa tudi v Ljubljani mu študiranje ni dišalo. Odšel je iz Ljubljane baje v Pariz, podrobnosti o tem pa niso znane. Ker v bivši Jugoslaviji ni nikoli sprejel kake službe, mu tudi ni bilo treba pokazati „diplome". Tako torej izgleda Baeblerjevo „doktorstvo" in strokovno znanje.
Ako je Baebler res študiral, je vsekakor čudno, da ni čutil potrebe po nobenem delu in zaslužku najmanj deset let. Srednje nadarjeni dijak bi na njegovem mestu diplo-
Vom Kampf in der nördlichen Eifel Eine Sturmgeschützbesatzung, die in einem vom feindlichen Beschuß schwer mitgenommenen Ort in der Eifel kurze Rast gehalten hat, wird alarmiert. Eilends geht es durch die mit Trümmern besäten Straßen zum Geschütz PK-Kriegsberichter Scheck (Sch)

Kako izgleda v gornjem
Sanntalu po „osvoboditvi"?
Slika iz področja, ki ga osrečuje OF s svojo tiranijo
IS gornjega Sanntala prihajajo v svet le maloštevilne vesti. Komunistični tolovaji iz OF so zaplankali „osvobojeni Sanntal' z železno zaveso. Spodnještajerci namreč ne smejo izvedeti, kako neki Izgleda blagoslov njihovega gospostva. Ta „blagoslov" bi namreč učinkoval drugače, kakor si želijo to gospodje tolovaji. Tu in tam pa le pride skrivaj kaka vest iz tistega področja, pa tudi ubegli prisilni mobilizirane! pripovedujejo, kaj se jo v tej lepi dolini zgodilo vse od avgusta sem. Prvi dnevi „osvobojen j a" so bili še polni sončne svetlobe. Vino je teklo v potokih. Bilo je mnogo plesa in ljubezni. Miting se je vrstil za mitingom. Na teh mitingih so tolovaji prebivalstvu predstavljali razne svoje tipe kot preoblečene sovjetske polkovnike in ameriške majorje. Bivši župnik Lampret, ki je bil že za pasa Jugoslavije izključen iz katoliške cerkve, se je pojavljal na prižnici ppa-san z revolverjem ter je pridigoval o bližajočem se raju.
Toda kmalu se je priplazil nad prebivalstvo velik maček. Ker iz Cilli-ja ni bilo nikakega dovoza živeža in tudi ne tobaka, se je začelo tu in tam pomanjkanje. Ce je bilo še kje kakih zalog, so jih tolovaji pospravili zase in le malenkost so razdelili med prebivalstvo. Bili so dnevi, ko je bilo dovolj mesa. Toda to govejo živino in teleta so izropali zopet drugim kmetom. Predvsem pa je primanjkovalo soli.
Par dni pozneje so začeli z rušenjem javnih poslopij. Na zaskrbljeno vprašanje prebivalstva, kaj neki to pomeni, saj se bo tudi sedaj potrebovalo občinski dom, šolo in druga poslopja, so odgovorili tolovaji s ciničnim posmehom: „Nemci bodo zopet prišli, mi pa itak gremo v gozdove. Radi tega uničujemo vsa." Tako so nastali dolgi obrazi pridnih in štedljivih kmetov lepega Sanntala. Marsikateremu izmed njih pa je postalo.zelo vroče. '
Zopet par dni pozneje je izšel razglas o re-krutacijah za NOV. Ker se ni skoraj nikdo javil, so tolovaji polovili vse moške od 16. do 60. leta ter so jih zavlekli na Dolenjsko v svrho vežbanja. Zavlekli so tudi številna dekleta in žene. Oči „osvobojenega" prebivalstva so postale vedno večje, kajti prišlo je vse drugače, kako jim je preje obljubljala v svojem prišepetavanju tako agilna OF.
Da bi se igrali redne uprave, so tolovaji vpostavili tudi svoje župane. V Leutschu je bil imenovan županom trgovec in gostilničar Brunet, v Laufenu pa trgovec Sem. 2e v prvih dneh so tolovaji zavlekli neznano kam vse poštene prebivalce gornjega Sanntala. Mnogi izmed njih so bili umorjeni ali pa mučeni. Cvetelo je denuncijanstvo, glavno besedo pa so imeli delamržneži in predkazno-vani zločinci.
Prebivalstva se je polastila velika pobitost. To prebivalstvo proklinja dan ofarskega „osvobojenja", ki je prinesel toliko nesreče in gorja. To prebivalstvo si ne želi nič bolj kakor rednega življenja v nemški državi. Razumljivo je, da skuša, izrabljajoč vsako priliko, čimprej priti iz tega paradiža komunistične OF.	Hd.
„Boljševike kaj malo briga, koliko ljudi bo stradalo in koliko otrok bo od lakote pomrlo, pa čeprav so otroci slovanskih staršev. Boljševizmu gre za oblast, ne za sio-vanstvo. Tudi to potrjujejo poročila iz Bel-grada, kjer so boljševikl vse izropali za vojsko in jih prav nič ne skrbi, kako se bodo preživeli njihovi „bratje", celo tisti, ki so jih željno čakali." („Slovenski dom", Ljubljana, št 44 z dne 4. novembra.)
miral 1. 1930, Baebler pa še 1. 1940 ni opravljal nikakega dela. V Jugoslaviji so smeli izbrani otroci bogatinov zapravljati svoja mlada leta po praških in pariških beznicah, da so se lahko po letih vrnili v zaničevano, prezirano in opljuvano domovino kot „voditelji" in „rešitelji". Ljudje kakor Baebler, Kidrič in Kardelj ne poznajo rodbinskega ali domovinskega čustvovanja, da ne govorimo o socialnih dolžnostih. Ti ljudje tudd ne poznajo „nacionalne sentimentalnosti".
Iz Francije, kjer je Baebler agitiral med slovenskimi 'izseljenci za komunizem, je bil poklican v Sovjetiijo. Tam ga je Kominterna usposobila' za organizatorja komunističnih vojaških edinic in terorističnih celic za likvidirani e nasprotnikov. Ta organizacija' se imenuje „specialna obveščevalna služba". Naše ljudi je ubijala pod označbo VOS.
Ko je izbruhnila španska državljanska vojna, se je podal Baebler takoj na poziv Moskve v mednarodno komunistično brigado, kjer je deloval ves čaš pri propagand/ nem odseku. To je potrdilo več prič, ki so bale v Španiji. Sam pa je razglasil po Ljubljani, da se je boril in da je bil ranjen. Njegovo poškodbo na nogi pa mu je prizadejal neki graničar, ko je hotel skrivaje prestopiti jugoslovansko mejo. Ko je doživel komunizem v Španiji svoj poraz, se je podala ta mednarodna sodrga v Francijo, bi je propadla največ po krivdi teh zločincev. Ti mednarodni pustolovci, ki sicer ne priznavajo nobene narodnosti, so se po polojnu Francije vrnili v Jugoslavijo. Kidrič se je več kot pet let klatil po svetu, Kardelj več kot štiri, Baebler pa dolgih trinajst let. Pozno so se torej spomnili svoje uboge do-
movine, katero "so preje vedno izdajali in prodaja d.
Baebler je prišel v preiskovalni zapor. Takoj se je javil, da je bolan. Na ortopedskem oddelku se je zdravil od 19. do 29. junija 1940. Sef tega oddelka je bil dr. Bogdan Brecelj, danes vodja tolovajske bolnišnice. Dr. Brecelj je poslal Baeblerja na živčni oddelek. Tu je pričakal zlom Jugoslavije.
Po zlomu so se komunisti hitro znašli. Mislili so, da je napočil čas, ko se bodo uresničile njihove sanje. Kidrič je lovil debelo-glave sernečevske, marušičevske in brecelj-ske kaline pri liberalcih in klerikalcih, Kardelj je organiziral „partijce", Baebler s tolovajskim imenom „Primož" pa je organiziral linijS „specialne obveščevalne službe". Ta linija je imela nalogo, streljati ljudi v Ljubljani. Nato je začel Baebler z vojaško organizacijo. Imel je vrhovni nadzor nad tolpami v imenu KPS, ker je bil član centralnega komiteta. Ko se je organizirala OF, je bil poleg Kidriča in dr. Aleša Stanovnika član vrhovne trojke do maja 1942.
