Katastrofalne
škode v naših gozdovih za 2,5 m lilijo na evrov
STRAN 5 "S\	" . ^ M
■ r i	j	^ 1		
m	rv	Šjl!		j
				i
Koristna izmenjava informacij z gospodarstveniki na Občini Ljubno
STRAN 7
Lokalna preskrba s hrano je najboljša izbira
STRAN 9
Tri zlata priznanja mladih glasbenikov Glasbene šole Nazarje
STRAN 15
ŠTEVILKA
LETO XI VI, 28.FEBRUAR /_0\4 CENA 1.60 EUR

a
n : i
>
v
i/V	LU
ÍS	^
S la S, JS	t q- o g « 3
E 3 £	9 - a- 5 o, 3
u
3
o
S ^	--
"Hi n	'S'
§ S	% El
3 -	F
c&Ï&ÏÏSIS
l î » S .¡4 F j» - î .<
ï è s s s ! s
|t £ * * ï n:
îfl i ! fs m I \ ji:
>333 Ii S
o	« —
1*	• ï
1	j
o 3	f
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_

Poitniria
plalana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
b o 2
_ g- tu
Ü & W
3	« n O j ÛJ 3" CL
ïïà 3
l/i Nt
4	S I
3 = ffi. 3 n U
« m
3d 3
îm
ig ñ 3Ï. " 3
ti Cl
& y
Oí D
o "O
S1 c
3. LA
M
ai ai
<1
c— lfl
3 %
i1 -
0	i (K n
1	a"
L4 3
O ai < Q1
a* £ «
O
Sí TJ
X-
£ Ï - g-
^	„ if
<	5f O C. i/i
•=■	C, r*
£	& S
5	? 5
5	& 3
S.	§ m
5	I CL
6	= S
s	1 p
s	& a,
31 <
a	g.
P	w.
m	S
N.	g
S. S
n	j±
3	O
^	5
G	51
ü	3
Q
-e
	m
	
	n
t	H
S	■o
	tu
	ru
3	
o	m
y	CL
3	n
o	Ul
	rV
c;	111
S	<
fp	tU
	in
Ç7	ÙJ <
if	
lu"	VI
Ci	
-Í rt.	
3	□
rt	O
	<
	n
5 3 «
—- Li ~
a.
£ I
<su cl TO Ö
3 ä
1Í Is
S' a c
I S-
tfî ri
i J
O TT
* 51 =
o <
2 Ñ; flj* fl n D tu rt fD Cl
TT fll in
cu <
3	C
Oí	CTQ
O r»<	O a
	
	o
	l/l
O	PMt
	N
	EU
LA >
<
CJ -t O
ne =3
l/l m we z
n
Iz vsebine:
Tema tedna:
Bo mladim državno jamslvo
pomagalo do služb?.............................................4
Solčava:
Udarniško zagotovili električno
energijo sokrajanom..............................................5
Občina Luče:
Razpis referenduma objavljen v uradnem listu.......................................................6
Nazarje:
Žalna seja v spomin
na prof. dr. Franca Zagožna..................................8
Rečica ob Savinji:
Za male čistilne naprave
letos 10.000 evrov................................................9
15 let Kulturnega društva Slap:
Če je v srcu lepota,
je na ustih pesem................................................19
Dvoransko državno prvenstvo v atletiki:
Maja Mihalinec državna prvakinja................21
Državno tekmovanje policije
v veleslalomu na Golteh:
Najhitrejši celjski veterani
in ljubljanski policisti...........................................21
Tretja stran
Mladi brez dela - kdo bo delal za
starejše?
Število mladih v Sloveniji se zmanjšuje. Če je bilo leta 1990 prebivalcev, starih od 15 do 29 let, več kot 450 tisoč, se je do leta 2012 njihovo število zmanjšalo na dobrih 364 tisoč. Postopoma se zmanjšuje tudi njihov delež v skupnem prebivalstvu; s slabih 23 odstotkov v letu 1990 je padel na slabih 18 odstotkov v letu 2012.
Po napovedih demografov naj bi se število mladih v omenjeni starostni skupini zmanjševalo do leta 2023, potem naj bi do leta 2036 sledilo obdobje skromne rasti, leta 2060 pa naj bi v Sloveniji živelo skoraj 58 tisoč manj mladih kot v letu 2012.
Te demografske spremembe bodo seveda vplivale na trg dela. V prihodnjih desetletjih se število mladih in njihov delež v prebivalstvu ne bo bistveno zmanjšal, bo pa močno naraslo število in posledično tudi delež starejših, to je starih 65 let ali več. Ti so leta 2012 predstavljali slabih 17 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 pa bo njihov delež narasel na slabih 32 odstotkov, tako da bodo predstavljali skoraj tretjino prebivalstva.
Ker se število mladih ne bo bistveno zmanjšalo, bosta število in delež starejših naraščala predvsem na račun delovno sposobnega prebivalstva, to je oseb v starosti od 15 do 64 let; delež te skupine se bo do leta 2060 zmanjšal z 69 odstotkov v letu 2012 na 55 odstotkov. Te spremembe bodo povečale pritisk na javne fi-
nance, predvsem na pokojninsko in zdravstveno blagajno, zaradi česar bo morala Slovenija v prihodnosti še bolj spodbujati aktivno staranje, podaljševati delovno dobo in povečati vključenost delovno sposobnega prebivalstva v delovno aktivnost.
Gospodarska kriza v Sloveniji je zelo pospešila rast brezposelnosti mladih. Le-ta se je v letu 2012 približala 25 odstotkom, s čimer se je Slovenija uvrstila med države EU z izrazitim problemom zagotavljanja dela mladim. Skoraj polovica vseh mladih brezposelnih je brez delovnih izkušenj oziroma iščejo prvo zaposlitev.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da narašča število dolgotrajno brezposelnih mladih, ne glede na raven pridobljene izobrazbe. Na trgu dela se izkazuje tudi neustrezna izobrazbena struktura mladih. Med mladimi v starosti 15 do 29 let je delež brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe sredi lanskega leta znašal 28 odstotkov, hitro narašča tudi delež terciarno izobraženih mladih.
Vlada je prejšnji mesec sprejela izvedbeni načrt projekta Jamstvo za mlade, za katerega bo v dveh letih namenila vrtoglavih 157 milijonov evrov. Bistveno preveč, da projekt ne bi uspel. O tem pišemo v tokratni temi tedna.

ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 9, 28. februar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com	„ . . , .	„„,, t
Savinjske novice št. 9, 28. februar 2014 3
Tema tedna
VISOKA BREZPOSELNOST MLADIH
Bo mladim državno jamstvo pomagalo do služb?
V Sloveniji ze skoraj 30 odstotkov vseh iskalcev službe predstavljajo mladi do 29. leta starosti. Ta družbena skupina je podvržena najslabšemu trendu rasti brezposelnosti v vsej Evropi in zatorej predstavlja vseevropski problem.
Množična brezposelnost mladih predstavlja vseevropski problem.
(Foto: Colourbox)
Slovenija se je reševanja tega problema lotila tudi s programom Jamstvo za mlade, katerega bistvo je, da bo vsaki osebi, stari do 29 let, ponujena zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje v štirih mesecih po prijavi na zavod za zaposlovanje.
Na ministrstvu za delo program podpirajo in so prepričani, da bodo rezultati predvidenih ukrepov kmalu vidni. Bolj previdno ga sprejemajo mladinske organizacije in delodajalci, kjer se glede na dejstvo, da se je močno zapletalo že pri pripravi programa, bojijo, da bo njegova realizacija še bolj zapletena.
V ŠTIRIH MESECIH DO
DELOVNE AKTIVACIJE MLADIH
Cilji programa Jamstvo za mlade so izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev, hitrejša aktiva-cija mladih brezposelnih in znižanje brezposelnosti. Program, sestavljen iz 36 ukrepov, bo potekal v štirih stopnjah. Najprej bodo mladi deležni preventivnih ukrepov, kot so štipendiranje, praktično usposabljanje in pomoč pri karierni orientaciji. V drugem sklopu bo mladim takoj po nastopu brezposelnosti med drugim ponujeno svetovanje, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in nacionalne poklicne kvalifikacije.
Po treh mesecih brezposelnosti bodo mladi prestopili v tretji sklop programa, kjer jim bodo na voljo mentorske sheme, podjetniško svetovanje in oprostitve plačil prispevkov. V zadnjem sklopu je predvideno vključevanje mladih v javna dela in druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja, država bo na pomoč priskočila tudi s sofinanciranjem pripravništva.
DELODAJALCI BODO
ZAPOSLOVALI, ČE BODO IMELI DELOVNA MESTA
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je prepričana, da je program dober in da lahko ob upošte-
vanju nujnega zagona gospodarstva ter predvideni gospodarski rasti v letu 2015 pričakujemo učinkovitejše reševanja problema mladih na trgu dela.
Po oceni Kopač Mrakove naj bi v omenjene ukrepe v dveh letih vključili približno 125 tisoč mladih, omogočili 2.770 delovnih preizkusov in usposabljanje mladih v različnih delovnih okoljih. V ta namen je vlada podjetjem za zaposlovanje mladih namenila različne spodbude, oce-
njene na okoli 40 milijonov evrov.
Podjetjem je letos namenjen denar v več oblikah, kot so praktično usposabljanje v času izobraže-
vanja in vajeništvo, kadrovske štipendije, usposabljanje na delovnem mestu in spodbujanje za pripravništvo, delovni preizkusi, krajša usposabljanja, zaposlovanje v socialnih podjetjih, mentorske sheme in zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu.
Za dodatnih približno 14 milijonov evrov na leto naj bi delodajalci izkoristili še dveletno oprostitev plačila prispevkov pri zaposlitvi mladih brezposelnih za nedolo-
čen čas. Delodajalci so že sporočili, da bodo ukrepe vsekakor izkoristili, vendar le v primeru, če bodo lahko odpirali nova delovna mesta.
PRAVI UKREP BI BILA REFORMA TRGA DELA
Jamstvo države lahko pripomore k dolgoročnejši premostitvi prepada med izobraževanjem in zaposlovanjem, so prepričani tako delodajalci kot mladinske organizacije. Po oceni Mladinskega sveta Slovenije (MSS) je največja dodana vrednost projekta preprečevanje socialne izključenosti, sicer pa so po prepričanju predstavnikov MSS v programu večinoma ukrepi, ki se že izvajajo, a brez dolgoročnih uspehov za mlade iskalce zaposlitve.
Tudi delodajalci so mnenja, da mora država najprej določiti, katere gospodarske dejavnosti in delovna mesta želi imeti in kako pri njihovem ustvarjanju lahko sodeluje. Dosedanji ukrepi podobnih programov so se izkazali za bolj kratkoročne, saj imajo zaposleni delo tako dolgo, dokler traja program subvencij, potem pa zaposlitev ugasne. Pravi ukrep je lahko le učinkovita reforma trga dela, ki bo prinesla možnost za ustvarjanje novih delovnih mest.
Tatjana Golob
Rebeka Kotnik, podpredsednica Mladinskega društva Nazarje:
»Mladinsko društvo Nazarje je bilo seznanjeno s programom Jamstvo za mlade s strani županje občine Nazarje preteklo leto jeseni. Po seznanitvi z vsebino programa smo se odločili, da naše društvo postane njegov podpornik. Program naj bi spodbujal zaposlovanje mladih, ki je v Sloveniji vedno večji problem.
Vnaprej je težko presoditi, kako bo program dejansko deloval v praksi, dobili pa smo vtis, da nam bo pomagal. Vsekakor želimo vsi, ki nam ni vseeno, narediti vsaj nekaj, da bi rešili problematiko brezposelnosti mladih v naši državi, zato smo podprli program Jamstvo za mlade.
Mladi, sploh študentje, veliko govorimo o tej problematiki in smo v skrbeh za našo prihodnost na trgu dela, menim pa, da je premalo takšnih, ki so pripravljeni kaj spremeniti na tem področju. Tudi sama se spopadam s podobnim problemom v Mladinskem društvu Nazarje, kjer delujem kot podpredsednica.
Veliko mladih iz občine Nazarje je po eni strani nezadovoljnih z dejavnostmi, ki se odvijajo zanje oziroma jih pogrešajo, po drugi strani pa ne želijo narediti ničesar, da bi se razmere izboljšale. Člani, ki smo aktivni znotraj našega društva, se trudimo s čim bolj pestrim programom dejavnosti za mlade v občini, toda počutimo se preobremenjeni, saj nas je premalo, da bi se delo porazdelilo. Na naše dogodke prihaja bistveno premalo udeležencev.
Zdi se mi, da se mladi premalo zavedamo, v kakšnih razmerah živimo danes, saj bi morali ravno v teh težkih trenutkih stopiti skupaj kot mladina in narediti nekaj, s čimer bi pomagali eden drugemu ali pa vsem mladim v Sloveniji.«
4 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Aktualno
KATASTROFALNE POSLEDICE ZLEDOLOMA
Škoda v gozdovih ocenjena na 2,5 milijona evrov
V nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pretekli teden zaključili z oceno škode, ki jo je v gozdovih povzročila ledena ujma. Po izračunih naj bi bilo škode za okrog 2,5 milijona evrov. Celotna površina poškodovanih gozdov na območju nazarske območne enote je 18.590 hektarjev, podrtih in poškodovanih dreves za posek pa je 103 tisoč kubičnih metrov, od tega je 80 tisoč kubičnih metrov listavcev in 23 tisoč kubičnih metrov iglavcev.
NUJNO SPRAVILO IGLAVCEV
Prvotna ocena, da je poškodovanih 70 tisoč kubičnih metrov dreves na 15 tisoč hektarjev velikem območju, se je izkazala za prenizko. Poleg ostale škode na obnovo in prevoznost čaka še okrog 300 kilometrov gozdnih cest, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik. Omenil je, da verjetno ves poškodovani les ne bo spravljen iz gozdov, saj bi bilo na nekaterih odročnih krajih spravilo neekonomično.
Slovenija bo zaradi ujme v program za razvoj podeželja vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, za kar naj bi v letih 2014-2020 namenila do 20 milijonov evrov. Poleg tega namerava zaprositi za brezplačno strokovno pomoč Evropsko investicijsko banko za pripravo sanacijskega načrta za gozdarstvo.
Najbolj nujno je po besedah Breznika spravilo iglavcev. Vsem lastnikom bodo izdali odločbe, rok za spravilo iglavcev pa je 15. maj. »Spravilo iglavcev je nujno, da preprečimo širjenje pod-lubnikov, medtem ko bo časa za spravilo listavcev več. Računamo na to, da bo spravilo listavcev zaključeno v tem letu in da bo kvaliteta lesa zadovoljiva.«
Toni Breznik: »Rok za spravilo poškodovanih dreves iglavcev je 15. maj.« (Foto: ŠS)
NAJVEČ ŠKODE V NIŽJE LEŽEČIH GOZDOVIH
Na 80 hektarjih večjih površin, ki so bile uničene, bo potrebna zasaditev dreves, na delu površin pa računajo na naravno obnovo gozda. Najbolj uničeni so bili v žledolomu nižje ležeči gozdovi na območju Nazarij, Rečice ob Savinji, Šoštanja (Bele vode) in Velenja. Višje po dolini je bila škoda manjša, najmanj jo je bilo v gozdovih na Solčavskem in v Lučah.
ZGS je po uradni dolžnosti dolžan popisati škodo na gozdovih, gozdnih vlakah in gozdnih cestah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je določila 14. marec kot rok za oceno škode.
Vlada je pretekli petek sprejela interventni zakon in druge ukrepe, ki bodo omogočili odpravo posledic ledene ujme. Zakon mora obravnavati še državni zbor.
