Stev. 5.
Posamezna številka »tane 80 vinarjevi
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K
Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prestar 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Le počasi, naglica ni dobra.
Naši Nemci in drugi taki tiči že kar dočakati ne morejo, da bi zapustili naši vojaki Koroško. Kakor na iglicah sedijo in ugibajo, kdaj pride za nje tisti srečni dan, ko izginejo jugoslovanski bajoneti in bodo oni delali, kar bodo hoteli. Tako-le si to rajtajo : Nejprej bomo meje odprli in kakor kobilice se bodo vsuli folks-verovci in drugi lačenbergerji v naše polne magacine in kašče, tam se bodo po dolgem času zopet enkrat do sitega najedii, nato pa bodo rekvirirali in delali kšefte, da bo veselje.
Toda prijateljčki, le počasi, naglica nikjer ni dobra, saj veste, še tisti je počakal, ki je s črešnje padel. Poglejmo najprej, kaj pravi mirovna pogodba ! V rokah imarno debelo knjigo in tam stoji na strani 47: V obeh conah se bodo vojaške čete reducirale ali skrčile na tisto število, ki bo po mnenju komisije potrebno za vzdržavanje reda in miru.
Torej komisija bo to odločila. Kdo pa bo v tej komisiji? Po en zastopnik Amerike, Anglije, Francije, Italije in Jugoslavije, in koliko bo Nemcev v tej komisiji? Nobenega! In kdaj bo začela to komisija uradovati? te le takrat, kadar bo mirovna pogodba potrjena v parlamentih antante. To pa lahko traja še par tednov. Šele potem bomo mi začeli misliti na to, ali bomo svoje vojaštvo res skrčili ali ne. Kajti antanta narn je dala v roke celo upravo in naložila skrb za red in mir. !n mi bomo svoje vojake odpoklicali šele takrat, kadar bomo videli, da je na
mejah vse tiho in mirno kakor miška i v lütenjiHKakor hitro pa zvemo, da se | za mejo zbirajo olksverovci in grozijo z napadom, pa svojih vojakov seveda ne bomo odtegnili, temveč ravno na- i sprotno : še pomnožili jih bomo. Ali mislite, dragi nemčurčki, da imamo j v Ljubljani in Mariboru zato cele re- i gimente Srbov, da bodo ovce pasli?
Koroški Slovenci, poživljamo vas, če zveste, da se Nemci kje pripravljajo za kak roparski napad, če dobite kakšno pismo z onstran meje, v katerem grozijo, da folksverovci kmalu zopet pridejo, ali če vam lačenbergerji kaj ukradejo, takoj nam to naznanite, da pomnožimo svoje vojaške čete! Tako je in nič drugače!
Grez devet miljonov primankljajo v koroškem deželnem gospodrotvu.
Dr. Steinwender je v seji deželnega zbora 11. dccembra povedal, da primanjkuje po proračunu za to leto 7,5' 8.000 kron. Opozarja nadalje, da je državni primanjkljaj ravno tisoč- i krat tako velik, torej znaša črez devet milijard. Država bo dala 24,798.000 kron. Kako bi se ostali primanjkljaj I pokril, ne ve prav. Najbolj primeren davek se mu zdi davek na pijačo.
Nadalje je poročal še o drugih : deželah. Nižji Avstrijski manjka i 100,000.000 K, Štajerski 37,000 000 K. j ?n našim kmetom se cede sline po koroških dolgovih! Radi bi prišli pod Nemško Avstrijo, da bi pomagali pla-! čevati milijone! Kdo pa je prej plače- ! val te miljone? Ali ne naš kmet? Razumljivo, da bi koroški deželni zbor ; zopet rad imel našega kmeta za I molzno kravo!
Naša pristanišča.
Navzlic temu, da nas hoče 'talija na jadranskem morju občutno oškodovati, imamo Jugoslovani še vedno dovolj lepih in dobrih pristanišč za razvoj naše pomorske trgovine. Ako n. pr. izgubimo Reko imamo takoj zraven Sušak, ki ga lahko v kratkem izpremenimo v pristanišče prve vrste. Razen tega je otok Krk tako blizu morskega obrežja, da bi se ga dalo zvezati z njim po železnici in na otoku Krku je dovolj pripravnega prostora za pristanišča. Split v Dalmaciji je kot ustvarjen za to, da postane veliko pristanišče, samo železnice je treba še napraviti. Enako je z Dubrovnikom, Šibenikom itd. O, ne bodo nas, ne, zadavili Italijani na našem morju! 'rneli bomo dovolj pristanišč za teh par let, dokler bo Italija še gospodovala v enem delu našega Primorja. Potem si bomo pa vzeli vse, kar je našega, kakor si Italija jemlje sedaj tuje. Mi vsaj tatovi in. roparji ne bomo, ker bomo vzeli svoje.
