MARIBORSKI ^W4Wf*a»->jv.v-wja"eepa*pe Cena 1 Din VECERNIK Ur*dnKtyo In iiprnvai Maribor. Ooapaaka nl.1t / Talalan uradnlitvn 4*40, uprava 2465 lahaja razen nadalje In praznikov vaak dan ab 10. url / Velja mereino prej* man V upravi a« pa PO«« to Din. doetavijen p« d«m IS Din / Oglasi pa e.nlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek «Jirtra* v Ljubljani 4 Pettnl Čekovni raCun SL 1140t JUTRA' 99 /s Nemške tiskovine in nemški listi APEL NA OBLASTI, POSLANCE, SENATORJE IN DRUŠTVA! Borba, ki se je začela proti obnavljajo-cemu se nemškemu iredentizmu v našem obmejnem ozemlju, ki kaže že očite znake veleizdaje, zahteva kategorično od vsega našega naroda in od države, dajo nadaljuje. Dogodki zadnjih tednov so nas opozorili jasno in glasno na to, da ie bila naša štirinajstletna taktika napačna, da so iredentisti in nemčurji razumeli našo liberalnost kot slabost. Pred vsem so pa zlorabili našo prizanesljivost glede popolnega uveljavljenja državnega jezika v vsej javnosti. Mi namreč nismo puščali nemščine le Nemcem, temveč tudi nemčurjem. Dovolili smo celo, da so se je po ntili volji posluževali občinski, banovinski ter državni uslužbenci, včasih — kar-je menda edinstven primer v Evropi — J-elo v 'službi! Prav tako »mo tudi do.vo-«1/, da so se i z k 1 j u č n o le za nemeurje ^dajale razne tiskovine, Ker se je pa vse to brezvestno zlorabljalo in se je napoved ob zadniih dogodkih v Nemčiji in1 Avstriji razvilo v nesramno veleizdajal« *«o akcijo, je treba da storimo odtočne *torake. ,• Poleg nemškutarenja moramo preprečiti sedaj v prvi vrsti vse nemške in dvojezične tiskovine v mestu in na de-*eli. Če smo prepovedali že spočetka hruške in dvojezične napise, potem mo-ramo prepovedati tudi to. Vsa ta leta je namreč dogajalo in se še dogaja, c* izdajajo ne .le nemška, temveč tudi Cuioga $ 1 ov on s k a podjetja razne ie-pake, letake in druge reklamne tiskovi-bfc v slovenščini in n e m š č 1 ri i, Včasih' pa tudi ločeno, tako da cirkulirajo na eni strani gamo nomiki teksti. Ta praksa je > morda nezavestno — priznavanje, da le Maribor polovloo slovenski, polovico to nemški. Resnica pa je ta, da je v Ma« fiboru kvečjemu tisoč ljudi, ki ne znajo lašega Jezika, In to g tujimi državljan! v,ed. Pa 'še med temi jih je vSdj pologi c o, ki b) prav dobro razumeli tudi le ^vensko reklamo. Zsikstj Izdajamo za neznatno peščico ljudi, ki znaša v noj-b°llšem prlmerh le eno petlntrldosotlno ^riborskesa prebivalstva, nemške tj-Jtovlne? Zakaj jih pa širimo še (celo na ^clo, kjer ni med desettisoči ljudi sko-rai niti enega, ki ne bi znal slovenski? . Obzirnost, k| je bila morda na mestii brvem desetletju po osvobojenim je se- daj nepotrebna, slasti pa napram ljudem, ki so jo vedno izrabljali in so nam jo se daj poplačali z agitacijo za spremembo mej! Kdor se ,v 14 letih ni naučil jezika ljudstva od katerega živi, ne zasluži no-J>ene obzirnosti več! Mimo tega jo pa to izdajanje dvojezičnih tiskovin tudi po trata denarja, saj po d raž uje vsako tako tiskovino za dvojno ceno. Zaradi tega apeliramo na merodajne oblasti, da store nemudoma vse potrebno, da se vsaka dvojezičnost na tiskovinah in reklamah takoj in brezpogojno neha, ker sicer bomo