22. štev. V Kranju, dne 3. junija 1911. XII. leto. ■ V Političen in gospodarski list. i _ji. ..... I ju-jl—1 Stane ta Kranj t dostavljanje« na dem 4 K, po poŠti ta celo lato 4 K, ta pol lata 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po tO nn — Na naročhe brec KtodoHae vpositjatve naročnine ee ne osir*. Uredništvo in upravništvo je nu pristavi jr. K. Floriana v »Zvezdi«. Izdajatelj in odg. urednik Mir. Ambrožič. Rokopisi naj se poeiljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto —— zvečer ===== Iaaerati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 E. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten, popust. — Upravni5tvii naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-' macije, oznanila, sploh vse upravna zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmet in politika. (Izven uredniških krogov.) Stojimo tik pred drtafnozborikimi volitvami. Javno življenje je nekoliki živahnejše kakor ponavadi. Stranke razvijajo nemorao »gUacije za svoje kandidate in ti psttcdnji zopet stopajo pogosteje pred volila, razvSjtječ t svoja programa in obljubljajo, kaj vse hočejo storiti za svoje velike. Smo v času tu ubit ve. Ponujajo se stranka in vsaka hoče biti seveda najboljša, storiti hoče največ za ljudstvo ia volilce ! Kaj vsega se že ni obljubo v alo i Imamo dovolj izkušenj v preteklosti! Pred volitvami obljubiti vse mogoče, a kb so volitve pri kraju, tedaj samo razočaranje, ker nobena obljuba ni izpolnjena. Smo zadovoljni le s Um? Posebno, aH naj bo slovenski k mat kot tvori tt i j takeavane mase, oziroma množice in vsikdar odločujoč faktor zadovoljen v tem ? Zdi se nam, da in stokrat ne 1 I mamo pač vzrokov zato !« ; \, '. Čurdalje ožje zdrdswanje velike indu»trije, karteh, varni3 zadolževanj« državo in detel, po-draževanje živil, nerazmerao visoka vojaška bremena, odiranje, aspostavljanje ia zavlafevaoj« kulturnih interesov, propadanje kmečkega stanu, obrtnikov in rokodelcev, nevz tržljiv položaj delavstva, nasprotno pa združevanje in moč kapitala v rokah izlorišeetaicev gjvore ta nalo trditev. Tako kot dosedej ni moč iti naprej! Priti mora prevrat v tej ali drogi obliki I Tudi asasa, tudi kmečki stan mora priti do spoznanja, da ni ustvarjen le za večno slepomiienje in izkoriščanje od strani gotovih ljadi. Kmet vidi, da se za njega ni storilo ničesar, se nič ne stori ni se ničesar ne bo storilo, klora si pašam potegnti mreno ras oči, mora sam it-prevideti slepomišenje, občutiti meta sam vso gospodarsko in socijalno krivico, katera se godi na rova* njegovemu blagoitanju. Kljub temu, da se v resnici takoimenovani direktni davki na zvitajo, mora pa ravno kmet plačati na indiroktaih davkih največ, ker je ono državi najštevilnejši član, ker zato največ konaumira ali po vitje. Sol, petrolej, želez*, moka, sladkor, kava, pijače vžigalica i. t. d. i. t d., ali niso vsled kartelov, traatov vedno dražji? Ali naj kmet mirno glada, če pride na vsakega družinskega člaoa okrog 70 K indirektoega ali neposrednega davka? Ali naj kmet mirno gleda, če njemu v last, oskrbo, obdelovanje daaa zemlja ne donaša toliko, da bi se mogel poštam preživeti s svojo družino Ur odračuoiti še državi zato neopravičljiv zemljiški davek? Ali naj bode kmet zato neobčutljiv, če v patu in znoja z žuijavo desnea od prve zore, do pozae noči nima niti človeškega, pač pa pasje življenje? Ali naj kmet mirno gleda, da se zadolžuje država, letozaletom za kakih 300 do 600 milijonov, za kav jnora ravno kmet »prejemati jamstvo ie varščino, na svoja ramena ter plačevati obresti tega neznosnega dolga« njega zastopniki pa odobre vsak nov dolg ? Kar je res, je res. Imamo dolžnost, da po zasluženju bičamo in kritiziramo tako krivico« ...... Lep čas je bil kmet pod jarmom klerikalizma in skoro gotovo ostane še en čas. Vse niti to tako napeljane, poeebne še Od slovenskega klerikalizma, kateri ima pomešanih v tvojih obljubah nekaj srn PODLISTEK. Avg. Strniša: Bfnkoitna. Vizija. V temnem prepadu so zrle oči obraze pol mrtve, izaeeane in telesa, ranjena do kosti, krvave čeljusti, oči volčje, pijane. Nad prepadom nizko plaval je zmaj, , ostudne luskine so se svetile, na peroti družabnik mu — papagaj je čepel, držeč se kot — sin Sinite'.. Na hrbtu zmaja nebroj ljudi je bilo, kot mravelj sredi mravljišča, raz sebe jih v brezno je stresal vsak hip z lahkoto, kot siplje zrna se iz periiča. Visoko nad zmajem golob je letel — perot je njegova kot solnce žarela,, rjovel je zmaj, In ljud je drhtel, boječ se, da svetloba ga bi oslepela Ko padel name žarek je čist, sem zmaja pogledal v ostudni obraz, spoznal sem, zmaj je bila — zavist, ki zdaj doma je pri nas . . , A svitli golob je dalje odplul zavist odteguje nam razsvetljenje — • Kje naša je moč, kje »olnčrri še dati — ob^ bratje, in kje je r- vstajenje? Z. M. L.: Živi stroj ... Enakomerno drdra danzadnem šivalni stroj v mali sobi poteg kuhinje. Nikogar ne moti njegovo drdraoje, in šivilja, ki ga goni, sedi izključeno na starem stoki. Mračna svetloba obseva cel obraz iztitaga izraza ttare ženske. Globoko cdrte oči zro še vedno strastno v svet, a sivi lasje pričajo že pozno jesen. Cesto preneha t delom, vstane, hodi po tobi semtertja in mislit Bogvekaj! Obetane tredi sobe, prekriža roki, nervozno te gibljejo suhi mrtvaški prsti. Prti te gibljejo nemirno, ostra se semtertja in neenakomerno utrip-Ijejo vele trepalnice. Čez ustni, tkoro modri, pl ji uhaja vprašanje t •Zakaj? tiamu?