Številka 9 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 17. marca 1971 Cena 5 dinarjev Leto XXVIII 41. Na podlagi 4. člena zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb (Uradni list SRS, št. 39-223/70) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo ter republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo NAVODILO o obveznih enotnih analitičnih kontih, o vsebini posameznih analitičnih kontov ter o zajemanju podatkov v oddelku -Posebni podatki za organizacije družbenih služb« I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Organizacije družbenih služb odpirajo sintetične konte po navodilu o vsebini posameznih kontov v osnovnem kontnem planu za delovne organizacije (Uradni list SFRJ, št. 51-593/68) brez točke 59. 2. Organizacije družbenih služb razčlenjujejo sintetične konte na: a) obvezne enotne analitične konte, navedene v tem navodilu, in b) analitične konte, ki jih s pogodbo zahteva organ, ki financira organizacije družbenih služb. II. OBVEZNI ENOTNI ANALITIČNI KONTI Razred 0: Osnovna sredstva, sredstva sklada stanovanjskih hiš, sredstva skupne porabe in rezervna sredstva 3. — pri kontu 003 — Delovne priprave: 003-0 Stroji in strojne naprave 003-1. Transportna sredstva 003-2 Poslovni inventar — oprema 003-3 Učila 4. — pri kontu 008 — Druga osnovna sredstva: 008-0 Strokovne in druge knjige v knjižnicah 008-1 1 Razstavljeni predmeti v muzejih 008-2 Razstavljeni predmeti v umetniških galerijah 008-3 Arhivske in zgodovinske znamenitosti 008-4 Kulturni in zgodovinski spomeriiki 008-5 Z zakonom zaščitene naravne znamenitosti 008-6 Druga osnovna sredstva 5- — pri kontu 023 — Popravki vrednosti delovnih priprav: 023-0 Popravki vrednosti strojev in strojnih naprav 023-1 Popravki vrednosti transportnih sredstev 023-2 Popravki vrednosti poslovnega inventarja — opreme 023-3 Popravki vrednosti ličil 6. — pri kontu 028 — Popravki vrednosti drugih osnovnih sredstev: 028-0 Popravki vrednosti strokovnih in drugih knjig v knjižnicah 028-1 Popravki vrednosti razstavljenih predmetov v muzejih 028-2 Popravki vrednosti razstavljenih predmetov v umetniških galerijah 028-3 Popravki vrednosti arhivskih in zgodovinskih znamenitosti 028-4 Popravki vrednosti kulturnih in zgodovinskih spomenikov 028-5 Popravki vrednosti z zakonom zaščitenih naravnih znamenitosti 028-6 Popravki vrednosti zgradb 028-9 Popravki vrednosti drugih osnovnih sredstev 7. — pri kontu 080 — Denarna sredstva skupne porabe: 080-0 Denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo 080-1 Druga denarna sredstva skupne porabe. Razred 1: Finančna in obračunska sredstva 8. — pri kontu 100 — Žiro račun: 100-0 Žiro račun — redni konto 100-1 Žiro račun — sredstva amortizacije 9. — pri kontu 120 — Kupci v državi: razčlenjujejo samo organizacije družbenih služb s področja zdravstva: 120-00 Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev v regionalni skupnosti 120-01 Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev drugih regionalnih skupnosti SRS 120-02 Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev drugih republik SFRJ 120-03 Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov v regionalni skupnosti 120-04 Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov drugih regionalnih skupnosti SRS 120-05 Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov drugih republik SFRJ 120-06 Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov — borcev 120-07 Občinske skupščine v republiki SRS 120-08 Občinske skupščine drugih republik 120-09 Republiški organi SRS 120-10 Republiški'organi drugih republik SFRJ 120-11 Zvezni organi 120-12 Mednarodni sporazumi (konvencije) v zdravstvenem varstvu 120-13 Delovne organizacije za zdravstvene storitve 120-14 Civilno pravne osebe 120-15 Samoplačniki 120-16 Zavarovanci delavskega zavarovanja — participacija 120-17 Zavarovanci kmečkega zavarovanja — participacija 120-18 Zdravstvene storitve za neugotovljene plačnike 10. — pri kontu 125 — Druge terjatve iz poslovnih razmerij: ' 125-0 Akontacije po uradnem opravku 125-1 Nadomestilo osebnih dohodkov, ki se refundiraj o 125-2 Dodatek za borce 125-3 Terjatve od občanov in civilnopravnih oseb 125-5 Terjatve do skladov samoupravnih skupnosti 125-9 Druge terjatve iz poslovnih razmerij 11. — pri kontu 150 — Obračunani osebni dohodki: 150-0 Obračunani osebni dohodki — z visoko izobrazbo 150-1 Obračunani osebni dohodki — z višjo izobrazbo 150-2 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — štiriletno 150-3 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — poklicno 150-4 Obračunani osebni dohodki — z osnovno šolo 150-5 Obračunani osebni dohdki — z nedokončano osnovno šojo 150-6 Obračunani osebni dohodki za dopolnilno delo v lastni organizaciji družbene službe 150-7 Obračunana plačila zunanjim sodelavcem iz civilnopravnega razmerja 12. — pri kontu 174 — Krediti, dani delovnim in dru- gim organizacijam ter družbenopolitičnim skupnostim : __ 174-0 Združena sredstva amortizacije od nepremičnin — obvezni del 174-1 Združena sredstva amortizacije od nepremičnin — pogodbeni odnos 174-2 Druga združena sredstva amortizacije — pogodbeni odnos 13. — pri kontu 190 — Aktivne časovne razmejitve: 190-0 Plačila za strokovna dela in analize 190-1 Plačila za znanstveno raziskovalno delo 190-2 Plačila za strokovne knjige, priročnike, strokovne revije in časopise 190-3 Plačila za založniško dejavnost 190-4 Štipendije 190-5 Nadomestila osebnih dohodkov, ki se raz-' mej ujejo med letom 190-9 Druge časovne razmejitve Razred 2: Tekoče obveznosti 14. — pri kontu 250 — Doseženi osebni dohodki: 250-0 Doseženi osebni dohodki med letom 250-1 Doseženi neizplačani osebni dohodki preneseni iz preteklega leta 250-2 Osebni dohodki iz sredstev, ki se ne zajemajo v skupnem dohodku 15. — pri kontu 261 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov 261-0 Obveznosti prispevka iz osebnega dohodka , iz delovnega razmerja 261-1 Obveznosti prispevka za socialno zavarovanje 261-2 Obveznosti prispevka za otroško varstvo 261-3 Obveznosti prispevka ža zaposlovanje 261-9 Druge obveznosti iz prispevka iz osebnih dohodkov 16. — pri kontu 290 — Pasivne časovne razmejitve 290-0 Obračunana plačila za strokovna dela in analize 209-1 Obračunana plačila za znanstveno raziskovalno delo 290-2 Obračunana plačila za strokovne knjige, priročnike, strokovne revije in časopise » 290-3 Obračunana plačila za založniško dejavnost 290-4 Obračunane štipendije 290-5 Obračunana nadomestila osebnih dohodkov, ki se razplojujejo med letom 290-9 Druge obračunane časovne razmejitve Razred 3: Material in droben inventar 17. — pri kontu 310 — Material 310-0 Material za osnovno dejavnost 310-1 Pisarniški material 310-2 Material za vzdrževanje in čiščenje Razred 4: Stroški 18. — pri kontu 400 — porabljeni material 400-0 Material in surovine 400-1 Električna energija in plin 400-2 Goriva in maziva 400-3 Stroški za ogrevanje prostorov 400-4 Voda 400-5 Material za vzdrževanje in čiščenje 400-6 Poraba zdravil 400-7 Odpisi drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže 408-8 Kalo, razsip, okvare, lom 400- 9 Drugi porabljeni material 19. — pri kontu 401 — proizvodne stvoritve drugih: 401- 0 Tekoča popravila osnovnih sredstev, izvr- šena od drugih 401-1 Stroški investicijskega vzdrževanja 401-2 Transportne storitve 401-3 Poštni, telefonski in telegrafski stroški 401-4 Prevozni stroški službenih potovanj v državi 401-5 Prevozni stroški službenih potovanj v inozemstvu 401-6 Osebni izdatki na osnovi civilnopravnih razmerij za proizvodne storitve 401- 9 Druge proizvodne storitve 20. — pri kontu 402 — Neproizvodne storitve: 402- 0 Najemnine in zakupnine 402-1 Dimnikarske storitve 402-2 Stroški javne službe za čiščenje 402-3 Stroški revizij in arbitraž 402-4 Avtorski honorarji 402-5 Osebni izdatki na osnovi civilnopravnež8 razmerja — neproizvodne storitve 402- 9 Druge neproizvodne storitve' 21. — pri kontu 403 — Dnevnice, terenski dodatki, nagrade za delo vajencev in podobno: 403- 0 Dnevnice in službene premestitve v državi 403-1 Dnevnice in službene premestitve v tujini 403-2 Terenski dodatki , 403-3 Nadomestilo za ločeno življenje 403-4 Nagrade za delo vajencev 403-5 Izdatki za službeno in delovno obleko 403-6 Izdatki za prevoz delavcev na delo in z dela 403-7 Osebni izdatki tujih delavcev po mednarodnih sporazumih 403-8 Drugi osebni izdatki 22. — pri kontu 408 — Drugi materialni stroški: 408-0 Stroški za strokovna dela in analize 408-1 Stroški za znanstveno raziskovalno delo 408-2 Stroški za strokovne knjige, priročnike, strokovne revije in časopise 408-3 Stroški založniške dejavnosti 408-4 Stroški za strokovni dvig kadrov 408-5 Udeležba na kongresih in drugih strokovno znanstvenih posvetovanjih 408-6 Stroški za učne pripomočke in modernizacijo pouka 408-7 Dajatve učencem in študentom 408-8 Reprezentančni stroški 23. — pri kontu 420 — Amortizacija: 420-0 Amortizacija zgradb 420-1 Amortizacija delovnih priprav in drugih osnovnih sredstev Razred 5: Uporaba tega razreda je prosta tako glede vsebine kakor tudi glede sintetičnih in analitičnih kontov Razred 6: Proizvodnja, gotovi proizvodi in trgovsko blago 24. — pri kontu 600 — Proizvodnja in lastni polproizvodi: 600-9 Prenos vrednosti gotovih proizvodov 25. — pri kontu 630 — Gotovi proizvodi 630-9 Prenos vrednosti gotovih proizvodov Razred 7: Celotni dohodek in njegova razdelitev v 26. — pri kontu 700 — Stroški realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev: 700-9 Prenos stroškov realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev > 27. — pri kontu 730 — Izredni izdatki: 730-0 Zamudne obresti 730-1 Odpisane terjatve 703-2 Primanjkljaji ob inventuri 730-3 Negativne razlike časovnih razmejitev 730-9 Drugi izredni izdatki 28. — pri kontu 750 — Realizacija proizvodov in proizvodnih storitev 750-0 Dohodki od prodaje proizvodov 750- 1 Dohodki od proizvodnih storitev 29. — pri kontu 751 — Realizacija neproizvodnih storitev: 751- 0 Dohodki iz osnovne dejavnosti 751-1 Plačila izobraževalne skupnosti SRS za osnovno dejavnost , 751-2 Druga plačila izobraževalne skupnosti SRS 751-3 Plačila temeljne izobraževalne skupnosti za osnovno dejavnost 751-4 Druga plačila temeljne izobraževalne skupnosti 751-5 Dohodki iz proračuna družbeno-politične skupnosti 751-6 Dohodki od gospodarskih organizacij 751-7 Dohodki od občanov in drugih pravnih oseb 751-8 Dohodki od uporabnikov storitev 751-9 Dohodki iz dopolnilnih dejavnosti in ostali dohodki Razred 9: Trajni viri sredstev 30. — pri kontu 980 Sklad skupne porabe: 980-0 Sklad skupne porabe — za stanovanjsko izgradnjo 980-1 Sklad skupne porabe — za ostale potrebe III. VSEBINA POSAMEZNIH ANALITIČNIH KONTOV Razred 0: Osnovna sredstva, sredstva sklada stanovanjskih hiš, sredstva skupne porabe in rezervna sredstva Ad. tč. 3. Konto 003 — Delovne priprave — analitično razčlenjujejo vse organizacije družbenih služb (razen analitičnega konta 003-3 Učila). Analitični konto 003-3 Učila — odpirajo samo organizacije družbenih služb s področja: — vzgoje in izobraževanja, — zdravstva: v zdravstvenih zavodih z oddelki za otroke in mladostnike ter v okrevališčih za otroke in mladostnike. Ad. tč. 4. Konto 008 — Druga osnovna sredstva — razčlenjujejo organizacije družbenih služb s področja kulturno prosvetne dejavnosti: knjižnice, umetniške galerije, arhivi, zavodi za varstvo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Predmeti kot: — strokovne in druge knjige v knjižnicah, — razstavljeni predmeti v muzejih, — razstavljeni predmeti v umetniških galerijah, — arhivske in druge znamenitosti, — kulturni in zgodovinski spomeniki, — z zakonom zaščitene naravne znamenitosti ne predstavljajo osnovnih sredstev knjižnic, muzejev, arhivov in galerij (42. člen zakona o sredstvih delovnih organizacij Uradni list SFRJ, št. 10/68) in se kot taki po določilih 5. točke 3. odst. navodil za evidenco o premoženju, ki ga upravljajo državni organi, (Uradni list FLRJ, št. 50-717/61) z izjemo knjig v knjižnicah, vodijo samo po vrsti in količini. Tudi revalorizacija navedenih predmetov po 9. členu zakona o stopnjah amortizacije od osnovnih sredstev delovnih organizacij določenih področij (Uradni list SRS, št. 11-83/69) ni bila opravljena. Ti količinsko popisani predmeti se zajamejo v finančnem knjigovodstvu organizacij družbenih služb tako, da se količina pdsameznih predmetov ali zbirk pomnoži z vrednostjo enega dinarja. Tako izračunano nabavno vrednost teh predmetov se^knjiži v breme analitičnih kontov 008-1 Razstavljeni predmeti v muzejih, 008-2 Razstavljeni predmeti v umetniških galerijah, 008-3 Arhivske in zgodovinske znamenitosti, 008-4 Kulturni in zgodovinski spomeniki, 008-5 Z zakonom zaščitene naravne znamenitosti in v dobro analitičnih kontov: 028-1 Popravki vrednosti razstavljenih predmetov v muzejih, 028-2 Popravki vrednosti razstavljenih predmetov v umetniških galerijah, 028-3 Popravki vrednosti arhivskih in zgodovinskih znamenitosti, 028-4 Popravki vrednosti kulturnih in zgodovinskih spomenikov, 028-5 Popravki vrednosti z zakonom zaščitenih naravnih znamenitosti. Ker je nabavna vrednost teh predmetov v ravnovesju s popravki vrednosti teh predmetov, se knjiženja ne odražajo na poslovnem skladu. Nabavno vrednost strokovnih in drugih knjig v knjižnicah, ki so po nomenklaturi koristnikov družbene imovine zajete v skupini 913-40 se knjiži v breme analitičnega konta 008-0 Strokovne in druge knjige v knjižnicah — in v dobro analitičnega konta 028-0 Popravki vrednosti strokovnih in drugih knjig v knjižnicah. Za zamenjavo dotrajanih knjig (preslikovanje) se uporabijo sredstva investicijskega vzdrževanja, za nabavo novih strokovnih in drugih knjig pa namensko dodeljena sredstva organa, ki financira organizacije družbenih služb. Vse druge organizacije družbenih služb, razen knjižnic po omenjeni nomenklaturi, knjižijo na- bavno vrednost strokovnih in drugih knjig na enak način kot delovne organizacije ostalih področij in obračunavajo predpisano stopnjo amortizacije. Samoupravni organ organizacije družbenih služb določi v svojem splošnem aktu (pravilniku o knjigovodstvu) merila, po katerih se strokovne in druge knjige uvrščajo med osnovna sredstva (strokovne in druge knjige) in med materialne izdatke (stroške za strokovne knjige, priročnike, strokovne revije in časopise). - Ad. tč. 5. in 6. Pojasnilo je zajeto pod tč. 4. Ad. tč. 7. Na analitičnem kontu 080-C Denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo — se knjižijo denarna sredstva, izločena za stanovanjsko izgradnjo. Druga denarna sredstva skupne porabe se knjižijo na analitičnem kontu 080-1 Druga denarna sredstva skupne porabe. Razred 1: Finančna in obračunska sredstva Ad. tč. 8. Obračunano amortizacijo po predpisanih stopnjah se knjiži v' breme analitičnega konta 420-1 Amortizacija — in v dobro analitičnih kontov sintetičnega konta 023 — Popravki vrednosti . delovnih priprav ali sintetičnega konta 028 — Popravki vrednosti drugih osnovnih sredstev. Istočasno se knjiži obračunano amortizacijo v breme analitičnega konta 100-1 žiro račun — sredstva amortizacije — in v dobro analitičnega konta 100-0 Žiro račun — redni konto. Po prvem odstavku 32. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 8-52/69) obvezno združujejo vzgojnoizobraževalni zavodi 75 °/o sredstev amortizacije od nepremičnin (Uradni list SRS. št. 40-256/69). Znesek te obvezne amortizacije se knjiži v breme analitičnega konta 174-0 Združena sredstva amortizacije od nepremičnin — obvezni del — in v dobro analitičnega konta 100-1 Žiro račun — sredstva amortizacije. Vzgojno-izobraževalni zavodi lahko združujejo tudi sredstva proste amortizacije nepremičnin (2. odstavek 32. člena navedenega zakona). V tem primeru se združena sredstva amortizacije knjiži v breme analitičnega konta 174-1 Združena sredstva amortizacije od nepremičnin — pogodbeni odnos — in v dobro analitičnega konta 100-1 Žiro račun — 'sredstva amortizacije. Ad. tč. 9. Analitične konte pod tč. 9 uporabljajo samo organizacije družbenih služb s področja zdravstva. Ad. tč. 10: Analitični konto 125-4 Terjatve do proračuna in skladov dnažbenopolitičnih skupnosti — uporabljajo vse organizacije družbenih služb razen organizacij družbenih služb s področja zdravstva (ker imajo te ustrezno razčlenitev v okviru konta 120 — Kupci v državi). Ad. tč. li: Na posameznih analitičnih kontih se zajemajo neto osebni dohodki po izobrazbi skladno s »Šifrantom poklicev«, ki ga je izdal republiški zavod za zaposlovanje in velja od leta 1971: 150-0 Obračunani osebni dohodki — z visoko izobrazbo — se zajemajo osebni dohodki delavcev s poklici profila »diplomirani inženir« in njemu sorodnih, to je s poklici, za katere je ustrezna izobrazba visoke šole. 150-1 Obračunani osebni dohodki — z višjo izobrazbo — se zajemajo osebni dohodki delav- cev s poklici profila »inženir« in njemu sorodnih, to je s poklici, za katere je ustrezna izobrazba višje šole. 150-2 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — štiriletno — se zajemajo osebni dohodki delavcev s poklici profila »tehnik« in njemu sorodnih, to je s poklici, za katere je ustrezna izobrazba gimnazije, tehniške in druge šole za gospodarstvo, za družbene službe in za državno upravo (tehniške, ekonomske, upravno-administrativne, zdravstvene, vzgojiteljske, delovodske šole) in umetniške šole. 150-3 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — poklicno — se zajemajo osebni dohodki delavcev s poklici »širokega« profila, to je s poklici, za katere je ustrezna izobrazba poklicne šole in osebni dohodki delavcev z Opravljenim izpitom z javno veljavnostjo (nekdanji visoko kvalificirani in kvalificirani delavci). 150-4 Obračunani osebni dohodki — z osnovno šolo — se zajemajo osebni dohodki delavcev s poklici »ozkega« profila (nekdanji polkvali-ficirani in nekvalificirani), ki imajo končano osnovno šolo. 150-5 Obračunani osebni dohodki — z1 nedokončano osnovno šolo — se zajemajo osebni dohodki delavcev s poklici »ozkega« profila (nekdanji polkvalificirani in nekvalificirani), ki nimajo končane osnovne šole. Ad. tč. 12: Analitična razčlenitev konta 174 — Krediti, dani delovnim in drugim organizacijam ter družbenopolitičnim skupnostim — je obrazložena pod tč. 8. Ad. tč. 13: Na posameznih analitičnih kontih iz konta 190 — Aktivne časovne razmejitve — se razmejujejo posamezne vrste izdatkov, ki v času, ko nastanejo, niso stroški ali pa ne obremenjujejo tekočega dohodka in se zato razmejujejo na obračunska razdobja, na katera se nanašajo. Razred 2: Tekoče obveznosti Ad. tč. 14: Vsebina je razvidna iz nazivov posarheznih analitičnih kontov. Ad. tč. 15: Na analitično razčlenjenem kontu 261 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov — se knjižijo posamezne vrste teh prispevkov iz osebnih dohodkov. Ad. tč. 16. Na analitično razčlenjenem kontu 290 — Pasivne časovne razmejitve — se knjižijo obračunani izdatki iz vzporednih analitičnih kontov sintetičnega konta 190 — Aktivne časovne razmejitve. Protipostavke se knjižijo v breme stroškovnih kontov razreda 4. Razred 3: Material in drobni inventar Ad. tč. 17: Pojasnilo o nadaljnjem razčlenjevanju sintetičnega konta 310 — Material — je pod tč. 30 — četrti odstavek. Razred 4: Stroški Ad. tč. 18: Na analitično razčlenjenem kontu 400 —1 Porabljeni material — se knjiži vrednost porabijo-Ijenega materiala, obračunanega po nabavnih cenah. Ad. tč. 19. in 20: Vsebina je razvidna iz nazivov posameznih analitičnih kontov. Ad. tč. 21: Na analitično razčlenjenem kontu 403 — Dnevnice, terenski dodatki, nagrade za delo vajencem in podobno — se knjižijo osebni prej enaki,'ki imajo značaj povračila stroškov in se ne štejejo za osebne dohodke. Ad. tč. 22: Na analitično razčlenjenem kontu 408 — Drugi materialni stroški — se knjižijo vsi materialni stroški, ki niso zajeti na drugih analitičnih kontih. Na analitičnem kontu 408-7 Dajatve učencem in študentom — se knjižijo: nagrade učencem in študentom za oddana dela, prispevki njihovim organizacijam, brezplačni izvodi učbenikov in skript in podobno. Ad. tč. 23: Pojasnilo je zajeto pod tč. 8. Razred 6: Proizvodnja, gotovi proizvodi in trgovsko blago Ad. tč. 24. in 25: Pojasnilo o nadaljnjem razčlenjevanju glej pod tč. 30 odst. 4. Razred 7: Celotni dohodek in njegova razdelitev Ad. tč. 26: Konto 700 — Stroški realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev — se razčleni enako kot konto 600 — Proizvodnja in lastni polproizvodi — ter konto 630 — Gotovi proizvodi. Ad. tč. 27., 28. in 29: Vsebina je razvidna iz nazivov posameznih analitičnih kontov. Razred 9: Trajni viri sredstev Ad. tč. 30. Vsebina, je razvidna iz nazivov posameznih analitičnih kontov. Organizacije družbenih služb, ki že vodijo knjige po sistemu dvojnega knjigovodstva in pri tem uporabljajo osnovni kontni plan za delovne organizacije (Uradni list SFRJ, št. 48/68) so dolžne ustrezno uskladiti analitične konte, ki so obvezni po tč. 2. teh navodil. Organizacije družbenih služb, ki so do uveljavitve zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb, vodile proračunsko knjigo oziroma enostavno knjigovodstvo, so dolžne preiti na vodenje knjig po sistemu dvojnega knjigovodstva iz bilančnega stanja po zaključnem računu za leto 1970. . Organizacije družbenih služb lahko odpirajo pri sintetičnih kontih: 310, 600, 630, 700, 730, 751 in drugih kontih poleg zahtevanih analitičnih kontov po tč. 2.a) in b) še druge analitične konte, ki so jim potrebni, vendar so dolžne zaradi enotne preglednosti podatkov v zaključnem listu promet takih analitičnih kontov združevati. Organizacije družbenih služb s področja zdravstva obdržijo sedanjo analitično razčlenitev sintetičnih kontov, ki omogočajo primerjavo podatkov iz zaključnega lista s »Posebnimi podatki za organizacije družbenih služb«. Navedena obvezna analitična razčlenitev pod tč. 2.a) se bo izpopolnjevala skladno s potrebami po pokazateljih, ki naj omogočijo pregled o gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Organi, ki financirajo organizacije družbenih služb, so dolžni do 31. marca predložiti Republiškemu sekretariatu za finance in SDK Centrali za SRS seznam analitičnih kontov, ki jih s pogodbo zahtevajo po tč. 2-b) teh navodil in jih bodo organizacije družbenih služb poleg obveznih analitičnih kontov po tč. 2,a) zajemale v zaključnem listu za tekoče leto. IV. »POSEBNI PODATKI ZA ORGANIZACIJE DRUŽBENIH SLUŽB« V tem obrazcu zajemajo