Pozdrav novemu tisočletju
111 izdelkov v 51 letu do 51% nižja cena! J' i
Akcija velja od 7.12 do 17.12.
v vseh prodajalnah Mercatorja (oz. do razprodaje zalog).
Mercator naj'boljši sosed
meso, ki gre v predelavo, s hitrimi testi preizkušeno zaradi bolezni BSE. Država je premalo naredila za promocijo slovenskega mesa. Osvestiti mora potrošnika in mu povedati, kakšno je slovensko meso. Italijani to že vedo, zakaj bi sicer ob slovenski meji iskali izključno slovensko meso?” vprašuje Marjan Gorenc, kmet in predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Vprašanja niso kar tako, saj se bo država končno morala odločiti o usodi slovenskega kmetijstva, s tem tudi živinoreje, ki je že nekaj časa v napetih razmerah. Kot je povedal Gorenc, so odkupne cene pitane govedi na ravni leta 1995, zdaj pa je pred vrati nov padec cen. Večji proizvajalci govejega mesa (skupno okrog 60 odst. slovenskega zakola) so že v prejšnjem tednu ugotavljali, da sta odkup in zakol govedi upadla. Nekaj zaradi sezone prašičev, večinoma pa zaradi zmanjšanja povpraševanja doma in na tujem. Najbolj opazno se je zmanjšal izvoz v Italijo, kamor mesečno izvozimo 200 do 350 ton govejega mesa. Klavno-predeloval-na industrija napoveduje, da se bosta zakol in prodaja govedi v tem tednu zmanjšala za 10 do 20 odstotkov, kar bo pripeljalo do padca cen.
Gorenc je konec preteklega tedna ocenil, daje domači odkup živali padel za 30 do 40 odst., če ne celo več. "Hlevi so polni pitane govedi, za povrh pa seje pritisk na prodajo celo povečal, kajti kmetje zaradi suše nimajo dovolj krme in želijo prodati že zdaj, ne pa šele, kot običajno, spomladi,” je dejal. Pri tem je opozoril, daje nujna tudi racionalizacija slovenske predelovalne industrije, ki ima še velike rezerve, medtem ko jih pri kmetih ni več. (Več na str. 9)
B. DUŠIC GORNIK
EaCITROEN CENTER
Podbavtkova (a, Novo momto ti., 07/393 04 54, 393 04 64 mStSmikš
SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
KRUPA IN MOVERNA VAS
Uredništvo pride k vam!
Danes, v četrtek, 7. decembra, bomo novinarji Dolenjskega lista obiskali vas Krupo v semiški občini. Vse, ki bi želeli kaj pohvaliti, pograjati ali kakor koli predstaviti utrip življenja na Krupi in v sosednji Movcrni vasi, vabimo, da pridete ob 18. uri na turistično kmetijo Cerjančevih. Z veseljem vam bomo prisluhnili.
Košarka	Suproliga
KRKA TELEKOM : MACCABI (Izrael)
•{(l-EKo4f
& a	i	l/DI/lk	Novo	mesto,
AlA K KKKPk	gD	Leona	Štuklja,
—%^\	četrtek,
7.12.2000, ob 20.30.
Pokrovitelj tekme: BRAMAC
V/
Žrebanje vstopnic: Mobikvakač
Berite danes
stran 3:
• Bomo Dolenjci prespali priložnost?
stran 4:
• O ceni bo beseda tekla kasneje
stran 5:
• Najprej ogorčeni, potem pomirjeni
stran 9:
• Namesto kokakole naj dajo mleko!
stran 18:
• Čez dvajset let samo še dva Dolenjca!
stran 19:
• “Čudeži” z vodo dodobra sprli krajane
Zdenko Picelj z odlikovanjem, ki ga je kolektiv Dolenjskega muzeja sprejel kot izraz pozornosti za opravljeno in spodbudo za nadaljnje delo.
ISSN 0416-2242
-t.e, 224000
PREŠEREN, PREŠEREN, PREŠEREN... - Ime našega velikega umetnika Franceta Prešerna je bilo v prvih dneh decembra gotovo med najpogosteje omenjenimi imeni, saj se je prav v dneh okrog 3. decembra zgostilo kulturno dogajanje, posvečeno dvestoletnici njegovega rojstva. Počastitve pesnika so se zvrstile v mnogih krajih, pozornost so mu na različne načine posvetile številne ustanove in mnoga društva. Literarna sekcija Žarek kulturno-umetniškega društva Brežice je za dvestoletnico pripravila svojsko “literarno-recitacijsko lepljenko" z naslovom Franceta Prešerna križev pot v 14 slikah po scenariju Rudija Mlinarja in v režiji Karmen Molan. S predstavo so nastopili najprej v Slovenskem domu v Zagrebu, 28. novembra v Brežicah in v ponedeljek, 4. decembra, zvečer na gradu Rajhenburg (na sliki), čaka pa jih še nastop v Begunjah in drugih slovenskih krajih. (Foto: M. Markelj)
Kmetje zahtevajo prepoved uvoza
Zahtevajo takojšnjo popolno prepoved uvoza govejega in telečjega mesa ter vseh Živih živali ter takojšnjo vzpostavitev sistema sledljivosti mesa
Ne bo z gradnjo HE Boštanj nič?
Poslanec Kelemina grozi ministrici dr. Petrinovi z interpelacijo, če bo zavirala gradnjo savske verige
Mamila v “Afriki”
TREBNJE - V diskoteki Afrika je bila 1. decembra organizirana zabava Rave partv. Policisti in kriminalisti so v okolici diskoteke in v njej opravljali akcijsko delo zaradi prepovedanih drog in zasegli: 37 tabletk ex-t a sv ja, 31 g marihuane, dva jointa, dva speeda, 10 g hašiša in gram psi-loovbe cubensis. Zasegli so tudi 17.800 tolarjev, ki sojih preprodajalci dobili s preprodajo drog. Policisti so zoper osumljence napisali devet kazenskih ovadb, zoper kršitelje pa so napisali 22 predlogov sodniku za prekrške. Dva italijanska in enega hrvaškega državljana so pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
LJUBLJANA - Projekt izgradnje verige spodnjesavskih elektrarn in s tem začetek izgradnje HE Boštanj v januarju 2001 je s prihodom nove Drnovškove vlade ogrožen. Tako vsaj sklepa poslanec Branko Kelemina (SDS), ki je na Odboru državnega zbora za gospodarstvo na zaslišanju kandidatke za gospodarsko ministrico dr. Teo Petrin vprašal, ali podpira sprejete sklepe prejšnjega ministra, dr. Zagožna in vlade, s katerimi je bilo za začetek izgradnje zagotovljenih okrog 6 milijard tolarjev. Po besedah Kelemine je imela dr. Petrinova glede teh sklepov in odločitev vlade “močne pomisleke in ni hotela dati konkretnega odgovora, ampak je rekla, da bodo zadevo proučili. Vendar meni, da tega projekta na ta način verjetno ne bo mogoče financirati”. Kelemina je opozoril, da so v preteklosti večino energetskih projektov v Sloveniji gradili na ta način in je vprašal, zakaj ravno sedaj ne bi več uporabili tega recepta. O tem, kako bo mogoče v 10 letih zagotoviti še okrog 90 milijard tolarjev za dokončanje celotne verige, je sicer možnih rešitev več. Sedaj predlagana je le ena izmed njih.
Kelemina je tudi na seji državnega zbora, na kateri so potrdili novo vlado dr. Janeza Drnovška, povedal, da Posavje, ne glede na politično opredelitev, v celoti podpira sklepe prejšnje Bajukove vlade in da je, kot opozicijski poslanec, za “dosego tega cilja pripravljen storiti vse, tudi vložiti interpelacijo proti novi ministrici dr. Petrinovi, če tega projekta ne bo podprla”. Poslanec Kelemina trdno upa, da vsi napori Posavja, vseh političnih strank, županov in drugih niso bili zaman in da bodo z enotnim nastopom in odločno
zahtevo, da se izgradnja HE Boštanj prične v januarju 2001, le uspeli.
P. P.
Odlikovanja
Dolenjcem
Državno odlikovanje Dolenjskemu muzeju in Vilmi Bukovec
LJUBLJANA - Dolenjski muzej iz Novega mesta, ki letos praznuje petdesetletnico delovanja, je bil z odlokom predsednika republike Milana Kučana odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije za kul-turno-prosvetno poslanstvo ter za odkrivanje in ohranjanje premične kulturne dediščine. Predsednik Kučan je na slovesnosti v Ljubljani v ponedeljek, 4. decembra, izročil odlikovanje direktorju muzeja Zdenku Piclju, na izročitvi pa so bili poleg drugih gostov tudi novomeški župan Tone Starc, podžupan Boris Dular ter predsednik in podpredsednik sveta Dolenjskega muzeja Borut Križ in Tone Škerlj. Med prejemniki visokih državnih odlikovanj je tudi operna pevka Vilma Bukovec, po rodu iz Trebnjega. Za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru je bila odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.
V iskanju‘ženske
KRŠKO - V okviru mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami je Center za socialno delo Krško v sredo. 6. decembra, v Hotelu Sremič pripravil prireditev z naslovom V iskanju ženske.
SAMO S HLEVOM SE NE DA SHAJATI - Feliks Mrvar, mladi kmet s Cviblja pri Žužemberku, s svojo družino dela na 20 ha veliki kmetiji in ima v hlevu okrog 25 glav živine, od tega deseterico krav mlekaric, ostalo pa pitance in nekaj telic. “Samo s kmetijo bi težko shajali, "pravi. Tako je njegova žena rednojaposlena, sam pa poprime še za vrsto drugih del: žanje s kombajnom, pozimi pluži in izkorišča gozd. (Foto: B. D. G.)
NOVO MESTO - Preteklo soboto so začeli veljati nekateri posebni ukrepi v mesnopredelovalni industriji, s katerimi naj bi v Sloveniji preprečili izbruh bolezni BSE. Tako morajo klavnice odstraniti in neškodljivo uničiti vse dele živali, ki so lahko nosilci povzročitelja bolezni norih krav, prepovedan pa je tudi uvoz kostne moke, topljenih maščob in krmil, ki vse-
bujejo živalske odpadke in trupla.
V Sloveniji že nekaj let velja prepoved uvoza živih goved in izdelkov iz držav, kjer se je bolezen norih krav že pojavila ter od sobote še iz Danske, Španije in Nemčije. Z novim letom naj bi Slovenija prepovedala uvoz tudi iz drugih držav, ki ne bodo sprejele enakovrednih ukrepov, kot jih je Slovenija. Kmet-
je pa v strahu pred zmanjšanjem prodaje zahtevajo takojšnjo absolutno prepoved uvoza za pitane živali in izdelke, tudi iz vzhodnih držav. Sindikatu kmetov Slovenije se tu pridružujeta tudi Združenje govedorejcev in Zveza govedorejcev Slovenije. Zahtevata takojšnjo in popolno prepoved uvoza govejega in telečjega mesa ter živih živali vseh kategorij (tudi telet). Začasna zapora, kot zahtevajo, naj velja za vse države in ne le za članice Evropske unije.
“Slovenski kmetje imamo vse živali oštevilčene, zato menimo, da ni ovir, da bi takoj uvedli sledljivost
mesa, kar pa očitno ni v .interesu močne mesnopredelovalne industrije. Zahtevamo, da se že v klavnicah natančno ve, katero meso je slovensko, enako tudi v mesnicah. Potrošniki naj v prodajalnah zahtevajo podatke o izvoru mesa! Država naj tudi zagotovi, da bo vse
Marjan Gorenc
Zajema nas evropska norost
Že dolgo nismo toliko razmišljali o govedoreji, govejem mesu in kravah kot zadnji teden. Eni v bojazni pred zastrašujočo boleznijo BSE, drugi v skrbi, kako bodo prodajati pridelano meso. Nore krave in ukrepi za preprečevanje te bolezni, grozeči padec prodaje govejega mesa, prepiri okrog tržnega reda za mleko in navsezadnje pomisleki pred nedeljskimi volitvami v lokalne organe kmetijske zbornice - vse to je pretekli teden naše misli usmerjalo h kmetijstvu.
Upali bi si reči, da je kmetijski preplah zasenčil tradicionalni svetovni dan boja proti aidsu in celo obletnicc^rešernovega rojstva. Če natančneje pogledamo, pa imajo vse tri naštete stvari nekaj skupnega: ob njih nas namreč začne glodati tisto staro, a nikoli zastarelo vprašanje: Kako danes živimo, do kdaj bo še lahko tako in kam nas bo to pripeljalo?
Pogledi na to, kaj vse današnji človek predela v neko kostno moko, izzovejo poleg velike mere gnusa še vprašanje Zakaj? Ne zato, da bi pridelali čimveč hrane, ker se ljudje nimajo s čim nasititi. Danes že vsako dete ve, da medtem ko eni stradajo, drugi sežigajo ostanke hrane, zato je odgovor lahko samo pohlep, bolestno kopičenje kapitala in moči. Nato pa nam da ena sama bolezen, pa najsi bo to aids ali BSE, jasno vedeti, kako močni smo v resnici. Zato je zdaj, ko brezglavo sledimo razvitemu svetu, morda še najbolj umestno vprašati, koliko evropske norosti bomo spustili v svojo deželo.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Ob koncu tedna bo oblačno, spet bo deževalo, več padavin bo v soboto in nedeljo.
NAŠA A /V L
ETA
Bolezen norih krav in mi
BSE, zloglasna bolezen norih krav, je postala naša vsakdanja znanka. Tega ni več mogoče zanikati, odkar v Sloveniji veljata prepoved uvoza živih goved in njihovih izdelkov za določene države in odredba o obveznem neškodljivem uničevanju določenih delov ubitih živali. Nekatere manjše slovenske dnevne raziskave javnega mnenja o bolezni potrjujejo: precej državljanov misli, da bolezen norih krav ogroža našo državo. Plat zvona Slovenija še ni udarila, čeprav mnogi uživalci govedine kupujejo že manj tovrstnega mesa kot včasih; nadomeščajo ga z drugimi vrstami mesa. Apetiti po govedini so pri nas verjetno še vedno odvisni od tega, kje to meso kupujemo. Bolj ko poznamo dobavitelja govedine in mu zaupamo, z manj strahu nabavimo pri njem meso. V vseh drugih primerih se zanesemo na veterinarje. Ali zaupate veterinarjem? Bi veterinarska služba v Sloveniji po vašem znala odkriti pravočasno bolezen norih krav, če bi se ta pojavila pri nas? Ali je država s prepovedmi uvoza in z zaščitnimi ukrepi v domačih mesnicah dovoU trdno zaprla vrata pred zloglasno BSE, ki je ponekod v zahodno civilizirani Evropi že vnesla pravcati preplah med staro in mlado? Bolezni norih krav v povezavi s Slovenijo je namenjena tokratna anketa Dolenjskega lista.
ALOJZIJ METELKO, univ. diplomirani inženir agronomije, doma v Trebnjem: “Pri nas je zelo majhna verjetnost, da bi se soočili z razvpito boleznijo norih krav, ker so slovenski predpisi takšni, da prepovedujejo krmljenje živine s kostno moko, zdaj pa bodo te predpise še zaostrili. Morali pa bi še bolj kontrolirati uvoz govedine, da ne bi uvozili BSE/
M
102
IRENA KLJUKEJ, učiteljica zgodovine na osnovni šoli v Tržišču: “Glede na to, da imamo, kot nam zagotavljajo naši veterinarji, še strožje predpise kot v Evropski uniji, se nam ne bi bilo potrebno pretirano bati tako imenovane bolezni norih krav. Prav pa je, da bi bili tudi pri nas še bolj pozorni, ob vse večjem širjenju BSE po Evropi/
VID STARIHA, elektrotehnik iz Praproč pri Semiču: “Še vedno kupujem govedino, saj v naših mesnicah prodajajo domače, belokranjsko meso, ki je, upam, še zdravo. Za zdaj še jem govedino, videli pa bomo, kaj bo glede napredovanja bolezni pokazal čas. Vendar bi se raje odpovedal eni vrsti mesa kot pa bil bolan. Upam pa, da nam še ne bo potrebno postati vegetarijanci/
MIRO MILČINOVIČ, mesar iz Metlike: “V naši mesnici prodajamo predvsem meso živine iz Bele krajine in iz zasavskih hribov. To meso je zdravo, saj je za kmete krmljenje s kostno moko predrago. Včasihjjudje sicer povprašajo, ali je govedina zdrava, vendar pri nas ni povpraševanje nič manjše zaradi bolezni norih krav, pač pa zaradi pomanjkanja denarja in ker ljudje koljejo doma/
KLEMEN ŠTIRN, dijak gimnazije v Brežicah: “Po moje v Sloveniji še ni bolezni norih krav, mislim, daje strah za zdaj pri nas odveč. Seveda naj ostane prepoved uvoza mesa iz držav, kjer je bolezen. Če bodo uvoženo blago dovolj kontrolirali, mora ukrep zadoščati. V tujini, če je dokazano, da je govedina okužena, morajo biti zelo previdni. Za zdaj govedino jem/
NUŠKA OMERZU, gimnazijka, doma iz Brestanice: “Po mojem pri nas še ni bolezni norih krav. Vendar tudi pri nas proizvajajo sumljiva krmila in bi se bolezen lahko pojavila. Sploh je nenormalno, da živalim, ki naravno uživajo rastlinsko hrano, človek daje živalske proteine. Človek živali sili v nekak kanibalizem. V Franciji, npr., je bolezen norih krav glavna tema/
NEBOJŠA IGNJATOVIČ, električar iz Kočevja: “Da nismo tehnološko tako razviti kot na Zahodu, je v tem primeru naša prednost. Gre za bolezen tretjega tisočletja, podobno kot aids, a mislim, da k nam ne bo prišla, če bomo pametni. Naša živina se večinoma pase zunaj in je zdrava. Vse je v rokah ministrstva za kmetijstvo, ki bi moralo subvencionirati male kmetije in živinorejo."
ANICA KRAKAR iz Žužemberka: “Zdaj sem bolj pozorna na to, kaj kupim in se kar malo bojim. Nekateri hodijo po meso h kmetom, jaz pa kupujem v trgovini. Zaenkrat še ni napisano, od kod je meso, čeprav mislim, da bi moralo biti in bi morali to zahtevati bolj ostro tudi potrošniki. Od zdaj naprej bo drugače. Ne bom si upala kupiti mesa, ne da bi prej vprašala po izvoru.“
BORIS OKLEŠČEN, prof. športne vzgoje, iz Novega mesta: “Jaz govedino še naprej uživam, saj domačim rejcem zaupam, čeprav je res, da se pred grozečo boleznijo norih krav ne more nihče povsem izolirati. Strah pred to boleznijo je prinesel tudi večjo osveščenost glede uživanja hrane sploh, saj je sedaj jasno, da se lahko današnji grižljaj izkaže kot usoden šele čez leta/
Občni zbor SNS Semič
SEMIČ - Občinski odbor SNS Semič vabi člane in simpatizerje iz Bele krajine na redni letni občni zbor stranke, ki bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 17. uri v sejni sobi občine Semič. Gosta bosta predsednik SNS Zmago Jelinčič in podpredsednik Sašo Peče, oba poslanca v državnem zboru.
■w
Čebelica zbira listine za vpis
Večina blokovskih stanovanj v Sloveniji in tudi na novomeškem območju še vedno ni vpisana v zemljiški knjigi na sedanje lastnike - Za Kandijsko že predlog za vpis
NOVO MESTO, PODTURN - K hitrejšemu reševanju neurejenega sta-nja na tem področju, zaradi katerega je lahko trgovanje s takimi stanovanji zelo nevarno, ni prispeval ne zakon o zemljiški kpjigi iz leta 1995 in tudi ne njegova začasna inačica, ki velja še štiri leta in naj bi olajšala vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Tako na novomeškem območju takih vpisov razen nekaj izjem ni bilo.
Krvodajalski akciji
RIBNICA, SEVNICA - Rdeči križ Slovenije je tudi v mesecu decembru po vsej Sloveniji pripravil krvodajalske akcije. Med drugim lahko kri darujete 19. in 20. decembra v Ribnici, 27. in 28. decembra pa v Sevnici.
Pošta bo zasuta
LJUBLJANA - Pošta Slovenije opozarja, naj zaradi povečanega obsega poštnih storitev pred božično-novo-letnimi prazniki pravočasno oddamo voščilnice. Vse, ki jih bodo pošiljali v tujino, prosijo, naj jih oddajo do 9. decembra, za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 20. decembra.
Podjetje Čebelica, d.o.o., ki se sicer ukvarja s trgovino, iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah, seje v svoji agenciji Atena lotilo vpisa po zakonu iz leta 1995 in ga tudi pripravlja za okrog 1000 stanovanj na območju Novega mesta in Šentjerneja. Vpise po začasnem zakonu pa trenutno po naših informacijah pripravljata podjetji Terca in Zarja.
Lanskega marca je novomeška upravna enota izdala prvo odločbo o odmeri funkcionalnih zemljišč za zemljišča, ki so zemljiškoknjižno še v lasti Pionirja v stečaju. Drugih odločb še ni izdala, čeprav čakajo na odločbo za ulico
Sindikalna pomoč iz sklada
ZSSS Dolenjske in Bele krajine ustanovil samostojen Sklad za solidarnostne in materialne pomoči njihovim članom
ŽDINJA VAS - Na peti seji konference območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dolenjske in Bele krajine minuli petek so ustanovili Slad solidarnostne in materialne pomoči ter tako nanj prenesli izvajanje tistega dela njihovega programa, ki seje dotikal dajanja solidarnostne in materialne pomoči članom sindikata. Za omenjeni korak so se po besedah sekretarja območne organizacije Jožeta Mikliča med drugim odločili, da bi omenjeno pomoč ločili od njihove redne dejavnosti zaradi vse večjih potreb članov po tovrstnih sredstvih.
Iz sklada, katerega ustanovni kapital znaša 50 milijonov tolarjev in je v stoodstotni lasti območne organizacije, bodo dodeljevali solidarnostno, nepovratno pomoč članom njihovih sindikatov, ki so prišli v finančno ali socialno stisko, in materialno pomoč ž obveznostjo vračila pod ugodnimi pogoji, ki jo je območna organizacija sicer izvajala že okoli 10 let.
Tako je v preteklih letih preko 1000 članov letno koristilo povratno materialno pomoč, okoli 100 pa
solidarnostno. Sklad se bo financiral iz vračil materialne pomoči, obresti od deponiranih sredstev, presežkov sredstev po zaključnem računu in dotacij, njegovo poslovanje bo vodil sekretar, nadzor nad poslovanjem pa bo izvajal odbor območne organizacije.
Po pravilih o dodeljevanju omenjene pomoči, ki sojih ob pripombi glede premajhne višine solidarnostne pomoči sprejeli z možnostjo popravka, lahko območna organizacija v koledarskem letu za solidarnostno pomoč porabi največ 10 odst. sredstev sklada. Materialna pomoč z obveznostjo vračila tako znaša od 60 do 100 tisoč tolarjev, višino pa določa sekretar območne organizacije glede na število zahtevkov, razpoložljiva finančna sredstva in osnovo za določitev obroka za odplačevanje, pri čemer odplačevanje pomoči ne more biti daljše od 12 mesecev. Solidarnostna pomoč pa znaša od 10 do 50 tisočakov, pri odločanju o upravičenosti in višini pa se upoštevajo socialne in premoženjske razmere člana in njegove družine.
M. Ž.
Dokumente spraviti v red
Že četrtič zapored Dan Infotehne na Otočcu -Seminar o upravljanju in obvladovanju dokumentov
OTOČEC - Podjetje za informacijski inženiring iz Novega mesta Infotehna si je že četrtič Dan Infotehne zamislilo kot seminar o upravljanju dokumentov. S to dokaj novo vejo informacijske tehnologije se v Infotehni ukvarjajo od leta 1996, ko so se specializirali prav za to področje. Do danes so pridobili kar nekaj velikih strank, velikih podjetij, v katerih je upravljanje z dokumenti in informacijami tako velik problem, da so ga prisiljeni reševati s posebnimi programskimi orodji, čeprav to tudi ni poceni.
Preteklo sredo so se ob Dnevu Infotehne na Otočcu tako zbrali predstavniki podjetij, ki šele išče-
jo rešitve, kot tudi podjetij, ki že imajo izkušnje na tem področju. Del seminarja je bil namenjen finančnim ustanovam, drugi pa industriji. Sodelovali so: Pliva, Lek, Krka, Eles, RTV Slovenija, NLB, Zavarovalnica Adriatic in druga podjetja.
Denis Bolanča iz Infotehne je seminar ocenil kot uspešen in s primerno udeležbo. Poudaril je, da so rešitve, ki jih ponujajo, trenutno namenjene večjim sistemom, kjer so problemi z dokumenti večji, da pa ponujajo tudi poseben program za manjša podjetja (ASP), ki lahko zaradi nižjih stroškov najamejo programsko opremo.
B. D. G.
INFORMACIJ IN PAPIRJEV JE VSE VEČ - Denis Bolanča iz Infotehne je na seminarju utemeljil potrebnost učinkovitega upravljanja z dokumenti tudi z rezultati mednarodnih raziskav. Tako naj bi intelektualni delavci za iskanje podatkov porabili do 40 odst. svojega časa, operativni delavci pa za iskanje in preverjanje podatkov v dokumentaciji celo do polovice delovnega časa. Za nameček je četrtina vse uporabljene dokumentacije zastarele, kar je lahko usodno pri odločanju in ukrepanju, celo 80 odst. napak pri delu pa naj bi nastalo prav zaradi slabih podatkov. (Foto: B. D. G.)
Slavka Gruma že eno leto. Kot pravi solastnica družbe Čebelica Mira Fink, se začne s prošnjo upravni enoti za odločbo o odmeri funkcionalnega zemljišča. Postopek je v prvem primeru trajal eno leto, nakar so naročili in plačali odmero pri geodetski upravi, ki po odmeri na terenu izda odločbo z novimi parcelnimi številkami. To je ena od podlag za vpis v zemljiško knjigo. Druga je še izdelava etažnega načrta po dejanskem stanju, za katero je treba premeriti bloke in stanovanja. “Do te faze je vloženega 80 odst. vsega dela in tudi največ stroškov. Sledi pa predlog za vpis v zemljiško knjigo in nato vpis za vsako stanovanje in za vsakega posameznika, za kar pa potrebujemo še originalne in overjene listine, torej vse kupoprodajne pogodbe za nazaj/ je povedala Finkova.
Mnogi lastniki nimajo popolnih listin, zato jim svetujejo, kako naj pridejo do njih, pri čemer jim pomaga strokovni sodelavec iz Ljubljane. Ali lahko lastnik zaupa te listine nekemu podjetju? Finkova pravi, da brez njih predloga za vpis ni mogoče pripraviti. Za prejete listine izdajo potrdilo, sicer pa na davčni upravi obstajajo overjene kopije teh listin, tako da niti v najslabšem primeru ne bi smelo biti nič izgubljenega. Ko sodišče izda sklep o vpisu lastništva v zemljiško
Mira Fink
knjigo, ta velja kot dokazilo o lastništvu in ne več pogodba.
“Nekateri zdaj ponujajo vpis po začasnem zakonu za nizko ceno, vendar funkcionalno zemljišče tako ne bo vpisano. Problem bo nastal, ko bodo morali potem še enkrat to urejati/ opozarja Finkova. V Čebelici so že oddali predlog za vpis v zemljiško knjigo za okrog 20 stanovanj na Kandijski 47. Vzporedno so se lotili tudi 4 blokov na Smrečnikovi in bloka Nad mlini 33, kjer je postopek trajal več kot dve leti, zdaj pa je tik pred zaključkom. Pripravljajo še predloge za nekaj blokov na Mestnih njivah, na Levstikovi, Tavčarjevi, Jakčevi in Ragovski. Za bloke št. 22, 38 in 62 na Seidlovi cesti so že odmerili funkcionalno zemljišče in izdelali etažne načrte, zdaj pa zbirajo originalne listine, saj naj bi predlog za vpis oddali januarja. V naselju ulice Slavka Gruma čakajo na mnenje občine o odmeri funkcionalnega zemljišča. Ko bo to izdano, naj bi postopke končali v pol leta. Do predloga za vpis. Od tam naprej pa je namreč druga čakalna vrsta.
B. DUŠIČ GORNIK
Žensko podjetništvo
NOVO MESTO - Danes, 7. decembra, ob 14.45 bo v prostorih Podjetniškega centra Novo mesto v TPC Hedera seminar o ženskem podjetništvu. Program izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo ob podpori vlade in treh pristojnih ministrstev. S programom želijo spodbuditi poklicno uveljavljanje žensk na Slovenskem.
Ric in piknik
NOVO MESTO - Zadnji novembrski petek je kolektiv Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto v Čolnarjevi zidanici na Trški gori organiziral že 2. tradicionalni RIC-ov piknik. Po pozdravu direktorice Vesne Dular in nastopu folklorne skupine Kres smo si ogledali vinsko klet ter poizkusili vina ter kmečke jedi. Vsak udeleženec je v spomin na prijeten piknik prejel glineno ptico miru.
H. M.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Zasijal je spet Mercator
Pretekli teden bi lahko označili kot precej živahen. K temu so največ prispevali spopadi za obvladovanje PID-ov in nekatere delnice, na primer Mercatorjeve. V začetku tedna smo lahko v časniku Finance brali o tem, kam se lahko povzpne tečaj SKB banke. Ugibanja so se ustavila pri 4.500 SIT, kolikor bi menda lahko ponudil strateški partner za delnico. Številni delničarji SKB banke so delnice kljub takšnim napovedim prodali po 3.000 SIT. Rast tečaja se je umirila in tečaj je do konca tedna padel na 2.800 SIT(- 6,5%).
Mercatorjeva delnica je bila zvezda preteklega tedna, saj je dosegla kar 7,5-odstotno rast in se v enem tednu od 13.400 SIT povzpela na 15.000 SIT. Na njeno rast so vplivali objavljeni dobri poslovni rezultati. Dobiček je že v prvih desetih mesecih presegel letni načrtovani dobiček. Vse odkar je Pivovarna Laško oktobra uspešno prevzela Radensko, pišemo o padanju cene delnice Radenske in vsakič se zdi, da je tečaj dosegel dno. Tečaj te delnice je tudi pretekli teden precej padel in pristal pod 1.200 SIT (-8,7K). Delnice Radenske, ki so bile sprejete v prevzemno ponudbo Pivovarne Laško, še vedno niso zamenjane. Razloge lahko iščemo v kompleksnosti postopka, saj mora Pivovarna Laško najprej izdati delnice, nato pa opraviti zamenjavo z delnicami Radenske. Pričakujemo, da bo postopek zamenjave zaključen do srede decembra.
Konec tedna je Pivovarna Union, ki je sedaj pridobila že sko-
raj 57-odstotni delež v ajdovskem Fructalu, objavila ponudbo za odkup delnic Fructala po ceni 3.050 SIT za delnico, kar je za dobrih 50 SIT nad trenutno tržno ceno delnice. Imetnikom teh delnic svetujemo, da jih ne prodajajo pod ceno, ampak sprejmejo ponudbo za odkup, ki jo je objavila Pivovarna Union.
In kaj se je dogajalo z delnicami Krke in Leka ? Nič posebnega, bi lahko rekli. S Krko se je trgovalo pri ceni okrog 26.000 SIT, z Lekom pa pri ceni 40.000 SIT. Na trgu delnic pooblaščenih investicijskih družb so se tečaji v povprečju zvišali za 2,6 odstotka, največ, za 10,4 odst., je zrasel tečaj Maksime 2, sledile so mu delnice Atene (+9 %) in Nacionalne finančne družbe (NFD I za 6,6 % in NFD 2 za 5,8 %).
Po vsaki analizi preteklega dogajanja je dobro pogledati naprej. In kaj lahko rečemo v povezavi s tem? Bliža se konec leta. Tisti, ki veste, da zbrani računi ne bodo zadoščati, da bi v celoti izkoristili 3-odstotno dohodninsko olajšavo, lahko problem rešite z nakupom državnih obveznic. Da boste državne obveznice lahko izkoristili za dohodninsko olajšavo, jih morate kupiti do konca koledarskega leta. Priporočamo vam, da z nakupom ne odlašate do zadnjega dne, sicer boste lahko ostali brez obveznic ali pa jih boste močno preplačali.
HERMINA KASTELEC
Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto, tel. (07) 371-8221, 371-8227
 -- N
Novomeška kronika
V. l y
ZARJA - Novomeška Zarja zelo ceni dobre in redne plačnike svojih storitev. Tako zelo, da stanovalcem blokov v Plavi laguni, ki redno poravnavajo račune za centralno ogrevanje, na položnice prišteva še dolg tistih, ki jim je plačilo teh stroškov deveta briga. Zarja ljudi res zna pogreti. Vsi so na toplem, nekaterim je celo vroče.
ODPRTA TV - Da bi privabili čim več kupcev, dandanes že v vsaki zanikrni špelunki prirejajo dneve odprtih vrat. Na televiziji pa so vedno malo pred časom. Tako so na novomeškem dopisništvu TV Slovenija, ki ima svoje prostore v občinski hiši na Novem trgu, zadnjič imeli noč odprtih vrat. Novinarka Petra Držaj je zjutraj, ko je prišla v pisarno, zgrožena ugotovila, da so prostori odklenjeni, v njih pa vsa tehnična in druga draga oprema. Po nedavnem pobegu skupine zapornikov iz novomeških zaporov pa kaže, da pri nas lopovi raje odpirajo vrata zato, da bi prišli ven kot notri. In pri tem hočejo biti čim dlje od televizije.
ELEKTRIKA - V prostorih novomeške Upravne enote, ki gostuje v občinski stavbi na Novem trgu, se bodo zaradi varnosti vrnili v preteklost. Podomet-no električno napeljavo bodo namreč nadomestili z nadomet-no. Pa gre res za varnost. Zaradi dotrajanosti in slabega vzdrževanja stavbe namreč po ceveh, v katerih so speljane električne žice, ob malo večjem deževju teče voda in vtičnice delujejo kot del eksotičnega vodometnega sistema. A taka eksotika se kaj hitro lahko sprevrže v katastrofo, ko na primer stol s kovinskim ogrodjem postane električni stol. Tre, tre, trese se...
Ena gospa je rekla, da bi morala imeti novomeška občina pet podžupanov in ne samo štiri. Peti hi morda našel toliko časa, da bi se, če se že župan ni mogel, udeležil slovesnosti ob predaji skoraj 10 milijonov tolarjev vrednega reševalnega vozila, -ki ga je Mercator podaril novomeškemu zdravstvenemu domu.
Kmetje v nedeljo spet volili
NOVO MESTO - V nedeljo so kmetje volili svoje predstavnike v 13 svetov območnih enot (na našem območju Brežice, Novo mesto in Kočevje) in v odbore 60 izpostav območnih enot Kmetijsko-gozdarske zbornice. Glasovalno pravico je imelo na 455 voliščih 174.585 volivcev, članov zbornice, ki imajo več kot 20.000 SIT katastrskega dohodka, vendar je bila po neuradnih podatkih udeležba le 20-odstotna. V vsak svet so kmetje izvolili po 7 do II predstavnikov in po 5 predstavnikov odborov izpostav območnih enot. Preostale člane bodo danes izvolile zadruge in kmetijska podjetja.
Napake pri poslih
NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto v sodelovanju z Združenjem podjetnikov Slovenije pripravlja danes ob 15. uri v prostorih zavarovalnice Tilia posvet, ki ga bo vodila sodnica Dida Volk. Beseda bo tekla o prodajnih pogodbah, zavarovanjih plačil, uveljavljanju terjatev ter postopkih prisilne poravnave in stečaja ter o najpogostejših napakah pri teh poslih.
Streljanje
NOVO MESTO - 26. novembra je nekaj po 22. uri na parkirnem prostoru na Seidlovi cesti prišlo do streljanja. Prisotnih je bilo več oseb, vendar na srečo ni bil nihče poškodovan. Preiskava še traja.
Bomo Dolenjci prespali priložnost?
Posodobitev dolenjske avtoceste spet odložena - EU nudi Balkanu 4.300 milijonov evrov pomoči in opozarja na nujnost ureditve 5. prometnega koridorja od Karavank do Carigrada
NOVO'MESTO - Društvo Novo mesto, ki kot ustanova civilne družbe povezuje Novomeščane v skrbi za njihovo mesto, je imelo 28. novembra na Bregu sestanek. V polni gostinski sobi je bila razprava zelo burna. Predsednik Tone Škerlj je v kratkem uvodu načel predvsem dve temi: dejstvo, daje Dolenjska v za Slovenijo pomembnem obdobju ostala v državnem zboru brez poslanca, in to, daje posodobitev dolenjske avtoceste odložena v drugo polovico desetletja.
Številni govorci so ugotovili, daje Dolenjska v Sloveniji mačehovsko odrinjena na stran, in sicer pri elek-trooskrbi, avtocesti in železnici. Ni zanemarljivo dejstvo, da predstavlja v dolenjskem gospodarstvu proizvodna dejavnost kar 78 odstotkov (slovensko povprečje je le 35 odstotkov). Dolenjsko gospodarstvo ustvari 17 odstotkov slovenskega izvoza, delež njegovega uvoza pa je le 12 odstotkov. Velika, donosna in dobro
Krka za samozdravljenje
Novi Krkini izdelki linije
Daleron
NOVO MESTO - Zdravila za samozdravljenje zavzemajo okoli 17-odst. celotne svetovne porabe zdravil, se pravi, da so v lanskem letu teh zdravil prodali za blizu 41 milijard dolarjev. Do leta 2008 se bo po predvidevanjih poznavalcev potrošnja teh zdravil v svetu podvojila. Uporaba zdravila za samozdravljenje se omejuje na bolezni in tegobe, ki jih lahko sami prepoznamo, diagnosticiramo in odpravljamo. Delovanje teh zdravil lahko prodajalci uporabniku pojasnijo brez strokovnih izrazov, njihova varnost, učinkovitost in kakovost pa so dokazane in splošno znane.
Krka sodi med 100 največjih svetovnih proizvajalcev zdravil, na področju prodaje vitaminov in mineralov je v srednji in vzhodni Evropi med vodilnimi. Z novo linijo Daleron pa vstopa še v segment analgetikov, medtem ko je na področju protiprehladnih izdelkov z blagovno znamko Septolete.med vodilnimi na trgih srednje in vzhodne Evrope.
Z nakupom pomagajte otrokom sveta
NOVO MESTO - Regionalni odbor za Unicef Novo mesto je pred prihajajočimi prazniki pripravil pestro ponudbo Unicefovih izdelkov. Obiščete jih lahko na Rozmanovi 30 v Novem mestu vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure v Otroškem svetu v novomeškem BTC-ju.
organizirana podjetja, kot so Krka, Revoz, Trimo, Danfos in še katero, uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, avtomatiko in kibernetiko, a pozimi in ob vremenskih ujmah strahoma čakajo na okvare v elektrooskr-bi. Šele letos je bilo po desetletnih natezanjih odločeno, da bo zgrajen nov, rezervni krak daljnovoda od Brestanice do Bele krajine, ki bo v sili omogočal rezervni preklop.
Samo novomeški Revoz potrebuje vsak dan za 200 tovornjakov surovin in odpravi za toliko izdelkov. Evropska unija je na nedavnem posvetu v Zagrebu Balkanu za nujno gospodarsko utrditev obljubila čez 4 milijarde evrov pomoči. Na istem posvetu so predstavniki Evropske unije opozorili na nujnost ureditve 5. prometnega koridorja od Karavank do Carigrada, ki naj Evropo prometno poveže z Balkanom. Ob tem pa smo v Sloveniji odložili posodobitev Dolenjke v drugo polovico tega desetletja!
Slišati je bilo, da so nekateri novomeški veljaki v Ljubljani "obljubili, da bodo pridni” in so odstopili od zahtev po posodobitvi avtoceste za ceno denarja, ki so'ga dobili za novomeško severno obvoznico. Med poslanci državnega zbora in v DARS-u potekajo nenačelni lobistični boji med pokrajinami za gradnjo cestnih povezav. Slovenija, kot kaže, ne uvidi obetov, ki se ponujajo ob ponujeni pomoči Balkanu. Je torej pripravljena dopustiti, da bo zaradi naših oklevanj 5. koridor potekal čez Madžarsko do Avstrije? Njegovi pobudniki bodo tam gotovo lažje našli pripravljenost za takojšnje sodelovanje. Dolenjska mora takoj zahtevati svoje in v pogajanjih z DARS-om ne sme popuščati pri krajevnih zahtevah.
ObtemjeDolenjskav odločilnem času ostala brez svojih predstavnikov v državnem zboru, hkrati pa se tudi sama premalo zavzema za povezano nastopanje svojih predstavnikov v monocentrični Ljubljani. Na torkovem sestanku so z odobravanjem sprejeli sporočilo Bogdana Osolnika in Leopolda Kreseta: 50 starejših, nekdaj vplivnih Dolenjcev, ki živijo v Ljubljani, je pripravljenih Dolenjski pomagati v njenih naporih pri uveljavljanju in lobiranju. Prisotni so menili, da bo treba, če se stvari ne bodo premaknile, poseči tudi po oblikah državljanske nepokorščine in organizirati prometno zaporo na iztrošeni avtocesti.
Načeli so tudi perečo obnovo Sokolskega doma v Novem mestu, ki se bo, preden bo kaj storjenega, zrušil vase. Pred 150 leti je šestkrat manjše Novo mesto zbralo moči in denar, da je v desetletju zlagoma zgradilo dom, ki ga danes večji in bogatejši nismo sposobni obnoviti. Zato je zdaj ustanovljen sklad za zbiranje denarja za obnovo.
Ostre kritike so letele na račun novomeške občine, ki stopiclja na mestu in ni sposobna načeti nobenega večjega problema, ki pekli mesto in gospodarski razvoj. Očitali soji, da je povsem zanemarila regijsko povezovanje in nastopanje na Dolenjskem. Časi velikih Novomeščanov kot, so bili mag. Boris Andrijanič, Jurij Levičnik in Jože Knez, ki so znali uporabljati gospodarsko moč in argumente v težnjah za razvoj mesta in Dolenjske, so žal minili. Menili so, da bo treba vse politične stranke, ki so v predvolilnem boju vse do zadnje obljubljale posodobitev avtoceste, vprašati, kaj so glede tega do sedaj že storile.	MILOŠ	JAKOPEC
/
PRIZNANJA NOVOMEŠKIM KRVODAJALCEM - V novomeški občini je letos jubilejna priznanja dobilo 305 krvodajalcev (mednje niso všteti krvodajalci, zaposleni v Krki, ki so priznanja že dobili). Od tega so jih sto sedemindvajsetim, ki so kri darovali 5-, 10- ali 15-krat, poslali po pošti, ostale jubilante pa je minuli petek Območno združenje Rdečega križa Novo mesto povabilo na podelitev v Šolski center Novo mesto. Za 105-krat darovano kri je priznanje dobil Brane Avbar, rekorderka med ženskami je osemdesetkrat-na darovalka Jožefa Pale, 110-krat pa sta dragoceno življenjsko tekočino darovala Matjaž Šinkovc in Mitja Počrvina (na sliki od leve proti desni). Za! na podelitvi ni bilo novomeškega rekorderja Mirana Mlekuža, ki ima kar 205 odvzemov, med te pa so prišteti tudi odvzemi krvne plazme. Okoli 100 zbranih krvodajalcev so pozdravili podžupan mag. Boris Dular, predsednica območnega združenja Anica Bukovec in namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat, z nastopi pa so srečanje popestrili dijaki šolskega centra. (Foto: M. Žnidaršič)
Pohištvo v bajnofškem mlinu
Termotehnika razširila svojo ponudbo še na prodajo pohištva domačih proizvajalcev - Svetovanje, dostava, montaža
PRVI OBISKOVALCI - Otvoritve novega salona pohištva Termotehnike v preurejenem mogočnem mlinu v Mačkovcu se je udeležilo veliko ljudi. Pozdravi! jih je lastnik in direktor Termotehnike Jože Papež (desni). (Foto: A. B.)
NOVO MESTO - Od petka, 1. decembra, je v Novem mestu še en sodoben salon pohištva. V mogočnem, prav za to preurejenem, nekdanjem bajnofškem mlinu v Mačkovcu ga je odprl znani novomeški podjetnik Jože Papež, lastnik in direktor podjetja Termotehnika, ki sedaj zaposluje že 44 ljudi. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili številni obiskovalci, med njimi tudi novomeški župan dr. Tone Starc, ki je z veseljem pozdravil obogatitev in popestritev novomeške ponudbe na tem področju in nova delovna tnesta.
V mlinu, ki ima tudi svojo elektrarno, je na 1.100 m2 prodajnih površin v treh etažah na voljo velika izbira pohištva srednjega in višjega kakovostnega razreda, in to kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, pisarniško pohištvo in bela tehnika. "Odločili smo se za pohištvo uveljavljenih slovenskih podjetij, ki so si ime in ugled ustvarila tudi v tujini, kamor na najzahtevnejše trge izvozijo večino svoje proizvodnje," pravi Papež. Pri tem gaje vodilo spoznanje, da so kvalitetno enakovredni tuji proizvajalci v glavnem precej dražji kot domači, pohištvo cenejših pa je sumljive kakovosti. “Ob ponudbi kvalitetnega domačega pohištva bomo tudi lažje izpolnjevali poseb-
ne želje kupcev in ne nazadnje hitreje in zadovoljivo reševali morebitne reklamacije, kar je pri tujih proizvajalcih veliko težje.”
Poleg bogate ponudbe Papež obljublja tudi osebnosten pristop do kupcev. Tako bodo njihovi ljudje, med njimi tudi arhitekt za notranjo opremo, na željo kupca prišli na dom, na kraju samem prisluhnili željam, izmerili, svetovali, potem pa pohištvo tudi dostavili in sestavili, ko gre za kopalnice in kuhinje pa po želji opravili tudi inštalacijska in keramičarska dela.
“S ponudbo kakovostnega pohištva Termotehnika zaokrožuje ponudbo kopalniške opreme, ogrevanja, plinskih, vodovodnih in ostalih cevnih inštalacij," pravi Papež, ki si je v 28 letih svojega samostojnega delovanja pridobil veliko znanja in izkušenj. Tako bodo lahko sedanji slogan “Termotehnika - več kot trgovina” nadomestili z novim: “Termotehnika - vse za dom in stanovanje”.
V salonu bo imela prostor tudi kultura; tako bodo prirejali likovne razstave, literarne in glasbene večere. Že sedaj so na ogled kar tri razstave: “Podobe notranjosti" cenjene arhitektke Sonje Miculinič Šček, lesene skulpture Petra Veneta in izdelki umetnostnega kovaštva Jerneja Zorka.	A.	B.
Razstava Kiki Lažetič
NOVO MESTO - Galerija Simu-laker odpira v soboto, 9. decembra, ob 20. uri novo razstavo Kiki Lažetič z naslovom Dnevnik, in sicer na dveh mestih: v klubu LokalPatriot in v izložbi na Glavnem trgu.
Za polnejši osebnostni razvoj
Klub za otroke in mladostnike novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela - Trenutno vključenih okoli 30 otrok in mladostnikov - Učna pomoč, kreativne in socialne delavnice
Sporne sindikalne pomoči
Kriminalisti so po ovadbi zoper Revozovega sindikalista Janeza Jakšo svoje ugotovitve posredovali tožilstvu
NOVO MESTO - Družina je tista, v kateri se otrok nauči prvega odnosa do soljudi, si oblikuje temeljni občutek vrednosti, se nauči ljubiti, spoštovati... Včasih pa družina zaradi različnih vzrokov vsentu temu ni kos.
NOVO MESTO - Lahko se zgodi, da se bo zadeva, ki seje začela kot spor med dvema v Revozu delujočima sindikatoma oziroma njunima vodstvoma, končala na sodišču. Kriminalistična policija je po ovadbi Revozovega sindikata SKEI zoper Janeza Jakšo, nekdanjega predsednika tega sindikata in kasnejšega predsednika Sindikata delavcev Revoza, namreč opravila preiskavo in pred dnevi svoje ugotovitve posredovala novomeškemu okrožnemu državnemu tožilstvu.
Za kaj pravzaprav gre?
Sedanje vodstvo sindikata SKEI v Revozu očita Janezu Jakši, da se je v času njegovega predsednikovanja temu sindikatu s sindikalnim denarjem delalo zelo po svoje. Jakša naj bi po njihovem popravljal blagajniške izdatke pri prejemnikih sindikalne pomoči. Tako naj bi namesto 50 tisočakov nepovratne pomoči, kolikor je je na primer prejel Pogorelec, kasneje s popravljanjem nastalo 150.000, iz trojk so na-
stajale petice ali osmice (namesto 30.000 tolarjev pomoči, kolikor je je član sindikata res dobil, je na izdatku zapisanih 50.000 ali 80.000 tolarjev) in podobno. Sindikalno pomoč naj bi dobila tudi delavka, mati samohranilka, ki pa je pisno potrdila, da v tistem letu ni napisala prošnje za pomoč, kaj šele, da bi jo dobila, in da podpis na blagajniškem izdatku ni njen. Družina umrlega delavca naj bi prejela 150 tisočakov nepovratne denarne pomoči, kolikor je napisano na blagajniškem izdatku, v resnici pa so dobili samo 50 tisočakov. In podobno.
Tako naj bi bilo samo v letu 1997 izplačanih za milijon tolarjev več sindikalnih pomoči, kot so jo pomoči potrebni res prejeli. Poleg teh stvari so Jakši očitali še druge nepravilnost.
Kriminalisti so te stvari raziskovali in svoje ugotovitve, kot rečeno, posredovali tožilstvu.
A. B.
“V pogovorih s svetovalnimi delavci šol smo ugotovili, daje vse več otrok z učnimi in vedenjskimi težavami zaradi nevzpodbudnih družinskih razmer, vse več pa je tudi otrok, ki so prepuščeni sami sebi in njihov drugi dom postaja ulica. Eni in drugi potrebujejo pomoč za zdrav osebnostni razvoj, tega pa lahko na sproščen način dobijo tudi preko pozitivne vzgoje v Klubu za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Vanj se lahko vključijo tudi ostali, ki želijo prosti čas preživljati ustvarjalno in aktivno," je povedala koordinatorka projekta Nataša Rupnik.
* 5. december je mednarodni dan prostovoljcev. V Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v različnih programih sodeluje preko 150 prostovoljcev iz novomeških srednjih šol, zanje pa pripravljajo tudi dodatna izobraževanja, srečanja prostovoljcev in podobno. Sicer pa bo prihajajoče leto 2001 mednarodno leto prostovoljcev.
