Izhaja vsak pondeljck, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, jla poteče rok naročbe ob kojicu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo In uprava: Trst, via dclic Zudccche žtv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništva Nefrankirana pisgia se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 00 stot. — Plača se .................- naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ........................... .........
V Trstu, v sredo 29. septembra 1920
DELO
narodnost!« posebnosti In razločki narode« Minevajo isslj in bolj z razsojeni meščanstua, s trjcsslto suobeflo, s«e-tcunim trgom z enoličnostjo indnstrijskeiii proizvajanja in njemu odgovarjajočih žiuilenskih razmer
Komunistični manifest
OLflSELO SOCIfllilSTIČplE ZVEZE V dUhUSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 58.
Nož redni deželni kongres
V zadnji številki smo prinesli poročilo o delu kongresa do nedeljske ponočne seje.
Ponočna seja se je začela ob 21.
Ton tar govori o reformistični struji v socialističnih 'strankah. Razkol ▼ stranki je neizogiben. Reformistični i elementi v socialističnih strankah so napravili dve napaki. Eno za časa vojne, ko so takoj ob njenem početku glasovali za vojne kredite, drugo po vojni, ko hočejo sodelovati pri obnovitvi z meščanskimi strankami. V Italiji !so to Turattijevci.
Janga pravi, da postane Passigli *e ekstremist One članke v listu »Lavoratore«, ki se tičejo očiščenja na ■prevzame poseben urednik.
dassich podpira Tuntarjevo mnenje.
Daniclis govoreč o Fassigliju, izreče rečenico, da pomota ni še krivda.
Volitev izvrševanega odbora.
Preide se k izvolitvi izvrievalnega odbora Pokrajinske Socijalistične Zveze. Izvoljeni so: Farlan (Milje), Granc (Voloska-Opatija), Inwi«kl (Trst), Malalesta (Trst), Oliva (Trst), Podnje (Pulj). Štolfa (Gorica). Toaet (Tržič), Tuma (Gorica), Tiintar (Gorica), Vi«ucfcer (Trst).
Ravnateljem »Dela« *# potrdi Regent. — Izvoliti se mora še ravnatelj »Lavoraforja«.	_
V imenu tržaške sekcije predlaga Juraga Passiglija. To odobri kongres z aklamacijo. Passigli se zahvaljuje, izjavlja pa, da mora ostati pri svojem sklepu.
Gcanari pripozna, da se morajo Passiglijevi razlogi u-poitevati. Tu ni vprašanje presojevanja in samozavesti, Passigli bo kakor zmeraj discipliniran in ostane kakor zmeraj ob naši strani. Vi ga ne morete prisiliti, da napravi ori to, kar on čuti Ja ne more in ne sme. .faz rizu-
• mem in cenim to in prosim sodruge, da to enako razu« mejo, in to cenijo,
i Passigli pravi, da je bil bolognski kongres za jedinstvo gibanja. Sedaj je jasno, da pride do razkola. Pri tej operaciji pa hočem biti samo postrežnik, a ne kirurg.
Toatar videč, da ostaja Passigli pri svojem, predlaga, da se pripusti imenovanje ravnatelja novemu izvrševal-1 nerru odboru in prosi sodr. Passiglija, da vodi list, do ^»jegovega nadomeščenja. Kongres sprejme to. i* Pregledni odbor »Lavoratorja«, ki je pregledal bilanco in zapiske, predlaga brez drugega absolutorij, kar zborovanje soglasno sprejme.
Nato sc sklepa o upravnem svetu po naziranju sodr. Gennarija.
Slučajnosti.
Tiintar se spominja z ginljivimi besedami najnovejših puljskih dogodkov: Fašisti so razdejali prostore lista >Proletario«, razrušili so Delavsko zbornico, razrušilo se je vse. kar je stalo hrabr* puljske sodruge toliko požrtvovalnosti. Predlagam, da se pozove izvrševalni odbor Pokrajinske Socijalistične Zveze, jda izda apel na delavce Julijske Benečije, da oni zbere sredstva, s katerimi bomo zopet oživeli list »Proletario«, kakor tudi Delavsko ,zbomico.
Tuntarjev predlog je sprejet z vzkKcem.
Pnecherjev slučaj.
Tuntar ostro kritizira Puecherjevo postopanje. Slednji je pisal lansko leto v svoji reviji »Lega delle Na-zio-ni* (»Zveza Narodov«), da je intervencija proti Rusiji u pravičena. Puecher se je postavil na stališče, da so bili ruski boljševiki za časa revolucije v manjšini, in se je zato njihovo početje protivilo demokratičnim principom. Sicer jef Puecher spremenil svoje mnenje, ko so prišli ruski boljševiki na vlado, ker takrat so bili oni v veči ni. To dokazuje buržuazijsko pojmovanje in obenem o poriutuzeiu Puecherja, kar se mora s komunističnega stališča najstrožje obsojati. Fuseher ni več vreden, da stoji ▼ naših vrstah, zato se ga mora izključiti iz stranke. Sardos je mnenja, da bi bilo za presojevanja Puecher-vega. slučaja umestno razsodišče.
Sttraga se zavzema za direktno izključitev Puecherja. Gennari pravi, da bi se izključitev Puecherja strani agresa protivila strankinemu pravilniku.
Nato stavi Passigli^ na glasovanje Tuntarjev predlog lennarijevem dodatkom. Predlog se glasi:
Pokrajinski strankini kongres obžaluje sklep tržaške ■akcije ▼ slučaja Puecherja in pripušča vodstvu stranke zadevne končne difi ni tirne ukrepe.
Sprejeto enoglasno.
Zaccaria poziva v imenu Mladinske Socijalistične <Cveze kongres, da sklene, da bodi zvezno glasilo »Ri-scossa« tiskano pri »Lavoratorju«, ker ga uprava »Tiskarske družbe« noče reč tiskali, iz strahu pred represalijami strani fascistov.
Tuntar obžaluje tako zadržanje. Je mnenja, da se mora predlog Mladinske Socijalistične Zveze pripustiti novemu 'zvrševalnemu odboru. Kogres soglaša s Tuntarjem in protestira proti »Tiskarski družbi«.
Za reike sodruge.
Percovich objasnjuje zamotane okolščine, v katerih fivijo reški sodrugL Pravi, da blokiranje Reke velja samo ^a reški proletarijat, za D’Annunzia že davno ne več, Priporoča podporo strauke za vrle reške sodruge.
Zaccaria predlaga, da se pošlje reškim sodrugom pozdravno brzojavko, — zborovalci sprejmejo ta predlog, 'kateri so si edini tudi v potrebnosti, da se z vsemi sred stvi pomaga reškim sodrugom.
S tem je bil izčrpan dnevni red it sodr. Passigli zaklju či kongres.
Pravilnik Pokrajinske Socijalistične Zveze Julijske Benečije
sprejet na rednem dež. kongresu
1. Ustanovi se Pokrajinska Socijalistična Zveza Julijske Benečije.
2. Pokrajinski Zvezi morajo pripadati vse pokrajinske Socijalistične Sekcije, priznane od vodstva Italijanske Socijalistične Stranke.
3. Zvezo vodi zvezni odbor, sestavljen iz 14 članov, izvoljenih na pokrajinskem kongresu.
4. Da se omogoči Pokrajinski Zvezi delovanje, mora vsaka sekcija vnaprej odšteti tajništvu Pokrajinske Zveze letni prispevek, ki se odbije od društvenine in sicer lir... za vsakega, vpisanega- člana.
5. Dolžnosti Pokrajinske Zveze so sledeče: a.) skrbeti za ustnovitev Socialističnih Sekcij v vseh krajih, kjer ne obstojijo še iste, sporazumno z propagandnimi odbori.
b.) določiti na pokrajinskem kongresu kandidate za razne politične volilne okraje.
c.) skrbeti, da se vse zvezne sekcije držijo strankine discipline in sklepov deželnih kongresov.
d.) posredovati v sporih, ki nastanejo med-posameznimi člani in odseki ter zahtevati, kadar je potrebno, posredovanje strankinega vodstva in razsodbo.
e.) skrbeti za propagando v celi pokrajini sporazumno s propagandnimi odbori in zveznimi sekcijami in se držati vseh izjav splošnega značaja, sklenjenih od stran-
kinega vodstva.	'	,	,	.
6. Podpirati zvezni odbor pri propagandnem delu in pomagati sekcijam v vsakem pasu (tržaškem, istrskem in furlanskem), katere določijo propagandni odbori.
7. Člane .propagandnih odborov se imenuje na sestanku Socijallstičnih Sekcij dotičnega pasa, ki naj se vrši po pravilih 15 dni po pokrajinskem kongresu.
8. Odbori razvijajo svoje delovanje v skladu s sklepi strankinega vodstva in zveznega odbora.	^
9. Vsaka inicijativa odborov — izvzeti so posebni m nujni slučaji — se mora poprej predložiti zveznemu od-
feoito v odobrite^.	,	'
•	10. V svrho uravnan ja in enotnosti propagande potom ! koc frcne, morajo biti vsi propagandisti pooblaščeni od
Zveznega Odbora in opremljeni z izkaznicami. Izvzeti so oni, katere se pokliče nujnim potom, da govorijo na shodih.
11. Propagandni odbori smejo zahtevati izkaznice v svrho propagande za vse sodruge, ki jih smatrajo sposobnim za ta posel.
12. »Lavoratore« in »Delo« sta glasili pokrajinske zveze.
13. Zveza imenuje na kongresu poleg zveznega odbora tudi
a) ravnatelja »Lavoratorja«
b) ravnatelja »Dela«;
c) upravni svet zveznih časaopšsov potem, ko se je razpravljalo o bilanci.
14. Zvezni odbor sestoji iz 14 članov, katere izvoli kongres izmed sodrugov, ki so vpisani najmanj tri leta v stranki, tako, da je vsak pokrajinski pas zastopan.
