SVOBODNA SLOVENIJA NEVARNA ZMAGA EL CONGRESO INTERNACIONAL DE (IRUJANOS EN BUENOS AIRES Por la magnanime decision del Gobierno Argentino se facilito la re- union del septično congreso internacional de cirugia en Buenos Aires. Muchos medicos del mundo cooperaron en esa manifestacion de la cien- cia internacional. El Congreso fue abierto por el discurso del Ministro de Salud Puhli¬ ca Doctor Carillo quien comunico a todos, los saludos de bienvenida en nombre del Presidente de la Nacion General Peron y de Su Esposa Do¬ na Maria Eva Peron. El Secretario del Colegio Internacional de ciruja- nos Doctor Thorex agradecio por la ayuda prestada por las Autoridades Argentinas; en sus palabras subrayo la magnifica labor social de la Do¬ na Maria Eva Peron, que mereče la atencion de todo el mundo. Hablo tambien la Senora Maria Eva Peron, expresando la felicidad pudiendo constatar que tantos medicos vinieron para asistir a este congreso. A todos dirijo un llamado para consagrar sus esfuerzos para salvar a los ninos. Los asistentes al congreso fueron recibidos en una audiencia espe- cial por el Presidente de la Nacion General Juan D. Peron. A esta opor- tunidad el General Peron pronuncio un discurso sobre la asistencia me¬ dica y la obra cumplida.por el Ministerio de la Salud Publica. El medi¬ co argentino cumple hoy ante todo una labor social sirviendo a la co- munidad' nacional. Antes los medicos tuvieron dificultades para vivir, hoy dia ellos faltan y si en 1946 .— 120 millones de pesos fueron desti- nados a la labor de asistencia — en 1951 esta suma va a llegar hasta 407 millones de pesos. Hay buenos cirujanos en la Argentina pero el numero de los medicos todavia no alcanza. La gran preocuapcion del Gobierno es la salud de los ninos. Al jinalizar el congreso los participantes fueron huespedes de ho- nor del Presidente de la Nacion General Juan D. Peron y de Su Esposa Dona Maria Eva Peron en una comida en la Residencia presidencial de Oiivos. En su discurso el General Peron subrayo la importancia de la medicina social; el Gobierno Argentino decidio tambien de crear una comision permanente de cirujanos en Buenos Aires. Un gran interes provoco la transmision por television de operacio- nes practicadas por los famosos cirujanos, miembros del Congreso. MEDNARODNI KONGRES ZA KIRURGIJO V BUENOS AIRESU Argentina je bila prejšnji teden predmet velike pozornosti tudi v mednarodnem medicinskem znanstvenem svetu. Argentinska vlada je namreč omogočila, da se je v Buenos Airesu lahko vršil sedmi medna¬ rodni kongres za kirurgijo ob številni udeležbi domačih in inozemskih kirurgov. Kongres se je pričel 1. avgusta. Minister za nafodno zdravje dr. Ca¬ rillo je v imenu predsednika republike generala Perona in njegove so¬ proge naslovil na vse udeležence prisrčno dobrodošlico. Dr. Grana se je zahvalil Argentini, da je omogočila ta, dosedaj naj večji medicinski kongres, ki bo rodil še večje uspehe v sodelovanju medicinske vede med posameznimi državami. Ustanovitelj in stalni tajnik Mednarodnega kole¬ gija kirurgov Dr. Thorex je Argentini in njenim kirurgom sporočil pozdra¬ ve zdravnikov vsega sveta. Pohvalno je omenil veliko socialno delo, ki ga v Argentini vrši Maria Eva Peron, soproga gospoda predsednika, ki je nato v svojem govoru izrazila veselje, da se je na kongresu zbralo tako visoko število svetovnih kirurgov. Poudarjala je nadalje solidarnost Argentine z vsemi tistimi državami, ki delajo za dobrobit človeštva. Vse znanstvenike na svetu poziva na delo za rešitev otrok. Veliko pozornost udeležencem kongresa kirurgov je izkazal tudi sam predsednik general Juan D. Peron, ki "ih je vse sprejel v vladni palači. V svojem govoru je prednje razgrnil sedanjo medicinsko udejstvovanje v Argentini, ki pred njim ni imela ministrstva za narodno zdravje, kakor ga ima danes, pač pa min. za živinske in rastlinske bolezni. Prej je zdravnik delal za svoj račun, danes deluje za skupnost. Prej dostikrat zdravnik ni mogel živeti, danes jih je premalo. Leta 1946. je bilo za ljud¬ sko zdravje določenih 120 milijonov pesov, za leto 1950. pa 407 milijo¬ nov. Kirurgija v Argentini je dosegla velike napredke, vendar dobrih ki¬ rurgov država še potrebuje. Do leta 1946. je imela Argentina v vsem 80.000 bolniških postelj. V zadnjih štirih letih se je njihovo število zvi¬ šalo za novih 30.000. S sedanjo organizacijo medicinske službe je mo¬ goče že v kali zatirati vse epidemije, če se kje pojavijo. Vse pozornosti vlade so deležni otroci, pa tudi stari ljudje so sedaj preskrbljeni. Ob zaključku kongresa sta predsednik general Peron in njegova gospa soproga Maria Eva Peron vse udeležence kongresa povabila na kosilo v letno bivališče v Olivosu ter sta jim tako znova izrazila prizna¬ nje najvišjih argentinskih državnih oblasti za izvršeno delo za napredek medicinske vede v korist človeštva. Tudi to pot je govoril predsednik general Peron o važnosti socialne medicine ter je udeležencem kongre¬ sa sporočil sklep argentinske vlade o ustanovitvi stalne komisije kirur¬ gov, ki bo delovala v Buenos Airesu. Vse operacije, ki so jih kirurgi med kongresom izvrševali v Buenos Airesu so prvič prenašali v svet tudi po televiziji. V Belgiji^je moral kralj Leopold III odstopiti; za enkrat je sicer prenesel iz¬ vajanje kraljevskih pooblastil na svo¬ jega mladostnega sina Baldvina, toda ko bo ta prihodnje leto postal polnole¬ ten, bo kralj Leopold III nehal biti kralj Belgije. Zmagali so socialisti, potem ko je kralja na prestol poklicala vlada, ki jo tozadevni zakon v parlamentu in se¬ natu izglasovala s pravilno večino. Tu¬ di pri samem plebiscitu je kralj dobil 66% glasov; tudi tam je bila večina dovolj prepričljiva. Toda kralj Leopold IIT je moral odstopiti, ker je to terjala socialistična stranka, ki je pri volitvah ostala v manjšini. Toda dejansko je. socialistična stran¬ ka izsilila odločitev s še manjšim števi¬ lom glasov. Na ulico; je stranka poslala delavske organizacije; mimo parlamen¬ ta, ki edini more odločati o takih zade¬ vah v demokratskih državah, je sociali¬ stična stranka pozvala k uporu delav¬ ske strokovne zveze, ki so na njen po¬ ziv oklicale splošno stavko in nato tudi napovedale pohod delavstva na Bruselj, da tam izsilijo odstop kralja Leopolda III. Vodja socialistične stranke Spaak je grozil, da bo s temi svojimi silami izzval v Belgiji državljansko vojno, ako ko važnem vprašanju, kakor je vpraša- rcfm, ki vodijo njegovo- socialistično stranko. Ker je v belgijskih socialistič¬ nih delavskih organizacijah zastopanih komaj kakih 30% belgijskih volilcev, je socialistična stranka z eno tretjino volivstva izterorizirala odločitev v ta¬ ko važnem vprašanju, kak°r je praša- nje vladarja; vlada je brez vsakega pri¬ tiska razpolagala s primerno večino v parlamentu in še večjo večino pri ple¬ biscitu. Kloniti je moral eni tretjini! Pogosto se je povdarjalo, da šteje belgijska socialistična stranka med naj¬ naprednejše demokratske sile v Evropi. Njen voditelj Henry Spaak spada med najvplivnejše evropske politike in je bil pogosto predsednik zbrovanj Zve¬ ze narodov pred vojno in Združenih narodov po vojni. Sedaj je predsednik Sveta evropske unije v Strasburgu. V lastni belgijski socialistični stranki ve¬ lja za zmernejšega politika, dočim vo¬ di levičarsko krilo stranke njegova ma¬ ti, ki je članica senata. Sam izhaja iz stare belgijske buržujske familije, ki je štela v svojih vrstah več predsedni¬ kov vlade in ministrov. Toda teh nekaj tednov borbe proti kralju Leopoldu je pokazalo, kako globoko sloni evropski socializem še vedno na prvih nagibih, ki so sprožili to gibanje v Marksovih časih. Marks je sicer začetnik teoretičnega socializma, toda sam je v nauke svojega “Kapitala” tako malo verjel, da je v krogu svojih prijateljev povdarjal, da sam “ni marksist.” Glavni njegovi te¬ oretični spisi so nečitljivi, toda s spi¬ si polemične in propagandne vsebine je sprožil gibanje, ki je po ustanovitvi pr¬ ve internacionale zajelo skoraj vso Ev¬ ropo. Toda te spise preveva predvsem strupena gonja za “proletarsko dikta¬ turo” in neizmeren pohlep po prevzemu oblasti. Ta pohlep pa spremlja globo¬ ko sovraštvo do vsega, kar se temu gi¬ banju upira. S temi sredstvi so Markso- vi nasledniki zagrabili delavske organi¬ zacije in jih začeli uporabljati v borbi za oblast. Skrajno obliko tega socialističnega nasilja nosi danes komunizem v drža- vah, kjer je na oblasti. Drugod, zlasti v državah z višjo kulturo (Skandinavi¬ ja, Velika Britanija in Francija), so o- krutnost Marksovih sredstev hitro od¬ klonili, le v redkih slučajih so levičarji v socialističnih strankah krenili na pot terorja in skušali na ta način užugati svoje nasprotnike, toda niso šli čez na¬ sipe demokracije. V Belgiji pa se je v preteklih dneh to v najhujši obliki ponovilo, ko