V programu pozitivne vzgoje potekajo različne delavnice, ki so razdeljene na učno pomoč pri domačih nalogah in učenju ter social-no-kreativno pomoč. Na eni strani skušajo tako razviti socialne spretnosti, kot so pogovor, poslušanje, vživljanje, vzpostavljanje odnosov, delo v skupini in delovne navade, na drugi pa preko ustvarjalnih delavnic še sposobnosti kreativnega razmišljanja, likovne spretnosti in podobno. “V projekt so vključeni učenci osnovnih šol novomeške občine, stari od 10 do 14 let. Izbor
Nataša Rupnik
otrok naredimo s pomočjo šol ter vedno v dogovoru s starši in otroki, za izvajanje dela v klubu pa poleg usposobljenih mentoric Ljudmile Bajc in Nevenke Grgovič skrbi osem prostovoljcev iz različnih srednjih šol,” je razložila Nataša, socialna delavka, ki svoj podiplomski študij nadaljuje prav na področju socialnega dela v skupnosti.
Klub za otroke in mladostnike, katerega idejni vodji sta Branka Bukovec in Tina Močnik, letos v dveh skupinah skupno obiskuje okoli 30 otrok. Dvakrat tedensko se srečujejo v prostorih novomeškega KZA - Centra za pomoč ljudem v stiski in Društva za razvijanje prostovoljnega dela, v načrtu pa imajo še klub v Straži, ki je deloval že lani. “Pomembno je, da klub ni v šolah, temveč v njihovem bivalnem okolju. Tako so naši udeleženci bolj sproščeni, pa tudi osnovni program lažje prilagodimo njihovim potrebam in željam. Dosedanje izkušnje so zelo pozitivne. Program izvajamo tudi z romskimi otroki v romskih naseljih na Jedinščici in Otočcu ter v Žabjaku, le da je tu poseben poudarek na socializaciji in vključevanju v okolje,” je zaključila Nataša Rupnik.
M. ŽNIDARŠIČ
0ceni bo beseda tekla kasneje
Po zagotovilih občinske uprave cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda ne hi smela biti bistveno višja kot v novomeški občini, kjer Komunala na tem področju sicer dela z izgubo
ŠENTJERNEJ - Na četrtkovi seji občinskega sveta občine Šentjernej sta bila na dnevnem redu še dva akta, povezana s kanalizacijo ter odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda: odlok kot pravna osnova in pravilnik, ki je izvedbeni akt. Svetniki so slednjega na predlog župana že na začetku seje umaknili z dnevnega reda, kajti zaradi velikega obsega bi bila objava tega v uradnem listu predraga, zato je predlagal statutarni sklep, da bi občinskemu glasilu spremenili naziv v uradno glasilo, s čimer bi lahko v njem objavljali tudi sklepe in EMIL TURK NAJVEČKRAT DAROVAL	KR/	-	V soboto,	2.	decembra, je	odloke, sprejete na občinskem svetu. A do glasovanja o statutarnem sklepu ni
območno združenje	Rdečega križa Novo	mesto v šenljernejski gostilni Cer-	prišlo, ker bi bila za to potrebna dvotretjinska večina.
jak pripravilo še zadnjo, sedmo, podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom v občinah bivše novomeške občine. Priznanja za okrogla števila darovanj je prejeto 84 krvodajalcev. Tokrat so se med največje vpisati Alojz Mencin, ki je darovat kri 45-krat, Marinka Pavlič, ki je prejela priznanje za 50-krat darovano kri, največkrat, 60-krat, pa so tekočino življenja odvzeti Emilu Turku z Vrha. Predsednica območnega združenja RK Novo mesto Anica Bukovec je ob tem povedala, da je krvodajalstvo v občini Šentjernej dobro razvito, kar se je pokazalo tudi ob zadnji akciji marca letos, ko je kri darovalo 113 občanov, hkrati pa je dejala, da bo 15. februarja prihodnje leto v Šentjerneju izredna republiška krvodajalska akcija. Na sliki: predsednica krajevne organizacije Šentjernej Jožica Hudoklin, Anica Bukovec, Emil Turk in župan občine Franc Hudoklin. (Foto: T. J. G.)
Preteklost ne bo pozabljena
Nastala bo zbirka starih predmetov, s čimer bodo ohranjene značilnosti iz vsakdanjika preteklih rodov
ŠENTJERNEJ - Naši skednji, podstrešja ali “rumpel kamre" še vedno skrivajo predmete, ki bi jih bilo vredno zbrati na enem mestu, jih obnoviti in ob posebnih priložnostih predstaviti javnosti. Res da seje z obnovami hiš mnogo predmetov, ki so jih ljudje uporabljali pri vsakdanjem delu, že izgubilo, mnogo sojih na vse konce odnesli tudi zbiratelji starin, a gotovo je še vedno ostalo dovolj stare kmečke opreme (lojtr-nik, samček, sani, telege...), opreme iz kuhinj, obrtnih delavnic, opreme stanovanj, razni stari stroji, ki jih ne uporabljamo več, a bi jih bilo vredno ohraniti bodočim rodovom.
Zato so v etnološki sekciji društva Gallus Bartholomaeus ustanovili projektno skupino za zbiranje starih predmetov, s čimer želijo ohraniti značilnosti iz vsakdanjega življenja prejšnjih rodov. Projekt, ki so mu
Stavko Novak
v
Kot je menil svetnik Miha Luzar, mora župan, če gre za večje prekoračitve predvidene postavke v proračunu, prej o predlogu vprašati svetnike. Jože Pršina je dejal, da ne bo podprl rebalansa, ker ni seznanjen, kaj se v občini dogaja,
V pripravah na koledovanje
ŠENTJERNEJ - Še slab mesec nas loči od starega običaja - koledovanja treh kraljev. Koledovanje - tokrat bo že šesto po vrsti - v Šentjerneju pripravlja društvo Gallus Bartholomaeus, ki želi, da se koledniške skupine, ki bi želele sodelovati na prireditvi, javijo na telefonsko številko 07 33 74 400. Tokrat pričakujejo precejšen odziv ne le z Dolenjske in Posavja, pač pa tudi iz gorenjskega in štajerskega konca.
nadeli ime Lojtrnik, bodo izvajali v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom. Slovenskim etnografskim muzejem. Dolenjskim pokrajinskim muzejem, občino Šentjernej in osnovno šolo Šentjernej.
Kot je na novinarski konferenci dejal vodja projekta Slavko Novak, želijo prve zbrane predmete predstaviti ob naslednjem občinskem prazniku, vendar je težava v tem, da v društvu še niso našli primernega prostora, ki bi bil ustrezen za razstavišče zbirke. Večje predmete bi lahko razstavili v Pleterjah, za manjše pa bi potrebovali drug prostor. V centru Šentjerneja ga zaenkrat ni, gotovo pa bo zbirka pripomogla k prepoznavnosti kraja in bo dodatna popestritev za turizem. Predmeti, ki bodo razstavljeni, bodo ob pomoči fotografij in zapisa orisali čas in prostor ter namen, ki so mu služili. Možnosti za zbiranje je veliko in so jih nakazali tudi člani društva ter Alenka Simikič iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je ponudila vso strokovno podporo: na primer o kulturi oblačenja v teh krajih ni dosti znanega, veliko predmetov, ki so že utonili v pozabo, je tudi v vinogradništvu, pa tudi razvit konjski šport v Šentjerneju, kjer je tretji najstarejši konjski klub v Sloveniji, je priložnost za zbiratelje. Slovenija namreč še nima muzeja o konjereji.
Vse, ki bi želeli oddati oziroma prodati svoje predmete, lahko to sporočite vodji projekta Slavku Novaku na telefon 041/577-450.
T. J. G.
še nekateri-pa so poudarjali, da že od konca avgusta ni bilo redne seje sveta in da nočejo dvigovati rok samo takrat, kadar jih župan potrebuje. Predsedniku odbora za gospodarstvo Ivu Longarju se zdi rebalans pomemben, ker je osnova za proračun v prihodnjem letu.
Drago Celič je župana zasul z vprašanji o spremenjenih postavkah v rebalansu, vendar je bilo težko razbrati, kaj je v resnici želel izvedeti. Na večino je župan odgovoril na kratko, češ da je odgovor že zapisan v gradivu. Opozoril je tudi, da nihče ne omenja prihodkov, ki jih je v rebalansu za 34 milijonov tolarjev več.
Kot je dejal, je odločitev o prerazporeditvi denarja za ureditev pokopališča namesto za adaptacijo občinske hiše sprejel občinski svet, enako tudi prerazporeditev denarja za kulturni dom v Podho-sti. Povedal je še, daje preteklo soboto sklical delovno srečanje, ka-
Sicer pa tudi pri razpravi o odloku o javni kanalizaciji svet ni bil popoln. Dve svetnici, Ivanka Hosta in Slavka Žibert- Vizec (obe bivša SKD), sta namreč pred kratkim podali pisno izjavo o nepreklicnem odstopu s svetniške funkcije, Albert Pavlič in Stanislav Bunšek (SDS) pa sta pred začetkom obravnavane točke, “zato, da ne bi bila za kaj kriva", za tisti čas protestno zapustila sejo. Tako obravnavana točka ni povzročala zapletov, čeprav je na sejo prišel tudi odvetnik Stanislav Fortuna iz Ljubljane, da bi lahko pojasnil nejasnosti. Ta seje v uvodu dotaknil le nekaterih možnih dilem. Na primer problema poseb-
ŽUŽEMBERK - Tako so na predlog Komunale Novo mesto potrdili nove cene za oskrbo z vodo, čeprav jih je pred tem pošteno zanimalo, zakaj je ta ravno v Suhi krajini najslabša. Strinjali so se tudi s spremembo lokacijskega načrta kanalskega sistema, ki je zahtevala prestavitev čistilne na-
mor je povabil svetnike, zunanje člane odborov sveta in druge; tudi predstavnike dveh novih vaških skupnosti. Na pogovor o tem, čemu naj bi dali poudarek v naslednjem proračunskem letu, so žal prišli le trije svetniki. "Odločiti se bo treba, kaj bomo delali naslednje leto, kaj bomo začeli in kaj lahko tudi končali. Imamo nekaj velikih naložb, ki bodo trajale več let,” je dejal Vovk.
Drago Celič je menil, da mora župan poskrbeti, da se bodo organizirale vaške skupnosti, ki bodo lahko povedale svoje potrebe, vendar ga je župan Vovk opozoril, da mora priti pobuda za ustanovitev vaške skupnosti iz vasi. Šele od tam naprej postopek vodi župan.
B. D. G.
Potrjevali bodo
DOLENJSKE TOPLICE - Od prejšnjega četrtka tudi v zdravstveni postaji v Toplicah deluje samopostrežni terminal, na katerem lahko zavarovanci potrdijo svoje kartice zdravstvenega zavarovanja. Tako bolnikom, ki obiskujejo zdravnika v tem kraju, ne bo potrebno iti do terminala v Stražo ali Novo mesto.
nih pogodb, ki se bodo sklepale, ko bo šlo za nadpovprečna onesnaževanja. Tu se namreč postavlja vprašanje, ali posebna pogodba pomeni odpustek za izlive večjih količin odplak. Ne, saj so parametri, navedeni v pogodbi, skrajna meja dopustnosti, kar pa je nad njimi, predstavlja prekršek, v izjemnih dejanjih celo kaznivo dejanje, kar za sabo potegne tudi odškodninsko odgovornost in odgovornost za posledično škodo. Tako ima občina pravico, da v okviru zakonitih omejitev predpiše tudi kazni.
Svetnik Alojz Kos je izpostavil vprašanje greznic iz hlevov. Ta z jav-
prave bližje k regionalni cesti Dvor-Žužemberk. Podjetniški center Novo mesto so pooblastili za pripravo regionalnega razvojnega programa ter soglasno podprli odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine, ki bo nosilo ime Suhokranjske poti. Potrdili so merila za dežurne prodajalne in pogoje za prodajo blaga zunaj prodajaln. Še najbolj se je zapletlo pri sklepu o razglasitvi Bobnarjevega toplarja na Cviblju nad Žužemberkom za kulturni spomenik, a je le dobil večino opredeljenih članov občinskega sveta, kolikor je po novem potrebno pri odločanju v svetu.
Po sklepu svetnikov se bo premoženje med občinami Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto in Žužemberk razdelilo na podlagi arbitraže. Za arbitra so imenovali odvetnika Slavka Sitarja iz Novega mesta.
no kanalizacijo nima nič, opravljalec jih bo črpal in odvažal, kar pa bo opredeljeno v naslednjih aktih. Jožeta Bevca je zanimalo, kako bo z obračunom prispevka za priključitev na javno kanalizacijo za kmetije, ki imajo zaradi živine tudi večjo porabo pitne vode. Količina porabljene vode ne bo odločilna pri obračunavanju kanalščine, pač pa so za to določene ekvivalentne obremenilne enote, kar pomeni, daje potrebno za kmetijstvo plačati občutno manj. Stopnja onesnaženosti se bo tako posebej obračunavala tudi za pekarne, pisarne, prodajne prostore, klavnice, gostilniške objekte..., kar pa natančneje opredeljuje pravilnik, ki še ni sprejet. Za gospodinjstva se bo pri obračunu čiščenja odpadnih voda upoštevala poraba pitne vode na prebivalca, kar je mesečno v povprečju 4 kubične metre vode na prebivalca.
Nekatere še vedno skrbi, kako bo s ceno priključitve na kanalizacijo in čiščenja, glede na to, da je naložba vredna okoli 30 milijonov mark. Kot pojasnjujejo v občinski upravi, odlok o ustanovitvi javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej predvideva ustanovitev družbe z 51-odstotnim vložkom občine in 49-odstotnim vložkom avstrijskega podjetja. Cena, ki jo bo moral plačati končni porabnik, je odvisna od cene investicije in višine nepovratnih sredstev, katera naj bi v občino pripeljal tuj partner. Kot zagotavljajo v občinski upravi, bi bila cena priključka in odvajanja ter čiščenja voda približno tolikšna kot v Novem mestu, morda nekoliko višja, glede na to, da tudi poslovni plan Komunale za leto 2001 kaže, da cena za odpadne vode v novomeški občini ni realna, saj Komunala, ki ima v pristojnosti upravljanje z odpadnimi vodami, na tem področju dela z izgubo, za kritje le-te pa bi morala biti cena občutno višja. “Sicer pa v podpis družbene pogodbe ne bomo pristali, dokler cena ne bo sprejemljiva glede na socialne razmere in dokler ne bomo dobili soglasij ministrstva za finance ter ministrstva za okolje in prostor, kamor bomo dali pogodbo v revizijo," pravi Milan Jakše, svetovalec župana v občini Šentjernej. Sicer pa bodo ceno kubičnega metra vode potrjevali občinski svetniki na predlog direktorja in poslovnega odbora Ekološke družbe Šentjernej, občina pa ima pravico določiti tudi ceno, ki ne bo pokrila stroškov, seveda na račun kritja razlike iz občinskega proračuna.
T. JAKŠE GAZVODA
Voda s 1. decembrom dražja
ŠENTJERNEJ - Na zadnji seji občinskega sveta občine Šentjernej so svetniki z večino glasov brez vprašanj in pripomb podprli predlog Komunale o povečanju cen vodooskrbe. Tako se bo cena vode za gospodinjstva s 1. decembrom letos in s 1. januarjem prihodnjega leta povečala vsakič za 13 odstotkov, s čimer bo Komunala zbrala dodatna sredstva za amortizacijo. Ker naj bi se cene vode v gospodinjstvu in gospodarstvu postopoma izenačile in naj bi prišle do cene, ki bo pokrila enostavno reprodukcijo, lahko občani podražitve pričakujejo tudi prihodnje leto.
'~V	>
Sentjernejske črepinje
GOSTILNIŠKA POMLAD -Kljub turobnemu in ne ravno toplemu vremenu je v Šentjerneju zavel topel pomladni veter. Vsaj na področju gostinstva. Minuli vikend sta se namreč v novi preobleki z novim najemnikom oziroma lastnikom v posle podala kar dva gostinska lokala: bivši Dolenj-kin in Cerjakova gostilna. Glede na to, da se bo že odprtim gostinskim lokalom še pred božičem pridružil še bife pri upokojencih, lahko mirno zapišemo, da bo tako Šentjernej po številu gostiln sedaj resen konkurent sosednji Kostanjevici.
PRIHAJAJO AVTOBUSI IZLETNIKOV - Sicer pa so se upokojenci domiselno lotili urejanja gostilne v svojem domu upokojencev sredi Šentjerneja. Ker denarja za takšna dela ni nikoli dovolj, so na 500 naslovov društev upokojencev po vsej Sloveniji naslovili prošnjo, če bi lahko prispevali po 5 tisoč tolarjev. Ena društva so se že odzvala in poslala ne le 5, ampak tudi po 10 tisočakov. Pa ne le to: hkrati so se napovedali, da bodo v Šentjernej prišli na izlet z avtobusom ali dvema. Tudi to je turizem, in to brez zahtevnih in dragih projektov, a malo bolj pristen.
TELEFONOV PREMALO - V Šmarju pri Kobri so si te dni oddahnili. Tudi tam je namreč vladala prava mobitelomanija in čeprav je bila ponudba telefonov za dva tolarja vsako jutro velika, ni mogla zadostiti niti povpraševanju tistih, ki so se že zjutraj pred uradnimi urami drenjali pred Kobrinimi vrati. Dela je bilo tako dovolj tudi za varnostnika.
PetjeVn kikirika, da bo šentjernejski občinski svet po novem mlel še bolj po moško. Dve svetnici SKD sta namreč nepreklicno in brez pojasnila odstopili.
Iz topliškega vodnjaka
N........:.'.■:....’	..........
KOSILNICA - Lahko je razpravljati o proračunu in postavkah ter na papirju jemati ali dodajati denarce. To je takorekoč poslanstvo občinskih svetnikov. V praksi včasih zgleda vsa stvar precej drugačna. Topliški župan, na primer, se je znašel pred težko razrešljivo uganko, ko je morala občina nenadoma kupiti kosilnico. Tako, navadno, za kosit travo. Sledi nagradno vprašanje: V katero postavko občinskega proračuna gre kosilnica?
PRAVA VPRAŠANJA - Topliški svetniki so zasuli župana z vrsto vprašanj o rebalansu občinskega proračuna. Izvoljene od ljudstva seveda zanima, kam in zakaj gre občinski denar. Kot je trdil župan pri večini vprašanj, so odgovori že zapisani v gradivu ali pa jih je že povedal na prejšnjih sejah sveta. Zdaj ni povsem jasno, čemu vprašanja. Na prvi pogled bi človek rekel, da svetniki gradiva sploh ne berejo, iz bližje perspektive pa se kaže, da svojega župana ne znajo ali nočejo vprašati tistega, kar res želijo. Morda tudi župan noče odgovoriti tako, kot izpraševalci pričakujejo. V napetih razmerah se neposrednih vprašanj in odgovorov eni in drugi očitno izogibajo. Potem naj si pa človek misli, kaj oni mislijo.
Suhokranjski drobiž
POPIHALI SO JO - V Žužemberku je bil minuli vikend tradicionalni Miklavžev sejem. Udeležilo se ga je kar nekaj prodajalcev iz različnih krajev Slovenije, ki so upali, da ima trg Žužemberk vsaj devetdeset prebivalcev. Ko so preživeli nekaj lepih dopoldanskih sončnih ur in videli le devet Žu-žemberčanov, so na hitro zapustili zaspani žužemberški trg. Se najdlje je na sejmu vztrajal bife "Pod farco”, še v nedeljo pa je vztrajal tudi prodajalec volnenih izdelkov iz Črnomlja.
OBDARITEV - Miklavža na sejmu tokrat še ni bilo, bo pa zagotovo prišel v spremstvu angelčkov in parkeljnov v nedeljo v farno cerkev sv. Mohorja in Fortunata, kije tudi sama pred kratkim dobila pomembno darilo. Za novo zidano škarpo sta prispevali dve podjetji iz Žužemberka več kot pol milijona tolarjev...
B. D. G.
ZBOR DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA - Društvo kmečkih žena Novo mesto je imelo v nedeljo zbor članic iz novomeške, topliške in žužemberške občine. Zbor je vodila Štefka Vidic iz Hruševca pri Straži, članice pa so pregledale delo v minulem letu in načrtovale za naprej. Pozimi načrtujejo več predavanj in izobraževanj, predvsem o Urejanju okolice hiš, zdravju, zdravi prehrani, uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ter o kuhanju.(Foto: S. M.)
Ce ne vedo, ne bodo dvigali rok
Svetniki občine Dolenjske Toplice so se prejšnji četrtek odločili, da se bodo o rebalansu proračuna za letošnje leto odločali dvakrat
DOLENJSKE TOPLICE - Tako so se odločili, ker niso želeli dvigati rok za predloge, za katere niso prepričani, da so v redu. Da bi odločali z mirno vestjo, so pozvali nadzorni odbor, naj do naslednje seje preveri in poroča o tem, ali so spremenjene postavke proračuna v skladu s sklepi občinskega sveta. Kot je povedala predsednica nadzornega odbora, ima ta vpogled v vso dokumentacijo v občinski upravi, zato svetnikom priporoča, naj mu v primerih dvoma naložijo konkretne naloge.
ZAVINEK NAJLEPŠI - Na petkovi prireditvi v gostilni Luzar v Škocjanu, ko so Fantje z vasi predstavili svojo novo kaseto, so podelili tudi priznanja in nagrade Turističnega društva Škocjan za najlepše okrašene vasi v lanskem letu. Na fotografiji: predsednik društva Jože Kaplar (desni) izroča darilo predstavniku Zavinka (levi), vasi, ki je bila po mnenju komisije ob koncu lanskega leta najlepše okrašena. Sledijo Škocjan, Stranje in Zagrad. (Foto: A. B.)
“Predihali” vseh 15 točk
Žužemberški svetniki so pred tednom dni brez posebnih zapletov obravnavali vseh 15 točk dnevnega reda
Sprehod po Metliki
CANKAR - Razdrapana Cankarjeva cesta, ki je Metličanom vse prej kot v ponos, pravzaprav niti ne more biti drugačna, kot je, saj tudi tisti, po katerem je dobila ime, ni bil ravno bogataš in je živel vse prej kot razkošno. Ali, kot bi rekli po latinsko: nomen est omen. Torej: ime pove vse.
SONČENJE - Hrvaška mišica Andreja Čupor je v enem od intervjujev pred tekmovanjem za najlepšo Zemljanko povedala, da se je najlepša Slovenka Maša Merc pri sončenju na Maldivih tako opekla, da ji je opekline lajšala z mazanjem z jogurtom. Če bi imela Maša s seboj drašiško orehovo olje, ki ga izdeluje družina Pečarič, gotovo ne bi imela tovrstnih težav.
MOLČEČNOST - Na občinskem otroškem parlamentu se je razprava precej časa sukala okrog dileme, ali naj učenci naravnost povedo učiteljem, kaj je narobe s poukom in kaj si želijo ali ne, Kot se je izkazalo, se zatekajo k molčečnosti predvsem zaradi tega, ker se bojijo, da bi se jim pretirano dolg jezik poznal pri ocenah. Morda pa bi se morali v šoli zgledovati po sindikatih, saj sindikalni zaupnik ne sme dobiti delovne knjižice. V šoli pa predsedniku razredne skupnosti ne bi smeli primazati čveka.
OZVOČENJE - Na srečanju mladih tamburaških skupin Bele krajine na Suhorju je bilo ob napovedovanju dekleta poslušalstvo tiho kot miške, čeprav je napovedovalka govorila v mikrofon. Šele na koncu seje izkazalo, da so bili tako tiho zato, da so sploh lahko kaj slišali, kajti ozvočenje je bilo izključeno. Sele na koncu prireditve je Silvester Mihelčič st., kije sicer sedel v prvi vrsti in je dobro slišal, dognal, da je nekaj narobe in je pritisnil gumb na ozvočenju. A zaradi tega prireditve niso ponovili. Tamburaše je bilo tako in tako veliko bolje slišati brez mikrofonov.
N
Črnomaljski drobir
ROMANTIČNOST - V poročilu Gasilske zveze Črnomelj se jim je nostalgično zapisalo, da gasilska vaja ni več tako romantična, kot je bila nekdaj. To so pojasnili s tem, daje danes “gasilska tehnika postala čudno zahtevna z veliko instrumenti, kontrolnimi lučkami". Tako da ne bi kdo, ki bi se odpravil na gasilske vaje, slučajno sanjal o kakšni romantiki. Če sije želi, naj gre v Slovenski gasilski muzej v Metliki!
VPRAŠANJA - Črnomaljski svetniki so navadno na sejah sveta pri točki ..vprašanja in pobude članov sveta“ zelo glasni in kritični. Na zadnji seji pa je bilo zastavljeno le eno precej nedolžno vprašanje. Razloga sta lahko le dva: ali je svetnike na polovici mandata minila revolucionarnost ali pa se že pripravljajo na novoletno praznovanje in jim za probleme v občini ni kaj prida mar. Da bi težav v občini zmanjkalo, skoraj ni verjeti.
^	n..... "n
Semiške tropine__________
RAZSVETLJEVANJE - S semiške občinske uprave so občanom poslali vljudnostno pismo, naj pred božično-novoletnimi prazniki okrasijo in osvetljijo svoje domove. Nekaterim Šemiča-nom se zdi vse skupaj precej čudno, zlasti zato, ker po drugi strani v občinskem središču že dolgo časa ni spodobne javne razsvetljave. Saj prav zato so občinski možje in ženske naslovili na občane apel o razsvetlitvi vasi!
JASLICE I - Semičani načrtujejo, da bodo letos v kraški jami Mahkovec postavili žive jaslice. Ideja je gotovo boljša kot lani, ko so bile jaslice v naravni velikosti lesene, in sicer iz dveh razlogov: žive jaslice bodo same pazile nase in nihče jih ne bo mogel uničiti in ukrasti kot lani.
JASLICE II - Imajo pa nekateri Semičani še en predlog, kam bi lahko postavili žive jaslice: za semiško bencinsko črpalko. Tako bi ovce in koze lahko popasle vso nesnago, ki se je tam razbohotila v zadnjih letih. To pa je očitno tudi edini način, da bi se za bencinsko črpalko znebili grmovja, kopinja, kopriv in kar je še takšnih “žlahtih" rastlin.
PLAKETA - V novomeški bolnišnici so se ob letošnjem podeljevanju plaket oddolžili tudi Plutovim z Mladice pri Semiču. Izročili so jim plaketo za dobrodelnost, po katero sta šla brata Slavko in Toni z ženama. V Semiču se s podobno zahvalo še niso spomnili ha njih. Nihče ni pač prerok v lastni občini.
J 2^ j\l
j j-j obči ri
Bodo prebili led za oskrbnika?
V metliški Tekstilni šoli si zaradi vse manjšega vpisa v tekstilne programe že nekaj časa prizadevajo za nov izobraževalni program - Znova razpis za oskrbnika, ki je vsestransko zaposljiv poklic
METLIKA - V Tekstilni šoli Metlika, edini srednji šoli v občini, se v letošnjem šolskem letu za pomočnika konfekcionarja, šiviljo-krojača in konfekcijskega modelarja v osmih oddelkih izobražuje sto dijakov in dijakinj. Pred leti pa jih je bilo kar 230. Skromno zanimanje za tekstilne poklice je posledica razmer v tekstilni industriji. Zato pa se v metliški Tekstilni šoli še kako zavedajo, da bodo morali začeti še s kakšnim programom.
Že v preteklem šolskem letu so po osnovnih šolah predstavljali program oskrbnika, a seje žal zanj ogrelo premalo osmošolcev. Vendar na Tekstilni šoli niso vrgli puške v koruzo, saj so prepričani, daje oskrbnik po eni strani najbolj soroden poklicem, za katere že izobražujejo. Po drugi strani pa je zaradi znanja, ki ga pridobijo dijaki, zelo zaposljiv. Po končanem šolanju lahko namreč opravljajo raznovrstna dela v storitvenih dejavnostih, obrti, gospodinjstvu,
Vabila dedka Mraza
METLIKA - Pretekli teden je Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika poslala vsem predšolskim otrokom vabila dedka Mraza, s katerimi bodo v zadnjih decembrskih dneh dobili od njega darila. Če kateri od otrok iz metliške občine, star od enega leta do vstopa v šolo, vabila ni dobil, naj se starši oglasijo v pisarni OZPM Metlika na CBE 23 ali po telefonu 30-60-360.
turizmu, malih podjetjih in obratovalnicah, opravljajo administrativna dela, pripravljajo in servirajo jedi, šivajo izdelke iz tekstila, pomagajo pri oskrbi ostarelih in še marsikaj.
“Za program oskrbnika, ki ga bomo znova razpisali za prihodnje šolsko leto, imamo že zagotovljen kader, s Kmetijsko zadrugo Metlika pa se dogovarjamo, da nam bo odstopila prostor za praktični pouk. Sedaj moramo za šolanje, ki mu sledi tudi nadaljevalni program za gostinskega tehnika-animatorja, navdušiti le še osnovnošolce in njihove starše. Zato smo pripravili tudi video kaseto, med osmošolci pa bomo pripravili še anketo, da bomo videli, kakšno je zanimanje za nov program," je povedala ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič.
Nedavno so na predstavitev novega programa povabili predstavnike belokranjskih in dolenjskih osnovnih šol. Svoje izkušnje o tovrstni šoli pa je nanizala tudi Mate-
Zmorejo rešiti težave?
Podzemeljski in metliški osnovnošolci na otroškem parlamentu o svojih težavah ter o tem, kako naj bi jih reševali
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je pred tednom dni pripravila v Metliki občinski otroški parlament. Za letošnje geslo so si mladi izbrali “Hočem, torej zmorem", metliški in podzemeljski osnovnošolci pa so govorili o svojih težavah ter o tem, kako jih rešujejo.
Na prvo mesto so postavili stres v šoli, ki ga povzroča strah pred kontrolnimi nalogami. “Če med poukom nagajamo, nam učitelji zagrozijo s težjimi tihimi vajami. Potem nas je strah in pišemo še slabše. Učitelji bi morali biti tudi bolj poučeni, kako nas naj pripravijo k poslušanju. Če njihova razlaga ni zanimiva, jih ne poslušamo, ampak se ukvarjamo s svojimi stvarmi,” so bili kritični učenci. Potožili so tudi, da jih učitelji poznajo predvsem po ocenah, če pa se glede učiteljev potožijo psihologinji, jim ta pove, potem pa so učitelji jezni na učence. Rešitev vidijo v anonimnih anketah, v katerih bi zaupali svoje težave, pa v debatnem krožku, ki naj bi ga vodila prijazna učiteljica, ki ji zaupajo.
Predvsem pa bi morale biti daljše tudi razredne ure.
Mladi se o svojih težavah pogovarjajo s starši, prijatelji, starejšimi brati in sestrami, starimi starši ali prijaznimi sosedi. Velikokrat jim pomaga že, da jim kdo prisluhne in jih razume. Naletijo pa tudi na neustrezno sporazumevanje z odraslimi, ki da jih ne sprejemajo takšnih, kot so, ampak jih primerjajo z drugimi. Da pa bi se mladi izognili kajenju, uživanju alkohola in mamil, bi po mnenju Metličanov in Podzemeljcev morali bolje zapolniti prosti čas. Včasih pa jim za to, da bi se izognili tem razvadam, zmanjka tudi samozavesti, ki je je velikokrat premalo zaradi slabih ocen. Razpravljalci so se dotaknili še revščine, čeprav je po njihovem zgrešeno, daje za mnoge pomembnejše, kakšni so ljudje na pogled in ne po srcu. “So primeri, da so učenci izločili iz svoje družbe revne. A tudi slednji se, potem ko so neuspešni pri navezovanju stikov, zaprejo vase,“ se povedali osnovnošolci.
M. B.-J.
ja Klemenčič, ravnateljica Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti iz Velenja. Priznala je, da so si tudi pri njih morali zelo prizadevati, da so ljudje sprejeli program oskrbnika, danes, ko poteka že 11. leto, pa je povpraševanje delodajalcev po dijakih s tem poklicem veliko, saj gre za dober in uporaben kader na trgu delovne sile. V Metliki upajo, da bodo tudi pri njih letos prebili led ter da bo končno stekel nov program, saj bi bila velika škoda, da bi morali srednjo šolo, ki izobražuje že 33 let, zaradi premajhnega vpisa v tekstilne programe zapreti.
M. BEZEK-JAKŠE
Pričel se je Veseli december
METLIKA - V metliški občini so se prireditve v okviru Veselega decembra pričele v nedeljo, 3. decembra, z Miklavževim vlakom. Danes,
7.	decembra, bodo ob 16. uri otroci na osnovnih šolah v Podzemlju in na Suhorju izdelovali čestitke, jutri ob isti uri pa še v sejni sobi na metliškem Pungartu, medtem ko bo ob 19. uri v Ljudski knjižnici Metlika Nina Bednaršek predavala o potovanju po Indoneziji. V nedeljo, 10. decembra, bo v metliški športni dvorani ob 15. uri vesela plesna delavnica za učence nižjih, uro pozneje pa še za učence višjih razredov. Naslednji dan bo ob 16.30 v otroškem vrtcu lutkovna igrica z ustvarjalno delavnico, v torek, 12. decembra, pa bodo ob 15. uri izdelovali novoletne okraske v gradaški knjižnici.
Srečanje plesnih skupin
GRADAC - Metliška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in KUD „Qton Župančič" iz Gradca pripravljata v petek, 8. decembra, ob 19. uri v gra-daškem kulturnem domu območno srečanje plesnih skupin.
KNJIŽNICA ODPRTA TUD/ V NEDEIJO - Metliška Ljudska knjižnica je bila ena redkih v Sloveniji, ki je odprla vrata 3. decembra, na nedeljski popoldan ob 200. obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Knjižničarji so bili presenečeni nad velikim obiskom v knjižnici. Prav tako so bili nad ponudbo navdušeni obiskovalci, saj so si lahko ogledali priložnostno razstavo o Francetu Prešernu (na fotografiji), razstavo knjig za družinsko branje, brali knjige, časopise, revije, si ogledali nekaj filmov, igrali družabne igre in še marsikaj. Kar nekaj pa se jih je vpisalo v knjižnico, ki jim je podarila enoletno brezplačno članarino. (Foto: M. B.-J.)
70 TAMBURAŠEV - Metliška izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je na prvi decembrski dan pripravila v saborskem kulturnem domu srečanje mladih tamburaških skupin Bele krajine. Nastopili so tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj, tamburaška skupina KUD "Oton Župančič’’ iz Gradca, tamburaši folklorne skupine “Ivan Navratil” iz Metlike in tamburaši osnovnih šol Dragatuš in Stari trg (na fotografiji). Okrog 70 nastopajočih je igralo belokranjske ljudske in ljudske pesmi mnogih drugih narodov, zabavno glasbo in še kaj. Toliko mladih tamburašev pa je hkrati dokaz, da tamburaštvo v Beli krajini še ne bo zamrlo in to je spodbudno. Zasluga za to gre nedvomno mladim, a v tamburaštvu še kako preizkušenim vodjem Silvestru Mihelčiču ml., Petru Jakši in Antonu Grahku, medtem ko je bil za vodjo metliških tamburašev Mateja Matkoviča to eden prvih, a uspešnih nastopov. (Foto: M. B.-J.)
Najprej ogorčeni, potem pomirjeni
Prebivalci Vranovičev pisno protestirali zaradi predloga sklepa, da niso upravičeni do nikakršne odškodnine - Sprememba sklepa jih je pomirila - Župan se bo še naprej dogovarjal z njimi
ČRNOMELJ, VRANOVIČI - Vaški odbor Vranovičev je pred dvema letoma zahteval rento zaradi bližnje deponge komunalnih odpadkov, in sicer 20 odst. od bruto izkupička deponge. Zaradi ekoloških vplivov po saniraigu deponge naj bi odškodnino prejemali še desetletje po igenem zaprtju. Vendar pa doslej ni bilo strokovno dokazano, da bi deponija škodljivo vplivala bodisi na okolje ali na zdravje prebivalcev.
Poleg tega so z ministrstva za okolje in prostor pojasnili, da ni mogoče govoriti»o individualnih rentah ali odškodninah ljudem, ki
Pogled mladih na razvoj Semiča
V Semiču ustanovili študijski krožek “Razvoj Semiča", v katerem so sile za razvoj svojega kraja združili mladi izobraženci - Vrata odprta za vse, ki bodo po šolanju živeli in delali v Semiču
SEMIČ - Septembra je pričel v Semiču z delom študijski krožek, ki so ga poimenovali „Razvoj Semiča". V igem so se za začetek zbrali študenti in visoko izobraženi mladi Semičani, med katerimi so nekateri že končali ali pa nadaljujejo magistrski študij, po končanem šolanju pa želijo živeti in delati v Semiču. Sicer pa je krožek odprt za vse, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost njihovega kraja.
Poglavitni namen članov krožka je oblikovati vizijo kraja, kot si jo* sami predstavljajo, se vključiti v delo društev in šole ter v krožku dobiti informacije, kijih v življenju še kako potrebujejo, a jim jih šola ni dala. ..Odločili smo se, da bomo najprej pregledali vse že izdelane razvojne projekte za našo občino, na njihovi osnovi ter na podlagi lastnih predlogov pa bomo oblikovali svoje poglede na razvoj kraja. Seveda smo pripravljeni sodelovati tudi pri uresničevanju teh projektov," pravi mentorica študijskega krožka Margita Stariha, ki opravlja magistrski študij podjetništva.
Seveda pa v krožku ne premlevajo le, kaj bi bilo potrebno narediti, ampak so se takoj lotili dela. T^ko bodo za šolarje pripravili praznični program med božičem in novim
letom ter računalniško opismenjevali otroke in odrasle. Zbirali bodo informacije »turistični po-
Margita Stariha
nudbi v Semiču, se udeležili tečaja za turistične vodiče ter oblikovali brošure o za Semič značilni hrani in žepne zloženke o turistični ponudbi v kraju. Ljudem, zlasti zdomcem, ki iščejo svoje korenine, bodo pomagali pri risanju družinskih debel in še marsikaj drugega.
Starihova ne skriva zadovoljstva, da je bila presenečena nad pozitivnim odzivom vseh, ki so zvedeli za njihov krožek, predvsem pa zaposlenih na občinski upravi. Tudi na zadnji seji občinskega sveta, kjer je beseda tekla o krožku “Razvoj Semiča", so tako v odboru za gospodarstvo kot za družbene dejavnosti podprli delo krožka, saj lahko po njihovem mnenju veliko prispeva k razvoju občine. Župan Janko Bukovec pa je bil mnenja, da ni dovolj, da se skupina mladih ljudi zgolj sestaja, temveč tudi kaj stori za dobrobit kraja, zato je obljubil, da bodo v proračunu za prihodnje leto tudi za njih zagotovili nekaj denarja.
M. BEZEK-JAKŠE
živijo v bližini deponije, saj mora biti zgrajena in vzdrževana po predpisih. Odškodnino je mogoče dobiti le na račun zmanjšane tržne vrednosti nepremičnin v bližini odlagališča. Vendar pa so v Vrano-vičih vztrajali pri plačilu kolektivne rente v obliki vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo. Septembra letos so se vaščani sestali z županoma semiške in črnomaljske občine, od koder vozijo odpadke na deponijo, in soglašali so, da bo letna renta znašala po tisoč DEM na gospodinjstvo. Teh pa je 34. Denar bi zagotovili občini bodisi iz proračunov ali pa iz cene deponiranja komunalnih odpadkov, ki bi jo morali povišati.
V krajevni skupnosti Črnomelj so se strinjali z drugim predlogom. Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo pa je črnomaljskim svetnikom predlagal sprejem sklepa, da Vranovičani niso upravičeni do izplačila kakršne koli odškodnine, saj glede na dokumentacijo deponija nima negativnih vplivov na njihovo zdravje. Vranovičani so zaradi tega predloga ogorčeno protestirali ter opozorili, da so posledice takšnega odklonilnega stališča lahko katastrofalne. Poudarili so, da so zaradi dogodkov na deponiji leta 1994, ko je namesto razuma in poštenega dialoga prevladalo nasilje, potrebovali tri leta, da so se pobrali. Prav z razumevanjem občinske uprave z županom Andrejem Fabjanom na čelu in krajevne skupno-
sti pa je v zadnjih letih vas v ponovnem razcvetu. V zapisu, kjer so utemeljevali upravičenost do odškodnine, so med drugim poudarili, daje renta osnova za nadaljnji razvoj in ureditev vasi, ki bi bila tako in tako potrebna, ter hkrati poplačilo za neprijetne vplive v preteklosti, kot so smrad, dim in brskanje Romov po smeteh. Strinjali pa so se s predlogom krajevne skupnosti.
Vranovičani so se glede na pred. lagani sklep, ki naj bi ga na seji pred tednom dni sprejeli svetniki, odločili, da se tudi sami udeležijo seje. Napovedovali so, da bo šlo tudi na nož, če bo potrebno. A podžupan Andrej Kavšek, ki je vodil sejo, je predlagal nov sklep, in sicer, da zadolžijo župana, da se še naprej pogovarja in dogovarja z vaščani Vranovičev in grede na možnosti v proračunu upošteva njihove želje. Svetniki so sklep sprejeli brez razprave, očitno pa so se z njim strinjali tudi Vranovičani, kajti s seje so po triurnem čakanju na "svojo" točko odšli brez besed.
M. BEZEK-JAKŠE
Predstavitev pesmi Amalije Povše
ČRNOMELJ - Zveza kulturnih društev občine Črnomelj pripravlja v soboto, 9. decembra, ob 18. uri v dvorani črnomaljskega pastoralnega centra predstavitev pesniške zbirke "Iz dna srca” Amalije Povše iz Ručetne vasi. Z avtorico se bo pogovarjala Mojca Molan, ki bo tudi predstavila nekaj pesmi, za popestritev programa pa bo poskrbela tamburaška skupina KUD Dobreč iz Dragatuša.
I Za komasacije 90 odst. lastnikov
V ribniški občini bodo pričeli s komasacijskimi postopki na Dolenjevaškem polju - Visoki odstotki soglasja zbrani tudi drugod
LlTERARNO-GIASBE.NI VEČER - Kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Klub literatov Kočevske sta v nedeljo zvečer pripravila v hotelu Valentin literarno-glasbeni večer. Gosta sta bila Esad Babačič, kije v pogovoru z Davidom Šušlom predstavil svojo zadnjo, 6 ali 7 - kot se sogovornika nista mogla zediniti - pesniško zbirko Kiti se ne napihujejo, ter kočevski kantavtor Andraž Hribar. (Foto: M. L.-S.)
Slab odziv podjetnikov
V Kočevju so prejšnji četrtek pripravili že 3. srečanje
RIBNICA - Pojavnih obravnavah, ki jih je organizirala ribniška občina o predlogu komasacij v začetku maja v Dolenji vasi, Nemški vasi in Jurjeviči, so v prvih dneh oktobra opravili po vaških skupnostih katastrskih občin Dolenja vas, Nemška vas in Prigorica dodatne predstavitve. Rezultat teh aktivnosti je, kot je povedal v ponedeljek ribniški župan Jože Tanko, da bodo s komasacijskimi postopki, ki jih bo v celoti financiralo ministrstvo za kmetijstvo, pričeli na Dolenjevaškem polju.
“V 14 dneh bomo Skupaj s ko- 265 hektarjev zemljišč,” je povedal
KOČEVJE - Prejšnji četrtek zvečer je v President klubu v Kočevju potekalo že 3. srečanje podjetnikov s kočevsko-ribniškega konca. Tako kot na predhodnih dveh, ki sta ju organizirala Podjetni-škoinformacijski center in Združenje podjetnikov Kočevske, pa je bila tudi na tokratnem udeležba dokaj skromna.
“Srečanja so v prvi vrsti namenjena druženju podjetnikov, njihovemu medsebojnemu spoznavanju ter izmenjavi znanja in izkušenj," pravi predsednik upravnega odbora Združenja podjetnikov Kočevske Janez Košir. Prvo srečanje so organizirali pred tremi tedni, vendar pa se kočevski jn ribniški podjetniki ter obrtniki, katerim so srečanja namenjena, temu še niso privadili. Drugače si namreč, kot pravi Košir, slabega odziva podjetnikov ne zna pojasniti. Naredili naj bi namreč vse, da bi bila srečanja, ki naj bi postala redna oblika druženja podjetnikov vsak četrtek, uspešna: v President klubu so v dogovoru z lastnikom Jožetom Henigmanom našli za to primeren prostor, o srečanjih obveščajo preko lokalnega radia Uni-vox, zanimive in koristne za vse, ki se ukvarjajo s proizvodno, trgovsko ali storitveno dejavnostjo, pa so tudi teme srečanj. Tema prvega je tako bila “Izjava o varnosti z oceno tveganja”, drugega “Kako pred koncem leta spoznati poslovno stanje svoje dejavnost”, na zadnjem, prejšnji četrtek, pa so predstavili računalniški računovodski program Birokrat ter se pogovarjali o poslovnih darilih ob novem
Janez Košir
letu.
“Za vsa predavanja se trudimo dobiti domače strokovnjake, saj je med drugim naš namen tudi, da domačim podjetnikom pokažemo, kakšna podjetja imamo in s čim vse se ukvarjajo,” pravi Košir. Prejšnji četrtek se je tako ob izbrani temi predavanja predstavilo podjetje B-Soft, d.o.o., iz Kočevja, zbranim pa so se z razstavo svojih izdelkov predstavili tudi nekateri kočevski izdelovalci domače in umetne obrti, katerih izdelki so primerni za poslovna darila. Tako času primerna tema, kot je obdarovanje ob novem letu, pa bo tudi tema današnjega srečanja, saj se bodo na njem pogovarjali o tem, kako izvesti popis blaga in premoženja ob koncu leta.
M. L.-S.
Televizija Loški Potok žal nazaduje
Širitve ne bo?
LOŠKI POTOK - Čeprav lokalna televizijska postaja oddaja več kot dve leti, se program ni kaj prida spremenil. Pravih oddaj ni veliko, še vedno pa je največ obvestil in reklam. Čeprav imajo prostor za primeren studio, ni denarja za opremo in ljudi. Sistem vzdržuje uni. dipl. ing. elektrotehnike Dušan Debeljak, ki tudi sicer odpravlja napake na kabelskem televizijskem omrežju. Del v povezavi z oddajami pa ne misli več opravljati zastonj.
Ker je ustanoviteljica občina, bi lahko poskrbela za določeno stimulacijo. Debeljak je pred kratkim občinskemu svetu ponudil rešitev teh problemov in pogodbo o nagrajevanju, česar pa svetniki niso sprejeli. Sprejem programa je mogoč samo v KS Loški Potok, medtem ko je širitev sistema v KS Draga po mnenju nekaterih članov programskega sveta še vprašljiva. To seveda krajanom Dragarske doline ni pogodu. Žal izračuni kažejo, da bi bilo premalo priključkov, da bi bila gradnja smiselna in upravičena.
A. K.
masacijskim odborom opravili postopek zakoličenja, nato pa bo postopek prevzela upravna enota, ki bo izdala odločbo o uvedbi komasacijskega postopka,” je povedal Tanko o aktivnostih, ki jih bodo opravili na območju Dolenje-vaškega polja še pred iztekom letošnjega leta. V katastrski občini Dolenja vas je po že opravljenem združevanju raztresenih zemljišč za lažjo obdelavo od skupno 418 hektarjev, s katerimi je gospodarilo 567 lastnikov, za usklajevanje v komasacijskem postopku ostalo še 293 hektarjev zemljišč, vendar pa ne z dosti manj lastniki. “Za komasacije se je odločilo 90 odstotkov lastnikov vseh zemljišč, oziroma povedano drugače: na 293 hektarjev velikem območju, ki se bo komasiralo, Smo zbrali soglasje za
Tanko.
Celotno območje, ki ga zajema predlog komasacij, ki ga je izdelala ribniška občina, meri 2.500 hektarjev, ti pa so v lasti 2.100 lastnikov. “Edina katastrska občina, kjer do sedaj nismo naredili še nič, je
Jože Tanko
“Sodnik za prekrške v malem”
V ribniški in sodraški občini so že vidni rezultati dela občinske inšpektorice - Brez pristojnosti glede črnih gradenj
RIBNICA - V ribniški občini že približno pet mesecev dela občinska inšpektorica Tatjana Dečman Žagar. V dogovoru z občino Sodražica dela en dan v tednu v sodraški občini, v obeh občinah pa so rezultati njenega dela že vidni.
Kljub precejšnjemu številu občinskih odlokov imajo v ribniški občini trenutno le 10 do 12 odlokov, katerih izv^anje je'možno nadzorovati. Vsi ostali so, kot pravi Dečmanova, že starejšega datuma, s kaznimi, ki so izražene še v dinarjih. Kljub temu, pa ji dela ne manjka. Do sedaj je obravnavala že 114 zadev, od katerih jih je rešila 24. “V določenih pri-merih^o zadoščala samo opozorila, v nekaterih pa je bilo potrebno izdati odločbo,” pojasnjuje in dodaja, daje občinski inšpektor po novem “sodnik za prekrške v malem”. Najvišje kazni, ki jih lahko izreka po veljavnih občinskih odlokih, kadar so ti kršeni, se gibljejo od 30 tisoč do 50 tisoč tolarjev za fizične osebe in 150 tisoč do 200 tisoč tolarjev za pravne osebe. V kolikor se kaznovani na odločbo občinskega inšpektorja pritoži, pritožbo rešuje sodnik za prekrške.
Primerov hujših kršitev odlokov še ni imela, so pa bili, kot pravi, kršeni že več ali manj vsi odloki in med njimi najpoj?bsteje odlok o urejanju in varovanju okolja. “Gre za odlok, ki zajema vse od kampiranja, preko skladiščenja stvari, do sekanja dreves po parkih,” pojasnjuje. Veliko je bilo tudi kršitev odloka o občinskih cestah oziroma o varstvenem
Konkurenca ni sovražen pojav!
S programsko-volilne seje skupščine območnega združenja RK Kočevje - Dosedanji predsednik Mihael Petrovič bo tudi vnaprej
KOČEVJE - Na programsko-volilni seji skupščine območnega združenja Rdečega križa Kočevje minuli ponedeljek so po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov skupščine ter sprejemu poročila o delu za letošnje leto in programa dela za prihodnje razrešili dosedanji območni in nadzorni odbor ter častno razsodišče in izvolili nove organe! Novi predsednik območnega odbora je postal dosedanji predsednik Mihael Petrovič, ki je na čelu kočevskega RK tako že preko 30 let.
Z izvolitvijo novega območnega dela ter preko tega tudi na pridobi-
odbora se v kočevskem območnem združenju RK ni skoraj nič spremenilo, saj je podobno kot kar zadeva predsednika tudi z ostalimi člani odbora. To pa je bila tudi ena prvih Petrovičevih ugotovitev, katere posledica je bila izražena potreba, da bi bilo potrebno združenje pomladiti. Ob tem je pozdravil na seji prisotne člane podmladka RK in njihovo mentorico Dragico Gornik ter pohvalil njihovo delo, dodal pa, da bo potrebno še več postoriti na popularizaciji RK in njegovega izrazito humanitarnega
vanju novih članov.
