Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika Mojca Horvat Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, SI - 1000 Ljubljana, mojca.horvat@zrc-sazu.si _ scn iii/1 [2010], 87-108 _ Članek1 predstavlja poskus prispevka k slovenski regionalni geo-lingvistiki. V slovenskih narečjih sta bili doslej predmet regionalne geolingvistične obravnave dve slovenski narečni skupini - primorska in koroška. Mario Alinei regionalne lingvistične atlase opredeljuje kot atlase druge generacije (če prvo generacijo predstavljajo nacionalni atlasi, tretjo atlasi jezikovnih družin - npr. OLA, četrto atlasi nesorodnih jezikov - npr. ALE). Pomen tovrstnih kart bo prikazan na primeru jezikovnih kart prekmurskega narečja, ki ga lahko na podlagi mlajših glasoslovnih pojavov razdelimo v tri podnarečja (dolinsko, ravensko, goričko). Izbrani jezikovni pojavi bodo v članku predstavljeni na kartah z metodo lingvistične geografije, in sicer na podlagi gradiva za Slovenski lingvistični atlas. The paper contributes to Slovenian regional geolinguistics, which deals with linguistic phenomena on the regional level. To date regional areal linguistics has been applied in two of the Slovenian dialect groups, the Littoral and the Carinthian dialect groups. According to Mario Alinei, this type of linguistic atlas is defined as second generation atlases (while first generation atlases are national atlases, and the third atlases of language groups - e. g., OLA, and, finally, fourth generation atlases are those of nonrelated languages (continental atlas) - ALE. The importance of regional lingustic atlases will be presented by the case study based on linguistic maps representing Prekmurje dialect linguistic features. Considering the newest pho-netical features, this dialect could be divided into three subdialects (dolinsko, ravensko, goričko). In the present paper, selected linguistic features will be presented on the regional linguistic maps with the method of the geolinguistics, as they are transcribed in the data base for Slovenian Linguistic Atlas. 1 Na tem mestu se zahvaljujem dr. Karmen Kenda - Jež za konstruktivne pripombe ob nastajanju članka. — 87 — - Mojca Horvat - Ključne besede: geolingvistika, regionalna geolingvistika, prekmursko narečje, izoglose Key word: geolinguistics, regional geolinguistics, Prekmurje dialect, isoglosses 0 Uvod Geolingvistika (lingvistična geografija, Sprachgeographie) ima kot posebna veja dialektologije v evropskem prostoru že več kot stoletno tradicijo. Začetki le te segajo v osemdeseta leta devetnajstega stoletja - Wenkerjev atlas nemških narečij (prvi del - Sprachatlas der Rheinprovinz, nördlich der Mosel und des Kreises Siegen), o institucionalizirani geolingvistiki pa govorimo od začetkov dvajsetega stoletja od Gillieronovega dela Atlas linguistic de la France) dalje, po katerem sta se zgledovala tudi K. Jaberg in J. Jud v atlasu Sprach- und Sachatlas des Italiens und der Südschweiz. Po Alineiju (1983: XIX) lahko vsa dosedanja tovrstna dela razvrstimo glede na dve merili: a) področno in b) metodološko. Po prvem merilu se atlasi razvrščajo glede na obseg analiziranega geografskega območja. Nacionalne atlase poimenuje atlase prve generacije, regionalne atlase druge generacije, kot atlasi tretje generacije so pri njem opredeljeni atlasi jezikovnih družin (npr. Slovanski lingvistični atlas - Obšče-slavjanskij lingvističeskij atlas), najobširnejše področje pa vključujejo t. i. atlasi četrte generacije (npr. Evropski lingvistični atlas - Atlas linguarum Europae). Po drugem, metodološkem, merilu so atlasi razdeljeni v dve skupini: prikazovalni atlasi (gradivo je prikazano v izhodiščni obliki brez nadaljnih analiz, tj. fonetični zapis posameznih leksemov, fonemov, morfemov ob imenu ali številki kraja) in interpretativni atlasi (abstrahiran prikaz zbranega jezikovnega gradiva, z znakovno ali izoglosno tehniko kartografiranja). 1 Regionalna geolingvistika Primerjava zaporedja nastajanja posameznih tipov atlasov določenih jezikov prinaša zanimive ugotovitve. Za nekatere jezike (npr. Wenkerjev Sprachatlas der Rheinprovinz in Sprachatlas von Nord- und Mitteldeutschland) so bili namreč predhodno izdelani regionalni in šele nato nacionalni atlasi, drugod spet obratno. Posamezna raziskovalna središča so se za izdelavo regionalnih atlasov pred nacionalnimi odločila zaradi manjšega raziskovalnega območja, ki naj bi služilo za izdelavo »poskusnega zvezka« pred nacionalnim (Rei-chan, Wozniak 2004: 10), spet drugim se je zdelo smiselno najprej raziskati širše območje, torej določen jezikovni prostor kot celoto, nato pa na podlagi izsledkov nacionalnih atlasov izdelati še regionalne z namenom poglobljene — 88 — ^Sla-vta Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika raziskave že obravnavanega področja. Posebnosti posameznih območij, regij ali predelov so se tako jasno pokazale šele v kontrastivnem razmerju z drugimi regijami (npr. prisotnost/odsotnost posamezne predmetnosti in s tem tudi njenega poimenovanja). 