BESEDNIK. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, Izhaja 10. in 25. vsakega mesca. Velj& celoletno 2 gold. 50 kraje. — polletno 1 gold. 30 kraje. List 12. V Celovcu 25. junija 1872. // Umorivec. (Kesnična prigodba. Po ruskem Bogoljubca spisal Rostislav.) V dvorani okrožne sodnije v B. na južnem Buskem sedijo sodnik in prisedniki za zeleno mizo ter razsojujejo pravde in pritožbe, uradniki pa letajo semtertje s pismi in akti, da kar sopihajo. Naenkrat šum in ropot pred dveraftni; prost kmetic vpije nad beričem in hoče šiloma k sodniku. Lasje mu razkoštrani vise okoli čela; na razburjenem obrazu, na divjih, nemirnih očeh se mu vidi, da ga žene le-sem sila vzbujene vesti, ki mu ne da mirovati, dokler si ne izpere zločinstva z zasluženo kaznijo. K sodniku me pusti, k samemu sodniku, kriči razcapani kmetic in sili k dveram. Sodnik in prisedniki slišavši ta šum, pošljejo tajnika, naj pozve, kdo je kriv temu neredu, ki se ne spodobi na sodbinem mestu. Tajnik naznani, da je prišel nek brezvesten človek, ki je zakrivil zločinstvo in želi vse priznavati visoki sodniji. — Pokličite ga, zapove sodnik in on in prisedniki si zapenjajo s vitle gumbe na uniformi vpričo tega važnega dogodka. Kmetic vstopi, se ponižno uklanja pred sodstvom ter obstoji pri dverih. — Kaj nam hočeš naznaniti? vpraša ga sodnik. — Da sem človeka ubil, odgovori kmetic; — le pišite, vse izpovem. Sodnik se oberne do tajnika, da zapiše izpoved zločinca, kteri po kratkem premišljevanji začne pripovedovati : — Pri nas v mestu je živel mizar Omeljko. Predvčerajšnjem pridem k njemu .... — Kdo pa si, prestriže ga sodnik. — Jaz sem kmet grajščaka Slavskega, Kiril Haljava. — Le dalje, ukaže sodnik. — Pridem k njemu. Žena njegova dobra dušica: Kiril, vpraša, hočeš žganjice? Seveda bi, odgovorim. Omeljko pa reče, ne davaj mu preveč; kupil sem hrast v mestnem lesu, in zdaj greva, da ga posekava. Izpijem kupico žganja, prigriznem kos hleba, potem greva. Po poti spraznim še par kupic; potem pridem z Omeljkom v les. Solnce je silno pripekalo, v lesu pa je bilo tako lepo, tako senčno in hladno. Veš kaj, sem djal Omeljku, ta-le hrast že spiliva do večera, zdaj pa raji malo počiva. Dobro, govori on. In legla sva oba pod gosto drevje. Skušal sem zadremati, pa kamorkoli sem se obračal, spanca ni bilo; tedaj si čem pipo zapaliti. Omeljko kličem, a spal je že. Daj mi, kličem, za pipico tobaka. Prebudi se, segne v žep, in mi poda mošnjo s tobakom, z mošnjo vred pa sreberni rubelj. Vzamem, premišljujem: bi mu vernil ali ne ? Pomislim vendar, da je on dober človek in pošten tovarš, torej mu vse dam nazaj in rečem : Vzemi Omeljko, kar si mi dal s tobakom. Pa on v spanju še pogleda ne, vtakne vse v žep in tačas vidim , da ima v žepu nekaj sinjega. Zgrabi me pohlep . . . jaz si zakrijem oči, pa nesramnež se k meni oberne in reče: He, Kiril, Kiril, ko bi ti te novce imel, celo nedeljo bi lehko sipal ž njimi, pa bi jih ne zapravil. Spet zadremlje. Jaz se začnem prekrižavati, pljuvati, — vse zastonj. Vstanem, da bi šel delat, vzamem sekiro in — udarim po glavi Omeljku, sekira pa ojstra, oh p^eojstra, predere mu čepinjo in obležal je. Na naglo mu sežem v žep. Oj pomota . . . kar sem videl, ni bil sreberni rubelj, le svinčen, privezan na žnuri mošnje . . . sežem po sinjenem, pa ni bila mošnja z denarji, ampak kos sinjega suknja. Strašno! Pogubil sem dušo, pogubil zastonj. S toporom sem skopal jamo, ga v njo zvalil, zasul in nanosil germovja. Jaz sam pa v kerčmo, poslednjo kopejko zapijem. Potem pa se mučim, tri dni se mučim, ni mi več bilo prenašati, prišel sem k vam, milostljivi sodniki, sodite me. — Nimaš ničesar dostaviti? vpraša sodnik. — Ničesar, odgovori zločinec. Kirila zaprejo v ječo in preiskava se začenja. Zvedelo se je res iz tistega mesteca, od kterega je Kiril govoril, da je tam živel nek mizar Omeljko in da je on s Kirilom pred tremi dnevi šel iz mesta in se ni več vernil domu. Kirila pošljejo s soldatmi, ki so lopate seboj nesli, v tisti les, naj bi pokazal, kje je zakopal truplo umorjenega. Iskali so po vsem lesu, kopali na različnih krajih, pa mogile niso našli nikjer. Zločinec se izgovarja, da od samega strahu se na mesto več ne spominja. Sodniku se je vsa stvar zmirom bolj sumljiva zdela, ker je jasno videl, da se zločinec zamota. Poklican je bil duhoven, da bi on s svojim uplji-vom zločinca spravil do resničnega izpovedanja. Pripeljejo Kirila k sodniji, kjer ga je v posebni sobi pričakoval protopop s svetim križem v roki. Kot pravi kristjan, poljubi Kiril sv. križ in prosi za blagoslov. — Poslušaj, jame svečenik govoriti, — zločinstvo, posebno pa ubijstvo, je velik greh; še veči greh pa je zakrivati resnico. Zato pred križem, na kterem je za nas bil razpet naš Rešitelj, skazi, kar si tajil ali lažnjivo pred sodnjo povedal in miloserčni Bog ti ne bo odtegnil svoje milosti; sklene protopop, ojstro pogledavši umorivca. — 90 Kiril ne ene -fibre svojega lica ni spremenil, pač pa je točil obilne solze, ktere so mu kapale iz oči doli po jetnikovski obleki. — Resnico sem govoril, resnico ; ubil sim Omeljko. Da pa za mogilo ne vem, to pride od straha. S tem je bilo govorjenje končano in svečenik je naznanil to sodniji. Prešlo je že vse poletje, ko dobi sodnija sporočilo, da se je našel sled že toliko časa pogrešanega Omeljka. Pozvedelo se je, da on živi, da je zdrav, in da dela v sosednjem okrožnem mestu C, v hiši mestnega predstojnika. Izprašan pove, da je on res pred tremi meseci na ogled hrasta od doma šel s Kirilom. Pa v les nista prišla, mudila sta se v kerčmi, kjer sta po malem pila. Od tod pa se je on odpravil v mesto C. na delo in sicer je to tajno storil, da ni poz vedela njegova žena, ki bi ga ne bila tako daleč od doma pustila. To se je sodniji naznanilo in prisedniki so bili nemalo začudeni. — Kaj storiti ? Morebiti se po glavi blodi Kirilu ? Pa zdravniki ga preiskujejo in najdejo, da je Kiril Haljava, 35 let star, pri polni pameti in zdrav. Tedaj naj se pošlje po Omeljka, reši sodnija, da pride on sam v mesto B. Po nekoliko dneh dojde živi pokojnik, oglasi se pri sodniji, kjer ga spravijo v posebno sobo in pokličejo umorilca, Kirila Haljavo. Ko pride pred sodnike, ga še enkrat izprašajo in on spet vse natanko pove, kakor