Štev. 19.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
13. maja 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Drügi áldov.
„Novine“ so poročale pred dvema tjednoma od tragične smrti vlč. g. Mitnjek Matjaša v Burgenlandi. Té naš slovenski rojak je drügi áldov, drüga žrtev „probüjenih Madjarov“ ali drüštva „Szityavitézek.“ Prvi áldov je bio vlč. g. plebanoš Franc Pataki plebanoš v Pornóapáti-ji lansko leto. Toga so djalno večer na kola vrgli, ga pelali v log i tam njemi vse kosti potrli. Drügi den so najšli dobroga g. plebanoša vse vküp potrtoga mrtvoga i objokati dobri farniki. Pa zakaj so ga vmorili ? Zato ka je prej pravo, ka je v Austriji bolše kak na Vogrskom. I g. Mitnjek zakaj je streljen? Ar je pravo, ka je v našoj Krajini bolše, kak tam prek, Šteri kraj bí „probüjeni Madjari“ radi nazaj spravili pod Madjarsko. Hőjas, Gömbös i drügi jezeri i Stojezeri so v tom drűštvi, tüdi Vnogi, ki so bili nekdaj v Prekmurji i majo ešče zdaj zveze z našov Krajinov, z njenim! prebivalci so v tom drűštvi. To drüštvo ma za cil, ka staro Vogrsko nazaj na noge postavi z vsemi dopüščenja« i nedopüščenimi sredstvi. Sovraštvo, rop, Matija nedužnih ljüdi je pri njih dopüstno, ar lei ljüdje nemajo
düšne vesti, ne poznajo Boga i njegove zapovedi i gledajo samo na to, naj pridejo do velike časti i velikoga bogástva. Navadna roparska banda so. Nekdašnji Savanyu Jözsi i Patko so se oživili v teh ljüdeh. 1 ravno zato, ar sa se tei oživili v njih, preminéjo tak, kak So ovi prejšli. Pride čas, gda bo poštena Vogrska pravda te morilce tak zasledüvala j j kaštigala kak je nekda Savanyuja i Patkoja. Prle se pa ne pride do toga zaključka, dokeč ne prežive srca madjarskih podanikov posebno gospode pravi krščanski düh.
Ki količkaj pozna razmere na Madjarskom, zna, ka tam ne drügoga guča kak: že pokažemo Jugoslovanom, Čehom i Rumunom; ne drügoga guča kak hujskanje proti njim, ne drügoga guča kak-sovraštvo proti njim. Dokeč se ne spraznijo srca tam prek sovraštva i se ne napunijo z ljübeznostjov, dokeč se drüštvo „prebüjenih Madjarov— ne spremeni v navadno krščansko kulturno drüštvo, mi míroljübni ljüdje ne moremo drügo kak véliko roparsko 'bando, gledati v njem T od štere moremo naše ljüdi braniti.
Vzrok zmage naše stranke.
Dneva 18. marca smo s kruglicami pokazali, da smo Slovenci sam svoj narod, da si sami ščemo gospodariti. Vsi, skoro vsi smo kruglice vrgli v drügo škrinjico, štera je bila od Krščanske stranke. Edino ta stranka je izšla iz velkoga boja volitev zmagovita na Slovenskom. Samo krsčanska lüdska stranka je napredüvala i napredüje od 1 1918. od dneva do dneva, i je kpnči 18.. marca dosegnola svojo zmago, vse drüge stranke pa so ali nazadüvale ali so pa popunoma propadnole. Či gledamo, ka je bilo zrok tomi, vidimo, da pride tű več stvari notri, štere so slovensko lüstvo odvrnole od drügi strank i so je pripelale v Slov. lüdsko stranko.
Najvekši zrok smrti ali bar nazadü-vanja drügi strank je bila pamet, razum i razsodnost slovenskoga lüdstva. Naš slovenski narod je jako trezen i občütliv v politiki. On včasi zna presoditi, ka njemi je na hasek i ka na kvár, Strašno dobro si ohrani v spomini leta i leta, ja desetletja, vse ka je napravila za njega edna ali drüga stranka.
To je jako dobro, či so stranke i či ji je več, ar se stranke med seboj vgan-jajo, štera bi si pridobila vüpanje lüstva. Kak si je pa pridobi ? Gotovo je, da samo s poštenim i pridnim delom za narod. Kak smo že povedali, naše slovensko lüstvo jako-jako dobro pomli, što je za njega i što proti njemi. Zato je dalo 18. marcíuša skoro vse kruglice za krščansko slovensko lüdsko stranko. Ka pa sledi iz toga ? To, da je lüstvo spoznalo, da je
nájveč delala dozdáj za slovenski narod ravno krsčanska lüdska stranka. Slovensko lüstvo je s tem pokazalo, da se zavüpa popunoma toj stranki. Pa tüdi v toj stranki so lüdje vučeni, dobroga srca, šteri znajo, ka je slovenskomi lüstvi na hasek: na kvár. So pa voditeli te stranke tüdi tak pošteni, da nedo Odali slovenski narod, njegovo srečo i hasek za vse kinče toga sveta ne, za celi svet ne.
Drügi zrok naše zmage i konca pa poiraza drügi strank je ravno poštenost, delo, i skrb Slovenske lüdske stranke za naš narod od edne strani t dobičkaželnost drügi strank, šterih ne vodi v političnom živlenji najvekši cio, najvekša naloga politike, to je, delo za lüstvo, nego te stranke vidijo v' politiki samo dobro pole za svoje žepe, dobro prestreti sto, dobre jasli i dobro kopanjo. Zato jim pravijo koritarji ali ko-panjarji po našem domačem jeziki. Istina, da vsakše stranke novine pišejo od svoje stranke samo dobro, vse drüge stranke pa blatijo. Ali drügo je, Či je to istina, či smejo tak pisati. Mi od naše stranke lejko z mirnim srcom, z mirnov düšnovestjov pišemo tak, ar pišemo samo istino, štero potrjüje zgodovina slovenskoga naroda. Najbole pa to potrjüjejo zadnje volitve, s šterimi je slovensko lüstvo pokazalo, da vőrje samo krščanskoj lüdski stranki. 1 ta stranka bo pripelala slovenski narod do sreče, mira i zadovolnosti.
Podpirajte Novine!
Uradna naznanila.
Tarifa za püce.
Za to, da se velka živao dene iz kože 20 Din; da se zakopa 20 Din; da se razpravi 20 Din. Či se ravno to dela pri mali živalih šče edno leto starih, se plača pou menje.
