* ., , v».l i < tfoíio 29s|\ SianovsUo poliiišRo glasilo J. Lf. U. — selcci/e sz€i DravsRo banovino v Ljubljani —=== _ _ ^ __ ir% — Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne t prejemamo, hhaja vsak četrtek. Naročnina letno 55= P* -ii £ O \J H Jri UA i/CiCI« ■ 60 Din xa inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, t m ak pcsebe. Polt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 MS omrm psicž Zagrebški učiteljski pevski zbor J. U. U. „Ivan Filipovic". Pred dvema letoma se je v Vaših srcih ponovno porodila želja po osnovanju lastnega pevskega zbora. Dejanje je sledilo željam in kot tretji učiteljski pevski zbor v Jugoslaviji je bil z radostjo pozdravljen „Ivan Filipovic" v vrstah j ugoslovenskega učitelj stva. Sledeč stopinjam svojega velikega predhodnika, organiza- torja in idejnega vodje, idealnega tovariša Ivana Filipoviča, ste že s prvimi nastopi pokazali, kaj zmore učitelj, resen prosvetni delavec in nositelj kulture, med najširšimi plastmi naroda. Z veseljem in trdno voljo ste se oprijeli študija jugoslovenske glasbe in na svojem koncertu v Zagrebu ste prvič pokazali svojo veliko misijo. — Občudovali so Vaše delo v Novem Sadu in v Beogradu, kjer ste prejeli najvišje priznanje. Zeli ste zasluženo plačilo. Bodite nam najprisrčnejše pozdravljeni v Beli Ljubljani! Kot svojim stanovskim tovarišem, velikim kulturnim pionirjem in glasnikom jugoslovenske pesmi Vam kličemo: Dobro došli! Poročene učiteljice. Petero sreskih društev JUU je na zborovanju v Mariboru sprejelo resolucijo glede poročenih učiteljic. Na to resolucijo odgovarja mariborski »Večernik« 20. IV. 1932. s posebnim člankom pod naslovom »Enake dolžnosti — enake pravice«. Problem poročenih učiteljic postaja pri nas aktualen kot posledica splošne gospodarske krize. Pojavil se je tudi kot posledica nesmotrene prosvetne politike z ozirom na nadprodukcijo ženskega učitelj, naraščaja. Slika je ta: Poleg treh zasebnih ženskih učiteljišč so se otvarjale paralelke na obeh državnih ženskih učiteljiščih, in tako smo dobili vsako leto eno tretjino moškega in dve tretjini ženskega učiteljskega naraščaja, ako je bilo stanje na moških učiteljiščih ugodno. V letih, ko pa to ni bilo, je bilo pa razmerje še slabše, t. j. % moških in SA ženskih učiteljskih abiturien-tov. To se sedaj maščuje, ker ni v istem razmerju odpadalo število učnega osebja z upokojitvami in umrljivostjo in tudi niso v istem razmerju naraščale potrebe šolstva z ozirom na razvoj istega Nismo pa še danes na višku krize, ker prave posledice težkega položaja, do katerega nas je dovedlo to postopanje, se bodo pokazale šele v bližnji bodočnosti. Iz gornjega je izvirala nesmotrena personalna politika pri nameščanju učiteljstva. Manjkalo je gotove previdnosti in rigorozno-sti pri upoštevanju potreb, poleg izvajanja načelnih stališč pri namestitvah. Tako se je dogodilo, da se je prenatrpavalo učiteljstvo (ne v vseh primerih) v pisarnah in na mestih, katere sedanja težka situacija osporava kot opravičene. Posledica tega je revizija in popravljanje napak z ukrepi, ki zopet vodijo v ekstrem na škodo šolstvu. Namestitve so se pa tudi vršile preveč iz osebnih vidikov ter so se prezirali načelni vidiki prave personalne politike. Tako se ni izvajalo načelo, da bi se načelno upoštevali pri namestitvah v krajih s srednjo šolo družinski očetje in matere z otroki za šolanje in se tudi ni iskalo razmerje za namestitev kulturnih