in verjetm sta orla na tem mestu 
gnezdila že pred leti. 
Znam je, da par orlov redkokdaj 
up:,rabi ero gnezdo dve leti zap:,red, 
zato irrata na svojem teritoriju več 
gnezdišč, ki jih z leti menjujeta, 
pač odvisno cd hrane in nekaterih 
drugih dejavnikov. Po op.::nbi A. Žu-
pančiča je orlji par iz Sočerge ve-
rjetm isti, ki j e gnezdil p:,d Na-
rosan in v Koritnicah. 
41 
Marsikdo se bo spraševal, kako da si 
je izbral prav Sočergo za gnezdišče, 
ko pa je v Alpah dovolj prostora zanj, 
pa še bolj nedostopro je. Vendar or-
lova prvotna prebivališča so bile 
skalne stepe, ol::rcorske čeri in sano-
tne ravnine, od tod pa se je pred 
človekan umaknil v gore. V Dalmaciji 
gnezdi planinski orel v Mali Paklenici, 
na Škotskem pa gnezdijo orli neposre-
dno nad gladim :rrorja, na previsnih 
skalnih čereh. Gnezdo v Sočergi je do 
sedaj gnezdo na najnižji nadnorski vi-
šini , okoli 300 m. • 
Navsezadnje tudi ime planinski orel ni 
najbolj p:,srečeno in bi bilo primerne-
je zlati orel, verrlar je že tako, da ga 
ban:) tudi v bodoče imeli za planinskega. 
In Slovenia the Golden Eagle br>eeds 
primarily in the Alps. In the Kar>stic 
r>egion br>eeds ( accor>ding to the avai ta.-
b le data) a single pair> wich is of 
course changing its nesting place . We 
preswne that this year this particular 
pair breed in the Slovene par>t of Is-
tria no more than 300 meters above the 
sea what is quite a sensation for our 
circumstances . 
Iztok Škornik 
Krožna cesta W 
66000 Koper 
Mali strnad Emberiza pusilla ugotovljen v Sloveniji 
Little Bunting Emberiza pusilla confirmed in Slovenia 
V cbdabju 1973-1984 s:rro v Sloveniji 
ujeli nekatere oove in redke vrste 
strnadov Emberizid:ze . Ujete so bile 
naslednje vrste: lap:,nski ostroglež 
Cafoarius 7,apponicus , beloglavi str-
nad Emberiza leucocephala in gozdni 
strnad Emberiza rustica. Sedaj pa se 
jim je pridružil še mali strnad Em-
beriza pusilla. 
Ix:novina malega strnada Emberiza pu-
silla je severno .ol:::m:)čje Palearktike, 
in to od severne Skandinavije do 
vzhodne Sibirije (Voous 1962) • Je 
selivec in prezimuje v jugovzhodni 
Aziji, v jesenskem in zimskem času 
pa je bil mali strnad opazovan in 
ujet skoraj p:, vsej Evropi. Iz orni -
tološke literature se vidi, da je 
mali strnad veliko boli p:xJost, kot 
bi pričakovali. Najbolj številni so 
pooatki iz zahodne :Bvrope, imam:> pa 
tudi IX)datke z Malte, iz Italije, 
ŠVice in Avstrije . Podatki so do-
bljeni v času od oktobra do aprila. 
Dne 9.2.1985 je Bojan Mali, zunanji 
sodelavec kustodiata za ornitologi-
jo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, 
ujel v vasi Kleče (Ljubljana) ne-
znanega majhnega strnada, katerega. 
je nato še živega prinesel v muzej. 
Pri pregledu ustrezne ornitološke 
literature in ob zbranih bianetri-
čnih IX)datkili je bilo ugotovljeno, 
da gre v tan primeru za malega str-
nada Emberiza pusilla. Qrenjeni pri-
rrerek malega strnada hrani Prirodo-
slovni rro.1ze j Slovenije v svoji štu-
dijski zbirki. 