Skozi Baeblerjevo roko je šlo vse praktično delo KPS in OF. On je bil nekak vojni minister in policijski šef.
Po reorganizaciji OF 1. 1942 je Baebler-jeva vloga postala bolj zagonetna, zlasti pa po 8. septembru ' 1943. Po Kranjskem je Baeblerjevo ime še malo znano, pač pa je razkričano po Primorskem.
Najsi ima torej Baebler v KPS ali KPJ oziroma v Kominterni že kakršnokoli funkcijo, prav gotovo je, da je najbolj nevaren krvnik, kajti Baebler ubija ljudi premišljeno, preračunano, brez strasti in brez mržnje.
Prehranjevanje Evrope v prvi in sedanji svetovni vojni
V prvi svetovni-vojni se je zlom Nemčije in Avstro-Ogrske v precejšnja meri posrečil s sodelovanjem prehranjevalnih težav. Po statističnih podatkih takratne dobe, v kolikor jih je vzeti resno,''je bilo prehranjevanje in krmljenj« v Nemčiji za kakih 20% izpod normale. Velika vrzel je bala v bivši Avstro-Ogrski v tem, da je stradalo mestno in da je razmeroma preveč dobro jedlo podeželsko prebivalstvo. V Rusiji je stradala fronta, kmetje frontnega zaledja so pa prvič v zgodovini uživali ogromne količine mesa. Balkan in Italija sta trpela glad vsled voj-rnh dogodkov, medtem ko so Francija, Švica, Finska In Švedska prebrodile vojno brez prehranjevalnih težav. Norveška je bila prisiljena razpoloviti pod angleško režijo svoj uvoz krušnega žita ter ga odstopiti Angležem, kar je dalo povod, da so Norvežani imeli približno isti obrok kruha kakor ga imajo v sedanji vojni. Izravnavo kalorij so iskali v dodelitvi mesa. Obroki za otroke so bili polovični, za delavce pri težkih delih dvojni. V Belgiji so imeli manjši obrok kruha kakor danes. Izravnavo so iskali v mesnih, obrokih. V Holandiji so padle zaloge krušnega žita, krompirja, sladkorne pese ter svinj na polovično predvojno stanje. Španija je takrat kot edina evropska država zvišala število svinj. Ves evropski kontinent je v prvi svetovni .vojni trpel na stalnem padanju produkcije, kar danes v.šestem vojnem letu radi strumnejšega in zmožnejšega nemškega vodstva ni več slučaj.
Iz lista „NS-Landpost" posnemamo, da je današnje stanje domače živine višja od stanja proti koncu_prve svetovne vojne..Zdrave prehranjevalne razmere Evrope, ki slonijo na nesebičnem nemškem vodstvu, so sedaj, po vdoru Sovjetov in Anglo-Amerikancev v naš kontinentalni življenjski prostor, postali problem.
Po dosedanjem stanju razpolaga kontinentalna Evropa s prehranjevalnimi energijami kakor v mirnem času, akoravno so iste preložene bolj na rastlinsko področje. Pred morebitnimi povratnimi udarci ščati izredno dobro stanje živine. Akoravno je evropsko strokovno časopisje že razpravljalo o težavah kritja vseh prehranjevalnih potreb, so -nemške izkušnje v stanju, razpršiti vse take skrbi.
Doslej je nemškim kmetom uspelo iz živinoreje1 izvleči veliko več, kakor smo ke-dajkoli pričakovali. Kljub zvišanju stanja živine je ostala oddaja živine na višinah, ki omogočajo še danes, kljub šestemu vojnemu letu, zviševati prehranjevalne obroke. Lastni interesi kmetov mobilizirajo njihove tihe rezerve, na kar Evropa lahko računa.
Za Nemčijo in Evropo ugodna prehranjevalna slika je podvržena napačnim razlagam. Sovražnik jo obdeluje propagandisti-čno ter jo vsiljuje normalnim potrošnikom vseh dežel, ki imajo vtis pomanjkljivosti že radi racionalizacije same, primerjajoč isto z obroki mirnodobske povprečnosti. To uvi-devajo v zadnjem času tudi Amerikanoi. Vodja Food Research instituta Standford univerze v Kaliforniji je namreč svaril svoje rojake pred zlorabo statistike, ki ne prinaša prave slike o stvarno zadostni evropski prehrani.
* Peonostavljanje izplačil vojaških mezd in plač. Ravnokar v Reichgesetzblattu objavljen zakon o pristojbinah vojakov predvideva razna poenostavljenja vseh ddsedanjih odredb in odlokov ter stopi v veljavo dne 1. januarja 1945. Ta novi zakon bo v veliki meri skrajšal in poenostavil ogromna dela, ki jih zahteva zaračunavanje, kar bo koristilo tudi totalni vojni vpostavi, ker bo tudi na tem področju pridobila nekoliko delovnih sil.
GOSPODARSTVO
delovanje. Trgovine na veliko spremljajo v svojem bistvu vso blago od surovin do pol-.. - ,	.	. . _ . . fabrikata in izdelka do razprodaje trgov-
■ 816lfnO¥lESQ V volni dobi cem na mal°- Na dru,gi strani pa zopet zbi-
*	rajo in zajemajo po potrošnji preostale
ostanke, da jih izročijo ponovnemu krogotoku. V delokrog trgovin na veliko spada tudi uvozna in izvozna trgovina. In ravno ta panoga veletrgovine je pokazala v današnji vojni izredno žilavost in zmožnost. Izostanek prekooceanške trgovine so nadomestila z otvoritvijo novih trgovišč v drugih smereh.
Javnost pozna tovarne, rokodelske delavnice in trgovine na drobno ter uvideva, da je vse to potrebno, danes med vojno bolj kakor kedajkoli poprej. Da potrebuje gospodarstvo tudi veletrgovine, M ne padajo ljudem toliko v oči, je pa marsikom ur manj simpatično. Mnogi so, ki mislijo, da je ve-letrgovec, trgovec na debelo, neke vrste vmesni prekupčevalec, ki živi od tega, da podraži blago, M gre od producenta preko njega in trgovca na drobno do potrošnika. Stvarno pa temu ni tako.
Ce bi trgovine na veliko predstavljale samo neke vrste parazita v narodnem gospodarstvu, bi jih naše vojno vodstvo gotovo ne trpelo. Preskočilo bi se veletrgovine, ker končno ni nikdo prisiljen, da bi se istih posluževal. Ker so pa svoječasni najbolj goreči pospeševalci odprave trgovin na veliko danes za to, da se jih vzdržuje, dokazuje, da so neobhodno potrebne.
Ravno veletrgovine so bile činitelj, ki so omogočile brezhiben, prehod iz mirnodobnega na vojno gospodarstvo, ker so razpolagale z ogromnimi zalogami raznega blaga. Veletrgovine so imele tudi načrtno organizirano in urejeno vodstvo blagovnih zalog, da so zalagale potrebe v času, ko je prehodna doba zaposlila skoraj vsa prometna in produkcijska sredstva za vojne svrhe. Slične položaje je reševala trgovina na veliko tudi pozneje in jih rešuje še danes povsod tam, kjer' je treba evakuirati prebivalstvo, preseljevati tovarne itd.