pervikrat. Zdaj da sodnik znamenje tajniku in na začudenje Kirila vstopi Omeljko. Pa kmetic se hitro zave. — Ah, vsklikne, — Omeljko, daj da te poljubim! Trikrat ga objame, potem oberne se k sodnikom: — Poslušajte, nikogar nisem ubil; jaz sem le samega sebe obrekoval. Dajte mi naložiti petdeset gorkih in delu naj bo konec ; sklene Kiril, poklonivši se sodnikom. čudno se je zdelo sodnikom, Čemu je Kiril samega sebe zatožil in izprašali so ga, zakaj je tako delal. — Glejte, jaz sem podložnik grajščaka Slavskega in vi znate, kako nas on muči, posebno po leti, kedar je dosti dela; to vam je groza. Temu bi se rad bil izognil. No zdaj seštejte, kolikokrat bi jaz v tem času bil sunjen in dunjen — pri košnji — pri žetvi, pri mlatenji? — V ječi pa? Vest mi je bila čista, spanje mirno, jedi dovolj ; celo poletje sem preguljal. * Zdaj pa mi dajte naložiti petdeset gorkih in delu bo konec; — sklene nekako nesterpljivo dozdevni zločinec. In zgodilo se je po volji njegovi. Starec v spomladi. (Zložil A. B.) Nižave, visočine so zelene, Livade krasoti cvetic obilo , In petje ptic glasi se z loga milo, Vse stvari so na novo prerojene. Na sinjem nebu megle ni nobene, In solnčni žark ogreva zemlje krilo : * ry.MHbe (galjanje) toliko ko razveseljevanje. Narodna veselica na velikonočni pondeljek. Vse to je starčeka na dan zvabilo, Da šel se sončit je pred hišne stene. Ko tako krasno vso naravo gleda, Veselje sladko mu serce prešine, Da ni poprej pobrala smert ga bleda. A kmalo ga veselje sladko mine, Ker ni si svest, če spet spomladi včaka; Saj ura negotova za-nj je vsaka. Mahomed El Hadš. (Spisal Fr. Rup.) Znabiti zanima tudi čestite bralce slov. »Besednika" sledeči sestavek, ki je posnet iz nekega daljšega nemškega popisa jutrovih krajev. Lepo se kaže v njem blagi značaj arabskih šehov ali poglavarjev posamnih rodovin, zato ga priobčim. Leta 1857 smo se vračali iz Asvana (Assuan) v zgornjem Egiptu; medpotoma nas je zajela nevihta, in zavolj neugodnega piša nismo mogli s svojimi ladjami dalje po Nilu naprej. Za več dni smo bili primorani počivati in čakati boljšega vetra. Nevoljen te zamude vzamem troje Arabcev seboj , in lahko oboroženi se podamo na ogled po širni puščavi. Krenili smo peš na tisto stran, kjer stoji znameniti tempelj Kom Ombos med prebivalci Ababde imenovanimi: to ljudstvo obsega družine bogatih pastirjev, ki žive" še prav po šegi starih očakov. Čez nekaj ur srečamo brezposelno karavano, ter si izposodimo za dober denar berzih kamel, da bi jahaje več kraja videli in dalje dospeli. Naglo ko veter smo dirjali naprej po peščeni ravnini, dokler je bil dan. Ko se je približal večer in veter le hujši nastajal, zrak pa zavolj peščenega prahu nadležno žgal naše oči: bližamo se nekemu selišču, in se podamo k Ababdom. Naša vodnika Mahomed Ed Din in Helani stopita v od-perto dvorišče šeha ali poglavarja tega ljudstva, in ga prosita za nas gostoljubnosti, mi drugi pa razsedemo med tem svoje velblode ali kamele. Lep in prijazen starček stopi pred nas. Nosil je dolgo sivolaso brado in beli kaftan ali plašč, na glavi pa mu je sedel zelen turban ali ovitek. Zagorelo moško obličje njegovo je kazalo mirno dušo , njegovi očesi pa dobrotno serce. Zdel se mi je kakor stari Abraham v sv. pismu. Za njim so stali njegovi štirje sinovi, glavarji čveterih rodovin; oče in sini so ukazovali peterim rodovom, obsegajočim nekoliko tisuč vojske privajenih mož. — Mahomed El Hadš (Mahomed popotnik, ker je bil v Meki) ni nas izpraševal, kdo smo in od kod, le podal je nam svojo roko in rekel: »Moja hiša je vaša hiša, ostanite tukaj eden dan, eno leto, deset let." Dva dneva smo ostali v njegovi gostoljubni hiši. Na njegovem častnem sedežu smo sedeli, ž njim in njegovimi sinovi smo zavživali jedi in pili tobak. Gorje onemu, kdor bi nam gostom bil kaj zalega storil! Druzega dne, ko nevihta le še ni prenehala, začne eden izmed nas nad hudim vremenom mermrati. Neolikani Arabec pa pove nam sledečo povest, in ž njo olikane Evropejce prav doutipno poduči, da naj človek nikdar ni nesterpen in jezav. Sedeli smo v okrogu po tleh in kadili, Mahomed El Hadš pa začne: V neki veči arabski vesi je živel nek glavar, ki je na daleč slovel zavolj svoje učenosti. Pa hotel se je še « — 91 — več naučiti, zato se je podal na pot v tuje kraje; svojo ženo in novorojenega sina pusti doma, ter oba izroči varstvu celega rodu. Osemnajst let je potoval in prehodil veliko dežel. Ko se vrača na dom, prenoči pri nekemu staremu, prav modremu šehu, in se ž njim prijazno razgovarja. „Cesa pa si se priučil na svojem daljnem potovanji?" ga vpraša stari znanec. „0 veliko znanja sem si nabral, več vem, kakor mi je ravno potreba ," reče popotnik. Smehljaje se vpraša ga starec na dalje: „Ali si se naučil tudi poterpežljivosti ?" In osramoten je odmajal popotnik, da se tega ni učil. „Po-tem se ničesar nisi naučil," bil je šehov zadnji odgovor. Po solnčnem zahodu je prišel popotnik na svoje domovje : že je bil mrak in vse je spalo. Blizo žene, v isti izbi, je spaval lepoličen mladeneč. Ljubosumnosti naglo prevzet, izdere Arabec svoj meč, da bi izdajalca prebodel. Naglo pa tudi prešine njegove misli šehovi stavek: »Ali si se naučil tudi poterpežljivosti?" — „Videti hočem , reče sam sebi, če in koliko to znanje pomaga." Vzdignjeni meč dene spet v nožnico , vsede se v temni kot, in mirno čaka jutranjega svita. Ko se daniti začne, zbudi se lepi mladeneč, in z milim glasom zakliče: „Mati, prinesi mi vode, da se vmijem , preden molitve opravim." Bil je to njegov sin, kterega je zapustil pred osemnajst leti ko dete doma. Koliko nesreče bi bil napravil ta mož sebi in svojim, ako ne bi imel poterpežljivosti! Tako je pripovedoval Mahomed El Hadš; mi smo pa zahvalili se njemu za tako nježno podeljeni nauk, naj poterpljenje imamo. — Nevihta se je vlegla čez noč. Pred vratmi prostornega dvorišča so stali zjutraj šehovi bogato opravljeni konji, in kmalo smo dirjali po arabski peščeni planjavi; Še terdni pa sivolasi starec je bil naš vodnik. Potniške drobtiue. (Spisuje L. Perčnik.) (Dalje.) 