* ., , v».l i <
tfoíio 29s|\
SianovsUo poliiišRo glasilo J. Lf. U. — selcci/e sz€i DravsRo banovino v Ljubljani
—=== _ _	^ __ ir%	— Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne t prejemamo, hhaja vsak četrtek. Naročnina letno
55=	P* -ii £ O \J H Jri UA i/CiCI«	■ 60 Din xa inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, t m ak pcsebe. Polt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
MS
omrm psicž
Zagrebški učiteljski pevski zbor J. U. U. „Ivan Filipovic".
Pred dvema letoma se je v Vaših srcih ponovno porodila želja po osnovanju lastnega pevskega zbora. Dejanje je sledilo željam in kot tretji učiteljski pevski zbor v Jugoslaviji je bil z radostjo pozdravljen „Ivan Filipovic" v vrstah j ugoslovenskega učitelj stva.
Sledeč stopinjam svojega velikega predhodnika, organiza-
torja in idejnega vodje, idealnega tovariša Ivana Filipoviča, ste že s prvimi nastopi pokazali, kaj zmore učitelj, resen prosvetni delavec in nositelj kulture, med najširšimi plastmi naroda. Z veseljem in trdno voljo ste se oprijeli študija jugoslovenske glasbe in na svojem koncertu v Zagrebu ste prvič pokazali svojo veliko misijo. — Občudovali so Vaše
delo v Novem Sadu in v Beogradu, kjer ste prejeli najvišje priznanje. Zeli ste zasluženo plačilo.
Bodite nam najprisrčnejše pozdravljeni v Beli Ljubljani! Kot svojim stanovskim tovarišem, velikim kulturnim pionirjem in glasnikom jugoslovenske pesmi Vam kličemo: Dobro došli!
Poročene učiteljice.
Petero sreskih društev JUU je na zborovanju v Mariboru sprejelo resolucijo glede poročenih učiteljic. Na to resolucijo odgovarja mariborski »Večernik« 20. IV. 1932. s posebnim člankom pod naslovom »Enake dolžnosti — enake pravice«.
Problem poročenih učiteljic postaja pri nas aktualen kot posledica splošne gospodarske krize. Pojavil se je tudi kot posledica nesmotrene prosvetne politike z ozirom na nadprodukcijo ženskega učitelj, naraščaja.
Slika je ta:
Poleg treh zasebnih ženskih učiteljišč so se otvarjale paralelke na obeh državnih ženskih učiteljiščih, in tako smo dobili vsako leto eno tretjino moškega in dve tretjini ženskega učiteljskega naraščaja, ako je bilo stanje na moških učiteljiščih ugodno. V letih, ko pa to ni bilo, je bilo pa razmerje še slabše, t. j. % moških in SA ženskih učiteljskih abiturien-tov. To se sedaj maščuje, ker ni v istem razmerju odpadalo število učnega osebja z upokojitvami in umrljivostjo in tudi niso v istem razmerju naraščale potrebe šolstva z ozirom na razvoj istega Nismo pa še danes na višku krize, ker prave posledice težkega položaja, do katerega nas je dovedlo to postopanje, se bodo pokazale šele v bližnji bodočnosti.
Iz gornjega je izvirala nesmotrena personalna politika pri nameščanju učiteljstva. Manjkalo je gotove previdnosti in rigorozno-sti pri upoštevanju potreb, poleg izvajanja načelnih stališč pri namestitvah. Tako se je dogodilo, da se je prenatrpavalo učiteljstvo (ne v vseh primerih) v pisarnah in na mestih, katere sedanja težka situacija osporava kot opravičene. Posledica tega je revizija in popravljanje napak z ukrepi, ki zopet vodijo v ekstrem na škodo šolstvu. Namestitve so se pa tudi vršile preveč iz osebnih vidikov ter so se prezirali načelni vidiki prave personalne politike. Tako se ni izvajalo načelo, da bi se načelno upoštevali pri namestitvah v krajih s srednjo šolo družinski očetje in matere z otroki za šolanje in se tudi ni iskalo razmerje za namestitev kulturnih in organizačnih delavcev v teh centrih. Igrali so povsem osebni razlogi. Te pogreške se delajo še danes! Iz tega izvirajo pritožbe družinskih očetov in mater, ki imajo otroke za šolanje, da se jih prezira pri namestitvah na korist samskega učiteljstva. da se službe oddajo kar pod roko, brez objave, da se v mestih upoštevajo žene neučiteljev in neuradnikov, ki dobe službo istotako brez razpisa. Proti slednjemu postopanju so vlagale proteste celo učiteljice same ter so v resolucijah zahtevale, da se neporočenih učiteljic ne zapostavlja. Iz tega motiva izvira tudi mariborska resolucija. Personalna politika pa pripušča še nadalje. da se tehtnica pri namestitvah ravna še vedno po pritisku poedinih vplivnih oseb z eno ali drugo osebo s povsem osebnimi
motivi, mesto da bi tehtnico pri odločitvah uravnovešala načela zakona in načela stvarnih in splošno socialnih potreb. Jasno pa je, da je učiteljstvo, ki se poslužuje in samo ustvarja tak položaj, sokrivo. zato često prav ono ni upravičeno dvigati krik, ko se popravljajo napravljene napake.
Predvsem pa postaja problem poročenih učiteljic aktualen zaradi brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Javnosti je že znano, da bo po podatkih in sedanjih vidikih ob sklepu tekočega šolskega leta 643 učiteljskih abitu-rientov in abiturientk v Dravski banovini brez službe. Med temi jih je okrog 50 iz prejšnjih let, ki še vedno čakajo na službo. Mnogo je talkih, ki nimajo nikogar, da bi jih preživljal in je njih stanje naravnost obupno. Poleg tega imamo v banovini okrog 60 tovarišev in tovarišic, ki so pred silo razme morali priti v našo državo v učiteljsko službo. Mnogi od teh imajo že okrog 20 in še več .et službe in številnejšo družino ter čakajo že nad leto dni na sprejem v kontraktualno službo ali so pa v službi kot dnevničarji. Izgledi pa so za abituriente jako slabi. Po zadnjih ugotovitvah bi bilo v banovini le 16 prostih mest na šolah Po proračunu je od lani 40 mest za novince, letos jih je predvidenih samo 75. Redukcija 700—900 profesorjev srednjih šol v državi, če se izvede, kakor je bilo v javnosti objavljeno, bo imela za posledico vrnitev prideljenih osnovnošolskih učiteljev z meščanskih šo>! na osnovne šole. Enako bi vplivala izvedba vrnitve učiteljstva iz pisaren—ako se ne posreči ublažiti namero — v osnovne šole, na kader učnega osobja. S tem trenoikom nastopi nadštevilnost učiteljstva na osnovnih šolah. Naravna posledica tega je prestanek službe po zakonu Položaj ne bo postal s tem naravnost obupen le za novince, temveč tudi za vse ostalo aktivno učiteljstvo.
Kakor je mučno, da se oglaša v »Večer-niku« za »enake dolžnosti in enake pravice-z neuradniki poročenih učiteljic soprog prizadete tovarišice, tako so povsem neupravičeni njegovi očitki proti naši stanovski organiza ciji, da posega v to vprašanje in da sama išče izhoda in leka problemu
S tem trenotkom, kakor hitro je postal položaj tako resen, kakor je zgoraj razvidno, ni vprašanje poročenih tovarišic več zasebno vprašanje, temveč je to postalo del socialnega stanovskega vprašanja, pri katerega reševanju mora sodelovati vsaka resna organizacija. V tem trenotku je dolžnost resne organizacije, da prepreči krivično rešitev tega vprašanja ter zaščiti socialno upravičenejše. Zdrava organizacija se ne bo strašila operacijski nož zasaditi tudi v lastne vrste in se ne bo bala pojasniti položaj tudi lastnim članom ter zahtevati od njih uvidevnosti. Zdrava organizacija ne sme nikdar postati zaščit-
nica onih, ki so krivi ali niso v socialnih in moralnih pogledih v pravu, temveč bo vedno tudi lastnemu članu povedala resnico v obraz ter bo zahtevala obzirov do celote. Učiteljstvo se mora zavedati, da se ne včlanja v organizaciji, da so mu zaščiteni osebni interesi, temveč se včlanjujemo zato, da zaščitimo skupne interese ter podrejamo njim osebne interese. Pravi učiteljski organizaciji ni namen samo materialni smoter, temveč morajo temu predrt jačiti etični in kulturni smotri!
Četudi bo članek v »Večerniku« zavedel marsikatero tovarišico do nerazpoloženja napram organizaciji, osobito tovarišice, poročene z ostalimi drž. uradniki, ker razteza tudi na nje resolucijo, je dopis popolnoma zgrešen, ker je postavljen povsem na napačno osnovo in na zgolj osebne poglede, ne pa na poglede z ozirom na celokupnost problema.
Selkcija JUU je sama v svoji okrožnici na včlanjena sreska društva izjavila, da se ne sme delati krivica nikomur. Zato je zahtevala od sreskih društev spisek in podatke poročenih tovarišic z ozirom na njih službeni kraj, poklic in bivališče moža, da se vidi, v koliko so upravičeni protesti Jtovarišic, da se z neuradniki poročene tovarišice forsi-rajo pri nameščanju na boljša mesta. Celokupni točni podatki bodo dali šele pravo sliko.