Trgovine na veliko imajo obsežne naloge, ne da bi bilo lahko označiti njihov položaj. Potrošnik misli pri omembi trgovine na veliko samo na trgovca na malo ter pozablja na. produkcijsko zvezno pot, ki veže in drži produkcijske obrate v kontaktu kakor opravlja tudi nakup starega materijala, surovin itd., ki jih dovaja obratom za ponovno pre-
Oznaka veletrgovina omogoča pozabljivost, da so naloge veliko večje kakor zgolj trgovsko udejstvovanje. Trgovine na veliko niso samo tista del gospodarstva, ki obavlja paketiranje, tehtanje, kontingentiranje, kreditiranje, posredovanje prevoza itd., kar je stvarno do neke meje res trgovsko delovanje, trgovec na debelo mora v mnogih primerih biti hkrati tudi tehnik. Vzemimo na primer, da gre za nakup strojev, ki jih potrebuje od tovarne strojev za izdelovanje orodja. V takem primeru mora trgovec na veliko biti v stanju izbrati pravilne in primerne stroje ter dati tovarnarju vsestransko odgovarjajoče naročilo s podrobnimi navodili. Trgovec strojev na veliko mora biti v stanju svetovati tudi stranki, ki išče strojne naprave, posebno če gre za ureditve novih obratov. Velike trgovske tvrdke razpolagajo celo s samostalnimi tehniškimi uradi, ki imajo strokovnjake za izdelovanje proračunskih predlogov ter načrtov za urejevanja in ustanovitve obratov. Trgovine na veliko, ki se bavijo s trgovino orodja in strojev za izdelovanje orodja, so v sedanji vojni preskrbele in uredile delavnice za vojaške potrebe, prevzele in izvedle - ureditve oboroževalnih industrij, financirale in izvršile povečanja, moderniziranja raznih tovarn itd.
Najvažnejša funkcija trgovine na veliko med vojno je in ostane držanje blagovnih zalog. S trgovcem na veliko je povezanih veliko dobaviteljev in strank radi mnogo-
terosti blagovnih zalog. To prištedi mnogo poti, medtem ko 'bi posreden promet povzročil ogromno dela z naročanjem, pošiljanjem, formularji, obračuni itd. Ce bi bile trgovine na veliko res nekaj nepotrebnega, bi jih že davno ne bilo več. V stvarnosti spreminjajo produkcijo v oskrbovalne storitve. Bolj kot je komplicirano blago, čim pestrejša in bogatejša je izbira blaga in čim obsežnejše je oddajno omrežje, tem bolj potrebno je posredovalno delovanje trgovine na veliko. Zato jo kličejo v pomoč vedno in povsod tam, kjer je premagovati največje težave.
GOSPODARSKE VESTI
X Oskrba sveta ? kruhom. Po statistiki, ki sloni, na računih in cenitvah, konzumira naša zemeljska obla 35% kruha in riža od vseh živil. Potrošnja kruha zavzema v prehranjevanju prvo mesto. V Aziji stopa na mesto kruha riž. V Evropi in Aziji stoji potrošnja kruha in riža v nekakšni svetovni povprečnim, medtem ko stoji v Ameriki nekoliko, v Sovjetiji pa precej nad povprečnino. V Afriki in Oceaniji pa še daleko ne doseže svetovne povrečnine. Slednje si je razlagati tako, da živijo v Afriki in Oceaniji bolj primitivni narodi, ki se prehranjujejo večinoma z rastlinsko hrano v manj predelani obliki. V Evropi in Ameriki imajo narodi razen kruha tudi veliko potrošnjo oplemenitenih živalskih produktov, ki omejujejo uživanje kruha. V Sovjetiji je pa prehranjevalni standard še precej nizek, kar se izraža v velikem konzu-mu kruha. Oskrbovanje sveta s kruhom je različno. Evropa je v precejšnji meri navezana na uvoz, medtem ko razpolagajo nekateri kontinenti prebitke, kakor na primer Amerika.
• Zatemnitev je potrebna vedno in povsod.
To velja ravno tako za podeželje, kakor za mesta. Vsaka, tudi najmanjša luč nudi sovražnim letalcem daleko viden cilj za metanje bomb.
POVODNA DEKLICA
Spodnještajerska ljudska pravljica.
Kot malemu otroku so mi pripovedovale moja zlata mamica, dobra babica, darežljive tete ter njihove prijateljice in znanke, pravljico sledeče vsebine:
„Daleč tam za deveto vasjo, kjer se zliva skozi našo vas tekoča reka v glavni tok Spodnje Štajerske, je živela v davni preteklosti kmečka družina s hčerko edinko, ki je bila lepa, pridna in dobra, kakor sam svetopisemski angel j ček. Odlikovale so jo razen tega tudi vse ostale najboljše lastnosti. Slo je za deklico najlepših značajnih potez, izredno prikupnega, vsem dopadljivega in nad vse prijetno vplivajočega vedenja. Njena umska nadarjenost ter izredno rana duhovna in telesna razvijenost sta bili občudovani in oboževani daleč naokrog. Bila je čudežna deklica vsestranske popolnosti. Ljudje so pravili, da jo je usoda določila za posebno nadnaravno poslanstvo.	"	,
Lep način njenega otroškega življenja je osrečeval starše, sorodnike in znance ter bil od leta do leta popolnejši. Kakor so ljudje občudovali njen razvoj iz dojenčka v otroka in deklico, tako je dala povod za čislanje in spoštovanje njenih lastnosti v času razvoja iz deklice v mladenko. Že kot petnajstletna je uživala sloves najlepše in najboljše dekline za možitev. Kljub vsemu temu je ta po naravi naravnost razkošno obdarovana deklina živela v vsakem oziru dostojno in neoporečno. Akoravno zvišana po zunanjosti, duhovno in duševno nad drugimi, je živela pridno, redno, ne da bi kazala kakoršnekoli slabosti. Svojim staršem je bila vedno in povsod najboljša hčerka in pomočnica. Zanimljivo je bilo, da ji njene sovrstnice niso zavidale niti
njene lepote, niti njenih ostalih odlik, kakor ji tudi mladeniči niso dvorili, da bi se trudili za njeno prijateljstvo ali ljubezen. Ljudstvo je gledalo v njej nekako nadnaravno človeško bitje, ki je pomenilo in prinašalo srečo vsem, ki so prišli z njim v stik.
Vzgledna mladenka je stopila ravno v 17. leto svoje starosti, ko se je kopala nekega letnega nedeljskega popoldneva v družbi svojih vaških prijateljic v reki, ki se je liki kače zvijala skozi domačo vas. Kakor je pri mladini v takih primerih navada, tako je vladalo med kopajočimi dekleti tudi takrat veselo razpoloženje. Ugajalo jim je kopanje v osvežujoči vodi ter sončenje na zdravem svežem zraku. Razgovarjale in smejale so se o vsem mogočem ter skakale in plavale pO vodi. Predno se je nagnilo sonce, so plavala vsa dekleta zaključujoč dotično kopanje skupno, ena za drugo, preko reke. Pri plavanju preko edinega tolmuna je potegnil isti pred očmi njenih prijateljic čudežno deklico vase in v par trenutkih je izginila v globino.
Ves trud, rešiti ponesrečeno kopalko živo ali utopljeno, je ostal brez uspeha, akoravno reka ni bila niti globoka niti široka. Tudi kot utopljenko je nI naplavila voda.
Žalost svojcev je bila nepopisna. Tragično izgubo edine hčerke, dekleta, ki je dosegla višek telesne in duhovne lepote, niso nikdar popolnoma preboleli. Ljudstvo je pa zatrjevalo, da je predstavljala njena smrt delo stvarstva, ki stori to, kar je pravilno.
Leto dni po zagonetni izgubi čudežne mladenke so se na istem mestu zopet kopale njene prijateljice. Ležale so na soncu ter govorile lepo in dobro o pokojni, ki je' postala žrtev valov. Med temi pomenki so usmerjale svoje poglede v tolmun, v katerega je sirota izginila. Pri tem pa iznenadno zagledajo na točki, kjer je voda požrla prijateljico, prikazen, ki jih je pretresla in prestrašila do
kosti in mozga. Pokojna, o kateri so govorile, je plavala na vodi v vsej svoji nekdanji lepoti, obračajoč in obnašajoč se v valovju lepo mirno, spretno in sigurno, kakor riba. Točno so spoznala svojo utopljeno prijateljico, videla njen krasen obraz in sijajno postavo, ne da bi bila pri tem stanju gibati se ali pa spregovoriti kako besedo. Prikazen se je nahajala samo nekaj metrov proč od njih. Kakor v polspanju so strmela dekleta v čudežno kopalko. Končno se je prikazen obrnila plavajoč v smer proti dekletom, ki so se nahajala na suhem ter jim spregovorila sledeče:
„Usoda mi je določila smrt v vodi. Sedaj sem povodna deklica. To ostanem, dokler ne izumrje moje krvno sorodstvo. V vodi živim ter osrečujem tiste, ki jim je naklonjena usoda. Komur se moram pokazati po navodilih usode, da me vidijo, bo izredno srečen na tem in onem svetu. To velja tudi za vas, moje nekdanje prijateljice."
