spodarske obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 12. avgusta 1874. Obseg: Ukaz ministra notranjih reci od 27. avgusta 1873, o preskušnji iz podkovstva, kdor ni v podkovijsko šolo hodil. O novi napravi za namakanje travnikov. rejcev od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji. (Dalje.) Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vino- gah za Kranjsko. (Dalje.) slovencev in mladocehov. Izvršilne dolocbe k postavi o zemljiških knji- Zdravilo zoper steklino. Kako sodijo pametni politikarji najnovejše izjave mlado- Iz sodnijskega življenja, (Dal.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari Ukaz ministra notranjih reci od 27. avgusta 1873. o preskušnji iz podkovstva kdor \ijsko šolo hodil. ni v podko . Kovačem, kateri.niso poslušali polletne šole o podkovstvu) a vendar želé dobiti izpričalo, da so sposobni izvrševati podkovstvo, podvreči se je v ta namen pre skušnj i. To preskušnjo je moči delati : pri podkovijski učilnici zvezaniz Dunajskim ži-vinozdravstvenim zavodom ; pri javnih civilnih podkovijskih učilnicah ; pri vojaških podkovijskih učilnicah a samo tedaj, ako tam 7 kje Je taka pri teh ) m zraven ci- vilne podkovijske učilnice; pri nalašč za to postavljenih preskuševalnih ko-misijah v glavnih mestih onih dežel, v katerih ta čas ni civilnih ni vojaških podkovijskih učilnic. 3. Preskuševalna komisija je sestavljena pri civilnih in vojaških podkovijskih učilnicah iz podkovijskega učitelja dotičnega zavoda, ter iz dveh v tej reči zvede-nih udov, katera imenuje deželni glavar na eno leto, v naznačenih iz deželnega ? glavnih mestih dežel v živinozdravnika ter iz dveh v tej reči zvedenih udov katera imenuje deželni glavar na eno leto. Prvosednika določa deželni glavar. 4. Preskušnje se imajo dvakrat na leto, in sicer v drugi polovici meseca junija in decembra. Vsakemu preskuševancu je dano na prosto voljo voliti si v katerem izmed mest v naznače- nih hoče opraviti preskušnjo. Gradivo in odj isto tako za podkovanje potrebne konj potrebno za izpitno delo > in čaJ oziroma dotična podkovalska učilnica Preskušnja obseza JUi i^vuíwj r \J u L L/ÚL v_/ auiij Vy IH kopita, oi goveda in parklje, pripravlja izpitna komisij slu- » Ustni odg na ta vprašanja, ki merij pra vila in načela konjskega in volovskega podko sploh ? na postopanje pri podkovanji zdravih, hib nih (pokvarjenih) in bolnih kopit ter pri zimskem podkovu; napravo navadne podkově, ter podkově za do loČno namen hibno ali bolno kopito 7 ali v poseben ) popolno podkovanje enega ali več kopit, slučaj enega ali več parkljev. Preskušnjo, pri kateri sme vsak ud izpitne komisij dajati vprašanj 7 moči imeti vkupno z več presku sevancem 10. preskuševancev sposobnosti ter o stopinjî sposobnosti razsojajo udje izpitne komisije po večini glasov. Ako je preskuševanec přestal preskušnjo bijo se cenzure: prav dobro, dobro, dovoljno. ra- li. '^M. v • i-'i- « v Mi. V ^ v* V I J V4 V/ T VI j Ai V« Onim, kateri so zadostili pri preskušnji, daje se izpričalo s pravilno kolečno marko po nasled-njem izgledu: KovciČu , iz.....v . . , . daje se s tem izpričalo, da je pri preskušnji, ki j o je z njim imela tukaj snj a izpitna komisija za konjske kovače dme ...... 18 . . pokazat dovoljno (dobro, prav dobro) spretnost v napravljanji in nalaganji podkov, ter je bil spoznan za sposobnega (posebno sposobnega) nastopiti kovastvo. Od izprasevalne komisije za konjske kovače dne 18 L L I. I. I I. preskušnji oglaševati se je pismeno in (Podpišejo se trije udje izprasevalne komisije.) najpozneje do konca maja ali novembra, in sicer z §. 12. Preskuševalcem, kateri so naredili preskušnjo ozirom na preskušnjo pri podkovijski učilnici, pri prvo- z nedovoljnim vspehom, moči je samo enkrat, in to še sedniku te učilnice, z ozirom na ostale preskušnje 7 pri po preteku enega leta dovoliti, da ponavljajo pre- dotičnem političnem deželnem oblastvu. Oglasilu prilo- skušnjo. ostalem dano jim je na prosto voljo, da žiti je izpričalo (učni list), da se je preskuševanec pra-vilno naučil podkovstva, potem dokaz, da je najmanje dostili, začnó redno obiskovati podkovsko učilnico tri leta bil za podkovskega pomoćnika. tak oj ali potem, ko v drugi preskušnji zopet niso za- 7 ter Oglasilo vroči se prvosedniku preskuševalne komi- čalo sposobnosti. s tem pridobé lastnost, potrebno, da se jim dá izpri- sije, kateri stori, cesar je dalje treba. Vabi Sj. I. » dUI se rv piCS^UĐUJi jJ i O LU Cž UI u . uuf uan wouj i , \> x\j u j/ivu Ako preskuševanec ne pride v naznanjenem Času, vosednikom izpitne komisije, znaša devet goldinarjev, preskušnji pismeno vanci 13. Izpitna taksa, katero je treba, da poskuše-predno se dopusté k preskušnji, položé pred pr- izgubi pravico, priti na ta preskuševalni rok. kateri se po enakih delih delé med ude izpitne komisije. 2ÔO Preskuševanec, kateri je pri preskušnji zadostil, plača poleg tega še za pisanje izpričala ter za kolečno pristojbino 1 goldinar. Pri ponavljanji preskušnje plačuje se zopet devet goldinarjev takse. §. 14. Po vsakokratnem konci preskušenj pošlje naj prvosednik izpitne komisije dotičnemu politicnemu deželnemu oblastvu razkaz o njibovem vspehu. 0 novi napravi za namakanje travnikov. V 6. listu ,,Novic" 1. 1. je moja iznajdba za namakanje travnikov naznanjena, al danes še le morem ceno zatvornice (ventila) in drugih reči povedati, ko sem imel velike zapreke zavolj zatvornice, ker vsak mehanikar je ceno tako nastavil, da bi bila moja iznajdba morala zavolj velike cene ventila zaspati. Zdaj sem toliko poravnal, da si upam za 8-14 gold, močilnik z vso pripravo vred narediti. Kedar.se pa začne po fabriško zatvornica (ventil) in sicer s konkurencijo delati, in kmet potrebne reči v fabriki kupi, močilnik pa sam naredi, takrat bo priprava komaj 6 gl. stala ali pa še ne. Trpela bo 15—50 let ali še dalje. Pri vsaki kmetijski šoli, družbi in pri vsakem mestu, kjer so šole, bi jaz rad tak močilnik z vso pripravo naredil in nekoliko večih učencev precej pri naredbi podučil vso pripravo v močilnik devati in regulirati , da bi se potem ta koristna iznajdba hitreje po celem svetu razširila, ker vsakemu privolim take stroje delati in v močilnik devati in le potem, ko bo stroj že v močilniku pol leta dělal in ga gospodar ne podere, mora meni, dokier predpravico imam, za enkrat in vselej dva goldinarja za vsak stroj podeliti, kar mu bom s pobotnico potrdil. Vsak travnik s takim strojem v močilniku bo 20 do 50 centov sená na leto več dal. Kdor želi to naredbo, naj se v frankiranem pismu na me obrne. Prosim tudi druge gospodarske časnike, naj blagovolijo te vrstice ponatisniti. Na sv. Gori 6. avgusta 1874. Šimen Kosmač, administrator. (Pošta Sava — Sudbahn.) Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji. (Dalje.) Ko se je konečno zbor v tem zedinil, da je glavni vzrok nerodovitnosti posebno pri starem sadnem drevji pomanjkanje redilnih snovi, se je začela obravnava v vprašanji: Kateri gnoj je najbolji za sadno drevje, kako in kedaj naj se gnoji? Posebno se je priporočal tekoci gnoj, na pr. gnojnica, stranišen gnoj. Oba se smeta le rabiti, kedar sta vže prevrela, in ce je treba, se morata z vodo zaliti. Da se pa zemlji odvzeti kali zopet dá, je zeló hasno-vito, če se tekočemu gnoju nekoliko dni prej ko se rabi, pridene pepél iz drv, gips, kateri ima jako mnogo kalija v sebi. Priporočale so se tudi druge, enake sorte gnojá, s katerimi se je po izjavah nekoliko družbenikov izvrsten vspeh dosegel. Vzame se namreč zgnjit gnoj iz štale ali hleva, kateri se je nabral od raznih živali. Ta gnoj se zmeče v jame ali sodové, potem se mu přilije trikrat več vode ko je gnoja in to se pusti 2—3 dni prevreti , pridene se se nekoliko apna, gipsa, koščene moke i. d. r., konečno se vse to z vodo zredči in s tako gnojnico se pognoji drevju. Okoli dreve3 se napravi 6 — 8 jamic 3/i — 1 čevelj globokih, v te se vlije gnojnica, in ko je zemlja to popila, ^se jamice zopet zasuj ej o. Se bolj očividen vspeh se trdi, da napravi tako-le narejen gnoj : Na dno soda se dene J/2 palca visoko živega apna, na tega 1/ j ^^^r -* — — —.v, _ -««.w— da zagotovlja vlavdajoči centralistični in nemšku- pornica „Verteca". Dve čedni podobi kinčate ta list, Ce bodo Slovenci za ml a- namreč podoba Blejskihtoplic s kratkim popisom Blejskega jezera; večino. dimi voditelji šli na tla te ustave, je ponem- najlepšega kraja domovine naše Čenje naroda čas a." slovenskega le še vprašanje druga slika pa mladini kaže podobo volka tudi s popisom te samogoltne zveri, katere se tudi po naši de- Tedaj daleč od nas živeći politikař, kateri se za- želi še celó o poletinskem Času več okoli klati. more vzdigniti visoko nad naše domače prepire in soditi _ naše razmere nepristransko, je přišel do prepriČanja, da politika mladoslovencev tira narod slovenski pod tuj-čevo peto, da ga bo spravila ob narodnost! Cuj, narod slovenski y in odpri oči y da vidiš, kam boš přišel ) če greš za voditelji mladih ! Tudi mladoČehom, kateri so nekoliko poštenejši od naših mladićev, „Reform" pové resnico v sledečih be- sedah: gledé de- Mladočehi hočejo pripoznati ustavo želnega zbora, v katerega hočejo vstopiti, da bi se tam pridružili liberalni stranki in priboriii narodu Ceakemu dobrote modernega liberalizma. Kar se pa tiče državo-pravnega vprašanja, hočejo se s starimi vred zvesto držati deklaracije. To pa je drugo drugemu nasprotno, kajti po deklaraciji je tudi deželni zbor nepostaven ; vendar se to lahko na strani pusti in tudi pripozná, da utegnejo mladočehi v deželnem zboru marsikaj korist-nega doseči ; toda bodo vendar-le podpirali ono stranko katera se zgodovinski samostalnosti kraljestva Ceskega le posmehuje. Gregrjevem spisu se več ko stokrát nahaja izraz „svobodomiselna stranka." To ravno je glavna stvar: mladočehi hočejo namreč nemškim libe-ralcem pokazati, da so tudi oni svobodomiselni. Al tu gré najprvo za samostalnost kraljestva Ceskega, zato bi morala svobodomiselnost vsakega zvestega sina domo- vine Ceske najprvo obstati v tem, da stoji za svobodo kraljestva Ceskega kot takega. V samostalnem kra- lj est v u Českem se bodo potem kakor v vsaki drugi deželi , to se razumi samo po sebi, oživile različne politične , cerkvene, socijalne stranke. Naj se mladočehi. Če hočejo, imenujejo „par excellence" svobodomiselna stranka; vendar spoznati bi morali, ^da svobodomiselnost priboriti, ne ohraniti. Naj bi se učili od Ogrov. Dokler ni bilo Oger- sama na sebi ne more kraljestva Ceskega sko kraljestvo samostalno, bila je na Ogerskem ena stranka, ki ni najprvo se potezala za nič druzega nego za to, da postane domovina zopet samostalna, kakor je že bila. Zdaj se razvijajo v samostalnem kraljestvu naravno narodne, politične, cerkvene, socijalne stranke." Svojo sodbo o teh mladih sklepa „Ref." z obema mladočehom in mladoslovencem namenjenimi besedami katero naj bi si oboji dobro zapomnili, namreč: Popolnoma edini so mladoslovenci in mladočehi v da so se odpovedali „klerikalcem" in pridružili f y ) tem , boju zoper „ultramontanizem". No, se vé da, to je zdaj taka .navada slovenski in češki mladici bi morali vendar le premisliti, da se z necerkveno politiko ločijo od večine naroda svojega." Slovansko slovstvo. * „Narodnost" se zove politični list, ki je přetekli Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. Poštne nakaznice. (Dalje.) Na moje vprašanje mi Mlinar vse do piČice pové, popiše na tanko tujca in vse, kar je vedel o njem. Res, da ni bilo veliko za vspešno sodnijsko zasledovanje, in jaz tudi nisem preveč obetal Mlinarju; največ ležeče je bilo na naglosti, toraj sem najprvo dal telegrafe vati po vseh železniških potezah, ob enem pa poslal dva svojih naj bolj ših agentov za njim po železnici na obe straní. Mlinarju sem obij ubil, da se ne bo nič zanemarilo, kar bi bilo v stanu nam hudodelnika dati v pest. Mož od-ide le malo potolažen. Za njim se podam jaz naravnost na kolodvor. Pred hotelom pa še prašam po fijakarju, kateri je peljal tujca, a ta mi ne vé druzega povedati, ko da ga je pe- ljal do kolodvora, kjer je oni stopil pred kaso. ga ni videl. Dalje Pri kasi na kolodvoru z vem, da je nekdo, kateri je bil podoben po meni popisanemu do y po noči vzel karto prve postaje, do Dunaj a ni bila oddana nobena karta. Železnično osobje mi je povedalo, da je vstopil tak Člověk v voz reda. To je bilo vse, kar sem na ko- lodvoru zvedel, moja agenta sta se bila že odpeljala vsak na svojo stran. Vračajoč se oglasim tudi pri telegrafični uradniji > da bi dobil, ako je mogoče, oni telegram, ki je došel tujcu. Uradnik, ki je imel prejšnji dan službo, pa mi naznani, da takega telegrama, o kakoršnem jaz govorim, ni bilo, da mora toraj izmišljen biti. Tudi preiskava tujčevega stanovanja je bila brez vsega vspeha; od hiš- nih ljudi sem le toliko izvedel, da je prebivalec onega stanovanja izročil ključe hišniku, rekoč, da gre za ne- koliko časa na Dunaj ; svojo malo tružico pa je seboj vzel in tako ni bilo v stanovanji naj ti nic, na kar bi se mogla preiskava naslanjati. Iz vsega tega sem sklepal, da imam opraviti z iz-urjenim goljufom, toraj mi je bilo treba na pomoč kli-cati vse svoje sodnijske skušnje in juridične vednosti. Cakal sem^prav težko svojih za hudodelnikom poslanih agentov. Cez dva dni se vrneta, a brez hudodelnika ; prvi, ki je odpeljal se proti Dunaji in se vstavil na v jl j xv jl jtí uu^ř^ijai ou l^iuti uuaji iu ou »oiaiu prvi postaji, je pač zvedel, da je popisanemu podoben reda kam Je šel tega mesec začel izhajati v Oseku vsako sredo in soboto, člověk stopil tam iz voza tiskan deloma s cirilico. Cena mu je po pošti za četrt ni nihče vedel povedati. V celem kraju ni bilo sledu leta 2 eold. 40 kr.. za nol leta 4 eold. 80 kr. Vreduie o njem, noben voznik ga ni peljal, v nobeni gostilnici gold. 40 kr., za pol leta 4 gold. 80 kr. Vreduje ga gosp. Va so Gjurgjevic. * „Ferčec", časopis s podobami za slovensko mla- dost, učevati šolsko mladino, ob enem pa tudi kratkočasiti jeli nekoga, ki je pa se ni pokazal, sploh je bilo vse, kakor bi se bil zunaj kolodvora v zemljo vdrl. To poročilo je bilo za-me malo tolažljivo. Tudi od v vsakem listu iepo spolnuje svojo nalogo : pod- drugih krajev je bilo vse tiho, le na Dunaji so bili pri- naglo dokazal, da je bil tisti dan 253 in tisto uro, ko se je hudodelstvo zgodilo, na Dunaji v zaroka moje hčere. Pri tej priliki boš spoznal tudi neki kavarni. Tako je preteklo več mesecev in jaz sem spoznal da je hudodeloik vsaj za zdaj postavi nedosegljiv, ker ni bilo o njem ne duha ne sluha. Gostilničar se je, če- njenega ženina, gospoda žl. Planavske^ v ze Ljudmila postane rudeča kot pirih Gratulujem, gospodična, naprej prepričan, da pravim jaz i n ker sem ravno i^av, ^pmv denar še kedaj videi. težko mora mladenie, katerega ste si u popolnoma odpovedal upanji, da bi svoj vi izvolili, biti zbirka vseh prednosti moškeg 1 TTinúl • \F A HA +A nnrrMA v» î Ci a»att/\mÍ aXa r, „No, póla no, to ravno ni," govori oče, „a vendar je možak, kateri se mora vsakemu prvi hip prikupiti. Pa ime Ni mi treba še posebno opomniti; da je bilo tudi ime „Engelbert Breier" izmišljeno in v tistem kraju, saj ga boš videi in potem sam sodil, ~ker veš ceniti kier bi bile imele biti nakaznice oddané, ni poznal nihče človeško blago " člověka tega imena. Kmalo po tej dogodbi sem ^ bil premeščen iskalni sodniji v mesto L. na Českem. Tam Je přebilo zdelo Že pozno v noči se odpeljem od gostoljubne hiše se je meni, neoženjenemu samcu, prav domaće loaaiui ouuuiji » luwutv -u. «M JL j« ÍÍUWU , ^aoiavivai mnogo opravila, ker mi je moj prednik pustil vse v praznika gotovo pridem najlepšem neredu. Služba me je vezala skoro ves dan na pisarnico, toraj nisem imel dosti prostega časa. ~ zastavivši prijatelju besedo, da prihodnj dva (Dal. prih.) Pri nekem službenem izletu iz mesta naletim nenadoma na sošolca, nekdanjega najblojšega prijatelja svojega, katerega nisem več let že videi in tudi o njem nič slišal. Mnogovrstne novice Po ponovljenem prijateljstvu me hitro povabi k sebi na dom ; imel je posestvo in lepo fabriko blizo tistega kraja, * Najveći most na svetu so pa ravno zdaj dodělali Amerikanci v mestu St. Louis čez najveČo (zavolj razvoja više 750 milj) reko Mi s is i pi. Most je stal svojih kamor sem bil přišel v službenih opravkih, in mi ni dal stebri so 78 20 milijonov gold. Dodělali so ga v leti h. Njegovi prej miru da sem se še tišti dan ž njim peljal. Ker sem bil s svojim opravilom gotov, sem se mu prav radosten podal. y tla dnom rekine struge. 111 Čevljev globoko spuščeni v skalnata ki se dosegajo komaj 60—90 čevljev pod blatnim Železni oboki uuvLu i vttiuu gii JLJKsi vu»**.i, Kateri se mogoČno spenjajo od stebra do stebra tehtajo 112.000 centov. Ves most, 270 sežnjev dolg Med potjo mi pripoveduje i da je oženjen in hčere, katera se ima tudi v krátkém omožiti. ženi mi je pravil toliko ljubeznjivega radovednost tria, videti ) da oče svoji ima mi je ženo hvalil. njegov „hišni zaklad", me je prav [n voznikom. 1 // 11 v oddelka ali stropa. Spodnji strop je za železnico, zgornji pa služi potcem kakor * Cudná bratov ska ljubezen. Pripeljeva se na dvorišče, moj prijatelj izroči konje in voz služabniku, prime mene za roko ter me pelje v dokazale dni neki Luka M. pred porotniki, obdolžen jega tovarša C. umořil. On sam je tajil Celji je stal one ) da svojo rodovinsko sobo, ki je bila pri tleh in ob enem } da je on mogel biti morilec ) 9 je svo- ker priče so Je bil z jedilna izba. Ko vstopiva, se vzdignete dve ženski v zadeti C. umorjenim sam v hosti in na-nj jezen, in da je do smrti priprosti, a čedni domači obleki, ki ste prej sedeli pri mizici tik okna, kakor se je videlo, pri šivanji ; i predno je umri, sam izrekel: „Luka me je!" prva 99 9 da starejša jako ljubeznjive, a mlajša popolnoma zapeljive postave in zdaj zarudelega obraza. Porotniki so bili po vsem tem prepričani rilec ter ga spoznali krivega, sodnija pa ga je obsodila je on mo- smrti na vislicah. Ko zatoženec sliši Tu nL Ll ; obsojen. se zsrudi na tla 9 da Je smrti Mina", spregovori prijatelj in potisne mene ske soue< prišedši i malo naprej, „tú ti predstavljam svojega ravnokar zopet morali so ga nesti iz sodnij- zavesti pa pokliče svojega zago- najdenega prijatelja in sošolca, zdaj hudega preiskoval- nega sodnika v mestu. Ha ; ha i Ljudmila hči vornika in mu razkrije skrivno3t, da namreč ni on morilec, marveč njegov brat, to vé vsa rodo vina njegova; nič se ga ne boj ; dokler ne pride s pisarji, žandarji in hotel še drugim sodnijskim orodjem, ni nikakor nevařen. njoja, on je vedé, da bo zarad tatvine že tako v ječo obsojen kazen , ki gré bratu zarad umora i , na-se vzeti „Posebno, če se mi prikažejo bitja vaše ljubeznjive vrste, gospodična", hitim jaz nadaljevati govor svojega prijatelja. „Tudi gospá bo oprostila, da tako nenadno napadem jo v nj enem prijetnem domovju." Gospá pristopi in mi podá roko. „Prav veseli me sprejeti tukaj prijatelja svojega moža, o katerem mi je že marsikaj pripovedoval". Znanstvo v hiši mojega prijatelja je bilo storjeno ; Eri obědu sem imel priliko spoznati res vrle lastnosti išne gospodinje, katera je bila ravno tako modra, kakor ljubeznjiva. Hči Ljudmila, dasiravno še malo plašna in molčeča, zdela se mi je popolnoma materne narave in lepote namenj ena tako so se domá zgovorili; sedel bi bil za brata, a na vislicah za-nj umreti noče, to uniči vso rodovinsko pogodbo. Zagovornik naznani vse to nemudoma sodniji, katera pošlje komisijo po brata; pa komisija ga sreča že na poti gredočega izdati ker je slišal ni pričakoval. i da sodniji i kateri se Zdaj i je wiui i», o lu i. ti uuoujcu , v/caai se je preiskava vnovič začela brat e hotel sam smrti obsojen ce3ar smrtna obsodba pa, se vé.da, pride ob veljavo. i To res čudna bratovska ljubezen vredna. i ki je bi bila kaj boljšega V 3 dopisi tako da sem res zavídal moža, kateremu je bila Marije Zviezđe v Bosni. V. L. Iz Dunaja so Med pogovorom pravi prijatelj moj : lovec, ne?" li Saj si tudi ki je „Le tako imenovani nedeljski lovec", odgovorim, „čveteronogati zverini še nisem posebno veliko žalega storil." nas opomnili, naj bi skušali sušenje češpelj, po Bosni že tako bolje kakor drugod, še kaj zboljšati. Tu mi pride na misel, da so „Novice" nekdaj to reč popisovale in Če se ne motim, tudi zboljšano bosensko sušilnico priporočale ter njen obris prinesle. Ako Je tako kakor mislim, da imajo „Sodnijska gospoda je bolj na dvojenogate zverine §ane bosenske sušilnice lijo mi poslati tišti obris dresirana," nadaljuje moj prijatelj smehljajoč se. „Ven- dar mislim, da boš vedel Člověka in pesá ločiti od zajca, toraj te povabim za nedeljo in pondeljek, ko sta ravno i i Novice" obris zbolj-jih lepo prosim, naj blagovo- popis tišti i list „Novic" in dva praznika skup, k sebi. Prišlo jih bo več, prvi dan bomo streljali po gozdu, drugi dan pa domá z buteli-jami, ker bo — Ljudmila, ne bodi rudeča kot škrlat tistega obrisa, bomo skušali enako sušilnico napraviti in djansko pokazati ljudém , katera sušilnica je bolja, * Obris in popis přejmete pod križnim zavitkom. Vred 254 potem bodo segli gotovo po bolji, kakor že spoznavajo, bilo mestne volitve , ni ga bilo mestnega starešinstva. da trapisti znajo bolje orati kakor oni sami in jih že Včasih se ga je posluževala tudi vlada kot posredovalca posnemajo Kuga živinska je vedno pri nas med ekstremno stranko in „dobromislečimi". Odkar se pa tudi leží po polji in ob cestah , celó po dvoriščib, je tudi pri nas vdomacil vulgarni liberalizem za kugo crknjena mrhovina, kjer se psi in krokarji itd. dobro gosté. Pri nas v hlevu, hvala Bogu Je se ve da tudi grof R. módi. Kajti y y se vdal kdo bi \*iVJ KJl VJ ^UOIV^« JL 1 1 iiao V JUAU V KA y UYC*1CL UVg U. y JG V OU UVIVI KS JL ti. UV^LUVUVl tli i ^ zdravo, pa tudi noben tujec ne sme blizo — vse je za- v véliko (stolno) cerkev vse hotel biti nemodêren? Od tistihmal ni tudi vec hodil prto z dobro ograjo kalné spretnosti (?) y> fagota u y var si v. I Zagreba avg (Vabilo.) Predragi bratje in to- prav za prav y piskat. ker Zarad muzi- je bilo mogoce Kakor Vam je znano, imeli bomo hrvaški učitelji 25., 26. in 27. t. m. splošni svoj zbor v Petrinji. Pri prvi naši skupščini v Zagrebu v tej stroki porabiti ga} bil je R. večni ravnatelj, ostalem je bil dobrosrčen člověk; na materni graj-ščini v Kviškem je vsako leto nadzoroval trgatev. 1871 so bili Slo- Je Precej denarja potřeboval, to se je vedelo, venci prvi, ki so nam prijazno v velikem številu podali roko ter se z našim delovanjem po bratovsko zanimi- Nadejamo se, da je tudi zdaj med nami ljubezen , in da bo zopet naš premili vali. ali, da je tako globoko zabredel v dolgo ve, tega ne bi bil nihče verjel. Celó pchujšljivo delà njegovo sedanjo krido to, da je veliko menjic s ponarejenim podpisom ravno tista , kakor poprej in predragi brat Slovenec prvi, ki bo v naše kolo pri .tekel ter nas zopet z bratovsko ljubeznijo spremljal pri Srce nam je veseleje in pogumneje, kedar izdal. (Pravijo, da je materno in sestřino imé zlorabil.) Najhujše pa je to, da je poslednji cas, ko je bil v za našem delu. dregah in je bil začel misliti na beg, denarje pobral kjer in kakor je y mogel vidimo vrle naše brate okolo sebe. Pridite toraj Vi vrli sokoli premilih nam slovenskih planin in dolin, pridite, da Vam zamore brat Hrvat zopet podati svojo roko in Yam s svojo gostoljubnostjo postreci. ,,Pristupnice" do-bivajo se pri ,,mjestnom odboru II. obce hrvat- ske skupštine u Petrinji' i po gold. železnicah in parobrodih znižana je za 33%. od podoficirjev, trgovcev in obrtnikov, od ljudi vseh stanov, od priprostih dekel celó. In tako je veliko ubozih ljudi poškodovanih in mrmranje in pohujšanje grozovitno. Smilite se nam njegova mati vdova (nekdaj ena prvih aristokracinj) in sestra (neomožena), katerima neki skor vse premoženje poberejo, ker so bile menda nekatere raenjice skupne. Skrbeli Sicer pa natančnega nihče še ne vé, dokier sodnija Vožnja na smo 5 kolikor se je dalo y da bode ne le duševne hrane, stvari ne pojasni. Govori se, da je dolgá samo Rudol- ampak tudi prijetne, hrvaške zabave. Pomoz' Bog! Za centralni odbor II. obce hrvatske učiteljske fovega 150.000 gold. Sestrine obligacije (v Trstu shra- njene) je neki tudi odnesel. Kam se je obrnil y ziva Ivan F i 1 i p o v i ć predsednik. skupštine : duša ne vé ? gotovo je y Ljudevit Tomšic y da ga je zmanjkalo 24. juiija Grof R.-fov „krach" Istre avg Ako hoče Bog in da je od tukaj šel v Trst. je vse mesto tako prevzel, da mnogi še drugih takih y tajnik. Istra bo imela krid prerokujejo ; in vsi takim govoricam verjamejo letos dobro letino, žita je mnogo in dobrega; samo se bojimo, da nam ne bi izkalilo, ker ga ne moremo mlatiti zavoljo deževanja; pod streho ga ne moremo spra- , kozolcev nimamo, druzih pristreh tudi ne. Grozdja V Gorici imamo vse polno novih ulic. Lanskega decembra so eno imenovali „Fr an c • Jož e fo vo", letos Petrarka-vi slavnosti, so dali drugi, tik mestnega o viti je pa, vrta, imé ,, Petrarka-va ulica." Znano je pa, da je vse polno y njegova bolezen se redko zapazi y po to- naš Preširen pravi Pretrarkovič plejih krajih se najde že zrelega. Naša železnica se je „kultus" med „našimi" zdaj y in da Je Preširnov V se y delavci so mesec dni dělali brez trarka-v pri Lahîh. V Gorici so počela lepo delati znati za dnine ; ker so jih pa potle slabo plačali, mnogi pobežali; ki so ostali, so skoraj sami Lahi. Ljudje in živina so za čudo zdravi, ker so do zdaj toliko po- bolj en vogue, ko Pe- d a 1 j e y smo" z Lahi dobri prijatelji; saj „smo" bili povabljeni k Petrarka-vi slavnosti. Kaj je tedaj naravniše, ko da se dá eni ulici imé „Via Preširen." Liberalizem in kosmopolitizem nam manjkanja trpeli ; se vidi y da Gorici avgusta. ,,glad dober lečnik." Se dobro, da imamo vsaj je gotovo to prineseta torek ali v sredo prihodnjega tedna (t. j. 11. ali 12. t. m.) pride novi naš namestnik v materialnem oziru dobro letino — v moralnem je pre- baron Pino v Gorico. Přetekle dni je tako bilo sneto slaba, ali Ne vem y ali izlezemo letos iz škandalov y kakor o poznem jesenskem času; danes je spet ne. Uni dan je bil naš gimnazij „junak", potem je prišlo nekaj druzega, ki pa ni še zrelo; potlej nekateri tukaj, po večdnevnem odjužnem vremenu krasen dan. čila o letini so čedalje ugodniša. Poro Tudi na Ipavskem naši ljubeznjivi domači časniki y in zdaj Rudolf (razen St. Vida in nekaterih druzih neobširnih grof Attems-Zemljar*)!. On je namrec tista viso-korodna oseba, katero sem v zadnjem dopisu v zvezi s pohujšljivo krido omenil. On je junak Goriškega „kracha". Imena njegovega nisem hotel jaz prvi pove- pro- storov) bo vendima veliko bolja, ko se je