* Pride večer. V kuhinji nastane nemir: hlapci prihajajo k večerji. tedaj odloži Živi stroj v sosednji tobi tvoje delo. Neka nepričakovana strast prešvigae njeno tloko telo. Vstane, stopi v kuhinjo in te pottavi v sredo med mlade nacftke. Zopet te prekrižajo mrtvaško bledi priti in strastne brezizrazne oči zro po mladih hlapcih. A t ttudom odvračajo ti tvoje poglede: ta ▼«1 obraz, te mrtvaške roke in in te tope, pohotne brezizrazne oči! : Ia nato- polno besed umazanih, neizraznih, brezobzirno jih Oruba H sebe stari Živi stroj. V zganjamo prihajajo umazani, gnusni ljudje. Tudi v tej družbi jo najdeš t kozarcem v roki. kmečkih zahtev — te veda za vabo —, da ostane kmet kot repek tega vtesvetovnega klerikalizma in suženj slovenskih klerikalnih voditeljev dr. Šuštar-šiča in dr. Kreka v zvezi z njunimi keritarji, kateri naj že arebljejo iz državnih, deželnih ali kakršnihkoli jasli. Kako bi bilo temu odpomoči? Takrat in tedaj, ko te kmet popolnoma osamosvoji. Kdaj bo tof Ni še dolgo tega, ko tmo čitaii nekje, da te snuje ali ustanavlja — kje — baje v Ljubljani Zveza kmetovalcev. Kdaj, kje, kako, a kakim namenom, uspehom i. t. d., nam ni znano. Sicer so bile precej prikupljive misli člankarja — kateri te nam zdi po štimi precej poznat —, toda od gorko pisanega članka do uresničenja je še dolga poti Zveza kmetovalcev je mogoča edinole tedaj, če izide iz vrste, iz ttann kmetovalcev samih. Upeljati, importiratj, diktirati kar mernnil, tebinič, se ne da take ttvarL Treba prej dejanj, potem šele verujemo. Pa pravijo, da te ustanavlja! Kje neki I Saj o tem noben človek nič ne zna i Predvsem bi bilo treba inteligentnega človeka, M stopi na čelo, ki daje smer celemu gibanju, kateri vedi vso delo t\ avežira upogledom v spisšnosL Skoda je le kmečkih sinov, fantov, ki se odgoje v tujini in vedo končno o težavah kmečkega ttann toliko, kakor nič. Tem« je kriva neprava odgoja. Pozdravljamo vtak titmaftejen pojav, prihajajoč naravnost ii kmečkega stanu po zboljšanju, po povzdigi, četudi prihaja počasi, tamo da je * tem gibanju doslednost, in želimo, da te kak uspeh kmalu pokaže. ip'«*' v Umazana beseda se tu nadaljuje, prekrižajo se mrtvaško bledi prsti in nervozno, pohotno te ozira po mladih molkih. A tudi tu odvrača vsak od nje pogled. Vsakemu te gnusi 1 Vrača te domov pijana; po drevored« te ozira za zaljubljenimi pari: «Tudi ti bel stara, vela ia imela boš suhe mrtvaško reke, nihče ne bo pogledal za teboj in vsakemu boš gnusna 1» Doma leži na stari postelji. ,ryt •Zakaj? Oemu?* Bila je mlada, lepa! In tedaj te je ni nihče ogibal. Tudi ona te ni ogibala mladih, čilih fantov. Imeli to pač pod nosom črne brčice, lase to imeli skrbno početane. Kdo bi te jih branil? 1 Ljubila je mnogb, da, celo preveč. A takrat je bila mlada, čila, njeni prstki to bili polni, oči to gledale tako zapeljivo, vtak te je ozrl za njo! Ia glej jo danes!... Na stari postelji leži trudna, pijana, mrtva-like bledi tuhi priti gibljejo nervozno, brez izraza zro velike oči tja ▼ strop, iz uit pa veje neprijeten dnh žganja! Udira se strop, udirajo se tla ... Duh žvepla te dviga . .. plamen obšvigae trhlo pohištvo ... vstajajo duhovi, strašni, grozni: «Vrni nam življenje, starka, nekdaj lepa; glej nate golf glave 1 la moji denarji; kje so? Glej moje žulje, kri teče iz njih, brez sadu. Ti ti požrla U sad, sledej I Kje je moj sin? Vse ti požrle U žrelo nenasitno!!.... Živi stroj na postelji zaječi. Zanemarjena svetilka bruha iz sebe goste saje. Novi brambni zakon in vojaški kazensko-pravdni red tta predloženi ogrskemu državnemu »boru. Novi zakon vsebuje nekaj telo važnih določil. Dotedanje žrebanje se odpravi. Razveolega je tudi odpravljena kategorija manj sposobnih, ki te uvrščajo v nadomestno rezervo. Razširile te bodo tudi olajlave, ki to jih bili deležni kmetski posestniki in pa tisti, ki tkrbe sa svojo družino. Tudi predpisi o pravici do enoletnega prostovoljstva se bistveno izpremene. Rok, do katerega te mora dokaz opravičenosti doprinesti, ni več 1. maj, temveč 1. oktober. Na ta način imajo pravico do enoletnega proetovoljstva tudi aspirantje, ki so pri naboru v zadnjem letniku kakega sedemrazrednega učnega zavoda. Pravico do enoletnega prostovoljstva imajo tudi tisti, ki to abtolvirali leat razredov gimnazije, realke ali pa primerne razrede enake aredoje lole v tu- ali inozemstvu, če z uspehom izkuinjo pred v to postavljeno komisijo napravijo. Pravico do enoletnega prostovoljstva imajo tudi tisti, ki to te brez formelnega Šolskega izpričevala odlikovali v literaturi, umetnosti, znanosti, tehniki in obrti. Odpravil te je tudi Izpit za rezervne častnike. Kakor snano, mora zdaj tisti, ki ne napravi tega izpita, le eno leto služiti. Po novem zakonu je ta eventualiteta odpravljena. Na lastne strelke bodo v bodoče tlužili enoletni prostovoljci le pri kava-leriji, jahajoči artileriji in prt trenu, le izjemoma pri pomožnih četah. Kar se tiče orožnih vaj, se tudi uvaja kolikor mogoče olajšav. R zervisti pri domobranstvu, ki morajo zdaj pri dveletni prezenčni službi šestnajst tednov orožnih vaj odslužiti, bodo v bodoče le štirinajst tednov služili. Rezervisti, ki to tri leta služili, imajo zdaj dvanajst tednov orožnih vaj, po novem zakonu pa samo enajst tednov. Ene orožne vaje te oprotte tisti rezervisti in nadomestni rezervisti, ki sa izkažejo z gotovim osnovnim znanjem za vojaški poklic ali pa, ki to z uspehom učili mladino v vojaški telovadbi in streljanju. Principijalno traja vsaka posamezna orožna vaja štiri tedne. Navadno se jih bo pa kakor dozdaj skrajšalo. Pri vojaškem kazensko-pravdnem redu moramo razločevati en avstrijski in en ogrski načrt za skupno armade ia pa le posebej za avstrijsko domobraostvo in ogrski honved, ratventega pa le an načrt za skupno armado v Bosni in Hercegovini. Novi vojaški kazensko-pravdni red temelji na načelih javnosti in uitmenosti. Meč komandanta je popolnoma ločena od moči sodnika. Funkcije obtožitelja, sodnika in zagovornika ao ločene. Neodvisnost sodišč in samostojnost sodni-Ikih kolegijev ste zakonito zajamčeni. Pravna sredstva, ki odlože učinek, so v kar največ'! meri dopustna. Avstrijski načrt ima skoraj 500 para-grifjv. Dotedanja institucija naj višje g i sodnika odpade. Od zdaj naprej ae bodo sodbe razglašale v imenu cesarja. Veak obtoženec bo imel lahko zagovornika. V jezikovnem otiru te mora v Avstriji v pismenem občevanju juttičnih uradov, skupne armade s civilnimi uradi ia strankami uporabljati nemščina. Glavne in prizUne razprave se vrle pri brigadnih in divizijskih sodiščih navadno tudi v službenem jeziku. Le če obtoženec na zna nemško, tedaj naj se razprava vrši v njegovem jeziku. Ca sta dva ali več obtcžancav različnih narodno iti, tedaj se mora razprava