Predsednik sekcije je na mariborskem zborovanju v svojem poročilu popolnoma jasno izjavil, da moramo sami iskati leka težki situaciji ter gledati, da se vse pravično za celoto reši. Apeliral je iz tega razloga na uvidevnost tovarišev in tovarišic z dosluženo 35-letno službeno dobo. Naglasil je, da organizacija ne dela nobenih tajnih ukrepov proti poročenim tovarišicam, kar se neopravičeno razširja, temveč bo javno obravnavala zadevo, v kolikor bo dozorevala. Naglasil je nadalje, da se bo izrelkla v zadevi poročenih učiteljic za stopnjevanje poročenih učiteljic z neuradniki, z uradniki in učitelji ter bo branila tezo poročenih z učitelji, kar je najpra-vilnejše in najpravičnejše z ozirom na interese šol in interese učiteljske službe. Poudaril je, da se ne sme tudi vprašanje poročenih učiteljic z neuradniki reševati generalno, temveč individualno, ker so znani primeri, da tovarišice vzdržujejo celo družino, četudi so poročene z neuradniki.
Organizacija noče in ne bo podvzemala neupravičenih korakov!
Danes je aktualen problem poročenih učiteljic samo v toliko, kolikor imamo brezposelne učiteljske abiturijente Težja bo situacija, ko se pojavi nadštevilnost na šolah in po enoletnem poteku nadštevilnih na razpoloženju vprašanje redukcij.
Iskati izhod je dolžnost nas vseh, brez vsake sentimentalnosti in brez demagogije po dnevnih listih. Časi so preresni, da bi vodstvo organizacije dopustilo izigravati položaj komurkoli!
LOJZE ZUPANC:
Gospodarska kriza in naša podeželska šola.
V dneh, ko se vedno brezobzirneje javlja gospodarska kriza med našim narodom, ne smemo prezreti njenih posledic, ki se javljajo ne samo v naših industrijskih centrih, ampak že tudi na deželi in v razrednih za-jednicah podeželskih šol. Prestali smo — vsaj v najmarkantnejših obrisih — šolsko reformo in zdaj si domišljamo, da smo z njo že tudi dosegli oni potrebni nivo, kjer se stikata stvarno živiLjenje in šola. V koliko je ta zaželeni smoter dosežen v posameznih krajih, to je spet vprašanje zase, kajti jasno je, •da se pri njega ustvaritvi ne da normirati nekih izsledkov, ki "bi postali — to je več ;kot razumljivo — lahko enotni za cele teritorije, ker na vsezadnje šola ni nič drugega kot presajeno in poplemeniteno življenje šolskega okoliša, ki pa je silno diferencirano. Njegova karakteristična posebnost pa zavisi v večji ali manjši meri tudi od vzgojitelja oziroma njegove osebnosti. Toda reči smemo, da smo preobrazbo neke šolfe, kakor je bila n. pr. še pred vojno, že preživeli, zavrgli realistično smer »stare šole« in ustvarili novo »delovno šolo«, z obširnejšo bazo in z izrazi, ki več ali manj tangirajo novoporajajočega se kolektivnega človeka.
Ali pa smo s temi reformami že tudi dosegli smotreno urejeni pouk? Ali smo dosegli ono stopnjo v ritmu našega razrednega življenja, ki je potreben, da se obdrži ona, tolikanj zaželena n e z i o m 1 j i v a vez med šolo in domom? Ali smo zajeli v naše učilnice časovni obseg, ki je s svojimi pertur-bacijami preobrazil svet, ki je zavel že tudi v naša sela? Da, če ga še nismo, tedaj se potrudimo, da zamujeno popravimo, da nas čas ne prehiti, da ne hušne nova miselnost, novo oblikovanje človekove duše s pogledi na sodobno valovanje svetovnih dogodkov mimo nas, da ne ostane šola — ognjišče pro-svete na našem podeželju — le mrzla, razpadajoča peč!
Gospodarsko življenje je v tesni zvezi z razvojem tehnike, industrije in trgovinske politike. Ako pa se doseže maksimum, kakršnega danes že opažamo, tedaj bo posledica prevelike ali prenagle proizvodnje občutil najpreje naš mali človek, naš kmet. To je dejstvo, ki ga v današnjih dneh, v dobi gospodarske depresije, ni mogoče prezreti. Neizmerna vrsta kulturnih pojavov v sodobnem življenju je prinesla človeštvu na eni strani blagostanje, na drugi pa zlo, ki se že opaža v obratih, kjer je prevladoval tehnični maksimum proizvodnje. Ta univerzalistično usmerjena doba, ki je ustvarila nove, neprehodne vrzeli med kapitalom in malim človekom, je nujen izraz sodobnega kolektivi-stičnega naziranja. Jasno je, da je s svojimi neizbežnimi posledicami ustvarila prag med dvema dobama, ki ju bo svetovna zgodovina beležila med svoje najpomembnejše dogodke.
Pota, cilji in plodovi nove kulture, ali če hočete civilizacije, bi morala biti dostopna vsem, tudi najnižjim; le tako bi se praktično izenačila proizvodnja in konzum! Kjer tega ni, tam ginevajo: zdravje, lepota, resnica in nravnost.
Ali je to socialno gibanje umeten pojav? Gotovo je. da -ni povzročeno po volji posameznih ljudi, kakor se češče domneva. To je sila. ki izvira iz strukture današnje »visokomisleče« družbe. Vsekakor pa je produkt tehničnih pridobitev, v katere je preprost človek še pred nedavnim sveto veroval, dokler mu niso same od sebe z vso krutostjo razjasnile, da je to hlastanje po vedno novih pridobitvah vendarle brezmiselno. Zanikanje preteklosti je prišlo zopet do veljave; globoka razdvojenost in nevernost v bodočnost sta se pričeli pdlaščati malih ljudi.
Socialni in etični prerod današnjega bolnega življenja bi bil izvedljiv in dosegljiv zopet le s pomočjo narodne šole. Potem pa je že vseeno, ali bi se ta prerod pojavil sam od sebe ali instruktivno. Potreben pa je tako v mestih, kakor tudi na podeželju. V industrijskih krajih pa mora postati žarišče novega duševnega življenja, osobito za delavca, ki ga je sodobna »mašinerija« uvrstila tako rekoč čez noč v razred — strojev!
S svojo novodobno miselnostjo naj bi vplival tudi na našega kmeta, ki je postal razdvojen in je pričel izgubljati vero v svojo posest, zemljo.
Razredna neenakost je posebno našega kmeta odtujila od zemlje, dasi je prav v poslednjem času opaziti malih izprememb, ki pa so le ¡Lokalnega značaja. Treba je še vplivov, močnih vplivov od strani šole, da se vzpostavi zopet stari red. (Časih so dejali: »Kmetu, kar je kmetskega, gospodi, kar je gosposkega!« Te besede niso tako brezpomembne, kakor se zdi na prvi pogled.) —
Ali mora priti do veljave ta sistem, o katerem sem že govoril (kar pa je le malo verjetno, kajti kapital slej ko prej ne bo radevolje odstopil od svojih beneficijev, ki jih je izcimil prav od tistega malega človeka.
ki jih spričo tega, da je vložil vanje ves svoj trud ne more in ne sme uživati, :ker so mu več ali manj nedostopni), ali pa se mora nuditi možnost, da se bo povečal konzum, da bo nastala v tem pogledu »ena čreda, en hlev!« —
Sicer pa sega to prizadevanje daleč nazaj !
In Ikje so najbolj vidni sledovi današnje globoko zmaterializirane, znaturalizirane in požitivistično orientirane dobe? S svojimi strahotnimi posledicami so segli v svojo pra-bit — na podeželje!
Kmet se bolj kot kdaj preje bori za obstanek na svoji grudi. Svojih produktov ne more vnovčiti; osobito kraji, ki so v komuni-kacijslkih ozirih slabi, so kruto prizadeti. Toda tajiti ne smemo, da moderni obraz življenja vkljub tem nedostatkom ni oplazil tudi njih. Je na žalost opravil svoje nalezljivo početje. In tako ti ljudje dandanes ne morejo zadostiti svojim potrebam, ki so jih omamili z »novokulturnimi« pridobitvami. Davčni sistem kajpa tudi ne popušča. Nasprotno! Vedno večje zahteve so ustvarili tudi nove, vedno večje dajatve. Na eni strani je to vzrok mnogim nejevoljam naših malih ljudi, na drugi strani pa se nevolja potencira vsled kadra brezposelnih, ki se klatijo po deželi, sejejo mržnjo do obstoječega socialnega reda med ljudstvo, prosjačijo, ker jih k temu sili borba za goli obstanek, požigajo domove »ošabnih kmetavzov« itd.
V	polpreteklem času še je imel naš kmet manjše potrebe, je vsled tega tudi lažje shajal. Semintja je lahko vnovči'1 svoje pridelke (tu pridejo v poštev osobito vinorodne pokrajine), z izkupičkom je gospodaril kajpa lažje kakor danes; lahko si je najel delavce, »kopače«, ker jih je imel s čim plačati, četudi je drugače živel »iz rok v usta!« Danes, ko je gospodarska kriza opazila tudi njega, je pričel obdelovati svojo zemljo sam, mesto prejšnjih plačanih delavcev pa sili lk delu svojo nedoraslo družinico in jo s tem kajpa odteguje — šoli. In tako je dandanes že povsem vsakdajen pojav pogosto izostajanje otrok od šolskega pouka. To je problem, ki ga zakon o narodnih šolah ne predvideva. Učitelj ima v tem slučaju tako rekoč zavezane roke. Kam bi? Če bo izvajal konsekven-ce, pride v hudo zamero pri ljudeh in mu bo poslej še bolj otežkočeno vsako prosvetno prizadevanje med ljudstvom, če jih ne bo izvajal, pride slej ko prej v nemilost pri svojih predstojnikih in v navzkriž z zakonom.
