SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES »10 de enero - 10. januarja 2008 PRED ZRELOSTNIM IZPITOM Slovenija na čelu Evropske unije IVO ŽAJDELA- Pa se je zgodilo, bi lahko rekli ob dveh dogodkih, ki te dni zaznamujeta Slovenijo. Eden je uvedba schengenskega območja ter predsedovanje Slovenije Evropski zvezi, drugi pa zamenjava odgovornega urednika tednika Mag. Ustavimo se najprej pri tem drugem dogodku, za katerega bo morda kdo rekel, da ni zelo pomemben za večino Slovencev. Vendar ni tako. S tem, ko je nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki predstavlja njenega največjega lastnika, zamenjal dosedanjega v. d. odgovornega urednika Silvestra Šurlo — ki že vrsto let velja za našega najboljšega raziskovalnega novinarja — in na čelo tednika Mag postavil Vesa Stojanova, je s tem sporočil ne le bralcem revije, temveč bolj širši javnosti, predvsem pa aktualni politiki, da o svoji lastnini ne bodo samo odločali po svoji želji, ampak da bodo vlekli tudi pomembne poteze za širši družbenopolitični prostor. Z nastavitvijo novega urednika so takšno potezo povlekli, s čimer so jasno pokazali, iz kakšnega testa so. Novi urednik namreč prihaja iz popolnoma nasprotne idejno-politične opcije, kot pa je bila dosedanja usmeritev Maga. Proti njemu so jasno besedo nasprotovanja izrekli vsi novinarji Maga, ki so dobili tudi širšo podporo iz novinarskih vrst, tudi Društva novinarjev, za katerega je znano, da ni najbolj na Magovi strani. Zavedajo se namreč, kaj ta nastavitev pomeni: najprej demonstracijo moči kapitala, posledično pa zadušitev pluralizma; Magu — enemu redkih ne-levih slovenskih medijev — se namreč pod novim urednikom ne piše nič dobrega. Lastniki Dela so torej zelo jasno pokazali, da bodo poslušni ,,staremu", prejšnjemu gospodarju in da jih mediji zanimajo samo kot poslušni in pridni, ne pa tudi kot kritični raziskovalci nepravilnosti v družbi. Ali se bo levici ta igra splačala, bomo še videli. Da gre za pomembne stvari, je pokazal nekdanji predsednik Milan Kučan s svojim javnim nastopom pred dnevi v Krškem, ko je na nenavadno oster način bral levite predsedniku vlade, čeprav jih ta ni z ničimer izzval. Čaka nas torej zelo burno predvolilno leto, ki ga bo nedvomno zaznamoval vsesplošni napad levice na vse, pred čimer so se vedno čutili ogroženi. Torej tudi proti Cerkvi. Njihova vojna proti Cerkvi je sicer stalnica, v tem predvolilnem letu pa se bo verjetno še zaostrila. Medije, ki so najpomembnejše sredstvo političnih spopadov, imajo skoraj v celoti v svojih rokah. Slovence velja na vse to, kar nas čaka, pripraviti. Levica se zaradi bližine volitev gotovo ne bo kaj dosti ozirala na drugi pomembni dogodek za Slovenijo, na naše predsedovanje Evropski zvezi. Spomnimo se, kako so se partizani leta 1945 po hitrem postopku umaknili s slovenskih narodnostnih ozemelj na Koroškem, Goriškem in Tržaškem, potem ko so jim Angleži obljubili vrnitev njihovih političnih nasprotnikov. Prav nič jih ni zanimala edinstvena priložnost, da pridobimo vsaj dele Koroške in Goriške pod okrilje matice. Zato lahko močno dvomimo, da jih bodo zanimale nove razmere, ki so nastale z uveljavitvijo schengenskih pravil, in to, da bomo pol leta središče Evrope ter s tem pomembno navzoči povsod po svetu. Z uveljavitvijo schengenskega območja se je naša meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko povsem sprostila, zato ni na njej nobenega nadzora več. Ljudje se bodo lahko poslej čez njo gibali brez občutka, da so v različnih državah. Kot je pri takšnih sprostitvah omejevalnih pravil pogosto, bo verjetno prišlo tudi do kakšnih negativnih pojavov, predvsem na zahodni meji. Poleg teh in poleg svobodnega potovanja na območju mejnih črt pa se moramo zavedati, da so s tem odstranjene tudi še zadnje ovire glede tesnejšega povezovanja Slovencev na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in v Porabju in da zdaj ni več tovrstnih ovir pri uveljavljanju tega, kar smo nekoč imenovali zedinjena Slovenija ali enotni slovenski kulturni prostor. Ne tako davno, še na primer leta 1989, nismo smeli iz zamejstva svobodno prinašati nobene literature, niti otroške ne. Nad tem so bdele številne službe, od Udbe, Adita in milice. Res, da tovrstnih prepovedi več ni, zdaj bodo ostale le še ovire v nas samih. Ali bomo želeli, da so še naprej Slovenci v našem zamejstvu, in ali bodo tudi oni želeli biti še naprej Slovenci? Če bomo v matici skrbeli, da bo Slovenija razvita, urejena, demokratična in ugledna država, potem bo to glavno jamstvo, da se bodo Slovenci zunaj matice še naprej radi čutili Slovence. Letošnje leto bo zato pomemben zrelostni izpit. Ali ga bomo naredili, je odvisno od nas vseh. Vsi se bomo morali zelo potruditi, da ne bomo postajali provinca, ki jo bodo obvladovali kapital in ideološke nestrpnosti, ampak da bomo odprta in odgovorna družba. Zunanji minister Dimitrij Rupel je na Madeiri od Portugalske uradno prevzel polletno predsedovanje Svetu EU. Portugalski zunanji minister Luis Amado je vodji slovenske diplomacije na slovesnosti simbolno predal zastavo EU, ki jo je minister Rupel razvil. Slovenski zunanji minister je na slovesnosti poudaril, da se predsedovanje „z Atlantika seli na Sredozemsko morje, na slovenski Jadran, z Zahoda na Vzhod" in da bo leto 2008 prelomno. ,,Čaka nas ofenziva prijateljstva, partnerstva, dobrega sosedstva, dialoga, spoštovanja, razumevanja in so idarnosti," je izpostavil slovenski zunanji minister. Dejal je še, da je Portugalska, ki je uniji predsedovala pred Slovenijo, postavila visoke standarde, in se zahvalil Portugalski ter svojemu portugalskemu kolegu Amadu. Rupel je na slovesnosti še pojasnil, da so Slovenijo in vso Srednjo oz. Vzhodno Evropo zaznamovali trije dogodki. ,,Leta 2004 smo vstopili v EU, leta 2007 smo odpravili meje znotraj unije in vzpostavili schengenski sistem, jutri bo celi EU ena od novih članic - to je Slovenija - celo predsedovala," je dejal. Na slovesnosti ob predaji predsedovanja, katere gostitelj je bil predsednik regionalne oblasti na Madeiri Alberto Joao Jardim, so v zrak spustili 300 balonov v barvah portugalske, slovenske in evropske zastave. Vodji slovenske in portugalske diplomacije sta se po slovesnosti sešla na delovnem sestanku, na katerem naj bi po napovedih pregledala ključne odprte teme Sveta EU. Pri tem naj bi se osredotočila na mednarodna vprašanja, kot sta Kosovo in Bližnji vzhod. Na dnevnem redu pogovorov naj bi bili po navedbah MZZ tudi lizbonska strategija, širitev in področje svobode, varnosti in pravosodja. Tik pred začetkom predsedovanja je v pogovoru zunanji minister Dimitrij Rupel zatrdil, da je Slovenija primerno pripravljena na predsedovanje EU. Priznava, da bo Kosovo v ospredju pozornosti, a opozarja, da slovenskega predsedovanja ne gre zreducirati zgolj na to vprašanje. V času slovenskega predsedovanja EU naj bi se začela pogajanja med unijo in Rusijo o sklenitvi novega partnerskega sporazuma. Svetovalec ruskega predsednika za odnose z EU Sergej Jastržembski je med nedavnim obiskom v Sloveniji izrazil veliko pričakovanje od slovenskega predsedstva. Minister Rupel je poudaril, da imata Slovenija in Rusija odlične odnose, drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri bo Slovenija lahko usmerjala politiko EU do Rusije. 