je vod¬ stvo socialistične stranke krenilo na ta¬ ko pot in pognalo v borbo delavske strokovne organizacije, dasi naloga teh ni izsiljevanje političnih odločitev, am¬ pak predvsem obramba delavskih inte¬ resov. Uporabili so strokovno organiza¬ cijo v čisto teroristični namen in ta svoj namen tudi dosegli. Teroristična dejanja so bila tako izvedena, da’ so jih obsojali celo belgijski komunisti, najbrž zato, ker jih niso mogli prekositi. Ko je v Angliji zmagala v letu 1945 delavska stranka, ko so na Švedskem, Norveškem in Danskem prišle na vlado socialistične stranke, ko je v Franciji postal ideal pravega patriota socialistič¬ ni teoretik Leon Blum, tedaj so mno¬ gi menili, da postaja socializem trdna podlaga in opora za okrepitev evropske demokracije. Mednarodni svet socialis¬ tičnih strank, ki si je nadel ime Comiso, je veljal za najtehtnejši protiutež proti Kominformu. Toda po porazu angleške delavske stranke letos pomladi in po prvih po¬ skusih urejanja in organizacije evrop¬ ske unije mimo angleške delavske stran¬ ke, se je v Evropi ravno iz socialistič¬ nih strank začela borba proti Združenim državam Evrope, ki da bodo pod preve- V Varnostnem svetu UNO, kjer pred¬ seduje ta mesec sovjetski delegat Ja¬ kob Malik, ustvarja Sovjetska zveza tak položaj, kakor ga sama hoče. Na treh dosedanjih sejah so nasprotniki komunistov s pravilno večino glasov od¬ bili sovjetsko zahtevo, da naj pride za mizo tudi kom. Kitajska; toda na dnev¬ ni red četrte seje — in najbrž še pri¬ hodnjih —• Malik še vedno prinaša isto zahtevo in spet se glasuje o istem, kar je bilo že tolikokrat odbito. In zastop¬ niki večine ne morejo nikamor naprej. —Na fronti na Koreji se postojanke ne¬ koliko utrjujejo, vendar, ameriške čete še ne morejo naprej s svojo napoveda¬ no ofenzivo. Komunistični napadalci pa tudi ne dosegajo odločilnih prodorov — tudi tam prevladuje vtis neke zagate, kakor je nastala, ko je v Varnostnem svetu prevzel predsedstvo Jakob Malik. PRED DRUGIM DEJANJEM NA KOREJI Mac Artur je v svojih objavah o po¬ teku bojev na Koreji poln zaupanja v nadaljnji potek. Dasi pravijo nekatera ameriška poročila, da se bo prava ame¬ riška ofenziva začela šele v drugem tednu, se vendar nič ne boje starih šeg in navad o vojskovanju na pr. v Evropi kjer je bilo vedno zavito v največjo taj¬ nost ravno to, kdaj misli nasprotnik za¬ četi svojo ofenzivo. Mac Artur in nje¬ govi pomočniki pa objavljajo to kar sami, dasi so doslej še oni sami tisti, ki se jim “slabo godi” in bi torei ime¬ li vse razloge na svoji strani zato, da bi bili o svojih bodočih sunkih tiho Vsekakor se začenja tretja svetovna vojna s čisto novimi nazori. Tisti, ki so menili, da imajo v USA marsikaj no¬ vega za prve ofenzive, so presenečeni Umolknili. Pred nekaj dnevi je sam Fo- ster Dulles na predavanju v New Yor- ku povedal, da ameriške vojne sile na Koreji uporabljajo tanke ki so jih pri¬ likim pokroviteljstvom USA, proti j Schumanovemu načrtu, ki da bo pre¬ prečil socializacijo evropskih industrij in I proti naraščajočemu vplivu krščanskih demokratskih strank v Evropi, ki da pre¬ vzemajo vodstvo vlad v Italiji, Nemčiji, j Franciji, Belgiji in še kje drugod, ideolog angleškega laborizma Richard Grossman je šel celo tako daleč, da je v svoji reviji zapisal, da podpira Schuma- nov načrt poleg porurskih nemških ka¬ pitalistov tudi — Vatikan. Zmago socialistov v Belgiji, to je zmago manjšine nad večino tolmačijo sedaj kot pomembno zmago evropskega socializma, ki da se je s tem okrepil, ko je podprl evropsko demokracijo proti dvigajoči se sili desnice, ki da jo vodi “krščanska demokracija.” Toda so¬ cialistični pohod na Bruselj je zelo po¬ doben Mussolinijevemu pohodu na Rim v letu 1921 in pa prvomajskim, paradam na moskovskem Rdečem trgu. Zmage v obeh primerih so bile in so poraz za evropsko demokracijo; umik nasprotni¬ kov socialističnega terorja v Belgiji je veliko dejanje za rešitev in okrepitev evropske demokracije. peljali s Filipinov, ker jih na Japon¬ skem niso imeli. Tudi ameriška pomoč južni Koreji je bila vse do izbruha so¬ vražnosti kaj majhna, ker je vrednost vsega orožja, ki so ga dali vojski južne Koreje, komaj dosegla vsoto 200 dola¬ rjev. Dulles gotovo pri tem ni imel no¬ bene posebne bojazni, češ da bi s takim priznanjem izzival sovjete še k hitrej¬ šemu in ntočnejšemu sunku. Res je, da so sovjeti vse to po svojih vohunih že prej vedeli, toda kadar kak odgovorni državnik to javno pove, tedaj je to sko¬ raj da “porazno” priznanje. Toda ako nasprotnik te slabosti ne izrabi, tedaj ima zato najbrž tudi svoje razloge in teh je lahko več. Le težko bo prodreti za stene, ki skrivajo prave sovjetske namene. Vendar je nekaj po¬ datkov, ki dado slutiti obseg prihod¬ njih potez s te strani. Tako so v Tokiu te dni objavili novico, da se mudi v Pe¬ kingu podpredsednik sovjetske vlade Molotov. Ko je Molotov kot zunanji mi¬ nister sovjetske vlade odstopil in prepu¬ stil svoje mesto Višinskemu, so se zače¬ li vztrajno širiti glasovi, da je Molo¬ tov prevzel vodstvo sovjetske politike v Aziji. Tako se je sedaj ravno na nje¬ gov znak sprožila vojna v Koreji. Sedaj terja Molotov v Pekingu, da mora kom. Kitajska v tej vojni sodelovati. Kitaj¬ ska kom. vlada pa vztraja pri tistih u- krepih, ki so po zmagi Maocetunga nad čangkajškom pokazali, da misli nova kom; vlada bolj na obnovo dežele, kakor pa na razsežne vojaške akcije. Maocen- tung je ob nastopu svoje vlade sam izjavil, da računa vsaj na pet let, predno bo Kitajska mogla kreniti na pot popolne socializacije in kolektiviza¬ cije. Zaradi nalog notranje obnove je mislil v veliki meri demobilizirati svo¬ jo vojsko, da bi se delavci vrnili v to¬ varne in na polja. Toda v Moskvi so bili drugega mnenja in terjali, da mora Kitajska kreniti na hitro pot socializa¬ cije in vojska mora biti pripravljena, da pomaga drugim azijskim narodom pri njih “osvoboditvi”. Sedaj Molotov v Pe¬ kingu, terja sklep kit. kom. vlade v tem smislu. Najprej bi kit. vojska krenila na pomoč Koreji, napad na Formozo pa se naj odloži po zaključku sovražnosti in po zmagi na Koreji. Uspehi ene ali druge strani na Kore¬ ji v prihodnjih tednih bodo pokazali, ali je Molotov dosegel, da bo šla v vojsko proti ameriškim silam še kit. kom. voj¬ ska. Ameriški petrolejski magnat Pauley je v kongresu izjavil, da je že pred šti¬ rimi leti opozoril .Trumana, na nevar¬ nost izbruha vojne na Koreji, od ko¬ der se je 1. 1945 vrnil v USA kot član ameriške reparacijske komisije. Tru¬ man da se na njegovo opozorilo ni ozi¬ ral in ga je celo zavrnil, da ne verjame v njegove trditve. Pauleyeva izjava je izzvala veliko zanimanje v USA ter ga namerava sedaj Truman pozvati na za¬ govor pred ameriško vojaško komisijo. Predstavniki faruštva Slovencev v Buenos Airesu pred katedralo dne 29. julija pred položitvijo venca na grob Osvoboditelja Generala San Martina. MOLOTOV V PEKINGU Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10.VUI.1950 - Ano del Libertador General San Martin Pismo iz U. S. A. (Nadaljevanje) Žalostno dejstvo je, da se v začetku slovenskega naseljevanja v Zed. države, za'našega naseljenca nihče ni 'brigal ra¬ zen delodajalca, ki je skušal izrabiti nje¬ govo svežo moč. Priseljenci so bili pre¬ puščeni samim sebi. Jezika niso znali, da bi se priključili drugim organizira¬ nim katoličanom, ti pa se zanje tudi ni¬ so zavzeli. Tujina je bila takrat še dru¬ gače mrzla kot danes. Kamor se je tu¬ jec brez znanja jezika prikazal, je žel zasmehovanje in odrivanje. Priseljenci se pa ujeli ob nedeljah kako mašo, kjer govora niso razumeli, toda nihče jih ni povabil h kakemu sodelovanju. Tudi za spoved ni bilo priložnosti. Splošna sodba je, da se irska duhov¬ ščina povečini za priseljence iz Srednje Evrope ni menila, zlasti še, ker so se selili iz kraja v kraj s trebuhom za kruhom. In če te skoro postrani gleda¬ jo, ko prideš, v cerkev, je pač lahko dru¬ gič ne iti tja. Slovenskih duhovnikov v začetku ni bilo z izseljenci. Zdi se, da tudi v domovini ni bilo mnogo smisla za tako misijonsko delo med novimi Ame- rikanci. Za Slovence v Clevelandu se je zavzel slovaški duhovnik in skrbel, da so dobili končno prvega stalnega du¬ hovnika sedanjega msgr. V. Hribarja. Kasneje je bilo seveda z dušnim pastir¬ stvom mnogo bolje, pa je bilo tudi že mnogo izgubljenega. Da se slovenski priseljenec ni prik¬ ljučil drugim katoličanom, pa je bil po¬ leg neznanja jezika -še .drugi vzrok. Ogromna večina je prišla v novi svet z namenom, da nekaj zasluži, in se potem čimpreje vrne dcmov. Zaradi tega pri¬ seljenci tudi sami niso iskali stikov s katoliškimi župnijami. Mislili so, da bo¬ do kmalu spet doma in bo spet vse dob¬ ro, kar je morda z njimi narobe. Pa je le velika večina končno ostala v tujem svetu. Ko se je tak priseljenec ohladil za cerkev, je tak tudi ostal. Če govorimo o priključitvi katoliškim župnijam, mislim, da je omeniti še en za Slovence značilen moment. V Ame¬ riki morajo katoličani vzdrževati čisto sami s svojimi prispevki cerkve, duhov¬ ščino, šole, vso cerkveno organizacijo. Zato neprestane zbirke po cerkvah. Marsikakega Evropejca so te nepresta¬ ne zbirke začudile. Pa so nujno potreb¬ ne. Ircem se to zbiranje ne zdi nič čud¬ nega, ker so vedno morali skrbeti za vse pri cerkvi. Slovenci pa so gledali Ameriko skozi starokrajska očala, kjer je župnija imela posestvo, kjer je du¬ hovnik nekaj dobival iz verskega zakla¬ da in kjer je bila bera v naravi. Kato¬ ličan je v starem kraju bralo daroval za •cerkev v gotovem denarju. Mnogi pri- seljeci se radi tega niso mogli nikoli navaditi na to, da morajo precej žrtvo¬ vati za svojo cerkev, ako jo hočejo imeti. Še po desetletjih se nekateri ni navadil seči globlje v žep, kadar gre za skupno stvar. Tudi tisti, ki hodi v crkev,, bo našel dolar za vse drugo prej kot za cerkveno zbirko. Vezi tradicije so močne tudi kadar so škodljive. Vča¬ sih mislim, kako bi izgledalo, če pride do verske svobodo v Sloveniji po zrušenju komunizma? Ali bodo znali slovenski katoličani vzdrževati na nov načina in z novimi žrtvami katoliške ustanove? Bojim se, da bomo ostali ozkosrčni brez smisla za nove potrebe skupnosti. Bo¬ jim se, da bo težko iz starih tradicij preiti v novo miselnost. Pogled na mno¬ ge ameriške Slovence, ki so tu desetle¬ tja, pa jih zgled Ircev in drugih katoli¬ čanov in še zgled raznih krivovercev ni izučil, me navdaja z malodušno skr¬ bjo. Ali nismo Slovenci precej materia¬ listični? Vse za denar! In kadar ga ima¬ mo, ga le zase porabimo, tako težko pa za drugega ali za skupnost kljub vsem naukom o krščanski ljubezni. Kaj je bi¬ lo celo med begunci nevoščljivosti radi par krajcarjev in krivičnih natolcevanj in grdih sumničenj! Ali smo “dobro slo¬ vensko ljudstvo’’? — Saj je menda prav, da kdaj pogledamo na svoje last- Vie napake. Treba pa spet dodati, da imamo lepo število požrtvovalnih nese¬ bičnih duš. Te so tudi postavile vrsto lepih katoliških cerkva med ameriškimi Slovenci. Toda mnogi, mnogi niso prišli do tega, da bi za cerkev kaj dali in ker ni bilo lipe, so ostali doma ali v go¬ stilni. Zgoraj označeni vzroki so pomagali razrahljati zemljo, v katero je vrag o- bilno sejal svoje seme sovraštva do ve¬ re ali vsaj seme verske brezbrižnosti in otopelosti. Katerih ni mogel navdati s sovraštvom do vere, jih je skušal vsaj uspavati. Vrag najde povsod svoje apostole. Precej zgodaj so začeli izhajati v Zed. državah strupeni protiverski slovenski IZ TEDNA V TEDEN iz svobodnega sveta U.S.A.: Ameriški senat je s 65 pro¬ ti 15 glasovom izglasoval 100 milijon¬ sko posojilo Španiji. Senatorji so v pred¬ hodnih govorih poudarjali, da je nujno treba vključiti Španijo v evropski ob¬ rambni blok proti komunistični nevar¬ nosti. Proti posojilu sta nastopila Tru¬ man in Acheson, senat pa ju je ostro zavrnil in zahteval Trumanov podpis. General Franco pa je kot svoj pogoj za borbo proti komunizmu postavil zahte¬ vo po sprejemu Španije v UNO in v At¬ lantski pakt. Ameriško letalstvo je potrojilo svojo letalsko moč na oporiščih v Angliji. V zadnjem tednu sta tja prileteli dve no¬ vi skupini B-29 in B-50, tako da ima¬ jo Amerikanci sedaj v Angliji tri bomb- niške skupine po 30 do 45 štirimotornih bombnikov in eno skupino F-84 Thun- derjet lovcev, ki šteje ok 75. letal. Ameriški senatni pravni odbor je o- dobril uredbo, po kateri je določena v USA smrtna kazen za špijone v pri¬ hodnjih dveh letih. Do sedaj je bila v USA smrtna kazen za špijonažo samo v slučaju vojne. MEDTEM ko je Malik prevzel pred¬ sedstvo VS, pa sovjeti še vedno bojkoti¬ rajo druge odbore ZN. Tako sovjetski general Skliarov ni prevzel predsedstva vojaškega odbora ZN, ki je spet pričel z zasedanjem . « Demokratski poslanec B«nnett je v a- meriškem parlamentu predložil osnu¬ tek zakona o prepovedi komunistične stranke v USA. Trygve Lie je izdal peto letno poroči¬ lo o položaju ZN in njihovem delu v preteklih mesecih. V poročilu zvrača krivdo za današnji položaj na velesile, ki se še vedno niso sporazumela za so¬ delovanje. Opozarja tudi na nevarnost ki se še vedno niso sporazumele za so- vsak trenutek lahko sprevrže v tretjo svetovno vojno. Socialni odbor Gospodarske in social¬ ne organizacije ZN je izglasoval sklep o zaščiti ZN samo evropskih beguncev, ko bo 1. 1951 prenehala delovhti IRO. Pro¬ ti sklepu so glasovale Anglija, Meksiko in čile. V zaščito bodo ZN sprejeli sa¬ mo evropske begunce in sicer: 1. osebe brez državljanstva iz prve svetovne Vojne, ki imajo Nansenov potni list iz¬ dan v času med obema vojnama; 2. be¬ gunce, ki jih je sprejela IRO; 3. begun¬ ce, ki so morali zapustiti ali pa so o- stali izven svoje države pred ali po 1 januarju 1951 zaradi strahu pred pre¬ ganjanjem, zaradi vprašanja rase, vere, narodnosti ali političnega prepričanja, “kot rezultat dogodkov v Evropi pred 1. januarjem 1951, ali okoliščin, ki di¬ rektno izvirajo iz teh dogodkov.” •k | PANAMA: Panamska vlada je objavi¬ la, da je dala na razpolago vsa vojška oporišča Ameriki in UNO. Panamski zun. min. je izjavil, da bodo 1. odsto¬ pili vsa vojaška oporišča v notranjosti države za vežbanje vojaških sil ZN; 2. vse vojaške sile ZN bodo imele svobo¬ den prehod preko panamskega ozem¬ lja; 3. Panama bo sestavila prostovolj¬ ski oddelek za borbo na Koreji; 4. pa¬ namska trgovska mornarica bo preva¬ žala vojskp in vojaški materijal ZN; 5. na posebej določenih predelih bodo iz¬ delovali hrano samo za vojaške potrebe. * FRANCIJA: Na tokratnem zasedanju zastopnikov vlad zahodne in severne dasi so bili nekateri ministri mnenja, da ne more biti predsednik skupščine oseba, ki se je toliko izpostavila v huj¬ skanju mas proti zakonitemu vladarju in obstoječemu režimu v Belgiji. Vlada je objavila, da trenutno ne mo¬ re poslati nikakih čet na Korejo, ker ima preko 150.000 mož v borbi v Indoki- ni; hkrati je tudi najavila, da francoski narod ne misli v sklopu evropske ob¬ rambe postaviti v boj samo pehoto, ka¬ kor je bilo to prvotno predvideno v smi¬ slu sklepov Atlantskega pakta, pač pa tudi aviacijo in tankovske odrede. Vlada je prav tako sporočila vladama Anglije in USA, da bi bilo zelo umest¬ no, postaviti že sedaj nekaj divizij v Evropo ter vse združiti pod enotno .ko¬ mando. Prav tako je vlada mnenja, da bi zah. evropski narodi, združeni v At¬ lantskem paktu, pričeli z gradnjo ve¬ čje tvornice municije in orožja za zado¬ stitev najnujnejših potreb. ★ NEMČIJA: Nemško delegacijo v Strassbourgu bo vodil dr. von Brentano. V delegaciji so zastopniki vseh strank razen komunistične. Z zvezi z ameriškim ukrepom o pove¬ čanju policijskih čet, sestavljenih z nem. škim osebjem, ter z njih centralizacijo pod ameriško komando (od 16.000 na Evrope so prvič navzoči tudi zastopniki--26.000) je ž vodstva kršc. dem. stranke Nemčije in Posaarja ter Islandije. Prvi razgovori so se silno ostro pričeli, ker je Sforza takoj uvodoma zahteval, naj ministrski svet pošlje UNO solidarnost¬ no izjavo zaradi korejskih dogodkov, če¬ mur se je posebej upiral Bcvin. Sforzev predlog je prodrl. Sforza se je prav ta¬ ko najodločneje zavzel za popolno ena¬ kopravnost Nemcev pri min. svetu in posvetovalni skupščini Evropske zveze, češ da je treba z evropskimi spori pre¬ nehati. Poleg debat o izgradnji posameznih oddelkov Evropske zveze, študijskih od¬ sekov in sprejetja skupnega programa v bodočnosti bodo to pot obravnavali tudi izvedbo Schumanovega načrta, po¬ spešen j e, oborožitve ter obnove nekate¬ re industrije. Za predsednika posvetovalne skupšči¬ ne je bil ponovno izvoljen belgijski so¬ cialist in biv. zun. min. Paul H. Spaak, listi, ki so po vzgledu domovine smešili j blagoslov, in napadali vse, kar je bilo v zvezi s krščanstvom. Vse, kar je protiversko časopisje napisalo proti katoličanom v stari Avstriji in pozneje, so ti ameriš¬ ki “napredni” listi ponavljali in po svo¬ je zabelili. Ker ni bilo vsaj precej ča¬ sa pravega odpora, je ta protiverska ljulka bujno poganjala. Posebno pod naslovom “socializma” so tisoči zasov¬ ražili krščanstvo in vsako vero sploh. Razne gostilne in tudi razni “slovenski domovi’’, kjer se je vse osredotočilo o- krog “bara”, točilnice, so bili tempelj nove vere sovraštva. Ti novi verniki so¬ cializma so bili tudi nasilni. Bili so kra¬ ji, kjer si marsikdo ni upal v cerkev, ker je bil izpostavljen zasmehovanju in takorekoč izobčen iz družbe. Najbolj zagrizeni tudi otrok niso več dali krstiti. Tako imate marsikje po Ame¬ riki nekrščene slovenske 'otroke. V A- meriki rojen Slovenec, ki hodi v cerkev, mi je pravil, da mu je stric ponujal pred prvim obhajilom 25 dolarjev, da bi ga odvrnil od obhajila. Tako daleč je šla ta sovražnost. Zadel sem na v Ameriki rojenega Slovenca, ki nikakor ni bil sovražen cerkvi. Ko sva govori¬ la o duhovnikih, je vedno rabil izraz “farji”. Od svojih staršev ni nikoli sli¬ šal drugega izraza za duhovnike in tako je mislil, da je to čisto spoštljiv sloven¬ ski izraz. Kot je v Ameriki, rojena Slo¬ venka mislila, da je črepinja slovenski izraz za vsako 'posodo, ker je mati go¬ vorila, da “črepinje” pomiva. Da ne slikam položaja samo po svo¬ jih opazovanjih in da ne mislite, da so samo med Slovenci odpadniki, naj na¬ vedem, kako je nekdo pred kratkim v angleškem listu naslikal Dalmatince v San Pedro pri Los Angeles. Tam je močna naselbina hrvaških ribičev. Ko je neki msgr. George M. Scott opisal prvi slovesen blagoslov celotnega ribi¬ škega brodovja, pravi o Dalmatincih: Ne posebno religiozni po naravi so ra¬ di sprejeli nauk Marksov, ki ne pozna Boga in njegovih zapovedi. Med stvar¬ mi, kf so se jih naučili zaničevati s po¬ sebno zagrizenostjo so cerkvene zapo¬ vedi. Če je kak mlajši jugoslovanski ri- jen v Ameriki, prišel k duhovniku, da je ta šel na skrivnem blagoslovit ladjo, pa so potem drugi zvedeli za to, so mu z umazano vodo polili ladjo, da zbrišejo Tako o odpadlih Dalma¬ tincih. S podobno sovražnostjo so mno¬ gi slovenski “naprednjaki” “socialisti”, in “svobodomisleci” itd. spremljali vsak korak onih, ki sd hodili v cerkev. Tu in tam je ta divja sovražnost sedaj vsaj na zunaj malo ponehala. Mnogi so prišlo mnenje stranke, ki pravi, da je Nemčija že doprinesla svoj delež v pro¬ tikomunistični borbi, ker ’’se je ideološ¬ ko imunizirala proti komunizmu”. — Na povečanje policijskih čet so pristali tudi Angleži. Sovjetski listi v tej zve¬ zi sporočajo, da obsega oborožitev zah. Nemčije že 450.000 mož. AMER. ZASEDBENE OBLASTI so v svoji zoni sporočile kom. partiji, da bodo za sleherno rovarjene mase proti njim klicale na zagovor voditelje in predstavnike partije same, ki bodo ta¬ ko osebno in z lastno glavo odgovarja¬ li za dejanja naščuvane mase. ★ General Prhala, predsednik češkega nacionalnega komiteja v Londonu, je ob svojem obisku v Miinchenu izjavil, da bedo nacionalni Čehi postavili na zav. tleh krepko armado za boj proti komu¬ nistom. Nemcem je zagotovil, da bodo nac. Čehi po povratku v svojo domovi¬ no dovolili vrnitev tudi sudetskih Nem¬ cev in jim vrnili sedaj zaplenjeno pre¬ moženje. V Angliji so med protestantsko mla¬ dino razdelili podobice z molitvijo “za odpuščanje za krivice in podlosti bri¬ tanskega imperija napram drugim na¬ rodom”. Pozneje so prepovedali moliti naslednji odstavek: “Odpusti nam, te se postarali pa jih protiverska goreč¬ nost, če že ne zagrizenost, mineva. Pri ' Pncsimo, napake zgodovine našega im- 1 perija; namerno zaničevanje interesov nekaterih je usoda hotela, da so otroci, ki pač ne znajo brati slovenskih “na¬ prednih” listov, postali dobri katoliča¬ ni in je to seveda mrzel poliv na “na¬ predni” ogenj. Protiversko gonjo še vzdržujejo oni “napredni” listi, ki se¬ daj tudi prav pridno časte titovo božan¬ stvo. Iz “socialistov” so postali obože¬ valci komunistov. Menda res dovolj o teh odpadlih slo¬ venskih katoličanih. Koliko Slovencev v Zed. državah se je odtrgalo od krščan¬ stva? Vsak kraj bi mogel pokazati na drugačen odstotek. Moj vtis je, da v ti- malih narodov; nesporazume in spore, ki smo jfh sejali in podžigali; in našo krivičnost, nestrpnost in neusmilje¬ nost.” Za železno zaveso Vzhodna Nemčija.— Vse časopisje je pričelo pozivati zah. Nemce na odpor proti amer. in agl. izkoriščevalcem ter na aktivnost v svrho združenja obeh Nemčij pod sovj. vodstvom. k Rumunija.— V procesu proti akti¬ vistom in špijonom v korist FLRJ so ARGENTINA Na veliko vojaško parado, ki bo 17. avgusta ob stoletnici smrti Osvo¬ boditelja generala San Martina, bo¬ do prišli v Bs. Aires močni vojaški iddelki iz Chile, Peruja in Paraguaya z visokimi vojaškimi osebnosti ome¬ njenih držav. Pri paradi, ki bo naj¬ večja te vrste v zadnjih letih, bodo nastopili vsi oddelki argentinske Vojske, letalske sile bo pa predstav¬ ljalo nad 200 letal od navadnih lov¬ cev do letal na retroaktivni pogon in najtežjih bombnikov. Dne 17 av¬ gusta bo argentinsko letalstvo izka¬ zalo čast Osvoboditelju tudi s tem. da bo ves dan krožilo nad katedralo, v kateri počiva General San, Martin, po eno letalo. Policijne oblasti preizkujejo dogo¬ dek, ki se je zgodil v petek zvečer v Quilmes-u, ko so štiri oborožene osebe vdrle v lokal kom. stranke in s streli iz revolverjev pobile glavnega tajnika te stranke za prov. Bs. As., in hišnika tega lokala, dva ostala ko¬ munista pa ranile. Stanovska združenja živilske indu¬ strije so imenovala komisijo, ki ima nalogo poenostaviti vso živilsko zakonodajo. Provincijska vlada za Bs. As. je odredila obvezno cepljenje proti ti¬ fusu vseh nad tri leta starih oseb v krajih, v katerih se lahko pojavi, ta¬ ko obolenje. Te kraje bo sporočilo min. za ljudsko zdravje. Med Argentino in Švico so te dni v Bs. Airesu podpisali novo trgovin¬ sko pogodbo v višini 235,800.000 švi¬ carskih frankov. Vlada je preklicala imenovanje dr. Rafaela Pons-a za preizkovalne- ga sodnika. Dr. Pons je zadnjič od¬ redil polic, racije v Palermo. V Argentini so letos zasejali z žitom 50% več površine, kakor pa lani Del imigrantov, ki prihajajo v Ar¬ gentino, naj bi v bodoče izkrcevali V Rosario in jih od tam pošiljali v razne kraje. To željo je v parlamen¬ tu izrazilo več vladnih poslancev. Za biv. brit. železnice v Argentini je argent. vlada plačala 2,482.523.000 pesov. YPF-Yacimientos Petroliferos Fis- cales — je odprla več novih petrolej¬ skih vrelcev. V Comodoro Rivada- via daje novi vrelec dnevno povpreč¬ no 225.000 1. petroleja in 71.000 kub. m plina, v Plaza Huincul pa 30.000 1 petroleja in 99.000 odnosno 132.000 kub. m plina. Državna trgovska mornarica bo v kratkem dobila iz Nizozemske tri no¬ ve ladje “Yapeyu”, “Maipu” in “San Lorenzo”, s katerimi se bo tonaža argent. državne trgov, mornarice zvi¬ šala za novih 25.000 ton. stih krajih, kjer so kmalu dobili sloven- 1 bili trije Rumuni obsojeni na smrt, os- skega duhovnika, da 60% tistih, ki so bili rojeni v starem kraju, hodi v cer¬ kev. Nekateri seveda samo trikrat na ’eto pa vendar, če hočejo biti šteti med katoličane. V takih krajih je poleg teh udi precejšen odstotek takih, ki bi kon¬ čno le hoteli umreti kot katoličani. Ne¬ kaj pa jih ostane zagrizenih do konca n tudi cerkvenega pogreba ne marajo. V listih berete, da je bil pokopan popol¬ ne. V drugih krajih, kjer ni bilo do- -olj zgodaj domačega duhovnika, je še mnogo slabše. V nekaterih mestih je tu- ’i čez polovico takih, ki so prišli iz ver- ■e Slovenije, pa niso prestopili po 30 ‘u še več let cerkvenega praga. Govo¬ rim tu vedno o onih, ki so prišli iz Evro¬ pe, ne o tu rojenih. Ker jabolko ne pade daleč od dreve¬ sa, je seveda tudi večina otrok odpad- 'Fkov za cerkev izgubljena. Vendar so "časih čudovite izjeme. Dobite družine, k 1 'er oče in mati ne hodita v cerkev, otroci pa redno. Zgodi se, da taki otro¬ bi končno brezbožne starše spet poteg¬ nejo za seboj. Pa to so, kot pravimo, 'zieme. Napisal sem vam slabe in malo spod¬ budne stvari. Ko mislim nanje, boste ra. "umeli, da podvomim, ali smo Slovenci res tako verno in dobro ljudstvo. Sku¬ hal bom drugič napisati kaj bolj vesele¬ ga. F. R. tali na zaporne kazni. ★ Česko-Slovaška — bo poslala zah. Nemčiji okrog 500 umobolnih sudetskih Nemcev, ki spadajo v zakon o izselitvi Nemcev iz češkega narodnega ozemlja. Priprave za njih namestitev po bolni¬ cah v zah. Nemčiji so že v teku. AMERIŠKA PROTIOFENZIVA NA KOREJI Vojna na Koreji se bliža vrhuncu. Ko¬ munisti so zavzeli že skoro ves polo¬ tok ter se ameriške čete drže na skraj¬ nem jugovzhodnem delu v trikotu Yong- "dok — Pusan — Masan. Amerikanci so se pomaknili v zadnjem tednu na vzhod¬ no obalo reke Naktong in ob njej pri¬ pravili močno obrambno črto. Komunistični pritisk je bil na vsem bojišču ves teden močan ter se jim je posrečilo na petih mestih ustvariti manjša mostišča na vzhodni obali Nak- tonga, ki pa jih Amerikanci in južni Korejci uspešno branijo. Nekatera mo¬ stišča se jim je posrečilo uničiti. Najhujši komunistični pritisk je bil na južnem delu bojišča, kjer so s hit¬ rim prodorom nameravali zavzeti Pu¬ san in tako onemogočiti Amerikancem ZSSR—- Na področju vse države je j dovažanje svežih borbenih sil. Ameri- VKP(b) organizirala masovno podpi¬ sovanje izjave za mir, katero je podpi¬ salo po navedbah Informbiroja 115 mi¬ lijonov odraslih oseb. Stalin je v “Bolševiku” zapisal, da je pogosto treba v sedanjih časih na ne¬ katerih krajih slediti komunizmu, kot ga predstavlja ZSSR, in ta komunizem z vsemi razpoložljivimi sredstvi braniti in obvarovati, ne pa vedno slepo hoditi za nauki Marxa in Engelsa. k Maotsetungova Kitajska.— Kom. o- baine baterije so obstreljevale eno an¬ gleško in eno amer. ladjo ter obe del¬ no poškodovali. Po nekaterih vesteh je prišlo med če¬ tami 3. bojne skupine kom. armade pod vodstvom generala Čenjija do upora oroti partiji. Gen. Lipočeng, komandant 2. bojne skupine je izjavil, da je eden prvih maršev nove kitajske pohod na Tibet. kanci so zato na tem delu bojišča v po¬ nedeljek napravili močnejši protiofen. zivni sunek in pomaknili bojno črto za kakih 5 milj' proti zapadu. Ameriško letalstvo in mornarica sta učinkovito bombardirala sovražnikove položaje na bojišču in v zaledju. Ve- letrdnjave so izvedle številne bombniške polete v zaledju in uničile mnoge indu¬ strijske centre na severu. Pyongyang je doživel nova bombardiranja s težki¬ mi bombami. Amerikanci še vedno dovažajo novo orožje, težko in lahko ter vse vrste čet, ne objavljajo pa njih števila, niti kraja izkrcavanj. Napovedujejo tudi v dog¬ lednem času splošno ofenzivo, s katero naj bi pognali komuniste čez 38. vzpo¬ rednik. Trenutno imajo Amerikanci na korejskem bojišču že nad 90.000 mož. Objavili so tudi, da bodo v kratkem pri¬ čeli uporabljati tudi novo orožje, katere¬ ga tajnosti še niso izdali. Buenos Aires, 10.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Sčooenije^ Gozdovniki se gredo upravo. Komu¬ nistični režim doma je prinesel s seboj polno novotarij in ustvaril celo vrsto novih poklicev in položajev, na katere je postavil svoje “zaslužne borce za na¬ rodno osvoboditev”. Novih funkcij vsev¬ prek. In med novimi funkcionarji so zelo visoke “živine” tkzv. razdelilniča- rji. Svobodna trgovina bi ne vedela z njimi kaj početi, ker jih ne potrebuje. Če potrebuješ kako blago ’ ga enostav¬ no kupiš ali pa naročiš. Drugače je pa v komunističnem gospodarskem siste¬ mu. Ta brez razdelilničarjev ne more. obstojati, ker razdelilničarji so tisti, ki določajo, kje bodo naročili kako blago in koliko in kam ga bodo poslali. Ker pa doma delajo vse ‘ po planih , zato tudi razdelilničarji niso brez njih Razu¬ me se posebi, da so to “novi ljudje”, ki sc si za vsak okraj ali okrožje določili odstotek, po katerem se je seveda mo¬ ralo vrteti tudi življenje ljudi. Njiho¬ vo vodilo je bilo: toliko sem —toliko tja. Njih mera in ocena so pa bile: ki¬ logram, liter, kos, meter. Zato je bil n. pr. zanje važen kg sekire, ne pa vrsta sekire. Isto je bilo z motikami, krampi, kosami, srpi plugi itd. V povsem rav¬ ninske kraje so pošiljali kratke kose", v hribovite pa dolge.. Tam, kjer potrebu¬ jejo kranjske sekire, so morali prevze¬ ti sekire madžarke. V kraje z globoko zemljo so pošiljali pluge s kratkim le- mežem, v hribovite predele pa pluge z dolgim lemežem. Namesto okrogle mo¬ tike je podolgovata, namesto kratkega krampa pa dolg. Leta 1946 so razdelilničarji pogrun- t.ali tudi to, da bi kazalo “bratstvo” med narodi doma poglobiti tudi z deja¬ nji. In so naročili iz Srbije za Sloveni¬ jo 3 vagone opank. K sreči je bil še ne¬ kdo toliko pameten, da je odpremo va- gonskih pošiljk opank v Slovenijo še v zadnjem trenutku prestregel. Med tem je bilo v Srbiji sami veliko pomanj¬ kanje opank. Leta 1947 in 48 je bila v izvedbi ak¬ cija za apnenje kisle zemlje. In razdelil¬ ničarji so se zopet postavili: Satura- cijski mulj so poslali v velikih količinah tudi na Krško polje, kjer je apnenca več kot dovolj. Lani so razdelilničarji napravili raz¬ delilnik za marmelado. Tudi tu so se odrezali tako, kakor se samo gozdovni¬ ki znajo. Odločili so namreč takole: Marmelada iz tovarne “Belsad” pri Črnomlju gre Celje. Bela Krajina dobi marmelado iz Vojvodine. Marmelada tovarne v Sp. Hudinji pri Celju gre v Maribor, toda tako, da pride najprej v ljubljansko skladišče, potem jo pa poš¬ ljejo naprej ali nazaj mimo Celja v Ma¬ ribor. I Na enak način so delali tudi razdelil¬ ničarji, ki so na temelju odstotnih kon¬ tingentov določili Trgovski poslovalni¬ ci DZKZ v Ljubljani za 1200 kmetijskih in 150 potrošniških zadrug širom Slo¬ venije tele kontingente: Od lesnoobrtnega podjetja Sreskega ' nrodnega odbora v Jagodini v Srbiji sedaj jo imenujejo Svetozarevo 16 ko¬ šar za perilo, 135 tržnih košar, 23 tržnih košaric, 20 košar za smeti odn. odpadke in 4 garniture pletenega pohištva; od Mestnega narodnega odbora v Nišu: 225 desk za testo, 90 valjev za testo 99 gobic za krpanje nogavic; od tvrdke “Dunav”, industrija drveta v Apatinu: 1000 raznih ročajev, 74 valjarjev za te¬ sto, 1000 raznih čepov za sode in 21 pa¬ rov cokelj, ki bi jih slahko nosil Martin Krpan; od tvrdke “Metalija” v Subotici m. dr.: 323 ščipalk za perilo, 370 pri¬ prav za sušenje perila, 34 klozetnih se¬ dežev in 200 lesenih solnic; od Sreskega narodnega odbora v Ložnici (v Srbiji - od Drini): 22 navadnih stolov itdi. itd. Istočasno, ko je prihajalo to blago iz Srbije v Slovenijo, pa so romale vagon- ske pošiljke slovenska suhe robe v vse navedene kraje in predvsem v Vojvodi¬ no, ki kakor znano nima lesa in ga je vsa leta uvažala iz Bosne in Slovenije. Z enako bzrezglavostjo so razdelilni¬ čarji delili tudi živila. Tako so n. pr. v ckr. magazin Trbovlje poslali 1 va¬ gon moke, odkoder so jo poslali v Za¬ gorje in že vskladiščili. Medtem je pa V Trbovljah zmanjkalo moke in so jo morali s kamijoni voziti preko hriba nazaj v Trbovlje. To je samo nekaj slik brezglavosti neumnosti m nesposobnosti kom. funk¬ cionarjev, ki danes doma zavzemajo ta¬ ko odgovorna mesta in se cinično igrač¬ kajo z življenjem trpečega naroda. O- gorčenje ljudi proti njim je bilo že to¬ liko, da je o “njihovem uspešnem de¬ lu” moral spregovoriti celo sam režim¬ ski tisk in ga obsoditi, s tem pa seve¬ da samega sebe udariti po glavi. Umrli so: Luka Sevnik v Radomljah, France čadej na Javorniku, Franc Svetič, Josipina Peter v Ljubnem ob Savinji, Franc Inkret v Štorah, Jože No¬ vak v Stožicah pri Ljubljani, Franc Črešnar, Anton Marini in Anton Pikel, gojenci rudarske šole v Zagorju, se vsi ponesrečili pri žel. nesreči dne 23. juni¬ ja. Anton Fon v Slov. Konjicah, Franc Bajc, žel. v. p. v Dolenjem. Logatcu in Valentin Benedik v Selcih nad Škofjo Loko. Na mednarodnem pevskem tekmova¬ nju v Belgiji je sopranistka Valerija Hevbalova dobila veliko častno nagra¬ do belgijske vlade “Grand Prix”, drugo častno nagrado in nagrado britanske vlade je prejel tenorist Janez Lipušček iz Ljubljane, ostale nagrade so dobiti pravtako pevci iz Jugoslavije. Mostova na Borlu (Ptuj-Varaždin) in v Ptuju (Maribor - Celje) sta v tako slabem stanju, da predstavljata resno nevarnost za voznike. Na ptujskem mo¬ stu se je nedavno pod kolesom lahke¬ ga avtomobila strla vzdolžna zgornja deska. Po odstranitvi deske so ugotovi¬ li. da so vse prečne grede trhle. In ven¬ dar se nihče ne zgane, da bi mostova po¬ pravil. čeprav vsak dan toliko pisarijo in govoričijo o “obnovitvenem” delu! Pred tehniško fakulteto v Ljubljani, pred stavbiščem bodoče prirodoslovne fakultete, so nedavno odkopali ostanke Velikega stanovanjskega bloka Emone, nekaj dni pozneje pa del rimskega vo¬ dovoda. Marijo Jarc, Antonijo P e rme in Anč¬ ko Papelj iz črne vasi pri Ljubljani so kaznovali zaradi oddajanja slabega mleka. Prva mora plačati 40.000, druga pa 15.000 din. tretja mora kazen od¬ služiti s trimesečnim delom. V Ljubljani se je v vročih poletnih dneh mleko gospodinjam na lepem skisalo. Pri preizkavi so dognali, da so iz Gorenjske dovažali mleko v Ljublja¬ no v zamazanih posodah, ki so že zau¬ darjale po smradu in so bile nekatere celo že rjaste. Rimske toplice pri Celju so bile v prejšnjih časih močno obiskane. V sezo¬ ni je bilo tam zelo živahno. Kopališča- rji so uživali ob lepoti raznih cvetličnih nasadov in nad ureditvijo ter čistoto v samem kopališkem poslopju. Komunisti pa so tudi temu kopališču vtisnili svoj pečat in je danes v Rimskih toplicah ta¬ ke, kakor beremo v Ljb. Poročevalcu: “Mnogi Celjanov in še več Zagrebča¬ nov prebije nedelje in praznike v Rim¬ skih toplicah, kjer je dovolj, sonca, zra¬ ka in vode. Uprava kopališča pa pri¬ pravlja tem ljudem vedno nova razoča¬ ranja. Izletniki se vprašujejo, zakaj ne popravijo razbitih stolov in miz, zakaj ne počistijo in ne pospravijo kopališča vsaj enkrat na teden? Zakaj ne bloki¬ rajo shranjenih koles? Kako naj v pri¬ meru kraje lastnik dokaže, da je kolo res shranil, če nima potrdila? Zakaj imajo kabine in omarice enake ključe.” Slovenci v Buenos Aires Vse naročnike in 'prijatelje Svo¬ bodne Slovenije v drugih drža¬ vah, katerim smo osebno pisali po kake podatke ali jih zaprosili za kake članke za Koledar Svo¬ bodne Slovenije za leto 1951 pa nam še niso odgovorili, vljudno prosimo, da nam zaprošene stvari gotovo pošljejo v določenem roku ali pa takoj sporoče, da tega ne morejo storiti. SVOBODNA SLOVENIJA Argentini Zagotovite si še danes Kaste- Ijansko - slovenski slovar in si ga naročite v prednaročilu za 35 pe¬ sov. Kot prvi del vplačila v pred- naročbi je treba plačati 20 pesov, ostalih 15 pesov pa ob izidu slo¬ varja. Prednaročila sprejema pi¬ sarna Društva Slovencev ali pa Dušnopastirska pisarna istotam. Pri pošiljanju denarja za predna¬ ročilo po pošti, najslavljajte giro postal na Rev. Juan HLADNIK, Victor Martinez 50, Cap. Federal. Tanus Molitvena ura na predvečer k prve¬ mu petku je bila kar lepo obiskana. Novi lokal. Kapela svetega Jožefa je doživela 6 avg. izreden dogodek. V nav¬ zočnosti mnogih rojakov Slovencev ter članov verske občine domačinov je bil blagoslovljen novi lokal, kateri bo od¬ slej na razpologo za organizacijske na¬ mene župnije svetega Jožefa. Tudi Slo¬ venci ga bodo lahko vedno uporabljali, ker so skoro vsa gradbena dela opravili oni. Nato je bil “asado criollo” z obi¬ lico dobrot, ki se na takih prireditvah dobe. Gradbeni materijal tega lokala so ostanki pogorelega salona svete Ju¬ lije. Lastnikom zemlje v Lanusu sporoča¬ mo da je sedaj že vse razmerjeno, in si svojo zemljo vsakdo lahko ogleda in za¬ gradi, če tako želi. 17 avg. bo inženir na zemljišču od 14 ure dalje, da bo dal potrebna pojasnila, katere si kdo želi. Comodoro Rivadavia Po dolgem času se Vam spet oglaša¬ mo iz Patagonije, osrčja petrolejskih vrelcev. Število slovenskih fantov in mož, ki so bili v službi pri “Diademi Argentini” se je v tekočem letu že precej skrčilo. Vendar pa Vam moram sporočiti veselo novico, da smo v našo majhno, a ven¬ dar . trdno združeno slovensko skupnost dobili prvi dve poročeni Slovenki in si¬ cer go Oprešnikovo ter go Krevsovo. Nanji smo kar ponosni, ker sta se opo¬ gumili' in prišli sem k svojim možem in tako ovrgli vse trditve, kakor, da pri nas Življenje ne bi bilo mogoče. Obe sta kar zadovoljni in se dobro počutita .med rami. Seveda vsega tega, kar ima, človek na razpolago v Bs. Airesu, tu ni, na drugi strani je pa tu precej drugih stvari, ki jih v Capitalu človek ni imel. Vzemimo samo udobno stanovanje itd. Res pa je, da včasih tuk. veter dose¬ že hitrost do 130 km na uro. Pa se končno človek tudi na veter privadi. So If Ali si že vlile! lepo sSoveiasko knjigo: »VIR NAJVEČJE SILE Všeč ti bot — Kupi jo e> "Rašnopastirshi pisarni" ali v trgovini "SANTA JULMA 99 na Victor Martinez 50 HUGO WAST 31. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “Potreben mi je vsaj en meniški red”, je rekel. “In iz njega bom vzel vse: škofa in duhovnike.” Meniški redovi so bili prepovedani skoraj v vseh državah. Bilo je izredno težko odkriti in zape¬ ljati te kristjane, ki so se skrivali po katakombah, pripravljeni prej na smrt kakor na odpad. Jezabel je šla skoraj po vseh središ¬ čih držav, stopila v stik z najbolj zna¬ nimi ljudmi, zvedela je za vojaške skri¬ vnosti, toda nič tega, kje naj bi bil kak¬ šen redovnik, kot ga je hotela. V nekih državah so jo imeli za špijon- ko kakšne velike azijske države, kot Mongolije, Sibirije, tudi Arabije ali ce¬ lo same Apadnije. Včasih je izginila. Kam je šla? Kdo naj bi sledil njene drzne polete v jek- lenosteklenem avijonu, nevidnem v ob¬ lakih? . Kdo izmed njenih častilcev bi se mo¬ gel pobahati, da pozna njene misli in njena pota? V dveh letih ni bila ta lepotica z a- zijskimi očmi poklicana pred Čira Da¬ na večkrat kot dvakrat, da mu poroča o svojih uspehih. In on jo je mučil s svo¬ jo nestrpnostjo, kajti nikdar mu ni mo¬ gla izpolniti naloge. Rekel ji je: “Potre¬ bujem pravilno posvečene duhovnike, da mi posvete hostije za moje obrede, in prave škofe, da mi posvete duhov¬ nike za moje maše. Hočem vsaj en me¬ niški red! če ga bom dobil, bom imel vse!” S kakšno strastjo in strahom se je nesrečna zaljubljenka podala na pot, da pokvari to, kar Evangelij imenuje — sol zemlje! Koliko zvezda je padlo z neba tako, kakor padajo fige s figovega drevesa, kadar je vihar! Pod vsemi podnebji je imela svoje agente, moške in ženske, ki so delali na tem, da bi uničili glav¬ ne čednosti z dvema najbolj uspešnima orodjema: s sovraštvom in versko indi¬ ferentnostjo. Prvo — sovraštvo — razjeda kot pod¬ zemska voda temelje, drugo — verska brezbrižnost — pa razkraja zidove; čez malo časa vetrovi vsega sveta udarjajo vanje in vhajajo v nezavarovano dušo kakor v razdejan stolp. Najbolj težak boj je bil seveda s tisti¬ mi, ki so se združili in skupno branili proti sovražniku, s trdno disciplino po¬ vezani v skupni molitvi. Ciro Dan je želel le to, da si osvoji en red. “l^otem bom imel vse!” In Je¬ zabel mu je hotela ustreči, pa je zato podpihovala razširjanje Templarjev in delala na vse načine, da bi papež priz¬ nal njihov red. Nekega dne je dobila sporočilo iz Va¬ tikana, da namerava Pastor Angelicus prepovedati templarski red zaradi nje¬ govega framasonskega pravilnika, ter da bo nasprotno priznal Beraške mal- harje, ki so napravili pravila v najtes¬ nejši pokorščini do papeža. Vzela je svoj najhitrejši avijon, da bi Se preprečila te namere, toda prišla je prepozno: papež je pravkar podpisal o- ba dekreta. Sprejela je to slabo novico obenem z drugo, ki jo je napolnila z neizmernim Veseljem in katero je Vatikan hotel ne¬ kaj časa ohraniti še v tajnosti: papež je umrl! To prikrivanje papeževe smrti je ime¬ lo namen, da bi se posvetne sile prehit¬ ro in preveč ne vmešale v svobodo no¬ vih volitev. Kardinal Cafferata, državni tajnik, ki je predstavljal cerkveno avtoriteto v času nezasedenosti prestola, je predla¬ gal, da bi deset dni, ki jih predpisuje pravilnik za papežev pogreb, skrčili na tri dni. Tako bi se manj zavlekel kon- klave, ki naj bi izvolil naslednika. Znano je bilo, da bi bil cesar Oton V. pripravljen premakniti nebo in zemljo, da bi bil izvoljen papež, ki bi bil hotel kronati ga za vladarja Svetega roman¬ sko germanskega imperija in razvelja¬ viti njegov zakon s Poljakinjo, da bi se mogel vnovič poročiti z italijansko prin¬ ceso Agato. Kakor hitro je Jezabel slišala o pape¬ ževi smrti, je poletela k palači mlade Vladarice, da bi jo zapredla v načrt, ki ga je začela presti njena domišljija. Agata, tretja hčerka vladarja Carla Alberta, edina, ki je bila pripravljena vzeti za moža Otona V., je bila ambi- cijozna, trdovratna in pokvarjena. Nje¬ no življenje je bilo vrtinec, v katerem so se borili najbolj nasprotni si tokovi: od krstne milosti pa do greha proti Sve¬ temu Duhu. Poslušala je Jezabelo in se takoj vme¬ šala v zadevo, ki naj bi imela namen Vplivati na konklave, da bi izvolil Jude¬ ža. Jezabel je imela predpravico, katere niso imeli niti ministri, niti 'generali in ne veliki rabini: smela je vstopiti v sultanovo stanovanje, ne da bi morala čakati v predsobi. Na dan njenega prihoda v Istambul je sultan Ciro Dan zasliševal nekega učenjaka z bagdadske univerze, najslav¬ nejšega vseučilišča na Vzhodu, kjer je preučevanje interatomske fizike doseg¬ Uredništvo Svobodne Slovenije, ki pripravlja izdanje Koledarja Svobod¬ ne Slovenije za leto 1951, naproša naročnike in bralce ter vse ostale prijatelje lista, da nam dajo na raz¬ polago za objavo v koledarju slike najzanimivejših slovenskih krajev, kot n. pr. Postojnske jame, Devinski grad, Turjaški grad ali pred razru- šenjem ali po razrušenju, Sv. Areh na Pohorju, Cerkniško jezero, Črni vrh nad Idrijo, Pleterje, Logarska dolina, Žabnica, Ponteba, Tarčent, Čedad, Bogojinsko cerkev v Prek¬ murju itd. itd. Prav tako prosimo za slike, ki predstavljajo našo domačo obrt kot n. pr. ribniška suha roba, statve, žebljarje v Kropi, splavarje na Savinji, Savi ali Dravi itd. itd. Nujno prosimo tudi za vse slike, ki prikazujejo dogodke leta 1941 ob na¬ padu na Jugoslavijo odn. Slovenijo, dogodke pod okupacijo na Gorenj¬ skem, Štajerskem, Dolenjskem, No¬ tranjskem, Primorskem in v Prek¬ murju ter vse slike, ki se nanašajo na ustanovitev vaških straž in do¬ mobrancev, njihovih bojev s komu¬ nisti in vse slike, ki prikazujejo ko¬ munistična zverstva nad slovenskim narodom. Vse slike bomo nepoškodo¬ vane po objavi takoj vrnili. Uredništvo SVOBODNE SLOVENIJE pa tudi dnevi, ko ni vetra in se nam tedaj zdi, da nekaj pogrešamo. Tu imamo mirno živijenje. Čez teden smo vsi zapo¬ sleni ter se malo vidimo. Ob nedeljah se pa zberemo pri maši ter nato pred cer¬ kvijo malo pokramljamo, čez dan se pa obiskujemo. Škoda je samo to, da dan tako hitro mine. Edina zabava tukaj je kino. To je tu¬ di naše edino razvedrilo Poleg doma¬ čih filmov v glavnem predvajajo nizo¬ zemske, ameriške in druge. Upamo, da bo v kratkem prišlo k nam spet nekaj zak. žena. Tu je pa še precej ženinov samo deklet ni. Letošnja zima je zelo suha. Brez sne¬ ga in dežja. Samo patagonski veter nam dela zabavo ter kratek čas s svojo enolično pesmijo, ki traja, že leta in le¬ ta. Pošiljamo pozdrave vsem bralcem Svobodne Slovenije v Argentini ter os¬ talim po vsem svetu. Slovenska skupnost v Comodoro Rivadavia. Kc. Poranajte naročnino vsi ? hi ste z njo v za- ostanku . Pridobiva jte nam no¬ vih naročnikov! lo največji razmah in izpolnitev. Elifaz Ben Gazul je bil znan po vsej zemlji po svojih matematičnih delih in svojih iznajdbah glede magnetičnosti zemlje. Razlagal je, kako je iznašel način, s katerim se more izločiti in ravnati svo¬ bodno s to skrivnostjo silo “zemeljsko privlačnostjo”, kakor se lahko ravna svobodno z izločeno električno silo, ki se je v prejšnjih časih zdela ljudem prav tako skrivnostna in nedoumljiva. Iz neke škatljice, ki jo je imel v ro¬ kah, je vzel) tenčico, tako nežno in fino, da se je bolj zdela splet luči in škrlata. Razprl jo je in tančica je splavala v zrak nalik dimu. V tem je vstopila Jezabel, katero je učenjak nevšečno pogledal, da ga moti V tako važnem razlaganju; vstopila je kakor Ester, ki je tudi nepoklicana sme¬ la vstopati pred prestol Auserov. Ciro Dan ji je zašepetal nekaj besed na u- hor, nakar je zopet dostojanstveno od¬ šla. Ostala sta tako spet sama kralj Izra¬ ela in profesor iz Bagdada; ta je zdaj razlagal čudežno iznajdbo, s katero se je bavil pol stoletja: “Vse nitke te tančice so iz fotonije, iz snovi, ki je finejša kot svila, tenka do zadnje možnosti in svetla kot luč; istočasno pa je nepremočljiva; nanjo ne vpliva niti plin, da tudi sam eter ne. Vsaka nitka, tudi najtanjša, ki je prav- Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. VIII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI USA 25 letnica kulturnih vrtov v Clevelandu. V nedeljo, 23. julija, smo praznovali v Clevelandu 25 letni jubilej kulturnih vrtov. Ta ustanova je edinstvena na vsem svetu. Mestna občina je pred 25. leti prepustila v svrho ureditve kulturnih vrtov ves veliki park, ki se razteza od St. Clair Ave proti jugu ob East Boule- Vardu ob malem potoku proti Erijske- mu jezeru. Takrat se je tu ustanovila Liga kulturnih vrtov v kateri je zasto¬ panih 26 različnih narodnostnih skupin. Vsaki je bil dodeljen precejšen kos par¬ ka, ki si ga je nato uredila za svoj kul¬ turni vrt in v njem postavila spomeni¬ ke svojim velikim možem. Stroške za ureditev parka je v glavnem • nosila mestna občina, narodnostne skupine pa so na lastne stroške nabavile kipe in nekaj tudi prispevale za ureditev svoje¬ ga dela. 'Ko prideš iz St. Claira, vstopiš naj¬ prej v poljski kulturni vrt, takoj za njim pa je jugoslovanski. Zgodovina in ureditev jugoslovanskega vrta pa je prava slika jugoslovanskih razmer! Ne¬ kako vodstvo vse akcije za jugoslovan¬ ski kulturni vrt so prevzeli Slovenci in so povabili k sodelovanju Hrvate in Srbe. Hrvati se vabilu sploh niso od¬ zvali, Srbi pa so prevzeli eno tretjino, tako so Slovenci morali prevzeti dve tretjini vseh stroškov. Srbi so v svoj del parka postavili le spomenik Petru Petroviču - Njegošu, Slovenci pa dose- daj kipe školu Baragi, Simonu Gregor¬ čiču in Ivanu Cankarju. Pri postavitvi spomenika Cankarju so prišle do izraza seveda tudi sloven¬ ske notranje razprtije. Kip Ivana Can¬ karja je darovala ljubljanska mestna občina pod ted. županom dr. Adlešičem. Nekateri zagrizenei iz nasprotnega ta¬ bora so bili proti temu ,da bi “klerikal¬ ci” postavili kip Cankarju Za sloves¬ nost odkritja Cankarjevega spomenika PO SVETU je bil že določen dan. Ko pa so prišli na občino po Cankarjev spomenik so ugotovili, da je nekdo kip ukradel. Še danes ni znano, kje je. Da bi preprečili še večji škandal, so ugledni eleveland- ski Slovenci pod vodstvom Antona in Jožeta Grdina naročili pri slov. cleve¬ landskem umetniku nov Cankarjev kip po fotografskih posnetkih onega, ki je bil poslan iz Ljubljane. Kip. je bil pra¬ vočasno in dobro izdelan. K slovesne¬ mu odkritju spomenika je tedaj prišel tudi ljb. župan dr. Adlešič, katerega so slovenski in angleški krogi lepo spreje¬ li. V parku je še precej prostora za po¬ stavitev drugih kipov zaslužnih sloven¬ skih mož. Slovenski del kulturnega vrta je lepo urejen in ima krasno lego. Pod njim proti potoku je lepa dolina, ki je nekak naravni amfiteater, kjer se lahko vrše množične slovesnosti. Ob 25. letnici ob¬ stoja te ustanovg je bila tu skupna pro¬ slava vseh narodnosti, ki so nastopile v sprevodu s svojimi narodnimi noša¬ mi. Na proslavi je med drugimi govo¬ ril tudi mestni župan Burke, ki je pou¬ darjal, da je ustanova kulturnih vrtov simbol edinosti vseh narodnosti pod a- meriško zvezdnato zastavo. O širokogrudnosti Amerikancev pri¬ čajo tudi velike javne knjižnice,- ki ima¬ jo poleg angleških knjig tudi narod¬ nostne oddelke. Tako moreš v veliki mestni knjižnici, ali pa tudi v drugih njenih podružnicah po mestnih okrajih dobiti skoro vsako slovensko knjigo. Vse slovenske knjige, ki jih je želel slo¬ venski odbor, so te knjižnice naročile. Knjige lahko vzameš na dom ali jih pa bereš v lepi čitalnici, ki je pri vsaki knjižnici. Maške. iVIAŠNIŠKI JUBILEJI V Lemontu je ljubljanski škof g. dr_ Rožman na praznik sv. Petra in Pavla posvetil dva slov. novomašnika Rev. Valentina Bazilija in Rev.. Inocenca Fe¬ rjana. Novomašnika je spremilo v cer¬ kev^ posvetitvi 20 duhovnikov, med ka¬ terimi je bilo . tudi 5 srebrnomašnikov j ljb. škofije in sicer Rev. Aleksander U- rankar, Rev. Jeraša, Rev. Jože Godina, Rev. Kristance in Rev. Julij Slapšak. Ti so imeli srebrno .mašo v začetku ju¬ lija v Clevelandu, Večino srebrnomaš - 1 n;kov poznate že od prej. Aleksandra Urankarja že od doma kot ted. mlade¬ ga pesnika, g. Godina je pred leti vodil Misijonsko tiskarno v Grobljah, pozne¬ je pa deloval kot kaplan na Jesenicah, g. Julija Slapšaka ste spoznali lani, ko je spremljal škofa g. dr. Rožmana na obisku v Argentini. Pri njihovi srebrni maši je bil navzoč prezv. g. dr. Rož¬ man, od svetnih oblasti pa guverner dr¬ žave Ohio Lausche, ki je govoril v slo¬ venščini tudi na slavnostnem banketh. Dne 16. julija je pa v Barbertonu ob¬ hajal svojo zlato mašo Rev. Anton Mer¬ klin, ki je doma deloval na zadružnem in karitativnem polju, v USA se pa u- ciejstvuje v Bishop Baraga Relief. “Svobodna Slovenija” vsem slavljen¬ cem k našniškim jubilejem iskreno čes¬ tita in jim želi, da bi Bog s svojim bla¬ goslovom spremljal še nadalnje njihovo delovanje! DOBER TEK! NEDELJA: Kosilo: juha s kruhovimi kockami, rezančev narastek s smetano, telečja pečenka, obložena s pečenim krompirjem, glavnata solata, biskvitne rezine s čokoladno kremo, sadje, črna kava; večerja: mrzla pečenka od opol¬ dne, fižolova solata, čaj z biskv. rezi¬ nami. PONEDELJEK: kosilo: pretlačena grahova juha (suh grah), krompirjeva tortilla, jetrni zrezki, krompirjev pure, pomaranče; večerja: dušen riž z grahom ikonzerva), zeljnata solata, čaj. TOREK: kosilo: ješprenjčkova juha, kuhana svinjski! rebra, kislo zelje, krompir v kosih, črna kava; večerja: češpljevi cmoki (suhe češplje), kompot. SREDA: kosilo: goveja juha z rižem, govedina, dušen krompir, paradižnikova omaka, ocvrta jabolka; večerja: maka¬ ronovo meso, solata, čaj. ČETRTEK: kosilo: juha s krepicami, bržola s čebulo, žličniki, sadje; večerja: safalada z gorčico, krompirjeva solata, kompot. PETEK: kosilo: karfijolina juha, o- cvrti krompirjevi hlebčki, zeljnata sola¬ ta, banane; večerja: ribji golaž, polen¬ ta, čaj. SOBOTA: kosilo; koštrunova obara, kruhovi cmoki, sadje; večerja: svinjska rižota, solata, čaj. PAR It A ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave : Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med,, salame in čokolado. P AN E T H tj Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti našega moža, očeta, starega očeta, gospoda IVANA. SMOLE Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, zlasti č. g. Oreharju za vso tolažbo v bolezni, darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so v žalosti sočustvovali z nami. Žalujoča družina Smole San Antonio de Padua, 8. avgusta 1950. Ano del Libertador General San Martin. "ČASA B0YU" OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Prejeli smo moderne zapestne švicarske ure znamke “MENTOR”, anti- magnetične, s 15 rubini, laminirane z 18 krt. zlatom in jih nudimo po iz¬ redno ugodni ceni 245.— pesov; vse ure s pismeno garancijo. Lepa darila za dame in otroke — trajne vrednosti. Vsa popravila ur in zlatnine — vestno in točno. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. cata pajčevina, je votel tul, poln “niča”, nihilita, ki je plin — izločilnik, ki spre¬ jema vse sile vesoljstva vključno tisto, ki je do zdaj niso mogli izločevati sa¬ me: gravitacijo v vesoljstvu. Ciro Dan je vzel tančico, ki je bila >— na vid — tenek, tenak dim, ter jo je vso stisnil v pest ene dlani. “čudovito!” je vzkliknil in učenjak se je od veselja vzravnal: “Kakšne po¬ sledice pripisujete ter iznajdbi?” “Glejte, gospod!” je začel učenjak, vzel tenčico in se obrnil k njemu: “Če se ovijem ves —od glave do nog — v to tančico, nima do mene nobene mo¬ či ne privlačnost zemlje, ne planetov in jaz se lahko dvignem v eter do zadnjih višin, da, prav do zvezda. Toda, ker sem človek in ne morem živeti brez di¬ hanja, mi je določena višinska meja ter moram ostati v možnosti visokih atmo- sferičnih plasti. Ker se zemlja vrti pod mojimi nogami, jaz pa bom stal nepre¬ mično v višini, bom po dvanajstih urah prav na nasprotnem koncu Zemlje, ne da bi se kakorkoli premaknil. Po štiriin¬ dvajsetih urah pa se lahko spustim na¬ vpično prav na tisto točko, s katere sem se bil dvignil v zrak. Seveda bom pri tem moral računati tudi z zračnimi gibi tako nekako, kakor ladja računa s tokovi v morju. Ciro Dan se je zamislil. Kristus se je na dan Vnebovzetja dvignil pred očmi svojih učencev, ki so videli v tem nov dokaz Njegove božanskosti. Če bi se odel s tenčico, ki mu jo nu¬ di Elifaz, bi tudi on lahko napravil tak čudež in bi se pred vsemi lahko dvignil V zrak. “Si napisal recept svoje iznajdbe?” “Da, moj Sultan in kralj! Prava skri¬ vnost obstaja v pripravi izločilne sno¬ vi “niča” (nihilita) in tančice fotonija. V tej rokopisni knjigi je razloženo vse do podrobnosti; rezultat mojega petde¬ setletnega preučavanja in odkritja.” ‘Je kdo bral to knjigo?” “Nihče, moj kralj in sultan! In jaz jo polagam v tvoje roke in nimam dru¬ ge želje za plačilo, kakor da bi smel bivati v tvoji palači in blizu tebe.” “Dobro!” je rekel Ciro Dan. Imel je na mizi stekleničico likerja. Napolnil je kozarec in ga ponudil Eli- fazu. “Pij!”, mu je rekel, “in ostani za¬ vedno v mojem dvoru!” Hvaležnost je zaigrala v učenjako¬ vih očeh S tresočo se roko je prijel za koza¬ rec, ki mu ga je tako ■ veliko-dušno ponudil Ciro Dan in počasi pil. “Prvi požirek je grenek”, je rekel, “toda poslednji je sladek, moj sultan in kralj”. “Da”, je odgovoril Ciro Dan, “kakor smrt”. Starcu sp se zašibila kolena in pal je pred noge Mohameda V., ki je postal lastnik čudežne tančice, ne želeč, da bi kdorkoli na svetu spoznal njeno skriv¬ nost, s pomočjo katere hoče posnemati vnebostopanje Kristusovo. Spravil je v škatljo tenčico in knjigo in poklical služabnike. Niso se začudili, ko so morali pospraviti iz sobe truplo, kajti navajeni so bili na zastrupljenja Cirova, ki so bila prav tako v navadi, kakor Stalinova ali Jagodova v Sovjeti- 1 ji. Tihcma so vzdignili truplo in nalili v stekleničico nov strup. Ko so vse očistili, je poklical Jezabe- lo. “Prinašaš gotovo dobro novico, ko pri¬ hajaš, ne da bi te poklical?’-’ “Papež je umrl!” je odgovorila Jeza- bel, da bi se opravičila. ‘ ‘Vatikan še skriva njegovo smrt, da ne bi dal pri¬ ložnosti vmešavanja posvetnim silam v zadevo konklava. V nekaj dneh se bo že vedelo, kdo bo naslednik Pija XII. An¬ gelskega Pastirja.” Ciro dan je malomarno poslušal, ona pa je obstala vsa trda, hipoma pa je padla na kolena in vzkliknila: “Odpusti mi! Nisem mogla živeti, ne da bi te videla!” “Te besede so več vredne kot prejš¬ nje”, je rekel Ciro Dan in se ji nežno približal: “Zakaj misliš, da me zanima življenje ali smrt tega belo oblečenega starca ?’’ “Vsi kralji na zemlji so si želeli le to, da bi si kupili njegovo voljo, pa niso u- speli. Zdaj bi pa vsi želeli, da njegov naslednik ne bi bil takšen, kot je bil on.” Vse slovenske naseljence po svetu vljudno naprošamo, da nam čim prej pošljejo slike iz svojega življenja in delovanja v novih krajih. Potrebuje¬ mo jih za objavo v koledarju. Po uporabi jih bomo vsakomur vrnili nepoškodovane. Uredništvo Svobodne Slovenije. Oariloche IZ ARGENTINSKEGA PLANINSKEGA RAJA V zadnji številki ste na kratko obja¬ vili rezultate prvih let. smučarskih te¬ kem, ki jih je za svoje letošnje klub¬ sko prvenstvo organiziral “Club Andi- no de Bariloche”. Lepo, jasno in mrzlo vreme ter nad 1 m pršiča je 30. julija zgodaj dvignilo tekmovalce. Še niti do¬ bro se ni zdanilo, ko so se že najbolj navdušeni preizkušali v mazanju svojih “dilc”. Med številnimi tekmovalci sta , bila tudi naša dva Janeza, ki sta se že kak mesec prav pridno pripravljala za let. tekme. Proga je bila ravninskega značaja ter spričo odličnega snega iz¬ redno, lahka. Kakor v prvi, tako je tudi v drugi skupini bila glavna borba med. prvima dvema. Opaziti je bilo, da so teknovalci od lanskega leta veliko na¬ predovali. Posebno Bruno Pertile je bil s svojim hitrim in tehnično dovršenim' tekom nepremagljiv, dasi mu je bil naš Flere resen konkurent, saj je v prvi po¬ lovici teka le malo zaostal, za njim. Tu¬ di Duhovnik nas je presenetil s svojo vztrajnostjo in je vsekakor to zanj ve¬ lik uspeh, saj je bil to njegov prvi start na smučkah. Popoldne istega dne je bi¬ la na novozgrajeni skakalnici propa¬ gandna revija skokov. Med drugimi sta skakala tudi Flere in Bertoncelj. Za soboto 5. in nedeljo 6. avgusta je bila napovedana alpska kombinacija. Od na¬ ših se je prijavil edino Bertoncelj. Pr°- gram 9. smučarskega nacionalnega pr¬ venstva je pa tale: 12. avgusta: skoki; 14. avg. tek na 18 km; 15. avgusta: no¬ vinci, veterani in kadetje; 19. avgusta smuk Cero Catedral; 20. avgusta: sla¬ lom. France. Čudno dviganje kulturnosti. V Slo¬ venski Bistrici so sedli skupaj krajev¬ ni ofarski “veljaki” ter so se tudi oni hoteli “postaviti” s svojo iznajdljivos¬ tjo za “dviganje kulturnosti”. Po mes¬ tu so postavili radijske zvočnike, ki se¬ daj grme v najrazličnejših jezikih od pol šeste ure zjutraj pa do po desetih zve¬ čer. Kričeče radijske oddaje ljudem gredo že na živce in ovirajo vsako res¬ no delo ter utrujajo prebivalstvo. Lju¬ dje protestirajo in protestirajo ter pro¬ sijo, naj jim prizanesejo s temi odda¬ jami ter jih osrečijo z njimi samo “ob važnih prilikah” pa vse zastonj. IZ TEDNA V TEDEN ANGLIJA: Laboristična večina v parlamentu se je zmanjšala za en glas, ker se je en poslanec odcepil od laboris- tov ter bo kot neodvisen volil po last¬ nem preudarku, sledeč načelu, da je tre¬ nutno Angliji potrebna koalicijska vla¬ da s Churchillom na čelu. Oborožitveni program Anglije za pri¬ hodnja 3 leta zavzema 3 milijarde 400 milijonov funtov, kar je malo manj kot letošnji drž. proračun. ★ DANSKA: bo v smislu predlogov a- mer. vlade povečala izdatke za oboroži¬ tev ter jo tudi pospešila. ★ TURČIJA: je izrazila željo, da bi skupno z Grčijo pristopila k Atlantske¬ mu paktu. ★ FORMOSA: Takoj po MacArthurje, vem obisku so prispeli na Formoso, no¬ vi oddelki amer. avionov na retroaktiven pogon, skupno okrog 100. Kit. nacional¬ ni letalci so svojo delavnost silno po¬ večali. ' DRUŠTVENI OGLASNIK POŠILJANJE PAKETOV IZ ARGENTINE Oba seznama: a) seznam dovoljenih in nedovoljenih predmetov, ki smo ga objavili v le¬ tošnji 3. številki, in b) seznam predmetov, ki jih je možno pošiljati iz Argentine brez dovolje¬ nja, objavljen na 4. strani v 29. štev. z dne 20. m,- m., sta veljavna tudi za mesec avgust t. 1. V avgustu se_ lahko pošiljajo brez do¬ voljenja tudi naslednji predmeti. 1.) Vsi konfekcijski izdelki iz volne in bombaža za ženske in moške. ..2.) Vsi usnjeni izdelki. 3.) Blago iz “lane cardade” (kosma¬ te volne). POIZVEDBA. Rad bi zvedel kje se nahaja moj rojak — staronaseljenec — ! Šiefan Kastelic, doma iz št. Vida na Dolenjskem. Prosim staro in novo nase¬ ljence—Slovence, da mi sporoče, če kaj vedo o njem. Njegov zadnji naslov je bil: Štefan. Kastelic, Ovenisto, San Mar¬ tin 7746 Villa Linch, Buenos Aires. Po¬ datke naslovite na naslov Stanko Pevec, Ind. Hotel, Castle Donnington, Derby, England. Poizvedba Gospod Ivan ŽAFRAN iz Slivnice pri Celju, ki je skupaj s svojo ženo prišel v Argentino leta 1949 naj sporoči svoj naslov pisarni Društva 'Slovencev v Buenbs Airesu, Victor Ma-r- tinez 50. Naša predobra mamica, stara mamica in tašča, gospa Marija Bullinger, roj. Zupan je v Ljubljani dne 27. junija t. 1. v 81. letu starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči. Globogo užaloščena družina Dr. Eiletzova Buenos Aires, Cordoba, 1. avusta 1950. Ano del Libertador General San Martin. Za vsako roko — primerno nalivno pero! Dobili smo bogato izbiro lepih nalivnih peres zlasti amerikanskih znamk z zlatimi peresi in BIROME svinčnike. Prav ugodne cene. Ne iščite jih drugod, pridite in si jih oglejte brez ob¬ veznosti, da bi jih morali kupiti. Brezjanske Marije na steklo risane, kipi svetnikov, rožni venci, podobice, plakete, sveče, darila vseh vrst! Svetolethi znaki! Važno za duhovnike: na zalogi imamo lepe najnovejše brevirje po zelo ugodni ceni. Pisemski papir in pisarniške potrebščine. Vse to in še mnogo drugega koristnega in potrebnega Vam nudi Sanferla y Papelerla "SANTA JULIA" VICTOR MARTINEZ 39 (višina Rivadavie 5700) BUENOS AIRES CENEN! PAKETl-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TRANSITO” ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N A LES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 . T. E. 34 - 9185 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T, E. 54-4644