13. oktobra. Po zajterku' se mi ponudi prelatov osobni sluga, razkazati mi znanstvene in umetniške zbirke, starine in imenitnosti v kloštru. V prednji sobi do prelatovega letnega stanovanja stojite dve omari, stari 300 let, z umetno vloženimi zer-cali, dalje z astronomično uro z živinskim krogom, izdelana 1588; kazala je mesece, dni, ure, minute in sekunde. V drugi sobi je več starinskih omarčkov z raznimi vloženimi deli; tu vidiš omaro z vloženimi plošicami iz razvalinskega marmeljna, tako imenovan, ker je na njem sama narava narisala slike razdertih ali razrušenih zidin ali gradov; drugi čedni omarček je iz leta 1601, a take starosti bi mu po vidu ne prisodil; na tretjem najdeš vložene zverinske in živalske podobe iz leta 1591 ; na četertem zapaziš stare slikarije v pozlačenem dnu. Velika soba ima vse štiri strani polne slikarij, deloma v umetno rezljanih okvirih n. pr.: Rugendove bojne slike; tu vidiš napade in odbijanja in zdi se ti, da ču-ješ bojni hrup , germljanje topov , ropotanje težkih vozov , žvenkljanje orožja, vpitje bojavnetih, stokanje ranjenih vojakov in padlih konjev. Prisiljen si pričati umetniku, da je znal živo slikati; tako si jaz boj pred-mišljam, ker po sreči še nisem videl kervave bitve. Sandrart je naslikal zimo v podobi starca, pri peči se grejočega. Murillova 2 fanta tako slastno ližeta di-njina kosca, da bi ju jima kar iz rok izpulil in sam jedel, če bi bil zavidljiv in sladoželjen. Glej krepke, žive podobe Kranahove v bičevanji Kristusovem; rekel boš precej, to so podobe kake Švabske derhali, ne pa iztočni obrazi, a dopadle ti bodo vendar. Redovnik o. Ildefons Šnepf je s peresom narisal dve sliki po Rubensu: Herodijino obed in Betlehemski detomor; kolika sterpljivost in umetnost s peresom naslikati toliko podobo in jim vdihniti življenje, občutke! V prelatovi spalnici je Lukeža Kranaha: Križanje Kristusovo iz leta 1532, madona po Rafaelu; dve drugi manji sliki na les od Albrehta Diirrerja. V bližnji izbi stoji miza s pakrožno ploščo, v ktero so vloženi razno-bojni metulji. Umetnik, ki se je pečal z mozaiko v lesu, je obožal, ker ni dobil kupcev za svoja dela; po smerti njegovej se pa drago prodajajo in kupujejo. Tako izdelani kosi so le poldrugo linijo debeli in se njih krasota še le vidi, kedar so prilepljeni na debelejo podlago, li-kani in oglajeni. Ko redka prikazen se kaže snegobela divja koza, streljena že leta 1733 v Scharnstein-u. Na stenah velikanske poletne obednice so slike 15 vladarjev Habsburške rodovine v naravini velikosti, začenši z Rudolfom I. do Karola VI. Sluga mi je vedel povedati prebrisan odgovor nekega rajnega opata. Omenjeni cesar Karol VI. je obiskal Kremsminster in tedanji prelat ga pelje v dvorano. Znano je, da Karol VI. ni imel moških dedičev. Ko cesar zapazi, da so ž njegovo podobo dopolnjeni vsi prostori na stenah, popraša v šali prelata: „Kaj bi počeli, ko bi dobil še dediča?" Nemudoma opat odgovori: »Veličanstvo! precej bi dal zidati novo dvorano". Obednica meri 14 sežnjev v dolgosti, 5 sežnjev je visoka, 10 široka in se rabi ob posebnih svečanostih. Slikarije na stropu so 160 let že stare in dela Mo-nakovskega slikarja Stegerja. V drugem nadstropji ste knjižnica in mali muzej, pričet 1. 1600. Ko si prišel verh stopnjic, te začudeno gledajo iz vežinih sten slike starih Habsburčanov in gin-ljiva slika Tasila II., žalovajočega po mertvem sinu Gin-therju. Kar ti pa muzej kaže, se ve", da se tu. ne da vse natanko popisati, le inemogrede" hočem kaj omeniti. Tu vidiš šopek sv. Hieronima iz školjk, mozaično delo iz ahata, urino kazalno ploščo, zloženo iz 6 slono-kostenih kosov, rezljarije slonokostene, izdelane od fanta v nekem gorskem kraji, molek iz koral itd. V kotiču te zanima nenavaden stolček na treh nogah, toda vsesti se ne moreš na-nj , ostrozobčati medeni lok ti resno povdarja: „Noli me tangere". In ravno ta napotek te sili, da Čitaš pisanje v sedalu, — in tu zveš zgodovino stolčekovo in živali, ktera je dala snov temu orodju. Cesar Ferdinand I. dobi podarjenega slona, kteremu pa že 1. 1524 ni kaj dopadlo na Dunaji, da je raji poginil, nego živel v Dunajski svobodi. Da bi vsaj po smerti čemu koristil, podari cesar veliko kost desne sprednje noge v Kremsminster, kjer jo tudi ne vejo drugam porabiti, nego v trinožni stol. Boje se, da bi ne poskušal kdo se vsesti na stolec in ga zrušiti, zatorej se je sedalo zavarovalo z medeno bodečo ograjico. Dalje občuduješ 8 slik (v emajlu), postekliniiz življenja sv. Agapita in Kandide, ginljivo voščeno podobo umirajočega Benedikta, 8 slik iz Marijinega življenja, drobno verižico izdelano po nekem častniku v Sibirskem pregnanstvu, molek iz jantarja, očenaši so slonokoščeni, v križu je orodje Kristusovega terpljenja; dalje mal ol- 12* — 92 — tarček, v kterem je 31 podob slonokoščenih in 8 slik v posteklini, kupljene v Vilshofnu na Bavarskem od nekega župnika. Kam bi zašel, če bi hotel naštevati vse druge drob-nosti, igrače, včasih izdelane z mnogim trudom , nenavadno umetnostjo in sterpljivostjo. Omenim le kelih, ki hrani v sebi 99 kupic; popotno skrinjico nekega TurČina iz rožinega lesa; umetno izdelane suhe cvetlice, kakor povoščene; potem egipčanske malike; razne kupice deloma sreberne, deloma iz druge robe; kozorogov rog za strelni prah, okerpan berač izrezljan, kineške posode, benečansko steklenino itd. V veliki sobi je zbirka novejih slik, izmed kterih se odlikujejo Kranjica in Benečanka, potem kmečka izba v zgornji Avstriji, kovačnica, kralj Vaclav jetnik, križanje in snemanje s križa po Kremser Šmidu, slike iz nizozemske šole, nizozemsko ljudsko življenje itd. Posebna izba je odločena bakrorezom nemške, francoske in angleške šole, spet druga je odmenjena staro-gotiškim oltarjem s slikarijami na lesu. Z gledanjem sem bil že toliko časa zapravil, da mi za knjižnico ni ostalo drugega, nego prehoditi 3 prostorne sobane vse polne omar in zabojev, knjig in spisov raznih časov in jezikov. Bes tu mora človek stermeti, kedar vidi, koliko zna sčasoma nabrati marljivost in ljubezen za vede in umet-nije. Kakšna osoda pa čaka vse te dragocenosti, če se posreči liberaluhom pregnati redovnike iz svojih mirnih stanovanj! Kakšna osoda ? Ravno ista, ktera je zadela knjižnice samostanov uničenih na povelje cesarja Jožefa II. Dragocenosti, bukve, umetalne reči so zginile, kakor kafra, ker so bile skrite, pokradene, ugonobljene, —in kaj je ostalo deržavi ? Dolg in huda vest. Po južini sem