Za prevoz za ta i nazaj do 5 km. Din 15 do 10 km. 20 Din; do 15 km. 28 Din; do 20 km. 35 Din; do 30 km. 40 Din; prek 30 km. 48 Din.
Či se pa mrhovina zakaple na občinskom mrhovišči, trebe plačati samo polovico.
Za pokončanje vsakšega besnoga psa Din 10; dnevnina za püca Din 20; za pücovoga pomagača Din 15; za pot polovica onoga za vožnjo. 
Občine se pa lejko pogodijo s pücom lüdi inači. (U. L. št. 24).
Promet med našov državov i Madjarskov. Nesmi se izvažati: zlato, srebro, drage kovine, penezi, vrednostni papirji, umetnine i starine. Izklüčeno je tüdi vse iz čistoga svila i žamata, i sploh dragocenosti. Na pošilatvi naj bo ime pošilatelovo i obe obmejnivi postaji. Z blagom se morejo dati tüdi pravilni dokumenti za izvoz, uvoz i prevoz. Izmed dovoljeni obmejni postajal so dozdaj odprte: Virovitica, Koprivnica, Beli Manastir, Subotica, Horgoš, Oroslanoš i Kotoriba. Ravno to valá tüdi za Avstrijo, Češko i Nemčijo. Za Avstrijo so med drügim prehodne postaje: Gornja Radgonja i Št. Ilj. (U. L. št. 34.)
Medjimurje.
Razkriž. — Velko veselje i novico za nas i tüdi za vas prek Müre. 8 oktobra 1922. so nam povedali prezviieni g. nadškof Zagrabeški, da smo dobili faro v Razkriži. Pridejo gg. Očetje Frančiškani samo gda mo meli v redi hram. Velko veselje je to za nas, ar smo dosegnoli tisto, za kaj so duga leta prosili zobstonj naši starišje. — Obvezan smo se, da postavimo v red hram, šteri že tüdi stoji. Tüdi so nam potrebni zvonovje. Predragi prekmurski bratje, ki ste nam pomagali cerkev zozidati na čast sv. Ivani, prosimo Vas ešče ednok pomoči; posebno pa Vas, Amerikanec. Štošte darüje kakšte mali dar, je deležen vseh sv. meš, štere se bodo v toj cerkvi darüvale. Imena tistih, šteri bodo pomagati nam z milodari, objavimo v Novinah. Dozdaj so darüvali Amerikanci 14 jezero koron, šteri so že bili objavleni v 32. številki Novin lani. Nanovo so darüvali Prečastiti g. provincial Mihael Troha v imeni horvatske frančiškanske province 20 jezer koron. Pavlö Kutnjak K 20.000 iz Razkriža, Žuman Oenovefa K 10.000 i 30 litrov vina Šafarsko selo; Ivan Rajnar K 5000 1 50 kil pšenice Razkrižje; Martin Kndba K 1000 Razkrižje; Karlo Zadravec K 1000 Razkrižka graba; Melko Tkalčič K 1000 Banfi; Mesarič Viktor K 500 j vina 56 litrov Razkr žka graba; Matjaš Smolkovič K 1000 Gibina; Stjepan Pintarič K 2000, Karol Lajkovič K 3000 i pou klaftana drv, Franjo Smolkovič K 1000 iz Razkrižje; Bartol Belovič 2000, Puklavcc Ivan 500 i ŠO litra vina, Franjo Smolkovič 2000, Franjo Belovič 3000 K iz Šafarsko; Martin Hošpel 1000 1000, Franjo ŠajnoviČ 2000 i pol klaftra drv, Ignac bančič 1000 K iz Razkrižje; Matjaš Zahod 1000 K Gibina; Matjaš Velentič 600 K Razkrižje; Anton Alí 1500, Stjepan A>t 1000, Juraj Muršič 1000, Marija Lajnovič 2000, Marija Čmčrc 80, Šajnovič Franc 200, Terezija Ščavničar 200, Franjo Šajnovič 1000, Franjo Krznarič 80, Sebeštjan Kamrlin 2000, Marija Juk 1000 i pol metra žita. Ivan Juk 1000, Petar Kolmanič 200, Stjepan Muršič 500, Lajnovič 200, Stjepan Harvat 1000, Franjo Jug 500, Martin ivanojíčak
2
NOVINE
13. maja 1923.
500 K iz Gibine; Franjo Mikulek 400 K i 56 litrov vina Gibinščak; Martin Ohman 1000, Rudolf Ščavničar 500, Aleksi Horvat 1000 i 50 kil žita, Munika Holetič 100, Josip Muršič 40, Anton Bencek 200, Ana Jankovič 500, Ivan Barad 1000, Rudolf Jug 100, Juraj Jug 200, Vinc Nemec 100, Ivan Muršič 200, Josip Pilarič žita 50 kil, Ignac Lajnovič 50, Melko Muršič 100 K iz Gibine; Stjepan Vanpef 500, Marija Komičar 600, Tkalčič Albert 500, Franjo Smolkovič 200, Gabreg Žlicar 500, Marija Muršič 200, Peter Ščavničar 300, Stjepan Belovič 500, Stjepan Nemec 500, Anton Nemec 40, Stjepan Lojnovič 1000, Franjo Mužinčič 600, Marija Mužinčič 600, Anton Posédi 200, Marko Magdič 2000, Viktor Vozllč 400, Apolonija Brišar 400 K iz Šafarsko; Marija Pilarič 100 K Gibina; Rudolf Pintarič 100, Ivančič Cecilija IGO, Filip Vozllč 600, Ivan Salajko 100, Stjepan Pintarič 400, Matija Ohman 200, Juraj Nemec 200, Franjo Filipič 100, Iván Belovič 2000, Franjo Pintarič 200, Ana Smolkovič 80, Mihal Vőzlič 500, Agust Vozlič 1000, Marija Mihalič 500, Franjo Košar meter kcruze, Franjo Pintarič 1000, Ludvig Belovič 600, Franjo Belovič 1000 K iz Šafarsko; Stjepan Kunčič 1000, Marija Jug 600, Stjepan Stojko 3000 ,i 50 kil pšenice, Alojz Zadravec 800, Magdalena Makovec 1000, Barbera Kleklin 5000, Pavao Požgdan 500, Jožef Krauthaker 300, Petar Kodba 300 K iz Razkrižja; Jožef Bedekovič 120 K z Banfi; Juraj Rebrnik 300, Mihal Pintarič 200, Frančiška Posel 1000, Ivan Krznar 500, Agneš Golenko 600, Stjepan Golenko 1000, Helena Pitilar 200 K iz Razkrižja; Kovačič Petar vedro vina z Banfi; Juraj Trajbar 200, Julij Kovačič 200, Stjepan Makovec Koldoš 300, Alojz Kutnjak 500, Jožef Valpatič 100, Anaštorja Muršič 1000, Jožefa Toplak 200, Ivan Golenko 500 K iz Razkrižja; Zupanec Juraj 300, Josip Mikulek 200 K z Gibinščak; Anton Mlkulek 500 Razkrižki vrh, Ivan KomiČar dve vedre vina, Terezja Rihtarič 100 K Razkrižki Breg, Karol Kunčič 500, Terezja Pihlar 100, Mikloš Terstenjak 1000 K iz Banfi, ŽipkoviČ Katarina 100 K; Nerad Ivan i Kolenko Ivan iz Črensovec vsaki 10 koron.