Poročilu o delu združenja in porabi denarja, ki ga RK pridobiva iz treh virov: kot lastna sredstva v obliki prostovoljnih in drugih prispevkov ter od tečajev oz. izpitov prve pomoči, kot sredstva za naloge iz skupnega programa RK Slovenije in kot sredstva iz občinskih proračunov kočevske, kostelske in osilniške občine, je podala dolgoletna sekretarka Jožica Klarič, kije ob tem povedala, da delujejo na celotnem območju nekdanje kočevske občine ter da gre zato tudi
socialna pomoč na celotno območje. Kot dopolnitev njenemu poročilu je Petrovič dodal še nekaj svojih osebnih razmišljanj o obdot> ju zadnjih 10 let, ža katerega je dejal, da je bilo usodno za Slovenijo, a tudi povsem drugačno kot prej za RK. Prva sprememba, ki jo je prineslo obdobje po letu 1990, je, kot je dejal, osebna odgovornost funkcionarjev, ki je postala zelo konkretna, novost pa je tudi konkurenca, ki jo je dobil RK z ustanovitvijo Karitasa. Vendar pa, kot je poudaril, za RK prihod konkurence tudi v prejšnjih desetletjih nikoli ni pomenil sovražen pojav, zato so s Karitasom začeli takoj sodelovati. Tudi skupaj z njim pa je Rdeči križ v zadnjem desetletju, ki je prineslo propad številnih podjetij in s tem številne probleme, kot je dejal, odigral pomembno vlogo. m. L.-S.
Tatjana Dečman Žagar
pasu občinskih cest. Pri tem ji veliko pomaga policija, saj ukrepa na osnovi njihovih zapisnikov. Sicer pa, kot pojasnjuje, ukrepa tudi na osnovi prijav občanov in to tudi v primeru, ko gre za črne gradnje, ki sicer niso v pristojnosti občinske inšpekcije. Če dobi prijavo o črni gradnji, je namreč po zakonu o upravnem postopku dolžna narediti zapisnik in posredovati prijavo gradbenemu inšpektorju. “Državna inšpekcija pa ni dolžna obvestiti občine o tem, kako je ukrepala," pojasnjuje in dodaja, da zato občine ne razpolagajo z natančnimi podatki o črnih gradnjah, za katere v Ribnici ocenjujejo, da je samo večjih okoli 50.
M. L.-S.
Upokojenci vabijo na predavanje
LOŠKI POTOK - V nedeljo, 10. decembra, ob 15. uri bo v osnovni šoli na Hribu predavanje o najpogostejših obolenjih in zdravem načinu življenja. Predavanje sicer organizirajo upokojenci, vabijo pa vse občane ne glede na starost.
Jurjeviča.” je povedal Tanko in dodal, da tu pričakujejo največ težav, saj obstaja najmanjša stopnja soglasja. Povsod drugod so namreč, kot je povedal, razmeroma visoki in ugodni odstotki soglasja. “V Prigorici je doseženo 30-odsto-tno soglasje, v Goriči vasi okoli 50, v Rakitnici, kjer smo s predstavitvami začeli šele oktobra, pa je celo že 60-odstotna soglasnost,” je povedal. Dodal je, da bodo zato z aktivnostmi za uvedbo postopkov komasacij nadaljevali tudi v ostalih katastrskih občinah, pričeli pa bodo z njimi, ko bodo predvidoma septembra ali oktobra prihodnje leto, če v usklajevalnih postopkih ne bo zapletov, s postopkom komasacij na Dolenjevaškem polju končali. “Cilj komasacij je, da se sedanje število parcel zmanjša vsaj za dva- do trikrat, da bodo parcele od štiri- do petkrat večje kot do sedaj ter da se bo zmanjšalo število lastnikov,” je še dodal ob pojasnilu, da gre za zelo velik projekt, za katerega uradni postopek zahteva visoko stopnjo usklajevanja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Dobili odlagališče odpadkov
VIDEM-DOBREPOLJE - V Dobrepolju so dobili nov center za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je skupni projekt občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Primerno lokacijo je JKP Grosuplje začelo iskati pred štirimi leti in kot najboljšo možnost so izbrali Špajo dolino, ki leži med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica. V Dobrepolju upajo, da se bodo s tem znebili problemov črnih odlagališč. Investicijska vrednost znaša 420 milijonov tolarjev, kar 40 odstotkov od tega je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, ostalo pa vse tri občine z ozirom na število prebivalstva. Ker proračun občin ne zadostuje za takojšnjo poravnavo stroškov, so v ta namen dobile ekološki kredit.
Srečanje ravnateljev
VELIKE LAŠČE - Konec novembra je Zavod Repubilke Slovenije za šolstvo sklical regijsko srečanje ravnateljev tistih osnovnih šol, ki so uvedle devetletno osnovno šolo že v prvem krogu. Pogovarjali so se o načrtovani dinamiki uvajanja in spremljanja devetletke v prvem, drugem in tretjem krogu. Vsak ravnatelj je poročal o problematiki organiziranja dela, izboru in uspešnosti učiteljev, načrtovanju in izvajanju pouka, sodelovanju v projektnem timu na šoli, posebnostih pri delu z drugo generacijo ter delu s starši in finančnih problemih. Srečanja med ravnatelji potekajo vsakič na drugi šoli in pripomorejo k boljšemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj.
Pomoč družini na domu
VIDEM-DOBREPOLJE - Starejši od 65 let, ki lahko le še delno skrbijo za svoje potrebe, in invalidi imajo možnost pomoči na domu, ki jo izvajajo tudi v občini Dobrepolje preko CSD Grosuplje. V ta namen imajo zaposleno delavko, ki omogoča pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domuje zaenkrat še financirana iz občinskega proračuna.
.
PRIZNANJA RK SLOVENIJE - Na pobudo članov območnega odbora kočevskega združenja RK je RK Slovenije podelil direktorju Doma starejših občanov Kočevje Jožetu Novaku srebrni znak RK, kočevskemu županu Janku Vebru in Mihaelu Petroviču pa zlata znaka RK Slovenije. Na posnetku: nagrajenci skupaj s sekretarko OO RK Kočevje Jožico Klarič (Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
PRVI SOSED - V novi stavbi na Trgu zbora odposlancev 66 a v Kočevju, ki je zrasla v le dobrih štirih mesecih na mestu nekdanje avtopralnice AMD Kočevje, so v soboto dopoldan odprli prodajalno tekstila in galanterije domačih in tujih proizvajalcev. Novo trgovino Tkanine, d.d., iz Celja je v njeno življenje v Kočevju pospremil z nagovorom sam kočevski župan Janko Veber, k slovesnemu vzdušju je prispevala Pihalna godba Kočevje, za zabavo pa sta poskrbela Andraž Hribar in Žiga Bižal. Da so bili zadovoljni vsi, tudi kupci, so poskrbeli v trgovini z otvoritvenim popustom, in če je pri tem koga morda malce preveč zaneslo in mu je zmanjkalo denarja, to ni predstavljalo nikakršnega problema. Na hitro je skočil do trgovininega prvega soseda, Ljubljanske banke!
NA VRAT NA NOS - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta prejšnji mesec svetniki niso bili nič kaj veseli županovega predloga, da dnevni red seje razširijo z obravnavo podpisa listine o pobratenju občine Kočevje z mestom Halluin iz Francije. Vendar pa so se kljub nezadovoljstvu nekaterih, da zadeve spet sprejemajo “na vrat na nos”, odločili, da bo občina Kočevje podpisala listino o pobratenju, saj je to sodelovanje, ko je zapisal župan Janko Veber v obrazložitvi predloga za razširitev dnevnega reda, pogoj za vključevanje v projekte Evropske unije. Pa naj pobratenju - do tega bo uradno prišlo s podpisom listine to soboto - potem še kdo nasprotuje, če si upa!
Ribniški zobotrebci
NEVEDNOST - Jutri, ob 19. uri, bo v predavalnici Miklove hiše v Ribnici predavanje dr. Matjaža Vesela na temo “Pogled s slike. Nikolaj Kuzanski in “podoba Vsevidnega””. Ob tem, da verjetno le redko kdo ve, kdo je bil Nikolaj Kuzanski (1401-1464), mu je ob prebiranju tega povabila ob imenu predavatelja in kraja predavanja po vsej verjetnosti docela razumljiva le beseda “nevednost”. Je pa to seveda samo razlog več, da jutri zvečer obiščete Miklovo hišo!
Kostelski rižni
DUHOVITI GOST - Petkove kostelske svečanosti ob podelitvi priznanj za najlepše urejeno kostelsko hišo se je udeležil tudi predsednik Turističnega društva Višnja Gora Pavel Groznik, ki je med drugim povedal, da podobno tekmovanje načrtujejo pri njih že nekaj časa, zamisli pa še niso uresničili, česar je kriv njihov simbol - z verigo priklenjeni polž. Pohvalil se je, da imajo pri njih gotovo najlepše urejeno smetišče, ki sploh ni onesnaženo, saj Višnjani odpadke raje odlagajo drugod. Njegova izvajanja so bila tako duhovita, da mu poslušalci niso zamerili, ker je vsakih pet ali deset minut ponovil, da že predolgo govori in da mora končati, te obljube pa kar ni in ni mogel uresničiti.
VSE ZA TURISTE - Za ta praznik turizma v Kostelu so odprli tudi bolj ali manj urejene nekatere kostelske objekte oziroma zanimivosti, namenjene predvsem turistom, in sicer kamen Kurja glavica, Gauge in Hribsko plezalno steno. Podrobneje bomo o teh zanimivostih še poročali. Tokrat naj zapišem še, da Gauge niso namenjene obupancem, da bi se na njih obešali, in da na Kurji glavici ne sekajo več glav kokošim. Na Plezalno hribsko steno pa naj bi se ne podajali brez ustrezno usposobljenega vodiča, saj je stena sicer res kratka, a je med najzahtevnejšimi v Sloveniji. O teh kostelskih dosežkih so izšle tudi zloženke oziroma prospekti, ki so delo Petra Svetika in profesorja dr. Staneta Južniča.
ODKRILI DOMAČEGA PESNIKA - Na turistični svečanosti se je predstavil tudi domači pesnik Marjan Obranovič, ki v kostelskem narečju pesni že več let, odkrili pa so ga šele letos, kar je bilo, menda, izredno težko, ker izvira iz glasbene družine. Recitacije svojih pesmi je spremljal s kitaro kar sam avtor. Seveda je kar sam pesmi prevedel v slovenščino, da so bile razumljive tudi gostom.
  I   ————I ' —v
Trebanjske iveri
NOVO MESTO NA HRVAŠKEM - Kdo je kriv za nepravočasna in napačna nakazila in kdo je prikrajšane? Ali gre za tako velik obseg dela in pomanjkanje delavcev na Centru za socialno delo v Trebnjem? Tako se sprašuje naša zvesta bralka. Centru namreč očita, da je tako “zelo ažuren” pri pošiljanju odločb o uskladitvi preživnine, da odločbo o uskladitvi s 1.10.2000 prejme zavezanec šele 23.11.2000. Toda to ni edini očitek strokovnim delavkam v teh službah. Delavke namreč, ki imajo večino podatkov o upravičencih v računalniku, po mnenju bralke, tudi ne vedo, ali nočejo vedeti, da smo Slovenci tudi občutljivi, kadar nam nekdo pošilja pošto. Ne glede na to, ali gre za Novo mesto ali za Ljubljano, kaže, kot da na Centru za socialno delo menijo, da sta obe mesti na Hrvaškem. Odgovor bi lahko bil zelo obširen, toda na kratko: po mnenju odgovorne delavke ni nihče prizadet, za napake, ki ob obilici dela in menjave podatkov nastajajo ob računalniški obdelavi, pa se opravičujejo in prosijo prizadete, da jih o tem obvestijo. Zemljepis jim sicer gre kar dobro, a kdor dela, tudi greši...
VEČ LUČI! Tako je menda vzkliknil v poslednjih vzdihljajih veliki nemški pesnik Goethe. Več luči, pravzaprav le svetilko na zadnjem kandelabru pri pokopališču bi si želeli tudi obiskovalci tega pokopališča. Stopnišče ob vhodu je neosvetljeno in luč bi preprečila, da si ne bo kdo razbil nosu ali še kaj hujšega. Mokronoški "mini župan” Tone Maver je povedal, da bo izvajalec Gregorič namestil svetilko že v kratkem. KS je to že plačala, toda podjetniku jih je zmanjkalo...
Sevaiški paberki
IZVIRNOST - Na otroškem parlamentu v krmeljski osnovni šoli so bili gostje prijetno presenečeni že nad samim sprejemom in protokolom, pa tudi izvirnimi predstavitvami težav otrok in nakazanimi rešitvami ter samostojnostjo in samozavestjo, kakršne nimajo celo “tapravi” parlamentarci. In to vse zato, ker so mladi resno vzeli na znanje slogan “Hočem, torej zmorem”...
PREKRŠČENA ZLATOPO-ROČENCA, PREZRT DAROVALEC - Boštanjski (pri)ljubljeni dušni pastirje zadnjič povsem napačno poimenoval zlatoporočen-ca Zupančič z Lukovca, ker mu je menda nekdo zamešal listke. Za to “prekrstitev” se je duhovnik kasneje sicer opravičil... Pri zbiranju prispevkov za obnovo in ponovno postavitev kipa Kristusa kralja seje zelo izkazal nek tržan, ni dobil osebnega povabila na otvoritev....
CVETAN IN MASTNAK -Ob šunki v testu iz stojala, ki jo je na večeru vina in štrukljev v hotelu Ajdovec mladi kuharski mojster, Dejan Mastnak rezal poslovnim partnerjem sevniškega gostinskega podjetja, so se cedile sline tudi mokronoškemu velemesarju Antonu Cvetanu (na posnetku),
ki je brž postregel z zgodbo o uspešnem lovu na losa v Kanadi, od koder se je vrnil te dni in o odstrelu kapitalnega merjasca v okolici Trebelnega. Nekateri lovci, ki so Cvetana zbadali, da so mu losa prignali pred puško in zvezali, so se morali zdaj ugrizniti v jezik. Cvetan pa je ugriznil v slas(no šunko... (Foto: P. P.)
Krajani Orehovca . bodo posodobili cesto
OREHOVEC - Krajani zaselka Orehovec v KS Sevnica skupaj s krajevno skupnostjo načrtujejo Posodobitev 1,3 km dolgega cestnega odseka, kar bo za osem gospodinjstev v KS velik zalogaj, zato bo del sredstev poskušala zagotoviti tudi sevniška občina.
MM
J ^ J\l A Ej J j-J O B Č J i\l
IUJU
IInmHp
Z izvozom že več kot polovico
V Trimu so v letošnjih desetih mesecih z izvozom ustvarili 58 odstotkov celotnega prihodka, to pa je za polovico več kot v enakem času lani - Z novinarske konference
TREBNJE - Glavna direktorica trebanjskega Trima Tatjana Fink je na torkovi novinarski konferenci povedala, da so v največjem podjetju v trebanjski občini v desetih mesecih letošnjega leta dosegli realizacijo v višini 9,9 milijarde tolarjev, kar je skoraj 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Letos se je pomembno spremenila struktura prodaje, saj izvozni prihodek predstavlja 58 odstotkov celotnega prihodka in se je na lansko enako obdobje povečal za polovico. Direktorica Finkova je še napovedala, da pričakujejo letos okoli 400 milijonov tolarjev dobička.
Po proizvodnih programih se je najbolj povečala prodaja lahkih gradbenih plošč. V prvih desetih mesecih so izdelali skupaj 1.072.000 m2 izoliranih in neizoliranih streh in fasad. Glavni kupci Trima so bili letos iz Slovenije, Švedske, Avstrije, Češke, Nizozemske, Nemčije in Hrvaške. Trimovci svoje izdelke prodajajo že v 29 državah. Pridobili so nova strateška partnerja IKEO in Continental. Za Mercator v Sarajevu so zgradili v pičlih štirih mesecih prodajni center, ki se razprostira na 13.000 m2, kar je eden največjih dosežkov v zadnjem času. Za avstrijske in nemške
Tečaj vinogradništva
ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pripravlja 20 urni tečaj vinogradništva, katerega teme so: trta, potrebe in razvoj trte, naprava novega nasada in redna letna oskrba vinograda. Tečaj se bo začel 8. januarja prihodnje leto in bo trajal tri tedne, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih popoldne. Prijave na tečaj zbirajo v gostilni Ravnikar na Čatežu do 12. decembra, o urniku tečaja pa bodo prijavljeni pravočasno obveščeni.
Tiger in medvedek Pu ter Miškolin
TREBNJE - V četrtek, 14. decembra, ob 14. uri si bodo otroci v Kulturnem domu Trebnje lahko ogledali film Tiger in medvedek Pu. Prav tako v četrtek, 14. decembra, ob 17. uri pa bo v trebanjskem kulturnem domu na sporedu tretja abonmajska predstava, Miškolin, v izvedbi Lutkovnega gledališča Jesenice. Vstopnice za izven bodo na voljo pred predstavo.
Prešernu v spomin
ŠENTRUPERT - Tudi v Šentrupertu so počastili 200-letnico Prešernovega rojstva. Program je pripravila Osnovna šola dr. Pavla Lunačka ob sodelovanju glasbenikov Barbare Lotrič, Katalin Peter, Damjane Zupan in Matevža Sile iz Glasbene šole Trebnje. Ob prepletanju ljudskih in umetnih pesmi ter samospevov so prikazali Prešernov lik skozi spomine Lenke Prešeren in Ernestine Jelovšek. Zanimiv je bil nagrajeni spis nekdanje učenke s tekmovanja za Cankarjevo priznanje, obogatitev pa je bilo razmišljanje prof. Ivana Gregorčiča o Prešernovem pomenu za današnji čas. Počastitev sta zaokrožili razstava otroških izdelkov na temo Prešernovih pesmi in razstava o Francetu Prešernu. Spomnili so se tudi 450-letnice izdaje prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika izpod peresa Primoža Trubarja.
operaterje mobilne telefonije so dobavili 500 kabin kontejnerjev in kuhinj za belgijsko ter avstrijsko vojsko.
V Trimu so letos veliko vlagali v proizvodnjo jeklenih konstrukcij. Investicija je zajemala izgradnjo novega objekta in postavitev nove sodobne tehnologije. Skupna vrednost naložbe je znašala 846 milijonov tolarjev, od tega samo letos 594 milijonov tolarjev. V informacijsko tehnologijo so vložili 100, v odkup zemljišč 60, v ostalo
Prednovoletno srečanje gasilk
TREBNJE - V soboto, 9. decembra, ob 17. uri se bodo v dvorani gasilskega društva Trebnje zbrale gasilke prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze. Po predavanju Helene Mrzlikar bo družabno prednovoletno srečanje ob hrani in glasbi Simona Ceglarja iz Velikega Gabra.
Povabilo tajnicam in
poslovnim
sekretarkam
TREBNJE - Klub tajnic Trebnjega in okolice organizira prvo letno skupščino, ki bo 8. decembra s pričetkom ob 18. uri na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Na skupščini bodo tajnice poročale o svojem dosedanjem delu in sprejele načrte za naslednje obdobje, zato so vljudno vabljene vse tajnice in poslovne sekretarke. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Center za izobraževanje in kulturo Trebnje na Natašo Avguštinčič ali pa na predsednico kluba Zdenko Novak, in sicer na telefonu 07 34 60 211.
proizvodno opremo pa 110 milijonov tolarjev.
V letošnjem letu so zaključili že 60 projektov izboljšav in s tem prihranili preko 50 milijonov tolarjev. V Trimu ves čas skrbijo za okolje, da pa lažje prodajajo svoje izdelke v tujino, so pridobili certifikat 14001. Ponovno so se prijavili za poslovno odličnost po evropskem modelu.
P. P.
Glas o slovesu Lisce od borze
SEVNICA - Predsednik uprave sevniške Lisce, Viljem Glas, je potrdil verodostojnost izjave, ki jo je dal Financam, 1. slovenskemu poslovnem časniku, da bodo delničarji Lisce 19. decembra na seji skupščine odločali tudi o umiku delnic družbe z ljubljanske borze. Glas je povedal: “Za umik delnic smo se odločili, ker je približno 97 odstotkov delnic družbe v rokah petih lastnikov (AFP, Perspektive, Acade-musa, Hypo Alpe Adria banke in Banke Celje). Ti pa ne načrtujejo trgovanja z delnicami Lisce. Trenutno ne načrtujemo preoblikovanja delniške družbe Lisce v družbo z omejeno odgovornostjo, ni pa izključeno, da bo kdaj do tega prišlo. Lisca ima še vedno 150 delničarjev. Pričakujemo, da bodo delnice družbe umaknjene z borze, saj vsem delničarjem, ki se ne strinjajo z umikom, predlagamo odkup delnic.”
- P. P.
Ptujčani s komedijo Svobodno razmerje
TREBNJE - V Kulturnem domu Trebnje bo 16. decembra, ob 17. in 20. uri, gostovalo Ptujsko gledališče s komedijo Svobodno razmerje. Informacije in vstopnice dobite v predprodaji v pisarni Območne izpostave Sklada za kulturo Trebnje, Kidričeva 2 ali po telefonu 348- 12-50.
Obnova pošt v sevniški občini
Pošta Slovenije PE Novo mesto načrtuje obnovo pošte v Šentjanžu, v letu 2003 obnovo pošte v Krmelju - Posodobitve notranje opreme sta potrebni pošti na Blanci in Studencu
SEVNICA - Direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Novem mestu Karel Kapš je na Občini Sevnica na sestanku s tremi posavskimi župani predstavil stanje poštnega omrežja v. vsaki posavski občini posebej. Glavna značilnost poštnega omrežja v Sevnici je velika gostota omrežja, saj pride na eno pošto le 572 gospodinjstev, kar je le 47 odst. slovenskega povprečja, kije 1214 gospodinjstev.
Pošta na treh lokacijah, v Tržišču, Boštanju in Sevnici, posluje v lastnih prostorih, ostali so v najemu. V naslednjih letih planirajo izgradnjo nove pošte v Loki, saj kvalitetna obnova na obstoječi lokaciji ni možna. Obnovo prosto-’
NASTOPAJOČI - Člani KUD Klas Mirna po zaključku predstave: avtorica besedila Petra Krnc je na sredini s šopkom, desno od nje je režiser Stanko Tomšič, levo od nje pa Vesna Možina oz. Primicova Julija in Jože Tomšič kot dr. France Prešeren.
Dr. Prešeren malo drugače
Dramsko igro Petre Krnc z Mirne je uprizorilo mlado mirnsko kulturno umetniško društvo Klas na Mirni in v Trebnjem ob 200-letnici rojstva velikega slovenskega poeta na Mirni in v Trebnjem
rov in opreme načrtujejo na pošti v Šentjanžu, kjer bi ob tej priložnosti želeli pridobiti tudi lastništvo. Po ureditvi lastništva načrtujejo v letu 2003 tudi obnovo pošte v Krmelju, posodobitve pa sta prav tako potrebni že 15 let stari opremi na pošti na Blanci in Studencu. Pošta bi rada postala lastnik in ne najemnik prostorov, kjer posluje. Po besedah direktorja sevniške občinske uprave, Zvoneta Košmerla, so se pogovarjali tudi o odpiralnem času pošt in o vsakodnevni dostavi pošiljk v vse kraje sevniške občine.
P. P.
MIRNA - Dr. Prešeren malo drugače je naslov dramske igre Petre Krnc z Mirne, ki jo je uprizorilo mlado mirnsko kulturno-umetniško društvo Klas ob 200-letnici rojstva velikega slovenskega poeta. Premierna predstava je bila preteklo soboto na Mirni v prepolni dvorani TVD Partizan. Poleg številnih obiskovalcev so si predstavo ogledali tudi župan občine Trebnje Ciril Pungartnik, poslanec Lojze Peterle in še nekateri člani trebanjskega občinskega sveta, ki so delili navdušenje s številnimi obiskovalci. Ponovitev predstave je bila še v nedeljo zvečer v Kulturnem domu Trebnje, kjer so tudi številni obiskovalci prav tako prijazno sprejeli večer, ki so ga pripravili člani KUD Klas v sodelovanju s člani Trebanjskega okteta, ki so s petjem Prešernovih pesmi dali predstavi še lepši čar. S prvencem Petre Krnc in z režijo ter s celotno zamislijo o predstavi Stanka Tomšiča, vsestranskega in neutrudnega predsednika mladega društva pa tudi igralca, in ob pomoči še ostalih nastopajočih (Ludvik Pravne, Jože Tomšič, Dejan Sladič, Marjan Pihler, Brane Gregorčič, Stane Zorc, Jože Bizjak,
Prostorski plan občine v javni obravnavi
SEVNICA - V javni obravnavi so spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Sevnica. Dogovorjeni so že termini za obravnave na sedežih krajevnih skupnosti, plan pa si lahko ogledate in pripombe nanj posredujete Oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica. Po dolgih letih je na vpogled dokument, ki bo ob upoštevanju obveznih izhodišč države določal nadaljnji prostorski razvoj v občini. Pripombe in dopolnitve izjavne razprave, ki bo potekala do konca decembra, bo obravnaval še občinski svet, potem pa bodo na plan morala dati soglasje še posamezna ministrstva in vlada.
Barbara Slak, Darja Zupančič, Maruša Smole, Petra Smolič, Karmen Lužar, Vesna Možina, Marko Koščak, Tone Kovač, Matej Možina, Klemen Smole, Bojan Višček) in povezovalke Simone Koščak ter osebja, ki je v zakulisju skrbelo za nemoten potek, je društvo dalo ljudem že drugo predstavo v tem letu. Prva so bile odmevne Pasijonske igre, s skupaj preko 10 ponovitvami doma in po Sloveniji. Seveda pa ni zanemarljiva tudi strokovna in moralna pomoč domačinov Bariče Kraljevski in dr. Marka Marina ter Rudija Škofa iz Novega mesta, kar je še posebno dobrodošlo mladim amaterjem.
MOJCA FEMEC
Direktor SŽ v Sevnici
SEVNICA - Na povabilo župana Kristijana Janca so se v Sevnici mudili najodgovornejši uslužbenci Slovenskih železnic, z direktorjem Igorjem Zajcem na čelu. Pridružili so se jim tudi visoki uslužbenci državne uprave in nosilec izdelave študije prometne ureditve mesta Sevnica, dr. Lipičnik. Pogovarjali so se o potrebnih postopkih za ureditev lastniških razmerij med Občino in Slovenskimi železnicami, ki imajo v lasti kar nekaj površin v Sevnici, in o pogojih za dokončanje študije prometne ureditve mesta Sevnica.
Srečanje izgnancev in beguncev v Krmelju
KRMELJ - Tukajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije vabi v nedeljo, 10. decembra, ob 11. uri, na srečanje izgnancev in beguncev v prostorih “Prehrana pri Marjani”, kjer bodo predstavili knjigo prof. Ivice Žnidaršič “Z javno besedo do pravic” in se tudi pogovorili z vabljenimi poslanci državnega zbora o nadaljnjem prizadevanju za sprejem zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
1
32 milijonov tolarjev za plazove
Občina Sevnica bo letos uspešno zaključila sanacijo 15 večjih in manjših plazov v skupni vrednosti 32 milijonov tolarjev - Pridobili in razdelili 52.387.166 tolarjev za škodo po suši
SEVNICA - V skladu z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 in navodili Državne komisije za sanacijo je Občina Sevnica pripravila končno oceno škode v kmetijstvu, povzročene s sušo v letu 2000. Predmet cenitve je bila direktna škoda oziroma izpad pridelka v tekoči kmetijski proizvodnji.
Kulture s prizadetostjo do 30 škode znaša 531.271.104 tolarjev.
VINO lN KUL1NARKA - Direktor Gostinskega podjetja Sevnica (GPS), Kristijan Janc, je v sodelovanju s KZ Krško - Vinsko kletjo Kostanjevica pretekli petek povabil poslovne parterje na večer mladega cvička in kulinaričnih dobrot. Nazdravili so letu, ki prihaja, Janc pa se jim je zahvalil za zaupanje in dobro sodelovanje. Kuharji GPS so se izkazali med drugim tudi z žolico na čebulni posteljici, s kokošjo juho z jajčnimi štrukeljci, s srnjačkovim ragujem s sirovimi štruklji, s štruklji z borovnicami, ajdovimi štruklji z orehi... (Foto: P. P.)
odstotkov so izločili iz pQpisa, saj je mogoče takšen izpad z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi omiliti. Za škodo, nastalo v obdobju julij - september, je komisija kot izhodišče upoštevala stopnjo poškodo-vanosti, ki jo je pripravil pristojni kmetijski zavod. Škodo so ocenjevali na podlagi prijav 809 oškodovancev, ob upoštevanju zemljiškega katastra, hektarskega donosa, enotnega senika in stopnje poškodovanosti na zemljiščih v lasti oškodovancev ali na zemljiščih v najemu. Končna ocena
Občina Sevnica je v letošnjem letu pridobila 52.387.166 tolarjev sredstev, ki so jih že razdelili oškodovancem v dveh delih. Poračun bo skladno z zakonom končan drugo leto.
Občina je, po besedah direktorja občinske uprave, Zvoneta Košmerla, dr. vet., prejela tudi sklep Vlade Republike Slovenije, Sektorja trajnih sanacij o dodelitvi sredstev državne pomoči za sanacijo zemeljskega plazu na lokalni cesti Loka-Žirovnica. Občina je že izvedla postopek za izbiro najugod-
nejšega izvajalca. Na javni razpis se je prijavilo 12 ponudnikov. S sklepom župana je bilo za izvajalca izbrano podjetje IPI, d. d., iz Rogaške Slatine. Izvajalec se obvezuje, da bo sanacijo plazu izvedel še v letošnjem letu, predvidoma do 15. decembra. V sklopu sanacije bo v dolžini 100 m potrebno prestaviti tudi glavni vodovod za Loko. Občina Sevnica, služba za zaščito in reševanje, bo tako v letošnjem letu uspešno zaključila sanacijo 15 večjih in manjših plazov v skupni vrednosti 32 milijonov tolarjev. Občina je iz proračuna zagotovila 16,5 milijona. 15,5 milijona tolarjev pa so uspeli pridobiti z ministrstva za okolje in prostor.
P. P
“Zadovoljni celo nasprotniki”
Pred cerkvijo sv. Mihaela v Krškem urejajo ploščad - Letos tlakovali, zaključna dela drugo leto - D. Mižigoj: “Eni so prišli na gradbišče, drugih še ni bilo”
KRŠKO - Pri cerkvi sv. Mihaela v Krškem na območju nekdanje .Starc vasi seje 24. novembra zbrala skupina 9 ljudi, kar so nekateri mimoidoči razumeli kot otvoritev tamkajšnje nove ploščadi. Vendar sije omenjena deveterica ploščad le ogledala, potem ko so tamkajšnja gradbena in ureditvena dela zaradi zime končali. Ploščad naj bi si skupaj z omenjeno skupino -šlo je za domačine - ogledali tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti Krško, ki jih potem ni bilo tja.
Ploščad so tlakovali in tam opravili glavnino dela, čaka jih še nasipavanje zemlje za zelenice in nekaj drugih manjših ureditev. Tako pripravljeno bodo zanesljivo docela zasedli udeleženci letošnje polnočnice, tj. dogodka, kakršen je bil v preteklosti eden od glavnih razlogov za gradnjo tlakovanega prostora pred cerkvijo. Ploščadi namreč verjetno ne bi uredili, če, dokler je ni bilo, bi bilo za obiskovalce maše dovolj ravnega prostora pred cerkvijo.
Poleg uporabnosti so hoteli prostoru pred cerkvijo dati tudi lepši videz in to so, tako so prepričani, dosegli Z ureditvijo omenjene tlakovane ploščadi.
“Ploščad smo doslej urejali z denarno pomočjo in ob razumevanju občine Krško in KS Krško.
Tudi domačini so sodelovali z delom in denarjem. Med gradnjo je delalo skupno 39 ljudi, ki so opravili od 3 do 90 delovnih ur,” pravi Dane Mižigoj, pobudnik ureditve ploščadi, načrtovalec in vodja del, kije tudi pridobil dovoljenja.
Prošnjo za dovoljenja za ploščad so po Mižigojevih besedah na upravno enoto poslali v začetku marca lani, nakar so službe izdale dokumente v zelo kratkem času. Vmes so pridobili tudi pisno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana. “Graditi smo pričeli letos. Nekateri farani so imeli velik odpor do predvidene ploščadi. Na zahodni strani cerkve je namreč stala smreka, za katero je bila
Lepa narava in
SPOMLADI BODO DOKONČAL1 - Ploščad pred cerkvijo .sv. Mihaela v Krškem, katere odlike in morebitne pomanjkljivosti je pred lokalnim sestankom nedavno ugotavljala skupina domačinov (na fotografiji), bodo dokončali na pomlad. Takrat bo otvoritev in po napovedih graditeljev tudi zaključek del z vsemi, ki so pomagali graditi. (Foto: M. L.)
Društvo Izvir za otroke in mladostnike
KRŠKO - Društvo Izvir iz Krškega je septembra začelo izvajati nov program Dnevni center za otroke in mladostnike. Program pomeni učno, osebno in psihosocialno pomoč otrokom, ki imajo različne težave. Društvo je oktobra ustanovilo telefon Mladi mladim.
Gledališče, dedek Mraz in rajanje
Krški Veseli december
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo v sklopu Veselega decembra 2000 pripravila 11. decembra v Kulturnem domu Krško gledališko predstavo gledališča s Ptuja z naslovom Ta presneta ljubezen. Posamezne šole iz občine.si jo bodo ogledale med 8.30 in 12. uro. S prireditvijo Glasbena šola malo drugače bo ZPM Krško nekaj prazničnega decembrskega razpoloženja zagotovila 19., 20. in 21. decembra v kulturnem domu v Krškem in Kostanjevici in Domu XIV. divizije na Senovem. V gasilskem domu Krško bo 28. in 29. decembra pripravila prednovoletno veselo rajanje z otroki in starši.
V sklopu Veselega decembra bodo otroci in njihovi spremljevalci videli tudi Potovanje dedka Mraza s spremstvom. Jujjaka otroških sanj in njegovo spremstvo bo ZPM Krško popeljala med otroke širom krške občine med 14. in 30. decembrom.
M. L.
prijazni gostitelji - to je že nekaj
Posvet o turizmu
ZDOLE - Na posvetu predstavnikov turističnih društev iz Posavja 14. novembra na Zdolah, kjer so posamezna turistična društva predstavila delo, so razpravljali tudi o izvajanju zakona o pospeševanju turizma. Alojz Šoster, tajnik Turistične zveze Slovenije, je pri tem menil, daje za razvoj pomembno, da se v društva vključujejo mladi, poslovneži, gostinci in trgovci in da skupno pripravljajo načrte. Zaveda se, da je dela veliko in da so načrti društev veliki ter da imajo turistična društva na voljo premalo denarja. V Sloveniji število turističnih društev narašča, saj si vsi želijo tovrstnega razvoja.
• Branka Radej-Koren iz Kmetijske svetovalne službe Krško je povedala, da na ravni Posavja pripravljajo zloženko turističnih kmetij v tej pokrajini. Marija Krušič, direktorica Podjetniškega centra Krško, je kot najpomembnejšo nalogo izpostavila čimprejšnjo ustanovitev lokalne turistične organizacije na območju pokrajine Posavje, za kar imajo že pripravljeno ustrezno dokumentacijo.
Z dejavnostjo turističnih društev bo tudi v regiji Posavje treba ustvarjati predvsem zrelo in ustvarjalno ozračje in pozitivno energijo; delati za “projektno in produktno povezovanje vseh, ki delajo v turizmu”, snovati turistično politiko kraja, spodbujati ljudi za sodelovanje v turizmu, povezovati turistične programe, varovati naravne lepote in med drugim zagotoviti, da so odnosi med domačini in turisti pristni, gostoljubni in prijazni, kot je menil Šoster.
M. L.
predvidena rušitev. Drevo smo pozneje res porušili in s sedanjim videzom kraja so zadovoljni tudi lanski nasprotniki,” pravi Mižigoj.
Graditelji ploščadi po Mižigojevih besedah pogrešajo pri gradnji kaj več zanimanja župnijskega urada Videm, kamor spada omenjena cerkev sv. Mihaela. "Med gradnjo ni prišel med ljudi niti kaplan niti kanonik. Tudi zdaj, ko se vidi, kako je ploščad izdelana, se ni še nobeden zahvalil vaščanom. Gradbišče pa sta si ogledala posamično predsednik KS Krško Miran Resnik ter podpredsednik Niko Žibret in pohvalila ljudi pri delu,” opisuje nekatere podrobnosti Dane Mižigoj.
M. L.
Študentski Pod dežnikom
KRŠKO - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov pripravlja danes ob 20. uri v restavraciji in kavarni Rondo v Krškem literarno-glasbeni večer. Dogodek, in sicer z drugimi izvajalci, bodo študentski kulturniki ponovili 21. in 30. decembra ob enakem času. Prireditvam so dali naslov Pod dežnikom.
“Hvala za pomoč”
BREŽICE - Župnijska Karitas Brežice se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v človekoljubni zbiralni akciji v tednu Karitas in vsem nastopajočim in obiskovalcem 8. dobrodelnega koncerta ter vsem pokroviteljem: občini Brežice, Radiu Brežice, SavaGlasu, tiskarni La-mex, cvetličarni Žičkar, Franciju Derendi, Zvezi kmetic Brežice in sadjarstvu Gregorevčič.
Župani in veleposlanika o Posavju in Evropi
KRŠKO - Na povabilo Regijskega pospeševalnega centra Posavje in ob pokroviteljstvu županov občin Brežice, Krško in Sevnica bosta jutri Posavje obiskala Eric van der Linden, veleposlanik Evropske unije, in John-Chri-ster Ahlander, veleposlanik Švedske. Pogovarjali se bodo o vključevanju Slovenije in Posavja v Evropsko unijo. Razgovor bo ob 15. uri na občini v Krškem.
Najboljši v “Moji deželi”
ZDOLE - V ocenjevanju, ki ga je v akciji Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna” organizirala v Posavju Turistična zveza Brežice, je med osnovnimi šolami dosegla najvišjo oceno OŠ Artiče, drugo mesto je prejela OŠ Brežice in tretje OŠ Leskovec pri Krškem. Med kraji so prvo mesto zasedle Artiče, drugo Leskovec pri Krškem in tretje Loka pri Zidanem Mostu. V kategoriji turističnih kmetij so si prva tri mesta delile izletniška domačija Vertovšek, turistična kmetija Klenovšek-Grobelnik in turistična kmetija Colarič. Med vinskimi kletmi je najvišjo oceno in s tem prvo mesto prejela klet penin Istenič, drugo vinska klet Pinterič in tretje vinska klet Jelenič.
Davčni svetovalci
ČATEŽ OB SAVI - V Hotelu Terme Čatež bo od danes do sobote potekal 4. kongres slovenskih davčnih svetovalcev, pred njim pa tudi občni zbor Društva davčnih svetovalcev Slovenije, na katerem bodo izvolili tudi novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Na kongresu bodo z uglednimi gosti obravnavali najbolj aktualne teme s področja davkov in davčnega svetovanja, na-jutrišnji svečani seji pa bodo podelili prve certifikate in letne interne nazive davčnim svetovalcem.
Osem tujcev
KRŠKO - Policisti so 27. novembra pri ilegalnem prehodu državne meje odkrili in prijeli kar osem tujcev: trj Iračane, štiri Jugoslovane in Romuna.
“Računali po svoje, poslušali niso”
Franc Pibernik, občinski svetnik: “Opozarjal sem, da Kostak ne spoštuje odloka”
OREHOVEC - Franc Pibernik iz Orehovca pri Kostanjevici, svetnik v občinskem svetu Krško, je na seji občinskega sveta Krško 16. novembra rekel, daje pred pol leta obvestil krški občinski svet, da krško podjetje Kostak pri komunalni dejavnosti krši občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. “V zvezi s tem je tožba na sodišču, vendar se ni nihče odzval na to mojo pobudo,” je še rekel na novembrski seji svetnik Pibernik.
Pibernik je na poznejše novinarjevo vprašanje o podrobnostih spora s Kostakom povedal, da je njega oziroma ženo Kostak prijavil, ker nista plačevala odvoza smeti. “Ko je veljal prejšnji odlok o ravnanju z odpadki v krški občini, so v Kostaku kar po svoje zaračunavali storitve. Konkretno: v odloku je bilo določeno, da se plačuje odvoz smeti po osebi, vendar je Kostak odvoz smeti zaračunaval po kvadraturi stanovanja. Ko sem o tem govoril gospe Mozerjevi, takratni direktorici Kostaka, in ji vse tudi dokumentiral, se na to ni odzvala.” Tako je pojasnil Franc Pibernik.
• “Odkar je nov odlok, ki ga Kostak spoštuje, plačujeva odvoz, odpadkov. Nov odlok obračunava odvoz smeti po prostornini zabojnika.”
Pibernikova sta bila v sporu s Kostakom tudi zato, ker sta zahtevala svoj zabojnik za odpadke, kot ga imajo že nekateri v vasi. No, pozneje je dobil ta poseben zabojnik. Svojo posodo za odpadke, ki je v začetku nista smela nabaviti, sta pozneje lahko kupila. Poseben zabojnik sta želela imeti, ker živita nekoliko stran od vasi.
M. L.
teljica Gimnazije Brežice. Prav zaradi razlik bi zelo težko primerjala oba šolska sistema.
Šola Alfred de Vigny je po številu dijakov primerljiva z Gimnazijo Brežice. »“Toda francoska šola ima veliko več prostorov in ti so razkošnejši od naših. Bolje je opremljena z igrišči, več je prostorov za prosti čas, jedilnice so opremljene dobro. Skratka, nekako se kaže tudi v opremljenosti, v takem razkošju, francoska gospodarska moč. Čeprav je mogoče tako visok standard tudi posledica dejstva, da je šola novejša. Dober bivalni standard je pa verjetno potreben tudi zato, ker so učenci v šoli od 8. do 17. ure, tj. skoraj ves dan,” pravi Molanova.
Še eden od vtisov, povezanih z novembrskim gimnazijskim potovanjem v že omenjeno šolo v mestu Loshe v francoski pokrajini Touraine, ki bi zanimal tudi naše učitelje: šolske oblasti učitelju dodelijo delo tam, kjer manjka učiteljev, pa čeprav morda stanuje učitelj daleč stran.
M. L.
MITI IN RESNICA - Izkušnje kažejo, da sodoben Francoz ohranja svoj narodni mit o svoji večvrednosti in svojem planetarnem prosvetliteljskem poslanstvu. Toda način, kako sproščeno so se mladi brežiški gimnazijci postavili v Franciji pred fotoaparat, verjetno uspešno razbija sodobni francoski mit o Sloveniji, zaostali, nekako necivilizirani deželi, v katero se še novembra 2000 slišijo odmevi balkanskih kanonad. (Foto: M. L.)
BREŽICE - Gimnazija Brežice nadaljuje z mednarodnimi stiki. Skupaj s šolami iz Italije, Španije in Norveške proučuje temo Narodna identiteta skozi kulturo, umetnost, običaje in tradicijo; tu se pogovarjajo angleško. Za projekt prispeva denar Evropska skupnost. Nekaj korakov manj je brežiška gimnazija doslej naredila v sodelovanju s Francijo.
Hkrati je res, da so brežiški gim- bolj praktično znanje, ne toliko
nazijci 3.b nedavno že obiskali Francijo in da so s tem postorili marsikaj koristnega za bodočo mednarodno navezo, kakršna je omenjena z angleško govorečimi šolami.
Pot v Francijo jih je nedvomno obogatila z marsičem novim, vendar jih je nekako pustila na cedilu, če so od nje pričakovali jasen odgovor, kateri od obeh šolskih sistemov je boljši in prijaznejši dijaku. “Njihov učni načrt je zelo enostaven, čeprav je res, da smo bili le pri uri zemljepisa. Dijaki dobijo
* V brežiški delegaciji, ki je odšla v omenjeno francosko mesto, je bila poleg predstavnikov gimnazije tudi brežiška podžupanja Milena Jesenko. Želijo namreč, v obeh državah, da bi poleg šol vzpostavili stike tudi Brežice in Loshe ter Posavje in Touraine.
teoretičnih informacij kot pri nas. Predavanja so zasnovana nekako na debati, zdi se, da pri tem profesor dijake kar najbolj spodbuja k razmišljanju. Vzdušje v razredu je bolj sproščeno kot pri nas. Vseeno obstajajo pravila in dijaki so kljub sproščenim odnosom s profesorji disciplinirani. In še nekaj: učitelji se v Franciji manj zavzemajo za dijake, zato se morajo ti predvsem sami potruditi, da popravijo morebitno slabo oceno.” Tako sta nekaj vtisov z obiska v francoski šoli str-nila dijaka brežiškega gimnazijskega 3.b razreda Klemen Štirn in Nuška Omerzu.
Francoska šola Alfred de Vigny je v prijateljskem odnosu z Gimnazijo Brežice, vendar imata vsaka svoj učni način in francoskega modela ne bi mogli prenesti v Slovenijo. Tako meni ob obisku v Franciji Stanislava Molan, ravna-
Tam “cvek” skrbi predvsem dijaka
Gimnazija Brežice nadaljuje z mednarodnimi stiki - Evropsko podprt, angleško zasnovan, študij narodne identitete - Novembrski obisk v francoski šoli Alfred de Vigny - Vtisi
Krške novice
ŽEBLJI IN LEPOTA - V Kostanjevici na Krki bodo med znamenitim pustovanjem prihodnje leto mogoče zapisali tudi to, da v tem mestu lahko kupiš samo še makarone in kruh, vijaka ne več. To sploh ne bi bila pustna norčija, ampak resnica. No, že zdaj je resnica o tukajšnjih trgovinah taka. Res pa je, da je Kostanjevica eno najlepših mest v tukajšnji okolici, kaj bi ji, turistični lepotici, potem trgovina z vijaki in žeblji?!
ANTIKRISTI IN DRUGI-V Podbočju je bil referendum o tem, ali naj bi se kraj imenoval Sveti Križ, oziroma, ali naj bi bil Sveti Križ del bodočega imena vasi. Izid tega ljudskega glasovanja je bil, da Podbočje ostane Podbočje. „Tisti, ki ste glasovali proti temu, da bi se ime kraja vrnilo, ste glasovali proti Kristusovemu mučilnemu in zado-stilnemu orodju in se sramujete tega imena. Kdor tako dela, se pregreši proti Kristusu samemu in je po besedah apostola Pavla antikrist." Naj razume, kdor more!
ŠPORT IN POLITIKA - Krški svetniki se poparjeni vračajo v svetniške klopi. Potem ko jih na nedavni lokalni tekmi v malem nogometu nihče od mednarodnih selektorjev ni povabil v nobeno reprezentanco. Res pa je, da so na igrišču nekateri imeli zelo lepe drese in so bili sploh zelo športni. Škoda, da se taki ne predstavijo svojim volivkam, bi imeli takoj več glasov.
Novo v Brežicah
N. _________________________  j
DOBOVA BO ŠE BOGATEJŠA - Dobovški mednarodni železniški mejni prehod bo dobil popolno carinsko službo. Tako je nedavno sklenila vlada. V Dobovi bodo tako vladni organi pregledali vse in vsakogar, ki se bd peljal tam mimo in če kaj ne bo ustrezalo strogim evropskim predpisom, ne bo smelo naprej. Drugače povedano, ostalo bo v Dobovi. In Dobova bo tako začasno postala najbogatejša krajevna skupnost v tem delu občine. Pa ne zaradi zadržanih predmetov oziroma rastlin, semen, živali in podobnega, temveč zaradi tega, ker znajo Dobov-čani od vsake navlake potegniti dobre denarce. Poleg zlate jame v obliki občinskega smetišča se jim v prihodnosti torej obeta še eno bogato najdišče.
CERKLJANI BI SMETI, NE ROMOV! - Precej drugačne sreče pa so, kar zadeva denar, v Cerkljah ob Krki. Tamkajšnji krajani tisti znameniti izgon Romov z dobovskega smetišča, do katerega je prišlo pred nekaj leti, Dobovčanom še danes Zamerijo. Ko pa so se že veselili, da bodo na račun temnopoltih sosedov tudi sami potegnili nekaj denarja, so po dveh kolikor toliko spodobnih letih, ko jim je občina le nakazala nekaj drobiža, letos ostali praznih žepov. Sedaj jim ostane le še upanje, da bo v Dobovi kmalu zmanjkalo prostora za občinsko navlako in da bodo na vrsto lahko prišle tudi njihove gramozne jame. Samo na nekaj pri tem pozabljajo. Ko bo (če bo) do tega prišlo, bodo Romi že večinski prebivalci njihove krajevne skupnosti, imeli pa bodo tudi glavno besedo pri razporejanju smetarskega tolarja.
Stoletji s Prešernom in Slomškom
BREŽICE - Občina Brežice in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice, bosta v torek, 12. decembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu Brežice pripravila prireditev 200 let s Prešernom in Slomškom. V programu bodo nastopili literarna sekcija KD Franja Stiplovška z brežiške gimnazije, Glasbena šola Brežice in učenci Osnovne šole Bizeljsko. Slavnostni govornik na tej osrednji prireditvi iz sklopa dogodkov bo Miloš Poljanšek, častni občan občine Brežice.
\\l°
Šola žganjekuhe
ČRNOMELJ, METLIKA - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika organizirata v petek in soboto, 15. in 16. decembra, šolo žganjekuhe. Program bo potekal v dveh delih, drugi bo januarja. V petek bo med 17. in 20. uro teoretični del žganjekuhe, v soboto pa bo med 7. in 13. uro tudi praktični del. Natančnejši program šole dobite na sedežih Kmetijskih svetovalnih služb Črnomelj (30 56 210) in Metlika (30 58 585), kjer se lahko tudi prijavite. Število slušateljev je omejeno.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Namesto kokakole naj dajo mleko!
Uredba sprejeta, a kmetje še ne vedo, pri čem so - Vztrajajo pri zahtevah - Najprej pogajanja o uredbi, šele nato o pravilniku in pogojih odkupa - V sili tudi na ceste
NOVO MESTO - Potem ko je sedaj že bivša vlada sprejela Uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, ne da bi se pred tem uskladila s pogajalsko skupino kmetov (zbornica, sindikat, zadružna zveza, govedorejci), kmetje še ne vedo, pri čem so. Uredba do konca tedna še ni bila objavljena, predvideno pa je, da začne veljati s 1. januarjem 2000. Kmetje niso nezadovoljnui samo zaradi tega, ker sta jih vlada in ministrstvo prezrla, temveč so prepričani, da imajo dvajset dni, kolikor jim še ostane do praznikov, občutno premalo časa za uspešna pogajanja z močno industrijo za predelavo mleka.