2007 je bilo leto premikov Objava 571 množičnih grobišč, 5475 kartonov zapornikov z oznako „politični", kruta usoda 90 otrok s Petrička, katerih starše je komunistična oblast po vojni pobila, in nesoglasja ob noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja, kjer se je razprava odvijala tudi okrog vprašanja, ali so otroci lahko izda-alci ali ne, so bile tematike, ki so ani v Sloveniji odpirale do sedaj zaprta vprašanja. Ostala pa je dilema, ali gre le za „premetavanje kosti", kot se je izrazil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ali pa za „osnovno načelo civilizacije, da se mrtvi pokopljejo", o čemer je spregovoril predsednik vlade Janez Janša. Odkritje zaporniških celic na Beethovnovi ulici 3. aprila je bil začetek lanskih številnih novih odkritij in spoznanj o polpretekli zgodovini. Vladna delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je tedaj v kletnih prostorih ministrstva za notranje zadeve odkrila ohranjene zaporniške celice, v katere naj bi nekdanja komunistična tajna policija zapirala nasprotnike režima. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je javnosti posredoval dokumente, iz katerih je razvidno sodelovanje nekaterih psihiatrov kot zapriseženih sodnih izvedencev v procesih proti nasprotnikom komunistične diktature. Po zapiskih iz dokumentov je razvidno, kako je eden izmed psihiatrov na obsojencu Karlu Barletu uporabil elektrošok in to navkljub temu, da je psihiater vedel, da je Barle duševno zdrav. Ob pregledu arhiva ministrstva za pravosodje pa so junija v dveh kovinskih zabojnikih našli 5475 kartonov zapornikov z oznako „politično", med njimi tudi kartone znanih obsojencev Jožeta Pučnika, Črtomirja Nagodeta in Ljuba Sirca. Sledila so odkritja množičnih grobišč. Komisija za prikrita grobišča, katere predsednik je zgo- dovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, je v začetku avgusta po nekajletnem premoru nadaljevala s sondiranjem območja na Teznem pri Mariboru. Ugotovila je, da je število žrtev na Teznem veliko večje od prvih ocen, ko se je govorilo o 15.000 žrtvah. Poleg državne komisije je tudi škofjeloška komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč povojnih pobojev sredi oktobra končala z izkopavanji dveh grobišč v Žolščah v bližini Puštala pri Škof-ji Loki. Konec leta je komisija predstavila medijem še rezultate preiskave 19 kraških jam na Primorskem. Geograf in speleolog Andrej Mi-hevc, ki je sodeloval v skupini jamarjev, ki je po naročilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravila pregled kraških jam, je pojasnil, da so v 11 jamah našli od 100 do 180 okostij. Pretresljivo usodo otrok, ki so starše izgubili v povojnih pobojih, pa je v začetku novembra prikazala TV Slovenija z dokumentarnim filmom Otroci s Petrička režiserja Mirana Zupaniča. Film obravnava usodo otrok, ki so jih junija leta 1945 ločili od staršev, s katerimi so bili zaprti v taborišču Teharje pri Celju, in jih odpeljali v otroško taborišče Petriček. Kot prikazuje film, so tam otrokom poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Njihove starše pa so komunistične oblasti brez sojen- ja pobili in pokopali na neznanih krajih. Vzporedno z vsemi temi odkritji se je v državnem zboru odvijala razprava o noveli zakona o žrtvah vojnega nasilje. Potrebo po spremembi zakona je spodbudila odločba ustavnega sodišča iz novembra 2006. V omenjeni odločbi je ustavno sodišče odločilo, da se mora status žrtev vojnega nasilja podeliti tudi tistim civi nim osebam, ki so bile žrtve partizanskega nasilja. Prav tako je odločilo, da se mora omenjena sprememba uzakoniti v enem letu. Opozicijske stranke na čelu z SD in koalicijski DeSUS so nasprotovale predlogu novele zakona, ki ga je pripravila SDS, saj naj bi po njihovo status žrtve vojnega nasilja dobili tudi „sodelavci okupatorjev". Nasprotno pa so bile stranke SDS, NSi in SLS prepričane, da predlog novele preprečuje pridobitev statusa žrtev sodelavcem okupatorja. Na proslavi dneva človekovih pravic se je predsednik vlade Janez Janša v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim preganjancem v Sloveniji, ki so trpeli preganjanje v drugi polovici 20. stoletja. ,,Vsem, ki ste živi in me slišite, izrekam opravičilo," so bile tedaj njegove besede. Obenem jim je izrekel priznanje: ,,Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe." BERI^ IVAN SIVEC O ARGENTINSKIH SLOVENCIH......2 ALMANAH RASTI XXXVI ,,NAŠE SANJE".............3 V SAN MARTINU JE ZELO ŽIVAHNO..............3/4 KAKO NAJ STOPIMO V NOVO LETO.................6 TUDI JELINČIČEVA SNS SE JE RAZBILA..............6 Odmevi obiska pisatelja Ivana Sivca v Argentino iz ŽIVL]EN]A V ARGENTINI Sodobni pisatelj najbolj branih povesti v Sloveniji Ivan Sivec je meseca novembra spremljal v Argentino s posebnim namenom slovenski pevski oktet Deseti brat, ki je že pred leti gostoval v Mendozi. Takrat je oktet na povratku potoval preko Buenos Airesa in nastopil s svojim koncertom v Slovenskem domu v Carapachayu dne 4. januarja 2003 z lepim uspehom in ob veseli družbi veliko navzočih. Oktet Deseti brat je bil lani v Mendozi pod okriljem festivala ,,Cantapueb-lo" in je pel v baziliki San Francisco z močnim aplavzom v soboto 17. novembra zvečer. Navzoči so bili tudi mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf in njegovo spremstvo, ki so nekaj ur pred tem prispeli v Mendozo. Po srečanju s slovenskimi rojaki in ogledu Mendoze in okolice je skupina okteta skupaj s pisateljem Ivanom Siv- cem odšla v Čile in nato, kar je bil precej naporen dodatek ogromne daljave, šli po poti slovenskega znanstvenika Janka Benigarja, o katerem je pisatelj pripravljen napisati novo knjigo. O obisku pri Slovencih v Mendozi pa Ivan Sivec dostavlja: ,,Moram priznati, da so naši ljudje name naredili izjemen vtis in da so izredno delavni, verni, gostoljubni. Imajo same take vrednote, ki so pri nas že izgubljene. Včasih je manjši standard velika prednost. Nekoč mi je nekdo rekel: 'Mi smo toliko nazadovali, da smo druge prehiteli cel krog.' Približno tako je v Argentini, vsaj s tistim delom, ki smo ga videli. Mnogi so gmotno precej na slabšem, a kot ljudje jih vse lahko pišemo z veliko začetnico. Žal, da ni bilo mogoče obiskati Buenos Aires, ker vse je nemogoče zaobseči." ,,S tem obiskom v Mendozi in z vsakoletnim obiskom mladih Slovencev iz Argentine, ki so že drugi in tretji rod rojeni v tujini, začutim tisto slovensko toplino, ki bi jo moral nositi v sebi vsakdo, posebno pa vsak Slovenec, a jo je tako salamensko malo pri nas doma. Vam tam v oddaljeni Argentini pa je uspelo ohraniti tako slovenski jezik in pa hkrati tudi vse slovenske vrednote od vere in vsega drugega naprej. Res je škoda, da si doma vzamemo tako malo časa zase in za svoje bližnje in smo zato tako rekoč že na pol podivjani. Prav vi ste pravzaprav lahko naši učitelji. Morda je prav v tem božja previdnost, da se prave slovenske vrednote ne bodo izgubile, pač pa se bodo naše domače ponovno oplemenile z vašimi, ki niso bile nikdar izgubljene." Ivan Žnidar TONE MIZERIT Dolinarjev