in organizačnih delavcev v teh centrih. Igrali so povsem osebni razlogi. Te pogreške se delajo še danes! Iz tega izvirajo pritožbe družinskih očetov in mater, ki imajo otroke za šolanje, da se jih prezira pri namestitvah na korist samskega učiteljstva. da se službe oddajo kar pod roko, brez objave, da se v mestih upoštevajo žene neučiteljev in neuradnikov, ki dobe službo istotako brez razpisa. Proti slednjemu postopanju so vlagale proteste celo učiteljice same ter so v resolucijah zahtevale, da se neporočenih učiteljic ne zapostavlja. Iz tega motiva izvira tudi mariborska resolucija. Personalna politika pa pripušča še nadalje. da se tehtnica pri namestitvah ravna še vedno po pritisku poedinih vplivnih oseb z eno ali drugo osebo s povsem osebnimi motivi, mesto da bi tehtnico pri odločitvah uravnovešala načela zakona in načela stvarnih in splošno socialnih potreb. Jasno pa je, da je učiteljstvo, ki se poslužuje in samo ustvarja tak položaj, sokrivo. zato često prav ono ni upravičeno dvigati krik, ko se popravljajo napravljene napake. Predvsem pa postaja problem poročenih učiteljic aktualen zaradi brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Javnosti je že znano, da bo po podatkih in sedanjih vidikih ob sklepu tekočega šolskega leta 643 učiteljskih abitu-rientov in abiturientk v Dravski banovini brez službe. Med temi jih je okrog 50 iz prejšnjih let, ki še vedno čakajo na službo. Mnogo je talkih, ki nimajo nikogar, da bi jih preživljal in je njih stanje naravnost obupno. Poleg tega imamo v banovini okrog 60 tovarišev in tovarišic, ki so pred silo razme morali priti v našo državo v učiteljsko službo. Mnogi od teh imajo že okrog 20 in še več .et službe in številnejšo družino ter čakajo že nad leto dni na sprejem v kontraktualno službo ali so pa v službi kot dnevničarji. Izgledi pa so za abituriente jako slabi. Po zadnjih ugotovitvah bi bilo v banovini le 16 prostih mest na šolah Po proračunu je od lani 40 mest za novince, letos jih je predvidenih samo 75. Redukcija 700—900 profesorjev srednjih šol v državi, če se izvede, kakor je bilo v javnosti objavljeno, bo imela za posledico vrnitev prideljenih osnovnošolskih učiteljev z meščanskih šo>! na osnovne šole. Enako bi vplivala izvedba vrnitve učiteljstva iz pisaren—ako se ne posreči ublažiti namero — v osnovne šole, na kader učnega osobja. S tem trenoikom nastopi nadštevilnost učiteljstva na osnovnih šolah. Naravna posledica tega je prestanek službe po zakonu Položaj ne bo postal s tem naravnost obupen le za novince, temveč tudi za vse ostalo aktivno učiteljstvo. Kakor je mučno, da se oglaša v »Večer-niku« za »enake dolžnosti in enake pravice-z neuradniki poročenih učiteljic soprog prizadete tovarišice, tako so povsem neupravičeni njegovi očitki proti naši stanovski organiza ciji, da posega v to vprašanje in da sama išče izhoda in leka problemu S tem trenotkom, kakor hitro je postal položaj tako resen, kakor je zgoraj razvidno, ni vprašanje poročenih tovarišic več zasebno vprašanje, temveč je to postalo del socialnega stanovskega vprašanja, pri katerega reševanju mora sodelovati vsaka resna organizacija. V tem trenotku je dolžnost resne organizacije, da prepreči krivično rešitev tega vprašanja ter zaščiti socialno upravičenejše. Zdrava organizacija se ne bo strašila operacijski nož zasaditi tudi v lastne vrste in se ne bo bala pojasniti položaj tudi lastnim članom ter zahtevati od njih uvidevnosti. Zdrava