smatrali, da se ne zave dajo svoje dolžnosti jn se ne ganejo niti v času ko dviga veleizdajalski iredentizem povsod svojo glavo in bega naše državljane! Dotlej pa, dokler se ta zadeva oblastveno no uredi, bomo morajj smatrati vsakega podjetnika, ki tiska tudi nemške tekste, za podpiratelja iredentizma! Prosimo zato vsq zavedno javnost, da to upošteva in se po teni ravna! Nič manj pa tudi. ni važno vprašanje nemškega časopisja. Zaradi svojo širo-kogrudnasti smo- mirno dovoljevali, da so prihajati k nam nemški listi iz Avstrije in Nemčije, ki so širili iredentizem in nemški nacionalizem. Ti listi so pri r.as docela n e.po t r e b n i, ker imamo, Jugoslovani svoj tisk, ki popolnoma zadostuje. Jn dasi imamo p ki je prav za prav še vedno njegova pročenka. Ljubil jo je še — gotovo jo e hubil. Ali koliko je bilo že vmes, med edai in nekdaj. In koliko bo še trajalo, J^den bo kapetan — prej pa, da bi se rpočil, no, to je bilo nemogoče; kajti oba ^ bila revna. \ dolgih presledkih ji je pisal. Nagibal ^ le k temu, da bi prekinil pisanje; ven-Pr zdelo se mu je kot dolžnost, da ji od je a do časa piše. Pa mi tudi vemo, da bil njegov odnos napram izrazu dolžit sličen. tan *r”n*ridesetimi leti je postal kape- ~~ 1 — O OiH t Mii/1 a r. f.n iA dob S ^erjo svojega majorja. Bila je bij ra Partija in vsakdo mu je čestital. ^ihč°V nada*jni pot ie bil jasno začrtan, n, e se ni čudil, končno se je popolno-MnnP?zakil°' ^ bil nekoč zaročen. Že .a So tudi bili, da je ta zaroka bila TJ razdrta. b0 ? -,0na ni bila razdrta, in tudi ne Pri Z,ta> o ne. Sydney se ni mogel Peroim da bi Heleni pisal, da se je Hlf« i Srce bi se Ji prebilo, je mislil; 0„ , asa je čakala na mč . . . te iskal dokazov za izvršena dein- s štiriintridesetimi pa se je po- % iu našel jih je. .Vsakdo je sebi naj- boljši zagovornik in najbolj popolen sodnik. Tako je končal korespondiranje s Heleno, ki prav za prav nobena korespondenca ni bila in tudi ni prizadejala veliko truda — pri enem ali dveh pismih, kateri sta se menjali v letu. Pisal ji je o svojem življenju, o svojem delu — ali o svoji poroki je molčal ko grob. »Težko, če se bom zamogel vrniti,« je nekoč pisal, »moja služba ne pripušča tega . . Bojim se Te zvabiti sem, aklimatizirati se, to je presneta klima in te ne zdrži vsakdo.« O, da, on je zelo skrbel zanjo, — on ji ne bi mogel oprostiti, če bi prišla sem in dobila vročico ter celo umrla v tej prekleti deželi. Ali potem, po desetletnem zakonu, ki ni bil nič srečnejši in nič nesrečnejši kot vsakteri drugi, na podobnem temelju zgrajen zakon, je pač moral katerikrat v Anglijo. Njegovi starši so že pred več leti umrli — vendar tudi njihova smrt ga ni mogla izprositi, da bi dopust, katerega bi smel izrabiti za domače bivanje, tudi nastopil. Ali sedaj je moral izvršiti važno uradno naročilo in tod ni bilo nikakega izgovora. Naravno, da o tem ni Heleni niti črhnil — da bo prišel v Anglijo — ki je sicer živela daleč gori ob škotski meji, kamor se je preselila pred več ko dvajsetimi 'cti. Torej ni bilo nevarnosti zanj, da bi jo 'rečal. V Londonu si ie najel v hotelu stano- vanje, kakor se pač spodobi bogatemu majorju indijske legije. Ali, ko je zvečer prekoračil prag jedilnice, je bila prvo, kar je ugledal, kakih dvajset let stara mladenka. Njen pogled je šiloma zadel njegovo srce. Helena je bila — o tem ni bilo dvoma. Podoba že dolgo zameglene preteklosti mu je stopila v vsej jasnosti. To mladenko je nekoč objemal, ta ustna nekoč poljubljal. »Helena,« je dejal začudeno ter stopil bližje. »Helena Parkerjeva!