Gospodarske novice.
Novi vlaki na Koroškem.
S 15. januarjem vozijo iz Ljubljane do Trbiža, Podbrda, Bač, Boro-velj zopet dosedaj odpovedani zju-tranji osebni vlaki in se vračajo iz omenjenih postaj zvečer zopet v Ljubljano. Dalje se je otvoril na progi Svetna vas—Žihpolje demarkacijska črta pri Celovcu z istim dnevom osebni promet in imajo vsi do Svetne vasi in od tam vozeči osebni vlaki zvezo z vlaki preko Žihpolja
PODLISTEK.
Slike iz Celovca.
v.
Svojemu sorodniku, ki ga imam v Celovcu, sem prinesel dva zavojčka (paketa) tobaka. Kako je bil mož vesel 1 „Že dolgo nisem videl tobaka, takega pa že sploh ne ! Pri nas ga malokdaj dobimo, pa še takrat prav malo in še v tistem je največ listja !"
VI.
Še pred nekaj tedni so Celovčani upali, da bo v coni A zmagala Avstrija. In kako težko so pričakovali tega trenutka! Kakor hitro bi se bilo to zgodilo, bi bili pograbili svoje „ruk-
zake" ter „lavfšrit" prišli k nam „ham-strat". Zdaj pa, ko so izprevideli, da se je cona A že odločila za Jugoslavijo, agitirajo vedno glasneje, naj bi se tudi cona B združila z našo državo.
vn.
V Celovcu je precej ljudi, ki so pobegnili iz cone A, ker so pomladi tukaj ropali in morili. Ti zdaj tam pridno hujskajo zoper Jugoslavijo. Vse te izgubljene duše redi koroška deželna vlada, seveda na stroške av-slrijskih kmetov. Sami se imenujejo begunce — „Fliichtlinge", Celovčani pa jim pravijo „luftinženirji". Moj sorodnik mi je pravil, da je znani Kull-nigg iz Šmarjete postal celo „ober-luftinžener". Čestitamo!
VIII,
Na Novem trgu (Neuer Platz) je prodajalo par žensk repo in korenje, j seveda pod varstvom policije. Nabralo se je polno ljudi, ki so se suvali in prerivali, kdo bo kaj dobil teh dobrot.
IX.
Aprovizacijski razmere: 3 osebe dobe za 8 dni hlebček kruha po 20 dkg. Moka je iz kostanja, koruze in ovsenega resja, pa še tega ni dovolj. Vsakih 14 dni dobi oseba 1 :> kg moke in V2 kg krompirja. Mesa že 14 dni niso imeli, masti tudi ne. Kar so pri kmetih narekvirirali živine, sojo morali dati za premog. Zaradi pomanjkanja premoga je ves železniški promet zaprt.
.	(Daljo prihodnjič.)
Stran 2.
»KOROŠEC", dne 2C. januarja 1920.
Stev.5.
Tvornica za sukno.
V	Leskovcu se nahaja velika fa-brika za sukno (štof). Med vojno je veliko trpela. Zdaj pa je minister za prehrano in obnovo ukazal, da se ima ta fabrika takoj popraviti, tako da bo mogla že meseca februarja zopet začeti z delom. Ker imamo v naši državi dosti volne, bodo kmalu začele z delom še druge fabrike za sukno; več takih fabrik pa mislijo šele ustanoviti. — Skoraj vsak dan beremo, da se je ustanovila kje kaka tvornica ali fabrika, Nemci pa vedno zabavljajo, da nimamo industrije. Seveda ni nobenega osla, ki bi tem lažnivcem še kaj verjel!
Izvoz volne.
Češka vlada je prosila v Belgradu, da bi smela nakupovati pri nas volno in jo izvažati na Češko. Naša vlada ji tega najbrže ne bo dovolila, ker imamo že sami nekaj fabrik za sukno, nekaj se jih pa v kratkem času ustanovi. Čehi bi nam radi pošiljali za volno izdelano sukno, a premalo. — Kakor vidite, se postavljamo na lastne noge.