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 400 do 500 tolarjev kilogram, čebulo po 150, rdečo čebulo po 250, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500 do 800, solato po 300 do 400, motovilec po 1500, koren, kolerabo, črno redkev in rdečo peso po 200, ohrovt po 150, blitvo in cvetačo po 300, zelje po 100, rdeče zelje po 200, kislo zelje po 200, kislo repo in zeljne glave za sarmo po 250, krompir po 70, hren po 500 in zavitek špinače po 300. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram kakija 300, orehovih jedrc 1000 do 1200, lešnikov 1300, suhih sliv in fig 700, suhih jabolk 1200, suhih hrušk 1400, suhih marelic 1000, ajdove moke 450, zavitek domačega čaja 300 do 400, rezancev 250 do 300, mlincev 300, suhih jurčkov 2000, merica majarona 200, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200, steklenička propolisa 300, suhi šopek 200 do 650 tolarjev, šopek teloha 250 in adventni venček 600 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 112 do 3 mesece starih prašičev, 63 starih 3 do 5 mesecev in 28 starejših. Prve so prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 8.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge 290 do 350, kar pomeni 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 370 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 37.000 tolarjev za žival.
V tem času naj bi se namreč uskladili o pogojih odkupa mleka ter sklenili z mlekarnami tudi pogodbe. Pogajalska skupina predstavnikov pridelovalcev mleka zato še naprej vztraja, da do junija 2000 velja še nekoliko popravljena stara uredba. Še vedno tudi upajo, da se bodo dogovorili o novi uredbi. “Če je minister lahko že po sklepanju vlade sam spremenil tolarske vrednosti v uredbi, smatramo, da se da še kaj spremeniti,” meni Marjan Gorenc, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki ima 3.000 članov, v resnici pa se zdaj bori za interese 22.000 pridelovalcev mleka.
“Tržni red je odgovornost države do kmetov. Opredeliti se mora, ali jih želi imeti, ali želi imeti
Izlet po
vipavski vinski cesti
METLIKA - Kmetijski svetovalni službi Metlika in Črnomelj ter Tic Metlika vabijo ponudnike na belokranjski vinski turistični cesti in vse, ki jih ta ponudba zanima, na strokovni izlet po vipavski vinski cesti, ki bo v soboto, 9. decembra, z odtiodom ob 5.30 izpred črnomljskega gradu in ob 6. uri z metliškega Pungarta.
Kaj je tvegano?
Po odredbi morajo klavnice odstraniti vse rizične dele živali. Pri govedu so to: glava (razen jezika), hrbtenjača, vranica, priželjc, črevesje od dvanajstnika do zadnjika in vidno limfno tkivo. Pri prašičih, ki so težji od 30 kg, je treba odstraniti možgane in hrbtenjačo, pri ovcah, težjih od 20 kg, glavo, vidne bezgavke in hrbtenjačo, pri vseh ovcah in kozah pa tudi vranico. Prepovedan je uvoz kostne moke, topljenih maščob in krmil, ki vsebujejo živalske odpadke. Minister je predpisal postopek zbiranja rizičnih delov, vendar zdaj še ni znano, kdo ga bo izvajal, še posebej pa, kdo ga bo plačal. Po oceni direktorja podjetja Koto, ki je največji slovenski proizvajalec živalske kostne moke, bi tako uničevanje Slovenijo letno stalo 2 milijardi tolarjev.
Ekološko sadjarstvo - nov izziv
V zadnjih letih so se v ekološko pridelavo usmerile prve kmetije na Dolenjskem in v Posavju. Prav gotovo je ekološka pridelava izziv, ki odpira nove možnosti, takšna usmeritev pa zahteva veliko pionirskega dela, za katerim se skrivajo tudi mnoge pasti. Zato naj bo prehod v ekološko pridelavo načrten in postopen.
In kakšne so možnosti za preusmeritev sadjarskih kmetij? Preusmeritev obstoječih intenzivnih nasadov v ekološko pridelavo bi zahtevala veliko napora in tveganje. Največje težave se skrivajo v sortah, ki so občutljive na bolezni, v gostejšem sajenju, bujni rasti in tudi slabših legah. Preusmeritev bi bila smiselna le na idealni sadjarski legi ob precepitvi občutljivejših sort v odpornejše, kakršne so: delbard jubile, rdeči boskop, lord lambourne, james grieve, alkmene in druge. Možnosti za ekološko pridelavo se ponujajo tudi v travniških sadovnjakih. Visokodebelna drevesa so bolj zračna, poleg tega pa so nekatere starejše sorte tudi odpornejše na bolezni. Če se odločimo za načrtno ekološko pridelavo, je potrebno visokodebelna drevesa obrezati, da izrežemo izrojene veje in dosežemo dobro osvetlitev krošnje. Ekološka kmetija naj bi predstavljala zaključen krog, zato je najprimernejša oskrba in gnojenje s pašo domačih živali.
V primeru, da načrtujemo intenzivnejšo ekološko pridelavo sadja, se je bolj smiselno odločiti za ureditev novega nasada. S tem se bomo izognili mnogim težavam, saj bomo že v zasnovi upoštevali rešitve, ki ustrezajo ekološkim standardom. Postavitev ekološkega nasada je zahtevna, saj je potrebno poznati osnove sadjarstva in posebnosti ekološke pridelave. Krog pridelave pa se zaključi na trgu.
Ekološko sadje kupci šele začenjajo spoznavati, zato bo potrebno vložiti veliko napora v stalen stik z javnostjo in v predstavitev. Takšen pristop pa si lahko privoščijo le pridelovalci, ki so med seboj organizirani. V tem trenutku v Sloveniji ponuja najcelovitejši pristop k ekološki pridelavi in trženju Sadjarska zadruga Posavja. Ekološka pridelava pa je primerna tudi za ljubiteljske sadjarje. A vedeti moramo, da zahteva takšna pridelava načrten pristop z veliko znanja in opazovanja.
JANEZ GAČNIK, dipl. inž. kmet.
mlečno proizvodnjo. Pri tem se mora zavedati, da kdor opusti mlečno proizvodnjo, večinoma sploh opusti kmetovanje. Kdo bo potem reševal socialne probleme in kdo preprečeval zaraščanje podeželja?” se sprašuje Gorenc. Kot pravi, je od pogajanj z mlekarnami odvisno, koliko bo kmet dobil za mleko, največja nevarnost pa jim grozi, če se bodo zadruge vsaka zase pogajale z mlekarnami.
Meni, da je prerekanje preko medijev povsem nepotrebno, kajti normalni ljudje se pogajajo za mizo. Kot je prepričan, mora v pogajanjih nujno priti do dogovora, kajti slovenski kmet ne sme imeti slabših pogojev, kot jih ima evropski. Kmetje so po trnovi poti dosegli sprejemljivo ciljno ceno za mleko, zahtevajo pa zaščito pred inflacijo (cene v uredbi vezane na tečaj evra) ter povečanje predvidenega interventnega odkupa od predlaganih 1000 (14-dnevna proizvodnja) na 5000 ton. Ni jim jasno, kaj je želel minister doseči z naknadnim izrednim povečanjem
Neposredna plačila v kmetijstvu
VELIKE LAŠČE - Na KSS Velike Lašče so zasuti s popravljanjem in dopolnitvami vlog za neposredna plačila na hektar, saj ocenjujejo, da mora kar 70 odstotkov kmetov svoje vloge popraviti. Največje napake so povezane s posestnimi listi ter napačnimi prepisi iz njih. Čeprav osemdnevni rok za oddajo marsikoga spravlja v obup, na KSS zatrjujejo, da je v primeru ponovne zavrnitve vloge zaradi napake po zakonu možna še ena dopolnitev.
Sicer pa so se takoj po razpisu za neposredna plačila združile v pomoči kmetom Velikih Lašč občinska uprava, KSS in kmetijska zadruga. Občinarji so kmetom priskrbeli zastonj mape za dokumente, kuverto, nalepko z naslovom ministrstva za kmetijstvo in celo potrdilo o oddani pošiljki, na zadrugi so zaposleni dežurali ob fotokopirnem stroju in zastonj vsem kmetom skopirali njihove vloge, KSS pa je organizirala delavnice in nudila skoraj celodnevno pomoč pri tem.
B.Ž.
intervencijske cene, ki gre bolj na roko predelovalni industriji.
Zahtevajo tudi, da vlada v uredbi konkretno predpiše, kako bo pospeševala porabo mleka. Tega zdaj Slovenci povprečno spijemo od 150 do 160 kg na leto, medtem ko ga vsak prebivalec EU letno zaužije po 250 kg. “Večje porabe ne bomo dosegli preko vojaškega mleka, temveč s pospeševanjem porabe v šolah, kjer naj bo cilj pol litra mleka ali mlečnih izdelkov na učenca. Pa v javnih ustanovah naj namestijo avtomate z mlekom, kot so v tujini, in ne s kokakolo!” je oster Gorenc.
Kmetje so prepričani, da imajo trdne argumente, zato bodo vztrajali, dokler ne bodo dosegli sprememb, saj pravzaprav nimajo česa izgubiti. Če ne bodo uspeli s pogovori in pogajanji, bodo v sili šli tudi na ceste.
B. DUŠIČ GORNIK
Obvestila in nasveti
Za živinorejce in ostale imetnike živali
Veterinarska inšpekcija zahteva na podlagi Uradnega lista 100/1999, čl.172, da vsako posestvo oziroma imetnik živali vodi dnevnik veterinarskih posegov in drugih obravnav živali. V ta namen naj kmetije nabavijo poseben zvezek, v katerega bo veterinar vpisoval vse veterinarske posege na živalih. Imetnik je dolžan vpisati tudi vsak poseg na živalih, ki gaje izvedel sam (npr. dajanje sredstev proti parazitom in podobno). Vsi podatki se morajo hraniti najmanj pet let. Vsa ta dokumentacija mora biti na voljo veterinarski inšpekciji na vpogled. Veterinarje dolžan v zvezek vpisati datum posega, identifikacijsko številko živali, na katero se poseg nanaša, vrsto posega in zlasti karenčne dobe.
Veterinarska inšpekcija Enote Novo mesto je izdala odločbo na podlagi Zakona o upravi in Zakona o veterinarstvu, s katero zahteva, da vsi imetniki živali in pravne ter fizične osebe, ki se ukvarjajo z rejo živali, prijavijo vse živali na Veterino Novo mesto, d.o.o.. Šmarješka 2, Novo mesto. Imetniki živali (konj, goveda, prašičev, kokoši, psov, mačk, kuncev, rib in drugih živali) se morajo oglasiti osebno in prinesti s seboj podatke o živalih (npr. ušesne številke in podobno). Tu dobijo tudi potrdilo o prijavi živali. Prav tako je potrebno prijaviti v osmih dneh vsako spremembo v zvezi z živalmi, objekti in opremo (npr. prodajo, nakup, pobeg, porod, pogin in drugo). Za kršitelje te odločbe je zagrožena denarna kazen 100.000 tolarjev.
Zdaj še češnje nizke rasti
Obiramo jih s tal, saj najvišje zrastejo do 3 metrov Rodijo že drugo leto po sajenju
Češnjam visoke rasti so se pridružile češnje in višnje nizke rasti, ki zrastejo od 2,5 do 3 m, odvisno od vzgoje, rasti in terena. Nižje češnje lažje obiramo, lahko jih bolje zaščitimo pred pticami, hitro vrnejo naložbo in zavzamejo malo prostora, saj se sadike sadijo na razdalji od 2,5 do 3,5 m.
Sorte so zgodnje in pozne, in sicer burlat, big. moreau, giorgia, stark h. giant, nordwunder, sun-brst, stera, summit, napoleonka, van, sylvia, lapins, kordija, fer-rovia, bing* regina, sweet hert. Cepijo se na podlage, kot so gise-Ia 5, vveiroot 158 in maxma 14, ki omogočajo obroditev drugo leto
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Preusmeritve v vinogradništvu
Za pridobitev denarne pomoči potrebno upoštevati pravila in smernice IPGV
Preteklo stoletje je v kmetijstvu prineslo viharne spremembe, ki so se po določenem času pokazale kot neustrezne. Vinogradništvo, ki želi biti elitna panoga, mora nenehno dokazovati, da dela v prid porabnika in narave. Naravi tuje snovi so za njeno dolgoročno pravilno delovanje nezaželene, moteče in škodljive. Tudi siromašenje narave glede energije oziroma organske snovi ali humusa je nedopustno.
Posledice v vinogradu in na trgu so to potrdile. Predvsem velika dovzetnost trte za že običajne bolezni in pojav mnogih dosedaj neznanih in neobvladljivih bolezni kaže, daje potrebno narediti korak nazaj. Na trgu je opaziti nenehni padec porabe vina in zato moramo pokazati, da želimo ustreči porabniku po njegovi zahtevi, ko želi piti kakovostno in neoporečno vino. Žal je potrebno upoštevati predvsem svetovne gospodarje (WTO in EU), ki določajo vsem enake pogoje obnašanja, neglede na velike naravne in gospodarske raznolikosti ter dosedanji način dela.
Neposredna denarna pomoč vinogradnikom bo v prihodnje možna le v sklopu naravovarstvenih ukrepov, zato so pri poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSV) pripravili “Smernice, integrirane pridelavi grozdja” in "Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja”.
Organizirano je tudi “Združenje za integrirano pridelavo
grozdja in vina” (IPGV), čigar pravila in smernice je potrebno spoštovati, če želimo za vinogradništvo pridobiti denarno pomoč od države, ker ostali načini podpor (razen pri obnovi) ne bodo več možni. Predvideva se podpora v višini okoli 60.000 SIT/ha.
Pomembno je vedeti, da to nima nič skupnega z ekološko pridelavo grozdja za katero bo denarna pomoč znašala verjetno okoli 130.000 tolarjev, vendar mora biti v ta način pridelave vključena kmetija v celoti. V integrirano pridelavo grozdja mora vinogradnik vključiti vse vinograde. Pravilnik predvideva naključno letno kontrolo vinogradnikov (10 odst.), pri kateri bodo pregledali nasad in zahtevali evidenco o izvajanih ukrepih. Vsak vinogradnik, ki se prijavi v IPGV, bo moral predhodno opraviti ustrezno izobraževanje. Najmanjša površina, ki je lahko zajeta v IPGV, je 0,3 ha oziroma 0,5 ha glede na razdrobljenost vinogradov.
Vsi pogoji za vključitev v program IPGV so podrobno navedeni v pravilniku, kije bil objavljen v časopisu “Kmečki glas” 29. novembra na 29. strani. Sleherni vinogradnik jim lahko zadosti, ne da bi tvegal izpad pridelka, le več dela bo potrebno vložiti in bolj strokovno izbirati zaščitna sredstva za varstvo. S tem pa bo vinogradnik dobil pravico do blagovne znamke IPGV. Letna kotizacija za članstvo znaša 5.000 tolarjev. K temu vinogradnik prispeva še za kontrolo (odvisno od površine) med 4.000 in 6.000 SIT/ha. Prijavnice (obrazce) dobite v kmetijski svetovalni službi svoje občine. Zadnji rok za prijavo je 20. december 2000. Pozneje prispele prijavnice bodo upoštevali šele za leto 2002.
JOŽE M ALJ EVIČ
Dan živinorejcev
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba vabi na dan živinorejcev, ki bo v četrtek. 14. decembra, ob 9. uri v gostilni Kapušin na Krasincu. Beseda bo tekla o vplivu na klavno kakovost govedi in o drugih perečih temah.
Umetna oprašitev nizke češnje
po sajenju. Polni izkoristek je sicer v 5 do 6 letih.
Vse vrste češenj so izredno kakovostne, tako zgodnje, ki imajo de-• bele plodove, kot hrustavke. Nekatere sorte so samooplodne, plodovi pa se obirajo praktično s tal. Prednost nizkih češenj je namakanje in dognojevanje, pa tudi veje lahko upogibamo in režemo.
Da so češnje nizke rasti res hitro rodne, sem se prepričal tudi sam. Avgusta 1997 sem češnjo cepil na podlago gisela 5, jeseni drugo leto pa sem jo posadil na stalno mesto. Sadika je imela že oblikovano krošnjo s stranskimi poganjki, ki sem jih lansko pomlad prikrajšal in upognil z nastavki za upogibanje vej. Da bi rastlini zaustavil rast v višino, sem jo posadil pod kotom 30 stopinj. Letos pomladi je sadika bujno zacvetela, ker pa v bližini ni bilo češnje, ki bi cvetela, sem jo oprašil tako, da sem na oporo obesil vedro, napolnjeno do polovice z vodo in nekaj gnojila za cvetoče rastline ter z nekaj cvetočimi vejicami druge sorte češnje. Vsak drugi dan sem vejice skrajšal za 1 cm, tako da so nemoteno črpale vodo z gnojilom. Oprašitev je bila uspešna, češnja je obrodila.
V Krški vasi pri Brežicah smo v naši trgovini Rast pripravili tudi razstavo različnih sort sadja: 85 sort jabolk, nekaj vrst hrušk, kivija in kakija.
ANTON BAZNIK
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Povabilo na domače koline
Koline so bile nekoč pomemben družinski praznik, čeprav je bilo veliko dela že od zgodnjega jutra. Ko je bilo do večera vse postorjeno, je gospodinja postavila na mizo prve pečene jetrnice. Na pokušnji se je zbrala vsa družina, povabilo na domače koline pa so dobili tudi vsi sosedje, ki so že zjutraj bili pri glavnem opravilu. Še isti večer so se razdelile koline tudi vsem pomembnim ljudem v vasi in nekaterim sosedom, ki so se pozneje tudi sami oddolžili s koščkom mesa, parom jetrnic in z eno meseno klobaso. Dandanes se koline na kmetijah, žal opravijo brez spremljave raznih prijetnih navad in šeg. Koline nimajo več poudarka na druženju in pojedini, ampak na čim boljši predelavi in shranjevanju mesa in mesnin.
Zelo pomembno je, da je meso pred predelavo dobro ohlajeno, kar pospešimo, če kose mesa obesimo, slanino pa zložimo na zračno podlago. Pred soljenjem je potrebno kose mesa gnesti ali masirati, da iztisnemo iz žil čim več krvi. Pri polaganju mesa v razsol se uporablja postopek suhega in mokrega soljenja. Pomembno je, da s količino dodane soli ne pretiravamo, saj je ena najbolj nevarnih začimb za zdravje. Izkušnje kažejo, daje primeren dodatek soli na 100 kg mesa 1,7 do 2 kg. Kakovost izdelka je odvisna od kakovosti surovine, čistoče pri delu, ustrezne tempera-
ture in pravilno odmerjenih dodatkov, kot so sol, sladkor, brinove jagode, česnova voda, lovor, rožmarin, poper, kumina in drugo, kar je odvisno tudi od krajevnih navad. Slanica, s katero zalivamo kad z mesom, mora biti dobro prevreta in ohlajena. Tudi deske za obtežitev mesa morajo biti pred uporabo oprane z vrelo vodo in osušene. Med razsoljevanjem kose mesa večkrat obrnemo in preložimo. Pred tem opravilom si roke do komolcev operemo z vročo vodo in milom ter temeljito speremo.
Sivo obarvana, vlecljiva in zaudarjajoča slanica je znak kvara oz. delovanja gnilobnih bakterij! O nadaljnjem postopku se posvetujmo s strokovnjakom. Čas razsoljevanja je odvisen od teže mesa in traja od tri do šest tednov. V mesu ohranimo največ hranilnih snovi s postopkom naravnega sušenja, kar je značilno za kraški pršut. Prekajevanje prištevamo med drugi najstarejši postopek, t.j. obdelava mesa z dimom. Uporabljamo hladno ali počasno prekajevanje mesnin, toplo in vroče ali hitro. Za dober dim uporabimo bukovino z dodatkom brinovega lesa. Vrsta lesa vpliva na barvo in aromo izdelka. Za zdravje so znani neugodni učinki dima, ker vsebujejo strupene snovi. Pred uporabo prekajene kose temeljito operemo z vročo vodo ali jih za nekaj minut položimo v vrelo vodo. To vodo vedno zavržemo!
PESNIK FK.mrt: PHESKkm r PODOM M SLIKI
Mokrodolci
NOVO MESTO - Danes, 7. decembra, se bodo ob sedmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine predstavili prečens-ki ljubiteljski igralci z igro Frana Roša Mokrodolci.
LJUBLJANA - Po petnajstih postavitvah, ko se je najprej dvoletni kasneje pa vsakoletni slovenski knjižni sejem postavljal kot pregled dvoletne oziroma enoletne knjižne bere na Slovenskem, se je prireditev odpovedala tej ambiciji in postala samo še knjižni sejem. Zadnje dneve letošnjega novembra in prve tri dni decembra do vključno nedelje je tako v Cankarjevem domu potekal 16. “prešern” knjižni sejem, kot seje glasil uradni naziv naše največje knjigotrške in založniške prireditve. Tisti “prešern” v nazivu je v počastitev dvestoletnice Prešernovega rojstva in hkrati namig na veselo dogajanje v preddverju in veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
Vseh pet dni sejma je bilo res kar živahno, saj je predvsem šolska mladina pridno obiskovala Cankarjev dom, kamor sojih vabile ne samo razstavljene knjige, ampak tudi številne spremljevalne prireditve. Organizator sejma, Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije, je s programskim odborom letošnjo prireditev zasnoval nekoliko drugače od dosedanjih. Vsebinsko so jo poskušali približali pariškemu spomladanskemu knjižnemu sejmu, ki je izrazito prodaj-no-razstavne narave, obenem pa ponuja zanimiv kulturni program in je tako namenjen širšemu občinstvu, ne pa poslovnežem kot drugi veliki in znani svetovni knjižni sejmi. Naš sejem so zato zasnovali kot veliko knjigarno, v kateri so naprodaj knjige, hkrati pa se v nji ves čas kaj zanimivega dogaja, od predstavitev knjig in novosti različnih založb, predavanj, okroglih miz oziroma debatnih kavarniških omizij z različnimi temami, zanimivimi za širše občinstvo, in z znanimi slovenskimi osebnostmi kot voditelji, do literarnih večerov, srečanj s pisatelji, dražbe starih knjig in igralnic za najmlajše obiskovalce. V debatni kavarni so se lotevali zanimivih vprašanj o medijih in kulturi, o romanih, o oblikovanju v slovenski knjigi, o stanju duha v knjigah in ljudeh na Slovenskem, o knjižnih subvenci-
Nagrade
Krilatega leva, veliko plaketo za najboljšo skupno izvedbo knjige, je prejel Gorenjski tisk iz Kranja za knjigo Fotografija Danila Cvetnica. Schvventnerje-vo nagrado so podelili Andreji Mlinar, dolgoletni vodji knjigarne Konzorcijv Ljubljani. Nagrado za prvenec leta je dobil Andrej Skubic za roman Grenki med, letos nagrajen tudi s Kresnikom.
Helena Frbežar na stojnici založbe Mondena, edine z območja širše Dolenjske na letošnjem sejmu.
jah kot potuhi ali spodbudi, o aidsu in umetnosti, o spletni prodaji knjig, na predavanjih in strokovnih pogovorih so predstavili akcijo založnikov proti spornemu fotokopiranju knjig in revijo o knjigi, govorili o knjigi kot izdelku, o promociji branja, skratka pestro in zanimivo dogajanje.
No, glavne so le bile knjige, ki jih je na svojih stojnicah razstavilo in ponudilo v prodajo 78 založnikov. To je sicer le slaba polovica od 175 pri nas registriranih založb, vendar so na sejmu bile največje in najmočnejše založniške hiše, tako daje ljubiteljem knjig bila na ogled in nekoliko ceneje kot v knjigarnah ponujena v prodajo večina v enem letu izdanih slovenskih knjig. Ponovno pa smo pogrešali založbe z območja širše Dolenjske in v pisanem knjižnem mozaiku knjige naših avtorjev. Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba očitno ne vidi v udeležbi na sejmu nič spodbudnega in se prireditve že nekaj let ogiba, naši manjši založniki pa najbrž ne zmorejo denarcev, ki so potrebni za udeležbo. Dolenjske barve je tako zastopala le grosupeljska založba Mondena družine Frbežar.
Helena Frbežar je v kratkem razgovoru povedala, da so se tudi letos odločili za sodelovanje na sej-
Romsko življenje s peresom Roma
Pri Dolenjski založbi izšla knjiga Rajka Šajnoviča Biti Rom, romski otrok -Podoba romskega življenja na Dolenjskem v petdesetih in šestdesetih letih
Koncert Pomladi in Vive
Petdnevna slovenska veleknjigarna
16. “prešern ” knjižni sejem je vabil s knjigami in pestrim kulturnim dogajanjem v Cankarjev dom - Slovenska knjiga ima dovolj bralcev, vendar premalo kupcev
mu, čeprav vedo, da se stroški s prodajo knjig ne pokrijejo, vendar pa menijo, da pač morajo biti prisotni na tej veliki prireditvi in tako potrditi ugled svoje sicer majhne, a prepoznavne založbe. Letos je njihova knjižna novost, pesniška zbirka Sledenje kairosa kočevskega pesnika Davida Šušla, prišla celo med pet nominirancev za knjižni prvenec leta, precej pozornosti pa so zbudili tudi s knjižnimi izdajami znanih otroških igric.
Preveč prešeren pa sejem kljub pisanemu živžavu le ni bil, saj je v ozadju dogajanja ždela temna misel, ki se je še kako dobro zavedajo vsi založniki - slovenski knjigi se namreč (še vedno) slabo piše. O tem sicer založniki iz leta v leto radi tarnajo, a tokrat gre za nekatere zasuke, ki jih še posebej skrbijo. V nasprotju z razvitimi državami Evrope, kjer prodaja knjig narašča, se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. To seveda ne pomeni, da Slovenci manj berejo, saj podatki iz knjižnic govore o povečanem zanimanju za branje, pač pa, da po knjigo ne gredo več v knjigarno, kjer jo je treba kupiti, ampak v * knjižnico, kjer si jo lahko izposodijo zastonj. Tako so v knjižnicah vse daljše vrste za knjige, v knjigarnah pa je kupcev vse manj.
M. MARKELJ
Učena nevednost
RIBN1CA-Vpredavalnici Miklove hiše bo jutri, 8. decembra, ob sedmih zvečer predavanje dr. Matjaža Vesela o Nikolaju Kuzanskem, učenjaku iz 15. stoletja, o katerem je dr. Vesel napisal knjigo z naslovom Učena nevednost Nikolaja Kuzanskega.
Najlepše knjige
Najlepše slovenske knjige v letu 2000 so: med leposlovnimi Dihindih avtorja Nika Grafenauerja in oblikovalca Jureta Jančiča (MK), med otroškimi Zvezdni tolarji Jacoba in Wilhelma Grimma z ilustracijami Marlenke Stupice (MK), med znanstvenimi in učbeniki 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in sliki v likovno-grafični ureditvi Irene Petrič in opremi Vilija Vrhovca (DZS), med stvarnimi monografija Kuhinja Slovenije oblikovalca Zareta Kerina (Ro-kus), v kategoriji umetniških monografij pa Avgust Černigoj avtorja Petra Krečiča in oblikovalca Miljcnka Licula (Nova revija)
'in navadah, segel pa je tudi v njihovo duhovno izročilo in zapisal nekaj pravljic, izrekov, pregovorov, priseg, zarotitev in razlag sanj, razumevanja in sprejemanja narave, boga in podobno. Tako se iz pripovedi o otroštvu romskega dečka izrisuje celovitejša podoba romskega življenja pred nekaj desetletji, pretresljive revščine in zaostalosti, a tudi svetlih plati, predvsem pristnega stika z naravo, svobode in otroške igre, izrisujejo pa se tudi odnosi do družbenega okolja, ki so pogosto polni konfliktov in nerazumevanja z obeh strani, romske in “civilne”. Posebna vrednost knjige je v tem, kar sta na predstavitvi poudarila tako avtor kot urednik Dolenjske založbe Franci Šali, da o romskem življenju pripoveduje Rom, da gre torej za pristen pogled in izkušnjo iz prve roke, za dokument in osebno pripoved hkrati. Ob nekoliko še bolj prečiščenem besedilu bi knjiga prav lahko dobila tudi opaznejšo literarno vrednost.
Da so časi romske revščine, ki jo Šajnovič popisuje kot svoje "drugo bitje”, minili, je med predstavitvijo knjige vsiljivo razglašalo piskanje mobijev v žepih romske mlade-ži, niso pa premagani mnogi drugi problemi, na katere knjiga neposredno ali posredno opozarja in je tudi zaradi tega vredna branja.
M. MARKELJ
Samospevi s klavirjem
NOVO MESTO, ČRNOMELJ - V tretjem nizu koncertov Glasbene mladine Slovenije Oder nastopata sopranistka Vera Danilova in pianist Žiga Stanič. S samospevi za sopran in klavir se bosta med drugim predstavila tudi pri nas, in sicer v četrtek, 7. decembra, ob 18.30 v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu in v ponedeljek, 11. decembra, ob 19. uri v dvorani glasbene šole v Črnomlju.
NOVO MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine bosta v soboto, 7. decembra, ob 19.30 na skupnem koncertu nastopila izvrstna mešana pevska zbora, ki v zadnjem času beležita uspehe tudi v mednarodnih okvirih, Pomlad iz Novega mesta pod vodstvom Jožice Prus in Viva iz Brežic pod vodstvom Simone R. Strnad.
Kiparska razstava
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V sprejemni avli zdravilišča bodo jutri, 8. decembra, ob šestih zvečer odprli razstavo kiparja Vlada Novaka iz Celja. Otvoritev bo popestril Trobilni kvartet iz Šentjerneja.
UMETNIKI DOB ROTUIVIH SRC - V razstavišču knjižnice frančiškanskega samostana v Novem mestu so v petek, I. decembra, odprli prodajno likovno razstavo, na kateri so razstavili izbor del, nastalih na lanskoletni likovni koloniji Umetniki za Karitas. V koloniji, ki že pet let zapored poteka na si-njevrški planoti nad Ajdovščino, je doslej ustvarjalo več kot 80 umetnikov, nastala dela pa vsakič namenijo v dobrodelne namene. Vsakoletna razstava ustvarjenih umetnin obišče več slovenskih krajev, med njimi je od lanskega leta naprej tudi Novo mesto. Ogled in nakup stvaritev dvanajstih umetnikov na novomeški razstavi je mogoč do konca leta. Na sliki: Prvi obiskovalci razstave Umetniki za Karitas. (Foto: MiM)
V gosteh v Bihaču
B1HAČ - Literarni klub Dragotina Ketteja iz Novega mesta je bil 24. in 25. novembra gost Društva književnikov Bihača. V tem bosanskem mestu so potekale številne prireditve ob stoletnici športa v Bihaču in praznovanja dneva državnosti Bosne in Hercegovine, med njimi tudi večer poezije in proze, na katerem so poleg domačih avtorjev nastopili tudi gostje iz Hrvaške in Slovenije, med gostujočimi literati sta nastopila člana Literarnega kluba Dragotina Ketteja Uroš Sadek s proznim tekstom in Frane Umek s pesmimi. Po prireditvi je druženje pesnikov trajalo še pozno v noč. (F.U.)
Knjižni prvenec
KRŠKO - Danes, 7. decembra, bodo ob šestih zvečer v Valvasorjevi knjižnici predstavili domačo knjižno novost, in sicer prozni prvenec, najstniški roman Melisa gimnazijke Maruše Mavsar. Mlada avtorica bo knjigo predstavila skupaj s kolegi iz brežiške gimnazije.
Zlati časi
NOVO MESTO - V Galeriji Luna so včeraj, 6. decembra, zvečer odprli novo razstavo. Na ogled so fotografije, ki jih je pod skupnim naslovom Zlati časi razstavil Gregor Bernard iz Novega mesta.
Srečanje literatov seniorjev
DRUŽINSKA VAS - V petek in soboto, 8. in 9. decembra, bo v penzionu Domen potekalo 2. državno srečanje literatov seniorjev, ki se ga udeležuje dvanajst izbranih besednih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Oba dneva bo potekala literarna delavnica, sodelujoči pa se bodo predstavili na literarnem večeru v petek ob pol devetih zvečer v hotelu Zdravilišče v Termah Čatež.
Sokolovičeva
monodrama
BREŽ1CE-V Mladinskem centru je v soboto, 2. decembra, gostoval znani igralec Zijah A. Sokolovič z monodramo Cabares, cabarei, katere avtor, režiser in seveda igralec je on sam.
GRAJSKA LITERARNA VEČERA - Novomeška in krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta združili moči in za zaključek Prešernovega leta pripravili skupno prireditev Grajski nokturno, na kateri so se predstavili besedni ustvarjalci literarnih klubov iz Novega mesta in Krškega. Prvi pesniški večer je bil prejšnji četrtek v baročni sobi gradu Grm v Novem mestu (na sliki), drugi pa v renesančni sobi brestaniškega gradu Rajhenburg dva dni kasneje. Na obeh večerih skupaj se je predstavilo petnajst pesnikov in prozaistov. Najbrž ne bi bilo napak, če bi se dvojina v naslovu tega prispevka spremenila v množino. (Foto: MiM)
MONODRAMA IN RAZSTAVA - Mestna občina Novo mesto je v sodelovanju s Kulturnim centrom Janeza Trdine vrhunec Prešernovega leta počastila v sred% 29. novembra, zvečer z gledališko predstavo Matjaža Kmecla Srečanje s Prešernom v izvedbi dramskega igralca Jožefa Ropoše v veliki dvorani Centra in s postavitvijo razstave Prešeren v upodobitvah, ki jo je v avli za teden dni postavila Knjižnica Mirana Jarca. Na sliki: po končani monodrami, ki je našega velikega ustvarjalca predstavila predvsem z vsakdanje človeške plati, so razstavljene upodobitve Prešerna toliko bolj pritegnile k ogledu ne prav številne obiskovalce. (Foto: MiM)
Hodnik kot razstavišče
Že četrta razstava v poslovni stavbi na Seidlovi ulici v Novem mestu - Dela Tatjane Fabjančič Pavlič
NOVO MESTO - Vse številnejša romska skupnost na Dolenjskem si počasi oblikuje temelje lastne kulturne ustvarjalnosti, pri čemer pionirsko vlogo opravlja Rom Rajko Šajnovič iz Novega mesta. Pred sedmimi leti je izdal knjigo o Romih z naslovom Zbrana dela / Mro romano čačipe, pred petimi leti dvojezično, slovensko-romsko pesniško zbirko z naslovom Pot / Drom, te dni pa je Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba izdala knjigo njegove spominske proze z naslovom Biti Rom, romski otrok / Ovi Rom, romano čhavoro.
Knjižno novost so predstavili prejšnji četrtek zvečer v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca, ki v okviru projekta Življenje brez predsodkov pripravlja različne prireditve za Rome, vodi posebno knjižnično enoto v romskem naselju Žabjak-Brezje in predstavlja romske ustvarjalce.
Rajko Šajnovič je svojo najnovejšo knjigo napisal v slovenščini,
vendar je pripoved tako na gosto preplel z romskim izrazjem, da je knjiga na nek način skoraj dvojezična. V nji je popisal svoje otroštvo od rojstva do konca obveznega šolanja, znotraj tega okvira pa je natrosil veliko zanimivega o svoji družini, o razmerah, v katerih so v petdesetih in šestdesetih letih tega stoletja živeli dolenjski Romi, o načinu njihovega življenja, šegah
Na predstavitvi knjige, ki jo je v pogovoru z avtorjem Rajkom Šajnovičem vodila Jadranka Zupančič, so s plesom in pesmijo nastopili mladi Romi iz šmihelske osnovne šole.
NOVO MESTO - Na hodniku drugega nadstropja poslovne stavbe na Seidlovi cesti, kjer domuje novomeška upravna enota in je sedež Mestne občine Novo mesto, so v počastitev dvestoletnice Prešernovega rojstva v torek, 5. decembra, popoldan, odprli razstavo slik ljubiteljske slikarke Tatjane Fabjančič Pavlič iz Gorenjega Maharovca pri Šentjerneju. Na otvoritveni slovesnosti je o našem velikem pesniku in o razstavi govorila Marina Jordan, pozdravna nagovora sta imela župan Tone Starc in načelnik Upravne enote Jože Preskar, za prijetno vzdušje pa so z glasbenim nastopom poskrbeli učenci Glasbene šole Marjana Kozine.
Slike, ki so od torka naprej na ogled in naprodaj v hodniku poslovne stavbe, za ta prostor niso nič nenavadnega. To je namreč že četrta slikarska razstava, ki sojo tu postavili. Pred Pavličevo so tu razstavljali že trije slikarji: Jože Kumer, Janko Orač in Jože Kotar.
Tatjana Fabjančič Pavlič je slikarka samoukinja. Z likovnim ustvarjanjem se je začela resneje
Tatjana Fabjančič Pavlič na svoji šesti samostojni razstavi.
ukvarjati šele pred petimi leti. Najraje slika v olju, njeni priljubljeni motivi pa so konji, krajina, tihožitja in portreti. Za tokratno razstavo, ki je njena šesta samostojna predstavitev, je pripravila izbor 18 slik, med njimi sta dva portreta, Prešernov in Slomškov, upodobitve dolenjskih gradov in drugih stavbnih spomenikov, tihožitja in pa seveda slike z njenim najbolj priljubljenim motivom konj.
MiM
POTA
IN ST
Policija gotovo ni sama sebi namen
Javna tribuna o varnosti in partnerskem sodelovanju med policijo in lokalno skupnostjo ■ V Sloveniji že 49 sosvetov - Posvetovalna vloga - Tudi v Posavju? - Letos že 21 žrtev na cestah
dežurni
poročajo
V BARAKO PO KOSILNICI - V drugi polovici novembra je neznanec vlomil v leseno barako v Novi Gori pri Krškem in ukradel dve nahrbtni motorni kosilnici, vredni okrog 120 tisoč tolarjev.
OKRADENI KOLESARJI - Med 27. in 28. novembrom je neznanec vlomil v prostore Kolesarskega kluba Krka Telekom v Novem mestu in odnesel tri računalnike, tri tiskalnike, faks, potni list, prometno dovoljenje, dva telefona ISDN ter dva prenosna telefona. Klub je oškodovan za okrog 2 milijona 500 tisoč tolarjev.
TAT KAR V ŠOLO - Nikjer ni več varno pred tatovi. B. J. iz Novega mesta je nekdo 28. januarja iz torbice v učilnici RIC-a na Novem trgu ukradel prenosni telefon in denarnico.
STRASTEN KADILEC - Kar 1400 zavitkov cigaret različnih znamk je v noči na 29. november vlomilec odnesel iz trgovine Kon-zum na Senovem, iz blagajne pa si je postregel še z 18 tisoč tolarji.
NEPAZLJIV PRODAJALEC -Neznanec je v prodajalni Corning v Krškem izkoristil nepazljivost prodajalca in iz vitrine ukradel video kamero znamke Sony, vredno 184 tisoč tolarjev.
PRESTRAŠIL GA JE ALARM -I. decembra ponoči je neznanec skušal vlomiti v pisarno podjetja Kremen na Topliški cesti v Novem mestu. Ker se je vklopil alarm, je pobegnil. Preiskava še teče.
MRZLO - Očitno je neznanca zeblo, saj je med 29. in 30. novembrom iz trgovine M Club v Novem mestu odnesel moško obleko.
NAŠLI OROŽJE - Policisti so 30. novembra pri hišni preiskavi pri A. S. iz okolice Trebnjega našli in zasegli naboje, pri A. J. pa malokalibrsko puško in dva naboja.
VOLVO UKRADEN - Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so policisti I. decembra ugotovili, da se je švedski državljan D. D. pripeljal z ukradenim Volvom 80 - vozilo je bilo ukradeno v Goteborgu -imel pa je tudi ponarejeno prometno dovoljenje.
Grozila in žalila policiste
VELIKI GABER - 18-letni D. Š. iz okolice Trebnjega je z neregistriranim avtom in brez vozniškega dovoljenja 3. decembra zvečer na cesti Veliki Gaber-Šentlovrenc zapeljal V obcestni jarek. Policisti so ga preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 1,24 g/kg alkohola. Kršitelj in njegov sopotnik, 20-letni M. K., sta med postopkom žalila in grozila policiste. Srečala se bosta s sodnikom za prekrške.
KRŠKO - “Le odprta policija jc lahko uspešna, zato si želimo dobrega medsebojnega sodelovanja tudi vnaprej,” je na javni tribuni o varnosti in partnerskem sodelovanju med policijo in lokalno skupnostjo poudaril direktor Policijske uprave (PU) Krško Miha Molan. Srečanja, ki sta ga organizirala krška uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, se jc udeležilo veliko občanov, ki so zastavljali različna vprašanja, povezana zlasti z varnostjo in raznimi kršitvami.
Zato je bilo umestno, daje direktor Molan uvodoma predstavil delo policije na območju Posavja v letošnjem letu in razveselil z novico, “da v Posavju živimo varneje kot povprečni slovenski državljani.
Tltdi preiskanost kaznivih dejanj, med katerimi zadnje čase prednjačijo tista s premoženjsko de-likvenco, je pri nas med najvišjimi v Sloveniji.” Zaskrbljujoča pa je letos prometna varnost, saj so posavske ceste do zdaj terjale kar 21 smrtnih žrtev, v celem lanskem letu pa 13. Vzroki so že znani, od neprimerne hitrosti do neupoštevanja prednosti, veča pa se delež vinjenih voznikov in tudi tistih, ki vozijo pod vplivom mamil. Letos so policisti prijeli že 40 takih voznikov.
Posavski policisti imajo vse več dela z ilegalci, saj uprava pokriva skoraj 70 kilometrov južne meje, ki
Rekorder
BRESTANICA - Krški policisti so I. decembra ob 16.45 ustavili 39-letnega voznika F. Š. iz okolice Brestanice, ki je vozil neregistriran avto brez vozniškega dovoljenja in pijan - napihal je kar 4,75 g/kg alkohola.
Naval Iračanov
POSAVJE - Skupina 18 Iračanov, starih od pet do 40 let, je 1. decembra ilegalno prestopila državno mejo preko reke Sotle, toda v smeri naselja Kapele sojih prijeli policisti. Podobno seje čez dva dni zgodilo še s petimi Iračani, ki so v Slovenijo prišli preko reke Sotle, izven naselja Jereslavec pa so jih našli naši policisti. Vse so po postopku vrnili na Hrvaško.
Marija Mikulan
je zadnje čase tarča čedalje večjega števila ilegalnih migrantov predvsem iz Vzhodne Evrope in Azije. Na mejnih prehodih promet potnikov raste od leta 1995 jn kar dvajset odstotkov vseh udeležencev prometnih nesreč v Posavju predstavljajo tujci. Letos so na PU Krško zabeležili 36 primerov nelegalnega vodenja tujcev čez državno mejo, s čimer so povezane velike vsote denarja, zoper 86 oseb pa so vložene kazenske ovadbe. “Ilegalci prinašajo posebne probleme - na poti do ciljne države vlamljajo, kradejo avtomobile, več je tihotapljenja, obstaja pa tudi možnost prenašanja nalezljivih bolezni, zato lahko za varnost ob meji tudi z obveščanjem veliko storijo prav prebivalci sami. Takšno sodelovanje je treba okrepiti na vseh področjih," je menil Molan.
Ena od teh možnosti je ustanovitev t.i. sosvetov za preventivo in partnerski odnos policije z lokalno skupnostjo, kar je mogoče po 21. členu Zakona o policiji. Kot je novost predstavila svetovalka ministra Marija Mikulan, v Sloveniji že deluje 48 takšnih posvetovalnih teles, ki so jih v večini ustanovile
Pešci naj bodo res vidni
Akcija Stopimo iz teme se nadaljuje - V Posavju en pešec izgubil življenje - Kaj lahko za varnost storijo pešci sami
KRŠKO - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS v teh dneh, ko je dan krajši in je vidljivost zaradi pogostega dežja in megle vse slabša, znova nadaljuje s septembra pričeto akcijo Stopimo iz teme, s katero opozarja učence v šolah, njihove starše in stare starše na uporabo kresničk in drugih odsevnih materialov, ki zagotavljajo večjo varnost pešcev.
Pešci so ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih in ogroženih kategorij udeležencev v cestnem prometu. Kljub sprejetju novega Zakona o varnosti cestnega prometa ni opazno bistveno zmanjšanje najhujših posledic pri pešcih. Poostrena zakonodaja, represivni in preventivni policijski ukrepi niso bistveno vplivali na varnost pešcev, ugotavljajo na PU Krško.
V devetih mesecih letošnjega leta je na cestah v Posavju en pešec izgu-
NASILJE. ZLORABA IN STAREJŠI LJUDJE - To je biI naslov učne delavnice, ki je pretekli konec tedna v organizaciji Gerontološkega društva Slovenije potekala na Otočcu. Pokazalo se je, da je tema aktualna, saj je po tujih raziskavah, po katerih naše dosti ne zaostajajo, v domačem okolju skorajda 4 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, ki so žrtve zlorab. "Točnega pregleda nad tem dogajanjem seveda ni, ponavadi pa govorimo o teoriji "ledene gore", kar pomeni, da vidimo le manjši del dogodkov in situacij, ko gre za zlorabo ali nasilje, večji del pa žal ostaja skrit, “je v uvodnem predavanju povedala predsednica društva Metka Pentek, dr. med. (na sliki spredaj). Udeležencem delavnice so predavali še drugi strokovnjaki, pa tudi sami so delali v skupinah in dvodnevno druženje nato zaključili z družabnim večerom. (Foto: L. Murn)
občine. Njihova naloga je posvetovalna in sicer za prenašanje informacij z ene na drugo stran, za zbiranje predlogov občanov, boljše obveščanje, ugotavljanje stališč javnosti o varnostnih razmerah itd. Svet bi imel stalne in nestalne člane, financiral pa bi se s strani ministrstva ali občinskega proračuna, lahko bi vsak prispeval pol. Kot je povedal Molan, je krška policija že dala pisno pobudo o ustanovitvi vsem trem posavskim občinam, ali se bodo odločile za takšen posvetovalen organ, pa zdaj še ni jasno.
L. MURN
Prijeli kriminalno združbo
LJUBLJANA - Slovenski kriminalistični in uniformirani policiji, ki jo koordinira Skupina tožilcev za posebne zadeve, je s pomočjo italijanskih in hrvaških varnostnih organov pretekli teden uspelo prijeti kriminalno združbo, ki se je že več let ukvarjala z ilegalnim vodenjem tujcev čez našo državo. Gre za 18 ljudi, ki naj bi jih vodil*sumljeni J. L.
V Metliki ukraden avto
METLIKA - 29. novembra dopoldne so policisti na mednarodnem mejnem prehodu ugotovili, da je osebni avto, znamke Audi A4, s katerim se je pripeljal bosanski državljan V. M., ukraden v Avstriji. Vozilo so zasegli, voznika pa pridržali.
POBRATENI JABUNSK! IN ZDINJSKI GASILCI-18 let staro Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Jablan in 21-letno PGD Ždinja vas sta svoje že dosedanje dobro sodelovanje v soboto, 2. decembra, potrdila na svojstven način - s slovesnim podpisom pobratenja (na sliki) v gostilni Pugelj. "Gre za podobna društva tako po letih kot po težavah, s katerimi se dandanes srečujejo gasilci, tako da še naprej upamo na dobro sodelovanje," sta menila Jože Drenik in Franci Rifelj, predsednika jablanskih in ždinjskih gasilcev, ter se podjetju Struktura, d.o.o., zahvalila za izdelavo listine o pobratenju. Dogodka so bili veseli tudi gostje: predsednik in poveljnik Gasilske zveze Novo mesto, Alojz Muhič in Tine Filip, poveljnik mirnopeškega občinskega gasilstva Jože Zoran in predsednik KS Otočec Andrej Blažič. Jablanski gasilci so na prapor ždinjskih gasilcev pripeli tudi spominski trak ter se nato poveselili pozno v noč. (Foto: L. Murn)
MLADI IN DROGE - Na okrogli mizi v cerkljanski vojašnici so gostom, ki jih je sprejel Stanislav Zlobko (na levi), vprašanja o drogah in zasvojenosti zastavljali tudi vojaki. (Foto: L. M.)
Zasvojenost težka, ker jemlje svobodo
V cerkljanski vojašnici pripravili okroglo mizo Mladi in droge - Odvisneži vse mlajši - Boj krške policije in tožilstva proti preprodajalcem - Preventiva: kakovostno življenje mladih
CERKLJE OB KRKI - Ne gre si več zatiskati oči, da se s problemi zasvojenosti z mamili ubadajo daleč nekje, v našem okolju pa ne. Zal postaja odstotek odvisnežev vse večji in starostna meja vse martjša. In tako, kot je to v družbi, je tudi med vojaki na služenju vojaškega roka. Kot prispevek k izboljšanju stanja je Vojašnica Cerklje ob Krki pretekli teden v okviru Tedna boja proti mamilom povabila na okroglo mizo z naslovom Mladi in droge.
bil življenje, štirje so dobili hude poškodbe, pet pa je bilo lažje poškodovanih. Pešci so bili desetkrat udeleženi v prometnih nesrečah, štirje sojih povzročili sami. Predvsem starejši pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov in tudi svojih napak. Na PU Krško zagotavljajo, da bodo v bodoče dosledno ukrepali zoper pešce, kršitelje cestno- prometnih predpisov, in zoper voznike, ki ogrožajo varnost pešcev. V prvih dneh decembra so policisti krških policijskih enot izvedli tudi preventivno akcijo Stopimo iz teme. Pešcem so delili zloženke z nasveti za varno udeležbo v cestnem prometu in kresničke, ki jih je prispevala Zavarovalnica Triglav, Območna enota Krško. Predvidene so tudi preventivne aktivnosti policistov v domovih za upokojence in v osnovnih šolah.
Kljub naporom policistov pa lahko za svojo varnost največ storijo pešci sami, in sicer tako, da hodijo po pločnikih ali peš poteh, kjer so zgrajene; po leyi strani cest, kjer pločniki niso zgrajeni tako, da pravočasno opazijo prihajajoča vozila; ponoči, v mraku in ob slabi vidljivosti (megla, sneženje, dež) pa naj uporabljajo svetla oblačila z odsevnimi površinami, kresničke ali luči. Starši otrok ter ožji sorodniki starejših oseb naj s svojimi zgledi, nasveti in opozorili skrbijo, da njihovi otroci, starši, dedki in babice ne bodo na cesti izpostavljeni nevarnostim in da s svojimi ravnanji ne bodo ogrožali drugih udeležencev v prometu. Vozniki pa lahko z veliko verjetnostjo pričakujejo slabo vidne pešce tudi na najmanj pričakovanih delih cest in ob najmanj pričakovanih urah, zato naj bodo pozorni in prilagodijo hitrost svojega vozila vremenskim in drugim razmeram na cesti,
L. M.
Kako je s problematiko drog v Posavju, se da vsaj malo razbrati iz podatkov Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog v Zdravstvenem domu Krško. Višja medicinska sestra Milka Kramerje povedala, da je trenutno na metadonskem programu 31 ljudi, gre zlasti za heroinske odvisneže, nekaj je odvisnih tudi od kokaina. Pogoj za zdravljenje je polnoletnost. Preko 60 pa jih prihaja na psihosocialno svetovanje, med njimi že tudi osnovnošolci. Pri onemogočanju ponudbe prepovedanih drog se trudi policija in po besedah višje inšpektorice PU Krško Sonje Molan so v letošnjem letu na tožilstvo podali 12 kazenskih ovadb po 196. čl. Kazenskega zakonika RS, in sicer zoper 20 oseb, ter 70 predlogov sodniku za prekrške zaradi posesti manjše količine mamil. V cestnem prometu so odredili 40 strokovnih pregledov in kar 16 voznikov je vozilo pod vplivom psihotropnih snovi, 24 pa jih je preizkus odklonilo. V Posavju so letos zasegli skoraj 10 kg konoplje, 187 teh sadik, 7 g hašiša, 7 kg kokaina, 2 kg heroina, 268 različnih tabletk, 70 pivnikov prepojenih z LSD ter več pripomočkov za uživanje mamil.