« In rdečica je prelila njegov obraz. Mladenka ga ie začudeno gledala, kot tujega moža. Nato se je boječe nasmehnila, nekako nemirno. Porjaveli mož je bil tako zanimiva postava v tuji uniformi. »Hčlen Brownova,« je dejala — in Sydncy je spoznal glas, oh, kako ga dobro pozna — »ali vi mislite skoroda mojo mtaer. Ona je rojena Parkerjeva ter se mi je že večkrat dejalo, da zelo sli-čim njej. Sicer je ona tudi tu in bi se sigurno razveselila, ko bi mogla pozdraviti starega znanca.« Šla sta roko v roki — o strahu ni bilo več sledu — in ona ga je vodila k mizici, k boljši, prav ugodno izrazni dami, kakih petdeset let stari, z nalahno osivelimi lasmi. »Mama,« se je nasmehnila hčerka, »ta le gospod te želi pozdravit. On te pozna, zamenjal naju je.« Dama je pogledala majorja — nek negotov trepet se je vsidral v njene oči. •Sem Sjrdnej^« je rekel mož in se pri- klonil. On ne bi mogel za vse na svetu več povedati. Helena je pobledela. »Pojdi, dete, po9-di!« je šepetala, obrnjena proti svoji hčerki. »Rada bi govorila s temi-le gospodom. Pusti naju za kake pol ure sama I« Potem, ko je mladenka* koketna in radovedna, izginila in si je major primak nil stol, je segla po njegovi roki — z nežno, neprisiljeno ljubeznivostjo. »Ali mi moreš oprostiti, Sydney$« je vprašala s poltihim glasom. — »Da — jaz sem poročena — že več ko dvajset let. Mislila sem, da z nama nikdar nič nastalo ne bo. Tri, štiri leta sem čakala. Ali bala sem se, da bom ostarela ter od-cvela; zato se mi je zdelo, da bomo mi prej ostareli, preden se bomo,mogli,poročiti. Jaz nisem hotela postati ' nikaka stara, ovela gospodična — sploh pa Je bila velika neumnost, tista najina zaroka.« »Ali ti mi nisi nikdar pisala o svoji poroki?« »Mislila sem; če me še ljubi, potem se mu bo srce prebilo, če me ne več, potem mu o tem ni treba vedeti. Mi moreš oprostiti, Sydney?« Sydney se je sklonil k ustnam. Cta bi bil mogel molčati. Bil bi dosegel resnično, moralno 4*na-go in okusiti bi mogel sladkost odpuščanja. Toda potem, po kratkem pomisleku se je prekinil in ji povedal vse. Bil ie pač spodoben dečko. Ko je Helenina hčerka po pol wi prišla, ie videla svojo mater v najugodnejši zabavi z indijskim majorjem. Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra orni baržun. imit. nitbuka. Novi modeli naših danskih čevljev prekrasnih pomla- rjavi boks s temnorjavim okrasom. otroški čevlji na zapono iz laka, vse velikosti. rjavi s fantaz. vložkom. iz laka. okrašen z luknjicami. V nalem Mali oglasi SPREJMEM s 15. aprilom na hrano in stanovanje gospoda. Stritarjeva ulica 33. 1271 moški črni ali rjavi, lepa izdelava. OOSTtENO v Mariboru vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna«. 1376 iz laka z vložkom iz mtbuka. črni ali rjavi, okrašeni z luknjicami. Spomnite se CMD t BREZPLAČNO razstavljam vsem društvom tombolske dobitke na prometnih mestih. NOVAK, trgovina stanovanjske opreme, Vetrinjska ulica 7 in prodajalna tapetniških izdelkov Glavni trg 9, Tapetniška delavnica Koroška cesta 8. 