Strašna draginja v Ameriki.
Ne samo v vseh evropskih državah, ampak tudi v Ameriki je nastala zdaj strašna draginja. — So pa na svetu zabiti ljudje, ki zabavljajo čez našo državo, ker se pri nas ne dobi vse zastonj!
Davek na vojne dobičke.
Finančni minister je izdelal načrt (plan) o davku na vojne dobičke.
Naše žito za Francijo.
Francoska vlada misli pri nas kupiti 50.000 ton žita, 100.000 ton koruze in 1000 vagonov ovsa letošnje žetve. Naša vlada pa je celo ponudila več, in sicer 300.000 ton pšenice in 200.000 ton koruze. Štimce in druge celovške umazane cunje pa farbajo svoje bralce, da v Jugoslaviji nimamo kaj jesti!
Železniške delavnice.
V	naši državi bodo ustanovili pet velikih železniških delavnic (fabrik), kjer se bodo izdelovali in popravljali železniški vagoni. — Oslovske trobente v Celovcu pa trobijo v svet, da pri nas ne bo industrije!
___Dopisi.__
Kotmara vas. Dobra voija in veselje do narodnega dela pomagata črez vse zapreke. To seje videlo zopet dne 6. t. m. na prvi prireditvi naših „Gorjancev". Igrali so igro „V Ljubljano jo dajmo" tako naravno in dobro, da še nobenemu človeku na misel ni prišlo, da je to prvi nastop. Vsi igralci so nenavadno srečno nastopali v svojih vlogah, tako da je težko reči, kdo je bil najboljši. Posebno krasna pa je bila deidamacija Hobrove Lonije. „Naš narodni dom". Vse je strmelo nad lepoto njenega predavanja. Za primeren govor je preskrbel g. župnik Arnuš. Petje mešanega in moškega zbora pa je vodil g. Šume, naš neutrudljivi poštar. Prire-
ditev smo naznanili v listih, prinesel je vest samo „Korošec", navzlic temu pa smo dobili za društvo okoli 1000 K. Kmalu se oglasimo zopet, začeli smo že. Prihodnjič bo dvorana gotovo premajhna.
Grebinj. Dne 21. preteklega meseca se je vršila v Grebinju šolska veselica, združena z božičnico. Vse točke so bile dovršene. Dvorana v „Nar. domu" je bila polna gledalcev, med njimi več udov nemških družin. Prebivalstvo in mladina se zanimajo za takšne prireditve. Po končanem sporedu se je obdarila šolska mladina s pecivom, sadjem m šolskimi potrebščinami.
Golšovo. (Zabavni večer.) V prijazni hiši narodnjaka Možarja se je na dan sv. Janeza vršila domača veselica. Povabljeni so bili vsi zavedni Golšani. Tern so se pridružili primorski železničarji na Žihpoljah. Gg. Ebernik in Jan-čič sta pokazala, kako se morajo zbudili iz nemškega spanja narodni zaspanci, da postanejo narodnjaki. Prvi je p otipal na narodno žilo in je v navdušenih besedah dokazal, da so nastopili koroškim Slovencem v Jugoslaviji srečni časi. Dokazal je, kaj pomeni za Nemce 83 milijard, ki jih bodo morali plačati, in je nadalje ožigosal sovraštvo Nemcev do nas Jugoslovanov. Takih govornikov si zavedno ljudstvo želi še večkrat v svojo sredo.
LibeSiče. Tamburaški in pevski zbor iz Laboda je napravil na Novo leto izlet v Libeliče. V narodni gostilni pri Ringu je izvajal moški zbor lepo ubrane slovenske pesmi in tudi tamburaši so se zelo kazali. Vsa hvala tamkajšnjemu pevovodji, ki je pevce in tamburaše v tako kratkem času pripravil do teh uspehov. Libeličani smo bili jako zadovoljni, le prehitro so nas zapustili. V slovo so nam še zapeli „Lahko noč" in zaigrali „Sokoisko". Bog Vas živi in še večkrat na svidenje v Libeličah!
Podgorje v Rožu. V našem kraju stanuje žena odstavljenega učitelja, ki je rod<>m Čehinja, pa se Sramuje svojega slovanskega pokolenja, teko da rajši vleče nemško vrv. Njena nemška govorica je tako čista, da bodo Nemci imeli svoj „hec", ko bo smela črez mejo. Ker vemo, kje ie doma na Češkem, jo bomo priporočali našim bratom Cehom, da jo bodo poznali, ko se vrne na Češko »po živila.
