VESTNE ^ š'*y Poštni urad 9020 Celovec ^ = Veriagspostamt 9020 Ktagenturt E tzhaja v Ceiovcu š Erscheinungsort Ktagenturt — E Posamezni izvod 3 šitinge = = mesečna naročnina 12 šitingov E E ceioietna naročnina 120 šitingov = P. b. b. imtutmotmmuummumtmumntmmtmmmmuttnmmtn.E LETNIK XXXV CELOVEC, PETEK, 22. FEBRUAR 1980 ŠTEV. 8 (1956) Koroški kuiturni dnevi Treba je odstraniti nezaupanje ki se je nakopičiio zaradi dotgoietnega nerazumevanja za naša živijenska vprašanja Kakor smo poročali že v zadnji številki, je deželni glavar VVagner Prejšnji teden sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na informativen po-9ovor. Med drugim je šlo pri po-9ovoru tudi za prireditve ob letošnji 60-letnici koroškega plebiscita i" za udeležbo koroških Slovencev pri teh prireditvah. Tozadevno so predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev razložili deželnemu glavarju svoja 9iedanja na te prireditve in mu tudi pismeno sporočili svoje predstave in predloge (o katerih smo poročati že zadnjič). O teh predstavah in predlogih naj bi razpravljali na prvi seji posebnega organizacijskega komiteja. ki bo ustanovljen z nalogo, da izvede vse priprave za uradno prireditev ob 60-tetnici plebiscita. Do-9ovorili so se, da bosta v ta komite tudi osrednji slovenski organizaciji poslali dva zastopnika. V uradni program prireditev pa naj b' bila sprejeta tudi tradicionalna dvojezična prireditev ..Oktobrski tabor — Oktober Arena", ki bo letos prirejena že četrtič. Nadalje bi bila deželna vlada pripravljena dati uraden okvir znanstvenemu simpoziju, ki bi bil prirejen v zvezi z ob-ietnico plebiscita. In tudi glede udeležbe uradne Koroške na proslavi koroških Slovencev ob 35-ietnici zmage nad fašizmom in 25-ietnici podpisa državne pogodbe menda ni ..načelnih" zadržkov. nosti, kakor ji je zagotovljena v členu 7 državne pogodbe, bo namreč možno priti tudi do medsebojnega zaupanja, ki je osnova plodnega sodelovanja in mirnega sožitja. Zdravstveno stanje PREDSEDNIKA SFRJ TITA V zdravstvenem stanju jugoslovanskega predsednika Tita je prejtnji teden prišlo do kritičnega poslabšanja zaradi prebavnih motenj, zaradi teiav v zvezi z delovanjem ledvic in zaradi :rčnc slabosti. Zdravniki so uvedli intenzivne ukrepe zdravljenja, kar je konec tedna privedlo do določenega izboljšanja zdravstvenega stanja. Vendar je zdravniški konzilij tudi v zadnjih dneh v svojih zporočilih poudarjal, da je zplošno zdrav-ztveno ztanje predsednika Tita še vedno rezno. Zato še naprej izvajajo intenzivne ukrepe zdravljenja. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada v zvetu za zdravztveno ztanje predzednika Tita, je bil v Ljubljani urejen pozeben novi-narzki center, v katerem zproti obveščajo številne novinarje o poteku zdravljenja. Pozredujejo jim pa tudi informacije o drugih aktualnih vprašanjih. Center je urejen v klubu pozlancev, kjer imajo novinarji na voljo te-lekomunikacijzke naprave ter uztrezno literaturo. Koroški Slovenci smo pripravljenost za skupno iskanje take poti že ponovno izpričali. Tako tudi prejšnji teden na pogovoru z deželnim glavarjem. Vendar smo mnenja, da vsa ta prizadevanja prej ali slej vodijo v slepo ulico, če se jim ne pride nasproti tudi z druge strani. Argumentiranje, da je s koroškega stališča člen 7 z zakonom o narodnostnih skupinah v celoti izpolnjen in da se ..avstrij-sko" stališče razlikuje od „koro-škega" samo zato, ker zajema člen 7 tudi gradiščanske Hrvate, pri katerih še niso rešena vsa vprašanja, prav gotovo ne more prispevati k zmanjšanju nezaupanja, ki