Hochlftbl. k. k. Holbibliotkek,
Wion
St. 12.
V Gorici, 23. marca 1883.
fedaj ilH.
„So6a" izbaja vsak petek in relja
popoStiprejeraana ali v Gorici na dom
poSiljana:
Vse let«.....f. 1.40
Pol leta.....,. l».20
tfetvrt leta    .   .   .   .   ,. t.io Pri ozuanilih in tako tudi pri ..po-
ilanicah" se placuje za, navadno tristop-
no vrato:
8 kf. Le «e tisl<a I kra?
7t% v«6e Lrk*»  po prontoru
Posameine itevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicab. y gosposki ulici blmi ..troh kniii", na starem trgu in v nnhski ulici tar r Trstu, via Oa-seiniu, 8.
U.O|»i*i naj *« blagovoljno pogiljajo iiri'ihiistvti ..SoL< ••• v Gfiriciv Via Ascoli 8, I., narocnina pa opravniStvtt „So6e" Via della Croce fit. 4. II.
Rokopjsi se ne mcajo; dopisl nfcj se blagovoljno franknjejo. — Delalcem in lUugiiu neyronioinini so naro&nia zniia, akose oglaee pri opravnistvu,
knezonadfckof gorilki, prvostolntk v illrskern kralje-
§tvu, c. k, skrivni gvetovalec, Veliki krlzttik Leopoldo-
vega reda, domafl prelat papeiev, pristojnik sv. oeeta,
doktor bogosloyja ltd.
S kratkimi besedami sroo omeuili zadtijid veliko zgnbo, katera je zadela gorisko nadikofljo, zarad ka-tere Saluje duhovstvo in verno Ijtidstvo po celem Go-riSkfin. Naj dodarao daues kratko porofiilo o zadnjih dnevih pokojnikovih iu inajhen opis ojegovega zlvljeoja. !
Via pred tremi tedni se je prevzviseni nadSkof blabo pocutil, da je moral nekaj dtiij ostati v postelji. Slabost je kmalu preSIa in visoki gospod je opravljal svoja dela po navudi, Duine maci so pa vidoma po* j jcraale in to je kazalo, da tudi telesno stanje ne mo- j re biti tako, kakorSno je bilo v prejlnjih dneh. Pre- j tekli teden se je telesna §ibkost oCitno pokazala; za- I poznala se je na podpisu, ki ni bil vefi tuko trden, ko druge krati. Bli2nja okolica ni hotela tega raz-glaSati, da bi tie uastnl hrup, ki je po sebi razum-Ijiv pri gospodu tolikih let, kakor jib je imel ranjki nadSkof. Do cetrtka je bil visoki gospod Se precej dober; ta dan je moral ostati v postelji, dasi je spre-jemal 2ive2, kakor druge dni. Tudi v petek ni §el iz poatelje in je o polndne vzil, kar so ma daii, kakor navadno, modi pa ni imel toliko, da bi bil mogel podpisati pistna, ki so mu jih dali. Popoludne, okoli 2, mu je zaprlo besedo, da ni mogel vefi govoriti; ali bil je pri zavednosti eel cas. Zdravnik je tedaj opomnil nadgkofovo okolieo, naj ga previdijo. Proti vefieru so poklicali t o. Evstahija, franei§kana. ki je nadSkofa spovedal; sv. obhajila mu niso raogli dati, ker bolnik ni mogel veL po^trati. Ob 10. uti zve6er je pti§el zdravnik in je poklical §e dva druga, ki so spoznali, da je bolniku nekoliko bolje, vendar Sibkost ga ni zapustila; zato ga je douiaCi kaplan, a. g. Jordan, djal v sv. ojje. Bolnik je nekoliko tezko dihal, spal ni skoraj niC, slu^abniki so bili vedno okoli njega, ki so mu stregli, ga prekladali iu fiakali, ako bi kaj ielel. Iz pogledov se je spo4navalo, da bi bil mar-sikedaj rad kaj rekel, ali besede ni mogel vefi izgo-voriti. Proti trem zajutra se mu je zacelo zdrgovati. Ob 4 V2 je nekaj kratov globoko zdihnil; potem je jenjal iiveti brez boja iu brez te2ave. Umrl je za starostjo prav lahko in mirno. V oblicji je bil raz-meroma nepremeojen. Konfial je ^ivljenje med mo-litvijo syojega kaplana in okoli stojeCih prav mirno, ne da bi bil okusil hudih boledin ali telkega smrt-nega boja. Okolica je svojim ofiem komaj verovala, da §kofa ni vefi.
NadSkof Andrej je bil rojen 28. novembra 1797. v Eadolici na Gorenjskem. Bogoslovske Sole je do-vrSd v .Zijubljani; mainik je bil posvecen v Ljubljani 23. kimovca 1821. Nekaj fiasa je pastiroval na kmetih, kar je pozneje pogosto pripovedoval. Zarad bistre glave, pametnega vedenja in duhovske natanfi-nosti poslal ga je ljubljanski skof na Dunaj v zavod bv. Avgustina, kjer je postal doktor sv. pisma. Ker niso imeli doma primerne sluzbe za mladega doktorja, ostal je I. 1827* §e pol leta na Dunaji. V tem 6asu je prestavil 5 Mojzesovih bukev iz hebrejskega izvir-nika na slovenski jezik. Ko so €ez 20 let pozneje izdajali v Ljubljani slovensko prestavo celega sv. pis-ma, so porabili tudi Gollmayrovo prestavo Mojzesovih bukev. Na to svoje delo se je ranjki nad§kof pogosto in z veseljem spominjak
]N"a to je postal profesor dogmatike v ljubljan-
skeni BemeniSfii in je, ostal na tem mestu 7 let. Ta je. bila cdiua sluzba in cdina Cast, za kater) je prosit, kakor je pogosto pripovedoval, Vse druge casti in sluzbe daue so mu bile od viSih, ne da bi se bil za itje potegoval. Kmalu je zamenil profesorsko sluibo z mestom Solskega poroCevalca in nadzornika v Trstu; kot tak je obiskoval tudi goriiko gimnazijo.
Po smrti ranjkega nadfekofa Lu^ina, ki je umrl v Gotici 1. 1854., bil je ranjki od eesarja imenovan nadSkof goriSki 18. novembra istega leta. Ko je dobil potrjenje od apostolskega sedeza meseca marca na-slednjega leta, je bil v skofa posve&m 8. junija 1855., naslednji dan, I, junija, je dobil palij, znamenje nad-Skofovskega in prvostolniskega dostojanstva. Dne 24. junija istega leta, na dan sv. Ivana, bil je ranjki slo-vesno vmesceti (introniziran) v goriSki prvostolui cerkvi. Tisti Cas se je naddkofova palafia popravljala, zato je stanoval vi§i pastir 2 meseca v palafii grofa Lanthitua na trgu sv. Atitona. Ker jo tisto leto ko-lei a raz&ajala v na^i de/eli, ni bilo mogoco, da bi bil imel uovi nad§kof navadno obiskovanje ra/uih duhov-nij. Naslcdnje leto 1858. podal se je na Duuaj, kjer so se bili zbrali avstiijski Skoii, da bi so pogovorili, kako bi so izpeljal konkordat, ki je bil sklenjen 1. 1855. med rimsko stolico in avstrijskim cesarjem Fraucein JoMom 1. Ko se je vrnil z Dtioaja, je naj* prej razglasil pastiraki navod (instructio pastoralis) m zakonske soduije, ki so se takrat vvedle. Potem je zafiel svoje Skofovsko obiskovaujo in sicer najprej v dekaaijah: Kanal, Tolmin, Bolec in Cirkno. Pri tej prilo2aosti je obiskal visi pastir vse cerkve, pri ka-terth so postavljcni dusni pastirji, imeuovanth deka-uij in gem tcr tje eejo poddruzniciie cerkve, ki so bile brez duhovna. Se v tistem letu je sklical duhov-stvo k duhovnim vajarn, katere so se dr&ile pozneje navadno vsako drugo leto. Leta 1857. je zaCela delo-vati pod njegovim vodstvom zakonska sodnija, ki je sluftla ob enem tudi kot sodnija druge instance za Skoiije goriSke cerkvene pokrajine. Naslednje leto je nadaljeval cerkveno vizitacijo v slovenskih iu italijan-skib dekanijab.
Leta 1858. se je novi nadSkof veliko trudil, da mu je oilo mogoce ustanoviti malo semeni§Ce, ki se je odprlo s Sol.^kim letom 1858(59. K temu sta bila veliko pripomogla ranjki cesar Ferdinand in §e 2iva cesarica Marijana, ki sta darovala v ta nainen 10 ti-soc goldinarjev. Nadskof je nabiral potrebnih darov tudi pri duhovstvu in vernikih, ki so radovoljno do-nasali darove v blagi nainen. 2. raaja istega leta je ranjki nadSkof posvetil prvega Skofa, ranjkega Jurija Dobrilo, kot §kofa poreSkega. Pozneje je posvetil se 4 druge §kofe in sicer: 5 septerabra 1875. sedanjega Skofa ljubljanskega preC. g. Janeza Pogacarja; sep-tembra 1878. sedanjega Skofa trzaskega Mous. Gla-viuo; maja 1880. Skofa krskega (Veglia), pre(5. g. Feretifa; zadiijega pa Ietos prefi. g. Zorna, Skofa po-reSkega. Vse svoje Se ziveCe sufragane (poddruzne Skofe) je torej sam ranjki posvetil.
Leta 1859. in 1860. je uredil nadSkof gospo-darstvo s cerkvenim preinozenjem, ki je bilo prej v svetnih rokah. L. 1862. §el je v Rim, da je porofial papezu 0 svoji Skofiji in da je bil pricujofi, ko so se proglasili z veliko slovesnostjo japonski svetniki. Pri tej prilo2nosti dobil je naslov pristojnika pape2evega sedeza in rimskoga meS^ana. L. 1864. je bil imsno-van od presvetlega eesarja tajni svetovalec (odtod: prevzviSt'iiost, ekscelenca), kmalu potem pa veliki kriSnik Leopoldovega reda. L. 1869. se je podal dru-gifi v Rim, da bi se ndelezil vatikanskega cerkvenega zbora. L. 1870. praznoval je petdesetletnico svojega maSniStva, 1. 1880. pa petiudvajsetletnico, odkar je bil Skof postal. Obeh slovesuostij se je uaeleMo du-hovstvo in ljudstvo v polnem Stevilu in z resniSno navduSenostjo.
GoriSko duhovstvo je svojega nadSkofa spoSto-valo in castilo; spoznavalo je v njem svojega oceta, ki je skuSal vsakemu ustreSi, kolikor je bilo mogoce, Ranjki je bil ucen in trdne volje. »Kar je spoznal za dobro, je tudi izpeljal. Ni bil prijatelj dolgih ra2go-vorov in praznih besed, ampak res^nega miSljenja in moSkega dclovanja, Posiulai je raarsikaj, ali storil je
leto,kar je sam za dobro spoznal. Trdna volja, zdru-2ena z bistriin spoznanjem, Ijube/.nijo do svojih ovfiic in previdnostjo na vsako strau, kinfiala ga je do zad-njega konca. Blag spomin vrlemu moiu, nepozabljive-mu Skofu I
POGREB.