Pri teh neizpolnjevalnih šolskih dolžnostih od strani otrok je kaj hudo prizadeto zlasti učiteljstvo v vinorodnih krajih, kjer se »nujna domača dela« vlečejo od zgodnje pomladi pa do zaključka šolskega leta.
Ali ni ta nedostatek tudi nujen izrodek gospodarske krize in njenih posledic? Kaj naj stori prizadeto učiteljstvo, da bo zavladal spet enotni duh, želja po prosveti, ki dandanes ni več tako lepo zaželena, kakor je bila še pred pičlimi petimi leti? Odkod naj črpa osvežujočih sokov, s katerimi naj bi prepojilo današnjega malodušnega, »nazaj usmerjenega« kmeta, ki zametuje šolo, valeč vso krivdo civilizacije nanjo? Kaj naj stori, da bo njihovo kulturno območje zopet prednjačilo iluzornim zahtevam in razočaranim željam?
LISTEK
Gabrijela Grom-Hladnikova.
i
V	ljubljanski bolnici je 26. t. m. po operaciji nenadoma preminula tovarišica Gabrijela Grom-Hladnikova, žena šol. upravitelja v Babnem polju tov. Milana Groma Že drugič je v letošnji pomladi posegla neizprosna smrt v vrste poznane Hladnikove rodbine. Pred mesecem dni je umrl oče Ignac Hlad-n i k. Kdo ga ni poznal, kdo ni bil njegov učenec v teku dolgih let na novomeški gimnaziji? On ni bi učitelj, bil je oče svoji mladini, vesten svetovalec in vzgojitelj še onstran šolskih klopi. Naš odlični pevec Milan Pugelj se mora samo njemu zahvaliti, da ga je z očetovsko skrbjo pripeljal na pot, ki mu je v življenju prisojena. Toda ne samo to — cela vrsta je takih, ki se danes zavedajo, ,kaj jim je bil Ignac Hladnik. Kakor da ni mo$a pogrešati svojega očeta, je pohitela za njim tudi njegova hčerka Gabrijela. Smrt se ni ozirala na njene tri nedorasle otroke in dobrega moža — poklicala jo je k očetu! — Tovarišica Gabrijela je imela po svojem očetu velike muzikalne zmožnosti, ki so se pod vestnim vodstvom roditeljev vsestransko izpopolnile. Kot glasbenica, vestna učiteljica, izvrstna mati in žena je posvetila vse sile šoli svoji in zaupani ji mladini. Bila je splošno zelo priljubljena in je z njeno smrtjo nastala velika vrzel v naših vrstah in vrstah kulturnih deOavcev.
Gabrijela! Neutolažljiva je bila Tvoja žalost za očetom, danes si pri njem! Veruj, da so Tvoji otroci v rokah moža, prijateljev, sorodnikov in znancev, ki bodo ob Tvojem svetlem spominu z veseljem in vso skrbjo skušali nadomestiti Tebe. Naj Ti bo lahek počitek v domači grudi poleg svojega očeta! Na Tvoji življenjski poti ni bilo cvetja. z njim bo pokrita vsaj Tvoja prerana gomila. Preostalim naj bo tolažilo to, da z njimi žalujemo tudi mi, ki smo poznali oba ter njiju veliko delo. — Pokojnico prepeljejo v Novo mesto, kjer bo 28. t. m položena k večnemu počitku.	—čo.
To so vprašanja, pred katerimi obstoje učitelji v takih krajih, kjer so iz omenjenih vzrokov tako rekoč brez moči.
To so vprašanja, preko katerih ne bodo smeli iti s prezirom v očeh naš: zakonodavci, kadar bodo razpravljali o prepotrebnem in tako zelo zaželenem novem učnem načrtu!
Splošne vesti.
POZIV!
V ponedeljek, dne 2. maja t. 1. dospe v Ljubljano učiteljski pevski zbor Ivan Filipo-vič iz Zagreba. Naša stanovska zavest nam veleva, da se oddolžimo zagrebškim tovarišem in jih sprejmemo na kolodvoru v kar najčastnejšem številu. Kdor je pouka prost, naj pohiti k sprejemu na kolodvor ob 10-15. Istočasno vabimo in pozivamo, da se udeleži vse učiteljstvo iz Ljubljane in bližnje okolice večernega koncerta v veliki dvorani hotela Union. Povabite na koncert tudi svoje znance in prijatelje, ki so nam naklonjeni, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice dobite v predprodaji v knjigarni Glasbene matice.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija Ljubljana.
Predsednik zagrebškega pevskega zbora g. Ljudevit Krajačič.
—	Pojasnilo glavne kontrole. Glavna kontrola je na svoji splošni seji z dne 8. aprila 1932. izdala pod št. 27.354 sledeče pojasnilo: Učitelji imajo pravico do brezplačnega stanovanja po § 29. in 173. zakona o narodnih šolah in se z ozirom na § 62 drugi odstavek točke a) finančnega zakona za 1. 1932./33. ne morejo pri njih uporabljati določila uredbe o določanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev, ker so pridobili pravico do brezplačnega stanovanja po specialnem zakonu o narodnih šolah.
—	Sekcija JUU za Savsko banovino prav dobro napreduje s svojim organizačnim delom. Število članstva se od dne do dne veča. Sekcija šteje danes že 3502 člana in ima
Gospodarski tečaj v Kotljah.
Sreski šolslki nadzornik g. P. Močnik je priredil za učiteljstvo svojega dravograjskega sreza dne 22. in 23. aprila gospodarski tečaj, na katerem sta predavala tudi tovariša A. Sokol in K. Doberšek. V tečaju, ki je bil prirejen v prvi vrsti za upravitelje šol, pa tudi za učiteijstvo(-ice), ki imajo zanimanje za delo na vrtu, so bije zastopane skoro vse šole v okraju. Namen tečaja je bil »usposobiti učitelje vrtnarje za pravilno ureditev in obdelovanje šolskega vrta da se usposobi v gospodarstvu za delo med narodom in si s tem zboljša svoj slabi gmotni položaj«.
Ker je bil tečaj prvi te vrste, je primerno in potrebno spregovoriti o njem nekoliko več.
Pri otvoritvenem referatu je tov. nadzornik Močnik, ki je kot znan in popularen strokovnjak predaval o vrtnarstvu, sadjarstvu in deloma o čebelarstvu, poudarjal:
»Sedanja in bodoča doba ter nova šola zahtevajo brezpogojno gospodarske udejstvit-ve učitelja v šoli in izven nje, ako noče, da stoji kakor zapuščen mejni kamen na širnem polju. Nazaj h grudi, k skromnosti, naravi in značajnosti! Sveži gospodarski duh v šolske prostore in med narod! Le šola, kjer bo učitelj sam vzgojen v kmečkem duhu in bo poznal žitje in bitje kmeta in njegove potrebe, bo vzgojila značaj en, strolkovno izobražen in resnično naroden in državotvoren kmečki na; <iu'.; <
Resnično, gospodarska stiska, ki duši vse stanove, najbolj pa malega in sredniega kmeta, zato ker je najmanj pripravljen nanjo, nujno zahteva hitre, energične ;n neodložljive gospodarske usmerjenosti šolskega dela, predvsem osnovne šole, meščanskih šol :n učiteljišč. Sicer bomo kmalu poštah učitelji :n naše šole v tej v:tog'av: naglici svetovnega gospodarskega razvoja, ki je najvažnejši pogoj kulturne rasti kakega naroda, pravi ana-hronizem. Naglo, resno poseganje v gospodarsko vzgojo učiteljstva in njegovega naraščaja, je dolžnost vseh, ki jim ie skrb za naše šolstvo in z njim za bodočnost naše mlade naravno bogate države.
od vseh banovinskih sokcij največje število članstva. Učiteljstvo je organizirano že v vseh razen v dveh srezih.
IZJAVA.
Jugoslov. učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani — je razposlalo z ozirom na Slovenčevo poročilo o velikonočnem zborovanju Slomškove družbe posebno okrožnico na vsa okrajna učiteljska društva. Iz te okrožnice je razvidno, da smatra sekcija Slovenčevo poročilo za grobo žalitev učiteljskega stanu, zato izjavljava podpisana:
1.	Referat tovariša Winklerja »Razvoj učiteljske duhovne orientacije« ni nikjer označeval sedanje učiteljske stanovske orga nizacije JUU za hlapčevsko, ampak je povsod branil in utrjeval njeno nestrankarsko in nepolitično orientacijo in ugotavljal potrebo njenega obstoja in pravilnost borbenega zadržanja proti vsem, ki hočejo današnje slovensko učiteljstvo spet privesti do hlapče-vanja.