Tujec z orožjem
OBREŽJE - Pri carinski kontroli so delavci 30. novembra popoldne pri 27-letnem D. H. iz BiH našli skrito pištolo, znamke Crvena Zastava M-70, cal. 7,65 mm, 20 pripadajočih nabojev in dušilec zvoka. Osumljencu so odvzeli prostost, zoper njega pa je bila podana kazenska ovadba.
Motorist podlegel poškodbam
NOVO MESTO - 4. decembra je v novomeški bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl 46-letni F. Mr iz Dolgih Njiv pri Šentlovrencu. 24. novembra je bil udeležen v prometni nesreči, ko je padel s kolesom z motorjem.
“To je le vrh ledene gore, ker vlada med “dilerji” in odjemalci poseben odnos. Vsak dobi svoje in je tiho, zato ostaja marsikaj prikritega," je povedala Molanova. Okrožni državni tožilec iz Krškega Jože Zevnik je pojasnil, da tožilstvo preganja proizvodnjo in promet z mamili, ne pa uživalcev, saj gre tu za prekrške. Na tožilstvo dobijo vsako leto od deset do dvajset tovrstnih primerov. Zaradi bližine državne meje je ta problem še večji, saj gre pogosto za organizirane združbe preprodajalcev, toda kot je na nedavnem sestanku povedal direktor PU Krško Miha Molan, “so glavni posavski dilerji za zapahi".
Podpolkovnik 2/22 brigade 24. OKMB cerkljanske vojašnice Stanislav Zlobko je povedal, da se v vojski trudijo mlade fante usposobiti ne le vojaško, temveč jim skušajo čimveč ponuditi kot mladim osebnostim, ki na brezpotju lahko
Brežičan z orožjem
BREŽICE - Policisti so pri 42-let-nem S. R. iz okolice Brežic zasegli puško cal. 5,6 mm in pištolo cal. 6,35 mm, ki ju je imel brez ustreznih dovoljenj. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
zaidejo tudi v najrazličnejše odvisnosti. “Čas, ki ga poklanjamo mladim, ni nikoli izgubljen. Droge so problem, o katerem je treba govoriti in potrebnim nuditi pomoč." je dejal. Župnik Cerkelj ob Krki g. Anton Gnidovec pa je poudaril pomen smisla človekovega življenja. “Droga je beg in človek, ki je našel smisel življenja, je ne potrebuje." O psiholoških razlogih, zakaj mladi radi posegajo po drogah, sta spregovorili tudi socialna pedagoginja Biserka Čančer iz OS Dobova ter psihologinja Marjana Plavljanič iz Srednje tehnične šole Krško, ki sta kot ostali poudarili, da je treba mladim ponuditi kreativno preživljanje prostega časa, kjer se bodo lahko ustvarjalno izražali. Te možnosti pa nudi tudi Mladinski center Brežice, katerega dejavnosti sta predstavila vodja centra Patricija Čular in sodelavec Andrej Kerin.
L. MURN
Neprevidno
prehitevanje
Danes in jutri
“Poškodbe
notranjosti”
BREŽICE, NOVO MESTO - Pri Založbi Krtina je te dni izšla knjiga Poškodbe notranjosti z izpovedmi žensk, ki so doživele spolne zlorabe. Novo knjigo in pogovor o tem bo danes, v četrtek, 7. decembra, ob 18. uri v Knjižnici Brežice vodila in povezovala Vera Kozmik, jutri, v petek, 8. decembra, ob 16.30 pa v prostorih Gimnazije Novo mesto.
SOTESKA - 30-letni R. M. iz Novega mesta se je 23. novembra peljal po cesti iz Črnomlja proti Soteski. Ko je prehiteval kombinirano vozilo, je iz nasprotne strani pripeljal tovornjakar P. B. iz Kanižarice. R. M. je hitro zavil na desno stran vozišča, toda zaradi neprilagojene hitrosti je izgubil oblast nad vozilom. Prišlo je do trčenja in R. M. se je tako hudo poškodoval, da se zdravi v novomeški bolnišnici.
Ilegalca prepeljal z motorjem
BREŽICE - 29-letni hrvaški in slovenski državljan H. O. iz okolice Brežic se je 24. novembra dopoldne odpeljal z motornim kolesom v Zagreb, kjer je za plačilo naložil državljana Bangladeša in ga odpeljal v smeri naselja Grdanjci in Slovenske vasi, kjer sta ilegalno prestopila državno mejo. Na poti po hitri cesti proti Ljubljani so ju na Gmajni ustavili in izsledili policisti. Zoper H. O. je bil podan predlog sodniku za prekrške in kazenska ovadba, tujca pa so vrnili na Hrvaško.
NOVO MESTO
priključitev ISDN paketa
vrvični ISDN telefonski aparat Eurit 33
vključitev analognih terminalnih naprav
brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
priključitev ISDN paketa ISDN modem CD za dostop do interneta vrvični ISDN telefonski aparat Eurit 33
ISDN
modem
ISDN modem z dvema analognima vhodoma
dodatna slušalka s polnilcem za Eurit 133
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIS!
Za 6.000 tolarjev brezplačnih pogovorov. *
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79 940
07/33 79 941 faks:	07/33	22 282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Gor. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Trebnjem;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
■ POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
•   —~—  -------------------- -   ---
NISSAN VAS ŽE OBDARUJE!
S PAKETOM PRESENEČENJA, VREDNIM DO 450.000 SIT
Nissanovih modelov ponuja Nissan Adria od 10.11. do 20.12. neverjetna darila v vredndSHw50.000 SIT, pri nakupu originalne dodatne opreme in nadomestnih delov Nissan M, obiskovalcem naših servisov pa so na voljo brezplačni zimski preventivni pregledi.
MBSAH AMIA tfji.o.. Pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:/www.nissan.si Pooblaščena trgovca: SENICA Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
NI
XZ7r
Plačilni promet za pravne osebe
Preko računa pri naši banki ste vključeni v plačilni promet največje in najmočnejše banke v državi. V 200 poslovalnicah bančne skupine Nove Ljubljanske banke nudimo celovit in cenovno ugoden servis, tudi z elektronsko banko Proklik NLB in dnevno-nočnimi trezorji. Uspešno stojimo ob strani tako majhnim podjetnikom kot največjim gospodarskim družbam. Doma in v tujini. Zato izkoristite naše prednosti. Pri nas so vaše denarne zadeve v dobrin rokah.
Vsa pojasnila dobite pri poslovnih skrbnikih v banki.
Storitve so vam na volio tudi v bankah bančne skupine NLB: Banki Domžale, Koroški banki, Pomurski banki.
Banki Velenje, Banki Zasavje in v Dolenjski banki.
Rastimo skupaj.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
DOLENJSKI UST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje
Razlike so lahko velike: nekateri dajo več na besedo, drugi imajo raje virtualna potovanja, vsi pa vsak dan bolj potrebujemo dobre komunikacije. Paketi ISDN ostajajo najcenejša in najkrajša pot do priključka ISDN. le da smo jih prenovili tako. da smo odslci štirim paketom dodali paleto dodatne izbire, s katero si lahko sami prilagodite svoj ISDN. Zakn| bi kupovali več ali manj, kot v resnici potrebujete? Nacenejši paket odslej dobite že za 24.900 SIT. Od tu naprej izbirate sami.
Telekom Vi)
Slovenije	>\
priključitev ISDN paketa ISDN modem CD zn dostop do interneta brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
080 8000
HALO praznično zvonjenje.
Nove - nižje cene paketov Halo.
IMokia 3210
Srečno in veselo HALOfoniranje!
Vse navedene cene vključujejo DDV.
' POKLIČITE NAS: OSO 40 40 • OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si
priključitev ISDN paketa brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
vrvični ISDN telefonski aparat Eurit 33
www.telckom.si
Nasveti in brezplačne informacije na številki
INIokia SITO
* Za vse nove člane kluba Halo.
Novi salon pohištva v Mačkovcu pri Novem mestu!
Icrmolehnika salon pohištva, Mlinarska pot 1”, 8000 \ovo mesto, tel. (07) 39.12 -S-4-4. tav (O-) 1932 44ti delovni <as: 8.00 do 19.00, sobota: 8.00 do 12.00
PETINO MANJ ZA KURJAVO
JELOVICA
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foesterjeva 10, Novo mesto
IMAN4P
tatiitična agencija
f--------------------------------------------------------------------------------------N
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
^....~		i yrji,»r:itrmir.r.i	v<’
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_____________________________________________________________________	Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________________________________________________
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res ve|ja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:	Datum:	Podpis:
PRAVLJICA IN DOMIŠLJIJA
Pojdimo se potepat z domišljijo
Pogosto slišimo, da pravljica in naš čas ne gresta skupaj. Otroci imajo danes računalniške igrice, video kasete, pravljice pa so potisnjene na rob, kar ni prav. Pred dnevi mi je mama treh otrok v starosti do deset let potožila: “Zdi se mi, da njihovo otroštvo izginja pred televizijo. Televizija vse bolj odpravlja mejo med otroštvom in odraslostjo, razkriva vse skrivnosti. Knjiga jih odkriva, a otroci jih odklanjajo. Še pravljice jih več ne pritegnejo. To ni dobro.”
Ob njenih besedah sem pomislila na svoje delo v razredu. V učni proces sem vedno vnašala pravljico, potepali smo se z domišljijo.
Otrok v starosti do devetega leta razvija svojo domišljijo s pravljicami. Domišljija je pomembna, saj je ena od sestavin ustvarjalne osebnosti. Brez domišljije je izdelek neopazen, brez duše. Pravljica otroka poteši, čustveno in moralno. Iz nje črpa radost, lovi odmev nekega drugega sveta, besede imajo nov zven, prijetnejši pomen, v njih je upanje, ljubezen, so čustva.
Pri delu v razredu sem spoznala, da je pravljica primerna za vse učence. Pritegnila je tudi tiste, pri katerih je pozornost zelo nihala, za nekaj časa je pomirila razdražljive, ogrela in razgibala je učence, ki niso imeli zaupanja vase, ki so se težje govorno izražali. Sprostili so se, jezikovna zakovanost seje vse bolj drobila. Pravljica je postala njihovo “močno področje, ponudila jim je neskončno domišljijo, v njih je prebudila pravi mozaik občutij. Saj drži, da z zorenjem potegnejo črto pod pravljicami, sledi pa ostanejo. Kamrice otroštva. Ostati bi morale v vsakem otroštvu, pa tudi odrasli bi jih morali čutiti in kdaj pogledati v svet z otroškimi očmi. Tako so otroci bogatili svoje izražanje, aktivni in pasivni besedni zaklad, razvili govorne sposobnosti, znebili so se strahu pred govorjeno besedo in se naučili poslušati s srcem. Njihov doživljajski svet je čustveno obarvan. Ob pravljici so se rojevala svetla upanja, snov za sanjarjenje, za radost.
Prepričana sem, da so pravljice otrokom potrebne. To mi je potrdilo dolgoletno delo v razredu, predvsem v drugem. S pravljico smo se potepali v lepši svet, ki je izžareval svoj čar. To ni bil beg, saj smo se s potepanja vrnili sproščeni, vedri, pripravljeni na novo delo. Pravljica nam je približala naravo, odstirala nam je vrednote, ki vse bolj vodenijo.
Pripovedovanje in poslušanje pravljic je ena najlepših iger med otroki in odraslimi. Je igra brez igrač. Igra besed, podob, čustev, domišljije. Otroci so ob pripovedovanju srkali in sprejemali vase besede, stavke, njihovo zgradbo, zven besed in glasu, intonacijo. TUdi to je bogastvo.
Veliko vrednost so imele pravljice, ki so si jih otroci sami izmišljali. Pri tem seje razrasla njihova domišljija v izmišljanju besed, svobodni rabi jezika, svojevrstnih sestavkih. To jim pride še kako prav tudi kasneje na drugih področjih: ne bo v zagati, ne bo poznal besede “ne znam”. Omenila bi še nedokončano zgodbo, tj. zgodbo bez konca ali z več konci, ko so se otroci sami odločili, kako naj se konča. To je bila pobuda še za druge dejavnosti, tudi za likovno izražanje, saj je prav v risbah odraz njihovega notranjega doživljanja, za sproščenogibanje, za trdno povezanost z naravo.
Seveda je pomembno tudi, kako knjigo, pravljico, branje otroku približamo. Ustari-ti moramo vzdušje, da vse pričakujemo s čustveno napetostjo. Prav ta čas otroštva je kot dragocen napoj: nikoli ne izpuhti. Vse čase ga nosimo v sebi, v dobrem ali slabem. Obogatijo ga toplina doma, družina, ki se zna pogovarjati in prisluhniti njihovim drobnim stiskam, ki najde čas za pogovor, za skupno branje. Starši tako ohranjajo v sebi nekaj otroka in kamrico, kjer se v najrazličnejših odtenkih kaže otroštvo, otroci pa odnesejo s seboj prijetne spomine in doto -polno kamrico doživetij. V življenju bo potem najbrž manj križpotij in brezpotij, iz nje bo ves čas nekaj drselo, tudi ko se bodo dnevi pooblačili.
Otroštvo brez pravljic je kot pomlad brez cvetja. Pravljica neguje otroško domišljijo. Privlačna, polna čudes, neskončna je ta deželica Domišljija, čeprav je ni na nobenem zemljevidu. Tudi otroci in starši bi morali večkrat najti pot vanjo z veselim vzklikom: Pojdimo se potepat. Imela sem svojo pokrajino otroštva, svojo deželico domišljijo. Po tej pokrajini so se sprehajala pravljična bitja, junaki iz najljubših pravljic in zgodb, potok seje pogovarjal z vrbami, leteče preproge so bile vsakdanja stvar. Tu je bil vodnjak želja, vsaka želja se je izpolnila. V otroštvu lahko dosežemo vse, tudi zvezde na nebu. Da bi vsi otroci imeli svojo pokrajino otroštva, deželico Domišljijo! Kako bogata in polna bi bila njihova kamrica. Polna spominov, prijetnih utrinkov, bogata dota. Pregovor pravi: otroci so to, kar se iz njih naredi.
Tudi danes se rojevajo zgodbe s pravljičnim motivom. Zdi se mi, da so pravljice kot zlata zrnca. Z njimi se ponaša vsak narod, v njih je odsev preteklosti, je življenjska modrost, je upanje, vera v lepši čas. S pripovedovanjem, poslušanjem, z branjem jih bomo ohranjali. S tem pa bomo poglabljali tudi domišljijo, vsem je potrebna, le tako ohranjamo v sebi upanje, da bo svet nekoč bolj prijazen, prijateljski, človeški. Ko bomo besedo človek lahko pisali z veliko začetnico.	ANICA ZIDAR
DO 20. JANUARJA 2001
NAKUP OKEN s toplotno izolativnim steklom BREZ DOPLAČILA
BI1 spelo vam bo
TPV
CONT
DAN ODPRTIH VRAT V TPV-ju,
na Kandijski cesti 60, v soboto, 9. decembra 2000, od 9. do 12. ure.
Vabljeni!
Podjetje TPV s svojimi družbami želi vsem poslovnim partnerjem in kupcem Renaultovih vozil vesele božične praznike ter srečno in poslovno uspešno novo leto.
Hkrati bi vam radi sporočili, da smo denarna sredstva za novoletne voščilnice namenili za izgradnjo novega dializnega centra v Splošni bolnišnici Novo mesto.
TSB TPV BREŽICE TPV SUHOR
NOVO MESTO: tcl.,fax: (07) 332 34 44 , BREŽICE: tel.,fax: (07) 496 29 26, METLIKA: tel.,fax: (07) 305 87 16 BAVEX Trebnje, tel.,fax:(07)304 56 40, KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.. fax:(03)566 44 65
. Jelovica, lesna industrija, d.d„ Kidričeva 58,4220 Škofja Loka, Slovenija	HM
tel.:04/51 13 000, faks:04/51 34 261, e-mail: info@jelovica.si, www.jelovica.si
PRODAJNA MESTA:
So si Trebanjci zdaj opomogli?
Trebanjci med tednom za las ob točko na tekmi z drugouvrščenim Preventom, v soboto pa lahka zmaga nad Slovanom - Dobovčani in Ribničani praznih rok
Trebanjski rokometaši so sezono 2000/2001 začeli najslabše, kar nastopajo v prvi ligi, vendar zadnji dve tekmi dajeta upanje, da jim bo šlo v nadaljevanju bolje. Drugače je z Dobovo in predvsem z ribniškim Inlesom Rikom, ki tudi v 8. krogu proti Preventu oziroma Veliki Nedelji nista imela možnosti, da bi osvojila dragocene točke.
NOVOMEŠČANI SO 2E V DRUGI LIGI - Rokometaši Novega mesta so si v 8. krogu kvalifikacij za enotno drugo ligo z zmago s 28:26 nad vodilnim Svišem iz Ivančne Gorice že zagotovili vstop v drugo ligo, saj imajo pred ietrtouvrščenim moštvom neulovljivih 5 točk prednosti in se ta čas že pripravljajo za nastope v zahtevnejši konkurenci. Tekmovanje v enotni drugi slovenski rokometni ligi se bo začelo 20. januarja. Največ zadetkov za Novo mesto je na tekmi s Svišem dosegel Bruno Glaser (12), Rok Pungerčič pa se je izkazal s 5 zadetki. Črnomelj je v osmem krogu z 31:27 premagal kočevsko Grčo. Lestvica: I. Sviš 9, 2. Novo mesto 9, 3. Grosuplje 8, 4. Črnomelj 4, 5. Grča 2. (Foto: Marko Klinc)
Na Mirno goro
NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 9. decembra, pripravil planinski izlet na Mirno goro. Udeleženci izleta se bodo zbrali ob 6. uri na železniški postaji v Kandiji, vlak pa bo proti Semiču, odkoder se bodo planinci povzpeli na najvišji belokranjski vrh, odpeljal ob 6.45. Pohod bo vodil Peter Luzar, ki zbira prijave po telefonu 334 60 24 ali (031) 587 115.
Sredi tedna so Trebanjci odigrali preloženo tekmo 6. kroga s slovenjgraškim Preventom, ki je poleg Pivovarne Laško in Prul še neporažen in celjskim državnim prvakom dela družbo na vrhu lestvice. Trebanjci so začeli izvrstno in v prvem polčasu vodili s tremi ali štirimi goli razlike. Predvsem v obrambi se je poznalo, da sta se moštvu pridružila Blagoje-vič in Čopič, z učinkovitimi prodori pa seje izkazal tudi mladi Hribar. Čeprav so že na začetku drugega polčasa gostje izenačili na 17:17 in povedli s tremi goli razlike, se Trebanjci niso predali, zato jim je uspe-
Izdi nižjih košarkarskih lig
V vzhodni skupini druge košarkarske lige je Krško v 10. krogu v gosteh s 97:90 premagalo Janče in je n« lestvici drugo. Slabše gre Črnomaljcem in Kočevcem, ki igrajo v zahodni skupini druge lige. Črnomaljci so doma s 66:76 izgubili z Vipavo in so na lestvici osmi, zad-njeuvrščeni kočevski Snežnik pa je v 10. krogu doma doživel že deveti poraz v sezoni; s 84:58 ga je premagal Logatec. Mlado moštvo novomeške Krke Telekoma igra v tretji ligi v zahodi skupini II. kjer je s 7 zmagami in enim porazom na lestvici drugo, v 8. krogu pa so mladi Novomeščani doma z 68:58 premagali Borovnico 98.
Veber in Kapš na evropski pokal
NOVO MESTO - V sklopu slovenske mladinske reprezentance, ki bo 12. decembra nastopila na evropskem pokalu v krosu, bosta nastopila tudi dva tekača z našega konca, že uveljavljeni dolgoprogaš Borut Veber iz Sevnice in Novomeščan Miha Kapš. varovanec trenerja Roberta Dragana iz novomeške Krke Telekoma, ki je še do pred enim letom vadil skok v višino in tekmoval tudi v atletskem mnogoboju in se je teku na srednje proge posvetil šele na začetku minule sezone.
lo dvakrat izenačiti, možnost za izenačenje pa so imeli tudi tik pred koncem srečanja, a jim iz prostega strela 2 sekundi pred koncem pri izidu 25:26 ni uspelo doseči zadetka, očitno pa jim je dobra predstava med tednom dala krila in v soboto so brez težav s 37:29 ugnali ekipo Slovana.
Dobovčani se v soboto Preventu niso tako dobro upirali kot Trebanj-
ci med tednom, a so vsaj na začetku z bojevito in učinkovito igro favoriziranim gostom povzročili precej težav. Dobovčani so vodili s 4:1 in 6:3, gostje pa so izenačili šele 4 minute pred koncem polčasa, žal pa v drugem polčasu niso ponovili odlične igre iz prvega.
Čeprav izid tekme med Veliko Nedeljo in Inlesom (24:22) kaže drugače, Ribničani tudi tokrat niso imeli možnosti, da bi osvojili prvo točko. Rokpmetaši Velike Nedelje so po vodstvu s šestimi zadetki ob koncu popustili ter Ribničanom pustili izid znižati.
IV.
GRADIŠKA NISO MOGLI USTAVITI - Filip Gradišek je bi! na tekmi med Trimom in Preventom z osmimi zadetki prvi strelec svojega moštva in je gostom povzročal precej preglavic, vseeno pa to ni bilo dovolj, da bi točki ostali doma. (Foto: I. Vidmar)
Nevarne vode boja za obstanek
Novomeške odbojkarice vse bliže repu prvoligaške lestvice - Žužemberčani korakajo proti vrhu
TELOVADCI TRETJI V DRŽAVI - Mladi Novomeščani (od leve) Jan Pavlin, Andraž Muhič, Miha Smole, Jure Kastelic in Nejc Maričič so, kot je obljubil njihov trener Matjaž Ferkolj, na državnem prvenstvu v gimnastičnem mnogoboju v obveznih vajah I osvojili tretje mesto, četrti pa so bili Brežičani. Posamične medalje so si prislužili mladi telovadci iz Maribora in Ljubljane (Vič). Najbolje uvrščeni Novomeščan je bil Jure Kastelic na 12. mestu, najboljši Brežičan pa Jan Žnidaršič na H. mestu, sledili pa so jima: 13. Andraž Muhič (NM), 14. Sandi Roguljič (BR), 15. Nejc Maričič (NM) itd.
Novomeškim odbojkaricam ne gre in ne gre. Tekmo z neposrednimi tekmicami v boju za obstanek Formisem Bellom iz Miklavža so morale zaradi smučarskega sejma igrati že med tednom. Dobile so prvi niz, potem pa se jim je ustavilo in gosteje so povedle z 2:1. Ko je v četrtem nizu igra Novomeščank spet stekla, je kazalo, da bodo tekmo morda le rešile sebi v korist, a jim v skrajšanem petem nizu sreča ni bila naklonjena. Izguba dveh točk na tekmi z Miklavžčankami pa se jim že maščuje, saj so se zdaj znašle v krogu ekip, ki se bodo še ogorčeno borile za obstanek. V 10. krogu se bodo Novomeščanke v soboto, 9. decembra, doma pomerile z Ljutomerčan-kami. Te so Novomeščanke ugnale že na začetku sezone, zelo koristno pa bi bilo, če bi jim to uspelo tudi tokrat.
V drugi ligi so Žužemberčani z zmago s 3:1 v Škofji Loki zaplavali v “nevarne vode” boja za vrnitev v prvo ligo, od katere so se poslovili v minuli sezoni. Za drugouvrščenim Astecom Triglavom zdaj zaostajajo le točko. V soboto bodo doma igrali z zadnjeuvrščenimi Beltinci, zato se jim za nove točke ni bati.
Tudi Kočevkam gre v drugi ligi kar dobro. V 9. krogu so v gosteh s 3:1 premagale četrtouvrščeno drugo ekipo Ljubljane, na lestvici so sedme, le to, da se bodo v 10. krogu doma pomerile z vodilnim Solkanom, nekoliko kvari lepo podobo.
V zahodni skupini tretje lige so se Novomeščani veselili tretje zmage v sezoni, s 3:2 pa so v gosteh ugnali
Krka za konec na Lisco
NOVO MESTO - Planinska sekcija Krka bo v soboto, 16. decembra. pripravila zadnji planinski izlet v letošnjem letu na Lisco. Odhod avtobusa izpred tovarne zdravil Krka v Ločni bo ob 7. uri. Prijavite se lahko po telefonu 331 25 37 na oddelku za oddih in rekreacijo v Krki. Hoje bo za pet ur, cena izleta (prevoz in kosilo) pa znaša 4.500 tolarjev. Rok prijav je torek. 12. december.
Brezovico, na lestvici pa so sedmi, mesto za kočevskim Kovinarjem. Med dekleti je v zahodni skupini tretje lige Semič doma z 0:3 izgubil s Piranom, Črnomaljke so doma s 3:1 premagale drugo ekipo Nove Gorice, brestaniški Kostak Elmont pa je doma z 2:3 izgubil z drugouvrščeno mlado ekipo koprskega Kemiplasa. Črnomaljke so na lestvici četrte, Brestaničanke devete in Semičankc zadnje, dvanajste.
ROKOMET
I.	SRL, moški, 7. krog - TERMO : DOBOVA 27:27 (15:10); TERMO: Dolinar 4, Frelih 4, Jeras 4, Ražnatovič 6(1), Galof 4 itd.; DOBOVA: Medved, Djapo 7 (2), M. Urbanč, Plazar 2, Bogovič 2, Voglar 4, I. Deržič 1, D. Urbanč 3 (2), Alič 5, Kušič, Kranjčič 2, Supančič, S. Deržič, Stanec 1. Sedemmetrovke: Termo 2(1), Dobova 7 (4). Izključitve: Termo 16, Dobova 8 minut. Rdeči kartoni: S. Deržič (55.), I. Deržič (60.), Galof (60.).
SLOVAN: INLES RIKO 30:27 (12:11); SLOVAN: Martinc 7, Jelčič 9 (5), Natek 7; INLES RIKO: Grm, Ilc 5, M. Hojč 3, Špoljarič 3, Škaper 8, Zbačnik 1, Henigman 2, N. Hojč 5 (2), Merhar. Sedemmetrovke: Slovan 5 (5), Inles Riko 5 (3). Izključitve: Slovan 10, Inles Riko 14 minut. Rdeči karton: M. Hojč (59.).
GORENJE : TRIMO TREBNJE (sreda, 6. december)
8.	krog - VELIKA NEDELJA : INLES RIKO 24:22 (14:8); VELIKA NEDELJA: Bezjak 9 (2), Šoštarič 5 itd.; INLES RIKO: Grm, G. Ilc 6, M. Hojč, Špoljarič, Ivanec, Zbačnik, Henigman 3, N. Hojč 4 (2), Merh 1, Djukič, Škaper 5, Mihelič, J. Ilc 3. Sedemmetrovke: Velika Nedelja 2 (3), Inles Riko 2 (3). Izključitve: Velika Nedelja 8 minut, Inles Riko 6.
TRIMO TREBNJE: SLOVAN 37:29 (18:13); Osnovna šola Trebnje, gledalcev 200, sodnika: Romih in Nikolič (oba Krško). TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 6, Hribar 4, Mežnaršič 1 Kozomara, Radelj, Blagojevič, Šavrič 5, Zupančič, Likavec 6, Pekolj, Čopič 5, Gradišek 3, Lavrnič 7; SLOVAN: Papež 7 (2), Natek 6. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 0(0), Slovan 8(6). Izključitve: Trimo Trebnje 6, Slovan 6.
DOBOVA : PREVENT 22:32 (10:13); DOBOVA: Medved. Djapo 1, M. Urbanč, Plazar 3, Bogovič 1, Voglar 4, D. Urbanč 5, Al-jič, Kranjčič, S. Deržič 3, Kušič, Stanec 5, Supančič; PREVENT: Simonovič 7, Maksič 6, German 4, A. Leve 7 itd. Sedemmetrovke: Dobova 1 (0), Prevent 1 (0). Izključitve: Dobova 14 minut, Prevent 6.
Zaostala tekma 6. kroga: TRIMO TREBNJE: PREVENT 25:26 (14:12); Osnovna šola Trebnje, gledalcev 250, sodnika: Vodopivec in Krašnja (oba Ajdovščina); TREBNJE: Imperl, Šafarič 5 (1), Hribar 3, Mežnaršič I, Kozomara, Radelj, Blagojevič, Šavrič 2, Likavec 4 (3), Pekolj, Čopič 2, Gradišek 8, Lavrnič, Zupančič; PREVENT: Simonovič 3, Maksič 9 (4),
A.	Leve 4 itd. Sedemmetrovke: Trimo 5 4), Prevent 4 (4). Izključitve: Trimo 10 minut, Prevent 12.
Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 15, 2. Prevfent 15, 3. Mobitel Prule 67 14, 4. Gorenje 11, 5. Velika Nedelja 10, 6. Avtomikolič Rudar 8, 7. Termo 7, 8. Trimo Trebnje 6, 9. Slovan 5, 10. Dobova 2, 11. Pivka Perutninarstvo 1,
12. Inles Riko 0.
KOŠARKA
SKL Kolinska, 10. krog - KRKA TELEKOM: TRIGLAV 83:58 (18:12, 32:30, 57:39); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 600, sodnika: Vučkovič in Zaletelj (oba Ljubljana); KRKA TELEKOM: Anzulovič 8 (1:2), Jevtovič 7 (1:2), Dončič 7 (0:2), Davison 3 (1:2), Grum 23 (5:6), Drobnjak 6 (0:2), Ščekič 9 (3:4), Arapovič 16, Ivaškovič 4 (2:4); TRIGLAV: Stavrov 10 (2:2), Ožbolt 14 (1:4), Krejič 10 itd. Prosti meti: Krka Telekom 13:24, Triglav 10:18. Met za tri točke: Krka Telekom 4:14 (Grum 2, Dončič, Anzulovič), Triglav 6:21 (Stavrov 2, Zonik 2, Ožbolt, Primc). Osebne napake: Krka Telekom 20, Triglav 21. Pet osebnih: Troppan (40.).
Lestvica: 1. Krka Telekom 20, 2. Union Olimpija 19, 3. Geoplin Slovan 17,4. Pivovarna Laško 16, 5. Kraški zidar 16, 6. Rogla 14, 7. Savinjski Hopsi 14, 8. Kemoplast Alpos 13,9. Helios 13, 10. Triglav
13, 11. Loka kava 13, 12. Zagorje Banka Zasavje 12.
ODBOJKA
1. SOL, ženske, 8. krog - HIT NOVA GORICA : TPV NOVO MESTO 3:0 (23, 18, 16); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenče-va, Muhič, Vernig, Rajak, Žuži-njak, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Križ.
9. krog - TPV NOVO MESTO : FORM1S BELL MIKLAVŽ 2:3 (19,-22,-18, 18, -8). Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 27, 2. Ljubljana 21, 3. Kemiplas Koper 19, 4. HIT Nova Gorica 17, 5. B&L Utrip Šempeter 13, 6. ZM Ljutomer 12, 7. Formis Bell Miklavž 7, 8. TPV Novo mesto 6, 9. Venus Frupi ŠOU 6, 10. Eiektro-logistika Ptuj 4.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL za moške, 7. krog -RADGONA: KRKA 6:1, 8. krog - ETA PRESERJE : KRKA 3:6;
9. krog - KRKA: MAX! OLIMPIJA 1:6 (Kralj: Plohl 0:2, Hribar : Lasan 0:2, Horvat : Reflak 2:0, Hribar: Plohl 1:2, Kralj : Reflak 0:2, Horvat : Lasan 1:2, Horvat/ Hribar: Reflak/Plohl 1:2).
Lestvica: 1. ŽNTK Maribor 16,
2.	Maxi Olimpija 13, 3. Radgona 11, 4. Moravske Toplice Sobota
10, 5. Kerna Puconci 10, 6. Krka 9, 7. ERA Velenje 7, 8. Učila Križe 7, 9. ETA Preserje 5, 10. Radlje 2.
Krka bo prezimila na šestem mestu
V boju z lani najboljšima ekipama so novomeški namiznoteniški igralci iztržili dve točki - Spet na poti v Evropo in varni pred bojem za obstanek
NOVO MESTO - V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka so kljub šestemu mestu po jesenskem delu prvenstva zadovoljni. Minuli teden so se igralci namiznoteniškega kluba Krka pomerili z v lanski sezoni najboljšima ekipama v Sloveniji in osvojili pričakovani dve točki - v gosteh so premagali Preserce in doma izgubili z Olimpijo.
V četrtek so igrali v Preserju in domačine ugnali s 6:3. V uvodnih dvobojih sta Mitja Horvat in Marjan Hribar premagala Roglja in Zalarja, Kralj pa je izgubil s prvim možem preserske ekipe Sašem Ignjatovičem.
V drugem krogu sta Kralj in Horvat premagala Roglja in Zalarja, Hribar pa jepo pričakovanju izgubil z Ignjatovičem. V igri dvojic sta Hribar in Horvat ugnala Ignjatoviča in Roglja.
V zaključku srečanja je Ignjatovič z zmago nad Horvatom osvojil tretjo točko za svoje moštvo, Hribar pa je z zmago nad Rogljem novomeški vrsti zagotovil zmago.
Med veterani Derstvenšek
SEVNICA - Na veteranskem prvenstvu Sevnice v šahu za igralce nad 50. letom je v skupnem vrstnem redu 12 turnirjev zmagal Franc Derstvenšek (80 točk), drugo mesto je osvojil Martin Mirt (65) in tretje Rudi Prosenik z 58 točkami. Na decembrskem turnirju je zmagal Ludvik Cvirn nad Rudijem Šoperjem in Janezom Blasom.
V soboto so krkaši doma po pričakovanju izgubili z drugouvrščeno Olimpijo, edino točko za Krko pa je v dvoboju z Reflakom dosegel Mitja Horvat, medtem ko so imeli tekmeci Novomeščanov v dvobojih Hribar: Plohl in Horvat: Lasan ter v igri parov, kjer sta se Horvat in Hribar pomerila z Reflakom in Plohlom, v tretjem, odločilnem nizu tudi nekoliko več sreče.
V namiznoteniškem klubu Krka so po končanem jesenskem delu lige zadovoljni, čeprav so uvrščeni nekoliko nižje, kot so pričakovali, saj je Murska Sobota v zadnjem krogu v dvoboju z vodilnim Mariborom igra-
Fabjan podrl 462 kegljev
NOVO MESTO - V zaključnem delu veteranskega prvenstva Dolenjske v kegljanju je Novomeščan Rudi Fabjan s 462 podrtimi keglji zmagal v svoji kategoriji, v drugih skupinah veteranov pa so zmage slavili Rozi Flisar, Marija Zupančič, Cveta Veble, Ivica Galovič, Rudi Fabjan in Adi Štor. (N. G.)
la neodločeno in z osvojeno točko Krko potisnila na šesto mesto. Kljub temu se ni bati, da bi se Novomeščani tako kot lani spomladi do zadnjega borili za obstanek, z nekoliko več sreče pa bi jim prav lahko uspelo uvrstiti sem med najboljša štiri moštva, ki Slovenijo predstavljajo v evropskih klubskih tekmovanjih. Od drugega mesta Novomeščane po polovici rednega dela prvenstva ločijo štiri točke, od četrtega, ki še vodi v Evropo, pa ena sama točka, prav tako pa jih od predzadnjega mesta, ki bi ogrozilo njihov prvoligaški status, ločijo štiri točke.
I.	V.
Jure zmaguje z La Bambo
NOVO MESTO - Na prvem turnirju zimskega pokala v preskakovanju ovir je Novomeščan Jure Gru-bačevič na gradu Prestranek pri Postojni s kobilo La Bambo Optika Poljšak v kategoriji A2 - 1,10 m zmagal. Z istim konjem je v katekoriji L - 1,25 m z baražem 1,35 m osvojil tretje mesto in je v skupnem vrstnem redu pokala L drugi, v kategoriji Ma - 1,35 m z baražem 1,45 m pa je s Frankom osvojil sedmo mesto in je v skupnem vrstnem redu šesti,
Sedem Lukčevih plesalcev na svetovno prvenstvo
Pričakujejo dva nastopa v finalu
KRŠKO - Sedem plesalcev Posavskega plesnega kluba Lu-kec bo od petka, 8. decembra, do nedelje, 10. decembra, nastopalo na svetovnem prvenstvu v stepu v Riesi v Nemčiji. Na svetovno prvenstvo, kjer bodo nastopali v reprezentanci Slovenije, so se uvrstili z odličnimi nastopi na državnem prvenstvu, kjer je vseh sedem osvojilo naslove državnega prvaka. V Riesi bodo izmed Krčanov nastopili Luka Vodlan med pionirji posamezno, med člani posamezno bo nastopil Sebastijan Vodlan, med članicami posamezno Vesna Vučajnk, med članskimi pari Vesna Vučajnk skupaj z Jernejo Šauta in prav tako v članski konkurenci mala plesna skupina, ki jo bodo sestavljali Vesna Vučajnk, Jerneja Šauta, Mateja Radej, Josipa Fink, Tina Metelko in Sebastijan Vodlan.
V Lukcu so cilje svojih plesalcev določili že februarja. Načrtujejo, da bi se na svetovnem prvenstvu v dveh disciplinah uvrstili v finale, v eni pa v polfinale. Največ pričakujejo od Vesne Vučajnk med posameznicami, od pionirja Luke Vod-lana in od male plesne skupine.
I. V.
Rovan je dvignil precej prahu
V odprtem pismu županu in strokovnemu svetu je brežiški profesor predlagal ukinitev Zavoda za šport - Svet zavoda je na izredni seji skušal prepričati župana o nasprotnem ■ Župan pa ni rekel nič
BREŽICE - Odprto pismo, ki ga je brežiškemu županu Vladislavu Deržiču in članom novega občinskega strokovnega sveta za šport namenil spiritus agens brežiške atletike prof. Polde Rovan, objavil pa ga je Savaglas, je dvignil precej prahu. V pismu je prof. Rovan predlagal ukinitev Zavoda za šport, ki se je v torek, 28. novembra, odzval z izredno sejo sveta zavoda, na katerem so člani sveta na čelu s predsednikom Stanetom Radanovičem in direktorjem zavoda Cirilom Kolcšnikom župana, podžupanjo in novinarje poskusili prepričati, da Rovan ninia prav.
Brežiški zavod za šport obstaja pet let in skrbi za več športnih objektov v občini. Upravlja športni dvorani v Brežicah in Dobovi, nogometni štadion v Brežicah in telovadnico v bivšem domu JLA. Po Rovanovem mnenju naj bi bilo njegovo delovanje prevelik finančni zalogaj za občino, ki tako večino denarja, namenjenega športu, porabi za vzdrževanje objektov, za dejavnost športnih društev pa ga zmanjkuje. Brežiški zavod za šport je po njegovem mnenju
predvsem zavod za nogomet. Predlaga, naj ga ukinejo, z objekti pa naj upravljajo tisti, kijih uporabljajo, ter dodaja, da je strokovni svet v času, ko ga je vodil, delal uspešno na več področjih, le problemov v odnosih med Športno zvezo in Zavodom za šport mu ni uspelo rešiti.
Člani sveta Zavoda za šport so na izredni seji dokazovali, da je zavod najugodnejši in najboljši upravljavec športnih objektov v občini, kar so podprli z v primerjavi s slovenskim
Črnomaljci drugi
Z 9. krogom se je končal jesenski del prvenstva v slovenskih kegljaških ligah. Kegljavke črnomaljskega Rudarja so v zadnjem krogu igrale s trboveljskim Rudarjem 4:4 in bodo tekmovanje v drugem delu nadaljevale s petega mesta. Trebanjke so z 2:6 izgubile tekmo s Celjankami. V 3. ligi so Črnomaljci v zadnjem krogu s 7:1 premagali Poštarja in so osvojili 2. mesto, medtem ko so Novomeščani v Portorožu zmagali kar z 8:0. (N. G.)
SMUČARJI BREZ SNEGA IN BREZ POSLA - Prireditelji smučarskega sejma v novomeški športni dvorani, prizadevni člani smučarskega društva Krka Rog letos nimajo sreče, saj na okoliških hribih ni snega, zaradi tega pa je bil tudi posel na sejmu precej klavrn. Obiskovalcev je bilo za polovico manj kot prejšnja leta, rabljena smučarska oprema ni privabila veliko kupcev in so jo morali prodajalci odnesti domov, le trgovci z novo opremo so bili nekoliko bolj zadovoljni, saj je povpraševanje kupcev po novih kratkih oziroma tako imenovanih carving smučeh kar veliko. (Foto: 1. V.)
Ko mačke ni doma, miši plešejo
Po prvenstvenem odmoru košarkarji Krke Telekoma zelo slabo začeli tekmo s Triglavom ■ V drugem polčasu druga pesem - V soboto v ligi Kolinska še Savinjski Hopsi
NOVO MESTO - Košarke lačno novomeško občinstvo v soboto zvečer vse do tretje četrtine tekme med Krko Telekomom in desetouvrščenim kranjskim Triglavom ni moglo prepoznati svojih ljubljencev, ki jim z izjemo Sama Gruma nikakor ni uspelo zadeti obroča, z nenatančnimi meti na kranjski koš pa je prednjačil Saša Dončič, ki je v osmih poskusih le enkrat zadel koš.
Trener Pipan, ki mu med odmorom zaradi nastopov slovenske reprezentance, kjer je pomočnik trenerja Zrinskega, ni bilo dano nadzorovati svojih varovancev, je poskušal tok igre spremeniti s številnimi menjavami, tako da je na igrišče že jv prvem polčasu stopilo kar osem novomeških košarkarjev, a niti to ni pomagalo. Košarkarsko precej nespretni in telesno bistveno šibkejši nasprotniki iz Kranja so vseeno držali
korak z novomeškimi zvezdniki, ki so prvi polčas dobili z vsega dvema točkama razlike (32:30), takoj na začetku drugega polčasa pa so z zadetkom Jurija Stavrova celo izenačili na 32:32.
Očitno pa trener Pipan med polčasoma v garderobi ni bil tiho, ampak je svojim košarkarjem povedal, kar jim gre. Fantje so v nadaljevanju srečanja zaigrali kot se za državne prvake in suproligaše spodobi in tret-
Matjaž Smodiš osumljen uporabe prepovedanega nandrolona
Kontrolirali štiri Kinderjeve košarkarje - Matjaž mirno in čiste vesti čaka natančnejše izide preiskave
NOVO MESTO - Novomeški košarkarski as Matjaž Smodiš se je znašel na seznamu štirih košarkarjev bolonjskega Kinderja, ki so osumljeni jemanja prepovedanega nandrolona, v torkovi številki piše slovenski športni tednik Ekipa. Osumljeni so na osnovi protido-pinškega testa po tekmi italijanskega državnega prvenstva med "Kinderjem in Montepaschijem. Poleg Smodiša so med osumljenimi še Schonoccini, Andersen in Jarič. Če bi se v nadaljnjem postopku izkazalo, da so omenjeni košarkarji res uživali nandrolon, jim po novem italijanskem zakonu grozi zapor od treh mesecev do treh let in denarna kazen do približno 10 milijonov tolarjev.
Matjaž Smodiš je za naš časopis zaplet pojasnil podrobneje. Po tekmi z Montepaschijem so morali na dopinško kontrolo štirje ko-
šarkarji Kinderja, med njimi tudi on. V odvzetih vzorcih so našli nandrolon, vendar niso objavili, v čigavem vzorcu, zato je vodstvo Kinderja na novinarski konferenci objavilo imena vseh štirih igralcev, kateri izmed njih je bil na dopinškem testu zares pozitiven, pa bo po Matjaževih besedah znano v prihodnjih dneh.
Takoj ko je zvedel, da je bil nekdo izmed kontroliranih igralcev Kinderja dopingiran, seje Matjaž posvetoval s klubskimi zdravniki in strokovnjaki za prehrano, ki so mu zatrdili, da naj ne bi zaužil nič takega, kar bi vsebovalo prepovedani nandrolon, zato mirno in čiste vesti čaka natančnejše izide peiskave. Kar se tiče kazni, Matjaž pravi, da bi košarkarju, pri katerem so odkrili nandrolon, za določen čas prepovedali igrati v italijanski ligi. 1. VIDMAR
povprečjem zelo nizkimi cenami najema le-teh. Ukinitev zavoda so označili kot nesmiselno rešitev, saj se nihče od uporabnikov ali lastnikov ni izjasnil, če bi bil sploh pripravljen sam upravljati z objektom. Vendar argumenti članov sveta in direktorja zavoda župana očitno niso ganili, saj je razen začetnega pozdrava celo sejo molčal. V imenu občine se je s člani sveta pogovarjala podžupanja Milena Jesenko, ki se je vzdržala sodb v zvezi s problemom, saj vseh zadev v športu ne pozna dovolj podrobno, poudarila pa je, da bi morali najti rešitev, s katero bi bila zadovoljna večina športnikov in športnih delavcev, športni objekti pa morajo biti dobro vzdrževani in dostopni vsem, ki jih potrebujejo.
I. V.
Vsebinsko opredeliti delovanje Športne
zveze
SEVNICA - S tem, ko je poslovanje in upravljanje bazena v Sevnici prešlo na javno podjetje Komunala in ko Občina na podlagi razpisov neposredno financira delovanje športnih društev in klubov, je potrebno pred sprejetjem proračuna vsebinsko in operativno opredeliti delovanje Športne zveze Sevnica. O tem se je župan pogovarjal s predsednikom Športne zveze, Francem Ernestlom, ki bo s tajnikom Borutom Bizjakom in strokovnimi občinskimi sodelavci pripravil koncept delovanja za vnaprej.
Petrov, Smodiš in Štangelj
Po prvem tednu glasovanja so bralci Dolenjskega lista največ glasov namenili košarkarjema in kolesarju
NOVO MESTO - Naši bralci ste se na glasovanje za najbolj priljubljenega novomeškega športnika dobro odzvali in do torka na naše uredništvo poslali kar zajeten kupček glasovnic za najbolj priljubljenega novomeškega športnika. Svoje glasove ste namenili kar 18 športnikom. Po začasnih izidih vodita košarkarja Simon Petrov in Matjaž Smodiš, ki jima na vrhu lestvice priljubljenosti dela družbo kolesar Gorazd Štangelj. Po številu točk v drugo ligo priljubljenosti sodijo tajski boksar Gašper Cajnar, smučarski as Matjaž Vrhovnik, kolesarja Martin Derganc in Uroš Murn, atlet Jože Vrtačič, lokostrelec Tomaž Hod-nik, odbojkarica Jana Vernig in atletinja Katka Božič, ostali pa so zbrali le po nekaj točk. Glasujete lahko tudi še do konca tega tedna, saj bomo upoštevali vse glasovnice, ki jih bomo dobili do ponedeljka, 11. decembra.
GLASOVNICA
• Prireditev Športnik leča 2000 bo v ponedeljek, 11. decembra, v športni dvorani Marof ob 19. uri. Na prireditvi bodo predstavili vse novomeške športnike, ki so letos nastopali v dresih državne reprezentance ali osvojili naslov državnega prvaka. Posebna pozornost bo posvečena kandidatom za športnika leta, ki jih bodo ob koncu prireditve proglasili gostje, znani slovenski športniki oziroma športni delavci.
V zabavnem delu prireditve bo nastopal znani slovenski kantav-tor Adi Smolar, nastopila bo aer-obic show team jump skupina Mojce Borsan in Sašo Dukič v vlogi mame Manke, prireditev pa bo povezoval Jani Muhič, ki se bo med drugim pogovoril tudi s posebnim gostom večera, zmagovalcem Donave - plavalcem Marti-
nom Strelom.
I. V.
1. (5 točk)....................................................................
2. (3 točke)....................................................................
3. (1 točka)....................................................................
Ime in priimek.................................................................
Naslov..........................................................................
Na mesta od 1. do 3. zapišite tri športnice ali športnike, za katere menite, da so najboljši, jih najbolj poznate in najbolj cenite njihove dosežke. Med vami bomo izžrebali 20 glasovalcev, ki boste prejeli po dve vstopnici za zaključno prireditev Športnik leta 2000, ki bo 11. decembra v novomeški športni dvorani Marof. Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Germova 4, 8000 Novo mesto, najkasneje do sobote, 9. decembra.
Kako kratke so lahko nove smuči?
Novomeški trener in vodja Fischerjeve tekmovalne službe pojasnjuje nova pravila pri izbiri dolžine smuči - Poškodb kolenskih vezi več le pri tekmovalcih
jo četrtino dobili z delnim izidom 25:7, tekma pa je bila s tem odločena. V tretji četrtini je v igro prvič v novi sezoni stopil tudi med novomeškimi ljubitelji košarke zelo priljubljeni Dejan Jevtovič, kije do konca srečanja dosegel sedem točk. Danes bo Krka igrala tekmo supro-lige z vodilnim Maccabijem, v soboto pa jih na Polzeli čaka še zadnje moštvo lige Kolinska, ki ga v novi sezoni še niso premagali, Savinjski Hopsi.
Po tekmi je trener Pipan nenatančne mete svojih varovancev opravičil s tem, da so v njegovi odsotnosti veliko vadili za moč in tako izgubili občutek za met, svoje pa je dodalo tudi nešportno življenje, ki so si ga v trenerjevi odsotnosti privoščili nekateri igralci, vendar o tem trener Pipan v svojih izjavah po tekmi ni govoril. Eden izmed nekdanjih novomeških košarkarjev je po prvem polčasu, v katerem se je od Novomeščanov izkazal le reprezentant Samo Grum, pripomnil, da bo moral Pipan drugič v reprezentanco vzeti kar celo Krkino moštvo. ^ ^
Blas in Cvirn med seniorji
SEVNICA - Starejši sevniški ša-histi so minuli četrtek in petek nastopili na državnem šahovskem prvenstvu seniorjev (nad 60. letom starosti). Nastopilo je 27 posameznikov, med katerimi sta Sevničana Janez Blas in Rudi Cvirn osvojila 12. oziroma 13. mesto. Poleg tega je bil Janez Blas najbolje uvrščeni drugo-kategornik, oba pa sta premagala kar pet mojstrskih kandidatov in dva prvokategornika.
