ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
_______r^.
narocmKov boste nasii na oglasnik straneh.
Sfywfagaiyjtáka to poiiuAaicm Radiu Ptuj že&M# pHyétm pnaztájkL
to knmur m/(r Mir!
Spodnje Podravje
Makole • Če ni poslušnosti (županu), tudi nagrad ni ...
O Stran 5
Ptuj, torek, 31. decembra 2013
letnik LXVI • št. 101 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
V
Štajerski
Slovenija • Slovo od leta 2013
www.radio-ptuj.si
Aktualno
Slovenska Bistrica • Vlomilci odnašajo denar in zlato O Stran 2
4, 3, 2, 1 ... Srečno novo 2014!
Pa se je poslovilo še eno leto, za marsikoga težko, za koga prav gotovo tudi lepo, vsekakor pa zanimivo.
Ptuj • Brezplačni pravni nasveti iz zdravstva in sociale O Stran 3
V slovensko zgodovino se bo zapisalo kot leto, ko je država dobila prvo premierko, kot leto številnih odstopov ministrov, kot leto, ko so se rušile majhne in ostajale nedotaknjene velike črnogradnje, kot leto uvajanja še vedno nedorečenega davka na nepremičnine, kot leto, ko je prvič javno zazevala večmilijar-dna bančna luknja, kot leto, ko se je razkrila korupcija (tudi) v zdravstvu, kot leto, ki ga je triumfalno začela in veliko manj triumfalno končala naša najboljša smučarka...
Dogodkov v letu 2013, ki so se dotaknili vsakega izmed nas, je bilo ogromno. Še več pa je tistih čisto osebnih, lepih in grenkih, ki so krojili zgolj naša življenja in življenja naših najbližjih.
Naj bo tistih grenkih v letu, ki prihaja, čim manj, lepih in dobrih pa čim več, vam želimo vsi sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika.
In - na zdravje ter veliko sreče v novem 2014!
Foto: Črtomir Goznik
Šport
Srečno 2014! •
Kljub krizi številni pozitivni premiki na področju športa O Stran 9
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
»Sprejeti, da si drugačen od večine, je težko ...«
Gerečia vas • Boris Šmigoc na svojo hendikepiranost gleda kot na nekaj, kar se je preprosto zgodilo, na kar ni imel vpliva. Okrog štirinajstega leta je bil na razpotju, ali obupati in se samemu sebi smiliti ali vzeti življenje v svoje roke. Odločil se je za drugo in dokazal, da zanj ni ovir.
O Stran 6 in 7
V regiji letos devet umorov in dva uboja
Podravje • Leto, ki se izteka, je bilo na območju Podravja v znamenju črne statistike. Ekonomska kriza, osebna stiska, nasilje, netolerantnost, alkohol, maščevanje, koristoljubnost...
O Stran 24
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO JNZA VSA LETA
040 800 S60)
brezplačno =30,60 EUR 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-ANONIMNA DOSTAVA V24 URAH
- BREZ STRANSKIH UČINKOV
0312468161
= 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30EUR (za 40tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
1273 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 24. decembra 2013
Slovenska Bistrica • Vedno več vlomov na Bistriškem
Storilci odnašajo zlato in denar
Prebivalci občine Slovenska Bistrica, še posebej živeči na območju Krajevne skupnosti Pohorskega odreda, so zaskrbljeni. Desetkrat je bilo vlomljeno v zadnjih treh mesecih, od tega osemkrat v stanovanjske hiše, dvakrat v stanovanje. Policisti še niso uspeli izslediti storilcev, ob tem pa prebivalce pozivajo k pozornosti in posredovanju informacij pristojnim organom.
Foto: Mojca Vtič
»Intenzivno preiskujemo vsa kazniva dejanja. Povezali smo se tudi z drugimi policijskimi postajami na območju uprave. Ugotavljamo, da na vseh beležijo povečano število vlomov, od Ptuja, Šentilja, Lenarta, Ruš itd., ki so storjeni na podoben način kot tukaj. Povezali smo se še s kolegi sektorja kriminalistične policije,« je uvodoma dejal komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica Aleksander Lubej. K temu pa dodal, da je bilo sedem od desetih vlomov storjenih med 17. in 20. uro, ko se zmrači, en poskus in dva vloma pa so se zgodili med 23. in sedmo uro. Okvirnega zneska škode komandir ni vedel povedati, dejal pa je, da storilci odnašajo s seboj denar, zlatnino, v treh primerih pa tudi prenosne računalnike.
Osrednjo pozornost bodo preventivni aktivisti namenili povečanju skrbi za varnejšo udeležbo invalidnih oseb, ki sodijo med najbolj nezaščitene in ogrožene udeležencev v cestnem prometu. Zato so sklenili, da bo najprej treba poskrbeti za izgradnjo klan-čin ob robovih cest in prehodov za pešce. Ob tem ogorčeni ugotavljajo, da so parkirni prostori, ki so namenjeni in označeni le za parkiranje invalidnih oseb, v Ptuju zadnje čase zasedeni z vozili drugih, neinvalidnih udeležencev v prometu, vse več pa je tudi predrznežev, ki zlorabljajo nalepke za označevanje vozil, ki jih upravlja invalidna oseba, čeprav so povsem zdravi. Pri tem v celoti podpirajo prizadevanja sveta invalidov MO Ptuj, da proti tovrstnim kršiteljem zakona o cestnem prometu odločneje ukrepajo z vsemi sredstvi, policiste in
Storilci za seboj ne puščajo sledi
»Sama kazniva dejanja so za preiskovanja zelo težka, ker storilci običajno ne puščajo nobenih sledov. Vlomilci imajo nadete rokavice in na čevlje dane neke vrečke, če pa že pustijo sledove, pa potrebujemo nosilca te sledi. Zato je vsakršna pomoč občanov za nas zelo pomembna,« je o vlomilcih povedal komandir. Ob tem poziva občane, naj bodo pozorni na osebe, ki sicer ne sodijo na njihovo območje. »Bodite pozorni tudi na vozila, ki se počasi vozijo po ulicah in opazujejo. Občani naj pokličejo policijo in bomo preverili, prav tako naj si poskušajo čim več zapomniti,« je še dodal komandir. Ob tem velja povedati, da so bistriški policisti na območju varovane sose-
redarsko službo pa pozivajo, da v prihodnje kontrole tovrstnih kršitev opravljajo še pogosteje. Še posebej po tem, ko je mestna občina Ptuj letos pridobila status občine, prijazne invalidom, se bodo trudili, da bodo v mestu odpravili vse arhitektonske ovire za invalide, ob železniški postaji v Ptuju so že uredili dodatna parkirišča, namenjena za parkiranje vozil, ki jih upravljajo invalidi, poskrbeli bodo tudi za dodatno horizontalno in vertikalno cestno signalizacijo za invalide, v sodelovanju z vodstvi bank pa bodo poskušali vsaj en bankomat v mestu usposobiti za lažji dostop in operativno delovanje osebam, ki so priklenjene na invalidski voziček. Poleg tega bodo operativne službe dosledno preverjale vse novogradnje, saj zakon nalaga, da investitorji pri gradnji objektov zagotovijo tudi nemoten tehnični do-
ske zaznali povečano število vlomov še v gostinske lokale in trgovine, in sicer jih je bilo osem. Storilca so pred dvema tednoma prejeli na kraju dejanja in ga že privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper njega odredil pripor.
Na območju varovane soseske delujejo tudi bistriški redarji, ki so svojo prisotnost še povečali. »Naloga redarjev je, da skušamo s svojo prisotnostjo pridobiti informacije ali preprečevati storitve kaznivih
stop invalidnim osebam. V pomladnem času bodo po vseh četrtnih skupnostih opravili temeljit pregled prehodov za pešce in vseh križišč ter si prizadevali, da bodo klančine za lažji dostop z invalidskim vozičkom zgrajene tudi tam, kjer bi že morale biti.
Kljub visokim globam več vinjenih povzročiteljev nesreč
Pozitivne so ugotovitve policistov, da letos beležijo precejšen padec števila prometnih nesreč, še posebej tistih s hujšimi poškodbami udele-
dejanj,« je pojasnil vodja medobčinskega inšpektorata in re-darstva Robert Vrečko.
Dodatno bodo zaposlili redarje
Varnostni sosvet, ki se je sestal ravno zaradi povečanega števila kazenskih dejanj v zadnjem obdobju na območju varovane soseske, je prepričan, da lahko ljudje za preprečitev vlomov veliko naredijo sami. Stanislav Mlakar,
žencev, posebej je razveseljivo dejstvo, da do 21. decembra na območju MO Ptuj niso zabeležili nobene prometne nesreče s smrtnim izidom. Manj razveseljiva pa je ugotovitev, da kljub povečani aktivnosti policistov in bistveno višjim globam beležijo porast vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, zato voznike pozivajo, da v prazničnih dneh ne sedajo za volan v vinjenem stanju. Policisti so obljubili pogostejše preverjanje alkoholizira-nosti voznikov, kajti še vedno velja, da je po toči zvoniti prepozno. Pa srečno in varno vožnjo tudi v prihodnjem letu 2014!
M. Ozmec

podžupan Slovenske Bistrice in predsednik varnostnega sosveta, je tako prepričan: »Vlome lahko preprečimo z našim preventivnim obnašanjem, zaklepanjem in s prižganimi lučmi. Res pa je, da je bilo tudi rečeno, da se bodo ljudje sami organizirali, vendar moram reči, da teh ljudi naše službe niso opazile. Naj bodo prisotni, da sami varujejo svoje premoženje, vendar v obliki posredovanja informacij.« Ob tem pa se je Mlakar vprašal: »Koliko bi bilo kaznivih dejanj, če teh služb v okviru varovane soseske ne bi bilo?« in odgovoril: »Žal se preventive ne da meriti. Mislim pa, da je bilo storjeno marsikaj in glede na gospodarsko situacijo in ostale probleme bi bilo kaznivih dejanj še več. Nadaljevati moramo projekt in ga še nadgraditi.« Temu razmišljanju je pritrdil tudi bistriški župan Ivan Žagar: »Načrtujemo dodatno zaposlitev v redarski službi, saj redarji na območju varovane soseske službujejo tudi ponoči, prav tako pa upam, da bodo dodatne okrepitve na policiji, da bi se zmanjšala zbirokratiziranost službe in se tako povečala prisotnost na terenu. Apel pa tudi občanom, naj bodo pozorni na dogajanje v svojem okolju ter naj obveščajo pristojne službe, seveda pa so slednje tiste, ki bodo nadalje ukrepale.«
V letu 2013 zabeleženih 142 vlomov, največ v stanovanja
Projekt varovana soseska temelji na povezanosti redarske službe, podjetja Varnost Maribor, ki ima na tem območju največ varovanih stavb, policije, občine ter Fakultete za varnostne vede. Cilj projekta je brez stroškov zmanjšati število kaznivih dejanj in povečati občutek varnosti. Slednje jim zaradi zadnjih dogodkov ni uspelo, vendar pa se je število kaznivih dejanj zmanjšalo. V prvih osmih mesecih so policisti zabeležili 150 kaznivih dejanj, kar je 80 manj kot lani.
Sicer pa je bilo na območju občine Slovenska Bistrica do 21. 12. 2013 zabeleženih 841 kaznivih dejanj, v primerjavi z lani, ko jih je bilo 1003, kar 16 odstotkov manj. V navedenem obdobju je bilo letos storjenih 142 vlomov, lani 158. »Malo bolj skrbi dejstvo, da smo obravnavali 54 vlomov v stanovanjske hiše, lani 34. Na območje mesta je bilo letos 67 vlomov, lani 59. Trije vlomi v stanovanja, 16 v stanovanjske hiše, lani je bilo slednjih 8,« je dejal komandir Aleksander Lubej.
Mojca Vtič
Ptuj • Večja pozornost invalidom v prometu
Odločen boj proti zlorabam hendikepiranosti
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so na zadnji letošnji seji posebno pozornost namenili invalidnim osebam v prometu; ker ugotavljajo vse več kršitev in celo zlorab hendikepiranosti, bodo zoper povzročitelje odločneje ukrepali tudi policisti in redarji.
Ker podatki policije kažejo, da je zadnje čase med povzročitelji prometnih nesreč vse več starejših voznikov osebnih vozil, bodo v zimskem času za vse tiste, ki so starejši od 64 let, izvedli akcijo dodatnega izobraževanja. Kot je poudaril Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, bodo tovrstna izobraževanja izvajali v sodelovanju s posameznimi društvi upokojencev na območju mestne občine.
Foto: M. Ozmec
Pregledali bodo vsa križišča in prehode za pešce ter si prizadevali, da bodo klančine za lažji dostop z invalidskim vozičkom zgrajene tudi tam, kjer še niso.
Uvodnik
Ena zlata ribica premalo
Pa smo preživeli še eno leto, z vsem decembrskim pompom vred.
Saj ne, da ni prijeten, ampak priznam, da se mi je zadnje dneve že malo rdeče bliskalo pred očmi, pa ne zaradi nekaj petard in raket, ampak bolj od tistih tipičnih rdečih kapic, ki jih je najti že na čisto vseh možnih živih bitjih, od mačk in psov do nasmejanih ali zaspanih dojenčkov in seksi bejb ter bolj kot ne slečenih playboyev.
No ja, ampak če se mi že mora včasih bliskati pred očmi, sem pa vseeno še vedno raje, da je to od rdečih cofa-stih kapic kot pa od naših skorumpiranihpolitikov, zafu-ranihpodjetij in vsakodnevnih afer, kipa se bodo, žal, kot masten smrkelj vlekle tudi v naslednje leto in jih tista ena silvestrska noč ne bo zbrisala. Z vsemi najlepšimi željami, načrti in obljubami vred ne.
Še zlata ribica bi obupala; pa ne zato, ker ne bi mogla izpolniti treh želja, ampak ker so tri izpolnjene želje veliko, veliko premalo, da bi rešile situacijo. Seveda, če bi se Slovenci sploh znali dogovoriti za tri skupne in enake želje, v kar verjamem še manj kot v pravljico o zlati ribici...
Eh, pa sem spet tam, kjer sem si na začetku tega pisanja prav zapovedala, da ne bom, vsaj tokrat ne.
V bistvu, če sem iskrena, sem prepričana, da si vsi želimo čim lepše in čim boljše leto, ki prihaja, za vse nas, ali ne? Vsaj upam, da med ljudmi, ki jih poznam, ni več ali vsaj ne veliko tistih, ki delujejo po reku »če je meni krava crknila, pa naj še sosedu«.
Kar se tiče mojih drugih želja, pa ...uf saj ne vem, ali imam res samo eno ali pa je v tej eni želji skritih še ogromno drugih. Zelo na tiho pa priznam, da bi mi zlata ribica prišla še kako zelo prav. Vsaj ena. Celo čisto pravi akvarij imam že doma, za vsak slučaj, če jo ujamem in če bi se slučajno kaj kujala in ne bi hotela izpolnjevati želja.
Tako, to je bil zadnji letošnji uvodnik v Štajerskem tedniku - malo resen in malo neresen. Saj je prav, da se ob koncu starega in začetku novega leta nasmejemo, pa kakršnokoli je že bilo in kakršnokoli že bo prihodnje, se vam ne zdi?
Srečno 2014 vsem - z zlato ribico ali brez nje!
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 24. decembra 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 1274
Spodnje Podravje • Pogovor z mlado pravnico Sandro Pjanič
Brezplačni pravni nasveti s področja zdravstva in sociale
Sandra Pjanič je 26-letna diplomirana pravnica, ki se zaveda, da je znanje veliko bogastvo, ki ga je treba deliti. Je namreč koordinatorka skupine mladih pravnikov, ki ljudem preko spleta nudijo brezplačne pravne nasvete. Skupina, ki sicer obstaja že več let, aktivneje pa je začela delovati letos, združuje 16 članov ter pomaga ljudem pri iskanju pravnih rešitev s področja zdravstva in sociale, hkrati pa nudi dostop do brezplačnih osnovnih informacij ter mnenj o pravnih problemih. Želijo si
^ m	^	m	mu	■■■ ■	■■	■	■■■	^ ■ ■
čim več primerov, saj se iz njih tudi sami veliko naučijo.
Sandra Pjanič: »S pripravo pravnih nasvetov se tudi sami veliko naučimo. Želimo si čim več primerov, da bi pomagali čim več ljudem.«
Foto: PK
Sandra je Ptujčanka, ki je po maturi na ptujski gimnaziji študirala pravo na mariborski pravni fakulteti, smer gospodarsko in pogodbeno pravo. Na Okrožnem sodišču na Ptuju je letos opravljala vo-lontersko pripravništvo, sicer pa ji poleg tega veliko časa vzame tudi delovanje v skupini EnakoPRAV(N)O, je namreč koordinatorka skupine, ki nudi brezplačne pravne nasvete s področja zdravstva in sociale. Skupino, katere idejni vodja oziroma pobudnik je bil že pred leti redni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Raj-ko Knez, so, takrat še bodoči, mladi pravniki oblikovali že v času študija. Večina od njih je do danes že diplomirala, nekateri pa so že opravili pravosodni izpit, veliko jih je že našlo zaposlitev, vendar pa to ni ustavilo želje po dodatnem nabiranju izkušenj in nesebični pomoči ljudem. Kot pravi Pjaničeva, je na našem koncu države revščina in socialna stiska vse večja, ljudje pa velikokrat sploh ne vedo kakšne so njihove pravice ter kje in kako poiskati pomoč. »Ideja o oblikovanju skupine za nu-denje brezplačnih pravnih nasvetov je bila za nas zelo dobrodošla za nabiranje izkušenj, saj na fakulteti nimamo možnosti opravljanja prakse. Podobno kot drugod, je znanje pridobljeno na fakulteti eno, izkušnje pa drugo, brez izkušenj pa težko konkuriraš na trgu dela. Delovanje naše skupine tako združuje vse to,
»Samo z znanjem bomo uspeli in kaj naredili iz sebe.«
čina članov skupine prihaja iz teh koncev, sicer pa glede na to, da delujejo preko spleta, ki je dostopen povsod, odgovarjajo vsem, ne glede na kraj, od koder prihajajo. Trudijo se, da bi imeli čim več primerov in da njihov projekt nudenja brezplačnih pravnih nasvetov postane vseslovenski.
Kljub različnim poklicnim interesom so enotni: pravni nasveti bodo ostali brezplačni
Kljub temu da so mnogi člani skupine od ustanovitve do danes že našli zaposlitev in svojo poklicno pot že usmerili drugam, pa niso pozabili na osnovno poslanstvo skupine, ki so jo ustanovili pred približno štirimi leti. Takrat so si zastavili cilj ljudem brezplačno pomagati s pravnimi nasveti na vprašanja s področja zdravstva. Najprej so nudili pravne nasvete staršem bolnih otrok, letos pa so delovanje razširili na področje celotnega zdravstva in sociale. Prosilci lahko nanje naslovijo vprašanja, vezana na pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pravico do drugega mnenja, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo,
plačila zdravljenja v tujini, v državah članicah EU oziroma v tretjih državah, pa pravice do delodajalcev v primeru bolniškega staleža, dopusta za nego in varstvo otroka, pravice iz zdravstvenih zavarovanj, davčne olajšave za invalide, vrste in oblike socialnih pomoči ter pogoje zanje, pa tudi pravice starševskega varstva, družinskih prejemkov ter drugih socialnih transferjev.
Z oblikovanjem pravnih mnenj nabirajo izkušnje
Kot je pojasnila Sandra Pja-nič, koordinatorka skupine mladih pravnikov, sta zdravstvo in sociala dve področji, kjer so pravice posameznikov
ene najobčutljivejših in se jih mnogi zavedo šele takrat, ko zbolijo ali se znajdejo v stiski. »Ker se to dogaja tudi ljudem, ki prava ne poznajo dovolj dobro in nimajo dostopa do plačljivih pravnih nasvetov, je na pravna vprašanja, ki se pogosto pojavljajo, primerno odgovarjati na ta način, kot to počnemo v naši skupini. Projekt je torej dobronameren in z veliko socialno noto, v sebi namreč nosi željo po pomoči in s tem stremi k večjemu zadovoljstvu tako tistega, ki mu nasvet koristi, kot tistega, ki nasvet da. Študenti in diplomanti ob tem namreč pridobivamo izkušnje in veščino uporabe prava na primerih iz prakse,« razlaga Pjaničeva. »Lahko bi dejala, da gre za obojestransko korist. Vprašani prejme pravni nasvet, mi
pa širše znanje s področja, na katero se vprašanje nanaša.«
Odgovore pripravijo v približno 10 dneh
Spletno mesto za vprašanja je na voljo na spletni strani mariborske pravne fakultete. Prosilci izpolnijo spletni obrazec, kjer opišejo svojo dilemo, težavo oziroma vprašanje. Prosilci pošljejo vprašanje, ki se zabeleži v bazo, eden od pravnikov vprašanje prevzame in od doma nanj tudi odgovori. Kot pravi Sandra Pjanič, zagotavljajo popolno diskretnost, osebni podatki pa so skrbno varovani. Člani skupine EnakoPRAV(N)O pri podajanju mnenj na postavljena vprašanja sicer niso časovno omejeni, a si v okviru svojih zmožnosti prizadevajo
kar najhitreje odgovoriti na postavljena vprašanja uporabnikov spletnega mesta. Kljub temu da jih je večina zaposlenih tudi drugod, se trudijo, da na zastavljeno vprašanje odgovorijo v čim krajšem času. »Trudimo se, da vsak prosilec prejme odgovor v približno desetih dneh. Če gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva več časa, ali če smo preobremenjeni s pripravo odgovorov, prosilca obvestimo, da je njegovo vprašanje v obravnavi ter v kolikšnem času lahko pričakuje naš odgovor.«
Pravna mnenja niso zavezujoča, so pa relevantna in strokovna
Mladi pravniki skušajo na vprašanja odgovarjati čim bolj objektivno in strokovno. »Ljudem ne dajemo lažnega upanja, pač pa jim stvari povemo in pojasnimo jasno in strokovno.« Sicer pa glede na slovensko zakonodajo, kjer vsak pravnik zavzame svoje mnenje, pojasnjuje, da njihovo mnenje sicer ni zavezujoče, je pa zagotovo relevantno, saj se pri oblikovanju pravnega mnenja sklicujejo na obstoječo zakonodajo, vezano na področje, na katerega je vezano vprašanje, in tudi na sodno prakso, vezano na podobne primere. »Kadar se nam zdi, da v zakonodaji ne najdemo primerne osnove za oblikovanje mnenja, pokličemo tudi na pristojne institucije, kot so centri za socialno delo ali celo na pristojna ministrstva. Reči hočem, da izkoristimo vse možne kontakte, da oblikujemo res strokovno in verodostojno pravno mnenje, ki je prosilcu v pomoč. Naši odgovori so velikokrat zelo obsežni, vedno pa smo na voljo tudi za morebitna dodatna pojasnila ali vprašanja.« Na vprašanja, kako si predstavlja delovanje skupine v prihodnosti, ko bodo morda poklicne poti člane skupine popeljane na različne konce, pa odgovarja, da stremijo k temu, da bodo nasveti za vselej ostali brezplačni.
Patricija Kovačec
saj s tem pomagamo drugim in na nek način tudi sebi. Na fakulteti smo sicer pridobili veliko znanja, ki ga sedaj izkoriščamo in širimo sebi in drugim v prid. Ko daš pravni nasvet, se iz tega ogromno naučiš, pregledati moraš obstoječo zakonodajo ter preveriti sodno prakso. Vsa mnenja, preden so poslana prosilcu, pregleda tudi naš mentor dr. Knez, kar daje še dodatno težo k temu, da so odgovori res kar se da strokovni,« je pojasnila Sandra Pjanič in dodala, da beležijo precejšen odziv ljudi, da pa se trenutno intenzivno ukvarjajo s promocijo spletnega mesta, kjer lahko prosilci zastavijo svoja vprašanja. Zaenkrat se osredotočajo predvsem na Podravje, saj ve-
Tretjina odvetnikov enkrat letno nudi storitve brezplačno
Po poročanju STA Odvetniška zbornica Slovenije že več let zapored pripravlja projekt, ko slovenski odvetniki en dan v letu svoje storitve nudijo brezplačno.