2.	Kakor JUU kot stanovska organizacija, tako tudi »Slomškova družba« kot kulturna organizacija slovenskih katoliških učiteljev, ki so stanovsko včlanjeni pri JUU, smatra za svojo dolžnost, da se vedno bori proti hlapčevanju, naj prihaja njega vsiljevanje od katerekoli strani. Slovenski katoliški učitelj stoji v eni vrsti z ostalim učitelj-stvom in se ne smatra za nikako izjemo.
V L j u b 1 j a n i, dne 18. aprila 1932.
Za Slomškovo družbo: Venčeslav Winkler, Ivan Štrukelj, učitelj.	predsednik.
—	Ustanovitev Učiteljske samopomoči v Zagrebu. Pretekli teden se je vršila v Zagrebu seja Predsednikov sreskih učitelj sikih dru-štev.-Od 58 društev je bilo zastopanih 45. Na seji je bilo sklenjeno ustanoviti posebno ustanovo za Učiteljsko samopomoč v obliki kreditne zadruge. V to svrho je bilo priporočeno vsem učiteljskim društvom, naj razpravljajo o pravilih Hrvatske učiteljske šted-ne i predujmne zadruge in Hrvatske učiteljske pripomočne zadruge.
—	Obvezna naročitev »Prosvetnega glasnika«. Prosvetno ministrstvo je izdaio poseben odlok, na osnovi katerega ne more biti nobena šo!!a oproščena od naročanja »Prosvetnega glasnika« Za vse šole jc naročitev obvezna, ker prinaša glasnik razne odredbe, ki niso drugje objavljene, a so za šolo in učiteljstvo važne. .
—	Pismeni esperantski tečaj. Vsem udeležencem pismenega esperantskega tečaja sporočam, da ne stanujem več na Jesenicah. Pošiljajte naloge na naslov: Golobic Peter, šol. uprav., Primskovo, p. Šmartno pri Litiji.
Prijav ne sprejemam več, ker nameravam jeseni otvoriti nov tečaj za začetnike.
—	Nove šole v Istri, Da. bj prodrla fašistična asimilacij sika akcija med vse sloje našega naroda in tudi v najmanjše naše kraje in da bi se čim več malih »drugorodcev« naučilo italijanščine, osniva fašistični režim nove šole v Istri. Tako je odredilo ministrstvo za javna dela, da se začno graditi nove šole v Jakovici pri Tinjanu, Boljunu, Stokovcih pri
Tovariš g. nadzornik je tej kategorični zahtevi časa in nujnosti primerno, v zgoščeni, strokovnjaško presejani in že njemu vro-jeni, poljudnoznanstveni nazorni besedi podal v metodični urejenosti najglavnejše od tega, kar je treba vedeti o šolskem vrtu, »ki je najboljša priprava in najboljši prostor za delo na gospodarskem polju, kateri je šola za učitelja, skozi katero mora, ako hoče postati pravi kmečki učitelj in svetovalec naroda, in brez katerega ne more shajati noben učitelj, ako je pristaš nove šole«. Važen je še njegov poudarek o medsebojni pomoči šol. upraviteljev oz. učiteljev vrtnarjev pri urejanju svojih vrtov, v eminentni narodno gospodarski in vzgojni važnosti istih. Šolski vrtovi naj tvorijo trdno vez med učitelji in učenci, pa tudi med šolo in domom.
Tovariš Sokol, ki je kot upravitelj v Kotljah z njemu lastno vestnostjo pripravil za tečaj razmeram primerno vse potrebno za nazorno demonstracijo predavanj, pa tudi za udobnost in veselo razpoloženje tečajnikov, je v toplem aprilskem solncu, ki nam je bilo v dnevih tečaja izredno naklonjeno, pri svojem ulnjaku predaval z veliko milino vezano s sokratskim humorjem o čebelarstvu in letnemu času primerno tudi praktično ponazo-roval svoja izvajanja. Predaval je tudi o sadjarstvu.
O perutninarstvu je predaval tov. K. Doberšek, šol upr. iz Prevalj. Dal je zelo jedrnate in praktične podatke in nasvete v tej gospodarski panogi, ki jo skoro brez izjeme more gojiti skoro vsak učitelj. Posebno je poudarja važnost kopunereje, njene visoke rentabilnosti za nas same in kot zelo važno panogo našega narodnega gospodarstva sploh, kateri pa se posveča vse premala pažnja. Ker ni bilo prilike za Ikopunjenje, so želeli tečajniki, da predavatelj to ob primernem času praktično pokaže.
Z navodili, kako je treba udejstviti deco na šolskem vrtu, je g. tovariš Močnik zaključil ciklus predavanj.
Tovariš R. Gallob, šol. uprav, v Mežici, se je v imenu vseh tečajnikov zahvalil vsem predavateljem, predvsem pobudniku tečaja g. nadzorniku Močniku, za požrtvovalnost. Izrazil je željo, da se taki tečaji še češče po-nove, če mogoče, prirede tudi za ves teden, ker bi ti dnevi šolskemu pouku ne bili v
Svetvinčentu, Rovcriji in Pičnu. Bodoči proračun tega ministrstva bo predvideval še deset novih šol v Istri. — {iz »Istre«.)
afflrciimniitt«' aii nma.n. ^nttKUMM^r^M^^vMM T*	«v» i
1 ovarisi!
Udeležite se koncerta zagrebškega učiteljskega pev. zbora 2. maja ob 20. uri v dvorani Uniona.
—	Odbor SŠM se je iz tehtnih razlogov v en glas odločil, da zviša za 1. 1931 članarino od Din 30"— na Din 40—. Vodil ga je pri tem samo ozir na veliko, težko in odgovornosti polno delo učitelja in učiteljice v šdli in izven nje. In drugo nič! SŠM bi jima pri tem v svojih publikacijah rada dajala ne samo po količini, ampak tudi po kakovosti čim več pobude. A tudi to se danes, žal, ne doseza brez — gmotnih žrtev! (Odločitev ustreza dosedanji praksi društvenega poslovanja, pa tudi ne nasprotuje društvenim pravilom.)
Odboru je znano, da je naše učiteljstvo tukaj po ogromni večini z njim enih misli. A dobili so se poedinci, ki kdo ve iz kakih razlogov pozivajo učitelje in učiteljice k »ogorčenim« protestom proti povišanju članarine in celo k — izstopu iz SŠM.
Odbor si dovoljuje jih opozoriti na to, da taki Čini nikomur nič ne koristijo, ampak da so prej neke vrste — herostratsko početje. Odboru se je namreč, kajpa ne brez truda, posrečilo, da si je zasigural lepo vrsto najpomembnejših rokopisov s pedagoških poljan kar za več let. A če hočemo, da vse to obilje misli zagleda tudi beli dan ter tako postane dostopno našim učiteljem in učiteljicam: tedaj si nikar ne mečimo krepefljcev pod noge, temveč se prav krepko strnimo k enotnemu hotenju istih smotrov! Uvažujmo pa tudi to, da bi zgagarske puščice ne nahu-dile neimara odboru, temveč — dobri stvari, ki si jo odbor pošteno prizadeva pospeševati! Lahko je govoriti, tudi glasno govoriti, toda prastara modrost uči, da je pred resno prizadevanje po dovršenejših ddlih v življenju od bogov bil položen — znoj!
Za odbor:
Prof. dr. K. Ozvald, predsednik.
Dr. St. Gogala, tajnik.
—	Botanične ekskurzije. Bivši načelnik prosvete g. dr. Lončar priporoča v svojih referatih o delovni šoli na učiteljskih zborovanjih poučne izlete, ki so po šol. zakonu se* stavni del učnega programa. Izmed vseh izletov so pa najvažnejši botanični izleti. Učenci morajo spoznati drevesa in grmovje svoje okolice, trave in plevela po travnikih, njivah, gozdovih in seznaniti se z lepotnimi cvetlica* mi. Zato naj se učenci navajajo na sistematično opazovanje rastlin v vrtu, na polju, v go= zdu, na poti v šolo in drugod. Izleti dajejo najlepšo priliko, da vzbudimo v učencih smisel do lepote narave.
Mladina naj vidi in občuduje krasoto spomladanskega in jesenskega gozda, cvetočega sadovnjaka, pisanega travnika itd.; v njej
unwmiiiBB«uii»i nniran iiMnMMMMHMMMK
škodo, marveč v velikansko korist, iker bi dali taki tečaji plamenom učiteljevega idealizma, kateri tolikokrat umirajo v slabem ozračju razmer, kisika novih sil, moči in volje, ki bi oživljali tudi pouk v šoli in med narodom Osvežitve ne rabi le učenec, da vzdržujemo v njem trajno radost in pozornost v delu, tudi učitelj jo potrebuje — morda še več in danes še bolj nego kdaj prej.
Izredno silno živahno zanimanje ter sodelovanje vseh tečajnikov pri teoretičnem in praktičnem delu predavanj, je dokazalo, da so talki tečaji res prepotrebni in je le škoda, da se niso mogli vršiti že prej in da se ne vrše po vseh srezih. So pa taki kratkoročni gospodarski tečaji tudi važnega vzgojnega pomena za učiteljstvo, ki se v takih icurzih, ki so nevtralni, tečaji po vsem enako potrebnih skupnih interesih, najde in navezuje tesnejše stike. Gospodarsko delo, sadjarstvo, vrtnarstvo i. dr., je edini najmočnejši prijateljski posrednik med razdvajajočimi se silami v naših vrstah. Naše pedagoške revije naj bi posvečale več pažnje tudi gospodarski vzgoji mladine in učiteljev. Vsi vzgojni in meto-diški problemi ne bodo našli trdnih tal in ideja nove šole ne bo napredovala, če ne bomo našli stikala, ki veže šolo in dom, ki spu-feča močne struje medsebojnega razumevanja in to je zaenkrat praktično gospodarsko udejstvovanje učiteljevo med mladino in narodom. O obširnem pomenu, nalogah, organiziranju takih tečajev, bi bila seveda pre-potrebna snov za obravnave v naših strokovnih revijah po učiteljih strokovnjakih, najboljša reklama pa bo dobra volja in ko-rajžen začetek. Vse drugo, tudi veselje do stvari in poglabljanje, pride potem samo od sebe.