vršiti v službenem jeziku. Če obtoženec ni zmožen službenega jezika, tedaj te mora poklicati tolmač. Ssdba se mora obtožencu sporočiti v njegovem jeziku. Izven glavne razprave se zaslišuje v službenem jeziku. Ce tisti, katerega te zaslišuje, ni zmožen tega jezika, tedaj te ga mora zaslišali t pomočjo tolmača. Ravno tako je pri izpovedbah prič. Na Ogrskem velja razven službenega jezika tudi ogrski državni jezik. Ce tisti, ki te ga zasliši, ni zmožen madžarščine, pač pa alužbeaega jezika, tedaj ae ga mora zaslišali in njegovo izpoved pro-tokolirati v alužbenem jeziku. To velja tudi za glavno razpravo. Aktivni vojaki, ki to zmožni tlužbenega in državnaga jezika, morajo pri razpravah, ki te vodijo nemško, govoriti nemško. Službeni jezik ostane ša nadalje popolnoma v veljavi v notranjem poslovanju vseh na Ogrskem ae nahajajočih vojaških sodišč to jnstičaih uradov, nadalje v medsebojnem občevanju teh sodišč, kakor tudi v občevanja z uradi tkupae armade in vojne mornarice. V službenem jeziku se razpravlja pri vojaških sodišč h tudi takrat, kadar to obtoženi vojaki huzarskia polkov iz Avstrije. Glavna razprava te vrši kakor pri civilnih sodiščih. Obtoženi ni prisiljen odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Obtoženec ia njegov zagovornik imata zadnjo besedo. Sodba se razglasa v javni sodni razpravi. Za izvanredne slučaje se uveljavi preki sod. Novi vojaški kazensko-pravdni red stopi v veljavo najdalje v dveh letih po razglasitvi. Vollici v škofjeloškem in kranjskem okrajni Dne 13. junija L1. se vrši volite? poslanca v državni sbor. Ker je za to volitev zapovedana volilna dolžnost, bo moral vsak osebno voliti! Ta volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volilci, svoj glas le takemu možu, ki bode tudi res z vso vnemo in neustrašeno zastopal Vaše koristil Kmetje iz poljanske, zlasti pa iz selške doline so se odločili, da ne bodo volili bivšega državnega poslanca Franceta Demšarja 8 češnjice, ker ]e ta dokazal, da Je nedelaven In nezmožen ljudski zastopnik I Celo njegovi lastni občani so ž njim popolnoma nezadovoljni, ker tudi zanje ni prav nič koristnega napravil. Po celem našem volilnem okraju se razlega klic po drugem, boljšem poslancu. Le na splošno željo se je končno oglasil Jranc Semžar (p. de Strojevc) župan in posestnik v Zalem logu kot samostojen kandidat. Ta kandidat je povsod znan kot značaj en in vseskozi pošten mož, vzoren gospodar in umen živinorejec. Volilci I Tega občespoštovanega, delavnega in za javni blagor vnetega moža volite vsi! Združite se torej in na vse glasovnice zapišite: Jranc Demšar posestnik v Zalem logu. Nastopite vsi složno na dan 13. junija, da bo izvoljen ta samostojni kandidat kot naš zastopnik v dunajski poslanski zbornici. Uolilnl odbor. Usedajo se po tobi, po obleki in po pijanem bitju na postelji. Dviga se gost dim. Začudeno gleda te stvari, a ne zaveda se ... Vstane, stopi v kuhinjo in se vstopi v sredo med mlade moške. Zopet se prekrižajo mrtvaško bledi prsti in strastne brezizrazne oči zro pri mladih hlapcih, a s studom odvračajo ti svoje poglede: ta vel obraz, te mrtvaške roke in te tope, pohotne, brezizrazne oči!... Gosta saje bruha is sebe svetilka, gost dim se dviga ... Zopet se dvigajo plameni, udira se strop, vstajajo počasti: •Glej! Našo gole glave t Vrni nam!... ah! ...» Napačen pomočnik. Povest * Dalje. II. Bilo je to tiste dni, ko se je pričelo vzbujati novo življenje, tiste dni, ko so pričeli zeleneti gozdovi, ko se je odevalo polje v praznično oblačilo, ko so izgledali travniki kakor pisana preproga in so prepevali ptički tako sladko in nežno... Kodratova Polonica je vatala na vse zgodaj in šla na polje. Hladno je bilo le nekoliko, a tako sveže in prijetno ... Sinje modro nebo je bilo jasno in čisto, zlati prameni mladega tolnca pa so zlatili pisano cvetje, lesketajoče se v jutranji, rod ... Kakor velike svetle solze, tako so izgledale rosna kapljice na nežnih glavicah pomladnih cvetke... tn nad vso to krasoto pomladnega jutra je ležal blagodejen mir... motilo ga je le razposajeno petje veselih madih ptičic... Sredi Urnega polja, vriskajočega v poletni lepoti, se jo Polonica ustavila. Globoko je zasopla in bilo ji je, kot da vdihava vase življenje in moč in radost in srečo ,.. Zažarel ji je obrazek, za* smejale te se njene modre odi in kakor boginja je stala sredi planjave in zrla pred se v neizmerno daljavo, daleč tja v solčno, jasno plan in njeno srce je vzkipelo v zagonetnih čustvih... Kako lep, kako krasen je pač svet... brezmejna je njegova lepota 1... Kakor blitk ji je švignila ta misel skozi možgane, a naenkrat je začutila, da je užila še tako malo veselja ... In spomnila ae je svojega krutega in neizprosnega očeta, spomnila vsega ... k čemur jo tili in začutila je bolj kot kdaj drugače, da ji jo tisti Simen iz Zelodovine, ki ji ga hoče vsiliti oče za moža zopern kot nikdc na svetu... In a tem večjo žalostjo to vzplule zato vse njene misli tja v Zolgarjevo krčmo, kjer je vedela, da popiva Tomaž, kot da je prišel ob pamet ... To je bolelo Polonco huje nego vse drugo, ker od nekdaj že je čutila do pijancev silno mržnjo, a sedaj je zašel na to pot celo Tomaž, ki ga je čislala izmed vseh fantov v f«ri najbolj, daai je bil sin uboge bajtarice. Ia ko je prišla domov vsa tiha in žalottaa je pričel oče Kodras svojo staro petem... Polonica je molčala, a naposled je vendar saihtsla pretresljivo t «Oče, oče, Simnu me pa vendar ne boste dali.» A oče Kodru je vztrajal pri svojem. •Tak bodi no že enkrat tiho! Kar je enkrat sgovoljeno, je zgovorjeno. Kaj bi zdaj!» Tako ji je odgovoril oče Kodras. Bil je še precej krepak, dati le osivel in zelo zgubanega čela. «Oh, Simnu, temu dedcu grdemu, ki je ttar kot Metuzalem. Se videti ga ne morem, ker je tako siv in šletinaat in nemaren. Oče!» «Nikar mi ne nargaj zmeraj. Ce te kdo sliši, kaj pa si bo neki mislil, Vesela bodi, da tt mara! bogatejšega ženina ne dobil zlepa, le zapomni ti.* Polonica pa si je brisala solzne oči t trepetajočo roko. «Ali ne bodite vendar taki, oče! Saj veste, da ne morem vzeti tog* človeka, pa le ima denarja kakor peska. Saj že star, da se ves trase, na smrt naj misli in ne na ženitev. Ah, kar gnjuti se mi !