Železna Kapla. Tuk. šolska mladina je priredila božično veselico. Gregorjev dom je bil do zadnjega kotička natlačen. Vzpored je bil bogat: trajala je 2 '/2 uri. Kar čudili smo se našim malim, tako so se postavili. Vse se nam |e dopadlo, a najbolj „Ruski sarafan", „Urban iz Ribnice", in „Miadi vojaki". Pa tudi igra „Lažniva Milena" je bila kaj lepa. Naši rokodelci so se tudi odrezali. Vsa čast učiteljstvu in mladini. Upamo, da nam pokažete na vigred še kaj. Mi pa obljubimo, da obiščemo vašo veselico še v večjem številu, samo prostor mora biti malo večji, če ne ne pridemo vsi noter.
Kotmara vas. Tistim, ki še zmiraj ne verjamejo, kako dobro jim je pri nas in v kako nesrečo bi spravili sebe in druge, če bi glasovali za Avstrijo, nekaj člankov iz nemških listov: Dr. Angerer piše v „Freie Stimmen" da je v Avstriji
j le 20% takih ljudi, ki se preskrbujejo sami, 80% pa onih, ki se ne moreje preživeti sami. Pomanjkanje sirovin za industrijo kaže jasno, da se bodo morali priklopih kakšni večji gospodarski skupini (državi). „Allein ist unsere Republik nicht lebensfahig". „Tagespost" štev. 310 pa piše pod naslovom: „Die höchste Not": Danes leži država v zad-niih zdihljajih. Vlada ne ve, če bo mogla dati prebivaljstvu že itak siromašne deleže kruha itd. Vladni svetnik Kloss, vodja državnega urada za premog, je izjavil, da se ne da več štediti (šparati), gre za življenje in smrt. Osebni promet na železnicah je ustavljen, tovorni vlaki z živili pa stoje, ker ni premoga. Po dunajskih špitalih zinrzujejo dojenčki, tovarne stoje, v največjih gospodinjstvih nimajo drv, da bi si skuhali kosilo. Ista „Tagespost" poroča, da se poviša poštni tarif za pisma, „Arbeiter Zeittmg" pa pravi: „Vesti, da nam je antanta dovolila 300—400 miljonov valutnega kredita, so neresnične". Posojila torej tudi ni več!
Žvabek. Tukajšnja živinorejska zadruga bo imela v kratkem svoj občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o živinorejskih zadevah naših kmetov. Ker so člani te zadruge tudi na Suhi, se bo sklical v kratkem na Suhi, občni zbor da se ga tudi oddaljeni Sušam lahko udeležilo. Posebno se bo gledalo 11a to, da pridemo končno do pašnikov,v ki jih menda ne bo težko več dobiti. Že danes opozarjamo na to kmete, posebno še tiste, ki imajo za to leto živino in bi jo radi dali na pašo. Pretresavaie se bodo tudi zadeve o naročitvi gosdodar-skih potrebščin, ker nam vlada v Ljubljani, kakor smo že izvedeli, gre na roko.
Mali Sent Vid — Trušnje. Na
delavskem shodu dne 11. t. m. nam je poročal zastopnik Juhart o naših ciljih. V domačih besedah nam je razložil cilj socijalistov, povedal nam je, da nočemo Nemcev podjarmiti, da bomo dali vsakemu svoje, a svoje zemlje in svojih pravic ne damo več tujcu. Dal nam je navodila, kako se naj vdeležimo plebiscita: Kdor je Slovenec, naj povsodi, tudi pri plebiscitu, pripozna, da je Slovenec. Nemec naj pa voli tega, ki mp da dela, ki mu bolje plača in mu da živeža — to je pa brez dvoma Jugoslavija. Delavci naj se sami izobražujejo. Ženske imajo volilno pravico, lahko pomagajo drugim, naj pristopajo k ženski organigaciji. Učitelj Möderndórfer je kot nadzornik imetja tovarne na Mostiču poročal o uspehih pogajanj s tovarno. Odslej naprej bo vsak teden večerni sestanek vsega delavstva.