Oba ravnatelja zveznih časopisov sta člana zveznega odbora.
Odbor izbere iz svoje srede izvrševaluo komisijo treh članov, ki morajo stanovtfti v Trstu.
Zvezni odbor imenuje pokrajinskega tajnika.
15. Pokrajinski tajnik predstavjja zvezo in kot tak se sme u<Meževati zborovanj vseh sekcij in dotičnih političnih odorov.
Tajnik mora skrbeti za vsa redna opravila, izvajati vse zvezne sklepe; skrbeti mora za organizacijo in disciplino sekcij, za ureditev propagande, reševanje jedno-stavnih zadev in dopisovanje s sekcijami.
16. Upravni odbor časopisov posluje tudi za Pokrajin sko Zvezo.	e
17. Zvezni odbor, upravni svet pokrajinskega tiska in ravnatelji časopisov ostanejo eno leto na svojem mestu.
18. Pokrajinski kongres se sklicuje redno vsako leto, izvanredno:
a) kadar se določa politične kandidate;
b) kadar to zahteva večina zveznih sekcij.
19. Ta pravilnik sme spremeniti samo pokrajinski zbor.
Disciplinirani delavci znputtalo tovarne
MILAN, 27. (L.) Na podlagi ukaza, ki ga je včeraj izdala Splošna Delavska Zveza, se je izpraznilo razne male tovarne.
V Bresciji so zapustili delavci že pred izdanim pozivom vse tovarne do sobote zvečer.
V Milanu se je izpraznilo včeraj predpoldne delavnice za izdelovanje raznih električnih pre-imetov, potem ko se je dovršila v redu predaja delavnic z pripadajočim inventarjem dotičnim lastnikom. Enako se vrši v drugih industrijskih središčih in v večjih podjetjih.
Kovlnorfi se branijo zaposliti tovarne
PADOVA, 26. Kovinski delaivci se bran?jo iz praznili! zasedene tovarne 'kljulb pogodbi Fioma, ker nočejo industrijaltei izipolnitii nekaterih gospodarskih zahtev.
Splošna Delavska Zveza in nova proletarska pravica
MILAN, 26. Splošna Delavska Zveza je poslala zvezam okrožnico, v kateri opozarja sodruge na poskuse nasprot-nkov vseh barv, ki se trudijo, da bi zmanjšali v očeh pro* letarijata zmago kovinaitikih delavcev. Poživlja zveze, da energično reagirajo na to podlo propagando. Sodrugi morajo dobro razumeti važnst dosežene zmage, ki nam je prinesla pravo do kontrole v upravi. Tu ne gre, kakor bi hotel kdo natvezovati, za poskus sodelovanja. Kontrolo smo zahtevali od nasprotnega razreda in ne od vlade. Nasprotniki so se uklonili naši zahtevi. Vlada je pri tem sporu posredovala na p;ošnj3 industrijalcev in določila, da ji predloži komisija, obstoječa iz zastopnikov delavcev in industrijalcev, zakonski načrt o strokovni kontroli nad upravo.
Zmaga je dvojna. Prvič so poraženi industrijalci, ki pojmujejo prav dobro važnost te delavske pridobitve in jo skušajo na vsak način onemogočiti oziroma odstraniti; drugič je podlegla vlada, katera u: imela nikoli namena, da upelje enak zakon, in katera je uklonila sedaj glavo in sprejela predlog Splošne Delavske Zveze.
Zveza bo sestavila načrt, po katerem se bo vršila kontrola, ki bo omogočila delavskim zastopnikom, da spoznajo vse posameznosti finančnega in tehničnega značaja v industrijskem življenju, tako da ne bo več mogoče skrivati resničnega položaja industrije in brezmejno izže-mati delavce in konsumente. Sodrugi morajo razumeti, da ti odnošaji omajajo stališče industrijalca in mu odvzamejo pravice, autokratične privilegije, katerih se je posluževal dosedaj.
Časnikarski kongres v Firence
FIRENZE, 27. Zvezni kongres italijanskih časnikarjev je imel danes svojo zadnjo sejo in je razpravljat v prvi vrsti o zvezi s tiskarji, toda o tem predmetu ni bila sprejeta1 nikaka rezolucijai. Kcingies se je zaključil © ktici Trstu, ki je bil določen sedežem prihodnjega: kongresa.
29 laMe ital.-ii
id mn
RIM, 27. (T.) Glasom vesti, ki jo je dobili »Idca Nazio-nale« od svojega poiočevalca iz Berna, je prejela belgraj-ska vlada od italijanskega ministrstva obvestilo, da mu ista sporoči, kdaj in kje se bodo nadaljevala v Pallanzi prekinjena pogajanja. Obvestilo je bilo izročeno belgraj-ski vladi uradnim potom od zastopnika neke antantne držav« v Belgradu. Jugoslovenska vlada ni še odgovorila na navedeno obvestilo, ker so še vedno v teku razpravljanja zunanjega ministrstva z voditelji političnih skupin. Verjetno je, da je izročila povabilo k pogajaniein čehoslo-venska država, o posredovanju katere se je mr.oi|o govorilo v prošlem mesecu, ko je obiskal minister Tušar grofa Sforzo v Benetkah.
IMo-poliskii mino
Boljševiki napredujejo
DUNAJ, 28. Neka rad:.»brzojavka iz Moskve prinaša sledeče poročilo rdeče armade:	Zasedli	smo
vasi zapadno in južno G redna in vzhodno Kamenca Podolskega. V krimskem odseku smo zaisedli Slav gorod južno Simelkova. Zapadno Marinpcla se raz vijajo hude bitke.
lieviralnosi UtvinsRs
VARŠAVA, 28. Ruska sovjetska vlada je izjav-la, da je pripravljena priznati nevitralnost Litve, ako stori enaiko tudi Poljska. Lit vinska' vlada je zahtevala, da se pcSjske čete takoj umaknejo za črto, ki je bila določena 8. decembra 1919. Poljski minister zunanjih zadev je odgovoril, predlagajoč nova pogajanja, ki naj bi se vršila v Suvalkr.
Rnsko-Boiiska mirovna pogajanja
LONDON, 29. »Times« prinaša sledeče iz R'gc: JoHe je prediožU poljskim delegatom v Rigi pogoje Sovjetske Rusije, katere naj bi do 5. oktobra spre-
jela aH pa odklonila. — Poročevalec »Timesa« pristavlja, da so poljski časnikarji izjavili, da bo podpisan amir v 10 dneh.
Poročilo iitvinsHe misije o grozovitostih poljskih čet
BERN, 27. Litvinska misija v Švici je v imenu litvin-skega zunanjega ministrstva naslovila na švicarsko zvezno vlado sledečo noto:
12. septembra je zavzela litvinska armada mesto Seiny, ki je bilo nekaj dni zasedeno po poljskih četah. Preiskovalna komisija je ugotovila sledeče:
8. septembra ob 17. uri so vdrle v mesto čete L in II. poljske divizije. Poljski vojaki so vdrli v sinagogo med službo božjo, potolkli rabina in vernike in jim odvzeli obleko in obuvalo. Ropanje in plenenje je trajalo štiri dni, v katerih je bilo izropanih 250 hiš in 25 prodajalen. Škoda se ceni na 2 miljona mark. Dvaindvajset žen je bilo posiljenih. Mesto Seiny, Punskas in ostala mesta so poslala zastopnike k litvinski vladi in zahtevala, da se jih ne prepusti kaki novi poljski okupaciji.
Litvinska vlada protestira pred civilnim svetom proti brutalnim početjem in grozovitostim, katere so izvršile poljske čete ob priliki okupacije nad mirnim prebivalstvom. Taka početja in poljski napad na Litvinsko Republiko otežkočujejo, v tem delu Evrope, vpostavitev mira, katerega svet nujno rabi.
Antantni gospodje igrajo vlogo, kakor da ne bi slišali protesta Litvincev, ki dokumentira podivjanost tako o-pevane poljske civilizacije.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
RJAZANOV ODPOTOVAL V LONDON.
Rjazanov, eden izmed najbolj znanih bolševikov Tretje Intemacijonale, je odpotoval v London, kjer bo nado-mestoval Kamenova kot zastopnik Svjetske Vlade pri pogajanjih z angleško vlado.
NAPAD NA WRANGLOVO MORNARICO.
Iz Moskve javljajo, da so turške ladje napadle v Črnem morju mornarico, ki prevaža »vojaštvo, municijo in živež za generala Wrangla.
URAD ZA POLJEDELSTVO IN TEHNIKO.
V Sovjetski Rusiji se je organiziralo urad za poljedelske in tehnične vede, ki namerava organizirati v vseh državah gospodarsko-tehniške 'misije in računa pri tem na pomoč delavcev in komunistov vseh dežel.
TEHNIČNE ŠOLE ZA DELAVCE.
Sovjetska vlada je proglasila 19. t. m. obveznost tehniške naobrazbe za vse delavce. Podučuje se deloma v tovarnah, deloma v učilnicah. Na dan šole za delavce je zmanjšan delavni dan na 6 ur. Delavci izpod 18 let se u-čijo dnevno 4 ure in njihov d,elavni dan traja štiri ure.
NAPREDEK INDUSTRIJE.
V Petrogradu je bil izdelan prvi električni vlak, ki za-more voziti s hitrostjo 100 km na uro in prevoziti brez odmora progo Petrograd-Moskva (650 kilometrov), medtem ko najboljši nemški električni vlak podobnega zi-stema zamore prevoziti brez odmora samo 350 km. V kratkem se izroči vlak prometu.
BREZPLAČNO DELJENJE KRUHA.
Društvo konzumentov je predložilo odboru ljudskih povjerenikov prošnjo, da uvede brezplačno deljenje kruha celokupnemu ljudstvu, na isti način, kakor je že sedaj uvedeno za otroke.
IZVOZ IZ RUSIJE.
Ob izlivu reke Ob v Severno ledeno morje pripravljeno je v skladiščih za izvoz iz Rusije 1,104.000 kg krzna iz severne Sibirije.
Letošnja žetev v Sovjetski , Rusiji znaša 73,600.000 kvintalov žita.	,	,
»TEDEN POPRAV«
Čimipre se začne »Teden za železniška, popravila«, z namencim, da spiravi v red prevozna sredstva, uporabna za- četrto zimo Sovjetske Rusije. V sMadr.šča, v delavnice in v tovarne so se razdelili inštrumenti določeni za »Teden peprav«.
Politični gestnjjt
Vodstvo socijalistične stranke in Proletarska Zveza bivših vojnih ujetnikov. Vodstvo Socijalistične Stranice je naročilo vsem sekcijam, da podpirajo politično delovanje, ki ga razvija Proletarska Zveza bivših vojnih ujetnikov po deželi.	*	___
Na zadnjem kongresu je deželno društvo bojevnikov sklenilo jasne sklepe o političnih ciljih raznih organizacij bivših vojnih ujetnikov in naša Proletarska Zveza bo zamogla zbirati želje in nade vsega užaljenega, osleparjenega in trpinčenega proletarijata in imeli bomo edino edino Društvo Bivših Vojnih Ujetnikov. Ako je kak naš sodrug, kar ne verujemo, vpisan v posamezne takozvane nepolitične, toda nesočijalistične, organizacije, mu brez ovinkov svetujemo, da se odcepi od take ustanove in da se vpiše v Proletarsko Zvezo, ki pripada Splošni Delavski Zvezi in Internacionalni Zvezi Bojevnikov, ki ji načeluje Henrik Barbusse.
Povratek Humbert-Droza iz Sovjetske Rusije. Julij Humbert-Droz, voditelj švicarskih socijalističnih svetov, se je vrnil iz Chaux de Fonds 21. t. m., kjer se je ustavil na poti iz Rusije. Socijalistična mladina in skupina Tretje Intemacijonale so mu priredile sprejem, katerega se niso udeležili socijalisti. Humbert Droz je predaval v Delavskem krožku o vtisih, ki jih je zadobil pri posetu Moskve, Harkova, Kijeva in Pultave.
Izjaval se je: »Komunistični režim ne funkcijonira še popolnoma, toda podlaga v to svrho je že ustvarjena. Kapitalistična družba je popolnoma odpravljena. 4 milijoni, ki tvorijo armado so pripravljeni, da začnejo z delom gospodarske obnovitve (kakor delavska armada), ko se sklene in podpiše mir.«
Humbert Droz se je izjavil za proletarsko diktaturo.
Obveznost dela v Nemčiji, »Berliner Tagblatt« sporoča, da namerava vlada pobijati z radikalnimi sredstvi nezaposlenost v Nemčiji. Ministrstvo za gospodarstvo proučuje načrt o uvedbi obveznega dela v državi. U-vedba bi imela vzgojevalni namen in bi istočasno povzročala večjo produkcijo.
Nemški načrt bi sledil bolgarskemu zakonu o obveznosti dela. Bolgarska vlada je pravkar upeljala obveznost dela: 12 mesecev za moške in 6 mesecev za žene. Kabinet v Berolinu se bo v najbljžjem času bavil s tem predmetom. Obenem proučuje nemška vlada, v svrho razvijanja produkcije, način, da ponudi industrijalcem kredite, ki jih rabijo in da združi problem občinskih kreditov s problemom industrijskih kreditov.
Razkol v Poljski Socijalistični Stranki. — Poljska Socialistična Stranka je doživela razkol. Tretjina odbora je zavzela sovražno stališče proti Pilsudskemu in Pa-sziaskemu. Nekateri lunkcijonarji stranke, med njimi tudi tajnik, so podali ostavko.
Dolinzl m »Edinosti"
(tDoipes.)
Ped naslovom. »Dokaz pa tak« se je spomnila ne-dei;-!ka »Edinost«, da ie njena dolžnost braniti se, ali pa vsčj jaVncsiti pckazadii, da tudi ona neka) zna. Seveda }e bolezen vseh buiržuaznih listov, da javne sti zmeša pamet s par frazami1, foi jdh javnost ibrez akademične izobrazbe ne razume. Prihranite ladinske izraze za prižnico ter pustite Cie er ena, da se z njim ne spečetie, 'katocir nekdaj <s Faiustcim.
Če bt slovenski nacijenalisti imeli moč, bi delali kakor delajo sedaj italijanski, ali pa še slabše. O tem ne dvomimo. Naj vam navedem le dokaz izza leta 1913., ko so se zibrato nemški železničar^ k neki slavnosti v Gorici. Bil sem taikrat še dijak in zato pristaš vzc.T-narodnjakov. Slovenski vzor-narodnjaki so -tistega dne, ravno ko se je .imel pomAkatii sprevod nemških železničarjev po korzu, organizirali veliko zborovanje v »Trgovskem domu«. Shod je bil seveda dobro obiskan, kajti v premoči smo bili v Gorici takrat mi. Pri shodu; ki je imel živinske namene, da 'tiniči namreč s silo nvVni 'sprevod, so govorili dr, Gabršček et compagni.
Kcl dober narodnjak sem se udeležil shoda seveda tudi' jaz, ker kakor so danes v Trstu italijanski dijaki »Haupt-paikaš«, ravnotako smo 'bčfi mi -slovenski dijaki v Gorici tudi »Haupt-pa!kaš« — razlike lorej nobene. Sprevod nemškvh železničarjev ise je začel pomikati ob »Trgovskem' domu«. Na killc vzor-neiTodnjaka smo naskc-olli mirni sprevod kaker tolpa sestradanih volkov. Začelo se je tuljenje, grizenje, sežiganje zastav, streljanje riid. Mene je pa bog obvaroval ravno ko sem hotel nekemu tistih mirnih ljudi strig ati s prsi nemško 'kokardo. Mož mi je namreč dal zaušnico, ki jo še danes dobro občutim da za katero sem mu še danes iz srca hvaležen.
Vzor-narodnjaki bi mi .lahko odgovorili, da so bile to provokacije e strani Nemcev. Jaz bi pa vprašal, ali niisio .tule.tudi provokacije tista leta, ko ste vi vzor-narcdnja.to poklicali v Trst Hrvate iz Pulja in Slovence iz Ljubliane — a-a-a??7 Dobro je pa vendar, da ima človek dober spomin.
Še večji so vaši grehi prijatelji. Vprašam vasi kdo ■je bit tiisti vzor-narodnjak, kije v času avstrijsko-sr/K-ke v:q}oe 'kričal na balkonu ljubljanske mesitne hiše »smrt Srbcim« 7? Ali ni ravno tisti »vzor-narof.njak«, ki kriči danes na balkonu ljubljanske mestne Jjjše »Živel regent Aleksander«?? Nadalje vprašam, kateri l;iiH'Sn?£i časopis je itcrioal v času avstri Viko-srbiJke vojne, da nisci Srbi slovanskega, temveč turškega plemena?? Ali ni ‘bo is‘i časopis, ki fcri-či danes »Živela jugoslovenska Srbija«?? Kdo je v Trstu za 'česa svetovtne vojne poveličeval 'boj pri Giorlicah, zavzetje Srbije, smrt tisočev na sv. Gabrijelu, Fajtem, .?? Al in:si ib"!a to ti »Edinost«, ki se danes ječeš po carski Rusiji, iki si teden dni žrtvovEila cel list v blagor regenta Aleksandra, ki se daneo -klanjaš .milostno GioiOttiju? ? Kateri narod Je napravil največ gorja ubogemu srbskemu narodu v času svetovne vojne?? Kateri nared je opostošil Srbijo od Viišegrada do Valjeva, da ni ostala niti mačka živa?? Kateri narod je postavljal vislice od Belgrada pa tja pireko Bitolja?? Kafferi narod je požigati 'n oskrunjal ženske na vse štiri gecgrafi-ike 'strani Srbije?? Bili so različni naroda, ali v večini pa narod, 'ki je govoril Srbom enak jez'ik — brat brata po krvi. Pošteno se je izrazil ujet srbski častnik, da ib o prišel dan, 'ko bodo Hrvatje in Slovenci viseli tja do Dunaja. O bog, o bog, zakaj n'ste vi vzor-narodnjaki ustaviti tega .bratomornega boja? Avstrijakanti iste bMr — pa konec besedili
Da, da prijatelji:, če bi mi imeli moč, bi delali kakor Bela Kuhn med Madžari, ali pa še slabše, iker izkušnja- nas uči, da je bil Bela Kuhn premehkega srca.
Če bi mi črneli moč, bi proti vam <n vam efsakim vodili večno vojno, kaikior na Ruskem.
Da, da, če bi mi imeli platino in demante, bi jih tudi prodajali in otvaršiu kramarijo v Londonu.
Če bi krog ime! štiri' vogale, bi bil kvadrat... in če bi jih imela vaiša glava, bi bila morda pametnejša.
Da, da prijatelji, če bi vi imeli proti nam toliko zgodovinskih argumentacij kakor ji’h imamo mi proti vam -— potem bi bilo v vašem aire dni šivu dela za 30 urednikov, ali pa še več. Potrebovali bi seveda še Aristotela, ki ‘bi vaan te dokaze logično isertavljal. — Teorija pogojnih staMcov kakor vidite nam nd Škodila.
Enokl ste — enaki italijanskim nacijonalistom att pa še slabši. Enak -siučaj kakor sedaj v Tr.stu je tudi v Mariboru. Morda ne bodete trdili, da je bil Maribor pred večno 4n v času vojne ttovanski. Ne, za boga, dobro mi je znan Maribor. Kako, da se je kar naenkrat posloven’'!? To se lahko napravi — samo moč je treba imeti. AU znate gospodje Okrog »Edinosti«, da so učitelji, ki na spornih ozemljih spreminjajo Nemce v Slovence, še posebej plačani z neko doklado — za slovem.iko propagando. To so argumenti 'gosipodje, iki 'ostanejo na vaši vesti, če jo imate kaj. Kaj je s Celovcem, za katerega se z vašo n ac i-jonalistično-timp e ni j. atest ičn o pohlepnostjo pofce-gate ... ah pardon, šel sem predaleč, 'kajti namesto da bi obravnavali sl. naesjonafete v Trstu sem one v Jugoslaviji — pa vsaj ie vseeno. Enaki ste si prijatelji! Trst ni bil nikdar to, kar pravijo itaJOjanski nafejonalisti, kaikor ni bil tudi Maribor to, ikar trdijo sedaj slovenski nacionalisti... itd. itd.
Stvar se odigrava pred očmi in zato ni potreba, da1 človek išče po »črnih bukvah« bogve še kakšnih zgodovinskih tradicij, sicer znamo tudi brati.
Pomagajmo političnim preganjancem
Političnim, strokovnim in kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji
Sodrugi, delavci!
Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala.
Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po zapoiih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo.
Po incijativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu »Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi nalogo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svole v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 15 Nabirajte pridno in pošiljajte nabrane darove redno na omenjeni urad.
Mnogobrojni čitatelji buržuazijskih H-stov pripadajo delavskemu razredu. S či-tanjem teh listov oni pomorejo buržuaziji v izkoriščanju delavcev, ker je buržuazij-ski tisk eno najjačjih sredstev, da delavce obdrži v nespoznanju in suženjstvn.
Karl Liebknecht.
Domofl vestnik
Vsem orgdRizocljom!
Podpisana Delavska Zbornica, sklicujoč se na okro. žnico, ki jo je poslala vsem svojim zvezam glede financiranja kovinarjev v borbi, in sklicujoč se tudi na današnjo okrožnico Splošne Delavske Zveze, ki sledi y.-^ a -sopisu, poživlja vse organizirance, da izpolnijo svojo dolžnost.
Novo proletarsko pravo, sindikalna kontrola industrij, se je danes po dolgoletnih bojih zmagoslavno uveljavilo po zaslugi požrtvovalnosti ene delavskih kategorij, mnogo zaslužene za proletarijata Kategorije kovinarskih delavcev.
Tvegali so svoje gospodarsko blagostanje in svoje življenje, da dosežejo vspeh in zmago, ki se razširi sedaj na vse ostale delavske kategorije.
Ogroimn^ |strošk<( in osebno požrtvovalnost, katero so pokazali kovinarii med bojem, moramo na kak način odškodovati.
Splošna Delavska Zveza napove sledeče sredstvo:
Vsak orgaciziranec plača vsoto 10 lir in sicer naenkrat ali v petih tedenskih obrokih, kakor mu je najbolj primerno.
Vsak delavec, vsak zaveden delavec, ki čuti današnjo važnost in potrebo razredne borbe, se mora potruditi in požuriti, da plača navedeno vsoto. Vsak zaupnik, vsak član vodstva razredne organizacije, mora uporabiti in napeti vse svoje delovanje in trud, da plačajo vsi organizirane! skrbno in redno svoj prispevek.
Rdeči Trst naj da veličasten vzgled bratske solidarnosti napram kovinarjem iz kraljestva, ki so bojevali ljuto borbo v interesu celokupnega proletarijata, in veličasten vzgled discipline napram našemu največjemu strokovnemu organu.
Proletarci, storite svojo dolžnost napram kovinarskim sodrugom, ki so se borili za vas, žrtvovali za vas in ki so zmagali za vas!
Živela delavska, solidarnosti Delavska Zbornica.
Kaj se ne sme ▼ Jugoslaviji objaviti? Pod tem naslovom priobčujemo na drugem mestu sestavke iz »Majskega spisa«, katerega je letos nameravala izdati »Socijalistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov)« sedaj K. S. J. v Ljubljani. Ljubljanska polička je pa zaplenila vso naklado, kakih 10.000 izvodov, Ta čin ljuljan-ske policije spada v nepregledno vrsto repiesalij, s katerimi hoče jugoslovenska buržuazija udušiti komunistični pokret v Jugoslaviji. Kar se pa ne sme objavljati v Jugoslaviji to objavimo mi v »Delu«. Naše čitateljc in čitate-Ijice opozarjamo na tozadevno rubriko v listu .
*^P. S. še tcil Vprašam vas: »Koliko tisočev ubogih in nezavednih ljudi je prodal dr. W’lfan njemu nda-nemeh-jniinistrskemu predsedniku Giolittiju za to, da mu ugc.;i na pritožbe in zahteve predložene v štirih spomenicah??«
Fuj! Hinavska drhal!!
II STRANKE
Nova frakcija izdaja .časopis »Nova Polska«, v kat«f» Komupisti-as!erzijonisti V petek ob 20. uri skupna je formulirala svojo politiko in obsoja brez vsakega pri-	mesfncrfa	odbor*	*	«rtfanir>r<ki<<m	»rioknn.	„
držka napad na Rusijo.
Za odškodnino no potresu in povodnji. Višji svet Bance d’ Itaiia je cicločil, da >:e izda; onim, ki so utrpeli škodo po potresu, 200.000 lir in 100.000 lir beguncem »z Furlanije, kaiterim je povzročila zadnja pievodenj egremno škedo.
Razorožitev Nemčije. Iz Berlim se poroča sledeče:
Glasoan izjave ministra za razoroženje civilnega prebivalstva, je izročilo slednje v dobi cd 14. do 21. t. m. v Berlinu in cikoiici 14.000 pušk in karabink, 15GC samokresov in pištol, 160 stranic. 2 topova, 425 zavojev patron, 4700 ročnih granat in veliko število drugega orožja. Prostovofjaa oddaja orožja v ostalih krajih države je precej zadovoljiva.
seja mestnega odbora z organizacijam odsekom v sobi »Ljudskega odra« v Delavskem domu. V nedeljo, 3, oktobra ob 10 uri zborovanje vscfi členov v Zeleni dvorani Delavskega doma, zborovanja se udeleže tudi zastopniki provincijalnih sekcij t. j. oni ki so vpisani v Socijalistični stranki, n k željo prstopiti h komunistični asten-zijonistični — frakciji.
Tovariši, ki nimajo še izkaznice in se želijo udeležiti nedeljskega zborovanja, naj se do petka zvečer prijavijo v ulici Commerciale 14, I. n3dstr.
Ker sc bodo razpravljala jako važna vprašanja, na) nihče ne manjka.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
Kaj je delavčevo orožje? — Delavsko časopisje! — DeJavski izkoriščevalci se baje javnosti. Oni hočejo, da delavci delajo za sramotno nizke mezde ia v nezdravih deiovnih razmerah. Ali njih srčna; želja je, da ijavnost ne izve ped kaikšnmrr pogoji garajo delavci. Zato so delavski izkoriščevalci ženeroznl napram lastnikom trgovskega časopisja. Za njih molčečnost jih nagradijo s petkrat preplačanimi oglasi, da le javnost ne izve, ka'j se gedt v tovarnah, rudnikih, jeklarnah, transportnih podjetjih itd. Delavskim izkoriščevalcem se ni treba bati, da bo vele-' trgovsko časopisje poročalo resnic.o, kako rasKfSJoi z delavci v svojih podjetjih. — Delavskega čaiso>-pisja pa delavski izkoriščevalci ne morejo podkupiti. Oni se zavedajo, da bo delavsko ča'9op:sje neomajno zagovarjalo delavske pravice, da bo vsikdar poročala resnico. In te resnice se pa delavski izkoriščevalci najbolj boje, .ker jih v javnosti pokaže 'take, kakršni so, obenem pa prebuja delavske mase, da ise rrvoraio organizirati, če h o četo, da bodo njeni interesi zavarovani. — To so pa vzroki, ki kličejo vsem delavcem: Podpirajte svoje delavsko časopisje! Če p odpirata veletrgovskc časopisje, redite gada na svojih prsih, pomagate sami kovati verige, v 'katere vas vklepajo industrijaini avtokratje. — Močno delavsko časopisje pomeni, da imajo delavci tudi močno orožje, ki brani njih interese in odbija) napade delavskih izkoriščevalcev na delavske pridobitve, zaeno se p>a bojurje za nove pridobitve, ki vodijo v boljšo člo-
veško družbo.
Selitveni vlak. — V ponedeljek, dne 4. oktobra! zvečer odide izseljeniški vlak izpred državnega kolodvora Sv. Andreja. — Družine izven Trsta, ki s« odpeljejo s tem vlakom, morajo povprašati že. dan poprej pri ipostajenačelniku odhodne postaje, da/ dobe nakazani vagon in da dospejo ž njim pravočasna do skupnega vlaka. Za vsa>k vagon treba prevozni ^ list (lettera di piorto), kakor za vsako drugo pošiljat-te v čez mejo. Na njem je navesti poisitajo v Jugo« sla vi ji, kamor se potuje.
ProJnje za državne Štipendije. Generalni civilni koml-»arijat javlja, da morajo visokošolci, ki reilcktirajo na Štipendije, ustanovljene od ministrstva za osvobojene kraje, predložiti tozadevne prošnje naravnost na civilnih komisarijatih tistih krajev, kjer so pristoni. Morebitna pojasnila dajajo krajevni civilni komisarji.
Visokosolcem, ki hočejo Študirati v Ljubljani. Vpisova-■ nja na univerzo se začnejo 1. oktobra in trajajo do 15.
Tudi V. sefilSšler tehnike se otvori, razen strojnega oddelka. Kdaj začnejo predavanja na različnih fa-kultetah, ni še znano, ker ni iz Ljubljane tozadevnih sporočil.
