^ du r»MO t, pr.««ikof. »nd MoliU4Tfc- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški 1« oinvniikt pro«Uril MIT South Uwndalt Ave. Off k» of Pobllcationt MAT Seutk Uwnd«U A v«. Talaphoo«. Rockwell «V04 ^rEAR XXXL Cen» listo j* 16.00 fc.ui«r*a M —J.auar» M. I »M. al Ua iM.i-.flM. at CWe*«u. llliaaia, uoosredovalca v kon-nied Nemčijo in Rusijo na «tram i» Anglijo ter Francijo druRi. Ta vloga mu je bila fjeiia, ker je Italija glavna b»katero hočeta Nemčija in «Ja ki«)|H*rirati v akciji gle-porjnnave konflikta. Naciji klinu in komunisti v Moskvi da je njih cilj kon-■tnen mir, ta pa je mogoč 1 priznanjem, da je vzhodna ■N izključno nemAko-ruska sna sfera. J*"11 "«• skrivajo veselja in H\a Dogovor s sovjet-iim je «Klprl pot pro-Angleška |N>morska i»- izjalovila |)o skle-' iMh ' / Rusijo, s katerim * "'«'di la obvezala, da bo za- klom V-k i «h. potrebnim ma- bo prejemalu več surovega materiala iz Rusije nego ga je doslej na podlagi prej sklenjenega nenapadalnega in prijateljskega pakta. Velika Britanija bo vztrajala v vojni, dokler ne bo srtmo-glavljen nacijski režim v Nemčiji. Naznanilo o možnosti sklenitve utilitaristične zveze med Rusijo in Nemčijo ni alarmiralo Angležev in Francozov, ker so nekaj takega pričakovali. Berlin, 30. sept. — Nemčija in Rusija sta se zedinili glede kooperacije v naporih za dosego miru z Veliko Britanijo in Francijo, se glasi poročilo naci j s ke uradne časnikarske agenture DNB. To poročilo dalje pravi, da sta Rusija in Nemčija redili tudi vprašanje glede razpada po-ljske države. "Nemčija in Rusija soglasno izjavljata, da je v interesu vseh držav ustavitev sovražnosti med Anglijo in Francijo na eni strani in Nemčijo na drugi," se glasi poročilo. "Iz tega razloga bosta obe vladi sodelovali med seboj kakor tudi z vladami drugih dr-^vfkrse ta sMj-doeeše. Ako se bodo napori izjalovili, bosta Anglija in Francija odgovorni za nadaljevanje vojne, Nemčija in Rusija pa bosta po skupnih posvetovanjih pod vzel i potrebne korake." Poročilo nemAke agenture dalje pravi, da sta Nemčija in Rusija sklenili pogodbo glede rešitve problema poražene Poljske Ta je postavila podlago za trajni mir v vzhodni Evropi. Pogodba je zaključila pogajanja med nemškim zunanjim ministrom Ribbetropom, Stalinom, premier jem in zunanjim komisarjem Mo-lotovom in drugimi sovjetskimi voditelji v Moskvi. Hitler in Stalin sestavljata zemljevid nove Evrope, katerega bosta predložila svetu v bližnji bodočnosti. Ta zemljevid pred viduje ustanovitev močnega bloka držav, ki se Ih> raztezal od Severnega morja do Bospora, Tur čija, in od Murmansku. sovjet skega pristaniščnega mesta ob Arktlku, do Črnega morja. Nemčija in Rusija si bosta razdelili med seboj malo število neodvisnih držav in jih podvrgli svojemu vplivu. Estonija. Utvija in morda tudi Finska bodo prišle Nemške čete vkorakale v Varšavo Podmornice potopile parnike nevtralnih držav Berlin, 30. sept. — Uradno poročilo se glasi, da so prve nemške čete danes vkorakale v Varšavo, glavno mesto poražene Po-jske. Nemci so razorožili okrog 120,000 poljskih vojakov, branilcev Varšave, in jih odvedli v ujetništvo. Uradna okupacija mesta se bo pričela v pondeljek. Grupa okrog 2000 poljskih vojakov je zadnja, ki se Ae upira Nemcem. Ta se nahaja na polotoku Heli, kjer je vhod v Gdan-ski zaliv. Nemci napovedujejo, da bodo brambovce izstradali in jih tako prisilili v kapitulacijo. Copenhagen. Danska, 30. sept. — Tri ladje nevtralnih držav so bile včeraj potopljene po nem Akih podmornicah, četrta pa se je pogreznila, ko je zadela ob mino. Vse so bile potopljene v bližini obrežja Skandinavskih držav. Podmornice so potopile norve-Aka parnika Takstaas in Salaas ter ¿vedska parnika Nyland in Jern. Vsi člani posadk parnlkov so se rešili. • ki. ^"J-ki kri.jri ko priznali ne-'pod rUÄi£i vpliv. Ob Črnem mor-k P«vanl na konferenco v bliž--'-•tlÄ^rinJI^-t'. N.t,J jim bo da-"Mnjega trdiio d« ie n« prilika. da povedo, ali so pri v W p^ pr-ljeni kooperirati z Nemčijo < m- aretiral« „acijali;»« Ruaijo pri ustanovitnZdru-Drugi pravijo, da ^ ^rtav vzhodne^ Evro^ "> čaka obravnava m Jv organiziral re-, konferenca, bodo odločil, "•'»ove dati, iz katerega vira je dobil in formacij**. • da namerava Kuhn }K>l>egiiiti iz New Yorka. Dsjs je le, da je dobil dokaz«', da s<* je Kuhn skuAal izogniti obravnav' Washington, D. ('.. 30. sept.— Agentje Diesovega preiskovalnega odseka so včeraj ud ril v tukajšnji urad AmeriAke lige za mir in demokracijo, komunistične frontne organizacije, in zasegli listo imen čez tisoč članov. Na tej listi so tudi imena uradnikov in uslužbencev v vladnih department!!». Nekateri so upo-sleni v delavskem departments in v uradih delavskega odbora. Mo- Zadnje vesti RUSIJA POTEG- LONDON.—Zavfzniki se ne zmenijo za novo mirovno ofenzivo, v kateri aodslu>jo Nemčija. Rualja In Italija. Momarični minister C hurchill je ob enem mesecu vojne nasnanil. da bodo Hitlerjeve podmornice kmalu pod kontrolo angMke flote. BERLIN.—Hitler kuje novo skemo, s katero upa ujeti Angli-o in Francijo v mlh»vno past. PARIZ.—Kranco»ki vojni urad poroča, da je npMjon Nemcev pripravljenih na Rlegfriedovi črti za ofenzivo. PARIZ.—4'oljaka je dobila novega začaanega predsednika, potem ko je Monfkkl reaigniral. Novi predsednik Račkievlč je apeliral na ameriške Poljake, naj vlože vse svoje alle v hoj proti Hitlerju. BERLIN. — Naciji poročajo, da so v prvem msuecu vojne sestrelili 64 angleških in franco-aklh letal. LONDON__Nacijska vest se glasi, da odslej bodo poveljniki nemških podmornic smatrali sleherno angleško ladjo za bojno ladjo, katera mora biti na mestu potopljena. RlIKARBfiTA. — Sovjetska vest ne glasi, da'no ruske čete ujele legije Cehov In Poljakov v vzhodni Poljaki. WA8HINGTON, D. C .—Bitka v senatu za preklic embarga ss začne danes. CH1CAGO.—Dlšsftv kongresni odsek, ki preiskuje neameriške afktivnoMti, pride ia*e« v C hi ca-go, kjer bo nadaljeval preiskavo. Avtna unija zmagala pri volitvah Dobila jeSOddfttotkov vseh oddanih glasov Domače vesti FRANCOZI BOM Detroit. Mich.. 80. sept. — Vo-, ditelji svtne unije dO proslav-Ijajo zmago pri volitvah v to-varnah Chrysler Motor Corp., ki so se vršile |x»d nadzorstvom federalnega delavskega odbora. Unija je dobila 80 odstotkov oddanih glasov - iu s tem postala predstavnica vseh delavcev v t«>-vsrnah te korporaclje pri kolektivnih pogajanjih. Martinova grupa, včlanjena v ADF, je bila poražena na vsej črti. R. J. Thomas, predsednik unije CIO, je dejal, da je bila Mar-tinova grupa Izključena iz avtne industrije. Volitve so ji zsdele smrtni udarec. Delavci so demonstrirali, da ne marajo Imeti nobenega oprav ka z unijo AL>-F. Izmed »O.ftOÖ oddanih glasov jih je unija CIO dobila 40,564, unija Al)F 4744. 1424 delavcev ni glasovalo ne za prvo In ne za drugo unijo. NILA ESTONIJO V SVOJ KROG Mokva naznanila sklenitev vojaškega pakta SOVJETSKA KONTROLA BALTIKA Moakva, 30, sept. — Sovjetska vlada je naznanila sklenitev pakta vzajemne vojaške pomoči z Estonijo. S tem je Rusija dobila pravico utrjevanja atrategič-nih estonskih otokov in pristanišč v severnem delu Baltika, o-bratno pa je Rusija zagotovila Eestoniji vsestransko pomoč, če ji bo pretila nevarnost agresije s katerekoli strani. Istočasno je sovjetska vlada naznanila sklenitev trgovinske pogodbe z Estonijo, ki predvldu-je izboljšanje trgovinskih odno-šajsv med državama. Rusija Je s tem dobila koncesije glede transportacije svojega blaga v estonska pristanišča. Pakta dajeta Rusiji kontrolo nad severnim delom Baltilkaga morja. Njen vpliv se*je povečal zlaati nad Finskim zalivom in drugimi zalivi, ki ao vitalnega pomena v trgovini med Finsko in Švedsko. Pakt vzajemne vojaAke |>omo-či je bil podpisan po štiridnevnih pogajanjih med estonskim zunanjim ministrom Selterjem in sovjetskimi voditelji. Na podlagi tega pakta ho Rusija vzdrževala pomorske in letalske baze v e-stonskih pristaniščih in na otokih. Pakt dalje določa, da ne sme ne Rusija to ne Estonljar sklenit I zveze sli koalicije s tretjo stranko, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi. Utrjevanje ruskih pomorskih in letalskih baz na e-stonskem ozemlju ne sme ogrožati estonske suvereni tete (n ne njenega ekonomskega ter državnega sistema. Nov grob v Calumetu Calumet, Mlch. — Dne 21.1 septembra je umrla 44-letna žena Johna Turka v Osceoli. Ro-jena je bila tu In zapušča moža. j mater, več otrok in prstov ter sester. Clevelsndske vsatt Cleveland. — V konflikt s policijo je prišel 19-letnl Richard Vehovsc, sin slovenakegs coun-cilmsns is 32. warde, ko je zavo-zil svoj avto ob poulični drog in pri tem je bila ranjena njegove 18-letna spremljevalka Lucllle Biseotti. Mladi Vehovec se je izgovarjal, da js slabo videl skosi vetrobran. Enkrat je bil že obsojen, da ni smel leto dni vositi avtomobila. — Dne 28. septem-hra je naglo umrl Joa. Jaklič, star fil let In rojen v Medvodah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 27 let In tu zapuAČa Ženo in dva sinova. Bil je član druAtva 53 SNPJ. -V Moskvi pravijo, da Je bila pogodba sklenjena z namenom utrditve prijateljskih odnošajev. Stopila bo v veljavo po ratifikaciji in ostala v veljavi dssst let Pogodba se lahko podaljša za na-daljnih pet let, če podpisnici to želita. Trgovinski pakt daje E Htoniji pravico transportacije blaga (K) ruskih železnicah In vodnih potih v pristanišča ob Črnem ali Arktičnem morju. Rumunija utrjuje svojo mejo | Bojazen prad rusko invazijo Bukarešta. Rumunija. 30. sept. — Rumunija Js pričels u-tr je vati svojo mejo v BessrsbiJI ob ruskem osemlju, ds se zavs-ruje proti možnosti Invazije sov-jetskegs vojaštva. Reaarablja obsega 17,146 kvadratnih milj in Je bila pred avetovno vojno rusko ozemlje. Kumunijs Js zdsj istalals na daljnja dva armadns zbora iim mejo, kjsr js že prej koncentrirala veliko vojaAko silo. Ursdno poroč-flo pravi, da fe Rumunija mobilizirala nrmsdo l.HOO.OOO mož. Bolgariji« tudi zahteva «hI Rumu nI Je vrnitev Dobruts, Ograka pa vrnitev Transilvanije. Ruska atmada, ki Je vkorakala v Južni del Poljske, drži zdaj most pri Zaletcycku, ki spsja cesto z ru-munnkim mestom Cernautljem. Daljo Je saseills most nsd reko Dnieatro, ki Je «vezan s Tlghlito, rumunsklm mestom na drugI strani reke. BARD1RAJ0 NEMŠKOFRONTO Letalci »citreUli v*i nemihih letal PREDSEDNIK. LE-BRUN NA FRONTI Psris, 30, sepl. — Danes ob-jsvljeno vojno poročilo se glssl, da francoski topovi bombardirajo nemške pozicije v dolini ob reki Moseli. Pod kritjem bombardiranja ao Čete prodrle do Bescha in Borga. Predsednik Albert Lebrun je obiskal glavni stan francosks ar-made tu« aapadnl fronti. Spremljala ata ga letalaki minister Guy 1re-pov eduje prodajanje In pošiljanje ameriškega orožja in bojne-ga materiala zavojevanlm državam. Priporočilo J« bilo sprejeto s šestnajstimi proti ssdmim glasovom, toda štirje senatorji, ki so glssovsll za odpravo embarga, so si prldržell pravico glasovanja proti vsaki aH vsem modifikacijam zakona, ko bo to vpra'anje prišlo na dnevni red v višji zbornici. Debala o predlog«i se bo priče-la v senatu v pondeljek. Ta j«* najbolj kočljiv predmet, nansšs-joč se na vodstvo ameriške zunanje politike. Drbeta se bo zavlekla iS morda bo akcija celo odločena, če se bodo pokazals znamenja, da I» vojna v Evropi končana. Provizija, ki se nanaša na kredit v zvezi s pošiljanjem bojnega materiala. J#|biis modificirana. Predsednik lahko raztegne Nemški ekonomski veščaki v Belgradu JustiČni minister sestavlja nov volilni zakon llelgrad. 30, sept. — Sem so dospeli nemški veščaki, člani stalnega nemško-Jugoslovanske-g« ekonomskega odbora, da raz-prsvljajo o Izmenjavi blaga medj Nemčijo in Jugoslavijo z ozlrom na Izpremenjenl svetovni H«»-žsj. Delegaciji nsčsluje dr. Frle-; drle h W, Lsndfrlsd, tajnik nemškega ekonomskega minlstrs. Nsčelnlk Jugoslovsnske delegacije je dr. Millvoj PUJa, |»moč-nik ministra zs zunanje ssdevs. Jugoslovanski go*|MMiar*ki krogi so zav zeli stališče, da Jugoslavija ne more pošiljali blaga Nemčiji na kredit. Glede povečanja Izmenjave blaga se vzdržuje mnenje, da Je to mogoče le, če I>o Nemčija |M>AIIJala Jugoslaviji tsko blago, ki ga potrebuje. ,V to kategorijo »padsjo gotove jtksnine, Železo, Jeklo in koks. j V Belgradu »o začeli sestav-11jat i nove Hltlčne zakone. He-, stava novega volilnega zakona Je ¡lila j »overjen« pravosodnemu ! ministru dr. Markoviču, Na dlagi novega zakona a* bodo vo-litve vršile z glasov nicami In sorazmernim predstavništvom, Drugo poročilo prayi, ds so frsneoske čete odbile nspsd sovrstnika na ossmlju pri Raar-brueckenu, glavnem mestu nemškega Possarja, V zadnjih dnsh so frsncoskl letalci sestrsllll več , nemških bsjnih letsl. Vsč fran-coakih bombnikov js prslstslo mejo in nspsdlo nemške posto-jaMe ob reki Mosslf, L« ndon, 30. sept. — Tu pravijo, da Je bila skupina nsmftklh bojnih letal, ki je poskušsls doseči . škotsko, pognsna nazaj. ¡ Proil nJim so se dvlgnils angle- I Ika letala iu Jih zapodila, AngU ške avtoritete so našim-nlle, da je «ksploiljs v munlclj-skl tovarni v severnem delu dr-šsvc ubila petnujst delavcev Iu ranila štiri druge, Povzročila ni velike materialne škode in tovarna bo nadsljs obrstovsls. Drugo poročilo prsvi, ds je bila nevarnost nemških podmornic deloma odpravljens, Skoro vse pod m ornlc«, ki so ogrsžsle plovbo angleških psrnlkov po glsv-I nih pomorskih črtah ob obrežju, so bile Izgusiie. Finančni minister John Simon i je naznanil v parlamentu, ds vlsda lie bo isksla vojnih posojil, dokler ns Izčrps drugih virov. Anglijs potroši okrog $21,000,-000 «Inavno za vojno, Francija pa okrog $12.000,000, Koliko potrošita Nemčija Iu Rusija, ni znano, toda gotovo Je, da vzdrževanje mogočne nemške In ruske vojne mašine stane velike vsote denarja. Veščaki sodijo, da stroški za-vojevanih držav znašajo čet šest-deret milijonov dolarjev dnevno. krodit za 00 dni, toda pod pogojem, da kupec poravna svoje obveznosti, Nadaljnji amendment rfoločs, ds raztegnltve krodlta nI deležen nihče, ki zadržuj* plačila. Legija zahteva akcijo proti komunistom Chicago, 30. sept, — Ameriška legijs Je zaključila svojo konvencijo v Chlcagu s pozivom na kongres, naj uniči komunistično »trsnko, nacijski Bund In vse «lične organizacije in ustavi dotok priseljencev, dokler se ne l»i število hregpoMelnih v A-metiki znižalo na milijon. V drugih resolucijah je legija zahle-vale registracijo vseh nedrtav-1 Ja nov iu |M>hvallla federalni detektivski «lepartment, ker Je odredil lov ns zunsnje šplone. Ds-' IJe Je zahtevsls poostritev *sko-na gl«*de «leportaclje tujcev. Raymond Kelly, odvetnik it Detroits. je bil izvolien za načelnika legije, Clkaška trgovska zbornica *odl, <*« «o leglonarjl In drugI, ki so prišli s njimi v Chi-rag'» potrošili okrog IS milijonov dolarjev. . "U- PROSVETA PROSVETA THB EN L IG UTK N M EM T C L AMU) IV LASTNINA IUFTIMU MABOOM PODPOINE JEDNOTB Or«M ml amé »«klickaS br im Marotaina u ZAmlaaa ériara Hsvaa Chicas») I* lOilli H M m lato. MM as pal lato. »14« as torn latoi m Cklaa«a to Ciaara |TM aa cato lato. ISTI aa pal lato; aa lanwMto» IMC. ttuUcriptu* rataai tor Mm Uaito4 Stotoa (aaaar* Cklca—) aod CaaaAa M M aar yaar. Cklaaaw aaS Ctoara tl.M «aa yaw, faralá» aaaalrtca IMI aar jraar. Caaa aglaaor pa Sapaanra,-aafcuptol pravoAaano. Aa aa van IIa« aa aatovL Glasovi iz Evropski socialisti in vojna V starokrajskem delavskem tisku čitamo, da delavske stranke v Franciji in Angliji enotno (»odpirajo vojne ukrepe svojih vlad v oboroženem konfliktu z nacijsko Nemčijo. Delavske stranke tamkaj smatrajo to vojno za o-brambno in vsako oviranje pravične obrambe bi bilo samomorilno in zločinsko. Daily Herald, glavno glasilo angleške delavske stranke, je ob izbruhu Hitlerjeve vojne izjavil: Dslavstvo Anglije mora v tem konfliktu aktivno sodelovati za zmago nad nacijsko brutalnostjo. Stati ob strani in gledati, kako Hitler uničuje neodvisnost mslih narodov, bi bilo mnogo strainejfte kot pa je vojna." Na Angleikem torej nI nobene načelne opozicije proti vojni s strani socialistov in ostalih organiziranih delavcov. Vsi delavski voditelji aktivno sodelujejo z vlado, pri tam pa si pridržujejo pravico javne kritike v parlamentu ali v svojem tisku glede vsakega postopanja vlade, katero se jim ne zdi pravilno s stališča delavskih interesov. V Franciji aodelujeta z vlado aocialiatična stranka in Splošna delavska zveza. lato mnenje kot angleški aociallati, da bi bilo nadaljnje mirno gledanje Hitlerjeve agreaivnoati strežne je kot je vojns, imajo tudi francoski socialisti. Leon Blum, vodja francoskih socialistiv, je ob začetku vojne napisal v glasilu socialistične stranke Populairu sledeče besede: "Niti Anglija, niti Francija ne vodita voj-ne proti nemškemu narodu ... Obe ata bili pripravljeni sodelovati na konferenci petih velesil, ako bi bila Nemčija uatavila vojno in povlekla avoje čete iz Poljake . . . Toda Francija bo branila svojo avobodo, avoj obstoj In svojo čast. Kespekt do dane besede se dopolnjuje s skrbjo za lastno varnoat. V tej vojni se bo Francija borila za mir, za resničen mir, ki mora biti zgrajen na pravičnoati in pameti, za mir, ki bo imel za cilj osvoboditev in bratsko sodelovanje vseh narodov Evrope." V Franciji se nshaja tudi odbor nemške socialne demokracije — socialistični beguni iz Nsmčijs — ki je ob izbruhu vojne objavil oklic, v katerem med drugim pravi: "Prega-zitl krivce, da bi mogli potem nsdaljevati z mirno obnovo Evrope, Je zapoved zgodovine. V tem smislu se borimo za mir, svobodo in kruh!" Odbor avstrijskih socialistov, ki se tudi nahaja v Parizu, je ob napovedi vojne Nemčiji med drugim izjavil: "Mi avstrijski socialisti izjavljamo svečano, da bomo nadaljevali boj proti totalitarnemu barbarstvu, ki tlači naše sodruge in omadežuje vea avet s krvjo." Gornje izjave vodilnih socialistov, socialističnih glasil in zastopnikov delavaklh strank dokazujejo, kakšno stališče zavzema delavatvo Anglije in Francije ter svobodno delavatvo Nemčije in bivše Avatrije napram Hitlerjevi vojni. Val ae navdušujejo za poraz Hitlerjeve militaristične mašine, za poraz nacijake diktature, za poraz organiziranega barbarstva, ki je uteleaeno v totalltaraklh režimih. Iz starega kraja še nimamo odmevov na Stalinovo invazijo Poljske in na sodelovanje sovjetskega diktatorja a Hitlerjem pri ustrahovanju vzhodne Evrope in baltiških državic, vendar si lahko mialimo, kakšni so ti odmevi. .Socialisti zavojevanih, kakor nevtralnih, držav Evrope vidijo v tem dejstvu — zavezništvu Hitlerja in Stalina — potrebo, da se njihov boj razširi tudi proti Stalinovemu barbaratvu. O potovanju nu uluvnost dneva 8NPJ—/// Cleveland.—Po kosilu smo se odpeljsli na piknik v Gregorčičev park. ki je nekaj milj od mesta. Tja je naju peljal Do-nald Lotrich iz Chicaga. Pihala je močna sapa in nesla prah ljudem v obraz in tudi v oči. Šele zvečer oziroma drugI dan smo spoznali, kako smo bili umazani. Sredi popoldne je br. Malgai otvoril program. Naj prvo eo nastopili uatanovitelj društva 2 is La Salla, nato.gl. predsednik Vincent Cainkar, glavni in zadnji govornik pa je bil profesor Majrnard C. Krueger s čikaŠke univerze. On je imel zelo pomemben govor tikajoč ae vojne in brezposelnosti. Vsi so ga zelo radi in z zanimanjem poslušali posebno mlsdins. Med govorniki sts bils tudi župana is La Salla in Peruja. Nastopila je Vadna-lova skupina iz Clevelanda, ki je proizvajala rszne točko v petju in godbi, kskor znajo le ti fantje. Nastopilo je še več drugih v zadovoljstvo navzočih. Plesali so pa kar po cementu» kar se je nekaterim nam Čudno zdelo. Toda kaj bi se brigsl zs to, naj si! brigajo tisti, ki plešejo! Nas je začela treti žeja in po-,iskali sipo tiste jasli, ki so bile k sreči blizu. Bil je velik prostor, okrog in okrog ograjen z baro, sredi ps toča j i. Najprej smo udarili po ječmentfvcu, kar naenkrat ae pa nekdo oglasi, da je treba železne vode, o kateri je slišal prejšnji večer. In vsi smo si jo zaželeli. V naši skupini nas je bilo veliko iz različnih krajev. Bila je vesela družba iz Springfielda, ki je prišla pod vodstvom Johna Gorška, predsednika gl. porotnega odseka, in sodruga Josepha Ovce. Ta družba je bila res vesela. Nadalje so bili rojskl iz Molina, velika družba iz Waukegsna in Milwaukee-ja. Seveda, brez Čikažanov ni bila nobena skupina. Moj board-ing boss mr. Struna je bil vztrajno z nsmi in z veseljem srkal ono Ž. v. V naši družbi je bilo tudi veliko veselih in korajžnlh rojakinj iz več naselbin, posebno it Milvvaukeeja. Kurja vera, da so bile bolj zgovorna kot mi moški! In ml smo jim dali prednost— ladles first!—veseli, da jih imamo med sabo. Smo bili vsaj ljudje.- Mr. Franku Brencetu in drugim rojakom in rojakinjam iz Waukegana aem sporočil, da pridem v njim naselbino in nsj mi vsakdo pripravi nekaj copa-kov za novo in staro naročnino za Cankarjev Gldanlk. Obljubili so ml, ako bom znal dobro agiti-rati, da bom že kaj dobil. In res sem še precej dobil (o tem pozneje) . Storila se je goata tema, narasla že precej velika ura, mi pa amo še vedno bili v veseli druft-bi pri jaslih. Treba je bilo poiz-vedeti glede voznika, da naa odpelje s pikniškega prostora domov k počitku. Kmalu smo ga dobili v osebi mr. Paulihe, tu rojen Slovenec, ne več mlad in poznan po vsej okolici. On je član mestne zbornice v OglesbjrJu. Mol je zelo uljuden, prijazen in simpstičen. Peljal nas je, toda ne domov, marveč v Slovenski narodni dom, kjer smo dobili več drugih prijateljev obojega spola, med njimi tudi i>oznanegs in veselega rojaka Kramarčiča. Mož je veliko izkusil v Ameriki. V to deželo je prišel še zelo mlad fant. Mož nam je veliko povedal iz avojega življenja, posebno Iz Ca-lumeta, Mich. Ž njim je bila tudi žena, s katero sta vzgojila, a-ko se ne motim, 12 otrok, zdaj vsi odraščeni. Gotovo sta morala veliko pretrpeti predno sta jih vzgojila. Ker je mož tudi simpatičen in humorist, aem ga s veaeljem poslušal. Ob tej priliki se je. naročil na Proaveto za vae leto, On in mr. Pauliha sta naju vabila, naj še oataneva v 8ND in da nama ne bo treba nič akrbeti za pijačo. Ampak ker se je bližala največja ura oziroma najmanjša za njo in ker je mr. Struna pripomnil, da mora ob petih zjutraj na težko delo v tovarno, za Kar bo dobil plačo in pol, sva odredila, da odideva. Poslovila sva se od vseh prijateljev j| željo, da se še vidimo drugi oziroma še isti dan, na delavski praznik. Bilo je še vedno vroče, da ni bilo moči spati, toda truden Človek vseeno za silo zaspi. Zjutraj se prebudim, ne da bi me zbudil cerkveni zvon, ker menda ni bilo nobene maše, vsaj zvonilo ni. Vsi so bili pokoncu, mr. Struna pa je že odšel na delo. Spljem skodelico kave, kot navadno in se odplavim, da vidim, kaj je z drugimi pivskimi bratci. V SND jih je t?ik> že veliko, samo mojih kolegov in prijateljev iz Clevelanda—Siflerja, Kumana, Sto-parja—ni bilo več. Odšli so bili že prejšnji večer s piknika naravnost na postajo, se odpeljali v Chicago, od tam pš ob 11:20 v Cleveland z vlakom Niekel Pik te. iNajbrže jih je jezila prevelika vročina, ker niso mogli spati. —(Dalje prihodnjič.) Anton Jankovich, 147. Poročilo zastopnika Sharon, Pa.—To bo nadaljevanje iz Johnstowna. Zadnjič sem omenil, da sem takoj ob prihodu v Morellville dobil novb naročnico Mary Gorenc. Dasi se v njeni bližini nahajajo frančiškani, ona In njen mož ne verjame-ta, da jim bo Bog dal za življenje, ako mož nima dela. On je bil okrog 20 let član jednote, v depresiji pa jo je izgubil. Ljubi ih upošteva jo Še vedno, kakor tudi Prosveto. Povedal mi je, da radi čitajo moje dopise, prav tako se je izrazila tudi gospa Homec. Poslovil sem se od prijaznih bratov in sester, jim obljubil, da jih v kratkem zopet obi-ščem, ve amoj prosti čas pa po-avetim dopieom, da ae bodo z njimi kratkočaaili v dolgih zimskih časih. Tone Ukmar me je popeljal do Cambria, kjer sva popila par Čaš piva. On je šel potem klobase sušit, jaz pa naprej na Moxham, kjer živi mnogo naših rojakov, naročnikov Prosvete in Proletar-ca. Tam nazadnjaških listov ne upoštevajo dosti. Obiskal sem najprej slovenskega trgovca Johna Langerholca, ki je bil zadnje čaae v laseh a pennsylvan-skim poročevalcem. Br. Langar-holc In njegova družina so na dobrem glasu. Nadaljeval sem moje potova-vanje. Langerholcov sin me je popeljal na hrib, nasaj navzdol pa sem obiskoval naše rojake in pobiral naročnino. Enakopravnost mi je ponovil Anton Kova- čič, Kukenbergerjevim pa sem list ustavil, ker je pred par meseci umrla mati, sinovi in hčere pa ne znajo Čitatl slovenski, dasi dobro govore materin jezik. Tukaj je zopet jasen dokaz, da je 11. konvencjja napravila veliko napado, ker ni dovolila v dnevniku Prosveti dve strani angleškega Čtiva za mladino. Tako bomo drug za drugim kapali, dnevnik Prosveta bo pa prisiljen zavzeti drugo stališče. Jaz sem toplo priporočal, da bi Prosveta dnevno izhajala na Šestih straneh, štiri slovenske in dve v angleščini. Toda "starega otroka" niso hoteli poslušati. Sicer ni še vse zamujeno, to napako naj popravi 12. konvencija v Pittsburghu. Ce bom takrat še med živimi, bom prav gotovo priporočal to prekoristno stvar. Obiskal sem tudi Andyja Vi-dricha, gl. podpredsednika SN-PJ. Pogovorila sva se o več važnih stvareh tlkajočih se jednote. Vidrich je mož, s katerim bi se človek lahko pogovarjal ves teden, če bi nama čas dopuščal. Obiskal sem tudi par naročnikov, ki so pa brez dela iri so mi naročili, naj se jim list ne ustavi. To prošnjo sem takoj sporočil upravništvu Prosvete, kjer bo gotovo upoš^vana. Obiskal sem tudi Johna Zupana, ki je ponovil naročnino za vse leto. Rad bi se z menoj pogovarjal; ker pa čas beži in noč prihaja, moraš gledati, da napraviš korake, ker sem jih imel še mnogo za obiskati. Se bom pa prihodnjič dalj časa pomudil in takrat bo že sladka kapljica doma. Obiskal sem tudi gospo Mary Suhadolnik. Veste, pa ni suha, je precej visoka in debela. In zakaj tudi ne, saj je blagajhica društva 600 že 10 let in torej ni brez cvenka. Ime je podedovala po svojem možu. Tako ml je dan hitro minil. Obiskal sem tudi Franka Pavlovicha. ki je svoje gostilniške prostore na novo preuredil, da bolj odgovarjajo. Z njim bi se bil rad kaj pogovoril, toda je bil preveč zaposlen za baro. Ga bom prihodnjič bolj zadaj obiskal. Treba se je bilo podati k počitku. Prenočil sem pri Langer-holčevih. Gospa mi je poatregla z okusno večerjo, John pa mi je podaril zavitek prekajenih klobas. Obiskal sem še več drugih, toda jih Ai bilo doma. bom pa prihodnjič pobral zaostalo naročnino. Ob 6. sjutrsj sem ae odpeljal z vlakom do Greenoburga. Kavs okoli embarga— Ali je boj za ohranitev embarga v nevtralnost nem zakonu demokratičen? To zanimivo vprašanje Je na mestu, ako količkaj upoštevamo rezultat ankete, katero je vodil glede embarga Inatitut za ameriško javno mnenje (Gallup Poli). Pravkar objavljeni rezultat omenjene ankete ae glaai, da so je 63 odstotkov ameriških volllcev izreklo proti em-bargu in za revizijo zakona v toliko, da bo dovoljeno prodajanje orožja in streliva vaako-mur, ki pride aam ponj In ga plača v gotovini. Navedeni odetotek ni posebno velika večina, vepdar jo večina. Demokratično pa je, da se upošteva vaaka večina. Upoštevanje manjšim. ki sna dobro rohneti, rasaajati in pretiti — nI demokratično. , pri (• dnmlka« H od tam pa z busom na Yukon. Dobil sem nekaj naročnin, toda sem komaj pokril vozne stroške, ker je mnogo takih družin, ki imajo štiri ali pet članov pri SNPJ in pride le majhna vsota za zastopnika. 1 Yukona sem šel v Claridge. Obiskal sem bolnega člana Franka Jazbeca, ki je ponovil naročnino za pol leta. Voščil sem mu hitrega okrevanja in se podat k slovenskemu trgovcu Franku Zupančiču, ki vodi tam že mnogo let trgovino in je zelo priljubljen med rojaki. Bil je tudi delegat na 11. konvenciji. S svojim marljivim delom in varčevanjem se je gospodarsko dobro opomogel-, postavil na lepem kraju zidano in moderno urejeno tyšo, v kateri živi na svežem zraku z ženo, sinom in dvema hčerkama. Frank mi je ponovil celoletno naročnino in obljubil, da me prihodnji dan popelje v Irvin, ker busi ne vozijo v nedeljo. Tako je tudi bilo. Poslovila sva se in jaz sem šel iskat telesnega okrepčila v tamkajšnji klub. K meni pristopi Matt Mož-gun, me potreta in plača naročnino na Proaveto. Pridruži se mi tudi J. Srebernjak, društveni predsednik, ki me je potem spremil k tajniku Mihaelu Balohu, kjer so mi dali prenočišče. Razvila se je živahna zabava, vsega je bilo dovolj in smo se veselo pogovarjali, dokler nas ni premagal zaspanec. Drugi dan sem ponovno obiskal Franka Zupančiča, ki mi je postregel z okusnim kosilom, potem pa odpeljal v Slovenski dom, kjer se je vršila društvena seja. Sešel sem se z mnogimi starimi prijatelji in znanci. Je res lepo, če ima človek povaod prijatelje. Ob 12. sem zapustil tamkajšnje prijatelje in se z Zupančičem in njegovo družino odpeljal v Strabane, kjer se je vršil piknik na Drenikovem vrtu. O tem bom poročal prihodnjič. Zahvaljujem se vsem znancem in prijateljem, katere sem obiskal in kioo mi šli v vsakem ozi-ru na roko,. posebna hvala pa Franku Zupančiču in družini za njih požrtvovalnost in dolgo brezplačno vožnjo. Anton Zldanšek. zastopnik. To in ono iz Johnstowna Johnatown, Pa.—V tukajšnjih tovarnah ae zadnje tedne obrača koleaje nekoliko hitreje. Tudi premogarji delajo bolje kot so v poletju. Ce je temu vzrok vojna v Evropi ali domače potrebe, mi ni znsno. Kapitalistično časopisje že piše o pomanjkanju delavcev, kar pa ne bo resnica. Nasprotno: treba bo uposliti še veliko število delavcev predno se bomo (znebili brezposelnosti. Pred leti so se dogsjali spori hod organiziranimi in neorganiziranimi (telavvi. in to posebno v stavkah. Danes je tudi glede tega spremembe. Pri grsdnji velike ceate PitUburgh-Harriaburg se med delavci pojavljajo spori, h kateri uniji bi spadali, k CIO ali ADF. To še ni tako slabo, toda ti spori se razvijajo v pravcati boj, ki delavcem ne dela nobene časti, še manj jim pa ko-riatl. V okolici Somerset a so pred kratkem zastavkalt delavci unije \DF za večjo |»la«'«». ol*»nem so pa menjali unijo in se pridružili HO. Dekidajalec (kontrak-iDslj« as 3. »trsaL) m _pONDEUEK:2jV^ Med dvema komisariatom Po Ordžanikidzovi smrti so v v , ski komisarijat za težko ZZMl to smrtjo zmanjkalo močne rok* i ? več manjših komiaarijatov ¿ft stanovanjska poslopja in padežeUke^T šega komisariata. Da z SSSat £ niso bili zadovoljni, kaže čud^*^ nastala med komisariatom » keS Hiša v Lianosovu, moskovskem predi Ju, je pripadla ljudskemu poverjenišh? lezno industrijo zelo nezadovoljno Od J ja dalje ao stanova* viiš! trije vodilni niki prvega poverjeništva. Ti možje niJ tU», da jih Smoljagovski, poslovod a ke ga komisariata, neprestano opazuje Neke noči, ko jih ni bilo doma, »e Je J zil Smoljagovski s 15 oboroženimi polic i! poslopja, potegnil je vratarja iz postelj" je s samokresom v roki prisilil, da L v lo. Kaj se je potom zgodilo, opisuje po ni sovjetski list "Industrija": W "Vitrihi so rožljali, zlomljene ključavn cvilile, vrata so ropotala in žalostno so h tale okenske šipe. Iz sob so leteli stoli, gospodinjsko orodje, knjige in igrače." se na ta način odbesneli, so se "zmago polastili še hiše v Lianosovu in se v nji mače utaborili. Prejšnji trije stanovalci postavljeni dobesedno pred vrata. Obrnili so ae na vodjo svojega komina Sodrug ljudski poverjenik je bil divji in ko j pozval moskovskega policijskega šef je vzel poročilo o dogodku na znanje in jim podrejenim ukazal, naj poskrbijo, d„ prejšnji prebivalci spet prišli v hišo. Ze radi so šli policisti na delo, kajti nastop morali proti petnajstim tovarišem polic ki so bili oboroženi, razen tega pa proti izmed ljudskih poverjeništev, ministrski kor bi rekli pri nas. Ukaz pa so sred vendarle izpolnili. Smoljagovski je mora jimi 15 stražniki vilo zapustiti, stara pa je zmagoslavno stopila vanjo. Toda ur pozneje so stražniki Smoljagovskega prišli. Zapodili so uradnike železnega k' riata in so se proglasili za upravičene darje vile. Od tedaj sta prešla že skoraj dva Ljudski poverjenik za železno industrijo spet obrnil do moskovskega policijskega Odgovor je bil molk, ki traja še danes, se noče vmešavati v spor med dvema tak sokima uradoma. Vendar pa še ni izginil* upanje, da bo končno zmagal zakon nad s paštvom, pravi "Industrija" na koncu sv< poročila . . . Odkod otroška paraliza? Da povzroča otroško paralizo, ki je njih letih v Evropi ponovno nastopila mično, eden izmed virusov, kakor imen najmanše, celo z mikroskopom nevidne ženske klice, je že davno dognano. Da se cije dogajajo preko nosa in grla, so tu ugotovili, vendar ni mogel doslej nihče dati, kje bi mogli tega nevarnega povzri lja bolezni dobiti zunaj človeškega telesa : uničevati. Natančno opazovanje različnih epidem je švedskega profesorja Klinga opozorik to, da nastopa ta kuga povsod, kjer j« skrba prebivalstva z vodo nezadostna. Ni čno je preiskal vsak primer otroške \m na Švedskem in obenem tudi vodnjak ii virke v bolnikovi bližini. Pri tem je d* da je v vodi raznih vodnjakov boleznega ki povzroča pri živalih otroški paralizi podobno bolezen. Da-li gre za pravega pov čitelja te paralize ali pa samo za sorodno v virusov, doslej še ni mogel ugotoviti, v* pa opozarja na to, da je treba sanirati v* zdrave vodnjake in poskrbeti tako poj* kakor celim mestom za zdravo vodo. ie« mo otroško paralizo odpraviti. Mrsvn«T gi upajo, da bodo na tej podlagi našli tuo. ve možnosti za obravnavanje skrajno ne ne bolezni. Trd kakor diamant I Diamant, najtrša snov, ki jo P*^'*?1 tu, je pomagala ameriškim izumiteljem ao ve kovinske zlitine, ki je mnogo cenej is «a amanta, pri tem pa je za MfcaM <«| stotka) mehkejšs od diamanU. Gre « iz volframa, tiUnija ii neklh drugih-sj^ pomešajo z niklom in grafitom. Tš * je posrečila ameriškima kemikoms McK<^ Smithu. Po svoji odpornosti preseg» rund in bo lahko rabila za rezanje n.Jtr**. v e Pred ctojictimi leti (Iz Prosvete, 2. oktobrs l^M Domaéc ve,ti. V Evelethu^Minn^ JJ' delu v jami ubit JW-letni A. Meče* član SNM. inSIN™' u „k» »tsvk* Delavske vesti. Splošna )«• ktor«^ v ^ nadaljuje povsod; n*Jb^/flhod1 is sylvanlji, kjer ao prepovedan- stavkarjev. pM U inozemstva. Naduti Juj**,, D'Annunzio pravi, da se *mair gja. Letos so škropili , po štirikrat in le v iz-; primerih večkrat. Tudi [J to leto prizanesla in vi-) io ostali polni lepega in grosdjs. Zavoljo u-vremena se pričakuje [¡¡¡¡Ji kakovostno dobra ka-jUne vrste so že dozore-Triioffradniki že pripravljala pno trgatev, ki se prihodnji teden. Sko-ejno Gornjo Radgono se (¿evtoo vozovi, naloženi s sodi in kadmi, katere ^ i dvolastniki iz sosedne ¡ Radgone in od drugod v iti Nemčije v svoje vi-Za te dvolastnike in delavce meja še nam-iaprta. adaj je povpraševanje po i vinskem moštu, katerega tkit rane vrste. Sklenjene i kupčije po izredno ugod-15 do 6 din za liter. Ze-| bilo, da bi ta cena tudi o-Tako bi se naši vinograd-I roj nekoliko opomogli ter li najhujših dolgov," letina pa je letos v teh izredno slaba. Le češplje kod tako obilno rodile, da vejevje. V zadnjem ča->trgovina s sadjem čisto za-ker je meja za izvoz v fijo zaprta. Sicer pa marka i pada, kar ne glede na zrejo onemogoča kupčijo. To i jasno kaže spet nujna po-iponapravi sušilnic za «uše-i konzerviranje sadja, v ko-'» to ne porabi za jabolč-ivec in žganje. ije za čateške jame i pod Zaplazom, 10. sept. je, da je v delu Dolenj- »kjer ko tipične kraške koto skale, mnogo podzem-ijtm. Med najlepšimi je 2u-jama pri Grosupljem. svet je tudi v našem o-«Issti okrog vasice Roj. I »«sečem dni je zbudil za-«j« za naše jame litijski u- I- Zupančič, ki je kot poki izletnik prišel k nam in Ni v Lovrenčkovo jamo pri ^ Svojo pot je opisal v "Ju-'"itooramo reči, da je odtlej "jvet zanimanja za naše, doli* iti utrokovno neraziskani imenovanih jam imamo še na severni strani ■ v smeri proti graščini » Od onega kraja nas deli I >u*ica. Tej dolini s poto-" JMico pravimo tudi v Lo-L» bližini kmeta Lesjaka so * »akomur, ki se bo ogla-^»jakovih, bodo dali tam »Pojasnila. Pride v Roje, dobi po-Pojasnila pri uglednem ? Btrletu Nacetu, ki rad ■ f°*te do jam okrog Roj. ¡7* k I Barle sam podvzel ■Ku prel"^vo jam. Doma-»o zbrali potrebne vrvi, T n*to trdno povezali. Ob-■ ^iskali so jame vsega o-P W»kor so jim »doMala ¿•n.mivo je, da je ena iz-J^Jšnjih jam tako glo-.J* J" d\ema fantortia, ki r Junaško .pustila vanjo. <*« W preiskala r^ Ko su prišla do " «p*, «U ugotovila, da fclf !*■* vi**"»kega ro- P « »nnki »nlcep. Tja se se- ^ "Na. ker nista ime-Pripomočkov s seboj. ■TI nj, l «'tj mnogo govorimo . Tisti, ki se bodo ^ «trokovajaiko posveti-■T" ^O izvedeli, da kt ,, W*u r«*ste, ki drli Tudi tam bo treba svet preiskati. " Po članku v "Jutru" so prišli k nam nekateri ljubljanski jamarji, ki so si ogledali teren In nam zagotovili, da bodo y kratkem dospeli z vsemi potrebnimi pripomočki, da bodo res temelji-to in strokovnjaško raziskali naše jame. Vsem tistim, ki se bodo posvetili preiskavam našega kraja, bo rade volje na razpolago tudi naš šolski upravitelj g. France Kunaver. Sola stoji tik cerkve. Starejši ljudje vedo povedati, kako so včasih domačini brezobzirno pustošili jame s kladivi, sekirami in krampi. Kar iz gole objestnosti so tolkli po kapnikih in so nekateri izvlekli iz jam velike kose, ki so jih spravili domov za vrtne okraske ali pa odpeljali proč. Nekateri so jih čez čas zavrgli in porabili za stavbni material. Zato bi bilo prav, da bi zdaj, ko se je spet zbudilo zanimanje zA naše podzemske krasote in skrivnosti, o-glasili pri nas strokovnjaki in bi temeljito pregledali ves naš teren. Vaščani okrog Roj, ki so pol ure oddaljeni od Čateža, so prepričani, da so za sedanjimi rovi še večji prostori. Včasih so tolkli po stenah doslej dosegljivih jam, pa so Čuli za stenami votle glaaove, kar je gotovo znak, da ao naprej še tudi prazni prostori. Če bi se podrle tanke naravne stene, bi se jame gotovo pokazale še v večji razsežnosti. Starejši ljudje pravijo, da so evoje Čase v nekaterih krajih na leteli na naravne pline. Nekoč je eden izmed vaščanov kopal na njivi okrog Roj, pa ga je omamil plin, ki se je dvignil iz zemlje, da mu je nastalo slabo. Prav bi bilo, da bi skrivnosti n^Še zemlje prišle do veljave in bi tujci prihajali ogledovat lepote našega podzemlja in našo lepo okolico s staroslavno čateško romarsko cerkvijo. DVOJNI ROPARSKI UMOR V BLATU NA DOLENJSKEM SC™K,ai,TB»mu kraju I ri. Grosuplje, 10. septembra. — Prebivalstvo naselja Blato, ki je poldrug kilometer daleč od Grosuplja na državni cesti proti Novemu mestu, je danes silno razburil strašen zločin, ki se je izvršil v hiši tamošnjega posestnika Joaipa Nučiča. Davi ob 10. je pritekel k posestniku Francu Zrnecu v Blatu 15-letni Ivan Iljetič in vzkliknil: "Pridite k nam pogledat, pri nas so bili razbojniki!" Gospodar Fran Zrnec dečku sprva ni verjel, vendar pa je stopil preko ceste k sosedovi hiši pri "Kovaču", kjer je gospodaril Jože Nučlč s svojo ženo Marijo in sestro Marijo. Zrnec je našel pri "Kovaču" vežna vrata zaprta, zaradi česar je potrkal na okno sobe, o kateri je vedel, da spi njej gospodarjeva sestra. Vprašal je, kaj delajo, da še nihče ni vstal. Odgovora ni dobil, pač pa je takoj prisluhnil, ko je čul iz sobe hropenje. V zli slutnji je stopil okrog hiše in ko je našel za hišo okno spalne sobe odprto, je skozi okno poklical goapodarja. Ker se na njegove ponovne klice ni nihče odzval, se je Zrnec splazil skozi okno v veliko sobo in nato v prizidano čumnato. Cim je prestopil prag čumnate, se mu je nudil grozen prizor. Na zakonski postelji sta ležala zakonca Jože in Marija Nučlč razpravljena s strašno razbitima glavama. Tla in stene so bile vse obrizgan* s krvjo. Sosed Zrnec je pristopil k postelji in potre sel najprej gospodarja, nato pa še gospodinjo, vendar ps je spoznal. ds sts obs že mrtvs, ker sts bili trupli že o-trpli. Zrnec je nsto planil na cesto in začel klicati na pomoč. Ns njegove klice so se brž zgrnili pred Kovačevo hišo sosedje. Zrnec ps je ponovno zlezel skozi okno v hišo. ds bi od znotraj od-pri vrsts. Sprednjs in zsdnja vrata so bila namreč zaklenjena in so razbojniki vzeli ključe s seboj. V veži so našli sosedje ob ste-, ni pristanjemi okrvavljeno seki gi strani veže, kjer je prenočevala gospodarjeva sestra Marija Nučičeva. Njo so našli na tleh ob vznožju postelje s strašno razmesarjenim obr&aem. Marija Nučičeva ni bila mrtva, pač pa je vsa Zbegana pripovedovala, da sta dva razbojnika vdrla V njeno sobo, jo zbudila is spanja ter pričela daviti in auvati s pestmi in nogami. Povedala je, da sta bila dva maskirana razbojnika in da sta jo vpraševala, če ima kaj denrja. Kdaj je padla v nezavest, ne ve. Ko se je prebudila ii nezavesti, se je anaftla na tleh pH postelji vsa okrvavljena. Marija Nučičeva je tudi povedala, da sta ji roparja pobrala ve« denar, kolikor je I-mela prihranjenega, okrog 2,100 dinarjev. Sosedje so takoj obvestili o razbojniškem napadu orožniško postajo v Grosupiju, od koder je odšel na kraj zločina orožniški komandir g. Suligoj z dvema o-rožnikoma. Prav tako se je is Grosuplja takoj pripeljal bano-vinski zdravnik dr. Podkorit-nik, ki je odredil, da so težko ranjeno gospodarjevo sestro Marijo Nučičevo prepeljali z avt<>-mobiloih v ljubljansko bolnišnico. Preiskava orožnikov ni doslej rodila še nobenega uspeha. Prvi je bil osumljen zločina mladi Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije in ki sta ga zakonca Nučičeva že pred leti adoptirala. Dedek namreč ni bil videti, ko je zjutraj obvestil o dogodku soseda Zrneca, prav nič razburjen. Prav tako je vzbudilo zelo čuden vtis, ker je bil praznično oblečen in prav nič prestrašen, niti ne ranjen. Uljetič je pri zaslišanju orožnikom izjavil, da sta vdrla v sobo, v kateri je spal, dva maskirana razbojnika ter mu zagrozila, da mora molčati, če noče, da se mu bo kaj hudega pripetilo. Nato sta vdrla v sobo njegovih rednikov, kjer sta vse premeta-la. Ko sta se vrnila in odšla v drugo sobo, je Uljetič pogledsl v čumnato, kjer se mu pa v prvem hipu ni zdelo, da bi se redniko-ma kaj pripetilo. Ko sta razbojnika odšla iz hiše, je stopil preko veže v nasprotno sobo, kjer je našel na tleh ležečo gospodarjevo sestro. Povedal ji je, da sta bila v čumnati pri rednikih razbojnika ter je vprašal, ali naj gre po orožnike. Marija Nučičeva mu je rekla, da ni treba klicati orožnikov in naj samo obvesti sosede, nakar je stopil k najbližjemu sosedu Zrnecu. U-ljetiča orožniki še zaslišujejo. Pokojna Jože in Marija Nu-čič sta slovela kot zelo pridna gospodarja. Imela sta prilično veliko posestvo inl ker ni bilo otrok, sta od časa do časa najemala delovne sile, kakor sta jih pač dobila. Pokojni Jože Nučič je bil star 62 let, njegova žena Marija 63 let, dočim je gospodarjeva sestra Marija stara 64 let. Jože in Marija Nučlč sta pred leti posinovila mladega dalmatinskega dečka Ivana Uljeti-ča, ki je za silo pomagal pri hiši. Kakor že rečeno, sta bila zakonca Nučičeva zelo marljiva. Garala sta od zore do mraka in Še snoči na predvečer trsgične smrti so ju videli sosedi ob 28. pri opravkih okrog hiše. Do 22. ata bila Nučičeva na polju pri spravljanju krompirja ter sodijo zato sosedje, da sta se morda razbojnika vtihotapila v hišo zvečer, ko ni bilo nikogar doma. Proti tej domnevi pa govori dejstvo, S PlOIVITA . Glasovi iz naselbin (Nadaljsraaja a t. »traaM tor) ni hotel izboljšati plače, ampak je najel druge delavce od ADF. Ko so ti delali, so stavkar-ji CIO piketlrali. Na te pikete, okrog 12 po številu, je 26. septembra navalilo okrog sto članov unije ADF. Pretepli so vse, tri od teh tako močno, da so morali iskati idravniške pomoči. Ker policije ni bilo blizu, so po-klicali ognjegasce, ki so napravili mir—začasno. Delodajalci se pač v pest smejejo takim dela v« skim "pučem". V Johnstownu imamo letos županske volitve. Kandidatov pri primarnih volitvah 12. septembra smo imeli "na koše". Med drugimi je kandidiral tudi stari, sedanji Župan Dan Shield, ki je delavstvu Šlrom Amerike znan iz tukajšnje jeklarske stavke lets 1987 pri Bethlehem Steel Corp. Proslsvil se je kot velik ljubitelj te jeklareke družbe, od katere je prejel nad $»0,000 za rasbitje stavke. Ta kapitalistični prodanec je dobil nominacijo pri republikancih, prohibieioni-stih in, Čujte, tudi na socialistični glasovnici ga bomo imeli, kakor je poročalo tukajšnje časopisje. Kako je ts človek prišel ns so-cialistično glasovnico, mi js u-ganka. Rečem le toliko, da tisti volitci, ki so pri primarnih volitvah glasovali zs Shieldsa na socialistični glasovnici, to js vpi-ssli njegovo ime, niso socialisti. Mogoče so registrirani kot so-cialisti, toda socialisti vseeno niso. Koristno bi bilo, ako bi tukajšnji socialistični klub podsl izjavo v javnosti, da Dan Shieids ni pravi socialistični kandidat in da se je urinil na socialistično glaaovnico s svojo ivijačo. Obenem naj bi pa a to izjavo klub podučil volilce, kako naj glasujejo, da ne bodo glaaovsli zs enega največjih sovražnikov organiziranega delavstva. Ko to pišem, se vrši izredno zasedanje kongresa za spremem- da ao našli za hišo na desni strani izdrtih iz strehe nekaj opek, zaradi česar je možno, da sta roparja vdrla v hišo na tem mestu Kakor je ugotovil zdravnik dr. Podkoritnik, je dobil gospodar Jože Nučič 7 udarcev s sekiro po glavi in gornjem životu. Prav tako je bila a sekiro silno raz-mesarjens tudi gos|K>dinja. Gospodarjevo sestro sta razbojnika po njenem zatrdilu bila in davila, če pa sta se jo lotila tudi s sekiro, ne more povedati, ker se je prej onesvestila. Poškodbe gospodarjeve sestre niso smrtno-nevarne In je verjetno, da bo o-krevala. Kakor je izpovedala, sta bila roparja srednje velikosti in sta govorila po domače, dočim trdi Ivan Uljetič, da sta govorila hrvatsko. Sosedje so našli zjutraj v hiši vse razmetano. Predali omar so bili odprti, vseblnit prenfdtana in raztresena po tleh. Ali sta razbojnika odnesla kaj denarja tudi gospodarju in njegovi ženi, še ni znano. Kakor sodijo oroftnikl, je bil napad izvršen okoli 2. ponoči. Po ogledu hiše so orožniki obvestili o roparskem umoru ljubljansko policijo, ki je fte ob 10. dopoldne poslala v Blato kriminalno policijo, da ugotovi vas podrobnosti. Joseph Ohergfell (levoj., tajnik-blagajnik mednarodne unije pivovarnlških delavcev, in Max Zlnuner. tajnik krajevne unije v New Yorttn. bo tako zvanega nevtralnoatne-ga zakona, ki je bil sprejet pred nekaj leti. Radi tega zakona ni mogla dobiti prejšnja španaka vlada, izvoljenn po ljudstvu, o» rožja is Amerike za obrambo republike proti upornemu generalu Francu. Ta zakon brani prodajo orošja vladam, ki so napovedale vojno fašizmu, ki je veliko gorje za vse Človeštvo, še posebno pa prebivalcem Evrope. Predsednik Roosevelt je priporočil spremembo tega zakona še v poletju pri rednem aborovanju kongresa, toda ia nagajivoati mu kongres ni ugodil. Tudi sedaj ae obeta nasprotovanje, češ da bi to povečalo nevarnost pahniti to deželo v vojno, kar pa ne bo rea- Čudno pri tem je to, da najdemo na vodstvu te opozicije senatorje kot so Johnson, Borah, La Foilette itd. Vai ti molje i eksekutlvo socialistične stranke vred menda ne vidijo rasllke med danes in pred 25 leti, kar je zmotno. V zadnji svetovni vojni delavstvo res ni videlo posebno velike razlike, pa naj zmaga ena ali druga stran. Danes je drugače. V diktatorskih deželsh je ubits vsa politična svoboda, upe-ljano je pravo suženjstvo, posebno pa je zatirano zavedno delavstvo, med tem ko se v demokratičnih deželah delavatvo kolikor toliko svobodno giblje. Ni treba, da bi bili "puškarjl", kaj-ti ne gre za napoved vojne. Vseeno smo lahko a svojimi mislimi in čustvi toliko na strani onih, ki so se postavili po robu Hitlerjevemu osvajanju in pml-JarmljanJu, da tem brambovcem demokracije in svobode damo o-roŽJe, ako ga potrehujejo. Vsakdo lahko vidi, da se Hitler »«• bo dal poboljšati z lepimi bene dami. Kot poznavalec komunističnih intrig med svetovalni delsv stvom, sem se le večkrst privat no in javno kritično izraail radi njihovega izdajalskega početja napram zavednemu delavstvu. «Mnogi so mi to zamerili, šal niso *vsl "hudobci". Dsnes lahko vss kdo vidi, ksm vodi pot, ki jo diktirajo v Moskvi. Upati je, ds bodo vsi o^jp so sledili komu ifistom z oSfirlm namenom, da koristijo delavstvu, spregledali in obrnili hrbst tem ssvajalcem. Kdor ims resen nsmsn koristiti dslavsksmu rscredu, naj se pri| druži onim, ki delajo pri socis-liatični stranki, S skupnimi moč mi bomo stranko izboljšali, da bo prišla zopet do moči in veljave kot jo Je imela j>red leti. I John lanfrrholc, K'.' ^^v Jabčah, kra- šili svoja neumno «>■« -7--------. . _____ uWiik»i ---------1- »ua * ^ tam p. v Bregth.lso »topili brž tudi v sobo ns dru-»i- drage jeklarae ae povečale predskcje pe ubru>+ evropske vajae. katero sn razbojniki izvr» svoje ostudno delo. Sosedje F oster pozvan pred Diesov odsek Odsek hoče dobiti listo članov komunistične stranke VVaahington, D. C., SO. sept.— Piesov kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je naznanil, da bo potval VVilllama Z. Fosterja, načelnika ameriške komuniatične stranke, k zaslišanju. Od njega bo zahteval izročitev liste članov te stranke. Ako ae bodo Foater in drugi voditelji stranke upirali, bodo obtoženi pretiranja odseka. Dies Je naznanil, da bo odaek sahteval tudi od Fritsa Kuhna, načelnika nacijskega Bunda, Izročitev lista članov te organisa-cije. "Komunistična1 atranka, Bund in sllčne organizacije so agentje tujih držav," je reke) Dies. "Ti vsdržujejo šptonažni sistem v Ameriki. Ako odaek nima pravice zahtevati isročitve liste članov, je njegova oblast kakor tudi oblast kongresa šibka." Paradižniki— dražji ko zlato Na newyorški svetovni ras-stavi zdaj žanjejo pšenico. To bo najbrle najdražja pšenica, vsajena prav zato, da bodo dokazali. kako dovršeni bodo poljski pridelki "sveta boilbčnosti". (To je namreč uradni podnaslov svetovne razstave.) Zemljo so pripeljal! ii lxmg Islanda. šotni drob pa. ki je bila s njim pomešana, is Srednjega zapada. Obdelovanje so nadzorovali vseu-čiliški profesorji, zalivali so jo pa strokovnjaki. Zdaj bodo pše-nico poželi in vaak hlebec kruha, ki ga bodo spekll ia nje, bo stal 4HO dolar j» \ TI pšenlčnl hlebci so pa še poceni v primeri s paradižniki, ki so jih prav tako vigojili na svetovni rasatavl. Paradižnikove sadike ao raale brez aemlje, v kemičnih hranilnih tekočinah in razkuženem zraku. In ree so zrasli pod rokami gojite! je v čudovito lepi paradižniki, velikanski, aromatičnl, ravno prav trdi in sajMlJivih oblik. Po nesreči so pa v sterilizirane paradižnikove plantaže našli pot hrošči—pašniki trdijo, da so mogli alezti noter samo skosi ključavnico—in so ae na paradižnikih udobno na-ilili. Tako ni dosti ostalo od aradilnikov bodočnosti; če bi a)| ostale paradižnike na tehtnico, ki bi imela na drugI strani Isto množino «lata, potlej hI bila cena enaka. Trije paradižniki, ki ao oitalt, so namreč doslej Kako očistiš dežnik? Umazanega dežnika ne smete nikoli prati takrat, kudar Je že suh, temveč takrat, ko Je še vlažen. Razpnite ga in ga ouerite 1 mlačno vodo. Krpo pomakajte v vodo in drgnite dežnik, Vodi morate dodati kavno Žličko amonl jaka, Ko ste ga oprali s tem, ga izplaknite z vodo, ki ste JI dodali nekoliko kisa, da prevleka ne izgubi barve. Stari dežniki navadno ne drže več vode In skoznje prši dež. fla ml Jih lahko temeljito Impregnl rs te. Kavno Žličko jmrafina In kakšnih 30 žličk petroleja dobro zmešajte, dokler se j>araiin popolnoma ne raztopi v petrolsju. S to tekočino operite prevleko. Odprite gs In ga sušite na zraku In pazite, da ne bo na soncu. Boiganki kralj pošlal darilo Stalinu Sofija, Bolgarija, 30. sept. — Bolgarski kralj Boris ja poslal zavoj riajdrajšlh cigaret Stalinu in drugim sovjetskim vodits-Ijem. Dsrilo Je odnesel s seboj v Moskvo polkovnik Bojdev, ns-čelnik Mgsrsks letalske sils. Cigarete nosijo Borisovo ims In izročene bodo Stslinu, premisr Ju In zunsnJemu komissrju Mo-lotovu ter Klsmantu VoroŠilovu, ruskemu vojnemu komisarju. Vojaška vlada v Rumuniji odpravljena Bukarešta, Rumunijs, 80. sept, — Z zaprisego članov nova vlade je bils odpravljena vojaška diktatura, ki Js prišla po umom premlerja Armanda Ca-lineaeujs. Zs predsednike nove ttlsde je bil Imenovan krovček", ki bo poks-zal v prerezu kulturo is Ists 1939. Toda kritiki so ugotovili, da je VVolframov Jeklsnl pokrovček še nspopoln; predvsem msnjks nsjprlljubljsnejšs današnja Jsd klobasIca, kl Je pod Imenom "hot dog" v Združenih drŽavah salo popularna. Zato so se prlzadstl krogi združili ln napravili nov "pokrovč«k", ki ne vsebuj« drugega kakor klobasi-co in literaturo o njsj. Odkritje tegs "pokrovčks" naj bi ljudem leta 6939 pripomoglo do njihova soflbe o prednikih tndl glede kulinaričnih užitkov. Ilo že drAalo! Neka dvorna dsms js nskoč med pogovorom t avstrijskim kanclerjem Metternlchom (1773 —tS*t>) neprestano poudarjala, ds nlms več ko štlridssst Ist. "O Um Js nemogočs dvomili." se je nasmehnil Msttsmieh, "sej to zsgotsvljata le dvajset Ist." SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA la ie llelsvri odhsjsjo h velike jeklen» M«*we.4«ad Hl#el U. IV. p» Anglija in Nemčija pošiljata letala Rumuniji JJ w P tend on, m. *.<|.I Milili-M drset«** is čkMStvs Stvo ss informacij« )« nssnsnlto. gsnd» ds je Anglljs poslala Id bojnih letal Rumuniji. (Nseljsk! tisk porečs, ds j« Nemčija rita|st l« la! RumuslJI. «Is s tem d«>ksže, da nemške tovarn« lak ko prodati rajo vaš l«tal nego jih potrebuje nemška armada.), VRHNJA PLAST PRO*V RTA P Roman Treh Src JACK LONDON — To-le vino je izborno. Sicer «e pit lahko Mam prepričaš, da ga je pil Da V«sco pred štiristo leti, ko je prišel a svojimi Vejščaki v to dolino, —- je dejala in pokazala na lesen vrč, ki ga je postavila služabnica k njenim nogam. O starosti vina ni bilo nobenega dvoma. Tor-res je pomislil, da je preplula ta kapljica zapad-ni ocean pred štirimi stoletji ia da je sa dvanajst pokolenij starejše od njega. Zato ni čuda. da ga je dobra kapljica tako mikala. Ca-ša, ki mu jo je napolnila služabnica, je bila velika. vendar jo je pa Torres v dušku izpraznil. Vino je bilo izborno. Kmalu se je razlilo po njegovih žilah in začutil je, da mu gre močno v glavo. Carica mu je velela sesti na rob divana, da bi ga lahko bolje opazovala. —- Prišel si brez povsbila? — ga Je vprašala prijazno. — Kaj mi imaš povedati? Morda prihajaš s kako prošnjo ali ieljo? Govori! — Mene je določil žreb, da postanem tvoj mož. — je dejal in si zavihal brke češ, le poglej, kakšnega korenjaka dobiš. Moški so na Ijubavnih sestankih vsi enaki. — Čudno, — je dejala carica. — V Ogledalu Sveta nisem videla tvojega obraza. Tu mora biti . . . pomota, a? — Da, pomota, — je pritrdil hitro, ker je prečital v njenih očeh, da vse ve. — Vino Je vsegs krivo. V njem je neka Čarobna sila, ki ine je prisilila, da sem ti odkril svoje srce. Ljubim te in brez tebe ne morem več živeti. Smeje je poklicala služabnico in ji velela nalili Torresu še eno čašo vina. —- Zdaj pride na vrsto najbrž druga pomo-t4t, kajne? — ga je dražila, ko Je izpraznil čašo. — O ne, draga carica! — Je odgovoril Tor-res. — Zdaj je zopet vse jasno. Zopet imam svoje zvesto srce v oblasti. 2reb ti je določil za moža Francisa Morgana, tistega, ki ti je poljubil roko. — To je moška beseda. Zdaj si govoril resnico, — Je dejala svečano. — Njegov obraz sem videla in vedela sem že davno, da mi je namenjen Francis. Te besede so Torresu vrnile pogum in zato je nadaljeval: — Prijatelja sva, Francis je moj najboljši, prijutelj. TI, ki vse veš, poznaš tudi običaj, da prinese nevesta ženinu doto. Poslal me je kot svojega najboljšega prijatelja, da si ogledam nevestino doto. Ne smeš namreč pozabiti, da je Francis eden najbogatejših Američanov. V Ameriki so ljudje sploh zelo bogati. Carica je tako naglo skočils z divana, da se je Torres ves sključil ln v strahu pričakoval, kdaj mu zasadi nož med rebra. Toda carici ni prišlo niti na misel, da bi se mu primerno zahvalila za to nesramno laž. Hitro je smuknila skozi vrata, ki so vodila v notranje sobane. — Pojdiva! — je zaklicala Torresu. Ko je stopil v drugo sobo, je Torres takoj spoznal, da stoji v caričinl spalnici. Toda o-prema sobe ga ni zanimala. Carica je dvignila pokrov okovanega kovčega in namignila Torresu, naj pogleda, kaj ja v njem. Ubogal je in zagledal zaklad, o katerem se mu niti sanjalo ni. Deklica iz Velikega doma je govorila resnico. Dragoceni kamni, čljih vrednost se s številkami sploh ni dala določiti, so ležali v kov-regu kar na kupih. Tu so bili rubini, topazi, di-jamanti. «afiri in drugi redki dragulji, največji in najčistejši, kar jih je kdaj poznal svet. — Se z i z obema rokama globoko v zakladnico, — je dejala, — in prepričaj se. da te i-grnče ni »o plod človeške fantazije, temveč da imuM pred neboj prave dragulje. In ko se sam prepričaš, da nisem brez dote. boš lahko poročal svojemu prijatelju, da me lahko brez skrbi poroči. In Torres. ki mu je stars žlahtna kapljica še vodno šumela po glavi, je rade volje izpolnil njeno povelje. — Kaj Ima to steklo res tako ogromno vrednost? — je vprašala ironično. — Tvoje oči so m* razširile, kakor da vidiš bogve kaj. — Niti sanjalo ae jni mi, da je na svetu tak raklad! — je ¿«mrmral Torres s pijanim glasom. — Praviš, da so vredni več, kakor vse na svetu? — Da. več kakor vse ns svetu. — Tudi več, kskor plemenitost, ljubezen in poštenje? - Več, kakor vse človeške vrline. Človek bi kar zblaznel, če jih pogleda. — Ali se da z njimi kupiti tudi ljubezen in moška odnosno ženska zvestoba? — Z nimi lahko kupiš ves svet! —Povej mi, — ja spregovorila carica, — ti moški, ki si objemal že nebroj žensk. Ali se da kupiti s temi dragulji tudi ženska? — Od kar stoji svet so kupovali in prodajali ženske z dragulji in njim na ljubo so se ženske same prodajale. — Ali bi mogla s temi dragulji kupiti tudi srce tvojega prijatalja Francisa? Tu ji je Torres prvič pogledal v oči, priki" mal z glavo in za mrmral nekaj, dočim so se mu oči od pijanosti In sijaja neizmernega bogastva kar iskrile. — Mar jih plemeniti Francis res tako visoko ceni? Torres je molče prikimal z glavo. — Ali jih vsi tako cenijo? Torres je še bolj navdušeno prikimal. Carica se je razposajeno zasmejala. Torres je čutil, da se mu roga. Nagnila se je in zagrabila polno pest draguljev. —Pojdi za menoj 1 — mu je velela. — Pokažem ti, kako jih cenim jaz. Sel je za njo skozi sobo in prišla sta na teraso, ki je obdajala tri stene nad jezerom. Četrto steno je tvorila strma skala. Ob vznožju skale je bil v jezeru velik vrtinec. Torres je takoj spoznsl, da se steka tu voda od vseh krajev. Carica se je znova zasmejala in vrgla pest draguljev naravnost v vrtinec. — Tako jih cenim jaz! — je dejalu In ga prezirajoče pogledala. Torres se je takoj streznil. — In ti dragulji se nikoli več ne vrnejo! — se je zasmejala carica. — Nobena stvar se ne vrne is tega vrtinca. Le poglej! Vrgla je v jezero šopek cvetlic in takoj so izginile v vrtincu. — Ce se nobena stvar ne vrne, potem pa res ne vem, kam gre vse, kar pride v ta vrtinec — je dajal Torres. — 2e mnogo ljudi je izginilo v njem — je dejala carica zamišljeno. In vendar se ni še nihče vrnil. Tudi moja mati je šla po smrti tja, od koder se ne vračajo. Bila sem še dete. da so vrgli* njeno truplo v vrtinec. Naenkrat se je ozrla na Torresa in spregovorila ; — Zdaj pa pojdi in povej svojemu gospodarju — to se pravi prijatelju, kaj si videl. Povej mu, kakšno doto mu lahko prinesem. In če je tudi on tako lakomen, kakor si ti, če tudi on tako hrepeni po teh koščkih stekla, me bo kmalu objemal. Jaz ostanem tu in ga bom v sanjah čakala. Šumenje valov mi zelo ugaja. Torres je takoj izpolnil njeno povelje. Stopil je v caristično spalnico, potem se je splazil tiho nazaj k vratom, da pogleda na verando. Videl je, kako je carica sedla, sklenila roke ln se zagledala v vrtinec. Naglo je planil h kovče-gu, dvignil pokrov, zaerabil polno pest draguljev in jih spravil v žep. Komaj je pa segel v kovčeg drugič, se je razlegel za njegovim hrbtom ironičen caričin smeh. Strah ln jeza sta bila tako velika, da je planil k nji in jo prisilil, da se je umaknila na verando. Bil bi jo zgrabil, če bi ne bila potegnila iz nedrij bodala. -i Tat — je spregovorila tiho. — Podla duša. Tatove čaka v dolini Izgubljenih duš neizogibna smtr. Takoj pokličem svoje vojščake, da te vržejo v vrtinec. V kritičnem poloftaju je postal Torres iznajdljiv. Potuhnil sa je, kakor da nehote ogleduje vrtinec, nato je naenkrat prestrašeno vzkliknil, kakor da vidi nekaj groznega. Pokleknil je in si zakrll z rokami nn videz prestrašeni obraz. Carica se je ozrla na vrtinec, da se prepriča, kaj je Torres Čakal. Kakor tiger je planil po-koncu. jo zgrabil za roke in ji iztrgal bodalo. Torres si j« obrisal potno čelo. Ves se je tresel od razburjenja. Carica ga je ta čas radovedno ogledovala. V njenih očeh ni bilo nobenega strahu. — Peklo te Je vrglo is sebe, — je zasikal Torres v divji jezi. — Čarovnica si, ki ti pomaga samo peklo. Vendar si pa ženska in kot taka umrjoča. Slabotna si, kakor vsi ljudje, podvržena ai vsem ženskim strastem in zato izbiraj. Ali ta vrftem v vrtinec, kjer te čaka neizogibna smrt, ali pa . . .(Daljo prihodnjič) Modno pero i na Hlokanova Sestošolec Franc se je straat-no zaljubil v petošolko Mirni, ki 1« o tej ljubezni ni hotela nič vedeti. Kajti je bil France doma t dežele iz neke prav majhne vasi. ki na notieni zemljepisni karti niti s piko ni označena. Poleg tega ni ta "rovtar". kakor ga je ljubeznivo nalivala, imel niti najmanjšega pojma, kako se po dijaških predpisih odkriva ljube-sen O cvetkah, skrivaj poloft*-nih na klop oboževanke, o vtiho-tapljenih pisemcih s pretresljivo vsebino ' okov" tn "ahov" in o zaljubljenih pesemcah nI bilo tu niti govora. Prav nič tegs ni znal ubogi zaljubljeni France. Svojo ljubezen je kazal samo s tem, da je v šolo In is šole greda štorkljal sa svojo oboševanko ln jo občudoval od sadaj in skrivaj Seveda to ni ostalo Milnici dolgo prikrito. V sačetku ji je laskalo, ko ga je pa nekoč skrivaj natančneje ogledala In opazila njegove gorjanske kvedre in staromodni klobuk In «o se tudi sošolke še sačele nekaj posmehovati, ji je končno začel ta ne-vabljeni spremljevalec presedati. Nekoč se je sredi ceste okranila. zavihala nosek, napela šo. bico in ga nahrulila; — Zdaj mi je pa že dovolj. To vaše štorkljanje mi gre na živ kaj je ovjra njegovi ljubezni. Njegovi nerodni čevlji Mimki ne ugajajo. Takoj je sklenil, da se prej ne pokaže Mimici, dokler ne odpravi te ovire. Začel je hoditi na dolge izpre-hode v okolico, mislil na Mkni-co ter brusil in gulil čevlje, kar se je dalo. Do prvega morajo biti raztrgani, kajti sicer mu njegov preveč varčni oče ne bo hotel kupiti drugih. Nakana se mu je posrečile. Oče ga je sicer ozmerjal, da se je ksr kadilo: — Zakaj pa nisi pisal, da imaš čevlje raztrgane, bi ti jih bil kupil na sejmu, tam so vendar cenejši. Sin je molčal in se smejal, ko mu je oče z namrščenlmi obrvmi in s tresočo roko odštel denar za čevlje. In kupil si je čevlje, lahke, oši. ljene, z gumastimi podplati. O-vira njegovi ljubezni je bila odpravljena. Ko je Mirni šla iz šole, jo je pogumno mahnil za njo. Okrenila je glavo tako za centimeter, pogledala a krajcem o-Česa in takoj videla, da ima France nove čevlje. "'Zaradi mene jih je kupil. Kako tiho hodi. Pa me ima res rad." Njeno sa-moljubje je bilo globoko počaščeno. Kar nevede je odletela o-sma ključavnica, ki je zapirala Francetu njeno srce. Deveta je zletela že prej, ko je "slučajno" zvedela, da je Francetov oče župan. Zupanov sin, hm, no, to se že bolje sliši. Kadar jo je France sedaj pozdravil, mu je vselej odgovorila, včasih se mu je celo nasmehnila. Tudi govorila sta že nekoliko-krat, seveda samo o šoli, matematiki, "cvekih" in sitnih profesorjih, vendar govorila sta, in France je bil presrečen vidnega uspeba, ki so ga imeli on In njegovi novi čevlji. Vse, kar ša ni, pride sčasoma, se je tolažil in bil prepričan, da ni več oblačka, kl bi za temni! njegove ljubezni. Pa se je siromak prezgodaj veselil. Prijadral je oblaček, nepričakovano, za ubogega Franceta je bil to cel oblak, prinesel ga je spak vseh spakov—ženska moda. Mirni si je zaželela modnega peresa. MImi je hotela modno pero, zahtevala je, da se izkaže France praktičnega kavalirja in ga ji kupi. X Prav v soseščini šole je namreč razstavila podjetna modist-ka svoje umotvore. Mimi je morala hoditi mimo, in ni čuda, da so ljubki klobučki iz blesteče slame s koketnimi modnimi peresi ob straneh takoj navdušili njeno za vse dobro in lepo tako vneto srce. — Ah kako so apartni, šik, elegantni. Tudi jaz ga moram imeti. Takoj se je odločila, da poprosi mamo in papačka. Mama je bila mnenja, da je njen lanski slamnik še dovolj dober. Mnogo solz je bilo treba, da se je končno omehčil papaček in odrinil svoji ljubi Mimi stotak za klobuk, da bo mir, je rekel. Vsa drhteča je vstopila pri modistki. — Dve sto, dve sto petdeset, tri sto petdeset, štiri sto .. . — Toliko?! Bleda prodajalka se je drobno nasmehnila. — Kaj pa mislite, gospodično, to so vendar sami pariški modeli. Modno i>ero je zadnja moda. Brez pere« imamo seveda tudi cenejše. — Ah! Končno ne je odločila za lju- ■ bek črn slamniček iz blesteče sla-me, seveda brez modnega pere- j {sa, njeno srce pa je že takrat trdno sklenilo: "Ce me ima j ¡France re« rad. mi mora kupiti1 ! modno pero.*' Drugi dan si France ni mogel i j razložiti, k t itn je zopet užalil Mi-imi. Postala je sršenasta kakor j J prve dni. ko je hodil za njo. Ni j mu odgovarjala, ni ga pogledala. | Kje neki tiči sdaj vzrok njene je- — Vidim! je prikimal France in se oddehnil. Kok, kok, kok! Kar se je čez plot zavihtela — Torej, če me imate radi, ka- temna postava in treščila v sre- Zahtevsm, ds se takoj od-1 u> iev,jf ,n ob|#k() ^ |me, zardel, zatem prevedel reči drugega sUranite! France Je bladel in ni kakor: — A tako! Potem se je počasi vrnil. Od takrat je imela Mimi pred Francetom mir in bila Je prepričana. da bo njeno srce vedno s devetimi ključavnicami sakle-klenjeno sanj. France pa ni mislil tako. Mimi je bila njegova prva Ijubesen. in prva ljubezen. pravijo, ne ne pozabi kar tako. Tega mnenja je bil tudi France Sedaj je vedel. breshibno. prav po meščanski modi. Ves nearečen jo je rotil, naj mu pove, kaj jo žalosti in zakaj se jezi nanj. a ona je na vse le molčala. Sele tretji dan (kakor slučajno, prav ko sta šla mimo modistki ne Izlolba) se je Mimi sunkoma okrenila. ga ostro pogledala in pokazala v okno: — Vidite? — Vidim! je sa jecljal France, čeprav *am ni vedel, kaj vidi. — Tisto seleno pero tam na klobuku? je nestrpno ponovila Mimi. kor pravite, mi kupite takšno pero za na klobuk. Sicer pa ne hodite več za menoj, sita sem že teh neumnosti — in odbrzela je. France pa je stal, strmel zdaj v izložbo v tisto dolgo zeleno pero, zataknjeno za klobukom, zdaj za Mimico, katere modri plašček se je včasih pokazal izmed množice ljudi. Ali je res, ali se je šalila ? Ali naj s topi za njo in jo še enkrat povpraša? Saj bi je ne dohitel, četudi se ji je neznansko mudilo. — Gospodična Mimi, ali bi res radi tako pero? — Res! Kupite mi ga ali pa ne hodite več za menoj. Zardela je in se vgriznila v ustnico, videl je, da jo je zelo sram. Sedaj je verjel. Lahko se reče: kupiti, a kje vzeti denar? Trideset dinarjev je imel za zvezke in peresa. Glede denarja je bil njegov oče silno strog, vse do pare mu je moral povedati, za kaj je izdal. Vendar se je oglasil pri modistki. — Petdeset, sedemdeset, sto dinarjev, po dolžini in kakovosti. — A tako, hvala! Peresa so bila predraga. Ni mogel ugoditi želji svoje izvo-Ijenke. Zbogom prva ljubezen, zbogom lepe mladostne sanje! Od žalosti ves pijan se je opotekal po ulici. Sedaj se je on ogibal Mimice. Kako bi ji mogel tudi priznati, da nima denarja, da bi ji mogel kupiti modno pero. Zopet je hodil na dolge izpre-hode v okolico, da se je ognil Mimici in skril svojo žalost pred posmehujočimi se sošolci. Kako bi prišel do modnega peresa, to je bil najvažnejši problem njegovih misli. Tuhtal je in tuhtal, pa ni mogel iztuh-tati pametne. Vse bolj se mu je temnilo čelo in glava se mu je nagibala od težkih misli. Oh, to nesrečno modno pero! Mahoma pa je postal in dvig nil glavo. Rešilna misel mu je kakor iskra rszsvetlila turobno razmišljanje. Kje pa dobe fantje na kmetih peresa, da si jih zataknejo za klobuk, če hočejo izzvati fante iz sosednjih vasi? Ozrl se je za plotove, se nasmehnil in pokimal: "Da, tako napravim!" In ves poživljen ter prevzet od te nove misli, je hitreje stopal dalje. — Ko koooook. je za plotom mirno razpravljal petelin s pu-tami, ki so mu pritrjevale: do nič hudega slutečih zboroval-cev. Kokoši so se pri tisti priči razbegnile na vse strani. Samo petelin, svest si svojega dostojanstva, je odkorakal počasneje. Pa prav njega je vzel neznani sovražnik na piko. Bum! je priletelo in črna noč je objela petelina. Potem ga ¿e nekaj zgrabilo in mu začelo puliti iz repa peresa. Ko je petelin zopet prilezel izpod Francetovega suknjiča na beli dan, so v njegovem repu manjkala najlepša peresa. France pa jo je jadrno odku-ril proti mestu. Saj sedaj je imel modno pero, in na kako lahek način ga je dobil. Vraga, da si ni mogel prej tega domisliti. Samo malo ga bo obrezal in pobarval, pa bo prav takšno kakor v trgovini. Gospodična Mimi je presrečna. Na njenem klobučku se ko-ketno ziblje modno pero. Zadnja pariška moda, kakor dan na dan zagotavlja prijateljicam. Tudi France je srečen. Ko je prinesel Mimici modno pero, je na mah popustilo vseh sedem ključavnic, ki mu je še zapiralo njeno srce, in sedaj je na nebu njegove prve ljubezni sama modrina in prepričan je, da je odslej ne pooblači nobena meglica več. Ne veseli se preveč, France, ne pozabi, da je ženska in moda muhasta in izpremenljiva kakor aprilsko vreme. PONDeLJBK^vTni Greh Jaroala\ Vrchlickv: V železniškem kupeju razreda sta si *edeli na« deklici. Najbrie «u D *>deč po črnih usnjenih obligatnim zlatim nami sik", ležečih na sedeiu »li P« iz zavoda kam m ge k staršem, ki so bili i višču. Lepi deklici, tako med dvanajstim lH"»>- Starejša, „a prviL resnejša črnolaska simpaj ovala, je sedela mirno na sedežu, mlajša, koketnj dinka s topim nosom i», mušnimi očmi, se je vedi tala in neprestano brsk« v ročni torbici, zdaj v mr seboj, kjer sta ležala njur čnika. Doslej nista deklid govorili. Starejša je zrla kakor zro Madone iz svoji) rov, na okolico, ki jo j«] stokrat prepotovala in ki bogve kaj slikovita, mlajL vedno brskala. Končno jej nila iz torbice dve poman |H»nudila eno smehljajoč varišicf. Ta je odklonila z i sunkom. To ni mlajše raz lo. Eno pomarančo je naročje, drugo je začela] Odluščila jrrbelimi prst ček olupka in zagrebla vi sernih zobkov v rdeče mi da hipoma se je njen doslej ljajoči se obraz zatemnil zletela nagrizena pomaraii kor blisk skozi okno. Dek segla po drugi. Najbrže že ne vol j na od prvega neu druga razpolovljena pom je šla za svojo tovarišico. "Kaj vendar delaš, Luiz je oglasila s strogim alton laska, "metati pomaranč« je res greh!" "Eh, kaj, prva je bila druga se pa ni dala lupi bi se s tem jezil, pa kaj j nega s tem? Ti vendar jameš, da bi bilo sploh kaj Jaz. vendar lahko delam, mi zljubi, dokler hočem, bom tudi delala," je pristi energičnim naglasom. V tem je zažvižgal vla klici sta bili na svoji posta tro sta segli po solnčnikih pah in izginili s stopnic sen. Glej, pomislil sem, sklji kotu sosednjega, zgolj b p< no steno pregrajenega kup dekle ne veruje v greh, vw delala, kar se ji bo zljub dokler bo hotela. Kako nezadovoljiv« Kakšna nada v bodočnost! Danes trga še pomaranč nekaj let bo trgala srci mentalnih mladeničev, in nekaj let eksistenco in bli rodbine. In vse to bo delali no, dokler bo mogla — to i delati, zakaj slučajno za paragrafov. (Iz češčine Mč Scholle-Z čeva.) tAnten to and Aduertite over PftLMOHH'S TU60SUV MOW Folk Song* and Munc Tamburitza Oft^tlfi 0 WWAE. Krarj a. CM iL. Cki«n«o Bar. AH aU že aare.HH Prsaveu» aH Mladinski Ust arajeara prijatelja •dlai dar trajne rrmIne*l kl ga aH «nrodnika v do »er t ne? Tn J» sa mal 4#*«r lahko peiljete svaj ¡K PROSVE! aa Ust Pro«**® Za Clear* la Cbleaf« b- 1 tednik Is.......... 2 tednik« i«......... S tednik« ia......... 4 tednika ia......... I tednikov la ....... ..........II." Za Zdraž. država la Kaaada.fS.SS I tednik la......................4M S tednika la............S.SS S tednik* la............ 2.4« 4 tednik« i«............ 1.2« • t«dnikor I*........... mU Za Bvrape ja. Izpolnit« »podnji kupon. priložite potrato» vneta Ordar v piamn la ai naročit« Praevia. Hat. ki |a »aže I*"*"V Paja«.llo:~V.«laJ kakar hitro kateri tek 11*»°* P*"** * , a 8NPJ. aU ia te prenali pro« od družine in bo sabte»al «a« • "1 tednik, bode »oral tinti tlan Is doUžna drnžtne, ki je «« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniti apr»™ ^ in obenem doplačati dotitno vsoto li»tn Proeveta. /.»«*■■■ tedaj mora opmvniitvo «nižati datum sa to vsoto turoma I) PROaVRTA. BN P J, 2SS7 So. Lawndal« Ata. Ckkaf«. » Priložano paMljam narefnteo sa Mat ITaevele 1 Ima....................................