Naj pa bi bil tečaj v pobudo za uvedbo sličnih gospodarskih in gospodinj sikih sezonskih
tečajev (pozimi, predvsem pa spomladi in jeseni) v prvi vrsti s praktičnim sodelovanjem tečajnikov, v vseh okrajih države, kajti skrajni čas je, in treba je, da smo učitelji oboroženi v gospodarskih strokah, da bomo pomagali kot najvažnejša sila med narodom izvojevati zmago nad krizo in da bomo vzgojili zdrav, gospodarsiko naobražen, samostojen, svoboden ter močan in zaveden narod.	Tečajnik.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.

moramo vzbuditi estetska čuvstva in ljubezen do rastlin, da jih čuvajo. Zato vodimo otroke v naravo, ki naj jo čutijo in poslušajo ter se v njo uživijo. Vse drugo je, če se obrav* navajo travniške cvetlice zunaj v njih življenjski skupini, nego v šoli. Lepote cvetočega travnika se sploh ne more predočiti, kakor če se travnik ogleda in pod vodstvom ugo* tovi, koliko je cvetlic ene vrste, koliko druge, katere so bolj razvite, katere manj in za* kaj; zakaj se nahajajo te kraj travnikov, druge v sredi visoke trave, zakaj imajo nekatere razcvet, a druge po en cvet. Vse življenje koristnih in škodljivih rastlin ter njih boj za obstanek je tu pod le količkaj spretnim vodstvom najlaže razumljiv.
Kakor na travnik, tako napravimo izlete -v gozd, na polje, pašnik, sadovnjak, k vodi in v okolico šole.
Kako se ti izleti, prirejajo, je prav lepo ■napisal tovariš Fakin A. v knjižici »Botaniške ekskurzije«, ki jo je založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani in ki jo je ministrstvo priporočilo z odlokom P. br. No. 8425/1 od 6. VI. 1931 osnovnim, meščan* skim in srednjim šolam.
Knjižica, v kateri je obravnavanih okrog 350 rastlin, obsega 63 strani in stane 10 Din; pri skupnih naročilih je 10% popusta. Rastline so urdjene krajevno po izletih, katerih je sedem. Pri vsaki rastlini so navedeni v svrho spoznanja njeni karakteristični znaki in uporaba. Knjižica je življenja polna in se* stavljena po intencijah delovne šole ter zelo priročna, zato bi jo morala imeti vsaka učiteljska in šolarska knjižnica, vsak učitelj in tudi bolje situiran učenec. Knjižico najtop* le je priporočamo.
' — Slovenskim pritrkovalcem! Na Binko-štni ponedeljek, dne 16. maja t. 1. se bo vršila v Ljubljani v okviru I, slovenskega glasbenega festivala tekma slovenskih pritrlkoval-cev. Tekmovalo se bode na 4 nove zvonove, ki jih ulivajo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani za romarsko cerkev na Brezjah na Gorenjskem. Zvonovi so težki nad 5000 kg, njihovo ubranost je določil slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner.
Glasbena Matica ljubljanska kot priredi-teljica I. slovenskega glasbenega festivala o Binkoštih letošnjega leta vabi slovenske fante in može, ki so vešči pritrkovanja, k tej tekmi, za katero je razpisanih 5 nagrad: 300, 250, 200, 150 in 100 Din.
Pritrkovanje, glasbo naših cerkvenih zvonov, gojimo Slovenci že stoletja in je to pritrkavanje prav za prav samo pri nas doma. Zato je pritrkavanje ravno tak naš ponos, kakor prelepa naša narodna pesem.
Glasbena Matica vabi pritrkovalce, da se prijavijo v skupinah po 4 za to tekmo. Pri* jave naj se pošljejo potom župnega urada, pod katerega spadajo pritrkovalci. Pri tej priliki opozarjamo, da je izšla že leta 1926. v založbi Kat°liške knjigarne v Gorici knjiga Slovenski pritrkovalec, ki jo je napisal Ivan Mer-cina. Knjiga se dobi v naših knjigarnah in ima poleg zanime vsebine okrog 250 različnih rit mičnih melodij za pritrkovanje. Prijave simo najkasneje do 30. aprila t. 1.
Za Glasbeno Matico v Ljubljani:
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Vladimir Ravnihar. Prof. Anton Lovše.
more eventualno voditi gospodinjstvo. Upravnik ima prosto prostorno dvosobno stanovanje. Druge pogoje naj navedejo re-flektanti v svoji prošnji. Nastop mesta je s 1. avgustom t. 1. Prošnje je poslati Uč domu v Mariboru tako, da jih prejme najpozneje v četrtek dne 5. maja do 9. ure. Ta dan je namreč šeja uprave in nadzorstva ter se bo mesto upravnika oddalo že na tej seji.
Predsednik: Hren.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh dobite položnice za nakazilo 267. smrtnega slučaja (Matija Lavrenčič, Ljubljana) v znesku 6 Din, zakonski pari 11 Din. Za zadnji smrt. slučaj je znašala posmrtnina 12.780 Din. V marcu ni bilo nobenega smrt slučaja. Uprava vljudno prosi, da poravnate ta nizek prispevek takoj po prejemu položnice. Tudi vsi oni člani, ki so zaostali s plačili, lahko poravnajo v tem mesecu vse zaostanke. — Kdor je dobil tiskovino »pristopnica«, naj jo izpolni in vrne upravi U. S. v Ljubljano. — U. S. ima danes 2560 članov, posmrtnina znaša 12.780 Din. — Priglasite nečlane za sprejem pri upravi U. S. reg. zadruge v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—g Učiteljska Gospodarska Poslovalnica Maribor in Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6/1, vabi ponovno vse krajevne šolske odbore, šolska upraviteljstva, tovariše in tova-rišice. da naročajo vse šolslke potrebščine potom U G. P. in tako pospešujejo zgradbo našega Doma. Sedaj, ko se bliža šolsko leto svojemu koncu in bo treba urediti knjižnice, nam pošljite v vezavo knjige na naš naslov. Preskrbimo vam točno in solidno izvršitev.
Tovariši! Vsa naročila potom U. G. P.!
Geslo: Le v gospodarski združitvi je moč nam in zanamcem v pomoč.
—g Odmev nakupa Učiteljskega doma v Mariboru med učiteljstvom. Realizacija Učiteljskega doma v Mariboru je izzvala med učiteljstvom prav prijetno presenečenje. Od vseh koncev in krajev prihajajo vodstvu še vedno čestitke, ki izražajo veselje in ponos, da je desetletnica dela in žrtev kronana s takimi uspehom. Neki tovariš mi je stisnil v roko 20 Din rekoč: »Nimam več, ker so mi toliko odtrgali. Zato darujem UD sedaj samo to zato, ker imamo svoj dom.« Drugi piše: »Prve d.narčke, ki si jih bom pritrgal od ust, pošljem UD.« Tretji: »Seveda bode treba sedaj še bolj ¡intenzivnega dela, da krijemo naš dolg in smo čimprej na čistem. Da gre malo hitreje, naročam za našo šolo 30 ročnih zemljevidov, 3 slike državnega grba in stensko učno sliko »Bled in okolica«. Takih in podobnih čestitk bi lahko naštel celo vrsto. UD čaka novo delo, novi stroški. Zato je hvaležen za vsak naznačeni dar. Ko bi vsaka šola na njegovem področju naročila in tudi plačala le za 200 Din blaga iz njegove založbe, pa krijemo stroške za opremo, ki mora biti še pred 1. septembrom gotova. Tovariši in tovarišice! Če ne morete posnemati sedaj prvega, posnemajte vsaj tretjega. »Pojdi in stori tudi ti tako.«	A. H.
UČiiJisK* pevski zbor JllU
—	pev. Pevskega tečaja 5. 6. 7. in 8. maja se mora vsakdo brezpogo jno udeležiti. Pri-četek 5. maja ob 9. uri v Glasbeni Matici. Ne pozabite na koncertne obleke in eventualne note, ki jih imate doma. Priprave za festival so v polnem teku. Pokažimo, da se zavedamo važnosti tega 1. slovenskega pevskega festivala, združenega z obletnico velikega dela Glasbene Matice, brez katere izdatne pomoči ne bi mogel naš pev. zbor uspevati
—	pev. Koncert zagrebškega UPZ »Ivan Filipovič. 2. maja priredi ta pevski zbor velik koncert. Pozivamo pevke in pevce, da posvetijo tej prireditvi vso pozornost. Ne pozabimo, kako lepo so nas oni sprejeli ob prihodu v Zagreb.	Odbor.
Ekskurzhski odsek.