imel ogledati še druge, ne manj zanimive zbirke in slovečo zvezdarno. Čuvaj je imel celo jutro opraviti na gimnaziji kot pomagalec pri fizikalnih poskušnjah, po južini je imel časa in mi je vljudno kazal vse; le škoda, da se tu nisem mogel muditi še več ur ali več dni. Tu bi se imel učiti, lahko rečem, da celo življenje. Na iztočnem krilu samostanskih poslopij sredi verta se vzdiga visok stolp s šesterimi ali osme-rimi nadstropji. V spodnjih nadstropjih so razne zbirke, v gornjih pa zvezdama. Kakor je svoje dni Noe barkine prostore razdelil, spodnji razdelek odločil laznini, živini in zverinam, srednji ohranil sebi in rodovini, v zgornje nadstropje pa spustil perutnino, enako ali vsaj podobno razdelitev najdeš v Kremsminsterski zvezdami. V prostorih tik tal so se ustanovila sesalcev mnogoverstna plemena, večja na tleh, manjša v omarah za steklom. V najlepšem redu in miru tu bivajo, kosmatin ne terga več in lisjak ne krade, oči imajo, a ne vidijo, ker jih je že davno popustila živalska duša. Pri vstopu bi se lahko vstrašil orjaškega medveda, ki je postavljen na stražo, a bolje je, da ga tukaj spoznaš, nego da se v gozdu ž njim seznaniš. Kmalo za njim ješčetinast divji merjasec; oba sta stre-ljena v zgornji Avstriji: zadnji pri Frauenbergu. Še bobri so se kedaj nahajali v nadanižkih rekah; priča temu je uni glodavec, ki so ga vstrelili v zgornji Avstriji in ga tukaj hranijo. — Močno zastopano je pasje pleme od domačega psa do volka, lisice in hijene, mali psiček, pestovan in na mehki blazinici počivajoč, kakor podolgasti k skoku napravljen hert. Po omarah je kunje pleme: podlasice, dihurji, vidra, domača kuna, in mačjega plemena manje živali; še celo mladi vrečar kenguru je sem zašel. Mertvega tigra so kupili za 200 gld., — draga koža! Meri v životu brez repa 5'. Bisa, divjega mačka in pantra so zavoljo prostora postavili zraven lovskega psa, jazbeca zraven jazbičarja. Tudi živalskih spačkov so nekoliko nabrali: spaček jeleno-serna, ovca z več od 4 nog itd. V steklenih posodah so hranjene nektere manjše kače, večim in mesnatim so se kože slekle in namesti mesa z drugo robo natlačile; kakor od velikanske kače in od klopotače. Še ribe poglejmo! največ najdeš tu sladkovodnih. Od kita imajo hranjenih nekaj kosti; ena čeljustna kost ali us ima 15'. V pervem nadstropji so v skrinjah s steklenimi pokrovi razverstene rudnine, dalje žaželjki, hrošči, metulji, kožokrilci, mrežokrilci, ravnokrilci, polokrilci, pajkovci itd. V drugih sobah pa perotnina deloma na tleh, deloma v omarah razpostavljena: ujede, pevke, plezovci, kuretnina, kakor golobi, divji petelin, rušovec, jerebica, in domačih ptic mnogi odrodki, plavarice, n. pr. pelikan, labod. Mikavno je mnogoverstno drago orodje za električne, galvanične, magnetične, optične, astronomične poskušnje, vse tako lično, bliščeče, vse v najlepšem redu, da se vidi, tu mora gospodariti razumna in za prirodopisne vede vsa vneta glavica, in ta.je sedanji prelat dr. Avguštin Besselhuber, ki si je še po volitvi v prelata prideržal nadzorstvo zvezdarne. Iz sten vseh sob te gledajo okroglolični fantiči in mladenči, se ve" da le v slikah, v noši minulega stoletja. Čuvaj zvezdarnin mi pove, da so slike mladenčev visoke avstro-ogerske aristokracije, ki so se izrejevali in šolali na tamošnjem odgojelišči. Zanimalo me je močno meteorologično opazovanje na termografu, termometru, barometru. Termograf je tako napravljen, da sam risa na podloženem lističu stan in spremen termometra, t. j. gorkomera. Dasiravno so stopnice zložne in lepe, me je vendar lazenje iz nadstropja v nadstropje že vtrudilo, da sem čuvaja že jel popraševati, kedaj prideva v zvezdarno. V dveh nadstropjih so nabrane in po stenah razbešene slikarije; in še le potem prisopihava v prostorno izbo, prav za bivanje napravljeno. Prek strehe zapazim špranjo, na špranjo pa nastavljen daljnogled; ta špranja je v meri-dijanu in z daljnogledom se opazovajo nebna tla, prehajajoča skoz meridijan. Tik te izbe, malo višej je druga prostorna soba z obočno streho, 40 stotov težko, ktera ima enako vprečno špranjo. Ta streha se da premikati in špranja oberniti na kterokoli stran neba, da se lahko opazujejo še druge nebne prikazni. Veljala je sama ta naprava 8000 gld. Iz mostovža verh zvezdarne sem vžil mikaven razgled. Bad bi se bil še dalje tu mudil, a voz me je že čakal, in hočeš ali nočeš, moral sem se posloviti iz kraja gostoljubnega in prijetnega, kjer bi se imel in mogel še toliko učiti. Na vertu so pobirali ostalo sadje iz drevja, na keg-liščn so se razveseljevali rodovniški novinci s kegljanjem; jaz se pa napotim na daljno potovanje. V dveh urah me pripelje kočijaž do Velsa; mudilo se mi je, kajti še tisti večer sem hotel dospeti v Line; a voznik ni mogel svojega konjiča pretirati, cesta je bila blatna, in na desnem obrežji Travinem klančna. Dirjava skozi mesto in na postajo, a hlapon me ni čakal; pred nosom mi je bil odžvižgal. Bad bi se bil spet v mesto vernil; zdelo se mi je prav prijazno in še dosti veliko, in nisem od njega videl kaj druzega nego hiše in veliki terg. če pa v mesto greš, boš moral se spet - 93 — I berga toliko krasen razgled, koliko lepši mora biti iz Pestlinške gore in nisem se goljfal. Pri tej priložnosti sem se vdeležil priproste veselice Linških mestjanov, sem ogledal dva ali tri stolpe-nadvojvode Maksimilijana, nad vse zanimiv pa mi je bil razgled iz ravnice pri romarski cerkvi na Pestlinški gori. Nekaj novega za-me je imel še zdanji Line, novi most, ki se stavlja čez Donavo. Že se je zmračilo, ko ga grem ogledovat, a videl sem vendar, kar sem hotel videti. Stal bo na orjaških pakrožnih stebrih iz rezanega kamna, nekteri so že dodelani; vsa pomostnina bo iz litega železa. Taki tvarini že ne bo mogel lahko škodovati srež, led ali butanje plavov; mogočni stebri bodo jim nastavljali svoje granitne kvadre in te bodo jim že kos. Pri tej priliki premerim še stari most, kteri veže Line z nasprotnim tergom Urfahr, ki ima pa že sam velikost poštenega mestiča s 4000 stanovniki. 