Skupina mladih pravnikov EnakoPRAV(N)O, katere koordinatorka je Sandra Pjanič, se trenutno osredotoča na promocijo. V okviru skupine vsi svoje delo opravljajo brezplačno.
To so doslej storili že tri leta zapored, tudi letos, in sicer 19. decembra, saj je odvetniška zbornica tega dne leta 1918 postala nacionalna zbornica. Pro bono dan, kot so poimenovali projekt, je namenjen predvsem tistim, ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne zmorejo privoščiti odvetnika oziroma njegove storitve, vanj pa se vsako leto vključi več kot 600 odvetnikov, kar je več kot tretjina vseh v naši državi.
Cene odvetniških storitev so sicer različne, a kot so še zapisali na STA, naj bi tisti, ki na
ta dan obiščejo odvetnika, prihranili približno 50 evrov, kolikor naj bi v povprečju stala prva odvetniška ura. Najpogosteje se na ta dan pri odvetnikih stranke oglasijo zaradi zemljiško-pravnih zadev, iz leta v leto pa je tudi več vprašanj na temo delovnopravnih sporov. Glede na anketo, ki so jo izvedli lani, je imel na omenjen dan vsak odvetnik približno 10 strank, po besedah člana upravnega odbora zbornice Andreja Razdriha pa se vsako leto najdejo tudi »iznaj-dljivci«, ki na dan brezplačne pravne pomoči obiščejo pet odvetnikov in primerjajo nasvete.
Foto: PK
1275 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 24. decembra 2013
Podlehnik • 19. redna seja
Tudi Občina je rušenec
V Podlehniku hitijo s pripravo in potrditvijo predloga občinskega prostorskega načrta. Po zastavljenem ter-minskem planu naj bi ga potrdili konec marca oziroma najkasneje v začetku aprila prihodnje leto, da bodo lahko tako rušenci, to so tisti, katerih nepremičnine bodo porušene za namen gradnje avtoceste, kot tudi drugi občani ujeli začetek gradbene sezone.
Četrtkovo redno sejo občinskega sveta je zaznamovala razprava o pripravi predloga občinskega prostorskega načrta. Ob koncu javne razgrnitve je namreč pripravljavec pripravil stališča do podanih pripomb. V večini so skušali najti upravičljive razloge za spremembo namembnosti zemljišč, zadnjo besedo pa bodo imeli soglasjedajalci, teh je več kot 30. Danijela Kure Kastelc, predstavnica podjetja Sapo, d. o. o., ki za občino Podlehnik pripravlja občinski prostorski načrt, je pojasnila, da so bila negativna stališča izdana predvsem na poplavnih območjih, saj je poseljenost na takšnih območjih, v mislih naj bi imela predvsem območje vzdolž Rogatnice, nesprejemljiva.
Izredna seja, ki jo je župan Milan Gabrovec sklical v ponedeljek, 23. decembra, je bila za poznavalce razmer svojevrstno presenečenje. Podžupan Franc Ferčič, ki ga je župan zaradi svoje odsotnosti zadolžil za vodenje izredne seje, namreč ni imel težkega dela, saj so s tremi točkami dnevnega reda opravili v dobre četrt ure. Ker so na novembrski redni seji, na kateri so svetniki opozicijske SDS in SLS zavrnili županov predlog proračuna za leto 2014 in s preglasovanjem dosegli, da je šel v ponovno obravnavo njihov in njihovim zahtevam prilagojen predlog proračuna, so se o njegovi vsebini dogovarjali in usklajevali na dveh sestankih svetniških skupin. A skoraj 30-urno dogovarjanje je tokrat le rodilo sadove, župan in vla-
Projekt, vreden 1,35 milijona evrov, bo občino najverjetneje stal dobrih 100 tisočakov manj, saj naj bi bile ponudbe izvajalcev, ki so jih po zaključku razpisa že odprli, nižje od ocenjene vrednosti projekta. Pogodbena vrednost sicer še ni znana, saj pogodba še ni bila podpisana, izteči se namreč mora še rok
Kljub trudu, da bi čim bolj pozitivno odgovarjali na pripombe, rešitve niso povsod možne. »Negativna stališča so bila oblikovana predvsem na poplavnih območjih, kjer je gradnja glede na državno
dajoča koalicija sta morala popustiti zahtevam opozicijskih SDS in SLS, tako da so predlog proračuna v drugi obravnavi, torej predlog opozicije potrdili brez bistvenih pripomb in celo soglasno.
Podžupan Franc Ferčič je ob tem pojasnil, da je v proračunu za leto 2014 tako predvidenih za okoli 6,2 milijona evrov prihodkov, med glavne investicijske postavke pa sodi izgradnja kanalizacijskega sistema Bukovci, kjer bodo sočasno polagali tudi električne in druge komunikacijske vodnike: »Posamezne proračunske postavke bi sicer lahko bile drugačne, saj spremembe, ki jih je dosegla opozicija, bistveno ne spreminjajo prvotnega, županovega predloga. Na usklajevanjih smo ugotovili, da je en odstotek sredstev, s
za pritožbe na izbiro izvajalca. Ocenjena vrednost pa zajema tako stroške dokumentacije kot tudi gradbena dela in nadzor. S projektom se nameravajo prijaviti za sredstva na 8. javni poziv, pogoje skorajda že izpolnjujejo, gradbeno dovoljenje že imajo, prav tako potrjen investicijski program, le nekaj
zakonodajo nesprejemljiva. Prav tako razpršena gradnja, ki je sicer značilna za haloške griče, zaradi varovanja kmetijskih zemljišč ni več dopustna, zato mnoga zemljišča niso bila uvrščena med zazidalna.«
katerim naj bi na zahtevo opozicije župan odločal pri pre-razporejanju sredstev znotraj proračunskih postavk, očitno premalo, zato smo se dogovorili, da je sedaj odstotek županovega odločanja nekoliko
dni pa še jih loči, da bo tudi izbira izvajalca pravnomočna. Če bo občina na razpisu uspešna, se bodo prva gradbena oziroma rušitvena dela pričela spomladi prihodnje leto, zaključek projekta pa je predviden septembra 2015. Dvorana bo velika okoli 500 m2, predvidenih je približno 200 sede-
Ali bodo
prepovedali gradnjo v Halozah in iz njih naredili krajinski park?
višji. Pri vsem pa je pomembno predvsem, da smo po dveh usklajevalnih sestankih vendarle dosegli nek kompromis ter proračun končno sprejeli. Tako lahko sedaj občina nadaljuje vse potrebne aktivnosti
žev, sedaj jih je v zastareli dvorani le okoli 100, sicer pa so po načrtih predvideni še posebni prostor za nastopajoče, delilna kuhinja, priročni bife ter sanitarije. Večnamenska dvorana bo pretežno služila kulturi, pa tudi za namene izobraževanja in druga srečanja.
Patricija Kovačec
Da gre ponekod za neupravičeno zavrnitev spremembe namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča, je opozorila svetnica Jožefa Svenšek, ki je prepričana, da takšen način ni spodbuden ter da bo to kvečjemu še pregnalo tistih nekaj ljudi, ki si želijo ostati v Halozah in graditi. »Ali bomo prepovedali gradnjo v Halozah in iz njih naredili krajinski park,« se je spraševala, a zakon je neomajen, ji je odgovorila Kastel-čeva, ki je pojasnila, da so kot pripravljavci storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so, kjer se je to dalo, primerno upravičili morebitno spremembo namembnosti, a da končna odločitev ostaja na ramenih ministrstev, ki morajo podati pozitivno mnenje. Večina od njih ima rok za oddajo mnenja 60 dni, a v praksi se lahko to tudi zavleče. Župan Maučič vztraja, da bo občinski prostorski načrt potrjen in sprejet konec marca prihodnje leto, saj želi, da občani, ki so vložili pobude za spremembo namembnosti zemljišč, pričnejo graditi v pričetku gradbene sezone, spomladi 2014. Zastavljen terminski plan je si-
za načrtovane projekte, pri čemer pričakujemo seveda tudi sofinanciranje iz evropskih in državnih virov. Proračun je razvojno naravnan in pričakujem, da se bo sedaj napetost v občinskem svetu vendarle
cer po besedah Petra Cafuta iz Skupne občinske uprave Ptuj optimističen in bo težko dosegljiv, a naj bi se kljub temu vsi akterji po svojih močeh potrudili, da jim to uspe.
Za namen avtoceste bodo rušili stavbo v občinski lasti
Tudi eden izmed objektov v občinski lasti je predviden za rušenje zaradi gradnje avtoceste. Po županovih besedah je bila prvotna cena nesprejemljiva, tokratna ocenjena vrednost stavbe pa je za objekt, v katerem trenutno še biva ena oseba, za Občino sprejemljiva. Občinski svet se je na tokratni seji zato seznanil z možnostmi, kako v prihodnosti tej osebi zagotoviti stanovanje. Možnosti je več, ali bodo rekonstruirali katero izmed obstoječih stavb v občinski lasti ali se bodo odločili za novogradnjo, še ni znano, o omenjenem bodo namreč odločali na eni izmed prihodnjih sej.
Patricija Kovačec
polegla, tako da se bomo v prihodnjem letu dogovarjali in usklajevali lažje kot do sedaj.«
In tako so na zadnji letošnji seji brez težav potrdili tudi dokumentacijo investicijskega programa za sekundarno kanalizacijo Bukovci in idejni projekt za gradnjo kanalizacije Nova vas pri Markovcih ter sekundarne kanalizacije v Bukovcih. Celoten projekt je ocenjen na 1,3 milijona evrov, v občinski upravi pa se bodo sedaj lahko posvetili tudi pripravam na pričakovan razpis za sredstva iz evropskih virov. Soglašali pa so tudi z dopolnitvijo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja P13-01 OC v obrtni coni Novi jork, s čimer so omogočili že načrtovano gradnjo objektov novemu investitorju, podjetju Teleing. Preden so se razšli, so si ogledali še pravkar dokončano ureditev prostorov v mansar-di občinske stavbe, ki naj bi veljala dobrih 200.000 evrov, v njej pa naj bi uredili muzej etnografske dediščine, ki je tam okrog izredno bogata.
M. Ozmec
Zetale • 15. redna seja občinskega sveta
Potrdili IP za večnamensko dvorano
Na četrtkovi seji so svetniki potrdili investicijski program (IP) za projekt izgradnje večnamenske dvorane Žetale.
Stara dvorana je dotrajana, če bo občina uspešna na razpisu za pridobivanje sredstev, bodo na tem mestu spomladi najprej potekala rušitvena dela, nato bo pričela rasti nova večnamenska dvorana.
Foto: PK
Foto: PK
Župan Marko Maučič je na seji dejal, da mora biti 0PN sprejet so konca marca prihodnje leto. S tem bodo občanom omogočili pričetek gradnje ob začetku gradbene sezone.
Markovci • Proračun sprejeli šele po 30 urah usklajevanja
Župan je moral popustiti pritiskom opozicije
Svet občine Markovci je na izredni seji, ki jo je vodil podžupan Franc Ferčič, po skoraj 30-urnem usklajevanju svetniških skupin, vendarle sprejel proračun za prihodnje leto 2014; župan je moral popustiti zahtevam opozicijske SDS in SLS.
Foto: M. Ozmec
Potem ko so proračun za prihodnje leto končno sprejeli, so si svetniki občine Markovci ogledali pravkar urejene mansardne prostore na podstrešju občinske stavbe.
torek • 31. decembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Trnovska vas • 23. redna seja občinskega sveta
Komunalni prispevek po novem višji
Svetniki občine Trnovska vas so se nedavno sestali na 23. redni seji in odločali o osmih točkah dnevnega reda. Med drugim so potrdili Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka.