—e. Potovanji na Koroško in Plitvička jezera. Na splošno željo, radi resnih časov in pevskega festivala, ki zasluži naše nede-ljene pozornosti, odpovedujemo potovanja za Binkošti. Vršila se bodo v začetku velikih počitnic. Prijavljencem ne bomo posebej sporočali V evidenci bomo obdržali vse in jih za počitniška potovanja pravočasno obvestili. — Na neki dopis, radi udeležbe neučite-ljev pri zabavnih ekskurzijah, sporočamo, da je vsaka sopotnica ali sopotnik dobrodošel, če je upeljan po učiteljici ali učitelju.
Odbor EO.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
S
Šolski radio.
—r Program za XXV. teden. V torek 3. maja bo predaval g. Marjan Tratar: Naš mladinski tisk. I.-t-H. — V petek 6. maja: Nastop I. dekliške meščanske šole v Ljubljani. Slavnostni program za »Materinski dan«. Govor, petje, deklamacije, plošče. I,—III.
Stanovska organizacija JUH
Iz društev:
Vabila:
+ UČITELJSKO ZBOROVANJE IZ 4 OKRAJEV. Skupno učiteljsko zborovanje za učiteljstvo iz okrajev Litije, Laškega, Krškega in Brežic se bo vršilo v soboto 7. maja v Litiji ob priliki 4dnevne tujsko-prometne in
fotoámaterske razstave od 5. do 8. maja na pro* ■■■■■■■■■■«■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■»■■«■■■■■■■■■■■i tamkajšnji šoli.
TOVARIŠI, TOVARIŠICE!
STANOVSKA IN MORALNA DOLŽNOST NAM VELEVA, DA SE POLNOŠTEVILNO UDELEŽIMO KONCERTA UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA »IVAN FILIPOVIČ« IZ ZAGREBA. ^SBHHDMBIBHHiHHHHBBMHHHnsnHM
Učiteljska pravnik.
TOVARIŠI PRIPRAVNIKI!
Prošnjam za prevedbo iz pripravniške v uradniško IX. odnosno X. skupino je vselej priključiti v posebni ovojni poli z napisom originalne dokumente, kakor je odredilo ministrstvo prosvete in je bilo objavljeno z razpisom kraljevske banske uprave. Kljub točni odredbi prilagajo nekateri pripravniki svojim prošnjam namesto originalnih dokumentov sodno overovljene prepise. Prošnje s takimi dokumenti vrača ministrstvo in zahteva, da se ravna po odredbi, ki jo je izdalo ministrstvo. — Z ozirom na to, ker se zaradi takih nedostatkov rešitve prošenj zavlečejo in s tem zakasni tudi nakazilo višjih prejemkov, opozarjamo prosilce, naj se točno ravnajo po izdanih predpisih — v lastno korist. Zaradi varnosti in gotovosti pa si prej pre-skrbite sodno overovljene prepise vseh dokumentov.
§ Napredovanja. Prošnjam za napredovanja vseh vrst je priključiti prepis ukaznega dekreta ali dekreta ministrstva in ne pre
pis obvestila prosvetne oblasti.
§ Vpis očetovega imena je izvršiti v prošnjah v obliki svojilnega pridevnika n. pr. Soklič Ivanov Stanislav (§ 31. zakona o imenih Ur. 1. 1929. štev. 110/26).
Naša gospod rs* a of^aimacija.
—g Razpis mesta upravnika v Učiteljskem domu v Mariboru. Učiteljski dom razpisuje mesto učitelja upravnika v svojem domu, kjer bo z novim šol', letom nastanjen penzionat za učiteljske otroke, ki študirajo v Mariboru. Naloga upravnika bo voditi vse posle uprave ter nadzorovati dijake in uslužbence. Po možnosti bi naj bila njegova žena dobra gospodinja in kuharica, da za-
MIROSLAVA LEITGEB
mtmm^imrn LJ"11 JANA. JURČIČEV TRG ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
Mtadlmk® HmiUm,
Letošnje redne publikacije bodo zelo zanimive.
Bevkova knjiga »Lukec išče očeta« bo za otroke prava mana, že »Lukec in njegov škorec« je vezal otrokovo zanimanje. A ta je šele uvod za drugo knjigo. To povest bodo požirali otroci kot »indijanerico«. Polna dejanja je in pisana je tako napeto kot ma-lokatera mladinska knjiga pri nas. Povrhu je Bevk še mojster, Iki je znal dati delu tudi umetniško obliko. Ob tem delu zaživijo pred nami južnoarheriška velemesta, reke, pragozdovi s čudovito floro in favno. Mojstersko opisuje Beivk mogočen požar v pragozdu, indijansko naselbino, Lukčevo srečanje z očetom, njegOvo bolezen in ozdravljenje. Nič manjše vloge nima Lukčev škorec, ki skrbi za humor, s katerim je vsa povest bogato preprežena — Naslovno stran je narisal M. Gaspari.
Kot bodo fantje veseli te Bevkove knjige, tako bodo zadovoljna dekleta z »Botro z griča«. To je knjiga o gospodinjstvu, a Kristina Hafnerjeva je znala tako lepo podati poučno snov, da čitaš kot zanimivo povest. »Botro z griča« poživljajo tudi lepe Stiplov-škove ilustracije. — Tudi na najmlajše nismo letos pozabili. Njim je namenjena slikanica »Življenje hudobne kavke Katke«. Povest je brez besed, a v osmih poglavjih nam zna Edo Deržaj s samimi slikami tako živahno pripovedovati, da bodo prebili naši najmlajši ob njej marsikatero srečno uro. Slikanica ima 40 ilustracij čez celo stran.
Tudi »Kresnice« bodo letos prav zanimive. Prenovljene bodo zunaj in znotraj. Dvobarvno naslovno stran je preprosto, a okusno izdelal slikar Pirnat. V notranjosti bodo razdeljene v dva dela: v beletristični in poučni del. V prvem delu objavijo po en spomin, iz otroških let naši najboljši pesniki in pisatelji. Do zdaj so obljubili in povečini tudi že poslali svoje prispevke naslednji avtorji: Župančič, Finžgar, Pregelj, Meško, Mil-činski, Lovrenčič, Seliškar, Kmetova, Prun-kova Ribičič, Gaspari, Klopčič, Magajna, Mrzel, Širok Karel, Klemenčič in drugi.
Tudi poučni del bo bogat s snovjo in z ilustracijami.
Dnevni red je med drugim naslednji:
1.	Ogled razstave.
2.	Predavanje geografa dr. Rusa Jožefa iz Ljubljane: Zasavje v geografskem pogledu.
3.	Ravnatelj Lojze Novak iz Ljubljane: Teoretična navodila za izdelovanje učil in samoučil v delovni šoli s posebnim ozirom na domoznanski in zemljepisni pouk. Navodilo, kako sestavim pridvižni zemljevid.
Dopoldanska snov bo končana do 13. (možnost vrnitve udeležencev z vlaki ob 13. proti Ljubljani, ob 1430 proti Zidanemu mostu).
Za interesente pa bo priredil ravnatelj Novak popoldne praktični tečaj za izdetlova-nje reliefnega zemljevida. Kdor se bo prijavil v tečaj, prejme podrobno navodilo, kaj bo v tečaju potreboval.
Za one, ki ostanejo popoldne v Litiji, pa ne bodo prisostvovali reliefnemu tečaju, bodo po kosilu (10 Din!) prirejeni na željo skupni izleti po naslednji izberi: v litijsko predilnico, v državno vzgajališče na Ponoviče (K ure) v Šmartno (20 minut), na Bogenšperk v Val-vazorjev grad (pičlo uro itd.).
Razstavni odbor naproša vse učiteljstvo, naj mu stavi na razpolago tozadevni material do 29 t. m. (Zgodovinske zanimivosti iz šolskega področja, stare novec; sploh vse, kar zanima izletnika — turista, ki pride v Zasavje.) Vse tovariše fotoamaterje pa vabimo, naj razstavijo predvsem pokrajinske motive iz Zasavja, ki jih naj priključijo že k razstavnemu materialu litijskega Fotokluba. Zaradi ev. podrobnejših informacij se obrnite na klubovega predsednika tov. Jožeta Župančiča iz Litije.
ŽE NAPOVEDANO SKUPNO ZBOROVANJE SRESKEGA DRUŠTVA V ŽUŽEMBERKU IN SRESKEGA UČITELJSKE-
zasavsko
VABILO K ZBOROVANJU SRESKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA JUU ZA SREZ DOLNJA LENDAVA, ki bo v soboto dne 7. maja v Črensovcih. Referat: tov. A. Kreps, Doneski k zgodovini Prek-murja.	Odbor.
= JUU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LJUTOMER - GORNJERADGON-
SKI proslavi na praznik Vnebohoda dne 5. maja 1932. v Sokolskem domu v Ljutomeru 60 letnico društvenega obstoja s sledečim sporedom:
1 Ob 6. uri zjutraj maša za pokojne člane.
2. Ob %9. uri slavnostno zborovanje.
I opoldne ob 3. uri se vrši jubilejni koncert s prijaznim sodelovanjem priznanega goslača tov. Fr. Serajnika in profesorice Min-ke Zacherlove iz Maribora.
Pri koncertu se proizvajajo skladbe E Adamiča, Deva, Dr. Mlinarja, Prelovca, Per-tla, rr. Schneiderja in Vavde
Tovariš Serajnik proizvaja Davidov Sa-ralan, Dvoržakov Adagio iz a-mol koncerta in Ruzič Rosenbergovo Jugoslovansko Serenado.