Tržne in prodajne cene poljskih in vrtnih pridelkov, določene za ta teden:
i Česen za kg L 4'40; rdeča pesa z listjem L —'60; rdeča pesa brez listja L —‘80; bledeš 1 L; korenje brez listja L 1‘20; zelje L 1’40; kapus L 1’50; rmena čebula (Chiog-gia) L —'70; bela in rdeča čebula L —'50; vrtna salata L 1’50; salatina 2 L; limoni komad od 10 do 20 stot; ma-lancane kg L lr40; krompir L —'65; regrat za kuho L '—'80; mali regrat 2 L; velik regrat od L 1'— do 1'40; špinača L 2 20; jajca 1 par 1'35; jajca (konzervirana) L —'60; mleko na trgu liter L 1'70; mleko v prodajalni L 1'80.
i Plačevalcem najemninskega davka. Tukajšnja davčna uprava nam je poslala: Predpisane izjave za odmero hišnega najemninskega davka in S% davka na najemnine se morajo predložiti davčni upravi: a) od vseh hiš, ki se nahajajo v mestnih okrajih V. (Barriera vecchia), VI. (Sv. Jakob), na Kjadinu, v Čarboli zg., pri Sv. M. M. zg. za leti 1921. in 1922. v zmislu zakona od 12. julija 1890. B. L. I. št. 120 in od 28 decembra 1911, B. L. I. št. 242. b) od poslopij, ki so v najemu in ki se nahajajo v predmestnih okrajih Sv. M. M. sp., v Rocolu in v Skednju pa samo za 1. 1921. v zmislu zakona od 9. februarja 1822., B. L. I. št. 17 in zakona od 28. decembra 1911., B. L. I. št. 242, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1920.
SinriBS nssreča m slavnem kolodvoru
201etni želzničar Angelj Stoppa je hotel danes zjutraj
na glavnem kolodvoru prekoračiti železniški tir pri zalogi strojev. Ena lokomotiva je bila mirna, druga sc je premikala. Toda ravno v tistem trenutku sc je začela i-premikati tudi druga lokomotiva ic mladenič je bil na-krat stisnjen med oba stroja. Umrl je takoj zatem, še predno mu je moglo poklicano osobje od zdravniške postaje nuditi kako pomoč.
SE JlE SME V JUGOSIšR^/IJI OBJAVITI
Prve dobo ruske revolucije
J živi narod desetero, stotero... Rtis/ka revroiuiCTjat je dvignila malega človeka do spoznanja osebnega dostojanstva in enakovrednosti -vseh ljudi.
ljudski mder
»Ljudski oder« v Bsrkovljah priredi v nedeljo, dne 3. vinotoka t. 1. v prvič veliko vrtno veselico z obširnim programom. Sodelovali bodo: Dramatični odsek, mando-listični in pevski odsek, srečolov, tombola, ples, šaljiva pošta itd. Svirala bo B a r k o v 1 j a n s k a Delavska godba. Vstopnina prosta.
»Ljudski oder« Podgcra. V četrtek, 30. t. m. ob 20ih bo predavanje v društvenem prostoru »Ljudskega odra« v Podgori in sicer o predmetu: »Socijalizem v praksi in teoriji«. Predaval bo tajnik V. K. S. Matko Lovko radi odpotovanja sodruga Regenta, ki je bil namenjen za to predavanje v predzadnji številki »Dela«. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva, da se predavanja mnogc-brojno udeleže.
»Ljudski oder« Lonjcr priredi v nedeljo, dne 3. oktobra 192C. na društvenih prostorih svojo prvo vrtno vesc-
Svetcvna vojna da Maka revolucija sta prinesla nov, svež duh v s-eoijalistično gubanje modernega časa. Užgaii sta v .prcdie t arij aim- neisgasno stremljenje in zavest, da je edini izhed i-z njegovega trpečega stanja v tetn, da se pcCasti pot-il-čne državne ©bla-sti in da potem diktature spremeni sedanji kapitalistični družabni red. Ruski nared je dvigm'1 prvi rdečo zastavo, ustvaril III. revclucijonarno interaarijOTialo v Moskvi: Ne vojna, naroda proti' nared«, temveč •državljanska vojna je naš cilj. »Zmaga soc-jjalizma je eilini izhod za razmesarjeni in krvaveči svet. Trajna zmaga roškega socijaliatičnega prcietarujata. je pa nemogoča brez proletarske revolucije «v Evropi.« (Buhatrio.)
I.
Revctarijo, ki ,je Izbruhnita v Raarifj kot posledica rurko-ijatpcnske vojne, je utopil Stripi® v krvi In železu. Vao moč v deželi tfe rad-dbčla fevdalna aru-stokradja. in -cm: del Ibirržuazije, ki je fcfi :kct državni dobavitelj in finan črnik tesno vezan z vladajočo ka-nranilo. Srednje in mslomeščanstvo in .predvsem kmečko ljudstvo so brli brez vsakega vpliva na hod državnega stroj«. Jedro: kmečkega' stanu je tvoril ■kmeč-ki preleta«!jat, t. j. ba-trjzk’-, maii kmetje in kaj-žarji, k; vo na najemni zemlji 'giadovali in žrtvo-vr.Tii vse svoj* moči v korist veleposestnikov in države. Od tod izvira eno tiecdojfivo stremljenje ruskega kmeta po »zemlji in svobodi«. Industrijski prcietariat je b-'J v Rusiji vedno avantgarda revolverje, vir neizčrpne revolucrjanaiine energije. Vsied tega i;e je cibraTa vsa teža in -oštrčna reakcije proti deCavskemu stanu. Kazenske ekspedicije so pTe-p!,?iv.'?e celo cbširnc teorijo s krvjo. Protirevducaa leta 1907—1914 je čslvar.Tla kcncentraoijo finančnega knpj-tala, 'M je zvezal vso Industrijo v s&no verigo iccccprui/tiojh zdrivl/tev. Tuijezemsiki kapi tal, pre-d-v:co* frcacccki in aagl-sJiki, je preplavil' državo z vedno novimi: in novimi clTihami svetovnega l.cpita.-rlzma. Reko v roki z naraščanjem dooaajče kapitalistične šiite so rasti: vnmperieffističmi apetiti ruske buržuarije in fevdafativa. Mešdanslvo, ki je stalo v notranji pektrki: v boju z vladate«’«* sstemem, je '.»Ivsrrlo ».pregrerivni btok« in ta je postat nesiteij imp-iorj«''! ‘stičnih tor d e® c entenie. V zvezi z bur-žnKizijci zapadi* so zamislili velik »vojni prsgram«, katerega stroške nat) plača riomiiii jonska ruski ,pro-letar'jot s svojo najboljšo krinjo.
fzbruh-nifa je svetovna vojna. Dvigniti so milijone delavcev iz drfjnih step :’« me.it Krcem ruske zemlje, cfcieki: j.'b v uniformo, naučili jih (ufcejaii1 sočloveka in jih vrgli v smrt. V rictranjcsld države pa j« nastopala reakcija vedno hujše. Streljal so delavsko
lico z različnim sporedom in zgodbo. Tem potom m vab-	lbrezobrimo	vsi*d najmWh povodov, fcur-
leni vsi krožki »Ljudskega oara« v trstu in okolici, da -	.	,	.	,	J	,	„.	,
Tiuomorrio i zuar5a P® J« bcgr/.iela- na* rzioua na-reda. Birokracija
se te veselice čim številnejše udeleže, ter pripomorejo s tem do moralnega in materijalnega uspeha.
Odbor.
»Ljudska oder« Kontovelj-Prosek priredi v nedeljo, dne 3. oktobra 1920. ob 17 v prostorih »Obrtnega društva« v Barkovljah ljudsko zgodbo F. S, Finžgarja »Verigo«. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
31 DEŽELE
IZ DEKANI.
Pisali smo že večkrat o naredbi komisarja Pogliata glede aprovizacije v dekanski občini in pričakovali smo prepotrebne rešitve; toda zaman,
■Naš gospod komisar Pogliato se ne zgane... in ko bi se tudi zgenil in priznal, da je prav tako kot mi želimo, bi Se stvar ne udejstvila, ker vse kar on ukrene, ima veljavo le od zore do mraka. Tako veljavo je imel tudi odlok; naj si posamezne katasralne očine izvole svojega razpečevalca aprovizacije, bodisi zasebnika ali paten-tata.
Ko je namreč par dni po danem odloku videl rezultat volitev posameznih katastralnih občin, je rekel nekemu vaškemu načelniku, da ni bilo treba niti voliti drugih razpečevalcev, ker ostane itak tako kot je on sam odločil. Na pripombo načelnika: zakaj se on dela norca ž njega in drugih ljudi ter povzroča s svojimi neumnosti samo kavs med ljudstvom, je gospod komisar reKel, da ni on kriv. Ko mu je načelnik jel dokazovati da je on temu kriv, je gospod komisar rekel, da aprovizacija pri-tiče potentatom, ker ti plačujejo svoje dirite. Mi pa povemo še enkrat temu komis srčku, da ni prav to, kar on dela in ukrepa, ampak to, kar mi zahtevamo....! Zato pa apeliramo na gospoda generalnega civilnega komisarja v Trstu, naj on stori to, kar njemu podrejeni komisarček noče ali ga je sram....! Na ves glas zahtevamo, naj se izroči razpečavanje aprovizacije v posameznih katastralnih občinah onim osebam, ki so iie od ljudstva izvoljene, oziroma onim...., koji so gospodu gen. civ. kmisarju v Trstu že znane.... Mi zahtevamo one pravice ki veljajo za celo Italijo, in dokler teh ne dosežemo, ne molčimo!!!
IZ HOLUBLJA
(kod sv. Mateja)
Naši ti sei’;ana rado šta,go.d’ znan o svetu, 4.1-i no-včne asm ®e> ne da čvta:t:. Osoblo naša soclja-lis,tička glasita su i«t j-65 -to&a. Mriogi ctd- njih se socijafczma boj*. Sa&ma krivo, $«r socljatkscn noje preliv nik-ojeg sdjiatka, r.a-dajkai lii cfcrtacka, več samo protiv velike (gospode, tkeja nas siromaike varaju, izoladujuju ■ na. frontu šalju. Soeiijai-zain se bori za sve pravice radccg nereda. Gibajte zato, bračo se!f'ajii i raduioi naše iistove »Delo« i »Lovcrzitcr-e«, da upcznole uzvišenu nauku sccijalizma, leori je naše s.pasenje. Tamo če te taikicdijier ctaJo: i vesti o sviim važnim do-gad-jcicma u ovetu. — Borimo se, drugovi, da razbijemo lame e, u k oje su nas gospoda okovali!
‘ta dvorni krogi so se marelično iprrralr.cma jxrost:itu-■irali. Državo,: denar je v srtii-cošh izgind v njiibcrviih ženih. Z 'b-en^aOčn:;, k/čijc te po:,\etrT v te neznosne ratrnere taj-instven: tsimor Griške Ra-zpurina. Bil je to navade« mužiik i:z itebcteike giirbernije, iki je razširjal rr.isFične verske nazore obenem s seksualna ■preverzirnstjo. »Odkrile« so ga aristokratinje ruske viišje družbe, ga pr)vedle v Petrograd in na dvor. Že S-tc-l’ipi» je imel bcliiko 'uvdevncslf, da ga je (skuša! odstraoiHi, ko je ta začel dobivati- potom svojih zvez s carico in ‘drugim) vplivnimi airi^tokratšr.iaimš vpliv na politiko dvo-ra. Strtipin je padel, zadet cd krciglje v	* Razputin pa je prišel zopet na
dvor. Za njegovo, naklonjenost so se borili diploma ti evropskih velesa!. Kci je začel škodova-lir pcŠtikf. en-tenfe in raških č.mpierjjalistiičnh krogov, pcdfcupfjen cd Nemčije, co ga dvernj aristokratie ubili v stejni palači kneza Josupcva. Vse to se je razneslo po Ru-slV. Tedaj je zamclklo zagrmelo v narodnih masah. Meščanstvo, k: se je sicer tudi, borilo za ‘politične svoboščine je s straihcim, (.'poznalo, da se dviga revotuoi-jonarn.! ljudski: vbI). M licikcv, vodja kadetov in progresivnega meščanskega, bloka1 v Gosirdsirstveni D trmi, je teden pred izbruhom revolucije pcsivljjal delavstvo Petrograda, da se no,j varuje- »provokeber-jev«, 'ki ncezivlj.rfo mase v cijegovem' imenu na oborožen u.per. Kocka -cdtečteve pa je padla in krvavo-rdeča zarja je naznon,-'ta ve’’‘ki dan revolucije.
n.
vojne, rezd-ettev zenslje In vso vlado v rake sovijetov. To iso bala glavna gesla njihove stranke.
Začel se je dramatičen, boj med 'koalicijo in boilj-ševiki. Ruska- revolucija je meščanska revolucija, je 'trd!! Plehanov v imenu 'koalicije. Naša revolucija je isccijatoa revolucija, snu je odigovarjal Ljeintin-Ujjanov. Ruski nared’ ne bo prelival krvir za interese svojih in ententinih ikaprtalistov. Prišla je doba diktature prole tari jata. Naš čdeai ni naioijcnalna država, mi hočemo ustvariti federacijo vseh narodov sveta, kjer ne bo mesta kapitalizmu in militarčzmu. Prvi poskus vzeitji vladie: v svoje roke meseca! juirja v Petrogradu se je prnesrečil. Ičeon se }e moral skriti, ostal je v ‘sovjetu vedja fcoljševlkov Trockij, ki se ‘takrat ni ekspenirs!,. Ponec rečTa se je tudi Keremfc ieva ofenziva, ponesreč'1 se je pcckus Kcr-nilc-va ure-ditu razmer« pctiioan vo)alke diktature. Med s&rodcoi pa so se bfivkcara Krile ideje 'boljševizma, na fronti se je začelo iVcm bratec'e in rszšCrjevanje revciucijcnarrih idej med a vltco-ge rman r,k o vir teka. Plamen agrarne revolucije je krveivo-rdeče ezarija? nebo ne^ksTične Rusije, delavstvo vz je pclastrio fabrik, ali pa1 pridobilo v njih- cdločlni vpliv. Moskva je prešla pr volitvrh v tabor fco-l.levikov, Kr-onatadt se je osamruvcril -‘n pošilja!, na vse citirani svoje rp*o-stcle; tu,d! kiazaštvo se je začelo, cepiti in uhajati iz virdnega. tabc-ra.
Vse grozoto revoluc:t’e s>oi padi« na Rurijo-. Edino sovje'.’, so imeli avtoritete med1 'to raziburkanc, mt> o; mesta so bife' rou-rtej-ena z tn:'Vjcvi ir.ch'f ''z,hane vrijike. Si-arno je bVo prefcutei:’e r,c-\:io iz ‘itofet-negt, cpaaja, krvav; ec- vdfci, s kalerimi se c-pnšča
ZA TISKOVNI SKJbAD „DELA‘‘
Nabrala pri zavednih sodrugih v Idriji Franc in Leopold Troha L 5P60, Orkester »Lira« v Idriji L 25, Mlakar josip, Idrija L 2, Jordan Ivan, Idrija L 1, Jurman Leopold, Idrija L 1, kovači iz Idrije L 32, Pevski odsek združenih socialističnih organizacij v Idriji L 18, Krasna Ivan, Idrija L 3. Skupaj L 135’60.
V današnjem izkazu	L	135 60
Prej izkazanih ____L 52620
Skupno
661‘80
-x-
BC@mynistIf^o posolilo
so podpisali komunistično poso-
Pri upravi »Dela« jilo:
Člani politične in strokovne organizacije v Štadrcžu pri Gorici L 25, Pavel Treven, Idrija L 25, Mlakar Josip, Idrija L	25,	Ogrič Josip, Idrija	L 25,	Tratnik Ivan	XIV,
Idrija L	25,	Tratnik Ferdinand,	Idrija	L 25, Krasna	Ivan,
Idrija L	25,	Lazar Franc, Idrija	L 25.
Popravljamo pomoto v št. z dne	15 septembra	f. I.
Pevsko društvo, iamburaški cdsek in sodrugi Šinkovec Matevž in Čar Ivan niso iz Idrije ampak iz Spodnje I-drije.
vodijo. Krivda zadene ‘tudi oblasti, ki se ne brigajo, da so tisti kaznovani, ki divjajo z avtomoili kar tjevendan in ogrožajo življenje pasantov in drugih ljudi, ki se nahajajo na cesti. Najbolj predrzni vozniki so tisti ljudje, ki imajo precej rejeno denarno mošnjo. Če bi bogatim odvzeli oblastvena dovoljenja, ki se ne ozirajo na predpise za vožnjo z avtomobili, bi se število-nesreč kmalu znižalo.
Ogromne so žrtve rudarjev! — V Združenih državah je zaposlenih v rudniški industriji okoli enega miljena oseb. Vsako leto je pa po statističnih izkazih v rudnikih ubitih nad tri tisoč rudarjev.
Rudniški biro pravi, da bi bilo najmanj še pet tisoč več rudarjev ubitih zadnjih deset let v rudnikih, čc bi rudniški biro ne vzdriaval rešilnih postaj, ki so opremljene z najmodernejšimi rešilnimi aparati.
Rudar ne opravlja le težkega in za človeško družbo izredno koristnega dela, ampak njegovo delo je tudi skrajno nevarno. In človek, ki opravlja tako delo, zasluži za svoje delo veliko večjo odškodnino, ko to prejema. To ni le humanitarno, marveč je tudi pravično! In ker v današnji človeški družbi še ni priznana pravic*, s -r':' rudarja odškediti z drobtinami za njegovo trdo, koristil-. . nevarno delo.
zdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna ,Lavoratore= v Trstu.
TO 1 ONO
ljudska nto©* ,Ji :šcvr,'h verig, v ka-i-are jo je zcikc-val fevdalizem in kuptearizeoL
III.
Koncem ekdo-bra 1. 1917. ne začne druga faza ruska revolucije. Prcla j« vteria kcailcje »Vrem-cra/e jr a -1 vvteLstv-D« Kercrrtkija, h? te zegova-rizia r?~'nc ip p eri-1 F.čn« revcčacu.te in na njene sr,es/o i* prišel »Svet ljuidi-tlrih fc:iT.:«.rrtev«*j,u.če-©3Mi r.ačeiriujeta Lijenin in!
Trecik j. Izfli so ji-er’o\-:Ji -dekret; o- miru, cccria/tea-j cVr. zen-Ve in .p:odrkc,','£ik/h sredjlzv, e srdrž-avlie-nju ‘ bank, o cauKranju voterh posegif. Trc.ck'j te oabli-j cirai iz arhteov za zesanjc zadeve tajr-e dctgovcce j in dokucnenie. V';a cfelcs;* v mestih je prešla v r rilec i sovjetov, razredne ©."tgemizacije delavskega :’in kme-j čkega p-cclelari-jaža.
Franccsiki Ksli so -takra t mnogo cttVali izjavo Ma-! klr .kova, r-ualcega ju slanika v Parizu, da i« us-oda j bcft;š*v’zma ZBlpcča/ena eo /pco s tem, da se je k-ot •clraolta aaa”h:je .pcvcirilla cttestr. Revno nasproteo je hite res! Po čemer je 'buržuisz- ja jre d vlada Kerea-elrija najb-rij vzSiLovziLai, po.vl-ridi drr-cj.ke, ncomaMC-tee volje in -dejente1, /o so ji p;i’aoif- b:fršev.’ki. Perici: so unese vojske, kri je b'M v pcij-olaem zczsisju, •dc-atc-v, uredili premet, zhrljririj' iprehrar.o 'a z c,če,') energični hej z veržništvcim i« faeirh"'«. Seveda tudi kclp/a-hzmn niso prizcnes/ii. Pn'č«M- i;o s socljaJ aacijo karpi-tala, vzeli -meščanstvu ic& in čascjpVjc in jih pos1'.«-v'1!)!- v e!-užbo'soicsVa4.'!rfi’‘čr.« dcoao-vioe.
IMed tem se je pa dviignT proti Rusiji v-al' svetovnega; kapitalizma. V Brcnt-tLltmstku je tržtimfrai nemški irnipe; pfe®, zasedel zaipa'dno Rusijo in Uikirajteio. Turčija ,je .pescigfe po Anar.ieciii :« Zakavkazju. Murmansk 5« Arhan.getek je zasedla er.lente,: adiOBidla je Firtendite in steli Sifelrite je ®&aga4 ovoje krvolioone krecmplje trteidi- j-apiccski' ' čiRepnijalizem.
Zvez ril so se ufeajiaski rc-ctaHstš-aneojševiki: in so-crijatei) revcilucriOTSfrri z -Nemci, in ko jim niso več kor! is tir, je prišlo, baržuaz;'ta Ukrajine in se prada/a Vitiomia II. za sklede- Čeče. Ptecdfel se m.u je tudi Pavle Mrij-uk-civ, vc-d-ja mite turžuazije. — PcJi;šev,’|Vi‘: p« rjo JvigrT: .preti- Vlitemu v 'boj svoje ideje« xevc8uc> jonira/,? nemške,ga ,m anjtrejrčpeža u/etnika -In vojaka;
•bran’i)1 kmečke ncunl Ukrajine ,p,noži nemškim- -oku-' jtecijsfam (četi“;my piiorcvljeld' ,in ■orgacizlralž žtcajkc' na, rjikrajnjikh želez,nicah im .tcivamch. V teh velilrh •«n nevarnih fceuh je tete-v I-o jassiio in. odločno &cv-i e toka vl:’d:a:	»Rusija je c-ccijciiistična oe*a, ekr-og
katere -divja vihar dveh cgr-omnih kajprta&kičrih S’L Janoaci Unraznjujejo rusko-vzhodno ozemlje v Ruj-ja cv uvanja en-a^-o pr cevetetvo nemške kol aa- riji. jap0nska armada je spraznila vso dolino e«s«e buiržuazije, ona; priznava edilmo-le deh.vae ii.„w kni-or i
Za erveno vojr.ku u Čehoslovačkoj. Nedavno oefržana je u Reichenbergu jako posječena skupština na stav-njama u vojsku uzetih tromaka. Na predlog nieniačlrog socialističkog zastupnika Kreibicha prihvačeno je staro-vište, da se mladi prale'.eri iraadu odazvati pozivima u vojsku, jer če tako naučiti baratati oružjem i biti c-snovice buduče ervene armije. *
Na dan izbora u Beogradu. Kako naši čitaoci več znadu, kcd cpčir.skih izbora u Beogradu iznela je komu-niptička stranka »jajnim pobedu. Taj dan biia jč celo vreme u pripravnosti žandarmerija i vojska, '— valjia pretiv male proleierske dccc iz naše grupe »Buduč-nest«, koja su na jednom aulomobilu išla s tri crvenc zastave, kroz grad, od birališta do birališta, agitirajuči svrjom veselem pesmom za našu partiju.
Kad je r.akor, proglašer.og rezultata izbora krenula ogromna poverka cd 30.000 ljudi cd Radničkog doma, pr.čelo se s rasporedjivanjera policije i vojske. Centar grada-bio je sav blokiran pješačkom i okoejenom Žan darmerijom i vriskom, preroda je bilo očigledno da čt-prc-leterska poverka iči periferijom grada, gdc stanuje prelelarijat. Fa ipa-k je kod Kalimegdana jedan vod ko njanika bez reči izvukao sablje i jurnuo na poverka. Naši erveni redsri imali su muke da svladaju opravdani gr.jev na tu p.rovokaciju kako se dan radosae manifestacije ne bi završio po želji krvoločnih vlastcdržaca.
Iz Jngoilavijc. Naš drugorski korr.ur.i-tički list »Glas Slebodc«, kc-ji izlazi u Sarajevu, donaša sledeču ves!:
14. septembra o. g. uirrc je u Jajcu naglom sirrču pen-ziorirar.i žo.ndarm Stipo Dujič. Pao ie na vraiima zaheda jedne gostionice. Mi se na ovu žrtvu nebi nikako ni o-evrtali da ona cvako jasno i rečito ne dokazuje svu po-kvarenost ovog buržaskog društva. Pokojnik bio je dugi niz godina u žandarmskoj službi i kada je obnemogao bacišc ga u penziju sa 60 K mesečne plate. Kakav je život megao provociti ostareli čovek, bez ikakvih drugih prihoda a sa platom cd 60 K, koju u ostalom vrlo ne-redovno dobiva, može si svak i sam sud stvorrli. I kada je satrven bedom zapao u bolest nikc ga ni pogledao nije. Kada je rečeaog dana, na vratima nužnika za navek oprestio se ovog nezahvalnog sveta, komu je on tako revno služio, upozorili «i naši drugovi opštiuskog lekara, da dadne n-rtvo telo nekamo ukloniti, rekao je cvaj, da u bolnici nema mesta i neka leži gde je i pao. Naši drugovi zgražali su se nad ovim odgovorom jednog lekara, jer taj odgovor je više neg barbarski. I kada zbilja nije niko hieo da se pobrine i skloni evo mrtvo telo učjnili su to naši drugovi.
Drug dan radnici su kupili venac i udesili sve što je potrebno za sproved. Na vencu bile su ispisane reči: »Robu kapitala — proleteri«. Kada je došao pop, neki fratrič Sliškovič, i video radnički venac sa ervenim tra-kama protivio se i nije hteo sprovodu sodelovati. Odma-giio je bez traga, ma da je za svoj »trud« več primio ca» platu od 100 kruna. Proleteri su tu bednu žrivu kapitali-stičkog režima pokopali i bez nadutog fratriča. — Skromna povorka samih proletera ispratila je i tu žrtvu sa puno ljubavi i razumevanja za sve potlačene, prezrene i cd-bačene.
Žive sluge ovog buržoaskog društva neka p-romisle da li i njih ne čeka ovakva nagrada za svoj revni rad tome društvu!
Slavnemu občinstvu se nazriarja, da se o(vo;i na novo
jsstilra pri JttMtt,
dns 2. oktobra 1920.
Ob neriej'h in praznikih pripravi a se bedo g srka, in dng dni snrzJa fedife.
Zagotavljam točno postrežbo. Spoštovanjem
(VAN KOGEJ - idri a.
prej „Pri Prelaucu"
#
se nahaja sedaj pri
ŠTRAUSU
. tik šole v Idriji
liti Ha paiaia nima
v Dobravljah na Goriškem
ima o zadružni Kleti vet sto Ml. nsM&$! naravneja
VINA
po zmerni!) vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
ae
E-hnJc teh necedov (kot svoje zaveznike. Ideje socijrte.e revolucije se t« iz Rit Ve žšrila iia zspsd ’-n bc- aa§!a prvo z-vetiš 5e v -centeeln.1: Evroju. Od tu bo- potrkala z sodro roko ra &jo’ auglc-coš-kega •imperija,:•’z,ma, lev je ideteorn ftenacneftr® n.rsitoej^r. V tora etraš-nem boja porafajc-čaga 'o umira:',oče^a s-veta je zmaga.:
itiJlmf«nedoemna.«
23. i« 24, febrosirja L 1917. s-o sc začeli' nemiri v Petrogradu povodom kriz« v preli-ran1. Iz ma-i-ega vtra rj-e nauilal mogoče« -veletok —delavstvu se je pridružila vojska — -padel je carizem in z n,jim zemljiška, arislokracVa in zazibal se je ves kap-jtaljsiični di.iutžaibni red v fivojth temeljih. Mte’jonske mase so
stcipl.ie -na politično (peprišče, mase, hi pred tem temveč oa.rrSčrf. Biuržtiazne 'r-trr.nke so sc umakni oko imele nobenih prav'c, fec-t da jih pclioi-ja1 gcoš te javnceli. Edioo r.;’h č«ec)p:s;e ;e še živelo i« pri po zapetih ali -v sibirske rudni ke. In te mase <to bile ( črfet, de. Je tun žuari.Sa luči. idejno poražena. Boj je sedaj at-sclutirii gcsficdiar egremne države. Začelo je | »a ofceh straneh ihrezicibriren in .kru-t. Vse preti--delovMi ■’« mislili politično istoJts-cče ljudi, ki so imeli ; hrlJSevrškc stranke so- se združile v zahtevi za »Uč-preje zažeta- ci ,’.a. Kmečki, driovshf in vojaški sveti j reM'4e!jttofe Scbcrr/e«, t. (k-casliliurergio. Bc/jšcvvl-ri so se ustaiaa-.-Ijali po ceS Rus-l/, množica nov’h 6»- so z vcjcSro ril® z:6r?riil' zrtjedsrite izreži^ vco sepsov je zrcala ma tej cgrcmm: zemlji, stranke so začele tekmovat: za ntircdo-vo iKilionjemost na brezštevilnih shodih. Vlado eo na-to .prevzeli socijriao-revcilucijonarna iemečka st.rarka Kerendki.iai, sodjaJn®-demaiokrati-a;cnjševriki .pod vcdstvcmi Cereteijja, v zvezi z meščanskimi -stramkami' kadetov in c-ktofcri-stev. V siaircdiu pajje šel proces poglobitve revolucije nevzdržno naprej. Petrograd in Kronstadt sla bili trdnjavi co-aliflistov-boljševikov, katerim načefufejc-:
L j eri«, Trocikij, Zimevjcv, Krilenko, katerim., stc-ji
Sibi-
reke
Usuri, kakor tudi mesto Kafcarovsk. Ker se bliža mrzli letni čas, bo armada spraznila tudi Nikolajcvsk. Ti o-kraji preidejo pod oblast ruske vlade v Vladivostoku.
Povodnji v Švici. Položaj v Vallese in ob Ticinu je vsled povodnji zelo vznemirljiv. Škoda je zelo velika. Napeljava električne sile na Simplonu je prekinjena.
Dobiček ameriških družb. Nev/yorška Standard Oil Company bo razdelila med svoje delničarje za stepet-V iKrirar.lovtt Rusije bc-j ideje čn rthrarlr .ni panehcl, deset miljonov dolarjev novih delnic iz svojega dobička.
Ako bi to svoto plačala v obliki dividend, bi bili to dohodki, ki so podvrženi dohodninskemu davku. Če se jim izplača v delnicah, se davku izognejo. To je sto pro-ccntni amerikanizem ameriških profitarjev
Reveži, ki imajo po par tisoč dolarjev dohodkov na leto, se ne morejo izogniti dohodninskemu davku. Korporacije, ki napravijo na sto miljonov dobička, ga pa cno-
.	—------—.  _____ stavno spremene v nove delnice in naznanijo davčnim
tvciaOo chtee-t ipei vjjtdčn-.Vn -sjezetem/ sovjet-c.v. oblastim, da so povečale svoj kapital. Te delnice razdele »Svet Ijicddk.b kem' arj-sv« >;« je preselil iz Petro- m£d svoje člane namesto dividend, vlada pa je prikraj-gtzrla: v mcS-kcc.c' ;’j Kre.tiiCiV.	j šana za miljoce dolarjev dohodkov, ki jih mora potem
'Brfjševliki i o revctec’jc«acna istrrrica par exellence i,5cali pri ljudstvu. Razsodbo, da delnice niso podvržene Zatomzdojrsui in meščanriccnistra^kamš mi-fe-mere idohodninskcmu davku. )e “dalo sve-ječasno vrhovno se-srtsa. Stero žrv'ie®r,ko nr.u.lrante («>	.	in	.kapitaHstično časopisje je prešlo preko nje
Zaloga ur in zlaianlne ter delavnica
ALOJZIJ POVH
Telefon
3-*9
sodni Izvedenec
M Plflzza G. GoriMfli 3 (ex Barriera)
□
&
u
e
&
Sm
&
SL
5 ©
M
m
trn
«©
6 e &
Dneno novi dohodi!
je umrlo- v čteveku,1 c« se cmra. jfo »ffvih rzbedih, c&tOa si ustv-sj-i-F- tKnr, bioijši evet. A'.' ebstej) čkveš.ka rila, ki bi vsievla naraščajoče vrtove Jjudskega viharjia; i« strasti?
.	.	Rucfca	revriteclte te vzgcfia «a-rod k svcbcdO. Naj-
bllteu Lunačrisidj in Malisan Gcddj. Takojšnji kcnec * hrljča \<z&%y j* žlidterje In nc šola. V revclucijr pa
brez kritike.
Avtomobil je merilni stroj, — Tako se je izrazil »Narodni svet za javno varnost« na svojem zborovanju. Po statističnih podatkih je na vsakih pet in trideset minut ena oseba ubila od avtomobila v Združenih državah.
Avtomobil seveda ni tega kriv, ampak ljudje, ki jih
Glad, nevednost, strah
(Z ruskega).
Narod ima tri sovražnike. Njegov prvi sovražnik je glad, drugi je nevednost, tretji strah.
Glad ga je potisnil na stopinjo živali, strašno in težko je njegovo breme, silni so udarci knute. Narod trpi oblit s krvjo in zaeno solzami pije to kri.
Glad tira kmeta in delavca, moža m ženo, starce in deco na robski trg in prisili jih, da kriče:
Kupite delavca! Mi prodajamo vse, kar imamo
—	telo, dušo in zavest!
Kupite poceni — mi vam bomo delali do skrajnosti; kopali se bomo v znoju; vrgli bomo jarem na svoj vrat . . . poljubavati vam hočemo noge . . . Kupite delavca! — poceni, poceni...
Ne zahtevamo dosti — samo malo kruha da ne poginemo gladu; samo nekaj kap, da pokrijemo naga telesa.
Narod trguje.
In prihiteli so grabeži, bogati in mogočni ljudje. Vedno hite drug za drugim in kupujejo delavno silo in delavsko dušo ...
Polni so zavodi, fabrike in rudniki.
Stok in jok’ se razlega povsod.
A mnogo jih je ostalo — nekupljenih. Bogatini In mogočneži so jih odstavili za rezervo, da lahko porečejo svojim sužnjem: »Pazite, dru-aača vzamemo druge na vaša mesta“ samo
da bodo bolj garali in da bodo bolj — občutljivi .. .
Za lačne — ni rešitve.
Glad kliče na pomoč tifus, kolero, kugo in lačnim — odleže.
In narod stoka in plaka
*
Drugi sovražnik naroda je nevednost.
Bogatini imajo svoj pir.
Mize se šibijo jestvin, potokoma teče vino. Svojim psom vržejo več kakor pa ljudem — sužnjem.
Njih obleke blišče zlata in dijamantov, z oči jim sije zadovoljnost.
Njih otroci so zdravi, oblečeni, nasičeni.
Na tisoče delavcev pa dela celo življenje, da nabavijo otrokom bogatinom lepe igrače.
Po fabrikah se susi in počasi Ven$ na tisoče delavnih otrok, revnih, bosih in lačnih.
Žene delavcev so dekle. Ne bi jim bilo treba delati, toda čim je kupljen delavec, kupljena je tudi žena, kupljeni so otroci.
Narod vse to vidi pa si misli: Tako mora biti — on je gospodar, a jaz njegov podložnik
—	hlapec. Tako razmišlja in to veruje ker je nezaveden.
Pridejo popje in mu govorijo: Mi vemo, da vaše veselje in kraljestvo je v nebesih, da zadnji bodo tam gori prvi. In zato, ker vam tako govorimo vi nam plačajte del svojega truda.
Narod dosluša in veruje.
Zvija se mu telo na poljanah in v rovih, v vročini in mrazu, v tvornicah se napaja s stru- j penim zrakom, kakor krt rije po bogataških njivah, samo da plača odmerjeni delež božjim služabnikom.
Narod dela vse to ker je neveden in nezaveden.
Pridejo mogočni gosodarji sveta in mu rečejo : Mi te branimo pred tvojimi sovražniki, da zaino-reš svobodo delati. Zato je tvoja dolžnest, da to plačaš. Svoje sinove nam pa moraš dajati za vojno proti sovražnikom.
Narod veruje.
Koplje se v svoji krvi, da zBmore plačati davek in poslati svoje otroke v gotovo smrt.
Narod dela vse to ker je neveden in nezaveden.
In vsi žive od žuljev njegovih rok, vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant in spahija, pop in uradnik: vsi se redijo z njegovo krvjo.
Prezirajo ga, teptajo z nogami in zasramujejo ga z beračem.
A narod — to dobro in naivno dete — razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi kupci, lastniki njegovega telesa in duše, so ljudje, proti katerim bi se moral boriti na življenje in smrt — ne ve, da je potrebno uničiti gospodarje, izenačiti bogastvo, in uvesti popolno svobodo.
Narod stoka in trpi.
*
Tretji sovražnik naroda je strah.
Stati pred žarečim plavžem, iz katerega šviga plamen in miljone isker, delati v mračnih rudni-
o
UPU Z HIB
14. Ferjančič
¥SPA¥A
Manufakturno blago, jest ine, južno sadje, železnine, razno-rstne potrebščine za kmeto-alce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolin!
Dnevno novi dohodi I
□
o
or
5T
&
3
Te
n
O
□
Javen ples
se vrsi
v nedeljo, 3. oktobra v Skopem
K obilni udeležbi uljudno vabi Mladina.
kih, kjer se lahko vsak čas ziuši strop, kjer neprestano preti požar, in smrtonosni plini — tega se delavski narod ne boji,
Ubijati in klati v vojni, izpostavljati samega sebe sovražnim kroglam — njega ni strah.
Toda pod udarci svojega gospodarja, spahije.j fabrikanta in uradnika narod udano molči, tresoč se strahu.
Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a narod giaduje in — molči.
Cela mesta in vasi trpijo, da jih tlači en sam človek. Tisoči še bojijo par ljudi; bojijo se vstati proti njim in jim vzeti nazaj ukradeno zemljo; bojijo se pognati trote z njih razbojniških brlo gov in jih prisiliti, da povrnejo, kar so jemali stoletja.
Narod molči in miruje kakor zakovan vsled strahu.
*
Na vislice, na morišča vodijo njegove sinove, ki so ljubili svoj narod in vzbujali v njem pogum in silo.
Narod stoji v gručah naokrog.
Ali niti ena roka se ne gane, da bi udarjla na morilce in da bi se s svojimi sodrugi borila za svobodo, enakost in bratstvo.
*
Tri naj večje sovražnike ima narod: — glad, nevednost in strah.
Ma Mm i Imo ni Gnid
vpisana zadruga z om. zavezo
M
domačega Izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
¥ Gorici:
zadružn. prodajalna v hiši centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
v Trstu:
 .........'=-=	c
jyj yjp-|y| ■ trgovina S. Beltram.
zadružna prodajalna v ul. dei Rettori štv. 1.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno fa na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.