366krat sem moral pošteno prekoračiti, predenj ga premerim in ker svoje postavne korake po dolgoletni skušnji dobro poznam, sem lahko zračunil, koliko sežnjev meri most = 146 °. Ravno toliko bo meril tudi novi most, ker se zida tik starega, in je torej reka obema enako široka. Ko sem bil tako srečen, stakniti kolodvor Budejevičke železnične drage, na kteri so namesti para še štirinogati konji gonilna moč, poiščem gostilnico, v kteri sem se za to noč ustanovil. Kmalo sem sedel v prijazni druž-bici pri dobrem pivu. (Dalje prihodnjič.) rniti in nepotrebnih stroškov boš imel, tako premisliva) e sklenem se vdati osodi. Kmalo sem bil vesel, L sem se k temu odločil, vratar mi pove, da se v pol i odpelje proti Lincu berzovlak, s kterim lahko popra-rim kar sem zamudil. Med tem si pa ogledam nebo, okolico in postajino gostilno , kjer se je točilo okusno, tečno pivo. Osupnil me je še nenadni dohod berzovlaka, na kte-rega se nemudoma spravim in ž njim odletim k obalom ponavinim. Prav po ptičje smo leteli čez mizoravno planjavo Velsko , v kupeji me ni motil nikdo, gospa z javešenim obrazom je bila nema, tergovski popotnik je molčal, kmet je bil tih, jaz pa tudi nisem čerhnil niti besedice, ker sem imel gledati preobilno. Na celi planjavi nisem zapazil niti enega koruznega stebliča in le malo krompirja; vsa polja so odločena le belemu žitu, pšenici, reži, ječmenu in pa detelji. Našim rojakom, vajenim povsod sirk saditi in polento zobati, bi se utegnilo takošno polje dolgočasno zdeti; Nadanižan je pa vajen pšeničnih krapov, zato najraje pšenico seje. ' Še je bil lep dan, ko priderdrajo nas dostavniki iz kolodvora v lepo Donavino mesto Line; še sem imel toliko časa pred mrakom spolniti svojih želj in pogledati novo stolno cerkev, ktera se ondi stavlja. Tje je bila tudi moja perva pot. Dogotovljena je še-le kapelica matere božje , a tako je lična in ljuba , da že sama v človeku pobožne čutljeje zbuja. Vsa je iz rezanega kamna, v oknih slikarije v steklu, oboknice in okvirji v oknih spet iz rezanega kamna, zgorej v podobi triperesne deteljice izpeljani. Zunaj kapelice na zidališču stoje deloma k leže iz rumeno-sivega peščenika stebri, njim primerna a/ožja granitna, glavice okrašene z izdolbenimi listi spet iz peščenika. Po prostoru in pripravi soditi vtegne svoje dni stati tu veličanska hiša božja, dostojna mestu in celi škofiji; a mnogo vode bode še poteklo po Donavi, predenj bo gotova. Bog daj škofu še mnogo let in darežljivih dobrotnikov, da bi se moglo izpeljati začeto delo. - Za vzdiganje, premestenje in vmestenje več centov težkih kamnenih hlodov se rabijo žerjavi t. j. stavbini stroji, kakor na priliko pri izbarkovanji in vbarkovanji. — Mestni očetje zidajo nov gimnazij , kakor vse nove stavbe, večidel iz opeke. Mesto sem si že ogledal pred 11 leti in takrat me je okolica, ne mesto, očarala. Priplaval sem takrat po Donavi iz Regensburga in bil je krasen poletni večer. Po doplavu parobroda se napotim precej na hrib za mestom in nad Donavo se vzdigajoči Freienberg imenovan. Globoko pod hribom, v stesnjeni strugi je valila Donava svoje valove, solnce se je pomikalo k zatonu za Šumavske temne gozde in zadnji žarki so se prelij ali v raznih barvah nad hribi Milske kresije; proti jugu dolgi, sivi pas štajerskih mejnikov z Traun-steinom; na iztočnem nebu so plavale sivo-modre meglice in široka proga Dona vina se je mogla slediti daleč, daleč doli med hribi in po ravninah podanižkih. Serce mi je plavalo v radosti pri tem zanimivem pogledu. Blizo je bilo odgojelišče pod vodstvom oo. jezuitov. Dečki in dijaki so igrali na prostornem ver tu; nadzoroval jih je le redovnik. A videl sem, da tako nadzorovanje ni jim nikakor nadležno; ves čas je bil jih tro-pič krog njega, prav kakor otroci krog očeta, drugi so Pa skakali in se razveseljevali. In ti očetje so se libe-raluhom tako strašno zamerili, da jim ne pustijo niti dobre dlakice! Tik Linca, unkraj Donave, sem takrat zagledal lepo *rkev na visokem hribu. To mi je bilo že dosti, da klenem drugi dan k nji pomeriti. Ce je že iz Preien- Azijska kolera. (Spisal dr. —ž—.) (Dalje.) človek, ki je kolero-že enkrat prestal, je navadno menj naklonjen jo zopet dobiti, vendar ne v tolikej meri, kakor velja to za koze in nektere druge bolezni; ker skušnje učijo, da je marsikteri, čeravno redkokrat, imenovano hudo bolezen večkrat imel. Dalje se je opazilo, da je človek koleri čisto malo podveržen, če je živeči v okuženej hiši nekaj tednov ni dobil; tako sme brez posebne nevarnosti sosedne hiše obiskovati, kjer morija hudobno divja. Nasproti je kaj nevarno se iz zdravih v take hiše seliti, kjer je kolera ravno svoje morilno delo končala, navadno se vname iznova huda morija pri pri-seljenej, poprej zdravej rodovini. Že enkrat sem omenil, da je lega ali svet, na kte-rem stoje" človeška stanovanja, največe važnosti za razvitje te morije v kakem kraju , neugodna lega v tem pogledu dela tudi hiše tam stoječe kaj nezdrave. Iz ne-številnih skušenj vemo, da hiše stoječe v nižavi, na mo-krotnem svetu, v ponikvah kraj rebri in hribov so bolj nevarne za naše zdravje kakor druge bolj ugodno položene. Velika nečistost, smrad , stene vlažne in napite vsake nesnage, blizo zahodov, gnojnice, stoječe vode po jamah in grapah okoli pohištva, smerdeče luže, ki imajo v dvorišču odtok proti stanovanju, so za časa kolere kaj škodljive okolnosti. Prizemne izbe ali pod zemljo zraven zahodov, posebno če v teh napravah zrak kviško vleče, česar se z gorečo svečo lehko prepričaš, če jo k zahodnej jami deržiš, delajo kolero kaj nevarno in mo-rivno. Dalje so nevarna za časa kolere novo zidane in ne dobro izsušene hiše, prizemne izbe brez lesenega poda, hiše, v kterih mnogo ljudi na malem prostoru sta- — 94 — nuje, kakor bolnišnice, kosarne, sirotišča, učilni zavodi, samostani itd.: hiše, ki stoje nad pozemnimi kanali za človeške izveržke, tako imenovanimi kloakami. V hišah mnogo oljudjenih in na neugodnem svetu stoječih kolera tako besni, da včasih tretjino in še več prebivalcev po-davi. Opazilo se je tudi v mestih, da se kolera rada v teh samih hišah začenja pri novem napadu, v kterih se je pri predhodečih epidemijah začela; da dogodilo se je celo večkrat, da je pervi na koleri v ravno tej izbi zbolel, v kterej je za prejšnjih epidemij pervi bolnik bil. Kolera ljubi sploh posebno take hiše, v kterih se rade vročinske bolezni izlegajo, kakor legar ali ileotvfus (črevni tyf.); kdor tedaj v mestih ali v mnogoobljudenih