V nedeljo popoludne so zdravniki odprli truplo ranjkega nadSkofa, so vzeli drob in morgan© iz njega in so ga napolnlli z drugo tvarlno, dabi tako nl-tro ne gnjilo. Potem so ga polo^II v Ikofovskl obl«-ki v prelepo trugo iz kovine, ki je bila posrebmena in je imela ronogo pozlaCenega kinfia, ter so ga pro-nesli v veliko dvorano nad velof kjor bo vzdlgoui trugo na visok oder, Ul je Wl Crno pregrnen. Dvora-na ie bila vsa Crno preprefcena in oknazakrlta. Okoli odru je gorelo 30 debelih avafi in tort; fikof je imel na glavi mitro, ua levi Btranifikofpvsko palico, okoli vratu palij (tktn ovratnik z Mini krilel),, JJ prrih zlat kti^ a svotinjarai (relkvijami). Pri znoljl Jo bil nokleknik, kjer bo dubovni eel «a« moliU; na levi in desni sta bila visoka, pokrita Btoliia, na ka-terih so bili redovl ranjkega in biagoslnvjjena voda, s katero ga je ljudstvo kropilo. Razua Skofovskegft klobuka kinftala sta tmgp dva zelena venca: eden jo bil dezelnega odbora 8 slovenskim in italijanaklm na-pisom, drug pa malfcga semenisea z naplsom: An-dreanura fundatori (sememS6e ustanovitelju). ObBteni proti ulici napravljen je bil altar, nakaterem ao du-hovni na sveti Jozef in vtorek do pogfeba maaevali. Cell ponedeljek in v torck zajutra ie bilo ludatvtt orinusceno, da je Uodilo gledat in kropit svojega «-¦ SXSm?^ Prvostolui kapitel (kanoniki) je prt-Sel v ponedeljek popoludne 0 5. uri skupno v ome-njeno dvorano in je opravil tarn cerkvene ***** mrtve (ofacium defunctorum). Ljndstva ie brio toliko skoz ves Cas, da so mestni strainiki m doma5i slu-2abniki imeli veliko opraviti, da so red vzdrievab. Pred Skofijo je bila cell dan velika gojeSa mestnega ljndstva in i deieK kije^hoteto Se enkrat viditi liubeffa pastirja, nredoo bi bil zakopan. ijuoega Poarek^z;.Jtra a0irala se Je duhovS«ina, razna gospoda. meSftanstvoin narod z de2ele v obilnem Itevilu k slovesnema pogrebu. Skoda, da je zacelo kmalu po osmi uti rositi, pozneje pa pia;r dobro de-
\ Sati in da ni odjenjalo do konca. Iz Trsta je bil priSe'k pogrebu milostljivi Skof Glavina s tremi ka-Xonikif dr. §ust, Schwab, Staudacher taatni kan,)m nZterimi drugimi duhovniki (med njimi g. profesor
1 ?^t! t fnhlinaki skof je bi poslal kot zastopdika KJ prek gg. Paukerja in Urbasa. ^orefiki
ker sta morala biti veliki cetrtek doma zarad poave-Sja sv 0^. Duhovstvo goriSke nadSkofije se je bilo zSo vkljub slabemu vremenu, dasi una ta teden mnogo opravka in dasi je vreme slabo kazalo v prav Sem§tevilu, toed ucmh zavodov udeleMi so se slovesnega, iSalostncga sprevoda ufienci mestne de-L Sole in cl k. realke; drugi zavodi so bill 2e raz-pustili svoje u6ence na velikonoCne po&tnice m so bili zastopani le po uae^skem osebju Mesto je po-kazalo svojo fcrtost m vdanost do vifiega pastirja a tem? da se je sprevoda udekizil toff a podfcipano-m in mestnimi uradniki, da jo dato na razpolago mestno stra^o, godbo in gasilce, da je y vseh uucab, po katerih je'sel sprevod, ^ll\^Jft^^' mi trakovi in da jih je ob ^ »*^JHL& kahor tudi a tem, da je na mestni hiSi razobeario erne preproge in zastavo crno ovito.
Med visokimi dostojanstveniki bila ate nazoSa de»i predseduik na Kratyskem baron^ Winkler in tr^aSki namestnik baron Depretis. Iz Trsta jo bil doSel tudi namestnifitveni svetovale vitez Schemerl ter uda gosposke zbornice gg. Scnnzi in Remelt. De-2elui odbor goriSki je bil skorajpoluoStevino navzoS pri cell ialostnisiovesnosti; navzoca sta bila tudide* Una poslanca KocijanfiiUn PovSe. Sprevoda in cer-kvenega opravila so se udelezdi tudi civ lni m Bod^ Si^iradniki goriski, kakor tudi, oficig, tu^|n|e nosadke. Zastopana so hila razna drostya gonSkJfc Plvofik udil Si ga no ^^ m n«daednw^h?
RedevniM so bili priSti k pogrebu malo da ue vpol-nem Stevilu.
Pa deveti uri je priSlo duhovstvo iz sememSke cerkve, kjer se je bilo zbraloT la je je ustavilo pred Skoftjo in uaprej po Travniku. Skof Glavina z asi-stenco je sel v MSo in je opravil tarn navadne mo-litve. Potem so trugo zabili in so jo nesli v vezo, kjer jo je sprejelo 8 duhovnov, ki so jo tiesli do ve-like cerkve. Hitro za trugo Sli so Skofovi sorodniki, njegova oradnija in hiSni Ijadje; za njimi pa zgorej imenovani dostojanstveniki, uKumiki, afiitelji in mno-gobrojao Ijudstvo. Duhovstvo, Sole, zavodi, godba Mi so pred trogo. Na Travniku je bilo skoz in skoi vse potao ljudstva, ki je gledaio nenavadni sprevod urarlega nadikofo. Vse staeune so bile tukaj, kakor tudi po drugih ulicab, koder se je pomikal sprevod, zaprte; raz oken so visete erne ali cmo-bele prepro-ge, k citalnice je visela erno ovita citalnicna zastava, ki je skazovala zadojo cast svojerau castnemu ado, Enaka tcSnjeva je bila po vsch ulicab do velike cerkve in pozneje od te cerkve celo do starega poko-piliSca. Celo mesto je bilo na nogah in z delete je bilo privrelo v mesto ailno veliko ljudstva.
V veliki cerkvi je opiavil trlaSki Skof sveto o-pravilo m duso ranjkega nadSkofa, potem je profesor Alpi s priinke bral prav lep govor, v katerem je o-pisoval delovanje ranjkega, slednjic so molili okoli truge skof in 4 kanoniki goriSki navadne molitve (absolute), V cerkvi je bil navzoc tudi kraljevske viso-kosti grof Chambord s svojim spremstvom, ki je bil postal dva svojih vitezev za popebom. Od cerkve do pokopaliSc* so ranjkega peljali, Po celi poti je lilo, da je bilo neprijetno in nekaterim tudi telko, drzati ? eni roki sveco, v drugi pa de^nik. V kapeli starega pokopaliSca so spustili trugo v rakcv, v kateri pocivajo ze drugi nadSkofi goriSki. Had rakvijo na-haja se priprosta etna plcSfia, v katero je vdoibljeno: Andreas Golimayr 1883. Med svojimi predniki Caka 86 letni nadSkof ustajenje mesa; njegovo duso naj pa Bog napaja z vecao tolazbo v nebesih. OPOROKA.
Govorilo se je iz zafietka, da je umrli JnadSkof zapustil premozenja do 100 tisoc goldinarjev. V res-nici cenijo zdaj vse blago in ves denar na 40 tisofi goldinarjev. V svoji oporoki pravi nadSkof, da si je vcliko pnhranil, ko je bil uradnik pri namestniStvu in pri ministeratvu. Vse svoje premozenje je volil le za dobrodejne uamene. Glavni dedic je malo senieni-§ce, AndrejiSce imenovano, katero casti ranjkega nad-skofa za svojega nstanovitelja. Banjkemu je bilo do-bro znano, da so bile pogoste ,prito2be o slabem de-narnem stanji in vsled tega tudi o fiem drtrgem v tern zavodu od prvega zacetka; zato je sklenil, zapustiti vse svoje preraozenje temu ustavu, da se bodo inla-denel po mogocosti preskrbovali z vsem, Cesar potre-bujejo, posebno s tefino iuzadostno hrano. SemeniSCe bo moral? kot dediS placevati delete (legate) drugim, tako da mu ostane le kakib 25 do 30 tisoc gld. Ako bi se semeniSee kedaj zaprlo, pripade doticni kapital zalogu ubogih v rojstnem kraji ranjkega, v Radoljici na Gorenjskem.
Debata o sredajih solali v dr^avnem zbowi.
V seji 8. t. m. pn'ila je na vrsto znana reso-lucija naSega poslauca dr. Tonkli-ja, da naj se v-peljejo naredbe, katere je visoko ministerstvo za sred-nje iole na Kranjskem izdalo, tudi v drugih dezelah,
| kjer Slovenci prebivajo. Ta resolucija pouzrofrla je y J I zbornici hud vihar ter pojasnila, kaj imatno Slovenci j I od sedanjega miuistra za uk in bogocastje pricakovati. i I Z mozato besedo zastopal je na§ po>lanec svoje sta- ¦ I Hide in z ueovrgljmnii dokazi pojasutl je pravifiaosr j I svoje tirjatve. O istinitosti reeenega se bodo Statelji j I „SoceK lehko sami prepridali iz poslaocevega govora, | I katerega jitn podajamo v danaSnji Stevilki.            _       J
I           Grof Coroaiui predlagal in opraviLeval je ˇ isttj |
I seji dodatek k onej resoluciji, da bi vlada vpeljala I I na Primorskem italijanski kot u6oi jezik za dijake | I italijanske narodnosti. TodT ta govor smo nameravaii | | prioMiti. Poslanec Vitezifc je doda! resolucijo, naj se | I vpelje na gimnaziji v Pazinu za Hrvate hrva^ki kot | 1 uCni jezik.                                                                        I
j           Ker jt pretila nevarnost, da ae bi bil pri§el dr. j
1 Toukli do besede v tej zadevi, vpisal se je ou iu dru • | I gi slovenski poslanci :n.-i govornike zoper ptoraCmi, I I ki se je obravnaval. Tako su imeli desnifiarji vpfiino med | I govormki, ki so bili vpisant proti prorafiuou, ter so I I volili dr. Tonklija, ko a? je zahfeval konec debate, I I za glavm-ga govornika o tej tofiki. Vsleil tega so za- I I guali Ievicarji straSauski hrup, Les da jib vecina za- | I tira ter da jim ne pusti, da bi priSli v taki vaiSai I I zadevt do besede. VeCina ja poskusiia drugi dau rs c I I s tern poravnati, da je data levifiarjem priliko v no- I I vi6 o imenovani resoluciji debatiruti, a oglasila sta I I se potem le dva leviearja za besedo,                              I
I           Prvi je odgovarjal dr. Tonkliju minister Conrad, j
I rekofi, da je resolucija taka, da je ne more kot testa* J j vzeti (olio-klici, na desni,) Resolucija, pravi, zahteva I I tako prenaredbo srednjib Sol za Stajersko, Koro§ko | 1 in Primorje, kakorgna se je vpi-ljala na Kranjskem, I | toda razmere na Kranjskem so po ministrovih mislih j I drugacne, kakor v imeuovanih dezelah, in ako bi se j | hotelo to, kar se je na Kranjskem vvelo, tudi drugotl J j izpeljati, bi bilo treba tirjatev saj pravilnejSe sestaviti. I J           V solskih refieb, pravi minister, je treba, najprej [
I gledati na poduk sam, potem Se le mi uLui jezik, da I I se dose^e veci uspeh, ki je ob enem v korist narod- I I nostim, posamcznim dezelam in celi drzavi. U§tri5ni I razredi ministru niso po volji. Dalje poudarja, da ue I priznava v Solskih zadevah drugih nasvetov, ko tiatili, I ki pribajajo od Solskih oblaatij in de/cluih odh -t'ov, I ter zagotavlja, da je hotel v tej aadevi svoje .nazore j brez ovinkov izreiSi.
j           Ministrov govor jc popolooraa neopraviCen in se
I ne vjema z dejanskimi razmerami. Tonkiijeva resolu-
I cija ni preobse^na, ker ima mejnike: sloveuske clija*
I ke. Pogoji so zunaj  Kratijskega  popolnoma enaki /,
j onimi na Kranjskem.   V Mi m uspeba brez ucnega
I jezika;  ucoi jezik je sredstvo,   brez katerega se ne
| doseze ueni smoter.   V Solskih zaiievah naj govorijo
I samo Solske oblasti ? kdo so te oblasti ? minister, ki
I jih vecinoma sesiavija.   Torej drugace receuo: v Soli
| sem jaz gospodar.   6e je minister gospodar, naj Sole
• Se vzdrzuje. Dokler dr^avljaai vzdr^ujejo Sole s svoj-
mi novci, imajo pravico, da po svojih zastopnik.h iz-
razijo svoje 2elje in zahteve.   Na Conradov govor se
avstrijska vlada ne bo mogla sklicevati kot na izprled
politi&ie modrosti. Po uaSem mueuji bi duuajski par-
lament ministru najbolje s tern odgovoril, da ga pri-
sili odstopiti.  Njegovi nazori se ne vjemajo z nazori
ddavncga zbora niti s politiko, katero mi spuznavamo
za edino pravo.
Koro^ki poslanec Moro protivi se Tonklijevi resoluciji ia pravi, da za KoroSko je brezpotrebna, ker je med 670 dijaki na tamoSnjih sredujih Solah le 57 Slovencev. Na to je utemeljeval grof Coroniui svojo resolucijo glede ypeljave italijauskega kot ucnega j«-zika za ucence italijanske narodaosti in je podpiral prav lepo resolucijo dr. Tonklija.
Istrski poslanec Vitezic poudarja, da se je ved-
USTEK
K    O    R    A    L.
Po SteMe-jevih „Chorpliotographieii,: spiaal S. SuL'goj.
Koral je pravo cerkveno petje, je njeno dete. Vse drogo petje je le petje v cerkvi, koralno petje je pravi izraz cerkvenih obrcdov in molitev.