se je nakopičilo zaradi dolgoletnega nerazumevanja za naša življenjska vprašanja. Prav na ta dejstva bomo vedno spet opozarjali in bomo stvari imenovali pri pravem imenu — ne glede na to, ali je to komu prav ali ne. Pri tem se v našem stališču lahko sklicujemo tudi na zveznega kanclerja Kreiskega, ki je že večkrat izrazil mnenje, da samo prizadeta manjšina sama lahko odloča o tem, kdaj so njena vprašanja zadovoljivo rešena, katere rešitve ji koristijo in kaj ji je v škodo. Predvsem pa se tega načela dosledno drži tudi avstrijska manjšinska politika v vprašanju Južne Tirolske in pravno ter moralno neoporečna je politika samo tedaj, če enaka merila veljajo za vse. so tudi ietos dobro uspeti Prejšnji teden — od 14. do 16. februarja — so v celovški Mohorjevi potekali Koroški kuiturni dnevi, tradicionaina znanstvena prireditev koroških Siovencev, ki je biia ie os prirejena že enajstič. Tokrat je bilo težišče na dveh osrednjih temah: predavanja v petek so veijaia vprašanjem dvojezične predšoiske vzgoje, medtem ko so bila v soboto obravnavana vprašanja v zvezi z tetošnjo 60-letnico koroškega piebiscita. Kot uvod v Koroške kulturne dneve je bila v četrtek odprta razstava z naslovom „Knjige, slikanice in igračke za najmlajše", v okviru prireditve pa je bil predvajan tudi jugoslovanski film „Pes, ki je ljubil vagone". Letos so številnim poslušalcem predvajali strokovnjaki iz treh držav — Avstrije, italije in Jugoslavije. Večinoma so bila predavanja na razpolago v obeh deželnih jezikih, sicer pa je bilo dobro poskrbljeno za simultano prevajanje iz enega v drugi jezik, tako da so slovensko in nemško govoreči udeleženci lahko sledili poteku celotne prireditve. Hkrati je dvojezičnost prispevala k temu, da so Koroški kulturni dnevi dobili ustrezen odmev tudi v sredstvih množičnega obveščanja. Udeležba pri posameznih predavanjih, ki je bila vsekakor zadovoljiva, je pokazala, da so Koroški kulturni dnevi ne le zanimiva ampak tudi potrebna vsakoletna prireditev — vendar to ne pomeni, da ne bi bilo možno in v marsikakšnem pogledu tudi potrebno razmišljati o spremembah in izboljšavah. Obširno poročilo o 11. Koroških kulturnih dnevih objavljamo na tretji strani. Enostranska nagnjenost pravnega reda v Avstriji Pravn: red, PZ ve/ja Zn sc praPt;-cZra v AvstrZj: Zn Na katerega so prcdstavnZPZ ware države ze/o po-rzcuMi, Padar dragim de/Zjo naaPe o nače/:P &-?wo^rac;jf Zn pravne are-dZtve, v zadnjem časa Paže nevarne znaPe enostranske nagnjenost:. Zarad: „aža/jcnostZ" ene same oseke, k: noče PZtZ avrščena v krog des-nZearsPega ePstrcmrzma, je sodnZP od- red:/ zap/emPo znanstvene paP/ZPacZje o desn/earsPem ekstremizma v Avstriji ter je po/ZcZja preiska/a prostore doPamentaeZjsPega arkiva avstrijskega odporniškega gikanja. Prav tako na zaktevo ene same oseke, ki se je eatZ/a „aža/jeno" zaradi povezave z desničarskim ekstremizmom, je PZ/a zap/enjena Prosara, ki je opozarja/a na nevarnost z desne, ponovno zap/enjeno je P:7o osrednje V enem vprašanju pa izgleda, da so še vedno nepremostljive ovi-**e: da bi na uradni proslavi prišla do izraza dejanska enakopravnost koroških Slovencev — pa čeprav *o v skromni in zgolj simbolični obliki, ko bi tudi slovenski zastopnik smel spregovoriti nekaj besed. Ravno v tem pa se kaže dejanski odnos do toliko naglašene „skup-hosti" obeh narodov v deželi, saj Vendar ni lahko verovati geslom o opravi, srečanju in sožitju v enakopravnosti, dokler je enemu od obeh narodov dodeliena le vloga molčečega statista. Če pa pri tem upoštevamo še miselnost, ki se že spet začenja oglašati v koroškem tisku v obliki znanih ..dopisov bralcev", potem res ni težko podvomiti v „čudež", da bi ob šestdesetletnici zmagal razum, kjer je bilo šestdeset let vse načrtno naravnano v nasprotno smer. Ce je pri merodajnih dejavnikih v deželi res iskrena želja, da se končno najde pot v novo, skupno bodočnost vseh Korošcev, potem bodo morali to dokazati v dejanjih: Preskočiti bodo morali svojo lastno senco in namesto vztrajanja na tristrankarskem diktatu uresničiti enakopraven dialog. Le po poti, ki bo privedla do resnične enakopravnosti slovenske narodne skup- OB 30-LETNiCI SMRTI PREŽIHOVEGA VORANCA: Korošca premierska precfsfa vkev slovenskega kima na požiravniku" V ponedeljek, na dan tridesetletnice smrti koroškega siovenskega pisateija Prežihovega Voranca, je biia v Ceiovcu premierska predstavitev novega siovenskega ceiovečernega filma „Boj na požiravniku", ki je bit v sodeiovanju med RTV Ljubljana in Viba fiimom posnet po istoimenski Prežihovi noveli. Okoii 500 tjudi od Ziie do Podjune, dobra poiovica mladih, se je na povabiio Siovenske prosvetne zveze zbralo v avli slovenske gimnazije. Mnogi so film že gledali na ljubljanski teieviziji, vsi pa so prišti poini pričakovanja, ker so vedeti, da jih čaka čudovito srečanje s Prežihom — z umetnikom, ki je kakor noben drug v svojih umotvorih postavil edinstvene spomenike koroškemu slovenskemu človeku in njegovemu boju za obstanek na domači zemlji. Tak spomenik je tudi njegova monumentalna novela „Boj na požiravniku", katere pretresljiva izpoved je s fiimsko realizacijo le še pridobila: slovenska književnost in slovenska filmska umetnost sta v medsebojnem dopolnjevanju spet ustvarili umetnino, ki zastuži najvišjo pohvaio — predvsem zaradi tega, ker je prepričljiva. V polni meri prepričijiva je mnogoštevilna družina Dihurjev, ki se trdo bojujejo z zemijo, da bi iz nje izsiiiii vsaj majhen košček kruha in nekaj krompirjev. Prav tako prepričljiva je nasprotna stran: bogati sosedje, župnik, predstavniki obiasti, katerih prezir do malega delovnega človeka sega tako daieč, da se niti pred mrtvim očetom ne odkrijejo. (V takih razmerah, ki jih je tudi sam doživijai, je Prežih posta) komunist in se je vse živijenje bojevat proti krivicam posvetne in cerkvene gospode — za botjše živijenje izkoriščanega čio-veka, za pravice svojega ljudstva.) Ne nazadnje pa je prepričijivo tudi vse tisto, kar akterjem daje ustrezen okvir, od pristnega mitjeja do čudovitih pokrajinskih motivov. Ne bomo podrobno naštevali, kdo je kaj prispeva) k tako uspeii fiimski uresničitvi Prežihovega „Boja na požiravniku". Vsem ustvarjaicem je treba izreči priznanje, kajti ustvariti so umetnino, ki je vredna Prežiha in veiičine njegovih iiterarnih umotvorov. Za obiskovaice premierske predstavitve pa je biio posebno doživetje, da so nekatere izmed njih iahko osebno spoznati: navzoči so bili režiser Janez Drozg, direktor fotografije (snemaiec) Siavo Vajt, giavna igralca Bert Sotlar in Jerca Mrzei ter naša dva rojaka Marjan Srienc (ki je poteg svoje vio-ge bii tudi pomočnik režije) in Miha Kap. šopki rož, ki so jih gostje prejeti ob koncu predstave, so biii ie skromen izraz navdušenja in priznanja, s katerim so gledaici izpovedati svojo hvaležnost za bogato darilo ob tridesetletnici smrti Prežihovega Voranca. Po nepozabnem doživetju, kakršno je biio predvajanje fiima „Bo) na požiravniku", bomo koroški Sio-venci našega Prežiha še bolje poznati, še boij iju-biii... g/as:7o SPO Zn Zzvedena PZsna pre-ZsPava v ccnfr