kelih Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični je odkupil ,,Dolinarjev kelih", izdelan leta 1938 po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika za novomašnika Franceta Dolinarja. Muzej ga je odkupil na željo dosedanjih lastnikov, da bi kelih ostal v Sloveniji in bi na ogled v stiškem muzeju. Odkup keliha je omogočilo ministrstvo za kulturo. Muzej in slovenski kulturni prostor sta s tem nedvomno pridobila pomemben predmet sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena, so prepričani v Stični. ,,Dolinarjev kelih" vsebinsko ustreza fondu muzeja, ki hrani, raziskuje, restavrira in javnosti predstavlja sakralno premično kulturno dediščino s celotnega območja Slovenije. ,,Dolinarjev kelih", izdelan iz tombaka, odlikuje njegova stroga zasnova, ki temelji na geometričnih izhodiščih. Šesterokoten podstavek se proti vrhu močno zoži, na vrhu njega pa je elegantno oblikovana kupa. Z nakupom keliha, ki ga je po Plečnikovih načrtih izdelal pasar Ivan Kre-gar, bo muzej izpopolnil zbirko Plečnikovih liturgičnih posod, saj že hrani tri njegova dela: keliha, ki sta bila leta 1930 izdelana za stiška meniha p. Simona Ašiča in p. Antonina Sku-bica, ter kriz-marij iz leta 1937. Orkester Slovenske filharmonije Letos bo minilo sto let, odkar so v Ljubljani na pobudo Glasbene matice ustanovili orkester Slovenske filharmonije, predhodnika današnjega nacionalnega orkestra, ki se ponaša z najdaljšo glasbeno tradicijo na Slovenskem. V jubilejno leto so filharmoniki vstopili z vsakoletnim koncertom na novega leta dan, ena od osrednjih slovesnosti ob obletnici pa bo gala koncert prihodnjo nedeljo, 13. januarja 2008, natanko 60 let od prvega povojnega koncerta. Orkester z imenom Slovenska filharmonija je bil po dogovoru z Glasbeno matico ustanovljen 23. oktobra 1908. Za kapelnika so angažirali mladega češkega dirigenta Vaclava Talicha. Orkester je nastopal na zabavnih prireditvah in raznih slavnostih ter ob "pogrnjenih mizah" v restavraciji Union. Štel je okrog 30 glasbenikov, zlasti čeških, ki so učili tudi na šoli Glasbene matice, pa tudi nemških in kakšno četrtino slovenskih. Prvi koncert so odigrali 8. novembra 1908. Njegova ustanovitev je pomenila pogumno dejanje mlade slovenske kulture, ki bi ob pametni politiki lahko postalo nosilec glasbenega življenja na instrumentalnem področju. Vendar pa si o njem niso bili enotni niti v Glasbeni matici, še manj v tedanji ljubljanski politiki. Slovensko filharmonijo je podpiral ljubljanski mestni svet, zato so jo imeli za liberalno in ji klerikalni deželni odbor ni namenil podpore, je v knjigi Slovenska filharmonija -Academia philharmonicorum 1701-2001 zapisal glasbeni zgodovinar dr. Primož Kuret. Orkester so razpustili septembra 1913. Nove razmere v orkestralni glasbi na Slovenskem je prinesel povojni čas. Na pobudo skladatelja Marjana Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba je namreč slovenska vlada 30. decembra 1947 izdala sklep o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Orkester bo v jubilejnem letu izvedel tudi več gostovanj v tujini. Že konec januarja bo nastopil na glasbenem sejmu Midem v francoskem Cannesu, nato bo gostoval v Budimpešti, Bratislavi, na Dunaju, v St. Pöltnu in Zagrebu. 400-letnica devinskega slovarja Na sedežu devinskih zborov — v nekdanjem rastlinjaku devinskega gradu, ki služi potrebam raznim devinskim zborom in splošnim kulturnim prireditvam — so se sredi decembra spomnili 400-letnice izida prvega italijansko-slovenskega slovarja, ki ga je sestavil servit, brat Gregorio Alasia de Sommaripa iz Piemonta (1578-1626), ki je v Devin pri Trstu prišel le nekaj let prej na pobudo tedanjega devinskega grofa Rajmunda Della Torre Valsas-sina. Ta je namreč želel z ustanovitvijo servitskega samostana in šole poskrbeti za utrjevanje vere v krajih, kjer se je že pojavljal protestantizem. Mladi, še ne posvečeni servit, je tudi vodil gradnjo samostana, ki še danes stoji, a je zdaj v njem grajska konferenčna dvorana. Tako je na Devinskem gradu leta 1607 nastala prva tiskana knjiga s slovenskimi besedili iz zahodne etnične meje med Italijani in Slovani. Knjiga je bila natisnjena v žepnem formatu v Vidmu z namenom, da bi bila v pomoč redovnikom in duhovščini, ki niso obvladali jezika svojih vernikov, služila pa naj bi tudi tujcu popotniku, da bi mu olajšala stike z avtohtonim prebivalstvom. Na večeru je bila osrednja osebnost prof. Diomira Fabjan Bajc, prevajalka in avtorica treh pomembnih slovarskih del: frazeološkega slovarja Dve muhi na en mah, slovarja Lažni prijatelj, ki opozarja na različne pomene podobnih besed v slovenščini oziroma italijanščini ter zgoščenega italijansko-slovenskega in slovensko-itali-janskega slovarja. Z njo se je pogovarjala o predhodniku njenega zadnje omenjenega slovarja urednica na slovenskem oddelku RAI-Trst Marija Brecelj. Po razčlembi slovarja, ki je nastal v Devinu tudi ob jezikovni pomoči grofovega sina Matije — kar potrjuje, da so tudi plemiči zelo dobro obvladali slovenščino — sta znameniti dvogovor med popotnikom in domačinom, ki ga je objavil Alasia v pomoč popotniku, ki pride v slovenske kraje, odigrala člana Dramskega društva Jaka Štoka Meta Starc in Nikolaj Bukavec. V živo izrečeni štiristo let star jezik, tako italijanski kot slovenski — v obliki, kot so ga govorili na tem delu Krasa — je vzbudil med posluša ci veliko zanimanja in tudi zabave. Večer sta z glasbenimi prispevki popestrila mladinski zbor Ladja iz Devina pod vodstvom Olge Tavčar in vokalna skupina Musicum iz Gorice. Po Novem glasu Čeprav je poletje in so na vrsti počitnice, je kar precej političnih premikov. Predsednica sicer počiva na jugu in je že nekaj dni ni na spregled, a drugi dejavniki so dovolj aktivni, da novic ne manjka. Spodrsljaj v džungli. Želja po mednarodnem ugledu je bivšega predsednika popeljala v Kolumbijo, kjer je načeloval „humanitarni komisiji", ki naj bi zagotovila mirno predajo treh talcev kolumbijske gverile. Do te predaje naj bi prišlo po posredovanju venezuelskega predsednika Chaveza, ki se (proti želji, ki jo nenehno izraža predsednik Kolumbije Al-varo Uribe) vtika v kolumbijske zadeve in sploh povsod, kjer ga vabijo in kjer ga ne vabijo. Komisija je pred očmi vsega sveta sredi pragozda pričakovala na človekoljubno gesto gverile. Upanje pa se je izjalovilo in na zadnji dan starega leta je gverila, po dnevih izgovorov in odlašanja, končno javila, da talcev ne bo predala. Uribe je izkoristil priložnost in izrabil mednarodno pozornost, da je ponovno pokazal, kako gverila laže, se ne drži dogovorov, in končno tudi dokazal, da eden izmed talcev, v ujetništvu rojen deček Emanuel, sploh ni bil v oblasti revolucionarjev, temveč v neki državni ustanovi. Ves dogodek se je končal kaj klavrno in tudi Kirchner ni odnesel pričakovane slave, temveč le nauk, naj bo v prihodnje bolj previden in manj zaupljiv. Odkar je zapustil predsedstvo mu sreča ni bila preveč naklonjena. Strahovi preteklosti. Precej črnila je poteklo tudi ob smrti bivšega prefekta. Hector Antonio Febres je bil povezan z dogodki v mehaniški šoli argentinske armade, kjer so potekale ključne akcije v dobi pro-tigverilske vojne. Obtožen