V Ljubljani, nedelja dne 26. oktobra 1913 Posamezna številka 6 vinarjev. :s Uredništvo in upravništvo: r.t Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. •j Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana id zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaSanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :t* at Telefon Številka 118. ta Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeijkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1 '50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ta ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Ijen požar pri pivovarni Gotz. Večina ie drvela seveda takoj -tja. Ni minilo 5 minut in že so zaigrale od Koroške ceste sem trobke in piščali požarne brambe, ki je v naglem diru drevela z vso svojo pripravo na pogorišče; signalom mestne, pa je tre-notek pozneje pričenjala odgovarjati tudi predmestna — pobrežka — požarna brarnba. Komaj pa so se zbrali brambovci na Sofijinem trgu, pa se je tudi že zaznal vzrok razburjenju: Zvečer ie legla nad mesto gosta, težka megla. Velika električna svetilka. ki jo ima firma »Gotz« na svojem kolosalnein dimniku, pa je bila spuščena na dvorišče, ker so jo rabili pri tamošnjem delu. Čuvaj na stolpu stolne cerkve pa je videl pač krva-vorudečo svetlobo ni pa pazi! na to, da je med hišami gosta megla in alarmiral požarno brambo, ž njo yred pa seveda tudi celo mesto. Kot so trenotno prihiteli, tako so se potem seveda nemudoma vrnili na požarno stražnico. Ljudstvo je imelo sevečta nad tem mnogo zabave. Eno pa je bilo. kar moramo priznati: velika naglost in točnost požarne brambe. Biti v 5 minutah na licu mesta in v danem slučaju res pomagati, je vsekakor pohvale vredno. Bruck ob Muri. (Dolgoprsten blagajničar.) Dne 23. t. m. so opazili pri filijalki c. kr. priv. splošne Prometne banke v Brucku, da primanjkuje v nji svota 7000 K. Poizvedbe so takoj dognale, da se pogreša tudi bančnega blagajnika Karola Mel-bingerja, ki je istega dne pobegnil, najbrže na Dunaj. Denar je mogel ukrasti le v onih trenotkih, ko so ga vzeli iz male blagajne in ga prenesli v veliko blagajno (Panzerkas-se), pri čemer pa je moral Melbin-ger ravnati skrajno prefrigano. Se istega dne je Melbinger oddal na dunajski glavni pošti priporočeno pismo na vodjo omenjene filijalke. V pismu priznava tatvino in prosi za pardon. Zavarovalnica, ki bi morala v slučaju, da Melbinger vendarle uide, povrniti škodo banki, je razpisala 10% nagrado onemu, ki Mel-bingerja izsledi. So pa tudi mnenja, da je zbežal morda ravno v nasprotno stran in oddajo pisma na Dunaju — dal fingirati. Krašica pri Radgoni. (Dva orožnika smrtnonevarno ranjena.) V noči od 21. na 22. t. m. sta prišla dva mažarska orožnika iz postaje Mrzla voda na Ogerskem, službenim potom v vas Krašica na štajerski strani meje. Stopila sta v neko krčmo, da bi se pokrepčala, a se kmalu sprla z enim tam navzočih fantov. Fant je nenadoma skočil k eni ob mizi, med orožnikoma stoječimi karabinkami, se polastil ene — in napadel oba orožnika. Enega njih je trikrat ustrelil v trebuh, da se je nezavesten zgrudil po tleh, druzega pa je naskočil z nekim nožem koj nato, še preden je le ta bil v stanu, misliti na odpor In ga parkrat sunil z nožem v prsa, trebuh, hrbet in glavo. Fanta so vlovili, orožnika pa baje umirata v Krašici. Kaj je bil vzrok prepiru, še ni znano. haučinem trpljenju. — Sedaj vidimo, da ni potrebno sklepa v držav, zborti, kaj naj katehet v šoli uči, ampak taki resnični dopisi pripeljejo sami kateheta k pravim naukom. Sedaj smo tudi zapazili, da bode drugače predaval v cerkvi, da ne bode hrulil proti plesom, ampak v nedeljo je bilo predavanje le o slabih listih in je celo s prstom kazal češ: »Tisti za vrati me stavijo v liberalne in umazane liste.« Vprašamo vas, gospod kaplan, ali so tisti krivi, da je imela Johanca predstave v »klo-štru«? — Ljudje pravijo, da je kriv temu kranjski »Janez«. Da smo imeli na spomlad kar štiri nedelje javni ples, to ste nam vi gospod kaplan kupili In še celo stari strici so se pridružili in se zavrteli, pa brez skušnjav in enakih misli. Samo če imate vi enake misli, kadar slikate v »kloštru«. dobite gotovo prvo mesto v nebesih. Sedaj v zimi imamo časa dovolj pisati v liste, gradiva ste nam napravili dovolj za to zimo. »Dan« pa bode imel z vami najboljšo reklamo. Sedal pa k stvari. Gospod kaplan nas je napadal v svojem predavanju vsako nedeljo, zlasti mi mladeniči smo bili na piki in plesi so bili največji strup. Poglejmo kai se godi na javnih plesih! Res, da mi fantje objamemo dekle in dekle se tudi stisne rado k fantu, ali se vam zdi to grešno, javno pri belem dnevu? Ples je bil od nekdaj na svetu, ples je nekaj naravnega in noben kaplan ga ne bo spravil s sveta. G. kaplan, ne mislite, da smo tako pokvarjeni. V dokaz so krstne knjige. Pa poglejmo malo od druge strani. Kaj pa vi delate, ki imate po 24 ur časa na dan. Nekdo v farovžu bi imel gotovo več povedati, ko vsako kraško dekle... kaj se se lahko godi med štirimi zidovi, kjer ne vidi živ krst. Ali vam vest ne pusti pogledati poštenemu človeku v oči? Da hodite slikati v klošter, to še ni grešno in kaznjivo, ampak brez patenta se ne sme vršiti nobene obrti. Sliši se, da delate lepe slike. Pa mi bi vam nič ne rekli, ko bi vi nas v miru pustili. Sedat zaključim. Poročam pa, da v kratkem dobite dopis iz avdi-jence. Čitajte redno »Dan*, da ne bi kdo prezrl te »sličice«. Mladenič Vse tercijalke in device, kar vsa fara jih ima, vse hitijo zdaj v Vodice da Johanci čast se da. V lepih jesenskih nedeljah lezejo ljudski klerikalni agitatorji iz Ljubljane na kmete. Danes se zopet vrši mnogo klerikalnih shodov, na katerih se bodo ponavljale stare stvari, Za take shode se delajo priprave že naprej s klerikalnim časopisjem, z agitacijo in z reklamo na prižnicah. Oni, ki se zavedajo, kaj pomeni za nas klerikalizem in niso zadovoljni s sedanjimi razmerami, se navadno ne udeležujejo teh shodov. Vendar gre iz radovednosti tu in tam kdo poslušat klerikalne govornike. Naše geslo bodi: Ako gremo na klerikalni shod, pojdimo tia pripravljeni na vse in skušajmo pokazati ljudstvu pravo resnico. Nar. napr. stranka doslej še ne prireja shodov. Tudi samostojna kmečka organizacija ie šele v pripravah. Zato ne preostaja našim zavednim kmetom nič drugega, nego da se ob nedeljah pomenijo sami med seboj o razmerah v svojem kraju in po deželi in da skušajo oni. ki so jim razmere znane — pojasniti položaj svojim sosedom. Stara navada je. da se ljudje zbirajo po prvi maši ali popoldne v kaki domači gostilni in se radi pogovorijo