Razvoj sodobnih alpskih smuči je v zadnjem času doživel dobesedno revolucionarne spremembe. Pojav smuči z izjemno poudarjenim stranskim lokom je na glavo obrnil vsa pravila o primerni dolžini smuči, prav tako pa se je precej spremenila tudi tehnika smučanja. Če je pred 31) leti veljalo pravilo, da morajo smuči segati do zapestja nad glavo iztegnjene roke, danes velja, da morajo biti smuči precej krajše od smučarja, ali pa tudi ne. Značilnosti in primerno dolžino novih smuči je pojasnil trener novomeških smučarjev in vodja Fischerjeve tekmovalne službe Gregor Koprivnik.
Klasične smuči so čez noč izginile s trga športne opreme, zamenjale pa so jih tako imenovane carving in polcarving smuči. Prave carving smuči za odrasle so dolge med 150 in 160 cm, zanje pa je značilen izjemno velik stranski lok z radijem do J4 m. Tehnika smučanja s takimi smučmi se precej razlikuje od klasične smučarske tehnike, poleg tega pa se pri teh smučeh praviloma ne uporablja palic. Kljub temu, da so carving smuči na trgu že nekaj let, se smučarji zanje ne odločajo ravno množično, drugače pa je s polcarving smučmi, ki jih zadnji dve leti brez izjeme uporabljajo tudi vsi tekmovalci v slalomu in veleslalomu.
Prodor polcarving smuči v tekmovalno smučanje je po eni strani bistveno skrajšal dolžino smuči in prepričal tudi večino rekreativnih smučarjev, mednarodna smučarska zveza pa je vmes posegla z omejitvami. Tako slalomske smuči ne smejo biti krajše od 150 cm, večina tekmovalcev pa uporablja od 170 do 180 cm dolge smuči (ženske od 155 do 165 cm). V veleslalomu, kjer so hitrosti večje, je omejen radij stranskega loka na 21 m, tekmovalci pa uporabljajo od 186 do 196 cm dolge smuči (ženske od 184 do 191 cm).
Za rekreativno smučanje so pravila o izbiri dolžine smuči nekoliko drugačna. Začetnik naj bi izbral tako dolge smuči, kot je visok, morda za kakšen centimeter krajše, otrokom pa naj bi smuči segale do ust. Za tiste, ki že obvladajo vijuganje na srednje strmih smučiščih, velja, da naj bi imeli približno tako dolge smuči, kot
so visoki, kar velja za odrasle in otroke, medtem ko naj bi dobrim smučarjem smuči segale do 10 cm čez glavo. Za dobro se to izkaže predvsem pri daljših zavojih in nekoliko večjih hitrostih, saj je daljša smučka precej bolj mirna od krajše. Dobro je pod vezi podložiti posebno ploščo, ki pomaga, da smučar z manjšim potiskom kolena v smer zavoja doseže, da smučko nastavi na robnik in zareže zavoj.
Posledica uporabe novih carving in polcarving smuči naj bi bile tudi poškodbe kolenskih vezi, kar pa po mnenju Gregorja Koprivnika velja le za tekmovalce, pri katerih so sile, ki v zavoju delujejo na koleno bistveno večje kot pri rekreativcih, ki v takem
* Omenjene dolžine veljajo le za nove polcarving smuči, ne pa za klasične. Kdor se odloči, da se bo opremil z rabljenimi smučmi, mora pri izbiri upoštevati stara pravila. Pri rabljenih smučeh nova pravila nikakor ne pridejo v poštev, uporaba prekratkih smuči pa je lahko zelo nevarna.
primeru popustijo in zavoja ne zarežejo do konca, tekmovalec pa kljub vsemu vztraja in vezi popustijo.
I. V.
I KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
m
NASVET STROKOVNJAKA - Vodja Fischerjeve tekmovalne službe, novomeški trener Gregor Koprivnik, zatrjuje, da so prodajalci dobro seznanjeni z novostmi in lahko kupcem praviloma dobro svetujejo. Tako domači Elan kot uvozniki tujih znamk smuči skrbijo za izobraževanje prodajalcev, pri izbiri smuči pa se lahko kupci obrnejo tudi na izkušene učitelje smučanja. Gregor Koprivnik (desno) je prodajalcu trgovine Alp šport Andreju Mazovcu takole zaupa! še nekaj skrivnosti v zvezi z novimi smučmi znamke Fischer, kijih k nam uvaža trebanjsko podjetje Vita, uporablja pa jih večina mladih tekmovalcev pri nas. (Foto: I. V.)
Izšla prva številka Ribniškega zbornika
Začetek sistematičnega raziskovanja in objavljanja ribniške zgodovine in sodobnosti - Prvo številko posvetili Antonu Skubicu
RIBNICA - V letošnjem letu kulture so v Ribnici pripravili vrsto prireditev v počastitev spomina na najznamenitejšega učenca ribniške šole, dr. Franceta Prešerna. Zadnja iz tega niza je bila to nedeljo v Miklovi hiši predstavitev prvega Ribniškega zbornika, ki gaje izdala in založila v nakladi 700 izvodov ribniška občina ob 60-letnici smrti dekana Antona Skubica (1876-1940).
V povabilu Miklove hiše na predstavitev zbornika so zapisali, da se v letošnjem letu, ki ga je Slovenija posvetila spominu na velikana slovenske kulture, dr. Franceta Prešerna, Ribnica poleg Prešerna spominja tudi ribniškega dekana in zgodovinarja Antona Skubica. 5. januarja letos je namreč minilo 60 let od njegove nenadne smrti. Zato so minulo nedeljo, ko je minilo natanko 200 let od Prešernovega rojstva, posvetili tako Prešernu kot Skubicu, ter tako, kot so še zapisali, v Ribnici zaključili letošnje spominsko leto.
V zadnjih nekaj letih so se v Ribnici dostojno oddolžili spominu na akademskega kiparja Franceta Goršeta, jezikoslovca patra Stanislava Škrabca ter zgodovinarja dr. Metoda Mikuža, še pred iztekom letošnjega leta, ki je bil v znamenju Prešerna, pa so se želeli primerno oddolžiti tudi dolgoletnemu ribniškemu dekanu Antonu Skubicu, ki je bil prvi, ki je sistematično raziskal in obdelal ribniško zgodovino. To delo je ob 100-letnici njegovega rojstva izšlo v Argentini pod naslovom Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Kot je povedal prof. Janez Debeljak ob zaključku predstavitve zbornika, so Skubica spoštovali vsi, tudi njegovi nasprotniki. To spoštovanje pa so
Županov sklad za štipendije
VELIKE LAŠČE - Župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek je lani ustanovil Županov sklad, ki je namenjen štipendiranju in enkratni denarni pomoči dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin. Na razpis je za to šolsko leto prispelo 11 vlog (lani 8), kar dokazuje, da je delo sklada zaživelo. Tako je sklad konec novembra podelil dve štipendiji in sedem enkratnih denarnih pomoči, kriterija pri izbiri pa sta bila socialno stanje in učni uspeh. V sklad redno priteka del županove plače ter polovica sejnin občinskih ^svetnikov Joška Aheca in Matjaža Grudna, nekaj prispevajo pokrovitelji, del pa je zbran z dvema dobrodelnima prireditvama, koncertom in plesom. Za to šolsko leto se je nabralo okoli 500.000 tolarjev. V začetku naslednjega leta župan načrtuje zbiranje sredstev z dobrodelnim plesom za naslednje šolsko leto ter se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali skladu in s tem velikolaškim dijakom in študentom.
B.	Ž.
mu javno izkazali tudi 60 let po njegovi smrti z izdajo zbornika, ki je posvečen njegovemu življenju in delu. Prav ta zbornik pa naj bi tudi pomenil, kot je zapisal v njegovem predgovoru ribniški župan Jože Tanko, začetek sistematičnega raziskovanja in objavljanja ne samo ribniške zgodovine, ampak tudi sodobnosti. V zborniku naj bi
namreč vsako leto obdelali eno izbrano temo, pri čemer za prihodnje leto razmišljajo, da bi bilo to čarovništvo. Tako kot 1. ribniški zbornik, ki so ga številnemu zbranemu občinstvu predstavili v nedeljo, pa naj bi tudi v bodoče prispevke za zbornik prispevali predvsem domači, ribniški avtorji.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PREDSTAVITEV ZBORNIKA - I. ribniški zbornik so v veliki večini predstavili sami avtorji prispevkov, ki so v zborniku predstavili ne le življenje in delo dekana Skubica, marveč tudi čas, v katerem je živet, in takratno življenje. (Foto: M. L.-S.)
Rekreacija in dodatek
Delavec z nizko plačo si kot upokojenec težko privošči še rekreacijo
Seznanili bodo dr. Petrinovo
SEVNICA - V Sevnici so se sestali člani strokovne skupine Posavja za izgradnjo HE na Spodnji Savi. Dogovarjali so se o zahtevah Posavja, ki naj bi bile vključene v koncesijsko pogodbo med Vlado RS in koncesionarjem. Pripravili bodo tudi pregled aktivnosti v zadnjem obdobju in z njimi seznanili novo ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin. Ta se je v času svojega prejšnjega mandata dodobra seznanila s prizadevanji Posavja in jih podpirala, zato Posavci upajo, da bodo lahko medsebojno sodelovanje še okrepili. Seveda pa je predpogoj za uspeh enotnost regije pri njenih zahtevah in v stikih z različnimi ustanovami in posamezniki.
Proza 2000
NOVO MESTO - Založba Goga vabi mlade in manj mlade, predvsem pa ustvarjalne pisce proze k sodelovanju. Prispevke v natisnjeni in spiralo vezani obliki pošljite do 31. januarja 2001 na naslov: Založba Goga, Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto, s pripisom Proza 2000. Najboljša dela bo založba izdala v knjigi.
Zaposlen sem bil v različnih podjetjih in dobivali smo regres, kije bil odmerjen na različne načine. V Loteriji Slovenije je bilo še najbolj pravično urejeno, koliko naj pripada direktorju in koliko snažilki, ko je slednja dobila trikrat več od direktorja.
Vsi, ki smo zaposleni, dobivamo dodatek za rekreacijo. Ta je večji za tiste, ki prejemajo pokojnino pod 50 tisoč tolarjev, kar je tudi prav. Ni pa prav, da smo vsi ostali v enem loncu. Tisti, ki ima pokojnino 150 tisoč tolarjev ali še več, je imel tudi osebni dohodek večji od mnogih. Že takrat si je lahko s prejemki kupil motorni čoln, jahto, zgradili so mu stanovanjsko hišo in vikend na morju ali v okolici Martuljka, nakupil si je opremo za podvodno ribarjenje in smučarsko opremo zase in za družino. Taki dodatek za rekreacijo porabijo le za gorivo za avto ali letalsko karto za Karibe. Kaj pa ostali z manjšo pokojnino in v času zaposlenosti z manjšo plačo? Kako naj ti najbolje obrnejo dodatek za rekreacijo?
Kot udeleženec olimpijskih tekov sem že dobil nekaj majic, hlačk ne delijo nikjer. Cena copat je zelo vi-
Decembrski možje
Decembra se zvrsti parada: prihajajo možje - prikazni:
Miklavž, kot sama božja gnada, Božiček, kol trgovčeva razvada, in dedek Mraz, otrokom zadnja nada, da bodo jim, možje sicer prijazni, prinesli, kar bi deca srčno rada. Pozabljene obetane šo kazni, precenjena obljubljena nagrada: če drugim, tudi našemu pripada!
Pa kaj potem, če bodo žepi prazni, pomembno je, da smo bili opazni! JANEZ JESTOVSKI, december 2000
Pobuda poslanca Kelemine
BLANCA - Poslanec Branko Kelemina (SDS) je sevniškemu županu in predsedniku pokrajine Posavje v ustanavljanju Kristijanu Jancu poslal pisno pobudo, da prevzame "aktivnosti za pripravo in izvedbo programa aktivnosti nosilcev političnih in drugih funkcij v regiji Posavje v naslednjem obdobju”. Kelemina meni, da bi morali politiki in drugi nosilci funkcij iz Posavja za to bodočo pokrajino bolj strniti vrste, da bi poskrbeli za usklajen in načrten dolgoročni razvoj te regije. Poslanec Kelemina se zavzema, da bi strnili moči zlasti za projekte pri sprejetju zakona o pokrajinah, pri izgradnji spodnjesavske verige elektrarn, pri oblikovanju regionalne razvojne agencije, pri izgradnji čistilnih naprav Sevnice, Krškega in Brežic, za odlagališče komunalnih odpadkov, pri izgradnji avtocestnega programa in pri uresničitvi projekta rente iz krške nuklearke za celotno Posavje. Vsi ti in drugi projekti zahtevajo izredno široko področje delovanja različnih strokovnjakov in institucij, vsega tega pa zato ne more opraviti posameznik. Po Keleminovem prepričanju pa so sposobni to optimalno opraviti vsi skupaj v Posavju z “načrtovanjem in korektnimi zadolžitvami.”
soka, pa še nekaj je treba obleči, če je vreme slabo. Ce se športne prireditve aktivno udeležijo še preostali člani družine, so stroški udeležbe še večji.
Pri društvih upokojencev organizirajo izlete in če imaš denar, se izleta udeležiš, če ne, se rekreiraš na domači zemlji. Zadnjega v mesecu dobi gospod 250 tisoč tolarjev pokojnine, a nekdanji delavec 66 tisoč. Oba dobita v avgustu dodatek za rekreacijo; prvi odleti, drugi ostane doma. Predlagalci in razpravljalci o pokojninski reformi bi zato lahko naredili reformo pri dodatku za rekreacijo, dali naj bi tistim, ki so potrebni rekreacije in vzeli tistim, ki so se dovolj rekreirali že v času zaposlitve.
ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3/a Leskovec pri Krškem
Jalove naložbe
V govoru ob občinskem prazniku se je metliški gospod župan med drugim razgovoril tudi o naložbah. Verjetno je hoteI nehote odgovoriti šankarskim nergačem, ki blebetajo, da se v občini za časa njegovega županovanja gradi premalo ali skoraj nič. Za zgled mu mečejo pod noge Črnomelj, češ da je zadnjih nekaj let doživel pravi gradbeni razcvet in da je krepko prekosil Metliko, ki postaja počasi, a zanesljivo zaspana in dolgočasna vas. Tako je Drago-van povedal, da dograjujejo Metličani osnovno šolo, da bi tako odpravili izmenski pouk, da so s pomočjo državnega cvenka prekriti grajsko streho v Metliki in Gradcu ter tako poskrbeli za nove podstrešne prostore oziroma za to, da poslopji ne bi propadali, da sta bili v občini zgrajeni mrliški vežici, da je dobita novo kritino stavba osnovne šole v Podzemlju, da je skopanih nekaj sto metrov jarkov za vodovod na Jugorju, da je bilo preplastenih kar nekaj dotrajanih cest, da so delno obnovili metliški kulturni dom, da gledalstvo ne bo od mrazu šklepetalo med predstavami z zobmi in protezami, da je bito zamenjanih nekaj žarnic javne razsvetljave, da so pripravljeni projekti za posodobitev Cankarjeve ceste, da izdelujejo študijo o oživitvi starega mestnega jedra, ki je opustelo, ker se je državna uprava preselila v novi del kraja in še bi se kaj našlo.
Bogat menu, ni kaj. Toda kot vse zadeve na tem svetu ima tudi napako, ki jo še najlaže prepoznamo v stavku, pogostokrat krožečem med ljudmi: Dragovan bo dedec takrat," pravi njegova opozicija, "ko bo slavnostno položil temeljni kamen za novo proizvodno halo. Vse naštete naložbe žrejo denar, namesto da bi ga ustvarjale."
To pa je že povsem druga popevka.
TONI GAŠPERIČ
Ljubljansko pismo
Do stanovanj (tudi) z varčevanjem*
V Ljubljani so najdražja
LJUBLJANA - Kot vemo, je Stanovanjski sklad RS 11. novembra v dnevnem tisku objavil poziv varčevalcem za sklepanje dolgoročnih pogodb o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Sklepanje pogodb se je začelo 27. novembra v petnajstih izbranih bankah. Kdor se je odločil za tako varčevanje, je lahko izbiral med pet- ali desetletno pogodbo. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11 tisoč tolarjev.
Letne obrestne mere za vplačila se bodo gibale od 1,65 odstotka za petletno, do Meh odstotkov za desetletno varčevanje. Varčevalci bodo vsako leto, kot spodbudo za dolgoročno varčevanje, prejeli še državno premijo v višini enega mesečnega obroka (za petletno varčevanje) oziroma 1,25 mesečnega obroka za desetletno varčevanje. Posojilo bo mogoče porabiti samo za nakup, obnovo in prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše, za gradnjo hiše, nakup zemljišča, plačilo stroškov v zvezi s stavbnim zemljiščem in poplačilo že najetih posojil. Za najem posojila se bo moral varčevalec odločiti v letu dni po izteku varčevanja, pravico do posojila pa bo lahko prenesel tudi na zakonca, otroke ali vnuke. Ob upoštevanju teh in še drugih vabljivih propagandnih sporočil javnosti se je moralo zgoditi, kar se je zgodilo: varčevalnih lotov je v vseh bankah zmanjkalo že prvi dan sklepanja pogodb. Ponekod so potencialni varčevalci čakali pred bančnimi vrati že sredi noči, množično pa zgodaj zjutraj.
Glede na to. da v iztekajočem se tisočletju na tisoče ljudi še vedno prebiva v neprimernih stanovanjih, pogosto celo brez sanitarij, in čaka na primerno stanovanje, veliko zanimanje za varčevanje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme ne preseneča. Stanovanj je namreč že leta kar nekajkrat manj, kot je čakajočih na streho nad glavo. In zakaj je tako?
Zdi se, da gradnja najemnih stanovanj v državi ne zanima nikogar več, razen tistih, ki jim streha nad glavo pomeni začetek novega življenja. V devetih letih je bilo zgrajenih le 2050 najemnih neprofitnih stanovanj, socialnih stanovanj pa še manj. Po podatkih ministrstva za okolje in prostorje v Sloveniji v lasti občin skupaj 23.652 najemnih stanovanj, kar predstavlja pičle tri odstotke vseh stanovanj. V razvitih državah, ki naj bi se jim bližali, pa imajo 25 do 58 odstotkov najemnih stanovanj.
Pa tudi cene stanovanj vztrajno naraščajo. Povprečna cena stanovanj, ki sojih dogradili v prvi polovici letošnjega leta, je znašala 253.470 tolarjev za kvadratni meter, kar je 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V Ljubljani naj bi se povprečne cene stanovanj v tretjem letošnjem četrtletju ustalile in če bo tako tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta, bo letošnje leto prvo po letu 1995, ko v slovenski prestolnici cene stanovanj niso naraščale. Do zdaj seje cena stanovanj vsako leto povečevala za 200 do 300 nemškilT mark na kvadratni meter. Povprečna cena stanovanja v Ljubljani je ta čas med 2500 in 3000 DEM za kvadratni meter. Le nekaj nižje so na južnem Primorskem in na Gorenjskem. Cene stanovanj v drugih regijah so dokaj izenačene in precej nižje, saj se gibljejo od tisoč do 1600 DEM za kvadratni meter. Prav v vseh regijah pa dosegajo najvišjo ceno garsonjere.
VINKO BLATNIK
FANTJE Z VASI - Fantje z vasi, sedem ljudskih pevcev iz okolice Škocjana in Bučke, so v petek zvečer v polni dvorani Lužarjeve gostilne v Škocjanu predstavili svojo novo kaseto Stoji tam hiša, s slamo krita. To je že njihova tretja kaseta v zadnjih treh letih, na kateri je 15 pesmi, ki jih Fantje z vasi pojejo na star ljudski način. Zbirajo, ohranjajo in pojejo tudi take pesmi, ki jih današnji rod sploh ne pozna več in marsikatero so oteli pozabi. Letos so Fantje z vasi nastopili že 55-krat, in to po vsej Sloveniji. Tudi za prihodnje leto načrtujejo izdajo nove kasete. V petek zvečer so poteg njih nastopili še Fantje s Preske, pet ljudskih pevcev s Preske nad Boštanjem. (Foto: A. B.)
RAČUNALNIKI ZA OŠ DRAGOTINA KETTEJA - Novomeška Osnovna šola Dragotina Ketteja je v torek, 5. decembra, kot 13. slovenska šola dobila računalnike v okviru širše družbene akcije, imenovane 8netK (Osemnetka), s katero je pred tremi tedni začela družba Mobitel. Šola s prilagojenim programom je tako bogatejša za štiri računalnike, ki bodo ob že sedanjih štirih gotovo spodbudili računalniško opismenjevanje njihovih učencev, kar je tudi osnovni namen Mobitelove akcije. En računalnik so namenili učiteljem šole, drugi bo prostor našeI v šolski knjižnici, dva pa neposredno pri učencih, in sicer v likovni učilnici ter v učilnici kombiniranega /. in 2. razreda. Krajšo slovesnost so z nastopi popestrili učenci šole, pogodbo o predaji pa sta podpisala ravnateljica šole Breda Oklešen in direktor komercialnega področja v Mobitelu Belizar Keršič (na sliki). (Foto: M. Žnidaršič)
PRIZNANJA IN PLAKETE BOLNIŠNICE - Na srečanju delavcev Splošne bolnišnice Novo mesto, ki je bilo L decembra v Kulturnem centru Janeza Trdine, so podelili priznanja in plakete za leto 2000. Tako je priznanja za 10-, 20- in 30-letno delo prejelo okoli 80 jubilantov, plakete za izjemen prispevek pa: Marija Gregorčič Kožuh, dr. med, za strokovnost in razvoj oftalmologije v bolnišnici, višja medicinska sestra Zdenka Dolšek za večletno uspešno in predano delo na strokovnem področju, družina Plut z Mladice pri Semiču v zahvalo za humanitarni prispevek bolnišnici, specialist internist Milivoj Piletič, dr. med., za prispevek k visoki strokovnosti in dvigu kakovosti v obravnavi diabetičnih bolnikov ter srednja medicinska sestra Marija Šter za skrbno in predano delo s kirurškimi bolniki. Slovesnost je obogatil nastop Mojce Partljič z monokomedijo Čistilka Marija in pevec Nace Junkar. (Tekst: M. Ž., foto: M. Klinc)
ŠPORTNIKI PA TAK! - Nedavno se je v športni dvorani v Metliki začela občinska liga v malem nogometu. A nogometaši bi se očitno, če le ne bi bilo stopnic, najraje z avtomobili pripeljali kar v telovadnico. Kako naj si sicer razložimo, da s svojimi jeklenimi konjički dobesedno zaparkirajo del Trdinove ceste, pločnik ob njej, drug drugega in še kakšen dovoz hkrati, da se le pripeljejo čim bližje igrišču. Da o tem, kakšna je ob tem prometna varnost na Trdinovi poti, ne zgubljamo besed. Prav tako kot tudi ne o tem, da je te dobrih sto metrov od športne dvorane parkirišče za nekaj deset avtomobilov, ki pa je ob gneči na fotografiji ostalo prazno, čeprav športnikom za ogrevanje ne bi škodil kratek sprehod. (Foto: M. B.-J.)
Zgodovina kipa Kristusa Kralja
Kip predstavlja Jezusa, kako stoji pred Poncijem Pilatom, ki ga zaslišuje ■ Zgodovina kipa sega v leto 1775, ko je čez Drožanjski potok peljal še lesen most - Od nedelje spet na mostu v Sevnici
SEVNICA - Kip je kakovostno baročno delo. Visok je približno 120 cm in prvotno ni bil pobarvan. Predstavlja Jezusa, kako stoji pred Poncijem Pilatom, ki ga zaslišuje. Zgodovina kipa sega v leto 1775, ko je čez Drožanjski potok peljal še lesen most. Po prvi svetovni vojni je bil čez Drožanjski potok zgrajen betonski most. Zaradi gradnje so kip odstranili in ga prenesli v cerkev. Leta 1920 ga je obnovil Sevničan, samouk Benedikt, po poklicu financar. Ta gaje verjetno tudi pobarval. Čeprav so na novem mostu napravili prostor za ponovno postavitev kipa, se dolga leta nihče ni zmenil za njegovo postavitev.
Zelo verna gospa Marija Krajnc je šla k tedanjemu župniku in mu dala 100 dinarjev (to je bilo približno 10 dni dela v vinogradu), z željo, da bi kip ponovno postavili. Tako so kip skupaj z nadstreškom leta 1938 ponovno obnovili in postavili. Ob prihodu Nemcev v Sevnico, na začetku druge svetovne vojne, je nem-
ška vojska povsod v Sevnici odstranila vse slovenske napise. Prav tako tudi ploščo z napisom "Kaj sem ti storil?”, ki je bila nameščena pod Kristusovim kipom. Kip je ostal na mestu do konca druge svetovne vojne. Po končani vojni pa je bil nadstrešek nad kipom odžagan, kip sam pa se je znašel v potoku. Neznanec ga je rešil iz potoka in ga odnesel v cerkev. Prav tako pa so k cerkvi odnesli tudi nadstrešek, ki pa so ga ob gradbenih delih pri napeljevanju kurjave v cerkvi uporabili kot betonsko železo. Po odstranitvi kipa z mosta je bil kip ponovno obnovljen in je dobil mesto v cerkvi, kjer je bival vse do leta 1998, ko so stekle aktivnosti za njegovo obnovo in ponovno postavitev na mostu čez Drožanjski potok. Ob vstopu v tretje tisočletje bo dobil kip spet prvotno podobo in mesto, ki mu gre.
Pobudo za postavitev kipa so dali tržani - prebivalci Glavnega trga v Sevnici. Večino sredstev za kopijo (500.000 tolarjev) in delno tudi
NA STAREM MESTU - Po slovesni maši ob prazniku farnega zavetnika .sv. Miklavža v župnijski cerkvi je na novo postavljen kip Kristusa Kralja na most nad Drožanjskim potokom na nenavadno toplo, sončno prvo adventno nedeljo blagoslovil pomožni škof dr. Anton Stres. Na blagoslov so pisno povabili vse darovalce, pa tudi vse pomembnejše osebe iz sevniškega političnega življenja. Ivanka Traven, kije podrobneje spregovorila o zgodovini tega kipa, je posebej pozdravila župana Kristijana Janca. Množici je igrala tudi sevniška godba. (Foto: P. Perc)
Kostelske drobtine P. Svetika
Knjiga o kostelskih jedeh, navadah in običajih, ki jo je napisal “kostelski zet” Peter Svetik
Pred kratkim je izšla knjiga Petra Svetika o kostelskih jedeh in običajih, ki jo je izdalo in založilo Turistično športno društvo Kostel. Avtor najprej predstavi pokrajino Kostel. Gre za območje ob južni slovenski meji, ki obsega nekdanje kostelsko gospostvo, kije mnogo starejše ne le od kočevskega gospostva, ampak tudi od mesta Kočevje, trga Kočevje in celo istoimenskega naselja. Ugotovi tudi, kaj vse so nekdaj pridelovali v Kostelu in kateri pridelki so novejši, ki so se tudi tu uveljavili (krompir, koruza itd.). Predstavi tudi kostelske prehrambene posebnosti in druge navade, krošnjarjenje, kostelsko narečje itd.
Največji del knjige je namenjen predstavitvi kostelskih jedi in pijač z recepti priprave. Med enolončnicami je posvetil posebno pozornost kostelski kaši, kolerabi, kostelski suhi koruzi, kostelskemu zrnju, zelju s fižolom in prežganki; med prikuhami krompirjevim žgancem, koruznim žgancem, boljšim kostelskim žgancem, hrgam (cmokom), omleti itd. Med mesnimi jedmi je veljala za posebno poslastico jančja pečenka (jagnjetina na ražnju). Priljubljen je
Peter Svetik, “kostelski zet", ki je dokončal fakulteti za geodezijo in ekonomijo, je do upokojitve delal na mnogih odgovornih mestih v zavodih in ustanovah v Ljubljani, štiri leta je bil tudi novinar, zdaj pa, ko je upokojen, prizadevno dela v Tliristično-športnemu društvu Kostel. (Foto: J. Primc)
kapelico (145.000 tolarjev) so zbrali sami. “Pobudnikom, predvsem Viktorju Kladniku in drugim požrtvovalnim posameznikom ter vsem, ki so darovali sredstva, gre iskreno priznanje in zahvala. Čaka pa nas še obnova originala, ki bo zahtevala skoraj še enkrat toliko sredstev. Vendar, ko gre za umetniške pomnike naše zgodovine in dokaz vernosti naših prednikov, se ob pomoči širše skupnosti tudi tega zalogaja ne bomo ustrašili,” pravi Matjaž Traven, ki je zbral te podatke s pomočjo Tineta Klemenčiča, Zorana Zeliča in Cirila Slapšaka ter jih pripravil za objavo.
P. P.
Gledališki predstavi in okraski
ČRNOMELJ-V okviru Novoletnega direndaja bo v petek,
8.	decembra, ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu na ogled gledališka predstava za otroke, pravljična komedija ..Hura soncu in dežju" v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Naslednji dan pa bo ob 19.30 prav tam gledališka predstava ..Spomin na Georgijo” v izvedbi vrhunskih umetnikov iz Zagreba. Vstopnice za obe predstavi je mogoče kupiti v pisarni Zik-a ali uro pred predstavama. V četrtek, 14. decembra, pa boste ob 18. uri v črnomaljski knjižnici lahko izdelovali okraske za novoletno jelko.
Prostovoljno delo bogati
Program prostovoljnega socialnega dela “Z roko v roki' na Kmetijski šoli Grm Novo mesto - V dejavnosti vključenih 50 prostovoljcev
bil kostelski želodec, kar velja tudi za žojco. Seveda so Kostelci radi jedli tudi vse, kar je ponujal gozd (divjačino in še posebno polhe) pa tudi Kolpa s pritoki (razne ribe). Kot sladice pa so zabeležene razne potice, štruklji in boljši kruh ter za zaključek pijače. Zapisal je tudi nekatere pripovedi o hrani, običajih ob raznih priložnostih, pa tudi nekatere šaljive. Skratka: gre za zanimivo knjigo.
Avtor Peter Svetik pravi, da je imel s pisanjem knjige nekaj težav. Predvsem ni imel o prehrani Kostel-cev na voljo nobene literature. Značilne kostelske jedi pa so gospodinje pripravljale v vsaki vasi nekoliko drugače. Največ težav pa je bilo s kostelskim narečjem, ki se ga ne da zapisati tako, da bi ga bralci, ki niso Kostelci, pravilno izgovarjali. Prav zaradi narečja je bilo slišati tudi nekaj pripomb, češ da bi morala biti kostelska knjiga napisana v domačem narečju in da bi jo moral pisati Kostelec. Drugi, tudi Kostelci, na to odgovarjajo, da knjiga v kostelščini ne bi bila zanimiva za ostale Slovence in tudi ne primerna za prodajo, saj bi bila Nekostelcem povsem nerazumljiva. Razen tega pa rojenim Kostelcem nihče ni prepovedal pisati knjig. Torej: tudi knjiga Petra Svetika naj bo domačinom vzpodbudna, da bodo kaj napisali, saj je v Kostelu kar nekaj izobražencev, ki so takega dela gotovo sposobni.
J. PRIMC
Na državnem tekmovanju iz logike 1 ' " priznanja
VELIKE LAŠČE - V novembru je na Fakulteti za elektrotehniko potekalo državno tekmovanje iz logike, ki se ga je udeležilo okoli 350 učencev od 5. do 8. razreda osnovne šole iz vse Slovenije. Učiteljica Polona Klun iz velikolaške osnovne šole je povedala, da se je iz te regije udeležilo tekmovanja 12 učencev, iz njihove šole pa trije. Alenka Vasič iz 5. in Anže Starič iz 7. razreda, oba iz občine Velike Lašče, sta na tekmovanju dobila državno priznanje.
SEVNO PRI NOVEM MESTU -Na srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto že četrto leto izvajajo program prostovoljnega socialnega dela “Z roko v roki”. Prostovoljno socialno delo v srednjih šolah predstavlja pomemben del vzgojno-izobraževal-nega dela. Privzgajanje vrednot, ki jih preko izkustvene metode omogoča socialno delo, je izjemno pomembno. Dijaki se namreč v času najin-tenzivnejšega razvoja srečujejo z različnimi skupinami ljudi, ki so iz raz-
Za veseli december
NOVO MESTO - V tednu med 27. novembrom in I. decembrom so za Veseli december na žiro račun Društva prijateljev mladine Mojca št. 5 2100-678-80209 nakazali: TPV Johnson Controls, d.o.o., in Zavarovalnica Ti-lia, d.d., 100.000 tolarjev; SŠGT Novo mesto; TPV, d.d, in*Real, d.o.o., 50.000; Dolenjske lekarne, 33.000; Tomaž Željko s.p., in Kakovost 2000, d.o.o., 30.000; Franci Lindič, s.p., 25.000; Sophos, d.o.o., 20.000 in Marjan Golob. s.p., Mirna Peč, 15.000. Po deset tisočakov so prispevali: Zvonko Konda, s.p.. Straža; Zvezdana Rožanc, s.p., Otočec; Varing, Anton Fabjan, s.p.; Posvetovalnica za učence in starše; Franc Strasberger, s.p., Šmarješke Toplice, Zobna'ambulanta Škof; Zobna ambulanta Dragan Zatežič; Slavko Strasbergar, s.p.; Mojca Božič, s.p., Stopiče: Brane Ralijan, s.p.; Ivan Slapničar, s.p.; Andrej Krnc, s.p.; Vojko Ščuka; Geo Trading, d.o.o.; Mladinski klub Novo mesto; Janja Rorman, s.p., Škocjan in PGD Brusnice; DD Novo mesto, 7.000; Optika Polšak, s.p.; Edvard Schafer, Straža; Društvo paraplegikov Dolenjske in Bele Krajine: Zlatko Vidic, s.p.; Andrej Avsenik, s.p.; Mirjana Lalič, s.p.; Pe - val, d.o.o.; T -Media, d.o.o.; Marija Kulovec, s.p.; Apel, d.o.o., in Aleš Šobar, s.p., Uršna sela, 5.000 tolarjev; Castle Storitve, d.o.o., 3.500; Ivan Jerman, s.p.. Potok; Marinka Gregorčič, s.p., in Anton Junc, s.p., Otočec, 2.000; Valerija Dimic, s.p., in Matjaž Duh, s.p., 1.000 tolarjev ter v delu in materialu: Ave Trebnje, Slavko Podboj, s.p.
Cel teden smo se učili
NOVO MESTO - Oktobra je Razvojno izobraževalni center (RIC) na široko odprl svoja vrata. Kar 3000 Noric so pripravili za uka žejne in poslali 2000 osebnih vabil za udeležbo v programih, ki bi nas izobrazili in razveselili. Več kot sto predstavitev je od jutra do večera čakalo na nas, a žal so bile neobiskane. Toliko truda (in hrupa) za tako majhno udeležbo!
V RIC-u so nas že spodbudili, kasneje pa celo privabili, da bomo na vabila odgovorili z obiskom, kar po starih manirah tudi mora biti. Če bi nam tako dobre programe razsuli čez celo leto, vsak teden enega, bi morda imeli več obiskovalcev. Tako pa seje zgodilo, da njihov trud ni bil poplačan. Pa vendar ni bilo zaman. Neutrudnim čebelicam smo hvaležni tisti, ki smo te ure lahko spoznavali, se učili in veselili novih znanj. Ostali pa boste čakali na nov teden, vsako leto znova.
Torej - hvala vsem RIC-ovim uslužbencem za ponujene programe, za dobro organizacijo, za prijeten občutek in nova spoznanja. Vrata so bila odprta in ostajajo še naprej, saj se v RIC-u vedno kaj dogaja. Berite Norice, glejte sporočila, oglašajte se na vabila!
ELIZABETA VARD1JAN
ličnih razlogov drugačni oziroma ne po svoji krivdi prikrajšani za številne življenjske radosti.
Na kmetijski šoli imamo okoli 50 prostovoljcev, vključenih v različne dejavnosti v Vzgojno-varstveni organizaciji Novo mesto, Varstveno delovnem centru Novo mesto, na novomeškem Centru za socialno delo in Društvu za razvijanje prostovoljnega dela. Cilji prostovoljnega socialnega dela so med drugim oblikovanje in razvijanje občutka solidarnosti ter socialne odgovornosti do posameznika in skupnosti pri dijakih prostovoljcih, omogočanje boljšega samopoznavanja in osebnega zorenja. spodbujanje dijakove samostojnosti pri ocenjevanju in odločanju o problemu, njegovem vrednotenju in reševanju ter omogočanje vzpostavitve odnosa s skupinami ljudi, ki so odrinjeni na rob družbenega življenja. Na šoli smo ponosni na število prostovoljcev, še posebej pa na vse pohvale in priznanja, ki nam jih izrekajo zunanji mentorji, ki s prostovoljci delajo na posameznih nalogah in skupnih srečanjih.
Na kmetijski šoli se zavedamo pomena takšne oblike sodelovanja % dijaki, ki tako preko lastne udeležbe sami sebe oblikujejo v lik mladega, zdravega in humanega človeka, ki. zna prisluhniti življenju in mu slediti, hkrati pa upoštevati njegovo drugačnost.
IRENA AVSENIK, dipl. soc. del.
Za Veseli december
METLIKA-Od 13. novembra do 4. decembra so prispevke za Veseli december na žiro račun Občinske zveze prijateljev mladine Metlika št. 52130-678-84260 poslali: Regina Fir, Kolpa, d.d., Rosalnice, Komet, d.d., Rosalnice, Društvo upokojencev Metlika, Manja, d.o.o.. Pivnica Jadranka Sodec, Predelava plastičnih mas Veljko Badovinac, Avtoprevozništvo Damir Car, Domača obrt Mihaela Gregorčič, Belokranjski muzej, Steklarstvo Miro Ko-stelic. Zasebno zobozdravstvo dr. Anton Šuklje, Konfekcija Julija Anica Štrucelj, Območna obrtna zbornica Metlika, Dolenjske lekarne Metlika, Dom počitka (vsi iz Metlike). Vodovodno inštalaterstvo Stanko Bajuk, Drašiči; Usnjarstvo Pavla Mikložič, Jankoviči; Gostilna Peter Badovinac, Jugorje; Gostilna Roman Kapušin. Krasinec; Soboslikarstvo Jože Slane, Čurile; Mizarstvo Milan Badovinac, Bereča vas; Gostilna Brunskole, Hrast pri Jugorju, in Integral Dolenjske in Bele krajine, d.o.o., Črnomelj.
Republiški seminar za koračnice
TREBNJE - V osnovni šoli Trebnje sta Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in njegova tamkajšnja območna izpostava v sodelovanju s KUD Občinski pihalni orkester Trebnje nedavno pripravila enodnevni seminar za izvajanje koračnic. Predavatelj je bil priznani skladatelj Vinko Štrucl iz Ljubljane, slušatelji pa dirigenti pihalnih godb iz Slovenije. Slednjim sta pomočnik direktorja Sklada prof. IgorTeršar in Vladimir Brlek, samostojni strokovni svetovalec Sklada za instrumentalno glasbeno dejavnost, predstavila tudi usmeritve Sklada na instrumentalnem področju za leto 2001 ter možnosti sofinanciranja programskih in neprogramskih' stroškov iz občinskih in državnih virov.,
M. F.
NISO JIH POZABILI - Krajevni odbor Rdečega križa Dvor je pred dnevi pripravil srečanje starejših, ki je marsikomu edina priložnost, da srečajo znance, bivše sodelavce ali sokrajane. Bolne in invalidne starejše osebe obiščejo sodelavke RK tudi na domu. Zbrane so pozdravili župan Franc Škufca, predsednica krajevne organizacije RK Slavka Andrejčič in sekretarka območnega združenja Barbara Ozimek. Za kulturni program so poskrbeli najmlajši učenci podružnične šole na Dvoru, mladi člani RK in za zabavo harmonikar Sašo Kovač. S skromno pozornostjo so se spomnili najstarejšega krajana in krajanke - Mirka Reparja in Marije Ogrinc. (Foto: Š. M.)
IZDELOVALI ADVENTNE VENČKE - V petek, I. decembra, je skupino šentpetrskih skavtov v župnišču obiskal vrtnar Slavko Burger. Skupaj so naredili dva adventna venčka. Najprej je iz leskove palice naredil obroč, nanj pa je z žico pritrdi! smrečje in borove vejice, nato pa venčka okrasil s storži, orehi, lešniki, jabolki, pa tudi z novoletnimi kroglicami, pisanimi trakovi in pentljami. Okraske je vrtnar zvezal z žico ali pa jih prilepil. Naredili so namizni venček s štirimi svečami in viseči venček, ki bo visel na vhodnih vratih učilnice župnišča. Malčke je Slavko Burger seznanil 5 pomenom adventnega venčka, nato pa so sami izdelali še dva adventna venčka. (Foto: H. Murgelj)
PRVI OD TREH DOBRIH MOŽ - Malčke iz semiške občine že nekaj let razveseljuje Miklavž, ki pa jim ne razdeli zgolj bonbonov in pomaranč. Ker ga otroci težko pričakujejo, je letos nekoliko pohitel, tako da jih je obiskal že 3. decembra. S pomočjo otrok iz Črmošnjic in Semiča, ki so pripravili tudi program, ter angelov, staršev in dobrotnikov je razdelil obilna darila, pred tem pa so se v župnijske cerkve spustili na zemljo parklji. (Foto: M. B.-J.)
NAJSTAREJŠA SEMIŠKA OBČANKA - 28. novembra je praznovala 98. rojstni dan najstarejša Semičanka Neža Stariha iz Praproč, kamor se je leta 1923 poročita z bližnjega Gradnika. Bila je kmečka gospodinja, povila pa je 8 otrok. Danes jih živi še 6, od tega polovica v Avstraliji. Ima 14 vnukov in 24 pravnukov, kar 20 pa jih živi v Avstraliji. Starihova je še vedno zelo bistra, ima dober spomin, le sliši slabo, recepta za dolgo življenje pa nima, saj je bila veliko bolna. Za rojstni dan so ji prišli čestitat tudi semiški župan Janko Bukovec, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Štrekljevec Ana Novak in aktivistka RK Ivanka Štricelj. (Foto: M. B.-J.)
SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa Center sta pred tednom dni pripravili tradicionalno srečanje starejših krajanov. Okoli 60 starostnikom, ki so se odzvati povabilu in se zbrali v telovadnici osnovne šote Center, so se s kulturnim programom najprej predstavili učenci šole gostiteljice, nato pa so jih nagovorili novomeški podžupan Marjan Somrak, predsednica Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Anica Bukovec in predsednik sveta krajevne skupnosti Nikola Padev-ski, ki je za požrtvovalno delo v Rdečem križu prejel posebno priznanje Območnega združenja Rdečega križa. Za dobro razpoloženje je v nadaljevanju skrbel duo Gorenc - Gotlib. (Foto: M. Žnidaršič)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
DOLENJSKA - VČERAJ. DANES. JUTRI
Čez dvajset let samo še dva Dolenjca!
Učenjak Valvasor, ki je večino svojih del napisal na Dolenjskem, je pred več kot tremi stoletji geografsko opredelil, kaj se šteje pod Dolenjsko. Dolenjska deželica je dala slovenskemu narodu od Trubarja dalje veliko slavnih mož. Dokazano je, da je dolenjski cviček navdihoval tudi ustvarjalce, ki so prihajali sem iz drugih slovenskih dežel: od velikega Prešerna na Prežeku do Ketteja v Novem mestu. Tako je bilo, ko v Sloveniji še nismo imeli vsemogočnih politikov in njihovih inštitutskih in birokratskih oprod.
V zadnjih desetletjih pa so proti ostali Dolenjski in No-
Dolenjsko raztelesili in razosebili. Dolenjcev niso pripuščali k pomembnim funkcijam. Prepričali sojih, da niso sposobni za vodenje, temveč samo za mirno poslušnost, pridno delo in polnjenje proračunskih jasli. Toliko so jih prevzgojili, da je samim Dolenjcem že prišlo v kri, da za kaj več niti niso sposobni. Biti Dolenjec je danes vsaj nepomembno, če ne že skoraj sramotno! Pojma Dolenjska in Dolenjec pa izginevata...
Kako je do tega prišlo? Poglejmo po obdobjih:
1948. Tovariš Matija Maček seje odločil oblikovati rezervat za “posebne namene” in v ta namen je moralo kot žrtev pasti kočevsko območje kot zahodni del Dolenjske. Kočevsko-ribniško območje je politično in upravno priključil k ljubljanski regiji. Iz Ljubljane je tako lahko vodil “negozdarsko dejavnost”, ki je potekala v kočevskih gozdovih. Samo on kot edini kandidat je bil lahko poslanec za kočevski volilni okraj, ki gaje politično podredil Ljubljani. Desetletja dolgo je politikom v Ljubljani prijalo, da je kočevsko območje po svoje gospodarsko in prometno zaprto
tranjski in posledice takšne negativne razvojne politike ta del Dolenjske občuti še danes.
1954. Tovariš Luka Leskošek je obljubil zasavskim rudarjem, da bi jih pomiril, ko so se prvič pričeli oglašati zaradi prenizkih plač, da jim bo ohranil trboveljski okraj. Ker je bil sam “črni revir” premajhen za okraj, so vanj vključili še celotno območje sedanje posavske regije. In tako je nenadoma Kostanjevica na Krki kot zelo značilno dolenjsko mestece spadala pod Trbovlje! Dolenjska se je ožila in izgubljala svojo identiteto. Kočevci so postali samo Kočevci in Ribničani samo Ribničani in nič več Dolenjci. Belokranjci so itak posebnost zase. Tre-banjci so se ponašali, da vse bolj gravitirajo k Ljubljani. Izoblikovala se je posavska regija, kije vase posrkala ves vzhodni del Dolenjske in vse pogosteje se sliši pojem Posavec.
Tekla so desetletja. Ob vsakih volitvah so morali Dolenjci voliti kot svoje poslance može, ki so bivali v Ljubljani in so prihajali na Dolenjsko občasno le obljubljat in hvalit cviček - seveda ob velikem navdušenju lokalnih poslušnih kimajočih
NARAVNA MEDICINA
Tudi raka lahko pozdravimo
“Neozdravljivih bolezni ni. Vsi imamo namreč notranjo moč, s katero si lahko zdravje povrnemo,” je prepričan dr. Drago Smiljanič, kiropraktik in bioenergetik iz Šmarjete, ki je pred kratkim izdal svojo drugo knjigo (in pravi, da to ni zadnja) Skrivnosti zdravljenja raka. Na poljuden način opisuje, kako na naraven način premagati raka in ostala težja obolenja na do sedaj skrivnostne načine Vzhoda. V knjigo je vložil svoje znanje, ki gaje pridobil s študijem in prakso po svetu in doma, in znanje, ki gaje človeštvo pridobilo skozi tisočletja, ter sodobne znanstvene dokaze ter odkritja.
Dr. Smiljanič poudarja, daje še dobrih petnajst let nazaj konvencionalna medicina obravnavala telo in um ločeno, danes pa obstaja več znanstvenih dokazov, ki govorijo v prid naravne medicine, ki trdi, da so telo, um in duša nerazdružljivo povezani ter da zdravje enega vpliva na zdravje ostalih dveh. “Čustva, kot so strah,.stres, tesnoba, potrtost, jeza osamljenost in podobno vplivajo na imunski sistem, tako da se zmanjša dejavnost celic T, ki imajo nalogo uničiti tujke in tvorijo protiteles-ca. Če lahko torej stres in podobni dejavniki pospešijo nastanek bolezni, lahko pozitivno mišljenje olajša bolezenske simptome. Verjamem, daje eno najmočnejših sredstev zdravljenja zaupanje vase, v svojo notranjo moč. Če bolnik ne verjame, daje njegova ozdravitev mogoča, je postavljen temelj za bolezen,” pravi Smiljanič.
Kaj torej storiti v primeru bolezni? Avtor svetuje, da naj vsak poišče svojo pot, ki je lahko povezana tako s konvencionalno kot z nekonvencionalno medicino, najbolje pa je cilj k
Dr. Drago Smiljanič
ozdravitvi najti v sodelovanju obeh hkrati. “Najbolje je, da bi bilo sodelovanje šolske in naravne medicine kompleksno, predsodki do ene ali druge strani so vedno nekoristni,” meni Smiljanič in dodaja, da tudi za raka, če je odkrit dovolj zgodaj, preden se rakave celice raztrosijo po telesu, obstaja zelo veliko možnosti, da se bolezen popolnoma pozdravi. S sodelovanjem bolnika pri zdravljenju, z njegovo notranjo močjo in z naravnimi terapijami lahko okrepimo svoj imunski sistem in s tem sprožimo postopek samozdrav-ljenja. V sodelovanju znanstvene medicine ter alternativnih ved je možnost ozdravitve dosti večja. In kateri so tisti naravni načini premagovanja bolezni in krepitve imunskega sistema? Zdravilna zelišča, skrivnost zlate vode, bioenergija, prehrana, akopresu-ra - to in še kaj, kar je opisano v knjigi Skrivnosti zdravljenja raka in kar nam lahko pomaga tudi, če se počutimo popolnoma zdravi. Dr. Smiljanič poudarja, da knjiga ne more nadomestiti zdravnika v primerih resnih in kroničnih bolezenskih stanj, pomaga pa, da bi lažje spoznali bolezen, se z njo spopadli, premagali strah in tako pospešili proces okrevanja.
T JAKŠE GAZVODA
glav. Vsakokratni vladarji socialistične republike Slovenije so v takratne sekretariate na vodilna mesta v veliki meri postavljali samo može iz svojih regij. Po tem je bil še posebej poznan tovariš (gospod) Dušan Šinigoj. Dolenjci pač niso za vodenje in za politiko! Tako ob osamosvojitvi Slovenije na območju širše Dolenjske povezovalnih dejavnikov sploh ni bilo.
Prišlo je desetletje vladavine dr. Janeza Drnovška. Liberalizacija je odprla gospodarstvu samostojne poti. Prejšnje občine so postale upravne enote in najraje bi bila vsaka samostojna regija. Nove občine se občasno povezujejo, pa spet uganjajo medsebojne zdrahe, predvsem pa nevoščljivost. Nekatera območja Slovenije se povežejo in izsiljujejo, da državni zbor sprejme zakonski akt, daje njihovo območje resnično regija!? Dolenjske pa ni nikjer. Pa se pojavi val vseslovenskega drvenja v Evropsko skupnost. A, glej ga zlomka! Le-ta postavi, da mora Slovenija, kljub svoji majhnosti, oblikovati regije, ker sicer ne bo evropske pomoči za nerazvite. V Sloveniji je treba najti tudi nerazvite regije.
Najprej vsevedni politiki in njihove plešaste buče pridejo do pogruntavščine, da bi bila Ljubljana z okoliškimi občinami ena regija, to je razvita, vsa ostala Slovenija pa druga regija, in sicer nerazvita. Seveda se v Brus-
OTOŠKE ŠTORIJE
lju temu samo posmehnejo. V Šloveniji se lotijo novega “oblikovanja” regij. Osrednji del Dolenjske z Belo krajino ter kočevs-ko-ribniško območje združijo v eno regijo, ki jo poimenujejo “Jugovzhodna Slovenija”. Medtem ko ostale slovenske regije dobijo svoje ustaljeno zgodovinsko ime, jih je sram (ali pa imajo to zapovedano?) našo regijo na primer imenovati Dolenjsko-belokranjska regija.
Dolenjci pa ob vsem tem nič! Vdano delajo, volijo in molijo. Vendar pa nenadoma kot strela z jasnega pride vest, da jim hočejo vzeti cviček. Požlahtniti ga hočejo v štajerskih vinskih kleteh in še malo doliti v Šiški v Ljubljani. Dolenjec prenese vse, ne dovoli pa, da bi si kdor koli prisvojil njegov cviček -najboljšo pijačo na svetu, ki oživlja telo in duha in v kateri se lahko utopi vse skrbi. Pridela ga samo Dolenjec in vsak dolenjski vinogradnik trdi, daje on prav to leto pridelal najboljšega. Zanimivo je, da si cviček neviteško lastijo “vitezi” s svojimi firmami in to celo isti možje, ki so že pred leti vino iz svojih kleti prodajali kot marvin, ker jih je bilo sram uporabiti naziv cviček. Sedaj pa, ko bo cviček v Evropi zaščiten kot blagovna znamka, jim tudi ime cviček komercialno prav pride.
In so prišle volitve 2000. Dolenjska spet ni nastopila kot samostojna volivna enota. Za-
hodno Dolenjsko so vtaknili v ljubljansko volivno enoto. Osrednji del Dolenjske skupaj z Belo krajino in Posavjem pa so z Zasavjem združili v eno (novomeško) volivno enoto. Rezultati takšne delitve so paradoksalni in verjetno bodo za Dolenjsko tudi tragični! Ves osrednji del Dolenjske z okoli 62.000 prebivalci nima niti enega poslanca, medtem ko se je več županov iz Posavja in Zasavja lahko zavihtelo še na ta položaj. Predsednik vlade in vodje političnih strank so ugotovili, da tudi za stolček ministra v bodoči vladi ni sposoben noben Dolenjec. Končno ni pomembno, iz katere stranke bi poslanec ali minister bil. Pomembno pa je to, da Dolenjci v Ljubljani ne bomo imeli svojega lobija in tudi nobenega vpliva. Dovoljeno nam bo samo (in to bolj potiho) moledovati, da bi nam dali vsaj malo več močnejše elektrike, da bi lahko naše tovarne proizvedle še več. Za kaj več avtoceste pa si niti ne bomo upali prositi.
Pa poglejmo še, kako je bilo leta 2021.
Državica Slovenija je po poli-tično-teritorialni razdelitvi s strani Evropske unije spadala v alpsko-karpatsko regijo, po du-hovno-kulturni delitvi pa se je štela kot XXI. vatikanska provinca. Vsak prebivalec Slovenije je vse komunikacije z drugimi živimi osebki vodil preko kristala, ki ga je imel vgrajenega v zapestju. Jadikovalo se je nad drago bruseljsko birokracijo. Denarja še niso ukinili. Medsebojni boj za prestiž je bil neizprosen. Bogatejši so se borili za rezervacije za turistično
potovanje na Mars, revnejši pa so bili zadovoljni že z Luno. Slovenske družine so rojevale še manj otrok kot sedaj. Ob popisu prebivalstva 31. marca 2021 so v Sloveniji našteli samo še 1,471.314 prebivalcev, vendar jih večina ni bila slovenskega rodu, temveč potomci prebežnikov, ki so se tu naselili okoli leta 2000. Pojem Slovenec se je počasi izgubljal. Slovenci si zaradi tega niso delali sivih las. Niti jih niso več imeli, ker so jim odpadli zaradi onesnaženega okolja.
In kako je bilo leta 2021 tam, kjer je nekoč bila Dolenjska?
Dolenjska avtocesta še ni bila dograjena. Končana je bila cvič-karska pravda. Cviček je sicer postal zaščiten, vendar so bili Dolenjci predhodno prisiljeni na podpis kompromisa, da se iz nazivov vinorodnih okolišev in območij briše beseda "dolenjski”. Istega leta so ob popisu prebivalstva Slovenije ugotavljali tudi krajinsko pripadnost. Večina prebivalcev nekdanje Dolenjske seje opredelila za Južno-ljubljančane. Kot Dolenjca sta se podpisala samo dva stara moža iz okolice Šentvida pri Stični.
Edino, kar je leta 2021 sploh še spominjalo na Dolenjsko, je bil samo še Dolenjski list. Potreben ni bil zaradi Dolenjcev, ker jih tako rekoč ni bilo več. Brali so ga namreč nekateri stari ljudje po celi Sloveniji. To je bil namreč edini medij v Sloveniji, ki je še izhajal v klasični obliki in je uporabljal arhaični slovenski jezik. Vsi drugi mediji so namreč izhajali v kovinski ameroangleščini, kot seje to za Evropo spodobilo...
MIHA BRINJEVČEK
Zgodbe, anekdote in zanimivosti z Otočca
Frenk Peterka je po stažu najstarejši delavec na Otočcu, saj teče že 33. leto, kar je kot mlad gostinec prišel iz ljubljanskega Slona na Otočec in bil tu vse od receptorja do vodje prodaje. Okretni Frenk je bil v teh letih na Otočcu zraven povsod, kjer se je kaj dogajalo. V takem kraju, kot je Otočec s svojim izjemnim gradom, pa se je v tem času dogajalo in zgodilo marsikaj, tudi kaj takega, kar se ne bi smelo in je očem širše javnost skrito, nikakor pa ni ostalo prikrito Fren-ku. In tako se je v teh letih nabralo brez števila dogodkov, pripetljajev, zanimivosti, zgodb in anekdot in Frenku, ki mu je dan dar pripovedovalca, se sipljejo iz ust.
Otočec so obiskali številni ka.” Sicer je bilo na Otočcu ob
znani ljudje, od vrhunskih domačih in svetovnih politkov do oboževanih filmskih zvezd in popularnih estradnih umetnikov. Nikoli pa ni bilo tako kot takrat, ko je v začetku sedemdesetih let prišel na Otočec Hu Yu Bang, partijski sekretar in po Mao Tse Tungu predsednik Kitajske, največje države na svetu. “Priprave na ta obisk so trajale dva tedna, takrat je na Otočcu vladalo obsedeno stanje,” se spominja Frenk. “Vse je potekalo pod budnim očesom kitajskih in naših ‘organov’. Ne prej ne potem Otočec ni doživel česa takega. Očistiti smo morali tudi mostova čez Krko, ki vodita do gradu, in to tudi s spodnje strani.” To so morali narediti na zahtevo kitajskih varnostnikov, češ da so pod mostovi tudi pajkove mreže, ki bi v resnici lahko bile dobro zakamuflirane diverzantske detonatorske mreže, s katerimi bi lahko ob prihodu kitajskega veletovariša sprožili nastavljen eksploziv. “Kaj smo hoteli, s čolni smo šli pod mostove in ometali pajčevine,” pripoveduje Peterka.
Ko pa je kitajski mogočnik prišel na Otočec, je bilo v gradu, na otoku in na obeh straneh Krke kakih 100 varnostnikov. “Vsako drevo in vsak grm je takrat imel svojega varnostni-
obiskih drugih najvidnejših svetovnih politkov 10 do 20 “vidnih” varnostnikov. Po Kitajcu jih je bilo še največ, ko je z vsem njemu lastnim bliščem tja prišel prvi hrvaški predsednik Franjo Tudman.
Otočec je večkrat obiskal tudi Tito. “Spominjam se, da je prišel pred svojim znamenitim govorom v Splitu pa pred prevratnim hrvaškim maspokom, kot so potem rekli nacionalno poudarjenemu gibanju na Hrvaškem.” Z najožjimi sodelavci se je Tito o teh pomembnih in, kot se je kasneje pokazalo, za Jugoslavijo usodnih stvareh pogovarjal v odmaknjenem grajskem viteškem salonu. A kaže, da se tudi tu ni počutil povsem varnega, saj seje o najobčutljivejših temah s posamezniki na štiri oči vedno pogovarjal na prostem, ob Krki na zgornjem delu otoka. Tito očitno ni nikomur povsem zaupal, verjetno je že vedel, zakaj ne. Sicer pa so kasneje res odkrili, da so mu prisluškovali celo v njegovi spalnici v beograjskem domovanju.
Tudi zaradi takih stvari je kasneje padel eden njegovih najtesnejših sodelavcev Alek-sandar Rankovič. Tudi on je bil večkrat gost na Otočcu. “Ran-kovičeva žena je bila Beceleto-va, doma izza Starega gradu. K
nam je prihajal, ko je bil še na oblasti in potem, ko je že padel,” se spominja Peterka. “Ko je bil v sedanjem Šport hotelu bazen, je vnuka pripeljal na kopanje, sam pa seje rad z menoj pogovarjal o tem, kako ljudje gledajo na takratno stvarnost. A pri tem ni prav nič provociral ali na kaj namigoval. Le enkrat seje pošalil in rekel, da naj se, če nismo zadovoljni s samoupravljanjem, pritožimo idejnemu očetu tega sistema, našemu Kardelju.” Brž ko je Peterka po takem obisku prišel domov, je zazvonil zvonec in na vratih se je pojavil “organ”, kije “slučajno” prišel mimo in malo pov-
Frenk Peterka
prašal, kaj je Rankovič počel in govoril na Otočcu.
Na Otočcu so snemali tudi več filmov, zlasti zgodovinskih. V enem takih z naslovom Sužnja Rima je igrala seks bomba Uršula Andress. “Zvedelo seje, da bo morala glavna junakinja v nekem prizoru gola skočiti v Krko. Seveda so si številni domači fantje zelo želeli videti ta prizor. Organizatorji so sicer pred snemanjem dobro zavarovali okolico, a vseeno se je najbolj podjetnim uspelo pritihotapiti in skriti v bližnjih grmov-jih. Nekateri so še danes prepričani, da so za hip v živo videli golo Uršulo Andress, a v resnici je ona takrat v gradu pila kavo, v vodo pa je skočila njena dvojnica. No, a tudi na njej je bilo kaj videti...”
Seveda je Otočec nadvse primeren kraj tudi za skrivne ljubimce. Tudi o tem Peterka marsikaj ve, a diskretno molči. Le to namigne, daje včasih “perje letelo”, zgodilo pa seje celo, da je možak v najlepšem trenutku umrl. “Največkrat pa je tudi zaključek lep in sladek in se vsa stvar še večkrat ponovi...”
A. BARTELJ
V romantičnem okolju otoškega gradu so se pripetili razni dogodki in se spletle številne zgodbe.
VODOPRESKRBA V SEVNIŠKI OBČINI
“Čudeži” z vodo dodobra sprli krajane
Sevniški župan Kristijan Janc in predsednik sveta KS Loka, Zoran Cvar, sta se prvo decembrsko nedeljo sestala s predstavniki vodovodnega odbora in vaščani iz Okroglic, ki bi radi izboljšali vodooskrbo spodnjega dela vasi s položitvijo okrog 300 m novega cevovoda, celostno pa bo problem kakovosti vodooskrbe rešen čez nekaj let, ko bo KS izvedla projekt v skladu s študijo vodooskrbe v občini. Ne glede na to, da med krajani prihaja do nesoglasij, na občini upajo, da bo KS Loka z vodovodnim odborom s pomočjo občine uspela v svojih prizadevanjih za izboljšanje vodooskrbe.
Toda, kot je pokazalo nedeljsko pregovarjanje na turistični kmetiji Vidka Močivnika, med Krajnčevimi in Nunčičevimi somišljeniki, ki sta mimogrede bila deležna tudi pohvale, da sta orala ledino turizma v Okroglicah, bo težko doseči spravo med sprtima stranema, ker je nezaupanje veliko, tega pa zainteresirani bolj ali manj prikrito še podžigajo, tudi zaradi osebnih koristi, čeravno jih razglašajo kot širše. Krajani Okroglic so se na zboru, ki je bil 4. avgusta letos, prav tako pri Močivniku, odločili o gradnji skupnega vodovoda, ki naj bi bil speljan izpod Lovrenca za celotne Okroglice. Zato so izvolili gradbeni odbor in za predsednika Vida Kožarja. Tako naj bi rešili pomanjkanje neoporečne pitne vode tudi v spodnjih Okroglicah, kjer sta turistični kmetiji Krajnc in Nunčič, nekaj vikendov in čisto spodaj kmetija Vizlar.
Občinski svetnik Marjan Zidarič (LDS) iz Loke je 5. novembra poslal sevniškemu županu Jancu prošnjo, naj ukrepa zoper črno gradnjo vodovoda in za preprečitev družbene škode. Zidarič pravi, da je lastnica večje kmetije nad Krajncem pred 30 leti dovolila zgraditi majhen vodovodni rezervoar za spodnjega kmeta Vizlarja, ki si je napeljal vodovod. Kasneje je Vizlar prodajal zemljo lastnikom vikendov (tudi Krajncu in Nunčiču) in dal vsem prišlekom tudi vodo, namenjeno le za Vizlarjevo rabo. In tako je vode pričelo primanjkovati. Poleg tega je, po trditvah Zidariča, voda iz tega izvira po analizah inšpekcijskih služb oporečna, sam izvir pa je pod kmetijskim območjem, kjer na gornjem delu pričenjajo s projektom CRPOV,
živinorejo, gnojenjem polj, travnikov in vinogradov, zaradi česar naj bi bilo ogroženo tudi zajetje.
Po Zidaričevih navedbah pa se je 2. novembra zjutraj letos zgodilo nekaj nezaslišanega, ker je gostinec Nunčič najel “kombinirko” in pričel kopati traso vodovoda za nove debelejše cevi od zajetja proti svojemu bivališču. Ko so za to zvedeli Zvone Krajnc in drugi lastniki zemljišč (Terezija Frece, Karolina Novak, Stanislav Bršnak), so poklicali sevniško policijo, saj za to dejanje Nunčič ni imel nobenih soglasij prizadetih, prav tako za to ni vedel predsednik gradbenega odbora Kožar. (Mimogrede: Vid Kožar je sorodnik Zidaričeve soproge oz. Kosmovih, za predsednika gradbenega odbora pa ga je avgusta predlagal Janez Nunčič!?) Ob grožnji fizičnega konflikta so se le dogovorili, da dela ustavijo do sestanka vodovodnega odbora. Kljub dogovoru so izvajalci ta in naslednji dan skopali celotno traso in položili cev, razen na zemljišču Krajnca, kije izkop fizično preprečil. Krajncu so zagrozili, da ga bodo odklopili iz vodovodnega omrežja in nato prekopali okrog 50 m asfaltne ceste ob Kranjčevi zemlji, za kar naj bi imeli ustrezno dovoljenje. Zaman so 2. in 3. novembra poskušali dobiti ustrezne inšpekcijske službe v Krškem, da bi posredovale. Sestanek na KS Loka, kjer so ugotovili, da je KS dala naročilnico za izkop in verjetno tudi za nakup cevi, se je tako zaostril, da niso prišli do zaključkov, zatem pa se je vodovodni odbor odločno umaknil od črne gradnje v spodnjih Okroglicah in naložil svetniku Zidariču, da v imenu krajanov posreduje na ravni občine.
Na sestanku na adventno nedeljo pri Močivniku je Janez Nunčič dejal: “Če ne veste, v Okroglicah se dogajajo čudeži. Sprašujete zakaj? Ker teče voda navzgor, kot nikjer drugje na svetu. Prvi za rezervoarjem vode, normalno bi bilo obratno, ni nikoli potožil, da mu primanjkuje vode, zadnji in ob tem še lastnik vodovoda pa mnogokrat, pa čeprav bi moral po vseh fizikalnih zakonitostih imeti največ pritiska in tako nobenih težav z oskrbo vode. Zakaj ni tarnal ravno prvi, ampak zadnji, nam je sedaj vsem popolnoma jasno. Na črno narejen vodovodni priključek, naravnost v skupni rezervoar, brez vednosti ostalih uporabnikov, kije prvemu zagotavljal dovolj vode ravno takrat, ko je je najmanj, nam pa je bila odmerjena, je zadosten dokaz, da smo se za zamenjavo cevi odločili zato, ker ni bilo dovolj vode. Gospod Krajnc pa nasprotuje zamenjavi zato, ker z njo nima težav in v strahu, da odkrijemo njegovo krajo vode in ne, kot trdi, ker hoče za vse le neoporečno vodo. Če je želel le to, bi moral z ostalimi uporabniki sodelovati, tako pa nas označuje za slaboumne in zavedene.
In ker pregovor pravi, da kdor krade, tudi laže, bom avtorjem besed, ki so bile izrečene in zapisane na sestanku v prostorih KS, povedal, da to v tem primeru velja! Sam, na svojo roko, nisem delal ničesar brez soglasja prizadetih sosedov. Ti so, brez izjeme, aktivno sodelovali pri načrtovanju in obnovi cevi, torej niso bili zavedeni in nisem njihov vodja. Tudi pri lastnikih parcel sem bil, pa ne enkrat. Vsepovsod je bil odmev ugoden, le pri Kosmovih sorodnikih ne. Rečeno je bilo - nič nimam proti, le z Zidaričem se dogovorite! Policije niso v sili poklicali vsi lastniki zemljišč, ampak se je tega domislil g. Krajnc. Vsi ostali prizadeti občani, o katerih se piše, pa niso vsi, ampak del Kosmovega sorodstva. To pa je že druga slika."
Nunčič je še dodal, da se izvajalci in plačniki projekta zavedajo, da je njihovo delo črna gradnja, ve pa tudi, da niso edina črna ovca v občini niti v Okroglicah in je svetoval Zidariču in njegovim, naj najprej pometejo pred svojim pra-
gom. Med drugim je navedel obnovo Kosmove domačije brez soglasij, popravilo bodoče vinske ceste, to je povezave do kamnoloma, brez dokumentacije, cesto na Malo Brezo brez gradbenega dovoljenja v objekte Krajnc-Pavlič, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja. “Dokler ne bo na tem prostoru zaupanja in sodelovanja med ljudmi, še posebej med gostinci, bomo turizem gledali le od daleč. Gosti se nam bodo, kot že sedaj, smejali, žel bo pa nekdo tretji. Nekateri gostje, ki so zavili tudi k nam, so mi potarnali: “Veste, če bi sosed vedel, da smo pri vas, imamo pri njem zaprta vrata!” je potožil Nunčič. Svetnika Zidariča je vprašal, koliko ga je stala okro-gliška cesta, ki sojo zgradili z lastno iznajdljivostjo in od kod takšen zasuk pri iskanju zaveznikov, saj še do nedavnega ni našel lepe besede za soseda Krajnca?
Kako hudo so porušeni medčloveški odnosi med protagonistoma turizma v Okroglicah Zvonetom Kranjcem in Janezom Nunčičem, potrjuje Krajnčeva izjava, da živ ne bi prestopil praga Nunčičevega lokala, da je njegovo govorjenje “sladki strup”, ki mu ne kaže nasesti. Krajnc je ponovno odločno zanikal, da bi se lani na črno priključil na vodovod, da bi komu vodo kradel, saj je le očistil zamašene cevi in vgradil “by pass”, in tcr^risotnosti Marije Vizlar in Vinka Vizlarja, ml., ki sta se tudi prepričala, da je iz rezervoarja voda tekla čez... Krajnc pravi, da je on pripeljal Nunčiča v Okroglice, mu pomagal, ko pa ga ta ni več potreboval, naj bi mu zasadil nož v hrbet.
Upajmo, da se bodo stare in nove zamere le umaknile pred nujno, da pridejo krajani do dovolj vode, vsaj za osebno higieno, če že za pitje okrogliška voda ni vedno ravno priporočljiva. Kajti do izdelave novega vodovoda bo preteklo še veliko vode izpod Lisce, Raz-borja in Lovrenca, z znamenitim rastiščem modrega encijana oz. kluzijevega svišča. V listinah pa naj bi jasno zapisali, da soglasje lastnikov zemljišč za prekop zemlje za vodovod ne bo okrnilo njihovega gospodarjenja oz. kmetovanja z zemljišči.	PAVEL	PERC
Simpozij v počasitev poeta
Tudi na Japonskem so se spomnili Prešerna
Štiridnevna prevajalska šola
Prevajalska šola za nemščino in angleščino - Ob delavnicah pripravili tudi bogat spremljevalni program
DRUŽINSKA VAS - V penzionu Domen v Družinski vasi je pod vodstvom Dragice Breskvar, samostojne strokovne svetovalke za literarno dejavnost, ter v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in v sodelovanju z Območno izpostavo Sklada Trebnje nedavno potekala štiridnevna prevajalska šola. Delo šole je potekalo v dveh delavnicah. Predavateljica nemške delavnice je bila profesorica s Filozofske fakultete v Ljubljani Irena Samide, za angleško pa je skrbel uspešni mladi prevajalec Jakob Jaša Kenda z Jesenic.
V štirih dnevih so udeleženci prevajali besedila iz sodobne angleške, ameriške in nemške poezije, proze in dramatike. V okviru šole so pripra-
vili še spoznavni večer, ki ga je z glasbo popestril Etbin Stefančič iz Ljubljane, srečanje s Tatjano Žener, uveljavljeno prevajalko filmov in knjig iz nemščine in angleščine ter predavateljico na Filozofski fakulteti, in ekskurzijo, kjer so si udeleženci iz raznih krajev Slovenije ogledali tudi Pleterje z muzejem na prostem in Kostanjeviško jamo. Gostitelj šole Jože Zorko pa je vse povabil tudi v svojo zidanico v Vinjem vrhu.
Ob zaključku so predstavniki vsake delavnice prikazali svoje prevajalsko delo, vsi udeleženci pa so prejeli tudi potrdila in povabilo na naslednjo prevajalsko šolo v Piran, ki bo v začetku Julija prihodnje leto.
M. FEMEC
Na Univerzi v Tokiju je 2. decembra letos potekal simpozij slovenskega jezika, literature in kulture, ki je bil posvečen praznovanju dvestote obletnice rojstva Franceta Prešerna. Namen simpozija, ki gaje organizirala naša rojakinja prof. Jelisa-va Dobovšek, je bil predstaviti japonskim izobražencem pa tudi širši javnosti slovenski jezik, literaturo in kulturo sploh, seveda s poudarkom na Prešernu.
V kar 16 jezikov so prevedena Prešernova dela, če pa k večjim sklopom dodamo še prevode posameznih pesmi, je to število še precej večje. Tako je, na primer, le nekaj Prešernovih pesmi prevedenih v kitajski jezik, osnova za ta prevod pa je bil angleški prevod Prešerna. Podobno je z japonskim prevodom. Toda prevajalec literarnih del iz hrvaškega, srbskega in slovenskega jezika, g. Kozule Tanaka, je napovedal, da bo v kratkem prevedel celotni Sonetni venec v japonščino. Na simpoziju je sodelovala tudi ameriška Slovenka prof. Frances Fister- Stoga z Eseji z japonske, avorice Alme Karlin, s temo Dokazljivost v slovenskem jeziku pa je na simpoziju sodeloval japonist in prodekan Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. Andrej Bekež. Raziskovalec manjšinskih jezikov in redni profesor italijanščine na tokijski univerzi prof Shinji Yama-moto je govoril o slovenskem dialektu v Reziji, Terski dolini in Čedadu, umetnostni zgodovinar Yasuhiko Oda pa je predstavil Laibach in Neue Slotvenische Kunst.
Japonski študentje slovenščine in slovenski študentje japonščine na tamkajšnji univerzi so recitirali pesmi Kam, Pevcu in Zdravljico, o Zdravljici pa je zbranim govorila prof. Jelisava Dobovšek, lektorica slovenskega jezika na tokijski univerzi za tuje jezike. Japonski komorni
zbor je nastopil s slovenskimi narodnimi pesmimi in med drugimi so zapeli tudi Lipo ter Tam, kjer teče bistra Zila. Simpozij so zaključili z diskusijo na temo Slovenija včeraj, danes, jutri, kjer je sodelovalo tudi več uglednih akademikov z raznih univerz. Ta lep in vsebinsko zelo bogat dogodek sta podprla slovensko veleposlaništvo v Tokiju in Slovenska poslovna skupnost na Japonskem, center za slovenščino na tujih univerzah pri FF pa je prispeval knjižne nagrade za predavatelje. Organizatorji upajo, da bo naše ministrstvo za kulturo omogočilo izdajo zbornika predavanj s tega simpozija. O simpoziju so organizatorji pripravili tudi spletno stran in tako sta Prešeren in slovenska kultura segla širom po Japonski.
M. J.
Miklavžev sejem
ŽUŽEMBERK - Ker je bil še po
2.	svetovni vojni Žužemberk daleč naokoli poznan po sejemskih dneh, želita Društvo prijateljev mladine in v zadnjih letih še posebno Turistično društvo Suha krajina sejemsko tradicijo obuditi. Tako so od sobote do ponedeljka v parku pred občinsko stavbo načrtovali Miklavžev sejem, s pomočjo občine okrasili park ter na sejem povabili prodajalce s stojnicami. V soboto je obiskovalce zabaval suhokranjski ansambel Mladi godci. Zaradi skromnega obiska so sejmarji in kramarji, ki so prišli iz Vrhnike, Kranja, Škofje Loke, Grosupljega, Črnomlja in domačin Janez Gliha, stojnice pospravili. Predsednik TD Vlado Kostevc kljub temu zagotavlja, da bodo z organiziranjem Miklavževega sejma nadaljevali.
Prevajalska šola
VODOVOD OKROGLICE - Po besedah Zvoneta Krajnca sta se pred teti z Janezom Nunčičem dogovarjala za nekakšno delitev deta, oz. specializacijo turistične ponudbe, od ribolova, dirjahanja konj, ne pa za "svaštarjenje". Verjetno nobeden od njiju ni pomislil, da bo kdaj prišlo do takšnega verbalnega obstreljevanja, v katerem se je predsednik gradbenega odbora Vid Kozar znašel v neprijetni vlogi nekakšnega mirovnika. Opozoril pa je, da te razprtije že odganjajo turiste oz. izletnike. Sevniški župan Kristijan Janc je pozval Okrogličane, naj bodo bolj složni, če želijo priti do večje podpore pri gradnji vodovoda in naj se zgledujejo po ljudeh na Kozjanskem, v Atomskih toplicah in okolici. (Foto: P. P)
EDEN REDKIH SLOVENCEV S CADILLACOM - V številnih slovenskih krajih se vsako leto vrstijo srečanja ljubiteljev starih avtomobilov in motorjev. Stara, a še vedno mikavna pločevina se sredi leta redno vali tudi čez ribniško dolino. Ribničan Gregor Rus, član kluba starih avtomobilov iz Škofljice, si je pred kratkim uvozil iz ZDA cadillaca, letnik /962. "Starček ” ga je stal okrog 2,2 milijona tolarjev. Na sto kilometrov porabi okrog trideset litrov "supra", kar ne preseneča, saj ima motor prostornino 6,4 litra, z 2800 KM. Dolg je šest in širok 2,4 metra. Med letom je v garaži, na cesti pa je le ob srečanjih ljubiteljev starih avtomobilov in motorjev, čeprav prijatelji Grego nagovarjajo, da bi z njim prevažal mladoporočence, a zaenkrat o tem ne razmišlja, saj je za zdaj najbolj ponosen, da je eden redkih Slovencev, ki se ponaša s tako prestižnim avtomobilom. (Foto: M.G.)
DIA KOČEVJE 2000 - Prejšnji teden je Fotografsko društvo Grča iz Kočevja pripravilo fotografsko razstavo Dia Kočevje 2000. Na natečaj je dela poslalo 62fotografov iz 18fotografskih klubov iz cele Slovenije. Na otvoritvi razstave v hotelu Valentin, kjer so podelili tudi priznanja, je selektor razstave Aleksander Čufar dejal, da je prijetno presenečen nad kakovostjo poslanih del. Nekaj nagradje šlo tudi kočevskim fotografom. V temi Prosto je diplomo prejet Janez Papež, na temo Narava pa sta Janez Papež in Stanko Pelc odnesla drugo in tretjo nagrado. Za posnetek Naj žival je nagrado prejel Stanko Lavrič (na sliki). Ob tej priložnosti je Fotografsko društvo Grča izdalo ličen katalog razstave. Pokroviteljstvo nad razstavo je v celoti prevzelo podjetje Gozdarstvo Grča iz Kočevja, ki je kot zaščitna znamka fotografov od samega začetka delovanja. (Foto: J. Papež)
ROŽMARIN NA NEMŠKEM - Narodno-zabavni ansambel Rožmarin iz Brežic je na povabilo Kulturnega in športnega društva Planinka iz Ravens-burga 17 do 19. novembra gostoval pri rojakih v Nemčiji. Na tamkajšnjem Veselem martinovanju sta sodelovali tudi istoimensko društvo iz Randolfzella ob Bodenskem jezeru in slovensko kulturno društvo Lipa iz Tutlingena. Ansambel so gostitelji povabili na podobna srečanja v prihodnje, kar dokazuje, da so člani ansambla dobro poskrbeli za razpoloženje naših zdomcev. Rožmarin od letošnjega aprila v prenovljeni zasedbi nastopa po Sloveniji in tujini. (Foto: M. S.)
PRAZNOVANJI - Obeh praznovanj so se med dragim udeležili: (od leve proti desni) član ustanoviteljev fundacije Toneta Kralja dr. Danijel Brežic, strokovni svetovalec fundacije mag. Igor Kranjc, vnukinji Toneta Kralja Irena Baar in Vanda Richter, Kraljeva hčerka Tatjana Kralj ter dobrepoljski župnik Franc Škulj in župan Anton Jakopič.
SREČANJE S PESNICO BERNARDO ZAJEC - V sredo, 22. novembra, je WO Čebelica v Šentjerneju obiskala priznana umetnica in pesnica Bernarda Zajec, rojena v Ribnici na Dolenjskem, ki zdaj kot upokojena samostojna kulturna delavka živi in dela v Trzinu. Osnovnošolci in mali šolarji smo za uvod recitirali pesmi iz njene nove knjige žabon. Izbor pesmi in predstavitev je organizirala knjižničarka Ljudske knjižnice Franceta Prešerna v Šentjerneju Mira Grahek. S pomočjo pesnice je besedo prevzel glavni knjižnijunak Žabon in na zanimiv način predstavil ostale pesmi. Novinarki šolskega glasila sva se po končani predstavitvi s pesnico, ki se že vse življenje ukvarja z oblikovanjem, njen hobi pa je slikarstvo, pogovarjali in zaupala nama je, da že pripravlja svojo drugo knjigo za otroke. (Nina Furar in Katja Pečar, foto: Štefan Šega)
DESETLETNICA DRUŽBE TILIA - Zgledni poslovni uspehi in izreden posluh za pomoč športnikom kot so Igor Primc, Jani Klemenčič, in Marjan Zver, je kratka predstavitev družbe Tilia, ki je v soboto, 2. decembra, na Prepihu praznovala desetletnico obstoja in ob tej priložnosti pripravila še novoletno srečanje za poslovne partnerje. Program je povezoval Sašo Hribar, prvič pa se je javnosti predstavila tudi glasbena skupina Snafu iz Novega mesta. Na sliki: direktor Zdravko Grah med pozdravnim govorom. (Foto: Majda Luzar, EPS)
CITROEN XSARA V KOČEVJE - Prejšnji teden so Tatjani Kovač iz Kočevja v Novotehninem Avtocentru Citroen v Bršljinu predati v šestmesečno uporabo (z vsemi stroški) avtomobil Citroen xsaro. Kovačeva je ena izmed treh izžrebancev, ki so na Citroenovih dnevih odprtih vrat s testnimi vožnjami z vprašalniki sodelovali v nagradni igri, v kateri so v polletno uporabo podelili tri xsare. Izžrebanki sta ključe novega avtomobila izročila vodja komerciale in marketinga v koprskem Citroenu Adrijan ‘Bradaš in Franc Ambrožič, vodja Avtocentra v Bršljinu. (Foto: Majda Luzar, EPS)
BELO OKOSTJE OB CESTI - Se sreča, da je pokopališče v Srebrničah že skoraj nared in da umrle ljudi še pokopavamo pod zemljo, kjer vsakdo ne brska za morebitnimi uporabnimi deli. Katrca na fotografiji je končala kar ob cesti za Dolenjske Toplice, nedaleč od omenjenih Srebrnič, kjer jo je pustil nemarni lastniOd nje je, potem ko so jo "obiralci ” obračali tako in drugače, ostala samo gola pločevina. Bo kdo odpeljal še to? (Foto: B. D. G.)
Združili dve praznovanji
Pred sto leti se je v Zagorici rodil Tone Kralj -Občinski praznik na rojstni dan Frana Jakliča
VIDEM-DOBREPOLJE - V soboto, 2. decembra, so na Vidmu v Dobrepolju s skupnim praznovanjem povezali dva pomembna dogodka, 100-letnico rojstva akademskega slikarja in kiparja Toneta Kralja iz Zagorice in občinski praznik.
Praznovanje se je začelo z mašo za Toneta Kralja v napolnjeni župnijski cerkvi na Vidmu, pri kateri je njegova vnukinja, koncertna in operna pevka Irena Baar, izvajala dela Mozarta, Bizeta, Gounoda in Schuberta. Na orglah jo je spremljal slovenski pianist Andraž Hauptman. Po maši je bila v veliki sejni sobi občine Dobrepolje otvoritev priložnostne razstave nekaterih vidnejših del Toneta Kralja. Razstavo, ki bo na ogled še do 12. decembra, je postavil velik poznavalec Kraljevih del in višji kustos ljubljanske Moderne galerije mag. Igor Kranjc.
Kasneje je bila v prostorih Osnovne šole Dobrepolje na Vidmu proslava ob 100-letnici umetnikovega rojstva in počastitvi občinskega praznika, na kateri so v kulturnem programu zapeli Kraljevi rojaki Zagoriški fantje in šolski pevski zbor, nastopili pa so tudi člani dramske skupine Scena in vrtec Ringaraja.
Ob tej priložnosti je o življenju in delu Toneta Kralja spregovoril mag. Kranjc: "Avgusta je minilo stoletje, kar je bil v Zagorici v Dobrepolju rojen Tone Kralj. Šolal seje na Škofijski gimnaziji in kot sedemnajstletnik izkusil grozote prve svetovne vojne na soški fronti. Z dvajsetimi leti je prvič opozoril nase kot najmlajši predstavnik .mlade ekspresionistične umetnosti’. Šolaijjeje na-
daljeval na praški akademiji. Značilnost njegovega slikanja je plastičnost, ki daje občutek reliefnega izstopanja v gledalčev prostor.” Umetnik je verjetno najbolj znan po stenskih poslikavah, s katerimi je opremil okoli 40 cerkva, predvsem na Primorskem.
Ob občinskem prazniku je župan Anton Jakopič osvetlil delovanje občine in analiziral nekatere njene dosežke ter dodal: “Letošnji občinski praznik, ki ga praznujemo 6. decembra, na rojstni dan rojaka Frana Jakliča, smo združili s praznovanjem 100-letnice rojstva akademskega slikarja in kiparja Toneta Kralja. Občina Dobrepolje prav v teh dneh praznuje tudi svojo šesto obletnico delovanja in ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki se vključujete v prizadevanja za naše skupno dobro.”
B. ŽAGAR
Glasbena šola izdala zgoščenko
LITIJA - Glasbena šola v Litiji si že od vsega začetka, od leta 1953, prizadeva dati osnovno glasbeno znanje kar najširšemu krogu ljudi, kar jim tudi uspeva, saj je kar nekaj njihovih učencev danes priznanih glasbenikov, eden od dokazov, da je temu tako, pa je tudi v petek, 1. decembra, izdana in v litijskem kulturnem centru predstavljena njihova prva zgoščenka “Glasba je življenje”. Na njej je 15 instrumentalnih skladb, ena pa je vokalno-instrumentalna. S takšno zgoščenko se doslej ponaša 5 glasbenih šol.
Podjetniki protestirali
Razlike v računih med Ribnico in Loškim Potokom Peticija dala sadove - Kaj bo z ostalimi občani?
LOŠKI POTOK - Konec preteklega meseca so občani, podjetniki in drugi uporabniki pozidanih površin od občine dobili položnice za plačilo nadomestila za stavbna zemljišča. Za odlok o plačilu teh dajatev, ki ga je občinski svet sprejel že maja lani, so občani sicer vedeli, šok pa so povzročili visoki zneski za podjetnike in obrtnike. Pravo vrenje je rtastalo, ko so ugotovili občutno razliko obračunske točke v občinah Ribnica in Loški Potok. Za enako velik prostor
Dobrodelni Miklavžev koncert
LITIJA - V soboto so sedanji in bivši učenci iz šole Gabrovka ter pevski kvartet iz Gabrske Gore v sodelovanju s starši v organizaciji šolskega sklada osnovne šole Gabrovka in podružnične šole Dole pri Litiji pripravili dobrodelni koncert z Miklavževim sejmom. Zbran denar od prodaje izdelkov in prostovoljnih prispevkov obiskovalcev prireditve (nekaj manj kot 140.000 tolarjev) bodo porabili za tiste dejavnosti, za katere ni zagotovljenih sredstev. Obiskovalci so se posebej nasmejali odlomkom Partljičeve veseloigre Moj ata, socialistični kulak ter Zupanovi Micki v izvedbi učencev gabrov-ške osnovne šole.
K. Š.
s podobno uporabnostjo bi na primer v Ribnici morali odšteti 30 tisočakov, v Loškem Potoku pa kar 436 tisoč tolarjev. Ugotovili so še, da nekateri te obremenitve sploh nimajo in da so najbolj obremenjeni tisti, ki že po naravi dela potrebujejo velike prostore ne glede na proizvodne rezultate. Tako so izpadli nekateri močni avtoprevozniki, ki nimajo garaž, parkirišča pa ne spadajo v kategorijo za obdavčitev.
Zaradi tega so se podjetniki zbrali na protestnem shodu in k županu Janezu Novaku poslali delegacijo s peticijo. Župan je takoj sklical korespondenčno sejo občinskega sveta, kjer so sprejeli sklep za črtanje vseh dajatev za omenjeno kategorijo občanov. Seveda pa ostaja v zraku vprašanje, kaj bo z ostalimi občani. Ce zopet primerjamo odmero z Ribnico, je stanovanjska hiša, ki ima 140 kv. metrov, v Ribnici ovrednotena na 4.800 tolarjev, v Loškem Potoku pa je ta znesek podvojen.
K precejšnjemu številu obračunskih točk pripomore tudi infrastruktura, vendar svetniki niso upoštevali, da je bila večina pridobitev zgrajena z več zaporednimi samoprispevki in prostovoljnim delom. Svetniki bi morali, ko so sprejemali ta odlok, pomisliti tudi na značilnosti kraja, na porazno ekonomsko stanje in močno demografsko ogroženost, tako pa so mislili le na polnjenje vse bolj prazne občinske malhe.
A. K.
Če zakoni niso življenjski
Dvojna merila za kadilce in stranišča v gostinskih lokalih
KOSTEL - Gostinci in turistični delavci v Zgornji Kolpski Dolini opozarjajo, da nekateri veljavni zakoni, ki govore o prostorih za kadilce in o sanitarijah po njihovem mnenju niso življenjski in da jih odgovorne službe izvajajo nedosledno. Menijo, da so veljavni predpisi sicer primerni za večje kraje, ne pa za manjše in za manjše gostinske lokale oziroma turistične kmetije.
Tako imajo nekatera podeželska gostišča in turistične kmetije le po en prostor za goste in ne dveh, torej ne morejo imeti ločenih prostorov za kadilce in nekadilce. Ponekod so igralniški prostor (za pikado itd.) na zahtevo inšpektorjev spremenili v prostor za nekadilce, prostor, kjer je točilna miza, pa namenili kadilcem. Zdaj v igralnici nimajo več gostov, ker tam ne smejo kaditi.
Podobno je pri sanitarijah, saj morajo imeti gostišča ločena prostora za sanitarije gostov in gostinskega osebja. Na podeželju so seveda vsa gostišča v zasebnih hišah, da je hiša razdeljena na stanovanjski in
Verjemjje ali ne
*
rWo
OGNJIŠČE
£	
	p
Prvi dan in ob podelitvi spričeval zastave
LJUBLJANA - Na poslopjih osnovnih in srednjih šol v Republiki Sloveniji bodo na prvi dan pouka v šolskem letu in ob podelitvi spričeval izobesili zastavo Republike Slovenije. Poleg te zastave lahko na območjih z italijansko ali madžarsko narodnostjo, šole izobesijo tudi zastavo narodne skupnosti. Uredbo, ki to določa, je 29. novembra sprejela vlada na predlog ministrstva za šolstvo in šport.
O
▼
a:
gostinski del. Zasebni gostinec je tako uporabljal svoje sanitarije v stanovanju, gostje pa tiste v gostinskem delu hiše. Vendar to spet ni po predpisih in gostinec bi moral urediti v gostinskem delu še sanitarije zase, da bi imel dvojne: v svojem zasebnem delu hiše in še pri gostinskem delu hiše. Nekateri so to napotilo upoštevali in imajo torej še ene sanitarije, ki jih ne uporabljajo, zasedajo pa prostor, ki bi ga lahko koristneje izrabili.
Vendar je glavni vzrok negodovanja - po mnenju zasebnih gostincev - ta, da odgovorni izvajajo omenjena predpisa različno, se pravi, da ponekod ni potrebno imeti ločenih prostorov za kadilce in nekadilce oziroma v gostinskem delu ločenih sanitarij za osebje (pravzaprav gostilničarja z ženo in sorodniki, ki strežejo v gostišču) in goste, drugod pa ločene prostore zahtevajo. Pravijo, naj pristojni (inšpektorji?) v vseh primerih uporabljajo enaka merila in ne dvojnih.
J. PRIMC
f
V
Srečanje harmonikarjev na Turjaku
VELIKE LAŠČE-V petek, 1. decembra, je bilo v dvorani Krajevnega doma na Turjaku 7. tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki sta ga v počastitev 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna priredila KUD .Marij Kogoj’ Turjak in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana okolica.
V kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor .Rozamun-da’ s Turjaka z zborovodkinjo Olgo Jež in učenci osnovne šole Primoža Trubarja, podružnice Turjak, z mentoricami Valerijo Ponikvar, Petro Škedelj in Stanko Štrukelj. Osemnajst nastopajočih harmonikarjev je zastopalo občine Ribnica, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Horjul, Polhov Gradec, Ljubljana Moste, Kranj, največ pa jih je bilo iz domače občine Velike Lašče. Kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje, na katerem je igral ansambel iz dežele Trubarjeve.
B. Z.
Strela naredila veliko škode
LOŠKI POTOK - V petek, 24. novembra, zvečer je strela udarila v električnega pastirja na posestvu Janeza Ravnikarja na Hribu, od tu pa preskočila še na električno napeljavo v stanovanjsko hišo. Ker je imel Ravnikar čredo govedi zunaj, je šele zjutraj našel mrtvo 300-ki-logramsko telico. Uničen je tudi električni pastir. Samo tri dni kasneje se je nevihta razdivjala še nad Malim Logom. Požarov na srečo ni bilo, je pa strela naredila veliko škode na električnih napravah v gospodinjstvih.
A. K.
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
•-mail: info@univox.sl
* *
; **?/
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, svak in nečak, botrček
JOŽE GRUBAR
iz Prečne 81
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem* sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem VVO Novo mesto, Komunali Novo mesto, razredničarki in sošolcem 3.c ZT. Hvala Slavki in Jožetu ter Marici in Anici za vso pomoč, Internemu oddelku intenzivne nege Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Komunale, izvajalcu Tišine, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ljubil sl Kostel, rojstni svoj kraj, a on te spustil k nam ni več nazaj.
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA
BRIŠKEGA
iz Kočevske Reke
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala LD Banja Loka, gospodu Okrajšku in gospodu Pečniku za govor in vso pomoč na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu patru, vaščanom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k preranemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 7.XII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nan.; Brežine - 12.00 Dokumentarna oddaja ■
13.00 Poročila • 13.10 Vremenska panorama ■
14.05 Tedenski izbor: Portret slikarja Karla Pečka; Zoom-16.30 Poročila-16.45 Na liniji -17.10 Čudežna narava, dok. odd. -17.45 National geo-graphic, nan. -18.35 Oddaja o znanosti -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja -21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 22.55 Opus - 23.25 Spremembe kože
SLOVENIJA 2
7.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Prostost, nad.; Grace na udaru - 9.20 Veleslalom za ženske v Val dTseru -10.20 Svetovni pokal v biatlonu -12.20 Veleslalom za ženske v Val dTseru -13.20 Svetovni pokal v biatlonu -15.30 Tedenski izbor: Svet poroča; Metropolis -16.30 Posnetek veleslaloma za ženske v Val dTseru -17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Poljak, nad. • 19.00 Noro zaljubljena, nan.
• 19.30 Videospotnice - 20.05 Prenos košarkarske tekme iz Novega mesta - 22.20 Parada plesa -22.50 Italijanski film - 0.20 Slovenski jazz iz Jazz kluba Gajo -1.05 Ameriški film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad.
-11,00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. • 15.00 Mladoporočenci -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah shoW“-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. ■ 20.00 Košarkarska evroliga
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija -9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Newyorška policija, nan.
-14.00 Dharma in Greg, nan. • 14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3 -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Raz-. tresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Jag, nan. - 23.40 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani • 17.00 Risanka - 18.00 Pokličite župana! -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur
• 20.00 Trimo Trebnje, kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice
- 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -IL05 Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.20 Svet narave, dok. odd. - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program ■ 15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Morje -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Ekstremisti -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30 Dnevnik- 20.15 Ugrabitev, film - 21.50 Pol ure kulture • 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.35 Pot k Swamiju, dok. odd.
- 0.05 Nočni program
HTV 2
9.55 Poročila -10.00 Ponovitve oddaj -13.30 Globalna vas-14.15 Južni Brooklyn, nad. -16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -
17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Kviz -20.25 Bolnišnica upanja, nan.
- 21.20 Polni krog - 21.40 Željka Ogresta z gosti
- 22.45 Dosjeji X, nan. • 23.30 Filmska noč s Sergiom Leonejem
PETEK, 8.XII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Duhovni utrip; Oddaja za otroke; Na liniji; Čudežna narava, dok. odd.; Prelomni trenutki zgodovine, nan.; National geographic, nan.; Oddaja o znanosti; Podobe iz Srednje Evrope; Krvne vezi, drama -
13.00 Poročila - 13.10 Vremenska panorama -13.45 Tedenski izbor: Ekscentriki, dok. nan.; Spremembe kože; Osmi dan; Boš videl, kaj dela Dolenj’c med gasilci - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila-16.45 Potujoči škrat-17.10 Rdeči grafit - 17.45 Humanistika - 18.20 Dosežki - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Prešeren, nad. - 21.15 Deteljica -
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 23.00 TV Poper • 23.30 Polnočni klub - 0.40 Kemično čiščenje, film
SLOVENIJA 2
8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Poljak, nad. -11.15 Iz ljubezni ali prijateljstva, nad. • 12.50 Svetovni pokal v biatlonu -14.45 Finale Davisovega pokala v tenisu -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Tanja, nad. - 19.00 Kiparske tehnike -19.30 Videospotnice - 20.05 Planeti, dok. nan. - 21.00 Wagner, nad. - 22.05 Trkanje na nebeška vrata, film - 23.30 Zlata naveza. nad. -0.20 Taksi, nan. -1.30 South park, nan.
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00Oprah shovv-12.00 Atlantis-13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -
15.00 Bravo, Maestro -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmen-karije - 21.00 Rostvell, nad. - 22.00 Velike punce ne jokajo, film - 23.50 Raztrgana zavesa, film
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad.
• 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. -
14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. • 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, - 18.15_Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Živi ogenj, film - 21.45 Teksaški mož postave, nan. -
22.40 Zlobni dvojček, nan. - 23.30 F/X - umori s trikom, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film -18.00 Tedenski kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi-18.45 Nas poznate? ■ 19.00 Novice - 19.15 24 ur- 20.00 Reportaža - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila- 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Svet narave, dok. odd. -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.00 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin • 16.30 Hrvaškadanes-17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo-17.55 Alpe-Donava-Jadran -18.25 Kviz-18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev - 21.15 Dobrodošli v Sarajevo, film - 22.55 Odmevi dneva - 23.20 Tvvilight zone, film - 0.50 Fate, film ■ 2.50 Henrik Larsen, film - 4.40 Nočni program
HTV 2
9.50 Poročila-10.00 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture-13.30 Bolnišnica upanja,nan.-14,15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. -
16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad,-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama-18.55 Poročila ■ 19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. -21.20 Polni krog-21.40Trpinčenje žensk-23.25 Pravi čas - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 9.XII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Pod klobukom; Sprehodi v naravo -10.20 Švedski, film • 11.30 Srebrnogrivi konjič, ris. nan. - 12.00 Tednik -
13.00 Poročila -13.15 Vremenska panorama -
14.20 Angleški film -16.00 Tržiška bržola -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. • 17.10 Fliper in Lopatka, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare- 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, dok. nan.
-18.50 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Športni kviz -
21.35 Z vlakom po Avstraliji, dok. odd. - 22.35 Poročila, šport - 23.05 Poljubi me, Kati, nan. -
23.35 Telesni stražarki, nan. - 0.25 Taffin, film
SLOVENIJA 2
8.40 Videospotnice - 9.15 V telovadnici, nad. -
9.35 Ella in Josefin, nad. -10.20 Smuk za moške v Val d’Iseru-11.30 NBA košarka -12.50 Svetovni pokal v biatlonu - 15.00 Štafeta mladosti -
15.55 Finale Davisovega pokala v tenisu -17.45 Liga rokometnih prvakov -19.53 Videospotnice - 20.05 Mario, Mario, Mario, film - 21.55 Praksa, nan. - 22,40 Družinska zaveza, nad. - 23.20 Metropolis - 23.50 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. ■ 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Košarkarska evroliga - 16.40 Življenjska priložnost, kviz -17.45 Boj za preživetje, dok. nan. -18.40 Divji svet, nan. -19.30 Glavca, nan. - 20.00 Izdanaljubezen, film - 21,40 Gotti pred poroto, film - 23.20 Brigitte in prijatelji ■ 0.20 Posebna enota, nan.
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderson-ovi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Švicarska družina Robinson, film-14.25 TV Dober dan, nan. -15.25 Prva izdaja, nan. -
16.20 Pop'n'Roll, glas. odd. - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. -19.15 24 ur- 20.00 Kritična točka, film - 22.20 Smrtonosna bitja, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? ■ 13.40 Video stra- ■ ni ■ 17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial -18.00 Risanka -18.30 Dolenjski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Iz združenja lokalnih TV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Vaška godba Komen
HTV 1
9.30 Poročila- 9.35 Program za otroke in mladino ■ 12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna oddaja- 13.00 Prizma-13,55 Poročila-14.05 Oprah Show-14.55 Hruške in jabolka-15.35 Naravni sosedje, dok. odd. -16.00 Zlata dekleta, nan. -
16.25 Črno belo v barvi -17.15 Casablanca, film -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Thunderbolt, film - 22.55 Poročila - 23.15 Dal-ziel in Pascoe, nan. -0.55 Lažniva kača, film -
2.25 Indijski nokturno, film - 4.10 Nočni program
HTV 2
8.15 Poročila - 8.20 Lasje, film -10.20 Glasbena matineja -11.50 Ponovitve oddaj -13.40 Klub seniorjev-14.30 Sedem veličastnih, nad,-15.15 Hišni ljubljenčki -16.00 Izobraževalna oddaja -16.35 Beverly Hills, nan,-17.20 Briljantina-18.10 Melrose Plače, nan. -18.55 Kulturna oddaja -19.30 Policija, nad. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.00 O Bachu dokumentarno - 21.55 Poročila - 22.00 Skupaj do zvezd - 22,55 Seks in mesto - 23.20 Metropolis - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 10.XII.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Risanke; Ranč pri kra-guljčkovi sedmici - 9.40 Tomažev svet - 9.50 Ozare - 9.55 Glasbeni biseri -10.15 Istrski glasbeni festival- II.00 Svet divjih živali, nan,- II.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -14.00 Turistična oddaja -14.20 Pomagajmo si -14.50 Športni kviz -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Boš videl, kaj dela Dolenj'c med gasilci - 17.45 Slovenski magazin -18.15 Slovenija, dežela kraškega ovčarja -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota ■ 19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Zoom
- 21.40 Intervju - 22.35 Poročila, šport - 22.55 Plesno-baletna predstava
SLOVENIJA 2
7.45 Videospotnice - 8.20 Prava stvar, nan. - 8.50 Sorodne duše, nan. - 9.20 Slalom za ženske v Val dTseru -11.00 Evrogol -12.10 Slalom za ženske v Val dTseru -12.50 Policija na naši strani -13.20 Svetoni pokal v biatlonu -15.30 Veseslalom za moške v Val dTseru -16.15 Filane Davisovega pokala v tenisu -19.00 NBA akcija -19.30 Videospotnice - 20.05 Spust v led, dok. odd. - 21.00 Frasier, nan. - 21.30 Cikcak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Francoski film
KANAL A
8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Hugh-leyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -
12.00 Nezgodni oddelek, nan. • 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Kumarica, film -15.45 Sever in jug, nad. -16.45 Klik -17.30 Miza za pet, nad. -18.30 Glas bojevnika, nan. -19.30 Shasta McNasty, nan.
- 20.00 Gola pištola 2, film - 21.30 Stilski izziv -22.10 Nesreča na rampi 7, film - Naš gost
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. -10.10 Košarkarji -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga • 12.30 Pop’n’Roll, glas. odd. - 13.30 Najhujše nevarnosti, dok. odd,-14.10 Pepelka, film -15.40 Napačni izbranec, film -17.20 Obalna straža, nan. -18.10 VIP, nan, - 19.15 24 ur - 20.00 Moby Dick, film - 21.40 Športna scena - 22.25 Zaseda na Škrlatnem grebenu, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Ansambel Malibu -18.30 Smo dobri gospodarji?-18.45 Predstavitve-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj: Žužemberk-20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -21.40 Športna scena
PONEDELJEK, 11.XII.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pomagajmo si; Risanka; Rdeči grafit; Dobri duh iz Avstralije, nad.; Otroška oddaja; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Tržiška bržola; Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.30 Tedenski izbor: Polnočni klub; Športni kviz -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila- 16.45 Telebajski -17.10 Radovedni taček -17.45 Volja najde pot • 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. -
21.00 Rapalska kupčija, dok. odd. - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme ■ 22.55 Jaz, poma-rančnik, športnik, igralec in filozof
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice: Planeti; Wagner, nad. • 12.35 Tedenski izbor: Cikcak; Sobotna noč; Policija na naši strani; Pianist Glenn Gould -16.25 Cvet življenja, nan. -17.30 Po Sloveniji -17.50 Slalom za moške v Sestrieru -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Šport -20.35 Slalom za moške v Sestrieru - 21.30 Studio City -
23.00 South Park, nan. • 23.30 Brane Rončel izza odra - 0.25 Titfiedska gromovnica, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde ■ 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Zmenkarije -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. ■ 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Osumljenih pet, film - 21.50 Sedem, nan. ■ 22.50 Seinfeld, nan. -23.20 Teleščka, film - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. • 12.30 Športna scena - 14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur-20.00 TV Dober dan, nan. - 21.00 Denis pokora 2, film - 22.25 Veronikine skušnjave, nan. - 22.55 Jag, nan. ■ 23.55 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -16.00 Ansambel Malibu -17.30 Športni pregled -18.45 Predstavitve -19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 TV Dober dan - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj: Žužemberk -21.45 Športni pregled
TOREK, 12.XII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Oddaja za otroke; Radovedni Taček; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Volja najde pot; Z vlakom po Avstraliji, dok. nan.; Komisar Rex, nan.-13.00 Poročila-13.20Tedenski izbor; Ljudje in zemlja; Opus; Dokumentarni film; Rapalska kupčija, dok. odd. -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Zlatko zakladko -17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Preživeti do 100 let, dok. odd,-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Na morje, nan. •
21.00 Poslovni barometer - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 22.55 Krvne vezi, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Cvet življenja, nan. -11.50 Euronevvs -13.35 Tedenski izbor: Spust v led, dok. odd.; Kralj levov, film; Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Bajeslovna bogastva, dok. nan. - 21.00 Svet poroča - 21.30 Luknja, film -
23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije - 23.40 Onkraj zrcala, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -
15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake ■ 16.20 Oprah shovv-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan.; 19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz -
20.30 Moč maščevanja, film - 22.20 Tretja izmena, nad. • 23.20 Izbor najboljšega nogometaša sveta - 0.20 Zasebna šola, film
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 TV dober dan -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. • 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Njeni dve življenji, film -21.45 Bolnišnica upanja, nan. • 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. -0.00 Krila. nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.00 Dokumentarni film -18.20 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -
19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Njeni dve življenji, film- 21.35 Novice -21.50 Športni pregled
SREDA, 13.XII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi, Dober dan, Koroška; Risanke; Zlatko zakladko; Moje mestece, nan.; Oddaja za otroke; Preživeti do 100 let, dok. odd.; Obzorja duha; Na morje, nan. -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.50 Tedenski izbor: Kalle Blomquist in Ras-mus, film; Poslovni barometer -16.00 Mostovi • 16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 Svet narave, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Hula hop, film ■ 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 Odmevi, kultura, šport, vreme - 23.00 Proti nasilju nad ženskami, dok. film - 23.25 V Bachovem svetu z novicami in glasbo
SLOVENIJA 2
9.30Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad.; Bajeslovna bogastva, dok. nan.; Luknja, film -13.05 Euronevvs- 15.00Glasbeni festivali-16.00 Tam, kjer je srce doma. film -17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Prostost, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan.-19.30 Videospotnice - 20.05 Liga košarkar-
skih prvakov - 21.45 80 let Nogometne zveze Slovenije - 22.45 Vse, razen umora, nan. - 0.15 Zapletene sledi, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. • 14.00 Miami vice, nan. - 15.00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah shovv -17.15 Milady. nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan.
■ 19.30 Resnični svet, dok. nan. • 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav
- 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.20 Cheecho-ve in Chongove sanje, film
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija 9.30 Brez tebe, nad. • 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, • 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pisarniška morilka, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan.
- 23.10 Jag, nan. - 0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Max, film -18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.30 Pokličite župana! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike • 21.50 Rezerviran čas
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ftSIrlai
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega Usta dodelil nagrado Jožetu Gašperju iz Birčne vasi 6 a. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2)	Srceudpira svet - ansambel Vrisk
2.(1) Moja reka - ansambel Rog
3. (4) Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
4. (5) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
5. (3)	Pridne roke - ansambel Slavček
6. (6)	Atov valček - ansambel Korenine
7. (9) Kitaro rad igram - ansambel Mladi Dolenjci
8. (7)	Sosed sosedu - Trio Frančič
9. (-)	Ples na skednju - ansambel Nagelj
10. (8) Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek Predlog: Slovo - Trio Odmev
Kupon št. 49 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Nagrade v Vojno vas, Škocjan in Novo mesto
Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral Malči Dragoš iz Vojne vasi, Janeza Rangusa iz Škocjana in Vilibalda Krajnca iz Novega mesta. Dragoševi je pripadla denarna nagrada, Rangus in Krajnc pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 18. decembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 49”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 47. križanke
Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: TEMPERA, ETERNIT, MARIANI, ŠIPEK, ANAKONDA, BUKVA, LARA, ARAL, SAILER, SELA, ENCIM, ITI, OKTAVON, SEKANTA, ETA, TROTOAR. KAL.
NAGRADNA KRIŽANKA 49
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SLOVNIČNA
LASTNOST
SAMOSTAL-
NIKOV
IME
PISATEUA
TVVAINA
NAZNANILO,
INSERAT
1. SEKRETAR OZN (TRYGVE)
NEKDANJE IME ZA VIETNAMCA
ZGODAJ
ZRELO
SADJE
SLOVENSKI
POPEVKAR
(ADI)
STRAN
V
KNJIGI
BODEČ
PLEVEL
RDEČE-
RUMENO
BARVILO
POSLEDICA TELESNE ALI DUŠEVNE PREOBREMENITVE
DELAVEC, KI STROJI KOŽE
PRIPOMOČEK ZA TRE PANJ E
ODPADNIK
DESKA S KOTALKAMI
MARKO
ILEŠIČ
PRIPRAVA
ZA
NETENJE
VRSTA
ANTILOPE
UDAREC PRI NAMIZ. TENISU
UŽITNI
BRIZGAČ
(MORSKA
ŽIVAL)
ITALIJAN.
FILOZOF
(BENEDETTO
KONICA,
VRH
UPIRANJE,
UPORNOST
ORGANIZACIJ/
DRŽAV
IZVOZNIC
NAFTE
LADJI
ŽENSKI MAGAZIN DELA IN SLOVENSKIH NOVIC
TURŠKA
DEŽELA
INDIJANCI
OGNJENE
ZEMLJE
ASSOCIATED PRESS
REKA V MONGOLIJI
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
PRINOS IMETJA V KAKO SKUPNOST
NEMŠKI
SLIKAR,
GRAFIK
(DITER,
•1930)
GLAVNO
MESTO
KANSASA
(ZDA)
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 7. decembra - Ambrož Petek, 8. decembra - Marija Sobota, 9. decembra - Valerija Nedelja, 10. decembra - Smiljan Ponedeljek, 11. decembra - Danijel Torek, 12. decembra - Aljoša Sreda, 13. decembra - Lucija
Lunine mene
11. decembra ob 10.05 - ščip
kino
ČRNOMELJ: 8.12. (ob 20. uri) in 10.12. (ob 18. uri in 20.30) Road trip.
BREŽICE: Od 7.12. do 10.12. (ob 16.30) Tiger in medvedek Pu. 7.12. (ob 18. in 20. uri), 8.12. in 9.12. (ob 18., 20. in 22. uri), 10.12. in 11.12.
(ob 18. In 20. uri) ter 12.12. (ob 20. uri) Road trip. 13.12. (ob 18. in 20. uri) Trčeni profesor 2.
GROSUPLJE: 8.12. (ob 19. uri) Vihar vseh viharjev.
IVANČNA GORICA: 7.12. (ob 18. uri) Vihar vseh viharjev.
KOČEVJE: 10.12. (ob 18. uri) Vihar vseh viharjev.
KRŠKO: 7.12. (ob 19. uri) Mirno jezero. 8.12. (ob 20. uri) in 9.12. (ob 18. uri) Trenutki odločitve. 12.12. (ob 19. uri) Kokoške na begu. METLIKA: 8.12. (ob 20. uri) in
10.12. (ob 18. in 20. uri) Hiša debela mame.
RIBNICA: 9.12. (ob 21. uri) Vihar vseh viharjev.
TREBNJE: 8.12. (ob 20. uri) in
10.12. (ob 17. uri) Hiša debele mame.
VELIKE LAŠČE: 9.12. (ob 19. uri) Vihar vseh viharjev.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski poštj na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si
ČESTITKE
DEDI R1KO URH! Prejmi 75 poljubčkov! Janez, Matija, Mojca, Ema.	3066
KMETIJSKI STROJI
TROSILEC FAHR, odjemalec za silažo ter nakladač gnoja Atlas prodam. « (041)616-350.	3101
PREPIS VOZIL
041/546-159
Prodamo štirivratni MEGAN 1.6 ERN kot nov, prvi lastnik, okt. 97, 53.400 km, alarm, alu plastišča, termična stekla.
Cena: 1.625.000 tolarjev. 07/49-62-277 ali 041/619-687
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv, s svojo ali vašo dostavo. « (041 )346-071.
NEKAJ STAREGA POHIŠTVA kupim (mize, omare, stole, komode, postelje), staro okoli 100 let. «(07)3045-800, (041 >696-263. GOTOVINA TAKOJ za delnice skladov, podjetij in pokojninskih bonov! «(07)3930262.
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 1.7 TD, letnik 1996, prvi lastnik, dodatna oprema, dobro ohranjeno, prodam.«(07)3073101.	3115
R LAGUNO, letnik 12/96, prodam. B (041)638-600.	3095
JUGO KORAL 55, letnik 1991, prodam. « (07)3022898.	3099
POSEST
GOZD, 1268 m!, njivo 1003 m;, v Brezjih pri Šentjerneju prodam. « (01)7248282. 3103
HIŠO z večjim vrtom ali večjo zazidljivo parcelo v Novem mestu kupim. S (031 >354-360, popoldan.	3107
OB CESTI Srednji Lipovec - Ajdovec prodam 53 a gozda. «(031)573-271.	3109
RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri.« 041/412 532.
FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. « 07/33 73 460.
								
	5*]		\l \ [	TA n	u Ml	H 1	[A, ki ri	
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (In malt oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4,.p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
PREKLICI
PREPOVEDUJEM vsako vožnjo brez mojega dovoljenja po parceli št. 2343, sicer bom sodno preganjal. Silvester Tomšič, Gor. Ka-mence 20, Novo mesto.	3070
MARKO ČEBULAR, Ul. 6. junija 13, Ivančna Gorica, in Marjan Garden, Veliki Videm 20, Velika Loka, prepovedujeva vožnjoz vsemi vozili preko zahodnega dela najinih parcel št. 915/2 in 915/1, k.o. Dolga njiva, brez najinega dovoljenja.	3123
PRODAM
DROBILNIK VEJ Alko Dinamic 2000, popolnoma nov, ugodno prodam. « (041) 623- 116.	2981
OPAŽ in ladijski pod. smrekov, z dostavo, prodam.«(03) 54 51 082.	2992
VSA NARAVNA ČREVA za koline in druge ovitke za' salame in meso dobite vsak dan od 7. do 15. ure, v soboto od 8. do 12. ure. « (01)5124570.	3068
CVIČEK in hruškovo žganje prodam. S (07)4987611 ali (041 >947899.	3076
SNEGOLOVE za vse vrste kritin ugodno izdelujemo! Dostava!«(041 >634-134.	3085
SUHA mešana drva in 3 mlade prašičke, stare mesec in pol, prodam.«(041 >934-025. 3091
BUKOVA nažagana drva za centralno kurjavo prodam.«(07)3499041.	3104
CVIČEK in modro frankinjo prodam. H (07)4975038.	3114
RAZNO
POLAGANJE keramičnih oblog! « (041) 553-873.	3064
NA RESSLOV1 ulici v Novem mestu oddamo v najem prostore, primerne za pisarne ali predstavništva (25 mJ, 25 m2, 18 m!) ter trgovski lokal, 160 m!, z lastnim parkirnim prostorom. 0 ( 041)629-456.	3071
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
Sprejem za POP TV, KANAL A, VAŠ KANAL, NOVA in ostale uredim in izboljšam.
UGODNO - satelitske antene že od 22.000 SIT dalje. Antene Zupančič tel.: 041/542-020
«VEDEŽEVANJE J
|j S 30-LETNIMI IZKUŠNJAMI to
|	090-41-18	«
NAKUPOVALNI IZLETI V DECEMBRU:
• ob torkih Velika Kladuša
• ob četrtkih Italija (Palmanova-Udine)
• ob sobotah Madžarska -Prijave zbiramo na mobitel
031/578-856.
VEDEŽEVANJE RADIESTEZIJA TAROT.
ERIK
090-43-59« 090-52-19
r
£
Smrekovo oblogo, ladijski pod,
širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 tolarjev, ter - bruna in okrasne zaključne letve prodajam. Možna je dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. « (07)30 73 587
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
OBVESTILO
Spoštovane paciente, prijatelje in poslovne partnerje obveščam, da se je Zasebna ordinacija spl. medicine dr. med. Krešimir Macan iz Zdravstvenega doma Črnomelj preselila v nove prostore na Zadružno 38 (Novi poslovni center Begrad - poleg lekarne). Urnik in telefonske številke so nespremenjene. Ambulanta bo z delom pričela v ponedeljek, 18.12.2000. Obenem se zahvaljujem podjetju Begrad za gradnjo in vsem, ki so pripomogli pri opremljanju ambulante. Dobrodošli v novi ambulanti! dr. Macan Krešimir
PARKETARSTVO Blatnik Karol s.p.
Dolenjske Toplice, GSM 041/689 446
K sodelovanju vabimo gospodinje, upokojence, študente za prodajo izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Tel. 01/500-41-62.
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. «(07)3377760.	3079
Avtohiša Berus Novo mesto
vabi mladega in ambicioznega sodelavca za prodajo gospodarskih vozil VOLKSVVAGEN
Pogoji:
- najmanj V. stopnja izobrazbe
- pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- poznavanje dela z računalnikom
- vozniški izpit B kategorije
- komunikativnost in urejenost Nudimo:
- stimulativno nagrajevanje
- dinamično delo z možnostjo dodatnega izobraževanja
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Avtohiša Berus, Podbevškova 1, 8000 Novo mesto, s pripisom “ za razpis”.
$ SUZUKI
—-
prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto n 07/30 24 791
AKCIJA
Baleno 1.3 GL/HB
popust 250.000 SIT + gratis klima
Zaposlimo AVTOMEHANIKA
za servisiranje in vzdrževanje vozil Mercedes Benz. Pisne vloge pošljite na naslov: Milan Štangelj, s.p. Volčičeva 8 8000 Novo mesto.
Dodatne informacije so Vam na voljo na tel. številki: 07/ 337-93-90.
IZ NARAVE za življenje! Zeliščar Rizvič. Travin zeliščne kapljice in krema za revmo, artritis, artrozo, osteoporozo in putiko (pro-tin).«(04l)886345,non-stop.	3080
GARAŽO blizu centra Novega mesta najamem. «(040)357668, popoldan. 3092 TRGOVINO z lokalom ugodno oddam s 1.1.2001.«(07)4971617.	3097
V OKOLICI ŠKOCJANA oddam v najem poslovne prostore, primerne za trgovino ali drugo dejavnost, v izmeri 120 m!. « (041) 773-505.	3108
NOVO! Masažni salon v Prečni. « (07) 3348090.	3125
V NOVEM MESTU v Bršljinu, Kočevarjeva ul., v poslovni stavbi Real, prodamo poslovni prostor, 267 nF, primeren za gostinsko ali trgovsko dejavnost. Nepremičnine Media, « (07)3084570 ali (031)531-076.	3128
SLUŽBO DOBI
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo zadelo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. «07/33 22 765 ali 041/628 385.
MLAJŠO upokojenko vzamemo za čiščenje poslovnih prostorov in za pomoč v gospodinjstvu. «(07)3024777.	3069
MIZARJA ali fanta z veseljem do dela v lesni stroki zaposlimo « (07)3078066 ali (050)637-114.	3098
OKREPČEVALNICA PALČEK nudi honorarno delo deklicam za šankom. W (07) 3379770.	3105
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegne 3, Ljubljana, «(041)746-823.	3110
V OKREPČEVALNICI zaposlimo prikupno dekle. «(07)3071135.	3111
POMOČ v gospodinjstvu in na manjši kmetiji potrebujeva. Dekle naj se javi na Gorenjsko na «(041 >675-818.	3122
SIMPATIČNO DEKLE redno zaposlimo v kava baru v Novem mestu. « (041 >403-298.
STANOVANJA
DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Ul. Slavka Gruma oddam. ® (07)3341328. 3063 GARSONJERO v Novem mestu prodam. « (07)3374240, od 8. do 17. ure.	3072
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. « (07)3325151 ali (041)821659.	3074
OPREMLJENO garsonjero v Novem mestu, na Jakčevi, oddam. « (07)3347026. 3084 DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 68 m/ v četrtem nadstropju/v Novem mestu prodamo. «(07)3023063.	3113
OPREMLJENO GARSONJERO oddam v najem. «(07)3065285.	3124
ŽENITNE PONUDBE
FANT brez obveznosti, s hišo, želi spoznati žensko, staro 30 do 40 let. « (031)512-708. V ŽENITNI POSREDOVALNICI SREČA vas pričakuje veliko žensk in moških za resno zvezo! « (031)570-403 ali (07)3326033.
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke po 120 kg, krmljene z domačo krmo, svežo slanino in 2200-litrsko cisterno za gnojevko prodam. « (041)279-397.	3067
2 sivo-rjava bikca, 140 kg, za nadaljnjo rejo, prodam.«(07)3068212.	3073
PRAŠIČA, okoli 180 kg, domača krma, prodam.«(07)3049280.	3075
RODOVNIŠKE MLADIČE nemške ovčarje prodam. « (07)3067058 ali (041)985-499.
2 KRAVI za zakol prodam. O (07)3025846.
TRILETNO KRAVO za zakol prodam « (07)73272.	3078
PRAŠIČE, težke okoli 150 kg, prodam. ® (031)260535.	3081
PRAŠIČE, težke od 100 kg dalje, prodam. B (07)3089466.	3082
TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. « (07)3082199.	3087
PRAŠIČA, težkega 160 kg, domača hrana, prodam. « (07)3078321 ali (07)3025334. TELICO v 'devetem mescu brejosti, sive pasme, prodam. « (041)372-744, okolica Trebnjega.	3089
PRAŠIČA, težkega okoli 160 kg, domača krma, prodam. «(07)3075002.	3090
2 PRAŠIČA, težka 110 do 120 kg, domača krma, prodam. «(07)3071311.	3093
PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, prodam. « (07)3081879.	3096
PRAŠIČE, 150 do 180 kg, prodam. « (07)3071247.	3102
BIKCA SIMENTALCA za nadaljnjo rejo, starega 12 tednov, prodam. « (07)3064244.
2 PRAŠIČA po 130 kg prodam.«(041 )738-355.	3112
14 DNI STARO TELE in jedilni krompir prodam. «(07)30 8 9 574.	3116
PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam « (07)3073359.	3117
RJAVE JARKICE pred nesnostjo in bele piščance za zakol prodajamo. Perutninarstvo Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej,«(07)3082424. 2 PRAŠIČA, težka okoli 150 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Možnost zakola. S (07)3071534.	'	3119
PRAŠIČA, težkega 200 kg, domača krma, prodam. «(07)3081928.	3120
2 SVINJI po 240 kg in 2 prašiča po 130 kg, vse krmljeno z domačo hrano, prodam. « (040)275-667.	3121
tv 20
'k
O
1*
't	v+°'
HevU'
•s 07/33 24 377
Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj
razpisuje
natečaj
za podelitev nagrad na raziskovalnem področju 1.
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad za izume in tehnične izboljšave razpisuje Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj natečaj za zbiranje predlogov za nagrade v letu 2000.
2.
Društvo bo podelilo dve nagradi in sicer: I. nagrado v višini 300.000 SIT-in II. nagrado v višini 100.000 SIT bruto. Nagrade se podeli za izume oz. tehnične izboljšave, ki so pričeli dajati rezultate v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa na območju Bele krajine. Nagrado lahko prejme fizična oseba ali skupina fizičnih oseb.
3.
Merila za podelitev nagrad so: pridobivanje večjega dohodka, povečanje števila delovnih mest oz. njihovo ohranjanje, uvajanje okolju prijaznejše proizvodnje, zagotavljanje trajnejših dobrih poslovnih rezultatov.
4.
Prijava na natečaj mora vsebovati:
a. natančno ime in naslov predlagatelja ter kandidata oz. članov skupine, ki se predlagajo za nagrado;	«
b. potrdilo pristojnega urada o patentu, če gre za izum oz. potrdilo firme, če gre za tehnično izboljšavo;
c. opis izuma oz. tehnične izboljšave;
d. potrdilo firme o poslovnih učinkih v skladu s 3. točko tega razpisa.
5.
Prijavo na natečaj lahko pošlje sam avtor ali pravna oseba, za katero dela avtor in sicer do vključno 15.1.2001 na naslov: Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič, Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 20, Črnomelj.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. 07/30-61-190.
IMP PROMONT-ELEKTRO, d.o.o.
Šegova ulica 116 8000 Novo mesto
Elektromontažno podjetje vabi k sodelovanju več elektromonterjev za montažna dela na področju Dolenjske.
POGOJI ZA ZAPOSLITEV:
• slovensko državljanstvo
• končana najmanj poklicna šola elektro smeri
• delovne izkušnje
OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO:
• doslednost pri delu
• interes za izpopolnjevanje znanja
NUDIMO:
• redno zaposlitev za nedoločen čas s solidnim osebnim dohodkom
• povrnitev vseh stroškov in plačila nadomestil za delo na terenu
• možnost hitrega napredovanja in izpopolnjevanja
Vloge pošljite na naslov: IMP PROMONT-ELEKTRO, d.o.o., Šegova ulica 116, 8000 Novo mesto.
Za dodatne informacije nas pokličite na tel. 07/393-27-60 ali GSM 041/672-286.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
KOPITARNA SEVNICA, d.d.
Prvomajska 8, 8290 Sevnica
išče in zaposli
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
ali
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA
Smo dinamično, razvijajoče podjetje s stalno rastjo gospodarskih rezultatov. Podjetje vodi team mladih, ambicioznih strokovnjakov, ki bi radi, da se nam pridruži perspektiven diplomirani inženir elektrotehnike za industrijsko elektroniko ali diplomirani inženir strojništva. Novi sodelavec bo delal na področjih:
* razvoja izdelkov, razvoja tehnologije, projektiranje tehnoloških izboljšav obstoječe tehnologije, uvajanje CAD-CAM tehnologije pri proizvodnji čevljarskih kopit in obutve, koordiniranje izvajanja razvojnih nalog.
Zagotovljen je stimulativni osebni dohodek, možnost dodatnega izobraževanja in možnost relativno hitrega napredovanja.
In kaj pričakujemo:
- VII. stopnjo izobrazbe,
-	3 leta delovnih izkušenj na področju elektronike ali strojne tehnologije,
aktivno znanje angleškega jezika ter pasivno nemškega, poznavanje računalniških orodij,
- zaželeno poznavanje CAD-CAM tehnologije.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
Vabimo vas, da se nam pridružite in pošljete pisne prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: KOPITARNA SEVNICA, d.d., Kadrovska služba, Prvomajska 8, 8290 Sevnica.
STU
io
3.0 MHZ
TELEVIZIJA NOVO MESTO
s Trdinovega vrha f na kanalu i I
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 9. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od_7. do 13. ure: Samopostrežba Glavni trg
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
V nedeljo, 10. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ^ « Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
manJp
tutiJticna agencija
TSMPLAST
TOMPLAST Mirna
Sodimo med hitro razvijajoče se družbe, ki se uveljavljajo v proizvodnji plastičnih delov za evropsko avtomobilsko industrijo ter nudimo zanimivo in samostojno delo z možnostjo napredovanja za mlade in ambiciozne kadre za naslednja delovna mesta:
1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri
• 2 leti delovnih izkušenj
• aktivno znanje nemškega jezika
• poznavanje računalniških programov v vvindovvs okolju
2. TEHNOLOG
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
• 2 leti delovnih izkušenj
• znanje nemškega jezika
• poznavanje računalniških programov v vvindovvs okolju in AUTO CAD
Po dogovoru sprejmemo tudi pripravnike s tehnično in komercialno izobrazbo
Zainteresirani lahko oddajo prošnje na sedež družbe TOMPLAST d.o.o. cesta na Gradec 5, 8233 Mirna, oziroma pokličejo na tel. 07/ 34 35 202. Rok za oddajo prošenje je do 15.12.2000. Kandidati bodo obveščeni o izboru v roku enega meseca.
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
V Zrnu lahko po posebnih posezonskih cenah naročite oziroma dobite ponudbo za izdelavo vseh vrst fasad, notranjih in zunanjih strojnih ometov, soboslikarskih storitev ter izvedbo mavčnih predelnih sten in stropov. Na tem področju imajo ogromno izkušenj, saj imajo po Posavju in širom Dolenjske veliko referenčnih objektov.
Poleg tega lahko v Zrnu kupite ves gradbeni material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah.
POKLIČITE JIH IN SE PREPRIČAJTE O NJIHOVI KONKURENČNOSTI!
KMETIJSKI REPROMATERIAL
Trgovsko podjetje Zrno vam v svoji trgovini na Ranču nudi po predsezonskih akcijskih cenah gnojila proizvajalca Petrokemija Kutina.
POHITITE, SAJ SE GNOJILA DRAŽIJO MESEČNO ZA 20%.
Na zalogi imamo tudi vinogradniška gnojila in superfosfat.
Cene gnojil v akciji so že od 1.840,00 SIT/vreča do 3.040,00 SIT/vreča. Omogočijo vam dostavo franko kupec.
V trgovini nudijo tudi:
•	pesne rezance	33,00	SIT/kg
•	koruzo v vrečah	'	39,90	SIT/kg
•	ječmen v vrečah	39,90 SIT/kg
Na razpolago imajo tudi sojo.
Od 1.12.2000 do 30.12.2000 poteka akcija zaščitnih sredstev. Popusti do 20%. Količine so omejene.
Telefon: 07/49-75-410, 07/49-75-086
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto "B 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil
ANTON
HLADE
iz Gorenjega Kamenja 19
Samo tisti zaslužijo spomenik, kateri ga ne potrebujejo: to so tisti, ki so si postavili spomenik v spominu ljudi. Hvala vsem, ki ste se spomnili našega moža in očka in ga pospremili skozi življenje in tudi na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Narava ga je obdarila, da godec je ljudski poslal, bil vedno je Židane volje, v spominu nam lak bo ostal.
Minilo je žalostno leto,odkar nas je zapustil
ALOJZ FRANČIČ
iz Čadraž pri Šentjerneju
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARTA
KAPUŠIN
iz Metlike, Pot na Veselico 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, izrazili pisna in ustna sožalja, pokojni podarili cvetje, sveče in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Piškurič, govornici ge. Albinci Toševski za poslovilni govor, pevcem iz Novega mesta. Mestni godbi na pihala Metlika ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Martin, hčerki Mojca in Vesna z družinama
A
ZAHVALA
Življenje celo si garal, trpljenje in bolečine težke si prestal.
Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
•
V 65. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ANTON ŽUPAN
Šmalčja vas 5
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sodelavcem Revoza, DU, osebju Internega oddelka še posebno dr. Čehovi in dr. Žužkovi, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zakaj si moral, DEDI, nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in žalost domujeta pri nas.
Ljubil si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si svoj dom.
V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, dedi, brat, tast in stric
FRANC BERUS
z Dol. Mraševega 4
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen ter kolektivoma CP Novo mesto in KZ Krka. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Po hudi bolezni je v 81. letu starosti prenehalo biti plemenito srce dragi
IVANKI MAVRINAC
s Krašnjega Vrha 19 pri Metliki
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Piškurič, ge. Slavici za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi vsem zaposlenim v Splošni bolnišnici Novo mesto za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste pokojnico imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Peter, sinovi Jože, Ivan in Slavo z družinami ter Tone in Milan, brat Jože z družino iz
Avstralije in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 81. letu zapustil dragi soprog, brat, stric in
svak
MARKO MAGOVAC
iz Novega mesta
Od njega smo se poslovili 29. novembra 2000 v Šentjerneju. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in občanom Šentjerneja in okolice za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste pokojnega Marka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Novo mesto za obiske in zdravljenje na domu, osebju Splošne bolnišnice za skrb v času zdravljenja. Domu starejših občanov za skrb, nego in nudeno pomoč v času bolezni. Iskrena hvala KUD Žumberak Novo mesto, organizaciji ZZB Šentjernej in Kandija-Grm, govornikoma za poslovilne besede, Društvu upokojencev Šentjernej, godbenikom in pevskemu zboru Šentjernej ter izvajalcu za lepo zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PORTRET TECjA TEdiNA
V osnovni šoli si je želela postati vzgojiteljica, a je potem pristala na trgovski šoli. ker se je staršem zdelo, da je še prezgodaj za pol v svet. Danes ji ni prav nič žal, da je bilo tako. Bernarda Bevc iz Gotne vasi pri Novem mestu je poklicno šolo končala z odliko, nadaljevala s poslovodsko šolo, opravila izpit za avto in tečajfrancoskega jezika ter jo mahnila v Koper. Vpisala se je v prvo generacijo študentov Visoke šole za management in v začetku letošnjega leta kot tretja v generaciji in kot prva na Dolenjskem tudi diplomirala.
Njeno diplomsko delo o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetju Adria Mobil, ki je nastajalo ob mentorstvu doc. dr. Boruta Likarja, je prejelo najvišjo oceno in bilo izbrano za najboljšo nalogo na šoli sploh. Kot edina študentka je svoje delo imela čast predstaviti slovenskim podjetjem na simpoziju o menedžmentu v evropskem okolju. Sredi preteklega tedna je prejela še eno laskavo priznanje. Združenje managerjije podelilo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo s področja menedžmenta v letošnjem letu.
Ob predlogu, da bi jo predstavili javnosti, je za hip pomišljala, a “zakaj ne bi napisali, če Dolenjci kaj uspešno naredimo, in zakaj ne bi povedali, da tudi mladi znamo in počnemo marsikaj, da nas ne bodo vedno predstavljali le v slabi luči."
Trenutno dela kol pripravnica v kadrovski službi Adrie Mobil in
se ukvarja s spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativne dejavnosti v podjetju. Tako rekoč uresničuje svoje zamisli iz diplomske naloge, ki je tudi nastajala na po budo in v sodelovanju s tem podjetjem. Posebej jo veseli, da njeno delo že daje sadove. V podjetju se je namreč bistveno povečalo število predlogov za izboljšave, kar pa v praksi prinaša tudi prihranke.
Kot pravi, je imela srečo, da je lahko opravljala obvezno prakso v podjetju, kajti mnogi njeni sošolci so imeli težave s tem. Čeprav se podjetja pritožujejo, da nimajo mladih izobražencev, jim hkrati ne omogočijo, da bi začeli in se uveljavili prav pri njih. To se jim zdi prevelik strošek.
Bernarda bo v decembru dopolnila 24 let in se čez 10 let še vedno vidi v službi, ki bo čimbolj povezana z izobraževanjem. Kam jo bo zaneslo življenje, še ne ve natančno. V Kopru ji je bilo zelo všeč. Tam je pustila najlepša, študentska leta. Pravi, da je ob morju življenje bolj živahno in sproščeno. Pa tudi sicer meni, da je človek drugje bolj samostojen in lahko tudi bolj samosvoj kot v domačem kraju, kjer je vpleten v krog znancev, vzorcev obnašanja in pričakovanj.
Zdaj upa, da se bo iz pripravništva razvila trajnejša služba, svoje znanje pa bi še rada nadgradila. "Študij ni problem, le vedeti moraš, kaj hočtš, pa študirati tisto, kar te zanima, “pravi. Zdaj nadaljuje tečaj francoskega jezika, italijanščino je študirala kot dodatni predmet na šoli, zraven še angleščino, opravila pa je tudi mednarodni izpit iz poslovno angleščino. Želi si čimveč potovati. Že med triletnim študijem je hitela na prve roke za izpite, da jije ostalo še kaj časa za potovanja.
Čeprav, kot pravi, je bolj tiho dekle, se zna postaviti zase, ko je treba, in če dela, kar jo veseli ali v kar je prepričana. Ne, glave pa ne rine skozi zid za vsako ceno, jo bo še preveč potrebovala.
BREDA DUŠIČ GORNIK
PAŠA ZA OČI - Helena Zarabec, njen petletni sin Blaž in nekaj izjemnih primerkov kaktusov. Sicer pa s Heleno navdušenje nad tem konjičkom deti starejši, devetletni, sin Bine, ki vestno skrbi za svojih 10 kaktusov. (Foto: M. Ž.)
Kaktusi so Helenina strast
Helena Zarabec iz Mirne Peči ima okoli 270 kaktusov
MIRNA PEČ - Kaktus - bodičasta rastlina, ki s svojimi različnimi in zanimivimi oblikami ter čudovitimi cvetovi privlači poglede mnogih, prav posebej pa seje pred dobrimi desetimi leti usedel v srce Helene Zarabec iz Mirne Peči. Danes je namreč v njeni zbirki okoli 270 kaktusov najrazličnejših velikosti in oblik, najstarejši med njimi, ki ga je dobila od svoje mame, pa šteje približno 20 let.
Zaenkrat je edina Dolenjka, ki je včlanjena v Društvo prijateljev kaktej s sedežem v Ljubljani. “V društvo sem prišla po naključju. Reviji Moj mali svet sem poslala pismo, če bi lahko napisali kaj več o kaktusih. Odpisal mi je predsednik društva in me povabil na srečanje. Takrat sem imela 25 kaktusov in zdelo se mi je, da jih imam veliko. Ob tem naj povem, da imajo člani društva v povprečju okoli 1000 vrst kaktusov. Večinoma jih kupujemo eden od drugega, uspešno pa sem jih sejala tudi sama."
Do sedaj je poznanih okoli 4000 vrst kaktusov, nekateri od njih imajo užitne plodove, npr. smokvasta opuncija, rod mamilarij pa šteje kar okoli 500 vrst. Prav mamilari-je ali bradavičarke, kaktusi kroglaste oblike z lepimi cvetovi, ki se razvrščajo v krogu, so posebej všeč tudi Heleni, zato ne preseneča, da jih ima 50 vrst. “Skupno imam
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Prijazna gostilna Pečnik iz Guni pri Krškem - Zapornice pri Vršnih selih brez svetlobnih signalov - Brez Prešerna - “Ne nagajajte vladi“ - Ceste v Črnomlju - Premajhne, črke - “Bravo, Luzar!“
V tednu dni je bilo spet marsikaj takšnega, kar je nekatere od vas napotilo k telefonu, da ste poklicali dežurnega novinarja Dolenjskega lista. Tudi tokrat je tako nastal zapis o veselju ter o drobnih in velikih vsakdanjih žuljih ponekod južno od Ljubljane.
Mirko Sintič iz Novega mesta je pohvalil gostilno Pečnik iz Gunt pri Krškem. Povedal je, da so imeli paraplegiki tekmo. V omenjeni gostilni so pogostili 22 invalidov na vozičkih z večerjo in pijačo. “Ta gostilna je dostopna z invalidskimi vozički. Poleg tega je bila postrežba hitra in zelo dobra/je pohvalil Mirko. Čim več takih gostiln, bi lahko dodali k Mirkovi pohvali.
Lojze iz Novega mesta je povedal, da se večkrat pelje skozi Urš-na sela v Belo krajino. “Zapornice med Uršnimi seli in Lazi so brez svetlobnih signalov. Svetlobnega signala ni, je le zvočni, ta pa preslabo napoveduje, da se bliža vlak. Dvakrat sem mu komaj ušel. Svetlobni signali najbrž ne bi bili velika naložba, bilo bi pa dosti bolj
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
varno, če bi bili. Sprašujem, zakaj tam ni svetlobnih znakov in ali je zakonito določeno, da morajo ti biti preden se zapornice spustijo?"
Za pojasnilo o teh zapornicah smo se obrnili na Slovenske železnice, Sekcijo za vzdrževanje prog Novo mesto. Miha Fabijan, šef sekcije, je povedal, da za omenjeni cestno-železniški prehod za zdaj ni predvideno opremljanje s svetlobnimi znaki. Kot je povedal, prav zdaj postavljajo zapornice v Rožnem Dolu, v načrtu je postavitev zapornic v Birčni vasi, kar je prednostna naloga. V Rožnem Dolu in Birčni vasi doslej ni bilo zapornic. Ker so na omenjenem prehodu pri Uršnih selih že zapornice, sicer brez svetlobnega znaka, teh za zdaj niso dali ne seznam nujnih nalog. Denar za posodobitev zapornic, tudi tistih pri Uršnih selih, zagotavljajo Slovenske železnice in ustrezna firma za vzdrževanje državnih cest, se pravi pristojni v Ljubljani.
Polde iz Straže pravi, da so v križanki v Dolenjskem listu opisi gesel netočni. “Križanke v Dolenjskem listu naj bi bile bolj dostopne, ker so sedanje verjetno pretežke za bralce Dolenjskega lista."
M alka iz Novega mesta je pogrešala v zadnji številki Dolenjskega lista Prešernovo sliko.
Bralka iz Kostanjevice predlaga, da bi politiki podpirali Drnovškovo vlado in da ji ne bi oteževali dela. Le tako bi vlada lahko začela čimprej delati. Tistim, ki hočejo referendum, predlaga, naj namenijo v pomoč Logu pod Mangartom denar, ki bi ga Slovenija porabila za referendum.
Danica iz Novega mesta ugotavlja, da je v Novem mestu pri Pošti na Glavnem trgu ob stopnicah pogosto parkiranih veliko vozil. “Zaradi teh. ki tam parkirajo, ne vidiš na cesto, ko pelješ s parkirnega prostora. Na parkirišču ni table, da vozila, ki peljejo s parkirišča, nimajo prednosti. Parkiranje na
ploščadi je 15 minut brezplačno. Zato naj bi tisti, ki puščajo vozila na cesti za kratek čas, parkirali za kratek čas na ploščadi. Mogoče bi bilo potrebno na to brezplačno parkiranje opozoriti z večjim napisom," predlaga Novomeščanka.
Leopold Korevec iz Črnomlja ugotavlja, da Zadružne ceste v Črnomlju občina ni popravila do konca. „Kakih 80 metrov je niso obnovili. Bilo bi dobro, če bi delo naredili do konca. Najbrž bi bilo tudi cenejše takrat, ko so bili stroji že tam. Občini je namenil tudi pohvalo. Kot je povedal, si je pet let prizadeval za cestnoprometno signalizacijo na priključku za Majer. Novi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je uredil priključek, zato ga pohvali. Starega graja, ker tega ni naredil. Pri križanki v Dolenjskem listu pa ga moti, da so opisi gesel napisani s tako majhnimi črkami.
Velikokrat godrnjamo, ker so trgovine odprte tudi v nedeljo. Vendar včasih tudi tak urnik trgovin pride prav. Bralec iz Šentjerneja je že v soboto kupil gradbeni material v trgovini Luzar, d.o.o., Škocjan, vendar se je v nedeljo popoldne izkazalo, da material ni pravi. Po'imeniku je poiskal lastnika prodajalne in ta je prijazno, kljub temu daje bilo v nedeljo popoldne, prišel v trgovino in zamenjal napačni material za pravega. Šent-jernejčan se mu najlepše zahvaljuje.
M. L.
Ameriški in francoski rockerji
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bodo v soboto, 9. decembra, ob 22. uri v družbi francoskih punkrockerjev Dare dare devil nastopili energični ameriški rockerji The po!yplush cats.
okoli 200 vrst kaktusov, med njimi so tudi precej redki. Sicer pa je bolj kot velikost zbirke pomembno to, da so zdravi in nepoškodovani," navdušeno pripoveduje Helena, medtem ko si ogleduje fotografije svojih cvetočih rastlinskih ljubljenčkov. Rada bi namreč naredila katalog svojih kaktusov, ki predvsem spomladi z živorumenimi, rdečimi, belimi in roza cvetovi predstavljajo resnično edinstven okras njihovega doma, izredno zanimivi pa so tudi tako imenovani živi kamenčki (Lithops), ki se med svojo rastjo levijo kot kače. “Želim si, da bi nekoč imela svoj rastlinjak, vendar ta zaenkrat predstavlja prevelik finančni zalogaj,” je razložila in v smehu dodala, da včasih denar raje zapravi za kakšen nov kaktus kot pa npr. za čevlje.
M. Ž.
Mamila so med nami
Župnik Franc Prelc in Štefica Kenda v Metliki o svojih izkušnjah
METLIKA - Pretekli konec tedna sta metliška župnijska Karitas in Društvo podeželske mladine Metlika ob pokroviteljstvu metliške občine pripravila v tukajšnjem kulturnem domu pogovor z zgovornim naslovom “Mamila med nami”. Gosta sta bila Franc Prelc, portoroški župnik in hkrati vodja don Pierinovega programa za zdravljenje odvisnikov v Sloveniji “Srečanje” ter mati ozdravljenega narkomana Štefica Kenda.
Gosta sta odkrito in marsikdaj prav pretresljivo spregovorila o narkomaniji, perečem problemu moderne dobe, o katerem smo po Prelčevih besedah v Sloveniji začeli govoriti šele pred desetletjem. Župnik je začel mlade reševati iz tega pekla, s poti v smrt, kot ji sam pravi, ko je eden od narkomanov prišel k njemu po pomoč. Pomagal mu je, za njim jih je prišlo še na stotine in nikomur ni odrekel pomoči, čeprav so ga zanjo prosili sredi noči. Kendova pa se ukvarja z odvisniki, med katerimi je bil štiri leta tudi njen sin, že sedem let. Poudarila je, daje staršem najtežje priznati, da imajo v družini narkomana, toda ko se odloči za zdravljenje, mu morajo stati ob strani. Seveda pri tem potrebujejo veliko energije, vztrajnosti, ljubezni in časa. Predvsem pa je zmotno mišljenje, da kajenje trave ni drogiranje. Je le stopnica k odvisnosti, in le malo jih je, ki je ne prestopijo.
• Don Pierino je v 20 državah po vsem svetu ustanovil komune, skozi katere je šlo že 250 tisoč ljudi. V njih se nekdanji narkomani s pomočjo triletne terapije pripravljajo na normalno življenje. Štirje centri so tudi v Slovenji in enega od njih vodi prvi Belokranjec, ki je prišel po pomoč k župniku Prelcu. Sicer pa je v metliški občini okrog 50 narkomanov, kar je veliko, a je po Prelčevem prepričanju še čas, da ustavijo epidemijo. Kako? „S pogovori, vztrajnostjo in ljubeznijo/ je bila prepričana Kendova.
M. B.-J.
Tekmovanje
harmonikarjev
MIRNA - V soboto, 9. decembra, ob 18. uri bo v TVD Partizan na Mirni potekalo tekmovanje harmonikarjev pod imenom “Vesel sem Mirnčan”. Po razglasitvi rezultatov bo družabno srečanje udeležencev in ljubiteljev narodno zabavne glasbe.
200-letnica pesnikovega rojsta
Hl^an mdjih bo spomin in tvftje hvale, Glasil Slovčncam se prihddnje čžse,
Ko mi na zgddnjim grdbu mah poriše, V njim zdijne bodo bolečine spile.
Prevzetne, fcikor ti deklita zile,
Ko bddo slišale tih pisem glase,
Serci želizne djile prič opise,
Zvesti ljubezen bddo bolj spostvile.
Vremina bddo Krijncam se zjasnile,
Jim nailši zvezde, kakor zdij sijile, Jim pismi bolj sloviče se glasile;
Vundčr ti bddo morebit’ ostile,
Med njimi, k ir njih poezije mile Iz serca svftje so kali pognile.
Dr. France Prešeren: Poezije, 1847, 2. sonet Sonetnega venca
Bernarda
Izkoristili nepazljivost paznikov
Sedem zapornikov je v soboto zvečer pobegnilo iz novomeškega zapora - Le dva ujeli - Preiskava teče
VELIKO ZANIMANJ E ZA IZDELOVANJE VENČKOV- Črnomaljski Novoletni direndaj, ki bo do 2. januarja prihodnjega leta ponudil obilo prireditev za vse okuse, se je priče! zadnjega novembra z izdelovanjem adventnih venčkov v črnomaljski knjižnici. To je bila že četrta tovrstna ustvarjalnica, vendar je bil obisk pretekla leta zelo skromen. Letos pa je ustvarjalo več kot 60 otrok in njihovih staršev, nekatere pa so morali poslati celo domov, saj je zaradi navala, ki ga niso pričakovali, zmanjkalo materiala za izdelovanje venčkov, ki so ga priskrbele knjižničarke. (Foto: M. B.-J.)
IZJEMEN ULOV - Kar 167 centimetrov velikega in 27 kilogramov težkega soma je 19. novembra v Kostanjevici na Krki ujel Boštjan Pacek iz Gorenje vasi (na sliki pri glavi soma). Ribji velikan iz Krke je na vabo - cofdeževnikov - prijel petnajst pred enajsto dopoldan, na suho pa ga je Boštjanu po dobri uri “boja "pomagal spraviti njegov brat Andrej (z očali). Oba sta člana RD Kostanjevica na Krki.
NOVO MESTO - V novomeškem oddelku ljubljanskih zaporov so v soboto, 2. decembra, zvečer namesto petdeset obsojencev našteli le 43. Sedem zapornikov-štirje obsojenci in trije priporniki - je namreč pobegnilo. Dva so policisti ujeli, pet pa jih še iščejo. Kako se je lahko zgodilo kaj takega?
Po besedah vodje oddelka Milene Sukovič preiskava te dni še poteka, toda zaporniki naj bi okrog 21.25 izkoristili nepazljivost paznikov in se iz zaporniškega dela zgradbe nekako prebili do okrožnega sodišča in tam z enega od oken v prvem nadstropju skočili na prostost. Nato jih je vzela noč. Z akcijo je takoj pričela novomeška policija, ki je blokirala velik del mesta in bližnje okolice, vendar je doslej našla le dva pobegla. Eden
se je kmalu sam predal policiji, drugega, pravnomočno obsojene- | ga, pa so policisti izsledili v Rago-vem logu. Pri skoku skozi okno si je poškodoval nogo, po pregledu v novomeški bolnišnici pa je zdaj ! spet za zapahi.
V novomeškem zaporu zagotavljajo, da se občanom Novega mesta in okolice ni potrebno bati za varnost, ker ne gre za hujše kriminalce. Nobeden od njih ni priprt ali zaprt zaradi nasilniškega obnašanja, posilstev, ropov ali umorov, pa tudi oboroženi menda niso. Novomeška policija je sporočila, da so pobegnili: 21-letni D. P. iz Straže, 32-letni S. H. s Coklovc, 27-letni Ž. P. iz ZRJ, 39-letni M. P. iz BiH, 33-letni D. M., 31-letni I. K. in 24-let-ni T. Š., vsi trije iz Hrvaške. Policisti s preiskavo nadaljujejo. L. M.