hudih prekrškov proti človekovim pravicam in povezan z usodo otrok pogrešanih, bi moral stopiti te dni pred sodišče. Pa so ga našli mrtvega v ječi in ugotovili, da je bil zastrupljen. Sodnica, ki njegovo smrt raziskuje, podpira teorijo, da so ga ubili, ker da je bil pripravljen razkriti celotno delovanje tedanjih oblasti, povezano s pogrešanimi. Umora sta obtožena dva člana prefek-ture, ki sta ga stražila v ječi, njegovo družino pa obtožuje prikrivanja. Sodnica trdi, da za vsem stoji obširnejša in visoka zarota, katere cilj da je, naj se ne zve resnica o delovanju protigverilskih formacij v tistih težkih letih preteklega stoletja. Macrijeva ofenziva. Začetek leta je pomenil tudi začetek nove politike v prestolnem mestu. Novi šef vlade, Mauricio Macri, je pokazal jasno voljo, da v mestni strukturi napravi red. Ni obnovil pogodbe 2.300 uradnikom, ki jih je prejšnja uprava imenovala tik pred koncem mandata. To je seveda povzročilo močno reakcijo sindikata občinskih uslužbencev, ki je takoj napovedal stavko in poulične proteste. Macri je zvišal stavo. Ukazal je poseg (intervencijo) v ustanovo socialnega skrbstva občinskih delavcev. Vsi vemo, da te ustanove, ki bi morale skrbeti za zdravje in ugodje delavstva, predstavljajo priložnost za nepravilno upravljanje in dodatna denarna sredstva, ki jih sindikalisti uporabljajo v različne, včasih tudi osebne namene. Macri je istočasno predstavil obtožbo o nepravilni upravi sredstev, o katerih ni vrednih potrdil. Prav tako so filmali uradnike, ki so po napovedi odvažali kope dokumentacij iz poslopja ustanove. Sledeča stavka, javni shod in ponovno napovedana stavka tega tedna za 72 ur je komaj začetek borbe, ki se bo gotovo raztegnila. Red ali nered — to je vprašanje. Macri je storil nekaj izrednega v sedanji argentinski politiki. Se je kdo vprašal, kako da vsa leta Kirchnerjevega predsedovanja ni bilo niti ene splošne stavke? Enostavno, ker je pustil sindikate, da so delali kar so hoteli. Isto je bilo s piketeri. Posledica tega je nered na cestah, nered v gremijih, nered v državni, provincijskih in občinskih upravah, in še marsikje. Sedanji župan ve, na kaj se je spravil. Zaveda pa se tudi, da ima podporo večine prebivalcev, naveličanih vsakodnevnih problemov, ki so posledica tega nereda. Verjetno ima priznanje tudi velikega dela uslužbencev, ki so se večkrat pritoževali nad slabimi storitvami zdravstvene službe. Res pa je tudi, da spopad ne more trajati v nedogled. V določenem trenutku se bo treba usesti in začeti pogajanja. Zanimivo je, da se je v konflikt takoj vpletel glavni tajnik CGT Hugo Moyano in ostro napadel Macrija. Se boji, da bi se njegov zgled razširil na ostala sindikalna področja? Vroča energija. Visoke temperature pa imajo še druge posledice, poleg tega, da nam je vsem vroče. Ponovno so razgalile globoko krizo energetskega sektorja in ostarelo mrežo, ki ob vsakem nenormalnem dogodku odpove. Tako smo v glavnem mestu, v predmestju in tudi po nekaterih provincah v notranjosti lahko priče pomanjkanja elektrike, ki brez usmiljenja prizadene prebivalstvo. Temu sledi nejevolja, protesti in poulične blokade, ki le še dodatno otežkočajo že tako težko preživetje. SLOVENCI V ARGENTINI JEGLIČEVA ŠOLA - ABC SREDNJEŠOLSKI TEČAJ Na svidenje, slovenska šola! Predstavitev almanaha ,Moje sanje" Za letošnje leto smo za temo almanaha izbrali naslov ,,Moje Sanje". Abiturienti RASTi XXXVI naj bi torej pisali o njihovih osebnih sanjah. Da pa to ne bi bilo le zgolj opis nočnih sanj, smo se domenili, da bomo prikazali sanje, ki jih ima vsak za svojo prihodnost, torej opis poklica, ki si ga je izbral, državo, kjer naj bi živel naprej, kraj, v katerem bi se rad naselil, družino, ki bi jo rad ustvaril in mogoče še kakšna globlja vprašanja, kakor osebni prispevek k boljšemu svetu, takemu, kakor si ga vsak sam zamišlja in želi. Na tak način pa pridobi vsebina almanaha svojsko značilnost, in sicer dejstvo, da je tematika skupna a obenem pridobiva od vsakega dijaka njemu lastno osebnost in vidik. Vsekakor pa se je porajalo sprva nemalo dvomov: kako opisati načrte za lastno prihodnost, če pa še nimam izbranega poklica? Kako vedeti, ali bom ostal v Argentini, ko pa ne vem, kam me bo peljala službena pot? In še in še. Za nekatere, ki morda še niso resno razmišljali o lastni prihodnosti, je bil to vzrok, da si s tem začnejo zastavljati važna vprašanja. Za druge, ki so že imeli jasne naslednje korake v življenju, je pa bila naloga za almanah preizkušnja za trdnost njihovih odločitev. Razumljivo je seveda, da med najbližje sanje vsakega petošolca spada tudi potovanje v Slovenijo, zato smo tudi to in še druga potovanja opisali kot njihov bližnji načrt. A letošnji almanah vsebuje, mislim, tudi drugo, skrito vrednost. Za vse nas, ko ga bomo prebirali, bo odpiral okence v mišljenje današnjega najstnika, v njihov način pojmovanja in vrednotenja današnjega sveta. Podajal nam bo, če želite, vnaprejšnje statistike o naših prihodnjih naslednikih. Toda najvrednejši doprinos, mislim, bo prav za naše današnje petošolce. Prebirali ga bodo lahko vse življenje, vsak zase ali s svojo družino; ali pa skupno, ko se bodo mogoče srečevali v nadaljnjih letih kot RAST. In vedno bodo našli v njem sliko svojih osebnih sanj in načrtov v tej dobi. Primerjali bodo lahko čez deset, dvajset ali več let, kam je vsakega pripeljala pot življenja, in kako daleč, ali pa morda ne, je to od zastavljenih si ciljev. Naj bo vam, torej, RAST XXXVI, almanah najdražji spomin na zaključeno dobo življenja, in opora v prihodnjih prvih korakih v samostojno življenje. Dr. Štefan Godec Tudi tečaju Jegličeve šole ,,ABC po slovensko" za neslovensko govoreče otroke v Slovenski hiši se je steklo leto 2007. Navajeni, da za sklepni praznični dan, ki je bil letos v soboto, 1. decembra dopoldne, pripravijo učenci številnim obiskom staršev in prijateljev kakšno odrsko delo, gostov tudi letos niso prikrajšali. Tokrat je tečajevo mlado učiteljstvo pod vodstvom svoje voditeljice gdč. Pavle Grbec izbralo za nastop novo stvaritev otroškega besednega in glasbenega ustvarjalca Janeza Bitenca ,,Kje je luna?". Vsebina nas je v besedi, pesmi in igri povedla na nebesni svod, kjer se je med tamkajšnjimi ,,bitji" razvila zadrega, ki je nastala, ker je luna zaspala. Vsekakor je celotni nastop od učečih do nastopajočih zahteval nemalo truda, saj ^se otroci srečujejo s slovenščino le ob sobotah. Čudovita scenarija v preddvorani Slovenske hiše in razkošje oblek sta - poleg glasbene spremljave ge. Saši Vodnik -pomagali k lepemu uspehu. Nastopu 30 osnovnošolskih otrok je sledila lutkovna uprizoritev 20 odraslih študirajočih pod vodstvom prof. Marjetke Hostnik. Ta skupina je letos v okviru Zedinjene Slovenije dobila samostojno mesto. Nastala je iz zanimanja staršev otrok, ki obiskujejo osnovnošolski pouk in uspešno deluje že vrsto let. Sklepni šolski dan je tudi priložnost za ocenjevanje učencev v obliki spričeval, zahvale uči-teljstvu in staršem ter pobud za privatno izpopolnjevanje v času počitnic. Zato je učiteljstvo nadrobilo med nasveti važnost slovenskega branja, pogovora in igranja z otroki zlasti v počitniškem času. Božično vzdušje, ki je izhajalo že iz praznične scene, je narekovalo božična, novoletna in počitniška voščila, ki so se nadaljevala v prijetnem pogovoru ob prigrizku gostoljubnih staršev na osvežujočem vrtu Slovenske hiše. Na svidenje, ABC po slovensko, v novem šolskem letu! M.B. Razstava Tince Fajfar V Nedeljo 23.12 in na sveti dan 25. 