o letini, o kupčiji, o politiki. Take prilike naj porabilo oni. ki vedo. kai se pri nas godi, da izpregovore besedo o bodočih volitvah. Tudi popoldne se večkrat zberejo možje na pogovor. Ne bojte se resnice. Čitali ste dovolj. V naši deželi so se godile stvari, ki nam niso na čast, kmečkemu stanu pa so v škodo. Pojasnite to ljudem. Se dober mesec ie do vohtev. Vsako nedeljo naj se zberejo oni. ki so ene misli, skupaj in naj se pogovore. To bo prva podlaga za bodočo kmečko organizacijo — za prihodnje volitve pa bodo te skupine po vaseh prva opora, da se naredi konec izkoriščevalcem ljudstva in da postane v deželi gospodar oni, ki služi danes samo za sredstvo, s katerim delajo brezvestni ljudje svoio politiko. Slovenski kmetje, združite se! Zraven vse Marijine hčere, čuki in marinarjj, polni svete žive vere. vse v Vodice zdaj hiti. Župniki in vsi prelati in občinski vsi možje, vsi berači in bogati, vse kar leze in kar gre. Zraven gredo vsi župani, z njimi tretjeredniki, red pa delajo kaplani, da se kdo ne zaduši. Ko vsa ta velika čreda, tia v Vodice je prišla — okrog farovža izgleda. kakor kaže slika ta. Vodiški čudeži Ko so slišali,, da res je, kar ženice govore so se dvignile proces’je in v Vodice se vale! Vse se gnete in preriva, vsak najprvi bit’ želi — kakšna je svetnica živa vsakega najbolj skrbi. Okrog farovža je gneča, ljudstvo pa še vedno vre -ker je gnječa vedno večja, se ograja tam podre. Starodavne svete speve, poje tisoče glasov: »Glej pri tebi vboge reve, usmili se nas grešnikov.« Spredaj gre zastavonoša, in bandero v roki ima, diči narodna ga noša, da ga dobro vsak pozna. Sam škof z njimi skupaj hodi. in vsi korarji so z njim? — »Naj brezverce vzame zlodi,« moli pater Ibrahim. Mežnarji in ministrantje gledat čudeže gredo, z njim vsi Marijini fantje, pesmi romarske pojo. Tak se množica preriva, krog župnišča se drvi, notri pa svetnica živa svete čudeže deli. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. \Lftlblfftfli Ustanovljena leta 1881. : obrestne hranilne : M Sl 0/ brez odbitka rentnega : vloge po čistih : JL |4 /0 ;____________davka._______: Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. IZ TOMAJA NA KRASU. Dovolite, gospod urednik, zopet par vrstic iz naše občine. Zadnjič, ko te Prinesel »Dan« »Johanco s tele-krvjo«, je šel »Dan« od hiše do hiše in celo v Trstu so si ga kupili, da je vsak čital resnično dogodbico. Prav nič se nismo bali smrtnega greha. Pri sv misjonu so prepovedali vsakemu kristjanu čitati take liste (pod smrtnim grehom) in to so tudi vsi slovesno obljubili. — Sedaj si pa čitatelji mislite! — Tudi gospod kaplan je moral čitati »Dan«, ker je prvi petek v šoli otrokom razlagal o Jo- Maribor. (Požarna bramba — in elektrika.) Zadnjo soboto se je tu odigral slučaj, ki. je prvi hip zbudil mnogo razburjenja in strahu, v naslednjem pa še več — smeha. Ob tri četrt na osem, torej ob času, ko je že vse pri večerji, je pričelo na mah biti z velikim zvonom plat zvona. Bliskoma se je razneslo: Požar v graškem predmestju! Kar je še bilo šetalcev, je hitelo v Graško predmestje iskat, ognjišče, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha. Med tem se je tudi že zaznalo, da je jav- »Ne. gospod vikont,« je odgovoril vneto možakar, ki je menda že vedel — česa pa sluge ne vedo? — da ima posla z bodočim soprogom gospodične lvone. »Ali je sama?« »Da. gospod vikont, zakaj gospodična Lemetrova je pravkar odšla.« Pjerfit je dejal v nekakšni čudni slutnji: »Gotovo je odšla takoj po svojem razgovoru z gospodom d’ Ormod?« »To ravno ne. Gospodična Lemetrova je bila sicer pri gospodu grofu, toda kvečjemu pičlo uro. Gospod grof ie odšel takoi nato. a gospodična Lemetrova se je poslovila šele pred par minutami.« »Hvala.« »Ves sem vam na uslugo, gospod grof.« In Pjerfit je zavil Po stopnjicah, vodečih naravnost v drugo nadstropje. k markizi Rošegijski. Tudi tu je vedela služinčad, s kom ima opraviti. Vedli so ga takoj v veliki sprejemni salon. Vdova je prišla nemudoma: »Sprejemam vas z vsemi ceremonijami. dragi bratranec . . .« »Bratranec,« si ie mislil on. »No, zdi se. da tukaj še ni počila bomba.« »Ne morem za to. Mali salon Je zdaj ves nastlan s papirjem in zaklenjen. Gilberta. moja čitateljica, mi ureja tam cele kupe starih pisem.« »Ali so ta pisma važna, gospa sestrična?« Brez nadaljnih okolišev je pustil Pjerfita in zavil po Madlenskem bulvarju. Vikont je stal z nagubanim čelom na trotoarju in premišljal o tem, kar je bil slišal. »Jasno ie kakor beli dan. To je učinek klepetanja preklete Bobete in ovaduštva tega malega modrasa. Oh. babe! One so vedno kamen spotike. ki je kriv. da pade človek na svoji poti! Toda stoj! Jaz se počutim še preklicano trdnega.« Zarežal se je: »Ne, ne, gospodična Lemetrova, premalo je. povedati ljudem roparsko bajko, ako hočete polomiti rebra fantu moie rasti. Vaša nesreča je. da ie oni papir že zdavnaj sežgan: že dolgo je, odkar sem si privoščil luksus in zapalil z njim svojo cigaro. Da. da, mala, tista užigalica je bila vredna petdeset tisoč frankov in mojo čast po vrhu . . . No, zdaj je treba dokazati mojemu bodočemu tastu, da je njegova ovaduhinja sama večja greš-nica od mene.« Pomislil je par trenotkov: »In tega ne bom dokazoval njemu samemu, marveč nekomu, ki ga bo zanimala ta istoriia še mnogo bolj: markizi Rošegijski . . .« Pomignil ie nekemu izvoščku. »Varenska ulica,« je dejal, povedal mu številko in skočil v kočijo. Četrt ure nato se le ustavil pred vrati dvorca. »Ali je gospa markiza de Rošegi doma?« je vprašal vratarja. Pogledala ga ie, začudena nad tonom, v katerem ie izrekel svoje vprašanje. »Da in ne. Zakaj me vprašate to. gospod bratranec?« »Zato . . . No. baš to mi je prilika. da vam rečem zaupno besedo — saj se mi zdi, da se čutite jako brez skrbi, kar se tiče gospodične Gilberte Lemetrove.« »Gotovo,« ie dejala še bolj začudeno. »Dovolite mi potem spoštljivo opazko, da morda nimate prav.« »Da nimam prav! Oho! To morate pa že dokazati!« Bojim se. da se boste enkrat še kesali svojega zaupanja.« »Torei poznate gospodično Gil-berto Lemetrovo?« »Spoznal sem jo. In še v kakšnem kraju . . .? Moi Bog. draga sestrična, saj si mislite, da sem delal tudi ja«, kar delajo vsi mladi ljudje. Človek potrosi nekaj denarja, ne pusti pa tamkai nič svojega srca. in vrne se odondot zgoli s studom na ustnicah.« »Gospod de Pjerfit, ali govorite resno?« »Ali se zdim, da govorim v šali? Ali me imate za tako lahkomiselnega, da bi govoril take reči v svojo zabavo? . . .