22. štev. V Ljubljani, dne 19. novembra 1898. VIII. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Graško nadsodišče in Slovenci. Velika borba, katero smo bili Slovenci prisiljeni voditi proti graškemu nad-sodišču, ki je slovenskim strankam in njihovim zastopnikom branilo, razpravljati pri vzklicnih razpravah v svojem jeziku, je končana in sicer za nas ugodno. Niti trenotek nismo dvomili, da se stvar dožene v našem smislu. Slovenski pravniki so jasno in neovržno dokazali, da nam po zakonih in predpisih gre ta pravica in zato smo brez strahu čakali na izid borbe. Ministerstvo ni hotelo, kakor je bila njegova pravica, kratkim potom odrediti, da mora graško nadsodišče o slovenskih pravdah slovenski razpravljati, ampak je prepustilo najvišjemu sodišču, da najprej načeloma razsodi v stvari. Najvišje sodišče je v takozvani pleni-simarni seji, katera se je vršila pod predsedstvom prvega predsednika Stremavrja in katere so se udeležili vsi senatni predsedniki in vsi dvorni svetniki, torej vsi člani, sklenilo spoznati, da je graško nadsodišče kršilo zakone in naredbe, ko je prepovedalo slovensko razpravljanje, in da je graško nadsodišče dolžno o slovenskih pravdnih zadevah razpravljati v slovenskem jeziku. Dosegli smo torej svojo, v zakonih zajamčeno pravico m ves krik in ropot naših nasprotnikov nam je ne odvzame, dasi se ta krik in ropot razlega po celi državi. Razsodba najvišjega sodišča je velike važnosti. Ni je smatrati za razsodbo v jednem posameznem slučaju, kakor so jo poskušali tolmačiti trabantje graškega viš-jesodnega predsednika grofa Gleispacha, ampak smatrati jo je za načelno določbo, kateri se bo moralo tudi graško nadsodišče brezpogojno ukloniti, naj je že grofu Gleispachu in višjesodnim svetnikom všeč ali ne. Vsled to razsodbe zadene pravosodno ministerstvo dolžnost, da poskrbi, kar treba, da se bodo slovenske obravnave pred graškim nadsodiščem tudi mogle vršiti. Sedaj je to skoro nemogoče. Pri graškem nadsodišču ogromna večina višjc,-sodnih svetnikov ni zmožna slovenskega jezika ali k večjemu le nezadostno. Prav malo je višjesodnih svetnikov, kateri bi bili sposobni, razumeti slovensko obravnavo. Ker se bode moralo odslej o slovenskih pravdnih zadevah slovenski razpravljati, nastane neizogibna potreba, da so fca take razprave ustanovi poseben senat, Čigar Člani bodo slovenskega jezika popolnoma zmožni ter sposobni, razsojati na Podlagi ustnih slovenskih razprav. Kakor je bivši pravosodni minister grof Schon-born z naredbo z dne 3. februvarja 1890 določil za praško nadsodišče, da morajo gotovo število nadsodnih svetnikov biti zmožno nemškega jezika, tako se mora sedaj ukreniti tudi za Gradec. To zahtevamo Slovenci, ker vidimo samo v taki določbi jamstvo, da se bo o slovenskih pravdah pravilno in zakonito razsojevalo, kajti jezikovno nesposobni uradniki tega tudi kraj najboljše volje ne morejo storiti. Ribniška smešnica. (Konec.) Driigi dan o poldne kojnar kojne damu prižene, stari je prišel damu, novaka pa naj; zdaj sem si mislil: Mlad je, morč se je z drugimi kojni spustil". Šel sem te po cajli vasi od kapka do kapka, novaka naj; uprašal sem kojnarja: Najsi nič vidil mojega novaka? —■ Ja, denes zjutraj je Še bil per starem kojnu. — „Ja, novaka naj", šel sem damu. Djal sem svojemu bratu: „Andrajc, pajdi, greva novaka iskat!" — Šla sva te ne siela pa na goli hrib; ne golem hribu sem djal: „Andrajc! ukup ne smajva