Vstopnina pri koncertu Din 10, 8, 5 in 2.
Vabimo vljudno vsa sosednja društva zlasti bivše člane našega učit. društva.
Radi skupnega obeda prosimo, da se do 4. maja javite tovarišu C. Miklu, šolskemu upravitelju v Ljutomeru.
Poročita:
+ JUU, »SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo v soboto, dne 20, februarja 1932. v Novem mestu. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo zborovanja 60 članov, t. j. 67%.
Predsednik tov. V. Menard je otvoril zborovanje, pozdravil toplo vse navzoče zlasti še nove člane ter sres. šol. referenta tov. Zagorca. Uvodoma je očrtal v splošnem program organizacije, poudarjajoč, da je le v pravcu iskrene stanovske zavednosti mogoč podvig. Za tem je podal izčrpno poročilo o seji predsednikov JUU za Dravsko banovi* no. Po končanem poročilu se je v lepih besedah spomnil preminulega tovariša pesnika, pisatelja in skladatelja Janka Lebana. Navzoči so nato s kratkim molkom počastili njegov spomin.
Po predsednikovem situacijskem poročilu nas je tov. Šlibar seznanil z novo metodo po» uka telovadbe v osnovni šoli. Referat je bil vseskozi mojstrsko zasnovan in tehnično na višku. V debato sta posegla Menard in Tra» tar. Po končanih izvajanjih je imel tov. Šlibar praktični nastop z učenci II. razr., kateremu so sledili vsi z največjim zanimanjem.
Po nastopu so se prečitale in objasnile sekcijske okrožnice. Zborovalci so izvolili kot poročevalce za stanovski tisk tovariše M. Tratarja, V. Pirnata, A. Lilijo ter tovarišico Koželjevo. — V eksekucijski odsek sta bili izvoljeni tov. Urbančičeva in Gregorčičeva. „— V tečaj za lutkovno gledališče, ki se bo vršil v Brežicah, so se priglasili Gregorčičeva, Sušnikova in Pugelj.
Nadalje je učiteljstvo razpravljalo o zbiranju snovi za domoznanski pouk. V tem odseku so tovariši (ice): Marine, Ogrinčeva, Koželj, Drnovškova, Žukovec, Ivanetič in Pirnat.
Prihodnje zborovanje bo v mesecu aprilu. Menard V., predsednik; Ivanetič A., tajnik.
Na d * I o za naš dom! Vsa naročila potom U G.P.
4 JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR — LEVI BREG je zborovalo dne 6. februarja 1932. v deški meščanski šoli v Mariboru. Od 84 članov se je udeležilo zborovanja 66, t. j 78 odstotkov.
Pred rednim zborovanjem je imel tov. strok, učitelj I. Lavrenčič telovadni nastop z dečki III. r. krčevinske šole, Pokazal nam je iz svoje bogate izkušnje toliko izredno po* srečenih prostih in rajalnih vaj ter mičnih telovadnih igric v smislu modernih telovadnih načel za krepitev duha iti telesa, da se je članstvo kar divilo.
Nato je sledilo zborovanje v meščanski šoli. Predsednik je pozdravil g. nadzornika I. Tomažiča, ki vedno rad prihiti na naša zborovanja. Z globoko občutenimi besedami se je tovariš predsednik spominjal pred kratkim umrlega učiteljskega veterana tov. Ant. Porekarja, kateremu je članstvo zaklicalo tri* kratni »Slava!« in darovalo za Učit. dom 430 dinarjev.
G. tov. nadzornik je bodril k intenziv* nemu obdelovanju šol. vrtov v nastopajoči pomladi ter podal nekaj praktičnih migljajev, kako se olepša zunanje lice šole ter poglobi estetsko vzgojo. — Nato so sledili mnogo-
GA DRUŠTVA V NOV. MESTU, se 4. maja brojni dopisi, pojasnila in rešitve na vloge 1932 ne more vršiti v Žužemberku, ker se je P°,ed.iriiil. članov. Ti so izrazili hvaležnost
v Žužemberku, na Dvoru in okolici v zadnjem času razširila škrlatinka. — Sresko učiteljsko društvo v Novem mestu bo zborovalo radi tega isti dan (t. j. 4. maja 1932) in z istim dnevnim redom na Čatežu pri Zaplazu. — Tovariško vabimo na to zborovanje JUU, sresko učiteljsko društvo v Žužemberku.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI zboruje v soboto dne 7. maja takoj pO "prihodu dopoldanskih vlakov v poslopju osnovne šole na Jesenicah. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi predavanje sr. san. ref. dr. A. Slivnika: Higiena ucenca. Naj 'ne izostane od zborovanja ne ena tovarišica in ne en tovariš! Odbor.
sekciji, ki tako naglo in jasno odgovarja na vprašanja poedincev. Sledilo je poročilo tov. predsednika in tov. Anke Mešičkove o posvetu predsednikov sekcije JUU v Ljubljani Tov. blagajnik J. Berce je apeliral na članstvo za redno poravnavo članarine. — Tovariš Sprajc Albin je predlagal, naj se po sekciji JUU naprosijo prosvetne oblasti, da se poenostavi administrativno delo šol. upr., ki v slednjem času silno narašča, da se lahko z vso intenzivnostjo posvečajo ožjemu poklicnemu delu v razredu ter izvenšolskemu delovanju. — Predlog je bil soglasno sprejet.
Prihodnje zborovanje se vrši v Narod* nem domu skupno z vsemi društvi obeh ma* riborskih šrezov.
M. Vauda, predsednik; M. Beloglavec, tajnica.
Pri naročilih potom Učit *o.p. poslovalnico upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
L
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo v soboto 9. aprila 1932. v Domžalah. O vzgojnih problemih šolske mladine je predaval g. dr. Gogala. Poudarjal je važnost vzgoje zlasti v današnjih časih, ki so potegnili tudi mladino s seboj in 'ko pogrešamo onega stadija dobe, ki ji pravimo mladost. Vzgajati pa sme le tisti, ki ima močnega duha. Glavno je notranja moč vzgojitelja zato je treba vzgojitelje notranje obogatiti Tudi družina je potrebna izpremembe, ker je ona v prvi vrsti dolžna vzgajati. Nadalje je razpravljal o vzgojnih problemih organizacij in poudarjal važnost vzgoje v šoli. Tukaj je pa največja vzgojna sila učiteljeva osebnost. Učitelj bodi žarišče vzgoje!
Predavanje je bilo stvarno, vseskozi zanimivo in poučno in učiteljstvo je nagradilo g. predavatelja z obifnim aplavzom
Po prečitanih došlih dopisih je učiteljski zbor soglasno sprejel sledeče predloge:
1.	Odbor JUU sreskega društva v Kamniku predlaga, da se naprosi ban ':a uprava, da se sreski učiteljski svet za letos n ■ v. i i z ozirom na kritičen finančni položaj, k: no ponovni redukciji plač nima več eksistenčnega minimuma in ne more vrhutega nos ti še stroške takega uradnega sestanka.
2.	Ker se učiteljstvo ne more in noče odtegniti duhovnim dobrinam, ki mu jih nudi revijalni knjižni in dnevni tisk, poziva vsa izdajata!jstva, da znižajo spričo Splošnega težkega gmotnega položaja naročnikov naročnino svojim izdajam.
3.	Učiteljstvo, včlanjeno Skoraj v vseh kulturnih, strokovnih, gospodarskih in kari-tativnih društvih, smatra, da zahteva današnje izjemno gmotno stanje nujno znižanje članarine, da se lahko vzdrži število članstva in s tem organizačna moč društev, pri katerih nosi glavno delo po večini učiteljstvo. Če je potrebna vsled tega kakršnakoli redukcija, bodisi pri izdajah ali upravi, naj se takoj izvrši.
4.	Prireditve, ki so veseličnega značaja, smatra učiteljstvo v današnjih časih za luk-sus in nesocialen pojav, zato je načeloma proti vsakemu takemu sodelovanju.
Pri slučajnostih je predlagal tov. Primožič, naj se ob priliki vrši sestanek šolskih upraviteljev. Kdaj se bo ta sestanek vršil, bo določil odbor. Čas in kraj prihodnjega učit. zborovanja določi odbor. Arrigler A.,	Gizela Ušeničnik,
predsednik,	tajnica.
4- JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo v soboto 9. aprila 1930 na narodni šoli v Gornji Radgoni ob udeležbi 65 tovarišev (-ic).
Tov. Predsednik otvori zborovanje s konstatacijo, da spričo ponovne redukcije plač ni pričakoval tolikšnega obiska. Naglaša se, da ne znašajo odtegljaji le 6 do 11%(!), temveč 25 do 30% čistih prejemkov. V situ-cijskem poročilu se nato dotakne novega finančnega zakona, po katerega doslednem tolmačenju bi imelo učiteljstvo velike ugodnosti glede stanarine.
Sledi čitanje zapisnika. K njega poročilu v »Učit. Tov.« pripomni tov. nadzornik sledeče: Neprijetno me je zadelo, da se dela razlika med starejšimi in mlajšimi, ker smo
vsi tovariši. Odgovori tov. tajnik France Jandl: Razlika ni bila mišljena stanovsko, temveč idejno.