1.1 Regionalna geolingvistika v slovenskem prostoru V slovenskem prostoru sta bili doslej predmet regionalne geolingvistične obravnave dve narečni skupini - primorska in koroška. V zahodnih slovenskih narečjih je raziskovanje usmerjeno predvsem v zbiranje narečne leksike ter njen prikaz na napisnih jezikovnih kartah, v severnih pa ob leksiki dokumentirajo še značilne glasoslovne pojave, na podlagi katerih ugotavljajo potek prevladujočih izofon in izoleks. 1.1.1 Zahod slovenskega jezikovnega prostora Center geolingvistike zahodnega slovenskega jezikovnega prostora je Znanstve -noraziskovalno središče Univerze na Primorskem, kjer so nastali in še nastajajo leksični regionalni atlasi. Prvi tovrstni atlas - Slovenski dialektološki leksikalni atlas tržaške pokrajine (SDLA-Ts) iz leta 1987 avtorice Rade Cossutta je glede na metodo kartografiranja prikazovalni (ob številki kraja je zapisan narečni odgovor v fonetični transkripciji). Gradivo, zbrano po vprašalnici za ASLEF (Atlante Storico-Linguistico-Etnografico del Friuli-Venezia Giulia), v desetih krajih v okolici Trsta (dodano je tudi gradivo dveh točk, vključenih v mrežo za ASLEF), je prikazano na 177 kartah (čeprav je zapisano gradivo za 740 vprašanj). V skladu z Alineijevo razvrstitvijo tipov atlasov gre za prikazovalni atlas druge generacije. Grafično naprednejši in z enako metodo kartografiranja je Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (2005), ki prikazuje lekseme, zbrane s pomočjo prilagojene vprašalnice furlanskega atlasa ASLEF v 21 istrskoslo-venskih točkah. Zbrano je gradivo za 740 vprašanj (vprašanja so zapisana kot iztočnice brez konteksta), razvrščenih po tematskih sklopih (npr. naravni pojavi, rastlinstvo, živalstvo, deli človeškega telesa in bolezni ...). Tudi tu gre za atlas prikazovalnega tipa, pri čemer gradivo ni interpretirano, temveč ponujeno v nadaljnje jezikovne analize. Poleg omenjenih atlasov v koprskem raziskovalnem središču nastaja tudi projekt Narečni atlas slovenske Istre in Krasa (NASIK), pri katerem sodelujejo G. Filipi, R. Cossuta in S. Giljanovič. Atlas bo prikazoval narečno gradivo, zbrano po vprašalnici za Lingvistični atlas Istre, v izbranih dvajsetih točkah raziskovalnega območja ter v nekaj kontrolnih točkah zunaj njega. — 89 — Mojca Horvat 1.1.2 Sever slovenskega jezikovnega prostora Podrobneje se z narečji koroške narečne skupine na avstrijskem Koroškem ukvarjajo dialektologi Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu. Njihovo delo poteka po konceptu dolgoročnega cilja, tj. v skladu s projektom za zbiranje leksičnih in glasoslovnih posebnosti tega prostora. Omenjeni projekt med drugim2 vključuje tudi določanje poteka izofon in izoleks celotnega obravnavanega področja. Na narečni karti slovenskega jezika so bile meje koroškega narečja določene na podlagi glasoslovnih in oblikoslovnih pojavov. Graški dialektologi se zavedajo, da je tak način diferenciacije področja mogoče dopolniti z informacijami o poteku izoleks, ki pogosto razkrivajo drugačne medsebojne povezave posameznih območij. V sklopu raziskovalnega projekta Inventarizacija slovenskih govorov na Koroškem (Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten) je bilo tako izvedeno terensko zapisovanje leksike v 220 točkah, in sicer na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj. (Pfandl 1981: 449-452) Zbrano gradivo je kartografirano na znakovnih kartah, kjer so posamezni znaki izbrani po skrbno izoblikovanem sistemu - z istim geometrijskim likom se kartografira izvorno sorodne lekseme, znotraj teh pa so posamezne glasoslovne posebnosti prikazane s pomočjo notranjih zapolnitev. Leksemi, ki se pojavljajo v arealih, so na nekaterih kartah prikazani s ploskovno tehniko (npr. Karta 5: pomlad - Frühling, Karta 11: teloh - Schneerose, Karta 12: zvonček - Schneeglöcklein). V skladu z že omenjeno Alineijevo klasifikacijo atlasov gre v tem primeru za interpretativne karte. 1.2 Regionalna geolingvistika v evropskem prostoru Velik pomen geolingvističnih atlasov zasledimo že na prvi pogled, ko pobrskamo po tovrstni literaturi različnih evropskih jezikov. V nadaljevanju bom na kratko prikazala le nekatere izmed njih, ki so mi bili v času pisanja prispevka na voljo. V množici evropskih jezikovnih atlasov vsekakor zavzemajo pomembno mesto poljski. Začetki poljske lingvistične geografije v tridesetih letih dvajsetega stoletja sovpadajo z zametki slovenske lingvistične geografije - z Ramovševimi prvimi načrti za slovenski jezikovni atlas. Poljski dialektologi se tako lahko 2 Končni cilj projekta tvori pet delnih ciljev: 1. izdaja Tezavra slovenskega ljudskega jezika, 2. določitev poteka izofon in izoleks, 3. določitev in analiza posameznih besednih polj z upoštevanjem govorne zmožnosti dvojezičnih govorcev, 4. določitev funkcionalnih in socialnih zvrsti, 5. opis kompleksne jezikovne situacije ter pomembnejših etnografskih in kulturnozgodovinskih elementov (Žejn 2006: 447). — 90 — ^Sla-vta Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika ponašajo z bogato geolingvistično tradicijo. Ob velikem številu regionalnih atlasov3 so nastali tudi trije, ki