organizacije družbenih služb naslednje podatke: — pod zaporedno številko 1: Vsoto vrednosti vseh na novo nabavljenih osnovnih sredstev v razdobju, za katerega se sestavlja obračun, knjiženih na debetni strani osnovnih sredstev v funkciji (skupina OO brez otvoritvenega salda); — pod zaporedno številko 2: — debetni promet analitičnega konta 420-0 Amortizacija zgradb; — debetni promet analitičnega konta 420-1 Amortizacija delovnih priprav in drugih osnovnih sredstev; — pod zaporedno številko 3: — saldo sintetičnega računa 050 — Denarna sredstva rezervnega sklada; — pod zaporedno številko 4: — saldo analitičnega konta 080-0 Denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo; — saldo analitičnega konta 080-1 Druga denarna sredstva skupne porabe; — pod zaporedno številko 5: — vsoto kreditnega prometa na analitičnem kontu 080-0 Denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo; — pod zaporedno številko 6: — vsoto kreditnega prometa analitičnega konta C«3-l Druga denarna sredstva skupne porabe; — pod zaporedn.o številko 7: — saldo analitičnega konta 100-0 Žiro račun — redni konto; — saldo analitičnega konta 100-1 Žiro račun — sredstva amortizacije; — pod zaporedno številko 8: — saldo sintetičnega konta 070 — Denarna sredstva drugih skladov; — pod zaporedno številko 9: — samo organizacije družbenih služb s področja zdravstva: vsoto debetnih saldov analitičnih kontov 120-00; 120-01 in 120-02; —pod zaporedno številko 10: — samo organizacije družbenih služb s področja zdravstva: vsoto debetnih saldov analitičnih kontov 120-03; 120-04; 120-05; 120-06; — pod zaporedno številko 11: — organizacije družbenih služb s področja zdravstva: vsoto debetnih saldov analitičnih kontov 120-07; 120-08; 120-09; 120-10; 120-11 in 120-12; — organizacije družbenih služb drugih področij: vsoto debetnih saldov analitičnega konta 125-5; — pod zaporedno številko 12: — organizacije družbenih služb s področja zdravstva: vsoto debetnih saldov analitičnih kontov 120-13; 120-14; 120-15; 120-16; 120-17; 120-18; — organizacije družbenih služb drugih področij: vsoto debetnih saldov analitičnih kontov 125-1; 125-2; 125-3; 125-4 in 125-9; — pod zaporedno številko 13: obračunan^ ure, zajete v plačilnih seznamih, in sicer ločeno ure v okviru 42-urnega tednika in ločeno ure preko 42-urnega tednika. Evidenca dela oziroma ur v okviru 42-umega tednika je sprecificirana v sploš- nem aktu vsake organizacije družbenih služb (v pravilniku o delovnih razmerjih) in usklajena z določili temeljnega zakona o evidencah na področju dela (Uradni list SFRJ, št. 15/65) in pravilnikom o evidencah na področju dela (Uradni list SFRJ, št. 55/65 in 32/66); — pod zaporedno številko 14: vsoto debetnih premetov iz analitičnih kontov obračunanih osebnih dohodkov (neto): 150-0; 150-1; 150-2; 150-3; 150-4 in 150-5; — pod zaporedno številko 15: debetni promet analitičnega konta 150-6 Obračunani osebni dohodki za dopolnilno delo v lastni organizaciji družbene službe (neto); —pod zaporedno številko 16: Vsoto kreditnega prometa obeh sintetičnih kontov: 261 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov in 262 — Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov — brez prispevkov, obračunanih za vsoto izplačil zunanjim sodelavcem iz civilno-pravnega razmerja, ki se zajemajo pod tč. 20; —pod zaporedno številko 17: poprečno število zaposlenih se izračuna: iz evidence o zaposlenih delavcih (2. čl. temeljnega zakona o evidencah na področju dela Uradni list SFRJ, št. 15/65 in pravilnik o evidencah na področju dela Uradni list SFRJ, št. 55/65 in 32/66) se sešteje stanje zaposlenih ob koncu vsakega meseca in seštevek razdeli s številom mesecev obračunskega razdobja (polletje oziroma leto); — pod zaporedno številko 18: Kreditni promet analitično razčlenjenega konta 150 — Obračunani osebni dohodki (neto) — se deli s številom delavcev z ustrezno izobrazbo pod a); b); c); d); in e) in s šestimi meseci pri polletnem periodičnem obračunu oziroma z dvanajstimi meseci pri zaključnem računu. V kreditnem prometu se zajamejo vsi obračunani osebni dohodki (neto) za poslovno obdobje, za katero se sestavlja obračun (polletni periodični obračun, zaključni račun) ne glede na čas izplačila (v januarju za december); a) — visoke šole razčlenjujejo kreditni promet iz analitičnega konta 150-0 Obračunani osebni dohodki — z visoko izobrazbo na mesečno (neto) poprečje za posamezne nazive: redni profesor, izredni profesor, docent, višji predavatelj, asistent in predavatelj. Posamezna poprečja vpisujejo v prazne vrste obrazca, pod zaporedno številko 18; — druge vzgojno-izobraževalne organizacije vpisujejo izračunano mesečno neto poprečje za delavce z visoko izobrazbo izračunano iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-0, samo v enem znesku; — organizacije družbenih služb s področja zdravstva razčlenjujejo kreditni promet iz analitičnega konta 150-0 Obračunani osebni dohodki — z visoko izobrazbo na mesečno neto poprečje za: — delavce z visoko izobrazbo, — delavce z visoko izobrazbo — specialiste (v tem poprečju se zajemajo: specialisti, večkratni specialisti, doktorji znanosti, magistri in profesorji); — vse druge organizacije družbenih služb vpisujejo izračunano mesečno neto poprečje za delavce z visoko izobrazbo, izračunano iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-0, samo v enem znesku; b) izračunano poprečje iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-1 Obračunani osebni dohodki z višjo izobrazbo; c) — izračunano poprečje iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-2 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — štiriletno; — izračunano poprečje iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-3 Obračunani osebni dohodki — s srednjo izobrazbo — poklicno; d) — izračunano poprečje iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-4 Obračunani osebni dohodki — z osnovno šolo; e) — izračunano poprečje iz kreditnega prometa analitičnega konta 150-5 Obračunani osebni dohodki — z nedokončano osnovno šolo; — pod zaporedno številko 19: debetni promet analitičnega konta 150-7 Obračunana plačila zunanjim sodelavcem iz civilno-pravnega razmerja; — pod zaporedno številko 20: pojasnilo je pod zaporedno številko 16; — pod zaporedno številko 21: vsota stroškov za strokovni dvig kadrov, zajetih: — na analitičnem kontu 408-4 Stroški za strokovni dvig kadrov, — med izplačili na analitičnem kontu 080-1 Druga denarna sredstva skupne porabe — in — med izplačili obračunanih osebnih dohodkov v okviru sintetičnega konta 150 Obračunani osebni dohodki; — pod zaporedno številko 22: debetni promet analitičnega konta 408-6 Stroški za učne pripomočke in modernizacijo pouka; — pod zaporedno številko 23: kreditni promet analitičnega konta 751-0 Dohodki iz osnovne dejavnosti; — pod zaporedno številko 24: kreditni promet analitičnega konta 751-1 Plačila izobraževalne skupnosti SRS za osnovno dejavnost; — pod zaporedno številko 25: kreditni promet analitičnega konta 751-2 Druga plačila izobraževalne skupnosti SRS; — pod zaporedno številko 26: kreditni promet analitičnega konta 751-3 Plačila temeljne izobraževalne skupnosti za osnovno dejavnost; — pod zaporedno številko 27: kreditni promet analitičnega konta 751-4 Druga plačila temeljne izobraževalnes kupnosti; — pod zaporedno številko 28: kreditni promet analitičnega konta 751-5 Dohodki iz proračuna družbeno-političnih skupnosti; — pod zaporedno številko 29: kreditni promet analitičnega konta 751-6 Dohodki od gospodarskih organizacij; — pod zaporedno številko 30: kreditni promet analitičnega konta 751-7 Dohodki od občanov in drugih pravnih oseb; —pod zaporedno številko 31: kreditni promet analitičnega konta 751-8 Dohodki od uporabnikov storitev; — pod zaporedno številko 32: kreditni promet analitičnega konta 751-9 Dohodki iz dopolnilnih dejavnosti in ostali dohodki; — pod zaporedno številko 33: kreditni promet analitičnega konta 750-0 Dohodki od prodaje proizvodov; —pod zaporedno številko 34: kreditni promet analitičnega konta 750-1 Dohodki od proizvodnih storitev; — pod zaporedno številko 35: podatki iz evidence, ki jo vodijo organizacije družbenih služb s področja vzgoje in izobraževanja. —pod zaporedno številko 36: podatki iz evidence, ki jo vodijo organizacije družbenih služb s področja vzgoje in izobraževanja. V To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. So g 1 a š a m : Republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec 1. r. Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Majda Gaspari 1. r. Republiški sekretar za finance Riko Jerman L r. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 42. SKLEP Na podlagi 22. in 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list' SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada invalidskega In pokojninskega zavarovanja ter sredstev za rekreacijo upokojencev za leto 1970 \ I Sprejme se zaključni račun sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1970, ki izkazuje: din a) čistih dohodkov................ 1.816,047.153,38 b) skupnih izdatkov .... 1.816,047.153,38 II Sprejme se zaključni račun sredstev za rekreacijo upokojencev za'leto 1970, ki izkazuje: din a) dohodkov ........ 23,478.231,19 b) izdatkov...................... 23,666.939,84 Primanjkljaj ........ 188.708,65 se krije iz dohodka v letu 1971. St. 183/71-3/2 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnlk 1. r. 43. Na podlagi 22. in 94. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/ 66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela o zaključnem računu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1970 Sprejme se zaključni račun sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1970, ki izkazuje: din a) čistih dohodkov................ 5,280.100,86 b) skupnih izdatkov............... 5,280.100,86 St. 183/71-3/2 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnlk 1. r. 41. Na podlagi 22. in 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440^65, št. 57-946/65, št. 29-369/ 66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1970 Sprejme se zaključni račun sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1970, ki izkazuje: Dohodki: 1. iz prejšnjih let prenesena sredstva 121,101.867,70 2. dohodki v letu 1970 ..... 47,920.673,86 skupaj............ 169,022.541,56 Uporaba sredstev: 1. Ljubljanska banka za odobrava- nje stanovanjskih posojil upokojencem ...............................81,113.581,25 2. dotacije za domove upokojencev v letu 1970 ......................... 27,446.501,03 3. druge terjatve...................... 2,878.824,30 4. prispevek za stanovanja borcev za leto 1969 6,862.414,50 5. stroški izvajanja komisijskega posla in provizija za društva upokojencev........................... 310.700,15 6. stanje na žiro računu .... 50,410.520,33 skupaj...................... 169,022.541,56 din Stanje sklada na dan 31. 12. 1970 po odbitku dotacij, prispevka za borce in stroškov ....... 134,402.925,88 St. 183/71-3/2 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnik 1. r. 45. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o finančnem načrtu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1971 I Sprejme se finančni načrt sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1971, ki izkazuje: din dohodkov........................... 2.292,960.000,00 izdatkov........................... 2.292,960.000,00 I Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, se preračunavajo na raven osebnih dohodkov v letu 1970 takole: osebni dohodek, dosežen v letu 1961, s količnikom 506; osebni dohodek, dosežen v letu 1962, s količnikom 458; osebni dohodek, dosežen v letu 1963, s količnikom 385; osebni dohodek, dosežen v letu 1964, s količnikom 291; osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 221; osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 167; osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom 151; osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom 138; osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom 120. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 4/1-71 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnik 1. r. 47. Na podlagi drugega odstavka 110. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 175/71-3/2 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnik 1. r. 46. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter drugega odstavka 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št: 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68, št. 55-609/68, št. 11-143/69, št. 56-679/69, št. 47-547/70 in št. 60-697/70) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 49. seji dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1970 SKLEP o določitvi prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za določene kategorije zavarovancev, ki uživajo posamezne pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja I Za spodaj navedene kategorije zavarovancev se določijo prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: Kategorija 1. Učenci v gospodarstvu in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom (1. točka prvega odstavka 22'. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju; učenci strokovnih šol ter študenti višjih šol, visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar so na praktičnem delu pri delovnih organizacijah ali drugih organizacijah ali pri državnih organih (2. točka prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) . . i............................. Prispevek za invalidsko zavarovanje oziroma nesrečo pri delu v invalidskem zavarovanju din 4,50 2. Učenci strokovnih šol ter študenti višjih strokovnih šol, visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar so na ob- \ Prispevek za invalidsko zavarovanje oziroma ne- Kategorija srečo pri delu v invalidskem zavarovanju din veznem praktičnem delu v učilnicah ali delavnicah (2. točka prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju)........................ 0,70 3. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih de- lovnih akcij (prvi odstavek 17. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) ............................... 9,00 4. Osebe, ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami (1. točka prvega odstavka 23. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) ................................ 4,15 5. Osebe, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti (2. točka prvega odstavka 23. člena temeljnega zakona o invalid- skem zavarovanju) . ................ 4,15 6. Osebe, ki prestajajo kazen zapora ali strogega zapora (prvi odstavek 256. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) ............................... 4,15 II Za osebe na prostovoljni praksi (volonterje) se določi prispevek v pavšalnem znesku, in sicer: 1. za nesrečo na delu in poklicno bolezen (3. točka prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) po 4,15 din na mesec; 2. za starostno pokojnino (tretji odstavek 21. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju) po 35,00 din na mesec. III Za učence v gospodarstvu in učence strokovnih šol s praktičnim poukom plačuje prispevek organizacija, šola ali zasebni delodajalec, ki izplačuje vajencu oziroma učencu nagrado oziroma štipendijo; če vajenec oziroma učenec ne prejema ne nagrade, ne štipendije, plačuje zanj prispevek šola. Za učence strokovnih šol ter študente na praktičnem delu plačuje prispevek delovna ali druga organizacija ali državni organ, pri katerem te osebe opravljajo praktično delo. Za učence strokovnih šol ter študente, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah in delavnicah plačuje prispevek organizacija ali šola, pri kateri te osebe opravljajo praktično delo. Za osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij, organiziranih javnih del in za osebe, ki opravljajo na poziv določene funkcije ali dolžnosti, če niso v delovnem razmerju, plačuje prispevek organizator akcije. Za osebe na prostovoljni praksi (volonterje) plačuje prispevek organizacija, pri kateri taka oseba dela, iz svojih sredstev. Za osebe, ki prestajajo kazen zapora ali strogega zapora, plačuje prispevek organizacija, pri kateri taka oseba prestaja kazen. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 43-273/69 z dne 29. decembra 1969) v tistem delu, ki določa zneske prispevkov za invalidsko in po-kojpinsko zavarovanje. St. 40/71-3/2 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnik 1. r. 48. Na podlagi 35. in 71. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, skleneta republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije tole POGODBO o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska v SR Sloveniji SPLOŠNE določbe 1. člen S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska na območju SR Slovenije. 2. člen Kolporterji tiska v smislu te pogodbe so fizične osebe, ki za provizijo prodajajo in raznašajo tisk naročnikom na podlagi pogodbe, sklenjene s časopisnim podjetjem ali časopisnim zavodom oziroma s poslovno enoto časopisnega podjetja ali časopisnega zavoda ali na podlagi pogodbe, sklenjene s kakšno drugo organizacijo, ki se ukvarja s prodajo tiska, pa jim je opravljanje kolporterske dejavnosti edini ali glavni poklic. Časopisno podjetje ali časopisni zavod oziroma njuna poslovna enota ali druga organizacija (v nadaljnjem besedilu: »zavezanec za prijavo«) predloži (28. člen te pogodbe) pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje potrjeno izjavo kolporterja tiska, da mu je kolporterska dejavnost edini ali glavni poklic. Šteje se, da je tej osebi kolporterska dejavnost edini ali glavni poklic, če ji je dohodek iz te dejavnosti edini ali glavni vir za preživljanje in da ni socialno zavarovana na kakšni drugi podlagi. 3. člen Pravice iz socialhega zavarovanja uveljavljajo in imajo zavarovanci iz 2. člena te pogodbe in člani njihovih družin v obsegu in ob pogojih, kot to določata temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju in temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno. Določba teh zakonov, ki urejajo pravice borcev narodnoosvobodilne vojne in španskih borcev, se uporabljajo tudi za kolporterje tiska, zavarovane po tej pogodbi. 4. člen Svojstvo zavarovanca pridobi kolporter tiska z dnem, ko po sklenitvi pogodbe o opravljanju kolpor- terske dejavnosti v smislu 2. ćlena te pogodbe začne opravljati to dejavnost. Svojstvo zavarovanca preneha z dnem, ko po razveljavitvi pogodbe o opravljanju kolporterske dejavnosti neha opravljati to dejavnost. Svojstvo zavarovanca ugotovi pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje. 5. člen Ob sklepanju pogodbe o opravljanju kolporterske dejavnosti mora zavezanec za prijavo za kolporterja tiska, ki začne opravljati to dejavnost, ugotoviti njegovo splošno zdravstveno stanje zlasti glede na pogoje, ki jih zahteva opravljanje te dejavnosti. Zdravstveno stanje se ugotavlja z zdravstvenim pregledom, po potrebi pa tudi s tem, da se zahteva poprej mnenje specialistov oziroma specialističnih zdravstvenih zavodov. 6. člen Pokojnine, invalidnine za telesne okvare, ki so posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, in dodatek za pomoč in postrežbo po tej pogodbi se usklajujejo z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov in življenjskega standarda po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. 7. člen Zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne ali do invalidske pokojnine, in njihovi družinski člani, ki pridobijo pravico do družinske pokojnine, nimajo pravice do varstvenega dodatka. OSNOVE ZA PLAČEVANJE PRISPEVKOV IN ODMERO PRAVIC 8. člen Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja. Samostojni kolporterji tiska so zavarovani za znesek 903,00 din. Ta osnova zavarovanja se uporablja od I. aprila 1971 do 31. decembra 1971, za naprej pa se vsako leto preračuna z valorizacijskim količnikom iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. 9 10 11 9. člen Kolporter tiska se lahko odloči, da se mu namesto osnove po 8. členu te pogodbe šteje za osnovo zavarovanja njegov celotni letni dohodek, ki je podlaga za prispevek od kolporterske dejavnosti v prejšnjem koledarskem letu. Za to osnovo zavarovanja se lahko odloči kolporter tiska, dokler ne dopolni 50. leta starosti in če je znesek te osnove višji od osnove zavarovanja po 8. členu, upoštevaje tudi povečanje osnov po tretjem odstavku 8. člena te pogodbe. INVALIDSKO ZAVAROVANJE 10. člen Kolporterji tiska so zavarovani za vse primere invalidnosti. 11. člen Za primer invalidnosti imajo kolporterji tiska v obsegu in pogojih kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokoj- nine, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice nesreče na delu ali poklicne bolezni, do poklicne rehabilitacije z oskrbnino in pravico do zaposlitve na ustreznem delu z nadomestili v zvezi s to pravico. Nimajo pa pravice do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, kadar kot invalid II. kategorije invalidnosti opravljajo samostojno dejavnost kolporterja tiska s skrajšanim delovnim časom. 12. člen Pravico do invalidske pokojnine more zavarovanec uveljaviti šele, ko prebije najmanj 3 leta zavarovanja po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko uveljavi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine pred potekom tega roka, če nastane invalidnost kot posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni pred potekom 3 let zavarovanja po pogodbi. 13. člen Zavarovanec, invalid III. kategorije invalidnosti, ki glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobi s priučitvijo za delo na delovnem mestu IV. kategorije. Zavarovancu invalidu III. ali II. kategorije invalidnosti, ki je zmožen za delo na drugem ustreznem delu brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, se priskrbi delo na delovnem mestu, za katero se ne zahteva strokovna izobrazba (V. kategorija delovnega mesta). 14. člen Za izračunavanje nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve in oskrbnine v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 8. in 9. člena te pogodbe, po katerih je bil kolporter tiska zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. 15. člen Invalidska pokojnina se odmeri1 od pokojninske, osnove, od katere bi se zavarovancu odmerila starostna pokojnina, če bi v času nastanka invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE 16. člen Pravico do starostne pokojnine more zavarovanec uveljaviti šele, ko prebije najmanj 3 leta v zavarovanju kolporterja tiska. Pravica do družinske pokojnine se more Uveljaviti, če je bil umrli zavarovanec najmanj 1 leto zavarovan po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska-Ta enoletni rok se ne zahteva, če je zavarovanec umrl zaradi nesreče na delu ali zaradi poklicne bolezni. 17. člen Zavarovanci po tej pogodbi ne rfiorejo pridobiti pravice do predčasne pokojnine. 18. člen Starostna pokojnina se odmeri od kateregakoli nepretrganega 10-letnega poprečja osnov zavarovanja iz 8. in 9. člena te pogodbe, v katero je bil kolporter tiska uvrščen. Osnove zavarovanja, ki se vzamejo v pokojninsko osnovo, se preračunajo z valorizacijskimi količniki v smislu 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Preračunana osnova iz prejšnjih let ne more biti višja od zneska ustrezne osnove zavarovanja iz zadnjega leta pred letom, v katerem je zavarovanec uveljavil pravico do pokojnine. DOLOČBE O POKOJNINSKI DOBI 19. člen V pokojninsko dobo se vštevajo obdobja našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. V smislu tretjega odstavka 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in drugega odstavka 155. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se štejejo zavarovancem v pokojninsko dobo tudi naslednja obdobja pred uvedbo socialnega za- vvarovanja kolporterjev tiska, to je pred 1. majem 1961: a) od kolporterske dejavnosti pred 1. majem 1961, če je bila ta dejavnost edini ali glavni poklic, toliko časa, kolikor časa so bili po 15. maju 1945 v delovnem razmerju ali v zavarovanju po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska; b) zavarovancem, ki dopolnijo 60 let starosti (moški), oziroma 55 let starosti (ženske), in imajo pred začetkom izvajanja socialnega zavarovanja kolporterjev tiska najmanj 10 let kolporterskega dela, se prizna za vsako leto, ko so bili po 15. maju 1945 v delovnem razmerju in v zavarovanju po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska, v pokojninsko dobo po dve leti od prejšnjega kolporterskega dela, vendar pa največ 20 tako priznanih let; c) zavarovancem, ki dopolnijo 65 let starosti (moški), oziroma 60 let starosti (ženske), in so pred začetkom izvajanja socialnega zavarovanja kolporterjev tiska najmanj 15 let delali kot kolporterji, se prizna za vsako leto, ko so bili po 15. maju 1945 v delovnem razmerju ali v zavarovanju po pogodbi o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska, v pokojninsko dobo po 3 leta prejšnjega kolporterskega dela. Obdobja po tretjem odstavku tega člena pred 1. majem 19Ž1 se štejejo v pokojninsko dobo samo tistim kolporterjem tiska, ki so zavarovani na dan 1. januarja 1965 in na dan uveljavitve te pogodbe. Kadar se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja pred 1. majem 1961 po drugem odstavku tega člena, je pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje dolžan poprej preskrbeti podatke in mnenje od zavezanca za prijavo, ali je bila ta dejavnost zavarovancu edini aK glavni poklic glede na obseg njegove dejavnosti upoštevaje velikost območja, na katerem je opravljal svojo dejavnost, približno število prodanih izvodov in to, ali je mogel biti dohodek iz te dejavnosti zavarovancu v tistem času glavni vir za preživljanje. 20. člen Ce je pogoj za priznanje določenega obdobja v pokojninsko dobo po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju sklenitev delovnega razmerja določeno trajanje ali prenehanje delovnega razmerja, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen z začetkom opravljanja kolporterske dejavnosti oziroma z ustreznim trajanjem ali prenehanjem te dejavnosti, če je bila zavarovancu ta dejavnost edini ali glavni poklic. PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 21. člen Prispevek za- pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava in plačuje od osnove zavarovanja po 8. in 9. členu te pogodbe in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne skupnosti oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za posamezne panoge zavarovanja, preračunane na neto stopnje. Prispevki zapadejo v plačilo prvega dne v mesecu. - 22. člen Prispevek za socialno zavarovanje obračunava in plačuje zavezanec za prijavo, s katerim je bila sklenjena pogodba o kolporterski dejavnosti v smislu 2. člena te pogodbe kot zavezanec za plačilo prispevka pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. Kolporter tiska, ki se je odločil za osnovo zavarovanja po 9. členu te pogodbe, plača sam neposredno pristojnemu komunalnemu zavodu prispevek za socialno zavarovanje po odbitku prispevka, ki ga z'anj plača zavezanec za plačilo prispevka od osnove zavarovanja po 8. členu te pogodbe, kolikor zavezanec za plačilo prispevka iz prvega odstavka tega člena ne prevzame plačila prispevka tudi za to razliko. 23. člen Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačajo za čas, ko je zavarovanec upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, ta čas pa se šteje v pokojninsko dobo. Zaradi pravilne uporabe prvega odstavka tega člena je pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje dolžan obvestiti zavezanca za plačilo prispevka o zneskih prispevka, ki se v tem času ne plača. UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC 24. člen Zavarovanci in njihovi družinski člani morejo uveljaviti pravice iz socialnega zavarovanja po tej pogodbi šele, ko so plačani vsi zapadli prispevki. 25. člen Upokojeni kolporter tiska začne uživati priznano pokojnin^, ko neha opravljati samostojno dejavnost oziroma potem, ko se razdre pogodba o opravljanju samostojne dejavnosti. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi, kadar zavarovanec pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali pravico do zaposlitve z ustreznimi nadomestili. 26. člen Zaradi iste invalidnosti, zaradi katere je bil kolporter tiska invalidsko upokojen ob ponovnem začetku samostojne dejavnosti pa ni bila ugotovljena njegova zmožnost za delo, kolporter tiska ne more pridobiti nove invalidske pokojnine. POSTOPEK ZA UVELJAVITEV PRAVIC 27. člen Svojstvo zavarovanca in osnove zavarovanja ugotovi na podlagi prijave z odločbo komunalni zavod za socialno zavarovanje, na katerega območju je zavezanec za prijavo, s katerim je bila sklenjena pogodba v smislu 2. člena te pogodbe. Proti odločbi iz prvega odstavka tega člena ima pravico pritožbe tako zavarovanec — kolporter tiska, kakor tudi zavezanec za prijavo. 28. člen Predpisane prijave v zavarovanje, prijave o spremembah, ki vplivajo na svojstvo zavarovanca in odjave iz zavarovanja predloži pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje zavezanec za prijavo. Prijavo je dolžan predložiti zavezanec za prijavo v 8 dneh po nastanku okolnosti, ki vplivajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolporterja tiska. 29. člen Ob prijavi v zavarovanje mora zavezanec za prijavo predložiti dokaz o zdravniškem pregledu kolporterja tiska, s katerim se prvič sklene pogodba o opravljanju kolporterske dejavnosti (5. člen te pogodbe) in potrjeno izjavo kolporterja tiska, da mu je dejavnost edini ali glavni poklic (drugi odstavek 2. člena te pogodbe). 30. člen Prijave s potrebnimi dokazi za družinske člane predloži zavarovanec sam neposredno pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. 31. člen Postopek za odločanje o pravicah zavarovancev se začne na zahtevo zavarovanca oziroma na zahtevo družinskega člana umrlega zavarovanca. 32. člen Izvod odločbe o priznanju svojstva zavarovanca, določitvi osnove zavarovanja, o pokojninski dobi in o pravicah iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja vroči pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje oziroma njegova podružnica zavarovancu in zavezancu za prijavo. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Dokler ne poteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi zavarovanega kol- porterja tiska izračunavala pokojninska osnova po osnovah zavarovanja, po katerih so bili kolporterji tiska zavarovani od 1. januarja 1965, in sicer od 1. januarja 1965 do 31. decembra 1966 po pokojninskih osnovah, določenih s sklepom o pokojninskih osnovah oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, po katerih se določajo pravice iz socialnega zavarovanja, prevedejo pokojnine in plačujejo prispevki za socialno zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 5/65), od 1. januairja 1967 pa po osnovah zavarovanja iz 8. in 9. člena pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja kolporterjev tiska z dne 10. aprila 1968 (Uradni list SRS, št. 17/68) in po osnovah zavarovanja iz 8. in 9. člena te pogodbe. 34. člen \ Natančnejša navodila za uporabo te pogodbe izda Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani v sporazumu z Gospodarsko zbornico SR Slovenije. 35. člen Ta pogodba se more spremeniti samo s sporazumom obeh strank. Ce le-te ne dosežejo sporazuma o spremembi pogodbe, reši spor arbitražna komisija, v katero imenujeta podpisnika te pogodbe vsak po ehe-enega člana, predsednika pa imenuje republiški upravni organ, pristojen za delo in delovna razmerja. 36. člen Ce se temeljni zakon o invalidskem zavarovanju ali temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju spremenita, se pri izvajanju te pogodbe uporabljajo ustrezni spremenjeni predpisi. 37. člen Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, neha veljati pogodba o socialnem zavarovanju kolporterjev tiska z dne 10. aprila 1968 (Uradni list SRS, št. 17/68). 38. člen Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa, uporablja pa se od 1. aprila 1971. St. 194-1971-4/1 Ljubljana, dne 26. februarja 1971. Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Ljubljana Gospodarska zbornica Pomočnik direktorja SR Slovenije Republiškega zavoda za socialno Predsednik zavarovanje Ljubljana Leopold Krese 1. r. Janez Erjavec 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 252. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter 4. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka §S 9 — Koseze (Glasnik, št. 2/69) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 18. seji dne 10. februarja 1971 sprejel SKLEP o skladnosti izvedbene dokumentacije za tretjo zazidalno etapo z zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka šS 9 — Koseze 1 Ugotavlja se skladnost izvedbene dokumentacije za tretjo zazidalno etapo, ki jo je pod št. Ul — 182/1 v juliju 1969 izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije, s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze. J 2 Tretja zazidalna etapa obsega območje med Podutiško cesto, napajalno cesto »U« do jarka in obema jarkoma za odtok meteorne vode. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-030/71 Ljubljana, dne 10. februarja 1971, Predsednik sveta za uVbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 253. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) in 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv m uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela ODLOK o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv občine Brežice ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen Cene iz tega odloka se nanašajo na storitve občanom, državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam v zadevah geodetske službe, ki jih lahko izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra. 2. člen Za storitve v zadevah geodetske službe izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu katastrskih taks, se šteje: 1. parcelacija zemljišč za urbanistične namene, 2. zakoličbe zgradb in objektov, 3. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, 4. delitev parcel po vnaprej določenih pogojih, 5. vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih, 6. geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč, 7. povečava ali pomanjšava načrtov in kart, 8. premestitev izmeritvenih znamenj. 3. člen 1. člen S tem odlokom se določata način upravljanja in sestava skupščine sklada skupnih rezerv občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad upravlja skupščina. Skupščina sklada ima 30 članov. Samostojne organizacije združenega dela, ki imajo svoj sedež na območju občine Brežice in ki vplačujejo v sklad predpisani prispevek, delegirajo v skupščino tega skada 24 članov, 6 pa jih imenuje občinska skupščina na svoji seji. Kriterije, po katerih posamezne organizacije združenega dela delegirajo v skupščino sklada svoje predstavnike, se določi s statutom sklada. 3. člen Skupščina sklada sprejme statut sklada. Statut sklada določa ostale organe upravljanja sklada in njihovo delovno področje ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-9/71-1 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. Cene za geodetske storitve iz 2. člena tega odloka znašajo: — terensko delo geometra 34 din na uro — pisarniško delo geometra 26 din na uro — pisarniško delo geodetskega risarja 20 din na uro — figurantsko delo 12 din na uro Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z danimi predpisi. 4. člen Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena so dohodki občinskih upravnih organov in se stekajo v dohodke finančnega načrta občinske uprave. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o načinu in višini zaračunavanja stroškov katastrskega urada Brežice pri izvajanja storitev po naročilu (Uradni vestnik Celje, št. 24-342/66). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/71-4 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 254. Na podlagi 17. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni Jist SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela 255. Na podlagi 7. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-126/70) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju občine Brežice za obdobje 1971 — 1975 1. člen S tem odlokom se ureja financiranje in sofinanciranje naslednjih geodetskih del na območju občine Brežice za obdobje 1971 do 1975: — izdelava osnovne državne karte v merilu 1 :5000 — izdelava topografsko-katastrskih načrtov v merilu 1 : 1000 — ažuriranje zemljiškega katastra — izdelava katastra komunalnih naprav — mehanografska izpeljava katastrskih sprememb, preklasifikacija zemljišč in reprodukcija starih katastrskih načrtov. 2. člen Za izdelavo osnovne državne karte v merilu 1:5000, topografsko-katastrskih načrtov v merilu 1:1000 in ažuriranje zemljiškega katastra bo občina Brežice do leta 1975 prispevala 500.000 din. Za izdelavo katastra komunalnih naprav, mehano-grafsko izpeljavo sprememb, preklasifikacijo zemljišč in reprodukcijo starih katastrskih načrtov bo občina Brežice do leta 1975 zagotovila 350.000 din. Sredstva iz prvega in drugega odstavka te točke ( bo občina Brežice zagotovila v svojem proračunu, v dogovoru z ustreznimi delovnimi organizacijami. 3. člen Sredstva iz prejšnje točke bo občina Brežice zagotovila vsako leto v enakem znesku 170.000 dinarjev. 4. člen Sredstva, ki ne bodo uporabljena v posameznem letu, bodo za isti namen prenesena v naslednje leto. 5. člen Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve in občinski upravni organ pristojen za proračun. 6. člen Ta odlok začne vpijati osmi dan po-objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-8/71-1 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 256. Na podlagi 53. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Ur. list SRS, št. 46/70), 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, št. 43/67, št. 40/68 in št. 43/70) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada 1. člen V občini Brežice se ustanovi občinski gasilski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba ter za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 3. člen Namen sklada je: — spodbujati prizadevanja osnovnih nosilcev družbenih interesov za uspešno organizacijo in delo službe varstva pred požarom; — predlagati pristojnim organom in organizacijam, da izdajo ustrezne predpise in izvršijo potrebne ukrepe na področju Varstva pred požarom; — sodelovati pri oblikovanju načrtov varstva pred požarom 'ter pri sestavljanju pravilnika o požarnem redu v delovnih organizacijah; — skrbeti za opremljenost gasilskih enot s sodobno tehnično opremo in za strokovno usposobljenost gasilcev; — skrbeti, da so zagotovljena finančna sredstva za stabilen razvoj varstva pred požarom; — upravljanje pripadajočih finančnih sredstev; — določanje meril za financiranje dejavnpsti gasilskih organizacij ter odločanje o delitvi sredstev na podlagi teh meril. 4. člen Sredstva sklada so: — prispevek v višini 6 Vo od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja zavarovanega na področju požarne skupnosti; — sredstva, ki jih namenijo družbeno-politične skupnosti, delovne in druge organizacije ter državni organi za uresničevanje potreb na področju preventivnega in represivnega varstva pred požarom v skladu z občinskim načrtom varstva pred požarom; — sredstva, ki jih prispevajo 'občani. 5. člen Sredstva iz prejšnjega člena se smejo uporabiti le za: 1. nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev in sredstev obveščanja; 2. gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo gas. doma in vodnih bazenov, za preskrbo z gasilno vodo; 3. strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požarom; 4. popularizacijo požarne preventive. 6. člen Sklad upravlja 9 članov, katere imenuje občinska skupščina na svoji seji. 7. člen Sklad ima statut, katerega sprejme naj višji organ upravljanja sklada, potrdi pa občinska skupščina. 8. člen- Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti SR Slovenije. 9. člen Sredstva sklada se stekajo na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva Krško, poslovna enota Brežice. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402/11-71 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 257. Na podlagi 126. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, St. 27/70), 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnosti občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26-313/68) in 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnost občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi (Uradni list SRS, št. 11-36/69) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela ODLOK o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Brežice za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine 1. člen Sveti občinske skupščine kot politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi' družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni, skrbijo za uresničevanje politike in za izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih aktov občinske • skupščine, dajejo predloge za določitev politike občinske skupščine in za sprejetje njenih aktov, sprejemajo predpise, za katere so pooblaščeni, določajo splošne smernice za delo upravnih organov in opravljajo druge politično-izvršilne zadeve. V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo sveti občinske skupščine Brežice vsak na svojem področju tele naloge: — izdajajo izvršilne predpise na podlagi zveznih in republiških predpisov in predpisov občinske skupščine, — imenujejo organe na področjih, za katera so pristojni, predstavnike družbene skupnosti v delovnih in drugih organizacijah ter opravljajo druga imenovanja in volitve, razen imenovanj in volitev tajnika občinske skupščine in predstojnikov upravnih organov, sodnikov občinskega sodišča, javnega pravobranilca in sodnikov za prekrške, — potrjujejo statute in dajejo soglasja k statutom in drugim splošnim aktom delovnih in drugih organizacij, — ukrepajo na področju družbene kontrole cen, — razpolagajo z nepremičninami družbene lastnine, zlasti po določbah zakonov o nacionalizaciji, o razlastitvi, o prometu z zemljišči in stavbami, o premoženju bivših agrarnih skupnosti in po drugih predpisih, ki urejajo razpolaganje z nepremičninami družbene lastnine, — dajejo soglasja k aktom delovnih organizacij, kadar je tako soglasje predpisano za odločitev o spremembi dejavnosti ali sedeža delovne organizacije, o spojitvi, pripojitvi in o drugih statutarnih odločitvah, razen za delovne organizacije posebnega družbenega pomena, — sprejemajo neposredno ukrepe družbenega nadzorstva v razmerju do samoupravnih organov v državnih organih ter v delovnih in drugih organizacijah, — sprejemajo odločitve o drugih politično-lzvršil-nih zadevah, ki izražajo skrb za izvrševanje skupščinske politike in za izvajanje zakonov ter drugih splošnih predpisov. Dajanje soglasja k imenovanju oziroma imenovanje direktorja ter imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v organe komunalnih delovnih organizacij in drugih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, potrjevanje statutov, dajanje soglasja k splošnim aktom, programom, cenam, tarifam in drugim sklepom teh organizacij so v pristojnosti občinske skupščine. 2. člen Občinski upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane in druge akte občinske skupščine, izvajajo politiko, ki je bila določena, spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo o upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve z« občinsko skupščino ter za komisije in svete občinske skupščine. V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo upravni organi občinske skupščine Brežice vsak na svojem področju tele naloge: f — opravljajo vse zadeve, o katerih še odloča v upravnem postopku, razen o prisilni upravi in o prenehanju delovnih organizacij, — opravljajo strokovne naloge, kot so pregledovanje, obravnavanje in dajanje mnenja k statutom in drugim splošnim aktom delovnih organizacij, strokovne naloge v zvezi z varstvom rastlin, živali itd., — neposredno kontrolirajo in nadzorujejo ter spre- jemajo neposredne upravne ukrepe, zlbsti na področju izvrševanja proračuna, varstva rastlin, zraka, pred požarom itd., r — nadzorujejo zakonitost dela v delovnih in drugih organizacijah, — dajejo strokovno pomoč organom in organizacijam ter imenujejo strokovne organe, — opravljajo druge operativne in upravne zadeve, ki predstavljajo neposredno izvrševanje predpisov. 3. člen Svet, pristojen za določene zadeve, lahko v pomembnejših zadevah sklene, da zadevo predloži v obravnavanje in odločitev občinski skupščini, prav tako pa lahko občinska skupščina na seji sklene, da bo določeno zadevo iz pristojnosti sveta ili drugega organa skupščine, obravnavala sama. 4. člen Statutarno-pravna komisija občinske skupščine Brežice po potrebi lahko da obvezno tolmačenje, ali je posamezna zadeva v pristojnosti sveta ali upravnega organa. ■ 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-10/70-1 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jur kas Lr. 258. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, St. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela ODLOK o razveljavitvi nekaterih predpisov ObLO Brežice in občinske skupščine Brežice 1. člen Z dnevom uveljavitve tega odloka nehajo veljati naslednji predpisi občinskega ljudskega odbora Brežice in občinske skupščine Brežice: — odlok ObLO Brežice o položajnih plačah poklicnih gasilcev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7/59); — odlok o ustanovitvi obč. gasilskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24/60 in 12/62); — odlok OLO Novo mesto o kategorizaciji cest III. reda (Uradni vestnik, št. 9/62); — odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/69); — odlok o določitvi vrednosti stavb po vaseh in izven okoliša mesta Brežice za odmero dohodnine od stavb — hišnine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23/60); — odlok ObLO Brežice o obvezni priključitvi zgradb na komunalne naprave in o začasnem komunalnem prispevku (Uradni vestnik Celje, št. 12/63); — odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 24/66); — odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v občini Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48/63); .. — odredba o stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in najvišjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha (Uradni vestnik Celje, št. 21/65); — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službena opravila ObS Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 37/63); — odlok o uporabi motornih vozil v družbeni lastnini, in motornih vozil v zasebni lastnini uslužbencev za službene potrebe (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4/66); — odlok o plačevanju odškodnine za nacionalizirano zgradbo, dele zgradb in gradbena zemljišča (Uradni vestnik okraja Celje, št. 12/63 in št. 24/65); — odlok o določitvi številčnega sestava občinskega zbora, in zbora delovnih skupnosti obč. skupščine Brežice, ter o določitvi števila odborniških mest, ki se volijo v vsaki skupini zbora delovnih skupnosti (Uradni vestnik Celje, št. 16/63); — odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov obč. skupščine Brežice, določitvi števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v zbor delovnih skupnosti obč. skupščine in določitvi volilnih enot, v katerih preneha odbornikom v prvi mandatni dobi mandat po dveh letih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16/63); — odlok o določitvi občinskih zborov volivcev in območij delovnih ljudi za volitve odbornikov občinske skupščine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16/63); — odlok o delovnem področju obč. skupščine Brežice in njenih svetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48/63); — odlok o okvirih za določanje položajnih plač predsedniku in sodnikom okr. sodišča v Brežicah, ter strokovnim sodelavcem m ostalim uslužbencem okrajnega sodišča in okrajnega javnega tožilstva v Brežicah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9/62); — odlok ObLO Brežice o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ObLO (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10/60); — odlok ObLO Brežice o višini potnih in drugih stroškov za uslužbence organov in zavodov ObLO (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 4/65); — odlok o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov ObS Brežice v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v obč. skupščini in njenih organih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48/63 in 8/67); — odlok ObLO Brežice o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občini (Uradni vestnik Celje, št. 2/60, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o določitvi akontacije nove stanarine v občini (Uradni vestnik Celje, št. 2/60); — odlok ObLO Brežice o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občini (Uracjni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o plačevanju stanarine za uporabo posameznih prostorov v stanovanjih za poslovno dejavnost (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o delitvi dela stanarine za hišne sklade v občini (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o plačevanju stroškov hišne uprave v občini (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinsko stanovanjske hiše v državljanski lastnini (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok ObLO Brežice o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj v občini (Uradni vestnik Celje, št. 5/60); — odlok o tarifi najnižjih najemnin za poslovne prostore (Uradni vestnik Celje, št. 9/61); — odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore, ki se odvaja v občinski stanovanjski sklad (Uradni vestnik Celje, št. 12/61, 15/64); — odlok o določitvi in plačevanju akontacije na novo stanarino in najemnine na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 30/65 in št. 33/65); — odlok o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Brežice za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 30/65); — sklep o prenosu denarnih sredstev občinskega stanovanjskega sklada v kreditni sklad Komunalne banke Celje (Uradni vestnik Celje, št. 50/65); — odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje z stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Celje, št. 3/66); — odlok o prenehanju veljavnosti odloka o dolo- čitvi dela najemnine za poslovne prostore, ki se odvaja v občinski stanovanjski sklad (Uradni vestnik Celje, št. 3/66); t " *' — odlok o pooblastitvi sveta za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Brežice za izdajanje predpisov o sistemizaciji delovnih mest in o položajnih plačah uslužbencev in delavcev pri upravnih organih ObLO Brežice in za izdajanje predpisov 0 položajnih plačah predsednika in sodnikom Obč. sodišča Brežice (Uradni vestnik Celje. št. 24/62); — odlok ObLO Brežice o številu članov, sestavi in načinu oblikovanja šolskih odlokov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11 60); — odlok ObLO Brežice o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolskim izobraževalnim ter vzgojnim zavodom za njihovo osnovno dejavnost (Uradni vestnik okraja Celje. št. 18/62); — odlok ObLO Brežice o notranji organizaciji upr . . nih organov ObLO (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8/60, št. 3/61 in št. 13/62); — odlok ObLO Brežice o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih ObLO (Uradni vestnik Celje, št. 8/60 in št. 13/62); — odlok ObLO Brežice o določitvi uradnih ur za upravne organe ObLO in o času za sprejemanje strank (Uradni vestnik Celje, št. 10/60, in št. 2/61); — odlok o položajnih plačah uslužbencev ter o posebnih dodatkih za tehnično osebje in pomožne uslužbence upravnih organov ObLO (Uradni vestnik Celje, št. 20/62); — odlok o zvišanju nagrad vajencev za nekatere stroke (Uradni vestnik Celje, št. 25/63); — odlok ObLO Brežice o postopku pri prodaji in oddajanju v zakup zemljišč, ki so v državljanski lastnini (Uradni vestnik Celje, št. 23/60); — odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 24/66); — odlok o zagotovitvi brezplačnega prevoza učencev osnovnih šol in voznih olajšav na avtobusih, za katere se daje regres iz sklada za šolstvo občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 28/66). 2. člen V tem odloku niso našteti tisti odloki ObLO Brežice oz. SOb Brežice, ki so bili izrečno razveljavljeni s poznejšimi predpisi ter odloki, ki so bili izdani za določen čas ali za izvršitev določene naloge. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/71-1 Brežice, dne 2. marca 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko J ur kas l.r. 259. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Na podlagi 93. člena statuta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1971 sprejela ODLOK o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv 1. člen Presežki dohodkov občinskega proračuna za leto 1970, izločeni na račun posebne rezerve pri Službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70 in št. 53/70), se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv. 2. člen Občinski sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev. Prenesena sredstva v sklad skupnih rezerv, se smejo na podlagi pogodbe iz 3. člena tega odloka uporabiti za sanacijo gospodarskih organizacij. 3. člen Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se prenašajo v občinski sklad skupnih rezerv se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv. Pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene za občino Ljubljana Moste-Polje predsednik skupščine občine po predhodnem sklepu sveta za družbeni načrt in finance skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/70-1 Ljubljana, dne 5. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 260. Na podlagi 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1971 sprejela ODLOK o načinu upravljanja In sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Občinski sklad skupnih rezerv upravlja skupščina sklada, ki jo sestavlja 21 predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela in družbeno-politične skupnosti. 2. člen V skupščino sklada skupnih rezerv izvolijo samostojne organizacije združenega dela, ki izločajo del sredstev svojega poslovnega sklada v občinske skupne rezerve 16 predstavnikov, zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa izvoli izmed svojih odbornikov 5 predstavnikov, ki zastopajo tiste delovne organizacije, ki nimajo svojih neposrednih predstavnikov v skupščini sklada. 3. člen V skupščini sklada skupnih rezerv predstavlja samostojne organizacije združenega dela s področja: — industrije 9 članov — prometa in gradbeništva 2 člana — trgovine in gostinstva 2 člana — obrti, komunale in drugih dejavnosti 3 člane Samostojne organizacije združenega dela v okviru posameznih dejavnosti zastopajo v skupščini sklada predstavniki, ki jih izvolijo delavski sveti tistih delovnih organizacij, ki so v preteklih dveh letih odvedle v sklad skupnih rezerv občine največ sredstev. 4. člen Mandatna doba članov skupščine sklada skupnih rezerv, ki jih je izvolil zbor delovnih skupnosti je enaka njihovi mandatni dobi v zboru delovnih skupnosti. Mandatna doba članov skupščine, ki jih volijo delavski sveti traja 4 leta. Izjemoma se polovici članov skupščine, ki bodo izvoljeni v letu 1971 izteče mandat po dveh letih. 5. Člen Konstituiranje skupščine sklada skupnih rezerv mora biti izvedeno do 31. marca 1971. 6. člen Dosedanji upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravi: — konstituiranje skupščine sklada skupnih rezerv, — določi delovne organizacije posameznih dejavnosti, ki volijo predstavnike v skupščino sklada, — določi, katerim članom skupščine traja mandatna doba 2 leti, — pripravi osnutek statuta sklada. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij na področju občine Ljubljana Moste-Polje objavljen v Glasniku 17. novembra 1961 in odlok o spremembi pravil o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje objavljen v Glasniku 29. decembra 1961. 8. člkn Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-31/69-1 Ljubljana, dne 5. marca 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 261, Na podlagi II. točke odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za obrt in gostinske storitve (Uradni list SRS. št. 44/70) ter četrtega odstavka 26. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 11/69 in št. 15/70) izdaja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Logatec ODLOČBO o obveznem evidentiranju cen za gostinske storitve 1. člen Delovne organizacije in zasebniki, ki opravljajo gostinske storitve na območju občine Logatec, morajo cene svojih gostinskih storitev evidentirati pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Logatec, ki je pristojen za cene. 2. člen Ceniki proizvodov oz. storitev morajo vsebovati: ime proizvoda oz. storitve, mersko enoto, prodajno ceno in dan od katerega cenik velja. 3. Člen Cenike, ki bodo v veljavi na dan uveljavitve te odločbe je potrebno poslati pristojnemu organu najpozneje v 15 dneh, vsako spremembo cen, ki se oblikujejo po uveljavitvi te odločbe pa najmanj 10 dni, preden začnejo po njih zaračunavati storitve. 4. člen Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-4/70-3 Logatec, dne 3. marca 1971. V. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Logatec . Tone Peternel 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 262. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 64. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št-43-334/67 in št. 40-302/68) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1970 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1970 1. člen V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 7-69/70), se 1- &eU spremeni in se glasi: t Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1970 obsega dohodke, ki znašajo skupaj . . 6,067,082 din. Od tega: — prispevek za uporabo mestnega zemljišča ................................. 240.297 din — razporejeni dohodki v znesku . . . 5,826.785 din 2. člen Pregled zvišanja in znižanja dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 in zvišana ter znižana razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-45/70-1 Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1970, Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1970 dohodkov Dohodki Skupaj 1 Prispevki......................... . . 2,652.905 2 Davki . . ............................. 2,405.220 3 Takse .................................' 597.886 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 240.297 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 51.502 7 Dopolnilna sredstva.............. 50.000 9 Prenesena sredstva skupaj........ 69.272 — Odvod prispevka za uporabo mestnega zemljišča v Kom. sklad.......... 240.297 Skupaj : 5,826.785 263. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne , 29. decembra 1970 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo 1. člen Za financiranje dnevnega varstva otrok na območju občine Slovenske Konjice se plačuje občinski prispevek za otroško varstvo. Prispevek za otroško varstvo plačujejo: — za delavce delovne in druge organizacije ter državni organi iz sredstev, namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45 %>, — za upokojence in delovne invalide, sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja, pri katerem ti uveljavljajo pokojnino oziroma invalidske pravice, od čistega mesečnega zneska pokojnin oziroma invalidnin po stopnji 0,4 Vo, — zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni od sredstev, namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45 Vo. „ 2. člen Sredstva občinskega prispevka za dnevno varstvo otrok iz 1. člena odloka so dohodčk temeljne izobra- mena Razpored dohodkov Skupaj 01 Izobraževanje in vzgoja ...... 848.215 03 Kulturno-prosvetna dejavnost ., . . 317.740 04 Socialno skrbstvo............ 927.143 05 Zdravstveno varstvo.......... 154.839 06 Komunalna dejavnost.......... 394.205 07 Dejavnost držav, organov . . . . . 2,315.911 08 Narodna obramba ................... — 12 Dejavnost krajevnih skupnosti ... — 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij 249.000 " 14 Negospodarske investicije ..... 397.389 16 Gospodarski posegi............ 79.929 17 Neporavnane obveznosti iz preteklih let 82.799 18 Rezervni sklad................ 59.615 19 Nerazporejeni dohodki............... — Skupaj: •.................. 5,826,785 ževalne skupnosti, ter se plačujejo na poseben račun te skupnosti, in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki, oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov px-i republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevka za socialno zavarovanje. 3. člen Plačevanje in obračunavanje prispevkov ter izterjava neplačanih prispevkov iz 1. člena tega odloka, se opravlja po predpisih, ki veljajo za plačevanje prispevkov po/zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 402-19/70-1 Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1970. , Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. 264. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-285/65, št. 29-493/65, št. 33-561/65, št. 57-491/65, št. 52-610/66, št. 31-454/67, št. 54-689/67, št. 26-414/68, št. 30-373/68, št. 40-471/68, št. 48-537/68, št. 11-140/69, št. 56-675/69) in 116. členu, statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja 1971 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku I. SPLOŠNE določbe ' 1. člen Na območju občine Slovenske Konjice se plačuje občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo in občinski prometni davek od plačil za storitve, za katere je v tarifi predpisano, da se od njih plačuje prometni davek. Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in storitev se ne plačuje: 1. od kmetijske opreme (razen ročnega orodja) in nadomestnih delov za to opremo; 2. od proizvodov in storitev, katerih promet je po določbah 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku in po določbah 8. člena zakona p tarifi zveznega prometnega davka oproščen plačevanja prometnega davka. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje tudi na motorna vozila, ki jih uvozijo občani in civilno pravne osebe, ki prebivajo oziroma imajo sedež na območju občine. Davek plača občan oziroma civilno pravna oseba za finance pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko se za registracijo pristojnemu organu predloži dokaz o plačilu prometnega davka po tem odloku. 3. člen Občinski davek od prometa blaga na drobno in občinski davek od plačil za storitve se plačuje samo na promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo oziroma od plačil za storitve, če je od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve predpisano, da se od njih plačuje prometni davek. 4. člen Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 1., 2., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 33/65, št. 57/65, št. 4/66, št. 28/66, št. 52/66, št. 5/67, št. 18/67, št. 31/67, št. 24/68, št. 30/68, št. 45/68, št. 55/68, št. 50/69, št. 17/70 in št. 52/70). 5. člen Ob pogojih iz 42a člena temeljnega zakona o prometnem davku, se pri obračunavanju prometnega davka od končnih izdelkov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije občinski davek od prometa blaga na drobno, ki ga jfe obrtnik plačal od materiala za take izdelke. 6. člen Zasebni gostinci plačujejo občinski prometni davek od alkoholnih pijač, od nabavljenih količin alkoholnih pijač. 7. člen Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah ali v pavšalnih letnih zneskih, se tudi občinski davek od prometa blaga na drobho in od plačil za storitve odmerja po pavšalnih letnih osnovah oziroma zneskih, razen samostojnim gostincem. Pavšalne letne osnove in pavšalne letne zneske davka ugotavlja občinska davčna uprava skupno z osnovami za prispevek iz osebnega dohodka za eno leto vnaprej. 8. člen Glede nastanka davčne obveznosti, davčnih zavezancev, davčne osnove, postopka za odmero, obračunavanja, pravnih sredstev in plačila občinskega davka od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve se ustrezno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka, temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov ter predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov. 9. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi občinska davčna uprava, ki se tudi pooblasti, da daje potrebna navodila in tolmačenja za pravilno uporabo določil tega odloka. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem davku od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve (Uradni vestnik Celje, št. 2-6/69, Št. 19-227/69 in št. 7-70/70). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. II. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. Promet blaga na drobno Tarifna št. 1 a) Od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev po stopnji..................4°/o b) od motornih vozil domačih in uvoženih po stopnji ......................................4 «/0 Tarifna št. 2 Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu in trgovini se plačuje prometni davek od litra proizvoda in znaša: din a) od naravnega vina, razen penečega .... 0,90 b) od penečega vina naravnega in umetnega . . 0,90 c) od piva .................................0,80 č) od naravnega žganja .....................3,50 d) od umetnega žganja: — z močjo do 25 Vol. »/o alkohola........2,00 — z močjo nad 25 Vol. °/o alkohola .... 4,00 e) od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter: — do 7,00 din......................................3,00 — nad 7,00 do 10,00 din........................ . 3,50 — nad 10,00 din....................................6,00 f) od likerskih in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter: — do 12,00 din.................................... 4,00 — nad 12,00 do 17,00 din...........................7,00 — nad 17,00 din ..................................12,50 Opomba: Planinski koči na Rogli in lovskem domu nad Konjiško vasjo se obračunani prometni davek prepusti za razširitev njihove dejavnosti. Bife društva upokojencev v Slovenskih Konjicah se za leto 1971 oprosti plačila prometnega davka po tej tar. številki. B. Storitve Tarifna št. 1 Od plačil za opravljene obrtne in komunalne storitve, ki jih-opravljajo družbene pravne osebe, razen brivsko-frizerskih in čevljarskih storitev ... 10 °/o Tarifna št. 2 Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, civilne pravne osebe in občani, in sicer: — od frizerskih za moške in ženske, fotografiranja. kemično čiščenje oblek, mehanika koles, finome-hanikarske, urarske, sedlarske, tapetniške storitve ter popravila električnih gospodinjskih aparatov . . 