12 po zajtrku je bila v San Martinu pod okriljem Zveze slovenskih mater in žena in Sanmartinskega doma razstava umetniških vezenin v tehniki ,,petit point" gospe Tince Fajfar. Razstavo je odprla ga. Polona Makek v imenu Zveze in Viktor Leber v imenu Doma. Na belih panojih je bilo zastavljenih 15 del različnih velikosti v okvirjih in pod steklom. O nastanku njenih del je spregovorila ga. Tinca sama. Povedala, da je to sad njenega 22 letnega dela. Da je to delo prvič videla pri prijateljici na Vrhniki, ko je obiskala Slovenijo. Mislila je da ogleduje slikarijo in ko je pogledala čisto od blizu je videla da je ročno delo. Začela se je zanimati in preko sestre iz Nemčije začela dobivati gradivo. Povedala je da je material drag. Da ona dela vse v petit point, to je samo z dvema nitkama prejice Moline in čez samo 1 kvadratek v blagu. Za informacijo: na 1 cm2. pride100 vbodov. Nekaj njenih del je velikih 50 x 70 cm. Razložila je ves postopek dela. Posebno pa je poudarila, da je to krasna terapija. Zanimanje je bilo veliko in tudi obisk je bil lep. Preko žrebanja je med prisotne razdelila nekaj daril. Hvala gospe Tinci za tako lep užitek in tudi za dar Zvezi žena in mater iz San Martina. Polona Makek HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Premogovništvo Ko smo že v Posavju in smo obiskali rudarska mesta, je dobro, da zvemo malo več o premogu in o naših rudarjih, ki so ga kopali. Takole nam o tem pripoveduje Mimi Urbanč v knjigi Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998. (Malo skrajšano) Začetki premogovništva na Slovenskem segajo v drugo po ovico 18. stoletja. Zaradi stalnega zmanjševanja gozdnih površin je bilo treba poiskati nove vrste goriva. Naj- prej so poskušali s šoto z Ljubljanskega barja, pravo prelomnico pa je prinesel šele premog, fosilno gorivo, ki je pod vplivom bakterij, pritiska in toplote nastalo iz rastlinskih delov. Sestavljen je iz ogljika, vodika, kisika in delno iz dušika in žvepla ter raznih primesi, slovenski premog iz glin in pirita (FeS2). Namesto lesnega oglja v fuži-narstvu so ga začeli uporabljati na začetku 17. stoletja v Angliji. V istem stoletju so ga poznali tudi v slovenskih deželah, najprej kot t.i. zmajevo kri v zdravilstvu. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) omenja v Slavi vojvodine Kranjske, da ga kopljejo kmetje pod Jablanskim vrhom pri Strahov-ljah blizu Zagorja ob Savi. Prvi pisani dokumenti o izkopavanju premoga so iz leta 1755, ko je baron Franc Henrik Rako-vec (tudi Raigersfeld, 1697-1760) prejel dovoljenje za kopanje na hribu Pešenk pri Zagorju. V istem obdobju so poskušali pridobivati premog tudi na Krasu pri Škofijah. Država je z različnimi odloki spodbujala iskanje in izkoriščanje premoga, da bi zmanjšali porabo lesa. Vendar takrat še ni imel velikega kroga odjemalcev, pa tudi prometne poti so bile redke in slabe. Pravi razvoj je premogovništvo doseglo šele v 19. stoletju ob splošnem gospodarskem in tehničnem razvoju v Avstro-Ogrski. V Sloveniji je veliko nahajališč premogov vseh vrst, največ je rjavega, in sicer večina v Posavskem hribovju. ... Premogovniki so Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško. ... Ponekod sega premog do površja, debelina plasti narašča proti vzhodu, to je proti Laškemu, v povprečju pa znaša okoli 25 m. Tudi kakovost narašča od Zagorja proti Laškemu. V Zagorju ima premog toplotno vrednost 14 MJ/kg, v Laškem pa 16 MJ/kg. V Zasavju, v t.i. zasavskih revirjih so najpomembnejši premogovniki rjavega premoga v Sloveniji: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Poleg glavnih treh rudnikov, ki so imeli vsak po več jam, je delovalo še nekaj manjših. Na osnovi premoga se je tod razvila prva industrija. Sprva je bilo središče v Zagorju ob Savi, kjer so ga že sredi 18. stoletja kopali za potrebe čistilnice sladkorja na Reki, leta 1842 pa se je dejavnost razmahnila z ustanovitvijo Premogovne združbe v Zagorju ob Savi. Ta je povečala izkop, zgradila ozkotirno železnico do rudnika in ustanovila svinčarno, cinkarno in steklarno. ... Leta 1804 so začeli izkopavati premog v Trbovljah. Tu so ga veliko nakopali v dnevnih kopih, vse do polovice prejšnjega stoletja (19.) pa je bila proizvodnja zelo majhna. Najkasneje so začeli izkopavati v Hrastniku ... Proizvodnja se je povečala po postavitvi kemične tovarne in steklarne v šestdesetih letih devetnajstega stoletja. Največji vzpon je premogovništvo doseglo po zgraditvi železnice po dolini Save, ki je izboljšala prometno povezanost, obenem je bila tudi sama pomembna odjemal- ka premoga. Na finančnem področju je pomemben nastanek Trboveljske premogo-kopne družbe v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja. ... Dobila je monopolni položaj v premogovništvu na Slovenskem in Trbovlje so postale pomembno gospodarsko središče in največji premogovnik pri nas. Število zaposlenih se je od okoli 600 leta 1857 v vseh treh zasavskih premogovnikih povečalo na okoli 2000 leta 1880. Nastanek Jugoslavije je spodbudil premogovništvo, kajti konkurenčne trge Astro-Ogrske so zamenjali jugoslovanski. Moderno opremljeni zasavski rudniki, ki so poleg vsega ležali v osrčju najbolj razvitega dela nove države, so prevzeli vodilno vlogo v oskrbi s premogom. V ugodnih gospodarskih razmerah so rekordni izkop dosegli leta 1929 z 1.629.000 ton premoga. ... Med 2. svetovno vojno so bili premogovniki v nemški lasti, po njej so jih pa nacionalizirali. Proizvodnja se je večala vse do šestdesetih let, ko se je število zaposlenih približalo 8.000. Takrat pa se je proizvodnja začela zmanjševati. ... Izčrpanost, nizka kalorična vrednost premoga, visoka vsebnost žveplovega dioksida in spremenjene energetske zahteve ter negativni vplivi na okolje so pospešili propad premogovništva. Zasavske premogovnike so začeli postopno zapirati, najprej zagorskega. Rudnika Trbovlje in Hrastnik delujeta v zmanjšanem obsegu. Premog skoraj v celoti porabi slovensko elektrogospodarstvo, predvsem termoelektrarna Trbovlje. Zbral in priredil Franci Markež SAN MARTIN Božični koncert pevskih zborov Srečen konec v Rožmanovi šoli Praznovanje božiča, našega božiča v Argentini, pod Južnim križem, ob reki Srebra v San Martinu. Morda nam, starejšim še kdaj uhaja spomin na mrzle in zasnežene božiče iz našega otroštva. Vendar so sedaj naši božični prazniki drugačni. So topli, svetli in polni sonca. In taki so prazniki naših otrok in vnukov. Nastopajo združeni zbori Končno niso važne zunanje okoliščine, važen je smisel in pomen praznovanja. Ta pa je vedno in povsod isti. Spomin da se je Bog učlovečil in prišel med nas kot novorojeno Dete. Da te lepe praznike v San Martinu praznujemo res v toplem božičnem vzdušju, že kar nekaj let poskrbi naš neumorni pevski zbor z Lučko na čelu in veliko sodelavcev. V nedeljo 23. decembra ob 19 uri je bila kapela zavoda Presvetega Srca nabito polna. Iskrena