Po teh besedah, ki so bile popolnoma razločen in spoznan glas utopljenke, se je povodna deklica, ki je med govorjenjem ležala na vodi mirna, ne da bi se potapljala, dvignila iz vode nekoliko v zrak, kakor se to vidi včasih pri nekaterih ribah, dekleta so pa pri tem vidla, kako je imela, počenši pri kolenih navzdol, na mesto človeških nog, obliko in telo zadnjega dela velike vodne ribe, nakar je izginila v globino.
Vsa dotična dekleta so bila pozneje res srečna v življenju. Srečni so bili tudi njeni roditelji, sorodniki in prijatelji, ki so samo v sanjah videli povodno deklico. Povodna deklica se pa nahaja še danes v dotični spodnještajerski reki, ker njeno potomstvo krvnih sorodnikov še ni izumrlo. Od slučaja . do slučaja se res pokaže tistim redkim srečnežem, iz vode za nekoliko trenutkov, ne da bi spregovorila, nakar izgine plavajoč zopet nazaj v vodno globino."	O.
Umni kmetovalec
Dober hlevski gno] in nge§ov pomen
V listu „Wochenblatt der Landesbauernschaft Steiermark" št. 48 se bavi strokovnjak dr. W. na uvodnem mestu z vprašanjem produkcije čim boljšega hlevskega gnoja. Ker je naš stalni sotrudnik za kmetijska strokovna vprašanja že v eni izmed zadnjih številk načel vprašanje produkcije dobrega hlevskega gnoja, naj sledijo v naslednjem misli, ki jih je iznesel dr. W. v omenjenem "graškem strokovnem listu.
Dr. W. ugotavlja uvodoma, da je z nadaljnjim znižanjem kontingentov umetnih gnojil narasel pomen gospodarskih gnojil, v prvi vrsti hlevskega gnoja. O postopanju s hlev-' skim gnojem se je že toliko pisalo in govorilo, vendar še uporaba hlevskega gnoja vedno ni dosegla tiste smotrenosti, ki bi jo bilo prav za prav pričakovati. Dejstvo je, da izgubimo pri hlevskem gnoju vsled nesmo-trenega postopanja 50 odstotkov vsebovanih
hranilnih snovi. Čudno je, da jemljejo kmetovalci to izgubo tiho na znanje, medtem ko bi se pri umnem ravnanjem s hlevskim gnojem dala ta izguba znižati na približno 20%.
Ako se vprašamo, v čem neki obstoji izredna vrednost gospodarskih gnojev, se nam takoj vsiljuje odgovor, da so ta gnojila (tu sem spada tudi kompost) naši najvažnejši nosilci rastlinskih hranilnih snovi na eni strani, na druga strani pa so dobavitelji humusa najučinkovitejše sredstvo za popravljanje naše zemlje. Razlikovati imamo med hranilnim in trajnim humusom. Hranilni humus je hitro se razkrajajoči hranilni vrelec za bakterije in rastline. To je tvorec ogljikove kisline ter je tako odločilen za asimilacijo, to je za zgradbo mase rastlin. Trajni humus pa ustvarja kot težko se razkrajajoči sestavni del zemlje zaželjene lastnosti zemlje. V lahki zemlji drži trajni humus vodo, v težki zemlji
*	Novi, naslovi za „Štajerskega Gospodarja".
Uredništvo „Štajerskega Gospodarja" se nahaja odslej v Marburgu (Drau), Tegetthoff-strafie 12. Oddelek za sprejemanje oglasov je v ulici TegetthoffstraBe 11 (knjigarna NS-Gauverlag, oddelek za razpošiljanje pa v gradu, vhod iz *Brandisgasse.
*	Smrtno kazen so izvršili dne 21. oktobra 1944 nad Erno Beringer, staro 31 let iz Wiena, ker je po nekem terornem napadu ukradla nekaj oblačil iz rešene imovine po bombah poškodovanih.
*	Demisija poljske emigrantske vlade v Londonu. Stanislav Mikolajczik je odstopil kot predsednik poljskega emigrantskega odbora. S sestavo nove vlade je poverjen dosedanji podpredsednik vlade Jan Kvapinski. Ozadje demisije leži v sporih med poljskim vladnim odborom in sovjetsko vlado v Moskvi. Kakor izgleda tudi Kvapinski ne bo v stanju preprečiti boljševizacijo Poljske, ki jo po načrtu vršijo Sovjeti v področjih, ki jih imajo zasedene. Poljska je pač končnove-1 javno izročena na milost in nemilost boljše-vikom.
*	45. letnica zakonskega življenja. V Rann-
Save sta nedavno obhajala 451eUlico zakonske skupnosti gospod Gustav in gospa Edith Paidasch. Jubilant in njegova soproga sta bila v delu za narod vedno v prvih vrstah. Vzgojila in preskrbela sta pet otrok, ki so se s svojimi vnuki udeležili lepe družinske proslave.
*	Tja, kjer vladata mir in tišina. V Schil-dau-u, Kreis Hirschberg, Schlesien, je zapustil svojce, prijatelje in znance ter za vedno zatisnil svoje dobre oči, naš naročnik in rojak, gospod Johann Blaschinz, star komaj 62 let. Popojni je bil rodom in doma iz Sell-a, Kreis Rann. Pokopali so ga v Schil-dau-u, daleč proč od njegove ožje domovine Spodnje Štajerske, ki jo je ljubil in čislal. Njegovo smrt obžalujejo žena Josefine, sina Kari, Vinzenz, hčerka Rosalia, brata Josef in Franz ter rejenec Andreas Osimz s svojo ženo Ano. Ljubili in spoštovali so ga pa tudi ostali sorodniki, prijatelji in znanci.
*	Stalin je izdal navodila Subašiču. O sestanku Stalin-Molotov-Tito-Subašič poroča sovjetska poročevalnica sledeče: „Ugotovila se je potreba ustanovitve složne jugoslovanske vlade na podlagi dogovorov z Titom. Soške vlade na podlagi dogovorov s Titom. So-žiti vse demokratske sile za federativno Jugoslavijo." Razen tega se je seznalo o prizadevanjih takozvanega „finančnega ministra" Titove vlade za priznanje pravic do Trsta, mecltem ko je že predhodno objavil, da želi priklopiti v sestav bodoče sovjetske Jugoslavije vso Macedonijo. Kakor izgleda, je Moskva pripravljena, dati Titu vse, kar si zaželi, medtem ko ga Anglo-Amerikanci puščajo na cedilu in mu ne pošiljajo niti voj-
nega materiala, še manj pa potrebščin za civilno prebivalstvo.
* Tretja svetovna vojna. Ameriško časopisje piše med drugim tudi že o možnosti tretje svetovne vojne. Če se pomisli, da je ameriški plutokraciji vojna samo dobiček in zaslužek, se ni čuditi, da razmišljajo že o morebitni tretji svetovni vojni, da bi lahko vrgla še več kakor sedanja.
8000 tovarniških zdravnikov imajo v Nemčiji. V taboriščih inozemskih delavcev, ki delajo v Nemčiji, je pa zaposlenih 1600 inozemskih zdravnikov in medicincev.