NEDELA.
Po vüzmi VI. Evang. sv. Janoša XV. Jezuš guči od Svedočanstva sv. Düha. Vodi koga li sveti, Jezušov Düh ali hüdobni, se spozna potem, kakša dela ma što. Če ma dela ljübezni, kakti smilenost düševno i telovno, ga vodi Jezušov düh, sveti Düh Bog. ki je sama ljübezen. če pa što ravno velika dela more pokazati, a nosijo ta na sebi pečat sovraštva, laži punta, je znamenje, ka ga vodi hüdi düh, ki je po Jezušovom svedočanstvi sovražnik, lažljivec i morilec.
Trpljenje Gospodovo.
Ka Čüda, drági poslüšale!, da je bio on, dokeč je živo, tak malo pomilüvan od onih nečlovečim, tüdi da so po njegovoj smrti ešče tak sramotno ž njim ravnali. Čelo z njegovim mrtvim telom so divje ravnali i to pred očmi njegove matere. Ali se da šče sploh misliti grozpvitnejía hüdobija.
Rato se je joko, kda je vido mrtva tela Rimljanov, Štere je premagö. (Plüč in Kat.) Tüje joko
kda je vido tela židovov, štere je dao poklati. (Joseph. de bello jud. 1. 7. c. 24 ) I tisti Aleksander, šteri je z velkov močjov i naporom probo kralja Darija spraviti s sveta, se ne mogo zadržati skuz, kda je vido svojega nasprotnika mrtvoga, s krvjov oblejanoga. Vzeo je svoj škrlatni plašč i je mrtveca pokrio ž njim, dokeč ga neso častno pokopali (Sabell. 1. 4).
A proti najsvetejšemi mrtvomi teli od ran razdrápanomi, celo razbitomi, zdignejo še sulico, da njemi odprejo stran z močnim sünkom. „Eden vojak njemi je z dardov odpro stran.“ (Ivan 19. 34.)	
Oh, kakša podivjanost proti mrtvomi teli. „Mrtveca zasramüvati, (tak piše čez to dejanje sv. Janoš Krizostom) mrtveca zasramüvati, to je bilo še hüjše, kak ga križati.“ (In. Joan. hom 34).
Sapa mi zastaja, ešče dale tak odörno brezsrčnost opisovati I Zatemni ti sunce, Odprite se ví grobi, pókajte ve Pečine, tülite ví stvorenja, da jo objokavate. Ár če ví ne jočete, té ne vem, kakše skuze naj áldfijem dnes na grobi mrtvoga Gospoda svojega. Če Pozovem dovice, naj žalüjejo, .mi odgovorijo, da so že svoje skuze možem svojim posvetne, šterim so celi Zaklad svojega smilenja darű vaje. Povábim mláde žene; te mi pravijo, da so svoje skuze oblübile svojim možem, šterim so celo lübav svojega srca zaprisega. Te Žalostne metere odgovorijo, da se ne morejo na niedndm grobi več; skuzita, kak le na grobi decé svoje. Zato dosegne jokanje vas, ví Pečine, ví kamni, če neščete, da se opravi pokop Kristuša brez vse Časti navadnoga Sodnija. Ali če se ne molim, sem Žalibog li pre-jasno dokazo, da njegova smi t ni navadna, nego Zvünredna. »Niedna bolečina, niedna bolečina se ne pogüba z bolečinov Kristušovov."
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za naše dijake so darüvali: Brezovica 64 Din. Nabrali Špilak Jožef, Šömen Janoš i Raščan Ferenc; Gomilica: 156 Din; 148 belic 84 kil zrnja; nabrala Ferenčak Jožef i Balažic Ferenc; Trnje drügod 13 Din. 75 p.; nabrala Stanko Martin i Horvat Marko; V. Polana 24 D. 212 bélic pa 60 kg. pšena i 100 kg. zrnja; nabrala Hozjan Ivan i Žerdin -Štefan; Mala Polana 33 Din; 178 belic i 115 kg. zrnja; nabrao Gabor Štefan; Hotiza 23 Din, 50 p., 91 kg. zrnja i 170 belic. Nabrala Rengeo Martin i Magdič Štefan; Črensovci (drügoč) 53 Din. graja 12 k., belic 52, krumplov poldrügo vreče; nabrale Törnar Marija, Farkaš Ana i Horvat Verona; Jže imenüvani nabirala so ešče nabrali V Žižkih 6 kg. krühove mele, 35 kg., graha, 14 belic, 4 kg. prešanoga pšena, 11 kg. pšenice, 10 kg. žita, 2 kg. zabela, Z litra olja; na Srednoj Bistrici 14 kg. graha, 73 belice 2 kg. zabela i pol vreča krumplov; na Gornjoj Bistrici 4 kg. hajdinskega pšena, 2 kg. zabela; na Dolnjoj Bistrici 24 kg. kukorične mele, 5 kg. graja, 60 belic, 16. kg. žita, 3 vreče krumplov; v Trnji 6 kg. kukorice, 5 kg. pšenice,
30 kg. zmesnoga zrnja i pol vreča krumplov, dfei dari živeži so za Veržejski samostan' namenjeni, šteri bo pomagao našim dijakom, ki so tam i ki se indri včijo.
Proščenje nepomucenskoga sv. Janoša se bo letos na risalski pondelek obslüžavalo v Razkriži.
„Jaz sam tüdi bio zaprt“ je odgovoro Radič 3 beltinčarom, štere so zavolo proti državne agitacije na zapor obsodili. Odgovoro njim je pa to ne sam, ar je ne k sebi püsto, nego po svojem pisači. Zdaj si v kečko segajo pa z požalüvanjom mislijo na zavrženo drügo kišto.
Dvestoletnico Küzmič Štefana bodo naši bratje evangeličanci obhajali letos junija 29. v Strükovcih, kde se je Küzmič rodio. Küzmič je bio prvi, ki je prestavo sveto pismo na slovenski jezik i vödao tüdi Slovenske pesmi za evangeličance. Slovensko slovstvo ma dosta zahvaliti Küz~ miči. Oneiste vrednosti je drügi Küzmič, ki je katoličanec, rod prvejšega, ki je dao tisto katoličancom, kak prvi evangeličancom.
Evangeličanski zavod za dijake nameravajo gorpostaviti bratje evangeličanci v M. Soboti. Te predlog je stavo g. Šiftar Karol ev. pastor z Bodonec. 2000 Dinarov iz že obstoječe šume so v te na-men odračunal! i začeli tüdi z nabiranjom. Zaistino veselo je čteti, gda naglašüjejo, ka je njuve cerkve, njuve vere bodočnost odvisna od toga, Če majo zavod, v šterom do gojili i včili deco vu svojem verskom dühi. Gda mi to delo odobravamo i njemi Želemo popolen Uspeh, pozovemo gor katoličance sobočke okolice, naj se za „Mar-tinišče“ to je za zavod, v šterom bi dobili krščansko vzgojo katoličanski dijak!/ tüdi poskrbijo. Na delo, da se reši mladina.
Prekmurski legijonari! Dne 27. maja (v nedelo) predpoldnevom ob 9. vüri se vrši sestanek v Beltincih, v gostilni, g. Hubera. Na Sestanek (gjülejšf so dužni i tüdi strogo obvezni priti vsi oni prekmurski dobrovoljci, šteri so za časa mad-jarskoga komunizma prostovoljno šli prek na Štajar i so tam vstopili v legije, narodno stražo itd. Dokumente (potrdila), da je zaistino bio dobrovolec, je Prinesti sebov. Udeležba je obvezna 1 Pridite 1 Prekmurski legijonar. .
Sv. Sebeščan. Naša fara je bila tak srečna, da smo obhajali od 22. do 29. aprila sv. misijon. Vodili so ga č. gg. misijonarji Selič, Zorko i Čontala iz Celja. Farniki smo bili jako srečni, da smo lejko opravili to lepo pobožnost. Lüdstvo se je sv. misijona v jako -velikem števili vdeležüvao, Čeravno je bilo skoro celi tjeden deževno vreme i blatne poti. Tüdi iz drügi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Na sredi dvorišča so kürili. Sebeščan stopi k blüzi stoječi straži i pita: ,, Prijateo, kaj pa delajo tam naši sosidje?*
»Čarna sužnja je prišla, štero majo za dü-hovnico i ki je v zaročkaj z njüvim povelnikom. Vsikdar, gda pride ta, začnejo takši dirlndaj pravijo zato, da čistijo svoje bogove."
.Tak ? Ali znaš, kakše vöre so tej Afričani ?" »Gospod, toga ne vem", odgovori vojak; .mogoče so to tak imenüvani kristjanjel*
»Kak.prideš na to miseo?"
,,Ar sem čüo, da se kristjanje zbirajo po noči, spevajo ponoči i delajo vsefelé bedarije, pravijo, da vmorijo cilo dete, je skühajo j pojejo*) i ravno tak mislim, delajo tüdi tej.* ,,Lejko noč, tovariš", se poslovi tribun, i obrnjen k Pankracij!* pravi: »Glej, prijateo, to je pa itak le Čüdno, da nas. ki molimo živoga Boga v dühi i istini nas, ki se skrbno varjemo vsakšega greha i ogiblemo vsakše nečiste reči — da
*) Vse takše i podobne strašne reči so poganje gučali od Kristjanov i so to tüdi vörvali od njih.
nas ešče zdaj", po 300 letih majo za brezverec. Kak dugo ešče bo to tak, Gospod, kak dugo?"
Sebeščan je šo s Pankracijom do doma; gda se poslovita, njemi pravi Pankracij: »Sebeščan, ti si dnes nekaj pravo,.! jaz bi rad, da mi to razložili	,
.Kaj takšega?"
.Gda sta se Štükaia s Polikarpom, šteri ostane v Rimi, si oblübo, da se boš skrbno-varvao, da ešče ne prideš nevörnikom v roke, ar maš k tomi nekši vekši namen; gda pa doseg-neš toga, te de te žmetno ešče kaj zadržavalo. Šteri je te tvoj namen?"
nJako Žao mi je, moj mali prijateo.da ti toga zdaj nemrem povedati, ali ednok boš že zvedo."
»Ali mi oblübiš?"
»Oblübiti Z Bogom!"
Našim čtevcom v razlaganje.
Lüdje so dostakrat naopak mislili od prvi katoliški časov. Edni mislijo, da so kristjane prvi 300 let vsikdar mučili i preganjali, da so se mogli vsikdar skrivati pod zemlov, na kratci, da so živelh vsikdar v boji. Drügi pa mislijo, da je prva tri stoletja deliti v 10 časov, v deset preganjanj, med Šterimi so dugši ali krajši mirni časi. Oboje je ne istina. Gda so začnoli prvikrat Cerkev preganjati, je trpelo preganjanje,
smemo praviti; vsikdar, — notri do Konštanjina casara. Preganjanje, ednok razpisano od toga ali ovoga casara, je ne bilo preklicano nikdar — pismo je ostalo, i Što je šteo, je je lehko nflcao po svoji voli proti kristjanom. Iz toga se vidi, da je od ednoga velkoga preganjanja do drügoga ne bilo popunoga mirű; či je bio v. toj ali onoj deželi, kraji ali mesti kakši nesmileni, krvi Želen poglavar, pa je dobo takši casarski razglas v roke, se je začnolo preganjanje. Zato čtemo, da so meli kristjanje na nešterni krajih sveti mir i ravno v tistom časi v drügi krajih velko preganjanje. od toga pride, da mamo pod najboušimi i mirolűbnimi casari mučenike, šteri so dali svoje živlenje za Kristuša. Zlasti v Rimi je bilo vlej stvari jako slabo, tak da je bilo v prvi treh stoletjih za papo biti ravno telko,' kak Či bi ga zbrali za mantrnika za sv. vero.
Gda so se vršile te dogodbe v našoj pri-povisti, so kristjanje meli takši mir, ar, od časa, gda je vmro casar Valentinijan, je ne bilo javno razpisanoga preganjanja, čiravno je tüdi te ne bilo brez mučenikov. Kristjanje so v tom časi smeli na den, so razdelili mesto v okraje ali županije, (fare) med šterimi je vsaka meIa svojo cerkev z dühovnik!, dijakom' i drügimi nižjimi cerkvenimi slüžabniki. Shajali so se vsakši den k božoj slüžbi,.delili sv. zakramente, skrbeli za lepo obnášanje med vör-niki, včili na novo pridoblene i pridno skrbeli i nabirali za sirmake.	Dale.
13. maja 1923.
NOVINE
3
far so prišli verniki ništerni cilo po tri i štiri vüre daleč, i še celo prek meje. Daj Bog, da bi se misijonarji naskori naselili med nami v Prekmurji, da bi bili potem lejko večkrat deležni milosti sv: misijona. Vsi farniki so gospodom misijonarom prav iz srca hvaležni za njüve trüde i lepe navuke, po šteri ščemo za naprej živeti.
Marijanski shod v Celji. Dečki ali ste se že priglasili za mladeniški marijanski shod na risalski pondelek v Celji ? Či ste ne, včinite to včasi. Tüdi možje se -lejko vdeležijo. Pokažite s svojov vdeležbov, da ste prekmurski dečki Marijini sinovi i ščete pod njenov banderov lepo živeti. Priglase pošlite na Č. g. Matija Čontola, misijonar, Celje, Sv. Jožef.
Naročnikom Marijinoga Lista, naznanjamo da naj tisti, šteri bi dobo več listov, kak njemi ide, pošle tisto, ka je preveč, na uredništvo Novin i Marijinoga Lista v Črensovce.
Pošilamo lepe pozdrave vsem roditelom i našoj domačoj prekmurskoj krajini iz soldačkoga stana v Macedoniji. Želimo vsem lepe i srečna risalske svetke. Janoš Vogrin, Jožef Farkaš, Janez Benkovič iz Bogojine. Ivan Cipot iz Mlajtinec; Jožef Šavel iz Tešanovec; Šandor Kodila iz Sela; Štefan Pőrš, Janoš Gomboc iz Vučegomile ; Kalman Gašpar, Jožef Korpič, Karol Korpič, Karol Küčan, Štefan Črenko, iz Čöpinec; Jožef Kaus, Šandor Lazar iz Gor. Petrovec; Štefan Črepnjak, Karol Gabič, Karol Kozar iz Trdkove; Šandor Smodiš, Šandor Kovač iz Adrijanec; Lajoš Čahuk i Šandor Küčan iz Križovec, Janoš Žižke, Elek Herceg, Janoš županek i Vince Lepoša iz Šalovec, Franc Černi iz Sebeborec, Kar°l Krančič iz Püconec; Viktor Gregor, Štefan Lajnšček, Štefan Karas iz Sobote; Franc Kaus iz Bakovec, Kalman Svetec, Jürij Mešič, Franc Lajnšček iz Büdinec i Jurij Varga iz Dobrovnika.
Zahvala. Vsem, ki so nas o priliki prebridke zgübe našega dobroga soproga i očo Alojzija Geder tolažili kak tüdi za vse prisrčne izraze sočütja, se najiskre-nešje zahvalüjemo. Posebno pa se.zahva-lüjemo pevskomi zbori iz Cankove za prekrasne žalostinke i vsem, ki so ga na zadnjoj poti sprevodili. — Vdova Bara Geder i sin Jožef.
Država.
Občni zbor jugoslov. obrtne zveze, se vrši dne 27. majuša v dvorani Roko-delskoga doma (Komenskega ulica št. 12, Ljubljana). Prekmurski obrtniki, pošlite zastopnike na te .Važen občni zbor. Tü mo dobili opet nova navodila i nove smeri. Spoznali bodemo svojo nalogo i svoje cile. Dnevni red občnoga zbora je sledeči: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora; Z. poročilo predsedstva; 3. sprememba pravil; 4. volitev novoga predsedstva; 5. Slučajnosti. Slovenski obrtniki morejo biti vsi zdrüženi v edno drüštvo. Zato delajmo sküpno i dosegnoli bomo svoj cio: Zbog-šanje našega živlenja. Obrtnik.
Koroški Slovenci se strašno pritožüjejo, da jih Nemci zatiravlejo. Gde je par Nemcov v vesi, jih Nemci naštejo na stotine pri lödskom štetji. Ravnotak kak so negda pri nas delali. Samo da jih to ne bo rešilo preganjalcov Slovenstva; Slovenci bomo že ednok vsi zdrüženi i te bomo pokazali sveti, kg smo. Vüpamo se i Znamo, da je te den že ne daleč.
V vesi Toržeb na Horvatskom sta se mož i žena Katarina nikak ne mogla trpeti. Pred dvema letoma meseca aprila sta se svadila pri obedi. Mož je tak čemeren bio, da je vrgeo mesarski nož proti ženi ali k sreči jo je ne zadeo. Po obedi je pa ženska šla v klet, je vzela lopar i se je z njim tiho približala odzaja moži i ga tak močno vdarila prek po glavi,
da je včaši mro. Nato ga je z blagoslovlenov vodov poškropila i zakopala za hižov. Za dva dni ga je pa razsekala i odnesla v vreči v potok. — Dugo so ne najšli sleda tomi dejanji, 27. aprila letos je pa prišeo k ženski žandar Haslaner, je držao v roki križ i pravo ženski: „Poglej tü svetoga Boga i povej istino.“ Ženska se je prestrašila: je vse povedala. Odpelali so jo v vozo.
Orjunci so strelili na Horvatskom v Novi Gradiški na čelnika horvackoga Sokola, ^Nikolaja Valtera. Po celoj državi zahtevajo, da se Orjunci naj razpüstijo. Notranji minister je že pravo, da so Orjunci ne drügo kak razbojniške drüžbe.
Ptüjski gostilničar Ernest se je pelao z malin sinom i hlapcom v gorice. Gda so prišli do potoka Dravinja, je püsto na toj strani maloga sina, onjeva z hlapcom sta pa se štela pelati prek po globokoj vodi. Ali voda je bila tak močna, da je s seboj potegnola konje i kola. Vse se je vtopilo, samo gospodar i hlapec sta se rešila tak, ka sta se poprijao nekšega dreva, na šterom sta tri vöre sedela i kričala za pomoč, dokeč so jiva ne Čüli i z vajatanii vö potegnoli.
Svet. 
V ednom meseci tri može. V Sarajevi je vzela nekša ženska moža, ali že za nekaj dni sta se ne jako razmila, je ženska vzela drügoga moža. Te prvi mož se je pa protio drugomi, da ga buje. Zato je püsto ženo, štera je toga vesela bila, ar je že tüdi toga ne mela rada i se je poročila z ednim tretjim. Ali ^daj so sodniji prekdáni vsi trije možje i Žena.
Hipnotizem. V Velkom Bečkereki si je dala gospodičina od ciganice proroküvati. Ciganka jo je pa hipnotizirala i i zapovedala gospodičini, naj prinese naprej vse svoje kinče i dragocenosti. I resan je to včinila. Ciganka je pa vse to lepo pobrala in ž njimi odišla. Kda je gospodična iz onevesti k sebi prišla, je ovadila žandarom, ali ciganke je več nindri ne bilo.
Za 20 frankov je odao vnüka na Francoskom 80 let stari Pierze Courtelnac nekšemi cirkusi. Sodišče ga je zato obsodilo na 20 frankov kaštige.
Nazaj v kat. Cerkev je sprijeti župnik Dvoršak na Češkom, šteroga so papa izobčili, ar je vodo Češko narodno Cerkev, ar je spoznao svojo zmolo i se spreobrno.
Človik z dvema ženoma. Kmet Ninkovič pri Sarajevi je dobo s svojov zakonskov ženov dvojčke. Meo je pa pri hiži šče lepo deklo, štera njemi je pa porodila trojčke. Itak vsi vküp lepo živijo i se nikaj ne kregajo.
Domača politika.
Naša država ali bole povedano vodstvo naše države je komaj prišlo malo na bogše. Dugo smo bili brezi vlade. Či pa nega, što bi vodo i zapovidavao, pa je vsakše dobro živlenje nemogoče. Kak smo že pisali, mamo novo vlado, v šteroj so samo Srbi, samo od radikalne stranke. Po je za nas od edne strani dobro, ar so radikalci dosta bole naklonjeni avtonomiji kak demokratje i tak’ lejko vűpamo, da bomo prišli ka nede dugo, do avtonomije. Zdaj je skoro cela vláda odvisna od nas. V vladinoj stranki je menje kak Polovica vseh poslancov. Vsi drügi, so jako proti vladi, samo ravno Radičovi, Spahovi 1 naši poslanci so na pou za vlado na pou pa proti. Zato zdaj, či bo vláda štela dobro, jo bodo vsi tej podpirali i tak de nam dobro šlo. či pa bo kaj takšega štela napraviti, ka bi bilo nam na kvár, po bodo skoro vsi proti i tak sama nikaj nemro. Takše stanje je za nas jako jako dobro.
Mi smo gotovi, da se bodo radikalci popunoma streznili i da bodo pristali na naše pogoje za avtonomijo i za spremenitev ustave. Znamo pa tüdi, da Slov. lüdska stranka nikdar ne bo zapüstila svoji lüdi, svojega predragoga njoj slovenskoga naroda. Tüdi smo Slovenci lejko srečni, da smo se zavüpali takšim lüdem, kak so voditeli Slovenske lüdske stranke ali kmečke zveze. Tej možje so dozdáj dosegnoli, da so ne prišli demokratje na vlado. Ar či bi se to zgodilo, bi bilo jej nam. Zato jim moremo biti že za to hvaležni. Ovo drügo pa šče pride. Zdaj samo naši lüdje, povejte, ka Vas teži, za kaj vas boli srce, ka vam dela ešče nevole i naši poslanci bodo gotovo vsakšemi pomagali, kelko se dá. Čüd pa itak naj níšče ne čaka. Vsakomi se naj dá Pravica. To včimo mi i prle ne bomo henjali, dokeč toga ne dosegnemo. Mi smo gotovi, da bomo dosegnoli svoje cile, šteri so: zadovoljstvo, sréča i bogše živlenje lüdstva. Rabimo pa Vašo pomoč, dobro lüstvo. I to pomoč nam date, či te se drüžin kmetje v kmečko zvezo obrtniki v Jugoslovansko Obrtno zvezo, i delavci v krščansko delavsko zvezo. To so naša krsčanska društva, v šterih naj bo zdrüžena cela našo Krajina. Što je znami, srečen bo, što pa je proti nam, si naj Zapomni, da je s tem proti našoj lepi Krajini proti našemi lüstvi i proti samomi sebi. —
Svetovna politika.
Prišli smo do najmočnejši držav na sveti. Med temi stoji na tretjem mesti Francoska, ar so na prvom mesti Angležki Amerikanci, od šterih šče sledkar. Znamo, da so Francozi bili zmagovalci v svetovnoj vojni. Posebno jako so čemerni bili na Nemce, štere so šteli vničiti tak, da se jim ne bi trbelo več bojali od njih. I to se jim je tüdi nekelko posrečilo ali ne popunoma. Navrgli so jim milijarde i milijarde, da bi jim naj plačali. Ar pa Nemci toga nemrejo pa tüdi neščejo napraviti, so jim Francozi zasedli velki deo nemške najbole bogate zemle. Zdaj so se Nemci malo omečili pa tüdi Francozi vidijo, da to tak namre iti naprej; zato so od edne strani Nemci dali predlog, da bodo plačali za vojno odškodnino 30 milijard zlati, mark i to bodo izplačan do 1931. leta. Gda so Francozi to zvedili, so včasi povedali, da je to premalo, da prosijo več. Zato zdaj vsi: Francozi, Angleži i Belgijci pa tüdi ltalijani se po-svetüjejo, kakši odgovor bi dali Nemcom i ka vse bi zahtevali od nji. Kak se vidi, majo Francozi sami z Nemci preveč posla i na drügo nemajo časa misliti, posebno na vshod, na jütranje dežele ne, s šterimi pa pá Angleži majo jako dosta posla.
— Angleška je najprvejša dežela na sveti. Leži sama na morji, ne daleč od Francoskoga, či se pelam iz Francoskoga ali Nemškoga v Ameriko, Angleži majo po celom sveti dosta zemle v svoji rokah. Oni so najbole vučeni lüdje na sveti. Včasi spoznajo, ka je za njih dobro i njim na hasek. Gdešte na sveti je kakša bogata držáva, tisto morejo oni pridobiti, prle so ne pri miri. Ar so Nemci ravno tak vučeni i močni bili i so se Angleži bojali, da bodo skoro šče pred nje prišli, so se Angleži zvezali s Francoskov i Amerikov. Gda so tak potukli Nemce, so jih prepüs-tili Francozom, da se naj z njimi mantrajo, oni so si pa poiskali novo državo, štero ščejo za svojo vzeti, ar ma jako dosta petrolija, i to je Törska ali Türčija.
VAPNO, CEMENT, DESKE, LATE, TRAVERZE i. t. d.
Črejp K 3—4.50, debeli cigeo K 1.80
se dobi najfalej pri
V. BRATINA, KRIŽEVCI pri LJUTOMERU.
4
NOVINE
13. maja 1923.
Gospodarstvo.
Domači zavec.
Naj se vam ne vidi čüdno, či tüdi od domačega zavce pišemo v novinah. Ar smo pa od edne strani vidili,, da cilo v Ljubljani pišejo od te lepe živalici, od drüge strani jo pa naši kmetje, posebno mladina preveč rada ma, smo se odločili, da tüdi našemi dobromi domačemi lüstvi napišemo nekaj od njega.
Včasi, gda smo travo brali v kukorci, ali žito kosili, ali smo samo tak šli po njivi, ali po senožati ali po logi, smo srečali po tri štiri, pa ešče več divji zavcov/ Či pa zdaj idemo ravno tam, se čüdüjemo, da nindri niti ednoga nega. Kama so šli? Spostrelali so je. Pa to ne samo Prinas, nego vsešerom je že malo divji zavcov. Meso od zavcov pa radi mamo, posebno gospoda ga rada küpüjejo. Kak napravimo zato lejko to, da bomo opet zavčje meso jeli? Či mamo rejo domači zavcov. Pa ne samo zato mamo domače zavce, da ji sami pojemo, nego radi jih küpüjejo posebno kopinarje, ar ji je lejko izvažati v drüge dežele, Odked dobimo za nje lepe peneze.
Pri nas v Slov. Krajini so lüdje preveč na gost? naseljeni. Nišče nebi rad šo po sveti inan kak v Ameriko. Ar pa ta zdaj nemrejo, se vsi tiščijo v tom koleki, šteri nemre • hraniti telko lüdi. Vsi bi radi samo dosta zemle meli, ar mislijo, da se samo iz zemle more živeti. Pa je dnesdén dosta več vredna meštrija, obrtniki stan. Či pa je že što kmet pa itak naj nemrmra, da njemi je slabo, ar je vsakšemi lejko dobro, samo pomagati si naj zna. Kmet na priliko vsigdar več dosegne s pametnim gospodarstvom kak či de vsigdar na njivi dregao. Posebno pa dobro nese živinoreja. Da se níšče ne bo iz-gučavao, da nemre dosta krav, jüncov, kobil, svinj i drügi večji živali rediti, pa njemi pokažemo, da se tüdi z malimi živali lejko opomore. Či dobro goji domače zavce, kokoši i perotnino sploh, lejko postane s tem jako bogat Človik.
Pri nas majo navadno domače zavce po štalah med govejov i konjskov živinov, gde se Živijo od ödpadkov Sena. Dostakrat je viditi, kak ji deca plodijo po štali i ji vlačijo za vüha. To je vse ne dobro. Domače zavce mőremö gojiti v svetlom levi ali ešče bogše, v klunjah, kištah (katrecah). Takše kletke za zavce so dobre iz stari lat, samo od edne strani naj bo stena iz trata, da je zavcom notri svetlo. Tüdi nesmi ta biti vsikdar vküp zavce i zavica, nego vsakši posebi. Vküp se smeta püstiti samo telko časa, da se zaplodi. Zato je najbogše meti telko kletk, kelko Stari zavio i zavcov. Zavica naj ma v ednom koti klunje preci Sena vküp, da íejkb napravi za mlade gnezdo. Mladi naj ostanejo pri starij od 4 do 5 tjednov, potem jih pa zaprimo posebi.
Pri teji zavcov mőremo posebno paziti: klunje naj bodo 1. meter duge, 70 em. visike i okolik pol metra šőrke. Postavimo jih edno ober drüge ali šče bogše edno poleg drüge. Pri tom moremo skrbeti, da majo zavci vsikdar zadosta jesti i piti; posebno pa tüdi, da gnojšnica vsigdar lepo odteče vün. Špeh more biti v klunjah velka čistoča. Ob drügim pazimo na to, da ji ne prijemamo vsigdar v rokah. Posebno pa moremo paziti, i to valá pri vsakšoj živali, tüdi pri kobilah, kravah, svinjah i kokoših, da ne sme biti on tiste krvi kak ona.
Samca, njega moremo pri vsakšoj živali zbrati iz najbole močnih i velkih. Najbogše je, či ga gde küpimo; nigdar pa nesmi biti pleme-njak od tiste matere zavice kak one, ar se tak zaplodijo i spokotijo samo mali, bole slabi Zavčeki, šteri za par tjednov poginejo.
Pa tüdi na to gledajmo, da mamo belgijske fajto, či ščemo rediti zavce za meso; či pa bole za kože, kožuhovino, mejmo srebmobele ali rjave i Čarne zavce. Takšo kože krznarji radi küpüjejo. Kak vidile, Zavec košta malo trüda, a lejko nam prinese lepe peneze za meso i kožo. Posebno jako se splača meti domače zavce na mali kmetija!), gde se dobi zadosta krme za nje, ar je zavce zadovolen z vsakšov travov i senom. Njegovo meso je pa dnesdén tüdi drago.
Vrednost penez. 1 Dolar 380 K., 1 francuski frank 26 K., 1 češka krona 11—11.64 naših kron, 1 italijanska lira 19 K.. 1 dinar 50— 53 vogrskih kron, 1 dinar 750 — 800 austrijskih kron. Dinar je notirao v Cürihi dneva 6. majuša 5.80, to je, da za naših 100 Din., dobimo 5.80 švicarski frankov.
Cene silja na novosadskoj (Ujvidék) borzi so bile prem. tjeden sledeče: pšenica 1820 K., žito 1500 K., ječmen 1280 K., oves 1160 K , kukorica 1030 K. Na Vogrskom 1 meter pšenice stane 23 jezer koron.
Cena mesa: govedina kg. 88 K., teletina 100 — 104 K., svinjsko meso 140 K, mast 200 K.
Teštament ali kak moremo teštament delati.
Či napravi zapüstnik (betežni) le ustmeni teštament, to je Či se nemre včasi dobiti pisca, te naj pove zapüstnik v nazočnosti vseh treh svedokov svojo volo i naj tüdi povej, da je to, ka je povedao, njegova Zadnja vola. Svedoki si naj to do dobro zapomnijo, ar bodo po smrti zapüstnika pozvani na sodnijo, da pod prisegov povejo to, ka so čüli od zapüstnika. Dobro je, či si.eden ali drügi ali pa vsi trije svedoki na-pišejo to, ka i kak je zapüstnik pravo, da ne pozabi. Ustmeni teštamenti so tüdi te domi, či je nemogoče dobiti včasi takši treh svedokov, šteri bi znali pisati. Pri pisani teštamentih se more najme vsakši svedok svojeročno podpisati i je ne zadosta, da bi napravila križec. Takši teštament, v šterom bi bio samo eden svedok ne podpisani nego podkrižani, je nevelaven.
Priporočamo pismene teštamenta, ar je pravilen i pravi zapis teštamenta zadostna svedočba za teštament i za njegovo vsebino; pri ustmeni teštamentih je pa potrebno ešče Prinesti svedočbe po svedokih, štera svedočba velajo le te, či vsi trije svedoki pravijo vednako.
Pri pismeni teštamentih se naj pazi na to, či zna zapüstnik pisati, ali bar šteti ali ne. Či zna čteti, je ne potrebno, da bi bili svedoki nazoči, ar zapüstnik sam napovedüje pisci svojo zadnjo volo. Pisec ' napiše zapüstnikovo volo ravno tak kak njemi je on pravo, kak je on gučao. Gda je zapis gotov, se pozoveta dva svedoka far je pisec sam Iehko tretji svedok, Či le sme biti), či pa pisec ne bi smeo biti svedok, pa pozove tri svedoke. Gda so vsi trije svedoki nazoči, te naj zapüstnik vsem svedokom glasno pove, da to pismo vsebüje njegov teštament, i naj nato, sam podpiše ali podkriža teštament (či ne zna ali nemre, pisati), v nazočnosti vses treh svedokov. Gda se je to napravilo, naj pisec ešče na piše sledeče:
»Pred podpisanim! pozvanji svedoki je teštator N. N. povedao, da vsebüje to pismo njegovo zadnjo volo i ga je na to pred vsemi tremi svedoki svőjerpčno podpisao (podkrižao) " Zdaj se napiše ešče gde igda se je to zapisalo i se podpišejo vsi trije svedoki, vsakši s svojov rokov, pod svojim imenom pa napišejo »svedok." Te podpis „svedök" more svedok s svojov rokov napisati. Či to ne napiše, je teštament nevelaven.
Či pa zapiisinik ne zna čteti, more eden svedok, ne pa pisec teštamenta, v nazočnosti drügi dveh svedokov prečteti celo pismo teštamenta zapüstnika Gda te Svedok glasno čte teštament, moreta drügiva dva svedoka 'tiho z njim čteti teštament, da Pazita, Či on dobro čte, či je resan tak zapisano. Gda je teštament prečteo, more zapüstnik 'pred vsemi svedoki potrditi, da odgovarja zapis njegovoj zadnjoj voli i more s svojov rokov napraviti odspodi znamenje (križec). Eden svedok pridene k tomi znamenji (križec) ime zapüstnikovo i se podpiše, pod svojim imenom pa napiše, »svedok." Nato se podpišeta ešče drügiva dva svedoka, pod imenoma pa ,, svedok."
Či zapüstnik ne zna čteti, je pismeni teštament etakši;
Teštament.
Mihal Perdigal iz Dokležovja je pozvao podpisane tri svedoke:
1). Franca Smej iz Ižakovec, šteri je pisec toga teštamenta;
2).  Jürja Podržaj iz Dokležovja;
3). Antona Konter iz Dokležovja, da jim napove i da se napiše njegova zadnja vola. Zapüstnik izjavi nato določno, resno i premišleno, brez sile, brez vkanjenja:
„Moj sin Jožef naj dobi vso mojo gibajočo i negibajočo vrednost. On naj prepusti hčeri Antoniji njivo „Strmec“ i pašnik „Pod rakitjem“, drügi hčeri Tereziji pa naj izplača 10,000 koron, čti: desetjezero koron. Sina Andraša sem dedno že odpravo (vöplačao). Moja žena Ana ma do smrtno stanüvanje, hrano, obleko, obüteo i podvoritev.
Te zapis prečteo zapüstniki Jürij Podržaj, Franc Smej i Anton Konter pa sta ga ž njim prečtela. Zapüstnik potrdi v nazočnosti vseh treh svedokov, da je zapis zapisan po njegovoj voli, da vsebüje njegovo zadnjo volo i ga s svojov rokov podkriža.
V Dokležovji, dne 4. maja 1923. † Mihal Perdigal, podpisao Franc Smej svedok.
Jürij Podržaj, svedok. Anton Konter, svedok.
Pošta.
A. Ščapa Mesarič Jožefa, Vogrinčič Franca vojaka starišom Bakovci. Vaši sinovje nam pišejo, ka so ešče nej domo püščeni. Dajte njim na znanje odgovor ministra našima g. poslancoma, šteri je objavljen v Novinah 29. aprila. Naši poslanci svojo dužnost spunijo,
„prosijo,“ več pa ne morejo. Odredbe da vö vojni minister. Če naša stranka ne bi prosila za njé, ni tej ne bi bili püščeni domo, ki so že. Zanesite se na delo naših poslancov, keliko je v njüvih močih, bodo napravili. Ana Pančor, Korovci 52. Naznanite nam, kakša kasa je bila na Cankovi. Mi delamo za to, da bi se vse posojilnice rešile, ali od cankovske smo ešče dozdaj nikših računov nej dobili. To je delo vodstva. — Kolmanko J. Večeslavci. Zvone brez carine ne püsti zakon v našo državo. Predlani še šlo do sred leta od tisti mao nej, ar delajo že domače fabrike. — Tivadar Aga, Lipa. Obrnite se na urad zaščite dece v Lendavo. Tam Vam povejo, če so Vam mogoči dati kaj podpore. Odgovor urada nam naznanite. — Št. Šömen. Čentiba. Vašo prošnjo smo s priporočilom poslali naprej. — Lukač A. Gradišče. Za volo vojnih vdovic naj piše župan v Ljubljano na invalidski odsek, od tistec dobi odgovor.
Razpis natečaja za gradbena dela nove cérkve v Veliki Polani.
Na Risalski pondelek popoldne ob 2 uri (21. maj) bodo na licu mesta v podjetje oddána gradbena dela za novo cérkev u V. Polani in sicer 1) zemljiška (temeljna), betonska, 3) zidarska, 4) železnobetonska, 5) tesarska in 6) strešna — pokrivalna dela. — Načrti in pogoji bodo od 9 ure povedanega dneva na v pogled V. Polani v šoli, kde interesenti tudi dobijo potrebna pojasnila.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Najbogši
Portlandcement,
Papir za streho pokrivati, Izolirpapir za zid,
Beton za pivnice proti vodi, Superfosfat (mütrágya),
Šteinkol,
Vogelje za kovače Drva vsake vrste
se po dnevnoj ceni dobi pri
CZIPOTH VIKTORI
trgovina z lesom, drvami in premogom MURSKA SOBOTA, Prekmurje.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic.— Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 800 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti
po niskoj cejni.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava