Oospodarske stvari. Cvetar, cvetni ubadar cvetni rilčkar. I. (Curculio ali anthouomus pomorum. L.) Hroščič je pol centimetra (5 mm.) dolg iii nekoliko ožji; je rujave bafve s svitlejšimi poševnimi progami na ščitkih ali roženib krilcih; te proge pa pozneje bolj belkaste postanejo; na zadnjem koncu zgornjih krilic ima po eno prav razločno črno-rujavo piko. Glave je č-rnkaste, rilček ima tenjk in dolg. — Ličinka njegova je l/a centimetra dolga, ima črno glavo; buba jo rumenkasta. Hroštek ta priikaže se junija meseca, objeda mlado perjišče, a posebne škode s tem ne dela sadnemu drevju: prezimuje pod prstenimi keparai, kamenjem, in v razpoklinah stare drevesne skorije. Aprila in maja meseca prihpdnjega.leta prikaže se zopet na dan, oplodi se na cv&tnih popkih sadnega drevja (najraje na jabolčnih in bruševih); oplodena samica v osmih dueh 40 do 50 jajčic v cvetne popke tako položi, da v vsak cvet pride po eno jajčice, iz katerih se okolo srede meseca maja 2 do 3 milimetre dolge ličinke izvale; živč se ob cvetu in v njem osobito vse prašnike čisto požro; cvee se popolno zapre, posuši in slednjič uničen odpade, kar ljudje sploh in navadno ,,palež" imemvjejo in po krivici neki strupeai rosi pripisujejo, a to vse pa edino le mali rilčkar ;,cvetar" ia ,,cvetna zavijavka" zakrivita in načinita. Zabubovauje njegovo izvede se koncem maja meseca; a osem dni pozneje pride pa uže kot rilčkar na dan. Pokončuje se najzdatnje s tem, da se na pritlikovcik in špalirjih usušeno cvetje sredi in proti koncu meseca maja. dokler se u njem še ličinke in bu1 ¦ nabajajo, obira in sežge, na visokem drevj pa to izvesti ni mogoče; njegovo premoževenje zatira se pa najuspešuejše, ako se v zimakem njegovem bivališču vniči, kar se doseže z globokim pr«kopavar,jen) zemlje okolo drevja, oddrgnevanjc rapove kože raz drevesnih debel, a debla sama naj se potem dobro z apnom pobelijo; to pomore, da ta malopridnež na njih več rad ne preziniuje. — Vsako leto bilo bi več ali manj sadja, jabolk in hrušek ko bi ga ,,cvetar" in ,,cvetna zavijavka" prec pomladi v cv^tji tako grozovito ia neusmiljeno ne vničevala. Gospodarski list. Trženje s sadjera je živahno posebno kraj Mure, Drave in Šave pa na železniških šta- cijah. Trekanjeui trgovci znajo pa sadjarja dostikrat prevariti. Neki kupec pride in ve- liko obeča pa pri prejemu odtegne kar 50 kilo ter neče plaeati, ali da nekaj nadavka posest- niku ter ga pusti na cedilu prepustivši mu na- flavek. Potem pošlje mešetarja. ki po jako niz- ;ej ccni sadje izvabi. Tako je kupoc iu meše- \tai' ua dobiiku. Kazalo bi, ko bi več posest- nikov skupaj najelo vagon na železnici in tržilo s sadjem. Najlepše namizno sadje velja 12—14 fl. štrtinjak ali 7—8 fl za 100 kilo (= 178'/j funta); dobro namizno sadje 10—12 fl. štrtinjak ali 6—7 fl. za 100 kilo, arednje dobro sadje 8—10 fl. štrtinjak ali 5—6 fl. za lOOkilo, lepo sadje za prešanje 5—7 fl. štrtinjak ali 3—4 fl. za lOO kilo, slabo sadje prešno 3 — 5 fl. štrtinjak ali 2—3 fl. za 100 kilo.