1 1 U T R I P Š O L E 2 0 0 6 – 2 0 1 6 K A Z A L O Nuša Rustja 8 Gimnaziji v čast Mojca Lukšič 9 Časi se spreminjajo in gimnazija z njimi Kratek zgodovinski oris Historia magistra vitae / Zgodovina učiteljica življenja Natalija Petakovič 11 Za spoštovanje in znanje – že 270 let Suzana Malnar, Natalija Petakovič, 16 Dokumenti, zbirke in razstave Nuša Rustja Natalija Petakovič 18 Šolska glasila skozi čas Natalija Petakovič 21 Obeležitev 260 let Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič 23 270 let Gimnazije Novo mesto Gimnazij 24 a 2006−2016 Pietáti litterísque / Za spoštovanje in znanje Mojca Lukšič 25 Gimnazija v zadnjih desetih letih Andreja Retelj 36 Evropski oddelek kot razvojni projekt U T R I P Š O L E 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Nuša Rustja 39 Učiteljski zbor Aljaž Pavišič 44 Štiri leta gimnazije Izdala in založila: Gimnazija Novo mesto Eva Puhek 45 Naveza šole in športa Zanjo: Mojca Lukšič Mojca Lukšič, Anita Nose, Urednica: Nuša Rustja 46 Matura in zlati maturanti Bernarda Tomažič Uredniški odbor: Suzana Krvavica, Mojca Lukšič, Nuša Rustja, Robert Šupe Urban Kramar 49 Splačalo se je CIP - Kataložni zapis o publikaciji Jezikovni pregled: Suzana Krvavica Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Anica Kastelec 50 Svetovalna služba Fotografije: arhiv Gimnazije Novo mesto 373.5(497.4Novo mesto)"2006/2016"(082) Anica Kastelec Oblikovanje: Boštjan Grubar / Etna studio 51 Šolski sklad DVESTO sedemdeset 270 let Gimnazije Novo mesto : 1746-2016 : utrip šole 2006-2016 / Tisk: Nonparel d.o.o. [urednica Nuša Rustja ; fotografije arhiv Gimnazije Novo mesto]. Albina Simonič 52 Šolska knjižnica - Novo mesto : Gimnazija, 2016 Naklada: 1000 izvodov ISBN 978-961-90383-5-2 Jan Strajnar 55 Nič nam ni nedosegljivo 1. Rustja, Nuša 2. Gimnazija (Novo mesto) 287154176 Novo mesto, november 2016 3 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K A Z A L O Projekti Vivere tota vita discendum est. / Človek se uči do smrti. Zlatka Butkovec Gačnik 105 Koordinacija pedagoške in opazovalne prakse Natalija Petakovič 57 Preprečevanje nasilja v šoli Primož Plazar 106 MEPI - mednarodno priznanje za mlade Mojca Lukšič 58 Z razrednimi urami do boljšega počutja v šoli Zlatka Butkovec Gačnik 108 Metis za zgodnje zaznavanje učnih težav Mojca Lukšič 60 Kakovostno izvajanje OIV in obšolskih dejavnosti Zlatka Butkovec Gačnik 109 Linpilcare za sprotno preverjanje znanja Projektni tim 62 Projektni teden Breda Vovko 110 Znanje – delo – vadba – zdravje Nuša Rustja 70 Okolje gradi mostove Predmetna področja Scientia lumen vitae. / Znanje je luč življenja. Anica Kastelec 72 Zmanjševanje osipa in vrstniška učna pomoč Mojca Lukšič 74 Gimnazija kot učeča se skupnost Renata Nose 113 Slovenščina Petra Škof 76 Delo z nadarjenimi Miha Brodarič 116 Materinščina povezuje Eva Starič 78 Evropski jezikovni listovnik Suzana Krvavica 118 Kulturne dejavnosti Polonca Centa 79 Mreže učečih se šol Vladimira Korošec 120 Gledališka skupina Goga Suzana Krvavica 80 Prenova klasične gimnazije Vanja Popov 126 Matematika Tatjana Durmič 82 Spremenimo ogljikov odtis Evrope Jakob Jurij Snoj 132 Dvakratni matematični olimpijec Nuša Rustja 84 Obogateno učenje tujih jezikov Barbara Strnad 134 Informatika Nataša Sekula Zupančič 86 Uvajanje kompetence učenje učenja v pouk Maja Hren 136 Angleščina Nuša Rustja 88 S Comeniusom gradili most do Romov Vasja Jakše 140 Nemščina Polonca Centa 90 Mladi in evropsko državljanstvo Primož Kastelic 148 Zgodba o učenju jezika Branka Klemenčič 92 Mladi raziskovalci Verena Potočnik 150 Francoščina Janez Gorenc 94 Razvijanje podjetnosti Katja Štefanič 153 Moj coup de foudre s francoščino Polonca Centa 96 Akademija znanja Tea Ribič 154 Španščina Anita Nose 99 Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev Rosana Vukojević 155 Moje vezi z Gimnazijo Novo mesto Natalija Petakovič 102 Razvijanje bralne pismenosti Marko Kastelic 156 Latinščina Karmen Čarman 104 Beremo vam – povezava mlajših in starejših rodov Jakob Piletič 158 Quondam classicus, semper classicus! 4 5 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K A Z A L O Zoran Poredoš 160 Zgodovina Suzana Krvavica 224 Kulturna srečanja, okrogle mize Strokovni aktiv 164 Geografija Suzana Krvavica 229 Razredni sovražnik – drama o vzgoji in odraščanju Marija Kočar 170 Biologija Rok Biček 232 Od spogledovanja s filmom do Razrednega sovražnika Marinka Kovač, Janja Pust 174 Kemija Vasja Jakše 234 Evropski dan jezikov Miha Hadl 181 Fizika in astronomija Mojca Lukšič 236 Družboslovni festival mladih Anita Nose 184 Dosežki dijakov pri naravoslovju in raziskovanju Nevenka Malnarič Brulc, 237 Razstave Natalija Petakovič, Nuša Rustja Uroš Prešern 188 Navdušen naravoslovec 240 Mednarodno povezovanje Jana Hosta 189 Psihologija Natalija Petakovič 241 Izmenjava s košarkarsko gimnazijo iz Beograda Nina Arnuš 190 Sociologija Verena Potočnik 243 Izmenjava s šolama v Franciji Uroš Lubej 196 Filozofija: gimnazijska posebnica Suzana Krvavica 245 Dnevi za trajno prijateljstvo Jasmina Žagar 197 Likovna umetnost Eva Starič 247 Izmenjava z gimnazijo BORG iz Bad Radkersburga Vanja Popov 200 Glasbene dejavnosti Tea Ribič 249 Izmenjava s šolo v Baskiji Domen Bohte 202 V objemu bas kitare Nuša Rustja 250 Ekskurzije Ana Čop 203 Od gimnazijke do jazz pevke 204 Seznami Dosežki dijakov pri družboslovju Nomina nuda tenemus. / Na koncu nam ostanejo edino imena. Saša Lavrič 205 Športna vzgoja Mojca Lukšič, Erna Šegula 253 Strokovni delavci Ostale dejavnosti Mojca Lukšič, Erna Šegula 258 Administrativni in tehnični delavci Facta loquuntur. / Dejanja govorijo. Mojca Lukšič, Erna Šegula 259 Dijaki četrtih letnikov Anica Kastelec 215 Prostovoljstvo in dobrodelnost 286 Viri Natalija Petakovič 221 Interact klub Novo mesto Petra Škof 222 Karierna orientacija 6 7 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o U V O D Največja nagrada za trud ni tisto, kar zanj dobiš, temveč tisto, kar z njim postaneš. John Ruskin Ustanovitev gimnazije v Novem mestu pred 270 leti je bil gimnazijski učitelji, strokovni delavci in dijaki. Pri pisanju Gimnazija Novo mesto je bila vedno moja šola. Tu sem ob zavedanju, da je prav vsak soodgovoren za svoj prispe- pomemben zgodovinski dogodek, saj od vsega začetka ne- se opiramo na prejšnje zbornike, letna poročila in šolske bila dijakinja, svetovalna delavka, knjižničarka, pomočnica vek k vzdušju, razumevanju in uspešnosti skupnosti. Dosež- prekinjeno opravlja svoje poslanstvo kot vzgojno-izobraže- kronike. Ob 260-letnici šole (2006) smo v tretjem zborni- ravnateljice, danes sem ravnateljica in mama dvema di- ki in uspehi so pomembni, a ker najhitreje odpirajo vrata, so valna in kulturna ustanova. Doživela in preživela je vojne, ku naredili kratek zgodovinski prerez, opisali obnovo šole, jakinjama. Ko sem zaključevala osnovno šolo v Dolenjskih v današnjem času velikokrat precenjeni. Prepričana sem, različne politične sisteme, številne šolske reforme, a kljub nove programe, razvojne in inovacijske projekte ter različne Toplicah, je bila zame edina možna izbira za nadaljevanje da so vrednote, ki so težko merljive: človeškost, solidarnost, temu je vseskozi ohranila svojo širino in ostala tradicional- dejavnosti in dosežke dijakov. šolanja naša gimnazija. zaupanje v sočloveka, strpnost, prispevanje skupnosti in no dobra šola. Tem dejstvom je težko oporekati, ker tovarištvo v današnjem času še kako pomembne in je delovanje šole podrobno opisano na več kot Tudi četrti zbornik (2016) prinaša kratek zgodo- potrebne. Za znanje in spoštovanje tisoč straneh. vinski oris, predstavitev gimnazijskih pro- gramov, inovacijskih, razvojnih in medna- Gimnazija ostaja zvesta izročilu Za spošto- Časi se Zgodba Gimnazije Novo mesto rodnih projektov ter obširnejši opis pred- vanje in znanje, čeprav se skozi čas ne- Štirje zborniki Gimnaziji spreminjajo metnih področij z dejavnostmi in dosežki nehno spreminja. Osnovnošolski učitelji Trdno verjamem, da samo skupaj Za prvi zbornik je Milan Dodič obdelal dijakov. Četudi je med zadnjima zborniko- so nas znali zelo strašiti pred gimnazijo. zmoremo risati našo skupno zgodbo, v čast in gimnazija obsežno arhivsko gradivo in znanstveno ma le deset let razlike, lahko ugotovimo, Včasih si moral biti vsak dan pripravljen zgodbo Gimnazije Novo mesto. Vsi smo z njimi natančno popisal 225 let gimnazije. Tako je da je digitalna tehnologija spremenila naš na vse predmete, a danes je marsikaj dru- soodgovorni za delo in počutje na šoli. leta 1971 nastalo temeljito delo, kakršnega o odnos do besedil in fotografij. Naenkrat imamo gače. Imamo napovedano ne samo pisno, tem- Samo s predanostjo svojemu delu lahko žan- lastni preteklosti nima nobena druga gimnazija v veliko besedil, saj lahko poročila „kopipejstamo“, in več tudi ustno ocenjevanje. Poleg tega na šoli veliko jemo rezultate. Vsi projekti, dejavnosti, drugačne Sloveniji. Zgodovinarja dr. Stane Granda in dr. Aleš Gabrič nešteto fotografij, saj lahko na vsakem koraku fotografira- »dogajamo«. Dijake podpiramo na različnih tekmovanjih in oblike dela z mladimi in dosežki, o katerih lahko berete v sta v drugem zborniku ob 250-letnici šole (1996) povzela in mo. Vsega preveč, a hkrati je težje napisati strnjen povzetek natečajih, pripravljamo projektni teden, izvajamo ogromno pričujočem zborniku, so rezultat prav takšnega zavzetega in dopolnila zgodovinsko dogajanje, učitelji pa so popisali de- ali izbrati dobro fotografijo. Pa vendar nam je dogajanje zad- obšolskih dejavnosti. Naša gimnazija je edina splošna izo- predanega dela. Znanje, ustvarjalnost, inovativnost in pozi- javnosti, ki so na šoli potekale poleg pouka, ter najvidnejše njih desetih let uspelo strniti na 286 straneh. braževalna gimnazija v Novem mestu in zato še toliko bolj tivne vrednote so tiste gonilne sile, ki svet premikajo naprej. dosežke dijakov na različnih natečajih in tekmovanjih. skrbimo, da se imajo dijaki možnost razvijati na različnih Ko opazujem naše dijake, me ni strah prihodnosti. Zahvala velja vsem snovalcem in sponzorjem tega zborni- področjih in osebnostno rasti. Ostajamo zvesti izročilu in se še naprej trudimo verodosto- ka. Hkrati se obračam na bodoče rodove, naj gimnaziji v čast Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem podpornikom in pri- jno popisati dogajanje na vsakih deset let, brez znanstveno nadaljujejo z izročilom pisanja. Skozi čas se besede izgubijo, S prvim šolskim dnem učenci postanejo gimnazijci in stopi- jateljem naše gimnazije, ki ste kakorkoli prispevali k temu, poglobljenih prispevkov ali analiz, saj smo avtorji besedil zapisano pa ostane. jo korak bližje k svoji neodvisnosti na poti odraščanja. Imajo da je novomeška gimnazija danes ponosna nosilka 270-letne priložnost, da stkejo nove prijateljske in sodelovalne odnose tradicije splošnega izobraževanja. Nuša Rustja urednica Mojca Lukšič ravnateljica 8 9 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S K 270 let Gimnazije Novo mesto je dolgo razgibano obdobje, popisano v štirih zbornikih in drugih publikacijah, predstavljeno na stalni R N A T A L I J A P E T A K O V I Č razstavi dokumentov Za spoštovanje in znanje, v geološki in umetnostni zbirki, na priložnostni razstavi Stezic, starih učil, učbenikov itn. AT Za spoštovanje in znanje – Gimnazija je vedno bila kulturna ustanova in pomemben dejavnik slovenstva, o čemer pričajo številni dijaški listi in glasila, E ki so že v 19. stoletju izhajali izključno v slovenščini. Pestro zgodovinsko dogajanje smo na kratko povzeli z zavedanjem, K Z že 270 let da je zgodovina naša učiteljica, izkušnje preteklih rodov pa bogata popotnica na poti v prihodnost. GODOV Povezanost z Novim mestom IN Gimnazija Novo mesto je tesno povezana s svojim mestom SK Ob ustanovitvi je bila šola šestrazredna in je v prvem šolskem letu 1746/47 štela 66 dijakov. I O R Poleg verouka in latinščine, ki sta bila osrednja predmeta, I Historia magistra vitae in je pomembna soustvarjalka njegove zgodovine, saj je bila vrsto let na širšem Dolenjskem edini vir višje izobra- zbe. V ustanovni listini 8. avgusta 1746 je cesarica Marija Terezija med drugim zapisala tudi, da želi z ustanovitvijo so poučevali tudi zgodovino, zemljepis, aritmetiko, prirodo- S šole narediti nekaj koristnega za meščane, predvsem pa pis in grščino. Življenje in delo sta potekala po strogih šol- Zgodovina učiteljica življenja za okoliško mladino, ki bi dobila priložnost doseči višjo izo- skih pravilih, med katerimi so bili poleg zapovedane spove- brazbo in bila primerna služiti skupnosti. Vodenje šole in di, maše in vestnega obiskovanja pouka tudi hora legalis, poučevanje sta bila naložena novomeškim frančiškanom, prepoved obiskovanja gostiln, prepoved druženja z dekleti, ki so dobro stoletje predano, s pregovorno modrostjo in ponočevanja ipd. potrpežljivostjo skrbeli za šolo, blažili napetosti med dija- ki in mestnimi oblastniki in z odpovedovanjem nemalokrat Šola v 19. stoletju poskrbeli, da je bilo šolanje dostopno tudi najrevnejšim. V 19. stoletju je bila gimnazija najbolj mednarodna usta- nova v Novem mestu. Dijaki in učitelji so prihajali z vseh Ustanovitev šole koncev habsburške monarhije. Med njimi so bili Slovenci, Ustanovitvi naše šole so botrovale srečno-nesrečne oko- Hrvati, Avstrijci, Nemci, Italijani, Čehi in drugi. Že od usta- liščine. Gospodarska kriza in revščina na eni strani in novitve je šolo pestila prostorska stiska. Pouk je potekal v prosvetljena, šolstvu naklonjena oblast, ki je verjela, da prostorih frančiškanskega samostana, kjer je danes Glas- cesarstvo lahko napreduje le z izobraženimi ljudmi. Da je bena šola Marjana Kozine. Ob reformi iz leta 1848, ko so bila to modra in daljnovidna odločitev, potrjuje že pogled na gimnazije iz šestrazrednih preoblikovali v osemrazredne, sezname gimnazijcev, ki so končali šolanje na novomeški je šoli pomagal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, ki je zbral gimnaziji in pozneje postali ugledni soustvarjalci umetno- potreben denar za nadzidavo šolskega poslopja. sti, znanosti, gospodarstva in politike. 10 11 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S Med prvo svetovno vojno in po njej Med drugo svetovno vojno Pestro kulturno dogajanje Med prvo svetovno vojno je stavbo gimnazije zavzela voj- Naslednja prelomnica, ki je močno zaznamovala življe- V šolskem letu 1955/56 so na gimnaziji odprli paralelko ska in pouk je spet potekal v prostorih frančiškanskega nje dijakov in profesorjev na novomeški gimnaziji, je klasične gimnazije. Z novim šolskim zakonom je bila leta samostana in na drugih lokacijah v mestu. Na fronto so bila druga svetovna vojna. Pouk je bil večkrat prekinjen, 1958/59 gimnazija preoblikovana v štiriletno šolo. Tistega bili vpoklicani številni profesorji in dijaki 7. in 8. razreda. Po poslopje gimnazije je bilo v bombnem napadu na me- leta je bila ukinjena tudi klasična gimnazija. Sredi 60. let vojni se je z razpadom Avstro-Ogrske in nastankom nove sto precej poškodovano. Italijanske oblasti so izključile več prejšnjega stoletja so na gimnazijah začeli vpisovati v od- države Kraljevine SHS gimnazija poslovenila, spremenil kot 200 dijakov, ki so 1. decembra 1941 demonstrativno, delke pedagoške gimnazije. Na šoli je zaživelo pestro kul- oz. razširil se je predmetnik, na šolo se je vpisovalo vedno z minuto molka, počastili praznik Kraljevine Jugoslavije. turno dogajanje. Dijaki so uprizarjali dramske igre, pri- več deklet. V šolskem letu 1919/20 se je šola preoblikova- Za protagoniste te demonstracije, pripadnike OF, je bil po pravljali šolske proslave, sodelovali na fotografskih raz- la v realko. Dijaki so se vključevali v različna društva, kot nekaterih hišah v mestu organiziran pouk ilegalne gim- stavah, ustanovili svoj jazzovski orkester, baletno skupino, so npr. Sokol, Vesna, Dijaška prosveta, Dijaško podporno nazije, ki je delovala do marca 1942, potem pa je njeno folklorno skupino in leta 1952 začeli izdajati svoje glasilo društvo. Pripravljali so javne nastope, športne prireditve, delovanje zamrlo, saj je bilo precej profesorjev in dijakov Brstje, ki se je leta 1953 preimenovalo v Stezice. Presežek skrbeli za socialno ogrožene dijake ipd. aretiranih in odpeljanih v internacijo. Vojna je prekinila tudi vsakoletnega kulturnega dogajanja na šoli je bila podelitev Učiteljski zbor v 19. stoletju priprave na proslavo 200-letnice gimnazije. gimnazijskih Prešernovih nagrad za najboljša umetniška dela. V letu 1870 so na šoli po cesarjevem odloku začeli pouče- Po drugi svetovni vojni vati tudi laični učitelji, slovenščina pa tudi sicer pridobi- Visoka kakovost poučevanja in zavzetost dijakov za dodat- va vedno več pravic, saj so po letu 1871 v prvih razredih Po drugi svetovni vojni se je novomeška gimnazija iz no delo sta prišli do izraza na najrazličnejših tekmovanjih, že poučevali v slovenskem jeziku. Sicer je bil učni jezik Državne realne gimnazije preimenovala v Državno gim- natečajih in drugih projektih, ki jih je omogočalo dvigovanje nemščina, še prej, do leta 1848, pa latinščina. V začetku nazijo Novo mesto. Čeprav je bilo nekaj profesorjev zaradi življenjskega standarda v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. 20. stoletja se je začela zidava novega poslopja na današnji ideološke neustreznosti premeščenih oziroma zamenjanih, Seidlovi cesti. se profesorski zbor ni oblikoval na novo in je tudi po vojni ohranil visoko raven strokovnosti. V šoli ni več verouka, v predmetniku dobivata večjo težo slovenščina in matema- Pouk v novi stavbi tika, vpeljana je bila ruščina, predvojaška vzgoja, tej sta se Pouk v novi stavbi se je začel leta 1912. Vse do takrat je bila pozneje pridružila še obramba in zaščita ter samouprav- gimnazija izrazito moška ustanova. Prvo dekle je gimnazijo ljanje s temelji marksizma. Ukinitev šolnine je mladim olaj- prestopilo v šolskem letu 1908/09, učiteljice pa so začele šala dostopnost do izobrazbe. poučevati v 20. letih 20. stoletja. Burni dogodki 20. stoletja so gimnazijski utrip močno zaznamovali. Gimnazijci v šolskem letu 1915/16 Staro gimnazijsko poslopje 12 13 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S Stavba kot kulturni spomenik Dijaki so z raziskovalnimi nalogami tekmovali na repub- Stavba Gimnazije Novo mesto je arhitekturno ena najkako- no opremljeno šolo z novimi prostori na podstrešju smo se znanje. Zagotovo je znanje tisto, s katerim bo mlad človek liških srečanjih mladih raziskovalcev, za Krkine nagrade, vostnejših v Novem mestu, zato je razglašena za kulturni tako vselili konec avgusta 1998. opremljen za preizkušnje nepredvidljivega prihodnjega v znanju tujih jezikov in v športu. Te projekte so finančno spomenik 1. kategorije. Naraščanje števila dijakov ter spre- časa. A le znanje, ki je utemeljeno na visokih etičnih nače- vselej podprle novomeške tovarne, v katerih so v upravah membe programov in normativov so zahtevali tudi posege lih, lahko resnično koristi vsakemu posamezniku in zago- Delo v prenovljeni šoli sedeli številni nekdanji novomeški gimnazijci. v gimnazijsko poslopje. V 60. letih prejšnjega stoletja je šola tavlja napredek družbe. z nadzidavo telovadnice pridobila tri nove učilnice. Leta Odlični pogoji za delo v novi šoli so dali gimnazijskemu 1971, ob 225-letnici šole, je bilo zgrajeno športno igrišče za kolektivu dodaten zagon za še kakovostnejše delo. Šola se Uvedba usmerjenega izobraževanja Suzana Krvavica šolskim poslopjem, obnovljena je bila fasada in napeljana je po letu 1998 v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Repub- ZGODBA IZ RAZREDA Uvedba usmerjenega izobraževanja, ki je kot glavno nalo- centralna kurjava. like Slovenije (ZRSŠ) in pristojnim ministrstvom vključevala Z dijaki 4. letnika smo septembra 2016 pri slovenščini go srednješolskega sistema poudarilo izobraževanje za v številne razvojne in inovacijske projekte, v okviru katerih reševali slovnični test z izhodiščnim besedilom o zname- poklic, je močno prizadela vse gimnazije. Šola se je v 80. Naslednji večji poseg v stavbo je bil leta 1991 s pokrit- smo uvajali številne novosti in sodobne pristope dela za iz- niti francoski Enciklopediji. Brali smo, da je razsvet- letih preimenovala v Srednjo šolo pedagoške in tehniško jem gimnazijskega dvorišča. S tem je šola pridobila še boljšanje kakovosti poučevanja, izvajanja izbirnih vsebin in ljenec Jean dÁlembert, idejni oče in glavni pisec En- ciklopedije, leta 1751 s predgovorom o ciljih znanosti naravoslovne usmeritve. V devetih letih usmerjenega izo- eno telovadnico, večnamenski atrij v prvem nadstropju razrednih ur. Šola je v teh letih prejela tudi dve Kumerde- pospremil v svet prvi zvezek tega dela. Do leta 1772 je braževanja so na gimnaziji šolali dijake po programih peda- in galerijo. Šolsko vodstvo je pristojno ministrstvo več let jevi priznanji, nagrado ZRSŠ, in sicer eno za sodelovanje izšlo 17 zvezkov s 74.000 članki na 18.000 straneh. goške smeri in naravoslovno-matematične tehnologije. opozarjalo, da potrebujemo še dodatne prostore in da je z zavodom pri izvajanju razvojnih projektov, drugo pa za Osupljivo, veličastno! Danes pravimo, da se je rodil Takrat so kulturne dejavnosti, ekskurzije, planinske ture, stavba potrebna celovite prenove. inovacijski projekt, s katerim smo razvili koncept dela ak- razsvetljenski »google«. Sledila je naša še osupljivejša športni dnevi in druge dejavnosti postale del predmetnika tivov razrednikov po letnikih. Pridobili smo nove programe, ugotovitev. Novomeška gimnazija je bila ob izidu prve- in tako bogatile pouk, ki je bil na račun družboslovja okrn- in sicer športni oddelek v šolskem letu 1999/2000, matu- ga zvezka Enciklopedije stara že pet let! Kako razsvet- Celovita prenova ljena je bila Marija Terezija, da je v Novem mestu usta- jen zlasti v naravoslovnih oddelkih. ritetni tečaj leta 2002, od šolskega leta 2003/04 pa dijake novila šolo, ki je postala eden od temeljev znanja na Slo- Ta se je začela v letu 1996 in načrtovano je bilo, da bi se vpisujemo tudi v program klasične gimnazije. Sodelovali venskem, in to vlogo opravlja še po 270 letih. Dela slo- zaključila novembra istega leta ob praznovanju 250-letnice smo tudi pri izvajanju projekta vpeljave evropskega oddel- Splošnoizobraževalna šola venskih razsvetljencev Žige Zoisa, Valentina Vodnika šole. Žal se je po začetnih gradbenih delih izkazalo, da je ka, ki pa je bil z letom 2013 žal zaključen. in Antona Tomaža Linharta se nam zdijo tako stara, Leta 1990 je bilo končano usmerjeno izobraževanje in gim- stavba v veliko slabšem stanju in ne bi prenesla načrto- obdobje tako oddaljeno. Ali veste, da se je Zois rodil eno nazije so spet postale splošnoizobraževalne srednje šole z vanih gradbenih del. To je pomenilo spremembo prvotne- leto po ustanovitvi gimnazije, Vodnik in Linhart pa Spoštovanje tradicije in občih vrednot desetletje kasneje? Kako častitljiva dama je naša šola! zaključnim izpitom. V šolskem letu 1990/91 se je šola pre- ga načrta, pripravo temeljite sanacije in adaptacije stavbe imenovala v Gimnazijo Novo mesto. Z vpisom šestih para- ter podaljšanje časa obnove na dve leti. Takrat smo gos- Gimnazija se nenehno trudi biti kos izzivom sodobne- lelk se je število oddelkov vnovič dvignilo na več kot 20, tovali v prostorih Šolskega centra Novo mesto, pouk pa je ga časa, a hkrati ohranja svoje poslanstvo splošnoizo- Zato tudi spoštovanje – spoštovanje tradicije in občih zaključni izpit pa se od leta 1995 izvaja kot državni eksterni potekal le v popoldanski izmeni. Zaradi izjemne podpore braževalne ustanove, ki nudi kakovostno znanje in splošno človeških vrednot, na katerih je utemeljena človeška druž- izpit, imenovan splošna matura. lokalnih podjetij, predvsem Krke, tovarne zdravil, ljudi na razgledanost, kar je osnova za študij in uspeh v katerem ba. Po teh načelih se na Gimnaziji Novo mesto trudimo in najrazličnejših vodilnih položajih – naših nekdanjih gim- koli poklicu. Del latinskega napisa nad vhodom v glasbeno želimo tudi v prihodnje učiti in vzgajati mlade ljudi, da bodo nazijcev, obrtnikov in drugih smo uspeli pridobiti devetkrat šolo, v kateri je bil do leta 1912 sedež novomeške gimnazi- kos življenjskim izzivom in aktivni soustvarjalci svoje pri- več sredstev od prvotno načrtovanih. V prenovljeno sodob- je, se je glasil pietáti litterísque oziroma za spoštovanje in hodnosti. 14 15 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S S U Z A N A M A L N A R , N A T A L I J A P E T A K O V I Č , N U Š A R U S TJ A Dokumenti, zbirke in razstave Razstava Za spoštovanje in znanje Otvoritev stalne razstave Pietáti litterísque: za spoštovanje je predvsem življenjskih razmer, v katerih je šola delova- in znanje je bila marca 2012 v prostorih šole. Na šoli smo la, in opozoril še na neraziskana dejstva iz polpretekle že dolgo razmišljali o tem, da bi s stalno razstavo skuša- zgodovine. Ob razstavi smo izdali katalog dokumentov iz Gimnazijski zborniki Geološka zbirka li zajeti in prikazati vsaj del bogate zgodovine novomeške zgodovine Gimnazije Novo mesto, katerega avtor je Mitja Zgodovino gimnazije je najprej podrobno opisal Milan Dodič Na šoli hranimo znanstveno urejeno geološko zbirko nek- gimnazije in jo približati sedanjim generacijam gimnazijcev. Sadek. v zborniku 225 let novomeške gimnazije 1746–1971. Avtor- danjega gimnazijskega učitelja dr. Ferdinanda Seidla, ki 265-letnica šole in 100-letnica gimnazijske stavbe sta bili ju je uspelo obdelati obsežno arhivsko gradivo in podati smo jo s pomočjo Prirodoslovnega muzeja Slovenije začeli primeren trenutek za njeno postavitev in predstavitev jav- Razstava Stezic, starih učil in učbenikov natančno podobo nastanka in razvoja gimnazije. Nasled- urejati ob 250-letnici šole, dokončno uredili pa leta 1998. nosti. njih 25 let je predstavljenih v zborniku 250 let Gimnazije Zbirka vsebuje 952 primerkov fosilov, mineralov in kamnin Od februarja do aprila 2016 je bila v šolski knjižnici na Novo mesto 1746–1996, v katerem sta zgodovino popisala slovenskega in tujega porekla. Predstavljena je v publikaciji Razstava časovno obsega celotno obdobje gimnazije od ogled razstava Stezic, dijaškega glasila, ki izhaja od leta Seidlova geološka zbirka, ki smo jo izdali leta 1998, njeni ustanovitve do moderne dobe. Zasnovana je kronološko 1953. Izšlo je tudi nekaj posebnih izdaj (ob 250-letnici šole, avtorji pa so Vasja Mikuž, Rajko Pavlovec, Andreja Škedelj in razdeljena na dvanajst časovnih in vsebinskih sklopov ob 50-letnici izhajanja Stezic). Petrič in Renato Vidrih. (ustanovitev, staro poslopje, dijaki v 18. stoletju, dijaki v 19. stoletju, gimnazija v 19. stoletju, novo poslopje, čas prve Marca in aprila je bila v knjižnici tudi razstava starih fizi- vojne, med obema vojnama, čas druge svetovne vojne, po kalnih naprav, ki so bile na šoli v uporabi pred 50 do 120 leti. Zbirka moderne umetnosti drugi svetovni vojni, leta usmerjenega izobraževanja, v sa- Z večino naprav je bil opravljen prikaz delovanja oz. pred- Leta 2000 in 2006 je šola po bienalu slovenske grafike in mostojni Sloveniji). Začne se v pritličju in se po stopnišču stavitev v učnem procesu. Aprila 2016 je bila pripravljena na pobudo Branka Suhyja v trajno last dobila 24 grafičnih dviga do prvega nadstropja. Naslov razstave je del napisa še razstava starih učbenikov po predmetnih področjih. Gimnazijski zborniki listov priznanih slovenskih grafikov (Bogdana Borčića, na portalu prvotnega gimnazijskega poslopja in povzema Bojana Kovačiča, Lojzeta Logarja, Vladimirja Makuca, smisel sleherne šole, ki je le v tesnem povezovanju znanja dr. Aleš Gabrič in dr. Stane Granda, ostale dejavnosti pa Jožefa Muhoviča, Karla Plemenitaša, Branka Suhyja, Mari- z vzgojo do spoštovanja občih človeških vrednot. gimnazijski učitelji in nekdanji dijaki. Ob 260-letnici šole jana Tršarja), ki krasijo šolske hodnike in druge prostore. smo se odločili, da gimnazijsko dogajanje popišemo vsakih S postavitvijo zbirke sodobne umetnosti na šolskih hod- Razstava je nastala v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom 10 let. Tako smo leta 2006 izdali zbornik 260 let Gimnazije nikih smo želeli dijakom približali moderno umetnost in v Ljubljana, Enoto za Dolenjsko in Belo krajino Novo mes- Novo mesto, Utrip šole 1996–2006. Avtorji člankov smo bili njih prebudili željo po preučevanju grafičnega oblikovanja. to. Avtor razstave Mitja Sadek je na otvoritvi v zanimivem strokovni delavci šole, dijaki in bivši dijaki. 270. obletnica predavanju skozi 12 vsebinskih sklopov izpostavil ključne šole prinaša že četrti zbornik, v katerem predstavljamo dejavnike, ki so pripomogli k ustanovitvi in neprekinjen- pestro in živahno gimnazijsko dogajanje zadnjih desetih let. emu delovanju naše šole od leta 1746 naprej. Dotaknil se Razstava Za spoštovanje in znanje, 2012 16 17 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S N A T A L I J A P E T A K O V I Č Šolska glasila skozi čas Posebne številke Stezic steg skavtov na gimnaziji) in Blisk (sodeč po vsebini, je to Posebne številke Stezic so izhajale na obrambni dan z glasilo katoliške mladine). Omenjeni dijaški listi, ki so izha- naslovom Partizanske Stezice, običajno po tri številke. Ena jali na Gimnaziji Novo mesto do leta 1953, so ohranjeni v je izšla pred vajo v šoli, dve pa na terenu, kjer je poteka- rokopisni zbirki Knjižnice Mirana Jarca in v rokopisni zbir- la vaja. Posebna številka je večkrat izšla tudi v počastitev ki frančiškanskega samostana v Novem mestu. Podrobno kulturnega praznika na Prešernov dan. Tekste, ki so jih bibliografijo gimnazijskih glasil je izdelal novinar in urednik večinoma oddajali v rokopisih, so dijaki pretipkali na pisal- Novomeška gimnazija je bila ves čas, od svoje ustano- ja, Izpod Gorjancev, Album, Inter musas septimae in list Miloš Jakopec in je objavljena v zborniku 250 let Gimnazije ni stroj, glasilo pa razmnoževali na ciklostil ali fotokopirali. vitve leta 1746, tudi pomembna kulturna ustanova, vse do brez naslova iz leta 1916/17. Tudi ta glasila večinoma niso Novo mesto 1746–1996. Jubilejne številke, npr. ob 30-letnici Stezic, so bile natis- leta 1918, do razpada avstro-ogrske monarhije, pa tudi ohranjena. Od omenjenih izstopa glasilo Izpod Gorjancev, njene v tiskarni. pomemben dejavnik slovenstva. O tem pričajo podatki o izšlo v letu 1910/11 na 152 straneh. Glavni pisec in ilus- Stezice narodnozavednih dejanjih dijakov in profesorjev v 19. sto- trator je bil Jože Cvelbar. Album iz leta 1915/16 je urejal Digitalizirane Stezice letju, pripadnost maternemu jeziku in slovenski kulturi pa Anton Podbevšek, v njem je že sodeloval tudi Miran Jarc, Po drugi svetovni vojni, v šolskem letu 1952/53, je literar- izkazujejo tudi dijaška glasila, ki so vseskozi izhajala iz- ki je s svojim literarnim krožkom soustvarjal satirično- ni krožek dijakov izdal dve številki glasila Brstje. Stezice, V 90. letih so izšle dve do tri številke šolskega glasila letno. ključno v slovenščini. humoristični list Inter musas septimae. in sicer kar tri številke, so začele kot glasilo novomeških Ob 250-letnici šole je izšla vsebinsko bogata jubilejna gimnazijcev izhajati v šolskem letu 1953/54. Od tega leta številka Stezic s spominskimi zapisi nekaterih znanih naprej so izhajale vsako leto, in sicer vsaj ena, včasih pa bivših gimnazijcev. S pojavom privatnih tiskarn je tiskanje Začetki glasil Po prvi svetovni vojni tudi pet številk. Stezice so izhajale kot glasilo novomeških šolskega glasila postalo dostopnejše, računalnik pa je v V 19. stoletju so dijaki izdali devet različnih listov oziro- Po prvi svetovni vojni je v letih od 1918/19 do 1938/39 s gimnazijcev, literarnega krožka, glasilo novomeških dija- ma glasil, in sicer: Rojak, dva lista brez naslova, Zora, presledki izhajal dijaški list Vesna. Vsi letniki niso ohranjeni. kov ali kot list oz. glasilo vseh novomeških srednješolcev. Brstje, Na prelji, Obad, Ilirija in Vigred. Od teh so hran- V zadnji številki najdemo zapis, da se je uredništvo trudilo V obdobju usmerjenega izobraževanja so bile Stezice jeni le Obad, 1. in del 2. Ilirije ter rokopis Vigredi. Osta- »obuditi spečo Vesno 1937«, vendar pri tem ni bilo uspešno, glasilo učencev Srednje šole pedagoške in tehniško-nara- li listi niso ohranjeni, podatki o vsebini in sodelavcih so saj je tudi zadnja številka Vesne ostala le v rokopisih. voslovne usmeritve, kot se je takrat imenovala gimnazija. ohranjeni v spominskih zapisih avtorjev, med katerimi Različni krožki in društva so v letih med obema vojnama Med uredniki zasledimo imena dijakov, ki so kasneje po- so bili tudi pisatelj Ivan Tavčar, ki je v dijaškem listu obja- izdajali še glasila Soča (glasilo primorskih dijakov na no- stali znani novinarji, uredniki, profesorji, umetniški ustvar- vil svojo novelo Madame Amelie, pesnik Oton Župančič vomeški gimnaziji), Zarja (dijaška organizacija Prosveta), jalci, npr. gledališki režiser Janez Pipan, novinarji Slavko ter slikarja Ivan Vaupotič in Josip Germ. V prvi polovici Krka (literarni krožek pri Podmladku Rdečega križa), Mlada Splichal, Tone Jakše, Alenka Auersperger, zdravnik Janez 20. stoletja so dijaki novomeške gimnazije do konca prve misel (razredni Podmladek RK petošolcev), Zarja (list di- Kramar, politik dr. Igor Lukšič, profesorica slovenščine svetovne vojne izdali naslednje liste oziroma glasila: Pe- jakov, stanujočih v frančiškanskem konviktu), Mladčevski Suzana Krvavica itd. Redne številke so poleg različnih član- telinček, Trobenta z gimnazije, Pikrohedis, Aurora, Ragl- vestnik, Ciganček (nižješolski list), Trdinov skavt (Trdinov kov in intervjujev vedno vsebovale tudi literarno prilogo. 18 19 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S N A T A L I J A P E T A K O V I Č Obeležitev 260 let Gimnazije Novo mesto Novomeška gimnazija je leta 2006 praznovala 260-letnico Zadnjih deset let neprekinjenega delovanja. Visoki jubilej smo obeležili 30. drugi polovici 90. let dokončno izpodrinil pisalni stroj in V preteklih desetih letih so dijaki izdali eno do dve številki novembra z izdajo zbornika, otvoritvijo dopolnjene zbirke olajšal pripravo tekstov za tisk. Z napredkom računalniške šolskega glasila letno. Decembra 2013 je ob 60. obletnici moderne umetnosti in s priložnostno prireditvijo v Kultur- tehnologije se je spreminjala tudi oblika Stezic. Olajšano je Stezic izšla jubilejna številka z intervjuji z nekdanjimi ured- nem centru Janeza Trdine. bilo oblikovanje glasila, ilustracije so izpodrinile fotografi- niki glasila, iz katerih je moč razbrati, da se je vloga šolske- je, barvni tisk je postajal vedno bolj dostopen. Žanrsko so ga glasila s časom precej spremenila. Dijaški listi so vrsto Zbornik 260 let Gimnazije Novo mesto bili teksti še vedno raznoliki, opaziti pa je upad interesa za let izhajali v ilegali in iz čiste potrebe po izražanju v mater- objavljanje literarnih besedil. nem jeziku in umetniškem ustvarjanju. Vendar so bili to res V zborniku 260 let Gimnazije Novo mesto, Utrip šole 1996– drugi časi, ko srednješolci niso imeli ne svojih časopisov, 2006, ki sta ga uredili Natalija Petakovič in Nuša Rustja, Ob 50-letnici Stezic je uredniški odbor izvedel natečaj za ne telefona, ne interneta. Danes je tržišče zasuto z revijami smo popisali dogajanje v desetih letih od 1996 do 2006, in najboljše razredno glasilo, zmagovalni razred je bil nagra- za mlade, internet in drugi mediji nudijo številne možnosti sicer obnovo šole, nove programe, uspehe naših dijakov, jen z enodnevnim izletom. Ob tej priložnosti so dijaki poka- za ustvarjanje in objavljanje umetniških izdelkov. Uredniški novosti, ki smo jih uvajali pri pouku in v okviru razvojnih in zali veliko izvirnost tako pri vsebini kot oblikovanju glasil. odbori imajo dandanes velikokrat težave s pridobivanjem inovacijskih projektov, različne dejavnosti v okviru izbirnih Žal to ni vplivalo na povečanje interesa za ustvarjanje in besedil in drugih prispevkov. vsebin ter vse maturante in delavce šole v zadnjih desetih Odprtje dopolnjene grafične zbirke, 2006 branje šolskega glasila. Naklada Stezic je v naslednjih letih letih. Tako smo nadaljevali izročilo obeh zbornikov, ki sta upadala, dijaki glasila kljub dostopni ceni niso pokupili, Vsekakor si želimo, da bi bogata gimnazijska ustvarjalnost izšla ob 225- in 250-letnici šole. zeta Logarja, Vladimirja Makuca in Marijana Tršarja. Na veliko izvodov smo kasneje podarili osnovnošolcem na kljub številnim drugim možnostim, ki jih ponuja predvsem pobudo Branka Suhyja, slikarja, grafika in organizator- informativnem dnevu. Z razmahom sodobnih komunikacij- svetovni splet, našla svoje mesto tudi na papirju v šolskem ja bienala slovenske grafike, je zbirka nastala leta 2000 s Dopolnitev zbirke moderne umetnosti skih tehnologij, interneta in socialnih omrežji upada nakla- glasilu. O njegovi obliki in vsebini naj kot doslej odločajo di- 17 grafičnimi listi, ki so jih šoli podarili bienalni nagrajenci da vseh tiskanih medijev, kar se (po moje) odraža tudi v jaki, saj je to njihov časopis. V šoli je bila otvoritev zbirke moderne umetnosti, ki smo Bogdan Borčić, Bojan Kovačič, Jožef Muhovič, Karel Ple- pomanjkanju interesa za ustvarjanje šolskega glasila. jo obogatili s sedmimi novimi grafičnimi listi avtorjev Loj- menitaš in Branko Suhy. 20 21 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o K R A T E K Z G O D O V I N S K I O R I S M O J C A L U K Š I Č 270 let Gimnazije Novo mesto Predstava Zgodovina gimnazije v sliki in besedi, 2006 Ravnateljica s torto, 2006 Gimnazija pleše 270 let, 2016 Zgodovina gimnazije v sliki in besedi Zahvale Priprave na praznovanje Dejavnosti 2015/16 Praznovanje obletnice se je zaključilo s predstavo Zgodovi- S simboličnim darilom, zbornikom, okrasnim pladnjem Naša šola v letu 2016 obeležuje zelo visok jubilej – 270 V minulem šolskem letu smo obletnico obeležili pri pouku na gimnazije v sliki in besedi, ki jo je na odru Kulturnega in filmom, ki so ga posneli naši dijaki, smo se na koncu let neprekinjenega delovanja. Z načrtovanjem dejavnosti, vseh predmetov. Za javnost smo v treh različnih terminih centra Janeza Trdine uprizorila gimnazijska gledališka zahvalili vsem, s katerimi je šola v zadnjih letih uspešno s katerimi smo želeli obeležiti jubilej, smo pričeli že v de- pripravili vodenje po stalni razstavi o dokumentih gimnazi- skupina Goga pod režijskim vodstvom Vladimire Korošec. sodelovala: Ministrstvu za šolstvo in šport, Mestni občini cembru 2014. Ideje smo iskali tako med zaposlenimi kot je. Pripravili smo razstavi šolskega glasila Stezice in sta- Scenarij so napisale Vladimira Korošec, Suzana Krvavica Novo mesto, Zavodu RS za šolstvo, koordinatorju za nem- tudi med dijaki. Učitelji smo se po izrisanih idejah razdelili v rih učil in učbenikov. V atriju sta potekala dva pogovorna in Natalija Petakovič. ško jezikovno diplomo, Centru Oxford, Goethejevemu inšti- delovne skupine, ki so pripravile akcijske načrte za izvedbo večera z našimi nekdanjimi gimnazijci umetniki in znan- tutu, tovarni zdravil Krka, ki je glavni donator in pokrovitelj posameznih dejavnosti. stveniki. Pripravili smo dve gledališki predstavi: V objemu V predstavi smo dijakom in širši javnosti približali nekatere gimnazije, Šolskemu centru Novo mesto, arhitektu Jožetu Krke ter Od fazana do veterana. Dijaška organizacija je ključne dogodke iz zgodovine naše šole – ustanovitev v Slaku, slikarju Branku Suhyju in kulturnim ustanovam v februarja pripravila pustovanje na temo zgodovine gim- času Marije Terezije, šolske reforme, preselitev v stavbo na Novem mestu – Dolenjskemu muzeju, Kulturnemu centru nazije. V maju smo se dijaki in zaposleni v sodelovanju s Seidlovi cesti, čas vojne in drugo. Z uprizoritvijo različnih Janeza Trdine in frančiškanski knjižnici. Plesnim studiom Novo mesto naučili plesno koreografijo in anekdot smo šolsko zgodovino humorno povezali s seda- izvedli dogodek Gimnazija pleše 270 let. njostjo in skušali pogledati tudi v prihodnost. 22 23 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 G Ustaljeno delovanje na šoli se je v zadnjih desetih letih prepletalo s številnimi spremembami in novostmi. Šolo so v tem času vodile I M O J C A L U K Š I Č M tri ravnateljice, gimnazijskim programom se je za štiri leta pridružil evropski oddelek, dijakom smo omogočili topel obrok, zaradi N Gimnazija v zadnjih desetih letih številnega vpisa smo imeli nekaj let izmenski pouk. Gimnazijska stavba je dobila novo streho, manjše tovorno dvigalo, prenovili smo A nekaj prostorov in restavrirali stara okna in vrata. Šola je doživela obsežno digitalizacijo pri opremi, vodenju šolske dokumentacije in Z pri usposabljanju učiteljev. Hkrati smo želi veliko sadov našega dela. Maturiralo je 1774 dijakov, med njimi je bilo 146 zlatih maturantov, IJ podelili smo veliko priznanj in nagrad najuspešnejšim dijakom, vpeljali smo nagrado odličnosti in rogljiček pri ravnateljici za dijake A z vidnimi dosežki. Ostajamo zvesti tradiciji, zato vzgajamo in izobražujemo za spoštovanje in znanje. 200 Gimnazijski programi 6– V šolskem letu 2016/17 je na Gimnazijo Novo mesto 2 vpisanih 669 dijakov, ki se izobražujejo v štirih različnih 01 6 Pietáti lit erísque srednješolskih programih: gimnaziji, športnem oddelku, klasični gimnaziji in maturitetnem tečaju. V športni odde- lek so se dijaki prvič vpisali septembra 1999, v maturite- tni tečaj septembra 2002, naslednje leto pa tudi v klasično gimnazijo. Septembra 2009 se je vpisala edina generacija Za spoštovanje in znanje v program evropskega oddelka, ki je bil kmalu zatem uki- njen. V šolskem letu 2010/11 smo v sodelovanju z Glasbe- no šolo Marjana Kozine iz Novega mesta razpisali tudi program umetniške gimnazije – glasbena smer. Zaradi premajhnega zanimanja tega programa žal nismo izvajali. Pust v znamenju 270. obletnice šole, 2016 V letošnjem šolskem letu pouk izvaja 56 učiteljev in trije laboranti. Svetovalno delo opravljata dve svetovalni delavki, v knjižnici delata dva knjižničarja. Računovodki- nja, poslovna sekretarka ter vzdrževalec učne tehnologi- je skrbijo za svoja področja dela. Zaposlenih je tudi šest čistilcev ter hišnik. Delo na šoli koordinirata ravnateljica in njena pomočnica. 24 25 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Vodenje šole Splošni gimnazijski programi V tem obdobju so bile ravnateljice in pomočnice so večinoma potekala v procesu posodabljanja gimnazij in Splošni gimnazijski programi, ki se zaključujejo s splošno ravnateljice: gimnazijskih programov pod okriljem ZRSŠ in Konzorci- maturo, so namenjeni mladostnikom, ki nameravajo svoje ja splošnih gimnazij. Več o projektu si lahko preberete na izobraževanje nadaljevati na univerzitetni ravni ali na uni- strani 74. verzah v tujini. Gimnazija ne daje poklica, je pa pomemben in zanesljiv korak do poklicev, ki zanimajo mladostnike, in do poklicev, ki jih danes sploh še ne poznamo. HELENA ZALOKAR Izmenski pouk do 25. 1. 2008, njena pomočnica Pouk je od šolskega leta 2005/06 potekal v deljenih izme- V zadnjih letih je v Sloveniji znatno upadel vpis v gimnazije. je bila Natalija Petakovič, nah. Vsak letnik je imel pouk v popoldanski izmeni en dan Razlog lahko poiščemo v strategijah države za promocijo v tednu, dijaki v športnih oddelkih so imeli pouk samo do- strokovnega izobraževanja, ki se kaže na primer v finan- poldan, dijaki v maturitetnem tečaju pa samo popoldan. ciranju različnih projektov kot tudi v merilih za izbor pri Takšna organizacija je bila nujna, ker je število oddelkov vpisu v univerzitetne študijske programe, ko sta poklicna in NATALIJA PETAKOVIČ močno presegalo prostorske zmožnosti naše stavbe. splošna matura pri točkovanju izenačeni brez upoštevanja od 26. 1. 2008 do 25. 1. 2013, njeni pomočnici sta bili Helena Zalokar ogromne razlike v standardih znanja pri predmetih. Spre- do 31. 8. 2009 ter Mojca Lukšič membe vstopnih kriterijev in meril za izbor v primeru ome- od 1. 9. 2009 do 25. 1. 2013, Upad vpisa jitve vpisa na univerzitetnih programih so v času uvajanja Ker se je po letu 2008 začel znaten upad mladih generacij, bolonjskega sistema razvrednotile znanje, ki ga dosežejo se je število dijakov in s tem oddelkov z leti zmanjševalo. gimnazijci med svojim izobraževanjem. MOJCA LUKŠIČ Od šolskega leta 2011/12 naprej izvajamo ves pouk v gim- je ravnateljica od 26. 1. 2013, nazijskih programih v dopoldanski izmeni, od leta 2013/14 Natalija Petakovič je bila njena Predmetniki pa je tudi pouk za dijake maturitetnega tečaja dopoldan. pomočnica do 31. 7. 2015, Manjše število dijakov in oddelkov je močno olajšalo tako Predmetniki gimnazijskih programov in maturitetnega od takrat dalje pa Anita Nose. organizacijo pouka kot tudi ostalih dejavnosti na šoli. tečaja se v zadnjih desetih letih niso spremenili, na šoli pa smo spremenili izvajanje pouka nerazporejenih ur v 2. letniku programa gimnazije, tako da so te ure dejansko Vsem ravnateljicam je bilo skupno prepričanje, da je namenjene izbiri dijakov. Tako povečujemo izbirnost ter strokovno izobraževanje in usposabljanje poglavitno za dijakom omogočamo, da krepijo in širijo obzorja z znanji, kakovostno delo z dijaki ter za razvoj in napredek šole. ki jih resnično zanimajo. Kot prvi tuji jezik poučujemo V zadnjih letih so bila naša usposabljanja namenjena angleščino in latinščino pri klasikih, do leta 2012 smo predvsem uporabi aktivnih oblik in metod poučevanja, tako poučevali tudi nemščino. Kot drugi tuji jezik poučuje- raziskovanju lastne prakse, razvijanju osebne filozofi- mo nemščino, francoščino in španščino, do leta 2012 tudi je poučevanja ter osmih vseživljenjskih kompetenc s angleščino. Pri angleščini, nemščini in francoščini sode- poudarkom na digitalni kompetenci. Vsa ta usposabljanja lujejo tudi tuji učitelji. 26 27 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Predmetnik gimnazije Predmetnik športnega oddelka Predmetnik evropskega oddelka Predmetnik klasične gimnazije OBVEZNI PREDMETI 1. 2. 3. 4. ∑ OBVEZNI PREDMETI 1. 2. 3. 4. ∑ OBVEZNI PREDMETI 1. 2. 3. 4. ∑ OBVEZNI PREDMETI 1. 2. 3. 4. ∑ SLO 4 4 4 4 560 SLO 4 4 4 4 560 SLO 4 4 4 4 560 SLO 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 MAT 4 4 4 4 560 TJ1 3 3 3 3 420 TJ1 3 3 3 3 420 TJ1 3 3 3 3 420 LAT 4 3 3 3 455 TJ2 3 3 3 3 420 TJ2 3 3 3 3 420 TJ2 3 3 3 3 420 TJ1 3 3 3 3 420 ZGO 2 2 2 2 280 ZGO 2 2 2 2 280 ZGO 2 2 2 2 280 TJ2 3 3 3 3 420 ŠVZ 3 3 3 3 420 ŠVZ 6 6 6 3 735 ŠVZ 3 3 3 3 420 ZGO 2 3 3 2 350 LUM 2 70 LUM 1,5 52 LUM 2 70 ŠVZ 3 3 3 3 420 GLA 1,5 52 GLA 1,5 52 GLA 1,5* 52 LUM 1 35 GEO 2 2 2 210 GEO 2 2 2 210 GEO 2 2 2 210 GLA 1 35 BIO 2 2 2 210 BIO 2 2 2 210 BIO 2 2 2 210 GEO 2 2 2 210 KEM 2 2 2 210 KEM 2 2 2 210 KEM 2 2 2 210 BIO 2 2 140 FIZ 2 2 2 210 FIZ 2 2 2 210 FIZ 2 2 2 210 KEM 2 2 140 PSI 2 70 PSI 2 70 PSI 2 70 FIZ 2 2 140 SOC 2 70 SOC 2 70 SOC 2 70 PSI 2 70 FIL 2 70 FIL 2 70 FIL 2 70 SOC 2 70 INF 2 70 INF 2 70 INF 2 70 FIL 3 105 Izb. pred. 3* 1** 8–12*** 490–560 Neraz. ure* 1 1 10–12 420–490 SVS** 2 105 INF 2 70 OIV (letno) 90 90 90 30 300 OIV (letno) 90 90 90 30 300 DVS** 1 35 Izb. pred.* 4 4–8 280–420 EŠ** 2 OIV (letno) 90 90 90 30 300 * Dijaki si izberejo 3 predmete, ki jih izvajamo v skupinah dijakov * Ure v 2. in 3. letniku so namenjene poglabljanju znanja pri MAT in ANG; KIC** 2 iz različnih oddelkov (NEM 2, FRA 3, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, PSI, INF). v 4. letniku so namenjene pripravam pri izbirnih predmetih na maturi * Dijakom v 3. letniku ponudimo UZG, BIO, KEM, FIZ, TJ3; v 4. letniku ** Ta ura je namenjena poglabljanju znanja pri MAT in ANG. (NEM, FRA, ŠPA, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, PSI, SOC, FIL). SKP** 1 35 so te ure namenjene pripravam pri izbirnih predmetih na maturi *** Ure so namenjene pripravam pri izbirnih predmetih na maturi Izb. pred.* 8–12 490–560 (NEM, FRA, LAT, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, PSI, SOC, FIL). (NEM, FRA, ŠPA, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, PSI, SOC, FIL). OIV (letno) 90 90 90 30 300 * Ure so namenjene pripravam pri izbirnih predmetih na maturi (NEM, FRA, ZGO, GEO, BIO, KEM, FIZ, PSI, SOC, FIL). Maturitetni tečaj Predmetnik maturitetnega tečaja ** SVS: Slovenija v svetu KIC: kultura in civilizacija DVS: družbene vloge slovenščine Maturitetni tečaj je program priprave na splošno maturo za Obvezni maturitetni predmeti SKP: slovenska književnost in prevodi tiste dijake, ki so že opravili zaključni izpit ali poklicno ma- SLO 6 174 EŠ: evropske študije turo. Vpišejo se lahko tudi dijaki, ki imajo zaključen 3. letnik MAT 6 174 gimnazije, a so izstopili iz sistema za najmanj eno leto, in TJ1 6 174 Izbirni maturitetni predmeti osebe, ki imajo zaključeno osnovno šolo ter dokažejo raven ZGO 4 116 znanja za 3. letnik gimnazijskega programa pri maturitet- GEO 4 116 nih predmetih. PSI 6 174 28 29 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Filozofske fakultete v Ljubljani in enkrat celo sodelovali na državnem tekmovanju v znanju ruščine. UNESCO ASP mreža šol Člani Unesco ASP mreže delujejo v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačno- sti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posa- meznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše našega skupnega doma – planeta Zemlje. Delovanje Unesco šol temelji na štirih principih: Zimski športni dan, 2010 Nagrada na športnem dnevu, 2009 Pohod na Mirno goro, 2010 • Učiti se, da bi vedeli! • Učiti se delati! Programi obveznih izbirnih vsebin (OIV) • Naučiti se živeti skupaj! Obvezni del programov OIV izvajamo skladno s predmetni- Za dijake 1. in 3. letnika organiziramo dva športna dneva Del teh vsebin izvajamo tudi v okviru projektnega tedna, • Učiti se biti! ki gimnazijskih programov. To so: z različnimi dejavnostmi, za četrtošolce izvedemo zimski del pa medpredmetno pri pouku posameznih predmetov. • zdravstvena vzgoja, športni dan, dijaki 2. letnika pa gredo na večdnevno med- Dejavnosti izvajamo med šolskim letom tudi v popoldan- • knjižnično-informacijska znanja, predmetno dejavnost v hribe. V zadnjih letih zanje izve- skem času in med maturo, ko ni možno organizirati pouka. • vzgoja za družino, mir in nenasilje, demo tudi orientacijski medpredmetni dan v sodelovanju • državljanska kultura, med učitelji športne vzgoje, kemije, fizike in geografije. Dodatno učenje tujih jezikov • kulturne vsebine in • športni dnevi. Za vse dijake 1. letnika izvedemo tudi program učenje V okviru OIV smo dijakom nudili dodatno učenje jezikov V Unesco ASP mreži šol smo bili zelo aktivni do leta 2008, učenja, kjer dijaki razvijajo to vseživljenjsko kompetenco. (nemščino kot priprave na DSD, francoščino kot priprave ko smo izpeljali projekt o Primožu Trubarju. Potem je naše Pri izvedbi teh dejavnosti nam pomagajo tudi zunanje in- Pri knjižnično-informacijskih znanjih dijaki spoznavajo lo- na DELF, začetni tečaj francoščine, latinščine, afrikanščine, delovanje zamrlo, februarja 2016 pa smo ponovno posta- štitucije in izvajalci. Veliko izvajalcev ponuja primerne kalne knjižnice, ureditev Cobiss ter navajanje virov. Tu se tečaj slovenščine za tujce, nadaljevalni tečaj francoščine, li pridružena članica. Izvedli smo številne aktivnosti, ki se strokovne programe brezplačno, ker so financirani iz povezujemo predvsem s Knjižnico Mirana Jarca. Vsako španščine, latinščine). navezujejo na Unescove teme (mir in človekove pravice, drugih virov. Zelo veliko sodelujemo z DRPD Novo mesto leto za dijake pripravimo zelo bogato ponudbo kulturnih medkulturno učenje, izobraževanje za trajnostni razvoj), (državljanska kultura in vzgoja za družino, mir in nenasil- vsebin. Običajno sta dve predstavi v Novem mestu in ena Najbolj kontinuirano smo od leta 2007 do 2015 izvajali pouk obeležili smo Unescove dneve (mednarodni dan materne- je) ter z Zdravstvenim domom Novo mesto, kjer naši dijaki v drugem kraju, največkrat v Ljubljani. Za vse tiste, ki jim ruščine. Dijaki so jo imeli eno ali dve šolski uri tedensko. ga jezika ter svetovne dneve gledališča, knjige in oceanov), opravijo tudi sistematske preglede. Zadnjih nekaj let red- to ni dovolj, v okviru obšolskih dejavnosti ponudimo še več Poučevali sta jo Marinka Povše Kastrevc in Mia Srebrnjak. udeležili smo se dveh nacionalnih projektov (Približajmo no organiziramo predavanje o krvodajalstvu (OZRK Novo predstav. Zelo dobro sodelujemo z Anton Podbevšek Tea- Poleg učenja jezika so se dijaki udeležili Rusijad, ruskega se romski kulturi in Menjaj sanje za branje) in izvedli šte- mesto) in nato izpeljemo krvodajalsko akcijo, na katero trom ter s Kulturnim centrom Janeza Trdine. tedna, nekaterih prireditev veleposlaništva Ruske federa- vilne prostovoljske in dobrodelne dejavnosti. gredo naši dijaki in učitelji. cije, v goste so povabili profesorje in študente rusistike s 30 31 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Šolska prehrana Topel obrok Do sprejetja Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane Pravilnik, ki je podrobneje urejal izvajanje zakona, je bil v letu 2008 so se naši dijaki naročali na šolsko malico pri sprejet junija 2008, zato je bilo zelo malo časa, da na šolah podjetju, ki je imelo v najemu prostor v šolskem atriju. Tam to zagotovimo. Za gimnazijo je bila to zelo zahtevna naloga, je tudi potekalo razdeljevanje šolske malice. Zagotavljali ker nismo imeli niti jedilnice niti razdelilne kuhinje. Dijaki smo le hladno malico. so malicali v atriju ali v učilnicah. Ker je večina srednjih šol imela prostorske in organizacijske težave pri zagotavljanju S sprejetjem omenjenega zakona smo bili zavezani di- toplega obroka svojim dijakom, so naknadno podaljšali rok jakom zagotoviti brezplačen topel obrok v času pouka v za zagotovitev toplega obroka do septembra 2010. naših prostorih. Cena obroka je bila določena na 2,42 evra; takrat je obrok v celoti za vse dijake subvencionirala drža- va. Cena za obrok je še danes enaka, subvencije pa so raz- Rogljiček pri ravnateljici, 2014 lične glede na dohodke družinskih članov. Krepitev pripadnosti Rogljiček pri ravnateljici Ob koncu pouka smo vedno organizirali podelitev priznanj Februarja 2014 smo imeli prvi rogljiček pri ravnateljici. Na šole dijakom za njihove dosežke in prispevanje k ugledu ali rogljiček so povabljeni dijaki za vidne uspehe na šolskih in prepoznavnosti naše šole. Te podelitve so potekale ločeno nešolskih tekmovanjih, dobrodelno delo ter viden prispe- za posamezne letnike v šolskem atriju. Konec maja 2014 vek k promociji šole. Tako poskušamo krepiti pripadnost smo prvič pripravili slavnostno podelitev priznanj šole šoli, zavezanost odličnosti ter medsebojno spoznavanje. za celo gimnazijo v Športni dvorani Marof, ker šola nima Dijaki vedno radi pridejo na rogljiček, kjer skupaj z mentorji dovolj velikega prostora. Prireditev so zelo dobro sprejeli in ravnateljico spijejo kavo ali čaj, se posladkajo ter pokle- tako dijaki kot tudi zaposleni, zato je postala tradicional- petajo. na. Konec maja 2016 smo tako izpeljali že 3. slavnostno podelitev priznanj šole našim dijakom. Takratna ravnateljica Natalija Petakovič je vložila ogrom- no energije, da smo našim dijakom lahko že v letu 2009 v šolskem atriju zagotovili topel obrok. Ministrstvo je fi- Nagrada odličnosti nanciralo nakup miz in stolov, tako da smo leta 2009 v Ob koncu šolskega leta 2014/15 smo prvič podelili nagrado večnamenskem atriju uredili zasilne pogoje za prehrano. odličnosti. To lahko prejme dijak/-inja za izjemne dosežke Zaradi neustreznih pogojev lahko dijakom ponudimo topel v času šolanja na gimnaziji. Prvi jo je prejel Klemen Kovač. obrok le v tabletnem pakiranju. Da bi dijakom resnično lah- V šolskem letu 2015/16 sta nagrado prejela dva dijaka: ko zagotovili kakovostno prehranjevanje, šola nujno potre- Uroš Prešern in Domen Kulovec. buje razdelilno kuhinjo ter jedilnico. Nagrada odličnosti, 2015 32 33 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Materialni pogoji dela Sodelovanje s starši V letu 2012 smo uspeli vse učilnice opremiti z interak- Poleti 2009 je gimnazijska stavba dobila novo streho, ker Za starše imamo redne mesečne govorilne ure, roditelj- Januarja 2008 smo prenovili šolsko spletno stran, ki smo tivnimi tablami oziroma interaktivnimi projektorji. Pripravili ta ob obnovi (1996–1998) ni bila zamenjana. Zamenjali smo ske sestanke, dopoldanske govorilne ure po dogovoru ter jo v letu 2012 posodobili. smo tudi prvo mobilno e-učilnico s prenosnimi računalniki. tudi okna v šolski telovadnici. V tem šolskem letu je šola predavanja za starše. Večina staršev se udeležuje rednih Spomladi 2013 smo nabavili interaktivne tablice ter tako postavila manjše tovorno dvigalo iz pritličja do prvega nad- mesečnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov, posebej v Februarja 2009 smo iz papirnega dnevnika prešli na elek- vzpostavili še dodatno mobilno e-učilnico. V šolskem letu stropja, ki ga uporabljamo za dostavo hrane v atrij. 1. in 2. letniku. Po potrebi so razredniki, učitelji, svetovalni tronskega, v šolskem letu 2012/13 pa smo prešli samo na 2013/14 smo sodelovali v razvojnem projektu Uvajanje in delavki in vodstvo šole staršem na voljo tudi izven rednih elektronsko redovalnico, pred tem smo uporabljali hkrati uporaba e-vsebin in e-storitev. V okviru tega projekta smo Poleti 2012 smo prenovili kopalnice in garderobe pri govorilnih ur. tudi redovalnico v papirni obliki. na šoli pridobili dodatno mobilno učilnico. Vzpostavili smo telovadnicah. Poleti 2014 smo prenovili šolsko zbornico, ki tudi najmodernejši sistem brezžičnega omrežja, da lahko je postala predvsem prostor za druženje, ter učilnico 302. Za prvi roditeljski sestanek staršev dijakov 1. letnika pri- do interneta v vsaki učilnici hkrati dostopajo vsi dijaki. Več Preuredili smo jo tako, da jo uporabljamo tudi kot kon- pravimo predavanje o prehodu iz osnovne šole v srednjo, o projektu si lahko preberete na strani 99. V šolskem letu ferenčno sobo. za dijake 4. letnika pa na drugem roditeljskem sestanku 2013/14 smo pričeli tudi z dejavnostmi za e-hrambo šolske predavanje o vpisu na fakultete ter o maturi. Za starše smo dokumentacije. Marca 2016 smo v garderobi uredili manjši večnamenski organizirali tudi predavanja zunanjih izvajalcev na različne prostor; trenutno je namenjen dijakom, ki se ukvarjajo z teme. Najodmevnejše je bilo predavanje Janija Prgića Tan- robotiko. Spomladi 2016 smo restavrirali vsa stara vhod- Strokovni organi šole ka črta odgovornosti, ki je osnova programa Osem krogov na vrata v šolo, poleti pa še vsa stara okna, ki gledajo na odličnosti. Za izvajanje tega programa smo se januarja Delo strokovnih organov šole poteka skladno z letnimi zaprt atrij na šolskem stopnišču. Zunanja okna na hodni- 2015 izobrazili vsi učitelji. Program zajema razvijanje os- delovnimi načrti. Posamezni strokovni aktivi so se redno kih, ki gledajo na notranje dvorišče, smo zamenjali, ker so mih področij: odgovornost, predanost, fleksibilnost, napa- sestajali in obravnavali tematiko, povezano s posameznim bila uničena. ke vodijo k uspehu, uravnoteženost, integriteta, to je to ter predmetnim področjem – novosti v učnih načrtih, možnosti govori z dobrim namenom. medpredmetnih povezav, timsko poučevanje, kriteriji ocen- Igrišče in dodatni prostori jevanja, načini preverjanja in ocenjevanja znanja, vsebine, s katerimi so se učitelji seznanili na seminarjih, ter analiza Igrišče za šolsko stavbo je neprimerno za uporabo in se Digitalizacija učnega uspeha in mature po posameznih predmetih in v poseda, podporni zid je že močno poškodovan, zato obstaja V zadnjem obdobju smo naredili ogromen posameznih razredih. nevarnost, da se zemljišče splazi v telovadnico. Šola ima korak naprej na področju digitalizacije in dve telovadnici, ki ne ustrezata normativom za športno razvijanja digitalne kompetence tako pri Šolski učiteljski zbor se je sestajal mesečno ter obravna- vadbo, zato bi nujno potrebovali novo športno dvorano. zaposlenih kot dijakih. V okviru projektov val aktualno problematiko, vezano na potek pouka, peda- e-šolstva na ZRSŠ smo se usposobili za goško in vzgojno delo ter ostale dejavnosti (več na strani Dijaki malicajo v večnamenskem atriju v prvem nadstropju. uporabo interaktivnih tabel, e-gradiv ter 39). Sestajali so se tudi oddelčni zbori, ki so obravnavali Šola nujno potrebuje razdelilno kuhinjo in jedilnico, kjer bi spletnih učilnic. Večina učiteljev danes pri delo v posameznih oddelkih ter delo posameznih dijakov. dijakom lahko zagotovili ustrezne pogoje za šolsko prehra- svojem pouku uporablja spletno učilnico, Redno mesečno so se sestajali tudi oddelčni učiteljski zbori no. Vse te težave lahko rešimo z vkopano športno dvorano vsi pa vstopamo v spletno zbornico. športnih oddelkov. pod šolskim igriščem, v telovadnici pod atrijem pa bi lahko Šola v naravi s tablicami, 2014 uredili razdelilno kuhinjo in jedilnico za dijake in zaposlene. 34 35 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 A N D R E J A R E T E L J Evropski oddelek kot razvojni projekt Razvojni projekt Slovenija v svetu V šolskem letu 2009/10 je Gimnazija Novo mesto vpisala mednarodno povezovanje in obogatena ponudba obšolskih seznanili z vlogo Slovenije v EU, svoje znanje o EU pa so V 2. letniku so dijaki poleg gimnazijskega predmetnika prvo generacijo dijakov v evropski oddelek. Razvojni pro- dejavnosti z evropsko tematiko. pokazali tudi v nagradnem kvizu. Pri izvedbi programa poglabljali svoje znanje pri novem predmetu Slovenija v jekt pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in vodstvom Kat- so sodelovale Irena Papež Potočar iz Mestne občine Novo svetu v obsegu 70 ur. Predmet je potekal v nemščini in je je Pavlič Škerjanc, ki je trajal med letoma 2004 in 2011, je mesto in mag. Tanja Strniša iz Službe vlade RS za razvoj in bil v celoti izveden timsko z učiteljico nemščine in nemško Program s poudarjeno nemščino temeljil na razvijanju kompetenc, pomembnih za medkul- evropske zadeve ter učiteljice Polonca Centa, Andreja Re- programsko učiteljico. Del dijakov evropskega oddelka turno komunikacijo, razumevanju kompleksne sodobne V program evropskega oddelka s poudarjeno nemščino telj in Nuša Rustja. je sodeloval v projektu Comenius pri izmenjavi z nemško družbe in njenih sinergetskih učinkov, interdisciplinarnosti se je na Gimnaziji Novo mesto prvotno vpisalo 12 dijakov, gimnazijo iz Eppingena in se ukvarjal z romsko problema- znanja in sodobnih oblik dela. V ospredje je bila postavljena skozi šolsko leto pa se je celoten razred odločil, da nada- tiko, preostali dijaki pa so se različnim medkulturnim Izmenjava z Gimnazijo Idrija globalna, evropska usmerjenost, ki jo zaznamuje slovenska ljuje izobraževanje po tem programu. Dijaki so imeli več temam posvečali v avstrijskem Celovcu. perspektiva. Delo šolskega projektnega tima je koordinira- timskega poučevanja, medpredmetnih povezav in drugih Izvedena je bila izmenjava dijakov evropskih oddelkov la Andreja Retelj. oblik aktivnega dela. Pri rednih urah nemščine je dvakrat med Gimnazijo Novo mesto in Gimnazijo Idrija. Novomeški tedensko sodelovala tudi nemška programska učiteljica. gimnazijci so novembra 2009 preživeli dva dneva pri vrst- Dobro poznavanje Slovenije, njenih zgodovinskih, gospo- Prav tako smo poskušali nemščino kot poudarjeni jezik nikih iz Idrije. Spoznavali so znamenitosti mesta in rudnika darskih, jezikovnih, kulturnih in drugih značilnosti je eno vpeljati v druge predmete, tako da se je nemška program- ter se udeležili delavnic, kjer so se preizkusili v klekljanju, izmed poglavitnih načel, na katerih je bil osnovan tako ska učiteljica povezala z učitelji nejezikovnih predmetov. izdelavi žlikrofov, impro ligi in fotografiranju. Pomerili so se vsebinski kot izvedbeni kurikul evropskega oddelka. tudi v kriketu, košarki in odbojki ter na koncu predstavili Predmetnik evropskega oddelka je izhajal iz splošnega vse dejavnosti staršem, učiteljem in dijakom. Različne dejavnosti gimnazijskega predmetnika, temeljil pa je na integrativ- nem kurikulu na ravni vseh predmetov in poglabljanju Dijaki so se intenzivneje vključevali v šolske dejavnosti in Idrijci so obisk vrnili maja 2010. V Novem mestu so spozna- jezikovnega znanja materinščine in tujega jezika. Za tako na različne načine organizirali in obeležili mednarodni vali znamenitosti Novega mesta, se športno udejstvova- doseganje celostnega, interdisciplinarnega in trajnej- dan materinščine in tri svetovne dneve – vode, zdravja ter li v Šmarjeških Toplicah in se udeležili različnih delavnic: šega znanja so bile vpeljane vsebinske in didaktične biodiverzitete. kaligrafije, plesne in kemijske delavnice ter arheološke novosti pri pouku tujega jezika in slovenščine, izdelan je ustvarjalnice. Po končanem druženju in skupnem učenju bil nabor novih predmetov, poudarjeno je bilo medpred- Za dijake je bil posebej organiziran projektni evropski dan, je sledila predstavitev za starše in učitelje. Izmenjavo so metno povezovanje in timsko poučevanje, projektno delo, ko so dijaki spoznavali osnove bontona in retorike ter se vodile Saška Horvat, Andreja Retelj in Nuša Rustja. Evropski oddelek, 2012 36 37 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 N U Š A R U S TJ A Učiteljski zbor Evropske študije, kultura in civilizacija V 3. letniku so v okviru predmeta evropske študije spozna- zijo Novo mesto odkorakala le ena generacija, se je po- vali Evropsko unijo in s projektnim pristopom raziskovali kazalo, da tesno sodelovanje na vseh področjih prinaša vlogo Slovenije v njej. Pri interdisciplinarnem predmetu dobre učne rezultate in razvija kompetence, ki so za global- kultura in civilizacija, ki je potekal v nemščini, so poglabljali no družbeno delovanje še kako potrebne. znanje nemščine preko izbranih zgodovinskih, gospodar- skih in geografskih vsebin. V sodelovanju z Zavodom CNVOS so dijaki evropskega oddelka spoznavali nevladne organizacije, njihovo vlogo v Sloveniji in Evropi in se urili v pisanju različnih besedilnih vrst. Kot plod sodelovanja med šolo in nevladnimi orga- nizacijami je nastal razredni časopis, v katerem so dijaki predstavili pridobljena znanja in se preizkusili v različnih publicističnih vlogah. Slovenska književnost in prevodi Saditev tulipanovca z Idrijci, 2010 V 4. letniku se je pridružil še predmet slovenska knji- ževnost in prevodi, kjer je bil poudarek na spoznavanju Timsko poučevanje kot razvojni projekt prevodov in prevajalskih zakonitosti. Vsak dijak se je lahko preizkusil v prevajanju in razvijal kompetence na tem po- V šolskem letu 2009/10 smo sodelovali tudi v pilotnem pro- Učiteljski zbor, 2008/09 dročju. jektu ZRSŠ Timsko poučevanje. Člani šolskega projektnega Učiteljski zbor tima smo bili Jernej Ban, Tatjana Durmič, Janez Gorenc, Saška Horvat in Andreja Retelj kot vodja. V letnem delov- Z učiteljem šola stoji in pade. Stoji, če nam ukaželjne V zadnjih desetih letih je na Gimnaziji Novo mesto tako ali Premiki v odprtem kurikulu nem načrtu smo opredelili ure, ki naj bi jih izvedli timsko, mlade ljudi uspe opremiti z znanji in spretnostmi za na- drugače delalo 140 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Evropski oddelek je močno prevetril ustaljene načine izva- zato je bilo v urnik uvedenih več blok ur. Šolski tim je pri- daljnje učenje oziroma študij ter jih vzgojiti v odgovorne, Med njimi sta tudi dve doktorici in štirje magistri znanosti, janja vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli, saj je poleg pravil obrazec za učno pripravo, vprašalnik za evalvacijo in vestne, zrele, strpne posameznike, sposobne medseboj- ostali so profesorji za določene predmete ali univerzitetni ponudbe novih predmetov prinesel tudi pomembne pre- dodatna gradiva za učitelje. V šolskem letu je bilo izvedenih nega spoštovanja in sodelovanja. Trudimo se, da bi nam to diplomirani inženirji, ki so si z dodatnim izobraževanjem mike v načinu izvajanja odprtega dela kurikula, povezo- 197 ur timskega pouka, saj se je projekt zelo hitro razširil uspelo z osebno strokovnostjo, zgledi, razumevanjem, pridobili pogoje za poučevanje. Na svoji poklicni poti lahko vanju na predmetni ravni, vlogi tujega jezika in ne nazadnje na celoten učiteljski zbor in prispeval h kakovostnejšemu in potrpežljivostjo, doslednostjo, pa tudi dobrimi medsebojni- napredujemo v nazive mentor, svetovalec in svetnik. sodelovanje med vsemi deležniki. Čeprav je skozi Gimna- pestrejšemu pouku. mi odnosi v razredu in pozitivno klimo v učiteljskem zboru. 38 39 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 učitelji naše šole, člani različnih projektnih timov, včasih s krogov odličnosti. Program zajema razvijanje osmih po- pomočjo sodelavcev z ZRSŠ (medpredmetno povezovanje, dročij: odgovornost, predanost, fleksibilnost, napake vodijo sodobni pristopi pri učenju in poučevanju, priprava razred- k uspehu, uravnoteženost, integriteta, to je to ter govori z nih ur, timsko poučevanje, kritično prijateljevanje, razvi- dobrim namenom. Leta 2016 nas je navdušil Tomaž Gu- janje kompetence učenje učenja, razvijanje kompetenc pri benšek s predavanjem o retoriki. rednem pouku, avtentično učenje, komunikacija v razredu, postavljanje meja v medsebojnih odnosih, motiviranje in Od leta 2011 ob zaključku šolskega leta izvedemo festival vodenje, razvijanje bralne pismenosti …). Izvajali smo tudi dobre prakse, na katerem učitelji predstavimo dobre in ino- kolegialne hospitacije, članice ŠRT so nudile tutorsko po- vativne primere iz prakse. moč pri uporabi digitalnih kompetenc. Strokovne ekskurzije Leta 2014 je imel Jani Prgić zelo kakovostno izobraževanje z naslovom Tanka črta odgovornosti, zato smo ga izved- Izobraževanja nadgrajujemo z organizacijo strokovnih li tudi za dijake in starše. Naslednje leto smo nadaljevali ekskurzij. Tako smo si leta 2008 v Zagrebu ogledali staro s sklopom izobraževanj istega avtorja z naslovom Osem mestno jedro in razstavo Marca Chagalla, oktobra pa smo Pogoji za delo Poleg sodobno opremljenih učilnic imamo učitelji na voljo študijskih skupin, seminarjev z didaktično-metodičnimi kabinete za posamezna predmetna področja, kjer lahko v vsebinami idr. Avgusta 2010 smo z ZRSŠ na šoli izvedli miru delamo, poklepetamo ali si odpočijemo. Za druženja študijsko skupino za učitelje nemščine iz vse Slovenije. ob kavi in krajše sestankovanje je primerna tudi zbornica, čeprav tam v zadnjem času ni več pravega živžava. K temu Strokovno izobraževanje na šoli je prispeval prehod na računalniško vodeno dokumentaci- jo, saj učitelji nimamo več dnevnikov in redovalnic, ki bi jih Učitelji smo se od šolskega leta 2006/07 v večjem številu med odmori vračali v zbornico. vključevali v izobraževanje, ki je bilo posvečeno uporabi IKT (postavitev in uporaba spletne učilnice, uporaba i-table, e-učenje, e-šolska torba, razvijanje e-gradiv, uporaba Strokovno izobraževanje e-tablice pri pouku, varni internet). Marca 2011 smo ime- Učitelji se nenehno dodatno izobražujemo, zato se udeležu- li izobraževanje celotnega učiteljskega zbora za uporabo jemo seminarjev ZRSŠ in drugih ponudnikov za pripravo elektronskega dnevnika eAsistent. na maturo, za zunanje ocenjevalce na maturi, izvajanje raz- ličnih projektov (posodabljanje gimnazijskega programa, Različna izobraževanja za posodabljanje gimnazijskega OUTJ, Linpilcare, SPIRIT, Youth Start itn.), udeležujemo se programa smo po načelu širjenja znanja v kolektiv vodili Strokovna ekskurzija v Budimpešto, 2015 40 41 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 na nad mano, če bom po poklicu samo učiteljica?« Skoraj sem se zjokala od ganjenosti in se globoko zbrala, da bi ji povedala, kar zares čutim. In sem rekla: »Biti učitelj je eden najpomembnejših, včasih celo najpomembnejši poklic na svetu. Brez dobrih učiteljev sama danes ne bi bila pisateljica in tudi ne kolikor toliko dostojen človek in mama. In mnogo nas je, ki so nam učitelji stali ob strani na naši poti. Če boš učiteljica, te bom neizmerno spoštovala in tako bom ponosna, da se bojim, da me bo kar pobralo.« In res. Učiteljem bom do smrti hvaležna za to, kar sem. Strokovna ekskurzija v Banjaluko, 2016 Mnenja učiteljic se odpravili po Trubarjevi poti v Derendingen in Tübin- POLONCA CENTA gen. Čez dve leti smo potovali v Oglej, Padovo in Rimini, leta 2011 pa v hrvaško Istro, kjer smo spoznali antično Naša šola po mojem mnenju pooseblja znanje s tradicijo, in glagoljaško izročilo ter usodo istrskih izseljencev v 20. zame osebno pa predstavlja predvsem spodbudno delovno stoletju. Novembra 2012 smo se podali na Kras na obeh zbornici. Včasih nas je pri klepetu zaneslo in nas je morala NATAŠA SEKULA ZUPANČIČ okolje, v katerem lahko uresničujem svoje številne ideje in ki ravnateljica preganjati v razrede. Danes smo vsak v svojem straneh meje in si ogledali Trst. Junija 2014 nas je pot vodi- me vsak dan znova postavlja pred nove izzive. Na eni strani kabinetu in z nekaterimi kolegi se srečujemo samo še na Pri svojem delu učitelji največ časa preživimo z dijaki la v Beograd na obisk športne gimnazije, s katero sodeluje- sem obkrožena z vedoželjnimi dijaki, na drugi pa s kolegi, konferencah. v razredu, sodelujemo pa tudi z drugimi učitelji. Poleg mo več let, leta 2015 pa v Budimpešto, na obisk II. Rákoczi ki so neprecenljiv vir znanja z najrazličnejših strokovnih strokovnega sodelovanja se mi zdi pomembno tudi ne- Ferenc High School, kjer smo se dogovorili za sodelovanje. in ljubiteljskih področij. Tudi po 25 letih še vedno mislim, Čas nas kar naprej preganja. Ujeti smo v vrtincu sodob- formalno druženje, zato se rada pridružim sproščenemu Leta 2016 smo v Banjaluki obiskali Gimnazijo Banjaluka, s da je delo v takšnem kolektivu privilegij, zato sem resnično nega časa in modernih tehnologij, ki nam po eni strani klepetu med glavnim odmorom v šolski zbornici. Včasih katero smo leta 2015 podpisali listino o sodelovanju. hvaležna in ponosna, da sem del Gimnazije Novo mesto. olajšajo delo, po drugi pa nas prikrajšajo za medsebojne lahko le krajši pogovor s sodelavci polepša dan in da stike, komunikacijo. Na šoli imamo veliko dogodkov, pro- občutek domačnosti. SAŠA LAVRIČ jektov, predstav, tekmovanj. Dela se ogromno in uspešno. Namesto zaključka – Prepoznavni smo v ožji in širši okolici. Včasih se zgodi, da Sama največ sodelujem z ostalimi profesoricami nemščine, zgodba za dober konec Na Gimnaziji Novo mesto sem že dolgo. Polni dve desetlet- se zaradi množice dogodkov nimamo časa veseliti posa- saj skupaj pripravljamo in izvajamo različne dejavnosti za ji. Če bi se lahko prestavili v tisti čas in ga primerjali z meznih uspehov in dogodkov. To je res škoda. dijake. Ker je pri našem delu potrebno usklajevanje, preži- Ker smo učitelji velikokrat izpostavljeni negativni podobi v današnjim, mislim, da bi vsi menili, da to ni isto delovno vimo skupaj veliko časa in se kar dobro poznamo. Veseli javnosti, zaključujem s pozitivno zgodbo Dese Muck, obja- mesto. Včasih smo se v kabinetu več družili, pogovarjali, se Drugače pa je naš učiteljski zbor kolektiv tisočerih talentov. me, da se z mojimi sodelavkami dobro razumemo, si poma- vljene na familylab.si: smejali šalam, kaj vse se je zgodilo. Danes se v kabinetu ve- Mislim, da se v svojih drugačnostih spoštujemo med seboj. gamo in se podpiramo. Skupaj se veselimo uspehov, si Moja najmlajša hči, ki hodi na srednjo vzgojiteljsko šolo, likokrat sliši samo letanje prstov po tipkovnici računalnika. Znamo biti pozorni drug do drugega. Ko si vzamemo čas, zaupamo tudi osebne stvari, včasih smo žalostne, včasih me je zadnjič strahoma vprašala: »Mami, a boš razočara- Ko smo imeli še dnevnike, smo se med odmori srečevali v se znamo tudi poveseliti, zapeti, zaigrati, zaplesati. hudomušne, nekaj pa velja vedno – nikoli nam ni dolgčas. 42 43 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 A L J A Ž P AV I Š I Č E VA P U H E K , 2 . š Štiri leta gimnazije Naveza šole in športa 2 0 1 2 – 2 0 1 6 2 0 1 6 / 1 7 Na prehodu Kmalu prijatelji Usklajevanje šole in športa Gimnazija je bila zame zagotovo kar velik zalogaj. 1. letnik Mislim, da si me ni težko predstavljati v prvem letniku – Graditi sanje brez pomoči je dokaj težko oziroma niti ni mesto v državi. Pri projektni nalogi Evropa v šoli sem vodi- se mi je zdel najhujši. Nisem še dobro poznal sošolcev, samo še en dijak, ki je iz osnovne šole prišel v razred pet- možno. Vedno je še nekaj zraven, čemur se je treba zahva- la ekipo treh dijakinj športnega oddelka bolj ali manj preko nisem se prav dobro znašel na šoli, predmeti pa so se mi indvajsetih, od katerih je poznal le tri. Ne morem sicer liti, pa naj bo to zgolj pojem, stvar ali dejansko oseba. elektronske pošte. Ni lahko vstati ob pol šestih, biti v šoli, zdeli nekako bolj resni kot v osnovi šoli. Verjetno sem na govoriti za ostale, toda zdi se mi, da nas je bilo takšnih Zato sem se pred dvema letoma odločila za športni od- se peljati domov, iti na trening in se potem še učiti. začetku mislil, da bo vse tako enostavno, kot je bilo prej- veliko. Nekateri so bili bolj odprti, drugi smo se držali bolj delek Gimnazije Novo mesto z občutkom, da mi bo šola šnjih nekaj let, kar pa se je jasno pokazalo na prvih nekaj zase, kot razred pa nekako nismo bili enotni. Toda nismo pomagala usklajevati nekaj, brez česar moje sanje ne ob- Všeč mi je, da nam gimnazija ponuja širšo sliko športa. ocenah. ostali takšni. Ni trajalo dolgo, morda nekaj mesecev, da stajajo – šport in tudi izobrazbo. Gimnazija je to tudi doka- Mislim predvsem to, da ne greš samo na uro športne smo se med seboj spoznali in ugotovili, da smo pravzaprav zala. Največ šteje razumevanje oziroma trud in mislim, da vzgoje in igraš določen skupinski šport. Lansko leto smo vsi super ljudje, in do konca 1. letnika smo bili vsi v razre- imajo to lastnost večinoma vsi profesorji, ki me učijo. Ob imeli predavanja s športnim psihologom ali pa smo se Šok pri ocenah du prijatelji. Med seboj smo si vedno pomagali, ne glede na skoraj vsakodnevnih treningih in pripravah je dokaj težko po predavanju zveze za šport invalidov preizkusili v raz- Hja, ni bilo ravno prijetno dobiti nazaj test iz matematike to, ali je bila potrebna pomoč pri razlagi snovi ali domači usklajevati šolo in šport. Pa vendar se da. Nikoli se ni težko nih paraolimpijskih športih. Profesor športne vzgoje nam in videti, da sem kar naenkrat po čistih peticah v osnovni nalogi. Tudi pomoči med kakšnim testom ne bom zanikal. dogovoriti za individualne ure. Lani sem zaradi poškodbe svetuje in pokaže vaje, ki bi prišle prav v našem športu. Pri šoli pisal prvi test na gimnaziji tri, drugega pa dve. Toda na Vsak je bil dober v nečem, tako da kot razred nismo imeli manjkala skoraj dva meseca, a sem kljub temu nadokna- pouku ima vsak možnost predstaviti svoj šport. Lahko se srečo me je pamet kar hitro srečala in sem se sprijaznil nobenih težav. dila znanje za vse teste in spraševanja. udeležujemo različnih športnih tekmovanj. z dejstvom, da bo treba pač malo več časa posvetiti šoli. Učenje je bilo sem ter tja sicer malo mučno, saj sem se bil Vedno znova slišim, kako pomembno je znanje, ki sem ga Druge dejavnosti Zakaj Gimnazija Novo mesto? prisiljen učiti tudi predmete, kot sta glasba in likovna vzgo- pridobil na gimnaziji, toda če vprašate mene, ni to znanje ja, ki me nikoli nista preveč navduševali, toda na koncu nič pomembnejše kot vsi ljudje, ki sem jih tu spoznal, in vsi Seveda ni lahko in vse ne gre samo od sebe, potrebno je Svojega življenja brez ju-jitsa si ne predstavljam. Če bi sem le spoznal, da se splača naučiti tudi kakšno podrob- prijatelji, ki jih ne bom nikoli pozabil. Nikakor pa ne bom vložiti veliko truda in motivacije. A z veseljem opravljam morala hoditi v šolo, kjer ga ne bi bilo, bi bilo zame res nost o stvareh, ki me morda na prvi pogled ne zanimajo. pozabil tudi učiteljev, ki so mi gimnazijske izzive podali in tudi druge dejavnosti. Trenutno sem tajnica dijaške or- težko. Veliko ljudi me vpraša, zakaj sem izbrala ravno To je prva stvar, ki bi jo povedal nekomu, ki je ravno prišel mi jih pomagali premagati. ganizacije gimnazije, lani sem se udeležila tudi natečajev Gimnazijo Novo mesto, in takrat odgovorim: »Ne vem, na gimnazijo. Obrazi prihodnosti in Evropa v šoli, kjer sem osvojila 1. verjetno z razlogom. Zaradi športa in šole.« 44 45 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 Zlati maturanti M O J C A L U K Š I Č , A N I T A N O S E , B E R N A R D A T O M A Ž I Č Matura in zlati maturanti 2007 ― 2009 ― 3. Florjanič Maša Manca 21. Stušek Sandra 1. Ancelj Anja 1. Andrejčič Luka 4. Guštin Ema 22. Zupančič Maja 2. Dobelšek Maja 2. Brcar Tjaša 5. Hrastar Erika 3. Dolinar Klemen 3. Florijančič Dino 6. Hrovat Sladič Marija* 2014 ― 4. Drab Mitja 4. Hočevar Kristina 7. Kočjaž Gašper 1. Besal Rok 5. Gradecki Živa 5. Jordan Karmen 8. Lukšič Žiga 2. Božič Benjamin 6. Kastelic Marko* 6. Mirtič Janja 9. Luzar Jože 3. Gorenc Julija 7. Kostelec Mariano Alejandro 7. Radež Jerca 10. Mavsar Matija 4. Kastelic Ivana Lora 8. Kovačič Simon 8. Ramovš Tanja 11. Mraz Anže 5. Kavšček Tajda 9. Kramarič Valerija 9. Smrečnik Matija 12. Novak Doroteja 6. Kermc Nina Splošna matura 10. Krvavica Klara 10. Svilan Katarina 13. Pungerčar Alja 7. Kozjan Blaž 11. Legiša Simona* 11. Turk Nina* 14. Pušavec Mirjam 8. Lukšič Tjaša S splošno maturo gimnazijci zaključujejo svoje izo- 12. Markelc Ana* 12. Vidmar Ines 15. Pušnik Ambrož 9. Malešič Saša braževanje. Dijaki opravljajo tri izpite pri obveznih matu- 13. Penca Mojca 13. Zupančič Urša 16. Radešček Marija 10. Močivnik Maša ritetnih predmetih (slovenščina, matematika in tuji jezik) 14. Piletič Žiga* 17. Rataj Eva 11. Močnik Sara 15. Plauštajner Ajda 2010 ― 18. Smrke Vid 12. Nedelko Neža* ter dva izpita pri izbirnem maturitetnem predmetu. Na 16. Šmalc Domen 1. Bevc Jure 19. Starič Sabina 13. Primc Alja šoli ponujamo široko paleto izbirnih predmetov, tako da 17. Turk Mateja 2. Gasparič Jurij 20. Vitek Mercedes 14. Zorko Manca lahko dijak izbere skladno s svojimi interesi. Dijaki maturo 18. Višček Jana 3. Metelko Nino 21. Zupančič Maja opravijo z najmanj 10 in največ 34 točkami. 19. Zupan Daniela 4. Smodiš Domen 22. Žgavec Žiga 2015 ― 20. Zupančič Jernej 5. Zupančič Sonja 1. Bobnar Alenka 2013 ― 2. Jurečič Ana Odkar je bila matura uvedena v sedanji obliki, torej od 2008 ― 2011 ― 1. Bele Urška* 3. Košiček Rok leta 1995, je tudi merilo za izbor v primeru omejitve vpi- 1. Bevc Marjeta 1. Cesar Nuša 2. Berus Ana 4. Lavrič Urša sa v visokošolski prostor. Naši dijaki se vpisujejo v celoten 2. Gosenca Mateja 2. Erbida Katja 3. Božič Veronika 5. Luzar Neja spekter univerzitetnega izobraževanja, velika večina študij 3. Halilović Alen 3. Foršček Stella 4. Bukovac Manca 6. Udvanc Karin 4. Hudoklin Urška 4. Gorjup Teja 5. Burkat Matej 7. Žagar Tjaša nadaljuje na Univerzi v Ljubljani. Do 60 % naših dijakov se Zlate maturantke, 2008 5. Humar Polona 5. Jevnikar Elizabeta 6. Dimec Neža vpisuje v naravoslovne ali tehnične študije. Analiza vpisa, ki 6. Janc Nežka 6. Krvavica Ada 7. Gričar Simona* 2016 ― jo delamo od leta 2013, je pokazala, da se med 70 in 80 % 7. Kastelec Matic 7. Kukman Sara 8. Hervolj Manca 1. Bajc Grega naših dijakov vpiše na študijski program, ki so ga napisali 8. Kostelec Pablo Martin 8. Kužnik Matjaž 9. Kastelic Domen 2. Gorišek Saša kot prvo željo. 9. Primc Kaja 9. Lesjak Petra 10. Kastelic Primož 3. Gornik Lea 10. Pušavec Eva 10. Medic Nika 11. Kelvišar Katja 4. Hrovat Ingrid 11. Srebrnjak Mihalič Manca 11. Simonič Gašper 12. Kralj Mateja 5. Kitanovski Tjaša 12. Srebrnjak Mihalič Polona 12. Šmid Katja 13. Može Martina 6. Kovačič Tristan Rezultati na maturi 13. Šetina Andrea 13. Tavčar Nika 14. Novljan Urška 7. Krivec Barbara Rezultati na maturi so od vsega začetka nadpovprečni in 14. Štupar Jasna 14. Zajec Urban 15. Pavlin Urška 8. Pavišič Aljaž 15. Vovk Maša 15. Zorko Tina 16. Piletič Klara 9. Petra Šmid na naše dijake smo izredno ponosni. V desetih letih je ma- 16. Zupančič Polonca 17. Piletič Luka 10. Prešern Uroš* turo opravljalo 1914 dijakov, ki so bili v povprečju 92,70 % 17. Žurga Veronika* 2012 ― 18. Prešern Anja* 11. Pust Laura uspešni, 146 je bilo zlatih maturantov (30 točk in več), od 1. Aš Andraž 19. Smole Zala tega 12 z vsemi točkami. 2. Colnar Hrastar Nika 20. Stopar Kaja Zlati maturanti, 2012 ― * maturanti z vsemi točkami 46 47 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 U R B A N K R A M A R Splačalo se je 2 0 0 5 – 2 0 0 9 Šola na prvem mestu? »Nogomet je že v redu. Ampak šola je pa na prvem nik dalje smo ostali povezani. Še danes naša druženja ne mestu.« Vedno sem prikimal. In si vedno mislil svoje. minejo, ne da bi še stosedemindvajsetič obudili spomin na Seveda šola ni bila na prvem mestu. Ni mogla biti. Prvo kakšno izmed anekdot, ki smo jih ušpičili med našimi gim- mesto je bilo nedosegljivo. Prepričan sem, da bi se s to nazijskimi časi. tezo strinjala večina »š-jevcev« oziroma »špecijalcev«, kot nam je rekel profesor Štih. Pa tudi večina ostalih odra- Razumevajoči učitelji ščajočih mulcev. Težko me boste prepričali, da je domača Zlati maturanti, 2013 naloga prva skrb povprečnega petnajstletnika. Po drugi Na srečo so profesorji razumeli. Razumeli šport in najst- strani pa jo je seveda treba napisati. Še Messi pri petnajs- niške muhe. Izkazalo se je namreč, da je naše ukvarjanje tih ni mogel z gotovostjo vedeti, da bo uspešen nogometaš. s športom le redko problem. Če smo bili pripravljeni za Rezultati na maturi In tudi če bi vedel, bi mu priporočil vpis na športni oddelek sodelovanje, so se prilagodili. Športne obveznosti so nam Število dijakov, Odstotek Povprečno Povprečno Število dijakov Od tega s 34 novomeške gimnazije. predstavljale celo prednost pri organizaciji učenja. Če je ki so opravljali uspešnosti število točk število točk s 30 točkami točkami Zlati v % bila tekma dan pred kontrolko, je odlašanje učenja na zad- Šolsko leto maturo GNM GNM GNM SLO in več GNM GNM GNM nji dan odpadlo. Trening načrtovanja ob natrpanem urniku Svet športa 2007 212 91,51 % 20,15 19,65 20 4 10,31 % je bil tudi odlična podlaga za študentske dni. 2008 213 94,37 % 21,34 19,88 17 1 8,46 % Športniki se morajo kot talentirani posamezniki najin- 2009 218 92,20 % 20,66 19,68 13 1 6,47 % tenzivneje razviti prav v obdobju srednješolskega izo- 2010 202 91,09 % 20,03 19,46 5 0 2,72 % Splačalo se je braževanja. Vsakemu mladostniku pa se takrat dogaja na 2011 202 88,61 % 20,37 19,71 15 0 8,38 % 2012 199 93,47 % 22,15 20,21 22 1 11,83 % polno. Če temu dodate še intenzivne športne treninge, ima Splačalo se je. Tudi ko ni bil žur. Tudi pri nočnih mara- 2013 181 93,37 % 21,77 20,04 22 3 13,02 % dan kmalu premalo ur. A je vseeno šlo. Pa še zelo dobro tonih učenja in pisanja seminarskih nalog. Še na dan, ko 2014 164 93,90 % 21,36 19,74 14 1 9,09 % smo se imeli. Razred je bil manjši od tistih na splošni gim- se je pisala matura iz matematike in sem bil po besedah 2015 173 92,49 % 21,13 20,15 7 0 4,38 % naziji, a verjetno prav zato bolj povezan. Od tradicionalne- domačih živčen kot še nikoli do tedaj. In tudi to je šlo. Brez 2016 150 96,00 % 21,5 20,02 11 1 7,64 % ga spoznavnega plavalno-potapljaškega uvoda v prvi let- omembe vrednih težav. 48 49 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 A N I C A K A S T E L E C A N I C A K A S T E L E C Svetovalna služba Šolski sklad Temeljna naloga Karierna orientacija Pravila delovanja Zbiranje prispevkov Temeljna naloga šolske svetovalne službe je, da se na Najobsežnejše področje dela z dijaki predstavlja karier- Donatorski sklad, ki je bil ustanovljen leta 1995, se je leta V šolski sklad se zbirajo prispevki donatorjev oziroma podlagi strokovnega znanja preko svetovalnega odno- na orientacija, s katero začnemo že ob koncu 2. letnika in 2013 preimenoval v šolski sklad. Sprejeta so bila tudi nova podjetij, prispevki staršev in tudi denar, zbran v različnih sa in na strokovno avtonomni način vključuje v reševanje jo nadaljujemo v 3. in 4. letniku. V šolskem letu 2011/12 Pravila delovanja šolskega sklada Gimnazije Novo mesto. dobrodelnih akcijah. S šolskim skladom upravlja upravni pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izo- smo predstavitve študijskih programov začeli izvajati kot Osnovni namen dejavnosti šolskega sklada je ponudba de- odbor, ki ima sedem članov, od katerih so štirje predstavni- braževalnega dela v šoli. karierni dan, v okviru katerega organiziramo predstavitve javnosti, ki temeljijo na ustvarjalnosti mladih in dopolnjuje- ki šole in trije predstavniki staršev dijakov. Upravni odbor fakultet, študijskih programov in poklicev. Dijaki zad- jo formalni izobraževalni sistem, ter nenehno izboljševanje na predlog ravnatelja kot vodje šolskega sklada v začet- njih dveh letnikov imajo možnost izbrati tudi dejavnost OIV materialnih pogojev dela. Na šoli želimo ustvarjati in nad- ku leta sprejme program dela, med letom spremlja ures- Svetovalno delo Spoznavanje poklicev, kjer so lahko prisotni na delovnem grajevati pogoje, ki spodbujajo dijake k razvoju njihovih ničevanje programa in ob koncu leta sprejme zaključno Svetovalno delo smo v obdobju od leta 2006 do 2016 mestu in spoznavajo specifiko poklicev, ki jih zanimajo. potencialnih sposobnosti, talentov ali nagnjenj in s tem poročilo. Program in poročilo obravnavata tudi svet star- opravljale Anica Kastelec, Mojca Lukšič in Petra Škof. Svetovalna delavka izvaja tudi dejavnost OIV Lepo je biti pozitiven razvoj njihove celotne osebnosti. Zato dijakom šev in svet šole. Svetovalne delavke smo se vključevale v reševanje prob- prostovoljec, preko katere dijaki opravljajo prostovoljno nudimo številne dejavnosti, ki presegajo s predmetnikom lemov na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega dela. V ok- delo v različnih društvih in organizacijah. določen gimnazijski program. Leto 2014 viru svojega dela skrbimo za promocijo šole in vpis dijakov v gimnazijo, spremljanje novincev in ponavljavcev ter indi- Leta 2014 se je iz šolskega sklada začelo sofinanciranje Različni projekti Financiranje dejavnosti vidualno svetujemo dijakom. tujih učiteljev pri pouku angleščine. Tuji učitelji so pomem- V tem obdobju smo svetovalne delavke sodelovale pri raz- Iz sklada se financirajo ali sofinancirajo dejavnosti, ki niso ben nadstandard, ki ima pozitivne učinke tako pri širjenju ličnih projektih (Preprečevanje nasilja, Kvalitetne razredne sestavni del izobraževalnega programa gimnazije oziroma splošne izobrazbe kot pri pripravi na maturo. Posebna skrb ure, Kakovost v šoli, Brez megle v glavi, Delo z nadarje- klasične gimnazije: Posebno skrb namenjamo dijakom s posebnimi potrebami nimi dijaki, Zmanjševanje osipa, Posodabljanje gimnazij- in nadarjenim dijakom. V šolskem letu 2008/09 smo na skega programa, Družboslovni festival mladih idr.). Šolska • posamezni projekti (sofinanciranje projektov, šoli začeli izvajati inovacijski projekt v okviru Zavoda RS za svetovalna služba predstavlja v šolskem prostoru majhen, prijavljenih na razpise), šolstvo z naslovom Vsak dijak je lahko uspešen. Cilj projek- a nepogrešljiv in pomemben člen. Vrata svetovalne službe • programi OIV in projektni teden, ta je bil dijakom olajšati prehod na gimnazijo, jim pomagati so bila in bodo še naprej odprta za vse, tako dijake, starše • priprava, organizacija in izvedba tekmovanj, do uspeha in zmanjšati osip z uvedbo vrstniške učne po- in učitelje. Na zofi v pisarni svetovalnih delavk je prostor za • delo z nadarjenimi dijaki, moči oziroma tutorstva. To strategijo za zmanjševanja smeh in solze, za majhne in tudi večje težave, ki ob skode- • tuji učitelji pri pouku tujega jezika, osipa in povezovanja dijakov različnih letnikov izvajamo kot lici toplega čaja postanejo izziv za spremembo na bolje. • pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin. samostojen projekt od leta 2010 naprej. Dobrodelni koncert, 2014 50 51 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 A L B I N A S I M O N I Č Šolska knjižnica sodobni informacijski družbi. Vsakodnevni utrip v knjižnici ke, domačo in tujo periodiko ter drugo didaktično gradivo izraža, da je gimnazijska knjižnica prostor, ki je všeč tako za dijake in učitelje, ter okoli 9.500 učbenikov iz učbeniške- dijakom kot tudi zaposlenim. V prostoru vladata red in ust- ga sklada. Letno naj bi se zaloga dopolnjevala z nabavo varjalno vzdušje; v njem so informacijski viri in umetnost- 1 do 1,5 enote na učenca oziroma učitelja. Naša šola ima na besedila za širjenje znanja, bralni užitek in osebnostno uveden učbeniški sklad, s katerim upravlja skrbnik sklada. rast. V dejavnostih knjižnice imajo vsi priložnost razvijati Že vrsto let to dejavnost opravljamo v šolski knjižnici. Spomin na stole Reševanje problemov svoje osebne potenciale, pobudniki teh dejavnosti so upo- »Knjižničarka, a tiste stole še imate?« je najpogostejše Pisanje domačih nalog, priprave na teste, maturo, na rabniki in knjižničarji. vprašanje, ki ga dobim ob srečanju z bivšimi dijaki. Ni mi tekmovanja, vsi sestanki dijaške skupnosti, pogovori in ravno vseeno, da se knjižnice spominjajo le po njih, a ko reševanje razrednih težav in težav z učitelji, vse to so spo- Poslanstvo knjižnice pomislim, koliko idej, koliko pogovorov o prebranih knji- mini na stole – naslanjače, na knjižnico. Skušala sem biti gah, življenjskih prelomnicah, strahovih, težavah doma, v objektivna, nič slišati, a ko je šlo »na nož« ali so bile pri- Poslanstvo knjižnice uresničujemo tudi s premišljeno razredu, z vrstniki, prvih ljubeznih smo predelali na njih, pombe o kolegih le prehude, sem posegla vmes. Vedno pa nabavo knjig, tako da poleg gradiv za šolsko delo nabavlja- je spomin nanje pomemben. To so bili zasebni pogovori, sem, kot knjižničarka, skušala njihove probleme reševati s mo tudi dobre knjige za branje v prostem času. Takih knjig poslušanje in kakšna nevsiljiva pripomba z moje strani, knjigo, vsebinsko podobno njihovim težavam, in tako pri- je na slovenskem tržišču dovolj, žal pa je mladim na sploš- češ: »Ne morem rešiti tvojih problemov, lahko pa ti poma- dobivati čem več aktivnih obiskovalcev, ki bodo s pomočjo no knjiga kot medij bolj tuja, kot bi si želeli. Z individualnimi gam, da najdeš načine, da jih boš rešil sam.« knjig in knjižnice uresničevali svoje želje in potrebe. spodbudami in vključevanjem branja knjig v okviru pouka in šolskih projektov skušamo navduševati mlade za branje. Šolska knjižnica organizira in sodeluje tudi v mnogih do- Lepi spomini godkih na šoli, medpredmetnih povezavah, v projektnem Na informativnem dnevu v knjižnici, 2015 Tako se z veliko naklonjenostjo, z iskanjem tistega najbolj- tednu. šega v nas in v drugih učimo drug od drugega, da smo KIZ – knjižnično informacijsko znanje lahko dobri sopotniki skozi skupna šolska leta. Meni osta- Sistem Cobiss jajo v srcu neprecenljivo lepi spomini na vse generacije Teme knjižnične vzgoje zajemajo 15 ur v štirih letih šolanja: mladih gimnazijcev, hvaležnost za njihovo vedrino, sponta- Knjižnica Gimnazije Novo mesto je polnopravna člani- • predstavitev šolske knjižnice ter viri literature, nost, vedoželjnost in prijateljstvo. Naj svet nagradi in utrdi ca sistema Cobiss, uporabniki pa imajo dostop do večine • uporaba priročne knjižnice, njihovo samozavest, hkrati pa naj ohranijo občutek pripad- informacijskih virov, ki so danes na voljo v Sloveniji in po • delo s slovarji, nosti Gimnaziji Novo mesto. svetu. Urejena je po sistemu prostega pristopa, kar pome- • izdelava seminarske naloge, iskanje gradiva, ni, da lahko dijaki sami brskajo po knjižnih policah in iščejo citiranje literature, želeno gradivo, ter je popolnoma avtomatizirana. • obisk cerkve in knjižnice Kapitelj, Šolska knjižnica • obisk frančiškanske knjižnice, Šolska knjižnica je informacijsko središče šole, ki zagotav- Imamo 20.812 enot knjižničnega gradiva, ki vključuje knjige, • ogled NUK-a, lja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno delovanje v videokasete, DVD-filme, računalniške in glasbene zgoščen- • obisk knjižnega sejma v Ljubljani in v Krki. 52 53 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o G I M N A Z I J A 2 0 0 6 – 2 0 1 6 J A N S T R A J N A R Nič nam ni nedosegljivo Projekt Rastem s knjigo Spomini na knjižnico V podporo razvijanju bralne kulture in informacijske pis- NINA PEČAR, 2005–2009 D ij a š k a o r g a n i z a c ij a G i m n a z ij e N o v o m e s t o menosti se dijaki 1. letnika že sedmo leto zapored vključujejo v nacionalni projekt za srednje šole Rastem s knjigo, Na stotine dijakov, šolskih klopi, profesorjev, neskončnih stopnišč, nedelujočih računalnikov, težkih testov, deževnih ki ga izvajamo v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana izletov, domačih nalog, neuslišanih ljubezni, izživetih Jarca. Projekt razpisuje več institucij, njegov namen pa je ljubezni, predrtih žog, vlomljenih omaric, izgubljenih co- dijake 1. letnika motivirati za branje ter spodbuditi njiho- patov ... in ena sama knjižnica. Mineva sedem let, odkar vo obiskovanje splošnih knjižnic. Projekt se izvaja tako, da sem nazadnje prisopihala do vrha šole, odškrtnila velika Privilegij Dejavnosti dijaki obiščejo najbližjo splošno knjižnico. Po programu, ki steklena vrata, pomežiknila Albinci in se sesedla v enega ga tam izvedejo, vsak dijak prejme knjižno darilo. izmed karakternih stolov gimnazijskega svetišča. Knjižnica Dijaki Gimnazije Novo mesto smo seveda privilegirani že s Poleg skrbi za dobrobit dijakov organiziramo koncerte, je bila namreč prav to. Prostor, kjer je vsak gimnazijec imel tem, da smo lahko del zgodbe te prestižne šole, ki se lah- predstave, fazaniranje, Valentinovo pošto, dobrodelne in možnost pomeditirati, se soočiti sam s sabo, s svojo lastno ko pohvali s številnimi zavidanja vrednimi imeni, ki izhajajo mnoge druge akcije. Ravno s temi dejavnostmi pokažemo, Knjižničarji tišino, strahovi, neznanjem . . Prostor, napolnjen z mirom iz njenih vrst. Gimnazija je Novemu mestu, širši okolici in da samoiniciativno pristopamo k projektom in ne hodimo v in vonjem po knjigah. Nehala sem šteti rokave, ki sem jih V zadnjih desetih letih je delo v knjižnici poleg Albine Sloveniji dala ogromno sposobnih in talentiranih ljudi. Lju- šolo le zato, ker moramo, temveč tudi zato, da kaj postori- zadnja leta pošmrkala ob misli na gimnazijsko knjižnico Simonič opravljalo kar nekaj knjižničarjev (Tanja Cuder di, ki se lahko pohvalijo s takšnimi ali drugačnimi uspehi. A mo po lastni volji. in vedno uslužne knjižničarke. Vsem jesensko obarvanim Udovič, Jernej Golobič, Marko Kastelic, Miloš Kuzem, Magda kakor rado velja, se je potrebno za uspehe močno potruditi fazančkom bi namesto FRRRRRRRRR na čelo najprej Lojk in Blaž Ploj). Nekateri med njimi so v knjižnici dopolnje- zapisala nasvet, naj naslednja štiri leta tako rekoč polju- in veliko narediti. Sam sem počaščen, saj mi je bila v šolskem letu 2015/16 vali delo učitelja. Vsak knjižničar oziroma knjižničarka da bljajo tla gimnazijske knjižnice, ker se jim bo kasneje, ko jih že drugič zapored zaupana naloga vodenja dijaške organi- knjižnici, v kateri deluje, svoj pečat. Vsak prispeva določen bo na faksu v 4 x 4 m veliki nabasani, temni in smrdljivi zacije. Kot njen predsednik sem seveda polno zaposlen, a čumnati knjižničarka nadrla, naj si kar sami najdejo litera- DOG delež pri napredku in razvoju knjižnice, skrbi, da delo po- vseeno v svojem delu uživam, saj opažam, koliko možnosti turo in jo nehajo najedati, še presneto kolcalo po njej. teka tekoče in da se dijaki dobro počutijo. Zato se bomo še Dijaška organizacija Gimnazije Novo mesto združuje vse skrivajo v sebi naši dijaki, kakšne ideje se jim porajajo in v naprej trudili, da bo knjižnica ostala tudi v koraku z napred- dijake gimnazije in sodeluje z vodstvom šole v ustvarjanju kakšne ljudi se oblikujejo. GREGOR STRASBERGAR, 2008–2012 kom tehnologije in informacijske družbe. lepšega in dijaku prijaznejšega delovnega okolja. To nam že vrsto let izjemno dobro uspeva v dialogu z ravnateljico in Gimnazija je bila že tako ena najlepših izkušenj v mojem Današnja mladina drugimi zaposlenimi. Vse napake in nepravilnosti poskuša- življenju, posebno v knjižnici sem se počutil zelo domače. V njej sem preživel marsikatero prosto uro in odmore, tam me mo sproti odpraviti. V zadnjih letih smo uredili pritožbe nad Z gotovostjo lahko ovržem mit, da je vsa današnja mladina je čakala vedno nasmejana Binca, ki je postregla s piškoti, malico, odpravili nevšečnosti v straniščih in vzdrževali ko- pasivna in lena. Seveda obstajajo mladi, ki bi se radi zlahka nasveti ali kakšno šalo. Tudi ko sem kakšno ušpičil ali ko rektne odnose z učitelji. prebili skozi srednjo šolo. A po drugi strani je veliko mladih, sem imel ljubezenske motnje, sem šel k njej po tolažbo, na ki so pripravljeni pomagati ali pljuniti v roke. Na novomeški čaj in klepet. Hvala za vse tople besede in spodbujanje, saj gimnaziji se ni bati, da bi takih dijakov zmanjkalo. v tem obdobju človek potrebuje nekoga, ki ga bo razumel in poslušal ter se z njim pogovoril kot z odraslo osebo. 54 55 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P 27 projektov, ki so kronološko predstavljeni v tem poglavju, smo izvajali na šolski, lokalni, regijski, državni ali mednarodni ravni. R N A T A L I J A P E T A K O V I Č Z njimi nadgrajujemo, poglabljamo in širimo gimnazijske programe, razvijamo interdisciplinarnost, nove metode in oblike dela, O Preprečevanje nasilja v šoli pridobivamo različna znanja, osebnostno rastemo in tako spreminjamo šolski vsakdan. Šolo odpiramo navzven (ZRSŠ, Ministrstvo JE za izobraževanje, znanost in šport, CMEPIUS, različni inštituti in ustanove) in povezujemo navznoter (projektni timi učiteljev, K sodelovanje z dijaki, bivšimi dijaki in starši). Če je pot cilj (Konfucij), potem za šolo velja, da so projekti ena izmed poti, T 2 0 0 4 – 2 0 0 7 s katero dosegamo različne cilje gimnazijskega izobraževanja. I Naša šola je bila v šolskem letu 2004/05 poleg še dveh v razredu. Raziskave in izkušnje namreč kažejo, da dobri srednjih šol s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo medsebojni odnosi v razredu bistveno prispevajo k zmanj- (ZRSŠ) povabljena k sodelovanju v raziskovalnem projektu ševanju nasilnega vedenja med mladimi. Strategije šole pri preprečevanju nasilja v šoli. Vivere tota vita Nadaljevanje projekta Izvedba projekta Projekt je bil zaključen leta 2007. Na šoli smo na osnovi iz- discendum est. Namen projekta je raziskovati in prepoznavati medvrst- kušenj in novih spoznanj o prepoznavanju in preprečevanju niško nasilje, ugotoviti stanje v 1. letniku, naučiti se rea- nasilja med mladimi pripravili številna gradiva za tematske girati ob pojavu nasilja in v šoli razvijati tako klimo, ki bi razredne ure. Te vsebine so postale del rednega načr- preprečevala pojave medvrstniškega nasilja. Želeli smo si ta razrednih ur predvsem v 1. in 2. letniku. V učiteljskem pridobiti novih znanj o tej tematiki in se oprli na izkušnje iz zboru smo povečali občutljivost za prepoznavanje nasilnih Človek se uči do smrti. projekta Kvalitetne razredne ure, saj sta se tematsko pro- oblik vedenja med mladimi, na ravni šole pa zavzeli ničelno jekta v marsičem prepletala. toleranco do kakršnega koli nasilja. Člani projektne skupine Nina Arnuš, Tatjana Durmič, Mari- V naslednjih letih smo se tej temi posvetili na izobraževan- ja Kočar, Polonca Centa, Barbara Maznik, Natalija Peta- jih učiteljskega zbora. Z razvojem sodobnih tehnologij se je kovič (vodja skupine), Verena Potočnik in Robert Šupe smo pojavilo spletno nasilje, ki je prikritejše in težje prepoznav- se redno udeleževali delovnih sestankov in izobraževanj no, zato tej problematiki namenimo precej ur v sklopu OIV na ZRSŠ v Ljubljani in izdelali vsak svoj akcijski načrt za vzgoja za družino, mir in nenasilje. Medvrstniško nasilje je razredne ure in v okviru predmeta na temo nasilja. Na bilo tudi tema nekaterih gledaliških predstav, npr. Kamni, podlagi rezultatov ankete o medvrstniškem nasilju smo Kok ti men zdej dol visiš, Pozor, huda bejba, ki smo si jih pripravili predavanje za učiteljski zbor in starše o vrstah ogledali v sklopu kulturnih dejavnosti. Dijake vedno vna- agresivnega vedenja ter pripravili tematske ure za dijake. prej pripravimo na ogled predstav in se o njih pogovorimo. Perečim vprašanjem, kot je medvrstniško nasilje, vedno S člani projektne skupine Kvalitetne razredne ure smo namenimo še posebno pozornost, saj želimo, da dijaki po- sodelovali pri oblikovanju razrednih ur za izboljšanje klime leg prepoznavanja nasilja nanj tudi ustrezno odreagirajo. 56 57 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I M O J C A L U K Š I Č Z razrednimi urami do boljšega • srečanja projektnih skupin v mreži (več novomeških V drugem letu smo nadaljevali z delom v svojih oddelkih; šol se je odločilo za inovacijski projekt na področju osredotočili smo se predvsem na projektno delo, saj smo počutja v šoli dela razrednika oziroma razrednih ur in na pobudo verjeli, da skupni projekt poveže dijake med sabo, kar vpli- naše konzulentke mag. Cvetke Bizjak smo se šole va na kakovostnejše odnose. Začeli smo tudi s širjenjem povezale v mrežo), našega dela v kolektiv. Oblikovali smo aktive razrednikov 2 0 0 5 – 2 0 0 7 • zaključna evalvacija našega dela po letnikih, v projektni skupini pa smo pripravili teme in (v razredu, staršev in naša samopresoja). gradiva, ki so jih v razredu izvedli vsi razredniki od 1. do 3. letnika. Analiza je pokazala, da so se razredniki čutili kom- petentne za izvedbo teh tem, da so bila gradiva primerna in Izvedba da so dijaki sprejeli tematske RU. Inovacija pri delu razrednika li v analizo stanja na šoli. Starše, dijake in učitelje smo z Na podlagi tega okvira je vsak razrednik, član projektne V šolskem letu 2005/06 smo v sodelovanju z ZRSŠ začeli vprašalniki povprašali o RU (organizaciji, izvedbi, predlaga- skupine, naredil svoj akcijski načrt, v katerem je načrtoval Kumerdejevo priznanje z uvajanjem inovacije na področju dela razrednika in od- nih temah). Ugotovili smo, da so mnenja vseh treh skupin delo v svoji oddelčni skupnosti. Vsak razrednik je torej delčne skupnosti. Projekt je trajal dve šolski leti. Ugotavljali podobna: razredne ure večinoma nimajo kakovostne vse- izvajal svoj akcijski načrt, kar se je v smislu sledenja meto- Po zaključku projekta smo v letu 2008 pripravili smernice smo, da so naše razredne ure (RU) večinoma brez kako- bine, so bolj redkost kot stalna praksa, predlogi za teme na di akcijskega raziskovanja izkazalo za šibkost, v razisko- za delo aktivov razrednikov po letnikih, za kar smo februar- vostne vsebine in da razredniki ta čas, če RU sploh izva- razrednih urah pa so bili podobni. vanju in razvijanju svojega dela pa je bila to močna točka ja 2009 prejeli Kumerdejevo priznanje za leto 2008. jajo, porabijo za administrativne naloge (vrednotenje izos- – vsak razrednik je lahko sledil svojim interesom in potre- tankov, učni uspeh). Zato smo želeli razrednim uram dati Na podlagi teh informacij smo zastavili okviren akcijski bam, razvijal kompetence in upošteval specifiko svojega ZRSŠ že vrsto let podeljuje Kumerdejeva priznanja posa- novo vsebino ter ta čas izkoristiti za razvijanje kakovostnih načrt, v katerem smo določili dejavnosti: razreda. meznikom ali institucijam za pomembne dosežke na po- medsebojnih odnosov med dijaki – sošolci ter med dijaki in dročju inovacij v šolstvu. Za nagrado nas je predlagala OE razrednikom. Verjeli smo, da bi lahko s kakovostnim pro- • minimalno število izvedenih tematskih RU ZRSŠ Novo mesto, ker smo z razvojem in uvedbo aktivov gramom razrednih ur izboljšali razredno klimo (odnose (10 tematskih RU v letu), razrednikov v našo stalno prakso dosegli 4. raven razvoja med sošolci in odnose med dijaki ter oddelčnim učiteljskim • nekaj tem, ki jih je izvedel vsak razrednik v svojem inovacije. zborom). V projektu smo se želeli osredotočiti predvsem na razredu (sklop RU o asertivnosti, delavnica o učenje socialnih veščin in pozitivne komunikacije. S kako- medvrstniškem nasilju, socialna igra skriti prijatelj, Podelitev nagrad je bila 4. februarja 2009 na Cekinovem vostno izvedenimi in vsebinsko polnimi razrednimi urami delavnica o komunikaciji, sklop RU o čustvih), gradu v Ljubljani. Potekala je v sproščenem vzdušju. Igralca smo skušali vplivati na počutje v šoli. • mesečna srečanja projektne skupine v vlogi Blaža Kumerdeja, ki je bil razsvetljenski vpelje- (izmenjavali smo izkušnje, gradiva, mnenja), valec sprememb v slovensko šolstvo, in njegove žene sta • merjenje razredne klime ob začetku in nas gostila na čajanki. Slavnostna govornika sta bila di- Akcijski načrt zaključku šolskega leta, rektor ZRSŠ mag. Gregor Mohorčič in minister za šolstvo Z raziskovanjem svojega dela smo prihajali do novih • dve interni izkustveni izobraževanji (»na svoji koži« in šport dr. Igor Lukšič. Gimnazija Novo mesto je bila prva spoznanj, do nepričakovanih in nenačrtovanih rezultatov, smo preizkusili RU, ki smo jih potem izvedli v šola, ki je že drugič prejela Kumerdejevo priznanje. kar se je na koncu odzrcalilo v inovaciji, ki je zaživela na razredu, teme smo pripravljali člani projektne šoli. Septembra 2005 smo naše aktivnosti najprej usmeri- skupine iz različnih virov), Podelitev Kumerdejevega priznanja, 2008 58 59 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I M O J C A L U K Š I Č Kakovostno izvajanje OIV in obšolskih dejavnosti 2 0 0 5 /0 6 Obogatitev razrednih ur Učiteljski zbor je po zaključku prvega projektnega tedna V tem času smo izvajali tudi projekt Kvalitetne razredne svoje vtise strnil v naslednje točke: ure – pot do boljšega počutja na šoli. V evalvaciji razrednih Vključitev v projekt ur (organizacija, izvedba, predlogi tem) smo ugotovili, da Aprila 2006 smo se skupaj z osmimi gimnazijami vključili v tem smo želeli uresničiti medpredmetno povezovanje ter • projektni teden je bil velik izziv za šolo, organizatorji so bili predlogi staršev, dijakov in učiteljev podobni glede projekt ESS in ministrstva za šolstvo Dvig kakovosti izva- povezati posamezna predmetna področja tako s programi in izvajalci so svoje delo zelo dobro opravili; na posamezni letnik ter da predlagane vsebine sovpadajo janja OIV in OD. Skupaj smo oblikovali program in na vsaki OIV po prosti izbiri kot tudi obveznim delom. Posamezni • prekinila se je šolska rutina, šola se je bolj odprla z obveznim programom OIV, ki ga izvajamo v gimnazijskih šoli imenovali šolski tim kakovosti, ki je skrbel za izvedbo strokovni aktivi in učitelji različnih predmetov so pripravili za druge sodelavce; programih. Začeli smo razmišljati, da bi del programa ob- projekta. Želeli smo pripraviti inštrumentarij za vrednoten- okvirno vsebinsko ponudbo. Delovna skupina za pripravo • dijakom je bila ponujena pestra vsebina, celostni veznega dela OIV prenesli v razredne ure. Tako bi s kako- je kakovosti OIV in OD na gimnazijski ravni izobraževanja, vsebinskega in izvedbenega načrta je v delovnem vikendu pristop in izkustveno učenje; vostno vsebino napolnili razredne ure, izvedli del obveznih opraviti analizo obstoječega stanja izvajanja OIV in OD na pripravila in izdelala organizacijsko shemo, kar je bilo naj- • učitelji so bili kot moderatorji delavnic postavljeni OIV ter z različnimi aktivnimi metodami dela spodbudili šoli, na osnovi analize načrtovati in uvesti spremembe zahtevnejše. v drugačno vlogo; razredno dinamiko in razvijali medsebojne odnose. Ver- pri izvedbi OIV in OD ter ob zaključku evalvirati spremen- • veliko je bilo pozivne komunikacije, saj so bili v jamemo, da so kakovostni medsebojni odnosi ključ v pre- jeno ponudbo programov in inštrumentarij za ugotavljan- skupinah dijaki in učitelji iz različnih razredov ter ventivnih dejavnostih šole, ki pokrivajo področje rizičnih je kakovosti. V različne dejavnosti smo poleg članov tima zunanji sodelavci; oblik vedenja (raba in zloraba dovoljenih in prepovedanih (Marko Arnuš, Jernej Ban, Anica Kastelec, Mojca Lukšič, • poudarek je bil na višjih oblikah znanja drog, medvrstniško nasilje, depresivnost, anksioznost in Barbara Maznik, Natalija Petakovič, Verena Potočnik, Nuša (samostojno, ustvarjalno, kritično mišljenje drugo). Tako smo v razredne ure vključili del vsebin iz ob- Rustja, Robert Šupe, Helena Zalokar) vključevali tudi vodje in dejavnosti, več prakse kot teorije); veznega dela OIV – zdravstvena vzgoja, vzgoja za družino, strokovnih aktivov in po potrebi celoten učiteljski zbor. • pri predstavitvah dejavnosti so bili dijaki zelo mir in nenasilje ter državljanska kultura. Projekt nas je pre- ustvarjalni; budil iz rutine in občutka samozadovoljstva z obstoječim • dobro je bil izbran čas izvedbe projektnega tedna; stanjem. Z analizo in sooblikovanjem inštrumentarija za Projektni teden • izvajali ga bomo tudi v prihodnjem šolskem letu ugotavljanje kakovosti načrtovanja, izvajanja in evalvacije Najpomembnejši rezultat tega projekta je bil sedaj že (z manjšimi spremembami). programov OIV ter izvedbo anketiranja, ki je bilo potrebno tradicionalni projektni teden. Za prvi projektni teden je za preverjanje ustreznosti inštrumentarija, smo ugotovili učiteljski zbor določil krovne teme za posamezne letnike: nekaj slabosti in pomanjkljivosti pri izvajanju programov po 1. letnik – ekologija, 2. letnik – zdravo življenje, 3. letnik – prosti izbiri, hkrati pa tudi prepoznali priložnosti in predno- znanost in tehnologija, multikulturnost. Pri izboru krovnih sti, ki jih imamo. Predstavitev dejavnosti OIV in OD v Mariboru, 2007 60 61 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P R O J E K T N I T I M Projektni teden o d 2 0 0 7 Zakaj projektni teden Kako gimnazijcem ponuditi pestre in tematsko povezane Arnuš, do leta 2015 Nevenka Malnarič Brulc, v šolskem vsebine izven okvirov učnega načrta, ki bi jih izvajali časov- letu 2015/16 pa Branka Klemenčič in Saša Lavrič. no zgoščeno in dijakom dostopno? Kako vnesti v šolski Prva izvedba 2007 ritem več dinamike in pestrosti vsakodnevnega življenja? Kaj ponuditi gimnazijcem, da na šoli ne bodo pogrešali šol- V prvem projektnem tednu, ki je bil izveden aprila 2007, skega zvonca? Mnoga vprašanja, na katera lahko po dese- so se izvajale dvodnevne delavnice, eno- in dvodnevne ek- tih letih enostavno odgovorimo, so bila vodilo pri razmišlja- skurzije, dodatne delavnice za dijake, ki se niso udeležili nju in vzpostavitvi osnovne ideje za malo drugačen teden ekskurzij, dodatne aktivnosti (filmi, razstava, predavanje) na šoli – projektni teden. in javne predstavitve vseh dejavnosti. Dejavnosti so bile po letnikih umeščene v tri tematske sklope: Šola se je v aprilu 2006 vključila v projekt Dvig kakovosti izvajanja obveznih izbirnih vsebin in obšolskih dejavnosti. 1. letnik – EKOLOGIJA Osnovna ideja o časovni zgoščenosti izvajanja obveznih iz- 2. letnik – ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA birnih vsebin (OIV) in ekskurzij po prosti izbiri je bila prvič 3. letnik – ZNANOST/MULTIKULTURNOST predstavljena v šolskem letu 2006/07. Januarja 2007 je vodstvo šole organiziralo delovni posvet, na katerem je 15 Učitelji in zunanji sodelavci so dijakom ponudili 31 delavnic sodelujočih učiteljev postavilo temelje za izvedbo prvega in 9 ekskurzij. Pri ekologiji so se ukvarjali z Zemljo, loče- projektnega tedna, mrežni plan je pripravil Marko Arnuš. nim zbiranjem odpadkov, biologijo voda, vremenom in Projektni teden, kot smo takrat poimenovali inovativni pris- klimo, sobivanjem z živalmi, varstvom okolja, oblekli so top k izvajanju OIV, je od leta 2007 naprej namenjen vsem gimnazijo. Dijaki 2. letnika so pri zdravem načinu življen- dijakom od 1. do 3. letnika, ki običajen šolski teden zamen- ja testirali zdravo hojo in zdravo prehrano, povezovali te- jajo za različne delavnice, ekskurzije in projekte. lesno in duševno zdravje ter kemijo z zdravjem, spozna- vali fizioterapijo, prvo pomoč, »sms« (srce moja skrb), Od 2006 do 2010 je projektni teden koordiniral Marko Kugyja in zdravilna zelišča ter »koles-rajali«. Pri znanosti 62 63 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I Zadnji dan projektnega tedna in multikulturnosti so se ukvarjali z običaji in navadami, Zadnji dan projektnega tedna so potekale predstavitve multikulturno strpnostjo, islamom, predsodki in stereoti- dela delavnic za vsak letnik. Tu sta se pokazali zagretost pi, genetiko, jedrsko fiziko, se pripravljali na mednarodni dijakov za tak način dela in splošno pozitivno vzdušje, ki projekt Okolje gradi mostove in odkrivali Novo mesto. Za je prežemalo predstavitve. Kljub zahtevnim in dolgotraj- vsak letnik so pripravili še dodatne delavnice (Vulkani, Pod- nim pripravam ter negotovi prvi izvedbi projektnega tedna nebje, Onesnaževanje zraka, Krka, Glina, Neprijetna resni- smo se učitelji in vodstvo šole strinjali, naj tako izvajanje ca, Odpadki, Likovna delavnica), v novinarsko so se lahko OIV postane vsakoletna praksa, ki lahko le bogati pestrost vključili dijaki vseh letnikov. Na ekskurzije so se odpravili v vzgojno-izobraževalnega procesa in ponudi moderen in Piran in Benetke, po poteh Hundertwasserja, v München in privlačen pristop k obravnavanju aktualnih in ustvarjalnih Berchtesgaden, na Dunaj, v Sarajevo, Zagreb in Kumrovec, vsebin brez pritiska po doseganju določenih standardov na športne aktivnosti, v toplice in po rimski cesti. znanja in ocen. Koloturnica, 2016 64 65 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I Spremembe Primer delavnic 2011/12 Projektni teden je v naslednjih letih na podlagi celovitih li s štirimi urami pouka, ki so bile medpredmetno in tim- evalvacij doživel kar nekaj sprememb. Jedro tedna so pred- sko zastavljene (Olimpijske igre, Generations, Renesansa, stavljale dvo-, tri- ali štiridnevne delavnice, ekskurzije so se LETNIK NASLOV DELAVNICE IZVAJALEC POSEBNOSTI Islam, Nemško govoreče dežele, Energija, moč, Poklici, izvajale vikend pred delavnicami ali po njih, od leta 2009 1. 1. MARTIN KRPAN Vladka Korošec, Eva Starič, Jasmina Žagar, Breda Vovko 4-dnevna delavnica Sod smodnika idr.) in ga nadaljevali z delavnicami. Leta 2. FRANCOŠČINA Saška Horvat, Elsa Luis pa izven projektnega tedna. Dijakom smo omogočili, da so 2012 so bile vsebine delavnic posvečene mednarodnemu 3. FOTOGRAFOVO OKO Mojca Rangus, Milan Vidaković pripravili predloge vsebin, ki jih zanimajo v okviru postav- letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja 4. TEČAJ FOTOGRAFIJE Uroš Abram ljenih tematskih sklopov. Leta 2008 smo se odločili, da (Delo s starostniki, Most med generacijami z nasmehom, 5. MOJ ČRNI KONJ Nevenka Malnarič Brulc, Matjaž Štih dijakom 1. letnika zamenjamo tematski sklop o ekologiji z Gimnazijec nekoč in danes …), hkrati smo ohranili okvirne 6. MOJ ODNOS DO KRUHA JE DRUGAČEN Marija Kočar, Marinka Kovač, Jasmina Žagar 4-dnevna delavnica ustvarjalnimi delavnicami (Afromanija, Fotografska ustvar- teme po letnikih. Leta 2016 je bila večina delavnic vezana 7. LONČEK KUHAJ Karmen Perko, Angelca Vozelj jalnica, Novomeški holivud, Kaligrafija, Show dance, Igra 8. RISANJE Nene Borčilo, Barbara Maznik na počastitev 270-letnice šole (Gimnazijec z velikim srcem, steklenih biserov, Dijaki plešemo hip hop, Lončarske delav- 9. PROGRAMIRANJE Barbara Strnad Gimnazijci v Ljubljani, 270, Mora na Seidlovi cesti, Po po- 2. 1. PREISKUJEMO PO PTUJU Andreja Retelj, Nataša Sekula Zupančič nice, Gledališka delavnica idr.). Kasneje smo drugi sklop teh Marije Terezije, 270 v stripu, Skok v preteklost, 270 let 2. JEM, TOREJ SEM Barbara Bajc Šerovič preimenovali v razgibalnice in tretjega v raziskovalnice. športa na Gimnaziji Novo mesto …). 3. DELO S STAROSTNIKI Zlatka Butkovec Gačnik 4. UJEMI SONCE Vinko Sladoljev, Anita Nose Vsako leto so se vsebine posameznih sklopov spreminja- Projektni teden smo izvajali marca ali aprila, od leta 2012 5. ENGLISHNESS Mirjam Skube le in tako bogatile ponudbo delavnic. S ponavljanjem dvo- pa konec maja in v začetku junija. Za dijake 4. letnika so 6. MOST MED GENERACIJAMI Z NASMEHOM Renata Čampelj Jurečič, Neža Vilhelm dnevnih delavnic smo dijakom omogočili izbiro dveh raz- bili med projektnim tednom organizirani predmaturitetni 7. MEN SE ROLA Sandi Kostić ličnih programov. Leta 2011 smo projektni teden zače- 2. in 3. 1. BASEBALL IN SOFTBALL Matjaž Rogelj, Jure Šeremet, Kristina Pleskovič, Ivan Maričič 4-dnevna delavnica preizkusi ali pouk. 2. JEZIKOVNI TABOR SALZBURG Nuša Rustja, Monika Gehrke 4-dnevna delavnica 3. ŠPORT IN SOCIALNE VEŠČINE Primož Plazar, Jernej Cimperman 4-dnevna delavnica 3. 1. GIMNAZIJEC NEKOČ IN DANES Maja Hren Izvaja enkrat 2. MEDICINA Tatjana Durmič 3. VODA – NAŠE BOGASTVO Branka Klemenčič, Andreja Mohorčič 4. AFRIKAANS Robert Šupe 5. BALKAN. si Marko Arnuš, Jernej Ban, Jelena Šikonja 6. JAPONSKA Polonca Centa, Veleposlaništvo Japonske 7. NOVO MESTO – MOJE MESTO Zoran Poredoš Izvaja enkrat 8. ŠOLSTVO SKOZI STOLETJA Suzana Malnar, Tea Ribič 9. SPOZNAVANJE POKLICEV Petra Škof, Anica Kastelec 10. PODJETNIŠKI KROŽEK Janez Gorenc 4-dnevna Vsi 1. SODOBNA AVDIO PRODUKCIJA Marko Dvornjak 2-dnevna letniki 2. GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR Vanja Popov 4-dnevna 3. PROJEKTIL Uroš Lubej, Janez Gorenc 4-dnevna 4. PADALSKI TEČAJ Špela Debeljak 4-dnevna 5. ČE BI RIMLJANI POZNALI TELEVIZIJO Blaž Ploj, Tina Furlan Turk, Renata Nose 2-dnevna 66 Hip hop, 2016 67 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I Preglednica projektnega tedna v številkah Leto Delavnice Ekskurzije Sodelujoči učitelji/zunanji Posebnosti 2. 4.–6. 4. 2007 22 + 9* 9 37/13 2-dnevne delavnice 28. 3.–5. 4. 2008 30 + 5* 6 40/43 3-dnevne delavnice 23. 3.–26. 3. 2009 28 47/24 3-dnevne delavnice 30. 3.–2. 4. 2010 29 38/24 3-dnevne delavnice 14.–18. 3. 2011 32 30/10 19 medpredmetnih/timskih ur 29. 5.–1. 6. 2012 30 48/11 2- ali 4-dnevne delavnice 28. 5.–31. 5. 2013 37 53/16 2- ali 4-dnevne delavnice 27. 5.–30. 5. 2014 40 59/7 2- ali 4-dnevne delavnice 26. 5.–29. 5. 2015 38 58/10 2- ali 4-dnevne delavnice 23.–26. 5. 2016 34 52/10 2- ali 4-dnevne delavnice ― * dodatne delavnice Evalvacija Po projektnem tednu smo opravljali evalvacijo med dijaki Projektni teden me je že drugo in učitelji izvajalci delavnic. Končna skupna ocena za pro- Izvajalci leto zelo navdušil. Bilo je res Projektni teden je super jektni teden se giblje med 4,0 in 4,31. Z najvišjimi ocenami zabavno in poučno. Spoznala način spoznavanja novih Učitelji smo kot izvajalci ali koordinatorji delavnic poleg di- so dijaki vseh letnikov ocenili cilje in vsebino delavnic ter sem mnogo novih prijateljev. stvari in osebnostnega jakov vključevali tudi mnogo zunanjih izvajalcev, od študen- vodenje in počutje na delavnici. Najnižje ocene so podelili Prijava in predsestanki Projektni teden nam je podal razvoja. Super! tov do doktorjev znanosti, bivše dijake, starše, in omogočili možnosti vpliva na izvajanje programa in predstavitvam zelo uporabno znanje na za- Dijaki so se najprej prijavljali v katalog delavnic. Kmalu sodelovanje z različnimi izobraževalnimi in kulturnimi insti- delavnic. Najpogostejše pohvale se nanašajo na sproščeno, nimiv način. Vzdušje je bilo smo posodobili model prijavnega postopka in od leta 2012 tucijami ter skupinami iz lokalnega okolja in širše. V dese- zelo sproščeno. Nekaj najboljšega, kar sem zabavno in drugačno vzdušje, na dobro organizirane in iz- kdaj koli doživel. se prijavljajo po elektronski poti. Pred prijavami smo kot tih letih smo pripravili 334 različnih delavnic, pri katerih je vedene delavnice, na delo učiteljev izvajalcev in na to, da so novost vpeljali poenotene predstavitve projektnega tedna poleg domačih sodelovalo tudi 168 zunanjih izvajalcev. dobili nove prijatelje. T za dijake vseh razredov in obenem predstavili vsebine pro- ovrstne delavnice bi se mo- rale izva jektnega tedna na spletnih straneh gimnazije. Postavljeni jati dvakrat na leto, Predstavitve delavnic Mnenja dijakov torej še en projek so bili tudi izvedbeni standardi za delavnice, ki so opre- Projektnega tedna se vedno veselim zaradi tni teden v prvi konferenci. deljevali kadrovske, terminske in splošne vsebinske nor- Predstavitve delavnic smo izvajali v šolskem atriju, v KCJT, zanimivih delavnic. Letos sta mi bili poseb- mative. Leta 2013 smo vpeljali obvezne predsestanke, ki največkrat pa v Tušu. To so bile zgoščene prireditve, na no všeč izbrani delavnici, ki mi bosta ostali so bili določeni v urniku. Učitelji smo na sestankih dijakom katerih so imeli glavno vlogo dijaki voditelji, vsebinske v lepem spominu. Naučili smo se ogromno Najboljši izum! Želela bi pohvaliti dobro voljo in res uporabnih stvari in si tako gradili tudi pripravljenos predstavili podrobnejši načrt dela v delavnici, dijaki pa so predstavitve, kulturno-umetniški nastopi plesnih skupin, t ljudi, ki so sodelovali samozavest. Vodenje je bilo odlično. pri realizaciji delavnic. Všeč m dobili možnost, da se aktivno vključijo v načrtovanje dela. filmske projekcije ter izdelki in demonstracije kot rezultat i je tudi Čeprav je bilo ozračje sproščeno, Navaden pouk je postal že menjava okolja in drugačen potek pridobljenega znanja in izkušenj. smo vsi z veseljem sodelovali. zelo dolgočasen in sprememba dneva. je bila res dobra. 68 69 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I N U Š A R U S TJ A Okolje gradi mostove naravnimi načini odpravljanja plesni na čebuli, s sanacijo peščenjaka na protestantski cerkvi in z lebdečimi delci v 2 0 0 5 – 2 0 0 8 mestnem središču. V Novem mestu so proučevali čiščen- je odpadnih voda ob reki Krki, pragozd v Kočevskem rogu in okoljsko politiko podjetja Revoz. Dijaki, ki so sodelovali v projektu, so tri mesece brezplačno prejemali časopis Delo ali Die Rhein Pfalz. Vsako skupino sta sprejela župana obeh mest, izmenjava se je zaključila s piknikom vseh sodelu- jočih družin. Med drugo izmenjavo je bila v šolskem atriju postavljena nemška razstava Dober dan! Evropa tukaj, zato je šolo obiskal tudi nemški veleposlanik dr. Hans-Joachim Goetz. Projekt so na slovenski strani vodili Monika Gehrke, Andreja Retelj in Nuša Rustja, na nemški pa Inge Bellmann, Michael Binder in Roswitha Pitsch. Z nemškim veleposlanikom ob razstavi EU, 2007 Okoljčki na izletu Mnenji dijakinj na morju, 2006 LISA VALENTIN, 2006 Vključitev v evropski projekt Okoljevarstvena in medijska ozaveščenost V Sloveniji sem najprej opazila prelepo pokrajino s številnimi vasmi. Navdušena sem nad prisrčnostjo, gostoljubnostjo Gimnazija Novo mesto je bila ena izmed 68 srednjih šol iz in izredno velikodušnostjo, s katero so nas slovenski partnerji sprejeli. Nisem si predstavljala, kakšna je Slovenija. Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske in Sloveni- Naša partnerska šola je bila Gymnasium am Kaiserdom Vedela sem, da ima zelo raznoliko pokrajino, zdaj pa sem presrečna, da sem tu. Upam, da ne bom kmalu pozabila je (6 šol), ki so sodelovale v evropskem projektu Okolje iz Speyerja v Nemčiji. V treh izmenjavah je sodelovalo slovenskih besed, ki smo se jih naučili. gradi mostove – mladi v evropskem dialogu. Projekt so tri 44 novomeških in 44 nemških dijakov. Med izmenjavo so leta vodili Nemška zvezna ustanova za okolje (Deutsche udeleženci osem dni bivali pri družinah dijakov in učiteljev TEA MIKLIČ, 2006 Bundesstiftung Umwelt), Inštitut IZOP (IZOP-Institut) ter partnerske šole, spoznavali naravne in kulturne znameni- V Nemčiji sta me najbolj prevzela gostoljubnost in prelepo zgodovinsko mesto Speyer. Navdušena sem nad orga-20 regionalnih in državnih časopisov iz držav udeleženk. tosti različnih krajev, se učili jezika in medkulturne strp- nizacijo celotnega projekta in partnerji, s katerimi smo se takoj ujeli. Nemčijo sem si predstavljala kot deže-Projekt se je pri nas izvajal pod pokroviteljstvom nem- nosti. Glavna tema projekta je bilo proučevanje različnih lo zaprtih ljudi, ki imajo hitrejši tempo življenja kot mi. Ne bom pozabila, da so bile skoraj vse moje predstave škega in slovenskega predsednika, Horsta Köhlerja in okoljevarstvenih tem, o katerih so pisali članke za časo- napačne. Nove izkušnje, ki sem jih pridobila, pa so zelo dragocene. dr. Janeza Drnovška. pisa Delo in Die Rhein Pfalz. V Speyerju so se ukvarjali z 70 71 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I A N I C A K A S T E L E C Zmanjševanje osipa pravili uvodno izobraževanje, ki ga je vodila Mateja Petric, in vrstniška učna pomoč pedagoginja iz posvetovalnice za učence in starše. Dijakom, bodočim tutorjem, je svetovala, kako pristopiti do dijakov, ki potrebujejo učno pomoč, in z njimi dobro komunicirati, kako o d 2 0 0 7 jih motivirati, ogreti, kako pomembna je pohvala, poudarila pa je tudi, da morajo delati skupaj z dijaki, ne namesto njih. Dva dijaka tutorja sta že isto leto nudila učno pomoč dijako- ma 1. letnika, odzivi z obeh strani so bili pozitivni. Zmanjševanje osipa Inovacijski projekt V šolskem letu 2007/08 smo začeli s projektom Strategije tičnega testa za ugotavljanje predznanja v prvem letniku, šole za zmanjševanje osipa po vzoru projekta Preventivni učenje učenja pri posameznih predmetih, medsebojna po- V šolskem letu 2008/09 smo na ZRSŠ projekt prijavili kot ukrepi za preprečevanje osipa, ki so ga izvajali na neka- moč v razredu, dopolnilni pouk, tutorstvo, individualni učni inovacijski projekt z naslovom Vsak dijak je lahko uspešen. Zaključno srečanje, 2009 terih srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Namen projek- načrt za izboljšanje učnega uspeha, govorilne ure za dijake, V okviru IP smo uporabljali akcijsko raziskovanje kot enega ta je uporabiti nekatere ukrepe, ki so jih šole izvajale in so organizirane priprave na popravne izpite in drugo. izmed orodij za inoviranje šolske prakse. Zastavili smo si Tutorski pari ali skupine so se srečevali enkrat ali dvakrat kot primeri dobrih praks za preprečevanje osipa predstav- naslednje cilje: lažji prehod iz osnovne v srednjo šolo, iz- tedensko po eno do dve uri. Dijaki, vključeni v učno pomoč, ljeni v priročniku Ostani v šoli. boljšanje učnega uspeha dijakov in spodbujanje medvrst- so podpisali dogovor o sodelovanju, dijaki tutorji so vodili Aktivnosti niške solidarnosti med dijaki. Promocijo vrstniške učne evidenco izvedene učne pomoči, na podlagi katere smo di- Člani projektne skupine so bili: Jana Hosta, Anica Kastelec Z nekaterimi aktivnostmi v okviru projekta smo poskusno pomoči med dijaki sta izvajala Anica Kastelec in Robert jakom ob koncu šolskega leta izdali potrdilo o opravljenih (vodja projekta), Vanja Popov, Mirjam Skube, Cveta Štern, začeli že v tem šolskem letu, bolj sistematično smo želeli Šupe. V tem letu se je za učno pomoč prijavilo urah. V tem letu smo učni pomoči postavili temelje, Robert Šupe (vodja tutorjev) in Helena Zalokar. Pripravi- začeti v naslednjem. Ciljna populacija so bili dijaki 1. letnika, 15 dijakov. Vrstnikom so pomagali na katerih smo v naslednjih letih gradili li smo program dela in ga decembra 2007 predstavili na nekatere ukrepe pa smo izvajali tudi za dijake 2. letnika. Ob pri tujih jezikih, matematiki, fiziki naprej. Ta oblika vrstniške pomoči učiteljski konferenci. koncu prvega ocenjevalnega obdobja smo evidentirali di- in kemiji. Ure učne pomoči se je namreč pokazala kot ena jake z učnimi težavami. Razredniki so z njimi naredili načrt so potekale v šolskih pros- od uspešnih strategij za zmanj- dela za izboljšanje uspeha, analizirali vzroke za težave in torih med prostimi urami, ševanje osipa in težav dijakov Cilji projekta se dogovorili o pomoči za izboljšanje učnega uspeha. Med pred poukom ali po njem. 1. letnika ob prehodu v sred- V okviru projekta smo si zastavili naslednje cilje: pri dijakih dijaki 2. in 3. letnika smo v začetku aprila predstavili vrst- njo šolo. krepiti motivacijo za delo, izboljšati njihovo učno uspešnost, niško učno pomoč oziroma tutorstvo. Predstavitev sta iz- krepiti občutek varnosti in odgovornosti, dvigniti raven samo- vedla Anica Kastelec in Robert Šupe, ki je bil na šoli vodja spoštovanja, izboljšati komunikacijo med učitelji in dijaki oziroma koordinator dijakom tutorjem. Odziv dijakov je bil ter med dijaki samimi, ustvariti medsebojno zaupanje in nad pričakovanji, predvsem med dijaki 2. letnika. Po pred- narediti šolo prijaznejšo. Zastavljene cilje smo poskušali stavitvi se je za tutorstvo v naslednjem šolskem letu odloči- doseči z različnimi aktivnostmi, kot so: izdelava diagnos- lo 19 dijakov. Konec aprila smo za omenjene dijake pri- 72 73 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I M O J C A L U K Š I Č Gimnazija kot učeča Šolski razvojni tim se skupnost V prvih dveh letih je skozi najzahtevnejšo fazo uvajanja • Priprava protokolov ravnanj pri izvedbi različnih sprememb ŠRT vodila Nuša Rustja, člani pa smo bili Marko dejavnosti na šoli. Arnuš, Stanka Florijančič, Mojca Lukšič, Natalija Petako- o d 2 0 0 7 vič in Helena Zalokar. Leta 2009 je ŠRT postal koordinator Festival dobre prakse uvajanja novosti na šoli, zato se je tudi spremenila sestava tima. Člani so postali vodje pomembnejših šolskih projekt- Svoje primere dobre prakse smo najprej predstavljali na nih skupin. V teh letih so bili člani tima še Renata Čampelj rednih mesečnih pedagoških konferencah, junija 2011 Jurečič, Marko Kastelic, Branka Klemenčič, Saša Lavrič, pa smo izvedli prvi šolski festival dobre prakse, ki je do Posodabljanje gimnazij Anita Nose, Andreja Retelj in Nataša Sekula Zupančič. Od danes postal že tradicionalen. Učitelji predstavljamo ino- V letu 2007 smo se slovenske splošne gimnazije pod dveh šolskih letih razmišljali o učiteljevi osebni filozofiji leta 2009 do 2013 je ŠRT vodila Mojca Lukšič, od leta 2013 vativne primere svojega dela ter tako diseminiramo svoje strokovno podporo ZRSŠ lotile posodabljanja gimnazije. V poučevanja, analizirali smo stanje, postavili kazalce spre- naprej pa Branka Klemenčič. znanje in izkušnje med svoje sodelavce. Ena od pomem- začetku je bila naša skrbnica mag. Cvetka Bizjak, od leta memb in določili razvojne prioritete. Strokovnjaki ZRSŠ bnih smeri pri uvajanju posodobitev je bil tudi razvoj digi- 2010 pa dr. Stanka Preskar. V letu 2008 smo se splošne so člane ŠRT usposobili do te mere, da smo nova znanja talne kompetence učiteljev. Prek projekta e-šolstvo, ki ga Interna izobraževanja in delavnice gimnazije povezale v konzorcij splošnih gimnazij, ki ga je prenašali naprej v kolektive. je izvajal ZRSŠ, so se vsi učitelji usposabljali za uporabo vodila Gimnazija Ptuj. Interna izobraževanja in delavnice, ki so jih pripravili in IKT pri pouku in svojem delu. Za pomoč sodelavcem smo V letu 2008/09 smo že začeli razmišljati o konkretnejših izpeljali člani ŠRT: organizirali digitalno tutorstvo – bolj kompetentni učitelji Projekt posodabljanja je predvideval spremembe na iz- spremembah na ravni poučevanja. Medpredmetne in kuri- pomagajo ostalim kolegom. vedbeni ravni z uvajanjem posodobljenih učnih načrtov ter kularne povezave ter sodelovalno in timsko poučevanje so • Medpredmetno načrtovanje in povezovanje, na razvojni ravni s posodobitvijo načrtovanja ter izvajanja počasi postali stalnica pri našem delu. V začetku sta na šoli • Učeča se organizacija, Nadaljevanje posodabljanja kurikula. ZRSŠ je pripravil strokovne podlage za posodo- za obe področji skrbela projektna tima za medpredmetno • Posodabljanje gimnazijskega programa in model bitve na ravni predmetov in na ravni kurikula ter ves čas povezovanje ter timsko poučevanje, strokovno pa je te vse- kakovosti naše šole, Naš osrednji razvojni cilj je gimnazija kot učeča se orga- nudil podporo šolam za vpeljevanje sprememb. bine usmerjal ZRSŠ v obliki pilotnih projektov. ZRSŠ je vodil • Novosti v učnih načrtih in medpredmetne povezave, nizacija. Želimo ustvarjati spodbudno okolje za vzajem- osem različnih pilotnih projektov, naša šola se je vključi- • Sodobni pristopi pri učenju in poučevanju, no učenje vseh, ki vsakodnevno soustvarjamo šolske la v projekte: Kurikularne povezave, Učenje učenja, Tim- • Vrednote, osebna filozofija poučevanja in razvojne dneve. Pri tem so zelo pomembni vzdušje, kakovostni in Uvajanje sprememb sko poučevanje, Posodobitev klasičnih gimnazij. prioritete šole, sodelovalni medsebojni odnosi ter sledenje skupni viziji. V V ta namen smo na šolah oblikovali šolske razvojne time • Timsko poučevanje in kurikularne povezave kot zadnjih devetih letih smo v projektu veliko energije name- (ŠRT). Prvi dve leti se je ŠRT ukvarjal z rahljanjem terena Ti projekti so bili tudi zelo dober uvod v izvajanje programa razvojni prioriteti posodabljanja gimnazije, nili kakovosti teh področij. Ukvarjali smo se z vzdušjem na za uvajanje sprememb, nato pa je prevzel vlogo krovnega gimnazija v evropskem oddelku. Namen vseh teh pilotnih • Načrtovanje uvajanja posodobitev v pouk, šoli, oblikovali vizijo, se učili aktivnih oblik in metod dela, koordinatorja uvajanja sprememb na šoli. projektov je bil načrtno in sistematično spreminjati kako- • Razvijanje vseživljenjskih kompetenc pri dijakih, izboljševali odnose. Evalvacija junija 2016 je pokazala, da vost našega dela z dijaki, metoda dela pa je bilo akcijsko • Gimnazija kot učeča se organizacija, smo na teh področjih napredovali, kar pomeni, da gremo Na izvedbeni ravni smo v letu 2008 v 1. letniku začeli uvaja- raziskovanje. • Oblikovanje razvojnih ciljev za obdobje 2014–2018, v pravo smer. Projekt posodabljanja smo zaključili. Proces ti posodobljene učne načrte. Na procesni ravni smo v prvih • Načrtovanje OIV, posodabljanja nadaljujemo. 74 75 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P E T R A Š K O F Delo z nadarjenimi o d 2 0 0 7 Cilji projekta Nadarjeni (talentirani) so tisti otroci ali mladostniki, ki so na Glede na koncept zasledujemo naslednje cilje: predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke • delo z dijaki, ki so bili že v osnovni šoli dosežke ali potenciale na enem ali več področjih, intelek- prepoznani kot nadarjeni, tualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, psihomo- • evidentiranje nadarjenih v srednji šoli, toričnem, vodstvenem ali umetniškem, in ki poleg rednega • vključevanje nadarjenih v ponujene dejavnosti šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene pro- in tekmovanja, grame izobraževanja. • prilagajanje ponudbe dejavnosti potrebam nadarjenih, • izboljšati kompetence učiteljev za delo Delo z nadarjenimi dijaki Čestitke zlati maturantki, 2016 Priznanje naj dijaku in naj dijakinji, 2013/14 z nadarjenimi dijaki, Delo z nadarjenimi dijaki ima na Gimnaziji Novo mesto že • spremljanje dela nadarjenih. Vsi dijaki nadarjeni Dobri rezultati dolgoletno tradicijo, kljub temu da se v srednjih šolah siste- matično uvaja Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z Čeprav je več kot 70 % dijakov naše šole evidentiranih kot Na šoli se trudimo dijakom ponuditi čim več dejavnosti v Akcijski načrt nadarjenimi dijaki šele od leta 2007. Koncept dela z nadar- nadarjeni že v osnovnošolskem izobraževanju, smo na okviru različnih izbirnih vsebin, kjer spodbujamo razvoj nji- jenimi dijaki temelji na pravici vsakega dijaka, da mu javni Našteti cilji so vsako leto tudi osnova za oblikovanje akcij- Gimnaziji Novo mesto pri oblikovanju koncepta dela z na- hovih potencialov, samostojnost in ustvarjalnost. S pomoč- šolski sistem omogoča optimalen razvoj v skladu z njego- skega načrta, ki zajema: darjenimi izhajali iz dejstva, da so vsi naši dijaki nadarjeni, jo dobrih in izkušenih mentorjev, ki delajo z nadarjenimi v vimi potenciali in interesi (ZOFVI, 2. člen), in pomeni temelj- • informiranje učiteljskega zbora o značilnostih saj verjamemo, da je treba dati vsakemu možnost, da raz- obliki individualnih ur ali interesnih dejavnosti ter jih pri- ni okvir za identifikacijo in načrtovanje dela z nadarjenimi nadarjenih in o delu z njimi, vija svoje potenciale, ne glede na to, ali smo ga identificira- pravljajo na tekmovanja, nam to v veliki meri tudi uspeva. v srednji šoli ter upošteva in nadgrajuje koncept odkrivanja • evidentiranje nadarjenih v 1. letniku, li in evidentirali za nadarjenega ali ne. Razvijanje močnih O dobrem delu mentorjev in dijakov pričajo rezultati, ki jih in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. • seznanitev dijakov in staršev s Konceptom področij dijakom zagotavlja uspešnost na enem področ- dosegajo naši dijaki na državnih tekmovanjih in mednarod- vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi, ju in kljub neuspehu na drugem ugodno vpliva na razvoj nih olimpijadah, saj na vseh nivojih tekmovanj posegajo po Pri delu z nadarjenimi sledimo osnovnim smernicam Kon- • pripravo individualiziranih programov, posameznikove pozitivne samopodobe. Zato dejavnosti, ki najvišjih mestih. cepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki • objavo ponudbe programov za spodbujanje prispevajo k razvoju številnih sposobnosti in potencialov, v srednjem izobraževanju in s tem namenom deluje tudi razvoja nadarjenosti, ponujamo vsem, ne samo identificiranim nadarjenim. posebna projektna skupina za delo z nadarjenimi, sestav- • analizo uresničevanja koncepta ter dopolnjevanje ljena iz svetovalne delavke in učiteljev. in načrtovanje novih programov. 76 77 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I E VA S T A R I Č P O L O N C A C E N T A Evropski jezikovni listovnik Mreže učečih se šol 2 0 0 7 – 2 0 1 0 2 0 0 7/0 8 V šolskem letu 2007/08 je bila šola vključena v projekt že izdelano strategijo, zato smo se odločili, da ga izvede- Uporaba EJL Mreže učečih se šol 1, ki ga organizira in koordinira Šola mo in na osnovi rezultatov evalvacije vnesemo izboljšavo v Uporaba EJL naj bi evropske državljane spodbujala k prido- za ravnatelje. Pred začetkom šolskega leta je bil izbran naslednjem šolskem letu. bivanju in beleženju medkulturnih izkušenj, k večji mobil- projektni tim v sestavi Polonca Centa (vodja), Janez Gorenc, nosti na področju zaposlovanja in spodbujanju vseživljenj- Marija Kočar in Mitja Sadek. Člani so se skozi celo šolsko Majhni koraki do sprememb skega učenja jezikov ter samoevalvacije pridobljenega leto udeleževali desetdnevnega izobraževanja, da so lahko jezikovnega znanja. Dijake smo seznanili z načini prever- v šoli posredovali znanje kolektivu in vodili delavnice. Ob tem projektu smo se naučili, kako pomembni so majhni janja usvojene stopnje znanja jezika v okviru posameznih koraki vsakega zaposlenega k spremembam in vnašanju jezikovnih kompetenc ter s pomembnostjo jezikovne izkaz- drobnih izboljšav v naše delo. Na delavnicah je lahko prav Dve delavnici nice v okviru Europassa. Učitelji smo pridobili uvid v opisni- vsak zaposleni izrazil svoje mnenje in predlagal izboljšavo. ke za določanje usvojenega jezikovnega znanja ter posle- Cilj prvega dela projekta je bil ugotoviti, kateri udeleženci Na koncu smo se odločili za tisto dejavnost, za katero se dično v bolj sistematično preverjanje jezikovnega znanja. najbolj vplivajo na naše delo in pedagoški proces ter nji- je odločila večina. Ugotovili smo, kaj vse si želijo izboljšati V Sloveniji projekt glede na končno evalvacijo ni doživel hove interese. Rezultat prve delavnice je pokazal, da šola sodelavci, zato menimo, da so rezultati delavnic ključ do Uvedba jezikovnega listovnika širše podpore, je pa vsekakor prispeval k ozaveščanju funkcionira normalno, saj na njeno delo vplivajo glavni boljšega dela in hkrati tudi odnosov na šoli. V tri leta trajajočem projektu (2007–2010) smo učitelji an- populacije dijakov ter tudi učiteljev o pomembnosti obstoja udeleženci v šoli – dijaki, učitelji in starši. Vsi si želimo gleščine in nemščine poskušali uvesti Evropski jezikovni omenjenega dokumenta. znanja, uspehov in dobro delovno klimo. listovnik (EJL) v pouk. Uvajanje projekta, izobraževanje učiteljev in evalvacijo doseženih ciljev je v Sloveniji vodil Na začetku so pri projektu sodelovali učitelji Janez Gorenc, Naloga druge delavnice je bila odkriti najpomembnejšo de- in spremljal ZRSŠ. Šlo je za mednarodno zastavljen pro- Barbara Maznik, Renata Nose, Verena Potočnik, Andreja javnost na šoli, v katero bi do konca šolskega leta vnes- jekt v okviru Sveta Evrope. Evropski jezikovni listovnik je Retelj, Mirjam Skube in Cveta Štern. Projekt je prvo leto li eno izboljšavo. Izkazalo se je, da sta to komunikacija v dokument, ki ga sestavljajo trije deli: jezikovna izkaznica vodila Helen Bencik, potem pa Eva Starič. Po prvem letu so kolektivu in projektni teden. Ker je za izboljšavo prve de- (vključena v EUROPASS), jezikovni življenjepis in jezikovni pri projektu ostali učitelji angleščine in nemščine in z dijaki javnosti potrebno več časa, smo se odločili za projektni zbirnik. izdelali EJL. teden. Za izvedbo letošnjega projektnega tedna smo imeli 78 79 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I S U Z A N A K R VAV I C A Prenova klasične gimnazije o d 2 0 0 8 Razvojni projekt Povezava klasičnih gimnazij V šolskem letu 2008/09 smo se aktivno vključili v poso- Klasične gimnazije smo se povezale, da bi s prenovo pro- dobitev klasične gimnazije. Prvo leto je bilo namenjeno teo- grama okrepili pripadnost klasični gimnaziji in povečali retični pripravi projektov, drugo pa smo z avtentičnimi pris- prepoznavnost njenega programa. S sodobnimi oblikami topi povezali latinščino in ostale predmete. Izbrali smo si in metodami dela želimo posodobiti program ter dvigniti Vergilija in njegova dela ter vse vsebine skupaj s slovenšči- in poglobiti raven splošne razgledanosti. Pri dijakih želimo no, zgodovino, psihologijo, filozofijo in zgodovino umetnosti razvijati medkulturnost, humanitarnost, prostovoljstvo in povezali v klasični dan. občutljivost za družbene pojave. Dijaki so bili z izvedbo zadovoljni, želeli bi si več takih dni, Projektno skupino sestavljamo Marko Kastelic, Suzana predlagali pa so tudi zanimive teme, ki bi jih želeli obdelati Krvavica (vodja), Mojca Lukšič, Nevenka Malnarič Brulc in na ta način. Medpredmetne povezave se v klasičnih oddel- Barbara Maznik. kih nadaljujejo tako pri pouku kot izmenjavah s klasičnimi gimnazijami. Projekt je do leta 2010 vodila Neža Vilhelm. Dejavnosti V šolskem letu 2015/16 smo izpeljali klasični spoznavni Inovacijski projekt vikend 1. k v Črmošnjicah, dvodelno izmenjavo 1. k s 1. e V šolskem letu 2015/16 smo začeli izvajati inovacijski pro- Gimnazije Škofja Loka (tema v Novem mestu je bila med- jekt Klasik.si. Projekt poteka v sodelovanju z ZRSŠ pod kulturnost in religije v Novem mestu od naselitve do danes, mentorstvom dr. Natalije Komljanc. Vanj so se vključile tudi v Škofji Loki pa Tavčarjev roman Visoška kronika), dodatno nekatere druge klasične gimnazije v Sloveniji. Izvajati smo kulturno prireditev za klasike (v Anton Podbevšek teatru ga začeli septembra s klasičnimi oddelki, intenzivneje s 1. k. smo si ogledali predstavo Veter, pesek in zvezde), sreča- V šolskem letu 2016/17 bomo s projektom nadaljevali, in nje klasičnih gimnazij v Mariboru (2. in 3. k), klasični med- sicer intenzivneje v 1. in 2. k. predmetni dan v 1. k (tema Pompeji, medpredmetno smo povezali slovenščino, zgodovino, latinščino in umetnostno zgodovino). 80 81 Pred Kolosejem v Rimu, 2015 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I T A TJ A N A D U R M I Č Spremenimo ogljikov odtis Evrope 2 0 0 8 – 2 0 1 0 Vključitev v projekt V Evropskem parlamentu V okviru izobraževalnega programa Comenius je potekal liki powerpoint predstavitev in poročil, ki prikazujejo okol- Ob zaključku projekta so dijaki v Evropskem parlamentu mednarodni okoljevarstveni projekt z naslovom Make a ju prijazno proizvodnjo in imajo namen spodbuditi ljudi k evropski komisarki za klimatske spremembe Connie Hede- Diference – European Footprint on our World. V projekt so odgovornejšemu obnašanju do našega planeta. Gostom iz gaard in njenim sodelavcem predstavili ugotovitve dvelet- bili vključeni dijaki srednjih šol iz šestih evropskih držav: tujine smo poleg šolskega utripa predstavili tudi naše mes- nega dela in načine, s katerimi so poskušali zmanjšati CO - 2 Nemčije, Belgije, Anglije, Norveške, Italije in Madžarske. to, Ljubljano in naš vsakdan. odtis svoje šole. Nekaterim je to zelo dobro uspelo, drugim Slovenija ter Portugalska sta bili projektu pridruženi člani- manj, vendar pa so v vseh šolah, tako vodstva kot osebje ci. Projekt je trajal dve leti, njegov osnovni cilj pa je bil in dijaki, pričeli razmišljati o rešitvah problema in se vesti Zaključek projekta v Belgiji ozaveščanje mladih o problemu globalnega segrevanja in odgovorneje. S podpisom Listine o odgovornosti do okolja njegovih posledicah, jih pripraviti h kritičnemu mišljenju, Marca 2010 so dijaki iz sedmih evropskih držav v Warege- (Charter on Environmental Responsibility) so se ravnatelji k ukrepanju za reševanje tega problema in povezovanje z mu v Belgiji na delavnicah razpravljali o posledicah global- vseh sodelujočih šol obvezali, da bodo tudi po koncu pro- vrstniki iz sodelujočih držav. nega segrevanja, iskali rešitve za zmanjšanje izpustov CO , jekta skrbeli za ekološko vizijo ustanove, ki jo vodijo. 2 ugotavljali, kako povečati ekološki pristop h gradnji in poto- vanjem, ter razmišljali o tem, kako ustvariti miselni napre- Izmenjava v Novem mestu Namen projekta dek v družbi na področju ekologije in varstva okolja. V okviru projekta smo oktobra 2009 na šoli gostili šest dija- Namen projekta ni samo širjenje obzorja v okviru krovne Skupinsko delo v šolski knjižnici, 2009 kov iz Waregema v Belgiji. Med obiskom smo dijakom in nji- Nekaj časa je ostalo tudi za zabavo in pohajkovanje po bel- teme, pomembni cilji so povezati mlade iz vse Evrope, hovemu učitelju predstavili naš šolski sistem in jih vključili gijskih mestih s srednjeveškim pridihom. Našim dijakinjam širiti njihova obzorja in jih pripraviti na medkulturni dialog. v nekaj ur pouka. V dopoldanskem času so jim novomeška sta bila najbolj všeč popoldanski potep po sončnem in ved- Na novo stkane prijateljske vezi med našimi dijakinjami podjetja Revoz, Krka in Ursa predstavila svoje delo in okolju no vetrovnem Bruggeu in večerna »barbecue party«, ki so in ostalimi udeleženci so lep dokaz, da nam je to tudi us- prijazno proizvodnjo. Popoldne so sledile delavnice, na kate- jo pripravili starši dijakov gostiteljev in jo je spremljala bel- pelo. Projekt sta vodili mentorici Polonca Centa in Tatjana rih so dijaki primerjali podjetja v Novem mestu in Warege- gijska folklorna glasba. Durmič. mu ter ugotavljali, kako lahko tudi posamezniki z majhnimi spremembami vplivamo na zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida. Svoje ugotovitve so predstavili na plakatih, v ob- 82 83 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I N U Š A R U S TJ A Obogateno učenje tujih jezikov 2 0 1 0 – 2 0 1 5 Tuji učitelji Usposabljanje učiteljev Na Gimnaziji Novo mesto se tuji učitelji vključujejo v gleščino in nemščino ter partnerska šola za francoščino, Šole, ki so bile vključene v projekt OUTJ, so izvajale uspo- poučevanje tujih jezikov že več kot 20 let. Pri nemščini so zadnje leto pa le še pridružena matična šola za angleščino. sabljanje učiteljev tujih jezikov in drugih predmetov s kole- bili to nemški programski učitelji, ki so pripravljali dijake na Pri projektu so sodelovali tuji učitelji Soizic Dupuy-Roudel, gialnim opazovanjem timskega pouka. Maja 2014 smo tako izpit za nemško jezikovno diplomo, pri angleščini in fran- Monika Gehrke, Elsa Louis in Gilly Roebuck, za koordinaci- usposabljanje izvedli tudi na Gimnaziji Novo mesto. Naši coščini so sodelovali učitelji prek ZRSŠ. V zavodov projekt jo dela z zavodom in domačimi učitelji so poskrbele Saška učitelji so prikazali pouk nemščine z matematiko in pouk Sporazumevanje v tujih jezikih (2007–2009) smo se vključili Horvat, Verena Potočnik, Nuša Rustja in Mirjam Skube. francoščine, kjer so obravnavali slovenski in francoski šol- pri francoščini z učiteljem Mamom Yufonom. ski sistem. Udeleženci izobraževanja, med katerimi so bili tudi predstavniki zavoda in ministrstva, so pri predstavit- Inovativni pristopi vah skupinskega dela ugotavljali, da imajo dijaki dobro OUTJ I-III Pri pouku tujih jezikov smo s tujimi učitelji povečali avten- znanje obeh tujih jezikov, izkazali pa so se tudi pri timskem Projekt Obogateno učenje tujih jezikov (OUTJ) je bil projekt tičnost učnega procesa in dijakom omogočili kakovostno delu in predstavitvah. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je fi- poučevanje z vključevanjem medkulturnosti, interdiscipli- nančno podpiral Evropski socialni sklad, izvajal pa ZRSŠ v narnosti, sodelovalnega in timskega poučevanja, omogo- Evalvacija projekta sodelovanju z izbranimi slovenskimi osnovnimi in srednjimi čili učenje v manjših skupinah ali individualno, izvajali šolami ter tujimi učitelji. Projekt je potekal v treh delih od jezikovne zmožnosti kot kroskurikularni cilj z jezikovnimi Pri evalvaciji projekta je bil odziv dijakov na vključevanje 2010 do 2015, status naše šole je bil vsakič drugačen. Od tabori, mednarodnimi projekti in izmenjavami. Višji nivo tujih učiteljev v pouk in dejavnosti na šoli vedno pozitiven. 2010 do 2012 smo bili vključeni v OUTJ-1 z nemščino in znanja tujega jezika dijaki potrjujejo na maturi ali z med- Dijaki ugotavljajo, da pouk s tujim učiteljem prinese do- francoščino. Pri nemščini je imela šola vlogo koordinatorja narodnimi diplomami in certifikati (DSD 1, DSD 2, DELF). datno dinamiko, popestritev in obogatitev predvsem na za nemško jezikovno diplomo, pri francoščini smo bili part- področju medkulturnosti. Če je tuji učitelj delal z manjšimi nerska šola. Tretje leto smo bili pri OUTJ-2 modelna šola skupinami ali posameznimi dijaki, je prišla do veljave tudi za nemščino in partnerska za francoščino. V OUTJ-3 smo neposredna komunikacija. bili četrto leto vključeni kot pridružena matična šola za an- 84 85 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I N A T A Š A S E K U L A Z U P A N Č I Č Uvajanje kompetence učenje učenja v pouk 2 0 1 0 – 2 0 1 3 Metakognitivni vidik Zaključek V šolskem letu 2011/12 se je naš projektni tim ukvarjal V zadnjem letu izvajanja projekta je bila zaradi kadrovskih Cilji projekta predvsem z metakognitivnim vidikom kompetence uče- menjav projektna skupina nekolika manjša. Članice so bile V šolskem letu 2010/11 smo v sodelovanju z ZRSŠ zače- pornim članom projektne skupine in učiteljem na šoli, nje učenja. Članice projektne skupine so se tudi v tem letu Špela Debeljak, Tina Furlan Turk, Renata Nose in Verena li izvajati projekt Uvajanje medpredmetne kompetence ki jih je tema zanimala, predstavile vsebine izobraževanj. udeležile seminarjev v organizaciji ZRSŠ ter o vsebinah po- Potočnik, ki je prevzela vodenje projekta. Zadnje leto je bilo učenje učenja v pouk. Izvajali smo ga tri leta. Članice tima Poseben poudarek so dale učnim strategijam, ki so jih ročale ostalim učiteljem na šoli. Na seminarjih so si svoja namenjeno poglabljanju usvojenega znanja. Vsak sodelujo- v prvem in drugem letu so bile Špela Debeljak, Tina Furlan pozneje preizkusile v razredu. Tako so vse članice tima iz- znanja izmenjevale šole, ki so se ukvarjale s kognitivnim či učitelj je moral izdelati nalogo, v okviru katere je kompe- Turk, Mojca Lukšič, Renata Nose, Verena Potočnik, Andre- vedle učne ure v izbranih razredih s pomočjo učnih bralnih in z metakognitivnim vidikom kompetence. Najpomemb- tenco učenje učenja vnesel v učni sklop, torej v sklop naj- ja Retelj, Nataša Sekula Zupančič (vodja) in Neža Vilhelm. strategij PV3P in VŽN. Članice projektne skupine so omenje- nejše teme seminarjev so bile (samo)evalvacija učnih manj treh ali štirih pedagoških ur. Ob zaključku projekta je Cilji projekta so bili razvijanje strategije za načrten razvoj ni učni strategiji zaradi pozitivnih izkušenj vnesle v letne dosežkov, zastavljanje in osmišljanje ciljev ter motivacija. V bilo potrebno oddati tudi portfelj z zbirko aktivnosti, ki so v kompetence učenje učenja pri pouku, načrtno vključevanje priprave in jih tudi naslednja leta uporabljale pri pouku. okviru projekta so razredniki 1. letnika ob pomoči šolske okviru projekta potekale vsa tri leta. izbranih strategij v pouk, razvijanje strategije pomoči učen- svetovalne službe v razredih izvedli delavnice o učnih ciljih. cem pri učnih težavah in poglabljanje sodelovanja med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci. Učne strategije V šolskem letu 2010/11 je pri projektu sodelovalo 31 sred- njih šol in projektna skupina naše šole se je ukvarjala s kognitivnim vidikom kompetence učenje učenja. Več čla- nic projektne skupine se je udeležilo vseh treh seminar- jev na temo učenje učenja, ki jih je organiziral ZRSŠ. Na seminarjih so se udeleženci ukvarjali s pisanjem zapiskov, grafičnimi organizatorji, s PV3P, z VŽN, argumentacijo pri pouku, izsledki PISE, elaboracijskimi strategijami, s tehnikami za zapomnitev itd. Po izvedenih seminarjih so udeleženke ostalim članicam projektne skupine, pod- 86 87 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I N U Š A R U S TJ A Delavnice v Eppingenu so bile namenjene delu v Doku- S Comeniusom gradili most do Romov mentacijskem centru v Heidelbergu, kjer so se dijaki soočili z zgodovinskim in političnim ozadjem diskriminacije Ro- 2 0 1 0 – 2 0 1 2 mov v času nacizma. V Frankfurtu so spoznali podobne ustanove, ki izvajajo dejavnosti z Romi (vrtec, osnovna šola, svetovanje in izobraževanje mladostnikov). Zaključna prireditev na naši gimnaziji, 2012 Priznanji Mnenja udeležencev Projekt je že pred zaključkom doživel priznanje na nacio- nalni in mednarodni ravni. Služba za pedagoško izmenja- RIC NOVO MESTO, 2010 Gimnazija Novo mesto je v Come- vo, ki deluje v okviru nemške konference ministrstva za Zelo smo bili presenečeni nad odprtostjo novomeških in niusovem projektu Drugačnost in šolstvo, je projekt razglasila za nemški projekt meseca nemških dijakov. Res so prijetni in njihova pripravljenost tujost v Evropi – most do Romov aprila 2012. Na evropskem dnevu v Stuttgartu smo zanj za sodelovanje je izjemna. Prav tako smo bili zadovoljni s sodelovala s Hartmanni-Gym- prejeli posebno priznanje. Slovenska nacionalna agencija sodelovanjem naših Romov, ki ponavadi niso tako aktivni, nasium iz Eppingena v Nemčiji. CMEPIUS nas je junija 2012 povabila na zaključno konfe- kot so bili na delavnicah, posebno na fotodelavnici. Menim Projekt je trajal od 2010 do 2012 renco mednarodne mreže Inclusion v Birmingham, kjer tudi, da so se z vašimi dijaki presenetljivo dobro ujeli glede na svojo značilno zaprtost. in je vključeval 38 novomeških in smo predstavili projekt. 38 nemških gimnazijcev. DRPD NOVO MESTO, 2010 Zaključek Dijaki so pokazali veliko stopnjo strpnosti, zavzetosti in Projektne aktivnosti Skupno delo pri projektu, bivanje pri družinah in odkrivanje samoiniciativnosti. Dobro so se pripravili in pokazali zani- Dijaki obeh gimnazij so si v dveh letih izmenjali štiri naravnih in kulturnih lepot obeh dežel je vplivalo na obliko- manje za naše dejavnosti in romsko tematiko (razmere v naselju, način življenja itd.). Otroci so se ob njih počutili 10-dnevne obiske. V Novem mestu so se v sodelovanju z vanje vrednot, empatije in odgovornosti do drugih, odprav- sprejeto in sproščeno. Večina dijakov je v romsko naselje DRPD Novo mesto, Vrtcem Pikapolonica v Brezju, OŠ Brš- ljanje stereotipov in ksenofobije ter predsodkov. Vse to naj stopila prvič, a kljub temu brez predsodkov in strahu, kar je ljin in RIC-em v različnih ustvarjalnih delavnicah soočali z bi prispevalo k sooblikovanju celostne podobe mladih, kar bil tudi namen tega projekta. Veseli nas, da želite ponovno »drugačnostjo in tujostjo« in tako odpravljali stereotipe in je eden od ciljev izobraževalnih sistemov znotraj EU. sodelovati z nami. predsodke do Romov. Rezultati delavnic so igra ABC (tri- jezična igra spomin), večjezični slovarček, fotografske raz- Junija 2012 smo na zaključni prireditvi v Novem mestu JAN TURK, 2. e, 2010 stave, novoletne čestitke, stenski časopis, zgibanke, okrog- predstavili rezultate dvoletnih dejavnosti in podelili vsem Mislim, da je bila to ena najboljših izkušenj v mojem življe- la miza, različne solidarnostne akcije za DRPD, barvanje udeležencem potrdila za sodelovanje. Projekt so vodili nju. Komaj čakam, da bomo tudi mi šli v Eppingen. Sedaj bivalnikov v romskem naselju Šmihel idr. Prostovoljci prek Conny Brox, Wolfgang Burth, Susanne Daubmann, Monika gledam na vse drugače, ne vem zakaj, ampak občutek DRPD še vedno izvajajo tedensko učno pomoč za romske Gehrke in Nuša Rustja. imam, kot da bi me ta izmenjava spremenila. otroke v Dnevnem centru Brezje. 88 89 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P O L O N C A C E N T A Mladi in evropsko državljanstvo Mnenja dijakinj o projektu 2 0 1 1 / 1 2 SIMONA GRIČAR, 3. e, 2011/12 Navodila, ki so nas vodila od naloge do naloge, so jasna. Morda bi bilo smiselno dodati še kakšen primer, a potem bi bilo gradivo hitro lahko preobsežno. Všeč mi je bil praktičen pristop: samostojno iskanje informacij, oprav- ljanje intervjuja, objava prispevkov na spletnem portalu. Projekt evropskega oddelka V projekt smo se žal vključili šele proti koncu, zato nis- mo imeli vpogleda v celoten projekt. Spletna stran bi bila V šolskem letu 2011/12 smo z dijaki 3. letnika evropskega državljanstvo. Knjižica dejavnosti je bila dobro strukturira- lahko bolj zanimiva in dinamična, da bi nas pritegnila oddelka v okviru Evropskih študij sodelovali v mednarod- na in je dijakom nudila vse potrebne informacije za delo. k obiskovanju. nem projektu vseživljenjskega učenja PAM-INA: Percep- Seznanila jih je s pojmom državljanstva EU in spodbudi- tion, Attitude, Movement – Identity Needs Action. Projekt la k primerjavi s slovenskim državljanstvom. Še posebej NUŠA RUDMAN, 3. e, 2011/12 Skupinsko delo z učnim gradivom, 2011/12 je potekal v sodelovanju s partnerskim konzorcijem pro- zanimive so bile življenjske zgodbe nekaj Evropejcev, saj Projekt je zanimivo zasnovan. Povezovanje ljudi iz ra- jekta PAM-INA, v katerem so bile združene vidne ev- so dijake motivirale, da tudi sami v svojem okolju poišče- ina.eu, na kateri so objavljali svoje prispevke in izdelke, zličnih delov Evrope in njihove življenjske izkušnje so zelo ropske fakultete, na katerih se izobražujejo bodoči učitelji jo zanimive ljudi in jih predstavijo drug drugemu. Dijaki so imeli pa so tudi vpogled v prispevke vrstnikov iz sodelujo- zanimive. Zdi se mi prav, da ima vsak državljan EU vsaj geografije. Projekt je vodila pedagoška fakulteta iz Freibur- opravili intervjuje s sorodniki in prijatelji, kaj ljudem pri nas čih držav. nekaj osnovnih informacij o njej. V tem učilu so zajete vse ga v Nemčiji, nosilec projekta v Sloveniji pa je bil Oddelek pomeni evropsko državljanstvo. informacije, ki bi lahko zanimale aktivnega državljana EU. za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Učilo je zelo pregledno zgrajeno: na začetku so osnovne in- Učilo o evropski identiteti formacije o projektu, nato osnovni pojmi in potem primeri – projektu so poleg slovenskih profesorjev, študentov in di- Študij in bivanje v EU resnične življenjske zgodbe. Dobro je, ker smo v projekt jakov sodelovali še kolegi iz Grčije, Francije, Poljske, Cipra, Na šoli smo k projektu pristopili v sklepni fazi na vabilo dr. vstopili kot razred, tako je delo potekalo lažje. Nemčije, Velike Britanije in Švedske. Delovni jezik projekta Največjo pozornost dijakov je pritegnil zapis o pravicah Tatjane Resnik Planinc s filozofske fakultete, ko smo v dru- je bila angleščina, v kateri so bila vsa gradiva, v njej pa so študentov glede študija in bivanja v drugih državah EU, saj gem polletju z dijaki 3. e testirali učilo o evropski identiteti. MANCA BUKOVAC, 3. e, 2011/12 nastali tudi vsi izdelki dijakov, kar je bila za vse udeležence jih je spodbudil k razmišljanju o možnostih, ki se mladim Po zaključku projekta smo opravili evalvacijo učila, skupaj zanimiva izkušnja. ponujajo pri različnih oblikah mednarodnih izmenjav za Gradivo je po mojem mnenju zanimivo, ni preobsežno in z dijaki pa smo podali tudi izčrpno oceno o poteku projekta. ni dolgočasno. Angleški izrazi so razumljivi, zato večjih študente. Ker je delo potekalo v parih in v 4-članskih sku- Skladno z našimi priporočili je bilo po zaključku projekta težav ni bilo. Navodila so bila jasna, zato smo naloge lahko pinah, je pripomoček dijake spodbudil k pogovoru o željah izdelano tudi uradno učilo, ki bo na voljo za uporabo po Cilji opravili. Dobro je, da so ključni pojmi o aktivnem držav- in pričakovanjih, ki jih imajo v zvezi z možnostjo študija v srednjih šolah v EU. Izvajanje projekta in izkušnje z njim na ljanstvu razloženi in podprti s primeri iz resničnega življe- Glavni cilj projekta je bil ugotoviti, kakšno je med mladi- tujini. Ravno informacije, ki gredo od ust do ust, so med naši šoli so bile predstavljene na mednarodni konferenci o nja. Pozitivno se mi zdi tudi to, da so dodane sličice, da mi dojemanje in razumevanje ključnih pojmov, povezanih mladimi verodostojnejše kot zapisi na uradnih spletnih evropski identiteti, ki je potekala septembra 2012 na Filo- gradivo ni tako pusto. Mislim, da je projekt dobro organi- z evropskim državljanstvom. Ugotavljali smo, kako dija- straneh ali v uradnih publikacijah. Dijaki iz različnih držav zofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Projekt je vodila Polon- ziran, zelo hitro smo dobili uporabniška imena in gesla. ki v vsakdanjem življenju občutijo nacionalno in evropsko so bili med seboj povezani prek spletne strani www.pam- ca Centa. 90 91 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I B R A N K A K L E M E N Č I Č Mladi raziskovalci Izredni uspehi V naši regiji smo imeli prodorne in v svetovnem merilu prepoznane mlade raziskovalce, kar je lahko tudi vzpod- o d 20 1 1 i z v e d b a r e g ij s k i h s r e č a nj buda vsem bodočim mladim raziskovalcem. Dijaka Jaka Šikonja iz Srednje šole Črnomelj in Aleš Zupančič iz Gim- nazije Novo mesto sta se s svojo nalogo Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika uvrstila tudi na prestižno naravoslovno olimpijado Genius 2014 v ameriški zvezni državi New York. Za svoje razis- Raziskovalno delo kovalno delo sta prejela zlato medaljo. Mladinsko raziskovalno delo na šolski, regionalni in državni ravni je oblika obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, s katero Zlati medalji z naravoslovne olimpijade, 2014 Septembra 2014 je v Varšavi na Poljskem potekalo 26. tek- mladi nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, movanje mladih znanstvenikov Evrope. Slovenijo so pred- Izvedba srečanj na Gimnaziji Novo mesto mu dodajajo praktično vrednost ter se interesno usmerjajo stavljali trije dobitniki zlatega priznanja z državnega tek- v različna področja znanosti. S tem si utrdijo zaupanje vase, K sodelovanju smo povabili vse osnovne in srednje šole movanja mladih raziskovalcev v letu 2013. Aleš Zupančič v svoje delo in razmišljanje, ocenijo svoja predvidevanja in iz naše regije, zunanje mentorje in zunanje ocenjevalce se je predstavil z nalogo Samočistilnost tkanin na osnovi spoznanja, naučijo se jasno in javno izražati svoje mnen- raziskovalnih nalog. Opažamo, da se z leti interes za razis- nanoprevlek in osvojil 2. mesto. Dijaka Anja Zupančič iz je, razvijajo določene spretnosti, pomembne za življenje kovalno delo veča, kar se kaže v naraščanju števila razisko- Biotehniške gimnazije Novo mesto in Aleš Zupančič iz Gim- in kritično razmišljanje, poleg tega pa razvijajo zdrav tek- valnih nalog. V letu 2012 smo na regijskem srečanju gos- nazije Novo mesto sta se s svojo nalogo z naslovom Proiz- movalni duh ter se navajajo in usposabljajo za učinkovito tili le štiri skupine mladih raziskovalcev iz treh osnovnih in vodnja alternativnega goriva iz utekočinjenega odvečnega predstavitev znanja. O svojem delu imajo možnost raz- ene srednje šole, v letu 2016 pa so se mladi raziskovalci iz aktivnega blata uvrstila tudi na projektno olimpijado mla- Dobitniki zlatih in srebrnih priznanj ZOTKS, 2016 pravljati s strokovnjaki, projekte se naučijo izvajati v obliki sedmih šol predstavili z devetnajstimi raziskovalnimi deli. dih raziskovalcev I-SWEEP 2015 v Houstonu. V kategoriji zaokroženih elaboratov in jih javno predstaviti. Energija sta osvojila srebrno medaljo. Tabela s poimen- Učitelji naše šole namenjamo spodbujanju mladinskega ra- Srednje šole Dolenjske, Bele krajine in Posavja so se pri skimi dobitniki priznanj se nahaja na strani 184. Rezultati ziskovalnega dela velik pomen, pri čemer nas podpira tudi organizaciji regijskega srečanja do leta 2008 izmenjevale. vodstvo šole. Od tega leta naprej je za vsa raziskovalna področja začel V petih letih (2011–2016) se je na državno srečanje uvrstilo veljati nov pravilnik, kar je za nekaj časa ohromilo razisko- 30 osnovnošolskih in 29 srednješolskih nalog. V kategoriji valno dejavnost v naši regiji. V šolskem letu 2011/12 je osnovnih šol so naloge prejele sedem zlatih, devet srebrnih Regijska srečanja Gimnazija Novo mesto na prošnjo Zveze za tehnično kul- in deset bronastih priznanj. V kategoriji srednjih šol je bilo Regijska srečanja mladih raziskovalcev so organizira- turo Slovenije (ZOTKS) prevzela organizacijo in izvedbo podeljenih devet zlatih, deset srebrnih in sedem bronastih na v okviru projekta Gibanje znanost mladini in že 50 let regijskega srečanja mladih raziskovalcev Dolenjske, Bele priznanj. Tematsko so se mladi raziskovalci ukvarjali s po- tradicionalno potekajo v trinajstih regijah. Zaključijo se z krajine in Posavja za srednje in osnovne šole. Koordinacijo dročji psihologije, pedagogike, sociologije, biologije, kemije, državnim srečanjem v Murski Soboti, kjer najuspešnejšim srečanja sta prevzeli Branka Klemenčič in Nevenka Mal- kemijske tehnologije, robotike, farmacije ali interdiscipli- raziskovalcem podelijo zlata in srebrna priznanja. narič Brulc. Učitelji sodelujejo kot ocenjevalci nalog. narnim področjem. Udeleženci regijskega srečanja, 2016 92 93 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I J A N E Z G O R E N C Amsterdam v startup pospeševalnik Rockstart. V tem letu smo sodelovali tudi s projektom FLL, saj smo si delili tako Razvijanje podjetnosti smo tudi prvič sodelovali z drugimi izbirnimi vsebinami mentorja kot občasno prostore. Mentor in koordinator pod- na šoli, namreč z dijakom, ki je sodeloval v znanstvenem jetniškega krožka na šoli je mag. Janez Gorenc. tekmovanju Genius Olympiad, ter mu pomagali narediti o d 20 1 1 finančni načrt za projekt, s katerim je v mestu Oswego v Sodelovanje z okoljem državi New York osvojil zlato medaljo. Tudi pri podjetniških dejavnostih je izjemno pomembno, da Naslednje šolsko leto smo organizirali že drugi dijaški sodelujemo z lokalnim podjetniškim ekosistemom. Tako Podjetnost je vseživljenjska kompetenca, ki jo rabimo v startup vikend, ki se ga je udeležilo 40 dijakov iz vse Slo- dobro sodelujemo z društvom Startup Novo mesto ter no- mnogih življenjskih situacijah. Če se odločimo odpreti pod- venije. Zmagal je dijaški startup iz Gimnazije Novo mesto, vomeškim razvojnim centrom, saj skupaj z njimi prirejamo jetje, če rešujemo lokalni izziv, iščemo boljši način pouka Converto. Leta 2014/15 smo prvič z enim dijaškim podjet- pogovorne večere s podjetniki iz Dolenjske ter širše Slo- ali če bi radi našli način, kako bi šola privarčevala nekaj jem vstopili v program Junior Achievement, edini takšen venije. Mladi podjetniki pridejo kot mentorji in kot komisija energije – povsod pride do izraza človekova podjetnost. In program v Sloveniji, ki dijakom omogoča dejansko proiz- na vse podjetniške dogodke. Sodelujemo tudi z agencijo prav gotovo je bolje, da – namesto da le nemo opazujemo vodnjo in prodajo izdelkov oziroma storitev ter upravljanje za spodbujanje podjetništva Spirit, saj smo pod njihovim spremembe, ki se dogajajo okoli nas – smo mi tisti, ki dela- z denarjem. Pionirki na tem področju na naši šoli sta bili pokroviteljstvom izvedli projekt Z ustvarjalnostjo in inova- mo spremembe na bolje. dekleti iz 3. letnika, ki sta v podjetju Bodi ti ustvarjali ročno tivnostjo do podjetnosti. Sodelujemo z Iniciativo Start:up poslikane majice. Sodelovali smo tudi z izvenšolsko dejav- Slovenia in smo se že štirikrat zapored udeležili podjet- nostjo First Lego League. niške konference v Mariboru Podim. Od letos sodelujemo Začetki podjetništva tudi z ljubljanskim startup ABC-pospeševalnikom, saj so v Podjetniška zgodba na Gimnaziji Novo mesto se je zače- Dijaki prototipirajo, 2016 svojih prostorih organizirali NASA Space App Challenge, na Najuspešnejše leto la pisati leta 2011, ko smo s skupino dijakinj iz 3. letnika katerem je pet naših dijakov razvijalo habitat za na Mars in Zgodba o uspehu tedanjega evropskega oddelka stopili v mednarodni projekt Najdejavnejši doslej smo bili v letu 2015/16. Leto smo v svoji kategoriji zmagalo. Mladiekoin, ki ga je organiziral in izvajal Razvojni center Naslednje leto smo začeli s še drznejšimi načrti. Febru- začeli s projektom Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do Novo mesto. Namen projekta je bilo spodbujanje podjet- arja 2013 smo šli z dvema ekipama v Celovec na startup podjetnosti, ki smo ga v dveh vikendih izvedli skupaj s Podjetnost pri pouku ništva med mladimi in tako smo ga tudi dojemali – tedaj vikend in prinesli s startupom LinkTrip domov zmago ter z štirimi osnovnimi šolami. Na šoli smo izvedli že tretji dija- in v prihodnje. Sledeč temu cilju smo že prvo leto poleg Doin’ Good posebno nagrado za kreativno idejo. Na podjet- ški startup vikend, tokrat s 25 udeleženci, kjer je zmagal V prihodnje nam je cilj še naprej sodelovati z različnimi iz- Mladiekoin sodelovali tudi na tekmovanju Mladi podjetnik niški delavnici projektnega tedna je zmagal dijaški startup mariborski dijaški startup Marprom z aplikacijo za lažjo birnimi vsebinami, delovati v vseh projektih, v katerih smo na Gea College in dosegli drugo mesto, dijaki pa so juni- eBeat. Tisto leto smo se razšli z mentorjem Matijo Goljar- uporabo mariborskega avtobusnega prometa. V Junior sodelovali do sedaj, predvsem pa bi radi videli, da začno ja 2012 šli tudi na prvi startup vikend v Sloveniji in ravno jem ter delo nadaljevali z mentorico Željko Kitić. Achievement smo vstopili z dvema podjetjema, Kisses metode za spodbujanje podjetnosti bolj pronicati v običajen tako pristali na drugem mestu. Dijaki so pod mentorstvom Cosmetics in Tipka. Obe podjetji sta se udeležili tudi pod- pouk, kamor tudi spadajo. Samo dobro razvit podjetniški Matije Goljarja, kasnejšega ustanovitelja Ustvarjalnika, V letu 2013/14 smo prvič začutili, da smo dijaški startup jetniškega tekmovanja Popri v Novi Gorici. Zalo pomem- duh, smisel za prevzemanje pobude in razumnih tveganj ustanovili prvi dijaški startup, Cyou, in prejeli ponudbo za vikend sposobni organizirati tudi sami. Prišlo je 17 dija- ben korak smo naredili na področju sodelujočih učiteljev, ter zavest, da je naš trg cel svet, bo Slovenijo dvignil iz gos- investicijo, ki pa so jo zaradi maturitetnih obveznosti morali kov iz vse Slovenije, zmagal pa je gimnazijski startup Bill- saj zdaj pri podjetniških vsebinah posredno ali neposredno podarske otopelosti v sam svetovni vrh – kar že uspešno zavrniti. Leto smo zaključili s prvo podjetniško delavnico na Scan. Kasneje je ta isti startup zmagal še na demo dnevu sodeluje šest učiteljev Gimnazije Novo mesto, z nami pa še počno mnogi slovenski startupi. In kje je bolje začeti vzga- projektnem tednu. StartUP Novo mesto in šel na dvotedensko usposabljanje v naprej ostaja podjetniška veteranka Željka Kitić. Še naprej jati tovrstno miselnost kot ravno v šoli? 94 95 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P O L O N C A C E N T A Akademija znanja Vsebina delavnic Predstavitev na mednarodnem posvetu o d 2 0 1 2 V kemijski delavnici so se sprva učili računati kalorične Projekt Akademija znanja smo predstavili tudi na med- vrednostih živil, pri fiziki so izvajali zabavne poskuse, pri narodnem strokovnem posvetu o delu z nadarjenimi učen- biologiji pa so secirali in pripravljali preparate za ci in dijaki, ki je potekal pod okriljem ZRSŠ v Slovenski mikroskopiranje. Pri angleščini so spoznavali kulturne Bistrici marca 2013. Predstavitev je požela veliko odobra- značilnosti Angležev, pozneje pa so se osredotočili na fi- vanja in prejeli smo več prošenj, da bi pomagali pri zagonu Za vedoželjne osnovnošolce Izvedba nese angleškega jezika. V antični delavnici so jih zanimale podobnih projektov tudi v drugih krajih. Znanje je naša vrednota in ker verjamemo, da je ključ do Pri prijavnem postopku so nam v veliki meri pomagali antične zdravniške veščine, zdravilna zelišča in medicin- napredka posameznika in celotne družbe prav v znan- osnovnošolski ravnatelji in svetovalni delavci, ki so pred- sko izrazoslovje. Pri geografiji so spoznavali deželo vzha- Nadaljevanje projekta ju, ga želimo prenašati na mlade. S tem namenom smo v stavljali Akademijo znanja na posameznih osnovnih šolah jajočega sonca ter pripravljali tradicionalne japonske jedi. šolskem letu 2012/13 ustanovili Akademijo znanja, projekt in udeležence navduševali zanjo. Mnoge osnovne šole so Na delavnici Se znaš pogovarjati so se učili veščin uspešne- V štirih letih delovanja je Akademija znanja v šolskih neformalnega izobraževanja, ki ga na naši šoli izvajamo za Akademijo znanja vključile tudi v program dejavnosti za ga komuniciranja, v športni delavnici pa načinov, kako s klopeh gostila že skoraj 1300 osnovnošolcev. Še posebej učence 8. in 9. razredov osnovnih šol s področja Dolenjske, nadarjene učence. športno vadbo premagati strah. Na orientacijskem poho- smo veseli, ker smo k sodelovanju z zanimivimi vsebina- Bele krajine in Posavja. Akademija znanja je namenjena du so spoznavali kulturno-umetnostne spomenike Novega mi pritegnili tudi osnovne šole, iz katerih se učenci do vedoželjnim in nadarjenim osnovnošolcem, ki želijo svo- Akademija znanja je potekala v obliki sobotnih delavnic na mesta. Naučili so se lahko tudi osnov jezika gluhih in na sedaj niso vpisovali na Gimnazijo Novo mesto, zato bomo z je znanje nadgraditi z zanimivimi vsebinami in s pomočjo Gimnaziji Novo mesto pod vodstvom gimnazijskih učiteljev. praktičnih primerih izkusili, kako je biti drugačen, kako Akademijo znanja nadaljevali tudi v prihodnje. Projekt vodi nevsakdanjih metod dela, nove spretnosti pa lahko upora- Pri izvedbi delavnic so jim pomagali nadarjeni dijaki, ki so komunicirati s slepimi in gluhimi ter sprejemati drugačnost. in koordinira Polonca Centa. bijo tudi v vsakdanjem življenju. pripomogli, da so osnovnošolci v sproščenem vzdušju in na Na delavnici o zeleni energiji so se poučili o obnovljivih zanimiv način pridobivali nova znanja in veščine. Učenci so energijskih virih. Pri francoščini so se naučili osnov jezi- bili vključeni v tri zaporedne delavnice, katerih programi ka in spoznali, kaj je tipično za Francoze, skozi pravljice Brezplačen dostop do znanja so pokrivali različna predmetna področja. Posamezne so se seznanili z osnovami nemščine, pri latinščini so se Naša družbena odgovornost je, da znanje širimo tudi izven delavnice so trajale uro in pol, udeleženci pa so krožili med seznanili s temeljnimi medicinskimi pojmi v latinščini in šolskih zidov. K temu nas zavezujejo 270-letna tradicija delavnicami glede na svoje interese. preučili nekaj opravičil, receptov in izvidov. Lahko so se in tudi izjemni rezultati naših dijakov na maturi, tekmova- seznanili tudi z afrikanščino, ki je posebnost naše Aka- njih v znanju in v raziskovalnem delu. Ker živimo v časih, V minulih štirih letih smo mentorji pripravili programe za demije znanja. Prepričani smo, da se je za vsakega od ko je za mnoge denar edino vodilo pri delu in tudi edino kar 19 zanimivih delavnic. Nekatere programe smo v tem učencev našlo kaj zanimivega. merilo uspeha, želimo z Akademijo znanja preseči tak- času opustili, druge pa spremenili in posodobili, da bi bile šno razmišljanje in omogočiti brezplačen dostop do znanja vsebine za osnovnošolce kar najzanimivejše. Novost za večino osnovnošolcev so bile medpredmetne vsem otrokom. Številne dejavnosti so otrokom v preteklih delavnice, ki so predstavljale poseben izziv tudi mentor- letih postale nedostopne, zato želimo, da je naša Akademi- jem, saj so bile mnoge delavnice zasnovane prav posebej ja znanja brezplačna in brez obveznih učbenikov, delovnih za Akademijo znanja. Nad novimi oblikami dela so bili nav- zvezkov in drugih obveznih učnih pripomočkov. dušeni tako udeleženci kot tudi njihovi mentorji. Spoznavanje sveta s pomočjo kulinarike, 2013 96 97 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I A N I T A N O S E Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev Mnenja o projektu 2 0 1 3 – 2 0 1 5 TANJA BEZIĆ, ZRSŠ, 2012/13 MAJA GAZVODA, OŠ Trebnje, 2013/14 Spoštovana ravnateljica šole in profesorji, iskrene čestitke Posebna izkušnja, s katero na drugačen in bolj zaba- za organizacijo Akademije znanja. Ideja je odlična. Z njeno ven način spoznavamo vsebine, ki nas zanimajo, hkrati Šolski projektni tim realizacijo se zagotovo pridružujete šolam in različnim dru- pa srečamo vrstnike z enakimi interesi. Priporočam vsem gim ustanovam v Sloveniji, Evropi in v svetu, ki omogočajo nadaljnjim generacijam. V šolskem letu 2013/14 so tim sestavljali: Simon Hočevar, tistim učencem, ki so visoko notranje motivirani za pogla- Branka Klemenčič, Barbara Maznik, Andreja Mohorčič, bljanje in razširjanje svojega znanja ter jim veliko pomeni NATALIJA TRUNKELJ, OŠ Žužemberk, 2013/14 Anita Nose (vodja projekta) in Andreja Retelj. V šolskem tudi druženje s “sorodnimi” učenci, zares spodbudno učno letu 2014/15 so se timu pridružili še: Polonca Centa, okolje za celostni osebni razvoj. Uspešno delo in veliko užit- Akademijo znanja bi priporočala tudi drugim učencem, kov želim vsem. Suzana Krvavica, Nevenka Malnarič Brulc in Jasmina ker so bile delavnice poučne in zabavne hkrati. Dobili smo Žagar. veliko novega znanja, ki ga bomo lahko uporabili v šoli. IVANKA VENE, OŠ Stopiče, 2012/13 Pomagale nam bodo tudi pri odločitvi za vpis. Tehnični pogoji in podpora Spoštovani, dovolite, da se vam v imenu otrok in v svojem imenu najlepše zahvalim za imenitno in koristno doživetje. Pri pouku s tablicami, 2013/14 Na šoli smo nadgradili brezžično omrežje Eduroam – na- Naši učenci so bili navdušeni. Ves teden so se še pogovarjali mestili smo nove, zmogljivejše dostopne točke po vseh o vtisih. Ja, res so spraševali, kdaj bo spet kaj takega. Hva- Skrb za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela in napre- učilnicah, hodnikih in drugih prostorih ter okrepili strežnik. la tudi za izjemno gostoljubnost in pogostitev, kljub slabim dek vsakega posameznika, sledenje novostim in poso- Vsak dijak ima svoj uporabniški račun. Ustvarili smo časom ste poskrbeli tudi za to. Hvala še enkrat, zagotovo se vidimo na še kakšnem takem dogodku. dabljanje programov, pestra ponudba izvenšolskih dejav- navodila za dostop do brezžičnega omrežja Eduroam. Na nosti ustvarjajo pogoje za dobre medsebojne odnose in šoli uporabljamo spletne učilnice Moodle – tudi tu ima vsak LINA JERELE, OŠ Jožeta Gorjupa, uspešnost vseh dijakov. To je tudi razlog, zakaj smo se vklju- dijak svoj uporabniški račun. Dijaki do elektronskih gradiv Kostanjevica na Krki, 2012/13 čili v projekt Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev, ki je dostopajo tudi prek spletne učilnice. Ves čas jim nudimo potekal pod okriljem ZRSŠ in v sodelovanju z Arnesom v podporo pri uporabi tablic in odpravljanju napak. Kupili Zelo mi je bilo všeč, da ste organizirali tak dogodek. Bilo je letih 2013/14 in 2014/15. S pomočjo projekta smo dijakom smo dodatno tablico, ki jo uporabljamo kot nadomestno, če zelo zanimivo, gimnazijo sem še bolje spoznala in zagotovo in učiteljem približali uporabo in prednosti tabličnih raču- gre dijakova v popravilo. pridem k vam. Vsem priporočam obisk Akademije znanja. nalnikov in e-storitev ter v učne procese vpeljali tehnologi- jo, s katero se dijaki sicer srečujejo vsak dan, pri pouku pa V prvem letu smo v okviru projekta s tablicami opremili do sedaj še ni bila poudarjena in izkoriščena. en oddelek 1. letnika, v drugem letu pa smo dobili dodatne Ugotavljanje kalorične vrednosti, 2012 98 99 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I Izmenjava izkušenj Zakaj tablice Med celotnim izvajanjem projekta smo se člani šolskega Pouk s tablicami je bolj dinamičen, usmerjen predvsem v tima srečevali, izmenjevali izkušnje, si pomagali, med se- dijaka in njegovo aktivnost, kar pripomore tudi k večji mo- boj predstavili dejavnosti in e-storitve, ki smo jih uporablja- tivaciji. Njihova uporaba omogoča takojšnjo povratno in- li. Projektni tim na šoli predstavlja tudi podporo in pomoč formacijo učitelju. Pri vključevanju tablic v pouk se držimo tablice in opremili tudi en oddelek 2. letnika. Tablice imajo tom še izpopolnila in končni rezultat je nastanek šolske- ostalim učiteljem pri vpeljevanju e-vsebin in e-storitev pri načela zmernosti, ne vedno in ne celo uro, temveč takrat, operacijski sistem Windows 8. Brez dobre tehnične pod- ga pravilnika. Že na začetku projekta smo se odločili, da pouku. Na ravni šole smo predstavili nekatere primere ko tablica prinese dodano vrednost pri pouku. Moramo se pore bi bil projekt zelo otežen. Na začetku tako dijaki kot dijaki tablice prejmejo v svojo uporabo, kar pomeni, da jo dobre prakse ostalim sodelavcem v okviru posameznih zavedati, da tehnologija ne more nadomestiti učiteljeve učitelji še nismo bili vešči njihove uporabe, zato so začetne nesejo domov in jo lahko uporabljajo tudi za izvenšolske aktivov in širše. Nekateri člani tima smo svoje prispevke razlage in pristne komunikacije med učiteljem in dijakom. ure potekale ob prisotnosti tehnične podpore. S časom smo dejavnosti. Tako so jih hitro obvladali, saj imajo celovito predstavili tudi na skupnih srečanjih v okviru projekta in se nekatere tehnične težave naučili odpraviti tudi sami. uporabniško izkušnjo, pouk lahko posledično poteka inten- napisali članke za zbornik e-šolske torbe ter za prilogo Kako v prihodnje zivneje, usmerjeno v snov in ne v tehnične težave. revije Vzgoja in izobraževanje. Konec prvega leta projekta smo izdelali promocijski filmček, v katerem smo predsta- Z zaključkom projekta se delo s tablicami na naši šoli ne Začetki in izvedene dejavnosti vili celovito uporabo tabličnih računalnikov pri dijakih, bo zaključilo. Tehnologija se vedno po malem spreminja, Delo učiteljev Z vpeljevanjem tablic v pouk smo začeli tako, da smo dijake tako pri pouku kot tudi izven učilnice. sledenje novostim pa je nujno potrebno, da je učitelj v ko- najprej seznanili z osnovami njihove uporabe. Zaradi stalne Začetni tim učiteljev je začel počasi, a vztrajno vpeljeva- raku s časom. Projektni tim na šoli bo nadaljeval z dose- priključenosti dijakov v svetovno omrežje je pomembno, da ti novosti, ki jih nudi tablica pri pouku. Najprej smo veliko danjim delom in poskušal delo s tablicami bolj približati jih v okviru obveznih izbirnih vsebin ozavestimo o varni rabi časa namenili pripravi na pouk, iskanju in primerni izbi- ostalim sodelavcem in jih vzpodbujati. Projekt je šoli pri- interneta. V drugem letu projekta smo začeli nekoliko dru- ri gradiv ter orodij, učenju uporabe novih orodij, pripravi nesel tablice, s katerim smo opremili en razred, ki bo na- gače. Organizirali in izpeljali smo tridnevno šolo v naravi gradiv. V času projekta smo načrtovali letne priprave z daljeval z uporabo tablic tudi v prihodnjem šolskem letu. z oddelkom, ki je prejel tablice. Šola v naravi je bila hkrati vključevanjem e-vsebin in e-storitev ter različne tehno- Pridobili smo tudi mobilno učilnico s tridesetimi tablicami. tudi spoznavni tabor med vrstniki, kjer so se bolje spoznali logije v pouk, načrtovali smo priprave na tematski sklop Po zaključku projekta nam je ostalo ogromno gradiva, ki med sabo, z novo opremo ter imeli timske ure fizike in in sprotne priprave, izvedli spremljavo pouka svetovalcev smo si ga pripravili in ga bomo še naprej uporabljali in kemije s tablicami. ZRSŠ, se udeležili skupnih srečanj vseh učiteljev, vodij dopolnjevali. Zelo pomembno je tudi, da imamo podporo na šolskih projektnih timov, nekaterih IKT-uric idr. Pri pouku šoli. Na začetku smo določili in predstavili pravila uporabe fizike je bila izvedena tudi spremljava pouka na daljavo tablic kot pripomočka pri pouku in drugih šolskih dejav- prek Vox konference, ki je zaradi dobre pripravljenosti in nostih ter ravnanja s tablico. Ta pravila so se med projek- tehnične pomoči izvrstno uspela. Mentorska pomoč, 2013/14 100 101 10 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I N A T A L I J A P E T A K O V I Č Razvijanje bralne pismenosti 2 0 1 3 – 2 0 1 5 Nadaljevanje projekta Učitelji se zavedamo, da je kakovostno znanje dijakov • podarjanje knjig ob dnevu knjige, Po pisni in ustni evalvaciji (vprašalnik za dijake, učitelje) hospitirani uri sta bili kot primera dobre prakse pred- mogoče doseči in izboljšati z razvijanjem bralne pis- • razumevanje in širjenje besedišča s pregovori smo se odločili, da je s projektom smiselno nadaljevati, ker stavljeni učiteljskemu zboru gimnazije na festivalu dobre menosti pri vseh predmetih. Že več let opažamo, da ima- (slovenščina, angleščina, nemščina, francoščina), smo ugotovili, da dijaki dosegajo višjo bralno pismenost, prakse junija 2015. jo nekateri dijaki slabše razvite ravni bralne pismenosti • tri ure branja strokovnih ali leposlovnih besedil ki se je pokazala v boljšem razumevanju besedil (navodil, (ožje besedišče, slabo tekočnost branja, šibko razumevan- pri pouku vseh predmetov z uporabo različnih tekstnih nalog), boljšem branju in fleksibilnejšem pristopu Od zastavljenih nalog nam ni uspelo, da bi svoje in delo os- je besedil – tekstnih nalog in umetnostnih besedil, ne- tehnik branja in bralnih učnih strategij pred k učnemu gradivu. Poleg tega smo pri dijakih 1. š opazili talih učiteljev spremljali načrtnejše, smo pa s projektom fleksibilen pristop k pisnemu gradivu), najizraziteje pa in med branjem ter po njem, večjo motivacijo za branje leposlovja pri pouku in izboljša- sistematično ozaveščali pomen bralne pismenosti in upo- zaradi obremenjenosti s treningi in tekmovanji dijaki v • primerjava izposoje knjig z ostalimi ne odnose v razredu glede na začetek leta. rabo različnih učnih strategij za uspešnejše učenje pri vseh športnih oddelkih. V šolskem letu 2013/14 smo se zato razredi 1. letnika. predmetih. odločili za sistematično razvijanje bralne pismenosti v 1. š V šolskem letu 2014/15 smo nadaljevali z začrtanimi aktiv- oddelku, na ravni šole pa smo se bralni pismenosti posveti- nostmi v športnih oddelkih in spodbujali razvoj bralne pis- Sporazumevanje v maternem jeziku li z različnimi projektnimi nalogami. V projekt smo bili tako menosti na ravni šole. Pri vseh predmetih so učitelji izvedli vključeni vsi dijaki 1. š in učitelji oddelčnega učiteljskega V okviru druge razvojne prioritete, tj. Kontinuirano načrto- vsaj tri ure, pri katerih so načrtno gojili bralno razumeva- zbora 1. š ter člani šolskega projektnega tima, podporo pa vanje in izvajanje pouka, smo pri vseh predmetih razvi- nje in uporabljali katero od učnih strategij. O izvedenem so smo imeli tudi z novomeškega ZRSŠ. jali kompetenco sporazumevanja v maternem jeziku (bral- poročali na rednih pedagoških konferencah. no razumevanje, vse štiri komunikacijske dejavnosti), fleksibilen pristop k različnemu gradivu: iskanje virov, Razvojne prioritete Projektna skupina pisanje krajših sestavkov na izbrane teme z različnih vidi- Spodbujanje bralne pismenosti v 1. š smo razvijali v okviru kov (MAT, FIZ), izdelava »malega leksikona« Grške olimpij- Vseskozi smo člani projektne skupine (Renata Čampelj dveh razvojnih prioritet šole. V okviru razvojne prioritete ske igre. Poleg tega so si dijaki 1. š po samopredstavitvah Jurečič – vodja projekta, Tina Furlan Turk, Jernej Golobič, Gimnazija učeča se organizacija smo izvedli naslednje de- pri slovenščini dopisovali še s športnim oddelkom Gim- Renata Nose, Natalija Petakovič in Robert Šupe) sodelovali javnosti: nazije Bežigrad (december 2013–junij 2014). z ZRSŠ. Udeleževali smo se strokovnih srečanj in pripravili • razumevanje in kritično vrednotenje poljubno dve hospitaciji, na katerih je bila poleg članov tima prisot- izbrane (prebrane) knjige, na Andreja Čuk, svetovalka za slovenščino na ZRSŠ. Obe 102 103 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I K A R M E N Č A R M A N Z L A T K A B U T K O V E C G A Č N I K Beremo vam – povezava mlajših Koordinacija pedagoške in starejših rodov in opazovalne prakse 2 0 1 3 / 1 4 o d 2 0 1 3 Pilotni projekt UNESCO šol Opravljanje prakse Priprava urnika V šolskem letu 2013/14 smo Gimnazija Ledina, Gimnazija • celovitejši osebni razvoj, Na naši šoli vsako šolsko leto vsaj deset študentov, ki se Za dobro pripravljen urnik opravljanja prakse je potrebno Ptuj, Gimnazija in srednja šola Kočevje, Gimnazija Novo • doživeti veselje ob opravljenem prostovoljnem delu. izobražujejo za pedagoški poklic, opravlja prakso, in to vključiti mentorja na šoli, vodstvo, svetovalno službo in mesto, Gimnazija Slovenj Gradec ter Ekonomska gimnazi- pedagoško, opazovalno ali pa obe strnjeno. Noben študent, mentorje različnih dejavnosti. Le tako študent poleg doga- ja in srednja šola Radovljica izvedle pilotni projekt Unesco bodoči učitelj, ne prihaja k nam kot popoln začetnik. S seboj janja v razredu dobi tudi vpogled v delovanje šole. Kako Dejavnosti ASP-NET šole Beremo vam – povezava mlajših in starejših prinaša vrsto znanj in spretnosti, svoje izkušnje kot učenec zahtevno je to delo, sem spoznala leta 2013, ko sem dobila rodov. Dejavnosti projekta so bile usmerjene v sodelovanje V projektu je sodelovalo šest dijakov, ki so opravili približ- in teoretično znanje, ki ga je pridobil na fakulteti. Res pa je, prošnjo štirih študentk psihologije, da bi pri meni oprav- med generacijami. Rdeča nit dejavnosti pa je bila branje. no 100 ur prostovoljnega dela s spremljanjem starostnikov, da se to znanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga študent ljale dvotedensko prakso. Takrat sem ugotovila, da bi bilo branjem časopisov, pravljic in drugih knjig, s pogovori, po- pridobi s poučevanjem. Vsak učitelj dobro ve, da je učenje dobro, če bi prakso študentov na šoli nekdo koordiniral in močjo v knjižnici DSO NM in predstavitvijo knjige Uroša poučevanja nekaj drugega kot učenje o poučevanju. tako vsem zagotovil enako kakovostno prakso. Na konfe- Cilji projekta Topića v DU NM. Projekt je vodila Karmen Čarman. renci učiteljskega zbora sem predstavila vlogo koordina- Na Gimnaziji Novo mesto smo svoje dejavnosti oblikovali v torja in načrt dela. Tako od šolskega leta 2013/14 oprav- Glavni namen sodelovanju z lokalnima organizacijama, ki se ukvarjata s ljam koordinacijo prakse študentov, tako da z mentorjem, starejšo populacijo, Domom starejših občanov Novo mesto Glavni namen pedagoške prakse je, da študent spozna ki ga izbere študent, pripraviva urnik hospitacij in nastopov. (DSO NM) in Društvom upokojencev Novo mesto (DU NM). življenje in delo na šoli, oceni lastne sposobnosti in intere- Vanj dodam še ostale dejavnosti, ki so opredeljene v smer- se za poklic, presodi, katera znanja in sposobnosti so nicah in se v času prakse odvijajo na šoli. Študenti so Dijakom je projekt omogočil: pomembne za uspešno poklicno delo, razvija občutljivost za glede na rezultate evalvacijskega vprašalnika z opravljeno • usposabljanje za komunikacijo s starostniki zaznavanje didaktičnih in pedagoških problemov, si prido- pedagoško prakso zelo zadovoljni. Ker so model v svojih (individualni pogovori ter skupno predavanje bi izkušnje z obvladovanjem učnih situacij in organizacijo poročilih opisovali kot zelo kakovosten, sem bila povabljena o življenju v DSO NM, staranju, demenci in delu dela, spoznava različne učne oblike in metode v praksi in na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da sem ga predstavila poklicnega delovnega terapevta – izvedli ovrednoti njihovo uporabnost v različnih situacijah, spozna nosilcem pedagoških praks posameznih oddelkov. uslužbenci DSO NM), pomen in razvija občutljivost za vrednotenje lastnega dela. • doživeti medgeneracijski stik, Vsak študijski program ima svoje specifične potrebe in • bolje razumeti in sprejemati medgeneracijsko zahteve pri opravljanju prakse, zato je potrebno natančno drugačnost, slediti navodilom nosilcev praks na fakultetah, da študentu • učenje socialnih in etičnih veščin, v kratkem času ponudimo kakovostno opravljanje prakse. Druženje ob branju v DSO, 2014 104 105 10 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I P R I M O Ž P L A Z A R MEPI – mednarodno priznanje Program MEPI ima netekmovalen značaj in je pisan na pravičnost, odgovornost, spoštovanje, pripadnost skupno- za mlade kožo posameznemu udeležencu, ki si sam, sproti, glede sti, solidarnost idr.), ki jih znotraj formalne izobrazbe lahko na svoje zmožnosti, določa cilje in izbere težavnostno sto- pridobijo v manjši meri. o d 2 0 1 4 pnjo. Udeležencem programa pomagajo odrasle osebe kot mentorji in inštruktorji na posameznih področjih. Vse ovire Program pozitivno vpliva na šolski uspeh mladih, izobli- in izzivi, s katerimi se mladi soočijo med aktivno udeležbo kuje željo po vseživljenjskem učenju, poveča možnosti Gimnazija Novo mesto je prva šola na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki se je spoprijateljila s programom MEPI – mednarodnim priznanjem za mlade. MEPI je priznanje vojvode Edinburškega ali DofE Award (Duke of Edinburgh’s Award). Ustanovil ga je princ Filip leta 1956 v sodelovanju z nemškim pedagogom, priznanim za- govornikom izkustvenega učenja Kurtom Hahnom ter vod- jo prve uspešne odprave na Mont Everest lordom Huntom. Komu je program namenjen Program je namenjen mladim od 14. do 24. leta starosti in Na odpravi, 2016 se odvija na treh različnih stopnjah (bronasta, srebrna in zlata). Smisel programa je neformalno učenje, ki bi mlade v programu, pripomorejo k pridobitvi novih veščin in pre- zaposlitve, spodbuja vključevanje v družbo in strpnost. Pridobitev priznanja opremilo in motiviralo za aktivno preživljanje prostega poznavanju lastnih zmogljivosti. Posamezni udeleženec S svojo pozitivno in aktivno usmerjenostjo beleži pozitivne časa. V Sloveniji je bil program prvič predstavljen leta 1997, Za pridobitev priznanja morajo biti mladi dejavni na štirih lahko na cilj pride le z odločnostjo in vztrajnostjo. Zado- učinke tudi pri preprečevanju deviantnega vedenja in lažji leta 2003 je bil ustanovljen Nacionalni odbor za program področjih – športne rekreacije, veščin, prostovoljstva, voljstvo ob osebni zmagi in doseganju ali celo preseganju reintegraciji v družbo, deluje preventivno in vpliva na manj- MEPI. opraviti morajo tudi pustolovsko odpravo. V prvem letu je zastavljenih ciljev in pričakovanj je neprecenljivo – udele- šanje tako nasilja kot uživanja prepovedanih in/ali škodlji- prva generacija mepijevcev uspešno prestala tako poskus- žencu programa ostane za vse življenje. vih substanc. V program na šoli se je leta 2014/15 vključilo 11 dijakov, no kot kvalifikacijsko odpravo, ki sta bili izvedeni na rural- Koristi programa za mlade a nekateri so žal prekinili sodelovanje. Sedem deklet je nem področju Dolenjske in Bele krajine. Celoten program Program na šoli vodi Primož Plazar, kot mentorici sodelu- vztrajalo in upamo, da jim bo do konca leta 2016 uspe- je osmišljen in naravnan tako, da si mladi znajo postaviti Program mlade opremi z znanji, veščinami in osebnostno- jeta še Špela Debeljak in Renata Nose. Upamo in verjame- lo pridobiti zasluženo bronasto priznanje. V šolskem letu svoje cilje na posameznem področju, da vztrajajo in cilje socialnimi kvalitetami (komunikacija, sodelovanje, reševa- mo, da bo program MEPI vse bolj prisoten, ne le na naši 2015/16 se jim je pridružilo še sedem dijakov 1. letnika. dosežejo. nje problemov, kreativnost in kritično mišljenje, vodenje, šoli, temveč tudi na drugih šolah v regiji. 106 107 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I Z L A T K A B U T K O V E C G A Č N I K Z L A T K A B U T K O V E C G A Č N I K Metis za zgodnje zaznavanje Linpilcare za sprotno učnih težav preverjanje znanja 2 0 1 4 / 1 5 2 0 1 5 – 2 0 1 7 Osip dijakov Sistem Metis Mednarodni projekt V slovenskih šolah se srečujemo z razmeroma visokim Sistem Metis iz številnih informacij v eAsistentu (prisotnost osipom dijakov med šolanjem. Razlogov je lahko več: na- pri pouku, ocene, zgodovina šolanja …) identificira dijake s V mednarodnem projektu Linpilcare sodelujejo države Bel- je povprečne ocene pri oceni priprave na preverjanje pačno izbrana smer šolanja, učne in osebne težave, priča- povečanim tveganjem za težave v učnem procesu. Identi- gija, Estonija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija in znanja in sprotnem opravljanju domačih nalog. Trend kovanja staršev, socialni problemi, vedenjske težave in niz- ficirane učence nato posreduje strokovni službi, ki na pod- Slovenija, nosilec projekta v Sloveniji je ZRSŠ, izvaja se od padanja povprečne ocene se kaže od 1. do 3. letnika. Kot ko samospoštovanje. Če se težave odkrijejo dovolj zgodaj, lagi individualnih pogovorov z učencem izdela primeren oktobra 2015 do avgusta 2017. Projektu se je pridružilo 22 možna vzroka vidimo nedoslednost podajanja povratne se učencu lahko ponudi pomoč strokovnih služb, ki nato program ukrepov za izboljšanje. Učenec program sprem- šol. Cilj projekta je, skupaj z učitelji iz različnih evropskih informacije pri preverjanju znanja in pri pregledovanju poskušajo pomagati učencu in mu povečati možnosti za lja prek mobilnega telefona, ki služi tudi kot vmesnik za držav, učiti se za prihodnost in dvigniti raven znanja. Člani domačih nalog. Dijaki so v povprečju zadovoljni z ocenami uspeh. Pedagoški delavci zaradi obremenjenosti ne more- posredovanje opomnikov, pohval, napredka in doseganja projektne skupine na naši šoli so Zlatka Butkovec Gačnik pri kontrolnih nalogah. jo posvetiti dovolj časa vsem učencem in zgodi se, da ne ciljev programa. Izvajanje programa ukrepov lahko red- (vodja), Vasja Jakše, Mojca Lukšič, Branka Klemenčič in Rezultati prepoznavajo učencev, ki bi potrebovali pomoč. To lahko no spremljata strokovna služba in učenec. Sistem Metis Nevenka Malnarič Brulc. kasneje privede do učenčeve neuspešnosti in v skrajnem tako bistveno izboljša detekcijo zgodnjih težav in razbre- Za doseganje rezultatov smo si zadali naslednje aktivnosti: primeru do opustitve šolanja. meni strokovne delavce ter jim ponudi inovativno in siste- Zastavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje: Kako z različnimi metodami preverjanja znanja dijake spodbu- matično orodje za odkrivanje težav in izvajanje ukrepov. S naj organiziram sprotno preverjanje znanja, da bodo dijaki diti k rednemu učenju in pisanju domačih nalog. Dijaki po pravočasnim odkrivanjem težav so učenci dovolj zgodaj bolj pripravljeni na preverjanje znanja pred ocenjevanjem vsakem preverjanju dobijo povratno informacijo o stopnji Povabilo za sodelovanje deležni podpore, kar vodi k večji šolski uspešnosti in znanja? znanja in primerjavo s predhodnim preverjanjem. Ker želimo krepiti motivacijo za delo, izboljšati učno us- zadovoljstvu. Projekt je delno financiral Evropski sklad za pešnost dijakov, krepiti občutek varnosti in odgovornosti, regionalni razvoj. Članice projektne skupine smo v šolskem letu 2015/16 Opis trenutnega stanja dvigniti raven samospoštovanja, izboljšati komunikacijo sistematično uporabljale različne načine preverjanja med učitelji in dijaki, smo sprejeli povabilo Instituta Jožef Šolski razvojni tim vsako leto izvede evalvacijo sodelovanja znanja. Ugotovile smo, da se je nivo znanja pri naslednjih Stefan za sodelovanje v projektu Metis. Člani projektne dijakov v učnem procesu. Oddelčni učiteljski zbori ocenijo preverjanjih zvišal glede na rezultat prvega ocenjevanja, skupine smo bili Zlatka Butkovec Gačnik (vodja), Vasja po 5-stopenjski lestvici razrede, v katerih učijo. Ocenjuje in to v povprečju skoraj za eno šolsko oceno. Še vedno pa Jakše, Mojca Lukšič in Anita Nose. Gimnazija je kot ena se aktivnost dijakov v učnem okolju (prisotnost pri pouku, se dijaki učijo tik pred ocenjevanjem znanja in ne redno, izmed partnerskih šol v projektu sodelovala pri analizi opravljanje domačih nalog, pripravljenost na preverja- kar smo želeli doseči. potreb uporabnikov in testiranju e-storitve. nja znanja ipd.). Iz analize vprašalnika je razvidno nižan- 108 10 109 10 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R O J E K T I B R E D A V O V K O Znanje – delo – vadba – zdravje o d 2 0 1 5 Skrb za zdravo in zmogljivo telo Izvedba na delovnem mestu Glavni namen projekta je bil predstaviti vadbo na delovnem Avgusta 2015 nas je na šoli obiskal Dušan Macura, pred- mestu oziroma vadbo kot temeljno potrebo in pravico so- stavnik Enajste akademije in Fakultete za šport, ki je celot- dobnega človeka. Kot povod za izvedbo so služili predvsem nemu učiteljskemu zboru pokazal enostavne preventivne naslednji dejavniki: vaje, ki naj bi jih izvajali v času pouka, torej med rednimi šolskimi urami. Nekateri učitelji so vaje telovadi 30 sekund • aktualne družbene razmere, ki narekujejo okrepljeno vsako uro uspešno izvajali na začetku šolske ure; opravili umestitev zdravega življenjskega sloga na vsa so 3 do 4 vaje in začeli z učno uro. Dijakom je bilo to všeč. področja človekovega delovanja, s posebnim Učitelji smo vaje izvajali tudi na učiteljskih konferencah. poudarkom na delovni proces; Učitelji športne vzgoje so za kolektiv pripravili dodatne • krepitev pomena športne znanosti in stroke delavnice: nordijsko hojo, pilates, jogo in vadbo na fitnes v primerjavi z drugimi družbenimi segmenti; orodjih. S projektom bomo nadaljevali, saj je to ena od oblik • promocija vadbenih vzorcev in vsebin znotraj uveljavljanja temeljne človekove pravice do gibanja. Projekt delovnega procesa kot temeljne značilnosti vodi Breda Vovko. družbenega obstoja. Skrb za naravne in družbene vire vključuje skrb za ljudi. Uspešno opravljanje življenjskih in delovnih nalog ni možno brez skrbi za osebno počutje, zdravje in delovno sposob- nost. Poleg kompetentnosti je zdravje neizogibni pogoj us- pešnega delovanja človeka in njegove zmogljivosti. Zaradi nesorazmernega vpliva tehnologij na sodobno delo in živ- ljenje je redna in posebej načrtovana vadba postala osnov- na potreba. 110 111 Show dance kot vadba in zdravje, 2008 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A P V gimnazijskem programu izvajamo 19 predmetov, povezanih v 11 predmetnih področij, ki jih usklajujejo strokovni aktivi učiteljev. R R E N A T A N O S E Vsi predmeti so obvezni, nekateri med njimi tudi izbirni ali maturitetni. Večje spremembe v pouk so vpeljali posodobljeni učni načrti leta EDM 2008. Pouk je postal bolj učnociljno in procesnorazvojno naravnan, večji poudarek je na medpredmetnih povezavah, kompetenčnosti Slovenščina dijakov in učiteljev. Pri predstavitvi predmetov smo navedli vse učitelje, različne dejavnosti, dosežke dijakov in tudi njihova mnenja. E Anita Nose je skrbno pripravila tabele z dosežki za vseh deset let, zapisali smo le najvidnejše dosežke na državni ravni. T Trudimo se, da bi bilo znanje luč življenja – aktualno, trajno in uporabno. NA P Pouk UČITELJI ODR Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet, pri katerem se dijaki usposablja-Renata Čampelj Jurečič jo za razumljivo, pravilno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem Tina Furlan Turk jeziku, poleg tega pa se seznanjajo z domačo in tujo literaturo in si ob tem širijo kultur-Jernej Golobič O Saška Horvat Č no razgledanost. V vseh gimnazijskih programih in letnikih imajo tedensko štiri ure pouka J slovenščine. Pri pouku uporabljamo sodobne pristope, npr. projektno delo, medpredmetne Vladimira Korošec A Scientia lumen vitae. povezave, IKT, hkrati pa dijaki širijo svoja obzorja in uresničujejo interese pri številnih iz-Suzana Krvavica birnih dejavnostih. Magda Lojk Renata Nose V aktivu za slovenščino smo se v preteklih desetih letih lotili različnih dejavnosti izven pou-Natalija Petakovič ka. Vsak učitelj je izvajal najmanj eno obvezno ali izbirno dejavnost. Tadeja Plut Krajnik Znanje je luč življenja. Irena Potočar Papež Danica Rangus V nedrjih materinščine Jelena Šikonja Najobsežnejše so bile kulturne dejavnosti in OIV Gledališka popotovanja, za katere je skrbe-Alenka Žabkar la Suzana Krvavica. Vladimira Korošec je pripravljala proslave oz. kulturni program za različne priložnosti v okviru gledališke skupine Goga. Vsako leto smo izvedli priprave na Cankarjevo tekmovanje (Renata Čampelj Jurečič, Tina Furlan Turk, Jernej Golobič, Saška Horvat, Renata Nose in Irena Potočar Papež), organizirali filmske predstave (Saška Horvat, Renata Nose, Natalija Petakovič) in se kot mentorji udeležili številnih natečajev (kratka zgodba, haiku, Župančičeva frulica, lirska dela idr.). Redno je izhajal tudi gimnazijski časopis Stezice (Janez Gorenc, Uroš Lubej, Natalija Petakovič). Izvedli smo izmenjave z različnimi šolami (Banjaluka, Maribor, Škofja Loka, Novi Sad) in ekskurzije (Sarajevo, Zagreb) ter sodelovali na Akademiji znanja in pri projektnem tednu. Sodelovali smo z Javnim skladom za kulturne dejavnosti in na šoli večkrat izvedli regijska srečanja. Knjižni molji so se nekaj let srečevali v bralnem krožku Bibliofil z mentorico Suzano Krvavica, bralno značko za 1. in 2. letnik pa sta izvajali Saška Horvat in Suzana Krvavica. Vključeni smo bili tudi v trilet-ni projekt Bralna pismenost. 112 113 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Cankarjevo tekmovanje Filmski abonma Leta 1976, ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja, so v Slavis- V šolskem letu 2012/13 je bila tema tekmovanja medge- Dijaki so si v okviru filmskega abonmaja vsako leto ogledali kar je povzročilo porast prijavljenih dijakov na abonma. tičnem društvu organizirali prvo tekmovanje v znanju ma- neracijski dialog (Dušan Čater, Polona Glavan, Umberto osem filmov, le v letu 2005/06 so imeli na voljo deset pred- Teh je bilo v zadnjih letih od 100 do 200. Filme smo si ogle- terinščine, Cankarjevo priznanje. Tudi naši gimnazijci se Eco, Vladimir Bartol), naslednje šolsko leto so na višji sto- stav. Takrat so bile abonmajske predstave v Domu kulture dali ob petkih po pouku. Mentorji smo poskušali izbrati redno udeležujejo tega tekmovanja, saj imamo veliko dija- pnji poglobljeno brali zamejske avtorje (Maja Haderlap in Novo mesto, ki je dajal prednost predvsem umetniškemu predstave, ki bi bile žanrsko različne, predvsem pa smo kov, ki so navdušeni bralci. Dijaki 1. in 2. letnika tekmujejo Marko Kravos). V letu vojnih obletnic so dijaki brali romana, filmskemu programu. Naslednje leto smo filmski abonma želeli vključiti slovensko produkcijo. Dijaki so bili seveda na nižji, dijaki 3. in 4. pa na višji stopnji. Berejo predvsem ki se navezujeta na 1. in 2. svetovno vojno (Prežihov Voranc, organizirali v sodelovanju s Planetom Tuš oziroma z da- najbolj navdušeni nad oskarjevimi nagrajenci, vendar so dela novejših avtorjev, kot so Andrej Blatnik, Marko Kravos, Vitomil Zupan). Tekmovanje poteka na šolski, področni in našnjim Cineplexom. S tem se je spremenila tudi ponudba. bili zadovoljni tudi takrat, ko smo jih presenetili s kakšnim Drago Jančar, Nejc Gazvoda, Alojz Ihan, Aleš Šteger, Go- državni ravni. V desetih letih so dijaki na državnem tekmo- Namesto art filmov smo gledali več komercialnih filmov, filmom z malo drugačno tematiko. ran Vojnović, Maja Haderlap, Dušan Šaroter, Feri Lainšček, vanju osvojili 15 zlatih in 20 srebrnih priznanj. in starejših, npr. Miško Kranjec, Ivan Minatti, Alma Karlin. Dosežki dijakov CANKARJEVO TEKMOVANJE NATEČAJI ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Sandra Pavlič 1. k srebrno priznanje 2013/14 Tjaša Recelj 1. a zlato priznanje Obrazi prihodnosti 2014/15 Alja Suljić 2. d priznanje Maša Rman 2. a srebrno priznanje Miha Tavčar 1 .a srebrno priznanje Erika Kum 1. a Katja Martinčič 2. d srebrno priznanje Barbara Krivec 2. b srebrno priznanje Lara Radkovič 2. b Luka Andrejčič 2. d srebrno priznanje Anja Kvartuh 1. a srebrno priznanje Luka Petravič 2. d Rada Molek 3. k srebrno priznanje Janja Murn 2. b zlato priznanje Ema Koncilija 2. c 2007/08 Tina Zorko 1. d zlato priznanje 2014/15 Miha Tavčar 2. a zlato priznanje Obrazi prihodnosti 2015/16 Ana Hočevar 1. d priznanje Maja Malenšek 1. f srebrno priznanje Tjaša Recelj 2. a srebrno priznanje Jon Judež 1. d Katja Martinčič 3. d srebrno priznanje Anja Kvartuh 2. a srebrno priznanje Sara Mirtek 1. d 2009/10 Primož Kastelic 1. e zlato priznanje Katja Štefanič 2. k srebrno priznanje Franc Štirn 1. d Nika Tavčar 3. d zlato priznanje Miha Brodarič 3. a srebrno priznanje Leja Verbič 1. d 2010/11 Manca Zorko 1. d zlato priznanje Andreja Dobrovoljc 3. a srebrno priznanje Eva Puhek 1. š Nina Kermc 1. b zlato priznanje 2015/16 Tanja Topič 2. b zlato priznanje Liuka Petravić 3. d Matej Luzar 3. b zlato priznanje Brina Klobčaver 1. b zlato priznanje Bor Petkovič 3. k Nika Tavčar 3. d zlato priznanje Erika Kum 2. a srebrno priznanje Gal Pungerčar 3. k 2011/12 Manca Zorko 2. d zlato priznanje Ana Čuk 2. b srebrno priznanje Jan Strajnar 3. k Polona Glušič 4. k srebrno priznanje Katja Štefanič 3. k srebrno priznanje Z domišljijo na potep 2014/15 Erika Kum 1. a priznanje (izid knjige) 2012/13 Nina Kermc 3. b zlato priznanje Andreja Dobrovoljc 4. a srebrno priznanje Zgodba za najboljši scenarij 2014/15 Laura Pust 4. d 1. mesto Primož Kastelic 4. e zlato priznanje 114 115 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M I H A B R O D A R I Č Materinščina povezuje 2 0 1 2 – 2 0 1 6 Okrogle mize Zaključek Skupaj z drugimi predmeti, največkrat s sociologijo, so se Za zaključek bi dodal, da mi je bila slovenščina najljubši na šoli odvijale tudi okrogle mize z umetniki in različnimi in najzanimivejši predmet med šolanjem na gimnaziji. Že kulturniki. Tudi po ogledu nekaterih predstav smo se prej sem veliko bral, ko pa sem prišel na gimnazijo, sem v pogovorjali z ustvarjalci in umetniki. V spominu mi je ostal branju odkril neslutene dimenzije. Lahko rečem, da ni bilo predvsem pogovor z ustvarjalci gledališke predstave Ana niti ene ure, ko bi se dolgočasil. Vsi, ki smo z veseljem obi- Raznolik in zanimiv pouk slovenščine Sodelovanje na natečajih in tekmovanjih Karenina, dela, ki smo ga imeli na maturi 2016. Dobili smo skovali ure slovenščine, smo v štirih letih zagotovo odnesli Pouk slovenščine na gimnaziji je bil zame osebno zelo raz- Učitelji so nam predstavili več literarnih in umetniških na- poglobljeno znanje tako o romanu kot o Tolstoju. Filozofski veliko znanja s seboj v svet. Znanja, ki nam bo pomagalo na nolik in zanimiv. Poleg klasičnega pouka smo bili dijaki v tečajev, na katerih je lahko sodeloval kdor koli. Nekateri prikaz avtorja s strani predavatelja ruske književnosti na naših nadaljnjih poteh v življenju, pa tudi lepih spominov, ki okviru predmeta deležni mnogih drugih dejavnosti in do- posamezniki so bili izredno uspešni, učitelji pa so zmeraj Filozofski fakulteti je tudi meni zelo pomagal k boljšemu smo jih preživeli skupaj za klopmi naše gimnazije. Mate- godkov. Zame so bile najzanimivejše gledališke predstave, radi pomagali dijakom, ki so jih te stvari zanimale, zato poznavanju ne samo prebranega dela, temveč tudi ruske rinščina nas povezuje bolj, kot si mislimo in upamo prizna- ki jih je vsako šolsko leto kar nekaj. Poleg obveznih sem menim, da je skupno sodelovanje dalo mnogo lepih re- književnosti 19. stoletja. ti, a če jo imamo radi in jo negujemo, tako kot smo jo v teh se udeležil tudi izbirne vsebine Gledališka popotovanja, kjer zultatov ali umetniških del. Najpopularnejše pa je tekmo- štirih letih na gimnaziji, mislim, da se nam za prihodnost smo si dijaki skupaj ogledali različne gledališke predstave. vanje za Cankarjevo priznanje. Vsako leto sta bili razpisani našega jezika ni bati. Zdaj vem, da so mi ravno te predstave dale določeno širino, dve deli, ki smo ju dijaki prebrali in nato pisali esej. Pred ki je pri rednih urah ne moreš dobiti. vsakim tekmovanjem so v šoli potekale intenzivne priprave in pogovori z učitelji. Všeč mi je, da so vedno izbrali dela Pri urah slovenščine mi je bila od vsega najbolj zanimiva slovenskih avtorjev, saj tako spodbujamo lastno literaturo, književnost. Sistematičen kronološki pregled svetovne in ki jo prevečkrat pozabljamo in podcenjujemo. domače literature se mi zdi izredno smiseln in pravilno zastavljen. Vsi v razredu smo od tega odnesli veliko, knji- ževnost pa je bila posebna poslastica za tiste, ki ljubi- jo branje in umetnost. Po drugi strani se mi zdi, da je bilo učenje slovnice mnogim v razredu muka, a vseeno bi si upal trditi, da smo vsi, zlasti v četrtem letniku med pripra- vami na maturo, odnesli veliko znanja. Skozi vsa štiri leta je mnogo dijakov zelo napredovalo predvsem v funkcionalni pismenosti, znanje tistih, ki so bili že prej na visokem nivo- ju, pa se je obogatilo. Udeleženci državnega Cankarjevega tekmovanja, 2013 116 117 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A S U Z A N A K R VAV I C A odprtostjo, pronicljivostjo in zrelostjo. V dolgih letih men- Kulturne dejavnosti nem omizju Kako prepoznati kakovostno predstavo za torstva kulturnih dejavnosti z gotovostjo trdim, da dijaki otroke in mladino na posvetu Pismenost za gledališče. lahko gledajo vsako, še tako zahtevno kakovostno pred- stavo, če jih nanjo pripravimo in jo nato analiziramo. Zadnja Naj zaključim s parafraziranjem Kafkove misli, da je umet- leta veliko gledališč omogoča srečanja z ustvarjalci pred- nost sekira, ki razbija ledeno morje v nas in nam odpira Sodelovanje s kulturnimi ustanovami stav takoj po ogledu, kar je dodana vrednost uprizoritvi. nove svetove. Te z odprtostjo in navdušenjem iščejo tudi Kulturne dejavnosti so del obvezne šolske ponudbe izbirnih Sodelujemo z vsemi vidnejšimi slovenskimi kulturnimi Dijaki tovrstne pogovore izredno lepo sprejmejo, saj tako dijaki, kar potrjuje nekaj njihovih misli. vsebin in na Gimnaziji Novo mesto jim posvečamo veliko ustanovami, zlasti z novomeškima Kulturnim centrom Ja- neposredno doživijo stik z ustvarjalci, ki jim umetnino še pozornost, saj želimo vzgojiti ljudi, ki ne bodo iskali zgolj neza Trdine in Anton Podbevšek Teatrom ter gledališči v drugače približajo. Mnenja dijakov resnice v znanosti, pač pa tudi lepoto v umetnosti. S temi Ljubljani. Prizadevamo si, da bi dijaki v štirih letih obiska- dejavnostmi širimo splošno izobrazbo dijakov in jih vzga- li vse osrednje nacionalne kulturne ustanove, odprti pa Na šoli smo večkrat pripravili srečanja z umetniki, več o GLORIJA MEGLIČ IN KAJA CVELBAR, 3. f, 2009/10 jamo v kritične gledalce, poslušalce in ustvarjalce, kultura smo tudi za obiske gledališč zunaj Ljubljane, npr. novem- tovrstnih srečanjih si lahko preberete v poglavju o okroglih pa zanje postaja pomembna vrednota in življenjski stil. bra 2012 smo si s tretješolci ogledali predstavo Shocking mizah na strani 224. Z Gledališkimi popotovanji smo se v letošnjem šolskem letu shopping v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, oktobra popeljali skozi zanimive predstave, ki so nam približale čar istega leta smo s klasiki obiskali HNK v Zagrebu in si ogle- gledališke umetnosti. Predstave so bile zelo dobro izbrane, Kulturno-umetniški dogodki Gledališka popotovanja dali Pandurjevo Medejo, oktobra 2015 smo bili s tretješolci saj so bile zelo raznolike in so nam ponudile tako iskren Vsako šolsko leto za dijake vsakega letnika organiziramo v Trstu, kjer smo si v SSG ogledali Cankarjeve Hlapce. Dijaki, ki si želijo več od ponudbe v obveznem delu kul- nasmeh kot tudi sočutje in veliko mero razmišljanja. Raz- novrstne vtise smo lahko izrazili tudi v pogovorih, ki so vsaj tri kulturno-umetniške dogodke, dijakom klasičnih turnih dejavnosti, se od šolskega leta 2009/10 naprej vklju- sledili predstavam. Tako kot so bile raznolike predstave, oddelkov pa namenimo še dodatno predstavo. Dijaki si čujejo v program Gledališka popotovanja. V šolskem letu si Priprava na dogodek so bila različna tudi gledališča. Obiskali smo SNG Drama ogledajo gledališko, glasbeno, filmsko, plesno, operno v povprečju ogledamo štiri dodatne predstave in jih nato Ljubljana, MGL, APT in SMG. Gledališka popotovanja niso predstavo ali likovno razstavo. Najmanj po dva ogleda v Pomemben element kulturne vzgoje je priprava na do- natančno analiziramo. Leta 2015/16 smo si ogledali dve nikogar pustila ravnodušnega in z veseljem se bomo pustili vsakem letniku izpeljemo v Novem mestu, enkrat letno godek. Ta se začne v 1. letniku z bontonom na kulturnih gledališki predstavi (Glengarry Glen Ross in Menjava straže popeljati tudi naslednje leto. pa ima vsak letnik kulturni dan v Ljubljani ali drugje, in prireditvah, na vsako predstavo pa se vsebinsko pripravi- v KC Janeza Trdine) in dve operi (Jevgenij Onjegin v HNK takrat ogled gledališke ali kakšne druge predstave pogos- mo predvsem pri urah slovenščine in glasbe. Pri nekaterih Zagreb in Carmen v SNG Opera in balet v Ljubljani). KAJA BLAZINŠEK, 4. k IN JURE BEVC, 4. e, 2009/10 to povežemo tudi z obiskom galerij, muzejev ali NUK-a. dogodkih medpredmetno sodelujemo, npr. februarja 2015 Raznovrstne predstave izbiramo po temeljitem pregledu smo slovenisti z učiteljico sociologije pripravili dijake 3. Gledališka popotovanja dijakom vseh letnikov nudijo vse- Primer dobre prakse stransko kulturno udejstvovanje. Poleg vzpodbujanja ponudbe; prednost imajo uprizoritve, ki so povezane z vse- letnika na monodramo Čefurji raus!, novembra 2015 pa s kritičnega mišljenja je vključeno tudi edinstveno doživetje, binami iz učnih načrtov in literarnim kanonom, maturitet- športnimi pedagogi dijake 1. letnika in športnih oddelkov na Kulturne dejavnosti na Gimnaziji Novo mesto so bile pre- ki ga prejmeš ob vsaki predstavi. Ker sva dijaka zadnjega nim sklopom iz slovenščine v 4. letniku, predstave, ki so predstavo Rokova modrina. Prav tako kot priprava ali še poznane kot primer dobre prakse tudi v širšem okolju. letnika, upava, da se bodo Gledališka popotovanja obdrža- tematsko in problemsko blizu mladostnikom, nagrajene in pomembnejša je analiza predstave po ogledu. Največkrat Decembra 2015 sem v KC Janeza Trdine sodelovala na la in vzbudila še več zanimanja, saj generacije, ki prihajajo, sodobnejše uprizoritve ipd., glavni kriterij izbora pa je ka- se pogovarjamo, izmenjujemo vtise, rešujemo učne liste strokovnem posvetu o kulturni vzgoji Po jutru se dan pozna vse manj časa prostovoljno preživijo v kulturnih ustanovah. kovost. Ugotavljamo, da se dijakov dotaknejo zahtevnejše ipd., s čimer se učimo prepoznavati in analizirati elemente s prispevkom o pripravi na predstavo in analizi nanjo. Apri- Midva bova v bodoče sama poiskala katarzo v mnogih gle- predstave, ki jih presenečajo in čustveno vznemirjajo. umetnostnega dela. Dijaki pogosto presenečajo s svojo la 2016 sem v Cankarjevem domu sodelovala na strokov- dališčih v Ljubljani. 118 119 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A V L A D I M I R A K O R O Š E C najti ustrezen prostor, kjer bi lahko vadili. Zadnja leta nam Gledališka skupina Goga za vaje pogosto odstopi svoje prostore Javni sklad za kul- turne dejavnosti v Novem mestu. V popoldanskem času dejavnosti ni mogoče izvajati, saj je večina dijakov vozačev ali pa imajo še druge popoldanske aktivnosti. Prizadevamo si za povezovanje mladih z okoljem, v ka- terem živimo, za povezovanje z osnovnimi in srednjimi šolami, z Mestno občino Novo mesto, z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, s KC Janeza Trdine in z drugimi nevladnimi organizacijami v novomeškem okolju. Mentorstvo Gimnazija v sliki in besedi, 2006 Mentorica gledališke skupine, režiserka in največkrat tudi povabljeni trikrat, v gledališču Zlomi si nogo v Kopru in v scenografka je od leta 2002 Vladimira Korošec, zadnja leta Brežicah. pa v gledališki skupini sodelujejo tudi Vanja Popov, men- tor pevskega zbora, Jasmina Žagar, mentorica likovnega V desetih letih je gledališka skupina Goga pripravila še ve- krožka, ki poskrbi za sceno, in Breda Vovko, ki sodeluje liko krajših prireditev v šolskem atriju in po šolskem radiu; pri koreografiji. Pri posameznih predstavah so sodelovali tako so dijaki popestrili razna srečanja, obeležili državne Srce je popotnik, 2014 tudi drugi učitelji (Branka Klemenčič, Magda Lojk, Alenka praznike, kulturne in spominske dneve, dan jezikov in Novak, Neža Vilhelm), dijaki (Eva Novak, Nika Simič, Miha podobno. Občinstvo je bilo nad nastopom dijakov navduše- Mladinsko društvo Goga Delovanje in povezovanje z okoljem Tavčar, Uroš Topič) ali zunanji sodelavci (Djamila, Sandra no, saj smo prejeli številne pohvale, kar za nastopajoče Gledališka dejavnost ima na novomeški gimnaziji že dol- Cilj gledališke in dramske dejavnosti je zbuditi pri dijakih Hrovat, Plesni studio Novo mesto). V zadnjem desetletju pomeni potrditev njihovega dela in ustvarjalnosti. goletno tradicijo. Leta 2012 smo ustanovili še Mladinsko zanimanje za gledališko dejavnost, spodbujati veselje smo na kulturnem in umetniškem področju izvedli šte- društvo Goga, ki deluje v sklopu gimnazije. Ustanovitev do igranja in nastopanja. Preizkusijo se v ustvarjalnem vilne javne prireditve, s katerimi smo obeležili državne Odmevnejše predstave društva je bila nujna, saj smo se le tako lahko vključevali pisanju, sodelujejo pri pisanju scenarijev, kostumografiji, praznike in spominske dneve, ki imajo širši pomen v no- v različne projekte in si zagotovili sredstva za delovanje. scenski postavitvi, koreografiji, izbiri glasbe in oblikovanju vomeškem okolju (Veseli december, Oddaljene bližine, Gimnazija v sliki in besedi Društvo združuje mlade, nadarjene in ustvarjalne dijake, ki gledaliških listov. Dijaki se udeležujejo tudi različnih literar- Pozdravljeni v recesiji, Martin Krpan in gimnazijci … ). Veči- Ob 260-letnici Gimnazije Novo mesto so dijaki v predstavi delujejo na različnih področjih kulturnega in umetniškega nih natečajev. Zanimanje dijakov za gledališko dejavnost no predstav smo izvedli v KC Janeza Trdine. Dopoldanske Gimnazija v sliki in besedi (november 2006) predstavili ustvarjanja ter športa. je veliko, vsako leto sodeluje 50 ali več dijakov, a žal vseh, so bile namenjene gimnazijcem in nekaterim osnovnošol- utrinke iz bogate zgodovine gimnazije: ustanovitev gim- ki bi želeli sodelovati, ne moremo vključiti. Sestajamo se cem, večerne pa javnosti. Gostovali smo tudi v Cankarje- nazije, šolska pravila v takratni gimnaziji, težave, s katerimi večkrat na teden v dopoldanskem času, zato je problem vem domu na festivalu Transgeneracije, kamor smo bili so se srečevali, razmere v 19. stoletju, obiskovanje gostiln, 120 121 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A kinematografi, vojna in novomeška pomlad, diktatura, 2. smo prenesli v sodobni čas razvrednotenja družbe, po- časa in življenje dijakov med 1. svetovno vojno in po njej. svetovna vojna, reforme v povojnem času, devetdeseta trošništva, gonje za profitom in ekološkega uničevanja pla- Ustvarjalnost nekdanjih gimnazijcev, ki so se v zgodovino leta, vizija gimnazije v prihodnosti. neta. Prijavili smo se na festival Transgeneracije in aprila s zapisali kot kreatorji novomeške pomladi, so dijaki skušali Salomo nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odzvali osvetliti skozi igro, glasbo in recitacije. Scenarij je nastal po Moji lubi bratje inu Slovenci smo se tudi na povabilo Gimnazije Brežice in jim odigrali romanu Novo mesto Mirana Jarca. S predstavo Novomeš- Oktobra 2008 smo ob 500-letnici Trubarjevega rojstva v Salomo. ka pomlad smo nastopili tudi na festivalu Transgeneracije predstavi podoživeli čas, v katerem se je rodil nedvomno v Cankarjevem domu. eden največjih duhov naše zgodovine, Primož Trubar, ki Šola ni šala smo se ga Slovenci kar štiri stoletja sramovali in se pos- Marca 2010 je nastala komična enodejanka po dramski Dogodek v mestu Gogi mehovali njegovim idejam. V petih prizorih so dijaki osvetli- predlogi Zid. Šola. Zid Petra Goloba, nekdanjega dijaka no- Gledališka skupina je novembra 2011 v sodelovanju s KC li vzgibe, ki so Trubarja vodili, da je v usodnem zgodovin- vomeške gimnazije. Nastopajoči so podoživljali povprečen Janeza Trdine uprizorila dramsko besedilo Slavka Gru- skem trenutku tvegal vse, da je svojim rojakom dal knjigo dan srednješolske generacije, ki se obremenjena tako s ma Dogodek v mestu Gogi. S to osrednjo prireditvijo smo in s tem knjižni jezik. Tako je vizionarsko začrtal našo pri- šolo kot s starši vsak dan srečuje s številnimi problemi, obeležili 110-letnico Grumovega rojstva in 265 let usta- Quo vadis, Slovenija, 2013 hodnost med evropskimi narodi. Ob tej priložnosti so se di- kot so okorelost šole, iskanje smisla, ljubezen, alkohol … novitve Gimnazije Novo mesto. Dramsko besedilo je zelo jaki spraševali, kakšen je naš odnos do knjižne slovenščine. S predstavo smo gostovali tudi na festivalu gledališča na zahtevno za uprizoritev, zato smo bili še posebej zadovoljni, prihodnost, saj so poudarili predvsem pozitivne vrednote, Scenarij je nastal po romanu Plamenica Mimi Malenšek. prostem Zlomi si nogo v Kopru. da nam je uspelo z igro in postavitvijo navdušiti gledalce. na katerih naj bi temeljila naša prihodnost: vero v človeka, Izvedli smo pet predstav in bili že tretjič izbrani in povablje- ponos, plemenitost, ljubezen. Tako so vsaj za nekaj trenut- ni na festival Transgeneracije v Cankarjev dom. Festivala kov z glasbo in pesmijo popeljali javnost od malodušja in se nismo mogli udeležiti, ker nam niso uspeli zagotoviti vsakdanjih skrbi. Prvič se je predstavila tudi gimnazijska dovolj velike dvorane za našo scensko postavitev. inštrumentalna skupina, ki jo je vodil dijak Lenart Merlin. Obeležitev državnih praznikov z Mestno občino Novo mesto Z Mestno občino Novo mesto smo trikrat obeležili de- cembrski praznik dan samostojnosti. Pri proslavi Kje, do- movina, si (2012) je bil vsebinski poudarek na domovinski tematiki in na najpomembnejših mejnikih preteklosti, ki so Moji lubi bratje inu Slovenci, 2008 Saloma, 2009 vodili do naše samostojnosti. Proslava Quo vadis, Slovenija Saloma Novomeška pomlad (2013) je bila prežeta z domoljubnimi recitacijami, pesmimi Marca 2009 smo uprizorili enodejanko Saloma, ki je bila V počastitev 90-letnice novomeške pomladi so gogov- in kritičnim razmišljanjem o tem, kdo smo, kaj hočemo in zasnovana na istoimenski igri angleškega dramatika Os- ci novembra 2011 skupaj z učenci Glasbene šole Marjana kam gremo 23 let po osamosvojitvi. V predstavi Srce je carja Wilda. Starodavno svetopisemsko zgodbo o Salomi Kozine pripravili predstavo, s katero so se vživeli v duh popotnik (2014) so se dijaki z velikim optimizmom zazrli v Gimnazijski bend, 2014 122 123 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Ob dnevu upora proti okupatorju smo pripravili proslavo Pesem upora (april 2013). V uri programa so dijaki s pe- smimi in recitacijami obudili spomin na težke trenutke iz naše preteklosti z željo, da se ti ne bi nikoli več ponovili. Z Dolenjskim muzejem smo obeležili dan osvoboditve No- vega mesta in dan upora proti okupatorju s proslavo Ena sama pesem – ena sama svoboda (maj 2015). Nastopajoči so s petjem in inštrumentalno glasbo na Muzejskih vrtovih ganili ne le živeče borce NOB, ampak tudi borce za samo- stojno Slovenijo. Počastitev 650-letnice Novega mesta V počastitev 650-letnice ustanovitve Novega mesta smo pripravili prireditev V objemu Krke (januar 2016), s katero Igralci Hude bejbe z mentorico, 2014 smo se poklonili mestu ob visokem jubileju. Pomemben del mesta je tudi gimnazija, ki že 270 let svojega obstoja skozi rožnata očala. Ob njihovih domislicah in humorju je sooblikuje in zaznamuje podobo Novega mesta. Prireditev marsikdo podoživel svoja srednješolska leta. V predstavi je pomenila začetek praznovanja častitljive obletnice Gim- niso nastopali le dijaki, ampak so se jim pridružili tudi nazije Novo mesto. Dijaki so opozorili nase z ustvarjalnostjo učitelji, ravnateljica pa je nastopila kot Marija Terezija. Plesalci v predstavi Od fazana do veterana, 2016 in neštetimi talenti, ki jih nosijo v sebi. Z glasbo, od klasične Mnenje dijaka do rocka, narodno-zabavno, inštrumentalno, poezijo in ple- Ustvarjalno pisanje som so navdušili občinstvo. MIHA TAVČAR, 4. a, 2016/17 V okviru delovanja gledališke skupine Goga so se dijaki preizkusili tudi v ustvarjalnem pisanju, dramatizaciji pri- Vse od ustanovitve Plesnega studia Novo mesto leta 2007 nazija je plesalcem in drugim intenzivnim športnikom zelo Od fazana do veterana povednih del in tudi pisanju izvirnih besedil. Tako sta nasta- predstavljamo večinski del kluba srednješolci oziroma mladi naklonjena in pripravljena pomagati, še posebej v času pri- Ob 270-letnici Gimnazije Novo mesto je gledališka skupi- li dve dramski besedili. Huda bejba Jakoba Piletiča (2014), od 13. do 18. leta starosti. Veliko plesalcev je dijakov Gim- prav in mednarodnih tekmovanj, ki se dogajajo trikrat letno nazije Novo mesto, število pa se zaradi odličnega sodelovan- v obdobju šolskega pouka. Plesalci vse od ustanovitve, še na pripravila predstavo Od fazana do veterana (april 2016), ki je bila posvečena mesecu varne in odgovorne rabe in- ja med gimnazijo in studiem v okviru šolskih in obšolskih posebej pa v zadnjih letih, dosegamo odlične rezultate tako sicer pa je to bila prva predstava v sklopu novomeškega terneta, ter Kaj bi b’lo, če bi crknu televizor Simona Sta- dejavnosti vsako leto še povečuje. Sodelujemo z gledališko na nacionalni kot mednarodni ravni. Pohvalimo se lahko abonmaja. V uro trajajočem muzikalu so dijaki z glasbo, nojeviča. Dijaki so se udeleževali tudi literarnih natečajev. skupino Goga, na podelitvi nagrad in priznanj ob zaključku že z nekaj odličnimi uvrstitvami na državnih, evropskih in petjem, repanjem in plesom pogledali na gimnazijska leta Posebej uspešna je bila Erika Kum, saj so ji dve besedili šolskega leta, na projektnem tednu, ali pa si vsi gimnazijci svetovnih prvenstvih. izdali v knjižni obliki. ogledajo našo predstavo, kot je bila Ta nori šolski dan. Gim- 124 125 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A VA N J A P O P O V Matematika Dosežki dijakov DRŽAVNO MATEMATIČNO TEKMOVANJE ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Tadej Dragan 4. f zlato priznanje O predmetu Jure Kocjančič 4. e zlato priznanje UČITELJI Mariano A. Kostelec 4. f zlato priznanje Predmetu so v učnem načrtu namenjene 4 ure tedensko. V zadnjih letih smo v splošnih oddelkih Jernej Ban Jernej Zupančič 4. f zlato priznanje 3. letnika dodali pol ure in v 4. letniku eno uro tedensko. Dodatne ure so namenjene ponavljanju Karmen Čarman Urban Zupančič 4. e zlato priznanje snovi oziroma pripravi na maturo. Nekaj let smo v 4. letniku izvajali nivojski pouk, a smo ga Alojzija Hržica 2007/08 Domen Smodiš 2. c zlato priznanje Miha Povšič 2. e zlato priznanje kasneje opustili in tako dijakom omogočili enako obravnavo. Del priprav za višji nivo mature Silvester Markovič 2010/11 Kristina Redek 1. d zlato priznanje se kljub temu izvaja v manjših skupinah izven rednega pouka. Dijakom nudimo tudi dopolnilni Andreja Mohorčič Žiga Lukšič 3. b zlato priznanje pouk, učencem športnih oddelkov pa dodatne individualne ure. Mojca Plut Gaj Gašperič 4. a zlato priznanje Vanja Popov 2011/12 Julija Gorenc 2. b zlato priznanje Leta 2008 je prišlo do posodobitve gimnazijskih programov in potrditve novih učnih načrtov. Tone Prus 2012/13 Uroš Prešern 1. d 1. mesto, zlato Nekatere teme so z osnovne ravni prešle na višjo. Pomembnejše posodobitve so bile uvedba Mojca Rangus priznanje in 1. nagrada IKT, modeliranje, naloge odprtega tipa, problemski pristop, delo z nadarjenimi dijaki, medpred-Zdenka Škrbec Jakob Jurij Snoj 1. d 4. mesto, zlato priznanje in 2. nagrada metne in timske povezave. Ana Šterbenc Miha Tešar 2013/14 Jakob Jurij Snoj 2. d 3. mesto, zlato priznanje in 3. mesto Matematiki z ravnateljico, 2016 Bernarda Tomažič Tekmovanja Uroš Prešern 2. d 5. mesto in zlato Kristina Zakrajšek priznanje ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Na šoli vsako leto organiziramo več tekmovanj: logika, razvedrilna matematika, tekmovanje 2014/15 Jakob Jurij Snoj 3. d 2. mesto, zlato 2015/16 Uroš Prešern 4. d 5. mesto, zlato Kenguru in izbirno tekmovanje iz matematike. V zadnjem desetletju smo organizirali tudi tri priznanje in 2. nagrada priznanje in 3. nagrada regijska in eno državno tekmovanje iz matematike. Priprave na tekmovanja potekajo na več Uroš Prešern 3. d 5. mesto in zlato priznanje nivojih; pri pouku, z gradivi v spletni učilnici in pri matematičnem krožku, ki ga vodi Andreja Filip Brajčič 1. c srebrno priznanje David Vodopivec 3. d zlato priznanje Tadej Mohorčič 1. a srebrno priznanje Mohorčič. V desetih letih so dijaki prejeli 93 zlatih priznanj in se desetkrat zavihteli celo na prvo Ana Šenica 1. a zlato priznanje Leon Gorše 1. š srebrno priznanje mesto. Jakob Jurij Snoj se je dvakrat uvrstil na matematično olimpijado in si prislužil dve pohva-Tara Štraus Duvnjak 1. d zlato priznanje Luka Umek 2. d srebrno priznanje li, na srednjeevropski pa bronasto medaljo. 2015/16 Ana Šenica 2. a 9. mesto in zlato Domen Mohorčič 2. a srebrno priznanje priznanje Jakob Höfferle 2. b srebrno priznanje Barbara Jaklič 3. c zlato priznanje Tara Štraus Duvnjak 2. d srebrno priznanje Jon Judež 1. d zlato priznanje Evgenija Burger 3. b srebrno priznanje Miha Radež 1. d zlato priznanje Karmen Zupančič 3. b srebrno priznanje Jakob Jurij Snoj 4. d 2. mesto, zlato prizna- Jon Škerlj 3. a srebrno priznanje nje in 1. nagrada Tristan Kovačič 4. a srebrno priznanje 126 127 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Klemen Škrabec 2. k zlato priznanje 2012/13 Jakob Jurij Snoj 1. d zlato priznanje 2009/10 Katja Mihalič 1. d zlato priznanje Manca Srebrnjak 3. d zlato priznanje Uroš Prešern 1. d zlato priznanje Žiga Lukšič 2. b zlato priznanje Mihalič Jan Opara 2. b 7. mesto in zlato 2010/11 Nina Remec 1. c 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada 2007/08 Nuša Cesar 1. a 3. mesto, zlato priznanje Zala Babič 1. d 3. mesto, zlato priznanje in 3. nagrada priznanje z nagrado Benjamin Medle 2. c zlato priznanje 2011/12 Žiga Lukšič 4. b 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Luka Andrejčič 3. d zlato priznanje Leja Šinkovec 1. a srebrno priznanje Tjaša Lukšič 2. a 2. mesto, zlato priznanje in 2. nagrada Jurij Gasparič 2. a zlato priznanje Ana Gorenc 1. c srebrno priznanje Zala Babič 2. d 5. mesto in zlato priznanje Sara Kukman 1. a srebrno priznanje Ana Novljan 2.a srebrno priznanje Nina Remec 2. c 4. mesto in zlato priznanje Mateja Gosenca 4. d srebrno priznanje Karin Udvanc 2. a srebrno priznanje 2012/13 Uroš Prešern 1. d 6. mesto in zlato priznanje Kristijan Kiseljak 4. k srebrno priznanje Julija Gorenc 3. b srebrno priznanje Leja Šinkovec 1. a 6. mesto in zlato priznanje Tanja Erlah 2. b srebrno priznanje Nina Remec 3. c srebrno priznanje Anja Fink 1. d zlato priznanje 2008/09 Bogdan Golobič 1. c zlato priznanje 2013/14 Uroš Prešern 2. d zlato priznanje Daša Janičijevič 1. d zlato priznanje Monika Škrabec 2. k zlato priznanje Jakob Jurij Snoj 2. d zlato priznanje Tjaša Lukšič 3. a 7. mesto in zlato priznanje Sara Kukman 2. a srebrno priznanje Karin Udvanc 3. a zlato priznanje Kristina Redek 3. d 7. mesto in zlato priznanje Klemen Škrabec 4. k zlato priznanje Leja Šinkovec 2. a srebrno priznanje 2013/14 Uroš Prešern 2. d 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada 2009/10 Manca Bukovac 1. e zlato priznanje Benjamin Medle 3. c srebrno priznanje Kristina Redek 4. d 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Žiga Lukšič 2. b zlato priznanje Jan Pavlin 3. c srebrno priznanje Zala Babič 4. d 4. mesto, zlato priznanje in 3. nagrada Erika Hrastar 2. b zlato priznanje 2014/15 Luka Kunej 1. a zlato priznanje Ana Novljan 3. a 8. mesto in zlato priznanje Anja Prešern 1. e srebrno priznanje Domen Mohorčič 1. a zlato priznanje Ana Medic 2. a zlato priznanje Teja Novak 1. b srebrno priznanje Jakob Höfferle 1. b zlato priznanje Karmen Zupančič 1. b zlato priznanje Marko Udovič 2. c srebrno priznanje Jan Strajnar 2. k zlato priznanje 2014/15 Jakob Höfferle 1. b 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Jurij Gasparič 4. a srebrno priznanje Jakob Jurij Snoj 3. d zlato priznanje Liza Mirtič 2. d 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada 2010/11 Zala Babič 1. d zlato priznanje Uroš Prešern 3. d zlato priznanje Uroš Prešern 3. d 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Nina Remec 1. c srebrno priznanje 2015/16 Matevž Turk 1. b zlato priznanje Luka Umek 1. d zlato priznanje Manca Bukovac 2. e zlato priznanje Jan Predrag 2. b zlato priznanje Tjaša Okleščen 3. d 10. mesto in zlato priznanje Katarina Juršič 2. e srebrno priznanje Uroš Prešern 4. d zlato priznanje 2015/16 Laura Bučar 1. b zlato priznanje Erika Hrastar 3. b zlato priznanje Anja Mitrović 1. d srebrno priznanje Eva Brudar 1. d zlato priznanje Žiga Lukšič 3. b zlato priznanje Petar Dobrijević 1. d srebrno priznanje Jon Judež 1. d zlato priznanje Monika Škrabec 4. k zlato priznanje Miha Radež 1. d srebrno priznanje Miha Radež 1. d 8. mesto in zlato priznanje 2011/12 Erika Hrastar 4. b zlato priznanje Luka Umek 2. d srebrno priznanje Domen Mohorčič 2. a 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Manca Bukovac 3. e zlato priznanje Liza Mirtič 3. d srebrno priznanje Luka Umek 2. d 7. mesto in zlato priznanje Nina Bele 1. d srebrno priznanje Jan Strajnar 3. k srebrno priznanje Jakob Höfferle 2. b zlato priznanje Benjamin Medle 1. c srebrno priznanje Anja Lukan 3. c srebrno priznanje Uroš Prešern 4. d 1. mesto, zlato priznanje in 1. nagrada Matevž Drenovec 3. d srebrno priznanje 128 129 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A OSTALI REZULTATI NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK LEFO – hitro in zanesljivo računanje 2015/16 Leja Verbič 1. d 4. mesto na državnem, 29. mesto na meddržavnem Mednarodna matematična olimpijada 2014/15 Jakob Jurij Snoj 3. d pohvala 2015/16 Jakob Jurij Snoj 4. d pohvala Srednjeevropska matematična 2014/15 Jakob Jurij Snoj 3. d bronasta medalja olimpijada Mednarodni raziskavi PISA in TIMSS Slovenija izvaja skupaj z državami OECD in partnerkami Sodelovanje v mednarodnih primerjalnih raziskavah vsake tri leta Program mednarodne primerjave dosežkov pomeni za našo šolo veliko prednost, saj učitelji dobimo učencev PISA (Programe for International Student Assess- vpogled v znanje naših dijakov (skupinsko) in možnost ment). To je mednarodna raziskava bralne, matematične in izboljšav dela v razredu. Povratna informacija je dobro- naravoslovne pismenosti 15-letnih dijakov oz. učencev. Na došla tudi za sodelujoče dijake, ki so običajno obveščeni o Gimnaziji Novo mesto so v raziskavi PISA sodelovali naklju- svojem dosežku. Izvedbo raziskav sta koordinirali Andreja čno izbrani 15-letni dijaki. Raziskava je potekala naslednja Mohorčič in Mojca Rangus. leta: 2006, 2009, 2012 in 2015. Naša šola je večkrat sodelovala tudi v mednarodni raziska- vi TIMSS Advanced (Trends in International Mathematics and Science Study), ki opazuje trende znanja matematike in naravoslovja pri dijakih, vključenih v najzahtevnejše pred- univerzitetne programe. Spomladi leta 2015 so sodelovali četrtošolci splošnih razredov in skupina dijakov, ki se je pri- pravljala na maturo iz fizike. 130 131 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A J A K O B J U R I J S N O J Dvakratni matematični Mednarodna matematična olimpijada olimpijec Z drugim mestom na državnem tekmovanju iz matema- sem brez uspeha porabil preostale tri ure. Geometrijske tike sem si uspel zagotoviti mesto v ekipi za mednarod- naloge se sploh nisem lotil. Drugi dan sem se najprej lotil 2 0 1 2 – 2 0 1 6 no matematično olimpijado. Priprave, ki so sledile, so bile prve naloge, ki je bila geometrijska, a me je presenetila s večinoma individualne, na voljo za vprašanja in nasvete pa težavnostjo. Funkcijske enačbe se sploh nisem lotil, tret- nam je bil vedno vodja priprav Matej, ki nam je sestavil tudi ja naloga pa je bila zopet pretežka, da bi lahko na kar koli nekaj online tekem oziroma malo bolj sproščenih tekmo- upal. Po štirih urah in pol ubadanja z geometrijo sem se vanj. Konec junija smo imeli še enotedenske zaključne pri- naposled moral predati. prave, čez nekaj dni pa smo se že podali na pot proti Tajski. Zanimanje za matematiko V Hong Kongu Matematika me je zanimala že od mladih nog. Odkar pom- na koncu leta izberejo ekipe za mednarodna tekmovanja. Na Tajskem nim, sem rad poslušal matematične uganke in reševal V prvem letniku sem vedel, da nimam še veliko možnosti Letošnje leto so nas po srednjeevropski matematični razne naloge. Tekmovanja sem se prvič udeležil takoj, ko za udeležbo, sem pa vseeno obiskoval predavanja vse do Po dolgem poletu smo se lahko takoj odpočili v udobnih olimpijadi, ki jo je tokrat gostila kar Slovenija, najprej sem se ga lahko – v sedmem razredu. Takrat sem ugotovil, konca leta. Ko smo po prvem izbirnem testu dobili rešitve, hotelskih sobah, nekateri pa smo bili celo tako zmedeni, dočakale rahlo prenovljene priprave z ločenimi predava- da bi mi mogoče šlo tudi na tekmovalnem nivoju, a temu se mi je zazdelo, da nekatere naloge niso tako težke in da da se nam je zajtrk zdel kot večerja in smo bili začudeni, nji za višji nivo, na katerih smo se tudi večkratni povratniki sem se intenzivneje posvetil šele v srednji šoli. V prvem bi jih z nekaj dela uspel rešiti. ko smo se po večurnem spancu zbudili okoli poldneva. veliko naučili. Rezultati izbirnih testov so bili boljši kot lani; letniku sem se prvič udeležil priprav na mednarodno Že takoj smo videli, da je urnik precej bolj sproščen kot v tudi meni se je bilo letos malo lažje prebiti v ekipo. Konec matematično olimpijado, s katerimi sem bil seznanjen že Dresdnu – običajno smo imeli na dan le en dogodek. Doga- aprila smo zopet dobili obvestilo o uvrstitvi in kmalu so Srednjeevropska matematična leto prej. Na pripravah vsako leto sodeluje med 40 in 50 olimpijada janje je potekalo predvsem v hotelu, ki je bil nameščen tik začele potekati intenzivne priprave na olimpijado. Tokrat dijakov različnih slovenskih gimnazij, ki se za sodelovan- poleg nakupovalnega centra, seveda pa smo že drugi dan smo leteli v Hong Kong in si pred tekmovanjem vzeli še ne- je odločijo sami. Snovi je precej veliko, učijo pa se teme, V drugem letniku sem se intenzivneje posvetil pripra- izkusili vroče podnebje, ko smo obiskali otvoritveno sloves- kaj časa za raziskovanje velemestnega vrveža in privajanje ki so drugačne od srednješolskih. Poudarek je predvsem vam in se uspel uvrstiti na srednjeevropsko matematično nost v bližnji dvorani. Z obiskom nas je počastila tudi prin- na časovno razliko. Tekmovanje je spet potekalo enako kot na tem, kako se s pridobljenim znanjem znajdemo, saj so olimpijado, ki neuradno velja za neke vrste pripravljalno cesa Maha Chakri Sirindhorn, naši ekipi pa se je pripetila lani, naloge so bile malenkost lažje in domov smo odnes- tekmovalne naloge vedno sestavljene tako, da nam znanje tekmovanje za dijake, ki bi se kasneje poskušali uvrstiti na majhna nezgoda, saj smo med predstavitvijo ekip nekako li pet pohval, jaz pa sem za las zgrešil bronasto medaljo. samo od sebe ne koristi veliko. mednarodno matematično olimpijado. Kot šestčlanska eki- uspeli narobe obrniti zastavo. Dogodek so na malce humoren način zaznamovale kar tri pa z vodjo in namestnico smo potovali v Nemčijo, in sicer v poškodbe v naši ekipi, že naslednje jutro pa smo izvedeli, Dresden, kjer smo ostali cel teden in se poleg tekmovanja da je bil naš polet zaradi državnega udara v Turčiji odpove- Priprave na tekmovanje Dva tekmovalna dneva udeležili še več ekskurzij. Takrat sem prvič spoznal, kakš- dan. Priprave so razporejene v cikel desetih štiriurnih preda- na so tovrstna tekmovanja, spletel pa sem tudi nekaj novih Prvi dan mi je prva naloga precej ustrezala, šlo je za kom- vanj, ki praviloma potekajo na vsaka dva tedna. Med pri- poznanstev. Vsekakor mi bo olimpijada še dolgo ostala v binatoriko z rahlim priokusom geometrije. Glavo sem si be- Letos začenjam študij matematike v Ljubljani, nameravam pravami se pišejo še trije izbirni testi, na osnovi njihovih spominu kot prva tovrstna izkušnja. lil z drugim delom naloge, ki sem ga naposled uspel doka- pa tudi sodelovati v pripravah prihodnjih generacij dijakov rezultatov, seštetih z rezultati državnega tekmovanja, pa se zati. Zadovoljen sem se spravil na drugo nalogo, na njej pa na tovrstna tekmovanja in se že veselim novih izzivov. 132 133 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A B A R B A R A S T R N A D Osnove programiranja Informatika Z upravljanjem robotov naredimo prve korake v programi- da so usvojili vrednote timskega dela, sodelovanja in med- ranje in vse skupaj nadgradimo z izdelavo iger v različnih sebojne pomoči. Med najzanimivejša orodja, s katerimi de- programskih jezikih. Izdelava iger večinoma poteka v pro- lamo, sodita Lego WeDo in Lego Mindstorms. Dijak se ob gramih Scratch ali Stencyl (za kompleksnejše igre). Da je težavah z robotom, bodisi da gre za konstrukcijsko bodisi programiranje lahko sestavljanka, spoznamo tudi s splet- programersko težavo, začne spraševati, kaj je šlo narobe, Pouk UČITELJI nim razvojnim okoljem AppInventor, ki je namenjeno raz- zakaj program ni zanesljiv, in začne razmišljati, kako bi to Informatika je obvezni predmet v 1. letniku. Pri pouku se ukvarjamo z naslednjimi tematskimi Mateja Bartolj voju mobilnih aplikacij za platformo Android kar na spletu. rešil, kako lahko izboljša dizajn, program. Uči se na napa- sklopi: osnove informatike, digitalna tehnologija, predstavitev informacij in obdelava podatkov. Simon Hočevar kah in pridobiva dragocene izkušnje. Za nas ni najpomemb- Pri praktičnem pouku ima vsak dijak svoj računalnik, saj pouk poteka v manjših skupinah v Silvester Markovič nejši končni izdelek, ampak prehojena pot, iskanje rešitev Tekmovanje FLL posebej opremljeni učilnici. Pri predstavitvah projektnih nalog se povezujemo tudi z drugimi Italo Morosini in njihove izboljšave. S pomočjo atraktivne robotike dijake predmeti. Pri informatiki so v ospredju aktivna vloga dijakov in njihov vsestranski razvoj, sku-Urška Počervina Dijaki se imajo priložnost pridružiti ekipi, ki sodeluje na tek- na privlačen način poskusimo navduševati za naravoslovje, pinsko delo na projektih, problemsko in sodelovalno učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje Barbara Strnad movanju FLL (First Lego League). Tekmovanje je sestav- tehniko, skozi igro razvijamo in krepimo logično in tehnič- in sposobnosti. Pri reševanju informacijskega problema dijaki spoznajo veliko različnih orodij in Miha Tešar ljeno iz treh delov: robotskega dela, pri katerem sestavlja- no razmišljanje. V šolskem letu 2014/15 smo na državnem se jih naučijo uporabljati. Sašo Thorževskij jo robota in programirajo, projektnega dela, kjer rešujejo tekmovanju FLL prejeli zlato priznanje in se uvrstili na Krešimir Tomas vnaprej določeni problem, in vrednot, ko morajo pokazati, mednarodno tekmovanje. Pri dijakih razvijamo sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja, da bi Bernarda Tomažič zagotovili njihovo razumno in samozavestno odločanje v novih in nepredvidljivih okoliščinah. Dosežki dijakov NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Izbirni modul informatike Državno tekmovanje Bober 2014/15 Jakob Jurij Snoj 3. d 2. mesto in srebrno priznanje FIRST Championship, 2014/15 Lan Jelen 1. a zlato priznanje in 2. mesto Pri pouku se vedno sprašujemo, kako bi lahko spodbujali kreativnost in samoiniciativnost dija-FLL World Competition, na državnem tekmovanju, Luka Kunej 1. a kov. Na kakšen način bi lahko pri dijakih zbudili interes in zanimanje, da postanejo navdušeni St. Louis, Missouri, ZDA nagrada sodnikov za deljenje Domen Mohorčič 1. a na svetovnem tekmovanju nad tem, kar delajo? V 2. letniku se lahko odločijo za izbirni modul informatike, pri katerem na Tinkara Moretti 1. b poučen in hkrati zabaven način izpopolnjujejo in bogatijo svojo digitalno kompetenco ter prido-Larisa Grubič 1. c bivajo nova znanja iz računalništva, informatike, grafičnega oblikovanja, robotike, programiranja Rem Grobelšek 1. d Mark Batagelj 1. e in še mnogih drugih zanimivih področij zabavne elektronike. Dijaki spoznajo, da računalnik ni Larsen Cundrič 1. e samo orodje za obisk priljubljenega socialnega omrežja, temveč prava čudežna torba orodij za Ed Hasanović 1. e različna opravila. FLL Razorback Invitational – 2015/16 Maja Peterlin 1. a srebrno priznanje na državnem Open Championship; University of tekmovanju in nagrada za vrednote, Adam Šiško 1. a Arkansas, Fayetteville, Arkansas, ZDA 3. mesto v kategoriji Robot Design – Tamara Turk 1. a programiranje na mednarodnem Neža Cerinšek 1. c tekmovanju Urška Cujnik 1. d Anja Mitrovič 1. d Maja Šketelj 1. d Franci Štirn 1. d 134 13 135 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M A J A H R E N Angleščina takšni obliki nekoliko izpelo in se je v knjižnici nabralo že veliko knjig, smo se v aktivu odločili, da v 1. letniku učitelj po lastnem izboru izvaja bralno značko v sklopu pouka. S tem želimo vzpodbujati bralne navade v tujem jeziku in posledično višati nivo znanja. Angleščina in tekmovanja UČITELJI Angleščina se poučuje kot prvi tuji jezik in je eden od treh obveznih maturitetnih predmetov. Noel Fitzpatrick Gymnasium Inquirer, Do leta 2012 smo jo poučevali tudi kot drugi tuji jezik. Janez Gorenc šolski časopis v angleščini Anja Hozner Vovko Dijaki 3. letnika se vsako leto udeležijo tekmovanja iz znanja angleščine za srednješolce, ki ga Maja Hren Šolski časopis v angleščini je začel izhajati v šolskem organizira društvo IATEFL Slovenije. Na šoli dovolj zgodaj izvedemo šolsko tekmovanje, da Ljiljanka Ilič letu 2004/05 kot odgovor na pobudo dijakov 3. letnika, se dijaki, ki dosežejo največ točk, lahko s svojimi učitelji v zimskem času pripravljajo na regij-Vasja Jakše ki so takšne vsebine na šoli pogrešali. Prva leta je časo- Timski pouk s tujim učiteljem, 2016 sko tekmovanje. Najboljši se uvrstijo na državno tekmovanje, kjer so v desetih letih osvojili pet Barbara Maznik pis, ki se je spočetka imenoval Paper, izhajal tudi v petih Tuja učitelja srebrnih priznanj. V šolskem letu 2015/16 se je pet dijakov iz 2. b udeležilo državnega tekmo-Helena Menger številkah letno, dijaki pa so ga pisali v okviru angleškega vanja iz angleščine za 2. letnik. Posneli so žanrski film na temo Shakespeare revisited in dobili Gregor Pirš novinarskega krožka. Časopis je pokrival različne teme, od Na šoli od leta 2012/13 sodelujemo z angleškima učitelje- bronasto priznanje. Verena Potočnik takrat vzhajajočega evra do slovenskega vstopa v vojaško ma Gilly Roebuck in Noelom Fitzpatrickom. Delo z njima Gillian Roebuck integracijo NATO in Evropsko zvezo. Pri pisanju časopisa poteka na več načinov. Vsi razredi se z enim ali drugim Nataša Sakelšak so v glavnem sodelovali dijaki 2. in 3. letnika. Po petih letih učiteljem srečajo vsaj enkrat na teden. Vsak učitelj an- Dosežki dijakov Mirjam Skube izhajanja se je Paper v tej obliki izpel, zato je bilo potreb- gleščine načrtuje delo s tujima učiteljema gleda na potrebe Eva Starič no povsem na novo določiti osnovne prvine časopisa. Tako pouka in želje dijakov. Ker smo si za cilj postavili dvigni- DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Gabrijela Šporar se je časopis kot jasen znak preloma s prejšnjim modelom ti nivo komunikacije v tujem jeziku in jo narediti čim bolj ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK pisanja in izhajanja preimenoval iz Paper v Gymnasium In- avtentično, poskušamo uvajati in prepletati več metod dela. 2010/11 Tatjana Bojanc 3. b srebrno priznanje Maja Vovko 3. k srebrno priznanje quirer. Nič več ni izhajal v sklopu angleškega novinarskega Pri pouku tuja učitelja interaktivno sodelujeta z domačim 2011/12 Primož Kastelic 3. e srebrno priznanje krožka, ki je bil razpuščen, pač pa je začel izhajati v okviru učiteljem predvsem pri obravnavi medkulturnih tem in 2014/15 Aljaž Pavišič 3. b srebrno priznanje ur rednega pouka angleščine v 2. oziroma kasneje 3. letni- ozaveščanju medkulturnih razlik. Delo poteka tudi v manj- 2015/16 Lea Mioč 3. d srebrno priznanje ku. Na začetku je Gymnasium Inquirer, ki je bil ‘natisnjen’ v ših skupinah (od enega do pet dijakov) v drugem prostoru, fotokopirnici, izhajal brezplačno. Od leta 2012 naprej šola kjer se učitelj lahko posveti osebnim potrebam in prilagodi ni bila več pripravljena v celoti kriti tiska časopisa, zato je nivo znanja. Tako se pri dijakih ustvarja občutek varnega in Bralna značka ta postal plačljiv. Dijaki, ki so časopis ustvarjali, so se torej sproščenega učnega okolja in se jih navaja na formativno Tekmovanje za angleško bralno značko, ki poteka v sodelovanju z Državno založbo Slovenije, morali spopasti ne le s pisanjem in oblikovanjem časopi-povratno informacijo. smo izvajali v letih med 2006 in 2014. Dijaki 1. in 2. letnika preberejo po tri knjige v angleščini, sa, pač pa tudi z iskanjem donatorjev, trženjem in prodajo jih z učitelji analizirajo in nato tekmujejo v reševanju nalog, ki jih pripravijo v založbi. Tekmovalci časopisa. Gymnasium Inquirer je nazadnje, vendar ne zad-Tuja učitelja za vsakega dijaka sproti vodita evidenco v ob- prejmejo priznanja in najboljši nagrade. Ker se je v zadnjih letih zanimanje za bralno značko v njič, izšel leta 2014. Mentor časopisa je bil Janez Gorenc. liki zapiskov o nivoju, napredku in potrebah, ki usmerjajo 136 137 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Sodelovanje pri projektih Ostale dejavnosti nadaljnje delo. Med projektnim tednom, ko si vzamemo več Sodelovali smo v triletnem projektu ZRSŠ Evropski V aktivu smo večkrat organizirali obiske ameriških diplo- časa in se lažje poglobimo v teme po želji dijakov, skuša- jezikovni listovnik (2007–2010). Cilj projekta je bil razvi- matov, ki so dijakom predstavili različne vidike ameri- ta še bolj približati življenje in kulturo angleško govorečih jati učinkovitejši pristop k učenju tujih jezikov z uvedbo ške kulture ter nekatere pereče probleme in vprašanja v držav. Do sedaj so dijaki spoznali Irsko, irski ples in glas- listovnikov, s katerimi bi dijaki lažje predstavili usvojene Evropi in širše v svetu z ameriškega zornega kota. Nekaj bo, preizkusili tipične angleške in irske jedi in se vžive- jezikovne zmožnosti znotraj EU. let zapored smo organizirali obisk angleške gledališke li v tragičnost in komičnost Shakespearjevih dram. Tuja skupine z uprizoritvijo aktualnih maturitetnih besedil, učitelja poleg pouka predstavljata del življenja na šoli in V projekt Obogateno učenje tujih jezikov 3 smo se v ki dijakom pomagajo do poglobljenejšega razumevanja dijaki so se že navadili, da ju lahko ustavljajo med odmori šolskem letu 2013/14 vključili kot pridružena matična šola obravnavanih del. Občasno sodelujemo pri različnih na- na hodniku in zunaj šole, se obračajo nanju po pomoč pri za angleščino. Angleščino je poučevala Gilly Roebuck, za tečajih (literarni, prevajalski, video) in se po potrebi povezu- učenju, prevajanju in tudi pri vpisih na univerze v Angliji in koordinacijo tujega učitelja angleščine je skrbela Mirjam jemo s kolegi z drugih predmetnih področij. na Škotskem. Večkrat sodelujeta tudi kot spremljevalca Skube. na planinski turi, športnih dnevih in izletih, kar dijaki zelo Mnenje dijaka radi izkoristijo za neformalne pogovore in druženje. Dijake Februarja 2014 smo na pobudo projektnega tima za OUTJ spodbujata h kreativnemu pisanju in trenutno imamo na obeležili dan materinščine. Pri angleščini so dijaki izpolnje- Individualni pogovor, 2016 ALJAŽ PAVIŠIČ, 2012–2016 šoli kar nekaj dijakov, ki so že izdali pesniško zbirko ali ro- vali anketo o tem, katere jezike poleg slovenščine še govo- man v angleščini ali to še nameravajo. rijo doma. Dijaki so še pri drugih dejavnostih na različne Ekskurzije v London Prepričan sem, da se za vsakega dijaka na gimnaziji najde načine ozavestili pomen materinščine in spoznali, kako predmet, ki bi ga lahko opravil z zavezanimi očmi in velikim drugi jeziki in kulture bogatijo tako posameznika kot skup- V zadnjih letih smo večkrat organizirali 3-dnevno strokov- Angleška gledališka skupina veseljem. Zame je bila to angleščina. Ne glede na to, kaj vse nost. no ekskurzijo v London. Cilj ekskurzije je bil dijakom smo še imeli na urniku, sem se ur angleščine vedno veselil. Na šoli že tri leta deluje angleška dramska skupina Drama omogočiti, da se seznanjajo s kulturo življenja in navadami V učilnici 123 sem se vedno počutil sproščeno in prijetno, Group, ki je namenjena vsem dijakom. Cilj gledališke sku- britanske prestolnice, opazujejo obnašanje ljudi na cesti in sam pouk pa mi je bil enostaven, a vseeno izredno zanimiv. Tako je bilo zame, ostali pa so se podobno počutili pri dru pine je ustvariti varno ustvarjalno okolje, v katerem dijaki raznolikost kultur, spoznavajo zgodovino Anglije in Londo- - gih predmetih. Še posebno se zahvaljujem učiteljem, ki so lahko izrazijo občutke skozi jezik. Pridobili so samozavest na, odkrivajo umetnostnozgodovinske znamenitosti mes- mojo ljubezen do angleščine še povečali in me veliko naučili, in kreativnost, dviguje pa se tudi nivo jezika. Med igranjem ta itd. Obiskali smo več znamenitih in pomembnih muze- moj najljubši predmet pa naredili še dodatno prijeten. vlog morajo dijaki izbirati in uporabljati jezik in ton, ki us- jev in galerij (Britanski muzej, Prirodoslovni muzej, Muzej treza določenemu liku in situaciji. Ukvarjamo se z razisko- znanosti, Narodno galerijo, galerijo Tate Modern, londonska vanjem gledaliških likov in vključevanjem čustev. Dijaki se trdnjavo idr.) in si ogledali druge londonske znamenitosti preizkušajo v improvizaciji, nemih slikah, mimiki, mono- (npr. Shakespearjevo gledališče, Tower Bridge, Monument, logih, skupinskem branju, delamo pa tudi v parih, v manj- Westminstrsko opatijo, parlament) ter predele, kjer je ših skupinah ali kot celotna skupina. Dijaki imajo priložnost mogoče začutiti prisotnost različnih kultur in ulične umet- spoznati, da je v gledališču pomembnejši proces kot končni nosti (tržnica Camden, Covent Garden). Z vsake ekskurzije izdelek in da skupina ni tekmovalna, ampak sodelovalna in so se dijaki vrnili polni novih vtisov in spoznanj. Za orga- podporna. Mentorica skupine je Gilly Roebuck. nizacijo in izvedbo ekskurzij je poskrbela Verena Potočnik. Angleška dramska skupina, 2016 138 139 13 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A VA S J A J A K Š E Dosežki dijakov Nemščina DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA NEMŠČINE ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Daniel Miketič 3. a zlato priznanje 2011/12 Primož Kastelic 3. e zlato priznanje 2007/08 Gorazd Kovačič 3. b zlato priznanje in 1. mesto 2008/09 Ariana Jankovič 3. k srebrno priznanje Tinkara Lazar 2. c zlato priznanje O nemščini UČITELJICE in 1. mesto Matija Avbar 3. k srebrno priznanje Manca Radež 2. a srebrno priznanje Nemščino poučujemo kot drugi tuji jezik; leta 2012 je maturirala zadnja generacija gimnazijcev, Jasna Balant 2009/10 Alja Pungerčar 2. a srebrno priznanje Sabina Jerele 2. c srebrno priznanje 2012/13 Tinkara Lazar 3. c zlato priznanje ki so se učili nemščine kot prvi tuji jezik. Dijaki lahko v 2. letniku izberejo nemščino kot izbirni, v Helen Bencik Simon Radovan 2. š srebrno priznanje Jan Kastigar 2. b srebrno priznanje 4. letniku pa kot maturitetni predmet na osnovni ali višji ravni. Monika Gehrke Jurij Muhič 2. k srebrno priznanje Blaž Kozjan 3. a srebrno priznanje Anja Hozner Vovko Žiga Lukšič 2. b srebrno priznanje Manca Radež 3. a srebrno priznanje Pri nemščini smo tako kot v preteklih letih tudi zadnjih deset let stremeli k temu, da dijake mo-Vasja Jakše Gašper Simonič 3. a srebrno priznanje 2013/14 Jan Kastigar 3. b zlato priznanje tiviramo za učenje nemščine, zato smo zanje organizirali jezikovne tabore, ekskurzije v Nemči-Nina Jelenc 2010/11 Primož Kastelic 2. e zlato priznanje Luka Arh 2. k srebrno priznanje jo, jim nudili možnosti sodelovanja na različnih natečajih, v različnih mednarodnih projektih in Alexandra Kočevar in 1. mesto Barbara Krivec 2. b srebrno priznanje izmenjavah ter se trudili, da so se čim bolje pripravili na nemško jezikovno diplomo. Dijaki so Marinka Krenker Simon Radovan 3. š zlato priznanje Maj Bajuk 2. b srebrno priznanje Manca Hervolj 2. e srebrno priznanje Tjaša Žagar 3. a srebrno priznanje lahko vsa leta preverjali svoje znanje na tekmovanju iz nemščine ter na bralnih tekmovanjih, pri Elsa Louis Žiga Lukšič 3. b srebrno priznanje 2014/15 Lina Jerele 2. d zlato priznanje pouku pa smo sodelovali tudi s tujim učiteljem. Nina Pavlinić Sabina Jerele 3. c srebrno priznanje Luka Arh 3. k srebrno priznanje Andreja Retelj Vid Smrke 3. k srebrno priznanje Barbara Krivec 3. b srebrno priznanje Nuša Rustja Tekmovanje iz znanja nemščine 2015/16 Lina Jerele 3. d zlato priznanje Nataša Sekula Zupančič Žiga Medved 2. d srebrno priznanje Tekmovanje vsako leto organizira Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika (SDUNJ) in je Eva Starič namenjeno dijakom 2. in 3. letnika. Poteka na šolski in državni ravni, mentorji pa dijake na tek-Terezija Štern OSTALI REZULTATI movanje tudi pripravijo. V desetih letih so bili dijaki na državni ravni trikrat na prvem mestu, NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK osvojili so 10 zlatih in 23 srebrnih priznanj. Mednarodni natečaj Znamo nemško! 2006/07 Barbara Novak 3. c ena od treh zmagovalcev iz Slovenije Najboljši od Rige do Beograda Natečaj Svet v spreminjanju, 2006/07 Skupina za nemško 3. letnik 3. mesto Slovenija – Bavarska jezikovno diplomo Debatni turnir 2007/08 Daniel Miketič 4. a 1. mesto Goethe Instituta Ljubljana Mednarodni natečaj Goethejevega 2008/09 Ida Rangus 2. f ena od dveh zmagovalk iz Slovenije inštituta Alter Ego Srednješolski natečaj haikujev 2015/16 Taja Skube 2. e priznanje z nagrado iz nemščine Debatno tekmovanje Jugend 2015/16 Janko Starič 1. d 3. mesto na državnem tekmovanju debattiert international 140 141 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Nemška jezikovna diploma 1 in 2 (DSD 1 in DSD 2) Na gimnaziji izvajamo priprave in izpite za nemško jezikov- no diplomo 2 (DSD 2) od šolskega leta 1999/2000. Izpit, ki se opravlja na jezikovni ravni B2/C1 po evropskem jezikov- nem okviru in je sestavljen iz pisnega in ustnega izpita z zagovorom projektne naloge, opravljajo večinoma dijaki 4. letnika. V zadnjih 10 letih je izpit opravilo 143 dijakov in en učitelj. Od šolskega leta 2013/14 lahko dijaki opravljajo tudi nemško jezikovno diplomo 1 (DSD 1), ki poteka na jezikovni ravni A2/B1. Za DSD 1 se odločijo večinoma dijaki 3. letnika. Do leta 2016 je to diplomo opravilo 119 dijakov in 3 učitelji. Priprave na izpit DSD Podelitev diplom DSD 2, 2013 Ravnateljica z veleposlanico, 2014 Na jezikovnem taboru v Celovcu, 2012 Dijaki se lahko na DSD 1 in DSD 2 pripravljajo v okviru dodatnih ur od 1. letnika dalje. Od šolskega leta 2006/07 Za 3. letnik smo v okviru priprav na DSD 2 več let organi- tabora denarno delno omogoča bavarska deželna vlada. namen tabora pa je bil raziskati, kako preživljajo prosti čas do junija 2014 je priprave izvajala nemška programska zirali obisk nemških ustanov v Ljubljani. Dijaki so obiska- Zadnji dve leti se dijaki na taboru lahko pripravljajo tudi na mladi v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Leta 2010 smo učiteljica Monika Gehrke, in sicer v vsakem letniku dve li nemško veleposlaništvo, nemško knjižnico, slovens- izpit DSD 1. skupaj s črnomaljskimi gimnazijci proučevali temo o mla- uri tedensko. Povprečno je priprave vsako leto obiskovalo ko-nemško gospodarsko zbornico in Goethejev inštitut. dih in medijski kulturi ter se povezali še z gimnazijo WRG iz 100 dijakov od 1. do 4. letnika. Najintenzivneje je delo po- Zaradi različnih aktivnosti so šolo trikrat obiskali nemški Tabori so potekali v različnih krajih (Tolmin, Rogla, Berchtes- Salzburga. Nazadnje smo se leta 2012 sami odpravili v Salz- tekalo v 4. letniku kot priprave na DSD 2. Po odhodu pro- veleposlaniki. gaden, Celovec) in so bili nekaj let organizirani v sodelova- burg in skupaj z WRG proučevali tradicionalne in sodobne gramske učiteljice smo priprave na DSD prevzele učiteljice nju z drugimi šolami (Gimnazijo Črnomelj, Gimnazijo Fran- življenjske skupnosti. Projektne dejavnosti so vključevale nemščine. Tako so bile v šolskih letih 2014/15 in 2015/16 ceta Prešerna iz Kranja, Gimnazijo Bežigrad, Gimnazijo in tudi samostojno in vodeno spoznavanje mesta, intervjuje, Jezikovni tabori priprave za 1. letnik organizirane petkrat v šolskem letu srednjo šolo Rudolfa Maistra iz Kamnika). snemanje kratkih filmov in predstavitve. Projektne tabore v obliki popoldanskih sklopov. Priprave v 2. letniku so po- Dijaki se na DSD 2 vsako leto intenzivno pripravljajo tudi na sta vodili Monika Gehrke in Nuša Rustja. tekale v sklopu nemščine kot izbirnega predmeta. Dijake jezikovnih taborih. Do šolskega leta 2013/14 je program- Projektni tabori v Salzburgu 3. in 4. letnika je v šolskem letu 2014/15 na izpita DSD 1 ska učiteljica pripravljala jezikovne tabore skupaj z učitelji Tuji učitelji in DSD 2 pripravljala upokojena profesorica Nuša Rustja. nemščine. Zadnji dve leti tabor izvajamo učitelji nemščine Leta 2008 je bil v Salzburgu prvič organiziran projektni ta- Naslednje leto je priprave v 3. in 4. letniku prevzela Elsa sami. Jezikovni tabor traja štiri ali pet dni in poleg inten- bor za dijake 2. in 3. letnika. Pri pripravi raziskovalne teme Z nemško programsko učiteljico Moniko Gehrke so v času Louis. Pri pripravi na izpit 2015/16 je sodelovala tudi prakti- zivnih priprav na pisni in ustni del izpita vključuje tudi smo se medpredmetno povezali s psihologijo ali sociologi- njenega delovanja na šoli od leta 2006 do 2014 sodelovali kantka iz Nemčije Svenja Griffel. spoznavanje kraja, družabne in športne aktivnosti. Izvedbo jo. Prvič smo sodelovali z dvema gimnazijama iz Hrvaške, tudi učitelji nemščine in drugih predmetov. Izvajala je pri- 142 143 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A prave na izpite DSD, timski pouk, jezikovne tabore, skrbe- avstrijski dijaki pa so obisk vrnili jeseni. V okviru izmenjave Pri projektu Comenius Drugačnost in tujost v Evropi – most vanja udeleži veliko gimnazijcev od 1. do 4. letnika, ki za la za promocijo nemščine na osnovnih šolah in povezavo so naši dijaki spoznali Bad Radkersburg in njegovo okolico. do Romov smo sodelovali s Hartmanni-Gymnasium iz Ep- svoje rezultate prejmejo nagrade, priznanja in pohvale. z drugimi šolami, preskrbela številnim gimnazijcem počit- Z avstrijskimi dijaki so se pogovarjali o njihovem šolskem pingena v Nemčiji. Projekt je trajal od 2010 do 2012 in je Od šolskega leta 2014/15 se Pfiffikus izvaja samo še kot niško prakso v Nemčiji in sodelovala pri drugih dejavnostih vsakdanu in utrjevali svoje znanje nemščine. Ko so avstrij- vključeval 38 dijakov iz vsake šole. Na štirih 10-dnevnih spletno tekmovanje, naloge pa rešujejo individualno in na šoli in na ZRSŠ. Od 2010 do 2014 je bila vključena v pro- ski dijaki obiskali Novo mesto, so jim gimnazijci predstavili izmenjavah so dijaki in učitelji preko različnih šol in ustanov ne v trojkah kot prej na bralnem maratonu. Od šolskega jekt OUTJ. Leta 2013 je enomesečno prakso na šoli opravi- Novo mesto in njegovo okolico. Izmenjavo je vsa leta vodila izvajali dejavnosti z Romi in tako želeli prispevati k večji in- leta 2011/12 ponujamo dijakom tudi možnost sodelovanja la Joana Meier, prav tako je pri pouku nemščine sodelovala Eva Starič (več na strani 247). tegraciji ljudi drugačnega socialnega in kulturnega porekla. na bralnem tekmovanju Epi-Lesepreis v organizaciji DZS. nemška praktikantka Svenja Griffel, ki je na šoli opravljala Projekt je prejel nemško priznanje Konference ministrstva Bralna tekmovanja so pri dijakih zelo priljubljena. Na tek- prakso od septembra 2015 do marca 2016. za šolstvo in slovensko priznanje CMEPIUS-a, saj smo ga movanje se pripravljajo v okviru izbirnega predmeta v 2. Mednarodno sodelovanje predstavili na mednarodni konferenci v Birminghamu. Pro- letniku ali po dogovoru z učiteljem. Tekmovanji koordinirata V okviru evropskega projekta Okolje gradi mostove – mladi jekt so vodili Conny Brox, Wolfgang Burth, Susanne Daub- Nataša Sekula Zupančič in Eva Starič. Izmenjava z gimnazijo BORG iz Bad Radkersburga v evropskem dialogu (2005–2008) so novomeški gimnazij- mann, Monika Gehrke in Nuša Rustja (več na strani 88). ci sodelovali z Gymnasium am Kaiserdom iz nemškega Debatno tekmovanje Jugend V okviru izbirnega predmeta nemščina, ki se izvaja v 2. Speyerja. Pri projektu je v treh letih sodelovalo 88 dijakov, Multimedijska predstavitev debattiert international letniku gimnazijskega programa, je v letih 2011–2015 po- ki so vsako leto izvedli po dve enotedenski izmenjavi. Glav- Novega mesta in okolice tekala izmenjava z gimnazijo BORG iz Bad Radkersburga. na tema projekta je bilo proučevanje različnih okoljevarst- Jugend debattiert international je mednarodni projekt, ki Dijaki Gimnazije Novo mesto so prvič obiskali gimnazijo v venih tem, o katerih so pisali članke za časopisa Delo in Die Od leta 2004 pa vse do šolskega leta 2010/11 so dijaki pod povezuje debato med poukom s tekmovanjem za dijake, Bad Radkersburgu marca 2012. Naši dijaki so vsako leto Rhein Pfalz, hkrati so odkrivali naravne in kulturne lepote mentorstvom Eve Starič za avstrijske goste zdravilišča v ki se učijo nemščino na jezikovnem nivoju B2. V njem po- spomladi odšli na eno- oziroma dvodnevni obisk v Avstrijo, obeh dežel. Projekt so vodili Inge Bellmann, Michael Binder, Šmarjeških Toplicah pripravljali predstavitev Novega mes- leg Slovenije sodeluje še 9 držav vzhodne in srednje Ev- Monika Gehrke, Andreja Retelj in Nuša ta in okolice v nemškem jeziku, ki so jo gostom predstavili rope. Mentorici projekta na šoli sta Vasja Jakše in Elsa Rustja (več na strani 70). dva- do trikrat letno. Sodelovanje je bilo zelo dobro spreje- Louis. Naša šola sodeluje v projektu od leta 2015, ko se to tako s strani gostov in zdravilišča kot tudi dijakov, ki so je v Sloveniji izvajal poskusno. V šolskem letu 2014/15 se V okviru mednarodnega projekta Ev- nastopali. je projekt izvajal v dveh oddelkih 3. letnika. Dva dijaka sta ropa, kaj je to? je julija 2007 pet dija- se uvrstila v polfinale. Leta 2015/16 sta na finalnem tednu kov 2. letnika preživelo dva tedna v šolo zastopala dva dijaka, eden je dosegel 3. mesto. Bralna tekmovanja Nemčiji. Cilj projekta je bil preko di- skusij o različnih temah ugotoviti, Vse od leta 2000 lahko naši dijaki sodelujejo na bralnem Natečaji in druge dejavnosti kako raznolika je Evropa, koliko ima- tekmovanju Pfiffikus, kjer tekmujejo individualno ali pa jo dežele udeleženke, ki so bile poleg sodelujejo na bralnem maratonu in rešujejo naloge na Na natečajih Goethe Instituta so bili naši dijaki pri pisanju Slovenije še Armenija, Rusija, Bolga- spletu. Od začetka pa do leta 2010 je za izvedbo sred- zgodb, debatiranju in fotografiranju trikrat med zmago- rija, Romunija in Nemčija, skupnega in nješolskega tekmovanja v sodelovanju s Centrom Oxford valci. Za nagrado so se udeležili akademije ali tabora v kaj nas ločuje. Mentorica projekta je skrbela Nuša Rustja, pri sestavljanju nalog pa so sodelovali tujini. Za pisanje haikujev si je dijakinja prislužila nagrado bila Eva Starič. tudi ostali učitelji nemščine na šoli. Vsako leto se tekmo- s priznanjem. Pred gimnazijo Borg v Bad Radkersburgu, 2012 144 145 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Leta 2009 je Nina Pavlinić s 3. k pripravila gledališko pred- stavo Pravljice bratov Grimm v nemščini. Predstava je doživela velik uspeh na odru KC Janeza Trdine. Poleg no- vomeških so si jo ogledali še črnomaljski gimnazijci, dijaki I. gimnazije Celje in učenci OŠ Šentjernej. Od leta 2001 obeležujemo 26. september kot evropski dan jezikov; učitelji nemščine smo večinoma pobudniki in izva- jalci različnih dejavnosti. Na natečaju Goethejevega inštitu- ta Na mesta, pozor, igraj! so dijaki v šolskem letu 2014/15 izdelali tri didaktične igre, ki so jih predstavili na prazno- vanju evropskega dneva jezikov na šoli. Dijakom so men- torsko podporo pri natečajih nudili učitelji nemščine. Na frankfurtskem letališču, 2015 Ekskurzije in izleti V okviru prostih izbirnih vsebin sta Nataša Sekula Zupančič in Eva Starič v sodelovanju s turistično agencijo Kompas organizirali ekskurzije v Dresden in Berlin (2009/10), Ber- lin in Potsdam (2010/11), v Berlin (2013/14) in v Stuttgart, Frankfurt in Nürnberg (2014/15). Vse ekskurzije so bile načrtovane medpredmetno, dijaki pa so lahko razširi- li svoje znanje o zgodovinskih, političnih in geografskih značilnostih posameznih mest in Nemčije v celoti. S spo- razumevanjem v avtentičnem okolju so utrdili svoje znanje nemščine. Leta 2010/11 je bil skupaj z OŠ Center in OŠ Metlika orga- niziran izlet v Celovec za dijake 1. letnika, ki so obiskovali pouk DSD, v šolskem letu 2012/13 pa dvakrat ekskurzija v Pred muzejem Mercedes Benza v Stuttgartu, 2015 Gradec skupaj s črnomaljskimi gimnazijci. Izlete je ob sode- lovanju učiteljev nemščine organizirala Monika Gehrke. 146 147 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A P R I M O Ž K A S T E L I C Zgodba o učenju jezika 2 0 0 9 – 2 0 1 3 Jezikovno potrdilo Skozi leta osvajanja jezika so nas spremljale aktivnosti in S pripravami na maturo smo tisti, ki smo se odloči- ustvarjanje pri dodatnih učnih urah, ki so bile namenjene li za nemščino tudi na zadnjem gimnazijskem preizkusu pripravi na nemško jezikovno diplomo ali DSD. Pridobljena znanja, počasi zapolnjevali liste gimnazijskih let in pouka diploma se šteje kot jezikovno potrdilo za študij na nemško nemščine. Poglavje učenja in ustvarjanja v nemščini pa govorečih univerzah, zato so se ure branja pesmi in ustvar- se z maturo ni zaključilo – vse aktivnosti na gimnaziji so jalnega učenja z leti prevesile v čedalje intenzivnejše bile le uvod v zgodbo jezika, ki se z vsako prebrano bese- Učenje tujega jezika je svojevrstno poglavje v romanu v nemškem Eppingenu. Obisk nemških dijakov v Novem govorne, bralne in pisalne vaje. Utrjevanju naučenega je do in vsakim napisanim stavkom v nemščini nadaljuje in človeškega življenja. Izpolnjevati prazen, nepopisan list mestu in naš povratni obisk nista le obogatila našega bil namenjen tudi jezikovni tabor v Celovcu v 4. letniku, izpopolnjuje. z novimi besedami in slovničnimi pravili je poseben izziv, znanja nemščine v aktivnih pogovorih in prigodah z "muter- ki je potekal v zadnjih izdihljajih priprav, preden smo po ki je vedno najtežji na začetku. Štiri leta nemškega pouka šprahlerji" ter ustvarila mreže novih prijateljstev, ampak pisnem testu in ustnem zagovoru poljubno izbrane teme na gimnaziji so mi s kreativnimi metodami učenja, delom sta prek teme projekta Drugačnost in tujost v Evropi – zasluženo dodali diplomo DSD k našemu tedaj že obsež- v skupinah in pisanjem literarnih sestavkov pomagala pri- most do Romov spodbujala spoznavanje življenja in kulture nemu poglavju učenja tujega jezika. sloniti pero na list in dopolniti osnovnošolski der, die, das v obeh državah živečih manjšin Romov in Sintov. z zahtevnejšim besediščem in slovnico, ki sta se prepletala v toliko lepših stavkih in zgodbah. Zahtevnejši izzivi Bolj navdušene raziskovalce nemškega jezika so čakali Evropski oddelek tudi zahtevnejši izzivi. Nemški bralni maraton Pfiffikus, ki Program evropskega oddelka, v katerega sem bil vpisan, sem se ga udeležil dvakrat, je tekmovanje v nemškem jezi- je pripomogel, da se je osvojeno znanje še čvrsteje vtisnilo ku, pri katerem trojice tekmovalcev na računalnikih sku- v papir sveže načetega poglavja – nekateri dodatni pred- paj rešujejo teste, ki se navezujejo na določeno prebrano meti programa (Slovenija v svetu, kultura in civilizacija, delo. Pravi vrh pa je moja zgodba učenja nemščine doseg- slovenska književnost s prevodi) so namreč potekali v la z uvrstitvijo na državno tekmovanje v nemščini v 2. in nemščini. Pri njih smo z govornimi nastopi, izdelovanjem 3. letniku, kjer je moje pridobljeno znanje obakrat zasijalo oglasov in filmov ter prevajanjem besedil posegli še dlje na prvem mestu. V 3. letniku sem se zaradi dosežkov na po ustvarjalnosti nemškega jezika. V okviru evropskega tekmovanjih udeležil mednarodnega poletnega tabora PAD oddelka in mednarodnega programa Comenius smo se v v Nemčiji, kjer sem svoje izkušnje z jezikom lahko delil z 2. letniku udeležili tudi izmenjave s Hartmanni-Gymnasium ljudmi s celega sveta. 148 149 14 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A V E R E N A P O T O Č N I K Francoščina Dejavnosti in tekmovanja UČITELJI V zadnjih desetih letih so bile za dijake, ki se učijo francoščino kot drugi tuji jezik, organizirane Soizic Dupuy-Roudel naslednje aktivnosti: francoska bralna značka, različna tekmovanja iz francoščine, dejavnosti v Saška Horvat okviru dneva jezikov, gledališka delavnica, udeležba na frankofonskem dnevu v Celju, opravlja-Elsa Louis nje mednarodne jezikovne diplome DELF, ekskurzije v Pariz in izmenjave s francoskima šolama. Renata Nose Učenje francoščine nudimo tudi v projektnem tednu in na Akademiji znanja, nekaj let smo jo učili Verena Potočnik tudi kot tretji tuji jezik. Tea Ribič Mama Yufon V desetih letih so si dijaki na državnem tekmovanju iz francoščine prislužili eno zlato in dve srebrni priznanji, izkazali so se tudi na natečaju Lepota romanskih jezikov navdušuje. Izredni dosežek je 1. mesto na evropskem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores 2010, kjer je bil med slovenskimi dijaki za najboljši prevod izbran prevod naše dijakinje iz francoščine v slovenščino. Na tekmovanju sodelujejo 17-letni dijaki in prevajajo iz katerega koli uradnega Dijaki in mentorici v Annecyju, 2010 Tuji učitelji jezika EU v kateri koli uradni jezik EU. V okviru projekta Sporazumevanje v tujih jezikih je leta francoščine. Podali smo pobudo za izmenjavo s franco- 2007/08 francoščino poučeval tudi Mama Yufon, pri pro- sko gimnazijo, nato pa na njen predlog zaprosili za pomoč Dosežki dijakov jektu Obogateno učenje tujih jezikov pa sta poleg rednih Francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane. Kmalu smo NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK učiteljev francoščine sodelovali tudi tuji učiteljici, in sicer uspeli navezati stike z dvema šolama. Državno tekmovanje 2006/07 Tomaž Potočnik 3. k zlato priznanje Soizic Dupuy-Roudel (2010/2011) in Elsa Louis (2011–2014). iz znanja francoščine Andrea Šetina 3. d srebrno priznanje Tako sta v aprilu 2008 potekali kar dve izmenjavi. Najprej 2007/08 Vesna Gorenc 3. d srebrno priznanje se je skupina iz gimnazije odpravila v mesto Lons-le-Sau- Natečaj Lepota romanskih jezikov 2008/09 Eva Krajnc 2. d 1. nagrada za pisni izdelek na 1. stopnji Ekskurzije in izmenjave nier v vzhodnem delu Francije, kjer je gimnazija Jean Mi- navdušuje (francoščina) Katarina Svilan in 4. d 1. mesto za vizualni izdelek na 2. stopnji Jasmina Subić Največje zanimanje je bilo po navadi za ekskurzije v Pariz, chel že dvajsetič organizirala mednarodno srečanje več 4. d organizirane na približno vsaki dve oz. tri leta, in za izme- evropskih šol. Tistega leta so gostili delegacije iz dvanaj- Katja Martinčič 4. d 3. mesto za vizualni izdelek na 2. stopnji Evropsko prevajalsko tekmovanje 2010/11 Tina Zorko 4. d 1. mesto njave. Želja po izmenjavi s francosko šolo je bila prisotna stih držav. Proti koncu aprila pa smo v Novem mestu gosti- Juvenes Translatores 2010 kar nekaj časa. Januarja 2007 je našo šolo obiskala teda- li skupino francoskih dijakov s tehnične gimnazije iz mesta (francoščina) nja ambasadorka Republike Francije v Sloveniji, Chantal Issoudun. S to šolo je bila žal to edina izmenjava. Po dru- de Bourmont, ki se je srečala z vodstvom šole in učitelji gi strani pa smo z našimi gostitelji iz Lonsa ohranjali stike 150 151 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A K A TJ A Š T E F A N I Č , 4. k DELF Moj coup de foudre Leta 2013/2014 smo prvič izvedli izpit za francosko jezikov- s francoščino no diplomo DELF. Diploma DELF je mednarodno priznana in veljavna listina, s katero se uradno dokazuje znanje 2 0 1 6 / 1 7 francoskega jezika. Dijaki morajo pokazati ustrezno zna- nje temeljnih jezikovnih spretnosti, kot so pisanje, branje, poslušanje (vse skupaj predstavlja pisni in skupinski del izpita) in govorjenje (ustni in tudi individualni del izpita). Ljubezen na prvi pogled DELF je mogoče opravljati na 6 stopnjah. Na šolski ravni se opravlja različico DELF junior (prilagojene tematike), in S francosko kulturo in posledično tudi s francoščino sem veliko odnesla, vsaka me je naučila česa novega iz neke- sicer na stopnjah: A1, A2, B1 in B2. Slednja omogoča vpis se prvič pričela spogledovati pri 9 letih, ko sva z mami za ga povsem drugega zornega kota – in vse, kar smo se pri na francosko univerzo. štiri dni odpotovali v Pariz. Morda se vam to ne zdi veliko, vseh treh naučili, bo nekoč prišlo prav. Diplomanti DELF, 2014 toda verjemite, v očeh 9-letnika so štirje dnevi cela večnost. naslednjih pet let. Leta 2009 so nam vrnili obisk. Tako smo Na prvo podelitev diplom na naši šoli smo povabili gospo V trenutku, ko sem naredila prve tri korake po francoskih Vendar pa moram povedati, pravzaprav poudariti, da je izmenjaje eno leto potovali v Francijo, drugo leto pa Fran- Mireille Déchelette, atašejko za sodelovanje na področ- tleh, sem se povsem zatreskala v francosko kulturo, pred- nekaj posebnega, ko ti o tvojem daleč najljubšem jeziku coze gostili pri nas. Zadnji obisk je potekal aprila 2012 v ju francoskega jezika s francoskega inštituta. Nasploh vsem pa v francoščino, ta nenavadni in čudoviti jezik ro- predava profesor, v našem primeru profesorica, katere Franciji, nato je sodelovanje žal zamrlo, saj novo vodstvo je možnost, da lahko dijaki opravljajo ta izpit pri nas, za mantikov. Nedvomno je v tistem trenutku padla odločitev, materni jezik je ta, ki se ga sedaj sam poskušaš naučiti. tamkajšnje šole te dejavnosti ni več podpiralo. šolo precejšnja popestritev pouka. V treh letih je izpit opra- da ni važno, na katero šolo grem po osnovni, pomembno Drugačen je pristop k učenju, saj vključuje veliko več prak- vilo 43 dijakov. Izpite izvaja Elsa Louis ob pomoči Verene je le, da se bom lahko učila francoščino in se nekoč morda tičnega kot pa teoretičnega dela – kar je na začetku težko, Izmenjave so dijakom zelo koristile, saj so bili nastanjeni pri Potočnik. vrnila v Francijo ter tam svoje novo pridobljeno znanje de- ko se spotikaš čez stavke in se hkrati neprestano opomin- vrstnikih, obiskovali pouk in se udeležili različnih ekskurzij. jansko tudi uporabila. jaš na njihovo slovnično pravilnost, kasneje pa neverjetno Tako so spoznavali življenje in navade Francozov, hkrati pa zabavno in zelo poučno, pogovorne situacije zunaj razreda izboljšali svojo komunikacijo v francoščini. Izmenjavo sta pa nenadoma niso več šok in nekaj neznanega. Povsem Najljubši jezik vodili Saška Horvat in Verena Potočnik. drugačno je tudi spoznavanje kulture in države same, ko Po ne tako zelo dolgem in tehtnem premisleku sem si iz- ti o njej razlaga oseba, ki izhaja iz nje, in ti o vsem skupaj brala Gimnazijo Novo mesto, klasični program, in pri vpi- pripoveduje s primeri iz vsakdanjega življenja. Če nekako Frankofonski dnevi v Celju su 2. tujega jezika francoščino obkljukala hitreje, kot bi povzamem, učenje francoščine se je izkazalo za vse, za Dvakrat smo sodelovali na vseslovenski prireditvi ob fran- lahko rekli français. In pričela so se (do zdaj) verjetno tri kar sem upala, da se bo, ko sem se odločila, da bo moj kofonskem dnevu v Celju. Marca 2010 je skupina pevcev in najbolj dinamična leta učenja tujega jezika. Pogosta men- 2. tuji jezik. Odprlo mi je obzorja, mi pomagalo dobiti nove inštrumentalistov iz 1. d in 1. k nastopila z glasbeno točko. java učiteljev pri učenju nikoli ne pomaga, sploh pa ne, če prijatelje iz Francije in frankofonskega sveta in mi poma- Leta 2013 so igralci iz 2. c in 2. k uprizorili kratko igro Po- se učimo tuji jezik – pa vendar je naš razred dal skozi že galo, da sem se še bolj zaljubila v ta prekrasni jezik. vodni mož, ki je bila avtorsko delo Uroša Topića, dijaka 2. k. kar tri profesorice francoščine. Priznam, pri vsaki sem 152 153 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A T E A R I B I Č R O S A N A V U K O J E V I Ć Španščina Moje vezi z Gimnazijo Novo mesto Pouk španščine 2 0 0 6 – 2 0 1 0 UČITELJICE Španščina se kot drugi tuji jezik na naši šoli poučuje od leta 2007. Občasno se poučuje kot izbirni Polona Cajner predmet (tretji tuji jezik) v 3. letniku klasičnih oddelkov. Dijaki lahko izberejo španščino tudi kot Ema Rajh Povezava s šolo maturitetni predmet. Za dijake 1., 2. in 3. letnika vsako leto organiziramo bralno tekmovanje Epi Tea Ribič lectura. Dijaki 3. letnika se lahko udeležijo tekmovanja iz znanja španščine na šolski in državni Gimnazijo Novo mesto sem obiskovala v letih 2006–2010. imeli smo tudi priložnost doživeti španski teater, ko smo ravni vse od leta 2010 naprej. S šolo in dogajanjem na njej sem ostala povezana še kar pripravili gledališko predstavo v španščini, v 3. letniku pa nekaj časa, saj jo je obiskoval tudi mlajši brat Uroš Topić. so nam dijakom klasične gimnazije ponudili še španščino Dosežki dijakinje Ker sem se odločila, da si ustvarim poklicno prihodnost kot izbirni predmet, možnost šolskega in državnega tek- kot učiteljica, sem se med študijem na Filozofski fakulte- movanja iz španščine in maturo iz tega jezika, brez katere NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ti večkrat vrnila na šolo kot praktikantka, zadnji dve leti me ne bi sprejeli na študij španščine. Ta jezik me že od Natečaj za učenje španščine 2006/07 Rosana Vukojević 1. k 1. mesto pa tudi že kot članica maturitetne komisije za ustni del nekdaj izpopolnjuje in vesela sem, da so na Gimnaziji Novo v Mehiki in Španiji španščine na maturi. Lahko rečem, da se je Gimnazija mesto to začutili in mi stali ob strani, ko sem se odločila za Tekmovanje iz znanja španščine 2009/10 Rosana Vukojević 4. k srebrno priznanje Novo mesto razvila v šolo, kakršno bi si želel obiskovati poklicno pot, in me na koncu še nagradili s priznanjem za vsak dijak. Razvila je duha pripadnosti in ponosa ne samo posebne dosežke na področju španščine. Izmenjava med svojimi sedanjimi, ampak tudi med nekdanjimi dija- Leta 2015 smo prvič organizirali prijatelj- ki, ki smo veseli, da smo bili del njene zgodbe. Gimnazija Sanjsko mesto profesorice španščine sko izmenjavo s špansko srednjo šolo So- se trudi, da bi svojim dijakom ponudila več kot le znanje. morrostro iz Baskovske republike. Marca Mladini v občutljivih letih stojijo ob strani profesorji in dru- Ko sem se odločila za kariero profesorice slovenščine in smo se za en teden odpravili v Baskijo, gi strokovni delavci, ki so vedno pripravljeni ponuditi roko španščine, sem si sanjsko delovno mesto predstavljala Španci pa so nam aprila vrnili enoteden- v stiski. Tudi meni so bili na moji življenjski poti v veliko prav v učilnicah Gimnazije Novo mesto. Danes, tik pred ski obisk. Izmenjavo je vodila Tea Ribič s pomoč, ko sem se odločila, da želim postati profesorica zaključkom študija, razmere v državi niso takšne, da bi lah- pomočjo Renate Nose. španščine. ko izbirala, kje bom delala, prav tako tudi iz prakse vem, da učenci učitelju prirastejo k srcu ne glede na to, s katere šole so, a kljub temu vem, da bi kot profesorica s ponosom Španščina dejala, da učim na šoli, kjer sem zrasla, na svoji šoli. Naj Kljub temu da sem izbiro španščine kot drugega tujega Gimnazija Novo mesto še dolgo izobražuje in vzgaja us- jezika na šoli za eno leto prehitela, so mi najprej omogoči- pešne gimnazijske rodove. li učenje španščine kot izbirne vsebine oziroma krožka, V Bilbau, 2015 154 155 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M A R K O K A S T E L I C Latinščina Ekskurzije Za dijake klasične gimnazije se vsako drugo leto organizira se začele leta 2009/10 z dijaki 1. letnika Gimnazije Škofja O predmetu UČITELJI ekskurzija v Rim in Pompeje, ko se skupaj odpravita dva Loka. V naslednjem šolskem letu se je omenjeni izmenjavi Latinščina je skozi štiri leta obvezni predmet v klasični gimnaziji. Prvo leto učenja imajo dijaki Mija Golob klasična oddelka, v zadnjih letih pa so se za klasike izvedle pridružilo še druženje s kolegi Liceja Franceta Prešerna v štiri ure tedensko, v naslednjih treh letih po tri ure tedensko. V šolskem letu 2015/16, ko se je Marko Kastelic še naslednje strokovne ekskurzije: Oglej–Ravena–Padova, Trstu. Obiskali so jih dijaki 2. letnika. V šolskem letu 2011/12 gimnazija vključila v inovacijski prijekt Klasik.si, prvo leto učenja jezika dopolnjujemo s timskim Blaž Ploj Biseri Dalmacije in strokovna ekskurzija Po rimski cesti. so se na klasični gimnaziji izvedle že tri narodne izmenjave, povezovanjem predmetov enkrat mesečno. Pri teh urah dijaki spoznavajo prekrivajoče se snovi Mitja Sadek obstoječima se je pridružila enodnevna izmenjava s kolegi bodisi jezika in književnosti (SLO in LAT) bodisi kulturne civilizacijske snovi, povezane z zgodo-Neža Vilhelm mariborske škofijske gimnazije. Na izmenjavah so si dijaki Izmenjave vino (ZGO in LAT). Polonca Zupančič ogledali kulturnozgodovinske in druge mestne znameni- Klasična gimnazija je v preteklem desetletju dijakom tosti in izvajali tematske delavnice, ki so bile povezane z ponujala številne narodne izmenjave s prijateljskimi šola- literarnim področjem, zgodovino, medkulturnostjo in reli- Tekmovanje mi. Praviloma so se na dnevni ali večdnevni izmenjavi gijo. Izmenjave so koordinirali Suzana Krvavica, Marko Pod okriljem Društva za antične in humanistične študije Slovenije vsako leto posamična šola srečevali dijaki, vpisani v klasične oddelke. Izmenjave so Kastelic, Blaž Ploj in Neža Vilhelm. organizira in izvede državno tekmovanje iz latinščine. Naši dijaki so dvakrat zasedli prvo in enkrat drugo mesto. V šolskem letu 2014/15 je tekmovanje potekalo na Gimnaziji Novo mesto v organizaciji Marko Kastelica. Dosežki dijakov NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Državno tekmovanje 2007/08 Polonca Zupančič 4. k 1. mesto (Sovretovo priznanje) iz latinščine Tomaž Potočnik 4. k 2. mesto (pohvala) 2008/09 Klemen Škrabec 4. k 1. mesto V šolskem letu 2008/09 so dijaki 3. k pripravili gledališko igrico Parisova sodba in z njo gostovali na gledališkem festivalu klasičnih gimnazij Klasiki na odru. Sami so delo prevedli, režirali, naredili kostume, sceno, izbrali glasbo in v njej igrali. Z odlično izvedbo so navdušili tako mentorje kot občinstvo. Z vrstniki iz Škofje Loke v Ljubljani, 2012 V Pompejih, 2013 156 157 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A J A K O B P I L E T I Č Quondam classicus, semper classicus! človeka. Zato je bila, ko sem izvedel nekoliko več, zlasti pa 2 0 1 1 – 2 0 1 5 Enkrat klasik, vedno klasik! priti nazaj v objem gimnazije – srečen, da imamo tako, ob omembi latinščine, klasična gimnazija skorajda edina kot imamo, da so pri nas razmere take, kot so, hkrati pa logična izbira zame. In ta, o srečna leta, so bila polna čudo- navdušen nad novimi načini, novostmi, ki sem jih videl in vitih doživetij, ekskurzij, obiskov mest, znamenitosti doma spoznal pri drugih. Hvaležen sem za priložnost in podporo in v tujini, ogledov vrhunskih dramskih predstav, novih pri prvih raziskovalnih nalogah, ko sem poskušal odkriti in spoznanj, novih prijateljstev, poznanstev, izmenjav, med dokazati, kar je morda sploh nemogoče odkriti in dokazati. katerimi velja omeniti izmenjavi z Gimnazijo Škofja Loka in Cui bono? Quia quandoque? Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška Maribor etc. Knjižnica kot srce gimnazije Komu koristi, zakaj in kdaj so vprašanja, ki se porajajo grške kulture, filozofijo prvih, teologijo srednjeveških in vsem okoli tebe, ko se vpišeš na klasično gimnazijo. Naj- zablodo, če smem tako reči, modernih modrecev. Da smo In naposled in ne nazadnje še naša čudovita knjižnica, lah- Človek v pravem pomenu besede enostavneje bi bilo odgovoriti ad Kaledas Graecas, ob sve- vrline in kreposti starih – virtutes antiquorum, o katerih ko bi celo dejal, da je knjižnica srce naše gimnazije. Je kraj, tem nikoli, a ni tako. Morda latinščina kot središče, povod smo pri latinščini brali, prav in dobro razumeli, so nam Klasična gimnazija mi ni posredovala le široke palete zna- kjer je to, kar smo slišali pri pouku, razloženo še na tisoč in konec, izvir in vrhunec vsega, kar klasična gimnazija nedvomno koristile pomnožene ure zgodovine in filozofije. nja, pač pa mi je pomagala, da sem se kakor Sokratov filo- drugih načinov, kjer je vsa modrost sveta zbrana na ne- je, res ni več materni jezik nikomur, a to še ne pomeni, da Tako so ti trije predmeti, te tri znanosti tvorile nekakšen zof otel temine votline in prilezel ven, da sem postajal ved- kaj kvadratnih metrih. Knjižnica je bila kraj miru, prostor je mrtev. K živosti tega, aktualnosti pradavno pozabljene timpanon našega štiriletnega življenja z gimnazijo in v njej. no bolj in bolj ljubitelj umetnosti in iskalec modrosti, ergo učenja (vsaj navadno), kraj, kjer smo se lahko družili tudi ontologije, filozofije in kar je še teh, po mnenju mnogih človek v pravem pomenu besede. Dodana vrednost, če neformalno, pravzaprav je bila refugium – pribežališče naprednih ljudi, balastnih znanosti, brez praktičnega hočete, klasične gimnazije z vso latinščino in filozofijo vred dijakov, kjer smo lahko potarnali nad krivicami za kate- Iskanje samega sebe namena, gotovo pripomore tudi naša častitljiva novomeška bi torej morala postati norma in ne le nadgradnja gimna- drom in opevali svoje uspehe. Knjižnica novomeške gim- gimnazija, klasična gimnazija. Gimnazijska leta so tista, ko človek začne odkrivati same- zijskega izobraževanja. nazije pa ne bi bila to, če v njej ne bi bilo nepogrešljive knji- ga sebe, se zrelostno oblikuje in začrta svoje prve korake žničarke Bince, ki si je, četudi ni imela časa, vedno vzela Komu koristi? – Meni. Zakaj? – Ker … Mi je všeč. Kdaj? – Ko odraslosti v prihodnje. In natanko to mi je omogočila prav V teh letih sem imel srečo in čast, da sem lahko predse- vsaj nekaj minut za vsakega dijaka, bila vedno pripravlje- bom bral Harrius Potter et Philosophi Lapis (Harry Potter novomeška gimnazija, še več, klasična gimnazija. Ponudila doval našemu razredu, skupini tako enkratnih individu- na poslušati, s teboj jokati ali se smejati, pokritizirati ali pa in kamen modrosti ) v latinščini, če drugega ne … :) mi je čas in prostor, da sem našel samega sebe, in kljub umov, da bi jih kako drugače kot ravno po neentuziazmu spodbuditi. Gotovo je knjižnica kraj, kjer sem preživel več začetnim pomislekom sem danes vesel, da sem bil oziro- nad izvirnostjo enoceličarja težko zbrali skupaj. Tako sem kot večino svojega časa na gimnaziji. ma še vedno sem klasik, novomeški gimnazijec. se kalil v vlogi mediatorja, pogajanju in splošni politiki, kar Bogastvo tisočletij nedvomno koristi tudi danes. Kot predsednik Dijaške orga- To je torej gimnazija, kot sem jo doživel sam. Resnično, Ne gre le za jezik sam, ob jeziku človek spoznava še vse Že osnovnošolska leta so mi dala vedeti, da me naravo- nizacije Gimnazije Novo mesto, poslanec v Dijaškem parla- četudi se tega zavedamo šele od nedavnega, je njena vloga bogastvo tisočletij, ko je bila latinščina osrednji jezik znano- slovje ravno ne navdušuje preveč, četudi me zanima pred- mentu Slovenije in regijski koordinator sem imel priložnost že od same ustanovitve dalje PIETÁTI LITTERÍSQUE in še sti, odkriva bogastvo rimske in z njo neločljivo povezane vsem kot nepogrešljivi del pri razumevanju fenomena dodobra spoznati razmere drugod in tako vedno hvaležen vedno služi temu vzvišenemu namenu. 158 159 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Z O R A N P O R E D O Š Tekmovanje iz znanja zgodovine Zgodovina Vsako leto izvedemo šolsko tekmovanje; število tekmo- valcev se nenehno spreminja, od nekaj deset do več kot 160 prijavljenih dijakov. Šolsko ekipo na državnem sred- nješolskem tekmovanju mladih zgodovinarjev zastopa- Pouk zgodovine UČITELJI jo trije dijaki. Teme tekmovanja so praviloma povezane Gimnazijci se z zgodovino srečujejo vsa štiri leta, predmet je eden izmed izbirnih maturitet-Polonca Centa z obletnico pomembnega dogodka ali (in) pomembne nih predmetov. Predmetni aktiv aktivno sodeluje pri medpredmetnih povezavah, timskem Suzana Malnar zgodovinske osebnosti. Tekmovanje dijake spodbuja k po- poučevanju in ostalih posodobitvah pouka. Uvajamo sodelovalno/timsko poučevanje, raziskoval-Nevenka Malnarič Brulc globljenemu preučevanju zgodovine, razširjanju dodatnega no učenje, terensko delo in avtentični pouk. Različne vsebine večkrat izvajamo medpredmetno Maša Pavlič znanja ter spodbuja nadarjene dijake za skupinsko in indi- v povezavi z drugimi učitelji (npr. balkanski sod smodnika, Visoška kronika in Pompeji, španska Zoran Poredoš vidualno delo. Dijaki na tekmovanjih dokazujejo svoje znanje državljanska vojna, islam, berlinski zid, Emona, olimpijske igre .. ). Simona Retelj in razumevanje zgodovinskih procesov, sposobnost anali- Mitja Sadek ziranja in interpretiranja virov v preizkusu znanja, sposob- Poleg poučevanja in stalnega strokovnega izobraževanja opravljamo številne naloge in se ak-Jani Strnad nost timskega dela, terenske orientacije in analiziranja Dijaki izbirnega predmeta v Piranu, 2013 tivno vključujemo v dejavnosti na šoli: organizacijo ekskurzij, izmenjavo dijakov s košarkarsko Matjaž Štih materialnih virov na terenu. športno gimnazijo iz Beograda, organizacijo projektnega tedna in OIV državljanska kultura ter Robert Šupe Raziskovalno delo vzgoja za družino, mir in nenasilje, mentorstvo raziskovalnim nalogam, tekmovanje v znanju iz 15. jubilejno državno tekmovanje je bilo izpeljano aprila zgodovine idr. Do leta 2009 smo učitelji zgodovine in geografije vsako šolsko leto izdelali pro-2016 na Gimnaziji Brežice in je bilo za naše dijake najus- Nevenka Malnarič Brulc je mentorica dijakom, ki priprav- grame dela za svoje področje, za skupne akcije in projekte smo se dogovarjali. pešnejše. V desetih letih so dijaki osvojili štiri zlata in tri ljajo raziskovalne naloge Eustory, Gibanje znanost mladini, srebrna priznanja. Od 2006/07 je pripravo in vodenje tek- Turizmu pomaga lastna glava, Evropska vas. Bila je tudi movanja prevzel Zoran Poredoš. koordinatorica regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev Izbirni predmet za srednje šole in mentorica dijakom 3. k, ki so maja in juni- Zgodovino kot izbirni predmet izvajamo za dijake 2. letnika, ki tako širijo in poglabljajo svoje ja 2016 vodili po razstavi o Ani Frank, ki je med kroženjem Dosežki dijakov znanje ter se seznanjajo z zanimivimi temami. Pred koncem šolskega leta organiziramo tudi po Evropi za dva meseca pripotovala tudi na našo šolo. enodnevno ekskurzijo, ki jo pripravijo in vodijo dijaki sami. Spremljajo jih učitelji, ki jih v tekočem DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE šolskem letu poučujejo. Obiskali in spoznali smo različne kraje in spoznali njihove znamenitosti – ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Sodelovanje z geografi Škofjo Loko, Piran, Predjamski grad, grad Struga idr. 2006/07 Jernej Radež 4. k srebrno priznanje Do šolskega leta 2012/13 smo učitelji zgodovine vedno 2007/08 Marijan Davidović 3. d srebrno priznanje Matko Katalenić 4. f srebrno priznanje sodelovali z geografi pri organizaciji in izvedbi štiridnevne 2010/11 Klavdija Kek 4. f zlato priznanje septembrske ekskurzije po obrobnih pokrajinah Slovenije 2013/14 Miha Brodarič 2. a zlato priznanje za dijake 4. letnika. Potekala je preko Ptujske Gore, Ptuja in 2015/16 Miha Brodarič 4. a zlato priznanje Prekmurja na avstrijsko Koroško (obiskali smo slovensko Jan Bartol 4. c zlato priznanje gimnazijo v Celovcu in Gosposvetsko polje), na Gorenjsko 160 16 161 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Druge dejavnosti Zgodovinarji vedno sodelujemo v projektnem tednu, ka- terega koordinatorica je bila vrsto let Nevenka Malnarič Brulc. Vsak učitelj je vsako leto pripravil in izvedel zanimivo delavnico, npr.: Afrikanščina, Marija Terezija, Srednji vek, Novo mesto – moje mesto idr. Suzana Malnar in Robert Šupe sta izvedla medpredmet- no ekskurzijo (ZGO in GEO) na Drnovo (Neviodunum) in v Brežice. Spomladi leta 2011 sta izvedla tudi ekskurzijo za dijake 1. e v Zagreb, kjer so si v Klovićevih dvorih ogledali razstavo Pompeji. V jubilejnem letu 2015/16 smo sodelovali pri načrtovanju, pripravi in izvedbi številnih aktivnosti v počastitev 650-let- Tekmovalci z mentorjem na državnem tekmovanju, 2016 nice Novega mesta in 270-letnice Gimnazije Novo mesto. in v Italijo (v Rezijo in Beneško Slovenijo). Zaključila se je Med drugim je aktiv za vse oddelke v Dolenjskem muze- z obiskom Slovenskega primorja (Luka Koper, Sečoveljske ju organiziral ogled razstave Novo mesto na okljuku Krke soline, Tonina hiša, Piran). Od leta 2012/13 nekatere dejav- in filma Rudolf IV. Habsburški. Pri zgodovini smo dijakom nosti izvajajo samo še učitelji geografije, npr. ekskurzijo predstavili stalno razstavo o zgodovini Gimnazije Novo 4. letnika po obrobnih pokrajinah Slovenije in geografske mesto ter sodelovali pri pripravi razstave starih učbenikov terenske vaje na planinski turi 2. letnika, vendar zgodo- in Stezic. vinarji še vedno sodelujemo pri vsebini. Vodenje po razstavah Zgodovinarji, ki poučujejo v 1. letniku, na začetku šolskega leta opravijo vodenje po stalni razstavi o zgodovini Gim- Ustanovna listina, 1746 nazije Novo mesto, ki jo je postavil zgodovinski arhiv iz No- vega mesta. Zoran Poredoš je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem Novo mesto vsako leto organiziral ogled arhe- ološke zbirke za 1. letnik, za 3. pa je izvajal nekaj ur pouka v sklopu OIV državljanska kultura. Predstavitev stalne razstave Za spoštovanje in znanje, 2015 162 163 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A S T R O K O V N I A K T I V Geografija Dosežki dijakov Ekskurzija Znana in manj znana Slovenija z zamejstvom DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE Učitelji geografije smo v okviru OIV in priprav na maturo ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK iz geografije v sodelovanju z učitelji zgodovine za dijake 4. 2009/10 Jure Bevc 4. e zlato priznanje letnika izvajali tradicionalno strokovno ekskurzijo Znana in Strokovni aktiv Primož Vrečer 4. a zlato priznanje UČITELJI 2011/12 Aleš Zupančič 1. e zlato priznanje manj znana Slovenija z zamejstvom. Na pot smo običajno Geografija je v gimnazijskem programu obvezni predmet tri leta, v 4. letniku jo dijaki lah-Marko Arnuš 2012/13 Tin Malenšek 1. a zlato priznanje odšli v dveh skupinah, tretji in četrti teden v septembru. ko izberejo kot maturitetni predmet. Učitelji geografije poleg poučevanja opravljamo številne Polonca Centa 2013/14 Tin Malenšek 2. a zlato priznanje druge zadolžitve in dejavnosti: priprave na tekmovanja, organizacijo ekskurzij in tekmovanj, Tadej Grabnar Primož Gorenc 4. b zlato priznanje Pot nas je vodila po Krški kotlini čez Kozjansko in Ob- 2014/15 Neja Luzar 4. a zlato priznanje terensko delo, mentorstvo dijakom pri raziskovalnih nalogah idr. V obdobju zadnjih desetih let Nevenka Malnarič Brulc sotelje na Ptuj, kjer smo si ogledali muzej in mesto, nato 2015/16 Jon Judež 1. d zlato priznanje smo si vodenje aktiva enakomerno izmenjavali. Člani aktiva smo bili aktivni tudi izven ožje-Alja Pincolič smo prek Slovenskih goric prispeli v Prekmurje, kjer smo ga strokovnega področja. Projektni teden sta nekaj let koordinirala Marko Arnuš in Nevenka Zoran Poredoš si ogledali mlin in brod v Ižakovcih, lončarstvo v Filovcih, Malnarič Brulc, delavnice pa so izvajali vsi člani aktiva. Akademijo znanja vodi Polonca Centa, Robert Šupe VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Plečnikovo cerkev v Bogojini, v Moravskih Toplicah pa smo strokovno ekskurzijo za učiteljski zbor v Zagreb je pripravil Robert Šupe, tečaj alpskega ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK obiskali evangeličansko cerkev in se srečali s pastorjem. smučanja in deskanja/zimsko šolo v naravi pa Marko Arnuš. Ekskurzije OIV po prosti izbiri so 2006/07 Lucija Anžlin 2. d zlato priznanje Drugi dan nas je pot prek avstrijske Štajerske vodila na pripravljali vsi člani (Praga, Provansa, K Etruščanom in Rimljanom …). Katarina Jordan 2. d Koroško. Obiskali smo slovensko gimnazijo v Celovcu in Ana Lukšič 2. d si ogledali mesto. Obiskali smo tudi Gosposvetsko polje z Tia Opara 2. d vojvodskim prestolom, kjer so dijaki uprizorili obred us- Tekmovanja iz znanja geografije Jasmina Subič 2. d toličevanja karantanskih vojvod, potem pa smo odšli do 2007/08 Jasmina Subič 3. d srebrno priznanje Pomemben del naših dejavnosti predstavljajo tekmovanja iz znanja geografije. Mentorji dijakom Lucija Anžlin 3. d cerkve pri Gospe Sveti. Prek Karavank smo se vrnili v Slo- na tekmovanjih so bili Polonca Centa, Nevenka Malnarič Brulc in Robert Šupe. Naši dijaki so od Katarina Svilan 3. d venijo. V Zgornjesavski dolini smo se ustavili na Zelencih ali leta 2009 do 2016 na državnih tekmovanjih prejeli osem zlatih priznanj. Ana Lukšič 3. d si ogledali Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Tretji dan Blaž Hrušovar 3. d smo se podali skozi Kanalsko dolino v Rezijo. Predstavniki Pod mentorstvom Nevenke Malnarič Brulc so dijaki sodelovali tudi na tekmovanjih Več znanja Žiga Hočevar 3. d slovenske manjšine so nam pripravili učno uro o življenju Katja Martinčič 3. d za več turizma in enkrat osvojili zlato, dvakrat pa srebrno priznanje. Od 2009 do 2011 so dijaki Rezijanov. Sledila je pot po Furlanski nižini do Doberdoba, 2013/14 Jakob Piletič 3. k srebrno priznanje pod mentorstvom iste učiteljice sodelovali v projektu Evropska vas. kjer smo se ustavili ob spomeniku padlim na soški fron- Uroš Topić 3. k ti. Po postanku v Novi Gorici smo se odpeljali do Štanjela. Maruša Novak 3. k Tina Tisovec 3. k Zadnji dan smo preživeli na Obali. Ogledali smo si ribogoj- Pia Vöröš 3. k nico podjetja Fonda, v Piranu pa so dijaki lahko obiskali Valerija Vrščaj 3. k Aquarium Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera. Pred Žiga Krevs 3. k odhodom domov smo si ogledali še vinske kleti Vina Koper. 164 165 P R E D M E T N A P O D R O Č J A metna ekskurzija. Dijaki so pod vodstvom Marka Arnuša zgodbe. Organizacija po že preizkušeni metodologiji je samostojno organizirali celotno ekskurzijo. Izbrali so traso potekala z dijaki med razrednimi urami, dvodnevno eks- po vzhodnem delu Slovenije in si ogledali Bizeljsko, kurzijo pa so izpeljali med projektnim tednom. Dijaki so Podčetrtek, Maribor, Pohorje, adrenalinski park, celjski samostojno pripravili in vodili ekskurzijo prek Selške grad, Pivovarno Laško. Samostojno so navezali stike s doline, Zgornjega Posočja do Nove Gorice, drugi dan pa ponudniki turističnih storitev, na ekskurziji vodili potovanje prek Krasa v slovensko Istro. Terensko delo v 1., 2. in 3. letniku Na dvorišču ptujskega gradu, 2011 Pomemben del geografije predstavlja tudi terensko delo v vseh letnikih. V 1. letniku Nov koncept ekskurzije Evalvacija ekskurzij smo 2013/14 prvič izvedli enotne obvezne Sčasoma smo zaradi ekonomskih razlogov ekskurzijo Na podlagi evalvacije, ki je bila opravljena med dijaki, terenske vaje za oddelke 1. a, c, d in š v Čr- spremenili v tridnevno, pri čemer smo učitelji geografije razredniki in spremljevalci ekskurzij po Sloveniji 2014, je mošnjicah. Dijaki so, razdeljeni v skupine, preoblikovali tretji dan ekskurzije, ki je potekala v Posočju, Marko Arnuš za šolsko leto 2014/15 pripravil izvedbeni opravili terensko delo na delu učne poti Novi Gorici in Vipavski dolini. načrt za ekskurzijo s celovitimi normativi, ki so jih dijaki Divji potok, v Srednji vasi in v Črmošnjicah. morali upoštevati pri načrtovanju in izvedbi. Temeljna iz- Ob koncu terenskega dela smo preverili Na podlagi pilotne ekskurzije v vzhodno Slovenijo (3. c, boljšava je bila določitev koordinatorjev za pripravo ek- točnost ugotovitev in način, kako so pridobi- Zaključno poročanje in preverjanje, 2015 2011/12) in Kurje ture (3. b, 2012/13) je bilo leta 2013/14 skurzije v vsakem razredu. Ti so na urah, določenih pri- li informacije. Del evalvacije dela na terenu določeno, da koncept teh ekskurzij vpeljemo za tradicio- pravi ekskurzije, vodili dijake pri organizaciji in skupinski in lastne skupne finance, pripravljali avdio in video zapise, je bila tudi ocena skupinske dinamike (prevzemanje vlog v nalno septembrsko ekskurzijo 4. letnika. dinamiki. V aprilu, maju in juniju 2015 so dijaki organizirali reševali lastni terenski delovni zvezek ipd. Dijaki so se tako skupini in odgovornosti, iniciativa, konflikti v skupini ipd.). vse potrebno, da so septembra kot dijaki 4. letnika uživali v naučili prevzemati odgovornost, reševati življenjske pro- Tako učiteljem kot dijakom se zdi tovrstno delo dobro- Težišče priprave ekskurzije se je ob koordinaciji razredni- sadovih lastne organizacije in medsebojnega sodelovanja. bleme in ohranjati strpen dialog znotraj razreda. Projekt došla popestritev in obvezen del izobraževanja pri pouku ka preneslo na dijake. Skupni koordinator ekskurzij vseh Izvedbo v septembru 2015 so razredniki, koordinatorji in so samostojno predstavili na festivalu dobre prakse pred geografije. Pilotni primer terenskih vaj za 1. letnik se od razredov je za razrednike pripravil temeljna izhodišča in dijaki ocenili bolje kot prvo. Vodstvo šole je sprejelo izbolj- celotnim učiteljskim zborom. takrat naprej izvaja vsako leto. napotke za organizacijo. Dijaki v vseh oddelkih 3. letnika šane izvedbene in organizacijske okvire ekskurzije tudi za (2013/14), razen enega, so uspeli pripraviti celovite pro- vnaprej. Obvezne terenske vaje v 2. letniku so uvod v tradicionalno Kurja tura grame tridnevnih ekskurzij. Izvedba razrednih ekskurzij po planinsko turo v Triglavski narodni park. Izvajajo se vsako Sloveniji v septembru 2014 je bila zelo raznolika in je imela Ekskurzija z delovnim imenom Kurja tura je bila nadalje- leto od 2010/11 dalje. Terensko delo se začne v Ribčevem Medpredmetna ekskurzija nekaj organizacijskih in strokovnih pomanjkljivosti. Dijaki vanje pilotne ekskurzije v vzhodno Slovenijo. Marko Arnuš Lazu pri spomeniku štirim srčnim možem. Dijaki, razdel- so kot epilog pripravili predstavitev ekskurzij in proces V okviru dodatne ure pouka geografije v 3. c je bila leta je leta 2012/13 v dogovoru z dijaki in razrednikom takrat- jeni v skupine in v spremstvu učiteljev, odidejo na teren organizacije dijakom 3. letnika. 2011/12 organizirana in izvedena dvodnevna medpred- nega 3. b, Jernejem Banom, pripravil ponovitev uspešne ob severni obali jezera. Njihova naloga je najti pot, opraviti 166 167 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A meritve in s pomočjo predhodnega znanja in terenskega opazovanja odgovoriti na vprašanja na terenskem delov- nem listu. Ob koncu vaj se vse skupine zberejo v Ukancu, kjer pod vodstvom učitelja geografije preverijo odgovore. Dijaki se nato odpravijo na planinsko turo proti Komni. Terensko delo v 4. letniku V 4. letniku smo učitelji do leta 2010/11 kot interni del iz- pita iz geografije pripravljali terenske vaje, ki so jih dijaki opravljali skupinsko ali individualno na različnih lokacijah. Upoštevala se je obvezna ekskurzija po Sloveniji in zamej- stvu. Od 2012/13 za maturante pripravljamo različne V Krškem, 2016 enodnevne ekskurzije s terenskim delom: Robert Šupe v Vzhodno Krško kotlino, Polonca Centa v Postojno in Marko pokrajin ter tujcem, in film, ki so ga posneli varovanci Arnuš v Belo krajino. Terensko delo na teh ekskurzijah je Prevzgojnega doma Radeče o odvisnosti od prepovedanih osnova internega dela ocene na maturi. drog. Popoldne se zapeljemo do arheološkega najdišča Neviodunum (Drnovo) in se sprehodimo med ohranjenimi in zaščitenimi ostanki rimskih izkopanin. Ekskurzija v Vzhodno Krško kotlino Ob Bohinjskem jezeru, 2015 Dijaki se na enodnevne ekskurzije pripravijo z referati že Ekskurzija v Postojnsko jamo pred odhodom, na ekskurziji pa svoje prispevke predstavi- bogato zgodovino najznamenitejše kraške jame na svetu. bič laboratorijska oprema in/ali druge). Dijaki terenski del jo sošolcem. Ekskurzija v Vzhodno Krško kotlino pelje skozi Druga enodnevna ekskurzija poteka v Postojnski jami. Na Po prihodu iz podzemlja se ustavijo še pri Modrijanovem opravijo v vasi Božakovo, kjer v vasi in njeni okolici v sku- Krakovski gozd v Krško; obisk začnemo s predavanjem in začetku si dijaki ogledajo multimedijsko predstavitev nas- ali Spodnjem mlinu na reki Pivki, kjer se seznanijo s pet- pinah rešujejo terenske naloge. eksperimentalnim delom v informacijskem središču GEN – tanka kraškega reliefa in razstavi Življenje v milijardah let stoletno tradicijo mlinarstva, ogledajo pa si tudi hidrološke Svet energije. Sledi obisk Kluba tajskega boksa Krško, kjer in Metulji sveta. Pred ogledom Postojnske jame si ogledajo razmere pri ponoru Pivke, če okoliščine to dovoljujejo. Športni tabori nam predstavijo svoje dosežke, filozofijo borilnega športa tudi Proteusovo jamo z vivarijem, kjer spoznajo posebnosti in načine vadbe v ringu. Obiščemo tudi kamnolom Gunte, življenja v popolni temi. Nato se odpravijo na jamski treking Učitelja geografije Marko Arnuš in Polonca Centa sta po Ekskurzija v Belo krajino kjer odkrivamo značilnosti kemične sedimentne kamnine in si ogledajo globine jamskega sistema Postojnske jame, prenovljenem konceptu športnih taborov za dijake šport- dolomit, in nato spoznamo staro mestno jedro Krškega. ki jih vidijo le redki. Pot vodi skozi Postojnsko jamo, Črno Dijaki na ekskurziji v Beli krajini vsebinsko dopolnjujejo nih oddelkov sodelovala pri organizaciji in izvedbi pou- Zanimiv je obisk Mladinskega centra Krško, kjer si ogle- jamo in Partizanski rov v Pivko jamo, kjer ponovno zaslišijo vodenje ob poti. Ekskurzijski del vključuje oglede naravnih ka geografije v šolah v naravi: Nerezine in Kranjska Gora damo multimedijsko predstavitev programov in projektov, žuborenje reke Pivke. Na poti odkrivajo podzemlje turis- posebnosti (izvir Krupe), kulturnih ustanov (KC Semič, Hiša 2014, Baška 2015 in Bohinj 2016. ki jih ponujajo mladim iz Posavja ali iz drugih slovenskih tičnega in neturističnega dela jame, življenje v večni temi in dobrega kruha) in lokalnih podjetij (Kolpa, Cablex, Kam- 168 169 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M A R I J A K O Č A R Biologija Tekmovanja Dosežki dijakov Napredek bioloških znanosti je v zadnjih letih zelo hiter, TEKMOVANJE IZ POZNAVANJA SLADKORNE BOLEZNI zato dijake spodbujamo k dodatnemu pridobivanju zna- ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK nja na različnih področjih. Sodelujemo s tovarno Krka, 2006/07 Lea Udovč 3. d zlato priznanje Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto, Splošno Pouk biologije Sara Atanaskovič 3. d srebrno priznanje UČITELJICE bolnišnico Novo mesto, Kemijskim inštitutom ter različnimi Mateja Mežnar 3. a srebrno priznanje Pouk biologije je v zadnjem desetletju potekal po posodobljenem učnem načrtu, kjer dijaki Barbara Bajc Šerovič fakultetami v Ljubljani. Dijaki v teh inštitucijah spoznava- 2007/08 Janja Mirtič 3. b zlato priznanje splošne in športne gimnazije opravijo 210, dijaki klasične gimnazije pa 140 ur pouka, terenskih Tatjana Durmić jo delo različnih poklicev ter izvajajo svoje raziskovalne Špela Zupančič 3. b zlato priznanje in laboratorijskih vaj. Dijaki splošne gimnazije imajo v 2. letniku v okviru biologije možnost izbir-Marija Kočar naloge, ki na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev Maja Hrastar 3. a srebrno priznanje 2008/09 Sonja Zupančič 3. k zlato priznanje nega predmeta biološke osnove zdravega življenja, pri katerem se naučijo, kakšen pomen za dosegajo najboljše rezultate. Strokovni aktiv vodi priprave Gaja Škerlj 3. š srebrno priznanje telo imata zdrava prehrana in telesna aktivnost. Za dijake klasične gimnazije je biologija lah-LABORANTKI in izvaja tekmovanja: Matjaž Kužnik 2. f srebrno priznanje ko izbirni predmet v 3. letniku. Takrat pridobijo znanja, ki so potrebna za opravljanje mature iz Tatjana Bartolj • iz znanja o sladkorni bolezni, 2009/10 Matjaž Kužnik 3. f zlato priznanje biologije, saj se vsako leto nekaj dijakov iz klasičnega oddelka odloči za naravoslovne študije. Marija Kočar • iz znanja biologije za Proteusovo priznanje, Neža Dimec 1. b zlato priznanje V okviru obveznega dela dijaki pridobivajo znanje tudi na medpredmetnih ekskurzijah. • v poznavanju flore Slovenije, Martina Može 1. c zlato priznanje • iz znanja naravoslovja. 2010/11 Manca Zorko 1. d srebrno priznanje Neža Dimec 2. b srebrno priznanje Medpredmetne ekskurzije Na teh področjih so dijaki izjemno uspešni, saj posegajo Mina Camloh 3. k srebrno priznanje 2011/12 Manca Zorko 2. d srebrno priznanje V Krapini si pod strokovnim vodstvom ogledajo najmodernejši muzej neandertalcev, v Ljubljani po najvišjih priznanjih in nagradah v državi in so Sloveni-Neža Dimec 3. b srebrno priznanje botanični vrt in v Mariboru akvarij. jo večkrat zastopali na mednarodni biološki, naravoslovni Jernej Klančičar 2. c zlato priznanje (EUSO), projektni olimpijadi in olimpijadi mladih razisko- 2012/13 Tina Guštin 1. e srebrno priznanje valcev po vsem svetu. V desetih letih so dijaki na različnih Projektni teden in Akademija znanja Nejc Kukenberger 3. e srebrno priznanje državnih tekmovanjih prejeli 100 priznanj (48 zlatih in 52 2013/14 Dimitra Škrekovski 1. k zlato priznanje Vsako leto sodelujemo pri izvedbi projektnega tedna z različnimi naravoslovnimi delavnicami, v srebrnih), mednarodne biološke olimpijade so se udeležili Barbara Jaklič 1. c zlato priznanje katerih dijaki poglabljajo in širijo biološko znanje (Biologija voda, Genetika, Ribji mehur, Fizioter- štirikrat in prejeli tri bronaste medalje. Na naravoslovni Gaja Medved 2. c srebrno priznanje 2014/15 Tanja Topič 1. b zlato priznanje apija in prva pomoč, Kugy in zdravilna zelišča, Prehrana in zdravje, Za lepo in zdravo telo, Vege-olimpijadi EUSO so od 2009 do 2015 dosegli šest srebrnih Barbara Jaklič 2. c zlato priznanje bioeko, Medicina, Moj odnos do kruha je drugačen, Jem, torej sem, Pasji dnevi, Komisar Rex …). in tri bronaste medalje. Dosežki z naravoslovnih in drugih Tjaša Čukajne 2. b zlato priznanje Delavnice izvajamo večinoma biologinje z laborantkami, povezujemo pa se tudi z drugimi učitelji olimpijad so predstavljeni pri dosežkih naravoslovja na 2015/16 Barbara Jaklič 3. c zlato priznanje in zunanjimi sodelavci. strani 184. Jon Judež 1. d zlato priznanje Bodočim dijakom naše šole biologijo predstavimo na Akademiji znanja, kjer se dijaki v delavnici Od celice do organa srečajo z zgradbo in delovanjem človeškega srca, ledvic in očesa ter te organe tudi secirajo. 170 171 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE BOTANIČNO TEKMOVANJE MEDNARODNA BIOLOŠKA OLIMPIJADA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Klemen Dolinar 4. f zlato priznanje 2011/12 Žiga Lukšič 4. b srebrno priznanje 2012/13 Aleš Zupančič 2. e srebrno priznanje 2006/07 Klemen Dolinar 4. f bronasta medalja Pablo M. Kostelec 3. e zlato priznanje 2012/13 Anamarija Primc 1. b zlato priznanje 2013/14 Aleš Zupančič 3. e zlato priznanje Pablo M. Kostelec 3. e udeležba Rok Kovač 4. e srebrno priznanje Uroš Prešern 1. d zlato priznanje 2015/16 Neja Bizjak 4. b zlato priznanje 2007/08 Nina Turk 3. e bronasta medalja Domen Šmalc 4. e srebrno priznanje Tristan Kovačič 1. a srebrno priznanje Anamarija Primc 4. b zlato priznanje 2008/09 Nina Turk 4. e bronasta medalja Jana Višček 4. a srebrno priznanje Julija Gorenc 3. b srebrno priznanje Grega Bajc 4. a srebrno priznanje 2007/08 Vesna Jerin 2. b zlato priznanje Matej Burkat 4. e srebrno priznanje Sabina Avsenik 4. k srebrno priznanje Nina Turk 3. e zlato priznanje 2013/14 Domen Kulovec 2. a zlato priznanje Pablo M. Kostelec 4. e zlato priznanje Anamarija Primc 2. b zlato priznanje Luka Andrejčič 3. d srebrno priznanje Barbara Jaklič 1. c srebrno priznanje 2008/09 Nina Turk 4. e zlato priznanje Dimitra Škrekovski 1. k srebrno priznanje Luka Andrejčič 4. d srebrno priznanje Bianka Colarič 1. b srebrno priznanje Janja Mirtič 4. b srebrno priznanje Tjaša Čukajne 1. b srebrno priznanje Nino Metelko 3. a srebrno priznanje Tjaša Lukšič 4. a srebrno priznanje Gašper Simonič 2. a srebrno priznanje Julija Gorenc 4. b srebrno priznanje Marija Radešček 2. a srebrno priznanje 2014/15 Barbara Jaklič 2. c zlato priznanje Sara Kukman 2. a srebrno priznanje Anja Lukan 2. c zlato priznanje Ida Rangus 2. f srebrno priznanje Uroš Prešern 3. d zlato priznanje Maja Kosec 1. e srebrno priznanje Domen Kulovec 3. a zlato priznanje 2009/10 Nino Metelko 4. a zlato priznanje Anamarija Primc 3. b zlato priznanje Jurij Gašparič 4. a zlato priznanje Neja Luzar 4. a zlato priznanje Terenske vaje v Osilnici, 2011 Moj prvi kruh, 2012 Doroteja Novak 2. c srebrno priznanje Ana Šenica 1. a zlato priznanje Jože Luzar 2. e srebrno priznanje Tavčar Miha 1. a zlato priznanje 2010/11 Jernej Klančičar 1. c zlato priznanje Marzel Djuranovič 2. d zlato priznanje Julija Gorenc 1. b zlato priznanje Lucija Klara Piletič 2. e zlato priznanje 2015/16 Angelika Kirar 1. d zlato priznanje 2011/12 Aleš Zupančič 1. e zlato priznanje Zala Kulovec 1. b srebrno priznanje Jernej Klančičar 2. c zlato priznanje Nastja Kavšek 1. c srebrno priznanje Doroteja Novak 4. c zlato priznanje Luka Umek 2. d srebrno priznanje Jana Hočevar 1. a srebrno priznanje Uroš Prešern 4. d zlato priznanje Julija Gorenc 2. b srebrno priznanje Aljaž Kolenc 3. b srebrno priznanje Nina Remec 2. c srebrno priznanje Bianka Colarič 3. b srebrno priznanje Matej Makše 2. a srebrno priznanje Barbara Jaklič 3. c srebrno priznanje Udeleženci državnega tekmovanja iz biologije, 2008 Uspešni biologi z mentoricama, 2015 Simona Gričar 3. e srebrno priznanje Anamarija Primc 4. b srebrno priznanje 172 173 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M A R I N K A K O VA Č i n J A N J A P U S T Kemija Pouk kemije UČITELJICE Pouk kemije v gimnazijskem programu poteka tri leta, v 4. letniku je kemija eden izmed izbirnih Fani Avbar maturitetnih predmetov. V kemijskem aktivu dijake vseskozi vzpodbujamo tudi k aktivnostim, pri Tatjana Dobre katerih pridobivajo dodatna poglobljena znanja iz snovi, raziskovanja praktičnih veščin, zbiranja Stanka Florijančič in urejanja podatkov, javnega nastopanja, zagovorov raziskovalnih nalog idr. Število maturantov, Branka Klemenčič ki izberejo kemijo kot izbirni maturitetni predmet, je kar veliko in se bistveno ne spreminja, kar Jasna Korbar kaže, da imajo dijaki kemijo radi oziroma zaupajo v znanje, ki so ga pridobili pri pouku. Število Marinka Kovač dijakov pri kemiji kot izbirnem predmetu se povečuje, po našem mnenju zaradi pestrosti vsebin Janja Pust Krkini nagrajenci z ravnateljico in mentoricama, 2012 Krkini nagrajenci z ravnateljico, 2013 (npr. prehrana), veliko praktičnega laboratorijskega dela s spoznavanjem novih laboratorijskih Kemijska tekmovanja Dosežki dijakov tehnik in metod ter predvsem povezanosti z vsakdanjim življenjem. LABORANTKE Sandra Colarič Poleg tekmovanj iz znanja kemije za Preglove plakete, iz- Dijaki so izredno uspešni tako na državnih tekmovanjih kot Sabina Gazvoda bornih za kemijsko in naravoslovno olimpijado, raziskoval- tudi na kemijskih in naravoslovnih olimpijadah ter drugih Delavnice Katarina Sluga nih nalog za ZOTKS in Krkine nagrade se preizkušamo v mednarodnih tekmovanjih. Uspešno sodelujejo na različnih Naš aktiv vedno pripravlja več delavnic, velikokrat v povezavi z drugimi predmeti. Za Akademijo Martina Strmole raznih projektih in natečajih. Spremembe so nastale tudi natečajih (Medgeneracijsko sodelovanje, Roza ni zgolj poza, znanja izvajamo delavnice, kot so npr. Energijska vrednost hrane, Zelena energija (v sodelovanju pri tekmovanjih iz znanja. Na šoli od leta 2010 izvajamo Mladi možgani Evrope, Ideje mladih, Javni prevoz je kul idr.), s fiziki) in Polimeri (skupaj z likovno umetnostjo). V projektni teden se vključujemo z delavnicami, tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete, na kate-kjer poleg kemijskega pokažejo tudi druga znanja in ustvar- kot so Kemija in zdravje, Raziskovanje zdravil, Okoljski detektivi, Kemija in vonj – dišave, Voda – rem dijak lahko osvoji bronasto plaketo in se z zadostnim naše bogastvo, Moj odnos do kruha je drugačen … številom točk uvrsti na državno tekmovanje za srebrno ali zlato plaketo. Pred tem letom je vsak učitelj na državno tekmovanje lahko poslal le štiri dijake, ki jih je izbral sam, dijaki pa so šele na državnem tekmovanju lahko osvojili bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Tudi izbor za nara- voslovno olimpijado je doživel spremembe. Od leta 2012 je ekipa izbrana na osnovi dveh testov, šolskega in državne- ga. Do leta 2007 so morali dijaki z raziskovalno nalogo predhodno pisati državni test iz znanja kemije (Preglovo tekmovanje), potem zagovarjati nalogo, ki je bila ocenjena skupaj z znanjem. Dobitnici Nahtigalovih priznanj, 2013 174 175 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A PREGLOVO TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Domen Smodiš 1. c zlato priznanje 2010/11 Petra Tomažin 1. d srebrno priznanje 2014/15 Nastja Medle 1. b zlato priznanje in 1. mesto Klara Zupančič 1. a srebrno priznanje Tristan Kovačič 3. a zlato priznanje Nejc Pirc 1. c srebrno priznanje Tjaša Lukšič 1. a srebrno priznanje Uroš Prešern 3. d zlato priznanje Jurij Gasparič 1. f srebrno priznanje Katja Kelvišar 2. e srebrno priznanje Klemen Kovač 4. d zlato priznanje Nino Metelko 1. f srebrno priznanje 2011/12 Aleš Zupančič 1. e zlato priznanje Žan Zakošek 1. b srebrno priznanje Nejc Pirc 1. c zlato priznanje - Klemen Kovač 1. d srebrno priznanje Barbara Jaklič 2. c srebrno priznanje raziskovalna naloga Simona Gričar 3. e srebrno priznanje Luka Vranješ 3. c srebrno priznanje Jurij Gasparič 1. f srebrno priznanje - Matej Burkat 3. e srebrno priznanje 2015/16 Filip Brajčič 1. c zlato priznanje - raziskovalna naloga 2012/13 Aleš Zupančič 2. e zlato priznanje 4. mesto Matevž Šenica 1. c srebrno priznanje - Klemen Kovač 2. d zlato priznanje Vanesa Cvelbar 1. a zlato priznanje raziskovalna naloga Udeleženca kemijske olimpijade, 2015 Uroš Prešern 1. d zlato priznanje Zala Kulovec 1. b zlato priznanje Nino Metelko 1. f srebrno priznanje - Tristan Kovačič 1. a srebrno priznanje Jakob Höfferle 2. b zlato priznanje jalnost. V desetih letih so iz znanja kemije prejeli 39 zlatih raziskovalna naloga Jerca Kristan 1. e srebrno priznanje Tanja Topić 2. b zlato priznanje (od tega so šestkrat zasedli 1. mesto) in 48 srebrnih Pre- 2007/08 Domen Smodiš 2. c srebrno priznanje Anamarija Primc 1. b srebrno priznanje Nastja Medle 2. b zlato priznanje Katja Šmid 1. d srebrno priznanje glovih plaket. 53 dijakov je za 20 raziskovalnih nalog prejelo Simona Gričar 4. e srebrno priznanje Anja Lukan 3. c zlato priznanje 2008/09 Doroteja Novak 1. c zlato priznanje 2013/14 Tjaša Lukšič 4. a zlato priznanje Jon Škerlj 3. a zlato priznanje Krkine nagrade. Kemijske olimpijade so se udeležili trikrat, Luka Pavlič 1. e srebrno priznanje Klemen Kovač 3. d zlato priznanje - Uroš Prešern 4. d zlato priznanje - pet dijakov je prejelo eno srebrno, dve bronasti medalji in Lara Jordan 4. f srebrno priznanje 1. mesto 1. mesto eno priznanje. Janja Mirtič 4. b srebrno priznanje Aleš Zupančič 3. e zlato priznanje - Tristan Kovačič 4. a zlato priznanje - Luka Andrejčič 4. d srebrno priznanje 1. mesto 6. mesto Vsi trije najboljši zlati kemiki so se leta 2014 uvrstili v slo- Gregor Horvat 1. b srebrno priznanje Žan Hrovat 3. e zlato priznanje - Lea Gornik 4. a zlato priznanje vensko ekipo na evropski naravoslovni olimpijadi v Atenah, 2009/10 Simona Gričar 1. e zlato priznanje 4. mesto Jan Van Elteren 1. a srebrno priznanje kjer so osvojili srebrno medaljo. Prvič se je zgodilo, da je Deja Zupančič 1. b srebrno priznanje Tilen Tori 3. c zlato priznanje Klara Lukan 1. b srebrno priznanje Gregor Hrovat 2. b zlato priznanje Slovenijo zastopala ena šola s svojo ekipo. Rezultati z nara- Uroš Prešern 2. d zlato priznanje - Miha Radež 1. d srebrno priznanje Doroteja Novak 2. c zlato priznanje 1. mesto Jon Judež 1. d srebrno priznanje voslovnih tekmovanj so na strani 184. Nino Metelko 4. a srebrno priznanje Tristan Kovačič 2. a zlato priznanje Luka Kunej 2. a srebrno priznanje 2010/11 Matej Makše 1. a zlato priznanje Domen Kulovec 2. a zlato priznanje Žan Zakošek 2. d srebrno priznanje Za uspešno mentorsko delo je Marinka Kovač leta 2007/08 in 1. mesto Anamarija Kastelic 2. e zlato priznanje Miha Tavčar 3. a srebrno priznanje prejela srebrno Zotkino priznanje, Gimnazija Novo mesto Kristina Redek 1. d zlato priznanje Neža Nedelko 4. e srebrno priznanje Anže Luzar 3. b srebrno priznanje pa leta 2009/10 njihovo zlato plaketo za podporo inovativ- Julija Gorenc 1. b zlato priznanje Klara Zupančič 4. a srebrno priznanje Barbara Jaklič 3. c srebrno priznanje nosti in projekta. Stanka Florijančič in Marinka Kovač sta Doroteja Novak 3. c zlato priznanje Rok Košiček 3. b srebrno priznanje Tatjana Glavan 4. a srebrno priznanje in 4. mesto leta 2013 prejeli Nahtigalovo priznanje za mentorsko delo Anja Rumpret 1. a srebrno priznanje Urška Miletić 4. a srebrno priznanje Zala Babič 1. d srebrno priznanje Barbara Jaklič 1. c srebrno priznanje Nikolaj Candellari 4. d srebrno priznanje z mladimi. 2014/15 Jakob Höfferle 1. b zlato priznanje Peter Škrinjar 4. š srebrno priznanje 176 177 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A KRKINE NAGRADE DRUGA TEKMOVANJA IN NATEČAJI ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK 2006/07 Aleksander Berus 4. f Krkina nagrada 2012/13 Simona Gričar 4. e Krkina nagrada ZOTKIN zmagovalec leta 2007/08 Nejc Pirc 2. c 1. mesto Jaka Kranjc 4. f Katja Kelvišar 4. e Andraž Hudoklin 1. d srebrna plaketa Jernej Zupančič 4. f Matej Burkat 4. e Natečaj Inštituta za 2006/07 Mateja Gosenca 3. d zlato priznanje Marko Kastelic 4. f Krkina nagrada 2013/14 Maja Mikec 4. c Krkina nagrada inovativnost Jurij Smrke 3. d srebrno in bronasto priznanje Simona Legiša 4. f David Simonič 4. c Urša Kovač 4. b dve bronasti priznanji Žiga Piletič 4. f 2014/15 Aleksandra Mikić 3. d Krkina nagrada 2007/08 Nika Tavčar 1. d zlata plaketa Peter Zajc 4. d Krkina nagrada Laura Pust 3. d Natečaj Ideje mladih 2008/09 Andraž Hudoklin 2. d zlata plaketa in 3. mesto Matej Smolič 4. a Klemen Kovač 3. d Alja Nike Skrt 2. d zlata plaketa Iva Ocvirk 4. a Tilen Tori 3. c Krkina nagrada Natečaj EKO parlamenta 2007/08 Lovrenc Kolenc 3. c 3. mesto Simon Kovačič 4. k Krkina nagrada Petra Bajec 3. d mladih: projekt Za čebelo Katja Kovačič 3. c 3. mesto je na vrsti človek 2007/08 Maja Bregar 4. e Krkina nagrada Aleš Zupančič 4. e Krkina nagrada 2009/10 Saša Medja 3. d nagrada Mateja Rapuš 4. e Ema Butara 3. a Barbara Pavlin 3. d Karmen Hribar 4. e 2015/16 Simon Iskra 4. d Krkina nagrada Nika Tavčar 3. d Nina Novak 4. c Krkina nagrada Nikolaj Candellari 4. d Tina Zorko 3. d Špela Rabzelj 4. b Jerca Kristan 4. e Krkina nagrada Natečaj medgeneracijskega 2009/10 Saša Medja 3. d 3. mesto 2008/09 Anja Bregar 3. c Krkina nagrada Tjaša Kitanovski 4. e sodelovanja: naloga Babica Barbara Pavlin 3. d mi je pripovedovala … Urška Bobnar 3. c Nika Tavčar 3. d 2009/10 Jurij Gasparič 4. a Krkina nagrada Tina Zorko 3. d KEMIJSKA OLIMPIJADA Nino Metelko 4. a Projekt Javni prevoz je kul 2009/10 Ana Cirnski 3. d prva nagrada Luka Rifelj 4. a ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Tjaša Frey Gorše 3. d Lara Jordan 4. f Krkina nagrada 2008/09 Luka Andrejčič 4. d priznanje Petra Lesjak 3. d Tjaša Krašovec 4. f 2014/15 Uroš Prešern 3. d bronasta medalja Projekt Roza ni zgolj poza 2009/10 Klemen Berus 2. d zmagovalni projekti Mia Mikec 4. f Klemen Kovač 4. d udeležba Zala Košak 2. d 2010/11 Maja Bahor 4. c Krkina nagrada 2015/16 Uroš Prešern 4. d srebrna medalja Anže Mraz 2. d Nataša Plut 4. c Tristan Kovačič 4. a bronasta medalja Ambrož Pušnik 2. d Nina Štravs 4. š Peter Rangus 2. d Gregor Horvat 3. b Krkina nagrada Alja Nike Skrt 3. d Mirjam Pušavec 3. b Maša Manca 2. a Mercedes Vitek 3. b Florjanič 2011/12 Jerca Kranjc 3. d Krkina nagrada Alja Zgonc 2. a Breda Škedelj 3. d Maja Prešern 2. a Ajda Mavrič 4. c Krkina nagrada Nina Zoran 2. a Katja Čič 4. c Tjaša Umbreht 2. a Darja Gačnik 4. c Ana Marija Stanič 2. a Lara Zupančič 3. e 178 179 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A M I H A H A D L Fizika in astronomija NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Evropsko leto ustvarjalnosti 2009/10 Eva Krajnc 3. d tri zlate plakete in inovativnosti – Eureka! Andraž Hudoklin 3. d zlata plaketa – 3. mesto mladi 2009 Petra Ravbar 1. b zlata plaketa O fiziki UČITELJI Gimnazija Novo zlata plaketa mesto Fiziko imajo dijaki v programu tri leta, v 4. letniku je fizika tudi eden izmed izbirnih maturi-Toni Brinc Festival za tretje 2010/11 Tina Bregar 4. f 2. mesto tetnih predmetov. Dijakom v 2. letniku ponudimo fiziko tudi kot izbirni predmet. Namenjen Miha Hadl življenjsko obdobje Anja Kos 4. f je vsem tistim, ki bi radi poglobili znanje in izvedeli še veliko več kot pri rednem pouku. Alojz Kozole Glorija Meglič 4. f Izbirni predmet temelji na reševanju problemov in raziskovalnem delu. V redni pouk se tru-Anita Nose Natečaj iz digitalne 2010/11 Ana Skobe 2. d 4. mesto dimo vpeljati aktivne oblike dela. Sodelujemo pri različnih šolah v naravi v splošnih oddel-Vinko Sladoljev fotografije kih in na športnih taborih. V športnih oddelkih sodelujemo pri fleksibilni organizaciji pouka. Blaž Zabret Tekmovanje Si za znanost 2011/12 Jerca Petrovič 1. d 1. mesto Pri pouku redno izvajamo laboratorijske vaje ter se medpredmetno in timsko povezujemo z Nina Pergar 1. d drugimi predmeti, največ sodelujemo z aktivom kemije. LABORANTA Maruša Derlink 1. d Ivan Kuzem Ivan Potočar Tekmovanja Naši dijaki se vsa leta udeležujejo tekmovanj iz znanja fizike na različnih ravneh. Tekmovanje vseskozi poteka v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) na regijskem in državnem nivoju. Zadnja tri leta (2013–2016) poleg tega poteka še ločeno šolsko tekmovanje za dijake 1. letnika, ki se na tej stopnji tudi zaključi. Najboljša tretjina uvrščenih dijakov na šolskem tekmovanju za začetno stopnjo prejme bronasta priznanja, takšna priznanja pa prejmejo tudi najbolje uvrščeni dijaki na regijskem tekmovanju. Dosežki dijakov Dijaki so na državnih tekmovanjih iz fizike osvojili tri zlata (enkrat druga in dvakrat tretja nagrada) in devet srebrnih priznanj. Na turnirju mladih fizikov sta dijaka prejela zlato pla-Nagrada za verižni eksperiment, 2013 keto za 1. in 3. mesto in se uvrstila na mednarodni turnir mladih fizikov (IYPT). V šolskem letu 2013/14 je skupina dijakov naše šole pripravila verižni eksperiment in na tekmovanju zanj prejela nagrado občinstva. Leta 2015/16 so dijaki sodelovali na tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov in osvojili tretje mesto. 180 181 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Državno tekmovanje 2006/07 Luka Andrejčič 2. d srebrno priznanje in pohvala iz znanja fizike Mateja Gosenca 3. d srebrno priznanje 2007/08 Polona Srebrnjak 4. d srebrno priznanje Mihalič Manca Srebrnjak 4. d srebrno priznanje Mihalič Mateja Gosenca 4. d srebrno priznanje 2012/13 Uroš Prešern 1. d srebrno priznanje 2013/14 Tristan Kovačič 2. a srebrno priznanje 2014/15 Uroš Prešern 3. d zlato priznanje in 2. nagrada Jon Škerlj 2. a srebrno priznanje 2015/16 Uroš Prešern 4. d zlato priznanje in 3. nagrada Jon Judež 1. d zlato priznanje in 3. nagrada Tristan Kovačič 4. a srebrno priznanje Priprava fizikalne verižne naprave, 2014 Predstavitev izdelane naprave, 2014 Slovenski turnir mladih 2012/13 Aleš Zupančič 2. e zlata plaketa (1. mesto) in udeležba na fizikov SYPT mednarodni turnir mladih fizikov IYPT 2013/14 Uroš Prešern 2. d zlata plaketa (3. mesto) in udeležba na Naravoslovno tekmovanje in olimpijada mednarodnem turnirju mladih fizikov IYPT Aktiv fizikov sodeluje pri pripravi dijakov na naravoslovno tekmovanje in olimpijado, kjer dijaki že vrsto let dosegajo Fizikalni verižni eksperiment 2013/14 Ana Medic 2. a 1. nagrada po oceni publike Leja Šinkovec 2. a izjemne rezultate (več na strani 184). Prav tako sodeluje Tristan Kovačič 2. a pri številnih šolskih dejavnostih, kot so Akademija znanja Domen Kulovec 2. a in projektni teden. Gašper Štepec 2. a Državno tekmovanje 2015/16 Barbara Jaklič 3. c 3. mesto v odpiranju fizikalnih sefov Kristina Jordan 3. c Astronomija Tristan Kovačič 4. a Zadnja štiri leta organiziramo tudi šolsko tekmovanje di- Domen Kulovec 4. a jakov iz znanja astronomije. Žal se do sedaj še nobenemu Gašper Štepec 4. a Udeleženci državnega tekmovanja iz fizike, 2016 dijaku ni uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, vsako leto pa najboljša tretjina uvrščenih prejme bronasta priznanja. 182 183 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A A N I T A N O S E Dosežki dijakov pri naravoslovju in raziskovanju Dosežki dijakov pri naravoslovju NARAVOSLOVNA OLIMPIJADA (EUSO) ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Na državnem tekmovanju iz naravoslovja so dijaki v ob- 2008/09 Gregor Hrovat 1. b bronasta medalja dobju od 2012 do 2016 prejeli 8 zlatih in 9 srebrnih priznanj. 2009/10 Doroteja Novak 2. c srebrna medalja Nosilci zlatih priznanj so dobili dvakrat 1. in 3. nagrado. 2010/11 Simona Gričar 2. e bronasta medalja Naravoslovne olimpijade so se najboljši udeležili že sedem- 2011/12 Julija Gorenc 2. b srebrna medalja krat in se vrnili s šestimi srebrnimi in tremi bronastimi Tekmovanje iz naravoslovja 2012/13 Aleš Zupančič 2. e srebrna medalja medaljami. 2013/14 Uroš Prešern 2. d srebrna medalja Zveza za tehnično kulturo Slovenije organizira tekmo- Domen Kulovec 2. a vanje iz naravoslovja, ki poteka na šolski in državni ravni. Klemen Kovač 3. d 2014/15 Barbara Jaklič 2. c bronasta medalja Državno tekmovanje je hkrati tudi izbor za naravoslov- DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA NARAVOSLOVJA no olimpijado EUSO. Tekmovanje je namenjeno širjenju, ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK poglabljanju in nadgrajevanju že osvojenega znanja bio- 2012/13 Aleš Zupančič 2. e zlato priznanje Dosežki dijakov pri raziskovanju logije, kemije in fizike nad zahtevnostjo rednega šolskega in 1. mesto programa, popularizaciji naravoslovja, uporabi znanja s Uroš Prešeren 1. d zlato priznanje Na državnem srečanju mladih raziskovalcev so naši dija- teh predmetnih področij, ozaveščanju mladih o pomenu 2013/14 Uroš Prešern 2. d zlato priznanje ki v obdobju 2007–2016 izdelali 17 raziskovalnih nalog, za in 1. mesto razumevanja narave, njenih procesov in zakonitosti ter katere so prejeli 13 zlatih in 23 srebrnih priznanj, dvakrat Domen Kulovec 2. a zlato priznanje varovanja narave in naravne dediščine. so pri nalogah sodelovali tudi z dijaki drugih šol. Na znan- in 3. mesto Slovenska delegacija na EUSU, 2013 stvenem tekmovanju Chemgeneration si je 1. mesto po Klemen Kovač 3. d zlato priznanje oceni strokovne žirije prislužila ekipa, ki je izdelala najza- Naravoslovna olimpijada EUSO Raziskovalno delo Tristan Kovačič 2. a srebrno priznanje Bianka Colarič 1. b srebrno priznanje nimivejšo napravo z verižno reakcijo, ki deluje na podlagi Iz vsake države Evropske unije lahko tekmujeta dve ekipi, Pri naravoslovnih predmetih usmerjamo mlade v razisko- Ana Gorenc 2. c srebrno priznanje zanimivih fizikalnih ali kemijskih reakcij. Naslednje leto si v kateri so po trije dijaki. Ekipe med seboj tekmujejo v iska- valno delo, da dopolnijo in nadgradijo v šoli pridobljeno 2014/15 Barbara Jaklič 2. c zlato priznanje je 3. mesto po oceni strokovne žirije in 1. mesto po oceni in 3. mesto nju rešitev znanstvenih problemov s področja naravoslovja, znanje, mu dodajo praktično vrednost, se naučijo kritične- gledalcev prislužila ekipa, ki je prikazala eno izmed rešitev Jon Škerlj 2. a srebrno priznanje torej biologije, kemije in fizike. Do rešitev jih pripeljejo us- ga, inovativnega in ustvarjalnega razmišljanja ter vzposta- za izboljšanje okolja. Z mednarodnih tekmovanj in olimpi- Bianca Colarič 2. b srebrno priznanje pešno opravljeni eksperimenti, ki jih izvajajo v laboratorijih vijo sodelovanje med mladimi raziskovalci, izobraževalnimi jad pa so se dijaki vrnili z 2. mestom, dvema zlatima, eno Nastja Medle 1. b srebrno priznanje znanstvenih inštitucij, kot so fakultete in inštituti. Celotno ustanovami in podjetji. Hkrati jim omogočimo, da pred- srebrno in eno bronasto medaljo. 2015/16 Domen Mohorčič 2. a zlato priznanje dogajanje traja sedem dni, dva dni po približno pet ur pa se stavijo svoje delo na tekmovanjih ali srečanjih na šolski, Tanja Topič 2. b zlato priznanje dijaki ukvarjajo z nalogami. področni, državni ali mednarodni ravni. Nastja Medle 2. b srebrno priznanje Jakob Höfferle 2. b srebrno priznanje Jon Judež 1. d srebrno priznanje 184 185 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Državno srečanje mladih 2007/08 Jasmina Subič 3. d srebrno priznanje Državno srečanje mladih 2015/16 Jon Škerlj 3. a srebrno priznanje raziskovalcev Lucija Anžlin 3. d raziskovalcev Luka Petravić 3. d Katarina Svilan 3. d Špela Turk 3. d Neža Rangus 2. a srebrno priznanje Anja Fink 4. d srebrno priznanje Lea Lenart 2. a Znanstveno tekmovanje 2013/14 Ana Medic 2. a 1. mesto po oceni strokovne žirije Nataša Žigante 2. a Chemgeneration Leja Šinkovec 2. a Janja Mirtič 3. b srebrno priznanje Tristan Kovačič 2. a Maša Rman 3. a Domen Kulovec 2. a Karmen Hrovat 2. d srebrno priznanje Gašper Štepec 2. a Luka Andrejčič 3. d 2014/15 Eva Novljan 3. b 3. mesto po oceni strokovne žirije 2012/13 Aleš Zupančič 2. e zlato priznanje in 1. mesto po oceni gledalcev Miha Tavčar 3. a Zala Babič 3. d srebrno priznanje Lucija Marzel 3. d Žan Šašek 3. d Djuranovič Petra Tomažin 3. d Kristina Jordan 3. c 2013/14 Aleš Zupančič 3. e zlato priznanje Nik Gabrič 3. c Jaka Šikonja Evropsko tekmovanje mladih 2014/15 Aleš Zupančič 4. e 2. mesto (SŠ Črnomelj) znanstvenikov − EUCYS Tilen Tori 3. c srebrno priznanje Olimpijada mladih 2013/14 Aleš Zupančič 3. e zlata medalja Petra Bajec 3. d raziskovalcev − Genius Rok Travižan 3. d Projektna olimpijada − 2013/14 Aleš Zupančič 3. e bronasta medalja 2014/15 Aleš Zupančič 4. e zlato priznanje I-SWEEEP 2014/15 Aleš Zupančič 4. e srebrna medalja Ema Butara 3. a Nahtigalovo priznanje 2014/15 Aleš Zupančič 4. e zlato priznanje Nikolaj Candellari 3. d zlato priznanje Olimpijada iz sintezne 2015/16 Domen Kulovec 4. a zlata medalja Simon Iskra 3. d biologije − IGEM 2014/15 Aleš Zupančič 4. e Aleš Zupančič 4. e zlato priznanje Anja Zupančič (Biotehniška gimnazija NM) 2015/16 Tristan Kovačič, 4. a zlato priznanje Domen Kulovec 4. a in Uroš Prešern 4. d Jerca Kristan in 4. e zlato priznanje Tjaša Kitanovski 4. e Simon Iskra 4. d zlato priznanje Evgenija Burger 3. b srebrno priznanje Tjaša Čukajne 3. b Mladi raziskovalci z mentorico na Karmen Zupančič 3. b državnem srečanju v Murski Soboti, 2013 186 187 18 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A U R O Š P R E Š E R N J A N A H O S T A Navdušen Psihologija naravoslovec 2 0 1 2 – 2 0 1 6 O predmetu UČITELJI Osnovni namen predmeta je posredovanje celostnega psihološkega pogleda na človeka, Zlatka Butkovec Gačnik njegovo osebnost, duševne procese, ki se v njem dogajajo, in na njegovo življenje v družbi, Leander Črnila Izjemna priložnost torej na medsebojne odnose. Informativno znanje o duševnosti posameznika in medosebni Špela Debeljak Obstajata dve vrsti dijakov. So taki, ki bi z veseljem, če bi Ena izmed izjemnih priložnosti, ki jih gimnazija ponuja, je dinamiki je sestavina splošne izobrazbe v sodobnem svetu. Učna snov predmeta omogoča Jasmina Gabrijel lahko, črtali naravoslovje iz učnega načrta ali pa ga vsaj tudi raziskovalno delo, s pomočjo katerega se lahko včasih uporabo psiholoških spoznanj v življenju posameznika in njegovih odnosih z drugimi. Pred-Klavdija Giodani omejili na eno uro na teden, in so taki, ki se prav razveselijo naučiš več, kot bi se sicer skozi vsa štiri leta šolanja. Med met se v gimnazijskem programu izvaja v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur. V 2. letniku je psi-Jana Hosta novice, ko kakšen predmet odpade in imajo namesto njega opravljanjem raziskovalne naloge se imaš priložnost prele- hologija lahko tudi izbirni predmet, kar pomeni dodatno šolsko uro tedensko, s poudarkom kemijo, biologijo ali fiziko. Katerih je več, je težko reči, vem viti v pravega kemika, fizika oziroma biologa in kaj kmalu na vajah in praktičnih, uporabnih vidikih psihologije. V okviru priprave na maturo se pred-pa, da sam zagotovo spadam v drugo skupino. ugotoviš, da sta bolj kot naučena dejstva pomembna kritič- met izvaja v 4. letniku kot izbirni maturitetni predmet. Priprava na maturo obsega 198 ur, no mišljenje in iznajdljivost. od tega je 70 ur namenjenih dijakovi individualni pripravi maturitetne seminarske naloge. Radoveden fant Zabavno naravoslovje Izbirni predmet Na začetku 1. letnika sem bil (pravzaprav sem še vedno) radoveden fant, ki ga vse zanima, in v drugem nadstropju Da je lahko naravoslovje tudi zabavno, pričajo številne Naši dijaki psihologijo pogosto izberejo kot izbirni predmet v 2. letniku gimnazijskega pro-gimnazije, kjer domuje naravoslovje, sem odkril odgovore delavnice v projektnem tednu in projekti, kot sta verižna grama. Imamo tri ali štiri dodatne skupine letno, kar je odvisno od števila razredov vsake na številna svoja vprašanja. Skozi vsa štiri leta sem tam reakcija in fizikalni sef, na katerih gimnazija sodeluje. Sam generacije. Prav tako je psihologija pogosto izbran maturitetni predmet, ki ga izvajamo v gradil svoje znanje, pa ne le pri pouku, ampak tudi v števil-sem imel tako priložnost variti pivo, izdelovati milo in razvi- treh ali štirih maturitetnih skupinah. Razveseljiv je rezultat na maturi. Naši dijaki vsa leta nih obšolskih dejavnostih, ki se odvijajo na področju nara-jati fotografije na starinski način, kar so gotovo stvari, ki jih dosegajo višjo oceno od povprečne. V zadnjih letih je bila ta ocena celo izrazito nadpovprečna voslovja. Za te bi rekel, da so pravzaprav še pomembnejše ne bi nikoli počel, če ne bi bil na gimnaziji. v primerjavi s slovenskim povprečjem in je segala preko 4. Vsem, ki poučujemo ta predmet od samega pouka, saj lahko dijaki tu odkrijejo navdušenje na naši šoli, se zdi ključnega pomena, da dijaki pridobijo osnovno logiko povezave duševno-za raziskovanje in razvijajo svoj talent. V prvi vrsti so to Glede na svojo izkušnjo si tako upam trditi, da je Gimnazi- sti z delovanjem posameznika na vseh področjih življenja. priprave na tekmovanja iz biologije, fizike in kemije, na ja Novo mesto res odlično okolje za vse tiste, ki jih zani- katerih lahko nadgradiš svoje znanje, hkrati pa se srečaš ma kateri od naravoslovnih predmetov. Kot dokaz bi lahko Druge dejavnosti z nalogami, ki so ti – za razliko od tistih pri pouku – pravi pričel naštevati vse uspehe, vendar pa menim, da so še izziv in zahtevajo, da uporabiš vse do tedaj pridobljeno boljši dokazi radovednost, navdušenje in želja po razis- Psihologi se medpredmetno povezujemo pri nekaterih temah in sodelujemo v različnih znanje. kovanju, ki spremljajo dijake, ko ti po zaključku gimnazije projektih na šoli (Metis, Linpilcare idr.), z delavnicami na Akademiji znanja (Brez strahu odhajajo novim izzivom naproti. skoči v realni svet, Se znaš pogovarjati?) in v projektnem tednu. 188 189 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A N I N A A R N U Š Sociologija O predmetu UČITELJICE Sociologija se izvaja v 3. letniku in je eden izmed izbirnih maturitetnih predmetov. Zaradi ak-Nina Arnuš tualnosti v pouk vključujemo sodobne in življenjske vsebine ter dejavnosti. Poleg tega se pri Tanja Poličnik predmetu in v povezavi z njim izvajata tudi OIV državljanska kultura in vzgoja za družino, mir Jelena Šikonja in nenasilje. Helena Zalokar V Evropskem parlamentu, 2015 Radijska debatna oddaja EUSTORY Že tretje leto zapored (od 2013/14) dijaki sodelujejo v radijski debatni oddaji Gymnasium.eu v V šolskem letu 2010/11 sta se dijakinji odzvali na razpis parlamenta v Sloveniji. Dijaki so se s sovrstniki iz drugih organizaciji Programa za mlade RTV Slovenije. Prvič so sodelovali dijaki 3. k ter se prebili do EUSTORY in z raziskovalno nalogo Kaj vedo mladi o Jugo-srednjih šol pomerili v znanju o Evropski uniji in parlamen- polfinala. Leta 2014/15 so dijaki ponovno sodelovali v oddaji in bili zelo uspešni, saj so se uvr-slaviji? sodelovali na srečanju srednješolskih raziskovalk in tu in zasluženo dosegli 1. mesto. K odlični uvrstitvi je pripo- stili do finalne oddaje. Sodelovali so dijaki 3. a. Dijake najboljših štirih šol so tako povabili v Lju-raziskovalcev novejše slovenske zgodovine. Srečanje orga- moglo tudi to, da so posneli film o vrednotah parlamenta, bljano v Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, kjer so jim podelili priznanja. nizirajo Zavod RS za šolstvo, Slovensko sociološko društvo, in po oceni strokovne žirije dosegli najvišje število točk. Leta 2015/16 so se dijaki 3. k odrezali najbolje do sedaj in se uvrstili v finalno oddajo. Tudi v Zveza zgodovinskih društev in Društvo učiteljev zgodovine Dijaki so si s 1. mestom prislužili povabilo za cel razred tem šolskem letu so se dijaki naše šole udeležili slavnostne podelitve priznanj najboljšim štirim Slovenije v sodelovanju s Körber-Stiftung iz Hamburga. v Evropski parlament v Strasbourg novembra 2015, kjer šolam izmed šestnajstih sodelujočih. Dijakinji sta si z nalogo prislužili 3. mesto v državi. so skupaj z mladimi iz drugih držav članic Evropske unije sodelovali na mednarodni simulaciji delovanja parlamenta. Mentorsko pomoč sta dijakom nudili Nina Arnuš in Jelena Evropa v šoli Evrošola in simulacija Šikonja. evropskega parlamenta Naši dijaki lahko sodelujejo tudi na natečaju Evropa v šoli. Naslov na- tečaja leta 2014/15 je bil Sodelujem, svet oblikujem. Dijaki so sodelova- Evropske teme in procesi so pri pouku sociologije pogo- Debatni klub li na različni področjih in bili zelo uspešni na državni ravni. Na video sti. Skupina dijakov 4. letnika si je z uspešnimi simula- natečaju je dijakinja dosegla 1. mesto, na literarnem je bila dijaki- cijami parlamenta na državni ravni novembra 2010 prvič V šolskem letu 2010/11 smo po nekajletnem premo- nja druga. Svoj literarni esej je ob dnevu Evrope, maja 2015, prebrala prislužila obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu. ru skušali aktivirati šolski debatni klub. Dijaki so najprej v Državnem zboru, kjer je potekala slavnostna seja Odbora za zadeve Marca 2013 se je po uspešni regijski simulaciji v Stras- spoznali teorijo debatiranja, potem pa so se udeleževa- Evropske unije. Naslov natečaja leta 2015/16 je bil Ustvarimo še boljši bourg odpravila že druga skupina dijakov 3. letnika. Leta li debatnih turnirjev. Oktobra 2013 smo v sodelovanju z jutri. Dijakinje so sodelovale na številnih področjih in bile tudi v tem 2015 so se dijaki 3. a udeležili regijskega tekmovanja Evro- zavodom Za in proti za vse zainteresirane dijake izvedli šolskem letu uspešne na državni ravni, dosegle so 1. in 3. mesto. šola 2015 v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega delavnico javnega nastopanja in argumentacije. Debatni Dijaki v studiu RTV Slovenije, 2014 190 191 19 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A klub je z delom nadaljeval tudi v naslednjem šolskem letu, člani so se udeležili dveh turnirjev. Aprila 2016 so se deba- terji udeležili tudi BaLMUN konference v Banjaluki in to je bila zanje prva mednarodna debatna izkušnja in prva MUN (model United Nations) konferenca. Na turnirjih so dosegali solidne uvrstitve. Debatni klub so vodile Nina Arnuš, Vasja Jakše in Jelena Šikonja. Vsi dosežki dijakov so podrobno predstavljeni v tabeli Dosežki dijakov pri družboslovju na strani 204. Okrogla miza o medkulturnosti Klepet po predavanju Faile Pašić Bišić, 2015 Pred Večnim ognjem v Sarajevu, 2013 Med dijaki je zelo pozitivno sprejeta okrogla miza o multi- kulturnosti, ki jo izvedemo za vse dijake 3. letnika. Okrog- Nekaj vtisov dijakov Različne delavnice lo mizo povezuje Suzana Krvavica, gostje so predstavniki različnih narodov in ver iz držav bivše Jugoslavije, Romi in • Okrogla miza Multikulti je bila zelo zanimiva. Da dijakom popestrimo pouk sociologije in jim razširimo okviru OIV po prosti izbiri organizirava strokovno ekskur- predstavniki DRPD Novo mesto. Gostje iz držav bivše Jugoslavije so nam nazorno obzorja, občasno izvedemo tudi razne delavnice z zuna- zijo v Sarajevo. Na ekskurziji dijaki spoznavajo naravne, predstavili svoje življenjske zgodbe, včasih povezane njimi izvajalci. Leta 2013/14 je celodnevno delavnico za 3. c predvsem pa kulturne znamenitosti krajev, ki jih obiščemo, Z namenom spodbujanja medkulturnega dialoga smo leta tudi z nenaklonjenostjo prebivalcev Slovenije, organiziralo kulturno-izobraževalno društvo PiNA v sklopu poleg tega pa skoraj vsako leto obiščemo še eno izmed kamor so se morali preseliti zaradi težkih 2014/15 za dijake 3. letnika organizirali predavanje Faile projekta EU SI TI. Dijaki so spoznali, kdo sprejema odločitve tamkajšnjih srednjih šol, kjer naši dijaki ob stiku z vrstniki življenjskih razmer. Pašić Bišić, ki je spregovorila o medkulturnem dialogu, o evropskih zadevah, prek skupinskih iger ugotovili, kako se dobijo bogato medkulturno izkušnjo. islamu, predsodkih, stereotipih. Večina dijakov je izrazila • Zanimivo je bilo, da so na okrogli mizi sodelovali odločitve sprejemajo, in se preizkusili v simulaciji odločanja ljudje različnih kultur in generacij. pozitivna stališča do predavanja in se z gostjo z zanima- po sistemu evropskega parlamenta. Leta 2014/15 so dijaki Pogovori in predavanja njem pogovarjala tudi po končanem formalnem delu. • Okrogla miza Multikulti me je navdušila, ker smo 3. a in 3. b sodelovali v projektu Sproži govorice. V izvedbi v dveh urah slišali zanimive zgodbe tujcev in ljudi, Mladinskega sveta Slovenije je bila v obeh razredih izpelja- Poleg delavnic, s katerimi želimo obogatiti pouk, na šolo ki z njimi delajo. Bolj ko spoznavamo različne na delavnica, ki je bila vsebinsko vezana na strukturirani povabimo tudi strokovnjake s področja družboslovja. Leta kulture, lažje sprejemamo tujce in njihove običaje. dialog in participacijo mladih v družbi. 2015/16 smo tako povabili dr. Marino Lukšič Hacin, pred- • Naučili smo se, da ne smemo imeti predsodkov, stojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije. Z saj smo vsi ljudje. dijaki se je pogovarjala o migracijskih tokovih (tako tistih • Spoznali smo, kako je lahko družba krivična Ekskurzija v Sarajevo v preteklosti kot tudi o aktualnih migracijah), vzrokih za in hkrati prijazna. Za obogatitev in poglabljanje socioloških vsebin skoraj vsa- migracije, procesih, ki jih spremljajo (integracija, asimilacija, ko šolsko leto (že od 2006/07) skupaj s Suzano Krvavico v ekstremizmi). Pogovor je vodila Suzana Krvavica. 192 19 193 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Mnenja dijakinj Za dijake izbirnega maturitetnega predmeta sociologija njimi pa so žive knjige ozaveščale o vrednotah, človekovih LUCIJA MARZEL DJURANOVIČ, 3. d, 2015/16 STAŠA PAVLIN IN EMA KONCILIJA, 3. c, 2015/16 pa smo organizirali predavanje sociologa dr. Dejana Jon- pravicah in spodbujale razpravo o predsodkih in stereo- tesa (predstojnik Katedre za medijske in komunikacijske tipih, s katerimi se sooča širša družba. Živa knjižnica mi je bila zelo všeč, saj je to zame nekaj Živa knjižnica je res nekaj posebnega, pa ne samo po imenu, študije, ekspert na področjih medijskih in kulturnih študij, povsem novega. Sprva me je bilo pogovora z živo knjigo ampak tudi po vsebini. V njej smo izvedeli veliko novega, novinarstva in resničnostne televizije) z aktualnim naslo- Zaradi izjemno pozitivnih vtisov dijakov nad Živo knjižnico malce strah, saj nisem vedela, kako bo vse skupaj videti. veliko nam neznanega in marsikdo bo po obisku knjižnice vom Družbeni in ekonomski kontekst vzpona resničnostne smo tudi leta 2015/16 omogočili obisk Žive knjižnice (v or- Ko se je pogovor začel, se vprašanja in odgovori kar niso na določene ljudi, situacije ter druge življenjske dogodke končali in 15 minut je minilo prehitro. Velikokrat sem sliša- gledal drugače. Verjetno se je marsikdo v kakšni situaciji, ki televizije. ganizaciji DRPD-ja) dvema oddelkoma (3. c in 3. d). Bralci la za življenjske zgodbe ljudi, a tokrat je bilo prvič, da sem mu jo je opisala knjiga, tudi prepoznal ali pa našel kakšno so lahko govorili z več zanimivimi knjigami: osebo z izkuš- jih slišala iz prve roke. Nikoli nisem pomislila, kako različne podobnost v svojem življenju. Knjige so nam vsekakor razlo- njo varne hiše in nasilja v družini, gejem, ozdravljenim Živa knjižnica zgodbe imamo ljudje in kako drugačni smo. Moram prizna- žile mnogo nerazjasnjenih pojmov in nam svetovale, kako odvisnikom, prostovoljcem EVS v Sloveniji, queer feministko, ti, da so se me zgodbe dotaknile. Pravzaprav ne vem, ali je moramo ravnati v določenih življenjskih stiskah. Leta 2014/15 smo dvema oddelkoma 3. letnika (3. d in 3. k) študentko s cerebralno paralizo, vegetarijanko/veganko ljudem lahko ali težko ob tem, ko nam pripovedujejo svojo omogočili obisk Žive knjižnice, ki jo je organiziralo Društvo in prostovoljko – spremljevalko umirajočih in žalujočih življenjsko zgodbo, a v vsakem primeru jih spoštujem, da so za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Metoda Žive oseb, osebo, ki je izgubila sluh, posvojenko, muslimanko, to pripravljeni deliti z nami. knjižnice skozi neposredno izkušnjo sooči bralca z last- osebo z izkušnjo samopoškodbenega vedenja, osebo, ki je Menim, da bodo tako pomagali veliko ljudem, obenem pa nimi predsodki in stereotipnimi predstavami. Knjige v prebolela bulimijo, Kočevarico, upokojenko, uporabnikom tudi sebi, saj je vedno lažje, če se nekomu zaupaš. Žal mi Živi knjižnici so namreč predstavniki različnih manjšin, psihiatričnih storitev. je, da se nisem imela priložnosti pogovarjati z vsako osebo, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem živ- saj sta mi knjigi, s katerima sem se pogovarjala, odprli čisto ljenju soočajo s predsodki in so pripravljeni govoriti o svoji drugačen pogled na svet. izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice. Živa knjižnica je sredstvo, s katerim prek inovativne me- tode aktivnega, tudi medkulturnega dialoga ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spod- bujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Tri- deset živih knjig – posameznikov, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki, je v osebnih pogovorih z obiskovalci knjižnice delilo občutke, razmišljanja, izkušnje in informacije o svoji osebni okoliščini, na podlagi katere so že bili žrtve stereotipov in predsodkov. Pogovori, ki so v povprečju tra- jali od petnajst do trideset minut, so potekali na štiri oči, z Živa knjižnica, 2015 194 195 19 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A U R O Š L U B E J J A S M I N A Ž A G A R Filozofija: gimnazijska posebnica Likovna umetnost Gimnazijski privilegij UČITELJA O predmetu UČITELJICI Eden od gimnazijskih privilegijev je tudi pouk filozofije. Ta privilegij je lahko tudi neprijeten, saj Uroš Lubej Likovna govorica je univerzalna in spontana, iskriva in navdihnjena z življenjem. V likovnih Barbara Maznik filozofija kot ljubezen do modrosti temelji na radikalnem dvomu. Dvomu, ki – preden si upa gra-Neža Rustja izdelkih dijakov sta prikazani domišljija in izjemna raznolikost njihovih karakterjev in spo-Jasmina Žagar diti, predvsem ruši obstoječe. Ljubezen do modrosti pomeni, da nič ni samoumevno – niti obstoj ročilnosti. šole, kot jo poznamo. Šola: zgolj prostor mišljenja ali tudi prostor uokvirjenja in reprodukcije obstoječega? V učnem načrtu je likovni umetnosti namenjeno 70 ur v 1. letniku, z izjemo v športnih od-Vsak otrok je umetnik. delkih, kjer imajo likovno umetnost v 3. letniku. V klasični gimnaziji je likovna umetnost v Težava je, kako ostati umetnik, ko odrastemo. Nabiramo znanje kot pridne čebelice, zbiramo točke, urimo kompetence, tekmujemo in na-predmetniku 2. letnika, in sicer v obsegu 35 ur. Sodelujemo tudi pri drugih dejavnostih na Pablo Picasso predujemo …, ampak ali v resnici kdaj zares mislimo? Pri matematiki raziskujemo osnovne šoli, kot so Akademija znanja in projektni teden. matematične pojme, pri filozofiji pa postavimo vprašanje o tem, produkt česa ti pojmi sploh so; če pri slovenščini temeljito analiziramo Antigono, Hamleta in Jermana, se pri filozofiji sprašu-Likovna učilnica je hkrati glasbena učilnica in se nahaja v spodnjih prostorih gimnazije. Naš jemo, ali sem lahko in smem tudi sam biti Antigona, Hamlet in Jerman. Če pri naravoslovnih likovni atelje se tako večkrat prestavi tudi na hodnik in v druge prostore, v naravo, kjer predmetih spoznavamo zakone narave, filozofija odpira vprašanje o tem, ali obstajajo dejanja spoznavamo konstrukcijsko risanje, ali v Dolenjski muzej, kjer se srečamo z originalnimi onkraj zakonov narave. umetniški deli. Privilegij filozofije je zato boleč, vendar hkrati tudi osvobajajoč. Zato je prav, da filozofija na Likovna umetnost je sestavljena iz dveh predmetov, likovnega snovanja in umetnostne gimnaziji ostane tudi naslednjih 270 let. zgodovine. Likovno snovanje je predmet, ki ga s pridom spoznajo že v osnovni šoli in se ga lahko tukaj zgolj dotaknemo pri izdelavi risb, grafike, slikanja in plastičnega oblikovanja, ki se večkrat prekriva s prostorskim oblikovanjem. Pri izbiri nalog in motivov se velikokrat povežemo tudi z raznimi likovnimi natečaji in sodobnimi tehnikami. Večja neznanka je umetnostna zgodovina, s katero se dijaki le redko srečajo v osnovi šoli in je za spoznanje bolj statična, bolj teoretična. Spoznavamo in analiziramo likovna dela ter umetnike skozi različna likovna obdobja. Ogledamo si aktualne razstave v Dolenjskem muzeju in razčlenimo likovne stvaritve na stalni razstavi v Jakčevem domu. 196 197 19 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Dejavnosti Pouk in vsebino likovne umetnosti dopolnjujemo tudi s kulturnimi dnevi, na katerih si dijaki vsako leto ogledajo razstave v Ljubljani, in na različnih ekskurzijah, kjer spoz- najo umetnostnozgodovinske spomenike v različnih kra- jih po Sloveniji in v Evropi. Likovna umetnost ponuja tudi veliko možnosti za timsko in medpredmetno sodelovanje. Zanimive timske ure smo izvedli s kemijo, psihologijo, an- gleščino, slovenščino, zgodovino, glasbo in športno vzgojo. Medpredmetno sodelovanje poteka tudi v okviru ekskurzij, kjer sodelujemo z učitelji različnih predmetov. Likovni krožek V okviru OIV dijaki nadgradijo svoje znanje v različnih ak- tivnostih, predvsem v likovnem krožku in na organiziranih ekskurzijah. Likovni krožek poteka skozi vse leto enkrat tedensko, intenzivneje pa v mesecih, ko se pripravljamo na Krožkarji, 2014 Na ekskurziji v Sieni, 2013 posamezne natečaje. Cilj dejavnosti je, da dijaki konkret- Ogled likovnih razstav no in ob predstavitvi različnih tehnik spoznavajo različne je Novo mesto je projekt, ki še vedno osrečuje dijake s fo- panoge likovne umetnosti. Spoznajo umetnike in njihove tografijami, ki prikazujejo vsakdanji utrip in življenje na šoli. Sodelovali smo na festivalu sodobnih umetnosti mladih z Ogled različnih likovnih razstav doma in v tujini je prav tako stvaritve in tako krepijo estetsko senzibilnost ter kultur- naslovom Transgeneracije 2013, festivalu Vetrnica 2013 z manjši projekt znotraj krožka. Ogledali smo si razstave v no razgledanost. Veliko zabave in inovativnosti izzovejo naslovom Voda je življenje, Živel strip! Živela animacija! pod Dolenjskem muzeju in Sokolskem domu, v Narodni galeriji Različni natečaji različne delavnice oblikovanja malih uporabnih izdelkov okriljem Foruma Ljubljana, Zavoda za umetniško in kultur- v Ljubljani in v tujini v Riminiju (razstava Od Rembrandta do (ogrlice, mila, čestitke, svečke) in delavnica, v kateri sode- Sodelovali smo na več različnih natečajih: Zavoda BO Bo- no produkcijo. Udeležili smo se delavnice fotografiranja Picassa), na Dunaju v Umetnostnozgodovinskem muzeju, lujemo s šolsko gledališko skupino Goga pri oblikovanju gastvo so otroci, na 4. mednarodnem bienalnem likovnem kulturne dediščine Bizeljskega in predstavili svoja dela na aktualni bienale v Benetkah vsaki dve leti in v vili Manin v kostumov in scene. natečaju z naslovom Po Fabianijevih poteh, na evropskem razstavi na gradu na Bizeljskem. Vsako leto se udeležimo Italiji. natečaju ob 20-letnici Konvencije o otrokovih pravicah, Jurčičevega memoriala in natečaja Evropa v šoli. Rezulta- V prednovoletnem času okrasimo šolo z inovativnimi izdel- na video in fotografskem natečaju Dotik časa, Lepote JV ti natečajev, kjer smo trikrat osvojili 1. mesto, so v tabeli Program dovoljuje veliko mero izražanja individualnosti, ki, s katerimi se dotaknemo različnih likovnih tehnik, in jih Slovenije, na natečaju ob 500-letnici kmečkih uporov, na dosežkov pri družboslovju na strani 204. spodbuja k spoznavanju umetnikov in njihovih del, pred- postavimo kot enoten razstavni projekt znotraj mogočnega mednarodnem likovnem natečaju Egipt v očeh otrok sveta, vsem pa razvija estetsko občutljivost in kritičen odnos do osrednjega hodnika in na šolska okna. Foto stena Gimnazi- Mladi in razvoj itn. kulture in umetnosti. 198 199 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A VA N J A P O P O V Glasbene dejavnosti mYUzikl Zadnjič To je glasbena zgodba, ki jo pripovedujejo odlični komadi Marca 2012 smo obeležili dva pomembna jubileja naše republik nekdanje Jugoslavije: Hajde da ludujemo, Jovano, šole, in sicer 265-letnico ustanovitve Gimnazije Novo mesto Pouk glasbe UČITELJICA Jovanke, Plavi safir, Prokleta nedelja, Od višine se zvrti . . in 100 let sedanje gimnazijske stavbe. Najprej je po razstavi V gimnazijskem programu se pouk glasbe izvaja v 1. letniku. Glasba dijakom odpira svoj Alenka Novak Dijaki Gimnazije Novo mesto jih s plesom in petjem pove- Za spoštovanje in znanje vodil avtor razstave Mitja Sadek, svet vrednot, jim omogoča nadaljnji celostni glasbeni razvoj pri njenem izvajanju, ustvarja- žejo v zaljubljeno celoto in prepletejo z mladostno razigra- potem je bil v KC Janeza Trdine koncert pevskega zbora z nju, poslušanju in poznavanju ter jih usmerja v estetsko senzibilnost, kritično presojanje nostjo. naslovom Zadnjič. Zadnjič je nepozaben enourni trenutek in vrednotenje. Glasba naj dijakom omogoči, da se bodo izoblikovali v pretanjene glasbene užitka ob glasbeni predstavi pevskega zbora Gimnazije poslušalce, ljubitelje in izvajalce. Pri pouku spoznavajo slovensko ljudsko in umetno glasbeno Ali lahko zletiš in ujameš svoje sanje, ko te ogenj pod no-Novo mesto, ki je bil izveden tudi za druge novomeške šole. ustvarjalnost, različna stilna obdobja, zvrsti in žanre, obiskujejo glasbene prireditve in se tako gami odnese na rob sveta in plešeš, plešeš, plešeš? Se ne navajajo živeti z glasbeno umetnostjo in kulturo. znajdeš med iskrenimi ljudmi in hodiš nad oblaki, pa ne Nekega dne veš, da korakaš v x? Za praznik Mestne občine Novo mesto smo leta 2014 Pevski zbor pripravili muzikal z naslovom Nekega dne, s katerim smo Na novomeški gimnaziji že nekaj časa delujejo različne glasbene dejavnosti. Deloval je godalni nastopili na občinski proslavi v KC Janeza kvartet, ki je sodeloval z avtorsko glasbo Vanje Popova v predstavi Saloma in je imel tudi nekaj Trdine. Dvorana je bila polna, vzdušje pa posameznih nastopov na različnih prireditvah. Gimnazijo je obiskovalo mnogo talentiranih glas-naelektreno in nabito z energijo. Nekega benikov, tako inštrumentalistov kot tudi pevcev. Mnogi so sodelovali na različnih prireditvah kot dne je muzikal o ljubezni v današnjem posamezniki ali del manjših zasedb. svetu, ko na nas vpliva še marsikaj dru- gega kot samo družina in prijatelji. Pev- Izstopal je predvsem pevski zbor. Poleg nastopov na prireditvah in sodelovanja z dramsko sku-ski zbor Gimnazije Novo mesto nas pino Goga je imel tudi tri uspešne muzikale. Začelo se je z iskrivo mislijo in vabilom na zabavo. popelje skozi pozitivno predstavo, pol- Nadaljevalo z negotovostjo in s sramežljivo željo, ki je kmalu prerasla v nestrpno pričakovanje. no energičnih pesmi iz 70. let pa vse do Potem se je prikradla nerodnost, ki jo je vendarle premagala vztrajnost, nenadoma pa se je današnjih melodij, skozi katere spozna-lepega dne zgodilo. mo prisrčno zgodbo Leonide in Miha, ki sta iz popolnoma drugačnih okolij, a se kljub temu zaljubita. Če bi bila sama na svetu, bi bilo vse v najlepšem redu, a ker ju obkroža toliko dejavnikov, se njun odnos zaplete. Prizori iz muzikala Zadnjič, 2012 20 2 0 0 201 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A D O M E N B O H T E A N A Č O P V objemu bas kitare Od gimnazijke do jazz pevke 2 0 0 9 – 2 0 1 3 2 0 0 9 – 2 0 1 3 Gimnazija Novo mesto mi je s svojimi mnogimi pred- Svojo glasbeno pot po gimnaziji nadaljujem na jazz oddelku Ena ključnih nalog srednje šole in predvsem splošne gim- Ključna oseba trenutnega gimnazijskega glasbenega živ- stavami, muzikali in koncerti pred božičnimi počitnicami konservatorija Prins Claus v Groningenu na Nizozemskem, nazije je, da zna v mladostniku prepoznati talente, ki bodo ljenja je Vanja Popov, ki z velikim zagonom vodi pevski predstavljala pomemben mejnik na moji glasbeni poti. S kjer širim svoja obzorja, črpam znanja in tradicijo svetovnih morda krojili dijakovo poklicno pot, najpomembnejše pa zbor. Ta sedaj že več let zapored pripravlja odmevne muzi- spremljanjem gimnazijskega pevskega zbora na različnih kultur in jih prenašam v svoj glasbeni svet. Konservatorij je, da ga pri tem ne ovira, ne glede na to, kako izstopa iz kale in s svojimi nastopi popestri skoraj vsako gimnazijsko muzikalih sem se prvič soočil s tem žanrom, na gimnazij- je eden najznamenitejših v Evropi; vsak teden se srečujem množice. Zato sem kot bivša dijakinja Gimnazije Novo mes- prireditev. Izbiro skladb mentor vedno prepušča tudi dija- skih božičnih koncertih pa je zrasla moja prva glasbena z glasbeniki iz New Yorka, ki krojijo svetovno jazz sceno, to zelo hvaležna, da sem ob spodbudah in pravih usmerit- kom ter tako z dobro energijo pripomore k vse večji motivi- skupina Crossfire, s katero me veže obilo lepih spominov, igram z ljudmi s celega sveta in tako gradim svojo mrežo vah upala izbrati svojo pot, za katero sem sedaj prepriča- ranosti med člani pevskega zbora. Med šolanjem na gim- izkušenj in nadaljnjih koncertov. V gimnazijskih klopeh sem poznanstev in kopičim izkušnje. Gimnaziji sem hvaležen na, da je prava. naziji sem se poleg klasičnega klavirja začela ukvarjati tudi vedno imel podporo pri svojem glasbenem udejstvova- za vso izkazano podporo in zaupanje, ki sta mi dala med s petjem in Vanja Popov je v meni kmalu prepoznal talent. nju, saj sem igral na mnogih slovenskih in tujih glasbenih drugim pogum, da sem se odločil za študij glasbe v tujini. Že v gimnazijskih letih sem bila globoko v glasbenih vodah, Tako sva od 2. letnika naprej veliko sodelovala, bodisi pri festivalih, ki so največkrat potekali med poukom. Tu bi iz- Gimnazija predstavlja začetno obdobje moje glasbene poti. takrat bolj v klasičnih, danes pa svoj vsakdan posvečam pripravi zbora in aranžmajev za muzikale ali pa ob nasto- postavil svojega razrednika Vanjo Popova, ki me je vedno jazzu, predvsem petju in igranju klavirja. Gimnazija Novo pih v manjših zasedbah. V meni je spodbudil še večjo željo spodbujal pri glasbenem izražanju in mi pri marsikaterem mesto ima močno glasbeno tradicijo, ki jo ponosno gradi, po petju in resnem ukvarjanju z glasbo, kar zelo cenim. izostanku pogledal skozi prste. ob tem pa ima posluh za konstruktivne predloge dijakov in tako glasbenostilsko ostaja v toku s časom. Njena glasbena Gimnazija Novo mesto je bila od nekdaj močna na vseh dejavnost ni omejena z gimnazijskimi zidovi, temveč pose- področjih. V dijakih prebuja zavest o nujnosti kulture, kar ga tudi širše. Uspešno se uvršča v novomeško glasbeno- je v današnjem razvrednotenem času absolutno potreb- kulturno področje. no. Mladina se mora zavedati, da je obstoj človeštva brez kulture močno ogrožen. Ob pravi usmeritvi sem tudi sama sprejela takšno razmišljanje za svoje, kar me zelo osrečuje. 202 203 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A DOSEŽKI DIJAKOV PRI DRUŽBOSLOVJU S A Š A L AV R I Č NAZIV TEKMOVANJA ŠOLSKO LETO IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Športna vzgoja Natečaj Pasti in prednosti 2007/08 Katja Martinčič 3. d 2. mesto večkulturnega okolja Urša Kranjc 3. b 3. mesto Natečaj Nariši mi raziskovalca/ko 2007/08 Nino Metelko 2. a 1. mesto Natečaj Jurčičev memorial (likovni) 2008/09 Veronika Gabrijel 1. d 1. mesto Mednarodni likovni natečaj 2010/11 Neža Dimec 2. b 1. mesto Športna vzgoja Aleksandra Dragan 2. b UČITELJI Miškovič Športni vzgoji je v učnem načrtu za gimnazije namenjenih 105 ur letno v vseh štirih letih Jernej Cimperman Teja Novak 2. b šolanja, razen v športnih oddelkih, kjer imajo športno vzgojo 210 ur. Edina izjema so dijaki Cvetka Falkner Petra Ravbar 2. b 4. letnika športnega oddelka, ki imajo letno 105 ur športne vzgoje. V vseh oddelkih, ra-Marjan Kavčič EUSTORY 2010/11 Katja Čič 3. c 3. mesto Sandi Kostić Ajda Mavrić 3. c zen športnih, so dijaki ločeni tudi po spolu. Športno vzgojo poučuje 6 učiteljev. Prostorske Saša Lavrič Evropa v šoli 2011/12 Patricija Barbo 1. d priznanje – likovni natečaj kapacitete so že nekaj časa nespremenjene. Imamo veliko telovadnico, v kateri je telovadil Katja Smole 1. d priznanje – likovni natečaj že Leon Štukelj, srednjo telovadnico in fitnes. Zunaj je igrišče, ki je potrebno temeljite pre-Ivan Maričič 2014/15 Tinkara Moretti 1. b 2. mesto – fotografski natečaj nove. Športniki zjutraj trenirajo tudi v Športni dvorani Marof. V lepem vremenu jeseni in Janez Mohorčič Lučka Žnidaršič 2. d 1. mesto – likovni natečaj spomladi se odpravimo na bližnji Marof ali v Ragov log, testiranja opravimo v Športnem Primož Plazar Tara Štravs Duvnjak 1. c 3. mesto – likovni natečaj parku Loka ali na stadionu Portoval. Na Loki včasih uporabljamo igrišča za odbojko na Nina Simčič Satin Papež 3. d 2. mesto – literarni natečaj mivki. Vsebinsko sledimo zahtevam učnega načrta. Breda Vovko Ema Koncilija 2. c 1. mesto – video natečaj 2015/16 Eva Puhek 1. š 1. mesto – literarni natečaj Neža Cerinšek 1. c 3. mesto – literarni natečaj Pouk Videomanija 2014/15 Ema Koncilija 2. c nagrada Ne me sekirat Regijsko tekmovanje Evrošola (ekipno) 2015/16 Marko Kaferle 3. a 1. mesto Dijake učimo osnov športov, ki jih omogočajo naši prostori. V veliki telovadnici igrajo odboj-Anja Kvartuh 3. a ko, košarko, nogomet. V srednji telovadnici se ukvarjajo z atletiko, gimnastiko, badmin-Tea Lajkovič 3. a tonom, namiznim tenisom, plezanjem, hokejem, plesom. V fitnesu delajo na napravah, Nika Muren 3. a velikokrat pa ure posvetimo tudi različnim oblikam vadbe z glasbo (aerobika, steperji), Mateja Petakovič 3. a uporabljamo pa tudi vrsto rekvizitov, s katerimi popestrimo vadbo. Vsebine prilagaja-Ingrid Povše 3. a mo tudi željam dijakov in sodobnim trendom, ki se pojavljajo na področju športne vadbe. Tjaša Recelj 3. a Žiga Serini 3. a Učitelji se trudimo, da smo moderni, in v pouk stalno vpeljujemo nove pristope. Pri vodenju Radijska debatna oddaja Gymnasium 2014/15 Miha Brodarič 3. a uvrstitev v polfinale (3. mesto) ur lahko aktivno sodelujejo tudi dijaki, ki se ukvarjajo s posameznimi športi ali drugimi Grega Bajc 3. a oblikami aktivne vadbe. Prehrana, novi športi, zdravo življenje, športna oprema, fizioterapi-Gašper Štepec 3. a ja itd. so teme, ki dijake zanimajo in so sestavni del ur. Luka Špojlar 3. a 2015/16 Katja Štefanič 3. k uvrstitev v finale (2. mesto) Gal Pungerčar 3. k Jan Strajnar 3. k Bor Petković 3. k 204 205 2 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Športni dnevi Pouk in vsebine športne vzgoje dopolnjujemo s športnimi dnevi. V 1., 2. in 3. letniku imajo dijaki po dva športna dneva in v 4. letniku enega. V 1. letniku gredo jeseni na pohod po Jurčičevi poti in spoznajo življenje in delo Josipa Jurčiča. Na Muljavi si ogledajo domačijo in film o njegovem živ- ljenju in delu. V januarju poteka športni dan, za katerega si lahko dijaki izberejo športno aktivnost: plavanje, drsanje, smučanje, ples ali pohod. Za vse dijake 2. letnika v lepem jesenskem vremenu izvedemo tridnevno planinsko turo. Prvi dan opravimo terenske vaje okoli Bohinjskega jezera, nato se odpravimo na Komno, kjer dvakrat prespimo. Drugi dan gremo v dolino Triglavskih jezer, tretji dan pa na Boga- tinsko sedlo in nato v dolino. Na terenu imajo dijaki pred- stavitve tem iz zgodovine, geografije in športne vzgoje. V juniju imajo še medpredmetni orientacijski športni dan. V 3. letniku se jeseni pomerijo v medrazrednih tekmah v odboj- ki, košarki in nogometu. Tisti, ki ne sodelujejo v razrednih ekipah, gredo na pohod na Gorjance. V juniju lahko izbirajo, Na Ljubljanskem maratonu, 2012 ali gredo na pohod na Mirno goro ali v Bohinj, kjer plezajo na naravni steni, kolesarijo in veslajo po jezeru. V 4. letniku Športni oddelki imajo zimski športni dan in spet lahko sami izberejo šport- no aktivnost, na kateri želijo sodelovati (smučanje, drsanje, Plezanje na športnem dnevu v Bohinju, 2011 Zadnja leta se veliko posvečamo tudi športnim oddelkom. v 3. pa na športni tabor. S športniki se ukvarja tim učiteljev, tek na smučeh in pohod). V vsakem letniku je en športni oddelek. Njihov program se ki se srečuje na tedenskih delovnih sestankih. Dijaki imajo OIV po prosti izbiri razlikuje od ostalih, saj imajo več ur športne vzgoje, na ka- enkrat tedensko možnost, da zjutraj trenirajo svoje športne Dijaki lahko svoje znanje nadgradijo v okviru OIV, kjer terih lahko opravljajo treninge. V 1. letniku gredo že konec panoge s trenerji iz stroke. Za dijake športnike so orga- ponujamo vrsto aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo izven avgusta v šolo v naravi, kjer izvedejo plavalni in potapljaški nizirana tudi različna predavanja zunanjih strokovnjakov pouka. Skoraj vsak dan v tednu potekajo različne športne tečaj, poleg tega imajo pouk (vsako leto po dogovoru), kjer (o športni prehrani, motivaciji v športu, o športu invalidov aktivnosti, ki jih vodimo športni pedagogi. Te so: gimnas- obravnavajo snov na terenu in tako izpolnijo vrsto nalog, ki ipd.). Pri dr. Mateju Tušku so lahko opravili tudi individualne tika, pilates, nogomet, odbojka, košarka, joga in kolesarje- bi jih morali realizirati med šolskim letom. V 2. letniku gre- razgovore. V sodelovanju s Fakulteto za šport v Ljubljani je nje. Konec oktobra se dijaki lahko udeležijo Ljubljanskega do na planinsko turo in smučarski tečaj (vsako drugo leto ), dijakom omogočeno tudi testiranje njihovih sposobnosti. maratona, v juniju pa je za prijavljene organiziran športni tabor v Osilnici. Na športnem taboru v Osilnici, 2012 206 207 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Športni dosežki dijakov Šolsko leto 2006/07 Šolsko leto 2008/09 DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Odbojka na mivki – / / 3. mesto Rokomet – dijakinje Jana Piškurič 1. e 2. mesto dijaki Tina Hajdinjak 1. š Odbojka – dijakinje / / 1. mesto Karmen Korenič 1. š Odbojka – dijaki / / 3. mesto Ana Hribar 1. š Badminton – Matevž Bajuk 2. š 1. mesto Ana Cirnski 2. d posamezno Aljoša Turk 3. š 3. mesto Tanja Hrastar 2. e Kros Miha Povšič 1. e 2. mesto Karmen Kek 2. f Cestni tek Miha Povšič 1. e 2. mesto Špela Kozolc 3. š Katra Kozolc 3. š Dragica Glavič 3. š Šolsko leto 2007/08 Pika Dvornik 3. š DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Špela Okleščen 4. š Šah – ekipno / / 3. mesto Špela Murn 4. š Košarkarice na Cipru, 2013 Odbojka na mivki – / / 1. mesto dijakinje Jasna Sovič 4. š Timsko in medpredmetno poučevanje Športna tekmovanja Odbojka – dijakinje Ema Guštin 1. š 2. mesto Odbojka na mivki – / / 3. mesto dijaki Anja Kraševec 1. š V zadnjih letih smo se kot šola veliko ukvarjali s timskim V okviru šolskih športnih tekmovanj se dijaki aktivno Ana Petković 2. d Odbojka – dijakinje / / 1. mesto in medpredmetnim poučevanjem. Področje športne vzgoje udeležujejo vseh razpisanih tekmovanj. Vidne rezultate Štravs Nina 2. š Badminton – Matevž Bajuk 3. š 1. mesto ponuja veliko možnosti za sodelovanje. Kot aktiv izvajamo dosegajo v skoraj vseh športnih panogah. Vsako leto ima- posamezno Katja Baranašič 3. š Aljoša Turk 4. š 2. mesto medpredmetno sodelovanje pri planinski turi, kjer sodelu- mo na kakšnem področju državne prvake; v desetih letih Doris Bračika 3. š Blažka Andoljšek 4. c 1. mesto jemo z geografi in zgodovinarji. Pri orientaciji v 2. letniku so se naši športniki tridesetkrat zavihteli med zmagovalce. Barbara Tejić 3. š Atletika – 2000 m Miha Povšič 2. e 2. mesto Andreja Tomc 3. š sodelujemo s kemiki, fiziki in geografi. Veliko sodelujemo Najboljše rezultate dosegamo v badmintonu, smučanju, Atletika – 100 m Blaž Brulc 1. š 3. mesto Tina Strahinič 4. š tudi individualno; izvedli smo že veliko timskih ur z dru- odbojki, atletiki, odbojki na mivki. V zadnjih letih imamo Kros Miha Povšič 2. e 1. mesto Odbojka – dijaki Janez Halas 1. š 2. mesto gimi področji (biologija, angleščina, kemija, slovenščina, zelo uspešno žensko košarkarsko ekipo, ki je največje us- Cestni tek Miha Povšič 2. e 2. mesto David Čuk 2. b zgodovina). Športna vzgoja, gibanje in skrb za zdravje so pehe dosegla v šolskem letu 2012/13. Košarkarice so bile Judo Matic Lampič 4. š 1. mesto Martin Kosmina 3. d Anja Kostrevc 2. š 3. mesto področja, ki so v življenju vsakega bitja še kako pomembna. prvič v zgodovini gimnazije vključene v tekmovanje ŠKL. Rok Žlajpah 4. š Na koncu so osvojile odlično 3. mesto. Zaradi organizacij- Damjan Plantan 4. š Mladim želimo privzgojiti željo in potrebo po skrbi zase in skih sprememb se v naslednjih letih za sodelovanje nismo Luka Krošelj 2. š zdravje za celo življenje. Pokazati želimo poti in možnosti, več odločili. Leta 2013 so se udeležile tudi svetovnega šol- Lovrenc Kolenc 4. c Kristjan Longar 3. š ki so jim na voljo v različnih življenjskih obdobjih. Želimo, skega prvenstva v košarki na Cipru, kjer so osvojile 8. Marjan Štangelj 4. d da znajo kljub poplavi informacij in dnevnim trendom najti mesto. Košarkarice in vodstvo so takrat dobili priznanje Badminton – Alja Pungerčar 1. a 3. mesto* primeren način za ohranjanje fizične in psihične kondicije. MŠZŠ za udeležbo in odličen rezultat, v podporo ŠKL pa je posamezno Matevž Bajuk 4. š 1. mesto na šoli delovala tudi plesna navijaška skupina. Urban Turk 1. š 3. mesto ― * nekategorizirani 208 209 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Šolsko leto 2008/09 Šolsko leto 2010/11 DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Atletika – met krogle Jaka Žulič 1. š 1. mesto Šah Manca Hervolj 2. e 3. mesto Badminton – ekipno Nika Rianne Bračko 2. š 1. mesto Žiga Kodelič 1. c Atletika – 100 m Gaja Škerlj 3. š 2. mesto Badminton – ekipno Nika Rianne Bračko 1. š 1. mesto Alja Pungerčar 4. a Tin Malenšek 1. a Atletika – štafeta Blaž Brulc 2. š 3. mesto Alja Pungerčar 3. a Mitja Šemrov 3. š Košarka ŠKL – Maruša Derlink 2. d 3. mesto 4 x 100 m (dijaki) Urban Brulc 2. š Mitja Šemrov 2. š Urban Turk 4. š dijakinje Maruša Seničar 1. d Miha Končar 2. š Urban Turk 3. š Badminton – Nika Rianne Bračko 2. š 2. mesto* Ema Leskovšek 2. e Andraž Muhič 2. š Badminton – Nika Rianne Bračko 1. š 1. mesto* posamezno Urban Turk 4. š 1. mesto Zala Mavrič 2. e posamezno Mitja Šemrov 3. š 2. mesto Živa Jerman 2. š Atletika – 100 m Blaž Brulc 4. š 3. mesto Šolsko leto 2009/10 Sebastijan Miklič 1. š 3.-4. mesto Manja Može 1. e Atletika – suvanje Jaka Žulič 3. š 2. mesto Atletika – skok v višino Ahac Moretti 2. š 2. mesto Saša Mikić 2. d DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK krogle Atletika – Jaka Žulič 4. š 2. mesto Katja Cesar 1. d Šah – posamezno Jernej Zupančič 4. d 3. mesto Atletika – štafeta Gal Adamčič 2. š 2. mesto suvanje krogle Kaja Galič 1. b Šah – ekipno Jernej Zupančič 4. d 1. mesto 4 x 100 m (dijaki) Timon Orlič 2. š Kros Breda Škedelj 4. d 3. mesto Ana Hrovat 1. b Luka Rifelj 4. a Miha Končar 4. š Barbara Povše 2. k Dejan Andolšek 3. d Blaž Brulc 4. š Šolsko leto 2012/13 Badminton – ekipno Mitja Šemrov 4. š 2. mesto Aleš Brcar 1. e Sebastijan Miklič 2. š Odbojka na mivki – David Čuk 3. b 1. mesto DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Nika Rianne Bračko 3. š dijaki Šolsko leto 2011/12 Janez Halas 2. š Šah – ekipno fantje Aleš Brcar 4. e 2. mesto Urška Žlajpah 2. š Martin Kosmina 4. d DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Ambrož Čopi 2. c Badminton – Mitja Šemrov 4. š 1. mesto Kristijan Longer 4. š Šah – ekipno Manca Hervolj 3. e 2. mesto Jan Opara 2. b posamezno Damjan Plantan 4. š Aleš Brcar 3. e Žiga Škvorc 3. d Atletika – skok v daljino Jerca Petrovič 2. d 2. mesto Badminton – ekipno Jerca Bajuk 4. š 2. mesto Ambrož Čopi 2. k Šah – ekipno dekleta Andreja Dobrovoljc 1. a 3. mesto Rokomet – dijaki Gašper Križman 1. š 2. mesto Alja Pungerčar 2. a Jan Opara 1. b Manca Hervolj 4. e Jan Bevec 1. š Mitja Šemrov 1. š Odbojka na mivki – Janez Halas 4. š 1. mesto Odbojka na mivki – Nejc Tomazin 4. š 2. mesto Klemen Kopina 1. š Urban Turk 2. š dijaki Nejc Tomazin 3. š dijaki Gašper Pucelj 4. š Leon Rašo 2. š Badminton – Jerca Bajuk 4. š 3. mesto Gašper Pucelj 3. š Simon Košir 3. š Miha Grguraš 2. š posamezno Simon Košir 2. š Jan Gačnik 4. c Grega Okleščen 3. š Atletika – 100 m Blaž Brulc 3. š 3. mesto Jan Gačnik 3. c Žiga Gliha 4. c Žak Kadunc 2. a Atletika – štafeta Gaja Škerlj 4. š 3. mesto Odbojka – dijaki Janez Halas 4. š 1. mesto Odbojka – dijaki Nejc Tomazin 4. š 1. mesto Predovič 4 x 100 m (dijakinje) Daša Orlič 3. š Nejc Tomazin 3. š Gašper Pucelj 4. š David Gruden 2. a Breda Škedelj 2. d Gašper Pucelj 3. š Simon Košir 3. š Timon Orlič 4. š Janja Kramarič 1. š Simon Košir 2. š Jan Gačnik 4. c Gal Adamčič 4. š Atletika – štafeta Gal Adamčič 1. š 2. mesto Jan Gačnik 3. c Žiga Gliha 4. c Urh Brana 4. š 4 x 100 m (dijaki) Timon Orlič 1. š Žiga Gliha 3. c Jurij Krsnik 4. š Anže Weiss 4. š Miha Končar 3. š Jurij Krsnik 3. š Jaka Piletič 4. e Urban Zupančič 4. š Blaž Brulc 3. š Jaka Piletič 3. e Anže Zalar 3. a Jan Turk 4. e Anže Zalar 2. a Ivo Urh 4. š Jan Jurečič 4. e Ivo Urh 3. š Anže Može 2. b Aleksej Knap 2. c Anže Može 1. b Jure Plut 2. b Jure Plut 1. b Jurij Ambrož Čopi 2. c ― 210 * nekategorizirani 211 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o P R E D M E T N A P O D R O Č J A Šolsko leto 2013/14 Šolsko leto 2014/15 Šolsko leto 2015/16 DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK DISCIPLINA IME IN PRIIMEK RAZRED DOSEŽEK Šah – ekipno dekleta Andreja Dobrovoljc 2. a 2. mesto Košarka – dijakinje Ema Leskovšek 4. e 3. mesto Ljubljanski maraton – Andraž Seničar 1. c 3. mesto Atletika – 1000 m Klara Lukan 1. š 1. mesto Barbara Doberdrug 2. b Živa Jerman 4. š ekipno Jakob Čop 1. b Atletika – skok v daljino Lea Pavlin 4. e 3. mesto Laura Škvorc 2. e Aleksandra Mikić 4. d Simon Iskra 4. d Kros Klara Lukan 1. š 1. mesto Judo Ajda Koračin 3. a 2. mesto Katja Cesar 3. d Nikolaj Candellari 4. d Streljanje z zračno Nuša Hudoklin 4. d 1. mesto Košarka – dijakinje Maruša Derlink 3. d 3. mesto Zala Lavrič 2. d Ljubljanski maraton – Klara Lukan 1. š 2. mesto puško – posamično Maruša Seničar 2. d Lorena Mikić 2. š posamično Streljanje z zračno Nuša Hudoklin 4. d 1. mesto Ema Leskovšek 3. e Nika Koračin 1. c Badminton – ekipno Ema Cizelj 3. š 2. mesto puško – ekipno Manca Troha 2. d Zala Mavrič 3. e Ida Vrščaj 1. c Nastja Stovanje 3. š Eva Primc 2. d Živa Jerman 3. š Anja Špoljar 1. š Urban Herman 4. š Alpsko smučanje – Katarina Malenšek 3. a 3. mesto Manja Može 2. e Aleksandra Krošelj 1. š Urban Kolenc 2. š ekipno, Barbara Jaklič 3. c nekategorizirane Saša Mikić 3. d Badminton – ekipno Nastja Stovanje 2. š 2. mesto Gašper Krivec 2. š Tjaša Tomše 1. k Katja Cesar 2. d Sebastijan Miklič 4. š Badminton – Gašper Krivec 2. š 3. mesto Nina Zupančič 2. š Kaja Galič 2. b Urban Herman 3. š posamezno Nastja Stovanje 3. š 3. mesto Zala Lavrič 1. d Ema Cizelj 2. š Ema Cizelj 3. š 1. mesto Lorena Mikić 1. š Badminton – Ema Cizelj 2. š 3. mesto Odbojka – dijaki Jan Strajnar 1. k 3. mesto posamezno Jan Van Den Broek 4. c 1. mesto* Anže Murko 1. š Nastja Stovanje 2. š 3. mesto Jaka Bevc 1. š Atletika – skok v daljino Jerca Petrovič 4. d 3. mesto Anže Kostanjšek 2. e Streljanje z zračno Nuša Hudoklin 3. d 1. mesto Gašper Špiler 3. c puško – posamično Simon Košir 4. š Streljanje z zračno Nuša Hudoklin 3. d 2. mesto Anže Zalar 4. a puško – ekipno Manca Troha 1. d Anže Može 3. b Manica Perko 4. b Jure Plut 3. b Alpsko smučanje – Katarina Malenšek 2. a 1. mesto Jurij Ambrož Čopi 3. c ekipno, Barbara Jaklič 2. c nekategorizirane Žiga Kodelič 2. c Maja Čič 3. a Tin Malenšek 2. a Norma Resnik 4. e Badminton – ekipno Nika Rianne Bračko 4. š 2. mesto Nastja Stovanje 1. š Sebastijan Miklič 3. š Urban Herman 2. š Evgenija Burger 1. b Badminton – Ema Cizelj 1. š 1. mesto posamezno Jan Van Den Broek 3. c 1. mesto* Sebastijan Miklič 3. š 2. mesto Urban Herman 2. š 3. mesto Atletika – skok v daljino Jerca Petrovič 3. d 2. mesto ― Zlati odbojkarji, 2012 * nekategorizirani 212 213 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I O V tem poglavju predstavljamo dejavnosti, ki presegajo posamezne gimnazijske programe in s katerimi bogatimo sebe in širše okolje. S A N I C A K A S T E L E C Častno mesto v tem šopku imata prostovoljstvo in dobrodelnost, saj imamo prostovoljce že 30 let in radi pomagamo ljudem v stiski. TAL Prostovoljstvo in dobrodelnost Zadnja leta izvajamo karierno orientacijo, ki je dijakom pri njihovi nadaljnji izbiri poklica v veliko oporo. Ob široki paleti kulturnih dejavnosti organiziramo številne okrogle mize, pogovore in gimnazijska srečanja z ustvarjalci, ki so velikokrat naši bivši dijaki. E Poleti 2012 smo postali celo filmsko prizorišče za Razrednega sovražnika. Tradicionalno obeležujemo mednarodne dneve, D med katerimi izstopa evropski dan jezikov, ali pripravljamo razstave. Na pobudo učiteljev smo se povezali z različnimi tujimi E šolami in organizirali izmenjave, obveznim ekskurzijam smo dodali še druga potovanja v tujino. Naj dejanja govorijo. JAVN Prostovoljstvo O Prostovoljno socialno delo je dejavnost, ki se na Gimnaziji S Novo mesto izvaja že od leta 1985. Dijaki kot prostovolj- TI ci delujejo v različnih organizacijah in društvih v Novem Facta loquuntur. mestu in tudi širše. Sodelovanje v okviru prostovoljnega dela smo razvili z organizacijami, kot so Društvo za raz- vijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo življenje brez nasilja Novo mesto, Vrtec Ciciban Novo mesto, Vrtec Jana, vrtci pri osnovnih šolah Stopiče, Dolenjske Toplice, Dejanja govorijo. Šentjernej, Brusnice in Trebnje, Dom starejših občanov Novo mesto in Trebnje, Dom počitka Metlika, Varstveno de- lovni center Novo mesto, Osnovna šola Dragotina Ketteja, Srečanje mladih OZ Rdečega križa Novo mesto, Posvetovalnica za učence in novomeških prostovoljcev starše Novo mesto in Splošna bolnišnica Novo mesto. Mentorice prostovoljcev v sodelovanju z DRPD Novo mesto vsako leto ob mednarodnem dnevu prostovoljcev za eko- Predstavitev dejavnosti nomski in socialni razvoj, 5. decembru, pripravimo sreča- Na začetku šolskega leta v šoli pripravimo predstavitev po- nje mladih novomeških prostovoljcev. dročij, kjer dijaki lahko opravljajo prostovoljno delo. Za to dejavnost se vsako leto odloči od 30 do 50 dijakov vseh let- Tako se želimo zahvaliti mladim, ki so pripravljeni svoj pro- nikov. Veliko je dijakov, ki se s prostovoljstvom srečajo v 1. sti čas, energijo, talente in dobro voljo deliti s tistimi, ki so letniku in vztrajajo vsa leta šolanja na gimnaziji. Mentorica kakor koli prikrajšani in potrebujejo njihovo prijateljstvo prostovoljnega socialnega dela Anica Kastelec je skrbela ali pomoč. Decembra 2008 se je ob tej priložnosti zbralo za koordinacijo dela prostovoljcev v izbranih organizaci- okoli 100 mladih prostovoljcev v čajarni Stari most. Takrat jah, organizacijo srečanj skupin prostovoljcev in zaključnih se je v glasbenem delu predstavil tudi učitelj Robert Šupe, srečanj, sodelovala je tudi pri organizaciji vsakoletnega ki je udeležence razveselil s svojim avtorskim nastopom – srečanja vseh srednješolskih prostovoljcev. Učiteljskim rapom. 214 215 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I Izvajanje prostovoljstva Leta 2010 smo v okviru Comeniusovega projekta Most bilo tudi pogrešanih. Brez svojih domov je ostalo skoraj 5 do Romov, ki ga je koordinirala Nuša Rustja, pod okriljem milijonov ljudi. Že naslednji dan so se dijaki na ta dogodek DRPD Novo mesto začeli s prostovoljnim delom z romskimi odzvali na sestanku vseh predsednikov oddelkov in povabi- otroki v Dnevnem centru Brezje. Od takrat naprej vsa leta li dijake, naj s pošiljanjem sms-sporočil darujejo en evro. v naselje Brezje enkrat do dvakrat tedensko odhajajo dija- Odzvalo se je več kot 800 dijakov. Dijaška organizacija je ki z mentorico in nudijo učno pomoč in delavnice romskim nato v imenu vseh dijakov poslala kitajskemu velepo- otrokom. slaništvu v Ljubljani sožalno kartico v kitajščini. Kitajski veleposlanik Zhi Zhaolin je v zahvali zapisal, da si bo kitaj- Nekateri dijaki s prostovoljnim delom nadaljujejo tudi med sko ljudstvo opomoglo s pomočjo dobrih ljudi, kakršni so počitnicami. V organizaciji OZ Rdečega križa Novo mesto že naši dijaki. vrsto let poteka Tabor mladih RK, ki se ga redno udeležu- jejo tudi dijaki naše šole. Tabor je za mlade brezplačen, os- Pomoč ob požaru novni namen pa je pomoč starejšim na domu in druženje s sovrstniki. Delavnica z romskimi otroki v Brezju, 2014 V šolskem letu 2008/09 smo izpeljali odmevno akcijo zbi- Na dobrodelnem bazarju na OZRK Novo mesto, 2013 ranja sredstev za dijaka naše šole, ki je v požaru hiše zgu- vanje različnih poklicev. Povezovanje šole z okoljem pre- bil vse, razen šolske torbe in oblačil, ki jih je imel na sebi. voljni prispevki za šolski sklad Za boljše možnosti, ki je Naj dijak kot prostovoljec ko prostovoljstva in razne dobrodelne akcije predstavljajo V humanitarni akciji smo dijaki, starši in zaposleni zbra- namenjen podpori dijakom iz socialno šibkejših družin. Še posebej ponosni smo bili leta 2014, ko smo izvedeli za dodano vrednost šole. li več kot 6.000 evrov. Uprizorjena je bila tudi gledališka rezultate natečaja Naj dijak, ki ga organizira Dijaška organi- predstava Saloma, izkupiček od vstopnic je bil namenjen Sredstva iz tega sklada se porabijo za plačila stroškov zacija Slovenije. Ta naziv je dobil Uroš Prešern, fant mnogih družini. obveznih šolskih dejavnosti, povpraševanje po tovrstni Dobrodelnost sposobnosti, talentov in ne nazadnje fant dobrega srca pomoči pa iz leta v leto narašča. Stvari, ki niso našle novih in pozitivne energije. Uroš je vsa leta šolanja nudil učno Čeprav je Gimnazija Novo mesto v prvi vrsti izobraževal- lastnikov, smo podarili Društvu za razvijanje prostovoljne- Iz mojih rok v tvoje. Za najin nasmeh. pomoč sovrstnikom, zadnja tri leta je tudi prostovoljec v na ustanova, poskušamo delovati tudi na področju vzgoje ga dela in Društvu življenje brez nasilja Novo mesto. Domu starejših občanov Novo mesto. Aprila 2016 smo ga za aktivno državljanstvo, zato se odzivamo na dogajanje v Z OZ Rdečega križa Novo mesto smo aprila 2013 v okviru predlagali tudi na natečaj Prostovoljec leta 2015. Dijakom, družbi in pomagamo tako dijakom na šoli kakor tudi kra- organizacije Slovenska filantropija z dobrodelnim bazarjem V Domu starejših občanov ki so v prostovoljstvo vključeni več let, ob zaključku šolanja jem in deželam, ko jih prizadenejo različne nesreče. obeležili dan za spremembe. Dijaki prostovoljci in delavci na gimnaziji podelimo priznanje šole. RK Novo mesto so v prostorih humanitarnega centra pri- Akcijo dan za spremembe smo aprila 2013 obeležili tudi z pravili stojnice z rabljenimi predmeti, ki smo jih zbirali di- obiskom dijakov pri stanovalcih Doma starejših občanov Odziv na potres na Kitajskem Prostovoljstvo za mlade predstavlja enkratno priložnost jaki in zaposleni na šoli. Z bazarjem smo želeli spodbuditi Novo mesto. Prostovoljci iz 1. in 2. letnika so v soboto obi- za pridobivanje dragocenih izkušenj, tkanje novih socialnih 12. maja 2008 je pokrajino Sečuan prizadel uničujoč po- izmenjavo dobro ohranjenih rabljenih predmetov in s tem skali stanovalce doma in jim pripravili krajši glasbeni pro- mrež, spoznavanje sebe in svojih sposobnosti ter spozna- tres, v katerem je ugasnilo preko 87.000 življenj, veliko je pomagati dijakom naše šole. Na sejmu so se zbirali prosto- gram z igrico o babici in vnukinji. Stanovalce smo povabili 216 217 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I Pomoč prizadetim v poplavah v Bosni in Hercegovini Skupaj z DRPD Novo mesto smo maja 2014 na šoli izvedli zbiralno akcijo za pomoč prizadetim v poplavah v Bosni in Hercegovini. Zbirali smo hrano, ustekleničeno vodo, odeje, posteljnino, pripomočke za osebno higieno, plenice, oblači- la, igrače in šolske pripomočke. Odziv dijakov in zaposlenih k reševanju kviza, ki smo ga sestavili zanje. Pozorno so je bil izjemen, saj smo v štirih dneh zbrali več kot 1.200 kg nam prisluhnili in prav tako tudi sodelovali. Na koncu smo pomoči. Zbrano humanitarno pomoč so predstavniki DRPD jih presenetili s pecivom, ki smo ga spekli sami. Z njimi predali organizaciji Rdečega križa v Bosanskem Šamcu, ki smo preživeli lepo dopoldne, polno smeha in petja. je bil med najbolj poplavljenimi in prizadetimi. Humanitarnost Jane Dular Pomoč za otroke v Ugandi Božiček za naše malčke, 2015 Jana Dular, bivša gimnazijka, že vrsto let deluje na področ- Za medicinsko-humanitarno odpravo smo februarja 2015 plenice, oblačila in obutev. Zbrano pomoč smo predali in malim bolnikom polepšali dan. Pripravili so igrico o ju humanitarnosti in izobraževanja v vzhodni Afriki. Po- zbirali rabljene igrače in očala. Po vrnitvi z odprave, v Humanitarnemu centru OZ Rdečega križa Novo mesto. pravljičarju, ki je izgubil čudežno pero, obiskal pa jih je tudi magala je pri izgradnji šole za masajske otroke, vodila po- kateri so bili tudi trije bivši gimnazijci, je aprila ponovno Božiček, ki ni prišel praznih rok. Vsak otrok je dobil darilo, moč pigmejskemu plemenu, renovirala center za otroke s stekla akcija zbiranja igrač in oblačil za otroke v sirotišni- čokolado in ročno izdelane snežake. Te so izdelali dijaki 1. Predstava in obdaritev otrok posebnimi potrebami, organizirala sponzorstvo s šolskimi ci v mestu Kabale. Videli so namreč, da otroci živijo zelo letnika klasične gimnazije pod mentorstvom Saše Lavrič in potrebščinami in hrano za malavijske otroke itd. Na Malavi- skromno in da nimajo niti oblačil niti igrač. Odziv je bil V šolskem letu 2015/16 smo preko prostovoljstva na po- Albine Simonič. ju je ustanovila organizacijo ELA (Education, literature, art) zelo velik. V Ugando smo poslali štiri velike pakete igrač budo predstojnice pediatričnega oddelka ponovno oživili in postala njena predsednica. in oblačil. Zbrali smo tudi nekaj več kot 300 evrov, ki smo sodelovanje s Splošno bolnišnico Novo mesto. Odziv di- Dobrodelnost posameznih oddelkov jih nakazali sirotišnici. Pri zbiranju denarnih sredstev naj jakov je bil presenetljiv, saj jih kar 19 opravlja prostovolj- Že leta 2010 smo Jani omogočili, da je za naše dijake pri- posebej omenimo 4. d, ki je denar namenil otrokom name- no delo na različnih oddelkih, največ jih prihaja prav na Na pobude učiteljev ali razrednikov so posamezni razredi pravila potopisno predavanje in v sliki in besedi predstavila sto darila za razredničarko ob zaključku šolanja. otroškega. pristopili k različnim humanitarnim podvigom. V enem od svoje delo in otroke, ki jim želi pomagati. Izkupiček od vstop- razredov 4. letnika so zbirali hrano za Karitas, namesto da nine je namenila za izgradnjo šol. Marca 2013 smo Jano so ob slovesu metali riž po šoli. To idejo so uspešno prev- Pomoč beguncem iz Sirije Predstava z Božičkom ponovno povabili na šolo, da dijakom predstavi svoje delo zeli nekateri drugi razredi 4. letnika. Nekaj razrednih skup- v Afriki. Za dijake 1. in 2. letnika je pripravila predavanje o Septembra 2015 smo izvedli zbiralno akcijo, s katero Skupina dijakov 3. in 4. letnika klasične gimnazije je de- nosti se aktivno vključuje v dobrodelnost, saj so pripravili humanitarni dejavnosti društva ELA v Afriki. Janin projekt smo želeli z majhnim prispevkom pomagati ljudem, ki cembra 2015 pripravila predstavo in obisk Božička z ob- glasbeni program za stanovalce Doma starejših občanov, v tistem času je bila izgradnja Elinega izobraževalnega so zaradi vojne zapustili svoje domove. Zbirali smo hra- darovanjem otrok zaposlenih delavcev šole. Dijaki so pred- zbirali pomoč za otroke v Afriki, se vključili v projekt Botr- centra za otroke s posebnimi potrebami v Malaviju. no, ustekleničeno vodo, pripomočke za osebno higieno, stavo za otroke najprej zaigrali na pediatričnem oddelku stvo in pripravili božični program na OZRK Novo mesto. 218 219 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I Interact klub Novo mesto N A T A L I J A P E T A K O V I Č Interact klub Novo mesto je bil ustanovljen leta 2008 Interact klub Novo mesto pod okriljem botrskih Rotary klubov Dolenjske Toplice in Medvode, mentorica je bila Mojca Lukšič. Od leta 2008 do 2010 so trikrat izvedli dobrodelnega Božička in druge dobrodelne prireditve (Ozvočimo tišino, Valentinove voščil- nice, Skozi okno v srce). Od leta 2013 deluje klub z men- torsko pomočjo Natalije Petakovič in nadaljuje svoje do- Interact klubi delujejo kot podmladki svetovanega zdru- brodelno poslanstvo z modnimi revijami Modna pista z ženja Rotary International, mednarodne, nepolitične, ne- namenom. profitne in neverske dobrodelne organizacije. Združujejo mladino z dobrim srcem od 14. do 18. leta starosti. Ustanovitev Interact kluba Interact klub Novo mesto je bil ustanovljen pod okriljem botrskih Rotary klubov Dolenjske Toplice in Medvode junija 2008, mentorica je bila Mojca Lukšič. Leta 2008 je bila iz- vedena dobrodelna prireditev Ozvočimo tišino in zbiranje Modna pista z namenom, 2016 Ustanovitev Interact kluba, 2008 denarja za Društvo gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine oz. pomoč družini pri izgradnji doma. Leta 2009 so 2015 in marca 2016. Na vseh so dijaki v vlogi manekenov člani kluba prodajali Valentinove voščilnice, zbrani denar so predstavili oblačila lokalnih izdelovalcev oblačil, kot so npr. namenili socialno ogroženim dijakom. Istega leta so proda- Studio Anima-L, Šiva-M, LEPEOBLEKE, Vilinka, Erna Pa- jali izdelke varovancev VDC, zbrana sredstva so nameni- dewsky, Helena Marolt, Z-koncept, Modni studio Ana, svo- li otrokom Pigmejcev v Ugandi. Leta 2010 so organizirali je kreacije pa so predstavili tudi nekateri dijaki. Za popoln dobrodelno dražbo fotografij Skozi okno v srce. Izkupiček videz manekenov in manekenk so poskrbele vizažistke in Mnenje dijakinje je bil namenjen Varstveno delovnemu centru Novo mesto frizerji, prireditve pa so v polnem atriju popestrili s pev- in Osnovni šoli Dragotina Ketteja. Od leta 2008 do 2010 so skimi in glasbenimi točkami ter odličnimi voditelji. Na šol- POLONA GLUŠIČ, 3. k, 2010/11 Tabor mladih na Prevolah trikrat izvedli tudi dobrodelnega Božička. skih hodnikih je bilo možno kupiti tudi unikaten nakit in se posladkati z domačimi mafini. Zbrana sredstva s prve re- Spoznali smo, da v družbi drug brez drugega ne gre, kajti vije so namenili dvema socialno ogroženima dijakinjama, brez preteklosti, ki nas uči, tudi ni prihodnosti, na kateri Modna pista z namenom z druge Varni hiši v Novem mestu, letošnji izkupiček je bil se dandanes gradi. Iskrena hvala vsem, ki ste omogočili ta Spomladi leta 2013 smo po nekajletnem premoru klub namenjen otroškemu oddelku Splošne bolnišnice v Novem teden in ponudili priložnost vsem nam opraviti toliko do- znova obudili pod mentorstvom Natalije Petakovič. Naj- mestu za nakup dodatnih postelj za starše. Decembra brodelnega dela in si obogatiti življenje z enkratno izkušnjo odmevnejše dobrodelne prireditve so tri modne revije 2013, 2014 in 2015 so člani Interact kluba izpeljali še ob- in nepozabnim doživetjem, o katerem bomo morda nekoč pripovedovali celo našim vnukom. Modna pista z namenom, in sicer novembra 2013, marca darovanje in sredstva v celoti namenili šolskemu skladu. 220 221 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I P E T R A Š K O F Obiski realnih delovnih okolij Karierni dan Karierna orientacija Dijaki med počitnicami ali v popoldanskem času obiskuje- Od leta 2012 se meseca januarja, torej še pred informa- jo izbrana podjetja, organizacije, društva, zavode. Namen tivnimi dnevi, vrata Gimnazije Novo mesto odprejo števil- teh obiskov je, da spoznajo določeno delovno področje, se nim fakultetam po Sloveniji. Dijaki 3. in 4. letnika se takrat seznanijo s posebnostmi poklica, spoznajo njegove dobre seznanijo z različnimi smermi študija. Vsak dijak se lahko in slabe strani, pridobijo informacije o možnostih napre- dopoldne udeleži treh predstavitev fakultet oziroma katere Izbira poklicne poti dovanja in zaposlitve ter s samorefleksijo ugotovijo, ali izmed delavnic, ki seznanjajo z možnostmi študija v tujini Dijaki se skozi celotno srednješolsko izobraževanje soočajo izbrani poklic ustreza njihovi prvotni predstavi o poklicu, in pripravljajo dijake na zaposlitveni razgovor ter nadaljnjo z eno pomembnejših odločitev v življenju – izbiro nadalj- njihovim interesom, željam in osebnostnim lastnostim. karierno pot. njega izobraževanja, ki bo ustrezalo njihovim željam in predstavam o poklicni poti in tudi njihovim osebnostnim Opravljanje prostovoljnega dela Predstavniki iz prakse lastnostim ter sposobnostim. Žal srednje šole ob izvaja- nju rednega dela težko ponudijo dijakom dovolj informacij o Dijaki v realnih delovnih okoljih opravljajo prostovoljno Posebnost kariernega dne je v tem, da se predstavni- karierni orientaciji, dokument, ki sta ga izdala OECD in Ev- delo, kar jim omogoča še bolj izkustveno spoznavanje kom fakultet na vsaki predstavitvi pridružijo tudi ljudje iz ropska komisija, pa kaže, da izvajalci karierne orientacije poklicev in neposredno izkušnjo pri opravljanju konkret- prakse, ki so zaključili študij na posamezni fakulteti, in di- niso dovolj usposobljeni (v Sloveniji tovrstnega usposab- nih nalog. Tako so v zadnjih štirih letih spoznali poklice jakom spregovorijo, kako in zakaj so se odločili za študij, ljanja sploh ni). pravnika, novinarja, arhitekta, računalničarja in informa- kako so ga doživljali, kako je potekala njihova dosedanja Predstavitev fakultet na stojnicah, 2016 tika, vzgojitelja, logopeda, delovnega terapev- karierna pot in kakšne so zaposlitvene možno- ta, stomatologa, veterinarja, socialnega sti po zaključku študija na izbrani fakulteti. Karierna orientacija jo dijakom od 1. do 4. letnika, smo od leta 2012 dijakom 3. delavca, učitelja, zdravnika, arheologa Poleg predstavitve fakultet na preda- Medtem ko se karierna orientacija sistematično izvaja v in 4. letnika ponudili dve novi dejavnosti, ki sta jim v pomoč ter specialnega in rehabilitacijskega vanjih se v obliki stojnic predstavijo osnovnih šolah in na fakultetah, so aktivnosti, povezane s pri iskanju prave poti na njihovem prvem velikem življenj- pedagoga. Obiskali so naslednje or- tudi fakultete, za katere je med dijaki kariernim usmerjanjem, v srednjih šolah zelo osiromašene. skem razpotju – spoznavanje poklicev in karierni dan. ganizacije: Okrožno sodišče Novo manj zanimanja. Svetovanje za srednješolce sicer v manjši meri nudita tudi mesto, Radio Krka, Dolenjski list, zavod za zaposlovanje in Posvetovalnica za učence in Arhabitat, Infotehna, vrtce Ciciban, Karierni dan dijakom omogoča, da Spoznavanje poklicev starše Novo mesto, vendar le na individualno izraženo željo Pedenjped in Jana, OŠ Dragotina še pred informativnimi dnevi prido- dijaka oz. staršev. Tako so dijaki pred prvim pomembnim V okviru spoznavanja poklicev nadgrajujemo karierno ori- Ketteja, OŠ Drska, Zdravstveni dom bijo informacije, ki jim bodo v veliko razpotjem v življenju največkrat prepuščeni sami sebi in entacijo, ki se izvaja v srednjih šolah z obiskom realnih Novo mesto, JANG, veterinarsko kliniko, pomoč pri iskanju prave poti. Z izredno neskončnemu številu spletnih strani ter reklamnih letakov delovnih okolij in celostnim pristopom. Dijakom osmišlja- Center za socialno delo Novo mesto, Var- zanimivimi in razgibanimi predstavitvami o obstoječih študijskih programih. Na Gimnaziji Novo mes- mo preživljanje prostega časa z razvojem socialnih veščin, stveno delovni center Novo mesto, Splošno bolni- udeleženci dijakom omogočijo natančen vpogled to se že vrsto let trudimo dijakom ponuditi kakovostno in odkrivanjem lastnih sposobnosti in interesov ter izvaja- šnico Novo mesto, Dolenjski muzej, Center za usposablja- v številne študijske programe in v karierno pot pred- učinkovito karierno orientacijo, ki zajema številne aktivno- njem kakovostne karierne orientacije, prepletene z oprav- nje, delo in varstvo Novo mesto idr. stavnikov iz prakse. Vsako leto se tako dijakom predstavi sti. Poleg individualnega, osebnega svetovanja, ki je na vol- ljanjem prostovoljstva in medgeneracijskim sodelovanjem. kar 35 fakultet in več kot 25 predstavnikov iz prakse. 222 223 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S U Z A N A K R VAV I C A Kulturna srečanja, okrogle mize Marca 2008 sta bila gosta prvega gimnazijskega srečan- razvoj v gimnaziji, ko je v samozaložbi že izdal zbirko krat- ja Janez Pipan in Matjaž Berger, gledališka režiserja in ke proze Sedempetindvajset in se razvijal v prepoznavne- ravnatelja SNG Drama oz. Anton Podbevšek Teater. Pro- ga in kakovostnega pisatelja. Do takrat je objavil dve zbirki gram je popestrila glasbena skupina šestih dijakov, ki je kratke proze (Vevericam nič ne uide in Fasunga) ter dva pokazala veliko virtuoznost na različnih inštrumentih. romana (Camera obscura in Sanjajo tisti, ki preveč spijo). Rdeča nit pogovora so bili spomini na gimnazijska leta in Čeprav so njegove zgodbe o mladostnikih, ki iščejo svoje Okrogle mize gledališče, vloga učiteljev pri njunem umetniškem razvoju, mesto v svetu, precej temačne, je Nejc poudaril, da niso Okrogle mize ob različnih priložnostih so na Gimnaziji odločitev za študij na AGRFT, delo režiserja, vodenje gle- brezizhodne. Nejc je govoril tudi o začaranosti z literatu- Novo mesto v zadnjih desetih letih postale že tradicionalne. dališča, najodmevnejše režije in načrti. ro, filmom in umetnostjo nasploh. Poudaril je pomen kul- Gostje naših srečanj, ki smo jih poimenovali različno, npr. turne vzgoje dijakov in podprl ponudbo zahtevnejših vse- gimnazijsko srečanje, kulturno srečanje, gimnazijski večer Drugo srečanje je bilo konec marca 2008 s prevajalcem bin. Podobno, kot lahko matematiko obvladamo na ravni ali samo okrogla miza, so bili predvsem številni umetniki, Tomažem Metelkom. Predstavil je delo prevajalca in svo- seštevanja in množenja ali pa razumemo integrale in druge v zadnjih letih pa tudi predstavniki različnih nacionalnih in je prevode leposlovja. Dijaki Bibliofila in prevajalec so brali zahtevne operacije, je z literaturo in filmi – lahko ostanemo verskih skupnosti ter ob letošnji 270-letnici šole znanstve- tudi odlomke iz izvirnikov in prevodov. na površini ali pa napredujemo in gremo v globine, za kar niki. Okrogle mize je pripravila in vodila Suzana Krvavica si morajo prizadevati tudi gimnazijci. v sodelovanju s kolegi in dijaki, ki so vedno poskrbeli za Maja 2008 sta bila gosta gimnazijskega srečanja igralca kratek kulturni program. Dan materinščine, 2014 Romana Šalehar in Branko Jordan, oba nekdanja dijaka Pogovori z ustvarjalci naše šole. Branko je kot tretješolec vodil gledališko skupino očarala nas je s svojo neposrednostjo, iskrenostjo, znanjem Teater 250, ki je ob 250-letnici gimnazije uprizoril Brech- V šolskem letu 2009/10 bralni krožek Bibliofil ni več de- Bibliofilova srečanja in interpretacijo poezije. tovo Malomeščansko svatbo. Gosta sta se v pogovoru loval, kot mentorica kulturnih dejavnosti pa sem za dijake V šolskem letu 2006/07 smo srečanja pripravili s takrat- spomnila gimnazijskih let in prvih igralskih poskusov, od- štirikrat organizirala pogovore z ustvarjalci. Vsa srečanja nim 10-članskim bralnim krožkom Bibliofil. Februarja V tednu knjige smo se bibliofili aprila 2007 na ekonom- mevnejših predstav, izmenjala vtise o izkušnjah v tujini in so potekala dopoldne, zato so se jih udeležili dijaki celot- 2007 smo se na literarnem večeru v šolski knjižnici srečali ski šoli udeležili srečanja s pisateljem Andrejem Skubicem, odzivih publike ter razmišljala o avantgardnih predstavah. nega letnika. Septembra 2009 je režiser Dušan Jovanovič s pesnico, esejistko, prevajalko, lončarko in oblikovalko vendar srečanja nismo pripravili mi. Na večeru se je kot imitator nekaterih znanih slovenskih četrtošolcem predstavil svoj avtorski projekt Spovedi, ki so Ifigenijo Simonović. Dijaki so brali njene pesmi in pripravili politikov predstavil dijak Tilen Šerbec Turk. si ga ogledali dijaki 4. letnika v APT. Oktobra 2009 je režiser nekaj glasbenih točk. Umetnica je govorila o svojem delu in Matjaž Berger tretješolcem predstavil uprizoritev Portret Gimnazijska srečanja življenju, zlasti zanimivi so bili njeni spomini na prijatelje- neke gospe, ki so si jo ogledali pred tem. Srečanje z Nejcem Gazvodo vanje s pisateljem in pesnikom Vitomilom Zupanom. Prav Tudi v šolskem letu 2007/08 je bila najvidnejša dejavnost takrat je izšla njegova zbirka sedmih knjig Pesmi iz zapora, bralnega krožka Bibliofil priprava in izvedba prireditev v V šolskem letu 2008/09 je krožek Bibliofil obiskovalo šest Filmski režiser Janez Lapajne je januarja 2010 v pogovo- ki jih je zbrala in uredila prav naša gostja. Zadnji del večera šolski knjižnici, ki smo jih poimenovali gimnazijska srečan- dijakinj, pripravile pa smo le eno gimnazijsko srečanje, in ru z Gašperjem Štukljem in Aljo Nike Skrt vsem dijakom je potekal v sproščenem pogovoru, umetnica pa je vsem ja. Gostje so bili bivši dijaki naše šole, ki se ukvarjajo z sicer novembra 2008 s pisateljem Nejcem Gazvodo, bivšim predstavil film Osebna prtljaga. Maja 2010 je dijakom prvih bibliofilom podarila svojo zadnjo pesniško zbirko Hodiš, umetnostjo, na okroglih mizah pa so nastopili tudi nadarje- dijakom naše šole. V pogovoru se je spomnil pisateljskih treh letnikov o svojih kratkih filmih spregovoril režiser Rok hodiva. Udeleženci smo bili po srečanju z umetnico prevzeti – ni gimnazijci. Pripravili smo tri kulturne dogodke. začetkov v osnovni šoli, nato je predstavil svoj pisateljski Biček. 224 225 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o Feri Lainšček, saj so dijaki 4. letnika za maturitetni esej iz slovenščine brali njegov roman Ločil bom peno od valov. Pisatelj se je v pogovoru z Glorijo Meglič in Matjažem Kuž- nikom, dijakoma 4. f, dotaknil različnih tem: nastajanja svo- jih romanov, vpliva pokrajine nanj in na književne osebe, psihologije oseb v romanu Ločil bom peno od valov, izbire naslova, maturitetnega sklopa, odziva maturantov na izbra- ni roman, branja, internetne generacije itn. Dijaki so z za- nimanjem spremljali pogovor in se navdušeno odzvali na pisateljeve besede ob slovesu, naj ostanejo »divji v srcu«. Gimnazijski večer, 2008 Okrogle mize Svetovni dan materinščine V šolskem letu 2011/12 sem v sodelovanju z dijaki in ko- Ob svetovnem dnevu materinščine, 21. februarja 2014, je stitev 270-letnice Gimnazije Novo mesto so načrtovani trije Okrogla miza, 2014 legicami slavistkami pripravila tri okrogle mize: z režiser- bila dopoldne v atriju izvedena okrogla miza za dijake, ki večeri z bivšimi dijaki naše šole, ki so vidni umetniki, znan- jem in dramaturgom Matjažem Bergerjem, z vsestranskim so takrat imeli pouk slovenščine. V pogovoru so sodelovali stveniki ali športniki. V šol. letu 2015/16 smo pripravili dve V šolskem letu 2010/11 smo pripravili dve dopoldanski ustvarjalcem Vinkom Möderndorferjem ter z dramati- Branka Bukovec, sekretarka DRPD Novo mesto, in pripad- okrogli mizi, obe je povezovala Suzana Krvavica. literarni srečanji in eno večerno. Marca 2011 so se v naši kom in režiserjem Matjažem Zupančičem. Vsa srečanja niki treh nacionalnih skupnosti v Novem mestu: Marina knjižnici predstavili trije mladi pesniki, katerih skupna so potekala dopoldne v šolskem atriju. Naslovili smo jih z Krstovska Todosovska, Ilirijana Zogaj in Goran Pešić. Gostje Februarja 2016 je v gimnazijskem atriju potekal prvi gim- pesniška zbirka Kadaver Hermione Granger je luč sveta besedami Vinka Möderndorferja: »Resnica je namreč ta: so predstavili svoje življenjske izkušnje, povezane s selitvi- nazijski večer. Gostje okrogle mize so bili štirje bivši gim- ugledala januarja istega leta. Mitja Drab, naš bivši dijak, največ o pisanju se da naučiti iz branja.« jo v Slovenijo iz republik bivše Jugoslavije. Spregovorili so nazijci umetniki: glasbenici Irena Yebuah Tiran in Leticia Tosja Flaker - Berce in Robert Kuret so odkrili skrivnosti o jezikovnih, kulturnih, verskih in drugih razlikah med nji- Slapnik Yebuah, igralec Stane Tomazin ter pisatelj in režiser nenavadnega naslova zbirke, razmišljali o temah in jeziku Šolsko leto 2012/13 je bilo leto mrtvila glede okroglih miz, hovo matično domovino in Slovenijo ter predstavili proces Nejc Gazvoda. Gostje so v sproščenem pogovoru obudili svoje poezije, o pesniškem ustvarjanju, pesniških in življenj- v naslednjem šolskem letu pa smo v povezavi s sociologijo učenja slovenščine in prizadevanje za ohranjanje mate- spomine na gimnazijske dni, rdeča nit srečanja pa je bila skih načrtih, brali pa so tudi pesmi iz zbirke. in v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega rinščine. Dijake je najbolj navdušilo, ko so se gostje pred- umetnost. Sestri Irena in Leticia sta predstavili delovanje dela Novo mesto pripravili prvo srečanje na temo multikul- stavili v svoji materinščini, tj. makedonščini, albanščini in gimnazijske dekliške glasbene skupine Copacabana in svo- Marca 2011 so se dijaki, ki so si v projektnem tednu izbra- turnosti. Okrogle mize, ki spodbujajo strpnost, so od takrat srbščini. je glasbeno delo ter dosežke. Nejc Gazvoda se je spomnil li delavnico Gorski navdih, in številni drugi dijaki in učitelji del našega rednega programa pri sociologiji, izvajamo pa pisateljskih in režijskih začetkov na gimnaziji, ki so ga pri- srečali z Vikijem Grošljem, vrhunskim alpinistom, himalaj- jih tudi na tradicionalnih narodnih izmenjavah klasikov. peljali do uveljavitve v slovenskem in širšem literarnem, Gimnazijski večeri cem, gorskim reševalcem, vodnikom in pisateljem. Gostje teh okroglih miz so predstavniki različnih nacional- gledališkem in filmskem prostoru. Stane Tomazin je govo- nih in verskih skupnosti. Ta srečanja je natančno predstavi- V jubilejnem letu 2016 znova oživljamo večerne okrogle ril o vlogah v gledaliških predstavah in v seriji Ena žlahtna V tednu knjige, aprila 2011, je četrtošolce obiskal pisatelj la Nina Arnuš v poglavju o sociologiji na strani 192. mize, ki smo jih poimenovali gimnazijski večeri. V poča- štorija. Vsi štirje so razmišljali o medijski prepoznavnosti, 226 227 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I S U Z A N A K R VAV I C A Razredni sovražnik – drama o vzgoji in odraščanju načrtih in željah, da bi svojo ustvarjalnost lahko razvijali v predstavniki različnih nacionalnih in verskih skupnosti so domovini. zagotovo edinstvena, saj odpirajo pogled na različna po- dročja, širijo obzorja, spodbujajo k ustvarjalnosti in med- Maja 2016 je v atriju potekal drugi gimnazijski večer. Naslov kulturnosti, predvsem pa je vsako srečanje z drugimi tudi srečanja je bil Pietáti litterísque – za spoštovanje in znanje, potovanje vase. Žal večerna srečanja premalo dosežejo na njem pa so sodelovali ugledni znanstveniki, bivši dija- tiste, ki so jim primarno namenjena, to je dijake, veseli pa ki Gimnazije Novo mesto: umetnostna zgodovinarka dr. smo, da so naše okrogle mize prepoznavne tudi v širšem Barbara Jaki, sociologinja prof. dr. Marina Lukšič Hacin, prostoru. Priprave kemik prof. dr. Janez Plavec in matematik prof. dr. Primož Moravec. Sodelujoči v okrogli mizi so obudili spomine na Spominjam se, da je Rok s filmsko ekipo prišel na šolo že Mnenje dijakinje gimnazijska leta, ko so naredili prve korake v znanosti, in zgodaj spomladi 2012 in med dijaki iskal igralce za svoj predstavili področja svojega znanstvenega in pedagoške- GLORIJA MEGLIČ, 1. f, 2007/08 film. Glavni igralci iz različnih šol so bili izbrani na avdiciji, ga delovanja. Pogovarjali so se tudi o življenju in vrednotah v filmu pa so statirali številni dijaki naše šole. Rok je tudi Spoznavanje ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi dijakov in študentov nekoč in danes ter o pogojih za študij ostale stranske vloge poiskal med svojimi prijatelji, znanci in so uspeli na različnih področjih, je vedno zelo zanimivo. in raziskovanje pri nas in v tujini. Mladim so sporočili, naj in učitelji in tako smo se avgusta leta 2012 nekateri njegovi Vesela sem, ker nam gimnazija omogoča, da se s temi ljud- sledijo svojim ciljem in optimistično zrejo v prihodnost. mi srečamo, pogovarjamo in spoznavamo njihovo življenje profesorji prelevili v igralce. in delo iz prve roke. Vsi večeri so bili popolno izpeljani in so Tretji gimnazijski večer bo posvečen športu, odvil pa se potekali v prijetnem vzdušju. Menim, da so se tako gostje Snemanje bo jeseni. Srečanja z umetniki, znanstveniki, s športniki in kot obiskovalci odlično počutili. Snemanje filma, 2012, foto: Ken MacDonald Trije dnevi snemanja sredi poletja so mi ostali v lepem spominu, saj sem od blizu spoznavala nastajanje filma in Geneza filma Razredni sovražnik režiserja Roka Bička, opazovala Roka, profesionalne igralce in sploh vso film- našega bivšega dijaka, sega v Rokova gimnazijska leta, ko sko ekipo pri delu. Snemanje je vseskozi potekalo v zaprtih je ena od dijakinj naredila samomor, tragični dogodek pa prostorih in hudi vročini, vendar smo morali biti v zimskih je sprožil upor dijakov proti šolskemu sistemu in profesor- oblačilih, saj se osrednja zgodba dogaja v zimskih mesecih. jem. Rok je zgodbo nosil v sebi vrsto let in nato skupaj z Kljub temu smo statisti uživali v druženju in igranju, sama Nejcem Gazvodo in Janezom Lapajnetom napisal filmski pa sem z občudovanjem opazovala Roka, njegovo umir- scenarij. Avgusta leta 2012 je na Gimnaziji Novo mesto po- jenost, predanost, občutljivost za sleherni detajl, predvsem snel »intenzivno dramo, ki se dotakne občutljivih tem, kot pa izredno lepe odnose, ki jih je izkazoval celotni ekipi, ne sta vzgoja in odraščanje, ki potekata v kompleksnem okolju samo filmskim zvezdam. šolskega prostora«, kot so film označili kritiki. Drugi gimnazijski večer, 2016 228 229 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I Profesor Zupan, 2012, foto: Fabio Stoll V razredu, 2012, foto: Fabio Stoll Vesna gimnaziji Nekaj mesecev pred premiero je Rok prišel na šolo in me V Sloveniji smo si film premierno ogledali septembra 2013 v ZDA povabil v knjižnico: »Poglej si odlomke iz filma in povej, kaj na 16. festivalu slovenskega filma v Portorožu, kamor smo • glavna nagrada na 8. filmskem festivalu petih jezer Konec septembra 2013 so si film v Novem mestu ogledali misliš.« Bila sem presunjena ne samo nad vsebino, am- se z dvema avtobusoma odpeljali tudi dijaki in profesorji v Gilchingu v Nemčiji (2014) vsi dijaki naše šole in po vsaki projekciji smo imeli pogovor pak nad vsemi elementi – igro, glasbo oz. tišino, kostumi, Gimnazije Novo mesto. Razredni sovražnik je znova nav- • nagrada mesta Saint-Quentin na 32. mednarodnem z delom filmske ekipe. Na zadnjo projekcijo je prišel tudi simboliko, sporočilom. Vedela sem, da gledam umetnino dušil in prejel pet nagrad vesna, med drugim za najboljši festivalu Ciné-Jeune 2014 v Franciji Rok Biček in nepričakovano podaril svojo vesno Gimnaziji mladega, a zrelega režiserja, ki je ustvaril film svoje gene- film, ter nagradi kritikov in občinstva. • najboljši evropski celovečerni film na 20. mednarod- Novo mesto. racije. nem filmskem festivalu v Bradfordu v Angliji (2014) • dve nagradi na mednarodnem festivalu Vilna 2014 Razredni sovražnik je film, ki ga Nagrade v Litvi gledamo z vsako generacijo gim- Premiera Film je navdušil tudi distributerje in mednarodne kritike • nagrada občinstva za evropski celovečerni prvenec nazijcev, in Rok se, če le more, Razredni sovražnik je doživel premiero na 70. beneškem na številnih festivalih. Seznam nagrad in priznanj, ki jih je na 26. festivalu Premiers Plans v Angersu udeleži naših pogovorov in analize festivalu avgusta leta 2013 in prejel prestižno nagrado prejel, je predolg, zato naj poleg že naštetih omenim le naj- v Franciji (2014) filma. Delo odpira številne teme, fedeora, ki jo je združenje filmskih kritikov Evrope in Sre- vidnejše: ki so blizu tako odraščajočim di- dozemlja podelilo prvič. Imela sem čast, da sem bila skupaj • tri nagrade na 15. mednarodnem filmskem festivalu Film je bil v redni distribuciji prikazan v Franciji, Italiji, jakom kot odraslim, in je vedno s tremi kolegicami, ki smo sodelovale pri snemanju, na Bratislava 2013 Avstriji in Švici. Tudi v Sloveniji je bil izredno odmeven in znova aktualno. Nekateri citati, kot premieri in videla, kako je naš bivši dijak navdušil festival- • nagrada kritikov za najboljši film na 26. panorami je prejel zlato rolo za 50.000 gledalcev v slovenskih kino- na primer »Ko bi se vsaj malo več sko občinstvo, saj smo se odzvali s spontanimi aplavzi in evropskega filma v Atenah (2013) dvoranah. Rok Biček je leta 2013 prejel zlati znak Javnega pogovarjali«, postajajo kultni, gle- na koncu s stoječimi ovacijami. • tri nagrade na 4. Medefu, Reggio Calabria 2013 v Italiji sklada za kulturne dejavnosti, skupaj z Nejcem Gazvodo pa dalci pa v njem vsakič znova odkri- • nagrada za najbolj spregledan film na BAM Awards sta prejela gong ustvarjalnosti 2013. jemo kaj novega. 230 231 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I llto hilip S afije: Pgr r foto R O K B I Č E K avto Od spogledovanja s filmom do Razrednega sovražnika Spogledovanje s filmom Zgodba v filmu Spogledovanje s filmom se je začelo v gimnaziji. Profesori- upora na šoli, me je presenetil s pobudo, da film režiram Kaj je bil resnični razlog za dekletov samomor, me znotraj trditve utemelji na življenju in delu Thomasa Manna. Zelo ca slovenščine Suzana Krvavica me je navdušila za lepo- jaz. Ob zavedanju, kaj imam v rokah, se nisem čutil dovolj zgodbe ni zanimalo. Ta dogodek je bil sprožilni moment, dobro razmisli tudi o naslovu za esej "Smrt človeka je več- slovje in gledališče, zato sem šel v gledališko skupino, od sposobnega, da se tega lotim. Klasična trema in strah pred ki je potegnil zgodbo naprej. Upor dijakov proti šolskemu ji problem tistega, ki ostane za njim, kot njega samega …" tam pa na filmsko delavnico na festivalu Sniff in do AGRFT nečem, kar se mi je takrat zdelo preveliko zame. Pomem- sistemu, ki ga simbolizira strogi profesor, je odsev splošne- Zaveda se, da reakcija najbrž ne bo ugodna, ampak tvega, na videz ni bilo več daleč. ben del pri pisanju scenarija je zato nosil Nejc Gazvoda. ga nezadovoljstva v družbi, ki pograbi vsak (ne)upravičeni saj upa, da se bo v nekom nekaj premaknilo. Osredotočila sva se na dijake in njihov upor proti sistemu, razlog za upiranje proti ustaljenim družbenim normam. ki se je po dobrem tednu začel umirjati. Uporniški razred V teh ekstremnih situacijah se v zgodbi prikazuje prepad Na podoben način je nekaj v nas premaknil strogi profesor, Ideja za film ni imel jasno določenega sovražnika, proti kateremu bi se med dvema zelo različnima generacijama, ki ga je tragedi- ki je namesto Thomasa Manna predaval o eksponenti funk- Idejo za film sem dobil, ko sva z režiserjem Janezom boril, saj za smrt sošolke niso mogli nikogar neposredno ja le še poglobila. Gre za šum v komunikaciji. ciji. Danes sem mu za to izkušnjo izjemno hvaležen, takrat Lapajnetom razmišljala o vsebini njegovega četrtega fil- obtožiti. Prižiganje svečk na šolskem stopnišču, branje pa … ma. Rekel je, da bi rad delal nekaj z mladimi. Omenil sem manifesta po šolskem radiu in bojkotiranje pouka so (p)os- Lik profesorja pravzaprav naredi nekaj izjemnega – tra- mu samomor tretješolke na moji gimnaziji in ko sem mu tala sredstva za izživljanje osebnih frustracij, obenem pa gedijo predeluje skozi snov, ki jo obravnavajo. Vse svoje kasneje pripovedoval, kaj sem izvedel pri ključnih akterjih so mene inspirirala čez deset let. 232 233 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I VA S J A J A K Š E Evropski dan jezikov Za dijake 2. letnika smo organizirali še okroglo mizo z naslovom Moji dve materinščini, na kateri so nastopili di- jaki, ki jim slovenščina ni (edini) materni jezik, v pogovoru s Suzano Krvavica pa so spregovorili o tem, kako doživljajo svojo večjezičnost. Dan jezikov leta 2015 Septembra 2015 smo praznovanje pripravili na podoben način. Na kratkih, 15-minutnih delavnicah so se dijaki 1. let- nika lahko preizkusili v petju v kar 6 različnih jezikih: fran- coščini, španščini, angleščini, nemščini, latinščini in rušči- ni. Tudi to leto so sodelovali tuji učitelji Svenja Griffel, Noel Moji dve materinščini, 2014 Učenje ruščine, 2014 Pojemo v različnih jezikih, 2014 Fitzpatrick, Gillian Roebuck in dijakinja Natalija Sitnikova. Evropski dan jezikov vsako leto obeležujemo 26. septem- nic z vsega sveta in z njo okrasili stopnišče, spet drugič so angleščini, nemščini, francoščini, španščini, latinščini in Po delavnicah je sledil skupni zaključek v atriju, kjer smo bra. To je dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Ev- pekli pecivo, pripravili radijsko oddajo, iskali zanimive misli ruščini, ki jo je kot svoj materni jezik predstavila dijakinja. prisluhnili dijakom višjih letnikov, ki so pod mentorstvom ropi in spodbujamo učenje jezikov, čemur dajemo velik in pregovore v različnih jezikih, iskali najboljši slogan za Špela Debeljak je pripravila tudi kratko predstavitev zna- Vladimire Korošec in ob spremljavi Vanje Popova zapeli pomen tudi učitelji tujih jezikov. Ta dan vsako leto obeleži- učenje tujih jezikov, prevajali pop in rock besedila ali pa so kovnega jezika. nekaj pesmi v prej omenjenih jezikih. mo z aktivnostmi pri pouku tujih jezikov pa tudi izven njega. se s pomočjo dijakov učili drugih tujih jezikov. Dijaki so na delavnicah reševali kvize o deželah, kjer se posamezni jeziki govorijo, naučili so se zapisati svoje ime Gimnazija vse bolj postaja kraj, kjer Različne dejavnosti Zanimive aktivnosti leta 2014 v ruski cirilici, peli so po špansko, se spoznavali z latin- se veliko jezikov ne le učimo, ampak V šolskem letu 2006/07 je v sodelovanju med aktivi učitel- Septembra 2014 smo evropski dan jezikov obeležili z več skim izvorom imen, igrali družabne igre v nemščini in se jih tudi vsak dan govorimo. Poleg jev tujih jezikov nastalo jezikovno drevo. Na njem so vise- dogodki, k sodelovanju pa smo povabili tudi tuje učitelje in seznanili s posebnostmi znakovnega jezika. Prav tako so slovenščine so tudi drugi jeziki ma- la iz papirja izrezana jabolka, na katera so dijaki zapisali dijake naše šole, katerih materni jezik ni slovenščina. Na šoli vsi na ekranu na hodniku in v zbornici ves dan prebirali terni jeziki naših dijakov in učiteljev besede, ki povezujejo različne narode. Učitelji tujih jezikov je potekala jezikovna tržnica, ki je bila namenjena dijakom izbor ljubezenske poezije v hrvaškem in srbskem jeziku, in prav je, da jih slišimo in spozna- so v okviru praznovanja pripravili tudi kviz, na katerem so 1. letnika, na njej pa so na kratkih 15-minutnih delavnicah ki ga je pripravil Robert Šupe. Za to je prejel priznanje ev- mo. Dan materinščine prav tako z dijaki odgovarjali na vprašanja v vseh jezikih, ki jih pouču- prisluhnili predstavitvam in raznolikosti vseh jezikov, ropskega dneva jezikov, ki sta ga podelila Hiša Evropske različnimi dejavnostmi obeležujemo jemo na šoli. Naslednje leto so naredili verigo iz razgled- ki jih poučujemo in govorimo na naši šoli: slovenščini, unije v Ljubljani in ZRSŠ. februarja. 234 235 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I M O J C A L U K Š I Č S U Z A N A M A L N A R , N E V E N K A M A L N A R I Č B R U L C , Družboslovni festival mladih N A T A L I J A P E T A K O V I Č , N U Š A R U S TJ A Razstave Prvi festival Zaključna evalvacija Dober dan! Evropa tukaj. Kaj naredi Novo mesto tako prijetno? Prvi festival sta leta 2004 organizirala gimnazija in Slo- Predavatelji so dijakom predstavili raznolikost in Razstavo so leta 2007, med nemškim predsedovanjem Ob tednu nemške kulture aprila 2008 v Novem mestu smo vensko sociološko društvo. Zaradi zelo dobrega odziva in privlačnost družboslovja ter jim tako približali svet druž- Evropski uniji, pripravile različne nemške ustanove. Pri- se vključili v dejavnosti Goethejevega inštituta iz Ljubljane. navdušenja dijakov smo festival ponovno pripravili – tokrat boslovne teorije in prakse. Ob zaključni evalvaciji so dijaki kazala je dosežke evropskega sodelovanja v počastitev V TUŠ-u smo za gimnazijce in druge srednješolce organi- v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Slovenskim izrazili potrebo po še več takšnih dogodkih. Organizacij- 50. obletnice EU in opozorila na evropsko identiteto, tako zirali ogled nemškega filma Življenje drugih. Na fotograf- sociološkim društvom, Slovenskim politološkim društvom ski odbor je v letu 2007 ponovno poizkušal organizirati in da je postavila Evropo v globalni kontekst in jo prikazala skem natečaju za osnovnošolce in srednješolce Kaj naredi in Slovenskim komunikološkim društvom. Festival je bil izpeljati takrat že tretji festival. V tistem obdobju se je že kot primer dobrega povezovanja in sodelovanja. EU se ve- Novo mesto tako prijetno je naš dijak prejel 2. nagrado. V namenjen dijakom, ki se navdušujejo nad družboslovjem in začel trend poudarjanja pomena naravoslovja in tehnike ter likokrat očita, da skrbi samo zase in pozablja na preostali aprilu in maju 2008 je celotna razstava gostovala na šoli, jih zanima celovito razumevanje družbenega življenja. omalovaževanja družboslovja, kar se je pokazalo tudi pri svet, podatki pa dokazujejo, da ni tako. Razstava je gos- 42 nagrajenih fotografij smo razstavili na stopnišču in v premalo prijavah, zato festivala nismo izpeljali. tovala v različnih deželah in v različnih jezikih. Maja 2007 atriju. smo jo postavili v atriju in ob otvoritvi pripravili kratek pro- Drugi festival gram z našimi in nemškimi dijaki. Razstavo je odprl nem- Za spoštovanje in znanje "Nič ni bolj praktično kot dobra teorija" je bil krovni naslov ški veleposlanik. drugega družboslovnega festivala, ki je potekal na Gim- Od marca 2012 se od pritličja do prvega nadstropja vije naziji Novo mesto oktobra 2006. Na njem je sodelovalo stalna razstava Pietáti litterísque: za spoštovanje in zna- 80 gimnazijcev in 11 gimnazijskih učiteljev iz cele Sloveni- nje, s katero smo skušali zajeti in prikazati vsaj del bogate je. Delavnice so pripravili in izpeljali priznani slovenski zgodovine novomeške gimnazije in jo približati sedanjim strokovnjaki s področij sociologije, politologije, komuni- generacijam gimnazijcev. 265-letnica šole in 100-letnica kologije in kulturologije. Dijakom so predstavili teme, kot so gimnazijske stavbe sta bili primeren trenutek za njeno šport in politika, čustvenost žensk in moških, vpliv mladih postavitev in predstavitev javnosti. Časovni obseg razstave na politiko, digitalna generacija, družbene funkcije pre- je celotno obdobje od ustanovitve gimnazije do moderne hranjevanja, religija in pop kultura, posebnosti lokalnih dobe. Razstava, ki je zasnovana kronološko, je razdeljena volitev, ekologija in trajnostni razvoj. na dvanajst časovnih in vsebinskih sklopov. Ob razstavi Nemški veleposlanik odpira razstavo o EU, 2007 236 237 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o Razstava Stezic, starih učil in učbenikov Od februarja do aprila 2016 je bila v šolski knjižnici na ogled razstava Stezic, dijaškega glasila, ki izhaja od leta 1953. Izšlo je tudi nekaj posebnih izdaj (ob 250-letnici šole in ob 50-letnici izhajanja Stezic). Marca in aprila je bila v šolski knjižnici pripravljena raz- stava starih fizikalnih naprav. Vinko Sladoljev je dijake popeljal po razstavi in jim na zanimiv način predstavil naprave, ki jih več ne uporabljamo. Razstavljenih je bilo 10 učil, ki so bila na naši šoli v uporabi pred 50 do 120 leti. Razstava o Ani Frank, 2016 Z večino naprav je bil opravljen prikaz delovanja oziroma Ana Frank – zgodba za sedanjost predstavitev v učnem procesu. Vsaki napravi smo dodali Ravnateljica z avtorjem in oblikovalcem razstave, 2012 plastificiran prospekt s pojasnilom in približno starostjo. Na Gimnaziji Novo mesto smo maja in junija 2016 gosti- nja in izmenjavanja znanja ter tako uresničili glavno vodilo smo izdali katalog dokumentov iz zgodovine Gimnazije Novo Oglede smo organizirali med urami zgodovine, fizike ali li razstavo o Ani Frank. Razstava Ana Frank –zgodba za projekta – učenci za učence. Del razstave je bil namenjen mesto, katerega avtor je Mitja Sadek (več na strani 17). med razrednimi urami. sedanjost je mednarodni projekt. V njem sodelujejo Muzej tudi še danes aktualnim temam, kot sta diskriminacija in novejše zgodovine Slovenije, Anne Frank House iz Am- empatija. Razstavljena je tudi maketa skrivališča, ki jo obis- Aprila 2016 je bila pripravljena še razstava starih učbe- sterdama, veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske in Zveza kovalci lahko otipajo. Od(v)tisi nikov po predmetnih področjih. Učbeniki zgodovine in društev slepih in slabovidnih Slovenije. V središču projek- Na grafični delavnici projektnega tedna 2014 je nastalo geografije so bili na ogled v prvem nadstropju šole, ostali ta je potujoča razstava z naslovom Ana Frank – zgodba za Razstavo so si ogledali naši dijaki ter učenci višjih razredov veliko grafik, ki so jih udeleženke delavnice in mentorica pa v knjižnici. Svoje učbenike sta za razstavo prispevala sedanjost. Ta se navezuje na življenjsko zgodbo Ane Frank osnovnih šol Drska, Mirna Peč, Center, Hrpelje, zaposleni Nataša Mirtič razstavile v atriju. Grafična tehnika globo- tudi Zoran Poredoš in Robert Šupe. in njen slavni dnevnik, ki ga je pisala med drugo svetovno Knjižnice Mirana Jarca in naključni obiskovalci. kega tiska je zahteven in dolgotrajen ustvarjalni proces, vojno, ko se je morala skupaj z družino in znanci zateči v ki traja dlje kot pri drugih likovnih tehnikah. Po številnih skrivališče. Posebnost razstave je, da po njej vodijo učenci potezah na grafičnih matricah, obdelavi s kemikalijami in in dijaki, torej vrstniki Ane Frank v času njenega doživljanja barvnih nanosih sledijo prvi odtisi, ki jih je potrebno pravil- vojne. Pri nas so po razstavi vodili dijaki, ki so se na vodenje no označiti in podpisati. Grafičarka, mag. Nataša Mirtič, pripravljali na dvodnevni delavnici v Gradcu v Avstriji sku- je o delu mladih ustvarjalk dejala: »S potekom grafične paj z Gimnazijo Vič in srednjo šolo iz Gradca. delavnice sem bila zelo zadovoljna. Dekleta so presene- tila celo same sebe, ker so na delavnico večinoma prišla Osnovni namen projekta je preseči klasične šolske okvire brez velikih pričakovanj. Nastalo je resnično veliko odličnih podajanja znanja. Z aktivnim sodelovanjem pri postavitvi grafik, ki smo jih razstavile v atriju in vabijo k ogledu.« razstavnih panojev, s predstavitvami in vodenjem po raz- stavi so dijaki krepili veščine medvrstniškega sodelova- Razstava starih učil, 2016 Vodenje po razstavi o Ani Frank, 2016 238 239 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I N A T A L I J A P E T A K O V I Č Mednarodno povezovanje Izmenjava s košarkarsko gimnazijo iz Beograda Leta 2007 je Prva sportska košarkarska gimnazija Koledž iz Beograda navezala stike z našo šolo, ker so želeli Večjezičnost in medkulturnost spadata k temeljnim vred- V okviru izobraževalnega programa Comenius je od 2008 sodelovati z gimnazijo v Sloveniji s podobnim programom, notam pri vzgoji mladih v sodobne evropske državljane. Na do 2010 potekal mednarodni okoljevarstveni projekt z a drugačnim vsakdanjim utripom, ki ni toliko zaznamo- Gimnaziji Novo mesto smo sodelovali z nemškimi, avstrij- naslovom Spremenimo ogljikov odtis Evrope. V projekt so van oziroma podrejen športnim obveznostim kot pri njih. skimi, belgijskimi, francoskimi, španskimi, srbskimi in bili vključeni dijaki srednjih šol iz šestih evropskih držav: Koledž je privatna gimnazija, ustanovljena leta 1994 z bosanskimi šolami ali društvi in tako spoznavali različne Nemčije, Belgije, Anglije, Norveške, Italije in Madžarske. namenom, da se mladim košarkarskim talentom omogoči dežele in njihove kulture, se učili tujih jezikov, strpnosti in Slovenija ter Portugalska sta bili projektu pridruženi čla- optimalno srednješolsko izobraževanje, usklajeno s šport- spoštovanja drugih kultur. nici. Osnovni cilj projekta je bil ozaveščanje mladih o pro- nimi obveznostmi dijakov, ki trenirajo košarko v različnih blemu globalnega segrevanja in njegovih posledicah (več klubih, predvsem v beograjskem klubu FMP. na strani 82). Evropski projekti Program izmenjav so pripravili Mojca Lukšič, Natalija Gimnazija Novo mesto je bila ena izmed 68 srednjih šol iz Drugi Comeniusov projekt je bil Drugačnost in tujost v Ev- Petakovič, Matjaž Štih, Krešimir Tomas in Helena Zalokar, Na ogledu Kalemegdana, 2009 Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske in Slovenije ropi – most do Romov, ki smo ga od 2010 do 2012 izva- izmenjave so se odvijale med letoma 2008 in 2012. (6 šol), ki so od 2005 do 2008 sodelovale v evropskem jali s Hartmanni-Gymnasium iz Eppingena v Nemčiji. Cilj sovrstnikom v Srbiji, spoznali njihovo šolo in življenje v projektu Okolje gradi mostove – mladi v evropskem dia- projekta je bil spoznati Rome in Sinte, z njimi sodelovati in internatu, si ogledali Beograd in njegove znamenitosti Prvi obiski logu. Projekt so vodili Nemška zvezna ustanova za okolje tako prispevati k večji integraciji etničnih manjšin ter hkrati ter skupaj z njimi navijali na klubski košarkarski tekmi. (Deutsche Bundesstiftung Umwelt), Inštitut IZOP ter 20 odpravljati stereotipe, ksenofobijo in predsodke (več na Maja 2008 smo na šoli prvič gostili dijake, učitelje in direk- Podobna obiska sta se zvrstila v naslednjem šolskem letu. regionalnih in državnih časopisov iz držav udeleženk pod strani 88). torja košarkarske gimnazije. Naši gosti so bili na prvem Pri nas smo organizirali prijateljski košarkarski turnir, na pokroviteljstvom državnih predsednikov. Naša partner- obisku pri rednem pouku, organizirali smo delavnice, na- katerem so se pomerile ekipa gimnazije, Šolskega centra ska šola je bila Gymnasium am Kaiserdom iz Speyerja v menjene medsebojnemu spoznavanju, ogled Novega mesta Novo mesto in ekipa gostov iz Beograda, slednja je zma- Nemčiji (več na strani 70). in ekskurzijo po Sloveniji z ogledom Ljubljane, Postojnske gala. Leta 2010 so gostje prisostvovali delavnicam na pro- jame in Pirana. Naši dijaki so oktobra 2008 vrnili obisk jektnem tednu. 240 241 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I V E R E N A P O T O Č N I K Izmenjava s šolama v Franciji Življenje in delo Davorina Jenka Izmenjava izkušenj Pobuda za izmenjavo V letu 2011 je bil cilj izmenjave preučevanje življenja in Na vseh srečanjih smo učitelji spremljevalci izmenjava- Da bi popestrili pouk francoščine, smo si kar nekaj časa Uradni del izmenjave je sicer potekal en teden. Na pro- dela Davorina Jenka, ki je pomembna in povezovalna ose- li svoje poglede in izkušnje z delom v šoli. Vsi skupaj smo želeli izmenjavo s kakšno francosko šolo. Ko je januarja gramu so bile številne dejavnosti: obisk pouka in bližnje ba med Srbijo in Slovenijo. Aprila 2011 smo najprej mi spoznali, da se lahko veliko naučimo drug od drugega, o 2007 gimnazijo obiskala tedanja ambasadorka Republike osnovne šole ter vrtca, sodelovanje v kvizu, pohod, izleti in obiskali Beograd in predstavili Jenkovo življenje in delo v naših deželah in načinu življenja, najdragocenejša pa so Francije v Sloveniji Chantal de Bourmont, smo ji dali pobu- ekskurzije ter mednarodna prireditev na mestnem prizo- Srbiji. Ogledali pa smo si tudi nekaj beograjskih znameni- zagotovo prijateljstva, ki so se spletla na teh srečanjih in do za izmenjavo. Predlagala je, naj se za pomoč obrnemo rišču, kjer so predstavniki vsake države nastopili z glasbe- tosti. Ko so nam partnerji čez nekaj dni obisk vrnili, smo ohranjajo vezi tudi izven formalnih srečanj. To je bil tudi na Francoski inštitut Charles Nodier, in kmalu smo navezali no točko v svojem jeziku. jim predstavili Jenkovo življenje in delo v Sloveniji, si ogle- razlog, da smo Prvo sportsko košarkarsko gimnazijo iz stike z dvema srednjima šolama. dali njegov spomenik in grob v Ljubljani ter njegov rojstni Beograda obiskali tudi v sklopu izobraževanja učiteljskega Udeleženci so bili nad izmenjavo navdušeni, mnogi so kraj. Izmenjavo je organiziral in vodil Matjaž Štih ob pomoči zbora na strokovni ekskurziji v Srbijo junija 2014. spletli trajnejša prijateljstva. Čisto vsem je koristilo, da so Obisk gimnazije Jean Michel Mojce Lukšič in Natalije Petakovič. v Lons-le-Saunieru morali komunicirati v francoščini, zato so v znanju jezika zelo napredovali. Ostalih izkušenj, kot so npr. obisk novih Aprila 2008 sta bili izpeljani kar dve izmenjavi. Najprej krajev, prednost bivanja pri domačinih in spoznavanje nji- Tekma košarkaric se je skupina približno 30 dijakov in dveh spremljevalk, hovega vsakdanjega življenja ter navad, niti ne omenjam. Oktobra 2012 je na dvodnevno izmenjavo v Beograd odšla Saške Horvat in Verene Potočnik, podala na obisk v mes- košarkarska ekipa deklet Gimnazije Novo mesto s trener- to Lons-le-Saunier v vzhodnem delu Francije, kjer je gim- Obisk dijakov s tehniške gimnazije jem Ivanom Maričičem. Prvi dan so si ogledale košarkarski nazija Jean Michel že dvajsetič organizirala mednarodno iz Issouduna dvoboj med domačo Crveno zvezdo in bosansko Igokeo. srečanje več evropskih šol. Poleg nas so med drugimi gos- Poseben gost večera na tekmi je bil slavni srbski teniški tili še Madžare, Romune, Slovake, Italijane, Nemce, Švede, Kmalu po povratku smo proti koncu aprila 2008 v Novem igralec Novak Džoković, zaradi katerega je tenis v Srbiji Fince, Latvijce, Poljake in Dance. Slovenci smo bili pova- mestu gostili skupino približno 18 francoskih dijakov z dve- postal številka ena med športi. Z njim so se fotografirala bljeni prvič, bili pa smo najštevilčnejša delegacija. Tako di- ma spremljevalcema s tehniške gimnazije iz mesta Issou- tudi dekleta iz košarkarskega kluba. Naslednji dan sta se jaki kot spremljevalki smo bili nastanjeni pri družinah, pri dun. Izmenjavo sta vodili Renata Nose in Verena Potočnik. pomerili ženski košarkarski ekipi Gimnazije Novo mesto in njih smo bivali skoraj 10 dni. Gostje so pri nas ostali šest dni. Ogledali so si našo šolo in Crvene zvezde, boljše so bile Beograjčanke. mesto. Kot tehnike jih je zanimala tovarna Revoz, kjer so Košarkarice Gimnazije Novo mesto in Crvene zvezde, 2012 242 243 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I S U Z A N A K R VAV I C A Dnevi za trajno prijateljstvo I z m e nj av e s s l o v e n s k i m a d r u š t v o m a v B a nj a l u k i i n N o v e m S a du Povezave z društvi Slovencev V šolskem letu 2010/11 smo na Gimnaziji Novo mesto prvič izpeljali izmenjavo z učenci slovenščine iz Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke. Pobudo za izmenjavo je Izlet v Salins-les-Bains, 2010 dalo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mes- jim z veseljem omogočili ogled. Odpeljali smo jih tudi na Po zadnjem obisku aprila 2012 v Franciji je sodelovanje to, ki sicer ohranja stike z vsemi slovenskimi društvi po dve daljši ekskurziji v Ljubljano in na Bled, med vikendom žal zamrlo, saj novo vodstvo tamkajšnje šole te dejavnosti državah bivše Jugoslavije in tudi širše. Že prvo izmenja- pa so se na izlete podali z družinami gostiteljicami. Žal je ni več podpiralo, ostali pa so številni prijetni in nepozabni vo in tudi naslednji dve smo izpeljali ob njihovi podpori in bila to edina izmenjava. spomini ter neprecenljive izkušnje. soorganizaciji, v šolskem letu 2015/16 pa smo se povezali tudi z Društvom Slovencev Kredarica iz Novega Sada in izpeljali dvodelno izmenjavo. Koordinatorici in udeleženki Nadaljevanje izmenjav Mnenje dijaka z gimnazijo Jean Michel vseh izmenjav sta bili Suzana Krvavica in sekretarka DRPD V Muzeju Republike srbske v Banjaluki, 2011 PETER RANGUS, 2. d, 2009/10 Novo mesto Branka Bukovec, v Banjaluki in Novem Sadu Z našimi partnerji iz Lonsa smo ohranjali stike naslednjih pa so izmenjave koordinirali člani slovenskega društva in Obiskali smo Ljubljano in si ogledali njene znamenitosti, pet let. Za to sta skrbeli Saška Horvat in Verena Potočnik. Pred odhodom smo se še zadnjič zbrali pred Lycée Jean Mi- učiteljice slovenščine. učence pa je najbolj navdušila Hiša eksperimentov. Leta 2009 so nam prvič vrnili obisk. Tudi njim smo najprej chel in se poslovili od naših gostiteljev. Poslavljanje je bilo pokazali šolo in Novo mesto, nato smo organizirali ekskur- težko, saj so se v enem tednu med nami stkale vezi, ki se ne Drugi del izmenjave je potekal v začetku oktobra v Ban- Prva izmenjava z Banjaluko zije tudi v druge kraje, npr. Ljubljano, Piran, Postojnsko bodo kmalu pretrgale. Iz Francije pa nismo odnesli le lepih jaluki. V štirih dneh srečanja so gostje skupaj z gostitelji spominov. Nekateri dijaki smo prvič uporabili svoje znanje jamo. Izmenjaje smo eno leto potovali v Francijo, in sicer Prva tridnevna izmenjava je potekala maja 2011, ko je 13 spoznali Banjaluko in njene znamenitosti, bili so pri pouku francoščine tudi v praksi. Skozi pogovore in doživetja, ki so še leta 2010 ter 2012, vmes, leta 2011, pa smo Francoze dijakov naše šole gostilo 13 učencev slovenščine iz Banja- slovenščine v društvu Triglav, obiskali so tamkajšnjo gim- nam jih pričarali, smo doživeli njihovo kulturo in drugačen gostili pri nas. Programi so si bili vsako leto precej podobni, slog življenja. Ravno to je tisto, kar krasi človeka – spozna- luke, starih od 15 do 19 let. Gostom iz Banjaluke smo poka- nazijo, bližnjo Slatino in samostan trapistov, vrhunec menjavali so se samo kraji, ki smo jih obiskovali med izleti. vanje, sprejemanje in doživljanje drugačnosti, saj si le tako zali kulturno-literarne spomenike v Novem mestu in okolici srečanja pa je bila 8. prireditev 12 nacionalnih manjšin, na Tudi sodelujočih dijakov je bilo manj kot prvič, približno 15 lahko razširimo svoja obzorja. (Pleterje, Kostanjevico, Otočec) ter jim predstavili gimnazijo kateri so nastopili tudi gostitelji. Zadnji dan so preživeli v do 20. in njeno zgodovino. Učenci so zelo uživali tudi pri pouku. Sanskem Mostu. 244 245 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I E VA S T A R I Č Izmenjava z gimnazijo BORG Druga izmenjava z Banjaluko iz Bad Radkersburga Prvi del druge izmenjave je potekal marca 2013 v Banjaluki, Šest dijakov, ki so spomladi 2015 gostili učence iz Banja- v njej pa je sodelovalo 18 novomeških gimnazijcev. Obiskali luke, je novembra 2015 odšlo v Banjaluko. Udeležili so se smo samostan trapistov Marija Zvezda, v katerem prebi- osrednjega tradicionalnega dogodka banjaluških Slovencev, vata le še dva meniha in sama izdelujeta slavni sir trapist. martinovanja, kjer so se družili z okoli 300 člani društva Ogledali smo si tudi Slatino, zdraviliški kraj, kjer živi veliko Triglav z gosti. Društvo sicer šteje približno 1200 članov, 90 Izbirni predmet Slovencev. Naši dijaki so se skupaj z gostitelji udeležili tudi jih obiskuje tudi pouk slovenščine. sobotnega pouka slovenščine v društvu Triglav in si ogle- V okviru nemščine kot izbirnega predmeta, ki se izvaja Ob prihodu v gimnazijo BORG v Avstriji nas je njihov dali vse znamenitosti Banjaluke, vključno z Muzejem Re- v 2. letniku, je v letih 2012–2015 potekala izmenjava z gim- ravnatelj dr. Eduard Fasching prijazno sprejel, razkazal Izmenjava z Novim Sadom publike srbske. nazijo BORG iz Bad Radkersburga v Avstriji. Dijaki Gim- prostore gimnazije in na kratko predstavil učne programe. V šolskem letu 2015/16 smo prvič izpeljali tudi tridnev- nazije Novo mesto so prvič obiskali partnersko gimnazijo Z avstrijskimi dijaki je tekel pogovor o njihovem šolskem Drugi del izmenjave je potekal aprila 2014 v Novem mestu. no izmenjavo z učenci iz Društva Slovencev Kredarica iz marca 2012. Vsako leto se je izmenjave udeležilo 20–25 vsakdanu, naši dijaki so ob temi o šolskem vsakdanu utrje- Sodelovalo je 15 gimnazijcev in 15 učencev slovenščine Novega Sada. Prvi del je potekal oktobra 2015 v Novem naših in avstrijskih dijakov. Spomladi so naši dijaki odšli vali svoje znanje nemščine. Leta 2012 smo imeli razgovor iz Banjaluke. Gostom smo razkazali kulturnozgodovinske Sadu, sodelovalo je osem dijakinj. Ogledali smo si glavne na eno- oz. dvodnevni obisk v Avstrijo, avstrijski dijaki pa z dvema učiteljema, ki sta nam povedala več o življenju ob spomenike Novega mesta in Ljubljane. Iz sodobne Srednje znamenitosti multikulturnega in nacionalno pisanega No- so obisk vrnili jeseni. Izmenjava je bila vedno medpredmet- meji in o stikih s Slovenci. šole za gostinstvo in turizem nas je pot vodila v Sloven- vega Sada, najpomembnejše pa je bilo druženje z vrstni- no zasnovana, povezana s tematskimi sklopi geografije, ski šolski muzej, kjer smo bili pri uri lepega vedenja iz leta ki, ki kot potomci Slovencev ohranjajo slovensko kulturo. zgodovine, sociologije, slovenščine in nemščine. Med pote- Izmenjave v Novem mestu 1907. Ogledali smo si še samostan v Stični in muzej v njem. Spoznali smo njihovo društveno delovanje, organiziranost kom ekskurzije so dijaki sproti reševali naloge na delovnih Goste smo povabili tudi k pouku in se veliko pogovarja- pouka slovenščine in pomen ohranjanja materinščine na listih, tudi ob vodenem ogledu mestnih znamenitosti. Ko so avstrijski dijaki obiskali Novo mesto, jih je na šoli li o značilnostih obeh kultur, jezikov, šolskega sistema, o tujem. pozdravila ravnateljica, razkazali smo jim šolo (navdušeni podobnostih in razlikah. Izmenjave v Bad Radkersburgu Drugi del izmenjave je potekal aprila 2016 na naši šoli. Iz Novega Sada je pripotovalo osem srednješolcev, učencev Na izmenjavi so naši dijaki spoznali Bad Radkersburg in Tretje srečanje slovenščine, in dva člana društva. Poleg standardnega njegovo okolico. Obiskali smo znano čokoladnico Zotter in Naslednje sodelovanje je potekalo aprila 2015, ko je bilo programa v šoli, Novem mestu in okolici smo si ogledali srednjeveški grad Riegersburg, kjer smo si ogledali tudi v Novem mestu na obisku 50 članov Društva Slovencev vrhunski koncert Carmine Slovenice Balkanika, v Dolenj- razstavo Preganjanje čarovnic na avstrijskem Štajerskem Triglav iz Banjaluke, tako odraslih kot otrok. Med njimi so skem muzeju pa film Novo mesto skozi čas in arheološko (2015). V Gornji Radgoni smo si vsakokrat ogledali alejo bili trije učenci višjega razreda osnovne šole in trije sred- zbirko. Sodelovanje z DRPD Novo mesto in izmenjave z znamenitih Prlekov, v radgonski kleti smo vedno vključi- nješolci, ki so jih gostili naši dijaki, program pa je sicer pri- učenci slovenščine v tujini so postale tradicionalne in želimo li vodeni ogled s strokovno razlago o pridelavi radgonske pravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela. Dijaki iz si, da bi jih nadaljevali ter razširili. penine. Banjaluke so bili en dan pri pouku na naši šoli. Predstavitev Novega mesta, 2013 246 247 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I T E A R I B I Č Izmenjava s šolo v Baskiji Avstrijski in novomeški dijaki pred frančiškansko cerkvijo, 2013 so bili nad opremljenostjo), naši gimnazijci so jim v ok- Izmenjavo je vsa leta vodila Eva Starič v sodelovanju s viru vodenega ogleda predstavili Novo mesto in njegovo kolegicami Nino Arnuš, Moniko Gehrke, Marinko Kovač, okolico. Vedno so bili navdušeni nad vodenim ogledom Marinko Krenker, Suzano Krvavica, Nušo Rustja in Jasmino stare frančiškanske knjižnice, peljali smo jih tudi na ogled Žagar. po razstavi Arheološka podoba Dolenjske v Dolenjskem S španskimi gosti na Ljubljanskem gradu, 2015 muzeju. Septembra 2013 so dijaki izdelovali nakit iz fimo Mnenje dijakinj Obisk v Novem mestu mase po predlogi steklenega nakita iz Dolenjskega muzeja. Jeseni 2015 smo v večernem programu na gimnaziji pred- Izmenjava je bila izvedena marca in povratna aprila Aprila 2015 so prišli gostje za en teden k nam in pripravili vajali film Razredni sovražnik našega bivšega dijaka Roka TINA KATIČ, URŠA LAVRIČ, ALJA KORAČIN, 2015. Udeležilo se je je 14 dijakinj od 2. do 4. letnika, ki se smo jim pester program. Bili so pri pouku, peljali smo jih ANA NOVLJAN, 2. a, 2012/13 Bička. Diskusijo o filmu smo v mešanih skupinah avstrij- španščine učijo kot drugi tuji jezik. na ekskurzijo na Gorenjsko, kjer smo si ogledali Planinski skih in naših dijakov izvedli naslednji dan. Po prihodu v gimnazijo BORG smo se držali bolj skupaj, muzej v Mojstrani, slap Peričnik in Bled. Na ekskurziji po po premagani tremi pa smo že izmenjali kakšno besedo in Dolenjski smo si ogledali Kostanjevico na Krki, samostan Obisk v Španiji se predstavili. Ni bilo lahko govoriti nemško in upali smo, Pleterje z muzejem na prostem, kobilarno z lipicanci in Zaključek da ne bomo bleknili česa neumnega. Kljub temu da nismo Marca 2015 smo se za en teden odpravili v Španijo (v Otočec. V Ljubljani smo naredili krožen ogled mestnega Naši dijaki so se izmenjav radi udeleževali, pohvalili so tudi upoštevali, kateri sklon ali člen naj uporabimo, smo se s po- baskovski kraj Muskiz v bližini Bilbaa) in bili nastanjeni pri jedra in obiskali špansko ambasado. Zadnji dan nas je močjo kretenj nekako sporazumeli. Avstrijski dijaki so bili koncept ogledov in vsebin. Za možnost izvedbe izmenjav se gostiteljih, družinah španskih dijakov. Spoznali smo njihovo sprejela županova pomočnica na Mestni občini Novo mesto zelo odprti in prijazni. Izmenjali smo si elektronske naslove, je vedno zavzel ravnatelj gimnazije BORG, njihova koordi- šolo in šolski sistem, dijaki so obiskali pouk, skupaj smo in nam predstavila delo župana. Dijaki so bili z izmenjavo da bomo ostali v stikih. Zelo smo bili zadovoljni, ker smo na natorica je bila Elisabeth Novak. Pogrešali pa smo pobude prijeten in zanimiv način preživeli dan in spoznali toliko se udeležili športnega dne, ogledali smo si Bilbao in muzej zelo zadovoljni, saj so spoznali nove prijatelje, s katerimi avstrijskih kolegov in dijakov, saj so pobude za vsebine novih prijateljev. Na avtobusu smo že delali načrte, kam Guggenheim, obiskali smo železarski muzej in si ogledali so lahko govorili špansko. Izmenjavo sta izvedli Tea Ribič in izmenjav vedno prihajale z naše strani. bomo nove prijatelje popeljali v Novem mestu. pristaniško mesto. Renata Nose. 248 249 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o O S T A L E D E J A V N O S T I Nizozemska Nemčija Amsterdam, Haag, München, Berchtesgaden, N U Š A R U S TJ A Delft, Rotterdam, Berlin, Potsdam, Dresden, Ekskurzije Anglija Scheveningen, Stuttgart, Frankfurt, London Keukenhof, Češka Nürnberg, Tübingen, Volendam Derendingen Praga Avstrija Dunaj, Blumau, Bärnbach, Gradec, Celovec, Salzburg Francija Madžarska Dijaki in učitelji gimnazije Novo mesto radi potujemo, zato Pariz, Avignon, Budimpešta so strokovne ekskurzije del rednega gimnazijskega pro- Nîmes, Arles, Grasse, grama, OIV po prosti izbiri in del izobraževanja učiteljskega Camargue, Les Baux, Aix-en Provence zbora. Ekskurzije načrtujemo medpredmetno in se nanje temeljito pripravimo (organizacija, program, vodenje, de- lovni listi, evalvacija). V zadnjih desetih letih smo izvedli različne enodnevne ekskurzije po Sloveniji, v tujini pa več- Srbija dnevne. Pot nas je vodila v sosednje dežele, pa tudi dlje v Italija Beograd Bosno in Hercegovino, Srbijo, Anglijo, Francijo, Nemčijo, na Benetke, Oglej, Trst, Češko in Nizozemsko. Čedad, Rezija, Rim, Hrvaška Pompeji, Orvieto, Zagreb, Kumrovec, Bosna in Ravena, Padova, Spoznavanje novih krajev in dežel ter različnih kultur je Krapina, Dubrovnik, Siena, Vinci, Firence, Hercegovina Šibenik, Split, Trogir, dragoceno izkustveno učenje, ki je učinkovitejše in trajnej- Pisa, San Gimignano, Nin, Zadar, Hum, Banjaluka, Sarajevo, še kot teoretične razlage v učilnici, zato so ekskurzije kot Rimini, San Marino, Pazin, Rovinj, Travnik, Jajce učilnica na kolesih obogatitev rednega pouka. Repen, Trst Brioni, Pula 250 25 251 2 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I S V več kot stoletni stavbi današnje gimnazije živi prav poseben duh – tisti duh, ki učitelje in dijake že 270 let povezuje E M O J C A L U K Š I Č , E R N A Š E G U L A v skupnost z žlahtno tradicijo. Tega duha soustvarjajo ljudje s svojimi odnosi, medsebojnim razumevanjem, zaupanjem in ZNAM Strokovni delavci spoštovanjem, pa najsi so to dijaki, učitelji, ravnateljica, tajnica, hišnik ali čistilke. Zadnjih deset let je šolski utrip sooblikovalo 140 učiteljev in drugih strokovnih delavcev, 25 administrativnih in tehničnih delavcev ter 1944 dijakov. Šola so ljudje. Na koncu zapišimo njihova imena. I 1 . 9. 2 0 0 6 – 3 1 . 8 . 2 0 1 6 IME IN PRIIMEK PREDMET / PODROČJE OD DO 1. Arnuš Marko GEO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 2. Arnuš Nina SOC 1. 9. 2006 31. 8. 2016 3. Avbar Fani KEM 1. 9. 2006 31. 8. 2010 4. Bajc Šerovič Barbara BIO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 Nomina nuda tenemus. 5. Balant Jasna NEM 1. 9. 2015 30. 6. 2016 6. Ban Jernej MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2016 7. Bartolj Mateja INF 1. 9. 2009 31. 8. 2010 8. Bartolj Tatjana laborantka BIO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 9. Bencik Helen NEM 1. 9. 2007 31. 8. 2008 Na koncu nam ostanejo edino imena. 10. Brinc Toni FIZ 1. 9. 2006 31. 8. 2008 11. Butkovec Gačnik Zlatka PSI 1. 9. 2006 31. 8. 2016 12. Cajner Polona ŠPA 9. 10. 2006 30. 6. 2007 13. Centa Polonca GEO, ZGO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 14. Cimperman Jernej ŠVZ 1. 9. 2009 31. 8. 2016 15. Colarič Sandra laborantka KEM 1. 3. 2010 31. 8. 2010 16. Cuder Udovič Tanja knjižničarka 1. 9. 2006 27. 3. 2010 17. dr. Renata Čampelj Jurečič SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 18. Čarman Karmen MAT 1. 9. 2009 31. 8. 2016 19. Črnila Leander PSI 1. 9. 2008 31. 8. 2009 20. Debeljak Špela PSI 1. 9. 2009 31. 8. 2016 21. Dobre Tatjana KEM 7. 9. 2010 31. 8. 2011 22. Dupuy-Roudel Soizic tuja učiteljica FRA 1. 10. 2010 30. 6. 2011 23. Durmič Tatjana BIO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 24. Falkner Cvetka ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2009 25. Fitzpatrick Noel tuji učitelj ANG 10. 1. 2014 31. 8. 2016 26. Florijančič Stanislava KEM 1. 9. 2006 31. 8. 2011 27. Furlan Turk Tina SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 28. Gabrijel Jasmina PSI 1. 9. 2009 30. 11. 2009 29. Gazvoda Sabina laborantka KEM 3. 9. 2008 5. 4. 2009 252 253 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I IME IN PRIIMEK PREDMET / PODROČJE OD DO IME IN PRIIMEK PREDMET / PODROČJE OD DO 30. Gehrke Monika tuja učiteljica NEM 1. 9. 2006 30. 6. 2014 62. Lojk Magda SLO, knjižničarka 6. 9. 2010 31. 8. 2013 31. Giodani Klavdija PSI 15. 1. 2007 31. 8. 2007 63. Louis Elisabeth Sarah tuja učiteljica FRA, NEM, FRA 1. 9. 2011 31. 8. 2016 30. 11. 2009 16. 4. 2010 64. Lubej Uroš FIL 1. 9. 2006 31. 8. 2016 32. Golob Mija LAT 1. 2. 2013 28. 2. 2013 65. Lukšič Mojca svetovalno delo, pomočnica ravnateljice, 1. 9. 2006 31. 8. 2016 33. Golobič Jernej SLO, knjižničar 2. 9. 2014 31. 8. 2016 ravnateljica 34. mag. Janez Gorenc ANG 1. 9. 2006 31. 8. 2016 66. Malnar Suzana ZGO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 35. Grabnar Tadej GEO 4. 4. 2016 17. 6. 2016 67. Malnarič Brulc Nevenka GEO, ZGO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 36. Hadl Miha FIZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 68. Maričič Ivan ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 37. Hočevar Simon INF 22. 10. 2012 31. 8. 2014 69. Markovič Silvester INF, MAT 19. 9. 2008 31. 8. 2009 38. Horvat Saška SLO, FRA 1. 9. 2006 31. 8. 2016 70. Maznik Barbara ANG, UZG 1. 9. 2006 31. 8. 2016 39. Hosta Jana PSI 1. 9. 2006 31. 8. 2016 71. Menger Helena NEM, ANG 1. 9. 2006 18. 10. 2006 40. Hozner Vovko Anja ANG, NEM 8. 10. 2012 27. 11. 2012 72. Mlakar Maja pripravnica ZGO 1. 2. 2011 31. 8. 2011 4. 3. 2013 31. 8. 2013 73. mag. Andreja Mohorčič MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2016 41. Hren Maja ANG 1. 9. 2006 31. 8. 2016 74. Mohorčič Janez ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2009 42. Hržica Alojzija MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2016 75. Morosini Italo INF 1. 9. 2006 28. 2. 2007 43. Hudoklin Miran pripravnik GEO 1. 9. 2007 30. 6. 2008 76. Nose Anita FIZ, pomočnica ravnateljice 15. 9. 2011 31. 8. 2016 44. Ilič Ljiljanka ANG 1. 9. 2006 31. 8. 2007 77. Nose Renata SLO, FRA 1. 9. 2006 31. 8. 2016 45. mag. Vasja Jakše ANG, NEM 1. 9. 2013 31. 8. 2016 78. Novak Alenka GLA 1. 9. 2006 31. 8. 2016 46. Kastelec Anica svetovalno delo 1. 9. 2006 31. 8. 2016 79. Pavlič Maša pripravnica ZGO 1. 9. 2012 30. 6. 2013 47. Kastelic Marko LAT, knjižničar 2. 9. 2014 31. 8. 2016 80. Pavlinić Nina NEM 1. 9. 2008 31. 8. 2009 48. Kavčič Marjan ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2010 81. Petakovič Natalija ravnateljica, pomočnica ravnateljice, SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 49. mag. Branka Klemenčič KEM 1. 2. 2010 31. 8. 2016 82. Pincolič Alja GEO 1. 10. 2011 31. 10. 2011 50. Kočar Marija BIO, laborant BIO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 83. Pirš Gregor ANG 1. 2. 2010 5. 7. 2011 51. Kočevar Alexandra NEM 1. 9. 2013 25. 10. 2013 84. Plazar Primož ŠVZ 1. 9. 2009 17. 11. 2009 52. Korbar Jasna KEM 1. 9. 2006 31. 8. 2007 1. 9. 2010 31. 8. 2016 1. 2. 2010 31. 8. 2010 85. Ploj Blaž LAT, knjižničar 15. 1. 2012 6. 4. 2014 1. 9. 2013 31. 8. 2014 86. Plut Mojca MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2008 53. Korošec Vladimira SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 1. 9. 2009 31. 8. 2010 54. Kostić Sandi ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 87. Plut Krajnik Tadeja SLO 1. 9. 2007 16. 12. 2007 55. Kovač Marija KEM 1. 9. 2006 31. 8. 2016 88. Počervina Urška INF 1. 3. 2007 31. 8. 2007 56. Kozole Alojz FIZ 1. 9. 2008 30. 4. 2009 89. Poličnik Tanja SOC 1. 2. 2011 30. 4. 2011 57. Krenker Marina NEM 12. 9. 2012 18. 6. 2014 90. Popov Vanja MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2016 58. Krvavica Suzana SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 91. Poredoš Zoran ZGO, GEO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 59. Kuzem Miloš knjižničar 1. 4. 2010 30. 10. 2010 92. Potočar Ivan laborant FIZ 2. 10. 2007 31. 3. 2016 60. Kuzem Ivan laborant FIZ 1. 9. 2006 31. 8. 2013 93. Potočar Papež Irena SLO 1. 9. 2006 13. 5. 2007 61. Lavrič Saša ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 94. Potočnik Verena ANG, FRA 1. 9. 2006 31. 8. 2016 254 255 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I IME IN PRIIMEK PREDMET / PODROČJE OD DO IME IN PRIIMEK PREDMET / PODROČJE OD DO 95. Povše Kastrevc Marinka RUŠ 1. 9. 2010 31. 8. 2013 130. Tomas Krešimir INF 1. 9. 2006 31. 8. 2013 96. Prus Tone MAT 1. 9. 2008 31. 8. 2009 131. Tomažič Bernarda MAT, INF 1. 9. 2006 31. 8.2016 97. Pust Janja KEM 26. 9. 2011 31. 8. 2016 132. Vilhelm Neža LAT 1. 9. 2008 15. 1. 2012 98. Rajh Ema ŠPA 9. 10. 2006 30. 6. 2007 133. Vovko Breda ŠVZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 99. Rangus Mojca MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2016 134. Yufon Mama tuji učitelj FRA 17. 9. 2007 31. 8. 2008 100. Rangus Danica SLO 1. 9. 2006 31. 8. 2007 135. Zabret Blaž FIZ 1. 9. 2015 31. 8. 2016 101. dr. Andreja Retelj NEM 1. 9. 2006 31. 10. 2014 136. Zakrajšek Kristina MAT 2. 9. 2014 9. 10. 2015 102. Retelj Simona pripravnica ZGO 9. 2. 2009 31. 5. 2009 137. Zalokar Helena ravnateljica, pomočnica ravnateljice, SOC 1. 9. 2006 31. 8. 2009 103. Ribič Tea ŠPA, FRA 1. 9. 2007 31. 8. 2016 138. Zupančič Polonca LAT 7. 4. 2014 30. 6. 2014 104. Roebuck Gillian tuja učiteljica ANG 10. 1. 2014 31. 8. 2016 139. Žabkar Alenka SLO 1. 9. 2008 25. 11. 2009 105. Rustja Neža FIL 4. 2. 2015 4. 3. 2015 1. 12. 2009 28. 2. 2010 106. Rustja Nuška NEM 1. 9. 2006 20. 9. 2014 23. 3. 2010 31. 8. 2010 107. Sadek Mitja LAT, ZGO 1. 9. 2006 31. 8. 2008 140. Žagar Jasmina LUM 1. 9. 2006 31. 8. 2016 108. Sakelšak Nataša ANG 1. 9. 2008 12. 5. 2009 109. Sekula Zupančič Nataša NEM 1. 9. 2006 31. 8. 2016 110. Simčič Nina pripravnica ŠVZ, ŠVZ 1. 12. 2014 16. 7. 2015 2. 9. 2015 14. 9. 2015 111. Simonič Albina knjižničarka 1. 9. 2006 31. 8. 2016 112. Skube Mirjam ANG 1. 9. 2006 31. 8. 2016 113. Sladoljev Vinko FIZ 1. 9. 2006 31. 8. 2016 114. Slana Maša pripravnica SLO 1. 10. 2014 31. 3. 2015 115. Sluga Katarina laborantka KEM 1. 10. 2007 31. 8. 2016 116. Starič Eva Constanca NEM, ANG 1. 9. 2006 31. 8. 2016 117. Strmole Martina laborantka KEM 1. 9. 2006 23. 9. 2007 118. Strnad Barbara INF 6. 9. 2010 31. 8. 2016 119. Strnad Jani ZGO 1. 9. 2009 31. 10. 2009 120. Šikonja Jelena SOC, SLO 14. 11. 2008 31. 5. 2014 121. Škof Petra svetovalno delo 3. 1. 2011 31. 8. 2016 122. Škrbec Zdenka MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2007 123. Šporar Gabrijela ANG 1. 9. 2006 30. 7. 2012 124. Šterbenc Ana MAT 1. 9. 2008 31. 12. 2010 125. Štern Terezija NEM 1. 9. 2006 31. 8. 2008 126. Štih Matjaž ZGO 1. 9. 2006 21. 9. 2012 127. Šupe Robert GEO, ZGO 1. 9. 2006 31. 8. 2016 128. Tešar Miha MAT 1. 9. 2006 31. 8. 2008 129. Thorževskij Sašo INF 1. 9. 2007 30. 6. 2008 256 257 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I M O J C A L U K Š I Č , E R N A Š E G U L A M O J C A L U K Š I Č , E R N A Š E G U L A Administrativni in tehnični delavci Dijaki četrtih letnikov 1 . 9. 2 0 0 6 – 3 1 . 8 . 2 0 1 6 Š t e v i l o d ij a k o v v š o l s k i h l e t i h IME IN PRIIMEK DELOVNO MESTO OD DO ŠOLSKO LETO ŠTEVILO DIJAKOV 1. Abdić Vahida čistilka 1. 9. 2006 7. 4. 2011 2006/07 224 2. Antončič Marjanca čistilka 1. 9. 2008 31. 8. 2016 2007/08 214 3. Avguštin Mia poslovna sekretarka 1. 9. 2010 27. 8. 2012 2008/09 215 4. Červ Andreja računovodkinja 1. 9. 2010 31. 10. 2015 2009/10 203 5. Drab Mojca administratorka, knjigovodkinja 1. 9. 2006 31. 8. 2010 2010/11 214 6. Hočevar Pavla poslovna sekretarka 1. 9. 2006 26. 7. 2012 2011/12 199 7. Hočevar Simon vzdrževalec učne tehnologije 1. 10. 2014 31. 7. 2016 2012/13 180 8. Hrastar Brigita čistilka 1. 2. 2011 31. 8. 2016 2013/14 165 9. Kastelec Igor hišnik 1. 9. 2006 31. 8. 2016 2014/15 177 10. Krašovec Kristina čistilka 1. 9. 2006 15. 9. 2011 2015/16 153 11. Krivec Tanja administratorka, knjigovodkinja, 9. 9. 2011 31. 8. 2016 SKUPAJ 1944 poslovna sekretarka 12. Kušljan Irena čistilka 1. 12. 2012 31. 8. 2016 13. Kuzem Olga računovodkinja 1. 9. 2006 5. 3. 2012 14. Manasijević Ina javna dela 9. 3. 2016 22. 7. 2016 15. Manojlović Zora čistilka 1. 9. 2006 31. 8. 2016 16. Mežnaršič Franc čistilec 1. 9. 2006 31. 8. 2016 17. Muhič Robert spremljevalec gibalno oviranega dijaka 1. 9. 2007 21. 7. 2009 18. Potočar Ivan vzdrževalec učne tehnologije 1. 8. 2016 31. 8. 2016 19. Simčič Marija čistilka 1. 9. 2006 31. 7. 2008 20. Smajilović Esma čistilka 29. 8. 2016 31. 8. 2016 21. Stojčević Zora čistilka 1. 8. 2015 31. 8. 2016 22. Šegula Erna računovodkinja 16. 6. 2014 14. 8. 2015 21. 10. 2015 31. 8. 2016 23. Šketelj Terezija čistilka 1. 9. 2006 26. 10. 2014 24. Židan Vesna javna dela 9. 3. 2016 30. 6. 2016 25. Žura Katja čistilka 15. 10. 2012 28. 2. 2013 258 259 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Seznam dijakov četrtih letnikov Š o l s k o l e t o 2 0 0 6 /0 7 Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. f Razrednik: VLADIMIRA KOROŠEC Razrednik: NEVENKA MALNARIČ BRULC Razrednik: NINA ARNUŠ Razrednik: SUZANA KRVAVICA Razrednik: ALOJZIJA HRŽICA Razrednik: JANA HOSTA 1. Barbič Blaž 1. Bajt Jana 1. Abina Mojca 1. Ambrožič Urška 1. Ancelj Anja 1. Antončič Maja 2. Barbič Mitja 2. Banič Suzana 2. Bastardi Franc 2. Anžlovar Žiga 2. Cimermančič Mitja 2. Avbar Matej 3. Bobič Lovro 3. Bizjak Damijan 3. Bastardi Helena 3. Burkić Mirela 3. Drab Mitja 3. Barbo Helena 4. Bregar Luka 4. Bučar Andrej 4. Čolić Maja 4. Djaip Eva 4. Ferlež Andrej 4. Belingar Simon 5. Čeh Anja 5. Csernik Arpad 5. Dreo Barbara 5. Ferlin Anica 5. Glavač Špela 5. Berus Aleksander 6. Fink Anja 6. Gorše Maja 6. Erpič Janja 6. Grmaš Sanja 6. Golob Maruša 6. Boltes Polo 7. Florjančič Nastja 7. Hribar Anja 7. Gorenc Anja 7. Jenič Katja 7. Gorenc Irena 7. Dobelšek Maja 8. Iskra Mateja 8. Jaklič Stojan 8. Jamšek Maja 8. Jezerčić Natalija 8. Gradecki Živa 8. Dolinar Klemen 9. Jenko Ana 9. Kalin Davor 9. Keber Špela 9. Juršič Špela 9. Harmandić Tea 9. Dragan Tadej 10. Klobučar Mateja 10. Karlič Nastja 10. Lokar Romana 10. Kekič Katarina 10. Hočevar Jožica 10. Franko Primož 11. Kroflin Davor 11. Kastelec Nina 11. Majcen Lea 11. Krivec Uroš 11. Hočevar Miha 11. Iskra Matjaž 12. Krvavica Klara 12. Kovač Urša 12. Matičević Sanela 12. Malešič Urša 12. Humek Kaja 12. Janškovec Maja 13. Latsygina Kristina 13. Lamut Andreja 13. Mavrin Renato 13. Mervar Katja 13. Ilijanić Bojan 13. Kastelic Marko 14. Mačerol Nastja 14. Matoh Nika 14. Mirtič Ana 14. Muren Luka 14. Jenkole Kaja 14. Kašnik Matic 15. Meserko Ina 15. Miklič Tea 15. Mrgole Marjan 15. Pavlič Laura 15. Jerele Sara 15. Kostelec Mariano Alejandro 16. Mirtič Vilma 16. Mulh Tamara 16. Mrgole Mateja 16. Penca Mojca 16. Jožef Žiga 16. Kranjc Jaka 17. Ocvirk Iva 17. Murgelj Lea 17. Mušinović Danijela 17. Povše Lea 17. Junc Andreja 17. Mikić Jasna 18. Pavlin Sanja 18. Polovič Tina 18. Pavlin Matic 18. Ristić Črt 18. Klemenčič Mojca 18. Nikić Vanja 19. Pintarič Nuša 19. Pungeršič Suzana 19. Pogačar Jani 19. Sajtl Petra 19. Kocjan Alenka 19. Pavlič Nataša 20. Plauštajner Ajda 20. Rajmer Magnik Polonca 20. Povše Matic 20. Sila Urška 20. Kocjančič Jure 20. Piletič Žiga 21. Rožman Kristina 21. Rihter Maja 21. Simčič Iza 21. Šercelj Alja 21. Košmerl Vanja 21. Pulko Barbara 22. Samida Mateja 22. Simonišek Laura 22. Slapšak Alja 22. Štangelj Tadej 22. Kovač Rok 22. Radešček Urška 23. Skušek David 23. Stamatovič Danijela 23. Strmole Alja 23. Štine Barbara 23. Kramarič Valerija 23. Radošević Tamara 24. Smolič Matej 24. Vidmar Karmen 24. Sušnik Tamara 24. Štupar Anže 24. Legiša Simona 24. Slivnik Tina 25. Sotlar Margareta Megi 25. Virant Tomaž 25. Škarja Petra 25. Šuštaršič Tadej 25. Mikolič Mojca 25. Zupančič Jernej 26. Starič Barbara 26. Živoder Mateja 26. Škarja Tanja 26. Tomazin Matija 26. Radak Petra 26. Železnik Nives 27. Štravs Nastja 27. Tramte Dunja 27. Torkar Nika 27. Šmalc Domen 28. Šuštaršič Špela 28. Udovč Adrijana 28. Turk Mateja 28. Tomšič Bor 29. Umbreht Maruša 29. Zupančič Mateja 29. Vidmar Špela 29. Vidmar Mojca 30. Višček Jana 30. Zajc Peter 30. Zupančič Urban 31. Zupan Tanja 31. Zoran Špela 32. Zupančič Boštjan 33. Žmavčič Nataša 260 261 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 0 7/0 8 Razred: 4. k Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razrednik: JANEZ GORENC Razrednik: MOJCA LUKŠIČ Razrednik: ANDREJA MOHORČIČ Razrednik: TATJANA DURMIČ Razrednik: ZLATKA BUTKOVEC GAČNIK Razrednik: MATJAŽ ŠTIH 1. Beg Maja 1. Bačar Jana 1. Bojanc Denis 1. Bradač Simona 1. Andolšek Blažka 1. Atanasković Sara 2. Božič Jurij 2. Barbič Ines 2. Fabijan Jernej 2. Brakočević Dejan 2. Bregant Marko 2. Božič Petra 3. Črepinšek Eva 3. Blatnik Tanja 3. Gantar Anita 3. Cesar Tjaša 3. Bukovac Lea 3. Gavrić Kristina 4. Dim Maja 4. Bratož Tjaša 4. Glavač Vesna 4. Fifolt Nina 4. Ćutuk Tadej 4. Gosenca Mateja 5. Gotovac Natalija 5. Bregač Maruška 5. Hudoklin Petra 5. Halilović Alen 5. Dragan Tina 5. Hočevar Brigita 6. Hočevar Blažka 6. Bukovec Gregor 6. Hudoklin Urška 6. Judež Franci 6. Grabnar Tadej 6. Jankulov Tadeja 7. Hostnik Lea 7. Dežmar Danijel 7. Humar Polona 7. Kos Špela 7. Horvat Božidar 7. Jenič Matej 8. Hrovatič Tilen 8. Grandovec Tevž 8. Janc Anže 8. Košak Živa 8. Jarc Nina 8. Kaplar Polona 9. Hudoklin Ajda 9. Jambrošić Mihael 9. Kastelec Matic 9. Kovačič Vika 9. Jerič Irenej 9. Kavšek Daša 10. Ilovar Nina 10. Jović Jana 10. Lekše Uroš 10. Kumar Klara 10. Križman Rafaela 10. Kunič Katja 11. Jelenc Veronika 11. Kostrevc Gašper 11. Medic Špela 11. Mijajlović Sanja 11. Krušec Katja 11. Maksl Teja 12. Jordan Sandra 12. Kuralt Andraž 12. Medved Ines 12. Mikec Sašo 12. Levstik Manca 12. Masnik Barbara 13. Kovačič Mateja 13. Opalk Blaž 13. Mežnar Mateja 13. Može Matjaž 13. Može Barbara 13. Potrč Eva 14. Kovačič Simon 14. Plot Miha 14. Miketič Daniel 14. Pavlič Romana 14. Nosan Anja 14. Povše Valerija 15. Lamut Denis 15. Plut Peter 15. Padevski Nikolaj Ernest 15. Planinšek Jana 15. Novak Barbara 15. Povšič Nuša 16. Markelc Ana 16. Polovič Anže 16. Papež Pia 16. Plantan Nina 16. Novak Nina 16. Pucelj Denis 17. Murtič Alen 17. Šeligo Katja 17. Piškurič Špela 17. Rabzelj Špela 17. Novakovič Metod 17. Pucelj Špela 18. Oman Ana 18. Vrhovšek Gašper 18. Podlogar Petra 18. Remec Marko 18. Ozimek Tjaša 18. Pugelj Nina 19. Pavlin Ines 19. Zajec Primož 19. Roženbergar Tjaša 19. Rončelj Blanka 19. Perko Saša 19. Smrke Jurij 20. Picelj Jaka 20. Zaletelj Manca 20. Smolič Peter 20. Rustja Neža 20. Peterlin Barbara 20. Srebrnjak Mihalič Manca 21. Radež Jernej 21. Žagar Tine 21. Štih Barbara 21. Saje Tjaša 21. Poljanec Jure 21. Srebrnjak Mihalič Polona 22. Sivec Kaja 22. Štupar Simon 22. Sladič Barbara 22. Potočar Simona 22. Šetina Andrea 23. Stojić Iva 23. Tramte Gašper 23. Smrke Urška 23. Pucelj Marko 23. Šuklje Tina 24. Šercelj Ines 24. Turk Luka 24. Šmajdek Vita 24. Rangus Helena 24. Šušteršič Maja 25. Tramte Urška 25. Udovč Mojca 25. Tisov Eva 25. Stariha Blanka 25. Turk Špela 26. Zupan Daniela 26. Vovk Maša 26. Turk Alenka 26. Stopar Eva 26. Udovč Lea 27. Zupančič Vesna 27. Vučinić Ana 27. Zajc Martin 27. Virant Alen 27. Zabukošek Petra 28. Žinko Tamara 28. Zupančič Karmen 28. Volčjak Sašo 28. Zupančič Deja 29. Zupančič Lidija 29. Zore Anita 262 263 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 0 8 /0 9 Razred: 4. e Razred: 4. f Razred: 4. k Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razrednik: BARBARA MAZNIK Razrednik: SAŠA LAVRIČ Razrednik: NATALIJA PETAKOVIČ Razrednik: SANDI KOSTIĆ Razrednik: STANISLAVA FLORIJANČIČ Razrednik: VANJA POPOV 1. Bartolj Sabina 1. Bartolj Nina 1. Bevc Marjeta 1. Alapović Srđan 1. Berkopec Marko 1. Bobič Nina 2. Beg Gašper 2. Bašelj Nastja 2. Bregač Miha 2. Benčina Ana 2. Grill Kristina 2. Damjanovič Aleksandra 3. Bevec Nina 3. Dragan Tjaša 3. Đenić Viktoria 3. Brodnik Vanja 3. Grill Tea 3. Golob Anja 4. Bregar Maja 4. Frelih Jože 4. Husić Gea 4. Gerbec Anton 4. Hrastar Maja 4. Hrovatič Alja 5. Felbabić Ivan 5. Gorenc Anita 5. Jerman Urška 5. Hočevar Barbara 5. Kos Barbara 5. Humek Lara 6. Gliha Anže 6. Gorjup Jan 6. Kapš Lea 6. Koren Tanja 6. Kostelec Petra 6. Jakobčič Aleksander 7. Gosenca Karmen 7. Hočevar Tomaž 7. Kiseljak Kristijan 7. Kraljić Martin 7. Kranjc Neža 7. Jedlovčnik Neja 8. Hribar Karmen 8. Jaklič Klara 8. Kovačič Lucija 8. Kržič Špela 8. Kreže Sanja 8. Jerič Katja 9. Janc Nežka 9. Jerič Tanja 9. Kren Eva 9. Lampič Matic 9. Lovšin Ana 9. Junc Sabina 10. Kocjan Darja 10. Jerman Polona 10. Krnc Gregor 10. Miklavčič Natalija 10. Lukšič Rok 10. Kastelic Maša 11. Kos Sabina 11. Katalenić Matko 11. Kržičnik Mateja 11. Novak Erika 11. Malovič Urban 11. Korasa Jerneja 12. Kostelec Pablo Martin 12. Kefer Daša 12. Kukman Mitja 12. Pene Mojca 12. Marn Maruša 12. Kovačič Gorazd 13. Kranjc Jurij 13. Kobe Gregor 13. Majstorović Slađana 13. Pucelj Teja 13. Mužar Katarina 13. Kralj Katja 14. Lukežič Jakob 14. Kregar Sabina 14. Marjetič Klavdija 14. Štrasner Ana 14. Nosan Klemen 14. Kranjc Urša 15. Malavašič Uroš 15. Kuhar Lea 15. Molek Rada 15. Turk Aljoša 15. Plavec Tjaša 15. Kuhar Katarina 16. Matjašič Miha 16. Opara Jure 16. Pal Katja 16. Turk Janja 16. Ristić Urška 16. Ličina Tina 17. Primc Kaja 17. Plos Petra 17. Pavlič Aleksandra 17. Turk Vid 17. Rman Maša 17. Mikec Anže 18. Prpič Blažka 18. Poljanc Maja 18. Poplašen Zana 18. Žagar Jure 18. Šinkovec Vesna 18. Miklavčič Miha 19. Pušavec Eva 19. Radovič Živa 19. Potočnik Tomaž 19. Tramte Davor 19. Mirtič Janja 20. Rapuš Mateja 20. Ribič Nejc 20. Sašek Anja 20. Vohar Blaž 20. Mlakar Andrej 21. Saje Katja 21. Strgar Anja 21. Subić Laura 21. Vovko Jože 21. Radojčič Kristian 22. Šenica Katra 22. Šinkovec Nina 22. Štravs Miha 22. Zupan Katja 22. Ratajc Lucijan 23. Šinkovec Jana 23. Štupar Jasna 23. Troje Nina 23. Zupančič Klemen 23. Skube Jerca 24. Tavčar Tea 24. Tavčar Marko 24. Zupančič Polonca 24. Štimpfel Andrejka 25. Turk Mateja 25. Tomazin Stane 25. Žgajnar Mihael 25. Tomažin Tea 26. Vide Eva 26. Turk Mitja 26. Žurga Veronika 26. Tomše Gašper 27. Vovko Marko 27. Vizler Sara 27. Zupančič Mojca 28. Zoran Anja 28. Zupančič Špela 29. Zupančič Sandi 29. Zupančič Tina 30. Žagar Simona 30. Žefran David 31. Žibert Mojca 264 265 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. f Razred: 4. k Razred: 4. š Razrednik: BREDA VOVKO Razrednik: SUZANA MALNAR Razrednik: BARBARA MAZNIK Razrednik: ROBERT ŠUPE Razrednik: SAŠKA HORVAT Razrednik: POLONCA CENTA 1. Brcar Tjaša 1. Andrejčič Luka 1. Ambrožič Marko 1. Barbo Andreja 1. Božič Metka 1. Bačar Gregor 2. Brezovar Tjaž 2. Anžlin Lucija 2. Bukovec Klara 2. Bauer Stella 2. Bregar Tjaša 2. Bajuk Matevž 3. Brkič Katja 3. Berus Lucijano 3. Dular Jerneja 3. Beretič Renata 3. Brulc Tina 3. Brulc Klemen 4. Buzar Matija 4. Božič Valentina 4. Kajič Katja 4. Berkopec Matevž 4. Gornik Rok 4. Glavač Kaja 5. Florjančič Dino 5. Cesar Jasmina 5. Kastelic Vesna 5. Čemas Nina 5. Junc Petra 5. Kramar Urban 6. Gerkšič Katja 6. Davidović Marijan 6. Kastelic Živa 6. Dežman Eva 6. Kelbl Lucija 6. Murn Špela 7. Golob Jure 7. Gačnik Tanja 7. Keber Karmen 7. Dujić Matej 7. Kranjc Klavdija 7. Okleščen Špela 8. Golob Vanja 8. Gazvoda Andreja 8. Koligar Dunja 8. Evđenić Tamara 8. Lah Pia 8. Plantan Damjan 9. Govednik Ines 9. Gorenc Vesna 9. Matoh Toni 9. Felbabić Tomislav 9. Mavsar Nejc 9. Radež Igor 10. Grebenc Urša 10. Grum Ines 10. Mohar Klavdija 10. Gorenčič Barbara 10. Mežnar Rok 10. Sovič Jasna 11. Hočevar Kristina 11. Hočevar Simon 11. Mohorko Sandro 11. Grubar Katja 11. Novak Smolič Anita 11. Strahinić Tina 12. Jereb Mateja 12. Hočevar Žiga 12. Može Manca 12. Idžanović Kristijan 12. Pečjak Špela 12. Šmajdek Aleksandra 13. Jerič Monika 13. Hrušovar Blaž 13. Nemec Matic 13. Jantolek Anže 13. Pišek Jan 13. Travnikar Tadej 14. Jožef Tjaša 14. Janežič Katja 14. Orešnik Tim 14. Jantolek Luka 14. Rebernik Eva 14. Žlajpah Rok 15. Kajtazović Tamara 15. Klemenčič Klavdija 15. Pečar Nina 15. Jarc Anja 15. Saje Karmen 16. Kolenc Filip 16. Kren Špela 16. Podobnik Primož 16. Jordan Karmen 16. Škrabec Klemen 17. Kolenc Lovrenc 17. Kunstek Matej 17. Prah Manca 17. Jordan Lara 17. Štamfelj Alen 18. Koračin Alja 18. Lukšič Ana 18. Radež Jerica 18. Juršič Blaž 18. Štrucelj Manca 19. Koračin Jasmina 19. Martinčič Katja 19. Ramovš Tanja 19. Klobučar Gašper 19. Šuštaršič Anže Valentin 20. Kovačič Katja 20. Mlakar Tanja 20. Saje Jakob 20. Krašovec Tjaša 20. Turk Tanja 21. Meznarčič Primož 21. Opara Tia 21. Slobodnik Jan 21. Lavrič Tina 21. Vidmar Doroteja 22. Papić Teja 22. Pavlič Nastja 22. Stanković Tjaša 22. Mikec Mia 22. Vidmar Edvard 23. Plazar Lara 23. Podbevšek Tina 23. Stojanović Sara 23. Ostanek Lidija 23. Zirkelbach Tjaša 24. Slapšak Eva 24. Povše Konec Sara 24. Špec Alina 24. Pintar Nataša 24. Zupanc Nuša 25. Starič Sara 25. Rifelj Jan 25. Šuštaršič Deni 25. Poreber Lara 26. Udovč Tanja 26. Saje Karmen 26. Turk Nina 26. Požgaj Dušanka 27. Umek Amelija 27. Subić Jasmina 27. Vidmar Larisa 27. Simončič Mitja 28. Vide Toni 28. Svilan Katarina 28. Virc Anja 28. Smrečnik Matija 29. Vodopivec Sara 29. Štangelj Marjan 29. Zupan Martina 29. Vodnik Tomaž 30. Železnik Taja 30. Šuln Jaka 30. Zupanc Anja 31. Tramte Mojca 31. Zupančič Katja 32. Vidmar Ines 32. Zupančič Urša 266 267 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 0 9/ 1 0 Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. k Razrednik: JERNEJ BAN Razrednik: MARIJA KOČAR Razrednik: MARINKA KOVAČ Razrednik: MIRJAM SKUBE Razrednik: VERENA POTOČNIK Razrednik: NEVENKA MALNARIČ BRULC 1. Banič Mojca 1. Alič Lea 1. Ancelj Maruša 1. Anžlovar Rok 1. Bevc Jure 1. Avbar Matija 2. Blatnik Sabina 2. Bahor Simona 2. Bobnar Urška 2. Boni Kuzma Aleksandra 2. Bevc Maruša 2. Avsenik Klara 3. Bon Barbara 3. Barle Melita 3. Borak Laura 3. Cibic Mima 3. Božič Anamarija 3. Blazinšek Kaja 4. Brudar Sandi 4. Čukić Karlo Nikola 4. Bregar Anja 4. Ferkolj Tinka 4. Brudar Nina 4. Dželadini Vanesa 5. Bukovec Peter 5. Doltar Kaja 5. Fišter Tamara 5. Gašperšič Jan 5. Cimermančič Karmen 5. Frelih Eva 6. Cimermančič Katja 6. Erlah Tanja 6. Grandovec Timo 6. Gornik Miha 6. Colarič Barbara 6. Hočevar Sabina 7. Gabrič Laura 7. Fink Barbara 7. Grošič Sara 7. Guštin Ada 7. Dragan Maja 7. Ivanušič Tina 8. Gasparič Jurij 8. Glavan Maja 8. Grum Petra 8. Hrovat Karmen 8. Gnidovec Matej 8. Janežič Tamara 9. Golob Domen 9. Golob Simona 9. Junc Maja 9. Katalenić Antun 9. Hrastar Janja 9. Jankovič Ariana 10. Hočevar Nina 10. Golobič Katja 10. Kobe Lara 10. Klobčar Vid 10. Hrovat Marjetka 10. Jarc Klavdija 11. Kerin Ines 11. Gorenc Ana 11. Kocjan Petra 11. Kosmina Martin 11. Hrovat Tanja 11. Kalin Ines 12. Lenart Lea 12. Gornik Mojca 12. Kostelec Iztok 12. Koželj Vesna 12. Junc Jožica 12. Kavšek Gašper 13. Metelko Nino 13. Hočevar Maja 13. Kramar Eva 13. Lenart Jaka 13. Kastelec Staša 13. Kočjaž Larisa 14. Metelko Tjaša 14. Jerin Vesna 14. Kužat Alen 14. Luzar Urška 14. Klemenčič Maruša 14. Kragelj Katja 15. Mikolič Katja 15. Kiren Barbara 15. Laknar Mateja 15. Miklič Ernest 15. Klinc Mateja 15. Kralj Žan 16. Pavlin Jan 16. Kočevar Tadeja 16. Lukšič Alja 16. Pavlenič Davorin 16. Mačerol Tomaž 16. Lipar Veronika 17. Plaper Tjaša 17. Ljubi Benjamin 17. Meznarčič Blaž 17. Penca Jana 17. Merslavič Ajda 17. Lorber Črtomir 18. Pureber Anže 18. Martinšek Irma Samantha 18. Nikolić Nataša 18. Plavec Irma 18. Novak Nastja 18. Majerle Tjaša 19. Rangus Neža 19. Mikolič Žiga 19. Pekolj Tadej 19. Rauh Mateja 19. Opeka Julija 19. Muherina Meliha 20. Rifelj Eva 20. Novak Anja 20. Perko Rebeka 20. Rožman Veronika 20. Povšič Miha 20. Muhič Eva 21. Rifelj Luka 21. Novak Barbara 21. Pirc Nejc 21. Sajko Urška 21. Pucelj Andreja 21. Pavlič Sandra 22. Stepan Nevenka 22. Obrstar Jasmina 22. Saje Sabina 22. Saratlija Ivana 22. Rangus Uroš 22. Perko Suzana 23. Tisov Ana 23. Pavkovič Martina 23. Smodiš Domen 23. Simonič Janez 23. Ribič Tina 23. Pešut Zala 24. Tomažin Martina 24. Pelko Tina 24. Spudič Andrej 24. Šenica Mlakar Karin 24. Simonič Lea 24. Radić Sanja 25. Turk Maruša 25. Peterle Teja 25. Šenica Matevž 25. Vujatović Aleksandra 25. Šinkovec Petra 25. Rangus Ana 26. Vončina Blaž 26. Ravbar Ana 26. Šenk Rosana 26. Zupančič Jernej 26. Škoporc Tina 26. Skobe Eva 27. Vrečer Primož 27. Rudman Mija 27. Tejić Barbara 27. Žagar Alja 27. Uhan Sara 27. Slobodnik Jože 28. Zalokar Danijela 28. Skol Ines 28. Turk Anita 28. Žagar Polona 28. Zajec Nina 28. Struna Simona 29. Zorko Marko 29. Strahinić Marina 29. Vehar Tina 29. Žerajić Nataša 29. Vukojević Rosana 30. Žigante Nataša 30. Štamfelj Sanja 30. Vidmajer Barbara 30. Zupančič Sonja 31. Vrtačič Tina 31. Vidmar Vanja 32. Železnik Nina 268 269 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 0/ 1 1 Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razrednik: RENATA ČAMPELJ JUREČIČ Razrednik: ANDREJA RETELJ Razrednik: ZORAN POREDOŠ Razrednik: ALOJZIJA HRŽICA Razrednik: ZLATKA BUTKOVEC GAČNIK Razrednik: JELENA ŠIKONJA 1. Bajuk Jerca 1. Bajec David 1. Benedik Kristijan 1. Ambrožič Andreja 1. Andolšek Dejan 1. Cvelbar Tašja 2. Baranašič Katja 2. Banovec Nastja 2. Bobič Ana-Maria 2. Bahor Maja 2. Baškovič Kaja 2. Djolević Nina 3. Blatnik Rok 3. Budački Simon 3. Bradač Matic 3. Bahor Marko 3. Bertole Denis 3. Duh Rebeka 4. Buzar Ilija 4. Cesar Nuša 4. Črtalič Jaka 4. Bahor Matjaž 4. Cirnski Ana 4. Erbida Katja 5. Dvornik Pika 5. Davidović Jelena 5. Čuk David 5. Damjanovič Vlasta 5. Foršček Stella 5. Fir Eva 6. Franko Matej 6. Gačnik Katja 6. Đurđević Tamara 6. Gerden Neža 6. Frey-Gorše Tjaša 6. Gašperšič Špela 7. Glavič Dragica 7. Gašperič Gaj 7. Janičijevič Aleksander 7. Gole Nataša 7. Gorše Sara 7. Hočevar Sara 8. Horvat Jana 8. Gorjup Teja 8. Kalčič Matej 8. Hočevar Aleksander 8. Hudoklin Andraž 8. Hrastar Tanja 9. Kostrevc Anja 9. Kočar Eva 9. Kastelic Michelle 9. Hočevar Urška 9. Jančar Eva 9. Jakovljević Ivan 10. Kozolc Katra 10. Kočevar Dominik 10. Kastelic Vanja 10. Hudak Elizabeta 10. Jelenec Don 10. Kozjan Tjaša 11. Kozolc Špela 11. Kren Urša 11. Kirin Ana 11. Jerele Tonja 11. Kastelic Jure 11. Koželj Nuša 12. Kramar Žan 12. Kruljac Jernej Maj 12. Klopčič Vukšinič Olja 12. Jevnikar Elizabeta 12. Klinc Aljaž 12. Krevs Sandra 13. Lazar Martin 13. Kukman Sara 13. Lekše Primož 13. Junc Metka 13. Krajnc Eva 13. Krvavica Ada 14. Longar Kristjan 14. Kužnik Sara 14. Medic Nika 14. Kompare Janja 14. Lesjak Petra 14. Kuzmanović Sara 15. Milanković Mirela 15. Marušič Manuel 15. Mijajlović Tomaž 15. Mikulan Anže 15. Maričič Jernej 15. Lipoglavšek Manca 16. Rajaković Marko 16. Mazovec Manca 16. Mohar Rok 16. Mišjak Aljaž 16. Medja Saša 16. Mislaj Romana 17. Škerlj Gaja 17. Novak Špela 17. Novak Anja 17. Mišmaš Tjaša 17. Padevski Dolores 17. Moderc Jelko 18. Špolar Franci 18. Oberč Simona 18. Novak Doroteja 18. Novakovič Martin 18. Pavlin Barbara 18. Nahtigal Maruša 19. Šutej Zoran 19. Potočar Marko 19. Plantan Tina 19. Pavlin Anja 19. Petković Ana 19. Pirh Teja 20. Tomc Andreja 20. Radešček Marija 20. Plazar Anja 20. Pavlin Tinkara 20. Pucelj Aljaž 20. Rajlić Milica 21. Tomšič Rok 21. Rozman Saša 21. Somrak Bojan 21. Pevec Ana 21. Ribič Uroš 21. Rman Jaka 22. Vrtačič Anja 22. Saje Anja 22. Šmalc Klemen 22. Plut Nataša 22. Rozman Nina 22. Strajnar Marko 23. Zupančič Matija 23. Seničar Klavdija 23. Vončina Miha 23. Potočar Patricija 23. Skrt Alja Nike 23. Šantej Nina 24. Simonič Anja 24. Zajc Jana 24. Pušavec Saša 24. Tavčar Nika 24. Štukelj Gašper 25. Simonič Gašper 25. Zec Eva 25. Sitar Vanja 25. Torkar Gašper 25. Štupar Nastja 26. Simonič Jože 26. Žnidar Nejc 26. Slanc Kristina 26. Velemirov Katja 26. Šuštaršič Simon 27. Šiška Alja 27. Žužek Karolina 27. Strmec Špela 27. Zajec Urban 27. Travižan Kaja 28. Šmid Katja 28. Zarabec Barbara 28. Zorko Tina 28. Virant Barbara 29. Turk Ana 29. Završnik Zala 29. Žibert Urška 29. Zupančič Lara 30. Zupanc Gal 30. Žlogar Petra 30. Železnik Nina 31. Žnidaršič Monika 31. Žibert Marjeta 270 271 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 1 / 1 2 Razred: 4. f Razred: 4. k Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razrednik: SUZANA KRVAVICA Razrednik: MOJCA LUKŠIČ Razrednik: TATJANA DURMIČ Razrednik: ANDREJA MOHORČIČ Razrednik: TINA FURLAN TURK Razrednik: NATAŠA SEKULA ZUPANČIČ 1. Berus Laura 1. Abram Lovro 1. Antončič Matic 1. Colnar Hrastar Nika 1. Bojanc Tatjana 1. Adamič Anja 2. Bobnar Sara 2. Androja Katja 2. Bevec Matic 2. Dragan Barbara 2. Dragan Jure 2. Bevec Renata 3. Bregar Tina 3. Grubar Marike 3. Brulc Blaž 3. Dželadini Valon 3. Erpič Žiga 3. Blažič Ajda 4. Cvelbar Kaja 4. Haramija Maša 4. Brulc Urban 4. Florjanič Maša Manca 4. Henigman Urška 4. Bobnar Andreja 5. Drab Kristjan 5. He Xiaomiao 5. Grandovec Maj 5. Gorenc Eva 5. Hrastar Erika 5. Čič Katja 6. Gregorič Luka 6. Kastrevc Adam Anton 6. Gruden Sara 6. Jerič Loreta 6. Hrovat Gregor 6. Fabijan Anja 7. Hočevar Dona 7. Korenič Tratnik Sebastian 7. Jankulov Marko 7. Kestnar Nina 7. Jerina Simon 7. Gačnik Darja 8. Janc Leja 8. Košmerl Miha 8. Kajtazović Jasmina 8. Kočjaž Gašper 8. Jerman Patricia 8. Golobič Bogdan 9. Kamenšek Tadej 9. Maznik Luka 9. Končar Miha 9. Kovačič Jernej 9. Klančar Tina 9. Gorenc Nejc 10. Kastelec Jan 10. Mijatović Kristina 10. Kos Tadej 10. Luzar Nika 10. Kočevar Mateja 10. Hostnik Maja 11. Kek Karmen 11. Muratović Edin 11. Kramar Luka 11. Makše Mateja 11. Kolenc Urška 11. Hribar Larisa 12. Kek Klavdija 12. Novakovič Matija 12. Kranjc Aljaž Janez 12. Mohar Nina 12. Korasa Nejc 12. Janc Ana 13. Kiren David 13. Pleško Tamara 13. Krošl Luka 13. Nikić Manca 13. Kupljenik Eva 13. Jerele Sabina 14. Kos Anja 14. Smajilović Edina 14. Longar Matjaž 14. Novak Sara 14. Lavrič Lea 14. Kastrevc Tina 15. Kos Katja 15. Smrke Jerca 15. Muhič Andraž 15. Peče Petra 15. Lukšič Žiga 15. Kočevar Ula 16. Kravcar Špela 16. Šerbec-Turk Tilen 16. Murčehajič Mihael 16. Potrč Nina 16. Luzar Matej 16. Kolar Žiga 17. Kužnik Matjaž 17. Škrabec Monika 17. Orlič Daša 17. Povše Urška 17. Makše Nataša 17. Kralj Tine 18. Lemovec Anže 18. Štrasner Luka 18. Potočar Nina 18. Prešern Maja 18. Mavsar Uroš 18. Kranjc Janez 19. Malenšek Maja 19. Turk Dominika 19. Štravs Nina 19. Primažič Rok 19. Novina Dominika 19. Kristan Darjan 20. Meglič Glorija 20. Pungerčar Alja 20. Pavišič Tea 20. Lahne Matej 21. Mežnaršič Tjaša 21. Rolih Eva 21. Pekolj Anja 21. Mavrić Ajda 22. Nahtigal Nastja 22. Skube Jan 22. Perko Jasmina 22. Metelko Lea 23. Pavlič Tina 23. Skube Tilen 23. Pušavec Mirjam 23. Novak Doroteja 24. Slak Tjaša 24. Starič Sabina 24. Saje Eva 24. Novak Melita 25. Šiško Lidija 25. Udovč Urška 25. Stipanovič Petja 25. Novak Metka 26. Trefalt Lucija 26. Umbreht Tjaša 26. Špoljar Katja 26. Resnik Anja 27. Urh Vane 27. Zagorc Sanja 27. Vidmar Valentina 27. Rukše Leja 28. Zajec Špela 28. Zgonc Alja 28. Vitek Mercedes 28. Rupar Katja 29. Zoran Nina 29. Zupančič Lidija 29. Škedelj Živa 30. Zore Matej 30. Žiberna Karmen 30. Tominc Saša 31. Zupančič Maja 31. Žiberna Petra 31. Tršinar Špela 32. Udovič Marko 33. Železnik Mateja 272 273 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 2 / 1 3 Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. k Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razrednik: SAŠA LAVRIČ Razrednik: RENATA NOSE Razrednik: MATJAŽ ŠTIH Razrednik: SANDI KOSTIĆ Razrednik: BREDA VOVKO Razrednik: ROBERT ŠUPE 1. Andrejčič Miha 1. Aš Andraž 1. Bobnar Beti 1. Čampa Urban 1. Barbo Klemen 1. Avguštin Polona 2. Bečaj Iris 2. Avsec Maša 2. Bobnar Klemen 2. Guštin Ema 2. Božič Veronika 2. Bauer Ajda 3. Berus Klemen 3. Bobnar Katja 3. Borštnar Reneja 3. Hajdinjak Tina 3. Bukovec Maruša 3. Bukovac Nina 4. Blažević Ines 4. Gabrijel Veronika 4. Bubnjić Doris 4. Halas Janez 4. Bukovec Simon 4. Ćutuk Maša 5. Florjančič Larisa 5. Golobič Nataša 5. Camloh Mina 5. Hribar Ana 5. Davidović Kristina 5. Dimec Neža 6. Franko Teja 6. Hrovat Sladič Marija 6. Erpe Sandra 6. Korenič Karmen 6. Dragan Jernej 6. Dragan Aleksandra 7. Kapš Katarina 7. Kapš Petra 7. Ferkolj Anka 7. Kraševec Anja 7. Dular Sitar Peter 7. Gabrič Aleks 8. Kastelec Iva 8. Kastelic Aljaž 8. Florjančič Pia 8. Papež Žiga 8. Gnidovec Tanja 8. Hrovat Žanžak 9. Košak Zala 9. Kosec Maja Maria 9. Glušič Polona 9. Radovan Simon 9. Grošič Karin 9. Kastelic Ines 10. Kranjc Jerca 10. Kotnik Katja 10. Gorenc Klemen 10. Slobodnik Rudi 10. Gruden Nataša 10. Koprivec Tina 11. Lah Lea 11. Kropin Alma 11. Jakše Aljaž 11. Strasbergar Gregor 11. Hrovat Anja 11. Krnc Polonca 12. Mraz Anže 12. Kumar Jan 12. Janko Eva 12. Škerlj Lana 12. Hudelja Jan 12. Lavrič Danijel 13. Muhič Maja 13. Kužet Aleksandra 13. Jermančič Anja 13. Turk Urban 13. Janc Tjaša 13. Mišmaš Petra 14. Panjan Larisa 14. Lokovšek Matjaž 14. Lazić Karmen 14. Žulič Jaka 14. Jordan Marko 14. Mrzljak Denis 15. Peskar Dominika 15. Luzar Jože 15. Majerle Špela 15. Kastelic Domen 15. Novak Teja 16. Pušnik Ambrož 16. Makovac Jakob 16. Mandelj Urška 16. Kerin Urška 16. Petrič Kaja 17. Rangus Peter 17. Matoh Anže 17. Mavsar Matija 17. Krevs Samo 17. Primc Miha 18. Ravbar Polona 18. Novinec Natalija 18. Mikec Špela 18. Lavrič Urška 18. Ravbar Petra 19. Razdrh Špela 19. Ogulin Eva 19. Muhič Jurij 19. Lekše Barbara 19. Saje Jožica 20. Starina Ana Marie 20. Pavlič Luka 20. Nedelko Petra 20. Makše Teja 20. Starič Maša 21. Škedelj Breda 21. Pavlin Teja 21. Podobnik Blaž 21. Nemanič Jože 21. Stušek Sandra 22. Testen Nika 22. Piškurič Jana 22. Podobnik Tara 22. Ogrinec Klavdija 22. Subić Sanja 23. Tisovec Anja 23. Rataj Eva 23. Rožemberg Lara 23. Pavlin Urška 23. Šenica Sabina 24. Turk Nataša 24. Repše Valter 24. Simič Vito 24. Povšič Klavdija 24. Škrajnar Žana 25. Žnidaršič Neža 25. Rozman Ana 25. Smrke Vid 25. Stopar Kaja 25. Škufca Domen 26. Samide Klara 26. Sopčić Barbara 26. Zupančič Maja 26. Umek Alja 27. Šarac Alessandra 27. Škrjanc Barbara 27. Vidmar Katja 28. Škedelj Matjaž 28. Štajnar Sabina 28. Zaman Tea 29. Šter Jana 29. Vovko Maja 29. Zaman Tjaša 30. Štupar Tina 30. Zupan Žak 30. Zupančič Deja 31. Tavčar Tjaša 31. Žefran Aleš 31. Žinko Tomaž 32. Živec Maša 32. Žgavec Žiga 33. Župevec Tjaša 274 275 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 3/ 1 4 Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. k Razred: 4. š Razred: 4. a Razrednik: VANJA POPOV Razrednik: BARBARA MAZNIK Razrednik: NATALIJA PETAKOVIČ Razrednik: JELENA ŠIKONJA Razrednik: POLONCA CENTA Razrednik: RENATA ČAMPELJ JUREČIČ 1. Bajuk Anita 1. Bedić Žiga 1. Bele Urška 1. Avguštin Nina 1. Adamčič Gal 1. Andolšek Eva 2. Bekelja Katja 2. Bele Matej 2. Berus Ana 2. Borsan Vanessa Nina 2. Brana Urh 2. Antončič Teja 3. Bohte Domen 3. Berkopec Kaja 3. Brcar Aleš 3. Brudar Anamarija 3. Bučar Gregor 3. Brajkovec Polona 4. Gačnik Jan 4. Bukovec Mateja 4. Bukovac Manca 4. Cesar Anja 4. Ceglar Sergej 4. Bratkovič Nika 5. Gazvoda Jakob Jan 5. Drenovec Matevž 5. Burkat Matej 5. Colarič Peter 5. Germovšek Maruša 5. Brišar Urška 6. Gliha Žiga 6. Golić Klara 6. Čop Ana 6. Dolinar Lara 6. Kramarič Janja 6. Cugelj Larisa 7. Gorišek Manca 7. Hočevar Špela 7. Gričar Simona 7. Gačnik Julija 7. Krsnik Jurij 7. Hočevar Urška 8. Gusić Nina 8. Hrastar Barbara 8. Hervolj Manca 8. Gorenc Kristina 8. Orlič Timon 8. Huč Žiga 9. Horvat Nastja 9. Kaplan Katja 9. Hočevar Ana 9. Gorišek Barbara 9. Povše Martin 9. Jerman Mojca 10. Hrastar Ana 10. Kastelic Nastja 10. Hočevar Barbara 10. Hočevar Ana Lucija 10. Pucelj Gašper 10. Kobe Jerica 11. Kirn Eva 11. Kepa Jošt 11. Jurečič Jan 11. Kovačič Ana 11. Šemrov Mitja 11. Kozjan Blaž 12. Klemenčič Darja 12. Klemenčič Polona 12. Juršič Katarina 12. Kraševec Nina 12. Štefančič Tina 12. Lovko David 13. Klopčič Vukšinič Amedea 13. Klobučar Nika 13. Kapš Jan 13. Legan Jan 13. Tomazin Jernej 13. Lukšič Tjaša 14. Korevec Suzana 14. Klobučar Urša 14. Kastelic Nuša 14. Makarovič Eva 14. Urh Ivo 14. Makovac Veronika 15. Kralj Mateja 15. Malkoč Hrvoje 15. Kastelic Primož 15. Merslavič Manca 15. Vorkapić Sašo 15. Makše Matej 16. Malič Urška 16. Mihalič Katja 16. Kastrevc David Dušan 16. Murgelj Marko 16. Weiss Anže 16. Matko Špela 17. Može Martina 17. Može Tjaša 17. Kelvišar Katja 17. Rozman Simona 17. Zupančič Urban 17. Medle Klara 18. Peterlin Andreja 18. Muhič Gašper 18. Murko Eva 18. Slana Zala 18. Mejaš Rok 19. Prešern Anja 19. Oberč Nika 19. Novak Nina 19. Sršen Saša 19. Močivnik Maša 20. Primc Nejc 20. Piletič Luka 20. Novljan Urška 20. Štajdohar Darija 20. Pišek Nataša 21. Stanić Valentina 21. Ponikvar Karmen 21. Piletič Jaka 21. Vizler Lara 21. Primc Alja 22. Starešinič Žiga 22. Samaržija Iva 22. Piletič Klara 22. Zrilić Alja 22. Radež Manca 23. Škrjanec Aljaž 23. Skobe Ana 23. Rudman Nuša 23. Zupan Anja 23. Rajaković Valentina 24. Turk Tom 24. Smole Zala 24. Starc Iva 24. Simončič Jurij 25. Uršič Tajda 25. Strojin Maruša 25. Turk Jan 25. Vrečer Barbara 26. Vidmar Lea 26. Zamida Karin 26. Valant Nina 26. Zajc Nina 27. Vrhovšek Patricia 27. Vovko Ana 27. Zajc Tina 28. Žagar Katarina 28. Vukčevič Darja 28. Zalar Anže 29. Zagorc Veronika 29. Zupančič Klara 276 277 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. k Razred: 4. š Razrednik: JERNEJ BAN Razrednik: MIRJAM SKUBE Razrednik: BRANKA KLEMENČIČ Razrednik: SUZANA MALNAR Razrednik: NEVENKA MALNARIČ BRULC Razrednik: JERNEJ CIMPERMAN 1. Besal Rok 1. Bistan Katarina 1. Babič Zala 1. Abram Blaž 1. Bečaj Deja 1. Bobnar Brina 2. Borštnar Tija 2. Božič Benjamin 2. Bele Robert 2. Antončič Maša 2. Erjavec Alja 2. Bračko Nika Rianne 3. Bratkovič Metka 3. Grobelšek Bor 3. Dučić Marta 3. Blatnik Tjaša 3. Gačnik Uršula 3. Černič Tina 4. Čarman Matija 4. Grum Anamarija 4. Erjavec Klavdija 4. Blažič Kaja 4. Gosenca Karin 4. Derčar Špela 5. Čelesnik Kaja 5. Huč Hana 5. Erjavec Tilen 5. Brulc Klavdija 5. Jaklič Maj 5. Golob Luka 6. Đipalo Nikola 6. Kapš Špela 6. Jerič Petra 6. Čerček Vilhar Emanuela 6. Jančar Maja 6. Jandrić Nebojša 7. Fabjan Nuša 7. Klančičar Jernej 7. Kastelec Žan 7. Dolenšek Tina 7. Kastelic Ivana Lora 7. Jurečič Eva 8. Fajfar Lara 8. Lazar Tinkara 8. Krapež Gloria 8. Dolušić Katarina 8. Kavšček Tajda 8. Košir Simon 9. Gorenc Julija 9. Lenart Špela 9. Lukšič Lara 9. Golob Klara 9. Lužar Nives 9. Kuhar Tadej 10. Gorenc Primož 10. Lešnjak Luka 10. Luzar Damjana 10. Grulja Andraž 10. Malnarič Erika 10. Legan Katja 11. Gorenjc Denisa 11. Malešič Saša 11. Malenšek Simona 11. Grum Barbara 11. Osmanbašić Hajrudin 11. Moretti Ahac 12. Jerovšek Maruša 12. Malnarič Iris 12. Mežan Lucija 12. Hrovat Anja 12. Repinc Aleja 12. Okleščen Grega 13. Jordan Julija 13. Medic Ana 13. Miletić Nika 13. Ilar Tjaša 13. Smodej Josip 13. Planinc Alja 14. Kastelic Lara 14. Medle Anja 14. Pečjak Andraž 14. Kastelic Kristina 14. Tratar Tamara 14. Repše Anita 15. Kermc Nina 15. Mikec Maja 15. Redek Kristina 15. Kavšek Amadeja 15. Videčnik Zala 15. Resnik Tilen 16. Klobučar Ema 16. Mirtič Karmen 16. Ržen Sara 16. Komes Tamara 16. Špelič Anamarija 17. Koprivc Tamara 17. Mrhar Anja 17. Skobe Jan 17. Kukenberger Nejc 18. Krašovec Tjaša 18. Perše Simona 18. Šalehar Vanja 18. Lavka Katja 19. Mioč Nik 19. Plantan Ana 19. Šašek Žan 19. Legan Laura 20. Močnik Sara 20. Povše Franc 20. Škvorc Žiga 20. Mikec Lana 21. Pancar Kaja 21. Remec Nina 21. Tomažin Petra 21. Nedelko Neža 22. Primažič Marko 22. Simonič David 22. Tomšič Gašper 22. Pavlin Katarina 23. Radakovič Jernej 23. Virc Eva 23. Turk Rebeka 23. Pelc Lucija 24. Ratajec Meta 24. Vuk Kristjan 24. Vidmajer Bernarda 24. Peterlin Špela 25. Šenica David 25. Zorko Manca 25. Seničar Tilen 26. Škufca Jan 26. Zupan Nina 26. Vovk Jaka 27. Špendal Manca 27. Žalik Ines 28. Žnidaršič Karmen 278 279 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 4 / 1 5 Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razred: 4. k Razrednik: ZORAN POREDOŠ Razrednik: MOJCA RANGUS Razrednik: POLONCA CENTA Razrednik: SUZANA KRVAVICA Razrednik: JANA HOSTA Razrednik: VERENA POTOČNIK 1. Bedene Pia 1. Abazović Tjaša 1. Benedik Andraž 1. Avsenik Jan 1. Božič Tajda 1. Gornik Nika 2. Burkat Urban 2. Andrejčič Valentina 2. Berkopec Sara 2. Bajec Petra 2. Bratkovič Živa 2. Knez Anja 3. Colnar Meta 3. Androjna Erna 3. Blažič Janja 3. Barbo Patricija 3. Bukovac Gregor 3. Krevs Žiga 4. Fabijan Blaž 4. Bajuk Katja 4. Čopi Ambrož 4. Bele Nina 4. Cerinšek Jana 4. Lončarić Tamara 5. Gruden David 5. Cesar Matic 5. Dreo Bračun Daren 5. Beševič Lana 5. Hrovat Žan 5. Mlakar Katarina 6. Hočevar Jana 6. Golob Urška 6. Fink Nika 6. Bobnar Alenka 6. Klemenčič Lana 6. Nemanič Janez 7. Hrastar Luka 7. Hasanović Edvina 7. Gorše Luka 7. Brudar Klara 7. Klobučar Rok 7. Novak Maruša 8. Jurečič Ana 8. Jerele Erika 8. Grilc Tjaša 8. Cedilnik Ajda 8. Knap Aleksej 8. Piletič Jakob 9. Kadunc Predovič Žak 9. Kastigar Jan 9. Jenič Lea 9. Cirnski Iva 9. Kobe Maruška 9. Rešetič Kristjan 10. Katič Tina 10. Kastigar Nastja 10. Karpljuk Gregor 10. Derlink Maruša 10. Konček Sara 10. Robek Jan 11. Koračin Ajda 11. Kolenc Kaja 11. Krevs Klemen 11. Gorjup Lina 11. Kruljac Tim 11. Sebanc Patrick 12. Koračin Alja 12. Kostić Lara 12. Lazar Daša 12. Grubar Gašper 12. Lamovšek Amadeja 12. Šavorn Tamara 13. Lavrič Urša 13. Košiček Rok 13. Medle Benjamin 13. Jarc Melita 13. Legan Miha 13. Škvarč Manca 14. Luzar Neja 14. Kranjec Lucija 14. Mohar Manca 14. Kovač Klemen 14. Leskovšek Ema 14. Tisovec Tina 15. Mazovec Miha 15. Kunstek Katja 15. Pavlin Jan 15. Krevs Rebeka 15. Matkovič Tilen 15. Topić Uroš 16. Novljan Ana 16. Lamovšek Lea 16. Penca Ana 16. Lampret Blaž 16. Mavrič Zala 16. Turk Nina 17. Pacek Rebeka Danica 17. Mikolič Mateja 17. Povše Ana 17. Mikić Aleksandra 17. Miklič Jana 17. Voglar David 18. Robek Barbara 18. Može Anže 18. Rešetič Klara 18. Padevski Jakob Aljaž 18. Mohorčič Mark 18. Vrščaj Valerija 19. Stanojevič Simon 19. Može Jana 19. Šalehar Aljaž 19. Pergar Nina 19. Palka Žiga 19. Vöröš Pia 20. Trunkelj Špela 20. Murn Janja 20. Škedelj Mateja 20. Petrovič Jerca 20. Pečjak Maša 21. Udvanc Karin 21. Opara Jan 21. Špec Špela 21. Pirc Maksim 21. Picelj Luka 22. Zagorc Iztok 22. Perko Manica 22. Špiler Gašper 22. Pust Laura 22. Ponikvar Katja 23. Zupančič Jan 23. Plut Jure 23. Tori Tilen 23. Simič Nika 23. Resnik Norma 24. Žagar Tjaša 24. Sekereš Lina 24. Tratnik Laura 24. Smole Katja 24. Robida Nika 25. Slapšak Katarina 25. Tršinar Jan 25. Tori Lea 25. Šmajdek Svit 26. Štukelj Petra 26. van den Broek Jan 26. Travižan Rok 26. Vidmar Jure 27. Tramte Anja 27. Završnik Jerca 27. Vidrih Tadej 27. Virant Zala 28. Vovko Teja 28. Zoretič Uroš 28. Volkar Iza 28. Zupančič Aleš 29. Žbogar Andraž 29. Vovk Damjan 29. Zupančič Urška 30. Zabukošek Zala 280 281 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Š o l s k o l e t o 2 0 1 5 / 1 6 Razred: 4. š Razred: 4. a Razred: 4. b Razred: 4. c Razred: 4. d Razred: 4. e Razrednik: PRIMOŽ PLAZAR Razrednik: ANITA NOSE Razrednik: TINA FURLAN TURK Razrednik: ANDREJA MOHORČIČ Razrednik: SAŠA LAVRIČ Razrednik: MAJA HREN 1. Grguraš Miha 1. Bajc Grega 1. Bajuk Maj 1. Bartol Jan 1. Brudar Ana 1. Bevc Melisa 2. Hribar Miha 2. Berus Aljaž 2. Barbo Anja 2. Bukovec Nejc 2. Candellari Nikolaj 2. Bizjak Špela 3. Jerman Živa 3. Bordelius Aleksandar 3. Bekelja Nadja 3. Cekuta Helena 3. Cesar Katja 3. Božič Leon 4. Karlovšek Sara 4. Brodarič Miha 4. Bizjak Neja 4. Gavranovič Jan 4. Fink Anja 4. Božič Martin 5. Kink Pia 5. Butara Ema 5. Doberdrug Barbara 5. Gorenc Ana 5. Grabrijan Enia May 5. Bregar Gašper 6. Kolenc Tim 6. Čič Maja 6. Galič Kaja 6. Gorenc Nace 6. Hudoklin Nuša 6. Gavranović Sara 7. Končar Grega 7. Dobrovoljc Andreja 7. Gorišek Saša 7. Judež Klara 7. Iskra Simon 7. Gorišek Anja 8. Krnc Sara Veronika 8. Florjančič Nina 8. Hrastar Zala 8. Kandorfer Živa 8. Janičijevič Daša 8. Guštin Tina 9. Kruljac Ina 9. Glavan Tatjana 9. Hrovat Ana 9. Kastelic Gašper 9. Jazbec Nina 9. Jakše Maruša 10. Kuhar Nina 10. Gornik Lea 10. Hrovat Ingrid 10. Kestnar Blaž 10. Kragelj Valentina 10. Kastelic Anamarija 11. Leskovšek Monika 11. Kocjan Kaja 11. Hrovat Nik 11. Kodelič Žiga 11. Makar Ajda 11. Kitanovski Tjaša 12. Miklič Sebastijan 12. Kovačič Tristan 12. Kambič Ana 12. Luzar Petra 12. Matić Kristina 12. Kostanjšek Anže 13. Petković Teja 13. Kulovec Domen 13. Kočevar Klara 13. Mantelj Melisa 13. Moderc Marija 13. Kristan Jerca 14. Prejac Maj 14. Kužnik Karmen 14. Krivec Barbara 14. Medved Gaja 14. Okleščen Tjaša 14. Ličina Eva 15. Rašo Leon 15. Malenšek Tin 15. Lukšič Andraž 15. Merlin Lenart 15. Papež Satin 15. Može Manja 16. Rudman Tjaša 16. Markelić Ana 16. Medle Blaž 16. Mihelič Ana 16. Plantan Lija 16. Pavlin Lea 17. Tekavčič Aleš 17. Medic Ana 17. Može Damjan 17. Mohar Špela 17. Prešern Uroš 17. Resnik Trina 18. Žlajpah Urška 18. Miletić Urška 18. Pavišič Aljaž 18. Pavlič Ana 18. Rataj Klara 18. Schweiger Mužar Bor 19. Pavlin Tina 19. Petan Primož 19. Pucelj Veronika 19. Snoj Jakob Jurij 19. Staniša Nika 20. Pušnik Erazem 20. Petruna Matija 20. Rihtar Zala 20. Tori Manca 20. Starina Aleksandra 21. Šegula Simon 21. Primc Anamarija 21. Simončič Aleš 21. Vodopivec David 21. Strgar Jerneja 22. Špoljar Luka 22. Rešetič Nuša 22. Sitnikova Natalija 22. Zatežič Lena 22. Šiško Ana 23. Štepec Gašper 23. Senčar Robert 23. Sivec Maj 23. Zoran Mark Peter 23. Škvorc Laura 24. Trbanc Katja 24. Šmid Petra 24. Šetina Urška 24. Škvorc Tjaša 25. Željko Rok 25. Turk Luka 25. Tomažin Ana 25. Šuštarič Ariana 26. Vranješ Luka 26. Žabkar Matej 282 283 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o S E Z N A M I Razred: 4. k Razred: 4. š Razrednik: NEVENKA MALNARIČ BRULC Razrednik: RENATA NOSE 1. Arh Luka 1. Bevec Jan 2. Avsenik Sabina 2. Gorjup Kaja 3. Brkopec Tina 3. Grilc Anja 4. Fabjan Hana 4. Herman Urban 5. Golob Sara 5. Homan Sara 6. Janjac Klara 6. Hren Kristian 7. Jarkovič Rihard 7. Kožul Deni 8. Kavšček Pia 8. Kramarič Martin 9. Kek Urška 9. Krsnik Stella 10. Krajnc Gloria 10. Radojčič Urška 11. Maksl Vita 11. Škrinjar Peter 12. Pelko Viktoria 12. Veselič Žiga 13. Povše Barbara 14. Povše Sara 15. Stane Nastja 16. Umek Timotej Maturanti, 2016 284 285 2 7 0 l e t G i m n a z i j e N o v o m e s t o Viri U T R I P Š O L E 2 0 0 6 – 2 0 1 6 225 let novomeške gimnazije 1746–1971, Ljubljana: Gimnazija v Novem mestu, 1971. 250 let Gimnazije Novo mesto 1746–1996, Novo mesto: Gimnazija Novo mesto, 1996. 260 let Gimnazije Novo mesto 1746–2006, Utrip šole 1996–2006, Novo mesto: Gimnazija Novo mesto, 2006. Sadek, M. (2012): Pietáti litterísque: za spoštovanje in znanje, katalog razstave dokumentov iz zgodovine Gimnazije Novo mesto. Gimnazija Novo mesto, 2012. Letna poročila Gimnazije Novo mesto od 2006 do 2016. Šolske kronike Gimnazije Novo mesto od 2006 do 2016. Knjiga maturantov. 286 287 Častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sponzorji 2 3 4 1