1379 PRISTNO VINO 3, 4. in 5 Din liter, od 10 litrov naprej. Zrinjskega trg 6. 1374 ALBERT VICEL. trgovina s kuhinjsko opremo, "hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito In aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo, Maribor, Gosposka uli-ca 5.__________________ 1269 ČILSKI SOLITER za gnojenje, je sedaj družbenim članom na razpolago. Skladišče Kmetijske družbe, Melje 12. 1242 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska uj, 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih Izvršuje dobro in poceni, llaa UGODNI NAKUP! Na prodaj več dobro ohranjenih balaRčnih in decimalnih tehtnic, kakor tudi dobro ohranjeni gramofon (His Mal-sters) s 33 ploščami in dobro ohranjen inventar za prodajalne prostore. — Vprašati v prodajalni konzumnega društva za Slovenijo, Ruška ce-sta 7.___________________1300 VRTNARSTVO IV. JEMEC. Prešernova ulice. nudi: vrtnice nizke, visoke, plezalke. Pruntis trlloba, magnolije, Hibiseus, gleelnlle. Vi. tis, Veltschl, cepljene zgodnje breskve in marelice, dalije. kane, orjaške jagode, tulipane, Anemone Pflofo. Can-breclla. Dobi se roženko, najboljše gnoiflo za ločnice, kompostno zemljo m prese-icvapje cvetlic, zelenjadne sadike Itd, 1008 MARIBOR, GOSPOSKA UL. 17 PTUJ, SLOVENSKI TRG 14 karatna za pestna ura Din 250-« Žive krape, ščuke, linie, postrvi dobite pri Ferdu Grelne? ju Maribor, anjpetha ul. S NalleDjUs fiumb« s primernimi zaponkami, moder ne pasove, ovratnike za blulze, čipke in »iže ter vse krojaške potrebščine nudi C BUDEFELDT Gosposka ul. 4-6 kupite na/bof/še in nafcene/ie v klobutarnl AVER, Maribor Vetrinjska ulita 14 Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov, lastnega izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. Popravila tpeno in solidno. Cene brezkonkureučne.l 128S srebrna moška ura Din 290 * Otvoritveno naznanilo! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim z d»' našnjim dnem srebrna damska zapestna na Koroškč cesti Sfiev. 9 Poirudil se bom cenjene stranke čim najbolje postreči ter prosim obilen obisk. JOSRn Jktršlč Povsod sem že kupil pa vam rad priznarri da sem pri vas še- najbolj ZddOVOljeH* U '3omji stavek Usi se sliši v naši trgovini vsaki dan* moška ura iz metala Din 60'- Z« postne dni sveže namočene Hi damska zape- ■■ stna ura iz val- ■ janega zlata Din 169'- tudi na obroke! URAR IN JUVELIR MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 AUTO St#yr XX, krasen voz, v Iz-bornem stenlu. na prodal. In-toresenti naj javijo svoj naslov pod »Kakor nov« na uprave lista. 1275 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. J. M., Gregorčičeva ulica 26, II.. desno. 1272 Josipu Skaza Maribor Glav«« trg * Rotovž Moški In damski 2ez0 ^ Din 98' TSSHT solnčno, sgparirano, električna luč, takoj oddani, Stritar-jeva uHca 5, I. Najemnina 250 Din, 1263 Koroška c.19 M. JLGER" SIN dobro in TzdaJa konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj? In urednik; RADI VOJ REflAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik STANKO DETELA v Mariboru