5 »/o — žaganje hlodovine, mizarske, tesarske, ključav- ničarske, kovinostrugarske, elektroinstalacijske, instalacija vodovoda in centralne kurjave, elektro-mehani-karske, avtoelektromehanikarske, avtokleparske, gal-vaniziranje, avtomehanikarske, pranje vozil, zidarske, teracerske, pleskarske, soboslikarske, pečarske in par-ketarske storitve.............................15 "/o. Opomba: 1. Občinski davek po tej tarifni številki se plača tudi na plačilo ža storitve za proizvodnjo izdelkov iz naročnikovega materiala; 2. davčna osnova je skupni znesek plačila po odbitku vrednosti materiala, katerega da sam izvajalec dela; 3. davek po tej tarifni številki se ne plača od plačila za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam. Tarifna št. 3 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom in civilno pravnim osebam: a) od plačil za prevoz blaga in oseb z motornimi vozili.....................................26 «/o b) od plačil za prevoz blaga s konjsko vprego . 15 %> C. Splošna tarifa Tarifna št. 1 Od vrednosti prodanih srečk in iger na srečo in na vloge v javne stave, razen na igre in vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija . . 10 °/o Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, oziroma javne stave. Prireditelj je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo vložiti prijavo pri občinski davčni upravi. 2. Obračun in plačilo je trebš opraviti najpozneje v 15 dneh po prireditvi v pismeni obliki. Tarifna št. 2 Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave.................10“/» Opomba: 1. Prometni davek se ne plača za kulturno-umet-niške in telesnovzgojne, športne ter telovadne prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. 2. V primeru spora glede značaja kulturno-umet-niške ali telesnovzgojne prireditve odloča za ustrezno področje pristojni svet občinske skupščine. Tarifna št. 3 Od plačil za zakup in podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari, razen plačila za najem ali podnajem stavb občanom in civilno pravnim osebam 10 %>. St. 422-7/71 Slovenske Konjice, dne 19. februarja 1971. \ Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. 265. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 15. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12-217/65 in št. 32-409/68), 1. členu zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22-256/65, št. 40-294/68, št. 33-204/70 in št. 46-247/70) ter 16. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic J. člen V odloku o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 6. novembra 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 22-255/70) se 3. člen spremeni in se glasi: »Osnove in stopnje prometnega davka: kadar plača prometni davek prodajalec se plača: Ce je davčna osnova: Se plača občinski prometni nad din do din davek po stopnji 1.000 + 4,4 1.000 3.000 44,00 + 5,5 nad 1.000 do 3.000 3.000 5.000 154,00 + 6,60 nad 3.000 do 5.000 5.000 7.000 286,00 + 7,7 nad 5.000 do 7.000 7.000 10.000 447,00 + 8,8 nad 7.000 do 10.000 10.000 13.000 704,00 + 9,9 nad 10.000 do 13.000 13.000 16.000 1001,00 + 11,08 nad 13.000 do 16.000 16.000 12.000 1310,00 + 12,10 nad 16.000 do 20.000 20.000 25.000 1.815,00 + 13,20 nad 20.000 do 25.000 25.000 2.475,00 + 15,30 nad 25.000.-« 2. člen i Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/70-1 Slovenske Konjice, dne 19. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. 266. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja 1971 sprejela ODLOK o odpravi občinskega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti 1. člen Občinski sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti, ki je bil ustanovljen z odlokom o skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti (Uradni vestnik Celje, št. 14-224/65) se z 31. decembrom 1970 odpravi. 2. člen Neuporabljena sredstva ter terjatve in obveznosti sklada, ki zapadejo po 31. decembru 1970, se prenesejo v proračun občine Slovenske Konjice. 3. člen Odlok o skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti (Uradni vestnik Celje, št. 14-224/65) preneha veljati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 64-2/71-1 Slovenske Konjice, dne 19. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. 267. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 15. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja 1971 sprejela ODLOK o obveznem izločanju sredstev za subvencije in za delno nadomestitev stanarine na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbeno pravne osebe, državni organi in skupnosti socialnega zavarovanja iz' ločajo do sprejetja republiškega zakona, iz sredstev, ki se oblikujejo po 13. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev 7% za kritje razlike v stanarini, oziroma za delno nadomestitev stanarine posameznim kategorijam uporabnikov stanovanj. 2. člen Sredstva izločena po 1. členu tega odloka se plačujejo na poseben račun pri službi SDK št. 507-842--1013-049 — sredstva za kritje razlike v stanarini občine Slovenske Konjice. 3. člen Od sredstev zbranih po 1. členu tega odloka in sredstev, ki so ostala na dan 31. decembra 1970 na posebnem računu iz 2. člena tega odloka pripada organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami subvencija v višini, ki odgovarja razliki med dogovorjeno stanarino in stanarino, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice. Skupen znesek subvencije ne more biti večji kot znaša 50 %> amortizacija izračunana iz stanarin. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1971. St. 36-11/70-3/2 Slovenske Konjice, dne 19. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. 268. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o imenih naselij in označbah trgov, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10-64/48, št.8-35/49 in št. 20-108/50), 6. členu pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35-180/59) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70),na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi imen ulic v mestu Slovenske Konjice 1. člen Glavna mestna magistrala, ki poteka vzdolž mestnega središča od križišča pri pošti do mladinskega doma se imenuje Partizanska cesta 2. člen Del ceste I. reda, ki poteka skozi mestno središče od Pošte do odcepa Vešeniške ceste pri veterinarski Postaji, se imenuje Mariborska cesta 3. člen Del ceste I. reda, ki poteka skozi mestno središče do odcepa Kopališke ceste in ceste, ki vodi v naselje Polene sč imenuje Celjska cesta 4. člen Pot, ki pelje od Mladinskega doma ob ribniku do podjetja KOMOS se imenuje Grajska ulica 5. člen Pot, ki se odcepi od Grajske ulice in pelje proti jugozahodu se imenuje Cesta pod goro 6. člen Cesta III. reda, ki poteka od Mladinskega doma v smeri jugovzhod do naselja Blato se imenuje Milenkova cesta 7. člen Glavna prometna žila od Milenkove ceste v smeri naselja Blato do Hrena se imenuje Mizarska cesta 8. člen Nova ulica, ki se odcepi od Mizarske ceste pri Strmšku in pelje v smeri jugozahod in zavije proti jugovzhodu ter pelje vzporedno z Mizarsko cesto do naselja Blato se imenuje Ulica A. Janše 9. člen Obvozna cesta, ki poteka od Milenkove ceste v smeri severovzhod do južnega mostu na Dravinji se imenuje Tovarniška cesta 10. člen Ulica, ki se odcepi od Partizanske ceste pri hiši št. 21 in poteka v južni smeri do Milenkove ceste se imenuje Prečna ulica 11. člen Ulica za industrijskim kombinatom KONUS, ki se odcepi od Prečne ulice pa do Tovarniške ceste se imenuje Vrtna ulica 12. člen Cesta IV. reda, ki se odcepi od Tovarniške ceste pri južnem mostu čez Dravinjo in poteka v smeri naselja Breg se imenuje Poljska cesta 13. člen 24. člen Cesta od železniške postaje, ki pelje čez južni most na Dravinji in dalje ob strugi Dravinje do naselja Breg se imenuje Delavska cesta 14. člen Cesta, ki se odcepi od Mariborske ceste pri samopostrežbi in poteka ob domu upokojencev do južnega mostu na Dravinji, kjer se steka z Delavsko cesto, se imenuje Ulica Toneta Melive 15. člen Dovozna cesta, ki se odcepi od Mariborske ceste pri sodišču in vodi do železniške postaje se imenuje Kolodvorska cesta Vezna ulica med Lambrechtovo in Obrtniško ulico se imenuje Ulica dr. Rudolfa 25. člen Odcep ceste IV. reda od stikališča ceste, ki vodi v naselje Polene in ceste I. reda ob lesnem skladišču do mostu na potoku Mlinšnica se imenuje Kopališka cesta 26. člen Cesta, ki se odcepi od Mariborske ceste pri mostu čez Dravinjo in vodi do naselja Škalce se imenuje Skalska cesta 16. člen Obvoznica od Partizanske ceste pri Banki do priključka na Celjsko cesto pri obratu LIP se imenuje Šolska ulica 17. člen Vezna ulica med Šolsko in Cvetlično ulico se imenuje Aškerčeva ulica 18. člen Pot, ki vodi na mestno pokopališče od II. osnovne šole do naselja Zg. Pristava se imenuje T a 11 e n b a c h o v a ulica 19. člen Vezna ulica ob vrtnariji, ki povezuje Aškerčevo in TattenbaChovo plico se imenuje Cvetlična ulica 27. člen Cesta, ki se odcepi od Mariborske ceste pri An-drijašiču do stikališča Mlinske in Vinogradne ter Ulice heroja Bračiča, je simbol pobratenih mest Liptovski Mikuljaš v ČSSR in Slovenskimi Konjicami ter se imenuje Liptovska ulica 28. člen Cesta III. reda, ki se odcepi od Mariborske ceste pri bencinski črpalki in vodi za Oplotnico do stikališča z Vešeniško cesto se imenuje Oplotniška cesta 29. člen Ulica, ki poteka od Oplotniške ceste v smeri severozahod pod vznožjem vinogradov, seka Škalsko cesto ter se nadaljuje do stikališča Mlinske ceste, Liptovske ulice in Ulice heroja Bračiča se imenuje Vinogradna ulica 20. člen Novo naselje severno od Cvetlične ulice med TattenbaChovo in Aškerčevo ulico se imenuje Pod gradom 21. člen Ulica, Id povezuje Šolsko ulico s Celjsko cesto pri Povhu se imenuje Ozka ulica 22. člen Ulica od Lambrechtovega doma počitka do Celjske ceste se imenuje Lambrechtova ulica 23 30. člen Ulica od stikališča Mlinske ceste in Vinogradne ulice v podaljšku Vinogradne ulice, ki vodi čez Dravinjo pri Režabeku do mostu na potoku Mlinšnica se imenuje Ulica heroja Bračiča 31. člen Cesta IV. reda, ki veže cesto I. reda na koncu Mariborske ceste pri veterinarski postaji in Oplotniško cesto pri Trdinu se imenuje Vešeniška cesta 23. člen Pot, ki poteka od Šolske ulice pri II. osnovni šoli do Celjske ceste se imenuje 32. člen Cesta, ki se odcepi od Celjske ceste pri mlinu teče čez Dravinjo do stikališča Vinogradne ulice in Ulice heroja Bračiča in Liptovske ulice se imenuje Obrtniška ulica Mlinska cesta 33. člen Grafični prikaz ulične mreže za mesto Slovenske Konjice je priloga in sestavni del tega odloka. 34. člen Ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati: 1. odločba o določitvi imen novonastalih trgov in ulic v Slov. ■ Konjicah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-40/68), 2. sklep o določitvi imen ulic in cest na območju mesta Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-57/65), 3. odlok o preimenovanju ulic na območju mesta Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 5-93/69). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/71-1 Slov. Konjice, dne 19. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA i SKUPSINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ 269. Na podlagi 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji 3. redni seji dne 24. februarja 1971 sprejela SKLEP o spremembi datuma uporabe nekaterih svojih sklepov in pravilnika 1 Sklepi in pravilnik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 3/71, navedeni v naslednji točki tega sklepa se začnejo uporabljati s 1. januarjem 1971 in ne s 1. februarjem, kot je bilo prvotno objavljeno. 2 Sklepi iz 1. točke tega sklepa so: a) sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971, št. 420-7/71 (tek. št. 102); b) sklep o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo ha neplačanem dopustu, št. 420-8/71 (tek. št. 103); c) sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nekatere kategorije zavarovanih oseb, št. 420-2/71 (tek. št. 104); d) sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za Poklicno boleznijo, št. 420-3/71 (tek. št. 105); e) sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini, št. 420-6/71 (tek. št. 106); f) sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenja Za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena republiškega Zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih ablikah zdravstvenega varstva, št. 420-4/71 (tek. št. 107); g) sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, št. 420-5/71 (tek. št. 108); h) sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, št. 420-1/71 (tek. št. 110) in i) pravilnik o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, št. 02-6/71 (tek. št. 114). Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-14/71 Kranj, dne 24. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MURSKA SOBOTA 270. Na podlagi 113. in 115. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-433/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 25. februarja 1971 sprejela PRAVILNIK o volitvah članov skupščine skupnosti 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa način oblikovanja volilnih enot, kandidiranje, volitve, ponovne in nadomestne volitve, sestavo in delo volilne komisije in volilnih odborov, način objave izida volitev, možnost ugovora zoper nepravilnosti, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnosti delavcev). 2. člen Člane skupščine skupnosti delavcev izvolijo: delavski sveti v gospodarskih organizacijah in sveti delovnih skupnosti v zavodih oziroma ustrezni samoupravni organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah, organi poklicnih organizacij zavarovancev - oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, odbori društev upokojencev in delovnih invalidov ter pristojni sindikalni organi delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. 3. člen Pravico biti voljen za člana skupščine skupnosti delavcev ima vsak zavarovanec te skupnosti. Za zavarovanca te skupnosti se štejejo osebe, ki imajo svojstvo zavarovanca po 12., 17. in 18. členu statuta skupnosti delavcev. 2. VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA 4. člen Volitve se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti je volilno telp. Vsak član skupščine se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša število zavarovancev podeljeno s številom članov skupščine skupnosti delavcev (116. člen statuta skupnosti delavcev). 5. člen Organizacije, pri katerih je toliko zavarovancev, da se lahko pri njih voli eden ali več članov skupščine skupnosti delavcev, oblikujejo samostojno volilno enoto. Volilno telo v tej volilni enoti je delavski svet oziroma drugi samoupravni organ delovne oziroma druge organizacije. 6. člen Organizacije, ki ne morejo same oblikovati samostojne volilne enotp, se združujejo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v volilno enoto, v kateri se voli eden ali več članov skupščine. Volilno telo v volilni enoti iz prejšnjega odstavka sestavljajo delegati samoupravnih organov delovnih ali drugih organizacij, pristojnih odborov profesionalnih združenj zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, odbori društva upokojencev in izvršilni odbori sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju, če teh ni pa predsedstvo občinskega sindikalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: pristojnih organov). Koliko delegatov voli v volilno telo pristojni organ iz prejšnjega odstavka, določi volilna komisija glede na število zavarovancev, ki jih predstavlja posamezni pristojni organ. Vsak pristojni organ izvoli najmanj enega delegata za volilno telo. Delegata za volilno telo izvoli pristojni organ izmed sebe. 7. člen V vsaki občini je najmanj ena volilna enota. Ne morejo se združiti v volilno enoto po prejšnjem členu organizacije iz dveh ali več občin. 8. člen Volilna enota in volilna telesa določi volilna komisija v skladu z določbami tega pravilnika in statuta skupnosti delavcev. 3. VOLILNA KOMISIJA 9. člen Volitve članov skupščine skupnosti delavcev vodi volilna komisija. Volilna komisija ima predsednika, tajnika in tri člane ter prav toliko namestnikov. Volilno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti delavcev. Ce član oziroma namestnik člana volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine skupnosti delavcev, mu preneha funkcija v volilni komisiji in na njegovo mesto imenuje izvršilni odbor drugega člana volilne komisije. 10. člen Volilna komisija: 1. določa volilne enote, volilna telesa in število de- legatov, ki jih voli posamezni pristojni organ v volilno telo, . 2. določa število članov skupščine, ki jih voli posamezno volilno telo, 3. določa dan volitev članov skupščine skupnosti delavcev, 4. opravlja tehnične priprave za volitve, 5. ugotavlja in objavlja končne rezultate volitev. 6. izdaja izvoljenim članom skupščine skupnosti delavcev potrdila o izvolitvi, 7. opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik- 11. člen Strokovno in tehnično delo za volilno komisijo opravlja komunalni zavod za socialno zavarovanj* Murska Sobota. 4. KANDIDIRANJE IN VOLITVE 12. člen Organizacije, ki oblikujejo samostojno volilno enoto (5. člen tega pravilnika) opravijo kandidiranje i” volitve članov skupščine skupnosti delavcev na s*!1 pristojnega organa (delavskega sveta, odbora društva upokojencev itd.), ki jo skliče predsednik pristojnega organa. 13. člen Ce se volilno telo oblikuje iz delegatov več organizacij (6. člen tega pravilnika), opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine delegati pristojnih organov na skupni seji volilnega telesa. Sejo volilnega telesa v volilni enoti iz prejšnjega odstavka tega člena skliče volilna komisija najmanj 8 dni pred volitvami. V aktu o sklicu volilnega telesa mora biti naveden čas in kraj seje volilnega telesa. Volilna komisija določi tudi pooblaščeno osebo, ki vodi sejo volilnega telesa do izvolitve delovnega predsedstva. _ I 14. člen Seji volilnega telesa lahko prisostvujejo vsi zavarovanci iz območja volilne enote. 15. člen Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov volilnega telesa. Volilno telo odloča z večino glasov navzočih članov volilnega telesa, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 16. člen Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega: 1. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine skupnosti delavcev, 3. volitve volilnega odbora, 4. volitve članov skupščine skupnosti delavcev. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih volilno telo izvoli izmed sebe z javnim glasovanjem. Z javnim glasovanjem se izvolijo tudi zapisnikar in oba overitelja zapisnika. 17 18 19 17. člen Predlaganje in določanje kandidatov lahko opravi kandidacijska komisija ali volilno telo neposredno. Kandidate za člane skupščine skupnosti delavcev lahko predlagajo tudi pristojni organi, ki oblikujejo volilno enoto ter sindikalne organizacije s področja volilne enote. 18. člen Ce volilno telo odloči, da se opravi kandidiranje z kandidacijsko komisijo, izvoli iz svoje srede tri do petčlansko kandidacijsko komisijo. Volitve kandidacijske komisije so javne. Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti delavcev voli volilno telo. Ce volilno telo odloči, da se opravi kandidiranje s predlaganjem posameznih kandidatov neposredno, lahko vsak član volilnega telesa predlaga po enega kandidata. , ' - 19. člen Pristojni organi oziroma sindikalne organizacije iz 2. odstavka 17. člena tega pravilnika lahko predlagajo največ toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti delavcev voli volilno telo. Predlog iz 2. odstavka 17. člena tega pravilnika mora biti vložen pri sklicatelju pismeno najkasneje pa na seji volilnega telesa. 20. člen Po končanem predlaganju kandidatov glasuje volilno telo o kandidatni listi. Glasovanje o kandidatni listi je javno. Kandidati so lahko na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bile predlagane in sprejete njihove kandidature. 21. člen Volitve članov skupščine skupnosti delavcev so praviloma tajne z glasovalnimi lističi. Na glasovalnih lističih so napisana imena kandidatov po vrstnem redu, kakor so bile sprejete njihove kandidature. Vsak član volilnega telesa glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Ce član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, kakor se jih voli, se šteje, da je glasoval za tiste kandidate, ki so po vrstnem redu najprej napisani na glasovalnem lističu. Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Ce dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se volitve za te kandidate ponovijo na istem volilnem sestanku. 22. člen Ce kandidira pri volitvah le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, volilno telo soglasno sklene, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem. Pri javnem glasovanju se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica članov volilnega telesa. Ce kateri od kandidatov ne dobi večine glasov volilnega telesa, se volitve na istem volilnem sestanku ponovijo z drugim kandidatom. 23. člen Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli iz svoje srede. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti izvoljen v volilni odbor. Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo. 24. člen O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega zlasti podatke o kraju in času sestanka volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in volilnega odbora ter o načinu volitev. V zapisniku se morajo navesti imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je posamezni kandidat • dobil in kateri kandidati so .bili izvoljeni za člana skupščine skupnosti delavcev. Zapisnik podpišejo predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z vsem volilnim materialom volilni komisiji. 25. člen Ce volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor to določa ta pravilnik, jih s svojo 'odločbo razveljavi. 26. člen Volilna komisija izda novo izvoljenim članom skupščine skupnosti delavcev potrdila o izvolitvi z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni. Potrdilo volilne komisije služi kot dokaz pri verifikaciji mandatov. 5. PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 27. člen Ponovne volitve se opravijo, če volilna komisija s svojo odločbo razveljavi volitve (25. člen tega pravilnika) ali če volitve razveljavi pristojni organ skupščine občine Murska Sobota (34. člen tega pravilnika). Ponovne volitve se morajo opraviti v 30-tih dneh od razveljavitve volitev. 28. člen Nadomestne volitve se opravijo, če preneha mandat Članu skupščine skupnosti delavcev pred potekom mandatne dobe (118. člen statuta skupnosti delavcev). 