« Bila ie tako osupla, da v prvem trenotku ni našla besede. On pa je dejal resnobno: »Toda molčal bi, ako bi šlo samo za preteklost. Vsakega greha se mora človek usmiliti, ako vidi pošteno po- koro in izpreobrnjenje. Toda baš zdaj vidim gospodično Lemetrovo spet na delu. Previdnost božja sama mi je dala priliko, da sem opazil to... Jasno mi je. kaj poizkuša... In zdaj, ko me podpirate v mojem namenu, zasnubiti gospodično Ivono, brat kai-tere je edini predstavite!) rodbine, tudi meni ni vseeno, ali ostane ime de Rošegi brezmadežno ali ne.« Vdova ie bila namršila obrvi in sedla. Trpka tesnoba se je izražala v gubah njenega obličja. »Govorite, bratranec,« je dejala z glasom, ki je ostal trden in samozavesten. »Sai bo kratko.« je rekel Pjerfit. »Poznal ... to je srečal sem gospodično Lemetrovo pri »Sto Norostih« ...« »Kaj je to?« »Precej zloglasen kraj, gospa sestrična. Stari oče vaše čitateljice se prišteva tam osobju, ki se mu jedva upam reči umetniško. Razume se, da je občevala tudi gospodična Lemetrova od jutra do večera s temi ljudmi; kakšno moralo je dobila pri tem. si lahko mislite.« »Ona!« Tisti čas sem jo videl slučajno pri neki kreaturi, ki uživa toliko žalostne slave, da ste gotovo tudi vi že slišali o njej: pri Bobeti, ki poje... ako se more reči tako ... repertoar, iz katerega bi me bilo sram navesti tudi le par besed, in ki je bila intimna prijateljica gospodične Lemetrove. Celo tikali sta se. to se razume.« Sobota pri Marenbergu. (Demon alkohol.) Pred par dnevi so se napotili posestniki Thurschweller, Guči in kočarja sin Kumpuš iz Sobote k Št. Ožboltu po živila. Vozeč nazaj, so dobili pri poseslniku Morthu pol litra žganja, nato pa šli še v gostilno Lindner. koder so si naročili coldrug-liter vina. Thursehweller je kmalu zaspal. Ko pa je bili čas odriniti, je Guči pričel spečega dramiti, Kumpuš pa mu je vlil nekaj vina za tilnik, To pa je Thurschwellerja tako ujezilo. da ie KumpuŠu prisol.il zaušnico. Ko je v drugo zamahnil, ga je Kumpuš »vprašal, če misli resno, na kar mu Thiirsclrvveller odgovori, da. V tem pa le Kumpuš bliskoma potegnil nož in ga zasadil Thiirschwel-lerju v prsi. Ta se je zvrnil po tleh ter zgubil zavest. Zdravnik, ki ga je preiskal, je konstatiral težko ranje-nje pljuč, na kateri rani je Thtirsch-\veller dva dni pozneje tudi res umrl. Ko so Kumpuša prijeli, je vse priznal. rekel je le, da ie bil zelo vinjen in radi klofute tako razburjen, da je pozabil na vse. Maribor. (Prvi polet.) Danes 26. t. m. priredi aviatik Borgoti polet z aeroplanom. V Mariboru ie to prvi polet; vršil se bo na Tliezui. Drenovec pri Celju. (Eden ki zna.) Kovaški pomočnik Brvar in posestnika siri Stepišnik sta si bila že delj časa zelo navskriž. ker je zadnji bil premotil prvemu ljubico. Stepišnik se je Brvarja dolgo izogibal. 18. t. m. pa ga je noga zanesla v isto krčmo, v kateri ie bil Brvar. Komaj ga Kovač zagleda plane nanj. ga prime in zažene večkrat v zrak, konečno pa pusti, da pade z vso silo po tleli. Stepišnik je dobil več težkih notranjih poškodb, vrh tega pa si je zlomil obe nogi. Ne bo več nagajal! Johanca — vjeta. Dolgo časa je hodila po vernih deželah in »delila« ljudem »milosti«. Tudi vernemu kranjskemu prebivalstvu je izkazala dobroto in napajala čudeža željne klerikalne ovčice za denar s telečjo krvjo, dokler se ni naposled njena goljufija izkazala. Velika jeza ie zavladala po deželi, ko so liberalni »brezverci« oškodovali verno ljudstvo za »čudeže« trpljenja Kristusovega. še večja jeza se bo pa polotila klerikalnih backov in Marijinih devic danes, ko se raznese po temni deželi vest, da ie Johanca — vjeta. Očividec popisuje: Peljal sem se s popoldanskim vlakom z Gorenjskega proti Ljubljani. Ko pride vlak v Vižmarje.^ je stala na peronu velikanska množica ljudstva. In koga zagledam med njimi?! Johanco s štirimi orožniki in 4 — duhovniki. Duhovniki se niso prav veselo držali. Kako se Je držala Johanca, tega pa ne morem povedati, ker je imela obličje zastrto s »šerpo«. Vstopili so. Vlak nas ie potegnil in pripeljali smo se v Šiško, kjer so izstopili duhovniki; Johanca z orožniki se je pa peljala na glavni ljubljanski kolodvor, od koder je nastopila pot v zapore deželne sodnije. Tiaršlse srečke so najbolj zanesljiva loterija kajti vsaka srečka mora zadeti 1 — Prospekte razpošilja Češke Industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Dnevni pregled. Verjetna razkritja o avstrijskem počenjanju v Albaniji. Pod naslov: »Treba ie spregovoriti o grofu Berch-toldu« prinaša »Večernik« Češkega Slova sledeči članek, ki do gola sleče grofa Berchtolda in jasno kaže, kam gre denar avstrijskih davkoplačevalcev: »Srbija je v Interesu sve tovnega miru ugodila in odpoklicala svoje čete iz. albanskih krajev, katere je bilo treba zasesti i z varnostnih vzrokov. Srbija je podala velesilam en edin pridržek, ki so ga diktirali edino varnostni oziri; Srbija je dejala: Velesile, ki so povzročile obstoj in meje Albanije, so dolžne va rovati srbsko-albansko mejo pred novimi roparskimi upadi Albancev. Ne more biti skromnejše in pravič nejše zahteve od te. To se priznava v Londonu, Parizu, Petrogradu, Ber linu, Rimu in morda tajno tudi na -Dunaju. Zato tudi nikogar ni presenetila vest. da prevzamejo velesile na sebe nalogo in izvedejo vojaško obrambo srbsko-albanske meje in da bo ta naloga poverjena najbližnjima sosedoma Avstriji in Italiji. (Res pravimo dvema!!) Zato pa gotovo preseneča poročilo, ki ga je Pbd naslovom »Avstrijsko orožje v Albaniji« prinesel uradn Cetinjski tiskovni urad in ki se glasi: »Včeraj je v barsko pristanišče priplul parnik avstrijskega Lloyda »Adelsberg«. Ko je naša vlada zvedela. da se nahaja na parniku 400 petrolejskih sodov napolnjenih z orožjem za Albance, je zahtevala od tu-kajšnega avstrijskega poslanika, da je ukazal avstrijskemu konzulatu v Baru. da je z zastopniki tamoš-njega urada stopil na parnik in bil prisoten uradni ugotovitvi dejstva, da se na parniku nahaja orožje za Albance. Poslaništvo na našo zahtevo ni niti zinilo. Pred prefektom Bara ie nato kapitan parnika priznal, da se na parniku nahaja orožje, ki ga v Va-lono spremljata dva podčastnika v uniformah. Pretekli pondeljek ie skozi barsko pristanišče plul parnik »Alba« nija« tudi z orožjem za Albance. S Trsta se na albansko obrežje vedno dovaža rnunicija in orožje.