V skladu z novim odlokom bodo občani za komunalni prispevek plačevali višje zneske, to pa je v prvi vrsti posledica boljših komunalnih in infra-strukturnih pogojev. Na seji so predstavili primere izračunov komunalnega prispevka za naselji Trnovska vas in Biš, kjer se je možno priključiti na kanalizacijski sistem, in naselje Bišečki Vrh, kjer kanalizacije še nimajo. Ob predpostavki, da je velikost parcele 600 kvadratnih metrov, velikost objekta pa 120 kvadratnih metrov neto površine, je komunalni prispevek po starem odloku za naselje Trnovska vas znašal 2.518, za naselji Biš in Bišečki Vrh pa 1.169 evrov. Ob isti predpostavki (velikost parcele in objekta) bo komunalni prispevek za naselje Trnovska vas po novem znašal 3.345, za naselje Biš pa 3.238 evrov. Dajatev komunalnega prispevka se bo povišala tudi v Bišečkem Vrhu, kjer sicer kanalizacijski sistem še ni zgrajen. Za objekt 120 kvadratnih metrov na šestih arih parcele bo vrednost komunalnega prispevka znašala 2.206 evrov. Če je objekt že zgrajen
Uvodoma je makolski župan svetnike in svetnico opozoril na jedrnatost, saj je bila dolžina seje predvidena na dve uri. Svetniki so se časovnice držali in proračun za leto 2014, ki je težji od minulih, sprejeli v slabih 40 minutah. Ocena odbora za gospodarstvo in finance je bila, da je proračun realen. Tako naj bi imela Občina Makole naslednje leto okoli 3.700.000 evrov prihodkov in približno 4.177.000 evrov odhodkov. Osrednji odhodek v višini nekaj več kot 1.750.000 evrov je projekt oskrbe z vodo, ki je en izmed treh največjih projektov v osemletnem obstoju občine (v minulih letih sta bila zgrajena vrtec in telovadnica).
Kaj je bolje: spomenik ali parkirišča?
V naslednjem letu pa je predvidena še obnova trga z izgradnjo ploščadi v višini 220.000 evrov ter obnova stavbe nekdanje krajevne skupnosti v višini 197.000 evrov, kjer bo nove prostore imela občinska uprava oz. občina. O
in se bo priključeval samo na kanalizacijo, bo v skladu z novo sprejetim odlokom v Trnovski vasi za priključek treba odšteti 1.139, v Bišu pa 1.031 evrov. Investitorji so komunalni priključek dolžni poravnati tudi, če gradijo prizidek k obstoječemu objektu. Iz novega odloka je morala občina črtati člen, ki je po starem aktu dovoljeval 50-odstotno olajšavo pri plačilu prispevka za mlade družine. Določba namreč ni bila usklajena z Zakonom o prostorskem načrtovanju. V skladu z novo sprejetim aktom bodo investitorji oproščeni plačila komunalnega prispevka v naslednjih primerih: pri gradnji in posodobitvi gospodarske javne infrastrukture, gradnji neprofitnih stanovanj, posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-raz-iskovalno delo in zdravstvo, katerih investitor je občina ali država oziroma pravna oseba v lasti občine ali države. Za polovico se bo komunalni prispevek zmanjšal investitorjem, ki bodo gradili bencinske servise, stavbe splošnega družbenega pomena in druge nestanovanjske objekte.
projektih naj bi župan v januarju naslednje leto tudi osebno seznanil občane na zboru, saj mu ti očitajo pomanjkljivo obveščanje.
»Sestali se bomo, da se pogovorimo in da se jim predstavi projekt trga Makole, ker vem, da bo precej nejevolje okrog tega,« je pojasnil svojo odločitev. Prenovljen trg pomeni vsaj dvajset parkirišč manj, za katere pa še ni predvidenega nadomestnega prostora. Ob tem pa se je oglasil tudi svetnik Vinko Kodrič, ki je dejal: »Spomenik sredi trga ne bo nobenemu pomagal oz. k ničemur pripomogel. Kvečjemu se občani ne bodo niti ustavili v Makolah, ker ne bodo imeli kje parkirati.«
Ko se sporečeta župan in njegov brat ...
Na dnevnem redu seje je bila tudi sprememba odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Šlo naj bi zgolj za formalne spremembe, kot je zamenjava barve vreč, je dejal župan. Vendar se je s priglasitvijo Marjana Gorčenka izka-
Letos samo skromen milijon evrov
Z dobrim milijonom evrov prihodkov in odhodkov je proračun občine Trnovska vas za leto 2013 zagotovo med naj-skromnejšimi v Podravju, pa najbrž tudi v celotni Sloveniji. Čeprav so v občini za letos načrtovali za nekaj manj kot 1,3 milijona evrov prihodkov in slabili 1,4 milijona evrov odhodkov, so postavke z rebalansom, ki so ga potrdili na 23. redni seji, znižali na okrog 1,1 milijona evrov na prihodkov-ni in odhodkovni strani. Reba-
lans proračuna za leto 2013 so svetniki občine Trnovska vas potrdili po hitrem postopku.
Na mizo so prejeli tudi proračun občine za prihodnje leto. Ta je v primerjavi z letošnjim nekoliko višji, predvideva pa milijon evrov in pol prihodkov ter 1,8 milijona evrov odhodkov. V proračunu za prihodnje leto sta zajeta dva projekta, ki se izvajata hkrati. To sta gradnja kanalizacije Biš ter rekonstrukcija regionalne ceste z gradnjo pločnikov, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč skozi Biš in Ločič. V sklopu del se v zemljo polagajo tudi elektro in telekomunikacijski vodi. Za naložbo
ima občina iz Ministrstva za kmetijstvo za razvoj podeželja zagotovljenih 286.000 evrov sofinancerskega denarja. Sredstva bodo črpali prihodnje leto, za zagotovitev lastnega deleža denarja se bo občina primorana zadolžiti. Kot računajo, naj bi se zadolžili za okrog 300.000 evrov, sicer pa sta oba projekta skupaj (kanalizacija in rekonstrukcija regionalne ceste) ovrednotena na okrog dva milijona evrov.
Do uveljavitve zakona bodo NUSZ še zaračunavali
da ne gre kar kopirati odlokov drugih občin. Predlagal je še, naj se odpadki zaračunavajo po njihovi teži ali dejanski količini, kot naj bi pisalo tudi v pravilniku, saj kot pravi Marjan Gorčenko, bi to bilo ceneje. Vendar ga je pri tem župan zavrnil, naj preneha s populizmom. Županov brat pa je zaključil: »Pozivam vas, da razmislite in si preberete odlok o ravnanju z odpadki.«
Največ hude krvi med svetniki je povzročila točka razno, pod katero so se dotaknili civilnih iniciativ, ki nasprotujejo izgradnji bioplinarne, povišanju komunalnih cen in izgradnji čistilne naprave.
Na 23. redni seji so svetniki občine Trnovska vas potrdili Odlok o občinskih cestah in definirali vrednost točke za obračun nadomestila za uporabo stavnih zemljišč (NUSZ) za leto 2014. Odločili so, da vrednost točke ostane na obstoječi ravni, to pa je 0,0046 evra. Glede na dejstvo, da bo v letu 2014 v veljavo stopil davek na nepremičnine, se nam je zastavilo vprašanje, zakaj je potrjevanje točke za obračun NUSZ sploh še potrebno, saj se dajatev po novem ne bo več obračunavala. Župan Alojz Benko je pojasnil: »Predvideno je, da bi davek na nepremičnine začel veljati marca prihodnje leto. Za obdobje od 1. 1. 2014 pa do uveljavitve davka ima občina torej pravico, da še zaračunava NUSZ. In zato smo morali definirati vrednost točke.«
Župan Benko je svetnike na seji tudi seznanil, da bo občina ob pokopališču na površini deset arov uredila park. »Na tem zemljišču je zdaj gozd. S prostorskim planom smo zemljišču spremenili namenskost. Uspeli smo pridobiti dovoljenje za sečnjo. Ko bomo drevesa posekali, sledi ureditev zelenice in vmesnih poti. Namestili bomo tudi nekaj klopi,« pa je o ureditvi parka neposredno ob pokopališču povedal župan Trnovske vasi Alojz Benko.
Mojca Zemljarič
Nasprotniki gradnje čistilne naprave so se ustrelili v koleno
»Komunali ne bom predlagal sprememb cen odvoza gošč, ker ni možna. Občina nima denarja za subvencije. Nasprotniki izgradnji čistilne naprave v Makolah pa so si zadali strel v koleno, ker bo čistilna naprava morala biti,« je dejal župan. To pomeni, da bodo krajani Makol primora-ni zbrati približno 450.000 evrov za izgradnjo. Sprva je bila gradnja čistilne naprave predvidena s pomočjo evropskega denarja, vendar se občina na razpis ni prijavila, ker ni imela pravnomočnega gradbenega dovoljenja zaradi nasprotovanja občanov. To pa je po mnenju svetnikov neutemeljeno. »Dobili so asfaltirano cesto, takšna je kot v pravljici, ograjo, vse imajo,« je komentiral svetnik Zdravko Krošl. Marjan Dovar mu je nasprotoval, da če bi krajanom zaselka Stodrež, ki so nasprotovali izgradnji, postavili javno razsvetljavo, bi dovoljenje bilo. »Če bi šlo tako naprej, nikoli ne bi imeli dosti,« je bilo še slišati.
Kakorkoli, gradbeno dovoljenje ni bilo pravnomočno, evropskega denarja ni, javna razsvetljava pa tudi še ne stoji. Očitno pa je vse našteto (javna razsvetljava, urejene ceste) po mnenju makolskih svetnikov zgolj nagrada za ubogljivost in poslušnost.
Mojca Vtič
Makole • Občinski svet sprejel proračun 2014
Če ni poslušnosti (županu), tudi nagrad ni ...
Enajstčlanski makolski občinski svet je 23. decembra soglasno potrdil predlog proračuna za leto 2014. Ta predvideva slabe dobre štiri milijone evrov odhodkov, od katerih jih je več kot polovica namenjenih za investicije. Zaradi investicijske naravnanosti pa se bo občina z nekaj več kot 2000 prebivalci tudi zadolžila. Tako naj bi po izračunu župana Alojza Gorčenka dolg naslednje leto znašal 430 evrov na občana.
	Rebalans 2013	Plan 2014
Cestni promet in infrastruktura	339.282	350.381
Volitve	0	22.000
Sofinanciranje izgradnje CERO II. stopnje Pragersko	34.000	34.000
Izobraževanje	540.700	685.485
Socialno varstvo	133.900	137.400
Plače in drugi izdatki zaposlenim v občinski upravi	142.000	142.940
zalo, da bo občinski svet prvo	o spremembah, prebral ob-
branje odloka nadaljeval še	stoječega in poudaril številne
na naslednji seji. Slednji je na-	pomanjkljivosti in napake. Ob
mreč prečesal celoten odlok	tem pa opozoril pripravljavce,
Foto: Mojca Vtič
6 Štajerski TEDNIK
Silvestrski intervju
torek • 31. decembra 2013
Ptuj • 90 let Štefke Lačen
Vse življenje aktivistka in pridna gospodinja
Štefka Lačen, rojena Kramberger, hčerka Franca Kram-bergerja, znanega aktivista in komunista v železniških delavnicah v Ptuju ter kurirka narodnega heroja Jožeta Lacka je praznovala 90. rojstni dan.
Rojena je bila 20. decembra 1923 v Ptuju, osnovno šolo je obiskovala v ljudski šoli, ki je bila v sedanji Raičevi ulici. Dve leti je hodila tudi v nižjo gimnazijo, nato pa je obiskovala šolo za gospodinje Vesna v Mariboru, kjer se je posvetila predvsem ročnemu delu. Leta 1937 so se z družino preselili v hišo v Novi vasi (današnji Meglovi ulici), kjer so srečno živeli vse do druge svetovne vojne in kjer živi še danes.
Najtežji, a še vedno sveži so njeni spomini na težke čase med drugo svetovno vojno: »Po nemški zasedbi ptujskega okraja in ustanovitvi Osvobodilne fronte so na naš dom v Novi vasi pri Ptuju prihajali številni aktivisti. Med njimi Jože Lacko, Zvonko Sagadin in njegova mama Tončka - Ženka, vsi domačini, prihajali pa so tudi od drugod. Z njimi tudi mariborski aktivist, komunist Miloš Zidanšek, ki mi je poveril nalogo kurirke za zvezo med ptujskim in mariborskim okrožnim Komitejem KPS, to je med mariborskimi člani okrožnega komiteja. Ker je bila naša hiša pokrajinska javka OF, so se pri nas oglašali razni kurirji, ki so tudi povezovali ptujsko in mariborsko osvobodilno gibanje in OF pri nas z OF v zahodnih Slovenskih goricah. Od nas so javke potekale do Jožeta Kerenčiča v Jastrebce na Kogu in drugih organizatorje, ki so delovali tudi v Ljutomeru, Radgoni in Prekmurju. Naša hiša je ostala pokrajinska javka OF vse do naše aretacije. K nam so prinašali kurirji in aktivisti razne potrebščine za partizane, ki so ponje prihajali drugi kurirji iz raznih predelov severovzhodne Slovenije. Pri nas so pripravljali tudi radiooddajno postajo, a aretacija mame in mene ter ilegalca Jožeta Marna je vse te načrte prekrižala. Gestapovci so vdrli k nam 7. decembra 1941. Naša postojanka OF je bila uničena. V ptujskih zaporih sva se znašli obe z mamo. Na begu so ujeli ranjenega Jožeta Marna, le očeta niso našli doma. Ko se je vrnil, je odšel v ilegalo in padel v boju Slovenskogoriške čete v Mostju, avgusta 1942.«
Foto: M. Ozmec
Ob visokem jubileju je Štefki Lačen čestital Stane Lepej, član glavnega odbora območne organizacije borcev za ohranjanje vrednot NOV Ptuj.