Glede dopisa »S. K. J. in učiteljstvo« se vzame na znanje izjava tov. Mihca, ki pravi, da se naj vzamejo za izvenšolsiko delo tudi drugi uradniki ne-le učitelji in naj že enkrat neha prit.sk. Dopisu »Vel. zborovanje Slomškove zveze« pa se stilizira resolucija tov. Lubeja, s katero se odklanja podtikava-njc hlapčevanja.
Predavala sta tov. nadzornik Franjo Karbaš iz »Prosvete« in tov. Franjo Kotnik iz »Učitelja«. Predavanji sta bili lepi, jeder-nati in zanimivi.
Med slučajnostmi se sprejmejo sledeči predlogi: 1) Nadomestilo učiteljem, ki so odšli na Višjo pedagoško šolo. Glede tega se i ■ :i:'.aj ukrene, ker morajo suplirati slabo plačani učiteljski pripravniki. (770 Din) 2) l.1!¿dno učiteljske konference. Spričo težkega jnotnega stanja učiteljstva prosi J. U. U sreski) društvo v Ljutomeru, da se za iletos u inejo uradne učiteljske konference. 3. Delnice Privilegirane agrarne banke. Naproša se v .cija. da se informira glede delnic, katere so plačali učitelji, pa jih še do danes niso prejeli. V živahnem razpoloženju se zaključi zborovanje s klicem: Na svidenje na društveni 601etnici 5. maja v Ljutomeru. R. Mavric,	Klemenčič F.,
predsednik.	nam. tajnika.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAHODNI DEL je
zborovalo dne 9. aprila 1932. v Ljubljani. V svojem obširnem poročilu je predsednik društvenim članom priporočal, da bi spore, ki sempatja lahko nastanejo, mirno uredili doma. Zborovanja se je udeležil zastopnik sekcije za Dravsko banovino tov. Josip Kobal, ki je obširno poročal o uspehih in neuspehih sekcije, o borbi za koristi učiteljstva. Nato je bil prečitan referat g. zdravnika dr. Puca o šolski higieni in ureditvi naprav in zavodov, ki skrbe in nadzorujejo zdravje šolarjev in učiteiljev. Končno so bili sprejeti tile predlogi tov. predsednika:
I.	Sekcija v Ljubljani naj posreduje, da bo imenovan v banski svet tudi zastopnik učiteljstva.
II.	Sresko prosvetno upravo prosimo, da olajša uradno poslovanje šol. upraviteljem tako, da malenkostne pogreške v njihovih poročilih popravi sama.
Zdravko Mikuž,	Lenarčič Ana,
predsednik.	tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI, je zborovalo dne 9. aprila t. 1 ob 9. uri dopoldne v sokolskem domu. Po običajnem pozdravu g. predsednika so sledile točke dnevnega reda. Prečitano je bilo pismo tovariša Zupančiča, mnogoletnega odbornika in člana našega društva, ki je stopil v pokoj in se je iskreno zahvalil vsem članom za vso naklonjenost ter želi učiteljskemu društvu čim lepše uspehe. Predsednik je poudarjal, kako veliko politično in materialno borbo je izvojevala naša starejša generacija.
Po prečitanju dopisa o sporih med uči-teljstvom in disciplinskih razsodbah se osnuje razsodišče, sestoječe iz 3 članov. Naše
društvo se sestane dne 7. maja v Radencih, kjer se priključi zborovanju gornjeradgon-skega in sv. lenarsikega društva. Mnenju tov. nadzornika, da se naprosi tudi predsednik I. Dimnik, ki bi podal situacijsko poročilo o vseh aktualnih zadevah, se pridružijo vsi ostali. Za potrebna vozila v Radence poskrbi tov. Kramberger. Na prošnjo Učiteljskega pevskega zbora, ki je izdal v propagando in širjenje naše narodne pesmi pesmarico Levstikovih pesmi, prosi g. predsednik tov. upravitelje za poravnavo računov. Mnogo družinskih očetov, ki imajo otroke za srednje šole je še na deželi, a ne morejo priti v mesto. JUU je upoštevalo njih socialne razmere in poslalo tiskovine, ki se naj izpolnijo. Te izpolnjene tiskovine bodo služile JUU za intervencije pri nameščanju. Naše društvo se pridružuje tudi ostalim društvom v zadevi prosv. gospodarske statistike, ker je ne smatra za merilo invenšolske delavnosti.
Ob zaključku zborovanja je sledilo zanimivo predavanje g. prof. Mušiča, ki je pokazal Gothe-ja v pravi luči. Posebno intere-santno je bilo predavanje o stiku, ki ga je imel Gothe s srbskimi književniki. Gospodu profesorju se je društvo zahvalilo za njegovo izborno delo
Predsednik Fr. Gabrijelčič. Tajnica Praunseis.
Novosti na knjižnem trgu.
—lk »Tolminske narodne pravljice.« Uredil Ciril Drekonja. Založila književna družina »Luč« v Trstu 1932.
Soška dolina je še polna folklore. To je spoznal že založnik in izdal v svoji Slovanski knjižici več zvezkov pripovedk iz soških do-
lin in planin. Mi medtem ko je Gabršček imel namen opozoriti folkloriste na lepoto slovenske narodne besede, si je naš tovariš nadel nalogo zbrati še neznane variante pripovedk teh krajev in jih rešiti pozabjenja, dokler je še čas. Pomagala sta mu pri tem še nabiratelja Kenda in Šavli. Vsebinsko je knjiga zanimiva in bo našla mnogo čitate-ljev. Uvodno, za zbirko zelo primerno besedo, je napisal urednik.
HAU OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in sociaic« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—
Ure, zlatnina
so najprimernejša
birmanska darila
katera kupite najceneje pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana — Stari trg št. 9
GG. UČITELJICAM IN GG. UČITELJEM v času izletov s šolarji v Maribor se priporoča restavracija »Narodni dom«.
UČITELJ V MESTU DRAV. BANOVINE, kjer je popolna gimnazija in tudi dober postranski zaslužek, želi zamenjati svoje mesto z upraviteljem na tri- ali večrazrednici na deželi, v bližini železnice, na lepem kraju z lepim vrtom in stanovanjem v šoli. Cenjene ponudbe z opisom situacije na upravo »Učiteljskega Tovariša« pod štev. T41.
Pokažite Vaši cfleci biser Gorenjske,
Bled!
Hotel-Pension na starem Blejskem gradu,
Vam nudi oskrbo po sledečih cenah:
Zajtrk ali južina: Kava, čaj ali mleko 2. 2 kruhoma ....	Din 3"—
Kosilo (obed): I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata jed	„ 12"—
II. „ „ govedina, 2 „ .....„ 10"—
»	III- » » in 2 prilogi........„ 6 —
Večerja I. vrste: Pečenka, 2 prilogi, močnata jed ali desert . . „ 10'— „ II. „ Rižoto s solato ali golaš s krompirjem ... „ 7"—
Okrepčila: malinovec, limonada, (V< / kozarec)....... 1'—
Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo......... 6—
„ na žimnicah za osebo......... 4-—
Vožnja po jezeru................. 2"—
Pri udeležbi 30 učeocev in naročilu obeda ali večerje I. vrste dobita dva
učenca gratis!	Zahtevajte prospekte!
Uprava Hotela Grad, Bled
w m
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
ï
■ ■ ■ ■ ■
4
Za naš „Dinar"
kupite naše domače proizvode!
prašek za pecivo
« VMk 2<koo'b> ntiroHn ivenont
S&dn
fantlln siadfcar
W(M aoswftftja
..rtDtH«" «»tiHio • «i*dkor daj« mn mottvMim jMfilOfft pri*.
UR var* ■ oku» Vfebkui rj Tlth J «Momul
1 • 5 dobrih
roraeBflo
nota J>eWn ttonMttc"	:
«a l«™ «*^ füK-rrfcitu >r< ^»b^tko. ¿-«k,* f orondo' piporoč» u «(• ^OÖMX» ieO«. k*-
fs-'Ä'ÄÄVÄsr
Ugodnost 1
Jamske gaieäe . .	70 Di»
Molke fatale ...	75 Din
tí;* ms k ? «nežni čevlji	100 Din
Ui»m aoežni èevlfl .	110 Din
:
;	Velika izbira damskih in otroških
i	klobukov
i .
) S	po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih.
i i	Za g. uč i t e 1 j i ce 10 °/o popust pri
j	Mary SmoSmker — Celle
•	v palači „Prve hrvatske štedionice"
m ora. «in
ida]
MitrlM)
-- w s -ve--
I
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev BflJDE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
I
tP^WsMw»; 1 iv-iirwÄWr-Äy-™*, vi-. •""*
wmwM
Avgust Agnola
Poizkusite Adria kolač!
Piškotni narastek. Stepi 3 rumenjake z 18 dkg sladkorja in 1 zavitkom • ADRIA« VANILIN-SLADKORJA; dodaj nekoliko naribane citronine lupine in 1—2 žlici mleka. Vse skupaj mežaj dobre >/» ure; nato umešaj narahlo sneg 3. beljakov z 18 dkg moke, pomešane z Vi zavitka »ADRIA« praSka. Peci v zmerno vroči pečici. Serviraj z vaniljino ali čokoladno kremo. ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI!
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
■
■
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
j
Znižane cene!
Tvrdka A. ZIBERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Znižane cene!
LJUBLJANA — STRITARJEV A ULICA ST.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in ^perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrežba točna in solidna.