Bače. Dne 4. t. m. je bila prireditev finančne straže v Bačah nepričakovano dobro obiskana. Izbornemu govoru Dr. Čemerja iz Borovelj je ljudstvo z zanimanjem sledilo. Igrali sta se burki „Eno uro doktor" in „Kuhar za silo". Izborno sta pogodila vloge g. Zdravič in gdč. Gajlerjeva, dobro se jima je prilagodil Koritnik, kakor tudi vsi drugi igralci in igralke. K resnosti nas je privedel iz-borni samolospev g. Zdraviča. Ogromni obisk nam je pokazal, da se ljudstvo jako zanima za predstave. Želeti bi bilo, da bi finančna straža priredila še večkrat kaj sličnega.

Stev. 5.
„KOROŠEC", dne 20. januarja IS20.
Stran 3.
Labod. Imel sem priložnost govoriti s tihotapcem, ki je bil obsojen na 2000 K globe. Vprašal sem ga, aH zelo občuti to kazen, pa me je mož zavrnil, da ni tako hudo, ker je plačal globo z nemško avstrijskimi bankovci, ki so ravno petnajstkrat manj vredni ko naši. — Povsod so šole že odprte, le pri nas še ne, ker na šolskem poslopju še manjka enega in drugega. Učne moči so že več mescev v Labodu. — Ana Stein-wender, gostilničarka, je bila pri prepovedanem prekoračenju demarkacijske črte zasačena, in kakor sama pravi, obsojena na 500 K globe in pet dni zapora. Pri njej so baje našli nemške tiskovine in pisma, ki pravijo, da se shaja na demarkacijski črti z bivšim labodskim nadučiteljem Oberlercherjem, ki je pobegnil v N. Avstrijo. Ta Oberlerjcher je hud nasprotnik Jugoslavije, vendar ga tudi tukajšnji Nemci sovražijo.
Žel. Kapla. Kdor želi citati lepe knjige, naj se zglasi pri g. nadučitelju, kjer jih dobi brezplačno na posodo. Knjig je več sto.
Iz glinjske okolice. V naši občini se je pred kratkem ustanovilo žensko društvo, ki je sestavljeno iz samih zavednih žen in deklet. A komaj se je ustanovilo, že brusijo nemčurji jezike ob njem in napadajo članice z različnimi lažmi. V vsaki vasi je nekaj takih ljudi, ki imajo menda res „pamet fer-fetuaago". Mislijo še ziiiiraj, da jih pridejo rešit nemški „angelci". Svetovali bi jim, da bi šli tja v tisto „lačenber-gersko" deželo, kjer si je treba pas zadrgniti, da postane človek sit, ker se najesti ne more. Kar se tiče jezikanja, bomo že preskrbeli, da jih obiščejo „angelci'', ki jim bodo nataknili „klanfe" na njihove „žlobudre", da bodo držali potem jezik za zobmi. Obžalujemo, da so jim zrastli jeziki tako dolgi, ker je pri tem trpela pamet, ostala je čisto prekratka. Slovenci in Slovenke so rojeni, štejejo se za Nemce, pa nemško ne znajo. Bog daj norcem pamet!
Vobre. Po izvirnih poročilih je vo-brski generalštab na Briickinu sestavljen tako-le: Mežnarjev Zepej — Andrej Hofer, Morak — kriksminister, Leber — obergeneral, Pušnik — untergeneral, Sterže — adjutant, Tomaž — piksel-mohar, Kolmančeva Peter in Tomaž — feldvebelna, R0žančev Peter in Bregan-tov Jozej — kaprola, Močnikov Lojzej — infanterist.
Kamen v Podjunski dolini. Ljubi „Korošec"! Ker nas tako pridno obiskuješ, smo se že prepričali, da nam kažeš pravo pot v bodočnost. Veliko je bilo pri nas omahljivcev, pa sedaj so že začeli prihajati do spoznanja. Pa bi bili lahko že prej spoznali, kje je življenje, saj je Stara Avstrija dovolj neusmiljeno rekvirirala tudi pri nas. Pa na to so že vsi pozabili, samo „ta huda mlinarca" menda še ne. Te „luštne" zgodbice še gotovo ne veste vsi, zato Vam jo povem: Mlinarica je imela dve kravi. Morala je „lifrat" mleko. Ko ji je zbolela jedna, je šla naznanit, da ne more več dajati mleka. Vse skup ni nič pomagalo, vdala se je v svojo usodo. Nekega dne je pa ni bilo doma. Dekle, ki je bilo doma, je menda prililo mleku malo vode. To sta pa takoj opazila tista ženska in komisar, ki sta pobirala mleko. Dala sta
mleko v posebno steklenico, ga „zape-čiraia", da bi ga poslala na „Milchamt". Ko pride mlinarica domu in zve, kaj se je zgodilo, gre takoj nad komisarja in zahteva, da ji pokaže steklenico, da vidi, ali je njena in dobro „zapečirana". Komisar ji res pokaže steklenico, ona jo pa pograbi, jo trešči v steno, da se razbije na drobne kosce. „Tako, sedaj pe le "konštatirajte, kakšnje je mleko", mu je še rekla, pa ie šla. In ,,ta huda mlinarca" je mogoče v resnici huda, in po pravici na Avstrijo in Nemce, zraven je pa prav dobra mati, posebno za uboge.
novice,
Suha. Tukaj se je poročil posestnik pd. Pečar s Strmčevo hčerko. - Mladim zakonskim obilo sreče! Kakor slišimo, si pripravljajo tudi že drugi lovci toplejše gnezdo, da bodo lažje hodili na lov. Pust je kratek!
Hodiše. Prosimo vsa društva, zavode in zasebnike, ki so dobili nabiralne pole izobraževalnega društva „Zvezda" v Hodišah, da jih, radi sklepa računov in kontrole v kratkem času vrnejo.
Narodna čitalnica v Velikovcu ima dne 24. t. m. ob 20. uri v prostorih, Narodnega doma svoj redni občni zbor.
Poštna služba. Z dnem 15. t. m. se uredi pri kr. poštnem uradu Vobre dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: I. okraj: Kleče, Sv. Jakob, Suho blato, Sv. Neža, Ošen-ca in Doybrova; II. okraj: Vota vas, Sv. Štefan, Šmartno, Šmaraka gora in Vo-dovnica.
Dostavljanjo se bo vršilo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto.
Galicija. Poročil se je dne 11. t. m. Matevž Rotter iz Abrij s posestnico Marijo Rožar iz Kianč. Mlademu paru želimo obilo sreče!
grad s prošnjo, naj bi jim naša vlada dovolila, da se naselijo v Jugoslaviji. Ker so lužiški Srbi bogati ljudje, jim bo naša vlada to gotovo dovolila! Prostora imamo za poštene ljudi dovolj !
Politične novice.
Celovški Nemci za Jugoslavijo.
Tudi drugi slovenski listi poročajo, da je bilo v Celovcu v hotelu Grömmer tajno zborovanje in da so tam zbrani Nemci sklenili, da bodo agitirali in glasovali za Jugoslavijo.
Lahi branijo Turke.
Angleži delajo na to, da bi se Turkom vzel Carigrad in da bi se za vse večne čase spodili iz Evrope. Odkar so namreč Turki v Evropi, ni bilo več miru. In kdo brani in zagovarja Turke? Lahi, ki branijo in zagovarjajo vsakega falota, Lahi, ki so prišli na Koroško, da bi branili fali-rano Avstrijo. Pa kako so jo branili? Raztrgali so lepo koroško deželo in obdržali zase Kanalsko in Rabeljsko dolino! In te ljudi so poklicali na Koroško — Angerer, Šumi in drugi! I
Lužiški Srbi hočejo v Jugoslavijo.
Na Nemškem živi posebno slovensko pleme : lužiški Srbi. Ker ne marajo ostati v Nemčiji, kjer bi morali plačevati vojno odškodnino itd., so poslali več uglednih mož v Bel-
novice,
Moda. Moda je včasih prav pametna, včasih pa tudi prav neumna. In moda, o kateri se bo sedaj govorilo, je bila res prav, prav neumna. V rajni Avstriji je bilo namreč zelo moderno, da je bil koroški Slovenec vedno tih, da nikdar ni naglašal svoje narodnosti. Če se je pa celo izdajal za Nemca, je mislil, da je največji gospod. Nemci so ga za njegovim hrbtom seveda zasmehovali, ker je trobil v njihov rog. Sedaj je že leto dni, kar je Avstrija razpadla, in vendar je še dosti takih, ki nočejo razumeti, da je z njo pokopana tudi nemška moda. Kmet, ki mu je hotel klobučar prodati klobulr brez podloge, češ, da je taka moda, se je odrezal: „Moda gor, moda dol, klobuk pa mora „futr" imeti!" Tisti torej, ki bi le vsled mode še radi ostali pod nemškim jarmom naj si zapomnijo: Moda gori moda dol, Slovenec pa mora ostat, Slovenec!
Nase prireditve»
Pliberk. Tele/adno društvo „Sokol" v Pliberku priredi dne 25. januarja t. I. ob 20. uri v telovadnici tuk. Narodne šole predpustni večer z zanimivim, humorističnim sporedom. Kdor se hoče pošteno zabavati in pozabiti nekaj ur vsakdanje nadloge, naj pride na to prireditev. Obenem se naznanja, da se vrši občni zbor „Sokola" dne 28. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne „Pri jag-njetu". Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Prijatelji društva dobrodošli!
Libeliče. V kratkem misli naše lovsko društvo prirediti v Libeličah pri Buču lovsko veselico v prid šolarjem. Ker bo na dnevnem redu tudi dražba (licitacija) ter ples, se že danes opozarja na to prireditev.
Hodiše. Izobraževalno društvo „Zvezda" v Hodišah priredi na svečnico pri „Pirkerju na Otoku narodno igro „Krivoprisežnik". Začetek točno ob pol treh popoldne. Predstavi sledi petje in prosta zabava. Vse ljubitelje poštene zabave vljudno vabi — odbor.
Zahvala.
Podpisani ljudski šoli se v imenu šolske mladine najtoplejc zahvaljujeta vsem blagim dobrotnikom, ki so z darovi ali pa s sodelovanjem omogočili letošnjo šolsko bo-žičnico v St. Rupertu.
Vodstvo deške in dekliške šole v Velikovcu.
gove £3«
Kot trgovec se želi naseliti, invalid. Naslov pove Narodni sveti za Koroško.
Stran 4.
KOROŠEC", dne 20. januarja 1920.
Stev.5.
Mariborska eskomptna banka, podružnica Velikovec,
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo.
Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje.
Eskomptira trgovske menice.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od % 9.—12. in 15.-16. ure (3.-4. ure popoldne).
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
Primešaj krmi Mastin!
^"Enkrat na teden primešaj krmi pest praška" Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za (5 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje
redi.	/
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na doni. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron.
olcorna Trnkóoafy]
tovža. j
i
É
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
Velikovški odred nam priporoča 16 letnega mladeniča lepega vedenja. GovOri zelo dobro slovensko. Obrtnik ali rokodelec, ki bi ga sprejel v pouk, naj se zglasi v upravništvu „Korošca", kjer dobi naslov.
ŠIVALNI STROJ
za črevljarje (Zylinder-Schulimacher-Nali-maschine) Diirkopp, ki še prav dobro gre, proda poceni Franc Bajde v Lači vasi pri Pokrčah.
Občinski lov
krajevne občine Loče ob Baškem jezeru se
odda na javni dražbi v najem za dobo petih let, t. j. za čas od dne 25. januarja 1920 do vštetega 24. januarja 1925. Javna dražba bo dne 25. januarja 1920 ob 10. uri v šolskih prostorih v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem. Sklicna cena je 5000 K.



Podpisanec naznanjam slavnemu občinstvu, • da sem v Velikovcu v Zgornji poštni ulici, in sicer v hiši g. Lasnika otvori!
mesarijo
ter se priporočam za obilen obisk. S spoštovanjem
Karel Pilih,
mesar.



Ženitvena ponudba.
Udovec brez otrok, dober delavec, ima 3000 K gotovine, bi se rad priženil na manjše posestvo. Naslov pove upravništvo „Korošcau.
in ščetine
kupuje v vsaki množini in najbolje plačuje A. M i č e j, ščetar, v Št. Vidu (P o d j u n a-Koroško).
urar in zlatar v Borovljah
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Anton Lečnik,
Ženitvena ponudba.
Vdova, šivilja, stara 30 let, z enim otrokom, se želi poročiti s poštenim delavcem. Samo resne ponudbe pod „Šivilja" na upravništvo „Korošca".
0
t
flj
23 >
d u
•h
ft *
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, rnecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo

99
lesu a trt»;ov cs'k a. in industrij sktulruž b «
X. O. SB.
"V MARIBORU.
K
Ï
■Ö H*
■s
Ö
1
s p
«v
£ 9 H
H*
cr o n
„«(.»».«•vMTnJ «-»r«»t" v	- OroanllKl	- 'i1«k« M. at»■»>«*«> V«.UI«ov»o