In tako je Štefka Kramberger dva meseca preživela v ptujskih zaporih, nato pa do 6. junija 1942 še v znamenitih borlskih zaporih. Ko so jo junija 1942 izpustili, so jo odvedli v taborišče Ravvensbriick. Štefka se je po vrnitvi iz Borla za eno leto umaknila v Nemčijo, se tam poročila s Ptujčanom Slavkom Lačnom, nato pa se junija 1943 vrnila sama na Ptuj. Do osvoboditve je živela pri sorodnikih, v Krambergerjevem domu pa so gospodarili Nemci.
Leta 1943 je Štefka rodila prvega sina Miroslava, ki je sedaj žal že pokojni; dve leti pozneje, januarja 1945 je rodila sina Franca, dolgoletnega direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj in večletnega dirigenta Komornega moškega pevskega zbora, nato pa leta 1956 še hčerko Vido. Na jesen življenja Štefki, ki je še vedno dobrega zdravja, s svojimi obiski lepša življenje še šest vnukov in kar sedem pravnukov, ki radi prihajajo na obisk. Vse svoje življenje je preživela kot skrbna gospodinja hiše v Meglovi ulici v Ptuju, poleg tega pa je vedno našla dovolj časa za aktivnosti na različnih področjih družbenega življenja v svoji krajevni skupnosti. Bila je članica AFŽ, SZDL, še vedno pa je članica območne organizacije Rdečega križa in organizacije Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOV Ptuj. Veljati doda, da so Lačnovi znana pevska družina. Sla-vljenki je ob visokem jubileju v imenu območne organizacije Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB čestital član glavnega odbora Stane Lepej.
M. Ozmec
Gerečja vas • Pogovor z Borisom Šmigocem
„Sprejeti, da si drugačen od večine, je težko ..."
Boris Šmigoc na svojo hendikepiranost (težka oblika cerebralne paralize) gleda kot na nekaj, kar se je preprosto zgodilo, na kar ni imel vpliva. Okrog štirinajstega leta je bil na razpotju, ali obupati in se samemu sebi smiliti ter čakati, da se bodo stvari spremenile na bolje, ali pa sprejeti dano situacijo in iz nje izvleči maksimum. Danes lahko reče, da se je odločil za eno izmed najboljših potez v svojem življenju. Pozna cilje, hodi po poti, ki si jo je začrtal, in to bistveno uspešneje od tistih, ki imajo vse, predvsem pa zdravje. Dokazal je, da zanj ni ovir, ovire so le v miselnosti ljudi, še posebej starejših, ki še vedno živijo v 20. stoletju in na takšne gledajo kot na manjvredne ljudi tega sveta, ki nič ne morejo.
Boris vozi tudi avto, kar je še ena njegova zmaga na poti v samostojnost in neodvisnost. Vse se da, če se le hoče. Najprej je dve leti vozil avto s spremstvom, danes ga vozi sam, kar pomeni, da sam pride v avto, se usede vanj in odpelje. V njegovem primeru glede na težko obliko cerebralne paralize to niti ni bilo tako preprosto. V pogovoru nam predstavlja svojo življenjsko zgodbo.
Kdaj si se začel zavedati svoje invalidnosti, kako si jo sprejel sam, kako okolica? Je bila ta vedno prijazna s teboj?
»To je zelo težko vprašanje. Mislim, da jo je morala najprej sprejeti okolica, šele nato sem jo jaz. Sprejeti, da si drugačen od večine, je težko. Predvsem je težko sprejeti dejstva, da nekaterih stvari preprosto ne moreš početi. Vendar, prej ko se zavedaš svoje hendikepira-nosti, lažje premaguješ ovire, ki se ti postavijo na pot. Sam sem bil okrog 14. leta na nekem razpotju, ali obupati in se samemu sebi smiliti in čakati, da se bodo stvari spremenile na bolje, ali pa sprejeti dano situacijo in iz nje izvleči maksimum. Danes lahko rečem, da sem se odločil za slednjo, za katero menim, da je bila ena izmed najboljših potez v mojem življenju. Sam na svojo hendikepiranost gledam kot na nekaj, kar se je pač preprosto zgodilo. Na to nisem imel vpliva. Sam vidim edino razliko v tem, da vi za premikanje po svetu uporabljate dve nogi, mi pa štiri kolesa. V času mojega življenja se je pogled na ljudi s posebnimi potrebami začel izboljševati in se še izboljšuje. Predvsem mladi, naši vrstniki, so na nas začeli gledati kot na del družbe, ki z njimi živi. Sam nimam nikakršnih problemov z vključevanjem v družbo, imam veliko prijateljev, s katerimi preživi-mo ogromno časa skupaj, in ko jih prosim za kakršnokoli pomoč, jim ni težko pomagati. Na okolico ima vsak posameznik močan vpliv. Menim, da ne bi imel praktično nič prijateljev, če bi bil tečen, zamorjen, saj bi si ljudje mi-
slili, kaj se bom družil s takim človekom, ko je slabe volje itd. Največji problem v naši družbi so starejši ljudje, ki še vedno živijo v 20. stoletju in na nas gledajo kot na manjvredne ljudi tega sveta, ki nič ne morejo. Ne razumejo, da smo mi del njihove družbe, ki je z njimi enakopravna v vseh pogledih."
„Nihče me ni vprašal, ali grem v Kamnik, moral sem iti ..."
Od kod si jemal vso energijo, potrpežljivost za vse, kar si pri rosnih 23 letih že dosegel? Kako je bilo v osnovni šoli, kako v srednji šoli, kako na fakulteti? Na koga si lahko vedno računal, ko je bilo treba reševati težave?
„Ko enkrat sprejmeš hen-dikepiranost, potem se vsa energija, ki si jo prej porabil za iskanje odgovora, zakaj meni, zakaj jaz, preusmeri drugam. Pozitivno mišljenje te v 90 odstotkih pripelje do cilja, ki si ga zastaviš. Predvsem se mi zdi pomembno, da ko prideš do cilja, da že vidiš naslednji cilj. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v ZUIM (Zavod za usposabljanje invalidne mladine), sedaj CIRIUS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje) v Kamniku. Takrat je bilo najtežje obdobje mojega življenja. V osnovno šolo sem odšel leta 1998. Takrat me nobeden ni vprašal, ali grem v Kamnik,
moral sem iti. Kamnik je bil takrat zame najboljša možna izbira, ker običajne osnovne šole po Sloveniji še niso bile prilagojene, da bi se hen-dikepirani ljudje vključili v proces šolanja v svojih krajih. Kamnik je bil najboljša izbira tudi zato, ker nam je ponudil vse, kar hendikepira-na oseba za normalen razvoj potrebuje. Ponudil nam je šolo, v kateri smo se izobraževali, ponudil nam je dom, v katerem smo razvijali svoje sposobnosti, in ponudil nam je vso zdravstveno pomoč, skozi katero smo se razvijali na pravilen način in ohranjali svoje gibalne sposobnosti ter jih, če je bilo to mogoče, še izboljšali. Ob koncu osnovne šole je bilo treba sprejeti odločitev, kako naprej. Ati in mami sta odločitev prepustila meni. Na meni je bilo, da se odločim, ali bom srednješolsko izobraževanje nadaljeval v Kamniku ali bom šel na Ptuj. Po premisleku sem se odločil, da bom nadaljeval v Kamniku. Odločil sem se, da se bom vpisal v srednješolski program Ekonomski tehnik. Sledila so nadaljnja štiri leta, ki sem jih uspešno končal z maturo. V 3. in 4. letniku sem bil vključen tudi v izmenjavo dijakov med našo in šolo iz Ouluja (Finska).
Vsa leta v Kamniku sem imel spremljevalca/ko, ki sta mi pomagala pri šolskih zadevah, kot so urejanje za-
piskov, pomoč pri pisanju nalog ... Včasih mi dejstvo, da sem imel asistenta, ki mi je vse uredil, ni bilo prav nič všeč. Počutil sem se omejenega, ker si nisem smel sam nič urediti. Zato sem vse težje čakal trenutek, ko sem zapustil srednjo šolo in s tem tudi Kamnik ter se vpisal na Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Vsak nov začetek je težak. Mislim, da je bil za nas, ki smo hodili 12 let v Kamnik, pa še posebej. Vendar sam sem se prvega dne na fakulteti izredno veselil. Veselil sem se, da ne bom imel asistenta, da si bom lahko dan organiziral po svoje, da bom lahko počel karkoli in kadarkoli. Predvsem organizacija, kako bom dobil zapiske, kako bom našel nekoga, ki mi bo pomagal raznorazne »malenkosti«, me je spravljala v dobro voljo. In tako, kot sem že prej povedal - če si pozitiven, dobre volje, potem ni težko najti ljudi, prijatelje, ki so ti pripravljeni priskočiti na pomoč. In vsakemu, ki mi je, mi in mi bo pomagal pri raznoraznih »malenkostih«, ki me bodo vodile do mojih nadaljnjih ciljev, bom hvaležen!«
„Vsak človek, ki se vpiše na fakulteto, mora imeti vizijo ..."
Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ti je uspelo končati v roku. Kako ti je uspelo, saj večini to ne uspeva,
Foto: Črtomir Goznik
Boris z mamo Marijo in očetom Brankom
torek • 31. decembra 2013
Silvestrski intervju
Štajerski TEDNIK 7
Foto: Črtomir Goznik
Boris Šmigoc za domačim računalnikom
čeprav jim ne manjka nič, se ne srečujejo z nobenimi ovirami, razen lenobo in neodgovornostjo?
„Prvi cilj mi je bil, da izobraževanje na fakulteti uspešno končam v nekem doglednem času. Če vemo, da večina študentov vzame še absolventa, je to štiri leta. Mogoče mi je bila dodatna spodbuda tudi, da so mi moji, meni podobni predhodniki na začetku govorili, da so imeli takšne in drugačne težave na fakulteti in da se ni dalo prej kot v štirih letih diplomirati. Mene so te stvari še dodatno motivirale in usmerile v cilj, ki je bil pred menoj. Vendar tudi če bi sam potreboval še dodatno leto, ne bi bil nič razočaran, saj bi vedel, da sem na pravi poti, ki je vodila k cilju. Problem tistih, ki ne končajo šolanja je predvsem v tem, da se jim ne da, da so se na fakulteto vpisali le zaradi vpliva svojih staršev itd. Če se vpišeš le zaradi tega, potem nimaš tam kaj iskati. Vsak človek, ki se vpiše na fakulteto, mora imeti željo, vizijo in cilje, mora videti prednosti diplome, magisterija ... Pomembno je, da študira tisto področje, ki ga zanima, ki ga bo veselilo, izpopolnjevalo."
Si neverjetno motiviran mlad človek, ne ustavi te nobene ovira. Torej ni nobeno naključje, da si si tudi za diplomsko delo izbral motivacijo. Do kakšnih zaključkov si se dokopal?
»Svet brez ovir bi bil nezanimiv, potem bi bilo vse prelahko, dolgočasno. Vendar ovire so, da se jih premaga, ne da se jih izogibaš. Ko sem začel razmišljati o zaključnem delu na dodiplomskem študiju, sem si želel imeti mentorja, ki ima veliko znanja o menedžmen-tu, zato sem ob zaključku 2. letnika študija odšel do glavnega profesorja katedre za menedžment prof. dr. Vlada
Dimovskega. Takrat sva sklenila dogovor o sodelovanju pri pisanju diplomskega dela. Diploma z naslovom Teorije motivacije in primerjava njenih konceptov mi je dala vedeti, da za uspešnim me-nedžerjem stojijo motivirani zaposleni, ki jih moraš znati pripraviti do tega, da se identificirajo s podjetjem in da svoje cilje uresničujejo preko ciljev podjetja. Prav tako je pomembno, da menedžer zna v podjetje uvesti opolno-močenje zaposlenih. Najpomembnejša ugotovitev je, da je vložen kapital v ljudi ključen pri uspešnosti podjetja. Motivirani zaposleni bodo naredili vse, da bodo dosegli cilje, ki so si jih zadali in ki bodo sovpadali s cilji podjetja. S tem pa bo podjetje raslo in se razvijalo."
Študij nadaljuješ, vpisal si magisterij. Za katero smer si se odločil in zakaj?
„Študij nadaljujem na isti fakulteti in tudi smer je enaka kot na dodiplomskem študiju - Menedžment. Za to smer sem se odločil, ker mislim, da mi bo znanje managemen-ta prav prišlo v življenju po študiju (v službi) kakor v življenju samem, saj znanje me-nedžmenta lahko uporabimo kjerkoli in kadarkoli.
Kje se vidiš v prihodnosti? Kaj boš delal? Slišimo, da ti leži organizacija.
„Prvi cilj mi je, da uspešno končam magistrski študij na Ekonomski fakulteti. Zavedal sem se, da je v Sloveniji za nas zelo težko dobiti službo, zato sem staršema predlagal, če bi ustanovila podjetje, v katerem bi bilo zame primerno delo. Na koncu sta se starša odločila, da bosta odprla podjetje, ki se bo ukvarjalo z medicin-sko-tehničnimi pripomočki in v katerem se bom v prihodnosti tudi zaposlil. Kot sem že povedal, se organizacije neizmerno veselim. Zavedam
pa se, da se organizacija svojega življenja bistveno razlikuje od organizacije v podjetju. Organizacija v podjetju mi bo prestavljala izziv, ki se ga bo treba lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo. Pomembno je, da se bom zavedal, da bo organizacija dela v podjetju lahko ključno vplivala na moje nadaljnje življenje Verjamem v svoje sposobnosti, zato se že neizmerno veselim dela v podjetju."
Kaj delaš v prostem času?
„Svoje življenje sem moral zaradi svojega hendikepa prilagoditi na način, kakršen je bil za mene sprejemljiv. Že od malega imam rad šport in vse, kar je povezano z njim. Rekreacija je za vsakega človeka dobrodošla, prav tako je tudi zame. Kot človek s hendikepom se zavedam pomena razgibavanja, zato enkrat tedensko obiskujem fizioterapijo, ki je ključna za vzdrževanje mojega stanja. Ker večino časa preživim v Ljubljani oz. od doma, zato čas, ko sem doma, izkoristim tudi za vožnjo s kolesom, prav tako pa, ko nam čas dopušča, se s starši ali prijatelji odpravimo v toplice, izkoristim pa tudi čas, ko smo na morju in plavam v njem tudi po eno uro.
Kot sem že omenil, imam zelo rad šport, predvsem pa nogomet. Spremljam ga že vse od svetovnega prvenstva v Franciji. Spremljam ga redno, predvsem na televiziji, velikokrat pa tudi na stadionih po Sloveniji. Naj omenim še, da spremljam tudi vse druge športe, v katerih nastopajo slovenski športniki."
„Hendikepirani ljudje nismo manjvredni ..."
Kaj je tisto, kar še vedno predstavlja oviro, da invalidne osebe v Sloveniji ne morejo živeti polno? Kaj bi bilo treba še spremeniti?
„Predvsem miselnost ljudi. Ljudje, predvsem starejši, še vedno mislijo, da smo hendi-kepirane osebe manjvredne, da nič ne moremo, vendar to ni res. Menim, da nas družba še vedno preveč zapostavlja, kar dokazuje, da smo Slovenci še vedno preveč nestrpni do drugačnih. Mi lahko počnemo skoraj vse, kar počnete vi. V zadnjem desetletju se je vse, kar predstavlja oviro, izboljšalo in se še izboljšuje. Tukaj mislim predvsem na arhitektonske ovire, s katerimi se srečujemo na poti.
Eden izmed največjih problemov v naši državi je, da še vedno nimamo zakona o osebni asistenci, na podlagi katerega bi bili vsi upravičeni do osebnega asistenta, brez katerega naše življenje praktično ni mogoče. Zavedam se, da imamo trenutno finančno krizo, vendar to ne bi smel biti razlog. Zavrnitev tega zakona je nam, ki potrebujemo tujo pomoč, potrdila domneve, ki smo jih vedeli že prej. Potrdila je, da je ljudem, ki v bližini nimajo takšnega primera, popolnoma vseeno, na kakšen način živijo ljudje, ki so odvisni od drugih. Katastrofa je, da se o tem še vedno pogovarjamo, pa bo konec leta 2013. Katastrofa je predvsem zaradi tega, ker se naša država v vseh pogledih rada primerja s severno sosedo oz. z bolj razvitimi državami, a ne poskrbi za najosnovnejše potrebe svojih hendikepiranih državljanov!"
S kakšnimi željami in pričakovanji vstopaš v leto 2014? Imaš morda tudi kakšno sporočilo za slovensko politiko?
„Leto 2013 je bilo zame zelo uspešno. Uspešno sem končal dodiplomski študij, se vpisal na podiplomski študij, skupaj s prijatelji doživel absolventski izlet na Zakintosu. V letu 2014 pričakujem, da bom uspešno končal 1. letnik in se vpisal v 2. letnik. Prav tako upam, da mi bo uspelo priti do Barcelone, si ogledati mesto, za katerega pravijo, da je eno izmed najlepših na svetu, hkrati pa si ogledati nogometno tekmo FC Barcelona. Naša politika bi se morala začeti zavedati, da so bili izvoljeni na svoje položaje z našo podporo, mi smo glasovali zanje. Zavedati bi se morali odgovornosti, ki jo imajo. Na žalost pa je politikom popolnoma vseeno, kako živijo državljani. Po vsem svetu je finančna kriza, vendar so države, ki so se pravočasno odzvale, danes že zunaj nje. Naša država pa je še vedno v krizi, nič ne kaže, da bi se iz nje v prihodnjem letu rešili. Prav tako bi bilo pomembno, da bi se sprejel zakon o osebni asistenci, da bi ljudem, ki potrebujemo pomoč, omogočili normalno življenje."
MG
Ormož • Zdravstveni dom Ormož
Najsrčnejša medicinska sestra
Bralci revije Zdravje so za najsrčnejšo medicinsko sestro v letu 2013 v Sloveniji izbrali Alenko Meško, ki je delovala in se strokovno izpopolnjevala v ginekološkem dispanzerju. Novembra letos pa je sprejela nov poklicni izziv, saj se je kot diplomirana medicinska sestra zaposlila v patro-nažni službi Zdravstvenega doma Ormož.
Za Meškovo je bilo priznanje za najsrčnejšo medicinsko sestro veliko presenečenje, ki se ga je zelo razveselila. »Veliko mi to pomeni. Lepo je, da so pacientke res spoznale, da sem jim želela pomagati in biti dobra z njimi,« je dejala Meškova in še dodala: »Zagotovo bo to dobra vzpodbuda za naprej.« In kakšen je recept za to najsrčnejšo nagrado? »Delala sem, kot sem želela, da bi drugi delali z mano. Vedno sem se skušala postaviti na stran pacienta in kako bi jaz želela, da bi me v tistem trenutku obravnavali,« je pojasnila Meškova. Tako imajo v ormoškem zdravstvenem domu že tretjo dobitnico. Leta 2011 je namreč najsrčnejša medicinska sestra postala Andreja Obran, najsrčnejša patronažna sestra pa Štefka Lesar. Po besedah direktorice Zdravstvenega doma Ormož Vlaste Zupanič Domajnko tovrstna priznanja pomenijo potrditev dobrega dela celotni zdravstveni negi in vzpodbudo za naprej za vse zaposlene.
Foto: ML
Dobitnica nagrade najsrčnejša medicinska sestra leta 2013 Alenka Meško z direktorico Zdravstvenega doma Vlasto Zupanič Domajnko.
Za poklic medicinske sestre se je Meškova odločila že zelo zgodaj. »Že kot majhna deklica sem za pusta vedno želela biti medicinska sestra. Je pa tudi res, da sem bila velikokrat bolna, zato mi je verjetno bil ta poklic najbolj blizu.« Tako se je Meškova po končani osnovni šoli vpisala na srednjo zdravstveno šolo ter pridobila naziv srednja medicinska sestra, nato pa šolanje nadaljevala na višji zdravstveni šoli in še na visoki zdravstveni šoli. Svojo poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu Ormož, kjer je pet let delala kot višja medicinska sestra na Dispanzerju za medicino. Zaradi želje po novih izzivih se je leta 1993 zaposlila na Zdravstvenem inšpektoratu kot višja svetovalka. Šest let kasneje pa je na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani uspešno diplomirala ter pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Poklicna pot jo je leta tako 2002 ponovno pripeljala v Zdravstveni dom Ormož, kjer se je zaposlila v ginekološkem dispanzerju, kjer je aktivno delovala in se strokovno izpopolnjevala več kot 10 let. Novembra letos pa je začela pisati novo zgodbo. Zaposlila se je namreč v patronažni službi, kjer se je odlično znašla: »Zelo mi je všeč. Kolegice pravijo, da škoda, da nisem že prej poskušala z delom na terenu. Imam občutek, da sem na terenu lahko jaz jaz. Da lahko naredim tisto, kar pacient prosi«, je še pojasnila najsrčnejša medicinska sestra.
Monika Levanič
Poslušajte nas na svetovnem spletu
^RADIOPTUJ
eta ¿filetee www.radio-ptuj.si
8 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 24. decembra 2013
Ptuj • Dan samostojnosti in enotnosti
„Za enakost v raznolikosti ..."
V nabito polni Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Ptujskem. V zadnjih letih se to ni dogajalo, ta praznična in spominska slovesnost je v tem obdobju uspela pritegniti manj kot dvesto ljudi. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, ki je najprej postregel z nekaterimi statističnimi podatki, po katerih si bomo zapomnili 23. leto samostojne države.
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča je letos gostil Alenko Godec. Navdušili so z zimzelenimi melodijami.
Predvsem pa je bilo to leto, ko je Slovenija v primerjavi s prejšnjimi leti občutno padla na gospodarskem in drugih področjih, zabeležila izgubo mednarodnega ogleda ter povečanje socialne stiske posameznikov in družin kot tudi brezupnost številnih mladih generacij. Cerkev na Slovenskem pa je v letu 2013 doživela eno svojih največjih moralnih kriz v Cerkvi na Slovenskem.
Močno so se majala tla temeljnim vrednotam, brez ka-
Kulturni program z recitali in glasbo so pripravili dijaki in profesorji Gimnazije Ormož. Plakete občine Ormož za leto 2013 sta zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelila župan Alojz Sok in predsednik občinske komisije za odlikovanja in priznanja Jožef Cajko.
Bronasto plaketo je prejela Marta Gregorc iz Cerovca Stanka Vraza, ki je aktivna v številnih društvih. Med drugim v Društvu kmečkih žena in Turistično-kulturnem društvu Ivanjkovci. Več let je bila vodja skupine za ohranjanje starih običajev, sodelovala je pri folklori in veselih večerih. Je članica Društva za osteoporozo Ormož in Društva upokojencev Ormož. Kot mentorica pri interesnih dejavnostih na področju kulturne in etnografske dediščine sodeluje z učitelji osnovnih šol. Na svoji kmetiji že več let organizira delavnice,
Na ustanovnem kongresu se je minulo soboto, 14. decembra, v Ljubljani zbralo kar 211 ustanovnih članov, ki so poleg izvolitve novega vodstva in organov stranke sprejeli še poslovnik, statut, etični kodeks in program nove stranke. Po poročanju STA so zbrane nagovorili tudi novoizvoljeni člani predsedstva, pri čemer je Marina Tavčar Krajnc iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru poudarila, da je stranka nastala kot odraz neposredno izraženega nezadovolj-
terih človeštvo ne more preživeti. „Osebno pa bom leto, ki je za nami, pomnil kot začetno leto, ko se je vedno več različnih socialnih struktur na svetu pričelo zavedati, da je treba staro razvojno paradigmo zamenjati z novo. Vseh preteklih dogodkov ne ocenjujem kot črnoglede ali celo katastrofič-ne. Zavedajoč se, da je edina stalnica v tem prostranem vesolju sprememba in da za vsakim dežjem posije sonce, me dogodki v letu 2013 navdajajo
na katerih se udeleženci pod njenim mentorstvom učijo presti, tkati, štrikati, filcati in kvačkati ter pečejo kruh, krap-ce in pogače. Za svoje delo je Marta Gregorc na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela več priznanj. Letos ji je Mladinski svet Slovenije podelili tudi priznanje za naj prostovoljko.
Prejemnik srebrne plakete občine Ormož za leto 2013 je Franc Škorjanec iz Žvaba. Občina ga je odlikovala za njegovo dolgoletno in uspešno delo na področju lokalne samouprave. Škorjanec je dolga leta deloval in še deluje v Krajevni skupnosti (KS) Ivanjkovci. Organiziral je vrsto akcij za gradnjo elek-tro, vodovodnega in telefonskega omrežja, sodeloval pri modernizaciji cest in drugih aktivnostih, ki jih je vodila KS. Vsa leta od osamosvojitve Slovenije je aktiven v političnem življenju občine Ormož. Bil je
stva državljanov. Solidarnost v imenu stranke po njenih besedah ni le želen ideal, temveč je kot vrednota programsko izhodišče stranke. »Nismo idealisti, ki bi radi klatili zvezde z neba, a zmoremo realistično in strokovno oceniti, kaj je narobe v tej družbi,« je povedala. Dodala je, da hitrih rešitev ni in bo za saniranje težav potrebnih več let. »Če je v Sloveniji še vedno kdo, ki trdi, da ne vemo, kaj hočemo, da ne upamo prevzeti odgovornosti in da se državljani ne znamo združiti, je
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, župan M0 Ptuj: "Močno so se zamajala tla temeljnim vrednotam."
ustanovitelj in dva mandata predsednik Turističnega društva Runeč Žvab Drobrovščak.
danes dobil jasen odgovor. Ta se imenuje Solidarnost,« pa je dejal predstavnik gibanja Vseslovenska ljudska vstaja Uroš Lubej ter dodal, da je za njimi leto jeze, upanja in rušenja, zdaj je nastopil čas združevanja. Nad ljudi je po Lubejevi oceni prišlo zavedanje, da so ostali brez pravega političnega zastopstva. Izpostavil je, da ne bodo »koalicija rdečih, črnih ali rumenih«, ampak koalicija solidarnih. Politiko želijo vrniti ljudem, oblast pa ni njihov cilj, temveč edino sredstvo, da moč
z optimizmom. Obstoječi družbenopolitični sistem, ki temelji na tekmovalnosti, delitvi, ločevanju in neenakosti, bo treba zamenjati s sistemom enotnosti v raznolikosti. Doseči enotnost v tem prostranem svetu velikih razlik v kulturi, jeziku, veri, narodnostnih koreninah, običajih, prehranjevalnih navadah itd. ni majhna naloga. Kriza, ki jo doživljamo, je prvenstveno duhovna in se izraža na političnem in družbenem področju. Zavedati se moramo,
Društvo ima prostore v stari osnovni šoli na Runču, za katero je zaslužen, da se je obno-
povrnejo svojemu izvoru: državljanom. Damjan Mandelc iz Odbora za pravično in solidarno družbo pa je izrazil upanje, da bo dosedanji politični eliti ljudstvo na prihodnjih volitvah spisalo sodbo, ker da je bilo dovolj poniževanja. Politiko je, tako pravi Mandelc, treba prečistiti in zavzeti odgovorno držo. »Skleniti moramo zavezništvo ljudstva in pokazati vrata tistim, ki to ljudstvo razdvajajo,« je dodal.
Program stranke je koordiniral nekdanji minister za
da je enotnost v različnosti naporna, a je mogoča, če je dovolj ljubezni, nesebične predanosti in medsebojnega spoštovanja,« je še posebej poudaril ptujski župan Štefan Čelan. Za praznično vzdušje pa so tako kot
vila. Prav tako je član Društva upokojencev Ivanjkovci, nekaj let je bil član pevskega zbora,
zdravje Dušan Keber, ki je v predstavitvi poudaril, da bodo program obdržali odprt in vanj vključevali dodatne predloge ter teme. Po njegovih besedah ima Solidarnost dva večja cilja. Prvi je onemogočanje avtoritarnega načina vladanja, ki da se nam ciklično ponavlja v zadnjih 20 letih. Drugi temeljni cilj pa je graditev solidarnosti kot alternative neoliberalni ideologiji. Ustanovni člani so za generalnega sekretarja izvolili nekdanjega podpredsednika LDS Božidarja Flajšmana, izvolili so tudi člane sveta, izvršnega, statutarno-pravnega in nadzornega odbora ter etično komisijo.
Zgodovinar Jože Pirjevec je v uvodnem nagovoru spomnil na vstajniška gibanja, ki so vzniknila pred letom dni: »Dokazali smo, da smo še odporen organizem, ki se je zmo-
vedno na ta dan poskrbeli v Pihalnem orkestru Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, ki je tokrat gostil izjemno pevko Alenko Godec. Skupaj so popeljali v svet zimzelenih melodij.
MG
ki deluje znotraj tega društva. Že več kot 35 let je član PGD Ključarovci, tri leta je bil predsednik društva, pod njegovim vodstvom je potekala tudi obnova gasilskega doma.
Zlato plaketo občine Ormož je letos prejelo Strelsko društvo Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki deluje 53 let. Ekipa društva zadnja leta na državnem in v mednarodnem merilu beleži odmevne rezultate. Ekipo sestavljajo Aleksander Ciglarič ter Boštjan in Simon Simonič. Zadnja leta so se zelo uigrali in posegajo po najvišjih, zmagovalnih mestih. V letih od 2010 do 2012 so bili državni prvaki, Ciglarič je naziv državnega prvaka osvojil tudi med posamezniki.
Prvi del ponedeljkove slovesnosti s podelitvijo plaket in nastopom gimnazijcev je potekal v prostorih ormoškega gradu, drugi del s slavnostnim nagovorom in koncertom pa v beli dvorani grajske pristave. Slavnostni govornik je bil Boštjan Simonič, član ŠD Jožeta Kerenčiča in trenutni državni prvak v strelstvu. S koncertnim repertoarjem pa sta se predstavila pevski zbor Bee Geesus in vokalna skupina 4Given.
Mojca Zemljarič
žen odzvati na pogubne klice, ki ogrožajo skupnost. Rezultat tega procesa je stranka, ki jo danes ustanavljamo,« je poudaril. Leto 2013 bo po njegovih besedah ostalo zapisano kot »tisto obdobje, ko smo Slovenci spoznali, da je treba oblikovati novo družbeno pogodbo in politično kulturo«. Pirjevec se zaveda, da so cilji nove stranke visoki in jih ne bodo mogli uresničiti brez podpore naroda. Zato je pozval vse, ki so »pogumni, pripravljeni misliti na izviren način ter se odpovedati govorici sovraštva, korupciji in strankarskemu egoizmu«, naj stopijo v vrste nove stranke. »Naj živi Slovenija, naj živi solidarna Slovenija,« je sklenil Pirjevec. Sicer pa napovedujejo, da bodo kot koalicija solidarnih moč odločanja vrnili državljanom.
-OM
Ormož • Ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Podelili tri občinska odlikovanja
Osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v občini Ormož je bila v ponedeljek, 23. decembra. Ker v Ormožu ne zaznamujejo občinskega praznika, je prireditev hkrati priložnost za podelitev občinskih odlikovanj.
Foto: MZ
Prejemniki odlikovanj v družbi župana Alojza Soka ter predsednika občinske komisije za odlikovanja in priznanja Jožefa Cajnka.
Slovenija • Ustanovljena je nova stranka
Solidarnost - za pravičnejšo družbo
Predstavniki treh osrednjih vstajniških gibanj s podporniki so ustanovili novo politično stranko Solidarnost - za pravično družbo. Vodstvo stranke so zaupali Marini Tavčar Krajnc, Urošu Lubeju in Damjanu Mandlu, ki napovedujejo oster boj proti korupciji.
Kegljanje
Avanturisti slavili pred Čavleki
Stran 10
Rokomet
Ormožani drugi in tretji v Varaždinu
Stran 10
Bovling
Ptujskima ekipama kaže zelo dobro
Stran 11
Strelstvo
Tretja zmaga za Stojaka, prva za Urško Kuharic Stran 11
Judo
Ptujski župan sprejel Klemna Ferjana
Stran 12
Božičkov tek
Letos dvakrat več udeležencev kot lani
Stran 12
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Srečno 2014!
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pozitivni premiki
Čeprav trenutno v Sloveniji na skoraj vseh področjih govorimo o »negativnih trendih« in »padajočih krivuljah«, lahko dosežke športnikov iz Spodnjega Podravja v letu 2013 generalno ocenimo kot pozitivne.
V prvi vrsti so k temu pripomogla napredovanja v višje lige v ekipnih športih: Zavrča-ni so postali člani prvoligaške nogometne druščine, roko-metaši Drave so napredovali v 1. B-ligo, v 3. SNL vzhod so se iz Štajerske lige prebili ptujski nogometaši, kegljavke Drave so napredovale v 1. B-ligo, na-miznoteniška vrsta iz Cirkovc se je uvrstila v 2. ligo, ponovno je v ligaško tekmovanje vstopila dekliška ekipa NTK Ptuj ... Razveseljivo je, da so se prav vsi zelo dobro ali celo odlično znašli v teh ligah in krojijo vrh ali zgornjo polovico lestvice.
Na drugi strani so se seveda dogajali tudi izpadi oz. nazadovanja, vendar lahko tudi v njih vidimo pozitivne stvari. Tako so nogometaši Aluminija po enoletnem nastopanju v elitni prvoligaški druščini izpadli v 2. ligo, a to kluba ni zamajalo v nobenem segmentu delovanja, kar se je v preteklosti zgodilo številnim klubom (Korotan, Primorje, Beltinci, Mura, Nafta, Izola ...).
Stalnice slovenske športne scene ostajajo rokometaši Jeruzalema Ormoža (1. A-liga), Moškanjcev-Gorišnice, Velike Nedelje (1. B-liga) in odboj-karice Ptuja, ki so med prije-
tnejšimi presenečenji sezone. V to kategorijo namenoma nisem dodal ptujskih rokome-tašic in igralcev namiznega tenisa: v njihovem delovanju je sicer hvale vreden zasuk k mlademu domačemu kadru, vendar je ta v obeh primerih morda celo premlad za takšne vrste tekmovanj. Z zamikom kakšnega leta ali dveh bi bila slika zagotovo vedrejša, a je obenem treba razumeti vodstva klubov, ki poskušajo mladim nuditi najboljše pogoje za nabiranje dragocenih izkušenj.
Med posamezniki lahko znova izpostavimo Dejana Zavca, ki kljub porazu v New Yorku še naprej zasleduje svoje cilje. Pomembno je tudi to, da mladim kaže pot dela in vztrajnosti, po kateri je edino možno na vrh. Velik napredek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža se vedno močneje opirajo na mlade moči iz lastne rokometne šole.
Blaž Rola je na Mediteranskih dvojicami.
Foto: Črtomir Goznik
igrah v Turčiji osvojil dva naslova: v posamični konkurenci in med
Mina Markovič je lahko zadovoljna z doseženim v letu 2013.
je v letu 2013 uspel tudi Blažu Roli, ki se v neizprosni konkurenci svetovne teniške karavane uspešno prebija proti najboljši stoterici. Če bo letos ta cilj dosegel, potem si bo na stežaj odprl vrata tudi na največje svetovne turnirje, kar bi bil zares izjemen dosežek. Ne smemo pozabiti dvojnega naslova mediteranskega prvaka v Turčiji (med posamezniki in v dvojicah). Med vrhunske rezultate v svetovnem merilu lahko dodamo tudi osvojitev 2. mesta Mine Markovič v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in prvega v kombinaciji. Mina je letos k osvojenim lovorikam dodala še zmago na svetovnih igrah v Kolumbiji. Leto je s svojimi uspehi zaznamoval tudi Peter Balta in se v dresu slovenske padalske vrste okitil z evropskima naslovoma. Nina Kola-rič je kljub ne najbolj posrečeni sezoni osvojila medaljo na mediteranskih igrah, kar je lep dosežek za vsakega športnika.