hodit', pajdi ti gori na verh požar-niče, kjer je ankrat „Šranga" stala, od ondot pajdi po ložinskem puotu do križ puota, kjer se grie v ravni gost, od tam pajdi na viimek, potlej pajdi k staji in h ternjavi staji; potlaj pajdi h prajski, h rjavi persti, pa h matlovim dnarjem; od tam pajdi po cajsti do puokstuojna, od tam pajdi na ravensko stezo v kočevska siela; od tam pajdi v naša siela, ne kačji hribec, od tam pajdi ze kuobel h gurajnemu ognišči, od tam v čertež, ze uoberšič, ze kuoškimi njivami, k marinkinim lazcem do vratec; potlej pajdi čez leščevje, čez rieber na zel-nice, pa ne hrib h debejli črašnji, pa ne siela doli.** — „Jest griem pa ze grasovčevega Juožla ogradico, ze jaklovega Martinka ogradico in pa ze žikernovo ogrado, ze male in ze velike njive, za dlajnsko ziipnico in jasel-nico, pa ne ložinske „faltuora, od tam pa po ložinskem puotu nezaj ze vodene doli, no goli hrib in ne sielih bova pa spet vkep prišla." — Šla sva te, koker sva se bila zmaj-nila; in jest, koker te griem proti zevuj-dnemu dolu, ka slišim; v ani dolini zgonec zabrenketa; in sem djal: Ta zgonec je mojega novaka, tok zdaj vajm, do je v leti dolini; pa griem še v uno dolino pogledat, morde svojmu dobru dajlu st'rim, če so je še kteri driigi kojn zgubil; — potlej griem nezaj v dolino, ka vidim, de muj novak h tlam glavuo derži in se naj muogel več ganiti', povodčeva gobica se je bila ze an štergelj zateknila, de se naj muogel sam rajšif; — k srieči sem jest imel pipec pri sebi, de sem muogel gebico odrajzat'; — vse je blu poteptanu pod njegovimi nogami on bi se bil rad rajši!, pa se naj muogel; — od vezal sem te potlej „cugelj" od povodca, pa te ga peljam prof sielam ka te zagliedrim Andrajca, ki grie doli čez rieber prof zelnicam, pa ga vprašam, Če je niašel kojna? Jest ga čakam, ko pride ga uprašam: zeka j najsi po vaj dal, če si niašel kojna? Kaj ti najsem z glavuo odmajal in pa z jezikom „čee naredil? — Preketa šiema, kedu te bo slišal in vidil tako dieleč? — He, preket budi, še vieča šiema si ti, ki kojna ne „digli" peljaš, pa mene uprašaš, če sem niašel kojna! — Imaš prav, Andrajc; in taku, bodi ga Bug zahvaljen, novak je bil spet v rokah, in jest sem potlej vsem svojim sosajdom ta svet dal, de nikoli naj trajba kojni na glavi povodca pustit' in pa ne „štrik" žgonca ne vrat privezaf, temuč ne jermenec ali pa ne terto, zetu, de se ne more kojn ne štergelj zateknif. Politični pregled. Državni zbor še vedno ni prišel do res« nega dela in je primoran dragi čas tratiti s praznimi, dasi hrupnimi razpravami o predlogih raznih nemških strank, naj se obtožita bivše Badenijevo in sedanje Thunovo ministerstvo. Ti predlogi so bili doslej vsi odklonjeni, predlog, da, naj se obtoži bivše Badenijevo ministerstvo le z majhno večino. Proračunski odsek je po dolgih razpravah sprejel načrt zakona o zboljšanju plač državnih slug. Nagodba. Pododseki, kateri so bili izvoljeni, da pretresajo zakonske načrte o nagodbi, delajo prav marljivo dasi se Nemci zelo trudijo, razprave zavleči. Najvažnejša načrta sta v pododsekih dognana in prideta sedaj v odseku na razpravo. Vzlic temu ni misliti, da bi državni zbor prišel v položaj sklepati o nagodbi. Hrvatska. V različnih listih je čitati zatrdilo, da se delajo priprave za združenje Dalmacije s Hrvatsko, oziroma z deželami ogerske krone. Ogerska. V ogerskem državnem zboru je začela opozicija strasten boj proti se