pokrivajo celotni nacionalni prostor.4 Prvi atlas regionalnega obsega, Atlas poljskega Podkarpatja (Atlas jqzykowy polskiego Podkarpacia), Malecki, Nitsch 1934, sta avtorja zasnovala kot poskus raziskave manjšega obsega pred večjim projektom - atlasom celotnega poljskega jezikovnega prostora. V mrežo točk sta vključila 39 krajev, v katerih se je zbiralo gradivo po vprašalnici, ki je obsegala 1000 vprašanj. Pri prikazovanju gradiva sta se avtorja zgledovala po Gillieronu oz. začetnikih romanske geo-lingvistike, saj sta se odločila za izrisovanje napisnih kart, na katerih so bili narečni odgovori v fonetični transkripciji prikazani ob številki kraja (Reichan, Wozniak 2004). Drugačno in precej bolj dodelano tehniko kartografiranja lahko opazujemo v Jezikovnem atlasu kašubščine in sosednjih dialektov (Atlas jqzykowy kaszubsz-czyzny i dialektow sqsiednych, 1964-1978), kjer so na barvnih kartah označeni geografski elementi: reke, mesta, meje okrožij, obala ... Jezikovne značilnosti so na tej podlagi prikazane s črnimi simboli različnih oblik z različnimi zapolnitvami, z izoglosami in šrafurami. Ta interpretativni atlas obsega okrog 800 kart, objavljenih v več zvezkih. Med zahodnoslovanskimi jezikovnimi atlasi velja omeniti še češki prispevek h geolingvistiki - Jezikovni atlas jugozahodne Morave (Jazykovy atlas jihozapadni Moravy) avtorice Libuše Cižmarove z Masarykove univerze v Brnu. Gradivo, zbrano na podlagi besedno-slikovne vprašalnice, je večinoma prikazano na kombiniranih kartah (napisno-izoglosno-znakovno-ploskovnih), na katerih so imena krajev označena s kraticami, te pa so razvezane v abecednem seznamu pred kartami. Pri tehniki kombiniranja so uporabljene različno okrepljene izoglose, pri čemer tanjše črte ločujejo območja z izvorno istim pojavom, ki se na sinhroni ravni ločuje le glasovno (npr. kudla in kodla) ali obli-koslovno, debelejše pa območja z izvorno različnim leksemom (npr. burgyna in repa). Vsaka interpretativna karta je opremljena z legendo in komentarjem. 2 Poskus regionalne geolingvistike za prekmursko narečje V skladu z doslej obravnavanimi slovenskonarečnimi primeri regionalne geo-lingvistike se sedaj zahodnim (primorskim) in severnim (koroškim) narečjem pridružuje še poskus regionalne geolingvistike na primeru prav tako obrobnega, tj. vzhodnega (prekmurskega) narečja. Tradicija nastajanja regionalnih lingvističnih atlasov obrobnih narečij je znana npr. tudi v poljskem jezikovnem prostoru (prim. Reichman, Wozniak 2004). 3 Poleg obravnavanih še Atlas gwar mazowieckich, Atlas gwarowy wojewodztwa kie-leckiego, Polsko-laskie pogranicze jqzykowe na terenie Polski i Czechoslowacji, Atlas gwarowy dawnej puszczy sandomierskiej, Atlas gwar polskich i ukrainskich okolic Wlodawy, Maly atlas j$zykowy wojewodztwa gorzowskiego. 4 Maly atlas gwar polskich, Atlas polskich inowacji dialektalnych, Atlas gwar polskich. — 91 — Mojca Horvat Čeprav se zavedam, da zahteva izbira krajev, vključenih v raziskovalno mrežo, ki v našem primeru temelji na nacionalni mreži za SLA, razmislek o njeni morebitni zgostitvi ali dopolnitvi na območjih, ki so zaenkrat še bele lise, sem se ob pripravi zasnove atlasa odločila izrisati karte na podlagi trenutno dostopnega gradiva. Mreža točk tako obsega 20 krajev,5 ki so ponekod bolj, drugod manj oddaljeni drug od drugega. 2.1 Prekmursko narečje6 Prekmursko narečje tvori skupaj s prleškim, slovenskogoriškim in haloškim narečjem panonsko narečno skupino, ki na stiku z germanskim in madžarskim svetom predstavlja najvzhodnejše slovensko narečje. V skladu z najzgodnejšo narečno diferenciacijo slovenskega jezikovnega prostora se je to narečje izoblikovalo na področju, ki so ga poselili staroselci iz južnoslovanske skupine, in sicer v smeri ob Savi in Dravi navzgor. Glede na najzgodnejšo narečno členitev slovenskega jezikovnega prostora prekmursko narečje tako prištevamo k jugovzhodni enoti, za katero je značilno, da je doživela zgodnjo denazali-zacijo psl. nosnikov q in g, diftongizacijo *o in *e > ou in ei, labializacijo a > a, razvoj u-ja v smeri i-ja (u > ti). To narečje je zanimivo tudi z leksičnega vidika, saj se ob prevladujoči slovanski (tudi staroslovanski) leksiki pojavljajo germanizmi (prevzeti v različnih razvojnih obdobjih) in hungarizmi. (Logar 1993, Smole 2000a) 2.2 Zunajjezikovni oris prekmurskega narečja Na področju Prekmurja se v geografskem smislu izrisujejo štiri enote: na slovenski strani so to Dolinsko, Ravensko in Goričko, na madžarski strani pa Porabje. Meja med najbolj ravninsko enoto - Dolinskim - in nekoliko bolj gričevnato enoto - Ravenskim - poteka po ločnici Dokležovje-Bratonci-Li-povci-Gančani-Filovci-Strehovci-Dobrovnik; na drugi strani pa črta Bakov-ci-Rakičan-Lukačevci-Mlajtinci-Ivanci-Bogojina povezuje mejne ravenske vasi. Meja med Goričkim in Ravenskim poteka po vznožju gričevja - krajne goričke vasi so tako Korovci-Gornji Črnci-Beznovci-Zenkovci-Šalamen-ci-Brezovci-Sebeborci, mejne ravenske pa Cankova-Topolovci-Strukovci- 5 Mreža točk: 387 Cankova, 388 Gorica, 389 Martjanci, 390 Strehovci, 391 Beltinci, 392 Gomilica, 393 Nedelica, 394 Velika Polana, 395 Gornja Bistrica, 396 Hotiza, 397 Večeslavci, 398 Grad, 399 Gornji Petrovci, 400 Križevci, 401 Kančevci, 402 Šalovci, 403 Markovci, 404 Gornji Senik-Felsoszolnok, 405 Slovenska ves - Rabatotfalu, 406 Ženavci - Jennersdorf. Točka 401 je delno zapisana, točki 405 in 406 pa nezapisani. 6 To poglavje je skrajšan in nekoliko predelan del članka (M. Horvat, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Maribor: Slavistično društvo, (Zora 55). 235-256.), ki je vsebinsko povezan s tematiko tega prispevka. — 92 — '-Së—vii— Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika Puževci-Lemerje-Gorica-Puconci-Moravske Toplice-Tešanovci. Po sredi Goričkega in Porabja pa se je v začetku 20. stoletja vrezala ostra državna meja med Slovenijo in Madžarsko. Sodobno razmejitev obravnavanega prostora velja navezati na zgodovinsko razmejitev pokrajine od Muri. Bogato in pestro zgodovino Prekmurja sta dodobra raziskala pomurska rojaka Zelko (1996) in Slavič (1999), ki se jima pridružuje zgodovinar Kos (1935: 16-20). Zadnji zgodovino tega prostora razdeli v tri večja obdobja, pri čemer prvo obsega obdobje od slovanske naselitve do prihoda Madžarov v Panonsko nižino nekje na prelomu 9. in 10. stoletja, drugo, najdaljše, se končuje z eno izmed najpomembnejših letnic za Prekmur-ce - letom 1919, ko so deželo na levem bregu Mure po tisočletju ponovno tudi upravno priključili matičnemu narodu, ta je obenem začetek novega, tj. tretjega obdobja, ki ga živimo še danes. Med naštetimi obdobji se zdi smiselno izpostaviti drugo, najdaljše, ki je trajalo kar tisoč let in v katerem so se izoblikovale glavne značilnosti prekmurskega narečja. V obdobju pod madžarsko krono je bilo Prekmurje upravno razdeljeno v dve enoti, tj. županiji - k Železni županiji (Vasvarmegye) je spadalo celotno Porabje, Goričko in kraji v okolici Murske Sobote (Goričko in Ravensko), medtem ko je jugovzhodni del z Dolnjo Lendavo (Dolinsko) spadal v Zalsko županijo (Zalavarmegye). Cerkvenoupravno so Prekmurci iz Železne županije spadali v gyorsko (rabsko) škofijo, Prekmurci iz Zalske županije pa v vesprem-sko škofijo. V 11. stoletju je del zalskih župnij (Bogojina, Turnišče, Dobrovnik, Dolnja Lendava) prešel v novoustanovljeno zagrebško škofijo. Upravna meja med županijama je bila tako od 1176. leta tudi cerkvena meja med gyorsko in zagrebško škofijo. Vse do 18. stoletja so bili ogrski Slovenci upravno razdeljeni, dokler se niso 1777. leta združili v takrat ustanovljeni škofiji s središčem v Sombotelu, kar je ugodno vplivalo na razvoj deželne zavesti (Slavič 1999: 23). 2.3 Znotrajjezikovni oris prekmurskega narečja Z jezikovno podobo tega prostora se je doslej ukvarjala množica7 vidnih slovenskih (in tujih) dialektologov, tule povzemam le najbistvenejše ugotovitve po Logar 1996, Smole 2000a, Zorko 1994, 2005. 7 1. Oskar Asböth (1912), Ungarisch-slovenische »vucke«. Archiv für slawische Philologie 33. 321-338. 2. Marc L. Greenberg (1992), Circumflex advancement in Prekmurje and beyond. Slovene studies, 14, št. 1. 69-91. 3. Marc L. Greenberg (1993), Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija, 41, št. 4. 465-487. 4. Mojca Horvat (2008), Narečna podoba Prekmurja (po gradivu za SLA). Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Maribor. 235-256. 5. Marko Jesenšek (2005), Nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezika. Slavistična revija, 53, št. 1. 1-12. 6. Janko Jurančič (1966), O leksiku v panonskih govorih. Panonski zbornik. Murska Sobota. 31-41. 7. Mihaela Koletnik (2008), Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke študije. Maribor. 8. Tine — 93 — Mojca Horvat Prekmursko narečje, ki pozna jakostno naglaševanje, spada po prvotni dia-lektizaciji slovenskega jezika v jugovzhodno skupino. Izvedena sta bila oba splošnoslovenska naglasna pomika (tip zlato > zlato, oko > oko > oko in umik kratkega naglasa na prednaglasno dolžino). Skrajšani stari akut je v tem narečju še zmeraj kratek. Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen, sistem kratkih pa monoftongičen. Inventar samoglasnikov tako obsega: a) dolgi vokalizem i:i, u:u, u:i, (u:u), e:i, o:u, e:, (o:), o:, e:i, o:u, a:/a:, b) kratki vokalizem pa i, u, u e, o, e, a, r. Prekmursko narečje je mogoče sinhrono na podlagi mlajših glasoslovnih pojavov razdeliti v tri enote: za severne govore je značilno labializiranje kratkega in nenaglašenega a-ja, razvoj končnega -l > -o, j > d'; osrednji govori prav tako labializirajo kratki in nenaglašeni a, razvoj -l > -o, j > g (pred sprednjimi samoglasniki na začetku besede), j > dž (pred zadnjimi samoglasniki), t > k (pred {); južni govori labializirajo dolgi naglašeni a, -l > u, t > k (pred {). 3 Lingvistične karte, izrisane na podlagi gradiva za SLA8 V nadaljevanju bodo komentirane fonetične in leksične karte za območje prekmurščine, ki so bile izrisane na podlagi gradiva za Slovenski lingvistični atlas, in sicer z metodami, uveljavljenimi v slovenski in slovanski geolingvi-stiki. Tehnika kartografiranja se od karte do karte razlikuje, in sicer v skladu z večjo ali manjšo diferenciranostjo posameznih jezikovnih prvin (fonemov, leksemov), tako je gradivo ponekod omogočalo kombinirano kartografiranje, npr. napisno-izoglosno, oz. napisno-izoglosno-znakovno, ponekod le znakovno. Logar (1966) Prispevek k dialektologiji Goričkega. Panonski zbornik. Murska Sobota. 29-30. 9. Tine Logar (1981), Gornji Senik: (Felsoszolnok; OLA 149): [fonološki opis]. Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo. 10. Avgust Pavel (1909), A vashidegkuti szloven nyelvjaras hangtana (Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja). Budimpešta. 11. Fran Ramovš (1935), Prekmurski dialekt. Historična gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti. Ljubljana. 183-193. 12. Jakob Rigler (2001), Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih. Zbrani spisi 1. Ljubljana. 373-384. 13. Zinka Zorko (1991), Kontrastivni vidiki dialektološkega raziskovanja: (prekmursko porabsko narečje). Sedemdeset let slovenske slovenistike: zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ljubljana. 79-95. 14. Zinka Zorko (1994), Panonska narečja. Enciklopedija Slovenije (8. knjiga, Nos-Pli). Ljubljana. 232-233. 15. Zinka Zorko (2003), Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel. Maribor. 73-94. 16. Zinka Zorko (2005), Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadna-rečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003. Petanjci. 47-68. 8 Gradivo kart 1-6 je bilo že kartografirano in objavljeno v članku (Horvat, 2008: 235256.), le da z drugo, tj. znakovno tehniko kartografiranja, tukaj pa je ponovno obdelano zaradi možnosti dodatne izrabe gradiva. — 94 — '-Së—vii— Centra lis 1/2010 - Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika - 3.1 Fonetične lingvistične karte9 Na Karti 1 so kartografirani refleksi fonema *j- pred sprednjimi samoglasniki (v besedah SLA 194 ječmen, SLA 047 jetra, SLA 015 jezik, SLA 515 jesen (letni čas), SLA 401 jesen (drevo). V prekmurskem narečju se obravnavani fonem pojavlja v štirih oblikah, in sicer kot j, g, d' in j. V strnjenem arealu v južnih točkah (391-396) fonem v razvoju ne doživlja sprememb (npr. 391 Beltinci: ječmen, jetra, jezik, jesen), medtem ko v osrednjih in v severozahodnih govorih tvori najobširnejši areal fonem g. V skrajnem severovzhodnem območju - izoglosa od prevladujočega fonema g ločuje točke 399, 400, 402 in 403 - pa se govori d. Le v dveh severnih točkah (399 in 401) je zabeležen še refleks j. Pojav j > d, ki je znan tudi sosednjim madžarskim narečjem, Ramovš (1924: 164) razlaga kot »posledico energične artikulacije, pri kateri se jezikovni artikulirajoči del prekomerno dvigne«. Pred sprednjimi vokali lahko gre razvoj j-ja še eno stopnjo naprej, torej j > d' > g. Tudi na Karti 2 je prikazana fonetična raznolikost *j-, le da pred zadnjimi samoglasniki (v besedah SLA 405 jabolko, SLA 414 jagoda, SLA 501 jajce). Na podlagi obravnavanega pojava izoglose prekmursko narečje delijo v tri predele. Tako kot pred sprednjimi vokali ostaja fonem *j pred zadnjimi nespremenjen v južnih točkah (391-396), medtem ko se geografsko osrednji in severni del razčlenita v dva areala - severozahod pozna refleks j (npr. 397 Večeslavci 'jua:gda, 'jua:boko, '3ua:jce), severovzhod pa d' (npr. 400 Križevci dagoda, dabuko, daice). 3.2 Leksične lingvistične karte Karta 3 prikazuje leksično podobo analiziranega prostora na podlagi prekmurskih poimenovanj za pomen 'dlake pod nosom', knjiž. brki, in sicer izoglosa razdeli prekmurščino v dve enoti: južni govori poznajo leksem mustači,10 osrednji in severni pa bajusi.11 Tudi na Karti 4 izoglosa deli prekmurščino v dva predela, in sicer na podlagi prevladujočih leksemov za pomen 'v času od svita do dopoldneva', knjiž. zjutraj. V južnem predelu tvori strnjen areal leksem zajtra (npr. 392 Gomilica 'zatira). v osrednjih in severnih govorih pa leksem vgojdno (npr. 388 Gorica vgoidnu). V treh severnih točkah poznajo leksem s korenom ran, in sicer v točkah 402 Šalovci in 404 Gornji Senik zazrankoma v točki 403 Markovci pa rano. 9 Karte so izrisane s pomočjo programa CorelDraw 12, in sicer za podlago služi izsek neme karte s številkami raziskovalnih točk, ki so jo izdelali na Geografskem inštitutu Antona Melika in na Inštitutu za antropološke in prostorske študije na ZRC SAZU (vir: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije). 