organizacija ne sme nikdar postati zaščit- nica onih, ki so krivi ali niso v socialnih in moralnih pogledih v pravu, temveč bo vedno tudi lastnemu članu povedala resnico v obraz ter bo zahtevala obzirov do celote. Učiteljstvo se mora zavedati, da se ne včlanja v organizaciji, da so mu zaščiteni osebni interesi, temveč se včlanjujemo zato, da zaščitimo skupne interese ter podrejamo njim osebne interese. Pravi učiteljski organizaciji ni namen samo materialni smoter, temveč morajo temu predrt jačiti etični in kulturni smotri! Četudi bo članek v »Večerniku« zavedel marsikatero tovarišico do nerazpoloženja napram organizaciji, osobito tovarišice, poročene z ostalimi drž. uradniki, ker razteza tudi na nje resolucijo, je dopis popolnoma zgrešen, ker je postavljen povsem na napačno osnovo in na zgolj osebne poglede, ne pa na poglede z ozirom na celokupnost problema. Selkcija JUU je sama v svoji okrožnici na včlanjena sreska društva izjavila, da se ne sme delati krivica nikomur. Zato je zahtevala od sreskih društev spisek in podatke poročenih tovarišic z ozirom na njih službeni kraj, poklic in bivališče moža, da se vidi, v koliko so upravičeni protesti Jtovarišic, da se z neuradniki poročene tovarišice forsi-rajo pri nameščanju na boljša mesta. Celokupni točni podatki bodo dali šele pravo sliko. Predsednik sekcije je na mariborskem zborovanju v svojem poročilu popolnoma jasno izjavil, da moramo sami iskati leka težki situaciji ter gledati, da se vse pravično za celoto reši. Apeliral je iz tega razloga na uvidevnost tovarišev in tovarišic z dosluženo 35-letno službeno dobo. Naglasil je, da organizacija ne dela nobenih tajnih ukrepov proti poročenim tovarišicam, kar se neopravičeno razširja, temveč bo javno obravnavala zadevo, v kolikor bo dozorevala. Naglasil je nadalje, da se bo izrelkla v zadevi poročenih učiteljic za stopnjevanje poročenih učiteljic z neuradniki, z uradniki in učitelji ter bo branila tezo poročenih z učitelji, kar je najpra-vilnejše in najpravičnejše z ozirom na interese šol in interese učiteljske službe. Poudaril je, da se ne sme tudi vprašanje poročenih učiteljic z neuradniki reševati generalno, temveč individualno, ker so znani primeri, da tovarišice vzdržujejo celo družino, četudi so poročene z neuradniki. Organizacija noče in ne bo podvzemala neupravičenih korakov! Danes je aktualen problem poročenih učiteljic samo v toliko, kolikor imamo brezposelne učiteljske abiturijente Težja bo situacija, ko se pojavi nadštevilnost na šolah in po enoletnem poteku nadštevilnih na razpoloženju vprašanje redukcij. Iskati izhod je dolžnost nas vseh, brez vsake sentimentalnosti in brez demagogije po dnevnih listih. Časi so preresni, da bi vodstvo organizacije dopustilo izigravati položaj komurkoli! LOJZE ZUPANC: Gospodarska kriza in naša podeželska šola. V dneh, ko se vedno brezobzirneje javlja gospodarska kriza med našim narodom, ne smemo prezreti njenih posledic, ki se javljajo ne samo v naših industrijskih centrih, ampak že tudi na deželi in v razrednih za-jednicah podeželskih šol. Prestali smo — vsaj v najmarkantnejših obrisih — šolsko reformo in zdaj si domišljamo, da smo z njo že tudi dosegli oni potrebni nivo, kjer se stikata stvarno živiLjenje in šola. V koliko je ta zaželeni smoter dosežen v posameznih krajih, to je spet vprašanje zase, kajti jasno je, •da se pri njega ustvaritvi ne da normirati nekih izsledkov, ki "bi postali — to je