mislilo po burji sred junija. Trsta 10. avg dati j ko vsi časniki o njem govore y ni y zdaj pa, da bi „Novice" molčale. komiseln bonvivant, kakih 45 let star. Vsa omika nje- Gosp. grof je neoženjen treba lah- ) Preteklo sredo je bila krog Trsta velika nevihta in zgodilo se je već nesreč. Zraven pokopališča Tržaškega je vdarila střela v hišo, kjer ste ravno dve dekleti vedrili; zadene ji strela in prva obleží mrtva na mestu, drugo so přenesli v bolnišnico y y gova je v tem, da je v muziki izveden, pa dober lovec druzih aristokratiČnih lastnosti nima. Ali prav to, da ni trd aristokrat, marveč da je imel nekaj demokratičnega na sebi, bilo je vzrok, tične stranke za vsako potrebo posluževale in njegovo lepodonece grofovsko imé mnogokrat zlorabile. Že za da so se ga meščanske in poli- kjer pa je tudi drugi dan že umrla. V Zavlah na Ister- ski cesti pa so isti dan našle smrt v vodi štiri osebe, ki so se peljale po cesti. Oblaki se vtrgajo in voda pridere s tako močjo , da odnese vse štiri proti morju ter jih zasuje z blatom. Na s so še tišti dan mrtve. mestu nevihta ni škode naredila. Bobic-evih **) časov je bil grof „Rudolf (tako so . g* vulgo klicali) „factotum délia città"; brez njega ni je Izmed gora avg Tankoćutni politikarji slutijo že nekaj časa, da se politično vreme preobraća. Pru- * Po tem pridevku bolj po starem ,,Sembler" dovina od druzih Attems-ov Veter je začel ravno od nasprotne strani pihati y piše se spačeno „Semler" ali šakom ne ravno na ljubo. Bismarkovci začuđeno gle- se razločuje grof Rudolfova ro- ** V Gorici že vedó, kaj je to. Pis. Pis, daj o, bilo. kaj je to, in neČejo prav verjeti, da bi to mogoce Pa prepričani naj bodo, da ni samo mogoče, ampak da je istina. Evropa se je naveličala divjega libe- 255 ralnega hujskanja, ki nosi svobodo na jeziku, vojsko in zatiranje pa v srcu; evropske države so začele čutiti, da jim Prusija s svojimi liberalnimi agenti korenine ob-stanka spodjeda, bati so se začele Pruske pošasti iz „krvi in železa", zato so postale jako hladne nasproti gorečim besedám pruskih aposteljev „svobodě, napredka in razsvetljenosti." Začela je pihati hladna, dobrodejua konservativna sapa. Liberalistični Titáni, ki so napove-dali všemu obstoječemu boj, ki so se šteli zmožné kršćanstvo izbrisati iz sveta, izstrelili so ves svoj strelni prah, konservativstvo pa je z orožjem uma in zgodovine dobro preskrbljeno. Zato so začeli liberalci izvrševati tisto pomikanje v vojski, ki se po nemški pravi: „nach ríickwárts koncentriren." Liberalci so vedno vpili o sebi: „mi smo izobražena Evropa, kar je omikancev, vse stoji za nami. Proti nam so le farji itd." Tudi danes še tako vpijejo, pa razloček je ta, da se jim zdaj noče več tako verjeti, kakor nekdaj. Sad, ki ga liberalizem donaša, se le predobro na Prusijividi; narode je groza pred liberalizmom , ki spoštovane može preganja, ker se svoji veri nočejo izneveriti, ki škofe zapira, ker so zvěsti služabniki božji, in božjo zapoved više stavijo, ko človeške postave; groza je narode pred liberalizmom , ki Francoze v Lorêni in Slovane v Poznanji tako neusmiljeno zatira. Zato se vsa Evropa odvrača od teh podiralcev in uničevalcev starih nazorov, starih šeg, svobodě in neodvisnosti narodov. Vkljub vsej učenosti, všemu vpitju in razširjanji svojih idej zgubljajo liberalci vendar vedno več tal, in reči se more, da jim je vdana le Prusija in Italija, poslednja le zato, "ker je po Pruski milosti vstvarjena, in pade s Prusijo vred, kajti rop je rop, če prav je ropar kralj Viktor Emanuel, in ni dvo-miti, da mu božja kažen ne bo odšla, če prav je le „zaničevanega" papeža oropal. Klin s klinom in sila s silo. (Kon. prih.) Iz Vremske doline 4. avgusta. (.Kmetijski napredeh.) Ročno mlatilnico Henrika Lanz-a in žitno vejalno či-stilnico od Blaža Vovk-a imamo od kmetijske podružnice iz Senožec tukaj v delu. Ponesli ste se prav dobro in priporočati moremo ta dva stroja vestno vsakemu kmetovalcu, kateri si hoče dve tretjini delavcev pri mlatvi prihraniti in več zrna dobiti, ker se pri teh strojih nič ga ne zgubí. — Hvala c. kr. kmetijskemu ministerstvu in centralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe Kranjske, ker si zadnja prizadeva od prvega podpore za razne nam koristne reči dobivati. Hvala tudi tistemu rojaku, kateri si vsestransko prizadeva naše kmetijstvo iz nemarnega spanja zbujati, kateri si zraven raznih kmetijskih strojev in orodja tudj prizadeva, lepá goveja plemena po nasi deželici širiti! Že se vidi mnogo lepih junic in junčekov v tej okolici od plemenitega, lepo rastečega trdnega muricodolskega plemena ; tedaj hvalo moramo izreci tudi predsedniku kmetijske podružnice g. Jožefa Zelen-u v Senožečah. Z Gorenskega 27. julija. — V 29. št. „Novic" dokazuje někdo potrebo živinskih in Čebelarskih sejmov v Lescah in dolži Kranjske tržne dneve , da so krivi slabe prodaje živine v našem kraju. Dopisnik bi pač lahko vedel, da je cena živine padla in kar je z njo v zvezi, da je popraševanje po nji se zmanjšalo, česar pa Kranjski tržni dnevi niso krivi, ker pred kratkim časom bilo je kupca čez mero. Dalje g. dopisnik trdi, da Radoljški se^mi tega imena niso vredni in nepripravni za živino. Gosp. dopisnik se Še ni prepričal o Radoljških sejmib, drugače bi vedel, da sejrnov kakor so ti, izvzemši poletna dva, od Kranja do Beljaka — neizvzemši Tržiških in Trbiških — ni, naj le dokaže veljavo in vrednost drugih; in ravno v Radoljci so bili živinski sejmi združeni z blagom vpeljani, pa se niso sponesli. Zdaj pa naj bi se napravili v Lescah, kjer se še ena štacuna, da-si dobro založena, ni mogla zdr-žati ! Gosp. dopisnik ne vé, da železnice pač pospešu-jejo vsestransko kupčijo in kolobarjenje blaga, a ne sejmov. *) Prostora za živinske sejme razun javnih pro-storov ali dvorišev, ki so pa v Řadoljci vsa druga, v Lescah blizo hiš jaz ne vem; da pa Radoljški srenjski zastop grajo zasluži, o tem bom na drugem mestu govoril še več; premalo se poganja za vsestranski napre--dek , že nekaterekrat je v materijalno kvar srenje zavozil, ali zastop vendar nima vpliva oziroma sejmov, če bi Kranjski mestni zastop bil najstrogeje ustavoveren, bodo sejmi in trgi v Kranju vendar le ostali. Iz Kranja 9. avg. — Kar časniki poročajo o tem, da je g. Jugo vic s svojim mlinom na kant přišel in zakaj se je bivši njegov knjigovodja vstřelil, je večidel neresnično. Resnica je na kratko rečeno ta le: Gospod Jugovic je 3. t. m. prodal svoj mlin in druga posestva Tržaškemu trgovcu Usiglio, s katerim je bil v kup-čijski zvezi. Vzrok samoumora knjigovodje Jenerja pa najde vsakdo lahko v sledečih razmerah: Da on ni sam sebe umoril zarad ljubezni do hčerke Jugovičeve in zarad tega, da bi bil pri Jugovicu kako denarno zgubo trpei, jasno je iz tega, da je on svojemu gospo-darju v Trst zvečer pred smrtjo pisal, da je on gosp. Jugovicu nekoliko tisoč goldinarjev dolžan in da je moral jako slabo vest imeti o svojem poštenju, ker je tudi večer pred samoumorom iz glavne kupčijske knjige vse liste iztrgal in uničil, kateri bi utegnili odkriti delovanje njegovo. Pokopali so samoumorca brez duhov-skega spremstva na pokopališče mestno, kjer je poštar Škarja svoj prvi znani „spěch" imel; novoverni liberalci pa so ga boje iz hvaležnosti, da je radodaren denar sipal, spremili v obilni množici, katero so drugi mestjani mirno od strani gledali. Iz Ljubljane. — Nas vetu družbe kmetijske, naj bi prihodnji mesec nekoliko Kranjskih učiteljev ljudskih šol šlo v Gradec, nekoliko pa v Gorico, kjer se bodo nauki kmetijstva predavali slovenski, je pritrdilo ministerstvo kmetijstva ter deželni vladi naukazalo, naj v ta namen učini po zaslišanji deželnega šoiskega sveta, kar je potreba. — (V zadnji seji deželnega solskega sveta) je gosp. inspektor ljudskih naših šol Pirker zopet pokazal svoje „antiklerikalne rogé." Predlagal je namreč, naj se ocetom frančiškanom kar na vrat na. nos, to je, že prihodnje šolsko leto vzame učiteljstvo v Kamniški ljudski šoli, češ, da nimajo postavne sposobnosti za to. Gledé na to, da oo. frančiškani Kamniško šolo že mnogo let prav dobro oskrbujejo in da štirje učitelji mestu borih 200 gold, stanejo, je šolski svèt enoglasno podři Pirkarjev novošegni naklep ter sklenil, da ostanejo še učitelji frančiškani, — in da se samostan frančiškan-ski vpraša, ali ne bi sedanjih učiteljev bila volja podvreči se dotični postavi za dosego učiteljske sposobnosti. — (Iz c. k. zdravstvenega sveta) naj povemo eno dogodbo, katera kaže predrzno vsegamogočnost birokrata, ki se od nog do glave „verfassungstreu" klicati dá, pa vendar glavnega pravila ustave ne spoštuje. — Zdravstveni svèt proteatiral je zato v svoji seji dne 8. t. m. zoper samovoljno ravnanje rudarskega predstojnika Idnjsk'ega g. Lipolda pri oddaji službe c. kr. rudarskega fizika. Služba bila je razpisana, prosilo je za-njo 13 zdravnikov. Gosp. Lipoid pa pošlje zdrav-stvenemu svetu samo 4 prošnje , češ , da ostalih 9 ni sposobnih za to službo ; zdravstveni svèt naj izbere med temi štirimi, ako pa tega noce , pošlje naj prošnje v *) Se vé, da gledé tega mi z gosp. pisateljem nismo enakih misli; vendar sprejeli smo ta sestavek, da se sliši tudi drugi zvon. Vred. 256 krátkém nazaj ! Zdravstveni svèt, ki ima po ustavni ni tako ravnanje z vojaki če bi bili še tako surovi, kar postavi pravico, nasvetovati sposobne može za vse zdrav- pa niso, ker je zdaj jako mnogo olikanih med njimi niške državne službe v deželi, zahteva prevdariti vse po duhu vojaške postave? Ni mar kar naravnost reč } a to postavno zahtevanje odbil je paša- brez predlogov zdravstvenega prošnje, birokrat Lipoid, in kar sveta stavi naravnost ministerstvu dr. Jenkota za rudarskega fizika. barbarično, turško? In ali so častniki, ki se tako daleč ? nasvet, ki je izvolilo Mislim Mi ne rečemo da pozabijo, za današnjo vojašČino še primerni? u radni je to reč da «.u. * w *. u v, v».» ne, m upamo, u c. uuuu ïjo*? uiauujju tu preiskovale in take nepristojnosti za zmiraj zabranile tiokol") bo 15. t. m. obhaj al svojo desetnico bodo više dr. Jenko ni sposoben za to službo in se ne spuščamo — y^wwo j uu Aty. u m. uuuctjai ovuju uc»cm v preiskavo, za kaj je gosp. Lipoid ravno njega pred z veselico na Drenikovem vrhu, kamor se podá ob vsimi nasvetoval ; ker pa se je po misli vseh udov popoldne, m z besedo zvečer na čitalničnem vrtu zdravstvenega sveta v tem slučaju prelomila postava od 30. aprila 1872 in je po takem birokratičnem posto- kateri je že Bog vé kolikokrat* všel (Prelesnika), znanega ponarejalca bankovcev, so --— ~ - »C"« f ~ -----— -------------— --- ~ * j ^ jL-rt/^ y \J avmvuaiai Y OVA , ou panju zdravstveni svèt razžaljen v svoji časti, zato je Lašičah zopet vjeli in prignali ga v Ljublj andarj pri sklenil. pritožiti se pri ministerstvu. Radovedni smo, ali ki 7 7 7 (Pobirki iz Časnikov.) 