DAVEK NA NEPREMIČNINE
Čas za popravke informativnega izračuna do konca marca
Geodetska uprava Republike Slovenije je lastnikom nepremičnin že poslala informativne izračune davka na nepremičnine. Kot kažejo odzivi v javnosti, vsi podatki ne izkazujejo dejanskega stanja, vendar je časa za popravke še dovolj.
Lastniki nepremičnin lahko nepravilne podatke popravljajo preko spletne aplikacije »Spreminjanje podatkov registra nepremičnin« ali preko vprašalnikov registra nepremičnin, elaborata geodetske storitve ali neposredno na območnih geodetskih upravah. Preko spleta ni mogoče spreminjati podatkov o lastniku oziroma uporab-
niku nepremičnine in podatkov o legi, obliki in površini ter dejanski rabi stavb in delov stavb.
Nepoznavanje oziroma nestrinjanje s stanjem nepremičnine v registru med lastniki povzroča veliko zmede in tudi jeze. Geodetske pisarne so zato že nekaj dni močno obremenjene z osebnim svetovanjem lastnikom. Kakšno je stanje v geodetski pisarni v Mozirju in kakšne težave tarejo zgornjesavinjske lastnike nepremičnin, preverjamo in bomo več o tej tematiki pisali v temi tedna naslednje številke Savinjskih novic.
TG
Podatki o poškodovanosti po oddelkih in odsekih se bodo vnesli v sistem AJDA uprave za zaščito in reševanje in se avtomatsko pripisali na raven posamezne parcele.
Štefka Sem
SOLČAVA
Udarniško zagotovili električno energijo sokrajanom
Sedemdeset občanov je potegnilo en kilometer kabla po izjemno strmem in nedostopnem terenu. (Foto: Matej Coklin)
Veliki dogodki ponavadi izpostavijo velike ljudi. Tako so se v nedavni ujmi z žledom poleg gasilcev in pripadnikov civilne zaščite z nesebično pomočjo izkazali številni posamezniki. A v občini Solčava junakov ni bilo le za prste ene roke, bilo jih je kar sedemdeset, ki so pomagali vzpostaviti pretrgano električno napeljavo in sokrajanom zagotovili prepotrebno električno energijo.
»Solčavsko je bilo že nekaj dni brez elektrike, saj je žled podrl daljnovod. Delavci Elektra Celje so bili polno zasedeni, zato smo se na občini odločili, da priskočimo na pomoč. Pozvali smo občane, da pomagajo pri delovni akciji, v kateri bi na terenu namestili električni kabel. Odziv je bil neverjeten. Kar sedemdeset občanov je pomagalo potegniti en kilometer kabla po izjemno strmem in nedostopnem terenu v hribu nad cerkvijo Marije Snežne, kjer si z mehanizacijo ni bilo mogoče pomagati. Ponosen sem na svoje so-občane in se jim za njihovo pripravljenost pomagati iskreno zahvaljujem,« je povedal solčavski župan Alojz Lipnik.
Marija Lebar
5 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Gospodarstvo, Iz občin

ELEKTRO CELJE ENERGIJA
Elektrika iz obnovljivih virov v vsa gospodinjstva
OBČINA LUČE
objavljen v uradnem listu
V uradnem listu RS št. 14 z dne 22. februarja 2014 je objavljen sklep o razpisu svetovalnega referenduma v občini Luče. Gre za svetovalni referendum o podpori za izvedbo obvoznice s protipoplavnimi ureditvami, kot jih predvideva sprejet državni prostorski načrt.
Lučki župan Ciril Rosc je ob tem povedal: »Po sprejetem sklepu o razpisu referenduma na zadnji seji občinskega sveta smo skladno z obljubo, ki sem jo dal na seji, pred objavo v uradnem listu naročili pravno mnenje pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Na osnovi prejetega pravnega mnenja, v katerem je ugotovljeno, da je obravnavani svetovalni referendum razpisan skladno z zakonom, smo poslali v objavo na uradni list razpis svetovalnega referenduma.«
Na predlog in pobudo ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela je na sedežu ministrstva v novembru potekala delavnica Prostorski razvoj naselja Luče v povezavi s prometno problematiko in poplavno varnostjo. Župan se delavnice ni udeležil, so pa na občino
Spoštovani,
v Savinjskih novicah št. 6, 7. februar 2014, ste na straneh 4 in 5, objavili prispevek novinarke Štefke Sem »Lučani na referendum o obvoznici, denarja za izgradnjo pa na državni ravni več ni«.
V članku ste zapisali: »Ciril Rosc je še povedal, da preden bodo referendum razpisali, bodo pridobili še pravno mnenje, da bo vse potekalo v skladu z zakoni. Dodal je še, da mu je takšen predlog v telefonskem pogovoru dal tudi minister Omerzel.«
Trditev je zavajajoča in napačna. Minister Samo Omerzel na-V_
kasneje prejeli zapis dogovorov s te delavnice.
»V zapisu je navedeno, da je minister Samo Omerzel delavnico zaključil s predlogom, da Lu-čani najprej različna mnenja in poglede soočijo med seboj, se dobro pogovorijo in skozi demokratične procese odločijo, ali podprejo načrtovano izgradnjo nove obvoznice s protipoplav-nimi ureditvami oziroma tega ne podpirajo,« je povedal Rosc in dodal, da se je občinski svet z veliko večino odločil za razpis svetovalnega referenduma, ker meni, da je to najbolj demokratičen način odločanja.
V skladu z objavo v uradnem listu, kjer je zapisano tudi referendumsko vprašanje, se za dan razpisa šteje 3. marec, za dan izvedbe referenduma pa je določen 13. april 2014. Pravico sodelovanja imajo vsi občani občine Luče, ki bodo na ta dan imeli volilno pravico voliti občinski svet, postopek za izvedbo volitev pa bodo vodili organi, ki vodijo lokalne volitve. Na isti dan bodo v Lučah izvedli tudi nadomestne volitve za občinskega svetnika.
Marija Lebar
mreč nikoli in nikomur ni svetoval, da naj se o gradnji obvoznice odločijo z referendumom, kot lahko preberemo v članku. Minister Samo Omerzel pa je že s sklicem sestanka, v zvezi z omenjeno temo, pokazal, da je človek dialoga in da se moramo o težavah pogovarjati in iskati skupne rešitve. Res pa je, da je minister Omerzel župana Rosca, v telefonskem razgovoru, na omenjeno srečanje osebno povabil, kar pa je župan odklonil.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Patricija Šašek Odnosi z javnostmi
Podjetje Elektro Celje Energija (ECE) uresničuje svojo okoljsko zavezo. S 1. marcem bodo namreč vsa gospodinjstva, ki jih oskrbujejo z električno energijo, napajana iz obnovljivih virov. Za storitev, ki jo je bilo pri vseh dobaviteljih doslej treba doplačati, pri ECE to ne bo več potrebno. Hkrati znižujejo cene vsem paketom za nedoločen čas.
EDINI DOBAVITELJ »ZELENE«
ELEKTRIKE BREZ DOPLAČILA
Zagotavljanje 100-odstotno čiste energije pomeni za ECE veliko prelomnico, saj so za zdaj edini dobavitelj, ki se je odločil za takšno potezo. Na trgu obstaja več možnosti za okolju prijazno energijo, vendar so vse plačljive. »Naši gospodinjski kupci bodo odslej prejemali okolju prijazno energijo brez doplačila. Te energije v Sloveniji proizvedemo dovolj za vsa gospodinjstva. Trdno sem prepričan, da je lahko dolgoročna alternativa energiji iz fosilnih virov in jedrski energiji. Iskreno si želim, da bi nam sledili tudi konkurenti,« je odločitev komentiral direktor ECE mag. Mitja Terče.
PODPORA OKOLJEVARSTVENIKOV
V organizaciji Greenpeace Slovenija podpirajo potezo ECE ob zagotovilu, da ne gre za začasen ukrep, temveč dolgoročno strategijo. »Greenpeace pozdravlja vsako iskreno potezo gospodarstva, ki se kaže v dolgoročnih prednostih za okolje. Gre za pogumno odločitev, pa vendar dokaj logično, če upoštevamo
klimatske spremembe v zadnjem obdobju in dobro preskrbljenost Slovenije z energijo iz obnovljivih virov,« je povedal Dejan Savic, predstavnik za energetsko politiko organizacije Greenpeace Slovenija.
Odločitev celjskega dobavitelja energentov je podprla tudi priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Elektro Celje Energija je
z odločitvijo, da bo svojim gospodinjskim kupcem dobavljal električno energijo iz obnovljivih virov energije, storil korak ne le k blaženju podnebnih sprememb, ampak tudi posredno k ozaveščanju prebivalcev, da niso dovolj le »zelene« obljube, ampak zelo konkretna in tudi pogumna dejanja. Upajmo, da bo ta poteza sprožila prepotrebno verižno reakcijo in da jo bodo posnemali tudi drugi. Prepričana pa sem, da je ta odločitev tudi modra poslovna odločitev, ki prinaša na dolgi rok tudi finančne koristi - za začetek večji poslovni ugled.«
NIŽJE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Hkrati se bodo znižale tudi cene. ECE znižuje cene paketov za nedoločen čas (zajemajo več kot 90 odstotkov vseh kupcev) za gospodinjstva in uvaja stimulativen cenik električne energije, ki nagrajuje okolju prijazne načine plačevanja. Z odločitvijo za direktno obremenitev (trajnik) ali račun v elektronski obliki bo pocenitev znašala do šest odstotkov.
PR
Prikaz nasprotnih dejstev
Predstavnik za energetsko politiko pri Greenpeace Slovenija Dejan Savic (levo) je čestital direktorju ECE mag. Mitju Terčetu za pogumno odločitev.
(Fotodokumentacija ECE)
6 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINA LJUBNO
Koristna izmenjava informacij z gospodarstveniki
Župan Franjo Naraločnik (drugi z desne) je izpostavil vlogo občine pri zagotavljanju pogojev za delovanje podjetij, vključno z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in zemljišč za širitev proizvodnje. (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET NAZARJE
Zelena luč za dva pokopališka odloka, stop za tretjega
V četrtek, 20. februarja, se je na redni seji sestal nazarski občinski svet. Obširen dnevni red je prinašal kar devetnajst točk, a zataknilo se je že pri sprejemanju dnevnega reda, saj je statutarno pravna komisija predlagala, da se iz obravnave umaknejo tri točke, ki so se nanašale na pogrebno dejavnost. Na koncu so se svetniki vendarle odločili, da vse točke ostanejo na dnevnem redu in so o njih tudi sklepali, pri tem pa enega odloka niso potrdili.
ZAHTEVA RAČUNSKEGA SODIŠČA
Kot je pojasnila županja Majda Podkrižnik, se je za obravnavo treh odlokov, ki govorijo o pokopališkem redu, načinu opravljanja javne gospodarske službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za to področje, odločila potem, ko je ureditev zadevnih predpisov od občinske uprave zahtevalo računsko sodišče.
V OZADJU ODVZEM KONCESIJE JP DOM NAZARJE?
Svetniki so menili, da se z obravnavo ne mudi, zlasti kar zadeva podelitev koncesije, ki jo sedaj imata Javno podjetje Dom Nazarje in podjetje Morana, pogodba pa velja do leta 2017. Svetnik Boštjan Cigale je menil, da je treba predložene dokumente temeljito preučiti, Stanko Flere pa je vprašal, zakaj je potrebno spreminjati predpise na tako občutljivem področju, z ureditvijo katerega so občani zadovoljni. Svetnika Bojan Štrukelj in Janez Štiglic sta menila, da sprejemanje sprememb »na vrat na nos« ni dobro in da se želi z odlokom o podelitvi koncesije podjetju Dom Nazarje odvzeti dejavnost, ki jo sedaj opravlja.
VEČINA SVETNIKOV PROTI ODLOKU O KONCESIJI
Omenjene predloge odlokov je predhodno obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Predsednica odbora Irena Vačovnik je menila, da ni vzroka za umik točk z dnevnega reda, saj gre šele za prvo obravnavo. Občinski svet je tako z določenimi pripombami z večino glasov sprejel osnutek odloka o pokopališkem redu, prav tako je večina svetnikov glasovala za osnutek odloka o načinu upravljanja lokalne gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč s pripombami. Večina svetnikov pa je bila proti sprejemu odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje te službe.
Marija Lebar
Občina Ljubno je v sredo, 19. februarja, pripravila delovno srečanje s predstavniki večjih gospodarskih družb, ki delujejo na njenem območju. Srečanja so se udeležili domala vsi povabljeni; župan Franjo Naraločnik, ki je bil gostitelj dogodka, ga je označil za potrebnega in uspešnega.
Na srečanju sta bila prisotna tudi predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe občine Ljubno Stanko Rihter in član tega odbora Anton Špeh, oba tudi podjetnika. V uvodnem nagovoru je župan dejal, da je vloga občine zagotavljanje boljših pogojev za delovanje podjetij, vključno z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in zemljišč za širitev proizvodnje. Na območju občine Ljubno delujeta 202 podjetji z 945 zaposlenimi. Število zaposlenih se je od leta 2008, ko jih je bilo 858, zvišalo za 87 ali za dobrih deset odstotkov.
VPLIV SPREMEMB ZAKONODAJE
Naraločnik je udeležence seznanil tudi s predvidenimi spremembami financiranja občin s strani države ter predvidenimi posledicami na načrtovane investicije. Negativni vpliv na zagotavljanje pogojev za gospodarstvo ima nepregledna in toga zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja, ki zavira rast in investicije. Župan je spregovoril še o vlogi komunalnega prispevka in omrežnini kot strošku ter kot sredstvu za amortizacijo komunalne infrastrukture.
NEPOSREDNA IZMENJAVA MNENJ
Predstavniki gospodarstva so bili mnenja, da so takšna srečanja potrebna, saj lahko neposredno izpostavijo nekatere izzive, s katerimi se soočajo in ki so povezani s pristojnostmi lokalne skupnosti. Stanko Rihter je po delovnem sestan-
ku povedal: »Menim, da so izmenjave mnenj, kakršna je bila današnja, potrebne. Čeprav smo kot gospodarstveniki dobesedno ali pa skoraj sosedje, se pravzaprav vidimo poredko. Poleg tega so bili tokrat prisotni predstavniki podjetništva z različnih področij. Tako smo bolje seznanjeni tudi z dogajanjem v drugih branžah.«
OBDAVČITVE HUDO BREME
Podjetniki so govorili o splošnih razmerah, ki so neugodne za gospodarstvo. Rigidna zakonodaja preprečuje širjenje, obdavčitve dohodkov in dela pa nalagajo podjetjem veliko breme. Sodelovanje z občino so označili kot korektno, izrazili pa so tudi konkretno potrebo po novem, močnejšem elektroenergetskem vodu na relaciji Na-zarje-Ljubno.
TUDI DRUŽBENA ODGOVORNOST
Po uradnem delu so se udeleženci še nekaj časa zadržali v sproščenem druženju in izmenjali mnenja ter poglede na aktualne zadeve. Sicer pa tokratno srečanje ni bilo prvo te vrste, župan Naraločnik je gospodarstvenike v podobni sestavi gostil že na začetku svojega mandata. V strateški usmeritvi Občine Ljubno je zapisano, da se zavzema za ugodno klimo, ki omogoča dobro delovanje gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in s tem ustrezen standard občanov. Slednjega podjetja zagotavljajo tudi z družbeno odgovornim ravnanjem.
Marija Lebar
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v občini v letu 2013: 1.260,99 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v RS v letu 2013: 1.509,43 EUR.
7 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Iz občin, Ljudje in dogodki

V	72. letu starosti je umrl idejni oče Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, prof. dr. Franc Zagožen. Bil je kmet, agronom, genetik, profesor, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, vodja poslanske skupine SLS, predsednik stranke.
Zagožen se je rodil 3. decembra 1942 v Volo-gu pri Šmartnem ob Dreti. Po osnovni šoli v Šmar-tnem ob Dreti in Gornjem Gradu je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, šolanje pa je nadaljeval s študijem agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1967.