vaših stanovanje išče, naj jemlje omenjene zdravotne razmere v premislek, sicer se bode nahajal posebno za časa obstoječih epidemij v velikej nevarnosti svoje zdravje izgubiti. Druge okolnosti, ki pripomagajo razvitju epidemije in množijo naklonost h koleri so še: velika vročina po dolgem deževanju, ko podzemne vode ali vlažnost v tleh pojemati začnejo; najhujše v tem pogledu sta mesec avgust in september iz vzrokov že prej enkrat omenjenih. Posebno nevarni za časa kolere so nočni časi, posebno spavanje v okuženej hiši; mi to sklepamo iz skušenj , ki nas uče, da po neštevilnih opazovanjih od sto bolnih na koleri gotovo devetdeset od enajstih ponoči do šestih rana razboli. Enako vidimo veselo družbo celo noč in celi den v kakej mali izbici brez škode razsajati, piti in kaditi, da je vse gosto pred očmi; kakor hitro bi pa ta družba v takej zabitej izbici zadremala in le nekaj ur nepretergoma tam spala, bogve koliko bi jih po tem prišlo v smertno nevarnost. Verjetno je tedaj, da je naša na tura v spanju slaba in najbolj pripravna navzeti se toliko koleričnega otrova ali strupa, da zapade tej hudej bolezni; zde se dalej, da ima človek v spavanju menj moči boriti se proti škodam, ki naše zdravje od vseh strani obletavajo. Kazim navedenih razmer, ki množijo ali manjšajo naklonost h koleri je gotovo še mnogo znanih ali neznanih vplivov, ki so neke važnosti pri razvijanju te bolezni; pa bilo bi preobširno dalje o njih govoriti, toraj hočem tu samo še malo razložiti, kakd se raztrošeno ko-lerino seme v hudo morijo izraste in razmnoži. V tem oziru vidimo včasih epidemijo na eno ali nekaj malega hiš obmejeno, tu zboli kak popotnik iz okuženih krajev in k večemu še nekaj oseb v njegovej bližnjavi in vsega strahu in groze je konec; včasih pa obrodi kolerino seme takd, da dobi cela vas ali mesto od enega samega bolnika kaj morilno bolezen. Tu sledita za pervim bolnikom v malih urah dva ali tri v v istej hiši ali drugod, potem je nekaj dni pokoj, kar se obširna epidemija začne: kolera stopa od hiše do hiše, se ve, da samo do takih, v kterih najde za-se ugodne razmere. Kjer se popred začne, tudi popred preneha. In to gre naprej, dokler celi kraj ali mesto ni okuženo. Perva dva ali tri bolniki so dobili neposredno od bolnega popotnika svojo hudo bolezen , ker on ni prinesel samo kolerino klico seboj, ampak tudi še nekaj, kakor je bilo popred omenjeno, tako imenovan kolerin strup: splošno bolehanje pa se še-le vname nekaj dni pozneje, ko je kolerina klica se razmnožila ali izrastla pod kraj-nim vplivom v smertonosno škodljivost, k čemur je vsa-kako nekaj dni treba. Skušnje so pokazale, da so samo nektere osebe v stanu prenesti iz okuženega kraja razun klice tudi otrov v zdrave kraje, če prostor vmes ni bil prevelik, posebno take, ki so v okuženem kraju vže drisko imele ali pa rane in vrede z obilnim gnojenjem. Takih se je tedaj posebno ogibati. Večidel pa se morija tako začne, da zboli v zdravem kraju en človek, navadno kak popotnik ali drugj ki se je iz okuženega kraja domu povratil. Več dni, celi tednov pozneje drugi in to gre cele mesece, kar naen« krat, kakor bi bilo celo mesto s smertonosnim dihom prevzeto, razvije se iz teh posameznih slučajev najhuje bolehanje in umiranje. Začetek s posameznimi slučaji ki so eden od druzega več tednov ločeni, se opazuje skoro vsakokrat, če se kolera kjerkoli pozno v jesen vgnjezdi in črez zimo do druzega leta derži. kar se po. sebno v Petrogradu mnogokrat zgodi. Tak začetek je posebne važnosti v praktičnem pomenu, ker ostane toliko časa, povsod vse pomočke in sredstva, kteri so se dosle proti širjenju kolere dobrodejni skazali, še v po-slednjej uri vpotrebiti in v djanje vpeljati. Enkrat začeto splošno bolehanje ali epedemija po vaseh in tergih naglo raste, v malih dneh svoj verh doseže in v dveh k večemu v treh tednih konča. Dalje časa potrebuje morija za svojo žetvo po mestih , v katerih srednje mere štiri tedne terpi: po velikih mestih, pa 4 do 6 mesecev. V izgled naj stoji tu nekaj dogodkov. V vasi Stara Zapolja se je začela morija 30. majnika 1867 in končala 11. junija. V tem času je obiskala samo 11 hiš od blizo petdeset cele vasi, napadla 58 ljudi, in 35 pod zemljo spravila. Tako dolgo , čeravno ne tako morilna , je bila v drugih vaseh brodskega graničarskega regimenta, kamor omenjena vas spada. Na Dunaju je terpelaleta 1854 19, v Parizu leta 1832 celo" 24 tednov. Skoro povsod ima epidemija lastnost, da je v za-j četku, dokler ver ha svoje razširjenosti ni dosegla, vel liko bolj morilna kakor proti sredi in proti koncu. Med tem ko ob začetku skoraj vse pomerje kogar napadeJ množijo se ozdravljenja proti sredi njenega obstanka če4| dalje bolj; proti koncu pa skoro vsak napaden zopet ozdravi. Le redkokrat je celi čas svojega obstanka enako morilna Tudi slučaje najstrahovitejše njene podobe, slučaje smerti v malih urah nahajamo večidel samo pri začetku epidemije. Na Dunaju na primer je obiskala med drugim tanušnjo kaznovalnico, v kterej je pervi den razbolelo na koleri 15 jetnikov in 9 umerlo; drugi den 25, umerlo samo pet, tretji den 16 bolnikov in le tri merliči. / Takih in podobnih izgledov je najti skoro pri vseh epidemijah. Čudna je tudi prikazen, da so epidemije včasih v istih krajih bolj blage včasih bolj morilne; razun tega v istej epidemiji na mori pod vsako streho enako, ampak nahajamo tu velike in grozovitne razločke. Med tem ko ena hiša komaj enega ali dva bolnika šteje, vgnjezdi se v drugej tako strahovito, da v njej vse zboli in skoro vse pomerje, da ne najdeš druzega, kakor strah in trepet, jok in stok in neprestano umiranje. Tako sem opazil za epidemije v brodskej regimenti leta 1867 hiš, kjer je bilo v enem tednu po šest, sedem, da celo po deset mer-ličev v enej. V hiši Petrovič št. 2 v Starej Topolji je živelo v začetku morije 12 oseb in v šestih dneh je bilo vse pod zemljo razun dveh. Kako" neusmiljeno kolera v nekterih krajih moriti zamore, kaže med drugim tudi epidemija v mestecu Gaimersheim na Bavarskem leta 1854. Mestice stoječe v ponikvi ilovnatega sveta je štelo tedaj 175 hiš z 974 prebivalci. Obiskala je tu samo 49 številk, v kterih je 111 ljudi zbolelo in 80 umerlo; po tem takem je vsaki deveti zbolel in vsaki dvanajsti vseh