Iihafa vMk oondeijck, stedo In p*iek. Velja a celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesec* 7 Ur 50 stot, za ec mesec 2 liri 80 sto«. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako. da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna ftevtHn 20 st. — Uredniltvo Jo uprava: Trat, vi* delle Zudecche štv. 3. Telotort 19-50 in 588. — Dopisijnaj se po Sijejo na uredniltvo. Netrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi-se ne vračajo. —Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po SO stot.; trgovski in obrtni«! oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — —■Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. - Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijaino gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. mo SOCIfllalSTIČflE ZVEZE V dimitJSKI BENEČIJI V TRSTU, pondeljek 6. decembra 1920. PRED STRANKINIM KONGRESOM RAZKOL ALI UDRUŽENJE (Pile l« R.) ■ (Nadaljevanje). Tretjo frakcijo ali strujo v stranki tvorijo čisti "komunisti, ki nočejo bivati in, ki razu* me7o, 'da ne morejo več bivati v eni in isti stranki z reformističnimi socijatisti ali soci* jalnimi demokrati. Samoposebi se razume, da so komunisti za Tretjo, t. j. Komunistično Intf.niacijonalo in za brezpogojni sprejem 21 točk moskovskega kongresa. Navidezno iz* gleda, da je razlika med »komunisti« in »so* cijalističnimi komunisti« mala. V resnici je razlika velika in mi vemo, da ne sodimo na* pačno ako trdimo, da so oni, ki se hočejo i* menovati »socijalistični komunisti« bližji de* sni struji socijalistične stranke kakor pa ko* : munistom. Komunisti niso za Tretjo In ter* nacijonalo radi lepšega ali pa radi tega, ker i je sedaj ta nova intemacijonala v modi. Oni i niso za brezpogojni sprejem 21 točk mOskov* i skega kongresa radi tega, ker bi morda ho* i teli uvesti v stranki neko mrtvo mehanično i disciplino, po kateri naj bi se ravnal vsak član ne, da bi vedel ali je tako prav ali ne, marveč so za brezpogojni sprejem imenova* nih 21 točk zato, ker se določbe onih točk u* jemajo docela z načeli in taktiko komunistov samih. Komunisti so proti mehanični disci* plini in za organično disciplino t. j. za disci* plino, ki se jej naj podvrže vsak prostovolj* no nc da bi bil v to od koga prisiljen. »Sodja* lističnim komunistom« se zdi marsikatera določba v 21 točkah moskovskega kongresa prestroga ker vedo, da jih ne bodo mogli sprejeti odkritosrčno in prostovoljno oni, ki se ne stinjaio docela s taktiko Tretje Inter* : naciionale. Komunistom se te določbe ne zde prestroge, niti dovolj stroge, zato ker nočejo , imeti v svojih vrstah Hudi. ki se z določbami ; ne strinjajo. V komunistični stranki mora , vladati en duh in ena skupna volja. Stranka j mora biti homogena in v niei mora vladati , stroga organična discinlina. Kdor se s tem ne t strinia, komur bi utegnila biti taka stroga j prostovolina discinlina pretežka, naj ostane j izven stranke. Več bo koristil tako kakor da r bi nadlegoval stranko s svoiim tamaniem o r svobodi duha in akciie v organizmu, ki zamo* re vršiti in dovršiti svoio nalogo le tedai ako vlada v niem enotnost volje in deiania. Pole« te«a so komunisti za breznogoini spreiem 21 točk moskovskega kongresa tudi radi tega, ker vedo. da iih reformistični sociialisti ne morem snreieti in ker se hočeio od nekomu* nističnih elementov popolnoma ločiti, število sodrugov, ki ne poznajo še razlike med taktiko socialističnih in komunističnih strank, ie nedvomno veliko. Mnogi si celo mislijo, da ni nobene razlike in, da se gre pri vseh teh razpravah in diskuziiah v stranki za prvenstvo med posameznimi takozvanimi vo* dilnimi sodrugL Resnica ie- da ta razlika ob* stoji in, da je ta razlika velika in globoka. In je ta razlika tako globoka, da se nam zdi ne* resen vsak poskus sodrugov, ki gre za tem. in samo za tem. da iznremene socijalistično ime stranke v komunistično. Ako se iznre* meni samo ime, bodo ostale socijalistične stranke vedno soci i ali stične pa naj se imenu* ieio stokrat komunistične ali socialistično komunistične. Ako bi se šlo samo za izpre* membo imena, tedai ne bi bil določil mo* skovski kongres onih strogih 21 točk za vse stranke, ki hočeio biti učlaniene v komuni* stični Tnternaciionali, marveč bi bil dal strankam samo nalogo glede izpremembe i* mena. Toda kongres Tretie Tntemaciionale je bil v resnici prisil ion staviti za sprejem strank one pogoie, ker ie bila nevarnost, po smrti Druge Tntemaciionale. da se bodo za* tekle vse socijalistične stranke v Tretio Tn* ternacHonalo. ki bi bila postala kai kmalu zonet to kar je bila neslavna Druga Interna* ciionala. Da se to prepreči, je bila nujna po* treba poskrbeti, da stranke, ki bodo pristo* pile v Tretio Tnternaciionalo, ne bodo izpre* menile le svoiega imena, marveč, da bodo preobrazile globoko tudi svojo taktiko in celo svoio organizacijo. Razlika pa ni le med taktiko socijalističnih in socijalno*demokratičnih strank ter komu* nistično taktiko. Ker smo člani socijalistične stranke v Italiji v kateri je prišel na površie. po Bolonjskem kongresu, takozvani »maxi* maližem«_ne zdi se nam napačno povedati tudi. da nima komunizem dosti skupnega niti z maksimalizmom. Maksimalizem se je poro* dil v socijalistični stranki v Italiji kot sad trenotnih gospodarskih in političnh razmer v katerh se ie nahajala v Italiji stranka iti ljudstvo sploh po vojni. Bil je sad duševne* ga razpoloženja italijanskega proletarskega ljudstva, ki je videlo v splošnem in v doma* čem gospodarskem bankrotu in v cincanju meščanske politike pogoie insurecionelne, pučarske akcije, ki naj bi izsilila revolucijo. Maksimalizem je bil in je mogel biti, kot sad trenotnega razpoloženja, Ie začasen. Danes se je že deoma polegel in bo izginil popol* noma^ takoj ko bodo popolnoma izginili tudi vzroki, ki so mu dali življenje. Tudi komuni* zem ni, kot taktika, večen. Tudi on se ie po* rodil v prigodnih razmerah in bo izginili ka* dar bo izvršil