Specializacijo iz eksperimentalne statistike in populacijske genetike je opravil na Univerzi Geor-ga Augusta v Göttingenu. Bil je tudi štipendist Inštituta Maxa Plancka za živinorejo v Marienseeju in je tam izdelal doktorsko disertacijo. Na katedri za živinorejo Biotehniške fakultete je leta 1988 postal redni profesor.
V	raziskovalnem delu se je ukvarjal s teorijo selekcije in populacijske genetike ter o tem objavil preko 80 znanstvenih in strokovnih člankov v domači in tuji strokovni literaturi. Pozneje se je kritično posvečal strateškim razvojnim vprašanjem slovenskega kmetijstva. Zaslužen je za razvoj ovčereje. Za svoje dosežke je leta 1990 prejel Je-senkovo priznanje.
V SPOMIN
prof. dr. Franc Zagožen
1942 - 2014
Leta 1988 je soustanovil Zvezo slovenske kmečke mladine in Slovensko kmečko zvezo. Na volitvah v družbenopolitični zbor 8. aprila 1990je kandidiral na listi Slovenske kmečke zveze in bil izvoljen v skupščino Republike Slovenije. V tem mandatu je vodil Demosovo poslansko skupino.
Od leta 1992 je vodil glavni odbor SLS in njegovo poslansko skupino. Po združitvi SKD in SLS spomladi leta 2000 v novo stranko SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je eno leto združeno stranko tudi vodil.
»V slovenski politiki ni veliko ljudi, ki bi se tako odločno in predano ter brez kakršnekoli osebne preračunljivosti predajali za slovensko državo in se zavzemali za dobro vseh ljudi, kot je to vse svoje življenje znal in udejanjal profesor dr. Franc Zagožen. Tudi v svojih zadnjih dnevih življenja in borbi s težko boleznijo je zmogel moči, da se je v svoji skrbi za državo in ljudi s svojimi stališči še vključeval v aktualne tematike, posebej na področju kmetijske politike in nepremičninskega davka,« je ob slovesu med drugim zapisal Franc Bogovič, predsednik Slovenske ljudske stranke.
Dr. Franc Zagožen se je sicer v zadnjih letih umaknil iz aktivne politike, nad katero je bil v marsičem razočaran. V intervjuju za časnik Dnevnik je decembra leta 2012 med drugim povedal: »Politika naj bi bila služenje. A ne denarja, temveč služenje ljudem. Pri nas pa je obratno. Koruptivnost se kot kuga širi med vse prebivalstvo. Veliko ljudi, bojim se, da celo že večina, kandidira za različne funkcije zato, da bi izboljšala svoj položaj, ne pa zato, da bi kaj naredila.«
Marija Šukalo
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Slab odziv občanov na dnevih odprtih vrat
Skupnost občin Slovenije je pred tremi leti povabila svoje članice - občine, da obeležijo obletnico ustanovitve te skupnosti tako, da pripravijo dneve odprtih vrat. Akciji so se letos že tretjič pridružile tudi nekatere zgornjesavinjske občine, a odziv občanov je bil bolj pičel, kljub obveščanju v medijih, na svetovnem spletu in z letaki.
V	ŠTIRIH OBČINAH BREZ POSEBNIH VSEBIN
V	Mozirju, Gornjem Gradu, Lučah in Solčavi posebne vsebine za ta dan niso pripravili, saj na občinah pravijo, da so njihova vrata občanom vedno odprta. V Lučah so dan odprtih vrat organizirali v prejšnjih letih, ko so želeli predstaviti nekaj novih projektov, a je bilo zanimanje slabo.
V NAZARJAH LE PAR OBISKOVALCEV ...
V	Nazarjah je bil dogodek najbolj uspešen pred tremi leti, ko so predstavili prenovljen Bo-hačev toplar. Letos so zabeležili le nekaj obiskovalcev, ki jih je zanimala prostorska problematika in splošno delovanje občine.
... PODOBNO KOT NA LJUBNEM IN REČICI
Na Ljubnem ob Savinji se posebej na ta dogodek ni oglasil noben občan. Le peščica se jih je odzvala na vabilo na Rečici ob Savinji, kjer so z vabili predlagali celo vsebine, o katerih bi občani lahko zvedeli kaj več. Še najbolj je občane zanimal projekt GOŠO.
Marija Lebar
ŽALNA SEJA V SPOMIN NA PROF. DR. FRANCA ZAGOZNA V NAZARJAH
Na prvo mesto je vedno postavljal ljudi in državo
Žalne seje so se poleg svojcev udeležili številni člani in simpatizerji SLS ter predstavniki
lokalnih skupnosti.
V nazarskem Domu kulture je v torek potekala žalna seja Slovenske ljudske stranke (SLS) v spomin na prof. dr. Franca Zagožna. V imenu županov zgornjesavinjskih občin je sožalje svojcem izrekla županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Pri tem je poudarila, da je bil dr. Zagožen zagovornik lokalne samouprave, ki je blizu ljudem. Zavzemal se je za hitrejši razvoj slovenskega podeželja.
Ob slovesu borca za kmečke pravice, agronoma, genetika, profesorja in vodje poslanske skupine SLS je spregovoril predsednik stranke Franc Bogovič. Izpostavil je, da je dr. Zagožen na prvo mesto vedno postavljal ljudi in državo, nikoli sebe. Bil je in ostal tisti, čigar vizija je rodila samozavest slovenskega naroda za demokratične spremembe.
Tekst in foto: Marija Šukalo
8 
Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Iz občin, Organizacije
PROJEKT UZIVAJMO LOKALNO HRANO
Lokalna preskrba je najboljša izbira
Na pobudo Občine Nazarje je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje začela izvajati projekt Uživajmo lokalno hrano. S projektom so se preko društva LAS Zgornje Savinjske doline uspešno prijavili na razpis za sredstva Leader. Kot partnerja sodelujeta nazarski osnovna šola in občina. V torek, 11. februarja, so v Nazarjah pripravili predavanje za odjemalce, ponudnike lokalne hrane v občini pa so na prvo srečanje povabili že v januarju; obakrat je bil odziv dober.
Županja Majda Podkrižnik je uvodoma predstavila pomembnost projekta tako z vidika zdrave prehrane občanov kot z vidika novih delovnih mest v kmetijstvu. Občina Nazarje je s kmečko tržnico v Bohačevem toplarju vzpostavila temelje za neposreden stik kupcev s pridelovalci hrane. S projektom Uživajmo lokalno hrano želijo partnerji spodbuditi kupce k čim bolj rednim nakupom domačih prehranskih artiklov.
LOKALNA PRESKRBA POMEMBNA IZ VEČ VIDIKOV
Mojca Krivec iz celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda je govorila o pomenu lokalne preskrbe z vidika zdravja ljudi, skrbi za okolje in ekonomskega vidika za kmete. Naštela je različne možne načine preskrbe. Tako se lahko kupec preskrbuje na tržnici, lahko neposredno na kmetiji, lahko pa se tudi odloči za tako imenovano partnersko kmetovanje, ki je v tujini že dokaj razvito.
SAMOOSKRBO S HRANO JE TREBA IZBOLJŠATI
Krivčeva je predstavila ekološke in integrirane načine pridelave hrane ter poudarila pomembnost čebel pri opraševanju. Opomnila je, da je potrebno samooskrbo v Sloveniji pri zelenjavi s sedanjih nekaj več kot 30 odstotkov dvigniti, saj se nam lahko ob različnih neugodnih razmerah, ki bi preprečile ustaljen tok prometa, zgodi, da bomo pri vsej rodovitni zemlji, ki jo imamo, lačni: »Vzemimo prihodnost v svoje roke. Če ne pridelujemo sami, poskrbimo za čim krajšo prehrambeno verigo, ki je tudi najbolj kakovostna in okoljsko sprejemljiva.«
LJUDJE ŽELIJO KUPOVATI PRI KMETIH
Štefka Goltnik iz mozirske izpostave zavoda je predstavila izsledke ankete, ki so jo med prebivalci opravili učenci Osnovne šole Nazarje in ki kaže, da je območje dokaj ruralno in da se marsikdo preskrbuje z domačega vrta. Kljub temu bi ljudje tisto, česar nimajo doma, želeli kupili pri najbližjem ponudniku - kmetu.
V razpravi po predavanju so imeli udeleženci precej vprašanj in komentarjev glede administrativnih postopkov za dopolnilne dejavnosti. Sledila je še degustacija domačih pridelkov in izdelkov.
Marija Lebar
Po predavanju je sledila degustacija domačih pridelkov in izdelkov. (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Za male čistilne naprave letos 10.000 evrov
V proračunu Občine Rečica ob Savinji je za leto 2014 načrtovano sofinanciranje malih čistilnih naprav. Da bi imeli ustrezno pravno podlago za razdelitev sredstev, je potreben pravilnik, katerega predlog so rečiški svetniki z nekaj pripombami potrdili v prvi obravnavi in tako prižgali zeleno luč za nadaljevanje postopka.
Župan Vinko Jeraj je povedal, da je za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav v občini za letos predvidenih 10.000 evrov. S sprejemom pravilnika bodo določeni pogoji za pridobitev teh sredstev za tiste občane, ki niso na območju že zgrajene kanalizacije in se bodo gradnje malih čistilnih naprav (MČN) lotili v lastni režiji.
Na občini pričakujejo, da bodo sredstva po-črpana v celoti. Število gospodinjstev, za katera bo potrebno zagotoviti individualne MČN, se giblje med 200 in 300. Denar za ta namen so predvideli v razvojnem programu občine do leta 2017.
V razpravi na občinskem svetu je bilo izpostavljeno vprašanje, koliko denarja na posamezno gospodinjstvo je občina prispevala pri izgradnji kanalizacijskega omrežja v primerjavi s predvidenimi sredstvi za MČN. Podžupan Milan Cajner je opozoril, da se tistim, ki so priklopljeni na kanalizacijo, zaračunavajo omrežnine. Potrebno je narediti primerjavo in vsa gospodinjstva obravnavati enakopravno. Svetniki so še predlagali, naj se ob razpisu za sredstva izgradnje MČN pripravi enoten obrazec, ki ga bodo izpolnjevali prijavitelji.
Pred sejo sveta sta pravilnik obravnavala odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter statutarno pravna komisija. Odbor je predlagal, da do sprejemanja pravilnika v drugi obravnavi občinska uprava pripravi akcijski načrt za spodbujanje občanov k izgradnji MČN. Predlagal je tudi, naj JP Komunala Mozirje čim prej pripravi elaborat s cenami storitev, povezanih z izgradnjo MČN.
Marija Lebar
MOZIRJE
Svetovalnica za demenco odprla svoja vrata
Poročali smo že, da namerava Center starejših Zimzelen v Zgornji Savinjski dolini odpreti svetovalnico za demenco. Prostor za svetovalnico so našli na sedežu Rdečega križa na trgu v Mozirju.
Brezplačno svetovalnico, ki je odprta vsako zadnjo sredo v mesecu med 17. in 18. uro, vodi Ana Šimenc. Vrata svetovalnice so odprli 26. februarja in vabijo vse, ki želijo pridobiti več znanja o demenci ali iščejo odgovore pri srečevanju z boleznijo sodobnega časa, da jih obiščejo. Dobili bodo podatke o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč, kakšne so možnosti za zmanjševanje tegob in kaj lahko naredijo sami. Center Zimzelen je v tem tednu odprl svetovalnici še na sedežu v Topolšici in v Črni na Koroškem.
Katja Remic Novak
9 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
V SOLČAVI GOSTUJE RAZSTAVA CONSTRUCTIVE ALPS
Trajnostna arhitektura spodbuja bivalno
in delovno klimo
V Centru Rinka v Solčavi so drugi petek v februarju odprli razstavo arhitekturnega natečaja Constructive Alps. Z omenjenim natečajem švicarski Zvezni urad za prostorski razvoj in Urad za okolje Kneževine Liechtenstein spodbujata trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah.
Razstava je bila na ogled že v Švici in Avstriji, od januarja pa gostuje po Sloveniji. Na njej je predstavljenih 30 nominiranih projektov trajnostne arhitekture. Med njimi je tudi Center Rinka - večnamensko središče za traj-nostni razvoj Solčavskega, ki je lani septembra v Bernu prejel mednarodno nagrado za trajnostno gradnjo v Alpah. V obrazložitvi nagrade je strokovna komisija zapisala, da Cen-
Na razstavi je predstavljenih 30 nominiranih projektov trajnostne arhitekture, med njimi tudi solčavski Center Rinka. (Foto: Marija Šukalo)
ter Rinka »kvalitativno izstopa v prostorskem in socialnem smislu ter je izjemen primer urbane revitalizacije degradiranih alpskih naselij. Je izjemen primer kulturne krepitve naselja in je vzorčen primer tudi iz ekonomskega vidika.«
Razstavo je odprl direktor Centra Rinka Marko Slapnik, ki je med drugim poudaril, da razstava predstavlja vse nominirane projekte s strokovnega vidika kot tudi skozi oči uporabnikov posameznega objekta. Fotografije tako dajejo vpogled v njihov osebni prostor in dokazujejo, da trajnostna arhitektura spodbuja ugodno bivalno in delovno klimo. Razstavo Constructive Alps si je v Solčavi moč ogledati do sredine marca.
Marija Šukalo
LJUBNO OB SAVINJI
Nastajajoči muzej v Petkovi hiši nova dodana
vrednost
Na seji ljubenskega občinskega sveta, ki je bila 13. februarja, je Uroš Bolko, solastnik Petkove hiše z Ljubnega ob Savinji, svetnike seznanil z realizacijo projekta muzeja. Dela še niso končana, potrebne bodo dodatne aktivnosti in sredstva. Predlagano je bilo, naj se lastniki z nadaljevanjem projekta prijavijo na občinski razpis sredstev za kulturo v letu 2014.
V Petkovi hiši, kjer je že Flosarska zbirka, gre za izjemno ohranjeno dediščino trškega življenja, ki je pri ogledu navdušila tudi znanega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja. Kot je povedal Bolko, so v lanskem letu pod vodstvom prof. dr. Vita Hazlerja potekala dela na popisu starin, ki
so ga izvajali ob pomoči študentov etnologije.
Izdelali so elaborat, v katerem je predstavljenih 530 starih predmetov, 248 kosov slikovnega gradiva in 34 starih dokumentov. Dela so bila obsežnejša od predvidenih, zato je ostalo še nekaj dolga, čeprav je Bolko vložil tudi lastna sredstva.
Ker je veliko starin ostalo še nepopisanih, je Janez Bogataj predlagal dodatno evidentiranje, kar pa bo predvidoma stalo dodatnih 5.500 evrov. Župan Franjo Naraločnik je predlagal, naj z nadaljevanjem izvajalci projekta ponovno kandidirajo na javni razpis za sofinanciranje kulturnih in tehničnih spomenikov, s čimer so se svetniki strinjali.
Kakšne možnosti ureditve zbirke ponujajo sedanji prostori, je Bolko predstavil v video projekciji. Po ugotovitvah strokovnjakov bo verjetno premalo prostora, da bi razstavili vse najdene starine, torej bi bilo potrebno zagotoviti še možnost arhiviranja in deponiranja. Bolko je omenil še prizidek hiše, ki bi mu bilo mogoče po koreniti prenovi z ustreznimi vsebinami vdahniti novo življenje.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
Zahvala prostovoljcem
Občinski svet Ljubno je na zadnji seji razpravljal tudi o nedavni ujmi z žledom. Svetnik Jože Orešnik je ob tem izpostavil nevarno in zahtevno delo izvajalcev pluženja. »Ob pozivu na ukrepanje nobeden ni poznal besedice »ne«,« je poudaril Orešnik. Ker so bila prekinjena tudi mobilna omrežja, bi bilo ob morebitni nesreči nemogoče poklicati pomoč, zato bi bilo dobro omenjene operativce opremiti z UKV ali CB postajami.
Župan Franjo Naraločnik se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri odpravljanju posledic žleda, utirali poti do visoko ležečih domačij in omogočali ponovno dobavo električne energije. Kljub trudu je precej kmetij ostalo brez elektrike skoraj cel teden. Zanje so bili dobavljeni agregati.
Marija Lebar
Prof. dr. Janez Bogataj (drugi z leve) je predlagal dodatno evidentiranje ohranjene dediščine v nastajajočem muzeju v Petkovi hiši. (Foto: Marija Lebar)
10 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Kultura, Oglasi
IGOR BANFI V JAKIJEVI HIŠI - GALERIJI NAZARJE
Slikar zvest svojim koreninam tudi preko svojih del
V mesecu kulture je Kulturno društvo Nazarje s podporo Občine Nazarje pripravilo razstavo slik akademskega slikarja in magistra umetnosti Igorja Banfija, ki prihaja iz Brezovice pri Ljubljani, njegov ustvarjalni »milije« pa ostaja rojstna prekmurska ravnica. Avtorjevo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, razstavo je odprla županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik, glasbeno spremljavo dogodku so prispevali instrumentalisti Glasbene šole Nazarje.
Ena izmed najmočnejših izraznih dejavnosti človeka je, po mnenju predsednice KD Nazarje Vladke Pla-novšek, likovna ustvarjalnost. Zato je v mesecu kulture v Nazarje povabila priznanega umetnika Igorja Banfija, člana Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
SLIKAR RAZPET MED VEČ POKRAJINAMI ...
Banfijevo življenje in delo se danes giblje med Brezovico, Ljubljano in Mursko Soboto, kot aktiven umetnik pa že od prve razstave v letu 1994 sodeluje na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tu-
di Veliko odkupno nagrado na Ex-temporu Piran 2008.
... A ZVEST SVOJIM PREKMURSKIM KORENINAM
Več o avtorjevem ustvarjanju je obiskovalcem spregovorila Anama-
Predsednica KD Nazarje Vladka Planovšek (levo) v družbi akademskega slikarja Igorja Banfija in umetnostne zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn.
(Foto: Tatiana Golob)
rija Stibilj Šajn. Povedala je, da pej-saži Igorja Banfija predstavljajo »široko odprte panoramske poglede na brezmejne ravnine, ki sežejo vse tja do horizonta in predstavljajo slutnjo prostorske iluzije celo onkraj pogleda.« Dodala je, da se slikar v svojem likovnem potovanju vselej znova vrača v Prekmurje in s tem potrjuje zvestobo svojim koreninam. Slikarjeva krajina je po mnenju Stibilj Šajnove likovno prepričljiva in prinaša resnico o avtorjevi zmožnosti obvladovanja oljne slikarske tehnike ter izkoriščanju njenih žlahtnih likovnih vrednosti.
Odprtje razstave, ki je na ogled do 17. marca, je obogatil glasbeni program, ki sta ga izvedla prejemnika zlatih priznanj na nedavnem regijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Matic Tevž, ki se izobražuje pod mentorstvom Gregorja Plamberger-ja, se je predstavil na tolkalih, Kaja Čopar pa je zaigrala z evfonijem, baritonskim krilnim rogom. Na klavirju jo je spremljal njen mentor Stefan Garkov.
Tatiana Golob
¡E3RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE WQ41>2Z7/133j
ORGANIZIRAMO TEČAJE VARNE VOŽNJE la v d: ni lic zatelnilce na poligonu VR
a
TECAJjGRP:
s:ne:d'a\ 5*jLob>«
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si
11 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Kultura
LAŽIZDRAVNIKA NA SOLČAVSKEM ODRU
Brezčasno komedijo oplemenitili z domačim narečjem
Kulturno društvo Franc Herle Solčava je po četrtstoletnem premoru na oder postavilo gledališko delo. Tokrat so posegli po burki v dveh dejanjih Lažizdravnika avtorja Jake Što-ka. Režija je bila zaupana Nejcu Sla-pniku, scena je delo Špele Orešnik in Jožeta Hriberška, kostume pa je pripravila Marjeta Majnik. Za luč je poskrbel Jure Poličnik, da je beseda bolje stekla, pa šepetalka Anja Knaus.
Vaški zdravnik (Matic Cigljar) se odpravi na pot, glavna lika, sluga vaškega zdravnika Boštjan (Dejan Ikovic) in njegov prijatelj Lipe (Luka Podlesnik), pa nujno potrebujeta denar, ker je zvečer v vasi veselica in sta brez »prebite pare«. Skujeta načrt. Pretentata poštarja Pivko (Mi-
V gostilni pacienti prepoznajo goljufa in srečanje z resnico je neizbežno.
(Foto: Marija Sukalo)
MESEC KULTURE NA OSNOVNI ŠOLI V LUČAH
Za kulturo je primeren vsak dan
To so zadnji dan pred počitnicami povedali učenci Osnovne šole Blaža Arniča v Lučah na prireditvi v čast kulturnega praznika. Program so popestrili učenci, ki obiskujejo nazarsko glasbeno šolo, recitator-ji in pevski zbor.
Veliko besed je bilo namenjenih Francetu Prešernu, njegovemu življenju in delu. Spomnili so se tudi njihovega rojaka, skladatelja Blaža Arniča, po katerem šola nosi ime, in ugotovili, da bi bil prav gotovo
ponosen na številne glasbenike, ki svoje znanje s pomočjo mentorjev pridobivajo v glasbeni šoli.
Veliko število nastopajočih je zaigralo na različne instrumente. Nekateri prvič in s tremo, drugi so odrov in nastopov že vajeni. Vsem pa je skupna ljubezen do glasbe in veliko vloženega truda v svoje znanje. Največ lučkih učencev je zaigralo na klavir, pridružili sta se jim violinistka in saksofonistka, harmonikar in trije citrarji. Učenci so
se predstavili tudi kot Prešeren in njegovi prijatelji, pa tudi Primicevo Julijo v družbi prijateljice so lahko spoznali.
Lučki osnovnošolci so prepričani, da nič ni lepšega od glasbe. Prešeren se je rad zabaval v do-
bri družbi, na lučki šoli pa se radi zabavajo ob dobri glasbi. Za to gre zasluga učiteljem in ravnatelju Glasbene šole Nazarje, ki se trudijo, da bi mladim posredovali čim več znanja.
Štefka Sem
ha Mlačnik) in se poslužita lažnega zdravljenja Prekle (Nejc Slapnik), Je-re (Jerneja Slapnik) in Zevnika (Grega Preprotnik), ki jih mučijo različne tegobe. Popoldan se začno zbirati v vaški gostilni pri Reziki (Nada Prepro-tnik) tako pacienti kot tudi goljufa. Seveda ju pacienti prepoznajo in srečanje z resnico in orožnikom (Matej Slapnik) je neizbežno.
Komedija ni niti časovno niti politično niti krajevno opredeljena, tako da se lahko dogaja kadarkoli, kjerkoli in komurkoli. To so s pridom izkoristili solčavski komedijanti in »gosposkim« junakom pustili knjižni jezik, kmečki ži-velj pa je spregovoril v domačem, sočnem solčavskem narečju.
Marija Šukalo
Učenci so uprizorili tudi dogodek s Francetom Prešernom in njegovimi prijatelji. (Foto: Štefka Sem)
NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI
Pokopališka komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem
V okviru meseca kulture je v soboto, 15. februarja, v kulturnem domu v Gornjem Gradu nastopila priznana zasedba Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Njihova zadnja predstava nosi naslov Nasvidenje nad zvezdami. Avtor je znani humorist Tone Partljič, režijo je prevzel »strašni Jože« Jože Krajnc.
Pokopališka komedija v osmih slikah se, kot že naslov pove, odvija na pokopališču. Tam se namreč srečujejo užaloščeni svojci in zaposleni. Nekateri tam popolnoma izgubijo kompas in se veselo slika-
jo, drugi se tam želijo pripraviti na gledališko vlogo, vdova in tašča druga drugi nagajata in presajata rože na skupnem grobu, vsemu temu pa so priča grobar, delavki na pokopališču in direktor.
Dogajanje na pokopališču je polno preobratov, celo ljubezenska zgodba se splete med dvema vdovcema. Zabavna komedija o resnih zadevah je z zabavnimi Partljičevi-mi dialogi dodobra nasmejala obiskovalce predstave v Gornjem Gradu, ki so se akterjem na odru oddolžili s prisrčnim aplavzom.
Štefka Sem
Osrednje prizorišče Partljičeve komedije z nadvse duhovitimi dialogi je pokopališče. (Foto: Štefka Sem)
12 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Zgodovina in narodopisje
O naših prednikih (5)
Piše: Aleksander Videčnik
KRSTNA DOGAJANJA NA LEPI NJIVI
V	zadnjem članku smo omenili, da je Irena Ro-žman v reviji Etnolog leta 1997 pisala tudi o podatkih o nekdanjem okraju Gornji Grad. Ta je štel v tridesetih letih 20. stoletja nekaj nad 17.000 prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila 33 na kvadratni kilometer. Na tem območju je delovalo 33 babic, kar pomeni, da je bila le polovici porodnic zagotovljena strokovna babiška pomoč ob porodu.
Da v prejšnjem času ni bilo dovolj izprašanih babic, je krivda na tedanjih prebivalcih, ki so bili v velikem številu nepismeni in torej premalo razgledani. Rožmanova navaja podatke za Kranjsko, kjer so leta 1800 našteli le 47 % pismenih žensk. Šolo je tedaj obiskovalo le 65 % šoloobveznih otrok. Poleg tega je nujno upoštevati, da je neizprašana vaška babica pomagala kot »med-sosedska pomoč«, izprašane babice pa so morale dobiti plačilo za te usluge. Tako je bilo gmotno stanje porodnice odločujoče pri izbiri med vaško ali izprašano babico.
Sedaj pa h krstnem običaju na Lepi Njivi. Botra sta prinesla porodnici darila v obliki hrane, kar spominja na čase velike lakote, ko je bilo zaželeno darilo kruh. To pomeni, da so na vasi s skupnimi močmi pomagali porodnici in otroku.
V	teh krajih so ta dar imenovali »nazbevk« (tudi nazbek, nazbah, nazbeh, nazbok). Rožmanova tolmači izvor besede iz besede »nazibelek«. Darilu niso smeli manjkati maslo, šarkelj, jajca in kokoš. Veljalo je pravilo, da porodnica tri dni po porodu ni smela zaužiti mesa, kurjo juho pa je jedla od prvega dne po porodu. Svinjskega mesa porodnica ni smela jesti še nekaj časa.
Ko so prinesli otroka od krsta, so doma postavili na mizo čaj in potico ter s tem počastili botra in babico. Ob tej priliki neke pojedine v opisovanem okolju ni bilo. Zanimivo, da so ljudje ob rojstvu novorojenčka govorili, na primer, da sta rodila Gre-gorčeva starša, ne pa da je rodila Gregorčevka.
V	tem okolju je bil običaj, da sta botra prinesla novorojenčku »križovnik«, to je bilo boljše platno, dolgo kake tri metre, zraven pa krstno svečo. Iz tega platna so ob prvem obhajilu sešili fantu srajci, deklici pa »suknjico« (krilo).
Botri so tudi v tem okolju veljali kot dobrotniki otrok, ti pa so jih zelo spoštovali. Ob velikonočnem času so botri darovali svojim krščencem »pi-sanko«. Ta izraz je treba tolmačiti nekoliko širše, saj pomeni v bistvu darilo, ne pa zgolj velikonočno jajce (pirhi). Velikonočno darilo je vsebovalo
manjši ali večji kolač, dvoje barvanih jajc, pomaranče (nekoč jabolka) in nekaj malega v denarju. Ta darila so botri prinašali vse do birme otroka (njunega krščenca).
Med dolžnosti botrov je sodila tudi dolžnost poskrbeti za pokop novorojenčka, če je le-ta umrl. Ponavadi sta botra osebno prinesla krsto na pokopališče, pred njo je stopal tisti, ki je svetil (poskrbel je tudi za to, da je gorela sveča ob mrtvaškem odru). Kakšnega sprevoda običajno ni bilo.
KRST V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Glede iskanja botrov je bila tudi tu navada, da so jih iskali med prijatelji in sorodniki. Tako je naneslo, da so bile družine »skrižem botri«. Tu se je udomačila navada, da sta predvidena botra kar sama prišla k porodnici oziroma v hišo, kjer se je rodil otrok, in se tam dogovorila za botrijo ali, kot so rekli v Šmihelu, »za boternejo«. Ljudje še pomnijo, da so v nekaterih, predvsem trgovskih krogih prav želeli biti nagovorjeni za botre. To je bila čast, s katero so se radi ponašali.
Krst je moral biti čim prej, največkrat so že drugi dan po porodu nesli h krstu. To je opravila babica, botra pa sta pristopila k obredu, ko se je ta pričel, pri fantu »gotenj«, pri dekletu pa »gota«.
Ime otroku so določili starši. Pogosto so izbrali ime katerega izmed staršev ali ožjih sorodnikov, radi pa so izbirali ime svetnika, ki je slavil na dan krsta. Tudi tod je bila navada, da gota prineseta »križevnik«, prinesla pa sta tudi običajna darila, kot je bilo splošno v navadi. Na dan krsta so prinesli kolač, ki so ga na domu staršev pojedli, sicer pa kakšnih pojedin ob tej priliki niso imeli.
»Vpeljevanje« je bilo v navadi tudi v šmihelski cerkvi. Po mesecu dni od poroda je botra ob materi nesla novorojenčka v cerkev. Tam sta počakali pred glavnim vhodom, da je pristopil duhovnik
in blagoslovil otroka. Tako sta bila z materjo sprejeta v farno občestvo.
Zanimivo, botre so starši novorojenčka vikali, kot tudi lastne starše. Na sploh so veljala določena pravila v obnašanju do botrov. Novejši čas je seveda marsikaj spremenil, opustil in pustil pozabi. O tem je zanimiv zapis napisal Jože Lekše, ki je po prvi svetovni vojni učiteljeval v Solčavi. To vsebino je v svojo knjigo Savinjske Alpe zapisal tudi Fran Kocbek.
Še nekaj podrobnosti o poporodnih običajih. Ko se je otrok rodil, so ga položili v sito, da ne bi bil v življenju nikoli lačen. Otrok je moral biti pokoren tudi očetu. Nekaj dni po porodu je oče vzel otroka v naročje in ga narahlo potisnil pod klop v hiši. To je v ljudskem izročilo pomenilo, da bo otrok spoštoval tudi očeta.
V Šmihelu niso nesli otroka takoj h krstu; češ da bo postal posebno moder. Ko so ga nesli h krstu, so dali prvemu, ki so ga srečali, kos kruha, kar je pomenilo željo, da bi bil otrok v življenju dobro-tljiv. Botrnija je bila skromna, in to v vaški gostilni.
Posebnost šmihelskih navad je bilo darilo porodnici, ki so ga imenovali »našk«; to so bili trije hlebci belega kruha in šarkelj. Otrokom, katerim sta bila botra, sta gota podarila majhen šarkelj. Porodnica je kmalu po porodu (kaka dva tedna) dobila 12 jajc in dva litra vina. »Našk« je dal boter, če je bil novorojenček fantek, če je bila deklica, je to storila botra.
Na koncu še o izvoru izrazov »gota« in »goten«. Ožbald Gutman v svojem nemško-sloven-skem slovarju (1789) tolmači, da izvirata oba izraza iz nemščine. To potrjuje tudi Pleteršnikov slovar (1894-1895), vendar Pleteršnik omenja izraza »goter« in »gotra«. V bistvu gre torej za nemški popačenki.
Nadaljujemo prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Lepota Robanovega kota. Fotografijo hrani A. V. v Mozirju.
13 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Nasveti, Organizacije
DAVID ZADRAVEC,
športni trener
V svojem prvem prispevku na »pohodu« k zdravemu načinu življenja in s tem učinkoviti izgubi odvečne telesne teže se bom posvetil temi, ki je še vedno glavni razlog, da mnogi ne izgubijo tistih odvečnih kilogramov, s katerimi se spopadajo že dlje časa.
»Vse sem že slišal/a, vse že vem,« je najpogostejši stavek, ki ga slišim, ko me ljudje sprašujejo o nasvetih, kako izgubiti odvečne kilograme. »Zakaj me potem sprašujete, če že vse veste?!« No, na koncu običajno pridemo do zaključka, da ljudje vendarle ne vedo vsega in da potrebujejo vodenje pri vzpostavljanju novega ter hkrati zdravega načina prehranjevanja.
NEUČINKOVITE »KOMERCIALNE« DIETE
Ljudje se pri iskanju hitrih rezultatov najraje zatečejo k raznim »komercialnim« dietam, ki jih najdejo na spletu, zasledijo na televiziji ali preberejo v kakšni reviji. Nemalokrat slišim tudi za prakticiranje najbolj neprimernega pristopa - stradanja. In vse to v želji po hitrem rezultatu. Vendar se tistih 10, 20 ali 30 odvečnih kilogramov ni nabralo čez noč in tudi izgubiti jih ni mogoče čez noč, vsaj ne na zdrav in finančno ugoden način.
Kako na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo (1)
KLJUČ DO USPEHA: POSTOPNE SPREMEMBE
Potrebne so postopne spremembe, in to ne za določen čas, kot jih narekujejo marsikatere diete, ampak kot nov in bolj zdrav način življenja, saj le tako lahko dosežemo, da se nam nikdar v življenju ne bo treba več ukvarjati z odvečnimi kilogrami.
Ne razumite me napak, za nobeno dieto ne rečem, da vam ne bi pomagala pri izgubi kakšnega kilograma, ampak ali ste prepričani, da bi lahko takšen način prehranjevanja ohranjali naslednjih deset, dvajset ali trideset let? Verjamem, da bi marsikdo odgovoril: »Ne, samo tako dolgo, da izgubim tistih nekaj odvečnih kilogramov.« Kaj pa bo potem, ko se boste vrnili na stare prehranske navade in se čez nekaj mesecev znova soočali z isto težavo kot pred dieto?
URAVNOTEŽEN NAČIN PREHRANJEVANJA ZA CELO ŽIVLJENJE
Zato sam ne zagovarjam uporabe »komercialnih« diet, pač pa uravnotežen način prehranjevanja, ki ga lahko ohranjamo celo življenje, pri katerem se ni potrebno spuščati v nikakršne ekstreme in ki vsebuje tako ogljikove hidrate kot maščobe in tudi beljakovine. Da boste lahko s postopnimi spremembami začeli takoj, vam dajem nekaj kratkih napotkov:
- Ne izpuščajte zajtrkov in imejte vsaj tri do pet zmernih obrokov na dan, v katere naj bodo v vsakega posebej vključena vsa tri makrohranila (ogljikovi hidrati, beljakovine in zdrave maščobe).
IZJAVA TEDNA
Rebeka Kotnik, podpredsednica Mladinskega društva Nazarje:
»Zdi se mi, da se mladi premalo zavedamo, v kakšnih razmerah živimo danes, saj bi morali ravno v teh težkih trenutkih stopiti skupaj kot mladina in narediti nekaj, s čimer bi pomagali eden drugemu ali pa vsem mladim v Sloveniji.«
-	Uživajte čim bolj nepredelano, polnovredno hrano, mastne mesne izdelke zamenjajte s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
-	Živalsko maščobo zamenjajte z rastlinskimi olji.
-	Zaužijte okrog pol litra vode pri vsakem obroku.
-	Zmanjšajte ali še bolje črtajte z jedilnika sladkarije, alkohol, cvrto in pretirano slano hrano.
-	Uživajte raznovrstno zelenjavo in sadje, vendar pri slednjem previdno, da ni prezrelo in ne v preveliki količini.
-	Vključite v vaše življenje redno telesno aktivnost.
Za začetek naj bo dovolj. Če vam je bilo branje zanimivo, vas vabim k branju naslednjega prispevka o zdravem izgubljanju odvečne telesne teže.
OBNOVITVENI TEČAJ PRVE POMOČI V RADMIRJU
Znanje rešuje življenja
Vsaka pomoč je boljša kot nič, so med drugim slišali udeleženci obnovitvenega tečaja prve pomoči v Radmirju. (Foto: Štefka Sem)
Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje je v ponedeljek, 17. februarja, pripravilo obnovitveni tečaj prve pomoči za svoje člane kot tudi ostale krajane. Znanje prve pomoči, neposredne oskrbe, ki jo dobi poškodovani na kraju dogodka in čim prej po dogodku, je namreč lahko življenjskega pomena. Težava je v tem, da pri marsikom zbledi hitro po opravljenem tečaju, zato so pomembni obnovitveni tečaji, ki jih izvajajo študentje medicine v okviru svojega društva.
Na uvodnem predavanju so udeleženci obnovili znanje, kako pristopiti k poškodovancu, temeljne postopke oživljanja odraslih in otrok, uporabo avtomatskega eksternega de-fibrilatorja ter ustavljanje krvavitev in oskrbo ran. Kasneje so temeljne postopke oživljanja z in brez defibrila-torja vadili na lutki. Prav tako so obnovili še znanje imobilizacije zlomov, pomoč pri infarktu, poškodbah, opeklinah.
Poznavanje prve pomoči je med prostovoljnimi gasilci zelo pomembno in temu dajejo velik poudarek; v vsakem društvu je kar nekaj bolničarjev. Tovrstno znanje pa mora biti pomembno tudi vsem občanom, kajti nesreča nikoli ne počiva in hitra pomoč lahko reši življenje. Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.
Kako koristno je poznavanje prve pomoči, se je izkazalo tudi v času žledoloma, ko ni bilo telefonskih povezav in ko nujna medicinska pomoč ni bila takoj dosegljiva. Gasilci - bolničarji so nudili prvo pomoč osebi, ki je kazala znake zastoja srca, in osebi z zlomom. Obe so oskrbeli in ju nato predali v oskrbo nujni medicinski pomoči.
Štefka Sem
14 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Organizacije, Šolstvo, Oglasi
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
GLASBENA SOLA NAZARJE
Zbirajo podpise za razpis referenduma
Pred upravnim centrom v Mozirju so v sredo, 20. februarja, člani občinskih odborov Slovenske demokratske stranke (SDS) Zgornje Savinjske doline postavili stojnico, na kateri so zbirali podpise mimoidočih somišljenikov v podporo zahtevi za razpis referenduma. V stranki nasprotujejo zapiranju arhivov Udbe, zato so pričeli postopek za zbiranje podpisov,
Franci Šon (levo) in Jože Jelen sta bila prvi dan zbiranja podpisov zadovoljna s številom podpisnikov. (Foto: Marija Lebar)
občina nazarje
NAZARJE
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si ) objavlja
Javni poziv
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 2014
Predmet razpisa: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2014 v skupnem znesku 15.500,00 €.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v objavljenem razpisu.
2.	Čas razpisa od 29. 1. 2014 do vključno 12. 3. 2014.
3.	Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS KMETIJSTVO 2013 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do vključno 12.3.2014 do 17,00 ure. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 12.
Številka: 339-0001/2014 Datum: 24. februar 2014
Županja
Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r.
Tri zlata priznanja mladih glasbenikov
ki bo potekal do 19. marca.
Kot sta povedala Jože Jelen in Franci Šon, so zbrali presenetljivo veliko število podpisov in že prvi dan skoraj izpolnili kvoto, ki naj bi jo zbrali na našem območju. Podpise bodo zbirali še naprej. Podpise podpore je mogoče oddati tudi na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu.
Marija Lebar
Sredi februarja se je na glasbenih šolah v Celju in Velenju odvijalo 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki so se ga udeležili tudi učenci Glasbene šole Nazarje. Slednja se je znova izkazala za odlično izobraževalno ustanovo, saj so se trije njeni učenci - Špela Bider, Kaja Čopar in Matic Tevž - s tekmovanja vrnili z zlatimi priznanji in se tako uvrstili na 43. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki bo potekalo v marcu.
Že prvi dan tekmovanja je bil za GŠ Nazarje odličen, saj si je Špela Bider s harmoniko priigrala 90 točk in zlato priznanje. Njen uspeh je na instrumentu evfonij ponovila Kaja Čopar, ki prejela 90,33 točk in prav tako zlato priznanje. Pika na i je bil nastop Matica Tevža, ki je na tolkalih osvojil 96,33 točk, zlato priznanje in zaradi izjemnega rezultata tudi nastop na večernem koncertu nagrajencev. Uspeha svojih učencev so se še posebej razveselili njihovi mentorji Tomaž Guček, Stefan Garkov in Gregor Plamberger ter njihova korepetitorka na tekmovanju Urška Babič.
Državno tekmovanje mladih glasbenikov in pred njim regijska tekmovanja potekajo vsako leto, vendar določen instrument pride na tekmovalni program vsaka tri leta. Zato je za mlade tekmovalce zelo razveseljivo, če na tekmovanju dosežejo uspeh, saj možnosti za »popravni izpit« ni vsaj naslednja tri leta.
Kot je povedal ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek, regijska tekmova-
Špela, Kaja in Matic so po tekmovanju povedali, da so bili nad doseženim uspehom presenečeni, seveda pa tudi veseli. Malce strahu pred nastopom so vsi trije iskreno priznali, Matic pa je dodal, da malo treme prej koristi kot škodi. Kajo je za igranje evfonija navdušil oče, čeprav je bila njena prva izbira flavta. Tudi Matic je najprej želel igrati kitaro, Špela pa je povedala, da je harmonika njena prva in edina izbira. Vsi trije danes svojega instrumenta ne bi več zamenjali za drugega.
v_J
nja potekajo na zelo visokem zahtev-nostnem nivoju, ki je primerljiv z nivojem evropskih mednarodnih tekmovanj mladih glasbenikov. A še bolj kot samo tekmovanje in doseženi uspehi je po mnenju ravnatelja GŠ Nazarje in mentorjev za mlade glasbenike pomemben čas priprav.
V času, ko se učenec pripravlja na nastop na tekmovanju, izvede veliko nastopov in tako pridobi dragocene izkušnje. V mesecih priprav intenzivno nadgrajuje svoje znanje, izkušnje mentorjev pa govorijo tudi o tem, da je za dosežen uspeh potrebno dobro sodelovanje učenca, njegovih staršev in učitelja. Brez angažiranosti in razumevanja staršev tudi učitelj in njegov učenec ne moreta doseči optimalnega rezultata. Šola in učitelj lahko učencu nudita strokovno podporo, starši pa svojega otroka podpirajo čustveno, z ljubeznijo, in seveda tudi s tem, da mu omogočajo glasbeno izobraževanje.
Tatiana Golob
Prejemniki zlatih priznanj na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov (od leve): Kaja Čopar, Matic Tevž in Špela Bider. (Foto: Tatiana Golob)
15 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
+
VETERINA
Mozirje
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20
Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena In drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL.RS., št. 93 / 05) In Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje In zatiranje stekline (Ur list RS., št. 98/2013 razpisujemo
REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Imetnik psa mora zagotoviti cepljenje psa proti steklini, ko le-ta dopolni tri mesece starosti. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini enkrat letno. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev.
Psi morajo biti že v leglu, najpozneje pa ob cepljenju stekline, označeni z mikročipom in registrirani, prav tako pa dobijo EU potni list ter sredstvo za odpravljanje notranjih zajedalcev.
Cena cepljenja za pse je 31,42 EUR.
Za pse, ki bodo prvič cepljeni in še niso registrirani, boste doplačali mi-kročipiranje in registracijo psa v CRP v znesku 29,90 EUR.
Sprememba lastništva že čipiranega in registriranega psa pa znaša 17,52 EUR. Odjava psa se ureja na sedežu Veterine Mozirje.
PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE VABILO, EVROPSKI POTNI LIST IN ZNAČKO, ČE JO PES IMA!!! S SABO IMEJTE TUDI IZPIS IZ CENTRALENEGA REGISTRA PSOV, KI STE GA PREJELI OD RS MKO UVHVVR.
BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA.
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA.
VABLJENI STE TUDI NA CEPLJENJE VAŠIH ŽIVALI V PRENOVLJENI AMBULANTI VSAK DAN OD 7. DO 11. URE DOPOLDAN IN POPOLDNE OD 16. DO 17. URE NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU.
PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI:
-	cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, parvoviroza, coronavirusna infekcija)
-	redno odpravljanje zajedalcev (vsaj trikrat letno)
-	cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija).
Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr.vet.med.
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2014				
				
PONEDELJEK, 10.03.2014			ČETRTEK, 13.03.2014	
07:30	LJUBNO - NA FORŠTU		06:30	OTOK - PRI MATAROŽNIK
08:30	SAVINA 4 - PRI GOLOBU		07:30	NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU
09:00	SAVINA 5 - PRI TONU		08:30	NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI
09.30	LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU		09:30	LENART - PRI SP.KOSU
10:00	PRIMOŽ - GORSKA PUSTOTA		10:00	LENART - NA PODMIRJU
11:00	KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU		11:00	GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA
12:00	STRUGE - PRI GOSTILNI		12:00	SP.TRG - PRI KOLENCU- kozolec
13:00	KRNICA - KRNIČKI LOG PRI GOSTILNI		12:30	KROPA - PRI FRICELJNU
13:30	LJUBNO - LOVSKI DOM		13:00	BOČNA - PRI ZADRUGI
14:15	RADMIRJE - PRI ŠETEJ		13:45	DEVCE - PRI RIHTERJU
15:00	TER 60 - PRI IVANIČNIK		14:30	FLORJAN-PRI ZAVRŠKI KAPELI-BRUNARICA
16:00	LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI		15:15	NAZARJE - PRI GASILNEM DOMU
16:30	LJUBIJA - NA VETERINARSKI POSTAJI			
				
TOREK, 11.03.2014			PETEK, 14.03.2014	
07:00	VIMPASLE - PRI TLAKERJU		07:30	ŽLABOR - PRI MLINARJU
07:45	POLJANE - ŽERONICE		08:00	KOKARJE - PRI FLERETU
08:45	REČICA - PRI ZADRUGI		08:30	LAČJA VAS - GASILSKI DOM
10:00	VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN		09:00	PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU
10:45	ŠENTJANŽ 5 - PRI RAKUN KRISTINI		10:00-11:00	ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI
11:15	ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU		11:30	ZG.POBREŽJE - PRI BITENCU
11:45	GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU		11:40	SP.POBREŽJE - PRI FLERETU
12:30	OKONINA - PRI GASILNEM DOMU		12:00	TRNOVEC - PRI KRANČIČU
13:00	SP.REČICA - PRI VAGI, KOMUNALA		12:30	PRIHOVA - PRI UNOVTU
13:30	DOL SUHA - PRI RBETU		13:00	BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU
14:00	ŽEKOVEC - PRI BELEJ			
14:30	MOZIRJE - PRI STARI OBČINI			
15:00	BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU			
				
SREDA, 12.03.2014			SOBOTA, 15.03.2014	
07:00	PRIMOŽ - PRI JERAJU-BUKOVJE		07:00- 08:30	LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA
08:00	RADUHA - PRI DRSTVENŠKOVI		09:00	LOKE - PRI LEVCU
09:00	LUČE - ZA TRGOVINO		10:00	LEPA NJIVA - PRI JOŽU
10:30	SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU		10:45	LOKOVE - PRI URBANCU
11:45	PODVOLOVLJEK - PRI POGORELČNIKU		11:30	RŽIŠE - PRI KOROŠCU
12:30	PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU		12:30	GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE
13:15	PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI		13:30	TRNAVČE - PRI PEČNIKU
14:00	RADUHA - PRI PODVEJNKU		14:15	JAZBINE
14:30	RADUHA - PRI TEVČU		15:00	ŠMIHEL - PRI GOSTILNI
15:00	STRMEC - PRI MIKLAVCU			
15:30	STRMEC - PRI SP.MOŽICU NA OVINKU			
16 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Organizacije
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA NAZARJE
Na čelu ostaja Majda Krajner
Krajnerjeva je v svojem poročilu izpostavila, da je udeležba na prireditvah v spomin na dogodke v drugi svetovni vojni ena od njihovih temeljnih dejavnosti, s katero krepijo vrednote narodnoosvobodilnega boja. Skrbijo za enajst obeležij NOB na območju nazarske in ko-karske krajevne skupnosti.
Prizadevajo si, da bi v svoje vrste pridobili čim večje število novih članov, a družbene razmere niso ravno naklonjene razvoju organizacije. V nazarski borčevski organizaciji je skoraj četrtina članov starejših od 80 let. Slednje so ob zaključku lanskega leta obiskali in jim izročili skromna darila. Organizirali so izlet na Kras in pripravili proslavo ob dnevu upora ter komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve.
Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustaljenih smernicah. Njihova največja naloga bo sodelovanje na proslavi ob 70-letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Še naprej se bodo trudili, da v članstvo dobijo mlajše občane, ki cenijo vrednote NOB.
Marija Šukalo
Majda Krajner bo še en mandat vodila nazarsko borčevsko organizacijo.
(Foto: Marija Šukalo)
Delovanje nazarske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje je lani potekalo po zastavljenem planu, so ugotovili na občnem zboru tretjo soboto v februarju. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo krajevne organizacije, na čelu katerega ostaja dosedanja predsednica Majda Krajner.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Kritični do mačehovskega odnosa države
Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno ob Savinji so bili člani kritični do države, ki se mačehovsko vede do prostovoljnih gasilskih društev. O delu društva v minulem letu sta spregovorila predsednik Slavko Fludernik in poveljnik Oskar Slatinšek.
Ljubenski gasilci se zavedajo svojega poslanstva: rešujejo življenja in premoženje v požarih in naravnih nesrečah. Za to potrebujejo primerno opremo, ki pa se sčasoma pokvari in iztroši, zato jo je potrebno redno menjati. Cene opreme so zelo visoke, država pa jih pri nakupu ne oprosti niti plačila dav-
O delu PGD Ljubno ob Savinji v minulem letu sta spregovorila predsednik Slavko Fludernik (levo) in poveljnik Oskar Slatinšek. (Foto: Marija Šukalo)
Da so gasilci zelo pomemben člen v lokalni skupnosti, je na občnem zboru poudaril ljubenski župan Franjo Naraločnik. Ob nedavnem žledolomu so se izkazali z ne-
sebično pomočjo in požrtvovalnostjo. Z Naraločnikom se je strinjal tudi predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar.
Marija Šukalo
4. MEDNARODNI BRIDŽ TURNIR PLESNIK OPEN V LOGARSKI DOLINI
Zmaga ostala v Sloveniji
V	hotelu Plesnik so se med 7. in 9. februarjem družili igralci bridža iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Velike Britanije in Argentine. Na 4. mednarodnem turnirju je sodelovalo 50 igralcev, vendar bi bila ob boljšem vremenu udeležba še bistveno številčnejša. Poleg najboljših slovenskih igralcev sta sodelovala še svetovno znana igralca David Gold iz Londona in Sascha Wernle z Dunaja.
V	doslej najbolj imenitni konkurenci sta v igri parov zmagala Andrej Šturm in Branislav Protega iz Ljubljane, v ekipnem delu tekmo-
vanja pa je bila najboljša mešana ekipa Slovenije in Velike Britanije.
V Sloveniji deluje enajst bridž klubov, ki so povezani v Bridge zvezo Slovenije. Predsednica Bridge kluba Plesnik je Martina Plesnik, organizacijsko tehnične naloge pa opravlja Franci Cvetko, ki skrbi tudi za računalniško podporo in promocijo. Bridge klub Plesnik si že vrsto let prizadeva za popularizacijo te zanimive igre, zato prireja različna izobraževanja. Prav ta vikend poteka v Logarski dolini začetni tečaj bridža.
Jože Miklavc
ka na dodano vrednost. Ali je oprema primerna, so po besedah Slavka Fludernika pričeli kontrolirati celo inšpektorji. Za nepravilnosti so kazensko in materialno odgovorni predsedniki in poveljniki društev, čeprav za opravljanje svoje funkcije ne dobijo niti centa.
Iz poročila poveljnika Oskarja Sla-tinška je bilo razbrati, da so ljubenski gasilci lani gasili požare, pomagali pri odstranjevanju posledic vetra, pomagali sosednjim društvom pri gašenju in dovažali pitno vodo. Z redar-sko službo so sodelovali na različnih prireditvah v domačem kraju, skrbeli pa so tudi za usposabljanje.
Na 4. mednarodnem turnirju v hotelu Plesnik je sodelovalo petdeset igralcev bridža iz Slovenije in tujine. (Foto: Franci Cvetko)
17 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
GOVEDOREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Prirejo mleka in mesa krojilo neugodno vreme
V lovskem domu na Ljubnem ob Savinji so se v četrtek, 13. februarja, srečali člani društva govedorejcev naše doline. Pregledali so delovanje v minulem letu, občni zbor pa so izkoristili tudi za izobraževanje. Razglasili so najbolj uspešne pridelovalce mleka in jim podelili priznanja.
Predsednik društva Franci Zagožen je med drugim dejal: »Leto 2013 je bilo za govedorejce eno najtežjih, če ne najtežje leto doslej. In to ne le v naši dolini, pač pa po vsej Sloveniji. Tako zaostrenim razmeram je botrovalo predvsem vreme z dolgo zimo, mokro in mrzlo pomladjo ter poletno sušo s temperaturami do 40 stopinj Celzija. Vse to je negativno vpli-
Kot priča fotografija, nekateri ustvarjajo komposte na nepravih mestih. Gozd namreč ni namenjen zbirnemu centru za odlaganje bioloških odpadkov. Ljubitelj vitamina C je nelegalno odlagališče v Zavodicah pri Nazarjah še dodatno obogatil
valo na razpoložljivo krmo in s tem na prirejo.«
POUČNE STROKOVNE EKSKURZIJE
Cene mleka so se dvignile, cene mesa ne, stalež živine pa je padel, je poročal Zagožen in nato preletel še druge aktivnosti, ki jih je za svoje člane pripravilo društvo. Med drugim so skupaj z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravili več predavanj, organizirali so tudi dve strokovni ekskurziji. Zlasti zadnjo v Avstrijo je predsednik ob video projekciji z duhovitim opisom označil kot zelo poučno. Udeležencem občnega zbora je nato predstavil še načrt dela za leto 2014.

s pomarančnimi olupki. Bližnji stanovalci vedo povedati, da ta praksa sploh ni najslabša. V bližini je namreč še drugo odlagališče, kjer lahko najdete tudi plenice in drugo robo, ki v naravo nikakor ne sodi.
NN
_J
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM REJCEM
Štefka Goltnik, strokovna sodelavka društva, je predstavila najboljše rejce mleka po različnih pasmah živali. Rejcem je priznanja predal župan občine Ljubno Franjo Naraloč-nik. Za naj rejca za leto 2013 so razglasili Franca Brica iz Vologa.
OBČNI ZBOR IZKORISTILI ZA IZOBRAŽEVANJE
Novosti v govedoreji so prestavili gostujoči predavatelji. Pripravili so selekcijsko poročilo, govorili o
Sinoči, na debelega četrtka dan, se je zopet zbrala mozirska pustna srenja in pričela z letošnjim pustova-njem. Kot vsa leta so najprej zaslužnemu prišleku podelili trške pravice in ga s tem uradno sprejeli med domačine. Tokrat je ta čast pripadla Andreju Ermencu.
Andrej Ermenc, direktor JP Komunala Mozirje, je za Pust Mozirski v minulih letih veliko postoril. Vsako leto se udeležuje tradicionalnih pustnih prireditev, poleg tega pa poskrbi, da okrepljene komunalne ekipe kraj po več tisoč obiskovalcih očistijo, da je zopet takšen, kot je bil pred njihovim obiskom.
Danes zvečer bo v prireditvenem šotoru velika zabava s trenutno daleč najbolj popularnim slovenskim narodnozabavnim ansamblom Modrijani. Tradicionalna pustna gala
genomski selekciji pri rjavi pasmi in predstavili ponudbo rjavih bikov ter vodenje prehrane krav s pomočjo rezultatov mlečne kontrole. Na različnih primerih iz prakse so poudarili potrebo po uravnoteženi in optimalni prehrani ter dobrem počutju živali kot ekonomskih kategorijah, ki vplivajo na prirejo mesa in mleka ter pogostost in uspešnost telitev. Nekaj strokovnih odgovorov je na vprašanja govedorejcev podal direktor mo-zirske Veterine Jože Podmeninšek.
Marija Lebar
maškarada s tekmovanjem za najlepše maske bo jutri zvečer. Nedelja bo v znamenju popoldanske zabave za najmlajše šeme, v ponedeljek pa bo pustna bratovščina nadaljevala s tradicionalnimi prireditvami, ki dajejo utrip kraju že 123 let. Med popoldanskim okolofiranjem bodo obiskali krajane in okolišane, jih spomnili na preteklo leto in jim zaželeli veliko sreče v letošnjem.
Torkov pustni karneval letos ne bo nočni, saj bi moral biti zaradi poznega koledarskega termina pusta zvečer. Vodstvo srenje se je zato odločilo, da se bo mednarodna povorka mask pričela ob 16:16. Pokop pusta na lavah in branje oporoke ob prestah in polnih kahlah gorčice bo sledilo na pepelnično sredo popoldan.
Benjamin Kanjir
Naj rejcu za leto 2013 Francu Bricu iz Vologa (desno) je priznanje izročil župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. (Foto: Marija Lebar)
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE PUST MOZIRSKI
Trške pravice letos Andreju Ermencu
18 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Organizacije, Ljudje in dogodki
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Če je v srcu lepota, je na ustih pesem
K mesecu kulture so svoj delež prispevali tudi člani Kulturnega društva Slap, za katerimi je desetletje in pol plodnega dela. Obletnico so obeležili v četrtek, 13. februarja, v Centru razvoja podeželja v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji.
Predsednik društva Stanko Ga-šparič je povedal, da so od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) nedavno prejeli priznanje, ki ga je tudi predstavil. Ob tem se je ozrl na prehojeno pot in jo osvetlil z nekaj zanimivimi številkami, ki govorijo o plodni ustvarjalnosti ljubiteljskih lite-ratov Zgornje Savinjske doline, ki se podpisujejo pod zbirke Izliv slapov. Dodal je, da je več članov v tem obdobju izdalo tudi samostojne knjige.
ZAČETKI V SAVINJSKIH NOVICAH
Albina Rajter, ena od ustanovnih članic Slapa, ki trenutno opravlja funkcijo tajnice, se je začetka delovanja društva spomnila takole: »Takrat, leta 1998, smo vsi, ki smo pisali po-
ezijo in prozo, objavljali svoja dela v Savinjskih rojenicah, ki so jih izdajale Savinjske novice. Naša članica Marjana Rihter je vedno spremljala avtorje in se želela z njimi spoznati. Tako je šla do Ivane Žvipelj in predlagala, da bi preko mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti povabili vse avtorje, da se dobimo, se spoznamo in skupaj kaj ustvarimo.
PRVA PREDSEDNICA MARJANA RIHTER
Tako smo se dobili v Bočni, kamor je takrat prišla tudi Dragica Bre-skvar iz republiškega JSKD iz Ljubljane. Na prvem sestanku smo bili Marjana Rihter, Ivana Žvipelj, Ida Slapnik, Franc Rop, Janez Gregorc, Marija Ročnik, Angela Semprimožnik, Rozi-ka Tkavc in Albina Rajter. Takrat smo tudi izvolili predsednico, Marjano Rihter, nato pa so se začela naša redna srečanja in prihajali so vedno novi člani. Žal so nekateri od njih že pokojni, izgubili smo že sedem članov.«
Bogato 15-letno dejavnost društva Slap sta predstavila predsednik Stanko Gašparič (levo) in tajnica Albina Rajter. (Foto: Marija Lebar)
IME TEDNA	'
Maja Mihalinec
je na dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki zmagala v teku na 60 metrov s časom 7,45 sekunde, kar je najboljši rezultat sezone. Za 25-letno tekačico, ki se je po petih letih študija v Ameriki vrnila v Slovenijo, je to drugi naslov državne prvakinje v karieri.
V 15 letih je SLAP izdal 13 zbornikov v skupno 5.600 izvodih. Sodelovalo je 246 avtorjev, ki so objavili 1.475 literarnih del, kot so življenjepisi, proza, poezija in aforizmi.
Vsako leto, razen dvakrat, so izdali zbornik svojega literarnega snovanja, ki je njihova dela ponesel med ljudi. »Prav je tako, saj pišemo za ljudi, da nas prebirajo. Svoja dela smo širili ne le po domovini, mnogo naših zbornikov so lahko prebirali ljubitelji v drugih državah, pa celo čez lužo so romale naše knjižice,« je povedal Stanko Gašparič.
SEDANJI SEDEŽ DRUŠTVA NA LJUBNEM OB SAVINJI
V imenu mozirske izpostave JSKD je zbrane nagovorila Simona Zadravec, v imenu Občine Ljubno, kjer ima zdaj društvo svoj sedež, pa je nekaj pozdravnih besed povedala članica občinskega sveta Ana Kladnik. Spregovorila sta tudi lektorja Slapovih zbornikov Vinko Šmajs in Polonca Kolenc Ozimic. Za vedro razpoloženje so skrbele ljudske pevke Pušeljc, ki tudi delujejo že petnajst let. Pele so uglasbene pesmi Rozalije Tkavc in Marjane Rihter.
Marija Lebar
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Niso le dobri gasilci, so tudi dobri gospodarji
Novoštiftni gasilci so na občnem zboru povzeli delo preteklega leta in se dogovorili za prednostne usmeritve v letu 2014. Lani niso bili aktivni le na področju intervencij, vaj in tekmovanj, ampak so se veliko angažirali tudi pri vzdrževanju osnovnih sredstev, čemur bodo precej pozornosti namenjali tudi letos.
Predsednik društva Branko Sten-šak je povedal, da zgledno skrbijo za gasilski dom. Zamenjali so okna v zgornjem nadstropju, uredili ograjo za domom, poskrbeli za izolacijo zgornjih prostorov in še kaj. Letos bi radi obnovili fasado doma ali dvorano, kar pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jih imajo vse manj. Vsekakor bodo, kot vedno, naredili največ, kar je mogoče, s tistim, kar imajo.
Poveljnik Bojan Poličnik je naštel intervencije in preostale aktivnosti, ki so potekale tekom leta. Tekmovalnim uspehom so dodali uspešne izvedbe vaj v mesecu požarne varnosti. Takrat so svoje delo prikazali tudi šolarjem in mlade gasilce popeljali na ogled gasilske brigade v Ljubljani. Mlajši člani društva so zelo uspešni na tekmovanjih in omenjena ekskurzija je bila zanje najlepša zahvala za njihov trud. Poličnik je tudi povedal, da je društvo v času žledoloma porabilo za sedem tisočakov sredstev,
Predsednik Branko Stenšak je povedal, da bodo tudi letos z minimalnimi sredstvi poskušali narediti kar največ. (Foto: ŠS)
medtem ko so imeli v lanskem letu podobnih stroškov le za tri tisočake.
Občinski gasilski poveljnik Janez Zagradišnik je pohvalil dobro sodelovanje vseh treh društev v občini in njihovo sodelovanje z občinskim štabom civilne zaščite. Dodal je, da gasilci vsega počasi ne bodo več mogli reševati sami, kot največja organizacija v posameznih krajih pa so nepogrešljivi. Pohvalno mnenje o delu gasilcev sta izrazila tudi gor-njegrajski župan Stanko Ogradi in poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric.
Štefka Sem
19 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Organizacije, Šport
PLANINSKI VEČER V NAZARJAH
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Skrivnosti jamskega sveta v porečju Savinje
Sredini planinski večeri, ki jih Planinsko društvo Nazarje v zimskem času organizira že več let, so se v februarju za to sezono končali. Srečevanja so planinci zaključili z zanimivim predavanjem Mojce Hribernik, jamarke in jamarske reševalke, ki je v besedi in fotografiji predstavila jamski svet v porečju Savinje.
Malokomu znano dejstvo je, da tudi Zgornjesavinjčani živimo ob vznožju kraških planot, in sicer Kra-šice, Dobrovelj in Menine. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili Hri-bernikovi, ki jih je podrobneje seznanila s skrivnostnim jamskim ekosi-stemom. Navdušena jamarka, ki
se z odkrivanjem globinskega sveta ukvarja že skoraj petnajst let, je s kolegi preiskala številne kraške jame in brezna na Štajerskem, predvsem na območju porečja Savinje. Kot je povedala, se jih v tem okolju nahaja kar okoli 750. Žal v njih jamarji pogosto najdejo marsikaj, kar tja ne spada.
Kot osveščena ljubiteljica narave Mojca Hribernik sodeluje v projektih, katerih cilj je varstvo kraških jam in pitne vode. Poleg tega sodeluje pri izobraževanju drugih jamarjev in osveščanju javnosti o ekosis-temu, skritem v globinah zemlje.
TG
Mojca Hribernik je navdušena jamarka, ki se z odkrivanjem globinskega sveta ukvarja že desetletje in pol. (Fotodokumentacija PD Nazarje)
ŠOLSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU
Med državnimi prvaki tudi gornjegrajski šolarji
V soboto, 15. februarja, je bilo v Kočevju šolsko državno lokostrelsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 242 tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol, med njimi tudi deset lokostrelcev iz OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, ki so dosegli nekaj odličnih rezultatov.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije: 1.-3. razred, 4.6. razred, 7.-9. razred in srednješolci. Poleg tega so se delili na tekmovalce z licenco in brez nje.
Gornjegrajčani, kot že omenjeno, so bili na tekmovanju odlični. Državni prvak med dečki v kategoriji od 1. do 3. razreda je postal Miha Vodu-
Prvi poraz v sezoni
Nazarski košarkarji so v petek gostovali v Slovenski Bistrici in v derbi-ju skupine za prvaka vzhodnega dela 4. SKL doživeli prvi poraz v prvenstvu. Uradni predstavnik nazarske ekipe je v zapisniku tekme podvomil
v	regularnost tekme, ki jo je v zadnji četrtini začinil incident.
Že pred tekmo je bilo jasno, da bo boj med Bistrico in Nazarjami trd in napet do konca, saj je tako bilo že na letošnjih dveh tekmah. Obe so sicer dobili Nazarčani. Razlika je bila ob polčasu pet točk za domače, Nazarčani pa so nesli dve točki prednosti v zadnjo četrtino.
Ta del tekme je bil občasno na meji športnega. Dodatno ga je začinil domači gledalec, ki je vstopil na igrišče, pristopil k zapisnikarje-
vi	mizi in se začel pogovarjati s tehničnim komisarjem. Uradni predstavnik nazarske ekipe je zapisal v zapisnik tekme, da bi lahko prihod
LJUBNO OB SAVINJI
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
gledalca k zapisnikarjevi mizi vplival na potek tekme, kar je tehnični komisar zavrnil.
Zmaga je tako ostala v Slovenski Bistrici, nazarski košarkarji pa bodo imeli novo priložnost za dokazovanje jutri v domači dvorani proti Metliki, ki je bila v drugem krogu boljša od Ivančne Gorice z 81:67.
Roman Mežnar
-- ^
Bistrica : Nazarje 75:72 (21:17, 18:17, 17:24, 19:14)
Olimpijske igre v vrtcu
Otroci v ljubenskem vrtcu so skupaj z vzgojiteljicami pridno navijali za slovenske športnike, ki so tekmovali na nedavnih olimpijskih igrah v Sočiju. Najbolj so bili navdušeni nad skakalci in Tino Maze.
Ob tej priložnosti smo v goste povabili dobitnika dveh olimpijskih medalj v smučarskih skokih Matjaža Debelaka. Pogovor z njim je bil zelo zanimiv. Otroci so v rokah držali njegovi srebrno in bronasto
medaljo. Pričaral nam je tudi pravo vzdušje na prirejeni tekmi otrok skakalcev, na kateri so se pomerili le najpogumnejši. Dodobra pa smo se seznanili tudi z opremo smučarja skakalca, ki nam jo je posodil Primož Pikl.
Vzgojiteljica Marjeta Sedovšek
šek, Jan Suljanovič je v isti kategoriji zasedel 3. mesto. Med deklicami od 1. do 3. razreda je drugo mesto dosegla Lana Suljanovič. Med najmlajšimi je zmagala ekipa v postavi: Mark Pečnik, Miha Vodušek in Jan Suljanovič.
V kategoriji licenciranih tekmovalk od 7. do 9 razreda je postala državna podprvakinja Metka Vodušek, med dečki pa je tretje mesto zasedel Aljaž Veršnik. V isti starostni skupini je ekipni uspeh (drugo mesto) dosegla ekipa v postavi: David Škulj, Aljaž Veršnik in Metka Vodušek.
Štefka Sem
Matjaž Debelak je otrokom v vrtcu pričaral pravo tekmovalno vzdušje.
(Foto: MS)
20 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Šport
DVORANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI
Maja Mihalinec državna prvakinja
DRŽAVNO TEKMOVANJE POLICIJE IN 2. TEKMOVANJE ZVEZE POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER V VELESLALOMU NA GOLTEH
Najhitrejši celjski veterani in ljubljanski policisti
V Celju je sredi februarja potekalo člansko dvoransko državno prvenstvo v atletiki. V teku na 60 metrov je slavila Mozirjanka Maja Mi-halinec, članica velenjskega atletskega kluba. Mozirjanka je tekla 7,45 sekunde, kar je najhitrejši rezultat sezone.
Za 25-letno tekačico, ki se je po petih letih študija v Ameriki vrnila v Slovenijo, je to drugi državni naslov v karieri: »To je moja prva dvoranska sezona po vrnitvi v domovino in upam, da sem z dobrimi rezultati in naslovom državne prvakinje dokazala, da sem ponovno pripravljena posegati po najvišjih uvrstitvah.«
Marija Šukalo
Prvi vikend v februarju je Lokostrelski klub Šenčur v domači športni dvorani organiziral dvoransko državno prvenstvo za vse kategorije, absolutno in ekipno. Tekmovanja se je udeležilo 275 lokostrelk in lokostrel-cev iz 33 slovenskih klubov ter 44 ekip v vseh kategorijah. Člani gornje-grajskega lokostrelskega kluba so dosegli nekaj uvrstitev na stopničke.
V ekipni konkurenci članov goli lok so 3. mesto osvojili Tatjana Suljano-vič, Rok Jakob in Janez Petrovič. 2.
Maja Mihalinec je bila z doseženim rezultatom v Celju zadovoljna.
(Foto: Marija Šukalo)
mesto je pripadlo veteranom goli lok v zasedbi Darko Bele, Vojko Colnar in Karl-Heinz Hippe. Na nedeljski tekmi, ki je štela za absolutno državno prvenstvo, je po dvobojih podprvakinja postala Tatjana Suljanovič.
Sobotna tekma je štela tudi za slovenski dvoranski pokal. Uvrstitve LK Gornji Grad: članice goli lok 2. Tatjana Suljanovič, veterani ukrivljeni lok
2.	Vojko Colnar in dečki ukrivljeni lok
3.	Jan Purnat.
Štefka Sem
Na državnem prvenstvu slovenske policije in 2. državnem prvenstvu policijskega veteranskega združenja Sever v veleslalomu, ki je potekalo v petek, 14. februarja, na smučišču Blatnik na Golteh, se je pomerilo več kot sto članov iz obeh organizacij. Ob brezhibni organizaciji so bili udeleženci v sončnem vremenu navdušeni nad odlično pripravljeno
Veleslalomisti so imeli na dobro
pripravljeni progi priložnost dokazati svoje smučarsko znanje.
(Foto: Jože Miklavc)
progo, na kateri so dokazali zelo dobro smučarsko znanje.
Da je bilo druženje še prijetnejše, je poskrbel Mozirjan, upokojeni policist Slavko Šmigoc, ki je iz Vidma pri Ptuju pripeljal korante - demone, pri katerih kot nekdanji domačin s Ptujskega polja aktivno sodeluje tudi sam. Ob podelitvi kolajn in pokalov so na ploščadi hotela uprizorili pravo pustno vzdušje.
Med desetimi ekipami so se v veteranski konkurenci s prvim mestom izkazali člani in članice policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za celjsko območje (posamična prvaka v svojih kategorijah sta postala Dragica Hriberšek iz Velenja in Darko Repenšek iz Nazarij). Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila ekipi PVD Zasavje in PVD Gorenjska.
Med aktivnimi policisti, kjer se je pomerilo 11 ekip z 48 tekmovalci, so postali ekipni prvaki predstavniki Policijske uprave (PU) Ljubljana, na drugo mesto so se uvrstili predstavniki PU Novo Mesto, tretji pa so bili policisti iz PU Celje. Medalje in pokale sta podelila predsednik Zveze PVD Sever Miha Molan in namestnik generalnega direktorja Policije mag. Karol Turk.
Jože Miklavc
MEDNARODNA SMUČARSKA TEKMA NA SLJEMENU
Naraločnik drugi in osmi
Na zagrebškem Sljemenu sta bili pretekli torek in sredo tekmi v veleslalomu in slalomu za pokal Veverica. Tekmovanja se je kot član slovenske smučarske reprezentance v kategoriji U16 udeležil tudi Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji. V močni mednarodni konkurenci je dosegel dva odlična rezul-
tata, in sicer drugo mesto v slalomu in osmo v veleslalomu, in je bil najboljši slovenski smučar na tekmovanju.
ŠS
Nejc Naraločnik je v slalomu na Sljemenu osvojil drugo mesto.
(Fotodokumentacija UN)
ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU
Gornjegrajskim lokostrelcem dva naslova državnih podprvakov
21 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Pisma bralcev, Ljudje in dogodki, Oglasi
Pojasnilo glede demantija ministrstva v nekaterih medijih
Z ministrom Omerzelom sva se	obvoznice s protipoplavnimi uredi-
pol ure pred nameravano delav-	tvami oziroma tega ne podpiramo,
nico, za katero sem opravičil svo-	pa je bil predlog ministra na ome-
jo odsotnost, po telefonu odprto in	njeni delavnici, kar je med drugim
korektno pogovarjala na temo ob-	tudi eksplicitno zapisano v zapisni-
voznice. Želel in slišal je tako tu-	ku, ki smo ga prejeli na občino. di drugo stran. V kolikor bi do tega Občinski svet Občine Luče se
razgovora prišlo prej, kar iz objek-	je na zadnji seji, glede podpore iz-
tivnih razlogov ni bilo možno, bi se	vedbe obvoznice s protipoplavnimi
verjetno tudi delavnica odvila v dru-	ureditvami, odločil za razpis sveto-
gačni sestavi. V razgovoru je bilo	valnega referenduma, ki je najbolj
med drugim tudi rečeno, da če bo-	demokratična oblika odločanja
do Lučani večinsko podprli obvoz-	ljudstva in ne glede na rezultat, že
nico, se ve kaj Lučani želijo.	sam po sebi praznik demokracije.
Da se naj v Lučah skozi demo- Lep pozdrav! kratične procese odločimo, ali pod-	Ciril Rosc,
premo načrtovano izgradnjo nove	župan Občine Luče
^^ebruarja
Pred 20 It
KONČNO DO ŽELENE (IN OBLJUBLJENE) ČRPALKE
Gornji Grad je zadnji večji kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki je moral kljub številnim in dolgoletnim obljubam iskati usluge bencinskega servisa v drugih krajih doline. Zahteve krajanov se po dolgih letih čakanja končno uresničujejo. Kdor čaka, dočaka, pravi pregovor, ki drži tudi to pot, samo da je bilo v vseh teh dolgih letih čakanja porabljene preveč dragocene energije in časa. Kakorkoli, črpalka bo, slaba volja nekaterih se bo polegla, poglavitno pri vsem tem je, da bodo končno ljudje deležni prepotrebnih tozadevnih uslug.
Ped/0 It
»V ŠOLO RADI HODIMO VSI!«
Lansko jesen je po dolgih letih šolska vrata znova odprla podružnična osnovna šola v Bočni. Starejši se šolske stavbe spominjajo še iz svoje mladosti, ko so v njej obiskovali učne urice. Pred dobrim letom pa so se v obnovljeno stavbo prvi vrnili vrteški otroci. Zasedli so spodnje prostore, v zgornje pa so se v začetku letošnjega šolskega leta vrnili osnovnošolci. Seveda so se šolskih prostorov najbolj razveselili ravno najmlajši šolarji, ki se jim poslej po znanje ni treba voziti v Gornji Grad.
Pripravila Tatiana Golob
Spoštovani župan Občine Luče!
Nedvomno se vas bomo spomi-	terega se sklicujete, jasno nave-njali po dobrih delih, po božji be-	dlo vzrok zakaj ni razloga, da bi sedi izrečeni v cerkvi Svetega Lo-	JP Komunala d.o.o. Mozirje doda-vrenca, po asfaltiranju, urejanju	tno določala višino okoljske daja-okolice, reševanju zapletov ... rock	tve z upravno odločbo in pojasni-koncertih! Vendar bo na vaše de-	lo, da 18. člen Pravilnika o meto-lo padla temna senca pokvarjeno-	dologiji za oblikovanje cen (Uradni sti v obdobju, ko se Slovenija uta-	list RS, št. 63/2009) določa sesta-plja zaradi teptanja prava in pred-	vo cene storitve javne službe, ki je pisov, ki so privedli do finančne-	sestavljena iz omrežnine, stroškov ga zloma in razkroja vseh treh vej	izvajanja storitve in stroškov okolj-oblasti.	ske dajatve, ki se pri kalkulaciji ce-Od začetka slovenske krize	ne in na računu prikazujejo ločeno. opozarjam na nespoštovanje	Dejstvo je, da ste vzrok zakaj ni po-predpisov in prava v primeru, ko	trebna odločba in pojasnilo dopisa javna podjetja, ki so v lasti občin,	zamolčali. Zamolčali ste predpis, pošiljajo nekaterim občanom nič-	ki določa vsebino in obliko računa ne račune in s tem kršijo predpi-	javnega podjetja! se ter na protipraven način polni-	Pokvarjenost se vedno razvije v jo občinski proračun. Tudi, če se	nesmisel. Nesmisel vodi v tragedidenar, ki je pobran v nasprotju s	je.
predpisi, namenja za humanitar-	V Občini Luče živijo občani, ki ne zadeve, je to kaznivo!	so jih okrajna sodišča obsodila na Kdaj račun ni verodostojen ali	plačilo dajatev obdavčenih z dav-celo ničen, morajo vedeti vsi, ki	kom na dodano vrednost. Okrajna imajo pooblastila. Tudi vi spošto-	sodišča niso pristojna soditi o da-vani župan. Spoznati ga je pre-	jatvah in davkih. Sodijo v nasprotju prosto! Vsi računi so predpisa-	s predpisi in poslanstvom na pod-ni. Predpisujejo jih mednarodni,	lagi ničnih in nesmiselnih dokazov. evropski in nacionalni predpisi. V	Pokvarjenost se je prelevila v ne-primeru obveznih občinskih jav-	smisel: obdavčitev dajatev z davnih služb je vsebina in oblika ra-	kom na dodano vrednost! čuna javnih podjetij predpisana: V	Zaključil bom s kratko zgodbo iz Pravilniku o metodologiji za obli-	Trapanija na Siciliji. V zraku je ču-kovanje cen storitev obveznih ob-	titi, da javna podjetja opravljajo po činskih gospodarskih javnih služb	»rodbinskih« načelih. Ker so me varstva okolja (Uradni list RS, št.	motile smeti, ki so bile razmetane, 63/2009) do veljavnosti. Danes	kljub številnim komunalnim delav-je veljavna Uredba o metodologi-	cem, sem previdno vprašal, kaj je ji za oblikovanje cen storitev obve-	vzrok za smeti. Odgovorili so mi z znih občinskih gospodarskih jav-	očarljivostjo Sicilijancev. »Če ne bi nih služb varstva okolja (Uradni	bilo smeti, naša služba ni potreb-list RS, št. 87/2012).	na.« Da bi se zahvalil za odkritost, Vaš dopis, ki ga imenujete sklep,	sem jim predlagal, naj tako kot pri sem prejel 14.02.2014. V njem za-	nas, pošiljajo račune samo za da-vračate vlogo v zvezi z financira-	jatev. Ni potrebno izvajati komunal-njem občin z ničnimi računi ko-	ne službe, proračun se polni in . munalnih podjetij. V obrazložitvi	vsi smo veseli. Šele po tem predlo-se med drugim sklicujete na do-	gu, so se začeli med smehom, re-pis Ministrstva za okolje in prostor,	sno zanimati od kot sem. Povedal št. 35406-95/2010, z dne 05.05.	sem, da sem iz Slovenije. Na mo-2010, citiram: »iz katerega jasno iz-	jo veliko presenečenje so odgovo-haja, da ni razloga, da bi zaveza-	rili, da poznajo Slovenijo kot najbolj nec (v tem primeru je to JP Komu-	mafijsko državo na svetu. Računala d.o.o. Mozirje) dodatno dolo-	ni izključno za dajatev ne obstaja-čal višino okoljske dajatve z uprav-	jo. Ni vzroka za njihov nastanek, so no odločbo vsakemu občanu po-	me poučili. Račun izključno z daja-sebej.«	tvijo ne more poslati nihče! Tudi pa-
Kdaj se prične pokvarjenost?	pež ne!
Takrat, ko oseba s pooblastili za-	Lep pozdrav!
vaja, izkrivlja dejstva in ne spoštu-	Stane Čermelj
je predpisov. Ministrstvo za oko-	Podvolovljek 41
lje in prostor je v dopisu, na ka-	3334 Luče
22 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	SMUČAR SI JE ZLOMIL NOGO
Golte: 17. februarja se je na Golteh, na progi Stari stani, poškodoval otrok. Mladi smučar je smučal v spremstvu očeta, pri padcu pa si je poškodoval levo nogo. Pregledan je bil s strani dežurnega zdravnika in napoten v bolnišnico. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je utrpel zlom leve go-lenice.
•	TAT UKRADEL MOTORNI ŽAGI
Varpolje: V noči na 18. februar je neznani storilec iz zaklenjene delavnice v Varpoljah ukradel motorni žagi. Policisti so odšli na kraj in zbrali informacije.
•	VLOMILEC V NENASELJENI HIŠI
Ljubija: 19. februarja je občanka obvestila dežurnega policista, da je bilo v zadnjem mesecu vlomljeno v njeno hišo v Ljubiji. Hiša je nenaseljena. Vlomilec je ukradel električno orodje, motorni žagi, kotel za žganjekuho in avtomobilsko prikolico.
•	PLAZ V ŽLABRU
Žlabor: 21. februarja se je ob 17:33 v Žlabru pri Nazarjah sprožil zemeljski plaz in ogrozil kozolec, strojno lopo in drog električne napeljave. Gasilci PGD Nazarje so plaz pokrili s PVC folijo in obvestili pristojne službe.
•	ZAGORELE SAJE V DIMNIKU - PRVIČ
Zgornje Pobrežje: 22. februarja ob 12:25 so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v naselju Zgornje Pobrežje. Posredovali so gasilci PGD Pobrežje, pogasili goreče saje, očistili dimnik in pregledali ter prezračili prostore.
•	KABEL NAD CESTO
Raduha: 22. februarja ob 14:12 je v Raduhi zaradi podrtega droga telekomunikacijski optični kabel obvisel nad regionalno cesto Luče-Sol-čava. Posredovali so gasilci PGD Luče, ki so zavarovali območje do prihoda intervencijske skupine vzdrževalcev omrežja.
•	IZ VIKENDA IZGINIL AGREGAT
Radegunda: 23. februarja je na policijo poklical občan in povedal, da mu je naznani storilec ukradel agregat iz odklenjene kleti vikenda v Rade-gundi. Kraja se je zgodila v času od lanskega novembra do dneva prijave.
•	VANDAL NA PARKIRIŠČU
Mozirje: 23. februarja je na policijo prišel občan in podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, kij mu je poškodoval osebni avtomobil, parkiran na parkirišču trgovine v Mozirju. Neznanec mu je z ostrim predmetom porisal desno bočno stran vozila.
•	ZAGORELE SAJE V DIMNIKU - DRUGIČ
Florjan pri Gornjem Gradu: 24. februarja so ob 18:23 v Florjanu pri Gornjem Gradu zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Gornji Grad so varovali objekt do izgoretja saj.
Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo nepro-fitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gor-nji-grad.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
Predmet razpisa sta:
1.	enosobno stanovanje, v izmeri 46,32 m2 in pomožnim prostorom 12,43 m2, Attemsov trg 32, Gornji Grad
2.	trosobno stanovanje, v izmeri 137,26 m2, Attemsov trg 23, Gornji Grad.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 28. februarja do vključno 11. marca 2014, do 12.00 ure.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: www.gornji-grad.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-18-50, Erika Podbrežnik.
OBČINA GORNJI GRAD
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
I%M
V SPOMIN
Jožef PODBREŽNIK
25.10.1939 - 4.3.2013
Minilo je leto dni, odkar ga ni več med nami. Hvaležna misel, da je bil, in spomin nanj ne bosta nikdar ugasnila. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žena Marija, sin Rajko in hčerka Tatjana z družinama
23 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Za razvedrilo
Cvetke
VAJA DELA MOJSTRA Nadja Maze, amaterska igralka v komediji Stevardese pristajajo »Mmm, kako se dobro poljubljaš!«
Primož Vajdl, amaterski igralec: »Ammm, saj sploh ni težko. Cmok, cmok! Samo tvojemu poljubu nastavim ustnice in gre samo po sebi.« Nadja: »A veš, da se takole zgublja kalorije?« Primož: »A zato razmišljam, da bi te najraje kar pojedel.«
DELO KOT NAGRADA Jurij Jurjevec (levo) bo menda ubral očetove in stopinje mame Fanike iz Šport centra Prodnik. Z očetom Edijem sta družno rezala domači zgornjesavinjski želodec, dišeči kruh in odličen ajdnek.
Oče sinu: »Jurij, ko režeš te dobrote za družino, prijatelje ali goste, vedi, da mora biti poleg dobrot ravno prav dolg in oster nož, a še pred tem trdo delo, za peč omelo in za nagrado novo delo, delo!«
GOSPODARSTVENIKA MED SEBOJ Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »Kako kaj, Branko? Ali ste se že navadili na prostovoljno članstvo v vaši zbornici?«
Branko Meh, predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Franci, ne se hecat, vem, da ste se vi spopadli s tem še pravi čas, mi pa ravno v najhujši krizi odnosov in recesiji. A sem nekje prebral izrek, da te okrepi, kar te ne ubije. Še smo živi!«
			
	lik		iffiilg
			
		■ ■	
«F©		' M" __r*.-^— -_	
24 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Križanka, Informacije
a
kdor se s kom pobrati
usnje iz oslove kože
sestavil: peter udir
travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi
nekdanji britanski premier (tony)
izdelovalec s ivank igel
osn. dr2a boksar jia
srb. mehko oblivalo. opanek
ameri&ki igralec (howard)
brit.plosc. mera
anton vodnik
kdor se poklicno likvarja s tiskanjem
med wob upravni organza oskrbovanje vojaških enot
prvoïnii prebivalci
nove zelandije
v gr. mit. poveljnik pred trojo
ovčar. plansar
koor ploska
manose plovilo
gorovje v zahodni makedoniji
vrhunski športnik
portugalski zlatnik, hjdi eskuoo
odklani bel kristala, omejen z razkolnimi ploskvami
robvfwent-nem vzorcu
neko. sl hokejist (dejan)
nordijski izraz za smucl
neko. sl. kanuist (andraž)
slovenska tiskovna agencija
am.obvesc. agencija
ime pevca pestnerja
slovenski skladatelj (matija)
hr. pevec (goran)
manjêa slaokovo-□na riba
kem. simbol za srebro
koor ne priznava boca. brezboînik
slepi arkadni loki na polstebrih
blagoslov. miloščina
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v februarju 2014
ODRASLI:
Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, McGuire, Jamie: Čudovita polomija, Quinn, Julia: Vikont, ki me je ljubil, Cole, Kresley: Če si drzneš, Brown, Dan: Inferno, Phillips, Carly: Novi začetki, De-veraux, Jude: Jutranja mesečina, Adler-Olsen, Jussi: Fazanarji, Austen, Jane: Mansfield park, Kleypas, Lisa: Ljubimec lady Sophie, Gabaldon, Diana: Kačji pastir v jantarju.
MLADINA:
Bevk, France: Grivarjevi otroci, Russell, Rachel Renée: Zguba : dnevnik, Petiška, Eduard: Stare grške bajke, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Gleitzman, Morris: Nekoč, Umski izzivi : odkrij pravilen odgovor z elektronskim svinčnikom!, Davis, Jim: Garfield na sprehodu, Davis, Jim: Garfield na vrhu sveta, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, May, Karl: Old Surehand, Vidmar, Janja: Tretja možnost.
Slovarček:
ALEKTO - gr. boginja maščevanja; KORAB - gorovje v zahodni Makedoniji; OSLADIČ - rastlina s pernatimi listi;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KAPUSNIK, APERTURA, RAL, EDER, POČITNICE. ZEL, RUIZ, RADO, IRIS, SKEDA, AVON. MANILA, MER, KT, EKS, GLIHA, LS, ROJ, AKSIOM, DANE, AMALTEA, MELAMIN, NAVAR, PLETENICA, ATAKA, ABRAVANEL
J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Napovednik dogodkov	
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kdo je za večerjo?
Petek,	ob 19.00. Kulturni dom Bočna
28. februar	Gledališka predstava Ohcet bo
	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju
	Koncert ansambla Modrijani
	ob 11.00. Golte
	Pustna zabava na snegu
	ob 13.00. Golte
	Odprto prvenstvo gasilcev Slovenije v veleslalomu
	ob 17. 00. Športna dvorana Nazarje
	Košarkarska tekma - Nazarje : Metlika (člani)
Sobota,	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
1. marec	3. tradicionalni etno večer Glej, lušno je pr' nas!
	ob 19.00. Zadružni dom Solčava
	Pustna vinarska prireditev
	ob 20. 00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Branik Maribor (ž)
	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju
	Gala maškarada in razglasitev najboljše maske
	ob 15.00. Karnevalski šotor v Mozirju
	Velika otroška maškarada
Nedelja,	ob 15.00. Kulturni dom Radmirje
2. marec	Vesela otroška maškarada
	ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
	Otroška maškarada z duom Mix
	ob 15.00. Po Mozirju
Ponedeljek,	Okolofiranje
3. marec	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Koncert v maskah - pustni nastop
	ob 7.00. Na trgu v Mozirju Budnica in iskanje pusta
	ob 8.00. Občina Mozirje
	Prevzem občinske oblasti
Torek,	ob 16.16. Na trgu v Mozirju
4. marec	Velika mednarodna karnevalska povorka
	ob 17.30. Karnevalski šotor v Mozirju
	Zabavni program z maskami iz karnevala
	ob 20.01. Karnevalski šotor v Mozirju
	Razglasitev smrti Pusta in žalovanje do 1. ure zjutraj
	ob 10.00. Na trgu v Mozirju
Sreda,	Polaganje preminulega Pusta na pare in žalovanje
5. marec	ob 15.00. Mozirje Pokop pusta
ŽIVALI - PRODAM
Prodamo prašičke 50-70 kg za nadaljnjo rejo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/800-845. Silažne bale in telico sivko brejo prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca sivca, starega en teden; gsm 041/783-489. Prodamo dve telički, stari 10 dni; gsm 041/547-425. Prodam bika 120 kg sivo rjav in bike simentalce 10 dni; gsm 041/716-210.
Prodam teličko simentalko 150 kg; gsm 070/744-487.
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	SEČNJE IN SPRAVILO LESA
za več informacij pokličite na tel. št. 041/423-935.
Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88
◊	GEODETSKE STORITVE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337478
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	NAREJENO V SLOVENIJI
barve za les visoke kakovosti, delovni čevlji in natikači, plinski gorilniki; tel. št. 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje.
Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Bikca sivca, starega do 14 dni, kupim, lahko tudi brez številke; gsm 031/736-727.
Kupim brejo pašno telico; gsm 041/891-312.
Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in bikca, teličko nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Zelo ugodno prodam namizni računalnik z monitorjem, starost 6 let; gsm 041/806-001. Telefon Huawei, napajalnik za UKV postajo ugodno prodam; gsm 031/667-963.
Prodam bukova drva v paleti, seno v balah in pelete; gsm 040/551211.
Prodam dekliško birmansko obleko velikost 38; gsm 031/784-276. Prodam dve klaftri suhih bukovih drv; gsm 041/783-460. Drva suha bukev, gaber, cepljena, balirana po 1 m3, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585735.
Prodam seno v kockah in silažne bale; gsm 051/207-273. Po ugodni ceni prodam dnevno sobo, možne različne kombinacije; gsm 041/324-409. Prodam traktorske pnevmatike 11/2 R28, IMT, Ursus; gsm 031/800-852.
LCD Philips 82, let. 2013, cena 230 EUR, kupcu podarim dvd, kličite popoldan; tel. št. 838-11-61 Miran.
Prodam suhe deske za streho debeline 20 mm ter letve in morale; gsm 041/942-169.
DRUGO
Če kdo počisti travnik, oddam drva, vzamem v pašo ovce ali telice; gsm 040/684-245. Prosim če ima kdo za podarit prenosni računalnik in/ali glasbeni stolp z gramofonom; tel. št. 58-45-458.
NEPREMIČNINE
Oddam ali zamenjam 3-sobno stanovanje v Nazarjah za 1-sobno v Mozirju; gsm 031/611-704. V najem vzamem travnik za košnjo 1 ha; gsm 031/266-738.
PODARIM
Podarim posteljo 90 x 190 cm z jogi-jem; gsm 041/651-196.
VOZILA - PRODAM
Prodam clio, 1,2, l. 1999, prevoženih 117.000, brez rje; gsm 041/883-334. Prodam mercedes benz sport coupe C230 2. lastnik, lepo ohranjen; gsm 041/927-073.
26 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
Oglasi
Narava vam je hvaležna za pametno odločitev.
100% čista energija iz vetra, vode in sonca odslej napaja domove vseh naših odjemalcev po Sloveniji.
G [o§®
www.ece.si	Energija prihodnosti
27 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014	I
toa* •pía»!ne-bu