« Češki list pristavlja: »Med gospodom Pašičem in grofom Berchtoldom obstoja naj-brže nesporazum. Pašič dokazuje velesilam, da je njihova dolžnost, varovati srbsko mejo pred novimi vpadi Albancev, ker se je že Srbom prepovedalo, da bi se branili sami, in grof Berchtold dokazuje velesilam, da je dolžnost — oboroževat Albance. S tega bistvenega nesporazuma bi pa mogle nastati — krvave neprijetnosti. Bodisi že v pravici gospod Pašič ali grof Berchtold in avstrijski narodi iti davkoplačevalci so gotovo radovedni, kdo prav dela. Državni zbor ravno zboruje. To ie lepa priložnost. da se ugauika hitro objasni. Tam je potreba izpregovoriti o grofu Berchtoldu in njegovi albanski politiki. Cenjeno uredništvo »Dana«. Ljubljana. Oprostite, da Vas s tem nadlegujem. ipak se mi zdi potrebno zbog moje afaire s »Sl. Narodom«, da se stvar objasni. Ko sem čital članek iz škofove kloake, sem koj nato inter-peliral c. kr. drž. pravdništvo v Ljubljani, da mi blagovoli objasniti, kaj je na tem resnice, ker se jaz nikakor ne zavedam niti najmanjšega prestopka, kaj pa še sleparij in goljufij, mi je isto odgovorilo sledeče: Pečat: Kaiserl. konigl. Staatsanvvalt-schaft. Laibach. Nst. 3035/13—1. Gospodu inž. Venčeslavu Smrekarju, uradniku v Stavbenem uradu mestnega magistrata v Belgradu. Rešuje Vaše pismo z dne 13. oktobra se Vam naznanja, da vest, da Vas preganja ali išče podpisano c. kr. državno pravdništvo. ni resnična. Ljubljana, dne 20. okt. 1913. j C. kr. prvi drž. pravdnik: Luschan. S tem se vidi. koliko ie v notici resnice. Z odličnim spoštovanjem inž. V. Smrekar. »Dan«. Johanca In duhovniki. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, so gotovi duhovniki priporočali Marijinim devicam, naj bero »Dan«, kjer e lepa in poučljiva pesem o Johanoi. »Slovenec« ie postal z Johanco nezadovoljen. »Slovenec« je v začfet-ku vodlŠkih »čudežev« pravil svojim bralcem, da se gre tu za nekaj višjega morda za nadnaraven, čudežen pojav sedaj je naenkrat postal z Johanco nezadovoljen in sedaj se je otepa na vse kriplje. Tega nam pa še sedal m razložil, za kaj je Johanci vodiško župnišče pripustilo svoje prostore, da je tam lahko peharila klerikalne ovčice in kaj je bilo s škofovim obiskom pri Johanoi! Zakaj zatajujete svojo sodelavko na polju katoliške izob-rfizbcP Ker ie ta teden »Slovenski Ilu-strovanl Tednik« popolnoma razpre. dan in ga zelo mnogi še želijo, prosi upravništvo vse tiste tobakarne in knjigarne, katerim ie mogoče ostalo kaj izvodov, naj jih takoj pošljejo upravništvu »Ilustrovanega T ednika« ti a za t Veliko senzacijo je zbudil ta teden »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ker je priobčil sliko o »sveti« Johanci. Po gostilnah in kavarnah ter brivnicah ie šel »Tednik« iz roke v roko in po tobakarnah in knjigarnah, kjer se prodaja na drobno, so ga ljudje kar pokupili. .. . . »Osterrelchlsche Tllustrlerte Zel-tung« je priobčila v svoji zadnji številki 25 slik. ki predstavljajo albanske roparje z nožmi, revolverji in puškami v roki. Po pravici rečeno, redakcija le pozabila imenovati to številko za albansko. — Kje soPajta. terikrat Ilustrirana slavna dela Slovencev vojakov? Saj so istih trupla vendar pokrivala severno Italijo, Kraljevi Gradec, ogrske planjave in trohnela v bosansko - hercegovskih breznih! No da, saj smo »osvobojeni« . . . Hrvaški korltarjl ne zaostajajo prav nič za svojimi slovenskimi pajdaši pri S. L. S., kar se tiče brezzna-čajnosti. Tak prekrasen eksemplar le n. pr. zloglasni Izidor Kršnjavi, ki je madžaron in klerikalec v eni osebi. Njegov razvoj je prav zanimiv. Na svet je prišel kot sin nemškega Žida, ki se ie pisal Korchnawe (to je v frankfurtskem lokalnem narečju Kir-chenau, t. j. cerkvena loka). Pri obrezovanju je dobil nadepolni hebrejski fantič ime Izak, katero je nn pozneje izpremenil v Izidor, da bi prišel med Hrvati do korita. Isti nagib ga je pripravil do tega. da ie poslovanil svoj priimek v Kršnjavi. To ni bilo nič težkega: ime Kerchnawe so izgovarjali Židje kakor Kerschnawe, Hrvat pa pri tem lahko misli na pridevnik Krš-liavi, Kršnjavi. in metamorfoza ie bila dovršena: iz nemškega Juda je postal čeden hrvaški »kristjan« madž-kleri-kalnega kalibra. Seveda se ie dal tudi krstiti. Tako-Ie odhajajo drug za drugim . . . Gospod Makso Unger. najboljši učenec prof. Ungra na Dungju, je angažiran za prvega kapelnika na mestno gledališče v Steyer. Tako zapušča domovino, ki mu ni dala niti za najpotrebnejši živobit. K nam pa pride tujec ... Ženska podružnica Ciril-Meto-dove družbe v Celju priredi v nedeljo dne 26. t. m. v dvorani g. Forteja v Trbovljah (na Vodi) igro: »Snegul-čica«. Začetek točno ob 3. popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini Moll na Vodah. Dražba. V torek dopoldne dne 28. t. m. se vrši pri sodniji v Senožečah dražba posestev Leonharda Del-Linz iz Razdrtega. Cenilna vrednost posestev znaša 87.892 kron, najmanjši ponudek Pa 58.594 kron. Sladkorno tovarno na Kranjskem. V petek dne 24. t. m. je imel izvrševalni odbor za ustanovitev sladkornih tovarn na Kranjskem drugo sejo. Predsedstvo je naznanilo pomembno vest, da je pristopil k ustanovnemu komiteju med drugimi gospod Josip vitez Langer iz Vitko-vice, komerčni ravnatelj enega največjih svetovnih industrijalnib podjetij. Imenovani gospod je kupil nedavno veleposestvo Zalog pri Novem mestu, kjer namerava začeti z vzorno pesno kulturo. Razgovor v seji je bil zelo intenziven, obravnavala in rešila so se zelo važna vprašanja glede velikega projekta o ustanovitvi sladkorne obrtnosti na domačih tleh. Pri streljanju Iz topiča ponesrečil. Pretekli teden je bilo v Šent Jošu pri Črnem vrhu proščenje. vsled čssar se je že na vse zgodaj zjutraj streljalo iz topičev. Pri tem se ie ponesrečil posestnikov sin in mizarski pomočnik Anton Tominc. Ves naboj iz topiča mu ie zletel v obraz. Tominc 5e z a d oti \1 teZVe opekline. Napad. 541etni posestnik Jakob Skok iz Pristave Je, obiskal te dni neko gostilno v Trzinu, odkoder se je okrog enajste ure ponoči^ vračal v spremstvu svoje žene in hčerke domov. Med potjo ie skočil za njim posestnikov sin Franc Starin iz Trzina, oborožen s polenom in ga je večkrat udaril po glavi. Skok se le ves v krvi in nezavesten zgrudil na tla. Zadobil je več nevarnih ran in težko poškodbo na desnem očesu. Pri padcu si je tudi pretresel možgane. Utonil je. Dne 21. t. m. so našli v potoku Rožni mrtvega 261etnega kajžarjevega sina Valentina Seka iz Polhovega gradca. Seka ie prejšnji dan napadla blaznost. Vkljub nadzorstvu domačih ljudi se mu je posrečilo kritičnega dne ubežati. Pri tavanju je padel v omenjeni potok in je v njem utonil. Sumljiv potepuh. Te dni je prišel v hišo posestnika Franca Drolca v Špitaliču pri Kamniku kakih 20 let star potepuh in je zahteval od otrok, ki so bili doma. kruha, ki ga je tudi dobil. Tujec je nato potegnil iz peči lonec, poln kave, ki Jo ie izpil. Od strahu pred tujcem so šli