> Ia Polonica se je vsa stresla, si zakrila oči in znova zaihtela. .Vidiš, kakšna sil Vzeti ga boš morala, pa je kones besedi, rajši molči in nikar ae misli, kakšen je! Saj pa ne jemlješ zaradi lepote ampak zato, ker je tako najboljše.. «0, ni ne, oče! Rajši bi takoj umrla, kakor pa vzela Simna iz Zelodovine. Ali bom pa ušla.. «Ti, nikar vendar tako ne govori! Če bi to on slišal! Zdaj si še premlada, da bi vedela kaj je prav in pametno, ko prideš v leta, pa Že spoznaš(. «0h, ne, jaz ga nočem, za vse na svetu ga nočem I» «Ztkaj praviš, da ga nočeš !> se je skoro razjezil Kodras in njegov glas je postal osoren. Polonica pa je utihnila in je sedla k peči. Kodras pa se je hudoval ša daljo nad tvojo nepekorbo hčerjo. .Simna, da bi te branila, o joj! Kaj se ti mar meša. Do sodnjega dne bi se jokal in vse late bi si izpulil, če bi vzel Simen kako drugo mesto tebe!> .Oče, tako lepo vas prosim!» je krikmla Polonica naenkrat, pokleknila pred očetom in povzdignila proseče roke visoko k njemu. •Pustite me doma,* je prosila. «Usmilita sa me, jaz ne morem vzeti tega Simna.. .Kaj pa misliš, no bomo Videli 1» je tihnil med zobmi in jezne zaloputnil za teboj važna ▼tati* t • e Dalje prih, 1. priloga „Gortn|cu" it 22 z I. 1911 Program Gorenjske Kmečke stranke sprejet po zaupnikih krajevnega odbora te stranke v Cerkljah. I. ) Gorenjska kmečka atranka ima stati »gcdj na razrednem kmečkem stališču; 2) stranka polaga t deln za gospodarski in socijalni razvoj kmečkega atanu glavno vatnoat ia pozornost; 3. ) stranka se poteguje za izvršitev železniške proge Motnik - Kamnik - Cerklje - Kranj a podaljšanjem na Skofjo Loko; — ravnotsko ae bode stranka potegovala za dobro vzdrževanje in gradnjo občil in cest; 4. ) atranka zahteva odpravo zemljiškega davka vsaj do zneaka 300 kron; 5. ) zahteva odpravo karteiov, ki 10 v škodo kmetu; 6. ) zahteva enako volilno pravico za zastopa v občino, deželo, državo po proporcionalnem sistemu ; 7. ) kmečka stranka smatra poslanska mesta le kot čaatna mesta, zategadel je za popolno odpravo poslanskh dijet, plač deželoikont in odbornikom ministrom; 8. ) ker mora biti trpljenju in delu, katerega izvršuje kmet, tudi temu primerno življenje, se bode potegovala, da se to izenači z višjimi stanovi ; — določ ti ae mora za čloreka, koliko ima porabiti za življenje najmaoj iu največ; zahteva ae, da se znižajo plače uredništva v višjih razredih kakor znižajo tudi pokojnina v teh razredih; 9) dtlala bode za znižanje obrestne mere posojil na posestva, kakor tudi razdolženje kmečkih domov; 10.) glede vojaškega vprašanja zahteva dveletno službovanje in znižanje vseh orožnih vaj na 13 dni ter odpravo vaj pri deželni hrambi. II. ) borila se bode proti uveljavi kmetu škodljivih zakonov, kakor glede divjačine i. t., d. Zajet je le vedno prost — Nadaijaa njena borba bode proti korupciji, katera se kaže in izvaja pri kranj-skom deželnem odboru z razpolaganjem in razmetavanjem denarja; 12) stranka je odločno proti vodnim nov im dolgovom bodisi od države, dežele ali obline; 13.) stranka stoji absolutno na slo vensko-narodnem stališču. Gospodarski del« Mestna hranilnica ? banji. V mesecu maju 1911 je 433 strank vložilo 145.141 K 73 vin. 398 strank je dvignilo 135 774 K 77 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 46.850 K. Stanje hran. vlog 4,793.325 K 10 vin. Stanje hipot. posojil 3,092 785 K 78 vin. Stanj« občinskih posojil 467.829 K 46 v. Denarni promet 585 160 K 01 v. Meatsa hranilaica v BadevljieL V mesecu maju 1911 je 236 strank vložilo 136.456 K 11 vin., 211 strank vzdignilo 110988 K 46 vin. 17 strankam se je izplačalo pjaojil 40.975 K •— vin. Denarni promet 602.477 K 92 vin. Mestna hranilnica ? Kamnika. V mesecu snaju 1911 je 166 strank vložilo 86.-746 K 55 vin. 161 strank vzdignilo 56.021 K 14 vin. 8 strankam se je izplačalo mpotečnih posojil 12 200 K. Stanje bfanUrah vlog 2,033.898 K 94 v. Stanje bipotačnih posoja 1,591.657 K 93 vin. Denarni promet 345 254 K 37 vin. aeamafij sa Mast v Mjafcrvsm tOgrakt). Trgava« is obrtniški zbornici te naznanja, da ae bo vršil letošnji »manj te loine v aUkovca dne 14. junija v akiadisfirh tamošajega kreditnega zavoda, •ohaial rtlplf. C. iav kr. vojno ministrstvo jo naznanilo trgovski m obrtni zbornici v L ubijanj, da si namerava dobavo perila in copat s« bolnice za lat* 1911 po splošni konkurenci zagotoviti. Piamane ponudbe je vložili najkasneje do 16. junija 1S11, in »ieer do 10. ure dopoldne. Ponudbe aa dobavo v roonUuno skladišča st i je vložiti pti c, in kr. iutondape 2. voja a* Dunaju, za dobavo v mentarno skladišče št, 2 pa pri c »n kr. intenetanci 4. vo|a v Budimpešti. Dobavni razpis je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. « tedenikl lojem v IraiM trne 22 aafa 1911. Cena od kilograma žive teže: 1 Kdo OKO vinarjev za pitane vole domaČe, 90 do 94 vinarja' sa domače srednje pitane/ vole, 86—8$ vinarjev sa ne-pitane domače vole., 00—00 vinarjev z* bosansko f>ved, 1 K do 1 K 32 vin. sa teleta in 1 K do K 44 vin. za presiče za rejo, I K do I K H vin. za pitane prašiče. — Plenica K1rflO, proso K 7 50, rž K 8*50, oves K 9 krompir K 4— za 60 kg. — Prignalo te je 155 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 19 domaČ h telet, 459 domačih pra- šičev, — hrvalkih prallčev, — kozi. Od prignane živine je bilo za mesarja: 60 g*av domače goveda, — glav bosanske govedi, 4 domačih prašičev, DOPISI. Is cerkljanska ebttae. Kdo ne pozoa trojice ledenih svetnikov, katere kaže pratika meseca maja; menda so sv. Servacij, Bon fh pnUižoo 20 do 30 telskih dečkov. Da to ni zdravo, ve vaak razumen človek, samo kamniiki mesčaai ne, ker pošiljajo tej od nog do glave klerikalni ženici svoje otroke. — Opozorimo oa ta nedostatek politično oblast, posebno okrajnega zdravnika dr. 2ivka Laptjaeta. — Is higijenifinih ozirov naj se tn kaj ukrene. Novice i Jesenic. Občinskih volitev torej pri nas ne bode Se take kmalu. Saj tako pravijo klerikalci, ki imajo ves volilni aparat v