Da moremo koral od drugega cerkvenega peija lociti, moramo razlocek med njima poznati. Nekteri menijo, da je vsako otozno cerkveno petje koral in pri* Stevajo veliko skladeb, ki imajo sicer naslov korala, ki pa so le harmonizirau in po taktu vredjen koral, pra-vemu koralu, kar nl prav. Pravemu koralu manjkata takt iu harmonija, med tern ko ima moderna glasba melodijo, takt in harmonijo.
Toraj pa koral ni popoien I— Tako se dozdeva. Ker smo navajeni le raoderni harmonicni glasbi, ne vemo, kaj so Grki s samo melodijo pcceli, kako so v tragedijah Ijiidatvo kar ofiarali. Sploh smo te mislir da, ako hocemo kaj efektnega napraviti, mora s 6io~ veSkim giasom sodeiovati vse nolno lesenih in drugo-vrstoih godbenih priprav. Tega ne pomislimo, da prav tolika razlika in veliko Stevilo raznih giasov dela \ime*yniku-pevcu zapreke,   V pi'iproatosti Be da naj-
bolje prava umetnost izraziti; s taktom in harmonijo se pa prvotna melodija zakrije, ter se ne da prav izraziti.
Koralova melodija je torej veliko vefije vredno-sti, je plem?nitejSa, cistejSa in bolj izrazujoca. Moderna glasba je melodijo stisnila z namenom, da na drugi strani kaj pridobi. Zato pa tudi upliva na dru<* nacin.                                                                          °
Ker daje melodija glasbi pravo vrednost, zato je koral uajvecje veljave, ker z njegovo melodijo se da izrazit pravi pomen besed in obcutek, kt je & njimi zdruzen.
Sedanji «as meri vse z modernim vatlom. Do-bro, omenjeni stavek hocemo tudi iz moderaega sta-liSfia dokazati. — Ko hoLejo moderni skladatelji, h katerim priStevam tudi Bethoven-a, doseci oajvect in najpopoiuejSi izraz notranjih obcutkov, tedaj pustijo takt in harmonijo, da se pevec s teni ne zavira, iu inStrumenti molCijo. Tako se godi v Bethovenovem BFideliott, ko be je Leonora vrgla med bodalo inoriv-ca in svojega mo2a. Kako izrazuje Bethoven ta tre-notek? morda se poslu^uje tromb iu celega orkestra, da v alteriranih akordih ta obupni trenotek izrazuje in posluSalce prettesa? Nikakor ne; godba molfii in celo dirigent s pal&co muuje, samo pevka klice s polnim giasom: „Todt' erst sein Weib*. V enakih BlueaJUi dela tudi Wagner tako, n, prr rLoheogriattf
no potezal za taki razvoj Solstva v Istri, kateri po§. 19. drzavaega temuljuega zakona terjatvam slovanske-
g* prebivalstva v Istri po ino2nosti zadostuje, a vse-lej zastonj. Vsled tega je primorau Se daues svojo proSnjo ponoviti in staviti resolucijo za vpeljavo hrva-Skega kot ucuega jezika za hivaSke uCence. Govornik pravi, da je v Istri velika vecina prebivalstva slovan • ska, a vendar ni v vsuj Istri niti jedne slovanske srednje Sole. 6e pa dr. Sturm in drugi niceve fraze o zatiranji nemSkega zivlja v imenovani dezeli pre^ve-kujejo in ponavljajo, prosil bi jih, da si razmere slovauskega ljudstva v Istri bolj natanko ogledajo.
BPravijo, dasejedr. Giskra izrazil: „Ako noCe postati prebivalstvo v Istri nemSko, naj poftane raji italijansko, nego da slovansko ostane." Ne vem, ali je ta izrek istinit, to pa vem, pravi govornik, da je to tako rekoc program ne le Giskrove, temvec tudi poznejSe in sedanje vlade. Na Celu vlade v Primorji stoji mai, kateri ne pozna nobencga slovanskega na-recja (fiujte, eujte! na desiiici), dasi je velika vefiina ljudstva slovanska. Ta mot noce o Slovaitih nic ve-deti, ampak jim nasprotuje, kjer le more. Kdo bi ve-roval, da celo postav in ukazov ue razglaSa v brva-Skem jeziku ? (6ijte, cujte! na desnici.) Menim, da v celi Evropi se kaj takega ne nahaja. Hrvate silijo, uaj piSejo svoja imena po italijanski pisavi; Se prise-ge uocejo sprejemati od uciteljev v hrvaSkem jeziku." Govoruik razpravlja konecuo Se druge neprilike v I^tri glede naroduega jezika in prosi, da se sprejiue njego-va resolucija, katera obsega opravicene tirjatve istr-skega ljudstva in ki odstrani vsaj deloiua vclike kri-vice v Istri.
Dr. Toukli izrazuje zcljo in zahteva, da bi se v goriSkih srednjih Solah kmalu vpeljal slovenski kot ucni jezik, da bi se na ta uacin saj deloina nace-lom pravice in euakopravuosti zadosti in da bi se odilo-stranile razmere, katere pedagogiki navravnoat v obraz bijejo. Ce se to zgodi, potem bodo gotovo tudi na-siedki poducevanja v srednjih Solah boljSi, nego do se-daj, ko se poducujejo predmeti v jeziku, katerega otroci ne razumejo.
Grof Wiiriiii>raud misli, da take tirjatve, kakor-Sne so Tonkii-jeve, odlocuo prezirajo vrednost iu bist-veni natnen jezika, ter da kuz>jo krive nazore o na-inenu gimuazij.  Nikdo niina pravice zahtevati, da so
I iz razvaiin zastareiih jez»kov suuje kultutni joaik, in
! namen gimuazij ne more biti ta, da tnrtve jezike zo-pet oiivljejo. Tudi iz prakticnega staliSca, modruje dalje Stajerski grof, niso potrebne slovenske gimuazij e,
¦ kajti mladina bi ne mogla potem vseuccliSca obisko-vat*. Kdor zahteva slovenske gimuazije,  mora zahte-
[ vati tudi slovenska vseuCiliSSa. In kedaj naj se slovenski dijaki nemSeuie naucijo ? Zmirom se poaavlja, da slovenska mladuia se mora nemS6ine uCiti. Tim kasneje se z nemScino pricue, tern tezje se je uauci. Najprej je treba za to skrbeti, da se ucenci v ljudskih
I Solah dobro izSolajo; zarad tega se ne sine osem-letno obiskovauje ljudske Sole skrajSati.   Govornik je
I radovedeu, kako se bodo slovenski poslauci kasneje v tej zadevs vedli. Zdaj pa naj ne kalijo miru na Sta-
I jerskem s takimi resolucijami,   katere niso  izpeljive.
| Ta konec nas spommja na basen o volku, ki je toftl,
| da mu jagnje vodo ka li.
j           Dr.  VoSnjak  razpravlja razmere  Slovencev
na spodnjem .Stajerskem in oporeka poslaucu Wurm-
| brandu odlocno, kakor bi se ne mogel sloveuski jezik v-vesti na gimuazijah zaradi pomanjkanja Soiskih sred-stev in jezskovega zastanka. Ministru za uk iu bogocastje pa pravi, da ne gre tu za deSelua temuc za drzavna u&i Sea, da ni torej res, da nimajo avtouom-ni organs odiociinega glasu v tej zadevi. Ako se go-spod minister hoce tu skrivatt za dezclue Solske oblastnije ter se na enkiat federalista kazati, moram
ko Lohengrin Eisi izra2a svoje socutje. Harmouija ia takt v tern casu mirujeta, samo melodija s syojo ne-prekosljivo mocjo se vei^astuo, resuo vzdiguje in posluSalce kar ocaruje. Taka je moc prave melodije. Gloria v Bethovenovi maSi BMissa solemnis v D—dur" (o kteri je sam izrazil, da je njegovo najvecje delo) dela posebno iz tega uzroka velikanski vtis, ker ima to posebuost, da se ti dozdeva, kakor bi se prosti ritmi ne peh po taktu. To je prava umetnost, ki ni-ma znaka taktovih vezij. Tedaj naj veci moderni glas-barji delajo na to, da se takt kolikor mogoce zakriva; kar imajo moderni skladatelji za najvecjo umetnost, to je koralu sistem, to mu je prirojeno.
Slavni Witt pravi pri ueki priliki, da je pri Be-thovenovej slavnosti v Ratisbooi v glediSci priredil z 200 pevci tudi prej omenjeuo BGlorio" in da se mu je takrat tako posrecila, da se je veliko umetnikov izrazilo, da kaj euacega niso se sliSali, ter rekli, da bi se s koralom kaj tacega ne dalo doseci. A Witt jim odgovori: dajte mi tolikomocij, toliko vaj, enako po^rtovalnost od strani pevcev, in jaz Vara z zanice-vauim koralom pobijem Bethovena in vse VaSe skla-dateije. Na te besede obeno zacudenje. nKako bi bilo to mogoce, saj smo koral ze veckrac sliSali ? Ne, to ne gre na noben nacintt.
To je gotovo; — ako se koral po tern pozna«
(Dalje v prilogi.)
Priloga k 12. štev. „Soče."
ga opozoriti na to, pravi govornik, da je tukaj v dr- l zavnem zboru  kot minister cele drzave,  ne pa kot zastopnik onib avtonomnih   oblastnij  govoril, katere zoper Tonklijevo resolucijo ua pomofi kiice.                  |
Gospod minister je i men oval naSe zahteve in prizadeve neresne. Tako postopanje proti delu vefii-ne—in brez te vefiine bi ne sedel niti ta minister na mintsterskem sede2i--je v parlamentarnem 2ivljenji nenavadhb.Tedaj lelj, katere v tej visoki zbornici izrazujemo, ne smatra gospod minister kot resne ? Pafi takrat/ ko je bilo treba vsa drzavljanska breme-na sprejeti, biii smo resni, a za nas je biia ona 2a-lostna resnoba; takrat ko smo morali vse ueprijetno-eti in vmo nepriljudnost na svoje rame sprejeti in bremena dovoliti, da smo ravnotezje v drzavi in ,se-daojo vlado obranili, takrat smo bili resni! Ta resnoba se je takrat od nas zabtevaia. Danes pa, ko pred-lagamo ministru tirjatve, katere ne obtezljo drzavne-ga zaklada ni za vinar, ofiita gospod minister, da ni naSe postopanje resno! (Dobro, dobro! ua desnici). Te besede si bomo dobro zapomnili in na-se daljno ravnanje po njib uredili, (Dobro, dobro t na dasntci).
Porofievalec Jirefiek predlaga, da se resoiucija Tonklijeva, isto tako Corouinijeva in Vitezifi-eva, fi-nanfinenw odseku vrne, ter pobijadalje grofa Wurin-brauda in njegove zmedene nazore o jezikik.
Glavni porofievalec grof Clam-Martimc priporo. fiuje, da se vse tri imenovane resolucijc finanfinemu odseku odstopijo, ter navuja uzroke za to. Tudi ta porofievalec pobija Wurinbrandove nazore is izjave ter pravi, da poslanee sploh in zbornica posiaucev posebej ni niti poklicana niti pristojna(kompetentna), soditi o jeziku, je-li kulturen jezik ali ne m more-li nastati kulturen jezik ali ne. V taki razsodbi tifii uekaj, kar se doiikuje mofino kakega ljudstva, pose-bno pa ujega narodne zavesti. V takej razsodbi ua-haja se veduo kako zelo, kajti v uji je zapopadena sodba: To ljudstvo je ljudstvo nizje vrste in jo ob-sojeno, da za vselej ostane na tej stopinji.
Govornik polemizuje zoper Wurrabrandovo izja-vo, da je §. 10 drl temeljuega zakona uesrefien §., ter pravi, da so take izjave zelo obzalovati, ker bi lekko zbudile uevoljo in uemir; v krasuo zvitera Sop-ku daje ministru za uk in bogofiastje potrebtii odgo-vor ter konfiuje svoj govor z opazko, da, ako bi res biia Tonklijeva resoiucija preobilnaiu napeta, sodru-ge resolucije v tern oziru se obilnejse. Toda ako vlada rozmere, objavljene po tem potu, natanko in nepristansko presodi, ako eutu vi pravico iu resnico razsodbo prepusti, ako dejanske in istinitc okotuosti in razmere v poStev vzame, potem najde ta zadeva sania ob sebi ono reSitov, katera posameznim narod-nostim ujih pravo priznava in zagotavlja, katera bode pospeSHa porazumljenje med avstrijskiini narodi, t. j. skupno koiist eele Avstrije.
Pri glasovaoji o tem poglavji bile so potem resolucije Toiiklija, Coroninija in Vitezifia izrocene finanfinemu odseku.___________
Govor driavnega poslanca dr. Tonklija za Siovenske srednje Sole.
*Visoka zbornica! Razmere v srednjih Solah so po dezelab, itoder Slovenci prebivajo, take, da bijejo
v ebraz vsakemu odgojevalnemu nafielu; one naspro- I tujejo postavnim dolofibam, zadr^ujejo izomiko mladine ter ne dado dosefii smoter, ki ga imajo srednje Sole". I »To je pafi obce priznano odgojevalno uafielo, J da mora blti v ljudskih in srednjih Solah materia jezik podufini, ker se da ta jezik najprej toliko priucit, da se more potem v njem podufievati. Pri nas Sloven-cih so ljudske Sole siovenske, pri Hrvatih detain* hr-vatske, pri Italijanih italijanske. Ljudska Sola sicer ni neposredno pripravljaluica k srednjej Soli, itna pa ob jedaem namen uceucem podati toliko naobrazbe, da moreje vstopiti v srednjo Solo, posebno ker dru-gafinih pripravljalnic sploh ni. Ko so torej ufrmci siovenske, hrvatske ali pa italijanske uarodnohti dospeli do desetega ieta, tedaj ljudsko Solo dovrfiili, da iroajo torej sposobuost in starost vstopiti v srednjo Solo, pridejo inuhoma pred zagrajo, katere ne morejo I presko^iti, iu ta je poduciii jezik. Na gimnazijt, real-isi, v srednjih Solab sploh, je ucju jezik najedenkrat n e m § k s. Kako, za Bogal morejo zdaj ufienci, ki so se doslej podufievali v maternein jeaiku, vstopivSi v srednje Sole, uspeSno dobivati poduk v cmto nezna-nem jeziku? Iz tega sledi, da se takim ueencem za-vira omika, poduk iu napredek. Kaj bi vi k tenui rekli, gospoda raoja, 6e bi v vaSih nemSkih deSelah, v katerih je ljudski poduk osnovan na podlagi mater-nega jezika, srednje Sole se a kratu tako preuBtrojile, da bi bil podufoii jezik, ne recein sicer slovenski, a recimo i ta li j ans k i ? No, itnlijanskt jezik prizuan je ob6e kot kulturni jezik. Mislim pa, da bi vi vsi zagnali striken krik iu obsojali tako vpeljavo. Kar pa vi, gospdda moja, za vas zametate, je tudi pri nas zavrgljivo, Kar necete, da bi se vain zgodilo, tudi nam ne smete privo§6itia.
BPoskibelo pa se je, da se ue*enci vsaj nekoliko tudi v nemsCini dresirajo (vadijo) in sicer a tem, da se je osuoval takozvam pripravljalni tefiaj, kateri mo» rajo obiskova&i uccnci, ki imajo vstopiti v srednjo Solo, no znajocl nemiki, — in to je pri vaeh. Tu se jim jedno leto vbija sama nemScina v glavo. Jcdno leto pa gotovo ne zadostuje k tolikerau priucenju nemscine, da bi so uspesno uMval poduk v vseh pred-metih srednje Sole. Hazeu tega pa se nauki zadrlu-ji-jo; kajLi uamesto da bi uCouci takoj z desetitn le* torn vstopili v srednjo Solo, morajo jedno leto v tej dtesuri prebiti, in ce uemajo sposoboosti, da si nem-SCiue vsaj toliko prisvoje, da uaptavijo sicer olajSani sprejemtii izpit, morajo pafi Se jedno leto ostati v dre-suri. Tako se izgubitt ia dvc leti".
„Gospoda mojal Jedno ali dve leti izgubljeni na tak naCin, izgubljeni sti nepovraCljivo za sSivljenje, iu naSeinu narodu se ne more nalagati, da ima biti obsojen v ta zgubitek. A kaj se zgodiV Ker se v srednjih Solah podufiuje v jeziku, uCencem uerazum-Ijivem, ote^i se jim utfenje neizmernott.
„Ce je ie vfieraj prvi pospod govornik govoril o I preoblozenji uceucev sploh, katero tudi jaz popolnem priznavam, kako naj Se le mi tozluio o preoblozltvi uCencev, katerim se vsi predmeti srednje sole poda-jajo v nerazumljenem jeziku! Te tezave, gospoda moja, so tako veiike, da jih le malo ufiencev preko-ra6i. Le najbolj talentirani in marljivi ucenci jih za-morejo prebiti. Ti so pa samo jeden del vseh, in tako se zgodi, ce vzamemo povprek dobo deseterih let na
pr. za godSki gimnazij, da ne re^em premalo, ako pravim, da samo d e s e t ucencev vsako leto napravi matui-o. Srednje Sole pa naj ne bodo tako osnovane, da jih morejo s pridom obiskavati samo najbolj na-darjeni in marljivi acenci, nego take naj bodo, da vsaj polovica uCencev dose2e njih smoter, sicer ne ugajajo in neso vredne, da se toliko trosi za nje. Ce— pa samo deset ufiencev na leto prebije mature iu ce velja gimnazij 25.000 gld., potem vam je lahko izrafiuniti, koliko stane drzavo jeden abiturijent (osmo-Solec), on stane 2500 gld. na leto. To je malo predrag poduk, gospoda moja; vem, da mi bodete v tempri-trdili.«                                                                     r
WU 6 e n c i pa se ne zadiiujejo samo v dufiev-netn razvitku, ampakse tako preoblagajo, da f izi Cn o t r p 6.  Muogo jib je, ki zbol6 in morajo popuBtitl Studije. Na GoriSkem imamo, 2alibog, mnogo mladih duhovnikov, kateri postauejo po treh, fitirib letih svo-jega poslovanja nesposobni za daljno sIu2bo ter se morajo deti v zaCasni pokoj. To pa so si pridobili, i gospdda moja, s preoblo2enjem v tako brezumoo ob-i novanih srednjih Solah; in takim razmeram naj bi mi | pritrjevali? Tako razmere pa obstojepo vsehdeielah, koder prebivajo Slovenci in Italijani, razen Trsta in Istre, Kajti v Trstu je vsaj mestni gimnazij in me-stna realka z italijanskim poducnim jczikom, razmere istrske pa je o pi sal castivredni gospod tovarifi V i t e-I zid, Slovenci in Italijani so v jednako ^alostnem polo-2aji in vam je torej umovno, da so si v Gorlci Italijani in Slovenci podali roko, da se znebijo teb raz-mer. Kuki so odnoSaji na Kranjskem, jo ravno kar I povedai vzviSeni gospod nancni minister. Dofiim bi line-la Kranjska, kjer je vender 90 odstotkov prebivalstva Listo slovenskega, pravico, imeti (isto siovenske I gimnazije, je Se le ta naredba, katero sent nave-del v svoje] resoluciji, vpeljala prav mall del te rav-nopravnosti, ker je vsaj na spodojih gimuazijah v I Kranji in Rudolfovom delotna, v Ljubljani pa v para* I lelnih razredih vpeljala slovenski podncni jezik."
n Vender pa je, gospoda moja, tudi tukaj stvar
omejena, ker se ima grScina Se vedno nemiki pouco-
vati.   Ravno ta predmet pa bi bil najsposobnejii, da
bi se ponceval slovenski, ker ima siovensko obliko-
slovje mnogo sliLoosti z grskim.   Tedaj tudi tukaj
storil se je Se le prvi korak do ravnopravnoati,
I ne da bi se izvela cela. —-Kaj pa naj recem stoprav
I o spodnjem Stajcrskem? V spodnjem Stajerji take
I naredbe kratko malo ni.   Iu vender imajo, mislim,
I Slovenci juzne stajerske jednako pravico, kakorkranj-
I ski Slovenci 1 — Jednako pravico imajo Slovenci na
I GoriSkem, in jednako bi morali imeti tudi na Koro-
I Skein.   Ker je pa glede KoroSke jeden is Castitih
I predgovornikov naglaSal,  da se ondu Slovenci le v
I majhaem Stevilu dadd v srednje Sole vpisat za Slo-
I veuce,  moram  tu opozoriti  na  uaj^alostnejSe
I razmere, ki veljajo ondu v ljudskih Solab.   Ce ni,
I gospdda moja, po ljudskih Solah nikjer vpeljana slo-
I venScina kot podu5ni jezik, temvefc le deloraa za prve
| raesece prvega leta, in fie se slovenska mladina pita
I le z nemScmo, labko je umevno, da uSenci vstopivSi
v srednje Sole ne umejo siovenScme, ker so jo poza-
bili v ljudski Soli, da pa tudi nemScine nimajo v ob-
I lasti, ker so se premalo fiasa z ujo ubijali.   Da se
I pa tudi mnogo ucencev slovenskega pokolenja   daje
zadostuje. Tudi je zarad lahkcga transponovanja za vsak glas primeren, nima ni krilev ni b kromaticnih intervalov, ki posebno zafietnikom te^ave delajo; ko-ral je fiista diatonika. Izpeljat se da* z enim pevcem ali pa s tisofiem pevcev.
Instrumentalna glasba more vefi Btoriti, pravijo njeni privrzenci, ker ima veliko vefi razlicnih glasov, ter ima vefi sredstev na razpolago. Ali s tem ni Se dokazano, da je bogatejSi raaterijal tudi plemeniteji, in pa saj ni v prvi vrsti materijal, ampak pravi duh, ki daje glasbi pravo vrednost Gotovo je, da Clove § k i glas je in ostane prvi in po vrednosti naj-plemeniteji vseh instrumentov. Ni krifiefia masa, ni umetni odmev ne delujeta, ampak pravi dub vliva zivljenje v mrtvo maso. Ko bi Slo na Stevilo, bi biia
[ glasba temvefi vredna, kolikor vefitromb, bobnov ltd.
I bi sodelovalo. Pa ni materijal, ki delnje, ampak u-metno predavanje, ki materijal nadkriluje.
Vse prav in dobro, porefieS dragi bralec, samo da bi enkrat to fiudo petja, ta koral, cako stiSal, ka-kor je tu popisan, potem bi rad veroval; pa do zdaj ne sliSim nikjer takega.
^alibog da je to res, in tudi ga nebos* Se tako brzo sliSal; k temu manjka Se veliko. Pred vsem ne vemo, da bi se pri nas kje koral pravilno podu-fieval, drugifi pa, ako se hofie kaj izvrstnega dosefii» mora se tudi nekoliko mofiij imeti, iz nifiesa more le Bog kaj stvariti.   Da se koral lepo poje,  treba je
I imeti ljudi, kisoresmfiuo zato vneti, ki ne utefiejo, ako se jim koral pokaZe, ki ne znajo le lajsati, am-pak ki — poj6 molijo. Da je tudi na lepih fiia^ tih glasovib veliko le^efie, se umo po sebi.
kakor se navadno poje, zdi se zadnja trditev res-nifina. A mora se pravilno predavani koral enkrat sliSati, da se koj spozna za mogofie, kar je veljalo za nemogofie. Pri podufievaluem tefiaji v St. Gallenu, kjer so se pele prav te2ke, umetae iu lepe korapozi- I cije, je vendar koral najbolj dopadal. Pa Witt je ve-del in zaal pravi dah koralu vtisniti, zatoje napravii koral na posluSalce tak Mis.
Prej je bilo refieno, da koral je najpiemenitejSa melodija; ali fie senepravilno in surovo poje, postane surov in puhel. Od pesmi, ki ima takt in harmonijo, ostane, akoravno je prav slabo peta, vendar Se nekaj v^itka, a slabo peti koral je za posluSalce velika muka. Le ko se dobro poje, doseLe vrhunec lepote.
V samostanu v Beuronu pri Sigmaringenu na WiirtemberSkem pel se je Se pred desetimi leti naj-lepSi koral. Witt pripoveduje, da tamkaj sejeizkljufi-ljivo le koral pel, vefiglasna in instrumentalna glasba da je biia pa popolnoma lzkljuceuu. Ail pa ljudstvo prenaSa to? Pa Se kako. nBil sem pred nekaj leti, pravi Witt, z drugimi gospodi tarn pri sluibi bozjiv prvi klopi ter sem nekolikokrat se zafiudeno nazaj ozrl, misle" da ni drugega filoveka v cerkvi kot jaz in moji spremljevalci. Taka tihota je vladala, da Se so-penja ni bilo sliSati. Se po konfianem slovesnem o-pravilu je ostalo muogo ljudstva v cerkvi, dokler niso memhi Se druge molitve izpeli ter iz cerkve odSli. Pa menihi res niso peli kakor ljudje, ampak kakor angelji". NemSki kulturkampf je bil te menihe, be-nediktince, pregnai na Tiroisko; od tam jih je na§ presvetli cesar poklical v Betlehem pri Prugi na CeSkem. Kaj praviS k temu ljubi bralec ? Jaz bem pre-pricao, da to je prava cerkveaa glasba j to filoveka.
povisa iz zemeljskih ni2av v nebeSke visofiine. Z naSo moderno glasbo, ki nas spominja na koncerte in gle-diSfia ni mogoce, kaj takega dosefii. Tedaj razsodi sam, ktera je prava cerkvena glasba.
Lahko bi veliko veljavnih moi navedel, ki koral hvalijo, pa naj zadostujejo le nekteri. Ufieni prote-stent T h i b a u t pravi: „KatoliSka cerkav ima nu-jen uziok, da obdrii in goji velifiastno staro petje te posebno vzviSeue nebeSke melodije, ktere v starih fia-sih od genija stavljene, s pravo umetnestjo gojene, napravijo vecji vtis na posluSalca, ko najboljSe za e-fekt namenjene moderne skladbe." Neki referent be-rolinskega glasbenega lisia BEcho" hvali koral z be-sedami: aPri najvefiji priprostosti vendar najvefija raz-Hcnost, tekst iu melodija je eno; svojo nalogo, da izra^uje obfiutke srca, reSuje popolnoma; pri vsskem pravem glasbarji ima svojo notranjo veljavo. Res, kjer vzviSenosti iSdejo le v modernih arijah, kjer trompete in bobne nategujejo, ko duhovnik pred oltar stopi, tam se stari Castitljevi koral zalostno umikaiz svetiSc*. Tako govor6 protestantski umetniki. 0 Mo-zartu je znano, da bi bil rad vse svoje skladbe po-greSal, ako bi bil komponist ene same koralne pre-facije. Ostri francoski kritikar Berlioz pravi, da ni nifiesa v muziki, kar bi se dalo s koralom „Dies irae" primerjati. Mendelssohn in Liszt sta koralne podlage za najvelifiastnejSe opere jemala in sta s tem fiuda delala.
Pri vsem tem je koral,  ako je znan in ako se
gleda na pravo predavanje, t. j. na deklamacijo, na-
glaSanje itd., najlazja cerkvena glasba, ki se da pov-
I sod izpeljat.   Pri koralu ni treba ni velikih pripravt
! ni veliko oseb. Ea sam glas v obsegu ene oktave U
vpisat za Nemce, ima svoj uzrok v tem, da se s tern oprostS poduka v slovenScmi, da jim ni treba obiska-.la^^dawnakfiga^kaiaa-tef, sitalak ob-.-stroSkih ma-terinScine olajSujejo nanke.   Ta  uzrok vpa ne velja t«4i za &ajersko. Govorim le o juinem Stajerji, kjer 8«, stoverwko Ijudstvo, fie mozoo, Se3 bolj zaveda svoje uaroduosti »ego na Kranjskem, ali.pa vsaj v zaved-nosti ; in jzobrazbi svojega jezika ne zaostaja za Kranj* Ci.   Torej ni nobenega uzroka, da se juinira Stajer-cem odtegajo dobrote,  katere sezde primerue za Kranjsko; taiato velja za GoriSko, za Hrvate v Istri in za Italijane, za katere se je itak vzviSeni grof Corpaipi najiskrenejse potegnil.-"
. „Ler je pa vzviiesi gospod  oaucni minister v Bvojem govpru doe 7. t, m. poudarjal,  da on rav-nopravuost tolmaSi tako,  da ne dobe vsi oarodi jednakih pravic,  nego da zadob6 It to, kar.je najbaije, morara opozortti uj. vxviSeuoat na vBebino 61ena XIX. osnovoih p«Btav;~tarn ni aobeie raziike tnej posa-mezntmi uarodnostmi ustaoovljeue, ampak je izreceuo, da imajo vsi narodje jednake pravice.   Primer*, katero uavaja nj* vaviaenost, da seta prance nadajo deliti porazmerji, zelo Sepa,— kajti tu ne gre za delitev pravice, nego za izpeljavo postave.*
,S fern, da se Slovencem in Italijaoom podeli popolna pravica glede uporabe in razvitka ojihovega jezika, se paL N esteem od njihovih pravic ore ne vzame. Nemci obdrzijo svoje pravice, kakor so jib doslej  uzivali, in nobeden jim jih noie prikrajSevati,   Tu gre samo za to, da se tudi drugjin narodom, ki teh pravic neso se delezju, podele a izpefywo postave.   Kajti ce se izda po-atava, ki daje Jjudstvu pravice, je vlada primo-rana jo tudi izpeljati; sicer bi lahko naredili mnogo postav, ki pa ostanejo le mrtva crka; to pa ni sraoter zakonodajstva".
,Ne morem se dovolj na^uditi temu, da nj. vz-viSeoost danes poudarja, da.mojo resolucijo ni imeti za res no; nj. vzviSenost pac saraa ne veru-je, da sein jaz mialil,  da se naj naredbe, ki veljajo za Kranjsko glede slovenskega poducnega jezika, uve-dejo tudi za gornje Stajersko; jaz sem dejal tazlocno: za ucence slovenske narodnosti". .    „V toj  nacedbi z 22. julija 1882. at. 10.820. pravl nj. vzviSenost (cita): «,Glede slovenskih ucen-cev Sinatra naucni minister za njihove gimnazije po-trebcn tak ucai Lrtez, po katerem dobi vsak uienec, oziraje se ra obcni namen gimnazija, tako izomiko pred vsem v Bvojej materinScini, potem pa tudi v nemScini, da je sposoben za znanstvene stadije na vaeu6Ui$6i." — Ce je nj. vzviSeaost to spoznala za mogoce in pravilno za slovenske ucence na Kranj-skem, potem ne razumem,, zakaj up. smatra tega tudi za slovenske dijake na Stajerskem, GoriSkem in ? Istri kot  pametno.   Nj. vzviSenost pravi,  da moj predlog ni reseu,  in da ta naredba se ne da laztegnit na sredoje Sole drugih dezel, posebno Sta-. jerske in Istre ne.   Ce se je pa za Kranjsko ta naredba sraatrala zamoioo, koristno iapotrebao, mora vender kot taka veljati tudi za druge dezele,   koder so jednake. xazmere."               .
BNj. vzviSeuost je nadalje rekla,  da so nauCne oblasti merodajne. pri osnovi srednjili Sol,  in. je se pristavila,  da to spada tudi v: pristojnost de^elaega zbora^. Ooieniti moram pa, da je d e i e 1 n i § o 1 s k i; bvet gpriSki tako sestavljen, da imajo nasprotoiki: narodne ravnopravnosti vedno vefino. V njem sedita namrec dva vodje srednjih Sol, oba Nemca; jedeo iz-mej nju Se celo nic ne ume slovenSfiine;  potem po-roievalec, predsednik — vsi so nasprotniki narodne ravnopravnosti.   Kako se more potem misliti, da bo '\ de^elui Solski  svet glasoval za vpeljavo slovens«ine kot ucni jezik? De^elni zbor goriSki je,  6e se 2e govori o kompetentnih korporacijah/gotovo kom-petenten.   Ta pa je ie vefikrat soglasno sklenil re-soloctjo do visoke vlade za vpeljavo slovenskega in italijanskega ufinega jezika v goriSkih srtinjih Solah. Wj;: vzvisenost gosp. ufini minister: bo tori^j priznal, da :se jeza to izrekel pristojen faktor v naukih. Saj lezi Se sedaj prednaninim ministrom taka 'peticija, katero je 21. julija 1882. poBlanec Del Torre,  tedaj Italijan, predlozil v goriskem de4elnemj zboru, katera tudizahteva vpeljavo narodnega "kot nfinega jezika. Moja resotucya namerava to «to, suSese le 7 ozjib mejah." .=:  •  .                                         ........
-: (Govormk nadalje pojasnuje, da se njegov pred-log vjema z resolucijo poslanea Vitezida, grofa Coro-n«u^,ts peticijami sloveasbib obdin na Kranjskem in na.:Stajerskem in s-temeljuo drzavno postavo;)
MPreidem na denarno vpraSanje. Na goriSkih zavodih vvela bi se Iahko italijanSema in slovenMina kot podu«ni jezik, ne da bi se 0bte2il driavni zaklad Opozarjam !e na dotiguo peticijo politiCnega druStva 88Ioga«, ki zahteva, da naj se osnujejo na Oonlkem realm gimnazyi. Ce se v Gorici sedauja mzja realka in- mzji -gimnaziji preustrojita v realne ni2je gimna-zye, «e ^e vpelje v jeden zavod italijanski, v drugi Bloyenski tifini jezik, dobivali bodo Slovenci slovenski in Italijam italijanski poduk, ne da bi trebalopomno-2iti Stevilo srednjih Sol, ob jednem pabi se morula w ?e da y ywb ia*redihpoduCeva:titadUe»IO«ttaIcot
zapovedani predmet, tako da bimogliuceaci obehna-rodnostij, dovrSivSi realne aizje gimnazije, Jednt na viSem gimnaziji, drugi na visej realkt skupno dobivati poduk v nemSkem jeziku. Ako bi vlada sprejela ta predlog, bi se drzavni zaklad ne oblozil niti zajedcn novec, narodnej ravnopravnosti bi se zadostilo, in poduk bil bi osnovan na pedagogiLnih temeljib.14
.Ako bi se v Trata pokazala potreba, bi vlada tudi tarn lahko za Slovence vpeljala paralelke, ce Se ne obstuj6. Takisto bi se lahko storilo v Kopru, ako se oglasi zadostno 5tcvii«> uLencev slovenske narodno-sti; kajti samo ob sebi se razusie, da ne zahtevam paralelk tamt kjer ni vecje Stevilo slovenskih uCencev. Tako naj se bi zgodiio tudi na itajerakem. Ce bi vzviSeni gospod uaucni miuister na gitnoazijih v Celji in Uariboru vpe^al paraleike za Slovence, to ne bi mnogo stalo. la Le bi tudi, aii nimajo Sloveuci tistih pravic, kakor Nemci. Ce drzava vzdrzuje nemSke uCne zavode, se erne gotovo po vsej pravici tirjati, da atori taiato tudi pri sloveuskih Solan; samo ce bi drzara aploh ne vzdriavala srednjih Sui, bi se sm«:Io zahte-vati, da naj vsako ijuditvo vzdrzuje svoje srednje Sole. Ko pa dr2ava za Nemce &kom povsod oskrbuje sreduje Sole, bmejo taisto tudi Siovaui zahtevAtt, ako* ravno se drzavni zaklad s tem nekoliko obtezi."
,Vediio se nam ocita, da hocemo s 1 o v e n i t i. To pa po vsej krivici. Mi nefemo uobeuega poslove-niti> saj nocemo vpeijati sloveosciuo tja, koUer ni Slo-veucev. Mi jo hoLemo le vvesti za obstojeCe Slovence; to pa se ne pravi sloveniti, to se pravi ljudstvu pomagati do njegote pravice. Ako bi zahtevali, da naj se na nemSkih, Ncmccm nameujenih, gimuazijah vpe-Ije slovenski jezik, potem bi pa5 imeii pravico nam kaj tacega ocitati. Ker pa zahtevamo vpeljavo slovenScine samo za Slovence, je to o^itanje brez vsacegazmisla."
aKar zadeva GoriSko iu Primorsko sploh, se od strani vlade vedno poudarja, da se mora tam podpirati nemSki ^ivelj. GoapAda mojaf Jaz stvar tako umcui, da se zamore kak element le tamkaj podpirati^ kjer je. Poglejte pa v sta-tistiko iu videli boste, da v celi Primorski ni ne j ed-ne nemSke obcine, ne na GoriSkem, ne v oko-lici trzaSkej in ne v Istri. Po tem takein ondu-, kaj ni uemSkega Ijudstva, kakor na pr. ua Duoaji ni slovenskega ljudstva, dasi nekuj Slovencev tu prebiva Tedaj se more na Primorskem leoni 2ive 1 j podpirati, kije ondu na-seljen, to pa su lealjaui, Slovenci in Hrvatje. Moj castiti gospod tovariS dr. Vitezic Yarn je ze razlozil, kam bi zapeljali taki nazori iu •germanizacija s pretvezo, da se krepi nemScina v Primorji.*
„Tudi jaz si ne morem diuzega mialiti, nego, da se hoce tukaj germanizovati. Lahko ste pa ze iz-p re videli, da se naSe ijudstvo ne da pouemciti; ako bi ga hoteli nemtitj, tirali bi ga k Itaiijauom, bi ae poitalijanCilo. Da pa to ne more biti v in-teresu drzave, to Vam zuajo dokazati dogodki v Trstu in tuai v Rirau, ki so bili zadnji cas po trzaS-kih reuegatih inBceuirani. (Oho i) Nocem tu Itaiijauom [fcicesa ^ocitati, dejal sem ze ob prihki, da so naSi ita-rl •Ijaaski bratje v Gorici lojalni, kakor Sloveuci, iu da I v zvestobi tekmujejo s Slovenci. Ko sem kazal na ne-ke dogodke, nisem hotel napadati italijauske narod-nosti kot take, nego samo razfoziti, da vodi ta ger-•manizatoricni bistem v piopad. l>a vlada osobitu v Gorici sloznost, to sem, mislim, ^e poudarjal. To do-kazujejo tudi sklepi naSega de^eluega zbora iu pa •peticije, ki se giase za obe narodnosti jednako.tt
»Da pa nismo nasprotniki nemgkega jezika in nemSke kulture, to Vam dokazujejo ne le skleoi de-2elnega zbora, ki dosledno naglaSajo> da ima biti in ostati nemSfiina obligatni predmet v vgeh razredih weduje Sole, tudi ko se vpelje materinScina kot po-duCmjezik, nego je tudi slovetisko druStvo BSlogatt vsvojej peticiji do naufinega ministerstva iu do te visoke zbornice zahtevalo, da nsj se pridrzi nem§«na kot ubbgaten: predmet. Ako!ae nemScina kot bbliga-ten predmet umno poduCuje sedem let na realkah in osem na gimnazijih, bodo uCni uspehi, tega Vas mo-re^ zagotoviti; b^i ko sedaj, ko'se mtadina"ailiVda
potem kratko: malo ne razume. Mladina se potem T™Xlk WU^m«Uito-iiaiiafMfcer bi se ga S na pod^gi svoje dooro znane materinSeine."
nWa«« f0t?Vlm 788A da so se meni nasproti izrekle oblasti, da je sedanji nauCni sistem tega kriv, da hS1™"1 ^\.nStopi^i vprakso ne poznajo'niti UemSkega.mti italijanskega jezika.   Glede ria Vse na-
s'oluc^^t P~m' da «« vzprejme moja re-solucqa." (Dobrol dobrol na desni).
Dopisi.
krat diuStventkom zarad bolezni in pomanjkanja casa ni posreCilo, dovrSili so zdaj; izdelali so fprekrasno hiSno'OpraVO za'dve sbbi, oMojeW'lzaVen'ipostelj-nikov, dveh umivalnikov, dveh ponocjakov in ene visoke omare za vsako sobo ter iz velike za obleko in drugo robo pripravue omare," ki ima trtvstriiBnedele. Vsi kosi so izdelani atrogo' po natanChem* ha^rtii iz orehovega lesa, kazejo mndgof'rezlarsicega dela iti i-majo posebno umetno robovje !(kornize)?,v,izdelano z euim samim obliiem. Pouocnjaki in uuiivaldiki imajo kamenite ploSCe'ter zadnji v'pokrovii zrcala; Vs,e~delo je elegantno, fino pa tako trpezno, da'se'sme ijirena-Sati in preiiiikati brez vsake Skode. Razun oiehovine vdelana je v kinc tndi tuja (drevo zivljenja), na zno-tranjih delih pa hfast. Bezljarsko delo je prav bo-gato in ukusno, vsi kosovi So eden k drugemu y le-pem razmerji (simetriji), cela bprava sobe dela naj-boljSi vtis. Trfaski mojster,! ki je bilpiriSel deW o-gledovat, ga je cenil nad 2000 gid. vredno. V: naSi obCini se kaj takega ni Sc izdelalo, kvr posamezniku ni mogofie, da bi vlozil v delo toliko kapitala; le zdruienim moimx se je to posre&lo. Ako 'bi imelo druStvo veC udov, bi se lahko vetfkrat in z manjSimi atroSki posameznikov taka dela i/gotovila. Naj bi se vsaj zduj bsuovalo mizarsko druStvo, ki je bilo na-svetovano u& pred vec leti v Dombergu.
Gospod Bav^ar, nudelnik malega druStva, in to-varSa mu gg. Cernigbj iu PiSot tiaraeravajo razstaviti svoje delo v Gorici, da pokazejo, kaj se more dosefii z zdrnzenimi raocmi iu da osrcijo druge mizarje k ustanovitvi omeujeuega dm§tva. Ako ne bo zadrzka, razstavijo svoje delo kmalu po veliki noci. Nasi mi-zarji po deieli in v mestu in tisti, ki potrebujejo ,mi-zarskiti izdelkov, naj bodo pa ia opomnjetii na neua-vadeu izdelek douiaCih rok, ki bi zual odpreti naSi obrtniji nove poti.  ___
S Krasa, 5. marca.—Dovoli mi, draga nSoca*r ua objavim po Tebi par be.sed, katere sem vzel iz spisov ncpozabljivega S k 0 f a S10 m 5 e k a. Na Tvoj poziv v 5. Stevilki od 3. febr. kupil sem od g. K. Mtkiavcica, bogoslovca v Gorici, tri knjige SlomSeko-' vih zbranih spisov, katere je izdal g. M. L e n d 0 v-Sek, vikar v Ptuji na Stajerskem. Ko sem jih imel doma, koj sem jih zacel prcbirati in'toliko so mi dopadle, da jih nisem inogi'l Ujati iz rok. Podufcnega iu zahavncga blaga dobi se v tell knjigah na kupe; ako bi hotel pripovedovati, kaj je v njih, moral bi jih prepisati. Tega pa ne storim; vsakdo naj si knjige kupi (za 1 gtd. 90 kr.), pa se lahko preprica 0 zlatu, ki je v njih zakopano. Nekaj mi je pa tako inoCno dopaulo in se mi zdi tako primcino uasim 6a-ioni, da Ti bom moCro hvalezen, ako dpticne besede objaviS SirSim krogom. Ilanjki Anton Martin SlomSek je pisal 0 ljudskih Solah tako-le: „Mdlo, malo je bilo 5c za rajnega Volkmara (rojen je bil 13. ok-tobia 1741., umrl je kot kaplan 14. febmarja 18I6.) Sol po dezeli; lehko si po devet duhovnij prehodil, poprej ko si edno Solo naSel, le po mestih in pa v kakem tergu so vsakdapjo Solo iraeli, alivsaka hiSa bila je kerScanska Sola, v kojt sta oca in mati svoje otroke, gospodar in gospodinja svojo druzino uCila, Bogu lepo slu2iti iu poSteno 2iveti. Vsako nedeljo in svetek so stari in mladi, preprosti kmetje in ^raenithi gosppdjez velikim vesijljem vpo-sveeeuo hiLo 'boijo, v obfino Solo kraljestVa bozjega hiteli. Kolikor manj je bi'o svoje dni vsakdanjih Sol za Ijudi, toliko veC je moralo zapovedauih praznikov biti v poduk Ijudem; Sole ob dqlavuikih so se pomno-2ile, in Stevilo praznikov se je zmanjSulo, toda svet se po samih solah ne poboljSa, ako.stu-ri Si doinapravega d na n e p0 10iij oi go* spodarjt in gospodinje Solskim uCiteljern ne prinomo-rejo. Ucitelji v Soli izvelieauske nauke otrokom v glavo, svete kreposti v serce sadijo, polivati in pletijih morajo oskerbniki doma. — Do* hra Sola glavo .razjasni iu serce za dobro ogreje; in to je sole pervi, sveti namen. Uciti otroke po ker-S5ansko modro ziveti, si za casnc iu za izvelicauje vecuo skerbeti, za to je Sola. PoSteno dejanje imavSoli pervo — posvetno znanjepo-slednje mesto. Dobro je zoati pisati in bfuti, pa atokrat bolje poSteno ravoati. Brez modre glave in pravicnega serca, je tudi uemska beseda praze n mak. Slovenci I ne bodite.abotne Solobarde, le na uemScmo gnati, pobistrenje glave in pozlahnenje serca pa zauemarjati. To bi bilo narobe delo. Sole so nam potrebne, to Jehko^vsak spozna; ali KDOR LE PO NEXlSKt BESEDI SOLE CENI, SE MOCNO GOUUFA. Gorje vam, ako svoje otroke samo zatovSolo poSiljate, naj bi se neinScine uCili, za modro glavo i n p 0-Stebb serce vam pa nij marl Nezarob-Ijeni, napuhneni otroci vas bodo po uein-Sko kleli, vi stariSi pa bote po sloven-sko solze tocili. — Potrebueje se je Bogabati in spoStovati stariSe, kakor nemSkovati. Dobra je uemSka beseda dobra, in kdor se jeutegue lotiti, naj ne zamudi, ?^»??i?4 .?!??_K ^R>VI  SRECI.NU,   KAKOR
\Z Sela pn tymiSah,   22. marca. - Kakor je poroCala  ,Sofa*-v 4. letoSnji Stevilki   od  2G. ja- ¦. *~  ~~~~ .„L  tt ,»»•*  »«-^ «i«i    ivak, SfSL ^^.P" n*» "»*»wko druStvo,   brojece le   N3KAXBRI MISLIJO.   Leoo Eogu slu^id' oceta
delajo lepo pohiStyo za triaSko razstayo, Kar se ta-   pokoreo biti, gyoje fclJ dQbw matt, svoje 'LuSuS

I    zvesto izpolnjevati,  krige in tezave   (Adamov jarem)
|     voljno nositi, veselo ziveti in srecno umreti: vti zlati
f    nauki so filoveku veliko potrebniSi,   ko NEMSCINA;
I     ona BODI PBIDNtM SOLARJEM NAVERZEK. Tako
I     nas sain Jezus ufii, rekofi: „I§fiite pied vsem bozjega
I     kraljestva in njegove pravice; vse drugo vaui bo na-
I     verSeno".   Ta zlata beseda tudi  za nase sole velja."
1     Kaj bi hotel dati,   da bi to besedo  razumeli  tudi v
\     Trstu ua visokeni mestu, kodar prihaja solace in grom,
I     ali pa v Sezani, kjer kuhajo zdraviia za nase ljudske
b     Sole,   ali pa v krajnih solskih svotib,   kjer potrjujejo
C    viSib nasvete in zelje,  ali pri tistih kraskib uclteljih
I     (in morda celo  dubovnikih),   ki  so v solskm   svetih
I    glasovali za neras&no?   Slovenci,   driimo se Skola
I    SlotnSeka,
r            Banjalllka, 20. marea 1883. — V enera  zad-
f;    njih nSocwihB brojev &tal sem od L g. V. Laha iz I
i      Dubice sestavljeni in po nDaniei14 v „So&tt §posneti I
j      dopis, v katereai omeujeui gospod vabi Slovence,   ki
!¦      bi se radi izsehli, v Bosuo, opisovaje jim ccno zem- I
•3    Ijisca in poslopij, kojih bi si imeli priskrbeti pri na- I
I    8elitvi-
™            Ker nij inoj namen, nasprojovati oueinu dopisu,
mislim gled6 te stvari le nekaj besed omeniti. V ba-njaluCkem okrozji iu steer tudi prav bli/.u mesta dobi go zewlja se bolj po ceui, kakor je reCeno v omeuje-nem dopisu iz Dubice. Za 500 gld. gotovcgu. novea more se tu kupiti dovolj zemljisca, katero bi zainoglo tudi muogobrojuo, a murljivo druzino prav lahko in
I        posteuo rediti. Zadnje dui sem 6ul, da je neki Nemcc kupil ve6 oialov jako plodovite in samo 3[4 ure od mesta Banjaluke oddaljene zemlje po 3 gold, oral in
j       da je & njo jako  zadovoljeu. — Po  mojein  ranenji !",:     bdo bi bolje se naseliti blizu Banjaluke,  uego li pri !       Dubici. V piihodujem dopisu huCeui razloziti to trdi-tev nataufiueje in navesti uzroke iu dokaze.
Pri ten kupovaujih je pa treba velike oprezuo-
,       sti, ker tukajSnji Ijudje misled, da je „bvuba« (tako
nanireC uazivljejo vsaeega tujea,   pa bil tudi uiti be-
sedice oemsiine govoreei Hrvat) zadosta bogat ter da
!     nij zlo in grek,  ga opehaiiti,   Prigodilo  se je uie,
¦     kakor mi je iz rammer nckuga sloveuskega nascljenca
'<     osebnu zuauo,  da je pravthduvui B»».sujak koa zetnlje
prodal, do kojo uij uujmanje piavue unci, ker je bila
ta use prodanu iu ju oil on le ujeu oskrbuik. Iu ta-
kih slucajev poaiaiu voC. Pozueje mora se stromasui I
II      in boseuskih postuv ueveSci uaseijeuee toziti iu laliko I f      popolnoma olura, piedno se stvar koneCuo pred sod-
I       uijo razresi.  Sodnijsko postopanje v civilnili zadevali I
l\      je tu jako pocastio  in se mora  eelo v maieukostuib
L!      pravdah to^ui po vefi meBceev, da ue refiew po ve6 let.
1              Treba se toraj  pri euaeth opravilili  obruiti do
1      kake poStems obfie zuane osebe,   predno se  pogodba
i     podpise iu denar izplaea.   To sem omeuii le zatega-
1     delj, da se bude vedel po tern ravnati oui, kateri bi
H     se rad uaselil v Basni kot poljedelec.
¦               Pred M duevi  vrsili so se  na nasih  ljudskih
¦      Solah (gimnazije ali realke Se nemamo) semestralui &' izpiti, kateri jasno svedoCijo, kako Bosua uapreduje |(, in kako uadarjeua je boseoska mladez. Mesto Bmija-I luka broji 5 sol, izmej katerih so 3 katohske, 1 iu-* terkoufesijonalna in 1 srbska pravoslavua; te Sole o-| biskuje 300 ueencev in uCenk. Ufiiteljev in uCiteljic I      je skupa 11.   Izmej kout'earjoualmii katohskih sol je
fv mestu najznameuiteji zavod vsuiiljemh sester, kamor zahaja vefima otrok obojega spoia. V Budiaku bli/.u mesta poducavajo nuue spreeeiljeue krvi (Knstusove)* t deco ienskega spoia v uemSkeai in hrvatskem ufiuem jeziku ia to deloma brezplaCuo. Sledujifi imajo Se oo. Tiapisti v Oelibasmom selu (Marija zvezda) katoliSko §olo, koja se po praviei lmeuuje aMustersehule". Tu se odgojujejo zapu^deui bosenski decaci brezplacuo m to skozi 4 leta ia uuuCe se tudi med tern casu pri-mernega rokodelstva.
Bivii na izpitu v mestni interkonfesijonalni od
drzave  subvencijoairani (podpirani)  Soli opazil sem
jako  neprijeten intermezzo  (medigro),  kateremu   bi
lahko primal epiteton  (naslov) 8smrad po germaui-
I      zaciji*.
j              Ko se je namre5 iz raznih predmetov  izpraSe-
I valo v hrvaikem jeziku, se nij zato nobedeu izmej I nazoCih ud§v izprasevalne komisije zanimal, a ko se I je uze skuSoja imela zakljuctti, oglasil se je biz uek-I do: sHerr Lehrer, priifen Sie aueh aus der deutseheu I Spraehe8! In tu so gospoda vlekh na uho — a za-1 libog(?j bosenski deci svab^cina uij sla od rok in I gospoda so biii — nejevoijui. I              Zadnje dni je padel pri nas */i metra visok sneg.
I Bo§njaci pravijo, da ga v tej dobi in v taki obilnosti I      na pamttjo uze ve^ let.
1               Ako se mi ta dopis ae baci v kos, 'prihodnjic"
I      Se kaj ve6 o Bosni pouosni.     (Prosimo Ur.) 1                                                                 Jurcenov.
PoKtidrd pregled.
2adnja seja draavnega zbora je bila 16. t. m. V tej seji je bil sprejet proradua za leto 1883. v tretjem branji.   Zanj je glasovala ysa
desnica, Coronini-jev klub in Rumuni, proti je glasovala levica. Potem se jo sprejol zakou za polajsanje bede v Tirolih in na Iv>n>skcm iz dr-^avnega zakiada v drugem in treij ui branji ter so se doticne proSnje izrofiile vladi. Poslanska zbornica je sprejela nafirt postave o stavljenji krajne zeleznice iz Cernovic v Novoselico. Pred-sednik dr. Smolka je voS6il poslancem v pri-mernem nagovoru vesele prazuike ter je obefial, da dan prihoduje seje pismeno naznani.
Oosposka zbornica je re§ila mnogo redij po izgledu poslanske zborniee. Zbornice predsednik se je v lepem govoru spominjal biv§ega uda gosposke zborniee, kuezo-nadikofa gori§kega.
Zelo obSirna pravda se je vr§ila te dni pred dunajsko porotno sodnijo zoper tamosnje soeijaliste zarad veleizdaje, kalenjajavnegamiru, ropa in tajne zarote, V ponedeljek 19. t. m. (na Dunaji ta dan ni proznik) stavila je dunaj-ska porotna sodnija porotnikom v tej zadevi 74 prasanj. Dr^avni pravdnik je v ve6 ur trajajo-Cem govoru pojasuoval rogoviljcnje, nameue in sredstva soeijalistov ter jih dol^il, da na tihem pripravljajo in oznanujejo rop in morenje z di-namitom. 21. t. m. se je oglasila razsodba. Prvo l glavno pra&mje gled6 veleizdaje so porotniki za-niknili enoglasno, drugo giede kaljenja javuega ! niiru pa skoro enoglasno. Tretje glavno praSa-J nje, sta-li socijalista Engcl in Plleger kriva ropa, j in je-li Berndt kriv adclezbe pri ropu, so porotniki enoglasno potrdili. Vsled tega sta bila prva dva obsojena na 15 let, tretji pa na 2 leti te2ke je6e.
Tudi drugod se soeijalisti in anarliisti ved-no bolj gibljejo ter delajo vladam preglavieo in strah mirnim prcbivalccnu Na Francoskom so zaprli zadnje dni ve6 takih rogovilei^ov j a na Angleskem so napravili takozvani fenierji, ki so tudi anarliisti, velik strah. In kaj je bilo? V bliznji hiSi, v kateri ima svojo pisarnico mini-sterstvo za krajno upravo, za%ali so najbii fenierji zaboj dmaniita, ki je vse grozno razvalil; bins se je slisal na milje dalec in Sipe so dale6 v okuliet popokalc. Vlada je razpisala nagrado 12.000 gl. za onega, ki bi zlo&nce ovadil ali zasledil. Ministerski predsednik Gladston se jo razjokal, ko je zagledal §kodo, uzroficno po o-nem zlocinu.
Domafie stvari.
P. n. gospodoin narocnikema. Zadnja Ue-viika BSoce" je bila zasezeua zarad Clauka o nekem gonskem uraduiku. Z dovoljeejem slavaega c. k. dr-2avnega pravduistva smo dali drugi dan isto Stevilko v drugem uatisu ua svetlo. Gg. naroCmki uaj torej oproste, da so dobili list en dan pozneje, ko po navadi.
Pri tej priliki opozarjamo oae gospode uaiodii-ke, katerim je naro^niua za prvo cetrtletje potekla, naj nam o pravem Lasu daljno uarofinino dopoSljejo, da ne bo nereduostij v razposiljanji. Ob enem prosimo one gospode, ki so nam se za lausko leto na dolgu, naj poravnajo svoje ra6uue, da nam bo mo-goce, rcdao placevati tiskarske stroske.
UreduiStvo in opravniStvo.
Goriskega prvostolnega kapitelna vikar je izvoljeu goriski pro^t, preCastiti gospod Evgen dr. Va 1 ussi, ki je dal, kakor pravijo, svoj in se enega kanoaika glas, katerega je, ker zarad bolezni ni mogel biti navzoC-, zastopal z volilno pravico, do-sedanjema vodji nadSkofijskega urada, Moos. Bensi.
Nasa driavna poslanca grof Coronini in dr. T o n k 1 i sta govoiiia iz srea celega Goriskega in celega Primorja, ko sta v drzavnem zboru stavila resolucije, naj se vpelje na na§e srednje Sole materni kot ucui jezik. Dokaz temu je dopis iz gradiSCauske-ga oktaja v tr2a§keni BGittad*inua od 20. t. m., v ka-terem dopisnik pojasnuje, da je aespametno, Skodljivo in pogubno prizadevanje nekaterih mo2, da bi Pri-morje ponem^ili. Slovanov, pravi dopisnik, niso mogli do zdaj ponemciti in jih tudi ne ponemCijo, toliko manj bodo mogli iznarocliti Italijane. OJloCuo zahteva dopisnik, naj se odgojuje in podufiuje italijanska mladez v italijanskem sloveoska pa v slovenskem jeziku.
Vreme nam oznanuje, da 6cz osem dnij za5ne april. Prvi dan solace, drugi dan oblacuo, tretji dan de^evno, cetrti dan dez, peti dan Mtovo, Sesti dan sneg (to je na veliki cetrtek), sedmi dan, veliki pe-tek, jasno, zajutra inrzlo, cez dau prijetno, — to se vrsti tako lepo eno za drugem, kakor da mora biti tako iu da ne sine biti drugage.
aCorriere* pis>. v svoji Stevilki od 21. t. m.
0  veselji, s katerim so razobesili goriSki Slovenci ru-ske barve svoje zastave o priliki pogreba prevzviSe-nega kneza nadSkofa. ,CorrieruK bodi poyedano, da razobe§ena zaatava je zastava goriske fiitalnice, po-trjena od visoke cesarske vlade v Trstu, in da razim barv, katere imenuje ruske (ruska drzavua zastava je
i razliCna od zastave titalnice gotiSke) ima privezau tudi Crao-rumen trak na vrhu. Akoje »Corrierea re-snicoljuben, naj pov6 eno iu drngo in naj ne zamol-iuje, kar je Slovencem v Cast, da so namreg najma-nj tako zvesti avstrijski dr^avljani, kakor -CorrilfovB
1 dopisnik.
0. k. po§tna hrauUnica gorigka ima zdaj tudi sloveuke tiskoviae, poduke o poStuo-hranilnifinem poslovanji iu lepo pisano priporoCilo iu pojasmlo no. vega zavoda, izdan od c. k. poStuo-bralniCnega urada na Dunaji. ILanilnica je torej izpolnila vsaj ? tem oziru 2elje, katere smo bili ni davna omenili; zdaj je pa ua naSem ljudstvu, da pokage, kako zna coniti novi zavod. Hraniluica daje lepe tiakovine zastonj vsakemu, kdor po njih praSa; iz mesta in iz okoli-finih vasij naj se torej oglasi vsakdo pri hraniloici, ki hoce kaj vloziti, ali ki bote irneti obSiren in zanesliiv poduk o novi ustanovi. Narod naj si v prid obrne, kar se zanj trosi, naj ne puuti podufinih tiskovVa le^ati ua poSti, ampaknaj prasa po njih iu naj zaje-ma iz njih potrebni nauk, Kdor seSteje, daje koliC-
I ko kaj omikan, moral bi doticni poduk ia navod pre-brati iu premisliti.  Slovenci ua noge; pa zahtevajte
i sloveuski poduk, ki ima na strani tudi uemftki izvir-uik, iu ne zadovoljujte se z italijanskim. Poaebno zdaj cez praznike imata tudi kraet in rokodnloc Cas, da bereta in da nadaljujeta svojo omiko. Na dolo torej, na dusiio*
V prid kapelniSke matice za preskibljenjo vdov iu sirot priredil je polui orkesfcer polkovne god-be c. kr. pespolka Najvojvode Leopolda fit 53 y bo-boto 17. in v uedeljo 18, marca v tukajinjem dru2-benem gledi^i koncerta z jako zatiimivhn sporcdom,
Razne jako telke toeke so igraii vojaki prat precizno. Posebno murljivost je pokazul g. kapolulk Cansky pri Beethoveuo •— vej ouverturi BLeonora" fit. III., katera se je mojstersko izvrsila. Ima pa tudi pri raznih inStrumuntih jako spretne iu izgolane mod.
Nesreda po neumnosti. Pretekii petok ob 8. uri zajutra je vrgel neki zidar z apnora omazano poleno pekovskemu pomoi!uiku Martiuu ViraiCu iz Gorice tako nesrecno v glavo, da ga je zadelo v levo oko in nni ga je tako z apnom napolnilo, da so je oko tukoj skuhalo med grozuimi bolecinami.
Italijanski ^agrizenci se repeneijo v tukaj-1 Snjeni listu, ker so goriski vojaki vabill k svojim ve-| selicam v treh jczicih, ter zabtevajo od glediScnega
1  vodstva, naj sklene enkrat za vselej, da se bodo iz-I dajala glediSCna vabila samo v italijanskem jeziku. I Tem zagrizencem manjka same se kratka pipa v zo-I beh pa karnjelske cokle na nogah, vso drugo suro-I vost posedujejo v obilni meri. Avstrijski oficirji ne I potrebujejo poduka od laSkih rogovile^ev, kaj je do-I stojno nn kaj ni. Ako ji«n ne ugaja avstrijska, mno-I gojezicna Gorica, nimajo dale5 do meje. Tarn naj si I ohladijo vroco krv svojega nestrpnega italijanstva. Te I pravice jim ne priznavamo, da bi smeli na avstrijskih, I mnogojezifinih tleh delati nemir s tem, da pregaujajo I sled avstrijstva, ki ima neizbiisljiv znak maogojezi-I stva na svojem Celu.
Gospod Simon Rutar iz Krna na Tolmin-I skem, prot'esor ua c. k. gimnaziji v Spljetu, znaui I sloveuski pisatelj, postal je krajni Solski nadzoruik I za spljetSko mesto in okoiico, kjer se poduLuje v so-I lah hrvasko iu italijansko. Gestitamo rojaku nadzor-I uiku, pa tudi obCini, v kateri raste tako korenje.
I G. Martin Sinkovic, uCitelj na c. k. deSki I Soli v Trstu, je imenovan okrajni Soiski nadzoruik za I ljudske Sole v sezanskem okraji uamesto odstopivsega I Quantschnigga.
I         Gospod Jo^ef Paglianizzi, Kobaric, je na-
I pravil  12. t. m. na graSkem vseu&UScl tretji dria-vni izpit iz pravoslovja z odliko. Gestitamo mlademu I gospodu.
I O cerkvenem petji smo prinesli, ker se nam I zdi primerno sedanjemu casu,- sestavek v podlistku I z napisom: Koral. Prav tisti dopisnik nam je obeCal I Se drug sestavek o instrumental^ tcerkveni glasbi; I od prej imamo pa spis o cerkvenih dolofibah gled6 | cerkvenega petja. 0 priliki podamo tudi ta spisa 5a-| stitim naSim Citateljem.
I         Kormin je nesrecen s svojimi tajniki. Predzadnji
I je bil Benecan, politiCno nakazan, da gradiScausko okrajno glavarstvo, ga ni moglo trpeti. Zadnji je bii Istrijau inje Kormince ostro pokoril. Pogosto jepri-povedoval 6udne refii, kako zna tatove zasledovati in krivifiaike na dan vlafiiti. Preteklo soboto proti polu-
I noci jo je pa popihal proti Vidmu pozabivSi v svojem?
j zepu okoli 2600 gld. obcinskega denara. Poro6a se^ da v Vidmu so ttfka vjeli in da gaj; izroCijo kovaiuskv
I BOdniji,
G. Ivan Nep. ToroS v Medani, nam je po-slal dopis, v katerem pojasnuje, da se ni vedel brez-ziisiajno gled6 briske sodnije s tern, daje prioWoem ' zboro c81ov. jeza" 5. julija m. I. podpisal preSojo za i brisko sodnijo* in da je lotos pred sodnikom drugafe govoril, «e§ da pri oraenjenem obSnera zborn je izre-koraa podpisal kot zasebnik, ki je za biisko sodaijo, pred sadnikom pa da je govoril kot zupan in da je moral zagovarjali graotae koristi medanske ob&iae, da si je on ojebno Se veJno vnet za brisko sodnijo. (Op. ured. Rekli smo z"e pri dragi priliki, da tarn kjer se korisf^ kiizajo, se mora raauja korist uuiak-niti veCi, in da koctst ene.;a kraja ali vasi se mora umakniti sploSoi korist'. Tako je povsod iu tadi v Brdih ne more biti dtu^ace. Doawih lodnija / doma-iim uradnim jezikom je ve5e koristi, ko kratka pot, katero itnrjo Medauci v Kormiu, in vsa Brda bi ime-la od Icatne sodnhe v gmo+nem ozirtt desetkrat vec dobicka, mgo bo unek iredanska obcioa ygube. Pa tudi medaiJka obc;na se bo z duSevuem dobiCkom bo-gato odSkodovala za laorebiino gnioiuo zgnbo, ki ni-k«kor bi ne roogla biti velika.)
Javna zahvala! Podpiralni zalogi slovanskih vseocilisioikov v Gradei blagovolilt so darovati v te-kotam letu : a) v gotovini: Gospa Nina Fiohlith pi. Felden v Gradei in gospod dr. Gvidoo Srebre, olvet-nik t Brezich po 10 gld.; goipod Jole Gregl, zobo-kcoik v Gradei, gospod dr. Benjamin Ipavic, *drav» nik t Gradei in gospod dr. Jo2e VoSnjak, drlavni po-slanec na Dunaii po 5 gld.; cospod Fran Bradaska, gimnazijski vodja v Grade'. 1 gld.; b) gospod Josip Gorup v Trstu, znani slovenski rodoljab, jedno dr-zavno obligacijo za 1000 gold. — Vsem btagim da-rovateljem, zlasti pa blaso.odnemn gospodu Josipu Gorupu, izrekajo podpisani v imeau oprarilne^a od-bora najiskrenejSo zahvalo. Bog povrui t      Odbor.
,.Jour-flxeu-]ffars za glaaovir, vglasbil)in slav-nemu literarno-zabaviiemn klubu v Ljubliani poklonil Viktor Parma. — Tako se imenuie prav mikavna, na naie dotnace napeve spominjajo&i kompozicija, ki je who tega se v prav priprostem alogn zlozena, da jo vaak, tudi ra?.nj spreten igralec na klavirji lahko svir*. Ker je delu jako nadarjenega mladega sklada-telja zaloiila nGIaabena Matica", torej se uie tadi po tern priporoca 11. obcinstvu. Cena je skladbi 40 kr. s poStnino vrcd ter se dobiva razun pri nGlasbeni Mattel* tudi pri J. Giontinim v Ljobljani.
s pohvainim darilom odlikovanega Perl- m mooskega cementa iz Portlanda po cenah, il kakor v tov?rn?b, iraa                             [H
KI Karl Mulitsch, ft I           kupSeyalee z Zelezom,           [ji
J                v Kasfcelji, h. It. 10.                Ki
Razpisana sluzba.
Dinstvo BSloga* razpisoje sluzba
VRTNARICE
za slovenski otrocji vrt, ki se ima nstanoviti. v Gorici. Placa je dolocena, kakor raestnim vrt-naricam, z letnimi 300 gld. Zahteva se skusnja iz vrtnarstva in zrianje slovenskega jezika.
Prosnje naj seposljejo dru§tvenemu odboru v Goricf do 15. aprila t. 1.

G" r e H k 1 „dela bolj uspeSno, ko
C<4»., A *****    drug? grenke vode,"
Qtiiaeiiee Mn lbssmf i&m%
Zahteva naj se vedno in razlofino: FRANC-JO^EFOV GBENKI STUOENC Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Razposiija se iz Budapesta.
Gospod Fragner!
Prosim Vaa, poiljite mi po poiti za prilazenih 10 gld. z&bojiek z 10 atelclenicami dr. Rozovoga zivljeoskega balzama. Ob enera dovoli'e, da Vara potem, da jc to zdravilo ailno dobro. ker ze tri mesece, odkar **, pijem ne cutiin TeC bolecin v ielodci, katere sera trpel skoz 10 let. ozdravilo je tudi mojo zeno vraniSne bolezni, za katero je Ze dolgo let bolehala, in drii zdaj tudi moje otroke pri najboljem zdravlji, posebno ker nas varuje»mi zlice, ki go pogoato prikazuje t teh krajih. Sprejmite, dragi mi gospod, zagatovilo mojega vsestranakega spoStovanja, s katerim sera se podpisal — Kazimir ALisalski, nadzornik zeloznicnih del v Aleksincu v Serbiji.
Temeljita pomoc vsem, M so v zelodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje   zdravja n.^slanja se vecji del na fisfenje in snazenje solrroviee in krvi in na pospeievanjo dobrega prebavljanja. Naj-boljSe sred.itvo za to je
dr. Roza zivljcnski balzai.
Zivljpnski b»!/am dr. Rozov usi.;eza popolnem vsem torn /all to vara:   oxivija prebavIjanJB,   narpia ito kri. da dobi zt>j>«t smjo prejSnjo mot in zdr»Yje, odpiavlia te5ko prebavljnnjo, glljus UO Jedi, kifi
*j» *dravo in fisto kri. da dobi zt>j>«t smjo prejSnjo »ofe in zdr»Yje, odpiavlia te5ko prebavfjnnjo, glljus UO Jedi, kislo asdr-govanje, napelost, bljevanje, kre v ielodei, zaslinenost, zlato y-ilo, prcobtezeuje ^elodca z jedili ltd, jo gotovo in HkuSano domade sredstvo, ki ne- je v kratkem z.iru.1 »voie izvrstno mo^i ob6e nizsirilo, 1 velika sklenica 1 gl., pol ski^nice 50. kr. Na stoHne pisem v priznanje je na razgled prtprsrljenib. Ra/posilja He na i'rankirane dopise na Vse kraje proti poitnemn povzetju.
¦ WtT SVARJENJEI -*t
Da se izo^ne T-akdo neljubict pomoLam, prosim rse p. n. g?. narofinike, naj zab^evaio povsod izrefino dr. Ro;.OT iivljenski Mlzam iz lekarne B. Fragner-ia r Pre.gi, kai.i zapaztl sem, da so naro5niki na vee krajih do-bili zmes hreu v^e moii'j ako so zabtevali samo zltljeniki babam, in ne izreSno dr. Rozovega ^ivljenskego balzama.
Pravi dr. Rozov Mvljenski balzam
dobi se samo v glatni zatogi izdelovalca B. Fragncr-ja, v lekarni „k Crnemu orlu* r Pragi, Enko der Spor* nergasse Kr. 205—». — V (IORIOI: G. Cristofoletti, Ickarngar; 6. B. Pontoni. lokarniSar; R. Kttmer, lekur-nicar. V OGLE.K: Dnmaso d'Klia. — V TRSTU: P. 1'remlini, lekarnifiar; C. Foraboschl, lekarn'Car, J. Ser* ravallo; Ed. de Ieitenlmr{?r Ickarnicar. — V ZAGREBU: C. Arazini, lekhrnifiar.
Vse lekarne in vedje trgovine z materijalnim blagom]v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenakega balzama.
TAM SE TUDI DOBI: Pra/ko domuce mazilo zopei* bule, ranc in vncfjo vsalce vrste.
Ako se 2enam prsa vnaraejo, ali strdijo, pri bjilah vsake vrste, pri torih,   gnojnih tokih, pri 6rvu r prstu in
pri noT'ianji, pri zlczah,  oteklinab,   pri zmaSCenji,   pri morski [mrtv;] kosti. ~  Zaprto bulo in otekline se Jiitro 0-
zdravi|a; kjer pa veu tece, potegnc mazilo Y kratkem yes gnoj na-»e,  in  rano ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
Baham  n    uho,
Preiakotan in po mnogih poskusih kofc najzanesljivejSe aredstvo znan odntrani .nagluboat, po njora «e dobi tudi popolno uze zgubljen slab, i sklenica 1 gi. a. r.
fiudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproato in nararao zdravilo je prava dobrodejna pomoS in ni treba mnogih be3edi, da se dokaze njihova 2adorita moC. 6e ae le rabijo nekoliko dni, olajSajo in preLenejo prav kmalu najtrdovratnise ie-lodune bolesti. Prav izvi-stno vstrezajo zo-per hemorojde, proti boleznim na jelrlh ia na vranici, proii dievesnim boleznim in proti glistam, pri 2enakih mese^Eih nad!e2no3tih, izjast, zoper bitje sreater fiistno pokvarjeno kr>. Ore oe pre^anjujo sumo omeajenih bolezm, atnpak nas obvaruje'o tudi pred vsako boleznijo.                            .
Piodajeio   se v vaeh glavnih  lekarnicah na   sveto;  za nn:oLbe  in po'.il'atve   pa edino v Iekarnici  Cristofoletti V Goiiei, v Trstu v lekarni C. ZanetU in G. B. Bovis in v lekarni Alia Madonna  v Kovicinu. Ena steklenica stane 30 novcev.
zoper beli tok,
Pasi kUovim
najnovejse sestare,
prav pripravni in trd-
ni  VtACKI,  BREZ
SJiETI, kakor tadi vsake vfs'e obveze,   pusovi za cloveka,
angl. in franc, nogovice proti kren, najnovej^t pasovi za
nosilce, vse ranocelske pripraTe iz gnme in vse potreb-
§6ine za boluike. '"            .            -
0, NEUPGBT, prej J. G. ZE1GER,
flnnnf ustpnavljeno 1. 1873. I. Graben 29, znotra V iyuiiu|? Trattnerliofti, Zjloga vaeh pariskih poseb-nostij. Razposiija hitio in mol5e proti povzetju.
Briška rebula
iz leta 1881.,
v boteljkah po 40 in po 50 kr. s steklenico vred,   dobiva se  na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole.
Pri Seitz-u v Gorici je po zuiiani ceni — 1 gld. 30 kr. — na prodaj:
VELIKI TEDEN
in
Velika No6,
spisal prof. Andr. Marusi6.
Posilja se knjiga tudi po posti na povzetje. Kdor pa denar nze z naro6ilom vred po§lje, naj dridene se 10 kr. za vozni list.
POZOR.
S tristo do petsto goldinarjev 7 gotovini ali vrednostnth papirjih more vsakdo
dobiti 25 do 80 goldinarjev na teden
na borsi, torej v kratkem 8?.su zdatno ponwoziti svoje premoz>DJe. Ustmena in pismena preSanja naj se obmejo na pvotokolirauo bankuo in Iombardno kupcijo
LTlieodor Xoderer & Co. na Dnnaji, am Peter 7. I. nadstropje, kjer se dajejo dotiCni sveti brezplafino in pod najveco molfieCnostjo.
IzUajatelj in odgoronu uredmk; A. FABIJANI. — Tiska; Hilaryanska tiikarna" T Gorici.