prebivalcev v malih dneh tudi umeri. Navadno jih zboli dvoje ali 6 od sto vseh prebivalcev — 95 — in k veceniu polovica bolnikov umerje. Se ve, da je vse drugače, če se jemljejo na misel samo prebivalci okn-lenih hiš ne pa celega kraja ali mesta: v okuženih hišah samih pa jih zboli običajno polovica in ena dobra getert srednje mere tudi umerje. V mestu Monakov so zboleli na primer leta 1854 samo 4 od sto vseh prebivalcev, v mestu Hamburg istega leta komaj dva, odstotka in v brodskej regimenti leta 1867 le poldrugi odstotek. Iz navedenih izgledov se vidi, kako razširjenost da epidemija sploh doseči zamore in pa kako strahovita je posebno v hišah, ktere je obiskala. Pred občnim bolehanjem je zdravotno stanje kraja večidel močno spremenjeno. Skoro vsak se čuti nebo-glevnega, najmanjša reč ga lehko vtrudi in vpeha, posebno želodec in čreva se nahajajo zelo" občutljivi, preživljanje je oslabljeno, enega vetrovi napenjajo, ima grižo ali drisko po vsakej malenkosti, drugemu je tesno pri sercu, ima slabo spanje, se nenavadno rad poti, tretji je iz neznanih vzrokov ves pobit in klavern. In vse to traja v pomnoženej meri tudi za časa epidemije, tako da tedaj malokoga najdeš v okuženem kraju, ki bi ne tožil črez to ali drugo napast svojega zdravja. (Dalje in konec prihodnjič.) f Janko, jugoslovanski junak. (Ljudska pravljica.) Dela, ktera je izveršil Herkul, predno je dobil lepo Dejaniro za ženo, slove po celem svetu. Tako ima tudi slovanski rod svoje junake, ktere popeva v svojih narodnih pesmih. Povsod so nam znane pesmi o čaru Lazarju, kraljeviču Marku itd. V Dalmaciji in drugih sosednjih jugoslovenskih krajih je posebno znan Janko, vojvod Sibinjski, ki je živel o času slovečega bega Ska-derskega. Kakor pripeveduje pravljica, bil je Janko zaročen z lepo Janjo Temešvarsko; njeni bratje pa so ga sovražili, in ko je prišel snubit, so mu jo odrekli, ako ne izverši treh težkih del, ktera so mu naložili. V pervo je moral na sulico nasajeno jabelko iz deljave s puščico prestreliti. Drugič je moral čez devet, eden zraven dru-zega stoječih konj z enim skokom preskočiti. V tretje pa izmed devet enako oblečenih deklic svojo nevesto iz-poznati. Ako pa tega ne bo mogel storiti, dejali so mu, bode umorjen. Pervi dve deli je v bojih izkušen junak pač lehko izveršil; a nad tretjo nalogo je obupal. Te stiske pa ga je rešil njegov stričnik, ki ga je prosil, naj njemu prepusti to delo. Z veseljem mu Janko to dovoli. Ko pride odločeni dan, podasta se Janko in njegov stričnik, oba v najkrasnejših oblačilih in vsa v orožji, na odmenjeni kraj. Velika množica ljudi je bila že tu zbrana. Na sredi pa je stalo devet deklic, enako oblečenih in enake velikosti, se zakritimi obrazi. Zdaj stopi Jankov stričnik pred deklice, verze z levico devet zlatih perstanov na tla, z desdico pa izdere oster meč iz nožnic, in pravi: Deklica, ki si odmenjena za Jankovo nevesto, poberi perstane in jih nosi! — Gorje pa tisti, ki se" upa dotakniti nevestine lasti! — Deklice so se tresle strahu; Janja pa urno pristopi in pobere perstane od tal, med gromovitim ploskanjem zbranega ljudstva, in njenih sorodnikov. Še tisti večer pa so slovesno obhajali zaroko. Tako pripoveda pravljica. Slovensko slovstvo. V Terstu je na svitlo prišla knjižica: „Kratek pregled vesoljnega sreta sploh , in posebno naše zemlje," spisal in založil Jožef O o d i na-Ver del ski. Delo, namenjeno posebno prostemu ljudstvu v poduk, vsem rodoljubnim našim bralcem živo priporočamo ter smo prepričani, da jim bode všečno. Ta gotovo tudi v naših ljudskih šolah porabljiva knjiga obsega dva dela: pervi del govori o vesoljnem svetu sploh, drugi pa posebno o naši zemlji. Pisatelj, ki se nam je priljubil že po prejšnjih njegovih delih, stavi razna vprašanja, tako n. p : Kako nastane dan in noč? Ali je resnično, da se verti zemlja okoli Bolnca ? Od kod prihaja sprememba občutljivosti zraka ? itd. in nam potem na vsako vprašanje v lepem, domačem jeziku prav lahko razumno in določno odgovarja. Konečno nam razdeluje prebivalstvo naše zemlje glede deržav, glede narodnosti in vere ter tudi našteva najglavnejše gore, reke in jezera. — Čudimo se le temu, da čast. pisatelj pri naštevanji Slovencev popolnoma prezira ogerske Slovence, katerih je v oddelku zaladske , železne in šimeške županije 50.000. Cena knjižice znese 25 soldov (48 strani in obris obedveh polovic zemeljske kroglje). Omeniti moramo tudi drugo delo, katero posebno častiti duhovščini priporočamo; to je: Propovedi O. Arkan-gjela Kalila, reda sv. Dominika, tiskano v Dubrovniku. Jezik je Slovencem prav razumljiv ; oblika lepa in izraz posameznih misli in občutkov čist in vseskozi naraven. Knjiga je velike veljave, posebno z ozirom na cerkveno govorništvo, ker slovi pisatelj Kalič ne samo kot izversten govornik, temuč tudi kot globok poznalec cerkvenega slovstva. — Ti govori se bodo priobčili v treh oddelkih. Do sedaj je na svitlem pervi in drugi zvezek pervega oddelka. Čela knjiga velja 3 gold. 60 novč. — Piše se nam, da sloveni občeznani spisatelj „Kirdžalija" gospod Po dgoričan zanimivo delo ruskega klasika N. Gogola : „ Mertve duše ali Člčikovc doživelosti." Delo bode v obliki rajnkega „Cvetja" obsegalo blizo 30 pol. Pisateljevo ime nam je porok dovelj, da dobimo v novi knjigi zopet prekrasno cvetlico na slovenskem slovstvenem polju. — Kakor čujemo, bode eden naših najbolj znanih, zaslužnih in delavnih pisateljev v kratkem izdajata začel perijodičen, strogo znanstven list. Kadar o stvari kaj bolj natančnega pozvemo, hočemo našim čast. bralcem o njej sporočiti. Danes pa kličemu verlemu našemu slovstvenemu pervaku : Beg Vam daj še mnogo let na občno korist slavonskega slovstva! Le pagumno na delo, podpirati Vas hočemo. — —m— Smešnice. * Nek grajščak je šel z več kmeti na lov. Preplašen jazbec je tekel mimo lovcev čez pot ter se je skril v svojo luknjo. Nek kmet hiti za njim, ter vtakne roko v luknjo. Vesel ga vpraša grajščak: „Ali imate jazbeca?" — »Ne!" odgovori kmet, kterega je jazbec v roko vgriznil, „jaz nimam jazbeca, ampak on ima mene!" — * Po nekem boju je zadel nek mornar svojega ranjenega tovarša na ramo, ter ga je hotel v morje vreči. „Kam me neseš?" vpraša ga ranjenec, ko se prebudi iz nezavesti. „V morje te bom vergel!" bil je odgovor. „Pusti me!" pravi na to ranjenec; „saj sem še živ!" — „E kaj ti veš?" odverne uni; „zdravnik je rekel, da si mertev, in on gotovo bolj ve, ko ti." * Popotnik se je na ladiji čez Savo prepeljal. Ker pa je jahal, ter tudi na ladiji še na konju sedel, -vpraša ga čolnar, zakaj ne stopi raz konja ? »Mudi se mi," odverne jezdec; „toraj bi raje tem prej čez vodo prišel". Ogled po svetu. Avstrijsko - ogerska deržava. Deržavni zbor je zadnje dni končal svoje seje, katere bo še le na jesen zopet pričel. Pol leta so sedeli poslanci vkupaj, modrovali in govorili na dolgo in široko, ako pa zdaj na koncu njih dela pogledamo, kaj vidimo, da so storili na korist, na prid Avstrije in njenih prebivalcev? Ali so se deržavne razmere zboijšalejso li narodi in različni stanovi zadovoljneji ? Od vsega tega ne zapazimo nič, nasproti vidimo le zmešnjave in nezadovoljnost na vse strani rasti. Samo ena stranka se še dobro počuti, namreč stranka tistih ustavovercev, ki ima svobodo v ustih, v mislih in dejanju pa sužnost vseh drugih deržavljanov. Pred sklepom deržavnega zbora so se rešile predlagane spremembe brambovske postave, po katerej bodo se pri vsakem batalijonu vpeljali s stalno službo: en major ali stotnik kot poveljnik, 4 oficirji in nekaj podčastnikov in brambovcev, ki bojo skerbeli za vajo brambovcev v orožji. Dovolila je zbornica po povodnji poškodovanim Cehom 1 milijon goldinarjev s tem pogojem, da tisti, ki dobijo kak znesek od tega denarja, dotične zneske brezobrestno in po obrokih od 1. 1875 naprej deržavi poverniti morajo. Čudno je, da se Cehom, od katerih deržavna blagajnica dobiva vsakega leta več milijonov, tako malo posodi. — Dovolilo se je tudi povišanje stroškov cesarskega dvora za 1 milijon goldinarjev. Deželni zbori se bodo sklicali mesca oktobra t. 1. Njih Veličanstvo naš cesar potuje mesca septembra t. 1. v Berolin. Hervaški sabor je v imenu cesarja nadškof Mi-hailovic 15. t. m. odperl. Nazoči so bili ne samo vsi narodni in magjaronski poslanci, ampak tudi skoraj vsi viri-listi, ki prejšnjih let navadno niso se vdeleževali zborovanja. Pa pri vsem tem so narodnjaki v večini. Ogerska vlada želi pomirjenje z narodno stranko in ta je pripravljena se pogajati. Pričeli so se zarad tega dogovori med narodnimi in magjaronskimi poslanci; kaj se bo dognalo, ne znamo, menda iz vsega tega ne bo nič, ker magjaroni tirjajo take reči, kterih narodnjaki prevzeti niso v stanu, ako hočejo narodu zvesti ostati. Na Ogerskem se izveršujejo volitve v peštanski zbor. Dozdaj zmagujejo Deakovci ali vladna stranka. Kakor prejšnjih časov se sliši tudi zdaj o mnogo tepežev, ki se godijo pri volitvah. Surovost je od nekdaj značila magjare. Zunanje deržave. Papež Pij IX. je 16. t. m. dopolnil 25. leto svojega vladanja. Bil je namreč 16. junija 1846 za papeža izvoljen. Znano je, da je sedanji papež pervi za sv. Petrom, ki že 25 let na stolu Kristusovega namestnika na zemlji sedi. Preterpel je Pij IX. o času svojega vladanja mnogo od mnogih strani, pa vedno je krepko branil ono, kar je za pravo spoznal. — Na Španskem je padlo ministerstvo Serrano-vo in stopil na njegovo mesto Zorilla, voditelj radikalne stranke. Karlisti začenjajo nov punt. — Na E u s k e m se je 11. t. m. slovesno obhajal dvestoletni rojstni dan Petra Velikega. Izdajateljica: K. Janežič. — Ogdovorni urednik: Š. Razne novice. t Blaž Potočnik. Zopet nam je 21. t. m. smert pokosila marljivega sodelavca na slovenskem književnem polju častitega gosp. Blaž Potočnika, ki je bil zadnja leta župnik v Št. Vidu blizo Ljubljane. Rodil se je konec pre. točenega stoletja pri Naklem na Gorenskein ter bil pridni dopisovatelj Kasteličeve „Cbelice". Izdal je ,,slovensko slov. nico," katera se je mnogo let rabila kot učna knjiga; po. tem „orbis pictus" in „svete pesmi". Zložil je ob enem marsikatero premično svetno pesmico, katera se dandanes razlega po vsem slovenskem svetu, tako n. p.: „Pridi Go-renec," „Ko dan se zaznava," id. Do zadnjega trenutka je bil vedno delaven in vnet za slovenski napredek. Videli smo častitljivega starčka pred ne dolgim časom v osnoval-nem zboru slovenskega pisateljskega društva. Vsakemu Slovencu ostane v blagem spominu. t Jožef Blaznik, znani slovenski tiskar v Ljubljani, je po daljši bolezni 23. t. m. v 73. letu svoje starosti umeri. Bodi mu žemljica lahka! „Grlas," tako se imenuje nov pol. časnik, ki je ravnokar v Gorici začel vsakega petka izhajati. Branil bo, kakor v svojem programu obeta, katoliške in narodne pravice Slovencev sploh in posebno goriških Slovencev. Na celo leto se naročuje za 3 gld., na pol leta za 1 gld. 50 kr. in za četert leta 80 nkr. Naročnina se pošilja na vred-nika Matija Kravanja v nunskih ulicah h. št. 386 v Gorici. Dar za Čehe. Tudi koroški Slovenci so po svojih slabih močeh darovali za nesrečne brate na Češkem. Perva zbirka iznaša 131 gld. 11 kr. in je bila po našem iskrenem domorodcu B. Kosbacherju poslana na vredništvo „ Politike" v Prago. Nadejati se je, da se bo so dalje nabiralo. Dohodki družbe sv. Mohora za leto 1872. Letnine so poslali častiti gospodje: M. Klemene 1 gld., J. Boheim 1 gld., Fr. Sinko 1 gld., Kr. Engelman 1 gld., J. Gostenčnik 2 gld., J. Eesman 1 gld. 5 kr., L. Aleš 2 gld., Narodna čitalnica v Lokvah 3 gld., T. Wald-hauser 1 gld., J. Majaron 1 gld., K. Klemene 1 gld., J. Kovač 3 gld., L. Deutschman 2 gld., J. Porenta 3 gld., U. Heber 1 gld. : vkup\ gld. 24.05 Častite naročnike naše, ki so se samo na pervo polletje naročili, lepo prosimo, naj naročnino na drugo polletje kmalo ptmove, da bomo vedeli, koliko iztisov je nam treba za naprej tiskati dati. Novim naročnikom moremo poslati še vse liste tekočega leta. Naročnina za celo leto je 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. in se pošilja na izdajateljico ali vredništvo. V Celovcu 25. junija 1872. Vredništvo in založništvo „Besednikovo". Listnica. Besednikova. Cč. gg. E—v v Lj. Preserčna hvala za poslano. Prederznemo se Vas nadlegovati s prošnjo : blagovolite nas z enakim še večkrat razveseliti. — Fr. E. v G. Kakor vidiš, rad prejel, le večkrat se nas spominjaj. — Fr. St. v T. Nam odpustite, da tako dolgo nismo odgovorili, pa kmalo več pismeno. Janežič. — Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.