RAZMIŠLJANJA O OSNOVNIH OBELEŽJIH URBANIZMA
Ne na račun dehumanizacije človeka
Koncepclfa urbanistlčne izgradnje mora preraičatl v načrtno prostor-sko urejanje, ki bo preprečovalo ogrožanje nekaterih osnovnlh dejavni-kov človekove eksistence.
Da je promet eden najpomemb-nejših dejavnikov oblikovanja in razvoja nekega mesta v današ-njem času, pričajo podatki o pro-padanju nekaterih ameriških mest, kjer so ceste in parkime po-vršine pogoltnile mesto. Najbolj drastičen primer je Los Angeles, ki ima dve tretjini mestnih povr-šin iskoriščenih za ceste in parki-ranje in le tretjino za objekte.
Isti problem se pojavlja tudi v večjih evropskih mestih predv-sem v tistih, ki predstavljajo veli-ka prometna križišča. Nedvomno se pojavlja tu vprašanje kako reši-ti nasprotja med človekom in pro-metom.
Težave so v starih mestih, med katerimi je tudi Ljubljana s svojim
središčem, kjer prihaja do dileme ali umakniti pešca ali motorni pro-met v drugo ravnino, ker ni več prostora za oba. Praksa kaže, da je mbtorni promet bolj »napadalen« in se zato pešec umika v podzem-lje. Tu najdejo lokacijo tudi po-slovni prostori, ki si žele zagotovi-ti prostor v središču mesta. Neka-tere prometno-urbanistične reši-tve v središču našega mesta kaže-jo, da tudi mi ravnamo tako. Kljub navidezno zelo ustrezni rešitvi pa se pojavljajo sociološki problemi take ureditve. Pešec počasi zapu-šča svetlobo, zrak, zanj urejeno okolje na osnovni ravni mesta in se spušča v podzemne podhode z umetno svetlobo. Torej v novo fi-zično okolje, ki ga kljub včasih
vizualno privlačni urejenosti psi-hično utruja in socialno prizade-va.
Takšno ravnanje-umikanje peš-ca v suteren pogojujejo tudi eko-nomski in gradbeni vidiki, saj so ' zahteve pešca glede tehnične ure-ditve drugega nivoja veliko cenej-še kot za motorni promet.
Z iskanjem rešitve za takšno vprašanje se odpira mnogo širši problem dolgoročnejšega kon-cepta prometa na sploh ter s tem urbanizacije in humanizacije dlo-veka.
Zasedenost in eksploatacija prostora v pogojih, ko je ljudi in njihovih aktivnosti vse več in s tem vse »manj« prostora.povzro-Čajo nekatere temeljne spremem-be v naši sredini. Pojavne oblike teh sprememb se kažejo predv-sem v:
- obremenitvi    prostora,    ki
izhaja iz povečevanja števila pre-bivalcev in njihovih dejavnosti, vse večjim prometom, kar ima za posledieo onesnaženje prostora na vse večjih površinah;
—  degradiranjeprostorazizvze-manjem pomena naravi in osnov-ni urbani sredini ter onesnaževa-njem tal, zraka in vode;
-  podražitev   prostora   zaradi vse večjih ekonomskih in družbe-nih ukrepov in s tem stroškov za zaščito, rehabilitacijo in urejeva-nje prostorov, ki so preobreme-njeni v zgoraj navedenih alinejah in degradirani.
Protislovja med človekom in okoljem so vse bolj prisotna in dobivajo tako kvantitativno kot kvalitativno nove dimenzije. V ča-su razvoja in dostopnosti skoraj vseh materialnih dobrin se po-stavlja vprašanje nekaterih najele-mentarnejših dobrin: zelenih po-vršin, vode, zraka in tišine. Na ra-čun bogastva se vse bolj siromaši in degradira prirodni človek.
Tako bo urbanistična izgradnja lahko dobila polno afirmacijo pri oblikovanju  humane  človekove
bivalne sredine.                _
Artur Boroje