rokah. Pač pa nam bo treba voliti državnega poslanca. Toda koga naj volimo t Najbolj se nam seveda usiljnje klerikalni poalanec. Zastopal je Gorenjsko že precej časa, a kaj je storil za nas, nič in še enkrat nič. Klerikalni voditelji nimajo srca za ljudstvo, pač pa imajo vneto srce za pufke, za kanone, za barke in različno tako igračo, zato pa proč s takimi zastopniki in vsi na delo za naprednegn kandidata, ki bb storil res kaj koristnega. Kaj imajo jeseniški gostilničarji pričakovati od klerikalcev? — Sikane in nič drugega. Dočha bode vajmohtarekemkon-zumu smeli piti in točiti, kar in kolikor bedo hoteli, in ako se bodo pobožni čuki zabavali in popivali pri znam* raarinarici Johanci magari do ranega jutra, čeprav zato nimajo postavnegu dovoljenja, teroriziralo in denunciralo se bode droge gostilničarje za vsako malenkdst. Da pa klerikalci niso bogvekako dobri gostje, je splošno znan«, to pa zato, ker večinoma vsi hodijo v svoj komora na ta grenkegs. Ako pa že mora kdo iti v kakšno gostilno kot spijon, tedaj se ps tudi že prej preskrbi kakor n. pr. županski kandidat, jeseniška muza, ki je prinesel s seboj v žepn ta kratkega, da je bilo več korajže, kajne? In taki ljudje nsj bi potem vladali občino. Za poč't! Samomor. V pondeljek zjutraj se je v Milanovem logu poleg železnice ustrelil poitni ofcial, 19 letni mladenič Anton Mefiek, doma iz Litije. Rajni je bil blsga duša. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. Poleg tega bo pa menda vzrok tudi naravnost sramotna plača postnih uradnikov. S tako plačo pač poltenemu Človeku ni mogoče živeti in ne umreti, in klerikalci namesto da bi v tem pogledu kaj storili, po shodih vpijejo, da nrad-niltvo samo žre in žre, in ako se pa potem pripeti slučaj, kakor sedaj na Jesenicah, ko sts obupala že dva taks siromaka, pa pravijo, ni imel vere. Bressrčneži, dajte jim kruha! Za kanone in ladije bi zmetali milijone, za klerikalne propale zadruge stotisoče, za sramotno plačane uradnike imajo samo psovke. Fej I Lažejo kot cigani, namreč klerikalci. Nedeljski < Sle vencev« dopisnik poroča, da se je rajni gospod Mesar izjavil, da mu je žal, da je kdaj poznal Humra in »Sokole* in da si je zelo želel, da bi volil s slovensko ljudsko stranko. Oj, kako so prefriganii Seveda sedaj lahko klobasajo, ker jih gosp. Mesar ne more prijeti za jezik. Stvar je seveda čisto drugačna. Samo nekaj dni pred svojo smrtjo se je nepozabni rajnik izrazil, da bi mu bilo mnogo boljše, ko bi bil uverjen, da ne bo ta ajmohtarsks banda gospodarila na Jesenicah. Tako je in nič drugače. Gospod Mesar je bil jeklen značaj in kot tak se je tudi ločil od nas. Za Sokolski dom sta nabrala v veseli družbi v hotelu »Triglav* gospica Mici Berčeva in brat Anton Poropat 15 kron 3 vin. Vsa čast in hvala Milačevim gospicam, ki m ob vsaki priliki spominjajo obmejne sokolake straže. Na zdar I Živeli darovalci I Poročil se je gosp. Rsdo Cop s gospico Ivanko Pretnarjev«. Čestitamo 1_ Is škofjeloškega okra{al Zdaj v času volitev je povsod živahno in tako je seveda tudi pri nas. Pred 4. leti, ko so bile volitve v državni zbor in je naš okraj volil za državnega poslanca Franceta Demšarja, po domače Coča s Češnjice, mi nsprednjald se skoraj vedeli nismo za kako volitev. Klerikalci so delali s polno paro za izvolitev Čoča in naš kmet je verjel raznim obljubam ter je volil tako, kakor je zahtevala duhovščina. Naprednjaki pa smo se večinoma vzdržali volitve. A letos ni več tako. Volilna dolžnost je, in če ne volimo, smo kaznovani. Zato smo se tudi mi pri teh volitvah zganili. Kmetje iz klerikalnega in naprednega tabora so Izprevideli, da bivši državni poslanec Coč ni ničesar napravil za nas. Upirali so se njegovi kandidaturi, toda dr. Šušteršič je bil v tem ozira nedostopen. Hotel je imeti Čoča za kandidata in tako se je tudi zgodilo. Niti klerikalci niso s Cočom zadovoljni, kamoli da bi bili naprednjaki. Završalo je po celem okraju: Coča ne bomo volili, Čoča ne maramo za svojega državnega poslanca, ker je za to nesposoben, Coča naj volijo duhovniki, Če ga že hočejo imeti t In izšla je iz ljudstva samega misel, da bi bil zs poslanca v državni zbor boljši drugi mož, sedanji naš samostojni kandidat gosp. Franc Demšar, po domače Strojevc. posestnik in župan v Zalem logu. Tega flasu so se duhovniki zbali in začeli so zoper trojevca javno in prikrito delovati. Kaj je Strojevc, kak mož je in koliko mu smemo zaupati, vemo prav dobrot Zato se za duhovniške intrige niti ne zmenimo. Mi bomo volili Strojevca, ker ga hočemo imeti za poslanca in se od duhovnikov ne pustimo v tem oziru komandirati. Samostojni kandidat Franc Demšar p. d. Strojevc že pridno obiskuje svoje volilce in je povsod najlepše sprejet. Da se klerikalcem ne vsiljuje, je naravno. Žal, da mu v tako kratkem času, ki nas še loči do dneva volitve, ne more obhoditi celi obširni volilni okraj. — Priporočamo torej volilcem, naj se sami do njega obrnejo in mu izrazijo svoje želje, katerim bo on po možnosti vstregel. Klerikalcem pa lahko že zdaj povemo, da jim bo kmalu odklenkalo, če se bo ljudstvo jelo tako zavedati, kakor sedaj, ko so volitve v tiru. Vsaka sila do vremena. In ta čas bo še prej prišel, če bodo volilci 13. junija volilli samostojnega kandidata Franceta Demšarja p. d. Stroje?ca psasatalka ta župana v Salam loga. Godba škofjeloškega gasilnega društva Je že zdavnaj trn v peti župniku Šinkovcu. Pa menda za drugo ne, kakor le zato, ker bi bila godba slučajno na razpolago tudi naprednim društvom. Godci so raditega imeli že nekaj burnih debat. Večina godcev je seveda za sodelovanje pri naprednih društvih, neki Kapar pa je odločen župnikov pristaš in je kot tak seveda tudi hud nasprotnik naprednjakov. Bog ne daj torej, da bi kdaj on godel, napredni plesalci in plesalke pa da bi se vpričo njega sukali na plesišču. Zato je odbor gasilnega društva sroril pameten sklep, da se Kaparju vzame inštrument, ker take zgage godci ne marajo med seboj. Sedaj pričakujemo, kake konsekvence bo izvajal raditega župnik Šinkovec! Da bo Kapar pri njem odslej v večji milosti, je itak samoobsebi umljivo — da bi pa župnik odtegnil tisto borno kronico na mesec, ki jo plačuje za godbo, seveda še ne moremo verjeti, čeravno je s tem že grozil. ▼ Kranja, dne 3. junija 1911. Slovenci na Kemikom la gibljejo, Kakor ae čuje, nameravajo Slovenci na Koroškem v Z Iski dolini postaviti lastna kandidata proti Nemcu-nacionalen Waldnerju, ki je nepriljubljen, ter v sodnem okraju Rožek, ker upajo, da v slučaju če ne postavijo nemški krščanski aocialci lastnega kandidata, ker imajo za sedaj mnogo upa, da bo vssj en del nemških krščanskih aocialeev volil slovenskega kandidata, ker ima ta vel upanja, priti z nemškim nacionalcem v ožjo volitev, v katerem slučaju bi socialni demokratje odločevali. Tako bi bilo mogoče, da bi Slovenci mogli priti v štirih okrajih v ožjo volitev, namreč v velikovskem, celovški okolici, Rožeku in ns Žili. KrteiBSkl aoolfalcl la državnoibonke volitve. Strankarski razpor v krščansko-socijalni stranki na Dunaja zavzema vedno večje dimenzije. Tako je celo minister dr. Weisskircbner sam izjavil, da je stranka v slučaju, č» takoj ne pride do edinosti, v veliki nevarnosti. 27. m. m. je vložil neki bivši dunajski magistralni uradnik ovadbo na državno p/avdništvo proti Gessmannu. princu Lich-teinu in Bielohlaweku radi nepostavne agitacije. Omenjeni trije so namreč obljubili nekemn krščanskemu socijalcu prav mastno sLžbo, če se drži efcijalne kandidatne liste. Dr. Hinkovič obsojen. V procesu Hinkovič v Zagrebn je bila včeraj razglašena razsodba. Obtoženec dr. Hinkovič je bil radi zločina obrekovanja v smislu § 9. kazenskega zakonika ia zločina motenja javnega mira v smislu § 300 spoznan krivim in obsojen na 6 mesecev težke ječe in v pla-čanje sodnih stroškov. Branitelji so prijavili pritožbo ničnosti in vskiic. Radi te obsodbe so bile demonstracija v Zagrebu. Poležal aa Pertafalakem je postal precej resen. Iz različnih policijskih postaj je v zadnjih dneh dezertiralo 23 policistov. Revolucionarni komite železniških naitavijencev je pozval uradnike, nsj dobro pazijo na potnike in naj energično nastopajo zoper one, ki bi ae na ta ali ooi način izrazil proti vladi. Vest, da je tajnik kralja Manuela, marki d& Liveradio, med rojalističnimi zarotniki na španski meji, je povzročila veliko razburjenje. Li-zabonika vlada je pozvala madridsko vlado, naj takoj izžene Liveradia iz dežele. Portugalska vlada se je pri madridski vladi tndt pritožila, ker ae is španskih obmejnih krajev konspirira zoper republiko. Posebno jezuitski samostan v Santiago je središča zarot in shajališče znanih monarhistov. Ministrski predsednik Canaiejas je obljubil, da bo strožje pazil na to gibanje. Novičar. Imeaavaa)a. Okrajnim aodnikom in predstojnikom sodišča v Idriji je imenovan g. Jakob Antlog«, sodnik v Kranju. Čestitamo i — Pristav ravna-teljstvenega oddelka V. Vincenc Skof je premeščen k železniški postaji Kranj kot blagajnik za tovorno blago, stavbni pristav Nikolaj Jarčičevie postajališča državne železnice na Operni je premeščen k izvrševalni sekciji na Jesenicah. Napredno poUtičBO ia gospodarske drnltvo V Zelesaiklh je bilo ustaaovljeao v nedeljo, dne 28. L m. Glavni namen tega društva je povspeša-vati duševni in gospodarski razvoj v Železnikih in okolici. Na ustanovni občni zbor je prišlo zelo mnogo ljudi iz vseh stanov ne le iz Železnikov, ampak iz cele okol.ee, posebno pa iz Seic in Draž- goš. Zborovanje je otvoril v imean pripravljenega odbora g. Karel Dolenc, trgovec v Železnikih. V kratkih in jedernatih besedeh je pojasnil in podal pomen ter cilj tega snujočega se društva. Nato je govoril burno pozdravljen g. poslanec Trilter. Govoril je naprej splošno o politični situaciji na Slovenskem. Podal je markantoo sliko o aleparskem ia lopovskem političoem postopanju klerikalne deželnozborske večine na Kranjskem. Govoril je posebno o nesrečni in zavoženi gos podarski politiki klerikalcev. Pokazal je na dejstvo, kako klerikalci sistematično zanemarjajo celo selško doline, ker so mnenja, da je kmet v tej d olini itak njihov, če se brigajo zanj aH ne, ker mi slijo, da je tako nezaveden, da bo na večna čase dri za njimi čez drn in atrn. Zavednost volilcev pa bo pokazala na dan 13. jnnija, da Selška dolina ni več v taboru klerikalcev in da ao vsi trezni možje že do grla siti Coča, njegove nezmožuosti in lenobe. Zato bodo volili kakor en mož nad vae priljubljenega, značaj-nega i« izbornega gospodarja ter izobraženega moža Franca Demšarja, posestnika na Zalem logu. Govornik je žel za svoja i zborna in stvarna izvajanja veliko odobravanje in ebčn o pohvale od vseh navzočih. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: G. Thaler, J. Demšar, K. Dolenc, Fr. Vidmar, M. Klopčič, Šinksr, AL Jelenec, Fr. Drol, Iran Kosem. Za namestnike: Fr. Trojar, Fr. Stale, Val. Said, Gregor Jelenec. Kot preglednika pa gg.: J oa. Košmelj in Fr. Košmelj. Ta dan je zopet pokazal, kako močno gibanje je nastalo ▼ celi Selški dolini proti klerikalcem. Krek in Coč vedno bolj uvidevata, kako ae Selška dolina od njiju odvrača, kako jima vedno bolj kaže hrbet, zato pa Krek in za njim Coč in vsi backi iz Selške doUne delajo vedno bolj kisle obraze. Novoustanovljenemu društvu pa želimo kar največ uspeha. Vsi na delo, vrli možje, v boj za napredek in samostojnost vsi neustrašeni značaji in klerikalcem po naši dolini bo čez noč odklenkalo. Petlaivajietletalea Ciril - Metodove podružnice za Gor. dolino v Kranjski gori se vrši dne 11. rožnika v hotelu Razor. Ob 3. uri popoldne je na dnevnem redu slavnostno zborovanje in občni zbor, ob 4. uri koncert, po koncertu prosta zabava i. t. d., zvečer ob pol osmih pa ples. Vstopnina na koncert in ples 1 krono. VUtaaova kača aa Beguojicicl se bode otvo-rila 11. junija 1911. Koča bode s jedili in pijačo preskrbljena. Ker nudi Begunjščica krasno planinsko floro, se vse cenjene prijateljice kakor tndi prijatelji planin vabijo, da Begunjšico v velikem številu poselijo. Morebitne pritožbe glede postrežbe v koči naj se pošljejo podružnici slov. planinskega društva v Radovljici. Pred otvoritvijo in po otvoritvi ae bode ključ za planinsko kočo dobival pri načelniku podružnice goapodu L. Fursagerju v Radovljici. Izid občinskih fantov V Uriji. V nedeljo sa se vršile v Idriji občinske volitve. V 1. razredu je bilo vseh 10 odbornikov izvoljenih naprednjakov; v II. razredu so dobili pristaši S. L. S. 8 mandatov, 1 mandat napreden obrtnik, 1 mandat ao-cijaliat; v III. razredu so dobili vseh 10 odporniških mest socialisti. Obča! ibar »Prometnega društva za tujce za občiao Radovljica, Lesce, Begunje in Žirovnica* ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 8. i m. ob pol 6. uri popoldne pri Kun tu v Žirovnici. To delavno drnltvo je ravnokar izdalo jako lično napravljen prospekt s popisom in slikami imenovanih občin, ki se razpotje v tisočih izvodih sirom sveta. Bukeitaa votollea t peatejaski farni. Na binkoštni pondeljek, dne 5. junija se vrši ob 2. uri popoldan v Postojnski jsmi običajna jamska slavnost. štiri godbe, med njimi železničarlka iz Dnnaja in mestna iz Pulja bodo svirale v raznih dvoranah, kjer bodo rajali neutrudljivi plesalci in plesalke. V jami bode uradovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je ta, da pritisne na vsako tam oddano razglednico jamski poštni pečat. Tudi za telesni blrgor jamskih posetnikov bode kar najbolje preskrbljeno. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah iz Ljubljane, Trsta, Reke, Pulja, Gorice in Knnina in posebni paro« brodi iz Benetk bodo imeli železniško zvezo v Trstu. Bujni podzemeljski svet v Postojni bode vseskozi slavnostno električno razsvetljen; veselica se vrši pri vsakem vremenu. Vstopnina v jamo je znižana na 2 K za osebo. Poseben vlak vozi iz Ljubljane ob 12. uri 30 minut opoldne, katerega se p n. izletniki iz Gorenjske lahko po-služijo. Za povratek pa ima brzovlak, ki odhaja ob 8. uri 43 minut zvečer iz Postojne, v Ljubi Ijani zvezo z gorenjskim vlakom. Sestanek absolvente* omake iali. Na željo, izraženo od raznih strani se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave bo vodil poseben odbor, sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najpri-kiadnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. la Škofje Laka. Čitateljem «Gorenjca* je gotovo še v dobem spominu, koliko vrisca je vzbudila v celi škofjeloški župniji zahteva natega župnika, naj vsi žnpljaoi prispevajo potom oblin- •lih doklad 1200 kron na lato k plači topnega organista. Na rotoiiu se je takrat vršila pred c kr. okrajnim glavarjem konkurenčna obravnava v tej zadevi. Kaj vae je oni dan moral preti isti nal župnik, ne bomo danea ponavljali. C. kr. okrajni glavar, ki je posebno dober prijatelj našega župnika, je takrat ru pijane miril, kolikor je le mogel. Na koscu obravnave so potem navzoči župani podpisali njegov zapisnik, ns podlagi katerega je glavarstvo izdalo razsodbo, da ae ugodi župnikovi zahtevi proti nekim formalnim pogojem, ki jih bo moral župnik se izpolnjevati. Zoper to razsodbo se je mestno županstvo v Škofji Loki pritožilo ns c kr. deželno vlsdo. Ostali dve žnpanatvi Stara Loka in Zminec sta pa v korist svojih občanov smatrala za najbolj potrebno molčati in ne upreti se nameravanemu obdačenju. Zato ne le da nista obe županstvi vložili proti glavarjevi razsodbi nobene pritožbe, smpsk niti se nista hotelo pridružiti akciji mestnega županstva. Kakor smo poizvedeli je c. kr. deželna vlada že rešila pritožbo mestnega županstva, in sicer tako, da se škofjološki župljaoi obsodijo, da plačajo vsako leto potom doklad 1020 K k plači župnega orgaoista. Pritožba mestnega županstva je torej samo toliko pomagala, da bodo škofjeloški župljaoi plačevali 180 K manj na leto, kakor bi sicer morali, če bi bilo mestno župaatvo tako lepo tiho, kakor sta bili tihi ataroloiko in zminako županstvo. Tema dvema županstvoma naj občani pri prihodnji volitvi, ki se bodo morale po novem obč. volilnem redu le v tem letu vršiti, izrečejo svoje priznanje za njih molčanje s tem, da volijo iznova vse sedanji občinske odbornike, ki se se izkazali za svoje občane tako vnete zagovornike njihovih pravic in skrbne gospodarje t I o tako bo prav njim in klerikalcem! Toda je padala v torek popoldne po kam-nitkam okraju, a ker je sula med dežjem, ni napravila posebne Ikode. ISSfeda. 24. m. m. so potegnili is Ločnice 39 letnega posestnika Antona SuSaika iz Goriesn v okraju Medvode. 24. m. m. se je Sulnik peljal z enovprežnim vozom proti Sori. V istem času je hotel posestnik Matej Semič is Trnovega vpreči svojega znano plasljirega konjs. Konj se je odtrgal in zdirjal po cesti proti Sori. Šolnik je konja najbrž zadržal, konj pa ga je s kopitom vdaril v Savo, nakar je Sulnik padel v potok in utonil, a mrtvecu so nsili na glavi odprte rane in pod-plutje na sencih. Hotel «Tri|lav» na Behinski Bistrici je sprejel v najem g. Aten Bo ribate, ravnatelj Grand hotela na Mentoni (Riviera). Paajl hOBtanae. is kamniškega okraja poročajo: ? ponedeljek doe 6. junija potečo že tri mesece, odkar imamo pasji kootamac Ker ni bilo že mnogo tednov nikskegs novega slučaja in se v tem oziru občine nič ne gsnejo, opozarjamo slavno c. kr. oblast, da blagovoli čim preje preklicati kontu m ac. 2e zdaj je izredna vročina inae je bati, da se ho pasja steklina bolj razširila, ker niso pai navajeni na verige in morajo tičali sanrntja v pasji luknji, kjer se komaj gibajo in morda Se potrebne vode nimajo. Gledališka draitva aa Jeaaalesh je dne 25. m. m. po deputaciji izročilo g. F. Kobalu, pregledniku fin. straže v Mengšu diplomo kot častnemu članu. To je prvi častni lian društva, ki si jo pridobil z napravo novih dekoracij za društvo mnogo zaslug. Priporočamo, da društvo kmalu začne s pripravami aa prihodnje serijo m naj gleda, da pridobi tudi novih moči, saj je na Jesenicah mnogo ljudi, ki M se radi posvetili dtletantskemu gledališču. Le potem, le bodemo imeli zadostno Število igralskih meči, bo mogoče prirejati predite ve vseh mat. femo tudi, ala ima društvo mnogo gmotnih težkoč, zato pa apeliramo na narodno občinstvo, naj društvo podpira, in naj v gledališki sesiji pridno poseča predstave. * :' Drsna tatvina. V noči na 20. m. m. med 1. in 3. uro zjutraj je neznan tat nlomil v gostiln iko sobo gostilničarja Julija Novljana v Medvodah. Pristavil je na balkonu slonelo lestvo k oknu prvega nadstropja, odtod je sel skozi sobo po stop-njicah v pritlično gostilniško sobo in tam s nekim železom is kredenčne omare natakarici Marjeti Itnikar iz Ikstuljs za avalčice ukradel 300 K. Brez-dvomno je moral tat dobro poznati hišne razmere, kajti po izvršeni tatvini je s ključem, ki je tičal v ključavnici, odprl volna vrata in pobegnil, storilce ari bilo mol do danes izslediti. Ivorfaiki ode. ? vasi Komenda jo le pred kratkim stanoval 601etni vdovec Luka Dobravec is Zapog pri Kamniku s svojo vdovelo hčerjo, katere mol ae je v Ameriki ponesrečil* Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo napeljeval h krvoeram-noati, ga je popustila in ae preselila v Ljubljano, kjer ae je preživljala s Šivanjem. To js očeta tako ujezilo, da je sklenil jo usmrtiti. Prišel je v Ljubljeno in d kupil revolver. Hči je le pravočasno izvedela n očetove nakane in ga naznanila policiji. Bil je aretiran in izročen deželnemu sodišču. Hepreviaaa atralaa. 23. m. m. je ustrelil 46 letni, v Dravljah stanujoči čevljar Fran Križnar, trikrat iz svojega stanovanja s revolverjem. Križnar js nato stopil pred niso in so dvakrat ustrelil, enkrat pa nameril proti sebi. Strel gs ie zadel t levo roke, ga je pa same lahko rami Za otroke, ^r*'L;Tol8tovriko slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namen« 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Toatovrftka SSlaatlaaca, poŠta Gultanj, Koroško. kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1 jih zadene kaka krogla. Ljudje pravijo, da se je Križnarju zmešalo. Vtihttapee. Ko je stopila pred kratkim Marija Klopčič is Stode pri Kamniku ob 8. zjutraj iz sobe v veže, je stopil iz druge sobe mlad fant, ki jo je nekaj vprašal, nato pa odšel. To se je posest-niči zdelo sumljivo in je ila takoj v sobo gledat ter videla da je fant odnesel nikljasto uro in verižico ter staro denarnico s 3 K. Stekla je za fantom in odločno zahtevala ukradene stvari nazaj. Ta ji je dal nro in verižico, z denarjem pa je pobegnil v gozd. Drugi dan je aretiralo orel-nistvo tata v osebi 22letnega dninarja Silvestra Zajca iz Domžal Pri njem so našli Se dva zlata prstana in britev. * Ka( }• ítala tlskiraka perneta f Minulo jsže 200 let, ko je neki paniki založnik natisnil sveto pismo, in potom je imel smolo, da je pregledal neki tiskarski pregrešen, ki je v svoji vrsti morda edini. Sedma božja zapoved se je namreč v omenjenem sv. pismu glasila: »Poželi blago svojega bližnjega.* — Ako bi w danes kaj takega pripetilo, bi to ne po menjala mnogo. Na primernem mesta bi m omenilo seveds zelo neljubo tiskovno pomoto. Al pred 200 Isti nisi v tem oziru razumeli šale. Vmes je posegla oblastnija in je nesrečnega založnika kaznovala s globo 300 fantov sterlingov, ker je v svojem sv. pismu pozival na poželjenje po tujem blagu. 300 sterlingov je za tedanji čas bila zelo velika «vota. Razun tega so tudi uničili vse izvode, tako, da se lahko reče, da ni as nikdar kak založnik tako drago plačal tiskovne pomote, kskor omenjeni, ker je izpustil besedico cae». Od te uničene izdano sv. pisma m je, kolikor je znano, ohranil samo en izvod, b se nahaja sedaj v britanskem muzeju. U motnost in kn j iževnost. Kaiiioval proglu «Matine Slcfaaaka». L. 1912 isdasta «Matice Slovenska* in «Matice Hrvatska* skupno sloysnsko knjigo. ? smislu medsebojnega dogovora bosta obe nagradili originalni slov. spis, oziroma v razmerju števila svojih članov, t. j. «Matice Slov.* plača n peto svoj običajni honorar, a «Matica Hrvatska* doda le dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. Zaleti je, da hi v tej publikaciji mogli izdati kaj zares dobrega. Prva aoifco opta»asM ztavarovaaj« m življenj* v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2.000.UOO kron popolnoma vplačan« glavnice, največje izvanredae rezerve, daje vsem zavarovancem tudi največjo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 75» 12—5 Prav dobro ohranjen godboni avtomat se ceno proda. 115 8-2 Kje, pove uredništvo »Gorenjca". Dobro računalo! in prav izvolile so one gospodinje, ki 'uporablajo kot pridatekjza kavo v svo-jem"nospodinistvu „pravega rTrancka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. The Premier Oyrele O o. Ltd. Hilhnan, Hetbert & Ooop«r, Eger, Češke. Kakor srno izvedeli iz zanesljivega vira, je letošnja kolesarska sezija tako krepko zastavila, da more ta svetovna tvrdka aaino vstal hitrega poslovanja, kakor tudi a tem, da nudi najnovejše 'ehnične pripomočke, ustrezati vsem zahtevam. Tvrdka Premier je zmožna tudi danes, torej slej kakor prej, nuditi največ v vseh modelih, letošnji originalni Prenrier-modeli pa n.m kažejo celo vrsto zanimivih novosti, za katerih praktično vrednost najbolje po rokujejo stari ugled in velikanski napredek tega podjetja. Razumljivo j« torej, da se je tovarna tudi letos s precejšnjo priodavo po* večala in je to, 36 let obstoječe podjetje, katero zavzema prvo mesto v kolesarski stroki, najznatnejše in največje na celem kontinentu. Zaraditega je tej tovarni tudi najložj« kljubovati vsaki konkurenci in si move s svojimi prvaškimi proizvodi stari ugled ne samo ohraniti, temveč ga ie povečati. Na željo posije tvrdka intereisntom krasni letošnji katalog zastonj in poštnine prosto, na kar cenj. čitatelje posebno opozarjamo. | Jako zanimiv, zabaven in s poučen list s slikami je , JtsstroVani tednik; ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in '' inserirajte v njem! ===== Naslov: »Uustrovani tednik", Ljubljana. 2 moblirani sobi v II. nadstropju s skupnim vhodom in s krasnim razgledom na trg mm tamkoj odda enemu ali dvema gospodoma v Kranju št 18. ns 2 Natančnejše so poizve pri lastniku hiše. Dobro idoča v Kranju se da F najem s I. julijem 1911. Ponudbe bi: Vinko Majdič, valjični mlin v Irtnjn. Zahtevajte koles SMO Premier PRf.MiER ■i-F OD w I OD Naibellia Iidslava la aajvitfe tshaieaa pepemeet Kršeni oasikl tantea!. ¡S£». LReboij, Kranj »#^s»%s^^»ii^%as*%(^> »s»ya»»0»«ayii m» #^s*%%a 1 *v»aay>a»