Cordel Hull se je poslovil
K ostavki zunanjega ministra Zedinjenih držav Severne Amerike
Ameriški zunanji minister Cordel Hull (izgovori Hal) je te dni predložil preži den tu Rooseveltu svojo ostavko, ki je bila takoj sprejeta. Hull, ki je dosegel že lepo starost 73 let, se nahaja v bolnišnici in se je torej iz zdravstvenih ozirov umaknil s političnega odra. Mož ni bil nikdar vodilna glava ameriške zunanje politike, reprezentiral je edino-le zunanjega ministra, kajti politiko kot tako je dirigiral sam Roosevelt v skupnosti s svojimi prijatelji iz možganskega trusta. Pred svojim vstopom v zunanje ministrstvo 1. 1933 — Roosevelt je takrat po zlomu New Deaf-a napravil demokratskemu jugu posebno koncesijo — je bil Hull senator v državi Tennessee. Njegov takratni tekmec je bil znani podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles. Hullova mladost je bila polna raznih pustolovščin. Kot mladenič je nekje delal kot drvar in podiral drevje. Pozneje je študiral pravosodje. Kot sodnik je nekoč obsodil svojega lastnega očeta radi tega, ker v sodni dvorani ni vzel klobuka z glave. V vojni s Španijo je Hull postal pomotoma vojak ter si je kupil naslov stotnika. O njegovih zaslugah se ni nič izvedelo, v ostalem pa le toliko, da je izginil nekega dne z blagajno svojega regimenta. Kljub temu nikdo- v Ameriki ni načel vprašanje njegove časti. Hull se je znal kot pravi Amerikanec hliniti od glave do nog. Služil je v fiksni ideji, da je možno rešiti probleme narodov s konservativno politiko v zunanji trgovini. V ostalem je bil zastopnik kontinentalnega amerikanizma. Kot mož, ki je bil poročen z židovko, se je popolnoma uvrstil v fronto svetovnega židovstva proti Nemiji. Hull je bil zanesljiv krmilar Roose-veltove zunanje politike. Njegovi govori, polni, hlimbe, so odbijali celo Amerikance. Za politiko Zedinjenih držav ni torej nikakšnega pomena, da je Hull podal ostavko. Sumner Welles ne bo njegov naslednik, ker ga je Hull pravočasno izvagoniral. Kot njegovi nasledniki se imenujejo Stettinius, Byrne, Wallace in Winant.
pa Izboljšuje njeno strukturo in obdeloval-nost. Jasno je torej, da je gospodarsko gnojilo radi vsebovanega humusa v obeh oblikah tako izredne važnosti. Kdor hoče imeti zdravo zemljo, bo umno gospodaril s hlevskim gnojem. Pravilno dozorel hlevski gnoj vsebuje, ako ga damo srednje 200 metrskih stotov po hektarju, vsakemu hektarju 30 do 40 kg čistega dušika, kar bi odgovarjalo dvema metrskima stotcma dušikovega, gnojila. Po vsakem hektarju daje nadalje 50 do 60 kg čistega fosfata, to je 3 metrske stote fosforjeve kisline v obliki umetnega gnojila ter 100 do 120 kg čistega kalija, to je dva metrska stota 50% kalija.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih zatrjuje dr. W., da je prišel sedaj čas, ko moramo hlevski gnoj in gnojnico poleg drugih živalskih produktov (mleko, meso, volna) smatrati enakovredne ter z njima tudi tako postopati Doslej sta bila hlevski gnoj in gnojnica „postranska produkta", odslej pa bomo morali obravnavati oboje pod načelno popolnoma novim vidikom. Tu že imamo paralelo: kakor smo se v kravjem hlevu naučili odpovedi preje v veliki množini razpoložljivih močnih krmil, tako da smo z več in boljše „funda-mentalne krme" dosegli redne storitve, tako se bomo morali v rastlinogojstvu odpovedati močnim krmilom v obliki umetnih gnojil. Tudi tu bomo morali s „fundamentalno krmo" v obliki umetnih gnojil pridelati izdatne pri-
T^n- ,e bilo možno pri krmljenju, se mora doseči tudi pri gnojenju. Predpogoj je, da spozua naš kmetovalec vrednost in bistvo gnojenja s humusom, potem se bodo že našla sredstva in pota za nujno zboljšanje gospodarstva z gospodarskimi gnojili.
V	sedanjem razdobju vojne gre izključno za to, da pravilno kopičimo gnoj ter ga ne puščamo nepokritega, nenakopičenega na veliki ploskvi, prepuščenega samemu sebi. Tako „postopanje" pač najmanj odgovarja nemali zahtevi, da mora hlevski gnoj ležati nakopičen in dozorevati najmaiy šest tednov, še bolje pa tri mesece, preden ga izvozimo iz dvorišča. Kopičenje gnoja je potrebno radi tega, da zavzamejo humus in hranilne snovi najučinkovitejšo obliko in potrebno tvorbi, zaloge. Zato imamo povsod več ali manj dobre možnosti. Do dva metra lahko kopičimo brez vsake tehniške naprave. Druga nadaljnja možnost obstoja v tem, da zberemo pro-ducirani gnoj od vseh živali ter ga odpeljemo v znane osipnice na tiste njdve, kjer mislimo pridelovati okopavine. Pri kopičenju moramo vsekakor skrbeti, da pronicajoča gnojnica odteka po spodaj podstavljenih drenažnih ceveh, fašinah itd., da se na ta način prepreči tvorba „špeha", v kolikor ni na razpolago dovolj nastilja. Na ta način vežemo celokupno tekočino ter povečamo množino gnoja.
Dr. W. zaključuje svoja zanimiva izvajanja s sledečimi ugotovitvami: O tehniki gospodarstva s hlevskim gnojem se je v zadnjih letih toliko pisalo in govorilo, da svojih čita-teljev ne bi hotel utruditi s kakim ponavljanjem. Važnejše se mi dozdeva, da se kmetijska praksa prepriča o vrednosti gospodarskih gnojil. Kdor čisto teoretično in pozneje praktično pričenja uvidevati, kakšne možnosti se nam odpirajo v smeri ozdravljanja in zavarovanja orne zemlje s humuznimi gnojili, bo našel sam sredstva in pota za pridobivanje, negovanje in uporabo teh -tvarin.
Končno še par številk (po „Scheffer-ju"), iz katerih je razviden pravilni čas uporabe hlevskega gnoja:
hlevski gnoj takoj podoran	= 100
po 6 urah	'	= 97
po 24 urah	= 94
po 4 dneh	r= 86
Iz tega sledi, da naj bi se hlevski gnoj na vseh zemljah, ki prenašajo pomladansko oranje, torej zlasti za krompir, izvozil po možnosti šele spomladi in podoral šele spomladi, medtem ko ga je uporabiti na vseh težkih zemljah, ki ne morejo biti brez premrznjenja, že radi strukture te zemlje še pred: zimo.
MALE VESTI
*	Odpirajte okna pri letalskih alarmih!
Izkušnja uči, da je možno v velikih primerih pri padanju sovražnih letalskih bomb očuvati šipe na oknih, če so ista odprta. Sipe na odprtih oknih se zdrobijo navadno le tedaj, če pade bomba v bližini, medtem ko jih ne zdrobi zračni pritisk nekoliko oddaljeno eksplodirajočih bomb, ako so okna odprta.
" * Čuvajte živila pred letalskimi napadi! Kakor gledajo gospodinje, da si pred letalskimi napadi očuvajo oblačila in ostale predmete, tako morajo skrbeti tudi za ohranitev živilskih zalog. Izkušnje so pokazale, da so se celo pri velikih bombnih poškodbah razmeroma dobro ohranile stvari, ki so se nahajale po raznih skrinjah, zabojih itd. Zato ne kaže shranjevati živila v papirnatih vrečicah. Shraniti jih je v kakih pločevinastih škatljah ter dati v zaboje. Maslo in mast ter druge masti je dobro shraniti po možnosti v letalsko-zaščitni prtljagi v posodah, kjer se ne pokvari. V zaščitno prtljago sliši tudi nekaj sladkorja in čaja. Priporočljivo je, da se v večjih stanovanjih razdeli zaloge živil v razne prostore.
*	Dajte jedilni pribor v letalsko zakloniško prtljago! Pri prehranjevanju po bombah poškodovanih nastopijo večkrat težave radi pomanjkanja posode in jedilnega pribora. Temu je pomoč v tem,1 da je treba imeti v letalsko zaščitni prtljagi vedno tudi žlice, vilice, nož in krožnike.
*	Pazite na bombe, ki niso eksplodirale. V Althodisu je vsled neprevidnega ravnanja z neeksplodirano letalsko bombo našlo smrt šest oseb. Ta primer naj služi v svarilen vzgled, da se ni približevati, še manj pa dotikati iz sovražnih bombnikov izstreljenih bomb, ki so odpovedale in niso eksplodirale. Vsak tak primer, v kolikor ga oblasti že niso opazile, je nemudoma prijaviti prvemu organu državne, strankine ali vojaške oblasti, do postavitve straže pa onemogočiti vsak dostop ter preprečiti približevanje vsem morebitnim radovednežem. Mladina, posebno fantiči in fantje, pa naj opustijo svojo radovednost in tudi skrivaj naj ne ogledujejo neeksplodirane bombe, ker je to še veliko življensko nevarno, kakor vsako drugo strelno ali. razstrelilno orožje.