danjemu ministerstvu. Opozicija zahteva, naj se ne sklene več nagodba z Avstrijo, ampak naj se razmerje mej Avstrijo in Ogersko za poslednjo samostojno uredi, a ker se vlada neče temu udati, je začela obstrukcijo. Ogerski državni zbor se doslej sploh še ni mogel baviti z nagodbo, ker jo to opozicija preprečila. Povrh uprizarja opozicija še hrupne prizore zaradi različnih druzih zadev, tako da je vlado že prignala v največjo stisko. Angleška se močno oborožuje, dasi so Francozi glede Fašode popolnoma odnehali. Sodi se, da se hoče Angleška popolnoma polastiti Egipta, kar bi seveda zadelo ob tak odpor raznih druzih držav, da bi lahko prišlo do vojske, za kateri slučaj se Angleška že zdaj pripravlja. Kreta. Končno je odklenkalo turškemu gospodstvu na tem otoku. Turški vojaki in uradniki so ga zapustili, tekom prihodnjih dnij pa nastopi grški princ Jurij svoje mesto kot upravitelj otoka. Domače in razne novice. (Znamenita ustanova.) Slavni slovenski mecen g. Josip Goru p, kateremu se ima slovenski narod zahvaliti za premnogo veledušnih ustanov in naprav, je v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja daroval svoto 30.000 gld. v svrho, da se napravi iz nje ustanova v podporo mladeničev slovenske narodnosti, kateri študirajo na kaki trgovinski akademiji. Ginjeni po tem novem dokazu redkega rp-doljubja in veledušne požrtvovalnosti kličemo iz dna srca: Slava dičnomu mecenu Josipu Gorupu! (Osebne vesti.) Višji davčni nadzornik J. Lončar je imenovan finančnim svetnikom v Ljubljani, davčni nadzornik J. Kalan pa višjim davčnim nadzornikom. — Sodni pristav dr. Silvin Hrašovec je premeščen iz Velikih Lašč v Maribor, sodni pristav J. Pogačnik iz Krškega v Kranj in sodni pristav Jos. Žmavc iz Žužemberka v Krške. — Avskultant v Ljubljani Milan Dolenc je imenovan sodnim pristavom v Žužemberku. — V Idriji so imenovani višji fužinski upravitelj Karol Mitter rudniškim svetnikom, inžener Karol Svoboda strojnim inšpektorjem, fužinski upravitelj Alojzij Zdraha! višjim fužinskim upraviteljem, rudniški upravitelj Teodor Sternberger višjim jamomercem in in-ženerski pristav Jaroslav Šotola strojnim inženerjem. — Fužinar v Celju Fran Gostiš a je imenovan fužinskim upraviteljem, (Umrla) je v Ljubljani rodoljubkinja gospa Pavla Martin a k roj. Aren, soproga c. kr. deželnosodnega svetnika v starosti 55 let. (Deželaozborski mandat) je odložil deželni poslanec iz kranjskega veleposestva grof Ervin Auersperg. (Častno meščanstvo) je podelila mestna občina Metlika deželnemu predsedniku baronu Ueinu. (Popolni postni spregled) podelil je sv. Oče za petek, dne 2. decembra, povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice in sicer za vse škofije avstro ogerske monarhije. (Slovenci in pariška razstava Leta 11)00.) V Ljubljani se je sestavil poseben odbor, kateremu je naloga, prirediti skupen obisk pariško razstavo. Slovenci bi pri tem nastopili kot posebna narodnost. V tem odboru so: župan Hribar (načelnik), ces. svet. Murnik (načelnikov namestnik), kanonik Šušnik, dr. Krisper in notar Plantan. (Prvi slovenski parobrod) je dala napraviti firma Gorup. Izpustili so ga te dni v Trstu v morje. Parobrodu je ime .Triglav." (Neprijetno iznenađenje.) V Trstu je prišel priprost človek na pošto. Ker za- vitek, ki ga je hotel odadti, ni bil prav narejen, ga je uradnik vrnil. Neki navzočni gospod je uradniku rekel, naj moža pouči, kako mora biti zavitek narejen, a uradnik I tega ni hotel storiti. Dotični gospod je stopil k kontrolorju, a tudi ta ni hotel ničesar storiti, dokler mu ni gospod povedal, kdo da je, namreč — nadvojvoda Salvator. (Družba sv. Mohorja.) Ta družba, na katero smo Slovenci po pravici ponosni, izdala je ravnokar svoje letošnje knjige. Za malenkostni prispevek 1 gld. dobe družabniki šest knjig in sicer tako lepe oblike in vsebine, da so jih lahko veseli. Družba jo izdala naslednje knjige: 1. Naš cesar, spomenica ob SOleinici njegove vlade, spisal Jožef Apih. To je prekrasna knjiga. Pisatelj nam v njej popisuje — v mični in zanimivi obliki — cesarjevo življenje od rojstva ! do naših dnij. Knjiga je okrašena z mnogimi i prelepimi podobami tako, da se je oveseli vsak Slovenec. Dražba ni mogla cesarjeve petdesetletnice lepše praznovati, kakor da je izdala to sijajno knjigo-spomenico. 2.Kole d a r. Ta prinaša razen imenika članov, različnih poučnih in zabavnih spisov, mej njimi nekaj tacih, katere bi lahko pogrešali. Tudi koledar *je okrašen z raznimi podobami. 3. Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil in razloži! dr. Fr. Lampe. Te knjige je izšel že peti snopič. Tudi ta je pisan lepo in mično ter ima več mičnih podob. 4. Poljedeljstvo. Te knjige, katero je spisal učitelj na deželni kmetijski šoli na j Grmu Viljem Rohrman, odličen strokovnjak, in ki je okrašena z raznimi podobami, je letos izšel drugi snopič Slovenski kmetovalci se gotovo razvesele te izvrstne, temeljite knjige in le želeti je, da bi jo pridno prebirali in da bi se tudi ravnali po danih jim naukih, saj bi bilo tO njim samim na največjo korist. 5. Slovenske večernice prinašajo več poučnih in zabavnih spisov. Letos je izšel že 51. snopič. 0 Veliki katekizem. Družba je storila prav, da je izdala to učno knjigo. Tako je slovensko občinstvo preskrbljeno z jedno tistih knjig, I s katero gotovi ljudje radi špekulirajo. j Družba je imela letos 77131 udov, za 5>D1 več kakor lani. Svoje knjige je razposlala v 463.780 izvodih. Veseleč se uspevanja družbe sv. Mohorja, jej želimo, naj bi vedno rasla in razvijala, tet delovala za prosveto slovenskega naroda. (Družbe sv. Cirila in Metoda slatina kava) je izšla. Zavitkom v narodnih barvah po Vai V«i Vi o ki vsebine je napis: „Sladna kava družbe sv. Cirila, in Metoda v Ljubljani". Blago je najboljše. Cone na drobno in debelo so je Inake so vrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem ]m,tem razširjate slovensko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna, osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode. (Darilo.) Občina vrhniška je za spomenik cesarja Franca Jožefa 1. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega shoda ljubljanskega dovolila prispevek 200 gld. (Kmetijsko ministerstvo) je potrdilo statut kemijskega preskuse val išča v Ljubljani ter je določilo, da je naslov temu ga vodu: Kmetijsko kemijsko preskuševališče za Kranjsko v Ljubljani. Posebne važnosti je § 4. tega statuta, ki se glasi: Preskuševališče ima pravico, izdajati listine o izidu svojih preiskav in preskušenj, ki so v tesni zvezi s kmetijstvom in s tehniško porabo kmetijskih surovin. Za veljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskuse val išča. (Ponesrečil) se je dne 4. t. m. v Beli Peči tesarski mojster Jernej Burja iz Zaspa pri Bledu. Pri polaganju tramov je padel tako nesrečno z zida na tlak, da se je takoj ubil. (Stekel pes) priklatil se je zadnje dni s Hrvatskega in je v okolici Metlike popadel in ugriznil — kolikor se je moglo dognati — 23 psov in 2 gosi. Storilo se je vse, da se prepreči razširjenje steklosti. Stekli pes je ugriznil tudi posestnika Antona KoČevarja iz Radovič in sicer v roko. Kočevarja je okrajno glavarstvo takoj poslalo na Dunaj v Pasteurjev zavod. (Tatvina.) V Črmošnicah je gostilničar Ivan Penca dal svoji ženi denarnico, v kateri je bilo 300 gld. Žena jo je položila na posteljo v sosedni sobi. Dva Hrvata sta to videla in denarnico ukradla ter zbežala. (Ubegli kaznjenci.) Iz kaznilnice v Kopru so ono soboto pobegnili trije nevarni kaznjenci. Jeden izmed njih je s ponarejenim ključem odprl celici drugih dveh in potem so vsi trije srečno utekli iz poslopja ter v neki bližnji hiši dobili kmetsko i obleko. V nedeljo zjutraj so jednega begu-i nov v Pomjanu vjeli, drugima dvema pa še niso prišli ne sled. (Predrzna tatvina) Kočevska orož-niška postaja je dobila pred nekaj dnevi od orožniškega zapovedništva v Ogulinu na Hrvaškem obvestilo, da se je šest znanih tatov odpravilo v Kočevje z namenom, da izvrše tam večjo tatvino. Vsled tega so bilo storjene najobsežnejše varnostne priprave in so razen orožnikov patrolirali tudi finančni stražniki in gasilci. Zlasti se je gledalo na razne pristave, češ, tatovi bodo bržčas kaj užgali in splošno razburjenost porabili, da izvrše svoj namen Jedna patrulja je naletela na tri sumljivo Hrvate in jib ustavila, a jih zopet pustila iti, ker so rekli, da so drvarji in da iščejo službe. To so se mogli tatovi smejati, ko so tako po ceni odnesli kopita. Patruliranje je trajalo vso noč, vrh tega pa je tudi skoro vsak posamni prebivalec imel svojo stražo. V pivovarni g. Petra Jaklitseha je bilo vse kar polno straž, samo v jedni sobi jih je i bilo kar 17. A mej tem, ko so te straže popivale in patrolje patrolirale, so se tatovi vtihotapili v Jaklitschevo pivovarno in v najbližji soseščini tiste sobe, kjer je sedelo 1.7. straž, vlomili železno Werthei* movo blagajno in odnesli 3000 gld. denarja. (Nesreča.) Dno 10. novembra našli so ljudje v Gradašci utopljeno žensko, katere nihče ne pozna. Ker ni na utopljenki nobene poškodbe in se je našlo pri njej 3 gld. denarja, se domneva, da je žena po nesrečnem slučaju padla v Gradašco, kjer je našla smrt. (Deželni zbor goriški in slovenski poslanci) Z ozirom na razprave v raznih časopisih, naj bi slovenski poslanci goriški zopet vstopili v deželni zbor, so ti imeli posvetovanje in so sklenili, da še ni nobenega vzroka, da bi opustili abstinenco, katero so bili začeli, ker jim italijanska večina v nekaterih, za Slovence jako važnih vprašanjih ni hotela ugoditi. Slovenski poslanci goriški bodo torej nadaljevali abstinenco, kar je jako nespametno in bo imela slabih posledic, sosebno, ker so učitelji Postali skrajno nezadovoljni. Goriški in istrski učitelji so imeli shode, na katerih -So zahtevali zvišanje plač. Istrski poslanci se zavzemo gotovo za to in spravijo stvar v deželnem zboru na dnevni red, na Goriškem pa stvar ni tako jasna, ker hočejo slovenski poslanci privoliti v zvišanje učiteljskih plač samo Če se ustanovi deželni šolski zaklad, s tem pa se Italijani ne bodo sPrijaznili, ker bi potem mesto Gorica mo-tata plačevati velik del troškov za šolstvo ^le dežele. Učitelji seveda nečejo čakati, ^a se ta borba med strankama v dež. 2^ru dožene, postali so nezadovoljni in ta ^ezadovoljnost utegne roditi slabih posledic. (Tržaško državno pravdništvo) vlaga ^e vedno italijanske obtožnice proti Slo-^encem, dasi je dobilo določen nalog, vladati jih v slovenskem jeziku. Čudno, da ^venski poslanci ne demonstrirajo proti ^eiUU v državnem zboru. (Občni zbor društva „Eđinost" v *pStn) se je vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ^ obilni udeležbi. Sprejel je več resolucij Sfefle najvažnejših in najnujnejših potreb laških in istrskih. h, (Primorski učitelji) so imeli v r% in v Gorici shode, na katerih so se svetovali o korakih, ki naj jih store v ^ regulacije učiteljskih plač in sklenili, ^°slati k cesarju deputacijo, naj izprosi ^egovo podporo. ki (Novomeški most.) Novi zidani most, vodi naravnost s trga preko Krke, je Srečno dogotovljen in se že porablja, stari ^0st že podirajo. (Sadni trg) in sicer za namizno sadje •tiredi kranjska kmetijska družbe v drugi VOlovici meseca novembra. (Novo gospodarsko društvo) se Ne na Igu. Ime 0. t. m. je bil osnovalni N. Tako s'■ klerikalci drže sprave! g (Potres.) Minolo soboto se je v >j^ zgražal ves svet, kjor je še kaj člo-^ ^ga čuta. Ob dosni in levi zatoženca k •krti v dvorani redarji. Obtoženec se r^.?01 cinično, kakor da j'1- ponosen na E2 c'n. Vzkliknil je: Pričnite vendar \o?lt! Vitanjem obtožnice je vzklikal ■fe JJ*ni vmes. Redarski korporal Lacrov V jP°V(-(la.l, da mej poloma,, ko so ga vodili JU jP°ro, Lucheni ni obžaloval, kar je storil Vr^ Su vzkliknil: »Kogar je zadel tak H'l iont. 1:1 je končanu. Obtoženec je n' 'me' s°krivcev, ampak je po-\ ' na 8VOj0 rok0 Ako bi bil imel dno J^JJPternbra bi) frankov, ne bi bil umoril bi jj'c,\ ampak lu bil potoval v Italijo, da Jo v 0riJ italijanskega kralja. Sicer pa jo ^(m°' 1(1 že preskrbi kdo drugi. Ob« e° je pritrdil tudi, da jo pila tisti instrument, s katerim je umoril cesarico. Na to so se zaslišali zdravniki, ki so izjavili, da je smrt nastopila vsled izkrvav-ljenja. Priča Ecuver je izjavil, da je Lucheni rekel, da je prišel v Genevo, da umori vojvodo Orleanskega. Toda prišel da je dva dni prepozno. Dnevi vojvode da so šteti, v letu dnij da ga ne bode več. Ako bi bil dobil nalog, umoriti kralja italijanskega, tedaj da gotovo ne bi bil zgrešil svojega cilja. Lucheni je potrdil, da je res govoril tako. Predsednik: „Ko ste kupili pilo, ste že vedeli čemu?" Lucheni: „Seveda, to sem že vedel". Jedna priča je izjavila, da je rekel Lucheni, da mora koga umoriti, toda kakega imenitnika, da bodo časniki govorili o tem. Lucheni potrja to. Stavbenik Totis, pri katerem je Lucheni služil tri leta, se je izjavil ugodno o njem. Sokrivec Marti-nelli izjavlja, da je na zahtevo Luchenijevo napravil roč za pilo. 0 tej izjavi je Lucheni zadovoljno mel roke ter je pripoznal, da je s preudarkom umoril cesarico. Vedel da je tudi, da je pila nevarno orožje. Vse da je storil, da se umorstvo gotovo posreči. Na vprašanje: „zakaj", je odgovoril: „radi bede" ter pripomnil, da ga je že na dan njegovega rojstva zapustila mati. Nadalje se je izjavil, da je izvršil umorstvo v Švici, ker je bil slučajno tam, ne pa radi tega, ker ni smrtne kazni. Želel bi, da bi ga sodili v Lucernu, kjer je še smrtna kazen. Cesarico si je izbral za žrtev, ker je visoko stoječa oseba, cesarica. Na vprašanje, česa da se nadeja od tega, je odgovoril: „Nič, za-se prav nič. Nagib je bil maščevanje za moje življenje". Predsednik: Ako bi šlo za to, da še enkrat storite ta čin, ali bi ga izvršili? Lucheni: Čemu naj bi storil še enkrat, ko je že storjeno. Sicer bi pa storil kaj tacega še enkrat. S tem je bilo zasliševanje zaključeno. Ko je državni pravdnik v svojem govoru slikal čin, je vzkliknil Lucheni: Prav dobro! Državni pravdnik je slikal umorstvo kakor čin sovraštva, neizrečenega samoljubja in je pov-daril, da je Lucheni postopal vsestranski s premislekom. Zahteva, da se odklonijo vsa-koršne olajševalne okolnosti. Vprašanja porotnikom so se glasila: Ali je Lucheni kriv umorstva na cesarici in kraljici Elizabeti? Ali je postopal z namenom? Ali je postopal zavratno? Po posvetovanju 20 minut so porotniki potrdili vsa tri vprašanja in so odklonili olajševalne okolščine. Sodišče je obsodilo Luchenija na, dosmrtno ječo. Ko so ga odvajali iz dvorane, je vzkliknil Lucheni: Živela anarhija! Smrt sedanji človeški družbi. (Atentat na ulici) VLivornu je neki neznan, jako fino oblečen gospod napadel na ulici policijskega uradnika Baroneta, mu z britvijo prerezal vrat in potem odnesel pete. Še doslej mu niso prišli na sled. (Smrt v cirkusu) Posestnik cirkusa Belley je dajal v Merami predstave. Predstavil je novega konja. Konj je nakrat z zadnjo nogo udaril in ravnatelja Belleya zadel s tako silo v želodec, da je bil nesrečni mož hipoma mrtev. (Roparski napad na železnici.) Pred postaj Cherscv pri \Vindsorju na Angleškem je neki mož poskusil stopiti z vlaka. Sprevodniku so je Čudno zdelo, kaj beži in ker je bila moževa obleka raztrgana in mož nekoliko opraskan v obrazu, ga je prijel. Ko so pogledali v kupe, v katerem se je bil ta mož vozil, našli so tam na pol mrtvega gospoda, ki je povedal, da ga je bil oni mož mej vožnjo napadel, mu vrgel vrv okrog vratu in ga davil ter — misleč da je že mrtev — ga oropal. Važnost in poraba živinske soli. Sol je živilo, pa tudi začimba. Za zgradbo in v ohranitev živalskega telesa je neobhodno potrebna, zakaj brez soli se ne more tvoriti in ne delovati skoro noben organ. Posebno ugodno upliva na prebavila, ker pomnoži izločevanje prebavljajočih so- kov, povzroči boljšo in ČvrstejŠo prebavo in poveča vžitnost. Sol tudi pospešuje obtok krvi, menjavanje las in dlake ter vzbuja spolni nagon. Kakor druge začimbe, tudi sol ne oživlja samo snedenosti, temveč manjša tudi slabilni učinek jako vođenih in na rudninskih tvarinah revnih živil ter naposled zboljša ali zakrije slab okus klaje, ki živalim manj ugaja. Toda sol nima moči, kakor nekateri mislijo, da bi izprijeno, od gliv napadeno, plesnivo ali zaduhlo krmo napravila neškodljivo in nesumno, zakaj to če sploh mogoče, se more zgoditi le s tem, da se zadosti opari, temveč v tem slučaju zakrije tudi le slab okus, ne da bi krmi odvzela škodljiva svojstva. Potreba soli je različna ne le za posamezne živali, temveč je zavisna posebno tudi od kakavosti klaje. Razmerno največ soli potrebujejo ovce in koze, manj goveda in svinje, najmanj konji in osli. Ako se konjem polaga samo oves, seno in rezanica, shajajo tudi brez posebne primesi soli. Mesojedci dobijo že s svojo hrano dovolj soli, tako da jim ni treba posebej polagati. Hrana rastlinojedcev pa ima le v izjemnih slučajih toliko soli v sebi, da zadošča živalski potrebi, in sicer navadno samo tedaj, ako živali dobivajo dovolj surove klaje, ki je zrastla blizu morskega obrežja ali na drugem solnatem zemljišču. V vseh drugih slučajih je pokladanje soli za zdravje živali le koristno; pri živalih pa, ki težko delajo, se to sploh opustititi ne sme. Čim bolj se krmljenje živine razločuje od naravnih razmer, tembolj potrebno je pokladanje soli, torej posebno, ako se živina samo v hlevu krmi ali če se ji polaga puhla klaja ali obrtniški odpadki iz pivo-varen, žganjarnic, sladkornic, skrobarnic i. dr. Ako je hrana večinoma sestavljena iz kalijeve, pa malo sol nate klaje, kakor repe, krompirja, zrnja in njegovih odpadkov, oljčnih tropin, od dežja sprane, slabe ali močno zlesenele surove krme, tedaj potrebujejo živali razmerno več kuhinjske soli kakor ob krmljenju s solnatim živežem (mlekarskimi iž sirotkarskimi odpadki, melaso), ali dobrim senom in deteljo, ali na primerni paši. Tudi sicer dobro planinsko seno ima po navadi le malo kuhinjske soli v sebi. Koliko soli naj se poklada živalim, je seveda zavisno od ravno omenjenih okol-ščin; povprečno pa zadoščajo te le množine živinske soli na dan za jedno živinče: za bike in težke pitane vole 40—60 g, za vprežne vole 30—40 g, za molzne krave 20—30 za mlada goveda 10— 20 y, za ovce in koze 2—6 ittii;uio), Istra. Uljudnoj pozornosti posebno priporočeno! V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in leljl tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z ozira vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čoz trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod .„•JO.MH*", C»ru«!<*<% postti rostanto. Tržne cene v Ljubljani 19. novembra 1898. si. kr. M. lir. Pšenica, hktl., 9 80 Špeh povojen, kgr. . _ 72 Rež, „ . 8 — Surovo maslo, „ . . 85 Ječmen, „ .' 71— Jajce, jedno .... 03 Oves, „ . 650 Mleko, liter .... - 08 , Ajda, „ .h 10- Goveje meso kgr. j 64 Proso, „ Koruza, , 750 Telečje 62 6 50 Svinjsko „ „ — 68 Krompir, „ . j 31— Koštrunovo ,, „ — 36 , Leča, „ . j 12 — i 42 ! Grah, „ . | 10 — Golob...... 17 i Fižol „ . i gU Seno, 100 kilo . . l 78 Maslo, kgr- . —,96 Slama, „ „ . . . l 66 Mast, „ . — 76 Drva trda, 4 Ometr. 7 20 Špeh svež,,, . — .68 „ mehka, 4 „ R 20 Loterijske srečko. Grade o, 12. novembra. 9, 3, 37, 16, 8. Lino, 5- novembra. 9, 25, 53, 15, 2. 68, 71, 35, 5, 84. 27, 68, 2, 78, 40. 57 , 69, 62, 84, 71. 42, 29, 54, 77, 14. Brno, 16. novembra. Dunaj, 29. oktobra. Trat. 5. novembra. Praga, 9. novembra. r Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid navadno opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah Knez k Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. i kupuje po najvišjih cenah in plača A bolje nego vsaka zunanja firma v Ludovik Bnsinaro ^ v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. y PŽS" Nabiralce las opozarjam s J tem uljudno na mojo firmo. "t»^J Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna j naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje rado volj no koncesij ono vaua potovalna pisarna E5. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. (pritličje na leve). priporoča „Narodna Tiskarna". -4 Slovenci in Slovenke! Prava „kava družbe sv. Cirila ln Metoda", katero dobit« v vsaki prodaJalnloL, dajo najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabilo, Zahtevajte torej lo povsod to izborno domačo kavo. Glavni zalagatelj: Ivan aTelmcin, na- i ?.y It J^mmmg—mimmm* ^^^^^^^^^ >£c f ^ ^ Yfr 11 r r t rt 111" YYTf 111 T T Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodno Tiskarne" v Ljubljani-