več ;kot razumljivo — lahko enotni za cele teritorije, ker na vsezadnje šola ni nič drugega kot presajeno in poplemeniteno življenje šolskega okoliša, ki pa je silno diferencirano. Njegova karakteristična posebnost pa zavisi v večji ali manjši meri tudi od vzgojitelja oziroma njegove osebnosti. Toda reči smemo, da smo preobrazbo neke šolfe, kakor je bila n. pr. še pred vojno, že preživeli, zavrgli realistično smer »stare šole« in ustvarili novo »delovno šolo«, z obširnejšo bazo in z izrazi, ki več ali manj tangirajo novoporajajočega se kolektivnega človeka. Ali pa smo s temi reformami že tudi dosegli smotreno urejeni pouk? Ali smo dosegli ono stopnjo v ritmu našega razrednega življenja, ki je potreben, da se obdrži ona, tolikanj zaželena n e z i o m 1 j i v a vez med šolo in domom? Ali smo zajeli v naše učilnice časovni obseg, ki je s svojimi pertur-bacijami preobrazil svet, ki je zavel že tudi v naša sela? Da, če ga še nismo, tedaj se potrudimo, da zamujeno popravimo, da nas čas ne prehiti, da ne hušne nova miselnost, novo oblikovanje človekove duše s pogledi na sodobno valovanje svetovnih dogodkov mimo nas, da ne ostane šola — ognjišče pro-svete na našem podeželju — le mrzla, razpadajoča peč! Gospodarsko življenje je v tesni zvezi z razvojem tehnike, industrije in trgovinske politike. Ako pa se doseže maksimum, kakršnega danes že opažamo, tedaj bo posledica prevelike ali prenagle proizvodnje občutil najpreje naš mali človek, naš kmet. To je dejstvo, ki ga v današnjih dneh, v dobi gospodarske depresije, ni mogoče prezreti. Neizmerna vrsta kulturnih pojavov v sodobnem življenju je prinesla človeštvu na eni strani blagostanje, na drugi pa zlo, ki se že opaža v obratih, kjer je prevladoval tehnični maksimum proizvodnje. Ta univerzalistično usmerjena doba, ki je ustvarila nove, neprehodne vrzeli med kapitalom in malim človekom, je nujen izraz sodobnega kolektivi-stičnega naziranja. Jasno je, da je s svojimi neizbežnimi posledicami ustvarila prag med dvema dobama, ki ju bo svetovna zgodovina beležila med svoje najpomembnejše dogodke. Pota, cilji in plodovi nove kulture, ali če hočete civilizacije, bi morala biti dostopna vsem, tudi najnižjim; le tako bi se praktično izenačila proizvodnja in konzum! Kjer tega ni, tam ginevajo: zdravje, lepota, resnica in nravnost. Ali je to socialno gibanje umeten pojav? Gotovo je. da -ni povzročeno po volji posameznih ljudi, kakor se češče domneva. To je sila. ki izvira iz strukture današnje »visokomisleče« družbe. Vsekakor pa je produkt tehničnih pridobitev, v katere je preprost človek še pred nedavnim sveto veroval, dokler mu niso same od sebe z vso krutostjo razjasnile, da je to hlastanje po vedno novih pridobitvah vendarle brezmiselno. Zanikanje preteklosti je prišlo zopet do veljave; globoka razdvojenost in nevernost v bodočnost sta se pričeli pdlaščati malih ljudi. Socialni in etični prerod današnjega bolnega življenja bi bil izvedljiv in dosegljiv zopet le s pomočjo narodne šole. Potem pa je že vseeno, ali bi se ta prerod pojavil sam od sebe ali instruktivno. Potreben pa je tako v mestih, kakor tudi na podeželju. V industrijskih krajih pa mora postati žarišče novega duševnega življenja, osobito za delavca, ki ga je sodobna »mašinerija« uvrstila tako rekoč čez noč v razred — strojev! S svojo novodobno miselnostjo naj bi vplival tudi na našega kmeta, ki je postal razdvojen in je pričel izgubljati vero v svojo posest, zemljo. Razredna neenakost je posebno našega kmeta odtujila od zemlje, dasi je prav v poslednjem času opaziti malih izprememb, ki pa so le ¡Lokalnega značaja. Treba je še vplivov, močnih vplivov od strani šole, da se vzpostavi zopet stari red. (Časih so dejali: »Kmetu, kar je kmetskega, gospodi, kar je gosposkega!« Te besede niso tako brezpomembne, kakor se zdi na prvi pogled.) — Ali mora priti do veljave ta sistem, o katerem sem že govoril (kar pa je le malo verjetno, kajti kapital slej ko prej ne bo radevolje odstopil od svojih beneficijev, ki jih je izcimil prav od tistega malega človeka. ki jih spričo tega, da je vložil vanje ves svoj trud ne more in ne sme uživati, :ker so mu več ali manj nedostopni), ali pa se mora nuditi možnost, da se bo povečal konzum, da bo nastala v tem pogledu »ena čreda, en hlev!« — Sicer pa sega to prizadevanje daleč nazaj ! In Ikje so najbolj vidni sledovi današnje globoko zmaterializirane, znaturalizirane in požitivistično orientirane dobe? S svojimi strahotnimi posledicami so segli v svojo pra-bit — na podeželje! Kmet se bolj kot kdaj preje bori za obstanek na svoji grudi. Svojih produktov ne more vnovčiti; osobito kraji, ki so v komuni-kacijslkih ozirih slabi, so kruto prizadeti. Toda tajiti ne smemo, da moderni obraz življenja vkljub tem nedostatkom ni oplazil tudi njih. Je na žalost opravil svoje nalezljivo početje. In tako ti ljudje dandanes ne morejo zadostiti svojim potrebam, ki so jih omamili z »novokulturnimi« pridobitvami. Davčni sistem kajpa tudi ne popušča. Nasprotno! Vedno večje zahteve so ustvarili tudi nove, vedno večje dajatve. Na eni strani je to vzrok mnogim nejevoljam naših malih ljudi, na drugi strani pa se nevolja potencira vsled kadra brezposelnih, ki se klatijo po deželi, sejejo mržnjo do obstoječega socialnega reda med ljudstvo, prosjačijo, ker jih k temu sili borba za goli obstanek, požigajo domove »ošabnih kmetavzov« itd. V polpreteklem času še je imel naš kmet manjše potrebe, je vsled tega tudi lažje shajal. Semintja je lahko vnovči'1 svoje pridelke (tu pridejo v poštev osobito vinorodne pokrajine), z izkupičkom je gospodaril kajpa lažje kakor danes; lahko si je najel delavce, »kopače«, ker jih je imel s čim plačati, četudi je drugače živel »iz rok v usta!« Danes, ko je gospodarska kriza opazila tudi njega, je pričel obdelovati svojo zemljo sam, mesto prejšnjih plačanih delavcev pa sili lk delu svojo nedoraslo družinico in jo s tem kajpa odteguje — šoli. In tako je dandanes že povsem vsakdajen pojav pogosto izostajanje otrok od šolskega pouka. To je problem, ki ga zakon o narodnih šolah ne predvideva. Učitelj ima v tem slučaju tako rekoč zavezane roke. Kam bi? Če bo izvajal konsekven-ce, pride v hudo zamero pri ljudeh in mu bo poslej še bolj otežkočeno vsako prosvetno prizadevanje med ljudstvom, če jih ne bo izvajal, pride slej ko prej v nemilost pri svojih predstojnikih in v navzkriž z zakonom. Pri teh neizpolnjevalnih šolskih dolžnostih od strani otrok je kaj hudo prizadeto zlasti učiteljstvo v vinorodnih krajih, kjer se »nujna domača dela« vlečejo od zgodnje pomladi pa do zaključka šolskega leta. Ali ni ta nedostatek tudi nujen izrodek gospodarske krize in njenih posledic? Kaj naj stori prizadeto učiteljstvo, da bo zavladal spet enotni duh, želja po prosveti, ki dandanes ni več tako lepo zaželena, kakor je bila še pred pičlimi petimi leti? Odkod naj črpa osvežujočih sokov, s katerimi naj bi prepojilo današnjega malodušnega, »nazaj usmerjenega« kmeta, ki zametuje šolo, valeč vso krivdo civilizacije nanjo? Kaj naj stori, da bo njihovo kulturno območje zopet prednjačilo iluzornim zahtevam in razočaranim željam? LISTEK Gabrijela Grom-Hladnikova. i V ljubljanski bolnici je 26. t. m. po operaciji nenadoma preminula tovarišica Gabrijela Grom-Hladnikova, žena šol. upravitelja v Babnem polju tov. Milana Groma Že drugič je v letošnji pomladi posegla neizprosna smrt v vrste poznane Hladnikove rodbine. Pred mesecem dni je umrl oče Ignac Hlad-n i k. Kdo ga ni poznal, kdo ni bil njegov učenec v teku dolgih let na novomeški gimnaziji? On ni bi učitelj, bil je oče svoji mladini, vesten svetovalec in vzgojitelj še onstran šolskih klopi. Naš odlični pevec Milan Pugelj se mora samo njemu zahvaliti, da ga je z očetovsko skrbjo pripeljal na pot, ki mu je v življenju prisojena. Toda ne samo to — cela vrsta je takih, ki se danes zavedajo, ,kaj jim je bil Ignac Hladnik. Kakor da ni mo$a pogrešati svojega očeta, je pohitela za njim tudi njegova hčerka Gabrijela. Smrt se ni ozirala na njene tri nedorasle otroke in dobrega moža — poklicala jo je k očetu! — Tovarišica Gabrijela je imela po svojem očetu velike muzikalne zmožnosti, ki so se pod vestnim vodstvom roditeljev vsestransko izpopolnile. Kot glasbenica, vestna učiteljica, izvrstna mati in žena je posvetila vse sile šoli svoji in zaupani ji mladini. Bila je splošno zelo priljubljena in je z njeno smrtjo nastala velika vrzel v naših vrstah in vrstah kulturnih deOavcev. Gabrijela! Neutolažljiva je bila Tvoja žalost za očetom, danes si pri njem! Veruj, da so Tvoji otroci v rokah moža, prijateljev, sorodnikov in znancev, ki bodo ob Tvojem svetlem spominu z veseljem in vso skrbjo skušali nadomestiti Tebe. Naj Ti bo lahek počitek v domači grudi poleg svojega očeta! Na Tvoji življenjski poti ni bilo cvetja. z njim bo pokrita vsaj Tvoja prerana gomila. Preostalim naj bo tolažilo to, da z njimi žalujemo tudi mi, ki smo poznali oba ter njiju veliko delo. — Pokojnico prepeljejo v Novo mesto, kjer bo 28. t. m položena k večnemu počitku. —čo. To so vprašanja, pred katerimi obstoje učitelji v takih krajih, kjer so iz omenjenih vzrokov tako rekoč brez moči. To so vprašanja, preko katerih ne bodo smeli iti s prezirom v očeh naš: zakonodavci, kadar bodo razpravljali o prepotrebnem in tako zelo zaželenem novem učnem načrtu! Splošne vesti. POZIV! V ponedeljek, dne 2. maja t. 1. dospe v Ljubljano učiteljski pevski zbor Ivan Filipo-vič iz Zagreba. Naša stanovska zavest nam veleva, da se oddolžimo zagrebškim tovarišem in jih sprejmemo na kolodvoru v kar najčastnejšem številu. Kdor je pouka prost, naj pohiti k sprejemu na kolodvor ob 10-15. Istočasno vabimo in pozivamo, da se udeleži vse učiteljstvo iz Ljubljane in bližnje okolice večernega koncerta v veliki dvorani hotela Union. Povabite na koncert tudi svoje znance in prijatelje, ki so nam naklonjeni, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice dobite v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija Ljubljana. Predsednik zagrebškega pevskega zbora g. Ljudevit Krajačič. — Pojasnilo glavne kontrole. Glavna kontrola je na svoji splošni seji z dne 8. aprila 1932. izdala pod št. 27.354 sledeče pojasnilo: Učitelji imajo pravico do brezplačnega stanovanja po § 29. in 173. zakona o narodnih šolah in se z ozirom na § 62 drugi odstavek točke a) finančnega zakona za 1. 1932./33. ne morejo pri njih uporabljati določila uredbe o določanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev, ker so pridobili pravico do brezplačnega stanovanja po specialnem zakonu o narodnih šolah. — Sekcija JUU za Savsko banovino prav dobro napreduje s svojim organizačnim delom. Število članstva se od dne do dne veča. Sekcija šteje danes že 3502 člana in ima Gospodarski tečaj v Kotljah. Sreski šolslki nadzornik g. P. Močnik je priredil za učiteljstvo svojega dravograjskega sreza dne 22. in 23. aprila gospodarski tečaj, na katerem sta predavala tudi tovariša A. Sokol in K. Doberšek. V tečaju, ki je bil prirejen v prvi vrsti za upravitelje šol, pa tudi za učiteijstvo(-ice), ki imajo zanimanje za delo na vrtu, so bije zastopane skoro vse šole v okraju. Namen tečaja je bil »usposobiti učitelje vrtnarje za pravilno ureditev in obdelovanje šolskega vrta da se usposobi v gospodarstvu za delo med narodom in si s tem zboljša svoj slabi gmotni položaj«. Ker je bil tečaj prvi te vrste, je primerno in potrebno spregovoriti o njem nekoliko več. Pri otvoritvenem referatu je tov. nadzornik Močnik, ki je kot znan in popularen strokovnjak predaval o vrtnarstvu, sadjarstvu in deloma o čebelarstvu, poudarjal: »Sedanja in bodoča doba ter nova šola zahtevajo brezpogojno gospodarske udejstvit-ve učitelja v šoli in izven nje, ako noče, da stoji kakor zapuščen mejni kamen na širnem polju. Nazaj h grudi, k skromnosti, naravi in značajnosti! Sveži gospodarski duh v šolske prostore in med narod! Le šola, kjer bo učitelj sam vzgojen v kmečkem duhu in bo poznal žitje in bitje kmeta in njegove potrebe, bo vzgojila značaj en, strolkovno izobražen in resnično naroden in državotvoren kmečki na; ntiroHn ivenont S&dn fantlln siadfcar W(M aoswftftja ..rtDtH«" «»tiHio • «i*dkor daj« mn mottvMim jMfilOfft pri*. UR var* ■ oku» Vfebkui rj Tlth J «Momul 1 • 5 dobrih roraeBflo nota J>eWn ttonMttc" : «a l«™ «*^ füK-rrfcitu >r< ^»b^tko. ¿-«k,* f orondo' piporoč» u «(• ^OÖMX» ieO«. k*- fs-'Ä'ÄÄVÄsr Ugodnost 1 Jamske gaieäe . . 70 Di» Molke fatale ... 75 Din tí;* ms k ? «nežni čevlji 100 Din Ui»m aoežni èevlfl . 110 Din : ; Velika izbira damskih in otroških i klobukov i . ) S po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. i i Za g. uč i t e 1 j i ce 10 °/o popust pri j Mary SmoSmker — Celle • v palači „Prve hrvatske štedionice" m ora. «in ida] MitrlM) -- w s -ve-- I Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BflJDE JOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 I tP^WsMw»; 1 iv-iirwÄWr-Äy-™*, vi-. •""* wmwM Avgust Agnola Poizkusite Adria kolač! Piškotni narastek. Stepi 3 rumenjake z 18 dkg sladkorja in 1 zavitkom • ADRIA« VANILIN-SLADKORJA; dodaj nekoliko naribane citronine lupine in 1—2 žlici mleka. Vse skupaj mežaj dobre >/» ure; nato umešaj narahlo sneg 3. beljakov z 18 dkg moke, pomešane z Vi zavitka »ADRIA« praSka. Peci v zmerno vroči pečici. Serviraj z vaniljino ali čokoladno kremo. ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI! LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. ■ ■ Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. j Znižane cene! Tvrdka A. ZIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Znižane cene! LJUBLJANA — STRITARJEV A ULICA ST. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in ^perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste. Daje tudi na obroke. — Postrežba točna in solidna.