*	Nov grob vrle Spodnještajerke. V prese-Ijeniškem taborišču Sternberg, Kreis Frank-furt an der Oder, je umrla, stara 80 let, gospa Elisabeth Lore, rodom in doma iz Kreisa Rann. Blago ženo, ki jo je zadela smrt na njen imeiidan, so položili v grob na mestnem pokopališču v Sternbergu.
*	Smrt za domovino. V Ankensteinu so položili k večnemu počitku Pg. Josef Strain-schak-a,-ki je postal žrtev zahrbtnega umora tolp. Pokojnik je bil vodja urada v Orts-gruppe Ankenstein. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila Krej^iihrer Bauer in Ortsgruppenfiihrer Frank.
*	Božični vojno-poštni paketi za naše vojake. Vsak vojak dobi dvakrat po eno marko za sprejem vojno poštnifi paketov iz domovine. Vsak paket lahko tehta 500 gramov. V interesu naših bojevnikov je, da se jim na dobljene Feldpostmarke pošlje to, kar jim bo največje koristi, da se izkoristi razmeroma skromna težina paketa. V prvi vrsti je gledati, da dobijo naši fantje od svojcev letnemu času primerne stvari kakor so na primer kake tople rokavice, zapestnice itd., v kolikor bi se take stvari še lahko napravilo iz kakih starih volnenih in nerabnih predmetov. Izdela se jih pa lahko tudi iz kakega krzna. Upoštevati in izpolniti je pa seveda po možnosti tudi osebne želje naših frontnih bojevnikov. Razen tega so kakšni domači keksi tisto, kar se drži in še vedno lahko speče. Srčnih daril v obliki kakih slik ali podobno tudi ni pozabiti, kakor ne Škoduje vložiti v paket kako stvarco, ki spominja na Božič.
*	Objavljanje božičnih in novoletnih voščil v „Štajerskem Gospodarju". Vsled totalne vojne vpostave, ki zahteva tudi štedenje s prostorom, nam v letošnji božični številki našega lista žal ne bo možno objavljati božičnih in novoletnih voščil, kakor smo jih prinesli za vojake s front in zaledja ter za rojake, ki živijo v ostalih delih Nemčije, v lanskoletni božični izdaji. Zato prosimo naše naročnike, bralce in prijatelje, da nam letos ne dostavljajo tozadevnih dopisov, ker bi ostali brezpredmetni.
*	Nakup zimskih rokavic. V smislu obstoječih prepisov spada nakup zimskih rokavic med tiste predmete, ki so pod , zaporo. V splošnem se torej lahko kupi zimske rokavice samo na Bezugscheine, ki se pa izdajo samo v nujnih in važnih primerih. Na punkte lahko kupijo zimske rokavice samo tisti moški in ženske, ki so imejitelji takozvanih Zusatzkleiderkart za težke poškodovance po bombah, nadalje noseče žene, fantje in dekleta ter tisti, ki imajo Kleiderkarte s pravico do nakupa pred rokom. Nakup zimskih rokavic za fante in dekleta ter male otroke je možen na veljavne punkte njihovih Klei-derkart.
*	Trgovci premoga dobavljajo po nujnosti.
Stranke večkrat naprošajo svoje delilce premoga za dobavo letno pristojajoče količine premoga. To se godi v mnogih primerih tudi v slučajih, ki imajo potrošniki še dovolj premoga doma v kletih. Opozarja se potrošnike, da imajo razdeljevalci premoga nalog, oskrbovati v prvem redu najnujnejše potrebe, ozirajoč se pri tem na vojno gospodarstvo.
*	O prevozu prehrane iz Gau-a v Gau. V šestem vojnem letu je samo v omejenem obsegu možno prevažati kmetijske pridelke iz Gau-a v Gau. Reichsnahrstand poroča, da se ne bo dalo prevažati prebitke posameznih kmetijskih pridelkov iz aktivnih v pasivna področja. To velja posebno za pšenico, ki se bo uporabila v Gau-ih, ki so jo pridelali. Pa tudi sočivja se ne bo prevažalo na preveč oddaljena tržišča.	*
*	Čitajte in zasledujte uradne razglase, ki jih objavljajo časopisi! S tem ne boste pre-' zrli vaših ugodnosti in ^pših obvez. Eno kakor drugo je važno in v interesu vsakega posameznika.
*	Odbori za vojno škodo pri gospodarskih zbornicah. Reichswirtschaftskammer je odredila, da se po vseh gospodarskih zbornicah Gau-ov ustanovi odbore za vojno škodo, v kolikor se to doslej še ni zgodilo. Namen je, podpirati obrate v ukrepjh, ki jih je pod-vzeti v odpravljanju in olajševanju vojnih poškodb.
*	Plenjenje se kaznuje s smrtjo. Kdor si prisvoji kako stvar, izkoriščajoč letalske napade, pa naj si gre samo na hlačni gumb, ga ■smatrajo roparjem ter zapade neusmiljeno smrtni kazni, ki se takoj izvrši. Ta strogost je potrebna, če se pomisli, da ležijo po letalskih napadih predmeti izbombardiranih in ponesrečenih ljudi brez straže po ulicah in cestah in da se vse to ne more takoj spraviti na varno. Ne dotikajte se nikakega predmeta, pa naj ima kako vrednost ali ne!
*	Pet let težke ječe za neprevidno sestavljeno pismo. Sodišče v Grazu je obsodilo na pet let težke ječe 42-letno omoženo Josefino Jost iz Graza, ker je pisala nekemu na fronti se nahajajočemu sorodniku pismo, ki bi bilo lahko povzročilo napačno sliko o držanju zaledja ter vplivalo vznemirjajoče.
*	Kaznovano povzročanje umetnih splavov. Sodišče v Wlenu je obsodilo na osem let težke ječe 42-letno Roso Mansfeld iz Wolkersdorfa, ker je od poletja 1940 ter od jeseni 1943 do marca 1944 v svojem stanovanju v Znaimu povzročila raznim ženskam umetne splave. Dve leti težke ječe je dobila pred istim sodiščem 58-letna Agnes Frank, ker ji je do-vedla tri noseče žene.
*	Smrtna kazen za plenitev. Radi tatvine in sleparij večkrat predkaznovani 41-letni mesarski pomočnik Jakob Scheruga iz Unter-berga pri Witscheinu (Kreis Marburg-Land)
je ukradel iz stanovanja svojega svaka, ki ga je porušila letalska bomba, stroj za striženje, brivski pribor s čopičem, ženski krznen ovratnik, paket cigaret in še druge predmete, ki v .celoti niso predstavljali velik« vrednosti, bili so pa v današnjem času za poškodovanca občutni in nenadomestljivi Oškodovanec se je v času dejanja nahajal v bolnišnici, njegova žena je pa bila noseča in radi bombnih poškodb preseljene Sodišče v Marburgu (Drau) je Scherugo obsodilo kol roparja in ljudskega škodljivca na smrt.
*	Diplomati med seboj. V diplomatski četrti mesta Rim je takozvani „zunanji minister" Tita osebno in dejansko vrgel dosedanjega jugoslovanskega poslanika iz poslani-škega poslopja, pri čemur je prišlo do pretepa in ranjenja bivšega poslanika. Titov zunanji minister je pri tej priložnosti odredil svoji osebni straži, da je stopila v akcijo, ki se sestoji iz samih težko oboroženih, s sovjetsko zvezdo okinčanih mož.
*	Tudi prepis (kopija) predstavlja dokument. Glasom ugotovitve najvišjega sodišča je smatrati dokumentom tudi prepise ali kopije kakega dokumenta v smislu pravnih predpisov. Ker predstavlja po zakonih račun dokument, je v smislu gornje razlage smatrati tudi kopijo računa kot dokument.
*	Alexander zamenjal Wilsona. Glasom poročil agencije Reuter je postal general Alexander vrhovni poveljnik v Sredozemskem prostoru. S tem je postal naslednik generala Wilsona, ki je prevzel vodstvo vojaške misije v Washingtonu. General Harold Alexander je bil hkrati povišan maršalom. Poveljnik 15. zavezniške armadne skupine v Italiji je postal generalni lajtnant Mark Clark.
To in ono_
December — mesec prehoda
December— po našem štetju zadnji mesec v letu — je bil pri Rimljanih deseti mesec v letu. Odtod tudi njegovo še danes ohranjene ime. Je mesec prehoda med jesenjo in astronomsko zimo in je torej (z astronomskega vidika) predstavnik dveh letnih časov. Kot zaključek jeseni je to mesec najkrajših dni in najdaljših noči. To opazujemo od dneva do dneva ziasti v popoldanskem času, ko se kmalu po tretji uri pričenja mračiti. To traja tako do božičnega večera. V tem času se poslavljajo tudi zadnja živa bitja, ki redno prezimujejo v spanju podobni otrpnelostL Tudi zadnje, pozno jesenske rastline zaključujejo svoje vidne znake življenja. Izgleda, kakor da je vsa narava postala mrtva, kar se nam še posebno dozdeva, ako že zgodaj zapade sneg, kar se v naših krajih kaj rado dogaja.
In vendar bi se zelo motil, če bi kdo resno mislil na popolno smrt v naravi meseca decembra. Narava sploh ne pozna stanja, ki ga splošno označujemo' kot smrt. Tudi v tem mesecu gre večni tok življenja svojo pot naprej; le oblika je druga, oziroma, le kaže se v gotovih slučajih človeku drugače. Poglejte na primer divji kostanj in razno drevje ter grmičevje tam zunaj v gozdu ali sploh na prostem in opazili boste tudi že v tem mesecu nežno brstje, ki kljubuje tudi najhujšemu mrazu. Da življenje tudi v zimskem času ne pozna smrti, nam izpričujeta tudi oba tečaja naše zemlje, kjer se še tudi pod ledeniki nahaja življenje. Na južni poluti se v tem času spomlad bliža poletju. Sicer pa poznamo tudi v bližini naših krajev pokrajine v zelenju in cvetju. Tako je mesec december meseo splošnega prerojenja v naravi. Kar je tekom leta odslužilo svojemu namenu, odpade in se pretvori v. spočetke novega življenja. Je torej december pravzaprav mesec pretvorbe in spočetja novega življenja, je podlaga namenu mu sledečih mesecev, ki to pr.votno nalogo^ decembra vsak po svojem dopolnjujejo. Me-' teorološko pa tudi sacer utegne biti letošnji december še prav posebno zanimiv. P.
osräm-—;
jnacht vieles leichter: r- auch das 9Oirtschaiten.
S?enn OSRAM-Lampen setzen den 'melstmlt Kohle erzeugten Strom wirk-' «am I« licht um. Ihre praktische licht-."Wirtschaftlichkeit wird erhöht, wenn ;}le leuchten und lampen möglichst Yweimal Im Vierteliahr vom licht-lAludtenden Staub säubern.

Viel Sticht frïr wenig Strom!
......Ji
richtig behandeln! Niehl« kleistern! Reinigung der Wun- 'A de und ihre Versorgung mit 7 Ianni£-Präparaten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE, die neuartige Tannin-Brand-Ge* lee bereithält, leistet eine* ) Beitrag zum Luftschutz, der sehr wichtig sein kenn!
TE BE GEAÜS DER APOTHEKE'
Geschäfts-Anzeigen
Ubersledlungsanzelgo. Tieram G. Zava-drlik ist übersiedelt in die Bismarck-Straße Nr. 1, 1. Stock, Marburg/Drau.
8401
Dl« Färberei und ehem. Reinigungsanstalt Ludwig Zlnthauer, Marbur-g/Dr., teilt ihren geschätzten Kunden mit, daß sich ab Montag, den 20. November, die Annahmestelle im Betrieb, Lederergasse 21, befindet und "Kleidungsstücke zum Färben und ehem. Reinigen entgegengenommen werden.
0 '	8369
Erfolgreiche Russen- und Schwabenbe-kämpfung überhimmt Schädlings!*/ kämpfungsanstalt A. Streit. Wien II., Tandelmarktgasse 8. Tel. A 47-0-86.
860
MosiQC Pulver für Wuchs und iiClIiiä Mästung d. Schweine
REDIN
mit garantiertem Erfolg
Zentraldrogerie EMIL THÜR
Marburg (Drau), Herrengasse 33
r^SK^ Unsagbar schwer traf uns ¡KOT die schmerzliche Nachricht, /Bs dafl unser einziger, innigst-geliebter, unvergeßlicher Sohn, Gatte und Vater
Josef Fischer
Jäger-Dclmetscher
im Alter von 20 Jahren am 1. Oktober 1944 an der Südostfront gefallen ist.
Marburg/Drau, Graz-St. Peter, Jakobstal 1. d. B., 23. Novemb. 1944. In tiefster Trauer: Josefu. Johanna Fischer, Eltern; Lulsl Fischcr, geb. Lämmer, Gattin; Joker), Söhnchen; Maria Lämmer. Schwiegermutter, u. alle übrigen Verwandten. 733
Schmerzerfüllt geben wir PlSS die traurige Nachricht, daß /Bs unser innigstgeliebter und unvergeßlicher Gatte u. Vater, Herr
Johann Petschownik
Lokomotivführer
im Alter von 59 Jahren einem feindlichen Luftangriff zum Opfer gefallen ist. Das Leichenbegängnis fand Donnerstag, den 23. November 1944, auf dem Magdalena-Friedhof in Drauweiler statt.	736 Marburg/Drau, Franz bei Cilli. am 24. November 1944. In tiefster Trauer: Josefine, Gattin; Maria, Tochter, und alle übrigen Verwandten.
Mit schwerem Herzen ¿eben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter und unvergeßlicher Gatte, Vater, Bruder, Schwager u. Onkel, Herr
Ignaz Stebich
Eisenbahner t. R.
uns nach langem, schwerem Leiden im Alter von 59 Jahren am 24. November für immer verlassen hat.
Walbendorf, Marburg/Drau, Jörgendorf, Liebensdorf, Klappendorf, Steinberg, am 26. November
In tiefer Trauer: Theresle; Gattin; Anny. Tochter; Jakob, Johann. Anton und Laurenz, Brüder; Franz Matiaschltz, Stiefbruder; Anna Tccbuch, Tante; Johann Tschuch, Onkel; Johann Kokol, Onkel; Familien Stebich, Mlkl, Glaser, Kokol, Lelch, Sawetz, Schuen, Gomilschek und alle übrigen Verwandten.
740
■AwA- Schmerzerfüllt geben wir »«&< Nachricht, daß unser innigstem geliebter Bruder, Onkel und Schwager
Stanislaus Hudschar
Gebirgsjäger
im Alter von 23 Jahren am 24. Oktober 1944 an der Südostfront den Heldentod gefunden hat.	738
Witschein, Niederkellersdorf. Völkermarkt, am 20. November 1944.
In tiefer Trauer: Franz und Alois« Brüder; Angela und Maria, Schwestern; Ferdinand Hoblsch, Schwager, und alle übrigen Verwandten.
In tiefstem, unsagbarem Leid geben wir die traurige ¿Si Nachricht, daß mein unvergeßlicher, herzenguter Gatte bzw. unser Vater. Sohn, Bruder, Schwiegervater und Schwager
Johann Sewer.
Gefreiter
im Alter von 24 Jahren am 3. Oktober 1944 an der Südostfront gefallen ist. Das beste Herz hat aufgehört zu schlagen. Frieda», am 26. November 1944.
Schmerzerfüllt: Rosaüe. Gattin; Johann. Sohn; Theresle Sidaritsch, Mutter; Joset, Franz und Alexander, dzt. im Felde, Brüder; Markus Slvi-lotti, Schwiegervater, und Stephanie Sivilottl, Schwägerin, sowie alle übrigen Verwandten. 737
^MU Schmerzerfüllt geben wir KpJ allen die traurige Nachricht, ' 'Bs daß unsere innigstgeliebte Gattin, Mutter u. Großmutter, Frati
Klothilde Lsnardon
geb. Lawrenischitsch
im Alter von 47 Jahren einem Luftangriff zum Opfer gefallen ist.