otroci klicat soseda Cestnika, ki naj bi zapodil tujca iz hiše. Tujec pa se je Cestniku postavil po robu, prijel motiko in je mislil z njo Cestnika udariti, šele ko ie poslednji v svojo obrambo snel s stene orožje in hotel nanj streljati, je potepuh pobegnil in izginil v bližnjem gozdu. Divja lovca. Pretekli četrtek sta slišala dva lovca ob vznožju kamniške Velike planine strel. Istočasno sta lovca zapazila kakih 150 korakov od sebe dvoje divjih lovcev, izmed katerih ie eden nosil puško. Ko sta divja lovca zapazila ona dva. sta pobeg-nija, čeprav sta jih zadnja spoznala in za njima upila. Divja lovca sta dva fanta iz Zgornjih Stranj, ki sta si hotela privoščiti majhen lov na divje koze. Prvi ie bil gonjač, drugi strelec. Oba sta šla že prejšnji večer na planino. Zupana In orožnika kar s ka. menjem. Pretekli teden sta poklicala župan iz Vogelj in neki orožnik ponoči več fantov v tamošniem kraju k redu. ker so razgrajali-. Medtem ko so se nekateri fantje odstranili, so drugi ostali na mestu in so se začeli z županom in orožnikom prepirati. Ko pa so tudi ti fantje Izginili je začelo nenadoma padati na župana fn orožnika kameje in polena in to od več strani. K sreči je vse kamenje zgrešilo svoj cilj. Neki fant. ki ie bil hudo na sumu imenovanfega početja, je bil prihodnji dan aretiran. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Kranju. Smrtna nesreča. Pretekli teden je neko popoldne peljal Janez Prosen iz Cirčič svojemu bratu voz stelje in sicer iz Št. Jurija čez Primskovo. Bil je nekoliko pijan. Za njim je pa privozil posestnik Janez Bitenc iz Hinj. kateremu se ie hotel pri nekem gozdu Prosen s svojo vprego umakniti. Pri tem so se pa zarila leva kolesa voza v mehko zemljo, vsled česar se ie voz nagnil ter je Prosena vrglo na tla. Ob 11. uri ponoči so prinesli ponesrečenca domov. Vsled poškodbe je bruhal kri in ie drugi dan dopoldne že ui^rl, ker si je razbil pri padcu lobanjo. Ogenj. Predsinočnjem ob pol 11. je izbruhnil požar v Zagorju na Krasu. Pogorela je Andrejozeva hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Bila je velika nevarnost, da se ogenj ne razširi. K sreči ni bilo burje. Živino so rešili, zgorela je v hlevu le ena krava Posestnik ie zavarovan, škoda ie pa veliko večja. Kdo je zažgal, se ne ve. To je letos tukaj že drugi požar. Požar. Pretekli petek, dne 24. t. m. popoludne je izbruhnil ogenj v Krtini. Pogorela ie pri Gašperniku hiša. hlev. šupa. svinjak i,n del kozolca. Škoda ie velika, ker so pogoreli skoro vsi letošnji pridelki. Kako je lep vojaški stan! Državni poslanec Groger je vložil pretekli torek na deželnobrambnega ministra interpelacijo, katere prvi del se glasi: Med rezervisti, ki so bili poklicani na aktivno službovanje ob času balkanske krize, ie bil tudi topničar Fiirn-schuB, ki je služboval v Mamuli pri Novem gradu. Topničar FtimschuB je v največji meri epileptičen. To bolezen so zdravili na ta način: Fiirn-schuBa so vlekli k vodnjaku, vrgli na tla in ga tako dolgo oblivali z vodo, da se je onesvestil. Potem so ga vlekli v zapor in znova brizgali iz brizgalne za gašenje vodo nanj. To vse se je zgodilo pred očmi kompanijskega po-velin ika nadporočnika S\v izcavvskega. Orožnika ustreljena. V Lendovi na Prekmurskem sta bila orožnika Hadosi in Bertalan pri patroliranju od neznancev ustreljena. Oče in hči morila ljudi. Višje sodišče v Madridu je obsodilo bivšega kapitana Sancheza na smrt, njegovo hčer Marijo Lujizo pa v dosmrtno ječo. Obsojena sta umorila več oseb, katere ie Sanchezova hči Marija Lu-Jiza zvabila k sebi v hišo. Nove nesreie v rudnikih. Vsled eksplozije v rudniku Trinidad (Colo-rado) je 326 delavcev podsutih v rudniku. kjer divja požar. ai*a. — Bolgarski telovadci baje ne bodo prišli v Ljubljano na sokolski zlet, ako ne bodo izključeni od zleta srbski Sokoli^ iz obeh kraljevin, t. j. iz Srbije in Crne Gore. Ti bolgarski telovadci, ki pokazujejo svoj separatizem že s tem. da se ne imenujejo Sokoli, temveč »junaki« in nočejo nositi niti sokolskega kroja, se pro-kleto motijd. ako mislijo, da bo slovensko sokolstvo izključilo od zleta srbske Sokole, zato, da bi prišli v Ljubljano bolgarski telovadci, ki niti Sokoli niso! Povabljeni bodo vsi slovanski Sokoli in tudi bolgarski telovadci, četudi niso Sokoli, ako pa ne bodo hoteli bolgarski junaki priti, je to čisto njihova stvar in čudno je samo. da si drznejo podtikati slovenskemu sokolstvu že samo možnost, da bi ono izključilo od zleta srbske Sokole! To je res preveč zahtevano. n. — Svoji k svojim. Ravnateljstvo c. kr. državne policije v Ljubljani se z vsem svojim aparatom preseli z Bleiweisove ceste v Kopitarjevo ulico, v poslopje »Katoliške tiskarne«.'Preselitev se izvrši v zahvalo, ker se je »Slovenec« tako možko zavzel za Finike in Turnerje 1 — Uredniško osobje »Slovenca« dobi »pikelhaube«. — Lisica na trgu. Včeraj je prijel tržni redar zopet neko tatico na trgu. Piše se Ivana Ritter in je žena konjskega trgovca iz Zagreba. Ukradla je neki gospej 23 K. Tržni redar jo je oddal državni policiji. — Gospodje častniki imajo pri nas vedno svoj privilegij. Pred par dnevi se je peljal eden s kolesom skozi park — policaj ga je pa gledal. Enako pravico za vse. — Poziv! Poživljam g. A. B., da se osebno zglasi pri meni. Na samo pismo se ne morem ozirati, hočem imeti natančnejših informacij zaradi katerih hočete, da bi se stvar morebiti objavila. Zaradi g. Lucije Orehek. mi prihajajo dan za dnem pisma tudi od klerikalne strani. Gradiva Imamo toliko in porabili ga bomo kadar bode treba. Vidmar Matija, spr v pok.. Zelena jama 112. — Selo pri Ljubljani. Nekega trgovca na Selu je Oražem kaznoval za 6 K. ker so bide kokoši trgovca na sosedovi njivi. Oražem je vzel 6 K, ne da bi bil trgovec dobil kako pobotnico in tudi priče niso lioteii zaslišati nobene. Dotični trgovec na Selu ie pristaš Oražmove stranke. Priporočamo mu naj ga prihodnjič zopet voli, kakor ga je doslej. Oražem mu bode že odprl oči, da bode dotični trgovec vendar enkrat spregledal. — Zelena Jama. Dopisniku iz Sela pri Ljubljani sem s polnim svojim imenom podpisal resničnost vsebine dotičnega dopisa na katerega je g. Lucija Orehek poslala kar ‘ dva popravka v uredništvo »Dana«. G. Lucija Orehek je mislila s svojim popravkom preslepiti javnost v Mostah in hotela resnico postaviti na laž. Po obširnejši informaciji sem tudi vsebino podpisal. S tem sem ne le ovrgel popravke g. Orehek, ampak dal sem tudi priložnost, da tudi dokažem kar se je v dotičnem dopisu iz Sela trdilo. Zatorej poživljam g. Orehek, da ml da zato priložnost. Zahtevam pa že naprej, da izplača javno obljubljenih 100 K, ne meni — zahtevam pa da se jih Izplača revnim otrokom naprednih rodbin, ki stanujejo v Mostah. To pa brez pardo-na. Vidmar Matija, spr. v pok.. Zelena jama 112. — »Martinov večer« s koncertnim in zabavnim sporedom, ter plesom priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 9. novembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. O zanimivem in skrbno sestavljenem sporedu bodemo še poročali. — Nogometna tekma »Ilirija I.