zahvala sestram, ki vsako leto kapelo odstopijo za koncert. Naj gre naša zahvala vsem ki so pripomogli, da je lahko toliko San-martinčanov globoko doživljalo koncert in žive jaslice. Poleg zborov in njene pevovod-kinje prof. Lučke Marinček Kastelic so sodelovali še: Janez Filipič s pripravo jaslic, luči in zvoka, Monika in Tomaž Filipič s pripravo besedila, vso organizacijo in oblekami, Leli Podržaj s programi in oglasi. Tone Podržaj s slikami, ki so bile projecira-ne med koncertom, Regina in Viktor Leber ki sta v slovenščini in španščini povezovala ves koncert. Pred nas je prišel pevski zbor v celi zasedbi s pevovodkinjo in kot prvo točko zapeli Ave Marija (Bach-Gounod). Že za drugo pesem se je pridružil otroški zbor in so podali La dulce espera (Padre N. Gallego). Solo je pesem začela mala Martina Filipič in kot so[isti so sodelovali še Cecilija Jarc, Andreja Žagar, Nadja Petkovšek in Milena Petkovšek. Otroci so zapeli še Naša srca so jaslice (Franc Juvanc) kjer sta spremljala s flavtami Martin in Niko Žagar in A media noche (J. Urtega). Ko so otroci odšli je iz zbora izstopila Ves zbor je zapel El oboe de Gabriel (Emrio Marricone), El Nacimiento (A. Ram^rez), kjer je solo pel Daniel Delich. Med prepevanjem te pesmi je prišla sveta družina. Sonja in Marjan Boltežar s komaj nekaj dni staro Eleno Beltran kot Jezušček in angelčki Zofija Boltežar, Luciana Boltežar in Fiona Beltran. Obstali so ob zboru, potem pa se pomaknili do hlevčka, ki je bil pripravljen za sv. družino. Sledile so pesmi: Pred tebe Božje dete (neznani skladatelj), solisti Vera, Kati in Tone Podržaj; Slava na višavi (Tomšič-Cvek), solistki Marjeta Žagar in hčerkica Andreja; Pri Jaslicah (France Bricelj), solist Daniel Delich; Počivaj milo detece (F. Acko), solist Tone Podržaj; Los Reyes magos (A. Ram^rez) s spremljavo kitare Tonita Podržaja. Ko so prepevali to pesem so se prišli poklonit novorojenemu detetu trije kralji — Lučka Škulj, Sebastian Skale in Marko Medvešček. In Villan-cico (Andres Risso). Zopet so se približali otroci in zapeli Kaj nam prinaša sveti večer (F. Juvanc) in Vamos pastorcillos (Catena). Sedaj so prišli molit in pozdravit Dete še pastirčki - Niko in Matija Leber, Juani Boltežar, Franci Petkovšek, Martin in Matija Medvešček. Predstavil se je še dekliški zbor. Dekleta so zapele sledeče pesmi: Aleluja, El nacio (tradicionalna božična) s solistko Kati Občinstvo je zbrano sledilo koncertu skupina 6 pevcev Daniel Delich, Lučka Kastelic, Marjeta Žagar, Vera Podržaj, Zofija Kastelic in Tone Podržaj. Zapeli so dve pesmi: Dadme albricias hijos d'Eva (can-cionero de Upsala) s spremljavo flavt M. In N. Žagar in The first nowelm (Tradicionalna božična). Prizor živih jaslic Podržaj; V Gospodu je moja moč (J. Bert-hier) s spremljavo kitare Tonita Podržaja; Aleluja (W. A. Mozart) in Prelepo migljajo zvezdice (Peter Potočnik). Za konec so se združili vsi trije zbori in nam podali Carol of the bells (tradicionalna božična) in Cancion del tamborillero (tradicionalna božična), katero je spremljal na bobnu Luka Škulj. Pri zadnji pesmi so se najprej oglasili flavti M. In N. Žagar z melodijo Sveta noč blažena noč. Vsi zbori in vsa publika je prepevala to vedno lepo božično pesem. Ves koncert je na orglah spremljal prof. Javier Mas. Aplavz kar ni hotel ponehati in stoje smo se poslovili od sv. družine, pastirjev, sv. treh kraljev in vseh treh zborov. Koliko poti je bilo potrebnih, koliko ur vaj, koliko priprave de se lahko predstavi tako obsežen program! Nobena zahvala in noben aplavz ni dovolj, da bi poplačala ves ta trud. Vendar prosimo naše pevce in prof. Lučko naj ne odnehajo in naj nam prihodnje leto zopet pripravijo tako čudovito doživete praznike! Da pa nismo uživali samo San-martinčani, se je s prostovoljnimi prispevki nabrala kar lepa vsota in ta je bila namenjena na Madagaskar za misijonarja Petra Opeka oziroma njegove otroke. Z zadnje projicirane slike se nam je misijonar Peter zahvalil in nam želel lepe praznike. Bjl je čudovito lep večer, poln doživetja. Še enkrat prisrčna hvala prav vsem ki so sodelovali in pomagali. Polona Makek V pravljicah je konec navadno srečen. V zadnjem odstavku beremo o kaki poroki, praznovanju ali slavju. Zadnje šolsko snidenje, v soboto 1. decembra, je bilo podobno tistemu iz pravljic. Srečno smo zaključili 55. šolsko leto naše drage Rožmano-ve šole. Ob 18. uri smo se zbrali na dvorišču Slovenskega doma. Pod našima lipama, pred podobo Marije Pomagaj je naš katehet, dr. Jure Rode, daroval zahvalno sv. mašo. Med pridigo je starše in otroke opomnil, naj med počitnicami posvetijo nekaj časa duhovnemu branju in predvsem molitvi. Nadaljevali smo v spodnji dvorani. Marta Jerman je prisrčno pozdravila goste. Med nami so bili predsednik Doma dr. Viktor Leber in gospa, ter dolgoletna učiteljica ga. Saša Golob. Sprejeli smo slovensko in argentinsko zastavo, ki sta ju nosila Niko Žagar in Dominika Beltrami. Po odpetih himnah sta zastavi sprejela najboljša učenca 7. razreda Milena Petkovšek in Martin Žagar. Voditeljica Nina Pristovnik D^az je prijazno nagovorila navzoče in opisala delovanje slovenske šole. Rožmanovo šolo je obiskovalo 38 otrok, ki so se uvrstili na prizorišče ob knjigi z naslovom Slovenske pravljice. Starejši učenci so se spominjali otroških let, ko so jim mamice prebirale pravljice in povedali, kar so se o njih naučili pri slovstvu. Prišli pa so do zaključka, da sami pravljic sploh ne potrebujejo več, ker danes poznajo prave čudodelne predmete kot so računalnik, mobilni telefoni, MP3 in druga čuda tehnike. To filozofiranje je prekinilo trkanje in iz knjige so prikorakali pravljični junaki: kraljica, Pinokio, Peter Pan, Zvezdica zaspanka, Rdeča kapica, volk, Cefizelj, Žogica marogica in strašni zmaj (vrtec, 1. in 2. razred), ki so zaplesali ob pesmi Prijateljice lutke, dober dan. Otroci so jih pozdravili, a bili začudeni, ker jim lutke niso odzdravile. Kraljica je oddala listek z važnim sporočilom: „Prijatelji otroci, dober dan! Prihajamo iz sveta otroških sanj. Naš svet je poln domišljije in sanj. Naš svet je tako drugačen od vašega, da se z vami ne moremo pogovarjati. A v pravljicah je vse mogoče. Tudi vi se boste lahko pogovarjali z nami, če boste kot pravljični^ junaki uspešno opravili tri težke naloge. Žirija, ki jo sestavljajo Žogica marogica, Peter Pan in Pinokio, bo ocenila vaše nastope." Prve naloge so se lotili učenci in učenke 5. in 6. razreda. Uprizorili so Slomškovo pesem Potepena šolarja in sklenili so, da bodo upoštevali škofov nauk. Drugi nalogi so bili kos otroci 7. in 8. razreda. V Župančičevi pesmi Nase luči so odkrili, katera je naša zadnja luč. Ta je duh, ki nam k Bogu pota razodeva! Iz knjige so naposled priskakljali palčki skakalčki (3. in 4. razred), prikupno zaplesali in razložili tretjo nalogo. Vsi otroci so veselo in Sv. Miklavž prihaja navdušeno zapeli: Moj očka, O moj preljubi dragi dom in Čuk se je oženil. Po uspešno opravljenih nalogah so lutke povabile otroke, naj se jim pridružijo v svet otroških sanj, jih toplo pozdravile in prosile še za skupno pesem Cici himna. Publika je posamezne točke in celoten nastop nagradila z močnim aplavzom. Na vseh zaključnih prireditvah pride na vrsto slovo, ki nas obdaja z veseljem in z žalostjo. Na oder so prišli Dominika Beltrami, Saši Luna Praprotnik, Damijan ^Koci-man, Martin Medvešček in Niko Žagar. Voditeljica jim je izročila spričevala in se od njih s prisrčnimi besedami poslovila. Odhajajoči so doživeto podali Kuntnerjevo pesem Jaz te imenujem mati. Učiteljica Vera Podržaj se je od svojih učencev poslovila z razmišljanjem na podlagi reciti- Slovo osmošolcev rane pesmi. Predsednik Doma, dr. Viktor Leber, je tudi čestital, izročil darilca in mlade povabil, naj še naprej radi zahajajo v slovenski dom. Na vrsto so prišli odhajajoči. Vsak je ob slovesu prebral nekaj misli, v katerih je obujal spomine in se zahvalil staršem ter učiteljem za vse prejeto. Ob koncu šolskega leta prejmejo posebno priznanje in nagrado učenci, ki niso nikoli manjkali. Letos so se potrudili Martina Filipič ter trojčki Jani, Jožko in Matjaž Filipič. Pristopil je tudi Janez Filipič, predsednik Odbora staršev, in se iskreno zahvalil učiteljskemu zboru in staršem za sodelovanje ter vsestransko pomoč. S sodelavci je tudi pripravil sceno in poskrbel za luči in zvok. Otroci so s slovenskimi šopki obdarili svoje učiteljice. Poučevali so: dr. Jure Rode, Olga Kociman (verouk), Lučka Petkovšek (vrtec), Marta Rupnik Jerman (1. in 2. razred), Nina Pristovnik D^az (3. in 4. razred), Magda Zupanc Petkovšek (5. in 6. razred), Vera Breznikar Podržaj in hčerka Saši (7. in 8. razred), Marjeta Gerkman Žagar (petje), Saši Podržaj (spremljava). Zunaj je postajalo že temno. Otroci so pohiteli v razrede po spričevala in razna darilca. Lačnim želodčkom se je prilegel nepogrešljivi ,,paty". Vsi navzoči so se posedli ob pogrnjenih mizah in čakali na prihod sv. Miklavža. Prirajali so angelčki in nam ljubko zaplesali ob zamisli njihove zemeljske tajnice Monike Zupanc Filipič. Močna glasba je naznanila prihod parkljev, ki so pač uganjali njim primerne vragolije in prestrašili malčke. Svečano je vstopil med nas sv. Miklavž, nas blago nagovoril in bogato obdaril. Tu pa tam je tudi preveril, če otroci znajo moliti in jih poprosil za kakšno molitvico ali pesem. Vsi so se dobro odrezali. Po končanem obdarovanju se je poslanik božje Dobrote poslovil in se v spremstvu krilatcev vrnil v nebesa. V pravljicah se godijo neverjetne stvari in govora je o čudodelnih predmetih. To pa ne drži le za zgodbe domišljije. 55. obletnica Rožmanove šole je sad neverjetnega žrtvovanja in truda za ohranjanje slovenskega jezika v Argentini. Vlogo čudodelnih predmetov pa odigravajo zvestoba, ljubezen in zaupanje v božjo pomoč. Napočil je čas počitka, da se marca z zagonom vrnemo spet na delo. Otroci, če pa se boste med počitnicami kaj dolgočasili, ne pozabite, da so na svetu še pravljice. Tudi midve bova segli po kakšni. Pa srečno! Sanmartinski lipi NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V PRETEKLEM LETU Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, ,,ki Slovenije ta hip v EZ ne predstavlja v najboljši luči", trije glavni krivci: hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Brez povečanja cen hrane in nafte bi bila medletna inflacija v letu 2007 podobna kot v letu 2006. PRVI JOK V 2008 V Sloveniji se je otroški jok prvič v letošnjem letu slišal le 20 sekund čez polnoč v Trbovljah; prvi Slovenec v letu 2008 je 3,600 kg težak Matic. Prvi letošnji otroški jok se je v ljubljanski porodnišnici slišal, ko se je ob 00.01 rodila 3,900 kg težka deklica. Minuto za njo je na svet prijokala že druga, 3,970 kg težka deklica. Zadnji dojenček v Ljubljani je bila prav tako deklica (3,500 kg), ki je na svet prijokala na silvestrovo ob 21.09. BENCIN, DIZEL IN PLIN V Sloveniji je bilo v začetku leta 2007 registriranih nekaj več kot 1,061 milijona vozil, skoraj 71 odstotkov pa je bilo takih, ki za pogon uporabljajo bencin. V začetku 2007 je bilo s pogonom na plin homologiranih le približno 2800 vozil. PETELINJI ZAJTRK PREMAGAL PIRATE Film Petelinji zajtrk, celovečerni prvenec scenarista in režiserja Marka Naberšnika, si je do konca leta ogledalo 126.275 gledalcev. S tem se je film zavihtel na drugo mesto najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov, hkrati pa je tudi najbolj gledan film v Sloveniji v minulem letu. Po gledanosti je prehitel tako Pirate s Karibov kot tudi Beanove počitnice, ki sta lani edina presegla 100.000 gledalcev. NOVA SODNA SJAVBA Minister za pravosodje Lovro Šturm je na časnikarski konferenci predstavil rezultate javnega natečaja za novo sodno stavbo na Masarykovi ulici (ob železniški postaji, kjer je zdaj odprto parkirišče . Na razpisu je zmagal profesor na Fakulteti za arhitekturo Vojteh Ravnikar s sodelavci. Minister pričakuje, da bodo z izgradnjo nove stavbe bistveno zmanjšali tudi sodne zaostanke. KARDINALSKO VINO ZA SLOVENSKO VAS Kardinal Franc Rode je v Slovenski Bistrici od Kleti Bistrica prejel 4.000 evrov, ki jih bo izročil misijonarju na Madagaskarju Petru Opeki. Klet je denar zbrala skozi letošnje leto s prodajo Kardinalskega vina, Rodetu pa ga je predal vodja prodaje v Kleti Bistrica Matjaž Libnik. Opeka bo denar porabil za gradnjo slovenske vasi na Madagaskarju. Še pred predajo zbranih sredstev, je mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger v kleti blagoslovil mašna vina letnik 2007. Kleti Bistrica je tudi podelil listino o dovoljenju za pridelavo mašnih vin, ki jo je sprejela etnologinja in direktorica kleti Darja Bovha. PO SVETU NAGRADNO ŽREBANJE SVOBODNE SLOVENIJE Svobodna Slovenija je desetletnico svojega izhajanja v Argentini proslavila v soboto 4. januarja t. l. z velikim nagradnim žrebanjem za svoje naročnike v Argentini. Značilnost tega nagradnega žrebanja je bila ta, da naročnikom ni bilo treba kupiti nobenih srečk, ampak samo izpolniti svojo dolžnost, t. j. plačati naročnino do konca leta 1957. Za žrebanje je bilo med naročniki veliko zanimanje. Zlasti zadnji teden je bilo živahno v Slovenski hiši. Prihajali so naročniki ter se zanimali za stanje svoje naročnine, če med tem že niso dobili pismenega obvestila o številkah, ki so jim pripadale. ... Z nagradnim žrebanjem je bil združen družaben večer, pripravljen na vrtu Slovenske hiše na Ramon Falconu za tiste, ki so želeli prisostvovati žrebanju, ki je bilo javno. Že v prvih večernih urah so prihajali naročniki in posedali okoli miz. Dekleta in fantje so jim postregli z izbranimi jedili, ki jih je nad vse okusno in skrbno pripravila ga. Ema Kessler-Blejčeva, za kar je žela splošno priznanje. Zabavni program družabne prireditve je vzbujal mnogo smeha, da je bilo res veselje opazovati ljudi, kako dobro so se počutili. Zlasti skupina gasilcev je s svojo točko ustanovitvijo Slovenske požarne obrambe za Južno Ameriko, z gasilskimi vajami in nato gašenjem namerno povzročenega požara v enem delu zabavnega prostora, vzbujal toliko smeha, da so bili ljudje članom te požarne obrambe res hvaležni, da so jim pripravili tako prijeten in zabaven večer, da so se lahko od srca nasmejali. Za tako lep uspeh zabavnih točk imata največjo zaslugo gg. Jože Vombergar in Silvo Lipušček. V tako veselem in prijetnem razpoloženju, ki ga je povečevala še glasba z gramofonskih plošč ter slovenske pesmi, se je približal trenutek nagradnega žrebanja. ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES TOMBOLA Slovenske misijonske zveze je vsako leto že tradicionalna prireditev. Vedno privabi veliko rojakov, ki poskušajo srečo s tombolskimi tablicami. Tako je bilo tudi letos. Na tombolo, ki je bila v nedeljo, 5. januarja popoldne na vrtu restavracije Ilirija v Ramos Mejia, je prišlo veliko rojakov. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jožeta Čampe in njegove žene ge. Lojzke, roj. Draksler v Slovenski vasi v Lanusu se je rodil sinček, ki je bil krščen na Novo leto. Dobil je ime Jože-Lojze. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 9. januarja 1958 — št. 2 RESUMEN DE ESTA EDICION PREDSEDNIŠKA TEKMA ZDA Demokrat Barack Obama in republikanec Mike Huck-abee sta zmagovalca strankarskih zborovanj v ameriški zvezni državi Iowa 3. januarja, kjer so volivci začeli z izbiro strankarskih predsedniških kandidatov. Obama se je z zmago že zapisal v zgodovino, saj to ni uspelo še nobenemu temnopoltemu predsedniškemu kandidatu v ZDA. Obami sta tesno za petami nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards in senatorka iz New Yorka Hillary Clinton. V New Hampshiru so potekale v torek, 8. januarja primarne strankarske volitve, nato bodo sledile ostale države. EVRO DRŽAVI Malta in Ciper sta leto dni po tem, ko je evro kot prva novinka v EU uvedla Slovenija, uvedli skupno evropsko valuto. Prebivalci obeh držav, podjetja in banke naj bi bili na novo valuto pripravljeni, poudarjajo v Bruslju, sicer pa so se trgovci v obeh državah zavezali k poštenemu postavljanju cen. Banke na Cipru in Malti so gotovino zagotovile že pred novim letom, kar pomeni, da lahko trgovci evrski drobiž vračajo že od 1. januarja, naprej. ZLATI BENCIN Cene bencina so v Italiji dosegle rekordno vrednost. Po poročanju medijev je za liter bencina treba odšteti do 1,4 evra, potrošniška združenja pa so sprožila preplah. Ocenila so, da se bodo zaradi tega letni izdatki na družino povečali za 800 evrov. Italijanska vlada se boji, da bodo cene bencina v nebo pognale tudi inflacijo. Tamkajšnji gospodarski minister Bersani bo zato sklical sestanek s predstavniki naftnih družb v upanju, da bi lahko zaustavili višanje cen. Dobavitelji bencina so od vlade že zahtevali, naj zniža davek na bencin. ZDRUŽENI NARODI V Varnostnem svetu Združenih narodov je s 1. januarjem pet nestalnih članic začelo dveletni mandat in s tem zamenjalo Republiko Kongo, Gano, Peru, Katar in Slovaško. Nove nestalne članice so Libija, Burkina Faso, Kostarika, Vietnam in Hrvaška, na ta položaj pa so bile izvoljene sredi oktobra. VENEZUELA Venezuelski predsednik Hugo Chavez je 3. januarja na državni televiziji napovedal 13 zamenjav v vladnem kabinetu. Gre za prve večje spremembe v vladi, potem ko je bil decembrski referendum o spremembah ustave, ki bi predsedniku dale še večja pooblastila, za Chaveza neuspešen. AL FRENTE DE LA UE El ministro de relaciones exteriores Dimitrij Rupel recibio de manos del colega de Portugal, Luis Amado, la bandera de la Union Europea, acto que simbolizo la toma del cargo para el primer semestre del ano 2008 de la presidencia de la UE. El ministro Rupel dijo que la posta ha pasado del oceano Atlantico al mar Mediterraneo, del este al oste. En sus palabras tambien menciono la corta historia de Eslovenia en la UE. En 2004 fue incluida a la Union, en 2007 forma parte del espacio Schengen y en 2008 presidira a la UE. Los diplomaticos de Portugal y Eslovenia se reunieron para revisar los temas aun abiertos, claves para la UE como son Kosovo y el Oriente Proximo. Durante la presidencia de Eslovenia se iniciar^an tambien las acciones entre la Union y Rusia, para convenir un nuevo acuerdo entre ambos. (Pag. 1) 2007: ANO DE MOVIMIENTOS El descubrimiento de 571 fosas comunes, el hallazgo de 5475 cartones de detenidos con el sello de "pol^ticos", el tragico destino de 90 chicos en Petrič, cuyos padres fueron asesinados despues de la guerra, por el gobierno comunista^ Estos fueron algunos de los temas que despertaron las preguntas hasta entonces calladas. Queda el dilema, si solo se trata de "desparramar huesos" como lo afirmo Janez Stanovnik (presidente de la union de veteranos NOB) o es "un principio basico de la civilizacion, enterrar a los muertos", como dijo el premier Janša. (Pag. 1) REPERCUSIONES Ivan Sivec es el escritor de los cuentos mas le^dos actualmente en Eslovenia y estuvo de visita en la Argentina junto con el octeto Deseti brat, invitado al festival "Canta-pueblo" en Mendoza. De all^ viajaron a Chile, siguiendo el camino de Janko Benigar, de quien SIDEC planea escribir un nuevo libro. Respecto de su visita a los eslovenos en Mendoza, no tuvo mas que impresiones positivas, por los valores, que no se perdieron y la calidad de las personas. (Pag. 2) MIS SUENOS EN PAPEL Los egresados RAST XXXVI, que el ano pasado viajaron a Eslovenia, prepararon como es habitual un cuadernillo. El proyecto del 2007 lleva el nombre de "Mis suenos". Cada uno se enfrento con la tarea de escribir su propio art^culo respecto de sus proyecciones y suenos para su propio futuro. El primer obstaculo para algunos fue que escribir, si ni siquiera estaban seguros de lo que quer^an, para otros, en cambio, era si tendr^an bases para sostener sus proyectos sonados. Sortearon el problema y lograron un cuadernillo, que podran leer en diez, veinte anos y recordar lo que proyectaron a los 18 anos^ (Pag. 3) ACTIVIDADES EN SAN MARTIN El centro esloveno de San Mart^n tuvo un diciembre cargado de actividades. El 1° de diciembre fue el cierre numero 55 del ciclo lectivo del curso de idioma, que lleva el nombre del obispo Gregorji Rožman. Luego de la misa de agradecimiento, los alumnos brindaron un numero teatral relacionado con el magico mundo de los cuentos y sus personajes. Seis alumnos se despidieron del curso y hacia la noche todos esperaron la llegada de San Nicolas. El domingo 23 de diciembre en la capilla del colegio Sagrado Corazon los presentes pudieron disfrutar de un concierto navideno que reunio a los coros del centro de San Mart^n, dirigidos por la prof. Luc^a Marinsek Kastelic. Ademas se represento el pesebre viviente. El publico aplaudio de pie a los tres coros que participaron y a todos quienes personificaron a la sagrada familia, los pastores y los tres reyes magos. Por ultimo, la senora Tinca Fajfar expuso, en el centro, sus manualidades en petit point y explico los pasos a seguir, en lo que ella definio como su terapia. (Pags. 3 y 4) POLITICA Cuando todo el espectro pol^tico de Eslovenia se prepara para las elecciones parlamentarias de este ano, Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac dieron la estocada al abandonar el partido SNS (partido nacional esloveno) y conformar un nuevo grupo parlamentario (Lipa). Con este cambio, el partido del ex candidato presidencial Jelinčič, paso de tener 6 a solo 3 representantes. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Ivan Žnidar, Štefan Godec, Marjana Batagelj, Polona Makek, Regina Leber in Vera Breznikar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O