Sterntal. 16. November 1944. Peter Lenardon, Gatte; Justine und Sylvia, Töchter; Maida, Enkelin, im Namen aller Verwandten. 8382
■¿MU In tiefstem Schmerz geben SjgSf wir die traurige Nachricht, /Bs ¿aß mein innigstgeliebter Gatte, unser Sohn, Schwiegersohn, Bruder. SchwageT und Onkel
August BukaweSj
Grenadier
im Alter von 27 Jahren am 16. September 1944 an der Ostfront gefallen ist.	731 Marburg/Drau, Luttenberg, am 22. November 1944.
In tiefer Trauer; Karoline Euka-welz, geb. Otschlio, Gattin; Elisabeth und Markus Eukawetz, Eltern; Maria und Johann Ctschko, Schwiegereltern, u. alle übrig. Verwandt.
Unerwartet und schwer i(t^!«traf uns die tTaurige Ncch-Ä rieht, daß unser guter Sohn und Bruder
Gottfried Kossi
Gefreiter
im Alter von 19 Jahren am 25. September 1944 an der Ostfront den Heldentod gefunden hat.
Zesendorf bei Luttenberg, im Oktober 1944.
In tiefster Trauer: Gottfried und Alolsia Kossi, Eltern; Alois und Anton, Bruder, sowie die übrigen Verwandten.
Wir geben die traurige Nachricht, daß ums unsere liebe Mutter, Großmutter und Tante, Frau
Theresia Turiah
geb. Rebernik
am Samstag, dem 18. November 1944, nach langer, schwerer Krankheit im 73. Lebensjahr für immer verlassen hat. Die Beerdigiung fand am 2-2. November 1944 in Windischgraz statt.	732
Cilli, Windischgraz, Reifnig, am 22. November 1944.
In tiefer Trauer: Edmund, Alois u. Josef. Söhne, und alle übrigen Verwandten.
¿w. In unermeßlichem [BS« Schmerze gebe ich die ¿■p traurige Nachricht, daß meine liebe, goldige Mutti, Frau
Fanny Slante
einem feindlichen Luftangriff zum Opfer gefallen ist. Cilli, am 23. November 1944.
In tiefer Trauer; Maria Stante, Tochter, sowie alle übrigen Verwandten.	883
Unsere liebe Mutter, Großmutter usw., Frau
Ämalia Ciienschek
geb. DRUSCHKOWITSCH
hat uns am Samstag, den 18-November 1944, nach längerem schwerem Leiden, versehen mit den hl. Sterbesakramenten, im Alter von 72 Jahren, für immer verlassen.
Wir legten sie zur ewigen Ruhe auf dem Friedhofe in Leonhard 1. d. B. am Montag, den 20. November 1944.
Leonhard i. d. B., Marburg, Nisch, 23. November 1944.
(	Die trauernden
742	Hinterbliebenen.
Kl. Anzeigen
Verkäufe
Schwerer, 2 Jahre alt. Hengst zu verkaufen. Julie Pas-
kolo, Witschein, Post Kunigund.
Offene Steilen
¡¿WU Schmerzerfüllt geben wir i(HM die traur je Nachricht, daß ' ¿-Bs unser geliebter Gatte, herzensguter Vater. Sohn und Bruder
Stanislaus Stoschtr
Mairase
bei einem feindlichen Luftangriff den Tod gefunden hat.
Cilli, Schönstein, Warasdin, am 13. November 1944.
In tiefster Trauer: Milcna stoschir, geb. Speglitsch, Gattin; Anna und Alcisla, Kinder; Josafine u. Johann Zerkavnlk. Eltern; Rudolf, dzt. im Felde, Bruder; Anna, Schwester; Juliane Spcglitsch, Schwiegermutter. und alle übrigen Verwandten.
«5. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, - daß unsere innigstge-liebte, herzensgute Gattin, Mutter, Tochter, Schwester und Schwägerin, Frau
Hilde JeMkar
geb. TÜRK uns bei einem Fliegerangriff
entrissen wurde.
Sie wurde in aller Stille am Franziskaner Friedhof in Drauweiler zur letzten Ruhe gebettet.
Die Seelenmesse wird am Donnerstag, den 30. November 1944, um 7 Uhr früh, in der Franziskaner Kirche gelesen.
Marburg-Dr., 27. Nov. 1944.
In tiefster Trauer: Josef, Gatte; Josefine und Boris, Kinder, und alle übrigen Verwandten.	741
Gesucht wird ausländ. Wiiueriami-!ie mit 3—4 Arbeitskraft. f. Weingarten i. d. Nähe Marburgs. Anzufragen Wagnerei Fraß in Marburg, Tegelt-hoffstraße 69. __ Einfacher Gärtner, verheirat.. f. Landgut im Stadtkreis Marburg ges. Wohnung Vorhand. Anton Sulkowski, Tre-sterndtz 23. 734-6
Heirat
tSS^i In tiefstem Schmerze ge-[gSgi: ben wir die traurige ^ Nachricht, daß Unser geliebter, herzensguter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
Martin Podtschedenschek
Grenadier
im blühenden Alter von 28 Jahren, auf seinem Geburtstag, am 10. November 1944, in Ostpreußen gefallen ist.
Ponigl, Cilli, Marburg, Agram, am 23. November 1944.
In tiefer Trauer: Martin und Agnes geb. Arsenschek, Eltern; Johann, Jakob, Josef, Brüder; Theresie, Ludmilla, Loisi, Franziska, Schwestern; Antonia, Agnes, Großmütter; Djuro, Schwager; Marie, Schwägerin; Milan, Marian, Milenkica, Neffen und Nichten, und alle übrigen Verwandten.	882
Grundbesitzer, 30 Jahre adt. 180 cm groß, ledig, dunkelblond, fesch, möchte Landwirt, n, auch Witwe, mit größerer Landwirtschaft zwecks Ehe kennenlernen. Zuschrift. u. „Grundbesitzer" an die M. Z. Marburg;Dr.
__708
Arbeiter, 23 Jahre alt, ledig, wünscb: mit Fräulein oder Frau in Ehebe-kamiischaft zu treten. Zuschriften u. „Stille Weihnacht" an -die M. Z.
739-12
Verloren
Hcrrcn-Lederhand-
sdiuh am 19. November von der
Anastasius-Grün-Gasse 3 bis Nikeiai verloren. Gute Belohnung. Fritz Swtr,-schek. Anastasius-
Grün-Gasse 3, Brunndorf. 735-13
OGLAŠUJTE !
Am 27. Nov. wurden von der Eisenhandlung Andraschitsch, Schmidplatz bis
Weinbaugasse 4 Zuckerkarten • auf den Name» Anton, Angela/ Anton und Christine Gmeiner; wohnhaft Radi sei 24 bei Schleinitz, verloren. Abzugeben b. Fundamt gegen Belohnung.	743-13
♦	Planeti meseci decembra. Merkur je meseca- decembra neviden. Večerno svetlobo da slej kakor prej Venera. Marsa ni možno vi-
-deti. Jupiter izhaja proti sredini meseca ob polnoči,, stoji v znaku leva, medtem ko stoji Saturn dne 29. decembra v opoziciji ali proti-sinju k soncu. To se pravi, da tvorijo ravno črto: sonce, zemlja in satom. Saturn je torej, viden vso noč in stoji v znaku dvojčkov. Zanimivo je srečanje meseca z Jupitrom in posebno z Venero, kar se zgodi dne 8. in 18.19. decembra.
*	Tudi v Egiptu so si že v laseh. V Londonu so gospodarski in politični krogi zlovoljni radi potovanja egiptovskega industrijalca Ahmed Abud Paše v Zedinjene države Severne Amerike v svrho gradnje velike elektrarne pri Asuanu v Egiptu, za kar potrebuje Egipt kapital in strokovnjake. London se pač zaveda, da segajo ameriški kapitalisti načrtno tudi po egiptovskem tržišču, kjer nameravajo izriniti angleški kapital.