10 Prevzeto prek balkanskih jezikov iz srgr. moustakion 'brki'. (Skok 1972: 488) 11 Prim. z madž. bajusz 'brk, brki'. (Hradil 1980: 24) — 95 — Mojca Horvat Na Karti 5 so kartografirana poimenovanja za pomen 'zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci', knjižno garje. Prekmurščina pozna za ta pomen dva izraza, in sicer srab in srbeščica. Izoglosa, ki tudi na podlagi tega leksema deli prostor na dve enoti, je tukaj nekoliko pomaknjena proti severu - leksem srbeščica se tako ob južnih točkah govori še v osrednjih, tj. v 388 Gorica in 389 Martjanci, leksem srab pa v vseh severnih govorih. Šesta karta je leksično-besedotvorno nekoliko bolj raznolika od ostalih petih, saj se za pomen 'vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj', knjižno nahod, v prekmurščini govori kar pet leksemov. Na strnjenem območju južnih govorov poznajo leksem natha, ki je sicer slovanskega izvora (naduha), v prekmurščino pa je bil glasovno spremenjen prevzet iz madžarščine (prim. z madž. natha 'nahod'). Drugi najpogostejši je leksem našest - zapisan v štirih osrednjih in severnih govorih, v točkah 401 in 402 pa kot različica vnašast (npr. 401 v'na:šasf). Po asimilaciji sklopa st > c se v zahodnih govorih pojavlja tudi oblika našec (npr. 397 'na:šec). Kot enkratnica je v točki 391 Beltinci zapisana nadpomenka prehlad. Namen sedme karte je bil prikazati leksično diferenciranost na podlagi lek-semov za pomen 'limfni organ v žrelu', knjižno bezgavka. Prevladujoči areali prekmurščino v tem primeru delijo v eno večjo in dve manjši enoti. Vzdolž osrednje vertikale se razprostira območje z leksemom mandola,12 vzhodno od nje areal leksema kuščarji (394 kuščarie in 396 kuščari), zahodno pa areal leksema mandeljnP Kot enkratnici se pojavljata še leksemaputa v točki 39214 in v 395 predložna zveza na dimaču}5 Karta 8 opisuje jezikovno pokrajino na podlagi poimenovanj za pomen 'nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih', knjižno ošpice. Narečni leksemi za ta pomen ne tvorijo večjih opaznejših arealov, zato se je zdelo smiselno leksično raznolikost prikazati z znakovno karto. Najpogostejši leksem bleki16 je razpršen po celotnem prostoru. V štirih točkah 388, 397, 398, 403 je zapisan drugi najpogostejši izraz sutnice}1 Tako kot knjižni zvrsti je leksem ošpice znan tudi prekmurščini. Kot enkratnica je v točki 400 zapisan leksem gobe. Tudi na Karti 9 z leksemi za pomen 'ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki', knjižno živčen, se leksične raznolikosti zaradi razpršenosti ne da prikazati z izoglosami, temveč s simboli. Najpogostejši leksem, enak knjižnemu, tj. živčen je razpršen po 12 Prim. z madž. mandula 'mandelj'. (Hradil 1982: 340) 13 Prim. z nem. Mandeln 'mandlji'. (Debenjak 2001, el. različica) 14 Prim. z bav. srvnem. put(t)e 'posoda, brenta', srvnem. but(t)e, stvnem. butin(n)a. (Bezlaj 1995: 139) 15 Prim. dimljača = dimlje, dymati 'napihovati, pihati, puhati', povratno 'napihovati se, otekati', ker so v dimljah bezgavke, ki rade zatečejo. (Snoj 2003: 110) 16 Prim. z nem. Fleck 'madeži, ošpice'. (Striedter-Temps 1963: 93) 17 Po aferezi iz (o)stiknce < (o)sutnice 'Blattern'. (Ramovš 1924: 209) — 96 — '-Së—vii— Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika celotnem prostoru, medtem ko je drugi najpogostejši čemerasti18 zabeležen v osrednjih in severnih govorih. Dvakrat, enkrat v južnih, drugič v severnih govorih, se pojavi tudi pridevnik nervozen}9 Kot enkratnici sta zapisana leksema nagel in idegeš20 Še en primer leksično-besedotorne razpršenosti predstavlja Karta 10 s pridevniškimi poimenovanji za pomen 'ki ima grbo', knjižno grbast. Najpogostejši je prevzeti leksem pukljav21 ki ga poznajo v večini govorov. Drugi najpogostejši je koren grb-, na katerega se pripenjajo pripone -av (v točkah 390, 392, 393, 397, 399) ali -ast (v točki 393). Kot enkratno dvojnično poimenovanje je v točki 398 zapisana zveza ima borjo.22 4 Gradivo23 Objava24 gradiva se kljub neenotnosti transkripcije zdi smiselna, kajti preverljivost geolingvističnega prikaza in njegove analize je tako lahko sprotna. Gradivo namreč hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, in sicer v zvezkovni in listkovni obliki, v zadnjih letih pa so sodelavci omenjene sekcije s sodelovanjem študentov slovenistike del gradiva za SLA prenesli v računalniško podatkovno zbirko. Prikazano gradivo je v članku objavljeno v citatni obliki, torej tako, kot je zapisano v listkovno-zvezkovni bazi, in sicer v dveh transkripcijah - starejši t. i. Ramovševi in novi nacionalni transkripciji (Benedik 1999: 20). V prvem stolpcu je zapisana številka točke iz mreže krajev SLA, v drugem čas zapisa odgovora, v tretjem ime kraja, v četrtem in petem pa odgovori na različna vprašanja iz Vprašalnice25 za SLA. 18 Prim. čemer 'strup'. (Bezlaj 1977: 78) 19 Prim. z nem. nervös iz lat. nervösus 'žilast, kitast'. (Snoj 1997: 380) 20 Prim. z madž. ideges 'živčen, nervozen'. (Hradil 1982: 219) 21 Prim. z avstr. bav. nem. Puckel 'grba' (Bezlaj 1995: 135). 22 Domnevno iz madž. bordzsu 'tele, mlada žival, bedak, torba'. V tem primeru bi lahko šlo za motivacijo poimenovanja po podobnosti (EWU 1992: 127). 23 Gradivo je zapisano z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na ISJ FR ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 24 Za gradivo kart 1-6 glej Horvat (2008: 245-249). 25 Ramovševa vprašalnica, po kateri je potekalo zbiranje gradiva za SLA, je sestavljena iz 870 oštevilčenih vprašanj, ki so razdeljena v 16 skupin: I. Telo, II. Obleka, III. Hiša, IV: Vas, V. Prazniki, VI. Orodje, VII. živina, VIII. Rastline, IX. Planina, X. Bolezni, XI. Čas, XII. Pokrajina, XIII. Družina, XIV. Štetja, XV. Razno, XVI. Gramatična vprašanja. Vprašanja niso zastavljena v stavčni obliki, vsebujejo le knjižni izraz, ki se mu navadno išče narečna ustreznica ali pomen v posameznem krajevnem govoru (Benedik, 1999: 15). — 97 — Mojca Horvat Tabela 1: gradivo za 7. in 8. karto Točka Kraj Leto zapisa Odgovor SLA V479 bezgavka SLA V478 ošpice 387 Cankova 2007 'mand^lni b'laike, 'ošpice 388 Gorica 1960 monduli suknice 388 Gorica 1973 ni odgovora bleki 389 Martjanci 1958 mondola blak§ 390 Strehovci 1983 ni odgovora ošpice 391 Beltinci 1972 mandoli bleki 392 Gomilica 1986 'mandula 'ošpice 392 Gomilica 1957 puta bleki 392 Gomilica 1963 ni izraza blaki 393 Nedelica 1959 ni odgovora blaki 394 Velika Polana 1957 kuščarie bleki 395 Gornja Bistrica 1983 na dimaču blaki 396 Hotiza 1957 kuščari s^ se Temi učemerili bleki 397 Večeslavci 1983 'maindj 'suiknce 398 Grad 1958 mandjn suknce, blak§ 399 Gornji Petrovci 1967 ni odgovora bleke 400 Križevci 1958 mondola gobe 401 Kančevci ni zapisa / 402 Šalovci 1985 ni odgovora ni odgovora 403 Markovci 1958 ne vedo blak§, suknca 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1976 ni odgovora ni odgovora 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1978 brez podatkov bleke 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1983 'maindula b'laike 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1986 ni odgovora b'laike 405 Slovenska vas -Rabatotfalu / ni zapisa / 406 Ženavci -Jennersdorf / ni zapisa / - 98 --Slavia CentriL 1/2010 - Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika Tabela 2: gradivo za 9. in 10. karto Točka Kraj Leto zapisa Odgovor SLA V493 živčen SLA V492 grbast 387 Cankova 2007 'žiifčen 'puklavi 388 Gorica 1960 čemerasti puklavi 388 Gorica 1973 žiifčen puklavi 389 Martjanci 1958 žifčan puklav§, bordžo ma 390 Strehovci 1983 / grbavi 391 Beltinci 1972 žifčen puklavi 392 Gomilica 1986 'žifčen 'grbaf 392 Gomilica 1957 žifčen puklaf, puklavi 392 Gomilica 1963 žifčen puklavi 393 Nedelica 1959 žifčan grbaf, grbasti, puklaf 394 Velika Polana 1957 žifčen puklavi, puklaf 395 Gornja Bistrica 1983 baisen puklaf 396 Hotiza 1957 nervouzen puklaf 397 Večeslavci 1983 'naigeu, čeme'ruaiste 'gribave 398 Grad 1958 narvozan puklav§ 399 Gornji Petrovci 1967 žiifčen grbaie 400 Križevci 1958 žifčan puklav§ 401 Kančevci / ni zapisa ni zapisa 402 Šalovci 1985 / 'puiklave 403 Markovci 1958 žifčan puklav§ 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1976 čamaraste puklave 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1978 idegeš, čamaraste puklave 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1983 'čaimeraste 'puiklave 404 Gornji Senik -Felsoszolnok 1986 čama'raiste 'puiklave 405 Slovenska vas -Rabatotfalu / ni zapisa ni zapisa 406 Ženavci - Jennersdorf / ni zapisa ni zapisa — 99 — Mojca Horvat 5 Zaključek Namen tega referata ni bil zasnova nove mreže točk in izdelava vprašalnice, prilagojene jezikovni diferenciaciji prekmurskega narečja, ampak na gradivu za SLA prikazati glasoslovno in leksično členjenost obravnavanega prostora in s tem prispevati k regionalni geolingvistiki slovenskega prostora. Izoglose (v našem primeru izofone in izolekse) so lahko jasen in izrazit pokazatelj (ne) povezanosti določenih območij, pa najsibo v diahronem ali sinhronem pogledu. Na podlagi poteka izoglos je bila tako prikazana členitev prekmurščine, iz česar je razvidno, da je meja med južnim ravninskim (dolinskim) in severnim gričevnatim (ravenskim in goričkim) področjem še dandanes razmeroma ostra, in sicer poteka po nekdanji cerkvenoupravni meji iz 12. stoletja. Meja med goričkim in ravenskim podnarečjem je manj izrazita, kar je tudi odraz tega, da to ozemlje v preteklosti upravno ni bilo razdeljeno. Iz vseh dosedanjih primerov slovenske regionalne geolingvistike je razvidno, da ta bistveno dopolnjuje in bogati področje nacionalnih dialektoloških raziskav, še vedno pa se zdi nujno čim prej izdati prvi del slovenskega lingvističnega atlasa, ki bo regionalne drobce povezal v celoto in jih postavil drugega ob drugem v nazorno primerjavo najizrazitejših posebnosti. LITERATURA Mario ALINEI, 1983: Introduction. Atlas Linguarum Europae. Commentaires. Volume I - premier fascicule. Van Gorcum: Assen. XV-XXXIX. —, Wolfgang VIERECK, 1997: Atlas Linguarum Europae: Perspectives nouvelles en geolinguistique. Roma: Poligrafico. Atlas jçzykowy kaszubszczyzny i dialektow sqsiednich, 1964-1978. Warszawa: Ze-spôl Zakladu Slowianoznawstwa PAN. Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. France Bezlaj, 1976-2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A—J. Ljubljana: Mladinska knjiga. Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan. Rada COSSUTTA, 1996: Slovenski dialektološki leksikalni atlas koprske pokrajine (SDLA-Kp). Trst. —, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. --, 2006: Od Gilliérona do Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa slovenske Istre (SDLA-SI). Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo. (Zora 41). 235-242. — 100 — '-Së—vii— Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika Libuše ČIŽMAROVA, 2000: Jazykovy atlas jihozapadni Moravy. Brno: Masarykova univerzyta. Doris DEBENJAK idr., 2001: Veliki nemško-slovenski slovar (elektronski vir). Ljubljana: DZS. Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen, 1992. Lieferung 1. Budapest: Aka-demiai kiadö. Gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA), ki ga hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4. 465-487. Stanislav HAFNER, Erich PRUNČ, 1980: Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines. Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz. Mojca HORVAT, 2007: Geolingvistični prikaz nekaterih leksemov iz pomenskega polja bolezni - samostalniki (po gradivu za SLA). Diplomsko delo. Ljubljana. —, 2008 Narečna podoba Prekmurja (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas). Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. (Zora 55). 235-256. Jože HRADIL, 1982: Madžarsko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS. —, 1996: Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana: DZS. Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Milko KOS, 1935: Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov. Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Beltinci: Konzorcij. 16-20. Tine LOGAR, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Cicero) - -, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Uredila Karmen Ken-da - Jež. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Mieczyslaw MALECKI, Kazimierz NITSCH, 1934: Atlas jqzykowypolskiego Pod-karpacia. Krakow: Polska akademija umiej^tnosci. Franc NOVAK, Vilko NOVAK, 1996: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. Heinrich PFANDL, 1981: K regionalni porazdelitvi izoleks v slovenskih narečjih na Koroškem. Slavistična revija 29. 449-452. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. —, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. — 101 — Mojca Horvat Jerzy REICHMAN, Kazimierz WOŽNIAK, 2004: Polskie atlasy dialektologiczne i etnograficzne. Krakow: Wydawnictwo Lexis. Petar SKOK, 1972: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga druga. K-poni. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Matija SLAVIČ, 1999: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba. Vera SMOLE, 2000a: Zgodovinska slovnica in dialektologija II. Narečne skupine. Ljubljana. —, 2000b: Časovni prislovi v slovenskih narečjih: (po gradivu za SLA). Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 36 (2000), Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 49-62. Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnworter im Slowenischen. Berlin: Osteuropa-Institut. Ivan ZELKO, 1996: Zgodovina Prekmurja: izbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba. Zinka ZORKO, 1994: Panonska narečja. Enciklopedija Slovenije (8. knjiga, Nos-Pli). Ur. Marjan JAVORNIK idr. Ljubljana: Mladinska knjiga. 232-233. --, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 47-69. Andrejka ŽEJN, 2006: Graški leksični raziskovalni projekt - uresničevanje prvega delnega cilja. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo. (Zora 41). 446-455. ISOGLOSSES IN THE PREKMURJE DIALECT - REGIONAL GEOLINGUISTICS The paper is a contribution to Slovenian regional geolinguistics. So far, regional areal linguistics has been applied to two of the Slovenian dialects - the Istrian and the Carin-thian. According to Mario Alinei, this type of linguistic atlas is defined as a second generation atlas (while first generation atlases are national atlases, and the third the atlases of language groups - e. g. OLA, and finally the fourth generation atlases are those of unrelated languages - ALE). In the paper the importance of regional linguistic atlases will be presented through a case study based on linguistic maps representing the linguistic features of the Prekmurje dialect. Together with the Prekmurje dialect, the dialects of Prlekija, Haloze and Slovenske gorice represent the easternmost Slovenian dialect group, i. e. the Pannonian dialect group. The development of Prekmurje dialect has been influenced by many historical factors - the political no doubt the most impor- — 102 — '-Së—vii— Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika tant one among them - such as the Church administrative partition of Prekmurje and subordination to the Hungarian crown for over a millenium. In the paper, the selected linguistic features will be presented on the regional linguistic maps using geolinguistic methods as transcribed in the database for SLA. PRILOGE Karta 1: refleksi *j pred sprednjimi vokali Karta 2: refleksi *j pred zadnjimi vokali Karta 3: brki (SLA 067) Karta 4: zjutraj (SLA 504) Karta 5: garje (SLA 474) Karta 6: nahod (SLA 477) Karta 7: bezgavke (SLA 479) Karta 8: ošpice (SLA 487) Karta 9: živčen (SLA 493) Karta 10: grbast (SLA 492) — 103 — Mojca Horvat 104 ^Sla-vta Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika — 105 — Mojca Horvat 106 (Centra lis 1/2010 Izoglose v prekmurskem narečju - regionalna geolingvistika Karta 7: bezgavke Map 7: limphatic gland Karta 8: ošpice Map 8: measles — 107 — Mojca Horvat 108 (Centra lis 1/2010