7) Slov Gospodar' t pise bode ministerstvo pritožbo zdravstvenih svetnikov radovoljno in brez plačila služijo vladi, rešilo ugodno in v čast zdravstvenega sveta ali ne. Ako bi se tako sv. Krištofa na Laškem. Ko bode število izvoljenih do naprej ravnalo z zdravstvenim , svetom ,,Gliha se štriha". Za novo „narodno društvo" v Ljubljani" išče Vošnjak med svojimi udov tudi v srenji 7 se bo zdravnik premislil, vstopiti v tako kompanijo pac 7 bila peto kolo v zdravstvenih zadevah 7 in na vsak ki bi smeh z novim društvom „bobnati", polnj hočej slavo „verskih" postav napraviti. Nesrečno ljudstvo ter se bo moglo liberalni slovenski politikarji sijajno svečanost v ■ I ki všemu občinstvu. Pojte rakom žvižgat s takimi vstav- se tako za nos voditi dá! Da vas skoro pamet sreča! nimi postavami, ki jih z nogami teptati sme vsak bi- _ rokrat! {D Razpet) pride za c. kr. okrajnega zdrav Noviiar iz domaćih in ptujih dežel. nika v Ptuj na Štajarsko; jza to mesto je z dovoljenjem menjal z dr. Skraberjem, ladnim ki Iz Dunaja. Prihod cesarja, ki se podá v vojaški govo mesto pride za okrajnega zdravnika v Postoj na nje- tabor pri Brandižu, v Prago je napovedan 7. septembra. odhodom Razpet gubi naša dežela enega Velike važnosti se zdi ta prihod, posebno ker je že mnogo let preteklo, kar ga ni bilo na Cesko. Pa tudi če je resnična da pride v Brandiž takrat najboljih zdravnikov, tudi v živinskih kugah mnogo skušenega. Dr. Razpet je tudi s pohvalo več let izvr-ševal opravila zdravstvenega svetovalca. Ker pa mu je je pomenljiva; verjetna je, kajti pri današnjem stanu novica tudi Mak-Mahon, predsednik Francoske republike odgojevanje otrok lože v Ptuji kakor v si je želei premestenj Naša yaj leg odoljuba na Štajarsko Postoj ni, zato j bolj a voščila sprem je naravna zveza Rusko Avstrijsko-Francoska 7 ker se nic ne ve (Matica slovenska.) Prosim jenike, kateri niso še poslali letošnje letnine (in usta- bi pa prihod cesarjev na Cesko e) sebi poverjenih matičarjev, naj izvolijo to kmalu reise", tega se Cehi sami nič kaj posebno ne nadjajo. , kaj kuje Pruska in je treba vsem trem pred njo na straži biti. Ker je tudi nadvojvoda Albrecht ■j HÉÉ ~~ mUrnĚ mm ■ Da bil kaka „Ausgleichs- tiste gospode po- potoval po Ruskem, Prusi ^že zeló pisano gledajo. storiti. Imenik gré te dni v bo to moja krivica tiskamo ; če bo pomot, ne Tušek njem kaj , tajnik Lože prostomavtarske, katero so hoteli (Vabilo v mesečni shod politične g a društva „Slovenija") v četrtek ]3. avgusta 1874 ob 8. uri zvečer v nekateri na Dunaji napraviti, vlada ni dovolila ? zato se nemčurski listi zeló hudujejo nad njo Pred začetkom deželnih zborov bo ministerstvo čitalnični dvorani. Vrsta razgovt Razg ninskem dávku v rarno delo njegov Ljublj Palacký in dnj o vžit- sklicalo še vse deželne načelnike na Dunaj lite 7 da jim iz- roči vladne predloge za zbore, in sicer tudi še dá ust- volitvi za deželni zbor mesto dr. Supp (Poslanca namesto odstopivsega razgovor o prihodnji Ljubljanski mena povelja, kako se imajo v deželnih zborih obnašati. dekana Gr Ogerska. Srbska skupščina je izvolila zdaj ru- munskega metropolita I vačko vi ča za patrijarha. Tedaj brijana) mislijo Vipavski volilci izbrati gosp. Matija postane vsim pravicam naroda srbskega nasproti Rumunec Lavrenčiča, posestnika v Vrhpolji pri Vip leg rencica, puses mm« v viupviji pu * ip^vi , * narodnjaka. Več o njem bo prinesel „Slovenec vr- njegov patrijarh ! (Gosp Jugovič) se poslanstvu odpovedal 7 toraj bo tudi za njega nova volitev (p civilni akon) bo sklenil te dni v Ljub fjistnica vrediiišťva. Gosp. Fr. Nachtigallu v L: ,,Novice" se od tod v redu pošiljajo; pošta mora kriva biti; treba tedaj, da se pritožite. ii, ženin in nevesta sta že na „rotovžu" nabita. Ženin železnišk kondukter in katoličan , nevesta hči krč- V/ marja na Šentpeterskem predmestj in luteranka (Kako delaj z našimi vojaki), kaže sledeča do Vagá Žitna cena v Ljubljani 8 avgusta 1874. v novem denarji : pšenice domače 5 3. 50 godba, ki diši po tistem času > ko pri voja palic 6 fl. 80 V • 4 fl. 80 sorsice 4 fl 10 — baDaske rU 3 fl. 40. in bil vsak vojak višemu nasproti pela zdanjih vojaških vajah imajo pri Fužinah blizo Ljublj Pri jecmena 3 fl. prosa 3 fl. ajde 4 fl. 40 ovsa 7 kakor vsako leto , šotor Nek vojak (reservist) 2 fl. 10. Krompir 3 fl. 40. prinesel iz Ljubljane pri največi vročini šest pušek doli drznil si odpeti tri gumbe. Zagled Kursi na Dunaji 7. avgusta. in vročine ga stotnik potéô se U, J stopi IV 1J j UJJJ U , OV ťittutiv UMU tiJiLu »Vi oljo te velikanske pregrehe zoper vojaško njemu se zadere nad njim ter ga dá 5% metaîiki 70 fl. 70 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr. Ažijo srebra 103 fl. 50 kr Napoieondori 8 fl. 81 kr. postavo za roke k hrastu privezati i revez pri Loterijne srećke: eči vročini moral stati dve uri vpnčo mnogo dalcev. Pripoveduje se nam, da se je drugemu zgodila, le da bil tako pripét k nekemu poslopj *ka Ali v Gradcu na Dunaji 50. 8. avgusta 1874: 3| 5.45.60. 60. 82. 33. 44. 43 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 22. avgusta Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : jožel Blaziiikoii dedići v Ljubljani.