svojo zgodovinsko nalogo. Ali on ni trenoten, ker ni sad gotovega duševne* ga razpoloženja ljudstva, niti ne sad trenotnih gospodarskih ali političnih neprilik, marveč je zamišljeno delo, zamišljena akcija, ki za* jema svojo silo in moč v idealnem stremlie* n ju proletarijata po popolni osvoboditvi. Je temeljita in strgoa organizacija bojnih vrst proletarijata, ki, imajoča vedno prgd očmi svoj končni cili: komunizem, gre preko tre* notnih krajevnih razmer v smotrenem delu naprej po poti, ki si jo je začrtala. lz tehvVzrokoy je popolnoma napačna pre* več razširjena ideja, da je namreč komuni* zem kot taktika pač mogoč sedaj po razme* » rah, ki jih je ustvarila vojna, da pa ni bil mo* ■ goč pred letom 1914. Komunizem kot taktika i je bil tudi pred vojno nele mogoč marveč je ! bil tudi tedaj že ravnotako potreben kot je i potreben sedaj. Da je bil mogoč, nam priča* 1 jo jasno ruski boljševiki. Da bi bil koristen in potreben nam govori dejstvo, ki je bilo izvršeno na Ruskem pod vodstvom komuni* stov in to kar niso izvršili dobrega in kar so izvršili slabega socijalni demokrat j e tekom vojne skoro v vseh evropskih deželah. Stali* šče, ki so ga zavzemale tekom vojne skoro vse socijalistične in socijalnodemokratične stranke, koie so se ozirale izključno le na in* terese svojih takozvanih domovin in so pri tem popolnoma pozabile na interese medna* rodnega proletarijata, nam priča čemu so se neki te stranke zavzemale po ruski revoluciji mnogo za koristi svojih držav in, da niso je* male v poštev potreb mednarodne revolucije. Ta dejstva bi morala že sama navdušiti pro* letarijat za komunistično taktiko katerej je naloženo, da izvrši s smotrenim delom česar ni bila sposobna izvršiti socijalna*demokra* krači j a._____________(Konec prihodnjič.) FAnnunzIo poštnin neresen NAPOVEDANA VOJNA MED IT ALI* JANŠKO VLADO IN D’ANNUNZIJEM SE SPREMINJA V KOMEDIJO. OPATIJA, 4. Kakor sem vam že poročal ni nikdo smatral napovedane blokade in ena* kih vojnih ukrepov resnim. Iz Rima priha* ja jo vesti, da je slonela napoved blokade na nenrijetnem nesporazumljenju. Vlada hoče rešiti reško vprašanje s tem, da je odposlala na Reko svojo komisijo, ki naj- se pogaja z D’Annunzijem. Iz tega lahko sklepamo z naj* večio gotovostjo, da se doseže sporazum na podlagi priznanja Kvarnerske vlade strani Italije. Na ta način upa vladar Kvamera do* biti potrebna denarna sredstva od osrednje rimske vlade, da napolni prazne reške blagaj* ne ih da zamore še nadalje groziti z vojno in uganjati imperijalistične pustolovščine. ITALIJA,NSKOsRUSKI TRGOVINSKI OD* NOŠAJI. MOSKVA, 3. Zastopnik italijanske vlade prispe v kratkem v Reval, da se pogaja z ru* skim komisarjem o inozemski trgovini in da vpostavi italijansko*ruske odnošaje. Unl Izid volite« v Jugoslaviji LJUBLJANA, 4. Končni izid ustavodajnih volitev v Jugoslaviji po posameznih pokra* jinah je sledeči: Srbija z Macedonijo: 28 komunistov, 56 demokratov, 52 radikalcev, 2 republikanca, 16 kmečka stranka, 3 mohamedanci, 1 Ribar* čeva stranka. Dalmacija (je volila le v enem volilnem o* kraju, kajti ostale imajo zasedene ital. čete): 1 komunist, 1 demokrat, 1 radikalec, 3 kleri* k!1£i, T kmečka neodvisna, 1 hrvaška zajed* nica, 1 dr. Trumbič. Bosna in Hercegovina: 3 komunisti, 3 de* mokrati, 12 radikalcev, 3kTe?Tkalci* 11 krneč* ka neodvisna, 6 hrvaška zajednica. Vojvodina: 2 komunista, 10 demokratov, 22 radikalcev, 3 kmečka neodvisna, 4 stranka Bunjevcev, 3 socijalni demokrati Čmagora: 4 komunisti, 4 demokrati, 1 ra* dikalec, 1 republikanec. Hrvaška in Slavonija: 7 komunistov, 19 demokratov, 7 radikalcev, 4 hrvaška zajed* nica, 3 kmečka neodvisna, 4 Radičevi disi* denti (Hrvoj), 3 klerikalci, 1 frankovec, 1 so* cijalist Moči bodo tako razdeljene: Komunistična stranka: 28 v Srbiji, 7 na Hrvaškem, 6 v Slavoniji. 4 v Čmigori, 3 v Bo* snk2 v y°jy°3ini, 1 v Dalmaciji: skupno 51. Demokratična stranka: 56 v Srbiji, 19 na Hrvaškem. 10 v Vojvodini. 4 v Cmigori, 3 v Bosni. 3 v Sloveniji, 1 v Dalmaciji: kupno 96. Radikalna stranka: 52 v Srbiji, 22 v Volvo* dini, 12 v Bosni. 7 na Hrvaškem, 1 v Dalma* ciji, 1 v Crnigori; skupno 95. Republikanska stranka: 2 v Srbiji, 1 v Črni* gori: skupno 3. Klerikalna stranka: 15 v Sloveniji 3 na Hr* vaškem, 3 v Bosni, .3 v Dalmaciji; skupno 24. Radičeva stranka: 16. Kmečka neodvisna: 16 v Srbiji, 11 v Bosni, 8 v Sloveniji, 3 v Vojvodini, 3 v Dalmaciji, 1 na Hrvaškem; skuono 42. Mohamedanci: 25 v Bosni, 3 v Macedoniii-skupno :28u Smdjalni demokrati: 6 v Sloveniii, 3 v Voj* vodini, 1 na Hrvaškem: skupno 10. RDEČA ARMADA ZASEDLA PREMIRNO ČRTO. DUNAJ, 3. (L. W.) Iz Moskve je prišlo sledeče poročilo z dne 1. t. m.: Na zapadni fronti, v pokrajini Luninec, smo zasedli novo premirno črto od Nemna vzdolž reke Sluzk do Turloga. Na jugozapadni fronti, v pokra* i ini Tihjafalva so zasedle naše zmagovite čete Kopel. One nadaljujejo svoje prodira* nje, da dosežejo povsod premirno črto. Čiče* rin soglaša s poljskim predlogom, da se v Rigi započeta mirovna pogajanja pouspeši-obenem povdarja, da so se ista zakasnela Ie vsled obnašanja Poljske, ki ni izpolnila do* ločbe premime pogodbe. RUSIJA UMAKNE SVOJE ČETE IZ MONGOLSKEGA. CURIH, 3. Radijobrzojavka iz Moskve pravi: Ljudski komisar zunanjih zadev, Čiče* rin, je sporočil kitajski vladi, da bo Rusija u* IZJAVA TROCKEGA O VOJAŠKEM POLOŽAJU. MOSKVA, 3. Ob priliki svojega zadnjega govora o vojaškem položaju je rekel Trocki, da rdeča armada ni uporabljala pri zadnjih zmagovitih operacijah topov, ker jih ni mo* gla prevažati hitrim operacijam odgovarja* joče. In vendar je dosegla vsled svojega vzvi* .Junaštva. krasne zmage in zajela pz.UlMJ ujetnikov in zaplenila 277 topov, o* ^®n.° število strojnic, z oklopnih vlakov, 100 lokomotiv, 32 avtomobilov, 39 bojnih la* dij m 7 oklopnih avtomobilov. Neznosna kriza v Avstriji DUNAJ, 3. (L. W.) Finančni minister je iz* javil sledeče: Ako bo vlada še nadalje krila z lastnimi sredstvi razliko med kupnimi in prodajnimi cenami aprovizacijskih žvil in ako bodo^ zahtevali uradniki zopetno poviša* nje mesečne plače, bo znašal državni deficit za tekoče leto 23 miljard kron. Veleposest* niki prodajajo poljske pridelke po nezasliša* nih cenah in tako so si nakopičili že kilogra* me bankovcev, medtem ko konsumenti na* ravnost stradajo zbog cen, ki jih ne morejo zmagovati ob svojih nizkih mezdah. Priponi* niti se mora^ da so cene vsakdanjim živi jen* skim potrebščinam v mesecu novembru zo* pet poskočile. Tako stane na primer kg go* vedine 120 kron, 1 jaice 16 kron, kg moke 60 kron in sladkor na odmerek 96 kron. Ne sme* mo se torei čuditi, da vlada med tem delav* stvom velika nezadovoljnost: vse kategoriie delavcev in uradnikov zahtevajo povišanje plače ali takoisnie znižanie cen vsakdanjih potrebščin, da bodo iste odgovarjale nlačam. Meščanska vlada se nahaia v škripcih in ie gotovo, da ne bo v stanu rešiti tega perečega vprašanja. EDINA REŠITEV AVSTRTTE JE SVE* TOVNA REVOLUCIJA. DUNAJ, 3. (L. W.) »Arbeiter Zeitung«, ki govori'o gospodarski krizi, katero mora prenašati avstrijski proWari’at, piše sledeče: Ta neizprosna proletarska borba dokazuje dovolj jasno, da enostavna izmena vlade ne more rešiti strašne krize, v kateri se zviia Avstrija. Proletarijat se mora prepričati, da je vdina rešitev le v svetovni revoluciji, ki bo u * ničila versailleske in saintgermainske. mirov* ne sklene in tako se bo Avstrija lahko zdru* žila z Nemčijo, kakor to zahtevajo naravni zakoni STAVKA DRŽAVNIH URADNIKOV NA DUNAJU. DUNAJ, 4. (L. W.) Kancler Maver je od klonil zahteve številnih uradniških kategorij ki zahtevajo zvišanje mesečnih plač. V pon deljek nastopi približno 25.000 finančnih ir sodnijskih uradnikov stavko. ANTANTNE INTRIGE PROTI POVRAT KU KRALJA KONSTANTINA NA GRŠKI . PRESTOL. LONDON, 4. Glasom poročil Reuterjev« agencije je italijanski minister zunanjih za* dev izjavil, da si je medzavezniška kbnferem ca. glede grškega vprašanja popolnoma edina Minister Sforza je povdarjal, da antanta nc bo nastopila s silo proti Grčiji, vendar si bc usojala jo opozoriti, da smatra Konštantinov povratek kot sovražen akt proti zaveznikom maknila svoje čete iz Mongolske, ker so ki: tajske čete z zasedbo mesta Urge dovolj ja= sno pokazale^ da so v stanu razpršiti in uni* čiti ostanke čet generala Semenova. Sovjet* ska vlada je prepričana, da bo Kitajska v kratkem dovršila gorinavedeno delo; v slu* čaju potrebe je Rusija pripravFena, da pxlpi* ra tozadevne vojaške akcije r'taiške. V ANGLIJI SE BREZPOSELNI PUNTAJO LONDON, 3. Množica brezposelnih, pri* bližno 3500 oseb, katere so spremljale žene in otroci, se je polastila občinske dvorane Ed* mont, ki leži v okolici glavnega mesta Lon* don. Na občinskem poslopju so razobesele rdečo zastavo in zahtevali, da se jim da dela. Enak slučaj se je dogodil v Wathanstonu, kjer se je 500 brezposelnih polastilo poslopja občinskih kopališč in gledališča, da organizi* rajo v istih prodajalne v svrho prodajanja svojih tovarniških izdelkov. AMERIKAjNSKI DELAVCI PROTI PRI« SELJEVANJU. 'NEWJORK, 3. Delavska zveza Amerike je začela agitacijo, ki naj prisili vlado, da izdela zakonski načrt, kateri naj bi prepovedal pri* seljevanje tujih ročnih delavcev z Zjedinje* ne države. V Zjedinjenih državah se nahaja seda i že nad 2 miljona brezposelnih. Tuje priseljevanje pospešuje v prvi vrsti pomanj* kanje dela in delavsko krizo. Glasilo Delav* ske zveze Amerike »Federalist« zahteva, da se priseljevanje tujih delavcev v Ameriko takoj prepove oziroma prepreči. VEČ KOT MILJON DELAVCEV BREZ DELA. WASHINGTON, 4. (D. C.) Izvrševalni odbor »Ameriške delavske federacije« je pri* čel razpravljati o delavskem položaju. V A* meriki je zdaj po poročilih in ocenitvi odbor* nikov delavskih strokovnih organizacij več cot miljon delavcev brez dela. Največ de* avcev je bilo odpuščenih, ker podjetniki žele za vsako ceno odtrgati na delavskih mezdah in če je Ie mogoče tudi razbiti delav* ske strokovne organizacije. ZBLIŽANJE MED ANGLIJO IN RUSIJO? LONDON, 5. »Echo de Pariš« poroča da žele ruski sovjeti govoriti na konferenci z entento radi inozemskih ruskih dolgov in radi gospodarskih odnošajev, ki se jih hoče skleniti s Rusijo. Seveda hočejo biti sprejeti ruski sovjeti na konferenci kot enaki med enakimi. JAPONSKE VOJNE PRIPRAVE. PARIŠ, 5. Iz Manilla prihajajo vesti, ki trde, da je pričela Japonska z mobilizacijo. Kljub ameriškim protestom namreč noče izročiti Japonska Ameriki podmorskega brojava v tihem oceanu. Raje utrjuje otok Yap in se pripravlja na ... . vojno. Kaj, da je nimajo še dovolj? Armenija - sovjetska republika MOSKVA, 4. V Armeniji je bila med naj* večjim navdušenjem proglašena sovjetska republika. PROKLAMACIJA SOVJETSKE REPU. BLIKE V ARMENIJI. DUNAJ, 5. (L. W.) Radijobrzojavka iz Moskve poroča: Ljudski komisar Stalin br* zojavi listu »Izveš tj a«, da niso niti angleške obljube, niti Wilsonove lepe besede in niti zveza narodov mogle osvoboditi Armenije iz njenih stisk. Le sovjetska ideja je prinesla Armeniji mir in možnost nacijonalnega o* svobojenja. Koncem meseca novembra se je ustanovil revolucij onarni odbor z nalogo, da osvobodi Armenijo. Revolucijonarne čete so zasedle 30. novembra mesto Erivan. Azerbej* džanska republika je 1. decembra prosto* voljno odstopila ozemlje Sangešub, Rakit* čjovan in Krabac armenski republiki. 2. de* cembra so se predale vse vladne čete in obla* sti. Mesto Erivan je bilo proglašeno glavnim mestom Sovjetske Armenije. Na ta način se je rešila stoletna borba med Armenci in Mo* hamedanci v enem dnevu, potom miroljub* nega sporazuma med proletarskimi masami Armenije, Turčije in Azerbejdžana. Lenin je prejel od revolucijonamega od* bora armenske sovjetske republike sledečo brzojavko: »Mi nadaljujemo svoj zmagoviti pohod v trdni veri, da nas bodete podpirali Vi, osvoboievalci izkoriščanih vzhodnih na* rodov, v naši trdi borbi.« V svojem odgovo* ru je pozdravil Lenin v Sovjetski Armeniji novo vojsko proletarskih mas proti antant* nemu imperijalizmju v orijentu. BOLJŠEVIKI ZASEDLI TRAPECUNT. CARIGRAD, 5. Boljšcviške čete 90 se izkrcale- v Tra-pecuntu. Mustafa Kemal pošlje del svoje vojske na fronto pri Smirni proti Grkom. Armenci so začeli mirovna pogajanja s kemal.iisti. \omwim (»ROSTA—WIEN«), ČEŠKI DELEGATI V DONSKEM REVJERU. Zastopniki češkoslovaških strokovnih organizacij so obiskali donski revjer. da proučujejo organizacijo delavskega zavarovanja, obratnega vodstva in drugih delavskih vprašanj. GOSPODARSTVO. Potom jasno začrtanih revolucijonarnih uredbah je doseglo proizvajanje v predilnicah rdečega Petrograda predvojno stopnjo. V Kavkazu so se pričela tehnična dela v pokrajini petrolejskih vrelcev lisko. Nedavno je bdi tamkaj odkrit [f nov petrolejski vrelec, ki daje 1500 pudov nafte na uro. j, V okolici Kijeva je odkrila tehniška komisija velike za-loge premoga. V kratkem se tukaj otvori več rudokopov. » ,V mestu Nikolajevsk in v sosednih vaseh je bila napeljana električna razsvetljava. Predvsem se je pri napeljavi upoštevalo tovarne, delavska stanovanja, kmečka poslopja in šole. Ljudski komisarijat Ukrajinske Sovjetske Republike razpolaga že z nad 30 miljoni pudi žita. V mesecu novembru se je produciralo 1,230.000 pudov S surovega masla. * TRGOVINA S SOVJETSKO RUSIJO, * V Murmansk je prispel iz Amerike transportni parnik, , 'naložen s premogom. 5 LJUDSKI BLAGOR ^ V Orelu se je ustanovilo v mesecu novembru dva f otroška doma s šolo in otroškim vrtcem z& otroke padlih . vojakov rdeče armade. Uprava tega zavoda nudi gojen- * cem brezplačno hrano, stanovanje, obleko in vse šolske . potrebščine. . LJUDSKO ZDRAVJE. s Občinski urad moskovskega delavskega sovjeta je pre-r skrbel vsa potrebna sredstva, da se sezida v prihodnji pomladi 36 ljudskih kopel. PROMET.. Položaj ruskega železniškega prometa se je jako zbolj-. šal. To je najbolj razvidno iz sledečih številk, ki predstavljajo srednjo brzino zapadnih ruskih železnic: '■ Srednja brzina vlakov je bila kakor sledi: S V februarju 10.5 verst . V marcu 11 verst V aprilu 13.3 verst , V maju 14.16 verst V juniju 15.02 verst V avgustu 19.06 verst V času sedmih mesecev je poskočila srednja brzina - skoraj za 100 odstotkov. ’ RUSKI DIJAKI IN SOVJETSKA OBLAST Moskovska »Pravda« piše: Tudi takoime* novani intelektualci začenjajo pojmovati, da je edino sovjetska oblast v stanu, da reši dr* žavo iz kaosa. To dokazuje od komunističnih dijaških organizacij koncem septembra skli* cano zborovanje, katerega se je udeležilo več ' kakor 6000 oseb. — Razen sodr. Pokrovskega, ki je predaval o temi: Visoka šola i ndijaštvo, je sodr. Buharin govoril v dveumem referatu o vlogi ruskega komunizma. Politični iikM Tudi menjševiki zahtevajo priznanje so* vjetske vlade. V časopisu »Freiheit« je izšel oklic, namenjen zapadnemu proletarijatu v imenu ruske socijalistične delavske stranke, in je podpisan tudi od Martova in Abramo* viča. V oklicu se poživlja evropske proletar* ce, da pritiskajo na lastne vlade v svrho pri* znanja sovjetske vlade. Važnost tega oklica bo vsakemu jasna, ako izve, da sta Martov in Abramovič voditelja menjševiške stran* ke, in ako mu je znan Martov nastop na kon* gresu neodvisnjakov v mestu Halle. Oni menjševiki, ki so podpisali navedeni apel, v katerem zahtevajo priznanje boljševiške vla* de, priznavajo istočasno zmago nad Wrange* om in s tem tudi popolno zmago ruske revo* lucije. Kadar bodo rdeče čete iztrebile iz sovjet* skega ozemlja vse plačance zapadne, interna* cijonalne plutokracije in lakaje caristične reakcije, bo Rusija vstala k življenju, katero bodo zavidale zapadne meščanske države. Tako torej pravijo menjševiki. Kongres ukrajinskih komunistov. Peti kon* gres Komunistične stranke Ukrajine se je vr* šil v Harkovu. Po podrobnem razpravljanju vladnega programa in poročila osrednjega odbora je kongres našel nacijonalno vpraša* nie ,vsestransko rešeno. Nadalje je kongres odobraval agrarno, gospodarsko in vojaško delovanje stranke, ki je pripomogla do po* gela ntrerevo^ucti°narne2a generala Wran* Za Tretjo Internacijonalo. Dosedaj smo i* meh na Slovaškem slovaško, nemško in mad* žarko politično delavsko organizacijo. Na Konferenci v Neutri si so ustanovile te tri or* gamzacije enotno delavsko organizacijo, ki slom na podlagi Tretje Internacijonale. V Uptovu se je ustanovilo urade osrednjega tajmstva. Za navedeno novo organizacijo stoji velika večina slovaškega delavstva Poljska se oborožuje. Vojni materijal, ka* terega je dobila Poljska pri delitvi v Gdan* skem, je bil odpeljan na Poljsko v 45 vago* 1 nih. ■ Hardingova zmaga v Ameriki je stala več - kot tri miljone dolarjev. Blagajnik republi* 1 kanskega narodnega odbora se je izjavil, da s je republikanska predsedniška volilna agita* ‘ f.xta .sta]a 3,416.000 dolarjev (to je 92,573.600 1 lir) in da ima stranka približno poldrugi mi* i Ijon deficita. Francoski bankirji anektirali bulgarske že* ! .!??• *z finančnih krogov se poroča, da so pariški bankirji sklenili pogodbo z Bulgarijo. Na podlagi te pogodbe dobijo kontrolo nad vsemi bulgarskimi železnicami. Razredni boj MeksikL MeksJkanska vlada je posredovala ob priliki zadnje stavke ladjedelniških delavcev v Vera-Cruzi v prilog .podjetnikov. Stavkajoči so protestirali proti temu nepravičnemu postopanju vlade e demonstracijami in obhodi, pri katerih 'so nosili rdeče zastave z napisom: »Viva la Soviet«. Proglasili so tudi splošno stavko in jo disciplinarno izvedli. Tudi v pokrajini Ja-katan je izbruhnila »plošna stavka, kateri so se pridružili tudi poljedelski delavci Pueble. V Melosiki se je vršila konferenca duhovnikov, ki se je bavila z revolucionarnim položajem v deželi. Zborovalci so sklenili, da bodo uporabili vpliv cerkve proti grozeči nevarnosti bolševizma in »ocijalizma. Da zmanjšajo nasprotje med delom in kapitalom in da se poleže nezadovoljnost delavcev, so sklenili sledeče: 1.) Zidanje novih cerkev; 2.) nabiranje zato svrho potrebnih fondov; 3.) u-stanavljanje katoliških strokovnih organizacij kot protiutež komunističnim organizacijam. V prid vsaki katoliški strokovni organizaciji v Meksiki se bere najmanj ena maša na teden. Duhovščina je dobila finančna sredstva od amerikanskih in inozemskih kapitalistov, da lahko izvede gorinavedene sklepe. Združenje bolgarskih komunistov. Kakor v Nemčiji, tako se je pred par dnevi tudi v Bulgariji odcepila levica bulgarske socijalne demokratične stranki® — približno % stranke — od socijalnih demokratov, da se združi s Komunistično stranko Bulgarije. — Osrednji odbor komunistične stranke je sprejel priključitev na podlagi izjav strankinega vodstva z dne 29. februarja 1920, katere je potrdil drugi kongres Komunistične internacijonale. O-isrednji odbor komunistične stranke in levice socijalne demokratične stranke je izdal ob tej priliki oklic na vse bulgarske revolucijonarne delavce in kmete, da se združijo okolu prapora bulgarskih komunistov in Komunistične internacijonale. Kakor v Jugoslaviji, tako je tudi v Bulgariji združen celokupni revolucijonarni proletarijat v zdravih življenjapolnih komunističnih organizacijah. Dolgo nebo trajalo, in balkanska sovjetska federacija bo uresničena. Pošteno plota za polten rud 1 Pred neko vreme je američki senator Me Cam-ber rekaoovo: BDošlo je vreme, da mi od svakog američkog gradjanina zattažimo, neka obavlja * pošten dnevni rad za poštenu nadnicu". Ovo je na svaki ‘način interesantna izjava. Kad s ne bi čovek znao misliti malo dalje od i kad bi smatrao svetinjom sve izjave grat ja s h političara, mislio bi, da su oni uzor pra\ no i - i jednakosti.' I dok tako misle možda ne,. j-i trijoti, socijalisti gledaju na ovakove izjave sasina drugačije i smatraju ih običnim praznim rečima, koje imaju samo zvuk, ali nemaju sadržšne. Fad bi čovek tražio od gospodina senatora, . da iznese plan, po kojem bi se proveo ovaj njegov predlog, vidio bi, kako senator ni sam ne zna, što je rekao i kako bi svoje reči pre-tvorio u delo. Pošten rad i poštena plača! To je u istimi velika reč. Kad bi se išlo za tim da svi radepošten rad, onda znači, da bi smesta moralo prestati svako L izrabljivanje, svako zavaravanje naroda. Tu bi dakle odmah otpali mnogi .poslovi8, koje se danas smatra poštenim poslom. I kad bi se svakog primoralo, da radi pošten posao, onda bi ! smesta nestalo svih bogataša in lenčina od za-l nata, koji nisu nikada u životu radili. I to je ' reforma, koju bi vrlo teško proveo jedan bur-žoaski senator. No najglavnija stvar je ono, gde senator veli, ; da bi trebalo raditi za „poštenu rtadnicu". I ta stvar ima za jednog gradjanskog političara nepremostivih zapreka. Poštena nadnica znači, da se ljudima, koji rade, dade potpuno vrednost njihovog rada, a ako to misli i rečeni senator, onda on ujedno traži da se odmah obračuna sa kapitalizmom. A da li je u istinu tako? Ako se več govori o poštenom poslu, onda ljudi moraju posedovati i srestva za posao i proizvodnju, i ta se srestva ne bi smela nalaziti u rukama jedne klase, koja vuče ogroman pro-j ht baš iz toga, što druge ljude sili, da joj pla-I čaju ogromno bogastvo za to, da mogu dobiti Ipriliku, da se služe tim srestvima za proizvodnju i da si pri tom načine nekakovo traljavo življenje. Da Ji se može nazvati poštenim poslom i poštenom plačom stanje, gde radnici daju veči dio svoga rada kapitalistima, koji ništa ne rade, nego samo poseduju srestva za proizvodnju ? Ne, dok stvar tako stoji, nema načina, da se dobije pošten rad i poštena plača. Sva srestva proizvodnje imaju najprije preči u ruke celoga društva, članovi društva imaju biti ekonomski izjednačeni i svi podjednako primo-rami objavljati taj .pošteni posao8. To opet znači, da najpre treba uvesti socija-lizam i onda če se postiči ovo, što senator Me-Cumber predlaže. Ako se on s tim slaže, onda njegove reči imaju smisla; ako se pako ne slaže ili želi, da / i nadalje u društvu ostane ovaj sistem, onda su njegove reči prazne fraze, koje samo povečavaju ovaj dmštveni kaos, mesto da ga čiste. D «? SZ STRANKE Stankina zBsravonl« je sklicano za danes, v poudcljek 6. decembra ob 20 uri v veliko dvorano Delavskega doma. DNEVNI RED: 1. Spor č la. 2. Razpravljanje o sklepih in osnovnih naukih li. kongresa »Komunistične internacionale 3. Volitev delegatov na strankin kongres v Florenci. * * * Strankino tajništvo je ta dan zaprto. * * * , Sodruge naprošamo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Naj nihče ne manjka. To strankino zborovanje je velevažno, ker od njega je je odvisno kdo in kako nas bo zastopal na usode-poinem strankinem kongresu v Florenci!_____________ Bamfl vestnik RAZPRODAJALCEM! Kdor vrača odrezke naScga lista opravniitvo, naj napile svoj naslov na poSiljatev, da se izogne sitnostim. Vsi razprodajalci »Dela« so napro-Seni, da polijejo na upravništvo iztise »Dela« št. 71 z dne 12. novembra in H. 73 z dne 17. novembra. Rabimo jih nojnol ___________ Gibanje občinskih delavcev Delavci, ki so uslužbeni pri občini,^ pri po* občinjenih (municipaliziranih obratih) niso nikakor plačani v sorazmerju z drugimi de* lavci. .Njih plače se gibljejo med 16 lirami, katere dobivajo cestni delavci prve katego* rije, do lir 20.07 dnevne plače kvalificiranih delavcev. Občinski delavci dobivajo samou* mevno tudi nedeljsko plačo. Od julija mese* ca lanskega leta se potegujejo za kak pobolj* šek. V juliju t. L so sestavili spomenico. Mezde, katere jim je dovolila občina v mese* cu aprilu niso več zadostovale meseca julija. Življenjske potrebščine so se znatno podra* žile. Spomenico je organizacija predložila šele meseca oktobra, ker se je prej morala pogajati radi splošnega delovnega pravilni* ka. Po preteku enega meseca in pol so bili zastopniki delavcev dne 2. t. m. poklicani na pogajanja. Pri dolgotrajnih razpravah so po* skusili ravnatelji posameznih obratov doka* zati, da dobivajo občinski delavci z malimi izjemami višjo plačo od drugih delavcev, ako se pomisli, da se jim izplača nedelja, dve tre* tjini prispevka za okrajno bolniško blagaino, trije prazniki in dva popoldneva, bolniško plačo za stalne nameščence, dopuste in no* voletni dar. Delavski zastopniki pa so s šte* vilkami dokazali nasprotno. Dokazali so da gredo cestni delavci prve kategorije v soboto zvečer, ko so delali celi teden, domov z bor* nimi 98imi lirami, oni druge kategorije s 105 lirami, oni tretje kategorije s 112 lirami, kva* Hficirani delavci z lirami 115.50, drugi kvaH* ficirani delavci z lirami 126—, pometači s 112 lirami in tako naprej. Zahteve delavcev so najopravičene5še, ako se upošteva silno podražitev najpotrebnejših predmetov, oblačil in obuvala. Samo za plin moraio delavci v mestu plačevati 112 lir. Z ozirom na utemeljene razloge delavskih zastopnikov, se je izredni komisar Noriš na nasvete svojih zaupnih mož, odločil, da pri* de delavcem nasproti z draginjsko doklado 233 lir dnevno za vsakega delavca počen ši s 1. juliiem t. 1. naprej. Razen za kako katego* riio ali za posameznega delavca, katerih pre* iemtki so nižji od nonrečnih delavskih cen, ostanejo za vse občinske delavce dnevne pla* če nespremenjene. Po dolgem razpravljanju, so delavski zastopniki odbili Norisovo po* nudbo, ker je Zveza občinskih delavcev za* htevala za velik del delavcev povišek 5. 6, 7 lir dnevno počenši s prvim iulijem t. 1. Pred* lagali so pa za vse delavce 1000, za vse delav* ke 800 in za vse vajence 600 lir kot izplačilo za tekoče leto in sprejem spomenice v celoti z veljavnostio od 1. ianuaria 1921. L naprej. Izredni civilni komisar Noriš si je pridržal in se zavezal, da odgovori do pretekle so* bote (4. decembra). • • • Danes popoldne imajo sledeče delavske skupine občinskih uslužbencev svoja zborovanja, na katerih bodo uslužbenci zavzrii zadržanje napram nepopustljivemu stališču občine in podjetnikov občinskih del: Uslužbenci občinskega tehničnega urada in u-službenci pri javnem snaženju v ul. Paduina št. 4 ob 17. uri. Delavci mestne plinarne in uslužbenci pri mednem krematoriju v veliki dvorani Delavske zbornice ob 17. uri. Sanitarci v ul. Paduina št. 4 ob uri 19*30. Uslužbenci pri šolskih jedilnicah, občinski sna-žilci, uslužbenci otroških vrtcev in nižje osobje javne dobrodelnosti v ul. Paduina št. 4 ob 18*30. Uslužbenci javnih nasadov v ul. Paduina št 4 ub uri 16*30. Članek , natisnjen v „Lavorafore della Sera“ dne 3. t. m. pod naslovom »Podlaga revolucije" (Le basi della rivoluzione) ni bil pisan od sodr. M. Lovka, kar je samoposebi umevno, ker on sploh ni iste tendence. Njegov podpis je prišel pomotoma v list. Pravi pisec je Emil Bizjak. Matko Lovko Okrajni in krajni šolski sveti na Goriškem In Gradiščanskem in v Istri razpuščeni. Generalni civilni komisarijat objavlja sledeči odlok: Člen 1. Okrajni in krajni šolski sveti, ustanovljeni pod prejšnjo vlado na Goriško-Gradiščan-skem in v Istri, kateri sedaj še delujejo, se proglasijo z dnem tega odloka razpuščenim. Člen 2. Okrajni civilni komisarji poskrbe do 15. decembra 1920 za vpostavitev krajnih šolskih svriov v smislu odstavka I. deželnih Šolskih zakonov (dež Fšolski zakoni za Goriško-Gradiščansko z dne 8. 2/1869.) št. 9; 12. 1. 1870. št 8; 19. 9. 1875. št. 19; dež. šolsk. zak. za Istro z dne P ' 1869. št. 10; 21. 7. 1875. št. 18. V obči-kjer ne delujejo občinska zastopstva, bodo .enovani zastopniki občine v krajnem Šolskem svetu od načelnika občine sporazumno z odločujočimi ali posvetovalnimi odbori, pri čemur ostanejo v veljavi odnosne določbe o izvolitvi. Člen 3. V istem roku do 15. dec. 1920 poskrbe okrajni civilni komisarji tudi za obnovitev okrajnih šolskih svetov, goriško !n rovinjsko županstvo za ono mestnih šolskih svetov, v kolikor odločajo deželni zakoni. Imenovanja, katera so pridržana deželnim odborom, se odstopajo dežela m komisarjem za avtonomne posle, pri čemur ostanejo v veljavi tozadevne določbe za izvolitev. Člen 4. V postojnskem, logaškem in trbiškem okraju se odstopa delokrog okrajnih šolskih svetov do nove odredbe odnosnim okrajnim civilnim komisarjem, in delokrog krajnih šolskfh svetov odnosnim županstvom, pri čemur jih bodo podpirali odločilni in posvetovalni odbori. Cien 5. Krajni in okrajni šolski svet, kateri se imajo izvoliti na podlagi pričujočega odloka, se morajo sklicati v svrho konstituiranja do 31. dec. 19-0. in pričnejo takoj delovati, pri čemur prevzamejo vso oblast, ki jim jo dajajo deželni šolski zakoni, v kolikor niso imenovani zakoni izpre-menjeni s kasnejšimi odredbami, ki so sedaj v veljavi. Premembe v živežnih cenah. Civilni komisarijat za Trst in okolico odreja: 1. izvzeta sta iz cenika do novega ukrepa sir vsake vrste in kuhano prekaj. meso. 2. Naj višja dovoljena cena za prvovrstno mortadelo se zviša od 15 L na 18 L za kg; o a za drugovrsino mortadelo cd L 12*50 na L 15 za kg 3. Naj višja dovoljena cena za kuhano in surovo gnjat se zviša cd L 24, od nosno L 25 na L 30 za kg. 4. Najvišja dovoljena cena za maslo se določa, kakor sledi a) mešano maslo, sestavljeno iz 25% živinskih in 75% rastlinskih snovi — m 14 L za kg; b) mešano maslo, sestavljeno iz 50% živinskih in 50% rastlinskih snovi — na 17 L za kg; c) mešano maslo, sestavljeno iz 75% živinskih in 25% rastlinskih snovi — na 20 za kg. Civilni komisarijat bo kemičnim preizkuševalnim potom kontroliral pravilnost cen označenih treh vrst masla. 5. Za domačo slanino je določena najvišji cena 16 L za kg. 6. Najvišja cena sveč »parafina 4 se zviša od 7 L na L 8*30 za kg, ona sveč »kompozicija11 od 8 L na L 8*70 za kg. Prestopki proti temu odloku se kaznujejo k?kor določa odlok gove nat rata od 7. julija 1919. Državni in mestni nadzorstveni organi morajo izvršiti pričujoč odlok — Trst, 1. decembri 1920, Civ. kom. Fione. Novi konzul. Generalni civilni komisarijat naznanja, da je sporazumno z vna iim ministrstvom začasno pripozna! dr.ja Friderika v n Prittvvitz und Gaffron kot dejanskega predstoj ri Cern trudu, da je p i to i o-e o, ki b<> za t v vse sv< je m či za s up o dr lovaaje in kul urni napredek naše mladine Odbor. Deisntvo in zdrauje Zdrava pamet pove človeku, da mora biti med materijalnimi razmerami in ^ ljudskim zdravjem zveza. V kapitalistični družbi ve* Ija vsaka reč denar, tudi zdravje in vse tisto, kar je za zdravje potrebno. Preiskava, ki jo je vodil javni zdravstveni urad za industrij* sko komisijo, je pokazala, kako se izraža de* narna izguba na tem polju. Poprečno izgubi vsak delavec v Zjedinjenih državah po devet dni na leto vsled bolezni; svota vsled tega izgubljenega zaslužka in izdatkov za zdravila pa znaša sedemstopetdeset miljonov dolar* jev na leto. Preiskava je dalje dognala, da bi se velik del bolezni lahko preprečil. Največji odsto* tek smrtnih slučajev je med najslabše plača* nimi delavi. Poročilo pravi, da polovica delavcev v Zje* dinienih državah ne zasluži dovolj, da bi mo* gli živeti v zdravih razmerah in si trajno o* braniti zdravje. Nadalje pravi poročilo, da so bolezni velik vzrok brezposelnosti in da pomnožujejo armado bednih in obupanih. Vse to se pravzaprav razume samo po sebi. Kdor premalo zasluži, se ne more tako hra* niti, da bi ostal krepak. Oslablieno telo ne* more tako klmhovati bolezni kakor močno. Nezadostna plača ne dovoli človeku, da bi si noiskal 'stanovanje, kakršno bi potreboval; stanovanie. ki ’e no ceni, pe navadno ni le mani leno in udobno od dražiega, temveč tpdi mani zdravo. Tudi kakšna da je obleka, kamada ni vseeno za zdravi e. NGislabše otočani delavci imajo navadno ns’ria!i5j <4"irvvrri čas. Dpi n na.iboli izčrna nubovo telo prilike, da b; nadomestili izgub* l;r»r>e cve. im-ro ua nsimani. Vsi pogoii, ki ??b '»abfeva bolezen., se zbiralo pri niih. Tore’ ni t^ebs ve’*'ko vpr«Sevat? zakaj je umrlii* Vficf r**'tt T*?MV pa kulturna. Vpričo poročila zdravstvene, oblasti posta* ir. 'levčki’ 5f boT neiasno kai ie Pravzaprav t- v Po’ r~ ?e« delavcev v ^'»“dinienih dr« žavah ne Tnrf živeti tako. % bi si obvarov3* ij zdravje. Razmer®, v k-ferih mora živeti *r’c ’ prepi Efa zaslužka, tore? menda niso kulturne Ih liu ' • c ne živi v 7—vtf* rp«' ^ • v-ij* nppvj VCT*' -j * c* T47V. t**; j fi fo ^7*0^- c 1oy’p 9 J c"7 * A r* c%\ o? frr i/=>4-r\ 73Tftf}i Sc r? r<*t -p ji /v>o ^o^hcv isrtfuh'?* co ]r'ofpep **'7T.d T'-' ^-7» • r c*-r* o -. p fOr; T \ '■ ' ''f* * ^ j-jn o ■ 1 o ^ -p *•? ^ r, _ V ▼ fif/^5 C)C SC v*o*-»- ■ z Tf\ -- tega ni misliti, Ver ni imojla razloga m to co J: v-s?: ' bo^-ni. Kdor oo j-o.* ’-sa? do pet mora sklenati. da bi bo’ š.'j n’--če odprav*lo bolezni in rivarov-V- dn’ vstvo ve’’k gi’b. Tn če l’’*M de, .w*vo *d~avle, bi sc rr-ralo potegovati ** bobše plače. Z*5 to na r-se moralo organizirati. Ker pa vemo. da pomenilo viš*‘e plače začasno in relativno zbobšan:e. bi moraV m?s’iti delavstvo še dahe in tudi iti dal?e. Tz kušnia uči. da sledi boljšim plačam podraže* van?e potrebščin. To se more preprečiti le tedaj, če postaneio producenti — delavci — sami gospodarri produktov, ki so jih izdelali in ki jih notrebirieio za svoi konsum. Tn to morelo biti le tedaj, če so gospodarji delov* nih sredstev. Ali če nride na delavca bolezen, pa pravi, da ‘e tn bož’a voUa, in če umrie, pa se tudi pravi. *e to božia volja, se ne morejo raz* Timm zbobšati. Ti-berkuloza n. pr. ni božia volja, amnak beri1’. pf»rn*rslro mslhni. ah silno zanikrne živahce. ^;e tdikn, da lih ni nihče varen. ui č’nveka na svetu, ki iih še ne bi bjl imel v svomm telesu. Ali močno telo se niti ne zrnepj r*oie: nlegov orga-piagn^ ijb nremaga k^kor ma*hen nahod. Sestradano, o« stablieno telo se iim pa ne more upreti: nnse« lilo °e v niem in se množe z neznansko bi* ri-oetio, pa se goste v njem. dokler ga ne n* ničiio. AH če onazto pravem času. ka? se godi v Tve<*ovi8 nliučib. mn n? ri-eba pošlliari no no V prvih stadi’ib se forika ozdravi Niti gTave si ni treba veliko beliti zaradi mo-di>in. Le telesu ie treba pomagati, da se dovoli okrepča, na samo premaga napadalen Čist zrak, solnce. zdravo stanovanje in do* bra hrana — to ie vse. česar ie treba. Amnak to je tisto: Zrak. solnce. stanova* nie. hrana — to pomeni v kapitalistični druž* bi denar. To se pravi: Če imaš dosti denarja, ozdraviš: če ne, te vzame vrag. Kapitalist zna ceniti svoje zdravje. Pred vsem mu ne groze bolezni tako kakor delav* cu. in če ga zapravi, ie to v večini slučaiev zakrivil z neumnim načinom živi i eni a: če se n. pr. želodcu preveč naklada, se prav tako la* hko oboli, kakor če se mu ne daje. kolikor potrebuje. A1i če se oboli, ima kapitalist vse mogoče nego, najboljša zdravila in najugod* nejše pogoie za okrevanje. Kaj ie njemu, če mu pravi doktor, da mora iti v F.gipt afH pa v Karlove vari? Toda če pravi delavcu: Za pet ali šest mesecev morate iti na jug, nič ne sme* te delati in vsake skrbi se morate iznebiti, je to največia ironija. Ogromno število tudi umira prezgodaj, ne zato, ker so neozdravljivi, ampak zato, ker nimaio denarja. In družba, v kateri se to godi, se imenuje kulturna! Kaj se bojuje sociializem res samo »za vamp«? Stoinsto tisoč ljudi bi si lahko ohra* nilo zdravje in podaljšalo življenje, če bi biln družba tako urejena, da bi vsak njen koristni član lahko dobil vse, kar zahtevajo njegove potrebe, to se pravi, če bi bila socijalistična. Krepko in zdravo ljudstvo bi dobili, ki bi la* hko rodilo zdrav in krepak zarod. In v zdra* veiših telesih bi bHi lahko zdrave j ši duhovi. Tedaj bi družba lahko postala kulturna. Ali delavstvo mora to hoteti, delavstvo se mora naučiti ceniti svoje zdravje in spoznati, da si ga more pridobiti le s svojo močjo. PO SVETU Upori na Irskem. Onih 15 angleških polici* stov, o katerih smo poročali pred kratkem, so ubili sinfajnovci. Vojaška oblast je ukre* nila, da se v oni pokrajini Irske zažge nekoli* ko irskih ustanov, da se maščuje nad urno* rom britanskih policistov. Ponovili so se zo* Pet atentati. Močni vojaški in policijski od* delki krožijo po ulicah mesta Kork. Komunistično gibanje v Turčiji Oni, ki so. ?p xz ruskega ujetništva, razširjajo v Turčiji neprenehoma komunistično gibanje. Osrednji komunistični odbor za Turčijo se nahaja v Carigradu. V Turčiji je komuni* stična stranka jako mojstersko organizirana. Zastopniki komunistične stranke Turčije so se udeležili tudi poslednjega kongresa vzhod* nih narodov. Število dunajskega prebivalstva se je od L 1915 sem začelo silno zmanjševati. V 1. 1918. n. p. je na Dunaju umrlo 32.222 oseb več kot se jih je rodilo, v. 1. 1919 pa 16.552, kar znači, da se je po vojni razmerje začelo polagoma boljšati. Zgledi mičejo. „Times“ pravijo, da bo imela, beseda ,.vojna" ki jo je rabil Lioyd George ob priliki nekega govora o Irski, še veliko odmeva. Vajaške oblasti se boje, da bi zgled nediscipliniranosti, katerega dajejo britske čete na Irskem ne povlekel za sabo cele armade Proč od Rima! Listi poročajo, da je v čsi. delavskih telovadnih jednotah v letu 1919. izstopilo 8000 članov iz rim. katol. cerkve ter je ostalo brez veroizpo’ edi. Raca odpodila tatove. V mestecu Davenpost (America) se je dogodilo sledeče: Trgovec Gaude m imel psa, da mu straži opojne piiače v kleti; v to svrho si je kupil raco zatrjajoč, da je slednja bolj zanesljiva kot pes. Ne mani tatovi s skušali po n-, či vlomiti v kief. da n u poberejo zape jšve o;' jne pijače toda raca je zagnala taco glasno g-ganje, da se je Gaude zbudi?, taiori pa zbežali G 1 -t0 c.jcrio v kieri je pričalo, s kakim namenom so hoteli poini gostje obiskati hišo. Izctsja za socij. zvezo v Julijski Beneč ji ia odgovarja za uredništvo IVAN’ REGENT Tiska tiskarua ,L...«i.iturc' v Trsta. Tuja esiuta na IrMRetn frni 'Trst, 4. decembra 1920 Neprepečafene kro e avslr jsko-nemške r ne češ o- lov.Ake »r ne dinarji............... feji . . • .... marke.................... dolarja.................. Irancoski franki . . . švicarski franki . . anple-ki funti’ parirnati angleški funti, zloti • • . 6 — 8-50 • • . 5-50 — c- • • • . 32 — 33- - • • • . 77- 78-- • • . 38-50 — 39-— • • • . 39- -0' • • • . 27-25 — 2735 • • • . 16 -50 - 166-— . 420- - 425"— • • • . 95* 95-50 . 110* 112'— cf ?• ne Mm Bin p 13 M iih io r. r. z. o. z. Detavske zadruge lil mzM Stavko mizarjev v Gorici uspešno dokončano. Po sedemnajstdnevni trdi bo^bi se je končala stavka mizar ev preteklo sredo zvečer v popolno zadoščenje stavkujocih. Pogajanja, ki so ostala početkom stavke brezvspešna, so se vsled energičnega na topa • elavske zbornice nadaljevala pretekli ponddjek in so s zaključila v sredo. Razun p goiev, na podlagi katerih se je doseglo že prej sporazum in kateri tudi ostanejo v veljavi, se je doioč 1 s edeči mezdni minimum : za prvo kategorijo L 3 40 ra uro, za drugo L 3 ra uro in za tre jo L 2.20 na uro. Poleg teh pridobitev zadobi veljaco tudi člen 6. kolektivne pogodbe za stavbinsko izdustrijo, ki se tiče uva-ževan a pogorb , stavk in izpretja. Vsakovrstne lepres lije ali _ dpust vsled n. \edenega gibanja se mora izkju.iti. Oni stavkujoči, ki so sprejeli delo drugje, se morajo tekom današnjega dne pri aviti na delu. Fo dovršenih pogajanjih z lastniki v zvezinih prostor h se je vrši o v Delavski zbornici zborovanje stavkujocih. Sodrug Štolfa je pojasnil pričujočim delavcem dosežene pribo'jške in važnost sklenjenih dogovorov; Zborovalci so sklenili, da končajo stavko in da se povrnejo na delo. Iz dežele RazdeHevuBls ilvfl m tu teden. Aprovtzacijski konzorcij za mesto Trst in okolico bo razdeljeval ta teden proti priščipnjenju štev 34 živilske izkaznice sledeče predmete: Na odmerek: testenine: V. kg k L 1*90 kg; koruzna moka: 40 dkg k L 090 kg; sladkor: 20 dkg a L 10 - kg; olje: 20 cl k L 10. Posestniki izkaznic ubožniškega doma Imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Opozorilo. Radi zamude na železnici niso prišli vagoni s sladkorjem. Aprovizacijski konzorcij je dobil dovoljenje za uvoz ter je kupil en del tranzita, od katerega se izvrši razdelitev po 20 dkg na odmerek. V bodoče se bo zopet razdeljeval državni sladkor. IDRIJA. Tovariši rudarji! Dne 12. grudna 1920 se vršijo volitve v »Rudarsko' zadrugo". Treba je, da pokažemo pri prvih volitvah kapitalističnemu razredu Italije, da se zavedamo, da smo izkoriščani in teptani. Obenem pa mu moramo tudi pokazati, da smo tesno združeni v mednarodni organizaciji. To dokažemo najbolj s tem, da gremo vsi na volišče in volimo tovariše, ki jih priporoča »Federacija rudarjev in gozdar ev“. Ti možje so: Odborniki: Vidmar Franc VL, Jurman Leopold IV., Ferjančič Anton IV., Gantar Ivan 111., Poljanšek Tine Eržen Ivan IV., Kobal Anton V. Tratnik Ferdinand, Jurjavčič Ivan VL, Mlakar Tine, Žakelj Matevž. Namestniki: Franko Franc, Hrc *.t Ivan n., Vončina Franc XX., Bevk Ivan, Vinkb Pavel, Strel Martin, Logar Anton IV., Sova Anton, Peternel Franc III., Albreht Ignacij, Eržen Franc VL, Poženel Pavd, Kosmač Anton 1., Stajer Ivan, Reven Tomaž. Vidmar Luka, Golob Ivan, Koder Leopold, Kumer Ivaa VIL, Grum Anton, Lapajne Franc XV., Burnik Ivan II. »Federacija rudarjev in gozdarjev" v Idriji Odbor. (Mejo za več rne=st prodajalca za svoje lastne razprodaj« In ice v mostu in na deželi. — Ponudbe, opremljene s sled-jčimi dokumenij: 1) rrpni list, 2) so ska spričevala, 3) suri evala v.ajenštva, 4) spričevala prejšnjih mest nai se pošljejo na vod stv , v ni. S. Francesco 21 Oni, ki r.flekti ajo na ta mesta, bo o podvrženi zdravniški preiskavi. Re ijoda poskusn e bo raiala k večjemu en mesec. Tekom ega casa bo lahko napovedan odpust brez mkukega piedna-znanila, z ene ali z druge strani. Natančnejša pojasa la se lahko dobi pti Vodstvu zadrug. Trst, dne 28. novembra 1920. Upravni svet B: :0 Pozor! K d »r si želi nabaviti dobroznanega Vina iz koperskesa □□□□□□ okraja ncocao naj se obrne na KMETIJSKO VRTNARSKO ZADRUGO, PODRUŽNICA KOPER, tik postaje, Teiefon štv. 309. ra ■ -------—-ra i Zslogo ar in zfataolne ter Mm\ca ALOJZIJ POVH JU kodni izvedenec Trst Plazza G. mmi 3 (» Barriers) ŠIRITE ,.DELO