29. člen Ponovne in nadomestne volitve razpiše volilna komisija. Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika od 12. do 26. člena. 6. ODPOKLIC 30. člen Zaradi vzrokov navednih v 119. členu statuta skupnosti delavcev, volilno telo lahko odpokliče člana skupščine skupnosti delavcev, ki ga je izvolilo. O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami. Član skupščine skupnosti delavcev je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh članov volilnega telesa. 31. člen Odpoklic člana skupščine skupnosti delavcev lahko predlaga: 1. tretjina članov volilnega telesa, ki je člana skupščine izvolilo, 2. petina zavarovancev z območja volilne enote. Skupščina skupnosti delavcev lahko predlaga odpoklic člana skupščine, ki trikrat zaporedoma neupravičeno izostane s seje skupščine ali če drugače zanemarja svojo dolžnost. Tak predlog mora biti sprejet z večino glasov vseh Članov skupščine skupnosti delavcev. 32. člen Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji. Ce predlog ustreza določbam 31. člena tega pravilnika, določi volilna komisija dan sestanka volilnega telesa zaradi glasovanja o odpoklicu. Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za odpoklic, lahko vloži predlagatelj pritožbo na za socialno zavarovanje pristojni organ skupščine občine Murska Sobota v roku 15 dni od vročitve odločbe. Glede glasovanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika o volitvah s tem, da je glasovanje v vsakem primeru tajno, na glasovalnih lističih pa so izpisane besedice »za odpoklic« in »proti odpoklicu«. 7. VARSTVO PRAVILNOSTI VOLITEV 33. člen Vsak pristojni organ, ki sestavlja volilno enoto, sindikalna organizacija z območja volilne enote in vsak zavarovanec z območja volilne enote, lahko vloži pri za socialno zavarovanje pristojnem organu Skupščine občine Murska Sobota, ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega telesa ali volilne komisije. 34. člen Ce organ skupščine občine Murska Sobota, pristojen za zadeve socialnega zavarovanja ugotovi nepravilnosti pri delu volilnega telesa, ali volilne komisije, ki so bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi volitve z odločbo v celoti ali samo v posamezni volilni enoti. Odločba po prejšnjem odstavku je dokončna. 8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Kjer delovna skupnost nima posebnega samoupravnega organa, funkcijo pristojnega organa vrši celotni kolektiv, pri manjših obratih, če je matično podjetje izven območja te skupnosti, pa člani delovne skupnosti tega obrata. 36. člen Volitve članov skupščine skupnosti delavcev, po tem pravilniku morajo biti opravljene najpozneje do 30. 6. 1971. 37. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne takoj. St. 01/1-166/1-1971 Murska Sobota, dne 25. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota Predsednik Milan Klemenčič 1. r. 271. Na podlagi 5. točke 113. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 25. februarja 1971 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1970 I Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1970, ki izkazuje 37,502.444,96 din čistih dohodkov in 37,825.351,78 din izdatkov s presežkom izdatkov nad dohodki 322.906,82 din. II Presežek izdatkov nad dohodki se v celoti pokriva iz sredstev rezervnega sklada. Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij. IV Ta sklep začne veljati takoj. St. 06/1-173/1971 Murska Sobota, dne 25. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota Predsednik t Milan Klemenčič 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MURSKA SOBOTA 272. Na podlagi 75. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-437/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 26. februarja 1971 sprejela PRAVILNIK o volitvah članov skupščine skupnosti i. sploSne\dolocbe 1. člen Ta pravilnik določa način oblikovanja volilnih enot, način kandidiranja in volitev, pogoje in način za ponovne in nadomestne volitve, sestavo in delo volilne komisije in volilnih odborov, način objave izida volitev, odpoklic, možnost ugovora zoper nepravilnosti pri volitvah, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnosti kmetov). 2. člen Člane skupščine skupnosti kmetov izvolijo kmetje — zavarovanci (14. člen statuta skupnosti kmetov) po delegatih v okviru volilnih enot. Pravico biti voljen za člana skupščine skupnosti kmetov ima vsak kmet - zavarovanec, ki ima to svojstvo po statutu skupnosti kmetov (14. člen statuta). Vsak član skupščine skupnosti kmetov se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša število zavarovancev, če se skupno število zavarovancev deli s številom članov skupščine skupnosti kmetov iz 76. člena statuta skupnosti kmetov. 2. VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA 3. člen Člani skupščine skupnosti kmetov se volijo po volilnih enotah, ki jih določi volilna komisija. V vsaki volilni enoti se voli en član skupščine skupnosti kmetov. V vsaki volilni enoti se formira volilno telo. Volilno telo za volitve članov skupščine skupnosti kmetov sestavljajo delegati kmetov zavarovancev iz posamezne vasi. Koliko delegatov volijo v volilno telo kmeti zavarovanci iz posamezne vasi, določa volilna komisija glede na število kmetov zavarovancev v posamezni vasi, vendar tako, da volijo kmetje zavarovanci iz vsake vasi najmanj enega člana volilnega telesa. 4. člen S sklepom o določitvi volilnih enot, določi volilna komisija tudi vasi, ki oblikujejo volilno enoto in število delegatov, ki jih kmetje zavarovanci v posamezni vasi iz območja volilne enote izvolijo v volilno telo. 3. VOLILNA KOMISIJA 5. člen Volitve članov skupščine skupnosti kmetov vodi volilna komisija. Volilno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti kmetov. Volilna komisija ima predsednika, tajnika in tri člane ter prav toliko namestnikov. Če član oziroma namestnik člana volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine skupnosti kmetov, mu.preneha funkcija v volilni komisiji in na njegovo mesto imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti kmetov drugega člana. 6. člen Volilna komisija: 1. določa volilne enote, volilna telesa in število delegatov, ki jih izvolijo v volilno telo kmetje zavarovanci iz posamezne' vasi, 2. določa dan volitev članov skupščine skupnosti kmetov, 3. opravlja tehnične priprave za izvedbo volitev, 4. ugotavlja in objavlja končne rezultate volitev, 5. izdaja izvoljenim članom skupščine skupnosti kmetov potrdila o izvolitvi, 6. opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik. 7. člen Administrativno tehnične in strokovne zadeve za volilno komisijo opravlja Komunalni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota. 8. člen Zbor zavarovancev v posamezni vasi za Izvolitev članov volilnega telesa skliče volilna komisija, po pooblastilu volilne komisije pa tudi predsednik vaškega odbora SZDL. Zbor zavarovancev po prejšnjem odstavku je sklepčen, če je na zboru prisotno najmanj 10 0/o kmetov - zavarovancev, nosilcev pravic iz zdravstvenega zavarovanja. 9. člen Sejo volilnega telesa v volilni enoti skliče volilna komisija najmanj 5 dni pred volitvami. V aktu o sklicu volilnega telesa mora biti naveden kraj in čas seje volilnega telesa. Volilna komisija določi tudi pooblaščeno osebo, ki vodi sejo volilnega telesa do izvolitve delovnega predsedstva. Na seji volilnega telesa so lahko navzoči vsi kmetje - zavarovanci z območja volilne enote. 10. člen Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov volilnega telesa. Volilno telo odloča z večino glasov navzočih članov volilnega telesa, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 11. člen Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega: 1. volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. predlaganje in določanje kandidatov za člane skupščine skupnosti kmetov, 3. volitve članov skupščine skupnosti kmetov. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih volilno telo izvoli izmed sebe z javnim glasovanjem. Z javnim glasovanjem se izvolijo tudi zapisnikar in oba overitelja zapisnika. 12. člen Predlaganje in določanje kandidatov opravi volilno telo neposredno ali s pomočjo kandidacijske komisije. Če volilno telo odloči, da se kandidiranje opravi neposredno, lahko vsak član volilnega telesa predlaga enega kandidata. Če volilno telo odloči, da opravi kandidiranje kandidacijska komisija, izvoli iz svoje srede z javnim glasovanjem tričlansko kandidacijsko komisijo. O predlaganih kandidatih za člana skupščine skupnosti kmetov se sestavi kandidatna lista. Kandidati na kandidatni listi so napisani po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Glasovanje o kandidatni listi je javno. 13. člen Volitve članov skupščine skupnosti kmetov so praviloma tajne in se opravijo z glasovalnimi lističi. Na glasovalnih lističih so napisana imena kandidatov po vrstnem redu. kakor so bile sprejete njihove kandidature. Vsak član volilnega telesa glasuje za enega kandidata. Če član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, se šteje, da je glasoval za tistega kandidata, ki je po vrstnem redu najprej napisan na glasovalnem lističu. Za člana skupščine skupnosti kmetov je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se volitve ponovijo na istem volilnem sestanku. 14. člen Če kandidira pri volitvah le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, lahko volilno telo sklene, da se opravijo volitve z javnim glasovanjem. Za tak sklep morajo glasovati vsi prisptni člani volilnega telesa. Pri javnem glasovanju se glasuje z dviganjem rok. Izvoljen je tisti kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica članov volilnega telesa. 15. člen Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli iz svoje srede z javnim glasovanjem. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti imenovan v volilni odbor. Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo. 16. člen O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o kraju in času sestanka volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika ter celoten potek volilnega sestanka. V zapisniku se navedejo imena predlaganih kandidatov. število glasov, ki jih je posamezni kandidat dobil in kateri kandidat je bil izvoljen za člana skupščine skupnosti kmetov. Zapisnik podpišejo: predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in oba overitelja zapisnika. Zapisnik se pošlje skupaj z vsem volilnim materialom volilni komisiji. i 17. člen če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor to določa ta pravilnik, jih s svojo odločbo razveljavi. / J 18. člen Volilna komisija izda novo izvoljenemu članu potrdilo o izvolitvi z navedbo volilne enote, v kateri je bil član skupščine skupnosti kmetov izvoljen. Potrdilo volilne komisije služi kot dokaz pri verifikaciji mandata. 4. PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 19. člen * Ponovne volitve se opravijo, če volilna komisija s svojo odločbo razveljavi volitve (17. člen tega pravilnika) ali če volitve razveljavi pristojni organ skupščine občine Murska Sobota (26. člen tega pravilnika). Ponovne volitve se morajo opraviti v 30 dneh od razveljavitve volitev. 20. člen Nadomestne volitve se opravijo, če preneha mandat članu skupščine skupnosti kmetov pred potekom mandatne dobe (78. člen statuta skupnosti kmetov). 21. člen Ponovne in nadomestne volitve razpiše volilna komisija. Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika od 8. do 16. člena. 6. ODPOKLIC 22. člen • Zaradi vzrokov navedenih v 79. členu statuta, skupnosti, volilno telo lahko odpokliče člana skupščine skupnosti kmetov, ki ga je izvolilo. O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami. Clgn skupščine skupnosti kmetov je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh članov volilnega telesa. 28. člen Odpoklic člana skupščine skupnosti kmetov lahko predlaga: 1. tretjina članov volilnega telesa, ki je člana skupščine izvolilo, 2. petina zavarovancev z območja volilne enote. Skupščina skupnosti kmetov lahko predlaga odpoklic člana skupščine, ki trikrat zaporedoma neupravičeno izostane s seje skupščine ali če drugače zanemarja svojo dolžnost. Tak predlog mora skupščina sprejeti z večino glasov vseh svojih članov. 24 24. člen Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji. Ce predlog ustreza določbam 23. člena tega pravilnika, določi volilna komisija dan sestanka volilnega telesa zaradi glasovanja o odpoklicu. Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za odpoklic, lahko vloži predlagatelj pritožbo na pristojni organ skupščine občine Murska Sobota v roku 15 dni od vročitve odločbe. Glede glasovanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika o volitvah s tem, da-je glasovanje v vsakem primeru tajno, na glasovalnih lističih pa so izpisane besedice »za odpoklic« in »proti odpoklicu«. 7. VARSTVO PRAVILNOSTI VOLITEV I 25. člen Zavarovanci iz posamezne vasi, ki so izvolili delegata za volilno telo ali krajevna organizacija SZDL lahko vložijo ‘pri pristojnem organu skupščine občine Murska Sobota ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega telesa ali volilne komisije. 26. člen Ce organ skupščine občine Murska Sobota, pristojen za zadeve socialnega zavarovanja, ugotovi nepravilnosti pri delu volilnega telesa ali volilne komisije, ki so bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi volitve z odločbo. Odločba po prejšnjem odstavku je dokončna. 8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Volitve članov skupščine skupnosti kmetov po tem pravilniku morajo biti opravljene najpozneje do 30. junija 1971. 28. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po 'objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne takoj. St. 01/1-167/1-1971 Murska Sobota, dne 26. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota Predsednik Franc Sagaj 1. r. 273. Na podlagi 5. točke- 72. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1970 I Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1970, ki izkazuje 11,848,564,14 din skupnih dohodkov in 12,298.061,10 din izdatkov s presežkom izdatkov nad dohodki 449.497,96 dinarjev. Primanjkljaj v višini 449.497,96 din bo pokrit iz sredstev sklada za leto 1971. VSEBINA: Stran 41. Navo\lUo o obveznih enotnih analitičnih kontih, o vsebinr posameznih analitičnih kontov ter o zajemanju podatkov v oddelku »Posebni podatki za organizacije družbenih služb*- ............................ 319 m Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij. IV Ta sklep začne veljati takoj. St. 06/1-174/1971 Murska Sobota, dne 26. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota Predsednik Franc Sagaj 1. r. 274. Na'podlagi 50., 51. in 53. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-437/70) in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota na svojem zasedanju dne 26. februarja 1971 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi prispevkov za obvezne in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov I 1. točka prvega odstavka pod I. sklepa o določitvi prispevkov za obvezne in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 46-642/70) se spremeni in glasi: »•1. 15 “/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter drugih dohodkov kmetijske dejavnosti, 7 "/o od drugih dohodkov zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona in statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota.« II Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 06/1-213/71 Murska Sobota, dne 26. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota . ^ Predsednik Franc Sagaj 1. r: 'POPRAVEK V 29. členu zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4-18/1971), se v prvi vrsti beseda: »podjetja« pravilno glasi: »pro- meta*'- Uredništvo SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 42. Sklep o zaključnem računu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter sredstev za rekreacijo upokojencev za leto 1970 ...................... . 325 43. Sklep o zaključnem računu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1970 ........... 325 44. Sklep o zaključnem računu sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1970 .... 325 45. Sklep o finančnem načrtu invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1971 326 46. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1970 326 47. Sklep o določitvi prispevkov za invalidsko in pokoj- ninsko zavarovanje za določene kategorije zavarovancev, ki uživajo posamezne pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ..........................326 48. Pogodba o izvajanju invalidskega in pokojninskega zavarovanja kolporterjev tiska v SR Sloveniji ... 327 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 252. Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za tretjo zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze (Ljubljana) .................................330 253. Odlok o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv občine Brežice ................................331 254. Odlok o cenah za geodetske storitve (Brežice) . . . 331 255. Odlok o finančnem programu za, financiranje geodet- skih del na območju občine Brežice za obdobje 1971—1975 ..................................... 331 256. Odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada (Brežice).....................................: . . 332 257. Odlok o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Brežice za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine ..... 333 258. Odlok o razveljavitvi nekaterih predpisov ObLO Brežice in občinske skupščine Brežice ................334 259. Odlok o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Ljubljana Moste-Polje).................................. 335 260. Odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje . . 333 261. Odločba o obveznem evidentiranju cen za gostinske storitve (Logatec) ...................................336 262. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1970 ................... 336 263. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo (Slovenske Konjice) . . 337 264. Odlok o občinskem prometnem davku (Slovenske Konjice) *............................................. 338 265. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Slovenske Konjice) 340 266. Odlok o odpravi občinskega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti (Slovenske Konjice) . . . . . 340 267. Odlok o obveznem izločanju sredstev za subvencije in za delno nadomestitev stanarine na območju občine Slovenske Konjice . .'................................340 268. Odlok o določitvi imen ulic v mestu Slovenske Konjice 341 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 269. Sklep o spremembi datuma uporabe nekaterih svojih sklepov in pravilnika (Kranj)....................... 270. Pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti (Murska Sobota).................’................... 271. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1970 (Murska Sobota) . . 347 272. Pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti (Murska Sobota).............................................347 273. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega za-varovanja kmetov za leto 1970 (Murska Sobota) . . 34» 274. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi prispevkov za obvezne in druge oblike zdravstvenega zavarovanja kmetov (Murska Sobota) .................35 — Popravek .......................................... Izdala Časopisni zavod -Uradni list SRS- - Direktor in odgovorni urednik: Jože JuraC - Tiska tiskarna -Toneta TomSICa-t vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1971 64 din - Reklamacije se upoštevaje te mesec dni po Izidu vsake StevUke -UrednlStVo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poStni predal 379/VI1 - Telefon- direktor uredništvo, uprava tn knjlgovoo stvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8—9 Razglasni del z dne 17. marca 1971 LETO XXVIII KOVE USTAVNE AMANDMAJE bomo s pripombami izdali takoj, ko bodo sprejeti. Na zalogi imamo v platno vezano knjižico USTAVI SFRJ in SR SLOVENIJE z dosedanjimi amandmaji in pripombami pri členih obeh ustav. — Cena br. 22, pl. 25 din. Uradni list SRS gostinskih storitev in prodaja na drobno v bifeju: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pečenje mesa, priprave in strežba toplih in hladnih napitkov (kave, čaja), pripravljanje in prodaja delikates, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodja je Jasnič Vojko. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Pri mesnici št. 6, Šempeter se izbriše Bavcon Branko ter vpiše Arčon Svetozar, novi poslovodja; pri mesnici št. 9, Čepovan se izbriše Šuligoj Albin ter vpiše Kofol Rajko, novi poslovodja; • pri mesnici št. 2'4. Kanal se izbriše Sušeč Martin ter vpiše Skok Stanko, novi poslovodja; Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna sospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijski kombinat »Hmezad-« v 2alcu. Pri organizaciji združenega dela obratu Strojna postaja Žalec, se predmet poslovanja razširi še na: izvrševanje servisov za različne tipe motornih vozil in kmetijskih strojev, izvrševanje ključavničarske dejavnosti, prodaja osebnih avtomobilov, prodaja nadomestnih delov za motorna vozila in kmetijske stroje. Vpiše se nova organizacija združenega dela — poslovno mesto z nazivom: Kmetijski kombinat »Hmezad« — Vrtnarstvo Celje, »Cvetličarna Otok«, Celje, Ulica V. Prekomorske brigade 4, ki opravlja trgovski promet na drobno iz stroke: »cvetje«. Poslovodkinja je Terezija Napotnik. Poslovno mesto nima samostojnih kravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 13. XI. 1970. Celje 12. februarja 1971. Rg VI 106/60 250 Besedilo: Servis AMD Sevnica. Poslovni predmet odslej: popravilo vseh vrst motornih vozil. Izbriše se vodja posebne storitvene enote in kot pooblaščeni podpisnik za to enoto Nikolaj Malus. Vpiše se novi pooblaščenec za podpisovanje pri enoti Franc Avsec, predsedenik AMD Sevnica. Vpiše se Albin Zierer, vodja delavnice. Rg VII 78/3 379 Besedilo: Lesna industrija »Bohor«, Šentjur pri Celju. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na odkup hlodovine iz negozdnih površin privatnikov za potrebe lastne proizvodnje. Rg VI 72/12 380 Celje, 3. marca 1971. Besedilo: »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-export, Postojna. Pri poslovalnici št. 101, Postojna se izbriše poslovodja Bizjak Pavel in vpiše Krnel Marta, poslovodkinja; pri poslovalnici št. 112, Orehek se izbriše poslovodja Žakelj Alojz ter vpiše Bajc Ružica, poslovodkinja; pri poslovalnici št. 113. Prestranek se izbriše poslovodkinja Krnel Marta ter vpiše Stavanja Stane, poslovodja. Koper, 18. januarja 1971. Rg II b 28/247 265 Besedilo: Elcktro Gorica, Nova Gorica. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje enote Sežana Metljak Maks ter vpiše Slokar ing. Ivan, vodja enote Sežana, ki zanjo tudi podpisuje. Koper, 20. januarja 1971. Rg I a 251/15 257 Besedilo: »Živinopromct Gorica«, Nova Gorica. Vpišeta se novi organizaciji združenega dela: poslovalnica št. 33, »Mesnica«, Lokev pri Divači, ki prodaja na drobno meso, mesne izdelke, perutnino, jajca in divjačino ter delikatese. Poslovodja je Sušeč Martin. Poslovalnica nima samostojnih pravic; poslovalnica št. 34 »Mesnica in bife«, Solkan, ki prodaja na drobno v mesnici: mesa, mesnih izdelkov, delikatese in perutnine; opravljanje pri mesnici št. 19. Nova Gorica — Solkan se izbriše Bone Gašper ter vpiše Bavcon Branko, novi poslovodja. Koper, 9. februarja 1971. Rg I a 237/25 323 Besedilo: »Alpina«, tovarna čevljev, Žiri. Pri prodajalni obutve Nova Gorica, trgovski center, objekt D je zaradi preimenovanja ulice sedež te prodajalne odslej: Nova Gorica, Delpinova 19. Koper, ‘ŽŽ. februarja 1971. Rg I a 40/4 322 Besedilo: »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-cxport, Postojna. Pri organizaciji združenega dela »Blagovnici« št. 22, Postojna, Tržaška 16 se izbriše Jurca Srečko ter vpiše Ujčič Joža, novi poslovodja, pri organizaciji združenega dela —-poslovalnica št. 22 »Kekec«, Postojna, Tržaška 15 se izbriše Jurca Srečko ter vpiše Ujčič Joža, novi poslovodja. Koper, 29. januarja 1971., Rg II b 2’8/248 266 Besedilo: Poljoprivredno dobro »Vršački vinogradi«. Vršac. Pri skladišču Ljubljana se vpiše prodajalna za prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač na malo, Viž-marje 1, Ljubljana. Zaradi pripojitve matičnega podjetja Poljoprivrednemu kombinatu »Beograd« se vpiše pri organizaciji združenega dela sprememba naziva, ki je odslej: Poljoprivredni kombinat »Beograd«, Beograd. Padinska Skela — prodajalna 46, Ljubljana, Vižmarje 1. Vpiše se sprememba predmeta poslovanja, ki glasi odslej: prodaja na malo v steklenicah: vina, alkoholnih in brezalkoholnih pijač lastne proiz- vodnje ter vina, alkoholnih in brezalkoholnih pijač v steklenicah drugih proizvajalcev zaradi dopolnitve asortimana. Ljubljana, 12. februarja 1971. Rg XIV 1295/2 352 Besedilo: Obrtno podjetje »Komunalni servis«, Jesenice. Pri pralnici, kemični čistilnici in kopalnici s pedikerjem, Jesenice, Cesta železarjev 5 se izbriže poslovodja Maček Alojz in vpiše Ana Klincov, poslovodkinja; * pri zbiralnici oblek in perila, Bohinjska Bistrica 144 se izbriše poslovodja Maček Alojz in vpiše Ana Klincov, poslovodkinja; pri zbiralnici oblek in perila Radovljica, Linhartov trg 20 se izbriše poslovodja Maček Alojz in vpiše Ana Klincov, poslovodkinja; pri zbiralnici oblek za kemično čiščenje Tržič. Partizanska 14 se izbriše poslovodja Maček Alojz in vpiše Klincov Ana, poslovodkinja; pri zbiralnici oblek in perila Kranjska gora 119 se izbriše poslovodja Maček Alojz in vpiše Klincov Ana, poslovodkinja; pri zbiralnici oblek za kemično čiščenje, Kranj. Na Skali 4 se izbriše poslovodja Maček Alojz in vpiše Klincov Ana. poslovodkinja. Izbriše se, zbiralnica oblek in perila, Bled, ćrrič 1 zaradi ukinitve. Vpišejo se nove organizacije združenega dela: zbiralnica oblek in perila, Moste 11, ki zbira obleke za kemično čiščenje in perilo za pranje. Poslovodkinja je Klincov Ana. Organizacija nima samostojnih pravic; zbiralnica oblek in,perila Jesenice, Tavčarjeva ulica, ki zbira obleke in perilo za kemično čiščenje in pranje. Poslovodkinja je Klincov Ana. Organizacija nima samostojnih pravic, in brivsko frizerska enota — poslovalnica 4 »Damski salon'«, Jesenice, Tavčarjeva cesta s predmetom poslovanja: žensko frizerstvo. Poslovodkinja je Klinar Marija. Organizacija nima samostojnih pravic. Organizacije je ustanovil DS podjetja 24. XII. 1970. * Rg I 79/12 360 Besedilo: »Avto-Kočevje«, tuzemski in mednarodni avtotransport, Kočevje. Pri poslovalnici Ljubljana, Celovška 95a se vpiše sprememba predmeta poslovanja, ki je odslej: organizacija in posredovanje cestnih prevozov blaga in potnikov z lastnimi in tujimi vozili v tuzemstvu in inozemstvu. posredovanje turističnih in gostinskih uslug. Vpiše se motel »Jasnica« na Jasni-ci pri Kočevju, ki ima takle poslov- ni predmet: organizacija, izvedba in posredovanje vseh vrst turističnih in gostinskih uslug (prenočišča, prehrana, prevozi oseb in blaga) domačim in inozemskim gostom, opravljanje menjalne službe, prodaja spominkov, publikacij, znamk, tobačnih izdelkov, delikatesnih proizvodov in nudenje drugih uslug v zvezi z dejavnostjo motela, opravljanje drugih storitev, ki dopolnjujejo turistično in gostinsko dejavnost (glasba, zabavni program, kegljišče, smučišče, igre z avtomati ipd.). Upravnik motela je Matko Franc, ki zanj podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice organizacije: samostojno nabavlja pijače, prehrambene in druge proizvode, drobni inventar, potrošni material, tobačne izdelke, spominke, publikacije, znamke ipd., sme opravljati menjavo tujih valut na podlagi splošnih predpisov, prodajati in sklepati aranžmaje za prodajo vseh vrst turističnih in gostinskih storitev, ki so poslovni predmet motela. Organizacija ne more samostojno nabavljati osnovnih sredstev, sklepati pogodb tozadevno v imenu podjetja kot celote oziroma v imenu drugih enot. niti prevzemati investicijskih in drugih obveznosti. Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 12. XII. 1970. Rg 1 42/57 364 Ljubljana, 17. februarja 1971. Besedilo: Pekarna in slaščičarna, Škofja Loka. Vpiše se poslovalnica št. 5 — Šiška, Ljubljana, Celovška cesta (paviljon E-Soseska S-6). ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno delikatesnega blaga, od tega: keksi ter izdelki na bazi sladkorja, kakao izdelki in kakao v originalni embalaži; mesni izdelki, zaseka; pasterizirano mleko in pasterizirani mlečni izdelki, sir; vse vrste peciva, kruha, drobtine, prepečenec, čokolade in bonboniere; opravljanje bife storitev: točenje alkoholnih in brezalkoholnih ter žganih pijač; prodaja in priprava sendvičev, narezkov, kuhanih klobas, hrenovk, safalad in jajc. Prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Krulanovič Ema, ki podpisuje za poslovalnico v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice poslovalnice so razvidne iz 43. člena statuta' podjetja. Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 13. X. 1970. Rg I 163/26 357 Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika. Pri trgovini »Izbira«, Borovnica 7 se izbriše Verhovec Ivan in vpiše Janko Frumen, novi poslovodja, ki podpisuje za trgovino; pri trgovini »Špecerija«, Blatna Brezovica se izbriše Heraver Marija in vpiše Gabrovšek Marinka, nova poslovodkinja, ki podpisuje za trgovino; pri trgovini »Pokojišče«, Pokojišče se izbriše Pelko Frančiška in vpiše Pelko Milka, nova poslovodkinja, ki podpisuje za trgovino, in pri trgovini »Krim«, Borovnica se izbriše Rot Slavka in vpiše KržiČ Slavka, nova poslovodkinja, ki podpisuje za trgovino. Rg II 194/42 356 Ljubljana, 18. februarja 1971- Besedilo: Poslovno združenje za proizvodnjo močnih krmil, Ljubljana. Izbriše se član združenja: Agrokombinat Emona Ljubljana in vpiše nov član: »Emona«, proizvodnja, turizem .trgovina, ingeneering, Ljubljana, Kersnikova 2. Rg VII 985/13 342' Besedilo: Gostinsko podjetje »Zelenica«, Tržič. Vpiše se pripojitev Gostinskega podjetja Tržič. Vpišeta se organizaciji združenega dela, ki sta doslej poslovali v sestavu pripojenega podjetja: restavracija in prenočišče »Pri pošti«, Tržič, ki ima takle poslovni predmet: točenje pijač vseh vrst, strežba s toplimi in hladnimi jedili, prodajanje cigaret oddajanje sob. Poslovodja je Kozamernik Anton. Organizacija nima samostojnih pravic; gostišče »Na Ravnah«, Tržič, ki ima takle poslovni predmet: točenje pijač vseh vrst, strežba s hladnimi jedili, prodajanje cigaret. Poslovodkinja je Helbing Marija. Organizacija nima samostojnih pravic. Pri točilnici pijač čez ulico Tržič, Koroška 19 se izbriše Horvat Leo-poldina in vpiše Fišteš Ana, nova poslovodkinja. Rg III 340/11 359 Besedilo: Poljoprivredno dobro »Vršački vinogradi«. Vršac. Pri skladišču Ljubljana. Titova 254 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k Poljoprivrednemu kombinatu »Beograd« vpiše: sprememba naziva, ki je odslej: Poljoprivredni kombinat »Beograd«, Beograd, Pa-dinska Skela — skladišče Ljubljana, Titova 254; sprememba predmeta poslovanja, ki glasi odslej: prodaja na veliko alkoholnih in brezalkoholnih pijač lastne proizvodnje in prodaja na veliko alkoholnih in brez-alkoholnih pijač drugih proizvajalcev zaradi dopolnitve asortimana; izbriše se dosedanji upravnik Slobodan Pavlovič, dipl. ing. in vpiše šef skladišča Peteline Franjo; izbrišejo se dosedanje samostojne pravice in vpiše, da organizacija nima samostojnih pravic. Rg XI 1212/4 351 Ljubljana, 19. februarja 1971. Besedilo: Tovarna usnja, Kamnik. Poslovni predmet se razširi še na prodajo na drobno lastnih in tujih izdelkov usnjene in krznene konfekcije ter galanterije in gumbov vseh vrst. Vpiše se prodajalna »Utok«, Kamnik, Kidričeva 15, ki prodaja na drobno lastne izdelke usnjene in krznene konfekcije ter galanterijo in gumbe vseh vrst. Poslovodkinja je Pogačar Alojzija. Prodajalna nima samostojnih pravic. Rg I 162/12 355 Besedilo: Veletrgovina »Živila«, Kranj. Pri prodajalni št. 3, Kranjska gora 53 se vpiše razširitev predmeta še na prodajo na debelo: proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, elektrotehnični material, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material. Izbrišejo se prodajalna št. 1, Cerklje 85, prodajalna št. 2, Croklje 24, prodajalna »Delikatesa«, Cerklje 24. prodajalna »Tupališče«, Tupališče, kiosk Kranj, Koroška c. in prodajalna št. 2 Gozd Martuljk zaradi ukinitve. Vpišejo se nove organizacije združenega dela: potrošniški center »Vodovodni stolp II. Kranj, ki ima takle poslovni predmet: meso v izvirnem pakiranju in mesni izdelki; žito in mlev-ski izdelki; semensko blago; živila in gospodinjske potrebščine; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnna, jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti; mešano industrijsko blago; drogerij-sko blago; cvetlice. Poslovodkinja je Rogelj Mira. Enota nima samostojnih pravic. Organizacije je ustanovil DB 18. IX. 1970; prodajalna »Voglje«, Voglje, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: meso in mesni izdelki; žito in mlevski izdelki; semensko blago; živila in gospodinjske potrebščine; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; tobačni izdelki, vžigalice >n potrebščine; perutnina, jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti; mešano industrijsko blago; drogerijsko blago; cvetlice. Poslovodkinja je Drenovec Ivanka. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 25. XI. 1970; buffet »Vodovodni stolp II«, Kranj, ki ima takle poslovni predmet: priprava in strežba pijač vseh vrst, Priprava in strežba toplih in hladnih napitkov, priprava in strežba toplih in hladnih jedi, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslo-v°dja je Martelj Marija. Enota nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 18. IX. 1970; blagovnica Cerklje, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tekstilno blago, kratko in pleteno konfekcijo; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; obutev; proizvodi iz gume. kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago bicikli, šivilni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; elektrotehnični material; ure in izdelki iz plemenitih kovin; barve, laki, kemikalije in potrebščine; parfumerijsko in kozmetično blago; sinitarni in instalacijski material; steklo, porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; meso in mesni izdelki; živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; zelenjava, sadje in izdelki; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina, jajca perje in divjačina — prodaja na debelo: proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; elektrotehnični material; barve laki, kemikalije in potrebščine; gradbeni material; sanitarni in instalacijski material. Poslovodja je Zorman Rajko. Blagovnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 'žT. II. 1970, in bufet Cerklje, ki ima takle poslovni predmet: priprava in strežba pijač vseh vrst, priprava in strežba toplih in hladnih napitkov, priprava in strežba toplih in hladnih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in vžiga-galic. Poslovodkinja je Kern Milka. Bufet nima samostojnih pravic. Ustanovil ga je DS 27. II. 1970. Rg II 176/29 358 Besedilo: »Astra«, veletrgovina, Ljubljana. Vpiše se blagovnica Bežigrad, Ljubljana, Titova 79, ki, ima takle poslovni predmet: trgovanje na debelo in drobno z blagom v trg. stro-hak: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine; proizvodi iz gume in umetnih snovi; železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; električni material; sanitarni in instalacijski material; meso in mesni izdelki, razen divjačine in črev. Trgovanje na drobno z blagom v trgovskih strokih: krzneno blago; obutev; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; fotografski in optični aparati in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; ribiški material in potrebščine; športne potrebščne; ure in izdelki iz plemenitih kovin; barve, laki, kemikalije in potrebščine, samo v originalni embalaži; parfumerijsko in kozmetično blago; steklo porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; knjige in muzikalije; živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; izdelki iz sladkorja in kakava; zelenjava, sadje in izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; cvetlice; alkoholne in brezalkoholne pijače; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina, jajca, perje in divjačina od tega samo zaklana perutnina, sveža in konzervirana jajca; izdelki domače in umetne obrti; tehnično blago. Opravljanje gostinskih storitev: prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, priprava in prodaja mrzlih in toplih jedil. Krojaška popravljalnica za konfekcijo. Agencijske storitve s premičnicami. Poslovodja je Kirm Jože, ki podpisuje za poslovalnico v mejah predmeta poslovanja. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 23. XI. 1970. Rg III 517/65 338 Ljubljana, 23. februarja 1971. ' t Besedilo: »Emona«, proizvodnja, trgovina, turizem, engineering, Ljubljana. Pri P-Supermarketu, Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodaja na drobno blaga v trg. strokih: motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine in to samo: motorna kolesa in mopedi z ustreznim priborom, avtomobilske kamp in delovne prikolice vseh velikosti, galanterija za avto, okrasni predmeti, notranja KAZENSKI ZAKONIK s pojasnili in sodno prakso Profesorja dr. Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din. V tisku je knjiga Predpisi o izvajanju kazenskih sankcij Poleg drugih predpisov bo v knjigi tudi zakon o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij,' objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39. Sprejemamo prednaročila. Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11 in zunanja oprema avtomobilov, dodatna okrasna in nujno potrebna oprema ta avtomobile svetlobna telesa, nadomestni deli, orodje in av-togume ter čistilna sredstva, sanitarni in instalacijski material in to samo: peči za centralno kurjavo radiatorji za centralno kurjavo, vodo-vodnoinstalacijski material. Rg II 261/206 336 Besedilo: Ljubljanska banka. Vpišejo se novi poqblašenci za podpisovanje: Ivan Simončič, dipl. pravnik, namestnik generalnega direktorja, ki podpisuje vse vrste kreditne pogodbe in garancije, v odsotnosti generalnega direktorja pa tudi vse vrste druge pogodbe in akte, Marijan Kandus, dipl. ekonomist, pomočnik generalnega diirektorja, ki podpisuje vse vrste kreditne pogodbe in garancije in Marijan Florjančič, višji svetnik, ki podpisuje vse vrste kreditne pogodbe in garancije. Vpiše se nova organizacija združenega dela — podružnica Črnomelj, Trg svobode 2, ki ima takle poslovni predmet: dinarsko investicijsko kreditiranje osnovnih in trajnih sredstev ter kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, zbiranje prostih dinarskih sredstev (depoziti na vpogled ir na rok, hranilne vloge, žiro računi občanov), zbiranje sredstev za stanovanjsko in komunalno gradnjo in dajanje kreditov v te namene, dajanje potrošniških posojil gospodarskim organizacijam in občanom, opravljanje dinarskega plačilnega prometa, prevzemanje dinarskih garancij za posle v državi, izdajanje deviznih in kreditnih pisem, vodenje deviznih računov za komitente, odkup in prodaja deviz in opravljanje drugih devizno-valutnih poslov po pooblastilu NB. dajanje posojil proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari, sprejemanje v hrambo vrednostnih papirjev in drugih vrednostnih predmetov, opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov za račun druzbeno-političnih skupnosti, drugih bank ter delovnih in drugih organizacij po posebnih sporazumih, opravljanje drugih bančnih in kreditnih poslov v skladu z zakonom o bankah in kreditnih poslih ter drugimi ustreznimi zakonskimi predpisi. V. d. direktorja podružnice je Janko Sta riha, ki zanjo podpisuje. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz 30. in 35. člena statuta banke. Organizacijo je ustanovil izvršilni odbor banke dne 22. I. 1971. Izbriše se ekspozitura Črnomelj zaradi ukinitve. Rg X 1161/31 348 Ljubljana, 25. februarja 1971. Besedilo: Kmetijsko vinarska zadruga, Vipava. Izbriše se založna klet Ljubljana, Ul. Moše Pijade 22 zaradi ukinitve. Ljubljana, 26. februarja 1971. Rg VIII 1070/2 345 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »•Orel«, Maribor. Vpišejo se tele pripojene organizacije združenega dela: gostišče restavracija »Koper«, Maribor, Glavni trg 8, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih storitev, to je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter strežba s toplimi in hladnimi jedili, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodja je Stibler Viktor. Za gostišče podpisujejo poblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča. Enota nima samostojnih pravic; posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja; gostišče — bife »Železničar«, Maribor, Gorkega 34, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih storitev, to je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. strežba z mrzlimi jedili, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Videc Marija. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča. Enota nima samostojnih pravic; posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja, in gostilna »Kobanec«, Maribor, Kamnica, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih storitev, to je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba toplih in mrzlih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in' vžigalic. Poslovodkinja je Sevšek Emica. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja vendar ta le v mejah poslovanja gostišča. Enota nima samostojnih pravic; posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja. Maribor, 17. februarja 1971. Rg 168/1-51 303 Besedilo: Splošno vrtnarstvo. Slovenj Gradec. Vpiše se uvedba redne likvidacije. Likvidator je Milica Roner. računovodkinja pri podjetju »Nova opre-' ma«. Slovenj Gradec, ki za podjetje v redni likvidaciji podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil. Pri firmi se dostavi pristavek: »v redni likvidaciji«. Izbrišejo se Jurij Pra-per, poslovodja; Hictaler Julijana, hon. računovodkinja in Selinšek Rozalija. Maribor, 18. februarja 1971. Rg 22/III-18 306 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Radio center«, Ljubljana, »v likvidaciji«. Izbriše se dosedanji likvidator Janko Guček in vpiše novi likvidator Emil Rejc iz Ljubljane, Kogojeva 6. Ljubljana, 17. februarja 1971. Zadr IV 410/4 375 Besedilo: Kmetijsko vinarska zadruga, Vipava. Izbriše se založna klet, Kamnik, Maistrova 12 zaradi ukinitve. Zadr VI 595/3 371 Besedilo: Kmetijsko vinarska zadruga, Vipava. Izbriše se založna klet, Ljubljana, Zaloška 7 zaradi ukinitve. Zadr VI 587/2 372 Ljubljana, 26. februarja 1971 Besedilo: Kmetijska zadruga Podvelka. Vpiše se bife — delikatesa, Radlje ob Dravi s poslovnim predmetom: prodaja odprtih alkoholnih in brezalkoholnih pijač na gostinski način; priprava in prodaja mrzlih ter enostavnejših toplih jedil in napitkov; prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Bife — delikatesa bo obratoval pod neposrednim vodstvom zadruge, kjer' bo poslovodkinja Vernik Olga. Maribor, 24. februarja 1971. Zadr 52/1-114 320 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska sodišSa razglašajo Besedilo: Poklicna šola .Kranj (Cankarjeva 2). Poslovni predmet: vzgoja in izobraževanje učencev in odraslih za poklice v gospodarstvu V. d. ravnatelja je Dore Oražem. Šola je nastala s spojitvijo dosedanjih zavodov: 1. Poklicne šole kovinarske in elektro stroke v kranju. Cankarjeva 2 in 2'. Poklicne šole za slikopleskarsko in avtoličarsko stroko, Kranj, Cankarjeva 2 v soglasju z ustanoviteljem teh dveh zavodov skupščino občine Kranj, ki ga je dala dne 23. XII. 1970 pod št. 022-011/ 70-02/d. Ljubljana, 17. februarja 1971. Rgz IV 493/1 370 Spremembe Okrožna gospodarska sodiSia razglašajo Besedilo: Slovensko ljudsko gledališče Celje. Izbriše se Slavko Belak in vpiše Bojan Štih, novi upravnik. Celje, 22. januarja 1971. Rgz IX 165/2 109 • Besedilo: Osnovna šola Luče. Besedilo odslej: Osnovna šola »Blaža Arniča«, Luče. Izbriše se ravnatelj Tone Kramer in vpiše Anton Venek, ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu. Spremeni se priimek tajnice šole Vide Dobnik v »Vuga«, zaradi sklenitve zakonske zveze. Celje, 11. februarja 1971. Rg IX 186/2 253 Besedilo: Gimnazija pedagoške smeri, Celje. Izbriše se ravnateljica zavoda in pooblaščenka za podpisovanje prof. Viktorija Kavčič. Vpiše se Emil Rojc, prof. psih. soc., ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje pri zavodu Anton Janežič, pomočnik ravnatelja. Celje, 12. februarja 1971. Rgz IX 93/4 255 Besedilo: »Sava-film«, zavod za šolski in poučni film, Ljubljana. Vpiše se skrajšano ime zavoda, ki je: Sava film. Poslovni predmet odslej: osnovna dejavnost zavoda je uvajanje audiovizualnih sredstev (ponazoril) v šolski pouk in v izvenšolsko izobraževanje oziroma vzgojo, v ta namen zavod zlasti: kupuje in posoja poučne in vzgojne ozkotračne filme, ki služijo kpt pedagoško sredstvo sodobnemu pouku, izobrazbi in vzgoji, izdeluje vizualna sredstva, zlasti dia-filme, diapozitive, barvne slike, projekcijske komplete, 8 mm filme, mi-kropreparate in podobne projekcijske pripomočke, ki služijo sodobnemu pouku, izobrazbi in vzgoji; zavod sodeluje po potrebi z zunanjimi kooperanti pri izdelavi mikroprepara-tov, 8 mm filmov, razne embalaže in razmnoževanje ipd., dokler se v posameznih dejavnostih ne osamosvoji, spremlja stanje in razvoj AV pripomočkov, zlasti ponazoril za projekcijo v vseh razvitih deželah, v okviru SFRJ in SR Slovenije, spremlja razvoj znanstveno teoretičnih ugotovitev o vlogi in rezultatih AVi sredstev, o vključevanju teh učil v šolski pouk in o didaktično metodičnih smernicah za pravilno izdelavo in uporabo teh sredstev (ponazoril); uporablja navedene teoretične ugotovitve pri izdelovanju ponazoril tako, da ne skrbi le za izdelke, temveč tudi za bolši način poučevanja in vzgoje; navezuje in goji stike z znanstvenimi, šolskimi in prosvetno pedagoškimi organizacijami v okviru skupnega sodelovanja pri reševanju nalog, ki jih prinaša uvajanje AV sredstev; izdeluje in kupuje ponazorila na podlagi perspektivnega načrta, izdelanega v okviru učnih načrtov in na podlagi letnega plana proizvodnje in nakupa v sodelovanju s strokovnjaki za posamezna področja; propagira svojo dejavnost s katalogi, objavami v tisku, radiu, TV, z referati in projekcijami na strokovnih aktivih pedagogov ipd., posreduje in prodaja svoje izdelke šolam in prosvetno kulturnim organizacijam za njihovo popolnejšo in sodobnejšo opremljenost s temi ponazorili: vzporedno s prodajo svojih izdelkov posreduje po potrebi nabavo tehničnih pripomočkov za uporabo lastnih izdelkov; vodi evidenco o zainteresiranosti šol in organizacij za AV sredstva, zbira anketne in statistične podatke ter kritične pripombe in nasvete glede uporabnosti teh pripomočkov; po naročilu opravlja vse tehnične storitve v zvezi z navedenimi pripomočki; posoja ozko tračne filme, ki jih sprejema v distribucijo od tujih informacijskih ustanov. Rgz II 193/5 369 Besedilo: Gimnazija Škofja Loka. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Pivk Zdravko in vpiše nova pooblaščenka Zupanc Vida, profesorica, ki podpisuje uradne in finančne listine v odsotnosti ravnatelja ali računovodje. Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Rinaldo Mili se vpiše sprememba priimka v Vogelnik. Rgz IT 155/3 363 Ljubljana, 17. februarja 1971. Besedilo: Šolske delavnice tehniških šol v Ljubljani. Na podlagi sklepa skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 15. VIII. 1970 št. 022-36/70 in sklepa skupščine mesta Ljubljane z dne 21. XII. 1970 št. 010-0134/70 so prešle ustanoviteljske pravice na skupščino mesta Ljubljane. Ljubljana, 26. februarja 1971. Rgz II 243/2 366 Besedilo: Zdravstveni dom, Ptuj. Izbriše se dr. Jožica Suhadolnik* v. d. direktorja in dr. Ciril Korpar, zdravnik splošne prakse, kot direktor, ki za zavod podpisuje, samostojno v mejah zakonitih določil in statuta zavoda. Maribor, 23. decembra 1970. Rgz 255/1-19 19 Besedilo: Vzgajališče Veržej. Besedilo odslej: Vzgojno izobraževalni zavod Veržej. Maribor. 25. januarja 1971. Rgz 298/1-14 179 Besedilo: Osnovna šola Velika Polana. Izbriše se Križanič Franc, ravnatelj ter vpišeta Antolin Marica, ravnateljica, ki za zavod podpisuje samostojno v mejih zakonitih določil in statuta zavoda in Hozjan Vera, eko-noski tehnik, kot tajnica šole, ki skupaj z ravnateljico podpisuje vse listine finančne narave. /Maribor, 10. februarja 1971. Rgz 349/1-7 299 Besedilo: Tehniška šola za elektrotehniško in strojno stroko, Maribor. Besedilo odslej: Tehniška strojna in elektro šola, Maribor. Maribor, 23. februarja 1971. Rgz 157/1-9 312 Besedilo: Ekonomska srednja šola, Maribor. Besedilo odslej: Ekonomska šola Maribor. Maribor, 24. februarja 19tl. Rgz 66/1-8 317 Besedilo: Tekstilni inštitut, Maribor. Izbriše se Rostohar Zvone, dipl. ing. tekstilne tehnologije in vpiše Ogrizek Mina, dipl. ing. tekstilne tehnologije, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali njegovega namestnika z enakimi pooblastili. Maribor, is5. februarja 1971. Rgz 12/1-13 318 Razglasi sodišč Oklici dedičem O 1391/69-10 1296 V Zapuščinski zadevi po dne 3. VIII. umrli Mihelač Antoniji, rojeni Šimek, gospodinji iz Maribora, Nasipna 84, se njen vnuk Mihelač Jože, električar, iz Maribora, . Maistrova 30, sedaj bivajoč v Avstraliji, poziva, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala ih končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 18. februarja 1971. Amortizacije rrednotnle, Itaienb imetniki te pozivalo naj v danem roku priglasijo sodiseu tvoje pravice, tlcer te bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 564/70 1757 Acceto Terezija iz Ljubljane, Lam-petova 9, ki jo Nastopa pooblaščen-ka Klatzer Jožefa, stanovanje isto-tam prosi za amortizacijo hranilne knjižice Ljubljanske banke Ljubljana, št. 231044 z geslom, na ime Črta-lič Ana in saldom 1799,14 din. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 2. marca 1971. Razne objave Razpisi St. 495/1-71 1583 Ta razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7 z dne 10. III. 1971 in se pravilno glasi takole: . Medicinska fakulteta v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta: Izrednega profesorja za interno medicino, asistenta na katedri za kemijo, asistenta na katedri za sodno medicino, asistenta na katedri za patološko morfologijo. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o visokem šolstvu, statut univerze v Ljubljani in fakultetni statut. Podrobnejša, po- jasnila dobijo kandidati lahko v tajništvu fakultete. Prijave, kolkovane s 6 din (drž. takse) je treba vložiti v tajništvu fakultete, Ljubljana Vrazov trg 2/1, najpozneje v 30 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi je treba priložiti bio- in bibliografske podatke ter v bibliografiji navedena dela. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani St. Pers. 1/8-71 1756 Pravna fakulteta v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega učitelja za predmet javna uprava z upravnim postopkom. Kandidati morajo izpolnjevati zahteve določene s statutom univerze v Ljubljani. Prošnje z navedbo bio in bibliografskih podatkov sprejema tajništvo fakultete en mesec po objavi tega razpisa. Pravna fakulteta St. 110-3/70-1 1792 Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Murska Sobota razpisuje na podlagi 12. in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) prosto mesto predsednika občinskega sodišča v Murski Soboti. Na razpis se lahko.prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po določilih 90. člena temeljnega zakjona o splošnih sodiščih. Prijave kolkovane z 1 din ter dokazili o strokovni izobrazbi ter življenjepisom je vložiti v 30. dneh od objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja pri skupščini občine Murska Sobota. Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine M.Sobota Izgubljene listine preklicujejo Alija Idrez, Ljubljana, Djakoviče-va 57, zdravstveno izkaznico. 1695 Bajc Dušan, Ljubljana, Popovičeva 11, zdravstveno izkaznico. 1727 Bajc Franc, Ljubljana, Popovičeva 11, zdravstveno izkaznico. 1728 Bajraktarevič Milisav, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 1729 Barič Ivan, Ljubljana, Svetosav-ska 26, zdravstveno izkaznico. 1696 Bavčar Marija, Selo 16, p. Črniče, zdravst. izkazn. št. 717740. 1435 Bec Doroteja, Piran, Gortanova 1, zdravst. izkazn., št. 19254. 8151 Bencak Gizela, Bakovci 11, p. Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 097183. 1852 Blačič Alberta, Ljubljana. Hrenova 17, zdravstveno izkaznico. 1697 Bradač Anton, Ambrus 64, delovno knjižico, št. 659029. - 1698 Beganovič Mustafa, Ljubljana, Cesta v Mestni log 64, vojaško knjižico. 1831 Brinac Štefica, Bubnjare! 58, Ka-manje, zdravstveno izkaznico, št. 186938. 1693 Budja Majda, Ljubljana, Na Jami 10, zdravstveno izkaznico št. 833208. 1832’ Buh Franc, Škofljica 128, zdravstveno izkaznico. 1699 Bukovec Helena, Ljubljana, Samova 35, zdravstveno izkaznico. 1833 Burgijašev Lilijana, Ljubljana, Vodovodna 7, indeks pravne fakultete, Univerze v Ljubljani. 1700 Cerar Lučka, Ljubljana, Gorkičeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 011534. 1766 Čepon Vera, Ljubljana, Velikovška 28, dijaško avisto vozovnico, št. 10806 za relacijo Stadion—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana. 1730 Čermelj Viktor, Temenica 15, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 1731 Četojevič Cedomir, Koper, Ulica 15. maja 9, zdravstveno izkaznico. 1795 Čič Anton, Ihan 20, p. Domžale, zdravstveno izkaznico, št. 222136. 1436 Čuk Dušan, Ljubljana, Moškričeva 46, zdravstveno izkaznico. 1807 Dakič Rade, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1767 Drevenšek Anton, Kozminci 24, p. Podlehnik, zdravstveno izkaznico, št. 65604. 1853 Drviš Branka, Pula, Palmira Toli-atia 5, zdravstveno izkaznico. 1732 Džukič Marinko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1808 Eber Branko, Ljubljana, Streliška 5, zdravstveno izkaznico. 1809 Elezovič Enes, Ljubljana, Mestni trg 11, zdravstveno izkaznico. 1733 Fajdiga Anton, Dorh oskrbovancev »Albina Drolca«, Preddvor, zdravstveno izkaznico, št. A 25001. 1586 Filipan Ivana, Zebanec b. b., p-Selnica, zdravstveno izkaznico. 1734 Flisar Karel, Poznanovci 15, p. Miačkovci, delovno knjižico št. 14024/948134. 1758 Frece Cvetko, Piran, Gortanova 12, spričevalo šestega razreda osnovne šole v Piranu, izdano v letu 1963/64. 1468 Frece Helena, Zalog, Agrokombi-natska 12', zdravstveno izkaznico. 1768 Gederer Tanja, Ljubljana, Na klančku ‘6, zdravstveno izkaznico, št. 20924. 1810 Glišič Magda. Piran, Leninova L zdravstveno izkaznico. 1834 Gognjavec Darko, Ljubljana, Obir-ska 29, službeno izkaznico, št, 023300, reg. št. 3300 izdano od RSNZ v Ljubljani. 1811 Gradišek Alenka. Senožeti 40, P-Kresnice, zdravstveno izkaznico. 1701 Grahelj Gabrijel iz Idrije, Ljubljanska 11, zdravstveno izkaznico št. 729719 na ime Grahelj Vlado. 1298 Grahovac Dragan, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 1835 Grujič Boško, Krivaja 45, zdravstveno izkaznico. 1702 Habek Ivanka, Ljubljana, Titova 230, zdravstveno izkaznico na ime Habek Maja, št. 309683. 1812 Hostnik ing. Marjan, Medvode 120, zdravstveno izkaznico, št. 214144. 1703 Hrastar Ljudmila, Ljubljana, Rožna ulica 37, zdravstveno izkaznico. 1813 Hrnec Marija, Sedlašek 121, Podlehnik, spričevalo, izdano od šole Podlehnik za šolsko leto 1957. 1759 Hrovat Drago, Ljubljana, Cilen-škova 36, zdravstveno izkaznico. 1704 Humar dr. Zdenka-Ralca, Ljubljana, Ulica Stare pravde 6, zdravstveno izkaznico. 1836 Ivezič Milomir, Ljubljana, Pokopališka 42', zdravstveno izkaznico. 1769 Jahič Mustafa, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 1770 Jakopič Ciril, Ljubljana-Vižmarje, Pot na Zduše 4, zdravstveno izkaznico, št. 097715. 1837 Jokič Nevenka, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 1838 Jovanovič Mirko, Ljubljana, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo. 1771 Justin Kristina, Ljubljana, Grada-ška 4, zdravstveno izkaznico 357423. 1705 Kajba Ivan, Celje, Ulica heroja Bračiča 17, potrdilo o nesposobnosti za vojno službo v JLA. 1797 Kalin Tadej, Ljubljana, Društvena 2, zdravstveno izkaznico, zdravstveni izkaznici na ime Kalin Jožica in na ime Kalin Mbnika ter delovno knjižico na ime Kalin Tedej. 1839 Kampi Franc. Sp. Polskava 1, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske kovinarske šole Maribor. 1840 Kapetanovič Ljubica, Izola, Ljubljanska 26, zdravstveno izkaznico. ■ 1725 Karaš Ernest, Krog 48, p. Murska Sobota, delovno knjižico, reg. št. 1407, ser. št. 531465. 1798 Kasumovič Ramo, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 1706 Kersnik Aleš, Ljubljana, Komenskega 13, zdravstveno izkaznico. 1735 Kobal Frančiška, Ig 196, zdravstveno izkaznico, št. 046478. 1736 Kohek Antonija, Lipovci 177, p. Beltinci, zdravstveno izkaznico, št. 097197. 1761 Koren Nuša, Ljubljana, Rakovni-Ška 6, dijaško avisto vozovnico, št. 11016 za relacijo Rakovnik—Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-Port«, Ljubljana. 1841 Kosmač Alojzija, Krnica 4, p. Zg. Gorje, spričevalo večerne administrativne šole na Bledu, izdano leta 1962 na ime Krničar Alojzija. 1854 Kovačič Terezija, Ljubljana, Pot k Savi (nova hiša), zdravstveno izkaznico. 1707 Kovačič Tomaž, Ljubljana, Zaloška 83, zdravstveno izkaznico. 1708 Kramberger Lizika, Dolič 26, p. De-sternik, zdravstveno izkaznico. 1799 Kresevič Ratko, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 1737 Kukar Marjan, Ljubljana, Hrenova 17, zdravstveno izkaznico. 1709 Lakič MiČo, Ljubljana, Hruševska cesta 64, zdravstveno izkaznico. 171o Latif Usein, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 1814 Lemut Drago, Moravče, Vegova 13, dijaško vozovnico, št. 14725 za relacijo Kolodvor—Stan in dom, izdano od podjetja -Ljubljana-trahsport«, Ljubljana. 1815 M.anfrčda Nikolaj, Most na Soči 5, diplomo srednje tehniške šole. 1738 Marič AndrO, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1772 Marič Pero, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 1773 Mavrič Marija, Izola, Gregorčičeva 20, zdravstveno izkaznico, št. 217351. 1503 Mehič Adem, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1774 Memič Serif, Grosuplje, zdravstveno izkaznico. 1842' Mevželj Igor, Polje 20, vojaško knjižico, izdano v Kragujevcu. 1711 Mežnar Stane, Ljubljana, Trpinče-va 9, zdravstveno izkaznico, št. 210196. 1739 Milinkovič Drena, Ljubljana, Domžalska 20, zdravstveno izkaznico. 1740 Milinkovič Drena, Ljubljana, Domžalska 20, zdravstveno izkaznico. 1740 Milosavljevič Avram, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1816 Mišič Petar, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 1843 Mlakar Anica, Koper, Kolarska 20, zdravstveno izkaznico, št. 748920. 1800 Movren Ivanka, hotel Kranjska gora, zdravstveno izkaznico, št. 04117. 1801 Narančič Ljubica, Ljubljana, Janežičeva 11, zdravstveno izkaznico. 1775 Novak Franc, Ljubljana, Ljubeljska 29, zdravstveno izkaznico, št. 023645 in zdravstveno izkaznico št. C-096032 na ime Novak Stojan. 1713 Nikolič Mlodrag, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1741 Oblak Jerica, Plužnje 21, Cerkno, zdravstveno izkaznico, številka 068243, 1762 Obštetdr Olga. Ljubljana, Vrhovci, cesta XIV/11, dijaško avisto vozov- nico, št. 16761 za relacijo Vrhovci— Javna skladišča, izdaho od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 1742 Oman Bogomir, Ljubljana-Sentvid, Štularjeva 7, maturitetno spričevalo, izdano na 12. gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani leta 1956. 1743 Omerzel Štefan, Ravne 42, p. Krško, zdravstveno izkaznico, št. 273587. 1552 Omič Nedžiba, Ljubljana, Črtomi-rova 24, zdravstveno izkaznico. 1744 Ostarjaš Stjepan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 1776 Oštir Vida, Kočevje, Reška 7, zdravstveno izkaznico, številka 450900/11. 1802 Papež Zofija, Suhadole 44, zdravstveno izkaznico. 1777 Peče Janez, Ljubljana, Runkova 24, delovno knjižico. 1745 Pečjak Stanislav, Ljubljana, Pavšičeva 19, zdravstveno izkaznico št. 072219. * 1778 Pečkaj Ciril, Brezovica 32', zdravstveno izkaznico, št. 046384. 1713 Perkovič Marjeta, Ljubljana, Rožna dolina Cesta XX 6a, zdravstveno izkaznico. 1714 Perme Brane, Hrastnik 1, p. Moravče, dijaško avisto vozovnico, št. 16910 za relacijo Kolodvor—Stegne, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port~, Ljubljana. 1779 Petek Miroslava, Vrhnika, Stara cesta 54, zdravstveno izkaznico. 1817 Peterka Milena, Laze 14, zdravstveno izkaznico. 1844 Petrovič Dara, Kijevo, zdravstveno izkaznico, št. 556664. 1780 Pirc Anton, Ljubljana, Črtomiro-va 20, zdravstveno izkaznico, št. 488034. 1781 Podbregar Erna Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VIII/2a, zdravstveno izkaznico, št. 079762. 1746 Podsedenšek Božidara, Ljubljana, črtomirova 41, zdravstveno izkaznico. 1818 Pogačar Miklavž, Ljubljana, Stadionska 16, indeks biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. 1845 Popovič Stojan, Zalog, zdravstveno izkaznico, št. 497576. 1715 Posavec Stanko, Ljubljana, Baud-kova 1, zdravstveno izkaznico. 1747 Potisek Franc, Cerovica 4, zdravstveno izkaznico, št. 535631. 1748 Privščk Jože, Ljubljana, Emonska 8, zdravstveno izkaznico. 1749 Pucko Janez, Ptuj, Trubarjeva 5b, zdravstveno izkaznico, številka 817185. 1856 Radolarič Marinela, Izola, Koprska 17, zdravstveno izkaznico, številka 743434. 1504 Rancinger Darinka, Ljubljana, Knezov Stradon 22 B .zdravstveno izkaznico, št. 290071. 1782 NOVE KNJIGE! France Bučar: Vprašanja sodobne organisaciie Prvo tako delo pri nas, pomembno za vse delovne organizacije; uporabno za prakso in študij! — 51 din. ZAKON O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU O MERILIH ZA USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV z ekspozejem člana izvršnega sveta Marjana Dolenca. CZ Uradni list SRS Ljubljana Veselova 11. p. pr. 379/VII Rekić Rasim, Cazin, ZP. Trška Kaštela, zdravstveno izkazpico. 1716 Rodič Anica, Šmihel 3, Novo mesto, spričevala za pripravni, I. in II. letnik učiteljišča, izdana v Novem mestu leta 1951, 1952, 1953. 1694 Rodič Nevenka, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 1846 Rupar Pavla, Krvava peč 7, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 1750 Seleš Egidij, Ljubljana, Komenskega 16, zdravstveno izkaznico. 1819 Seljak Maks, Sovra 2, Žiri, zdravstveno izkaznico, št. 05193. 1505 Simonič Marija, Gomilce 7, p. De-sternik, zdravstveno izkaznico, št. 824644. 1364 Simončič Vojka, Govejk 19, Sp. Idrija, delovno knjižico, reg. št. 38262 ser št. 843452. 1363 Skvarča Karlo, Črnuče 190, p. Črnuče, zdravstveno izkaznico. 1820 Solce Bernarda, Ljubljana, Vodnikovo naselje 30» zdravstveno izkaznico, št. C-057984, 1717 Spaič. Božidar, Ljubljana, Vegova 10, zdravstveno izkaznico. 1821 Stanojevič Srbijanka, Selo Bučič, Banja Luka, zdravstveno izkaznico. 1751 Stevanovič Milan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1873 Stipanič Anton, Ljubljana, Pod hribom 47, zdravstveno izkaznico, št. 292786. 1784 Stritar Dominik, Šmartno 16, zdravstveno izkaznico. 1847 Strmec Marija, Ljubljana, Pri mostiščarjih 12. zdravstveno izkaznico. 1752 Surdulovič Milentija, Jabukovac, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Surdulovič Dragutin. 1822 Škraba Anton, Ljubljana, Ižanska 375, zdravstveno izkaznico. 1718 Štantar Amalija, Trbovlje, Nasipi 2, zaključno spričevalo trgovske šole. 1753 Štrumbelj Pavla, Golo 40, zdravstveno izkaznico, št. 14660. 1719 Šumrada Irena, Ljubljana, Linhartova 64, zdravstveno izkaznico, št. 079080. 1823 Šuštar Marjan, Belšinja vas 7, zdravstveno izkaznico, št. 6043. 1754 Šuštaršič Franc, Šentjakob 2, zdravstveno izkaznico. 1824 Švajgel Andrej, Dolnice, spričevalo o pomočniškem izpitu ža mizarja. 1785 Toldi Laslo, Ljubljana, Šmartin-ska 47, zdravstveno izkaznico. 1786 Tomažič Jože, Šentvid pri Stični 42', zdravstveno izkaznico. 1848 Toromanovič Rudi, Grčarice 2, p. Dolenja vas, zdravstveno izkaznico, št. 295617. 1691 Trekman Franc, Ljubljana, Petr-čeva 3, štampiljko z besedilom: Trekman Franc kovinsko pasarstvo Pokopališka 16. 1787 Troha Jože, Tržič, Bečanova 15, delovno knjižico, reg. št. 594, ser. št. 732020. 1764 Turk Ana, Ljubljana, Devova 8, zdravstveno izkaznico. 1825 Turnšek Angela, Ljubljana, Levstikova 6, zdravstveno izkaznico, št. 12124. •■1788 Unuk Leopoldina, Jelovice 42, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, št. 810273. 1765 Urbančič Marjan, Ljubljana, Božičeva 7, zdravstveno Izkaznico, šf. 469267. 1826 Urh Milan, Bled, Cankarjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 999475, zdravstveno izkaznico, št. 091309 na ime Urh Ljudmila in zdravstveno izkaznico, št. 000363 na ime Urh Marjanca. 1592 Vajda Jana, Ljubljana, Ogrinčeva 2'2, zdravstveno izkaznico. 1720 Valič Darinka, Piran, Tomšičeva 7, zdravstveno izkaznico na ime Valič Ljubica. 1804 Velkovič Dušan, Pejkovac 16, zdravstveno izkaznico. 1827 Velkovič Prvoslav, Preska 22, zdravstveno izkaznico. 1819 Verletič Vesna. Koper, Veluščkova II, zdravstveno izkaznico. 1805 Vidic Marija, Sevnica, spričevalo III. letnika obrtne šole Sevnica, iz- dano v šol. letu 1946/47 na ime Radi (Nikolaja) Alojz. 1593 Vukovič dr. Zoran, Novi Sad, Rusinska 28 a, zdravstveno izkaznico. 1790 Zavišič Božidar, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 1828 Zavodnik Franc, Ljubljana, Pipanova 5, dijaško vozovnico, št. 5157 za relacijo Vižmarje—Aškerčeva, izdano od podjetja •> Ljubi jana-trans-port«, Ljubljana. 1850 Zejfert Marina, Ljubljana, Martina Krpana 26, zdravstveno izkaznico. 1722 Zuccato Borut, Ljubljana, Tržaška 23, zaključno spričevalo srednje tehniške tekstilne šole v Kranju. 1755 Visočnik Ivan, Rovt 32, spričevalo I. letnika poklicne šole zidarske stroke. 1789 Vogrin Franc, Dornava 94, p. Moš-kanjci, zdravstveno izkaznico, št. 576691. 1440 Vogrinec Drago, Ptuj, Krambergerjevo naselje n. h., diplomo poklicnega voznika motornih vozil. 1721 Vreš Branko, Bratonci 39, p. Beltinci, zdravstveno izkaznico, št. 098457. 1857 Vučinič Pavlija, Pomjan 2'4, p. Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico. 1806 Vuk Franc, Radmožanci 94, vojaško knjižico. 1394 Železnik Franc, Gabrovka 23, šolsko spričevalo o dokončani osemletki, izdano od Osnovne šole Ivana Cankarja v Mariboru. 1508 Zerovnik Edvard, Ig 65, zdravstveno izkaznico. 1829 Zižko Karel, Sotina 1, p. Rogašev-ci, spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu za kvalificiranega delavca trgovinske stroke iz leta 1957, izdano od Trgovinske zbornice za okraj Murska Sobota. 1397 Zontar Janez, Sv. Duh 41, p. Škofja Loka, hranilno knjižico, št. 319, izdano od kmetijske zadruge, Škofja Loka. 1554 Izdaja -Uradni Ust SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurafi — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani