PRENEHANJE  DELOVNEGA  RAZMERJA
Delovao razmerje preneha:
1.  S sporazumom med delavcem in gospodarsko organiza-cijo. Ce gre za člana upravnega odbora ali delavskega sveta, je za ta sporazuru potrebna odobritev delavskega sreta.
2.  z izlekoin dogovorjenega roka, če je bilo delovno raz-merje ustanovljeno za določeoo dobo.
3.  po  sklepu  discipliaske komisije  ali  dtugega  disciplin-skega organa.
i. s samovoljno zapustitvijo deia, to je, če delavec izrecDO izjavi odgovornemu uslužbencu. da tudi brcz njegove odo-britve zapušča delo, ali če neupravičeno izos ane z dela naj-rnanj pet zapovrstnik dni. V teh primerih se izda pismeu odlok o prenehanju delovnega razmerja, gospodarska organizacija pa irna pravico do iiadomestila škode.
5.  po uioči zakona, to je, Ce se spozaa delavec kot trajno ali popolnoma nesposoben  za delo  v  svojem poklicu, če na-stopi odslužitev vojaškega roka ali več kakor tri mesece tra-jajočo   doslužitev,   če   mu   je   s   sodbo   sodišSa   prepovedano opravljanje poklica, ki ga iina v gospodarski organizaciji, in če je obsojen na kazen  več kakor 6 mesecev zapora.
6.  z likvidacijo gospodarske organizacije. V tem pruneru vodilni nslužbenci  ne morejo predložiti odporedi brez privo-ljenja likvidacijske komisije ali uprave, preden ne mine leto dni od prekinitve  likvidacijske^a  postopka.  pospodarska  or-ganizacija v likvidaciji iahko odpove delavcu z euomesečnim rokom.  če  s pogodbo   ni določen  krajši  rok. V  vsakem  pri-meru   preneha   deloyno   razmerje  z   dnevom  končanja   likvi-dacije.
7.  z odpovedjo delavca ali gospodarske organizacije. O od-povedi  delavca  odloči  na  predlog direktorja ali  pooblaščene osebe  komisija za  ustanavljanje in odpoved deluvnega  rez-merja, če pa ima podjetje manj kakor 6 delavcev, tedaj pa ves kolektiv. Ce naj se zaradi zmanjšanja obsega poslov ali stroškov hkrati odpusti več delavcev, odloči delavski svet po-prej o številu delavcev, ki jim je treba odpovedati. O številu vodilnih delavcev odloča upravni odbor na predlog direktorja.
Odpoved se da pismeno, na zabtevo delavca pa tudi s pismeno obrazložitvijo. Delavec ima pravico, da se proti 66-povedi pritoži ua upravni odbor ali delavski svet, če je bila odpoved sprejeta na temelju odločbe Tipravnega odbora. jSla odlok v zvezi s pritožbo (ali če ne dobi takega odloka) ima pravico pritožbe na arbitražo za odpovedi, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov in ki jo formira občinski ljud-ski odbor. Postopek pred arbitražo je javen, arbitraža pa inora povabiti na razpravo delavca ter zastopnika gospodar-ske organizacije. Njena odločba je dokončna. Dokler arbitraža ne uveljavi svoje odločitve, ostane delavec v delovnem raz-nserju.
Delavcu ni mogoče odpovedati:
v času bolezni, bolovanja, okrevanja in letnega dopusta;
noseči ženski in ruateri do dokončanih 8 mesecev dojenja;
dokler je delavec na vojaških vajah ali doslužnje vojaški rok do treh mesecev;
dokler mu traja mandat člana upravnega odbora ali de-lavskega sveta;
dokler mu traja mandat odbornika ali poslanca v zbcwu proizvajalcev;
dokler se strokovno izpopolnjuje ali specializira.
O odpovedi delavcu z več kakor 20 leti delovnega staža sploh ali 15 let staža v isti gospodarski organizaciji odloča izključno delavski svet. Če kljub temu pride do odpovedi, ima delavec pravico na odpravnino v zaesku štirimeseenega osebnega dohodka, ki ga  izračunamo po tarifni postavki.
Najkrajši odpovedni rok (tako za delavca kakor tudi za gospodarsko organizacijo)  znaša:
do 5 let staža:  1  mesec;
od 5 let do 10 let: 2 meseca;
od 5 let do 10 let nepretrganega staža v isti gospodarski organizaciji ali od 10 do 15 let skupncga delovnega staža: 3 meseci;
od 10 do 15 let neprctrganega siaža v isti gospodarski organizaciji ali od 15 do 20 let skupnega staža: 4 mesecc;
nad 15 lot nepretrganega staža v isti gospodarski orga-nizaciji ali  nad 20 let skupnega staža:  5 mesecev.
S sporazumom se lahko dogovorijo tudi drugačni roki, vendar ne krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.
Ce je delavec med odpovedno dobo dobil poziv na voja-ske vaje, sc tok odpovedi nadaljujc po vrnitvi z vaje in mora trajati  najmanj   še   14 dni.
Rok za razrešitev dolžnosti sc lahko podaljša v opravi-čenih pTimerili (predaja blagajne, inventarja in službenih teh-ničnih zadev) za največ mesec dni po izteku odpovednega roka.
Gospodarska organizacija je dolžna omogočiti delaveu, ki mu je bilo odpovcdano, da lahko v delovnem času odhaja iskat novo zaposlitev. Ti izhodi ne morejo trajati več kakor 12 ur na teden.
Upravni oclbor laliko dclavca razreši pred poiekom odpo-vednejra roka tnko, da mu za prcostali čas plača nadomestilo za osebni dohodek. Na pro?njo delavca ga lahko pred potekom odpovednega roka razreši direktor nli pooblaščena oseba. V tem primeru mu pripada osebni doliodek samo do dneva razrešitve.