« proti »Ilirija II.« Opozarjamo vnovič na zanimivo tekmo, ki se vrši danes popoldne ob 3. uri na igrišču poleg Lattermanovega drevoreda. Da bo res pravi športni vžitek gledati to izhaja iz okoliščine, da je od rezultata tekme odvisno tudi to. da pride v povoljnem slučaju drugo moštvo »Ilirije« na mesto rezerve, da se torej moštvo pomakne naprej. »Ilirija II.« ima tedaj zadosti vzroka, danes pokazati, kaj zna in kaj še moremo pričakovati od nje. Gotovo je tedaj, da vidimo danes prav temperamentno igro. — Današnja tekma pomenja razven tega mali jubilej za »Ilirijo«. Kapitan prvega moštva g. Evgen Betetto namreč tekmuje danes že petindvajsetič za klub. Z ozirom na dosedanje športno delovanje v našem mestu je to gotovo vesela športna beležka. Želeti bi le bilo, da bi nam bilo podobnih beležk beležitii kar največ. K temu pa pripomore prav mnogo lahko tudi občinstvo s tem, da pridno poseča športne prireditve. Naj tudi današnje tekme ne prezre. Vstopnina je itak nizka, namreč stojišča po 40 h in dijaške vstopnice po 20 h. Tekmuje se pri vsakem vremenu. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Žiga Leykauf v Mozirju 10 K — iz kazenske poravnave proti Ivanu Brezovniku v Mozirju. G. Fr. Mercina iz Vipave je poslal 10 K, katere mu je izročil g. notar Pušnik iz neke sodnijske poravnave, gosp Ivan T. v Tržiču pa je poslal 3 K — tudi iz neke sodne poravnave. — C. M. podružnice posavski na Ježici je daroval gosp. Viktor Breskvar 5 K, mesto šopka pokojni g. Pepci de Ancona. — V Ljubljani v trnovski župni cerkvi sta se poročila Sokol g. A. Javornik z gdč. Heleno Trtnikovo. Družbi sta naklonila v spomin 4 K 76 v. Hvala! — Prosimo daril in igrač za gojence na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Gdč. P. je izročila družbi sv. Cirila in Metoda lepih, dobro ohranjenih igrač, katere so ji izročili, ko ie bila otrok, dobri roditelji v zabavo. Hvala tej rodoljubki, ki je s svojim darom pripomogla, da dobe tudi nekateri družbini gojenci za Božič razveseljiv dar. Ali družba sv. Cirila in Metoda ima veliko otrok, skoro 2000 jih je v njenih zavodih. Vsi ti so ljubi, vsem tem želi napraviti kako veselje za Božič. Zato pa še obračamo s prav iskreno prošnjo do vseh onih, ki so odrasli otroškim letom, pa imaio shranjene igrače. s katerimi so se svoj čas razveseljevali, priporočamo se posebno slovenskim trgovcem, da obdare s posredovanjem naše družbe njena gojence s kakimi zabavnimi predmeti. — Družbi sv. Cirila in Metoda je gdč. Ljudmila Erjavec, učiteljica v Krminu poslala 50 K — i. s- 1° K Jc daroval g. Jos. Ribičič mesto poročnih obvestil pri njegovi poroki se je nabralo 20 K. G. Pavla Mašera je darovala 8 K, dTUgo je članarina in plačano blago. Iskrenah vala! — Tatinska spremljevalka. Pred kratkim je šel neki kleparski pomočnik po Wolfovi ulici proti Kongresnemu trgu, kjer se mu ie pridružila neka tuja ženska. Oba sta šla potem v neko gostilno v Židovski stezi, kjer sta skupaj popivala. Ko je hotel klepar, ki ga je imel že pod kapo. plačati račun, mu je vzela njegova spremljevalka iz rok denarnico, češ da bo ona plačala mesto njega, ker tvrdke Ljubljana, sv. Petra c. 4. Ceniki zastonj in poštnine prosto, : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------------- tvrdke R. M1KKAUC ------------------- Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : ZFoeeToen o&delelc v prvem naastropj-u. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. In hoc signo vin ces! »t V tem znamenju bodeš zmagali l^OVO ^ NOVO; Ta slika ima tudi slovenske napise. 1W¥U' Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe TT-« ^ TUTT A T vrT iiiKliani od petka dne 7. do četrtka 13. novembra VISAJIO-LIJsIa&Lj VLijUDljaill r!rkii5l;i nrizori. Izoreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Predstava traia 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5, 5—7, 7—9 in od 9—11. Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev li krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo In strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencijiu y rjg|J Šolski mladini priporočljivo. Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9-V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj, n Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -m * UTIIJ je preveč pijan. Ženska je res plačala račun; pri tem pa ni pozabila izmakniti iz kleparjeve denarnice 28 kron. Šele po njenem odhodu je klepar zapazil tatvino. Tatica je seveda že davno izginila brez sledu. _ # — Dve tatvini. Hišni posestnici Evgeniji Bergmanu na Poljanski cesti je bila iz nezaklenjene spalnice ukradena zlata ura remontirka z dvojnatimi številkami na beli kazalni plošči in z vrezanimi rožami. Poleg tega je tat odnesel tudi dolgo zlato ovratno verižico z dolgimi členi. — Občinskemu stražniku Francu Per-metu, ki stanuje v Rožni ulici je neznan tat ukradel svetilko s kolesa, ki ga je Perme pustil na domačem dvorišču. — Koncert v hotelu Tivoli. Danes popoldan se vrši od pol 4. do P°J 7. koncert katerega prirede godbeniki bivše slovenske filharmonije pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila černyja. Vstopnina 40 vin. Za mnogobrojno udeležbo prosijo godbeniki. Preplačila se hvaležno sprejemajo. »Oerminal«. svetovno znani so-cijalni roman Emile Zola, se bode predvajal od torka do četrtka v Kino »Idealu«. Predstave trajajo pri tem sporedu dve uri in sicer samo zvečer od 7—9 in 9—11. Danes in jutri »Hura nastanitev«, ki zbuja ne-popisen smeh in dosti zabave^ Loterijske številke. Dunaj: 1, 67, 64. 72, 76. Komedija v Skadru. Življenje v Skadru je prav »zabavno«. Zato skrbe skadrski policaji-Albanci, ki gredo od časa do časa malo polumpat in morit po okolici. Tudi godbo imajo. In sicer svira italijanska vojaška godba iz agitacijskih namenov — albanske roparske koračnice. Prosveta v Skadru. V Skadru je preskrbljeno tudi £a prosveto. Zanimivo je, da se do-tični. ki hočejo privesti albanski narod v Skadru h kulturi, med seboj prav nekulturno sovražijo. To so Italijani in Avstrijci. V avstrijskih službah se nahajajo frančiškanski in jezuitski duhovniki s svojim škofom Buniči. ki se tudi drugače s politiko peča. Ti duhovniki imajo svoje šole za Albance in prekolnejo vsakega, ki ne hodi v njihovo, temveč v Italijan-šolo. Ker pa Albanci niso imeli posebnega rešpekta pred prokletstvom, in pred duhovniško šolo. zato so jezuiti ustanovili še eno posvetno šolo. Pu tudi ta ni Albancem po volji. Ljubši jim je in bolj jim imponira italijanski avtomobil, ki se tudi nahaja v mestu in pa italijanska godba, ki jim svira albanske koračnice. Tako, da imajo Italijani v Skadru čim dalje večji vpliv, kot Avstrijci. Razpor je tako velik, da se admiralski svet sploh ne sestaja k posvetovanjem. Senzacija. V Skadru je preskrbljeno tudi za senzacijo. Izhajajo tam štirje listi. Lden ie za Avstrijo itn za duhovne, drugi je za Italijane. Ponavadi ti listi v posebnih izdajah to prekličejo, kar so v rednih izdajah trdili. Vsi ti listi so pa posebno gorki Srbom, proti katerim pišejo tako avstrofilski kot tudi italijanofilski listi. Tudi aktualni so V listi. Eden se imenuje »Taraboš« ~ in prinaša še sedaj telegrame o junaških bojih Bolgarov proti Srbom. Nesreča. Zadnjič enkrat so bili Albanci sklicani, da se jim razdeli kruh in ži-i°- Ko stojijo tako zbrani, prinese deček celo naročje časopisov — in neki Albanec začne jesti, misleč, da je to kakšna posebna avstrijska ali italijanska sladšica. Komaj so ga rešili. Skratka, življenje v Skadru je prav pisano. Trst. Mandolinlstična skupina »Viktor Parma« vabi na svoj I. letošnji plesni venček, ki se vrši v nedeljo 26. t. v krasno okinčani dvorani »Iljri-aT',pr' SY- Jakobu (stara policija). x drugim vzporedom se vrši tudi A Pošta, tombola in cvetlični Šonk Plesalka, ki vdobi največ šoSuV cvpd,Cl d°*‘ Posebej lep f,,cvetlic k0t „a° • Za veliko uueiezbo se priporoča odbor. Zaradi umazane notice o kanalih si je »Edinost« pridobila mnoga Simpatij od strani klerikalnega »Slovenca« in — nemških štimc. Nem-, o - Pacionalni list, ki v celoti objavlja omenjeno notico o kanalih, ki je duševna last »Edinosti«, se seveda — to se razume — zelo veseli klanja med Slovenci, ki je zadobilo zelo čudno obliko, katero je vpeljala »Edinost«. No, lahko ie ponosna da se plazijo njene fabrikacije, ali kakor ona pravi: »porcije«, tudi po nemškem časopisju. Nemci kaj podobnega radi zgrabijo, da s tem svetu pokažejo v kakem tonu se vrši polemika med Slovenci. In res — kdor ono notico prečita, dobi občutek, da ie izšla iz popolnoma skvečenih in demoraliziranih vrst. Pribijemo ponovno, da se s tako žurnalistično maniro le škoduje skupnim interesom slovenskega naroda. »Trgovski list«. Preteklo soboto je izšel »Trgovski Ust«, glasilo »Trgovsko izobraževalnega društva« v Trstu. Izhajal bo vsak teden enkrat. Prva številka vsebuje raznovrstno in dobro poučno gradivo, nanašajoče se na trgovino v splošnem in v detajlih. S tem listom je pridobila naša narodna trgovina zopet nov steber, novega bojevnika. Pred par dnevi smo objavili statistiko o zapostavljanju slovenskega uradništva Pri ravnateljstvu c. . državnih Železnic v Trstu. Iz nje Je jasno razvidno, kaj nam je storiti. Treba bo pač uvesti, širšo akcijo proti temu škandaloznemu sistemu. Mi-bi nemških uradnikov, ki v naših krajih delajo vsenemško propagando. absolutno ne smeli trpeti. Se manj pa to, da imajo nezmožni nemški uradniki, ki niti tržaških deželnih jezikov ne poznajo, prednost pred zmožnimi slovenskimi uradniki. Te gorostasne krivice, ki nam delajo narodno nečast in ki so naravnost pro-vokatorične, bi morale biti čimprej ko mogoče odpravljene. Celo stvar naj primejo v roke naši poslanci: njihova sveta dolžnost je. da se za tako eminentno narodno vprašanje, kakor je to. pobrigajo. Sedaj, ko se je državni zbor sestal, je moment za to. Pričakujemo dejanj. Kolesarsko društvo za III. jugoslovansko prvenstvo 1913«. priredi tržaško kolesarsko društvo »Balkan« danes v ne delj2t6..o.mkkk}tš kan« danes, nedeljo 26. t. m. na progi Prosek, Tržič, Krmili, Medelja, Zagrad, Tržič, Prosek 100 km. Veliko zanimanje je zato dirko, ker so se vpisali vsi najboljši slovi kolesarji iz Zagreba. Splita. Gorice. Ljubljane in Trsta. Dirka se bo vršila ob Vsakem vremenu in sicer bo odhod ob 10:30 dop. s Proseka, kjer jih pozdravi proseška godba. Ob 1:30 se bo pričakovalo zmagovalca na cilju z godbo. Maksimalni čas se zaključi 1. uro za zmagovalčevim prihodom. Po končani dirki se bo vršila razdelitev nagrad in koncert, za tem prosta zabava in ples v prostorih g. Starca na Praseku. bilizacija srbskih čet in Srbija se po- J sveti mirnemu delu na kulturni in gospodarski povzdigi novih kraiev. trgovinska pogodba med SRBIJO IN AVSTRO-OGRSKO. Belgrad. 25. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Upanja dunajskih krogov, izražena v dunajskem časopisju, da bo trgovinska Pogodba, ki se ima skleniti med obema sosednjima državama, ugodna za avstrijsko industrijo, niso posebno upravičena. V Srbiji se resno misli na ustvaritev lastne industrije in se bodo dale tudi avstrijski industriji samo take koncesije, kj temu stremljenju ne bodo nasprotovale, pa tudi to, Seveda, za protikon-cesije. ki jih da monarhija srbskemu poljedelstvu. Sploh v Srbiji v gospodarskih vprašanjih močno prevladuje ona struja, ki stremi za popolnim gospodarskim osaanoosvojeniem Srbije od Avstro - Ogrske, med tein ko so konservativni elementi, ki si ne želijo dalekosežnih izprememb v gospodarski politiki, popolnoma osamljeni. S tem bodo morali na Dunaju pač računati, posebno po zadnjem dokazu svojega »prijateljstva« nasproti Srbiji. PORTUGALSKI PREKUCUHI. London. 25. oktobra. »Times« poroča, da so se po nekaterih krajih vneli novi boji med Preku-cuhi (ki jih šunta bivši kralj Manuel) in med republikanskim prebivalstvom. Prekucuhi napadajo dalje. Tudi v Llzabonl se vrše boli med pristaši pregnamega kralja In vladnim vojaštvom. Baje so pripravljeni prekucuhi zelo dobro. Dr.LGallatia ne ordinira od 23. okt. do preklica. mr Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni Alojzija Povha,Trst ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izbera. 2STa. j cenejši nakup čevljev ■vsalce -vrste = Peter Kozina & Co. Ljubljana, Breg št. 20. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih n) nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Kdor sj želi nabaviti nagrobni spomenik, si naf ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljab-Ijani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar. kamnosek. 995-10 Sir v hlebih, 1— 4 kg najbolje kakovosti, polnomastno, razpošilja po nizkih cenah Franc Jesenovec. Preser. 1029-4 Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. SRBSKE ČETE SO ZAPUSTILE ALBANIJO. Belgrad. 25. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Uradno to sicer še n| potrjeno, aai skorai gotovo ie, da na ozemlju avtonomne Albanije ni nobenih srbskih ČGt VCČ« Na sami meji se nahajajo močni srbski vojaški oddelki in tudi provizorične utrdbe so napravljene, tako da Arnavti niti potem, ko se izvrši demobilizacija čet, ne bodo več mogli vdreti na srbsko ozemlje, ker ostanejo še vedno močne posadke ob meli, ki bo tudi primerno utrjena. KDAJ BODO DEMOBILIZIRANE SRBSKE ČETE? Belgrad, 25. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kazenska ekspedicija proti Albancem ie sicer končana in sicer s takim uspehom, da Albancem ne pride več tako kmalu na misel, vpadati na srbsko ozemlje, ali glede demobilizacije čet ekspedicijskega voja vendar še nič ni določeno, ker splošni položaj na Balkanu še vedno ni popolnoma pojasnjen. Po atenskih poročilih ie grsko-turški spor v principu poravnan, pogajanja se vršijo samo še glede nekaterih neznatnih posameznostih in tudi ta pogajanja se skoraj gotovo in v kratkem završijo in potem bodo rešena vsa ona viseča vprašanja, ki še skrivalo v sebi kali nevarnosti. Potem »e Izvrši tudi popolna dfiJUO- Meblovana mesečna soba, s posebnim vhodom, je takoj za oddati. Poizve se v »Prvi anončni pisarni.« 1027-3 Pohištvo se radi selitve proda. Ravnotam vojaška uniforma in citre. Več se izve na Dunajski cesti 9., II. nadstr,. 7 vrata, levo. 1042-1 Mirna stranka išče stanovanje z dvema sobama in pritiklinami za takoj, oziroma do 15. novembra. Ponudbe pod »Mirna stranka«, poštno ležeče Kranj. 1038—3 Kdor želi kupiti harmonike, naj se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare in nove ročnega dela, cene od 8 do 140 K. Dobi se tudi še skorai nov bas pocenii. p. Bizjak, Kranj 102. 1039—3 Kdor hoče TKI uro zastonj! Da se naše izborne žepne ure povsod spoznajo razdelimo gratis 5000 ur. Pošljite natančen naslov potom dopisnice tovarni ur JAKOB KONIG, Dunaj I1I|2. Postamt 45, Fach No. 363. Kdor hoče Imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino Izdelane verižice, prstane 1.1. d. naj ne prezre „ -Z Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav! Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLQR1AN“ v Ljubljani. zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. Edina zaloga: Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd. Uj-a.loloa.3rLa,- faff“ šivalni stroji priznano najboljši. 1° letna garancija. Ljubljana, Sodna ulica štev 7. Mlekar, sirar, se takoj sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo na Dolenjski cesti pod Rakovnikom blizo ::: Dolenjskega kolodvora v Ljubljani ::: katero obsega hišo, gospodarska poslopja in približno 7 oralov vrta, travnikov njiv in gozda, se prostovoljno proda. Vse v prav dobrem stanu. — Posestvo je za vsako obrt prav pripravno. — Pojasnila daje pisarna g. dr. Ivana Tavčar, odvetnika v Ljubljani. I. Gorjanc ra« Kocjan, specijalna trgovina za steznike. Cenj. damam tu in na deželi priporočam svojo največjo zalogo zadnje novosti pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčič, rije prostih, dekliških, damskih, hygijeničnih steznikov, drža za kolke in prsa, ravnodržalcev ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste. Izdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron dalje. Posebna soToa za pomerjjevaaaje. Nastop takoj. Mlekarna Ivan Vidmar, Crnivrh nad Idrijo. iMMiirogaii SODE dobro ovinjene stare in nove, male in velike, ima na prodaj IV. BUGGENIG, sod. mojster, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7. SSCBk I tt iiLtECItB? tCEE 12EBKE■£■■■■■ Modistinja - Zdravnik želodca" Edna posebnost likerja je MINKA HORVAT je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Um* !**< ih**!*" — čevljar- in izdelovatelj gornjih delov V Ljubljani, Wolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. Popolni šivalni »Singerjev" Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. — Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. hištva in tapetniškega : blaga. : založniki c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, Franca Jožefa c. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in * . ’ . dečke. . * . • Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. 8 dni na poizkušnjo A po&ljein vsakemu za 8 ginna.. <'ni Kamenjava ali denar nazaj po povzetju: iMSA. Amer. nikl. ura K 2’80 r/>‘ .gasa « Roskopf pat. ima K 8‘— ?4»~5al Jm Am. IJoldin-ura K 3-80 H Železn.-Roskopf K 4-— Roskopf, dvojni , P,aS® • K 4'BO V* PloSčala mestna lfSat T ur* • • • • K B-— Srebrna imitae. J_rusj dvojni plaSS . K 8-— J 14 kar- *,ata ura K 181— Orig. Omega-ura K 20-— Konkur. budilka ponikijana, 20 cm vi,olla • • K *— Znam. Junghaue K 3'— Radij-svet. ka*. K 4— Wšk^m(č' Radij, 2 zvonca K B-— ——Radij, 4 zvonci K 6-— Radij, godba. . K 8-— vHEK-sJeMt* Ura na nihalo, 76 cm ... K 8--W(s1c®m^E Ura na nihalo, zvonovobitje . K 10-~ Ura na nihalo z Triletna plamena godbo-budilko iraranHia nn >“ bitjem . . K 14- garancija po po Okrogla ura zbu- vzetju. dilko .... K c — Mas Bobnel, Dunaj, IV. Margarethcnstrasse 27/400. Originalni tovarniški cenik brezplačno. Obstoječa: 2 dvovratne omare, 2 postelji, 2 nočni oma rici, 1 umivalnik z marmor ploščo in ogledalom. Modni salon Stuehly-Masehke 3 Ljubljana, Zidovska ulica 3 priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo - zimskih klobukov in športnih čepic - za dame in deklice po najnižji ceni. Popravila točno In ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. IFriJsuain© dolar© "blag:© — nizlce cen©. Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina Klobuke ®«r čepice od preproste do nafinejše izvršbe. Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki, :: galoše itd. :: Specialna, modna in spor-tna trgovina za gospode = in dečke =■ J. KETTE Ljubljana, Franc Jožefa c. 3. Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, IV dobrega, pu- Ijenega 2 K; boljšega 2'40 t-JSIsSŠr K; prima pol- ^belega 2-80K, *0^nisch^^^^2) he|eRa 4 K; *— ---- belega puha- stega 510 K; velefinega snežnobelega, puljeaegn, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfl-nejši prsni pub 12 K. Naročila od 5 kg naprej »franko. Zgotovljene p^telje S'«""«! drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, ■/. dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16K; napol puh 20 K; pub 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3‘50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice 790, Cešk o. Ljubljana, nasproti glavne pošte.