Oglej:rro si bianetrične IX)datke in 
:rrorfološke značilrosti, na osrovi 
katerih s:rro določili vrsto(Tabela ll 
Razen bianetričnih IX)datkov so bile 
ugotovljene še naslednje :rrorfološke 
značiloosti, ki so dokazovale ne-
sp:,rro determinacijo. Našte jrro jih 
sarro nekaj: 
20. Mali str>nad ujet 9.2.l985 v Kle-
čah pri Ljubljani (D. Šere) 
- proge p:> prsih so tanke in tanne 
barve , za razliko od samice trst-
nega strnada E.sahoenialus, ki 
ima te proge debelejše in obro-
bljene rjavo; 
- jasoo p:>udarjena svetlo rjava te-
menska peresa, kakor tudi lešni -
kova barva krovnih peres ušesa -
VRSTA OOLŽINA PERUTI 
SP:OCIES wm:; LEN'.}IT 
E. pusiUa 
64 - 74 nm (Svensson, 1984) 
-
E. sahoenialue 
70 - 84 nm (Svensson, 1984) 
E.pusiUa 69 mn 
primerek iz Kleč 
soecmen fran Kleče 
Tabela 1: Biometriana primerjava vrst 
42 
20. Little Bunting, aaught on Fe-
bruary 9th l985 at Kleče near 
Ljubljana (D . Šere) 
ta krovna peresa pa ima samica 
trstnega strnada sivkasta; 
- zožeoost 6. letalnega peresa pri 
malan strnadu je rahlo zaznavna, 
pri trstnem strnadu pa je zožen:>-
st 6. letalnega peresa izrazita 
in tudi daljša; 
- barva nog je svetlo rjava, za ra-
zliko od trstnega strnada, ki ima 
~ALJA MED VRHOM PERUTI OBLIKA ZGORNJEGA 
N , LETALNIM PERES0'-1 DELA KLJlm 
LENGHT BElWEEN WING-POINT' SHAPE OF UPPER 
AND SIXTH PRIMARY t-1ANDIBLE 
2,5 - 5 nm raven ali 
konkaven 
1 - 3 nm konveksen 
3.5 mn raven 
Table 1: The biometriaal aomparis·oni betveen the two speaies 
cbičajoo n:,ge rjave ali mesnate 
barve; 
- površen pregled tega primerka je 
naredil vtis, da gre za (majhno) 
samioo trstnega strnada •• 
O :p::>javljanju malega strnada v Slo-
veniji in Jugoslaviji v literaturi 
ni p:xlatkov (Ma:tvejev 1976) • To dej-
stvo je verjetro treba pripisati 
izredni !X)doboc,sti med malim strna-
dan in samico trstnega strnada. 
Primerek malega strnada iz Ljublja-
ne lahko štejem za prvi dokazni 
material o pojavljanju te vrste pri 
nas. 
LITERATURA 
Bauer, K. ( 19 54) : Zwergamner Ember-(,za 
pusiZZa am Neusiedler See.beobachtet 
E.gretta 4, 9. 
Bri tish Birds, (198·4) : 'lhe ''Bri tish 
Birds" List of Birds of the Western 
Palearctic. 
Geister I., D.šere, (1974) ; No\o ugo--
tovljene vrste ptic pevk v SlovenJ,-
ji. Proteus, 37 (1) ;3.11. 
Fades, R.A. (1984) : Little Buntin;J 
winter~ on stubble field in En-
gland. British Birds 77; 6160617. 
Kilzer, R. (1975) : Zwergemrer 'Embe-
riza pusilla in Wald am Arlberg! 
E.gretta 18, 24 . 
Matvejev, s.o. (1976): Pregled Faune 
ptica balkanskog poloostrva, I: Pi-
cifonnes et Passerifonnes. SANO, 
Poseboo izdanje, 252 :. 254, Beograd. 
Mills, David G.H. (1982): Leg oolo-
ration of Little and Reed Buntln:Js. 
British Birds 75: 290: 291. 
SVensson,L. (1984): Identification 
Guide to Europaean Passerines. Na-
turhistoriska RiksmJseet Stockholm. 
šere, D. (1980) : Beloglavi strnad 
'Emberiza l eucocephala v Sloveni.ji. 
AcroceFhalus, 3: 39-40. 
šere, D. (1980): Goz.dni strnad Em-
b~riza rustica, prvič ujet v Slo-
veniji. AcroceEnalus, 1: 17. 
šere, D. (1980) : Laponski ostroglež 
Calcariua lapponiaus. Acrocep,a.l.us, 
6: 101. 
šere, D. (1981) ; Snežni strnad Ple-
ctrop'fzena:r: nivaZis ~ Acrocep1alus, 
7.: 16. 
43 
Šere, D. (1982) : Ptiči Stožic pri 
Ljubljani, 1972 - 1982 - Favnisti-
čni pregled, obročkanje in najdbe. 
Acrocephalus, 13 - 14: 33. 
Vin:,gradova, N.V., Doljnik, V.R •. , 
Efrerov, v.o., Paevskij, V.A. (1976): 
Opredelenie pola i vozarsta vorobi-
nih ptic fauni SSSR. Akademija na-
uk SSSR, Zoologičeskij institut. 
M::>skva. Str.: 145. 
Voous K., H., (1962)t Die Vogelwelt 
Europas und ihre Verbreitung. Pa-
rey Hamburg und ~lin. 
Wallace, D.I.M. (1900): Distinguis-
hing Little and Reed Buntings. Fron-
ties of Bird Identification, 
236 - 244. 
Winkler, R. , ( 19 84) : Avifauna der 
Schweiz, eine kamentierte Artenli-
ste. I. Passerifonnes, Der Ornito-
logische Beoba.chter, Beiheft 5, 
1984: 59. 
Slika 1: Gnezditvena razširjen.ost 
malega strnada v Evropi 
(Makatsch) 
Figure 1: Breeding distribution of 
the Little Bunting in Europe 
(Makatsch) 
SL.t'MARY 
In the viliage Qf Kleče necui Lju-
bLjana a Little Bunting, preswna-
bly a female, uJas cought on Febru-
ary 9 th, iaas. Thie i s the first 
specimen of this kind found with-
in Slovenia and also Yugoslavia. 
T'fze main reason why this species 
has not been confirmed before pro-
bably lies in the great reser,Jblan-
ce berueen the Reed and Little Bun-
ting. 
Dcuie Šere 
Glinškova ploščad l2 
6ZOOO Ljubljana