Razveseljiv je tudi napredek mladega rodu, iz katerega lahko kot posameznike izpostavimo Nino Potočnik (tenis), Majo Bedrač, Veroniko Domjan (atletika), Luka Sagadina (kolesarstvo), Saša Stojaka (strelstvo) . Številni nastopajo v najvišjih državnih razredih v ekipnih športih, posamezniki iz teh ekip pa so državni reprezentanti v mlajših kategorijah. To je zagotovo obet, da se športnikom iz Spodnjega Podravja obetajo lepi časi. Srečno!
Jože Mohorič
Nogomet • NK Zavrč
Pričelo se je dogajati ...
Čeprav so prazniki ob koncu leta na vrhuncu in je šport, še posebej pa nogomet, v tem času potisnjen globoko v ozadje, ne nazadnje so igralci na zasluženem počitku, pa se v ozadju vseeno dogaja veliko stvari. Tudi v slovenskih nogometnih kolektivih je tako, saj bodo slovenski prvoligaši kmalu po praznikih pričeli priprave na spomladanski del sezone. Le-tega nestrpno pričakujejo tudi številni privrženci nogometa v Zavrču. Čeprav uradnih informacij iz kluba še ni, pa se v ozadju že marsikaj dogaja .
Tako je že znano, da se bodo priprave pričele 14. januarja s tradicionalno medsebojno tekmo. Zaenkrat je potrjena tekma proti Zagrebu, ki bo 25. 1.,29. 1. bo odigrana tekma z Aluminijem. Konec januarja sledi odhod v Novigrad, kjer bo Zavrč sodeloval na močnem mednarodnem turnirju z osmimi udeleženimi ekipami. Sledi prihod domov ter tekma z madžarskim ZTE (okrog 15. 2.). Drugi tekmeci v pripravljalnem obdobju zaenkrat še niso znani.
Glede igralskega kadra je zaenkrat v ospredju krčenje le-tega, saj skoraj zagotovo iz kluba odhajata levi bočni igralec Rok Roj (kariero bo nada-
Foto: Črtomir Goznik
Rok Roj bo nogometno kariero nadaljeval v Kazahstanu.
ljeval v kazahstanskem prvoli-gašu Tarazu), poleg njega pa spomladi belega dresa najverjetneje ne bo nosil niti vezist Rene Mihelič (oblekel naj bi dres ukrajinskega Volyna). Lovke je na Miha Kokola, za katerim je odlična jesen, stegnila ljubljanska Olimpija, toda zaenkrat je omenjeni nogometaš še vseeno član Zavrča. Kar nekaj zanimanja vlada še za kar nekaj nogometašev Zavrča, toda sprememb v ekipi še ni. Odhodi bodo verjetno odločali tudi o številu prihodov, blizu prihoda je zaenkrat levi bočni nogometaš, 25-letni Karlo Šimek, dosedanji član hrvaškega dru-goligaša Zeline.
tp
Nogomet • NK Aluminij
Za začetek trije odhodi
Nogometaši Aluminija so jesenski del sezone (15 krogov) končali na 3. mestu v 2. SNL in so trenutno na zimskem odmoru. Aktivna pa je uprava, ki je skupaj s trenerskim štabom naredila analize in potegnila prve poteze - te so zaenkrat vse v smeri odhodov. Tako dresa NK Aluminij v spomladanskem delu ne bodo več
tu
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Kovačevič
nosili Liridon Osmanaj, Arpad Vaš in Mitja Kovačevič.
Vsi omenjeni so v Kidričevo pred ali med sezono prišli kot okrepitve, česar pa niso potrdili na igrišču. Po ocenah stroke so vsi pokazali manj od pričakovanj, tudi trenerja Ante Šimundža in Robert Pevnik sta jim namenila malo igralnega časa. Še največ je igral Mitja Kovačevič, ki je na desetih tekmah vknjižil 803 minute igralnega časa. Arpad Vaš je na 12 tekmah v igri prebil 710 minut in pri tem dosegel en zadetek. Še najmanj priložnosti je dobil Liridon Osmanaj, ki je na osmih tekmah igral 379 minut (1 zadetek).
Odhod trojice igralcev je očiten znak, da se bodo v Kidričevem bolj obrnili k lastnemu podmladku, ki v konkurenci 1. slovenske mladinske lige dosega dobre rezultate.
JM
10 Štajerski
Šport
torek • 17. decembra 2013
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Avanturisti slavili pred Čavleki
Kegljači so bili v zadnjem mesecu tega leta zelo aktivni. Po dokaj uspešnih igrah članov in članic Drave so aktivnosti končali s prvenstvom MO Ptuj v ekipni in posamični konkurenci. Vsa tekmovanja so potekala na starem dvosteznem kegljišču pod tribuno ptujskega Mestnega stadiona. Še enkrat se je izkazalo, da ima ta šport veliko privržencev in si zasluži mesto med tradicionalnimi ptujskimi športi. Za nameček se je tekmovanje končalo še v izjemno razburljivi končnici in so o zmagovalcih odločali zadnji lučaji.
V ekipnem delu prvenstva je nastopilo 16 ekip s po štirimi tekmovalci, tako da se je za naslove borilo skoraj 70 kegljačev. Vsaka ekipa je opravila po en nastop, ki je štel za ekipno uvrstitev, hkrati pa tudi kot kvalifikacije za nastop v finalnem delu posameznikov in posameznic. Po pričakovanjih sta se za ekipni naslov udarili ekipi Avanturistov in Čavlekov, v katerih so nastopali člani 1.
Rezultati najboljših ekip:
1.	Avanturisti: Dušan Murko 478, Boris Premzl 512, Dani Kozoderc 513, Robi Golob 557 kegljev
2.	Čavleki: Pavle Ilic 495, Drago Arnuš 507, Ivan Čuš 527, Zdravko Sušanj 531 kegljev
3.	Dravca I: Marija Kozoderc 483, Selena Bombek 491, Nada Fridl 512, Marina Kramberger 525 kegljev
Rezultati posameznic:
1. Selena Bombek 511,2. Marina Kramberger 493, 3. Melita Kru-šič 474 podrtih kegljev
Rezultati posameznikov:
1. Franc Žnidarič 539,2. Robi Golob 536,3. Zdravko Sušanj 522, 4. Boris Premzl 521 podrtih kegljev ...
Prejemniki priznanj za najboljše ekipe in posameznike v letošnjem prvenstvu MO Ptuj
moške ekipe KK Drava. Boj je bil odprt do zadnjih lučajev, na koncu se je celo prvič zgodilo, da sta imeli najboljši ekipi enako število podrtih kegljev. Avanturisti so bili v čiščenju za 20 kegljev boljši, zato jim je pripadlo 1. mesto, Čavleki pa so se morali zadovoljiti z 2. mestom. Tretje mesto je pripadlo ekipi Dravca I. z 2011 podrtimi keglji. Sledijo 4. DU Ptuj I 1979 kegljev, 5. Dravca II 1951, 6. DU Ptuj II 1921, 7. Podlehnik I 1901 itd.
V	finalni nastop posameznic se je uvrstilo 6 najboljših tekmovalk iz ekipnega dela, poleg najboljših treh iz ekipe Dravca I. še Melita Krušič (Dravca II.) 507 kegljev, Ivanka Plajnšek (DU Ptuj I.) 494 in Maja Pavlič (Kombajnisti) 490 kegljev. Najboljšim iz ekipnega dela v finalu ni šlo po načrtih. Zmago je prepričljivo osvojila Selena Bombek pred Marino Kram-berger in Melito Krušič.
V	finalu posameznikov je prvi nastopil Franc Žnidarič
Najboljše posameznice
in podrl kar 539 kegljev. Tako je kar na začetku lestvico postavil zelo visoko in se je zdela težko dosegljiva. In res je bilo tako. Kar po vrsti so si naslednji finalisti »lomili zobe«. Ko sta nastopila najboljša dva iz ekipnega dela, Zdravko Sušanj in Robi Golob, je vendarle kazalo, da bo slednjemu le uspelo premagati začetno znamko. Po treh odlično odigranih setih, ko je povprečno podiral po 140 kegljev, je v zadnjem setu za zmago potreboval »le« 119 kegljev. Toda Robiju se je roka zatresla ob nepravem času in do zmage so mu zmanjkali 4
Najboljši posamezniki
keglji. Pokazalo se je, da je najboljši rezultat iz ekipnega dela med posamezniki težko obraniti, saj se napetost iz nastopa v nastop stopnjuje in prav najboljša dva iz ekipnega dela imata zato v zadnjem nastopu najtežje delo. Veteran Žnidarič je odlično unovčil svojo štartno pozicijo in tako povsem zasluženo osvojil naslov prvaka MO Ptuj za leto 2013. V senci boja za 1. mesto je tekel tudi boj za 3. mesto, v katerem je Zdravko Sušanj prav v zadnjem lučaju za en podrti kegelj premagal Borisa Premzla.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlajše kategorije Jeruzalema Ormoža
Ormožani drugi in tretji v Varaždinu
V ■■
Starejši dečki B Jeruzalema (letniki 2000 in mlajši) so na mednarodnem turnirju v Va-raždinu (3. turnir Krešimirja Petanjeka) med 16 sodelujočimi ekipami iz Hrvaške, BiH (Borac Banja Luka) in Slovenije (Jeruzalem) osvojili 2. mesto.
Po zmagah nad Prelogom, GRK Varaždin, Moslavino iz Kutine in Ivaničem je v velikem finalu po odlični tekmi sledil poraz proti Karlovcu. Ormožani so 1. polčas dobili z izidom 7:5, a žal v 2. polčasu zapravili dve sedemmetrovki in ostali brez zmage na turnirju. Karlovac se je veselil zmage z 12:11. Pred finalom je ekipa ostala brez Jana Zadravca, ki je »pordečel« na polfinalni tekmi in po pravilih organizatorjev moral finalno tekmo spremljati s tribune. Med vsemi sodelujočimi ekipami so bili igralci Jeruzalema fizično najslabši, vendar so s tehničnim znanjem ter hitro in borbeno igro nadoknadili pomanjkanje centimetrov in kilogramov. Z igro skozi celoten turnir je ekipa navdušila številne prisotne ter druge trenerje v prelepi vara-ždinski dvorani Arena. Ekipo je na polfinale in finale pospremil igralec članske ekipe
Ormoška ekipa starejših dečkov B je na turnirju v Varaždinu osvojila 2. mesto.
Siniša Radujkovič. Prvi turnir v Varaždinu leta 2011 so dobili Ormožani, zdaj pa so dvakrat zapored - v letih 2012 in 2013 - pri letnikih 2000 slavili roko-metaši Karlovca. Za Jeruzalem so nastopili: Žan Firšt Šeruga; Jan Zadravec, Anže Noters-berg, Primož Ozmec, Tobi To-rič, Niko Sovič, Ivo Belec, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Blaž
Zadravec, Uroš Horvat, Teo Šulek in trener Uroš Krstič. Gašper Hebar (Jeruzalem) je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja.
Odličen vikend je dopolnila tudi združena ekipa mlajših dečkov B (letniki 2002 in mlajši) Jeruzalema in Velike Nedelje Carrere Optyl, ki je dan kasneje med 12 sodelujo-
čimi ekipami osvojila 3. mesto. V finalu so fantje klonili proti Karlovcu in hrvaškemu prvaku Poletu iz Dugega Sela. Pod vodstvom trenerja Davorina Kovačca so zaigrali: Aleš Ze-mljič, Ian Mesarec; Maj Voršič, Alen Kosi, Lan Kokol, Žiga Borko, Jure Lukman, Enej Kovačec in Domen Šoštar.
uk
Rokomet • M. Gorišnica
Pohvala fantom za prizadevnost
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev-Gorišnice
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so v prvem delu prvenstva v 1. B-ligi igrali veliko bolje kot lani in so prvi del prvenstva končali na 7. mestu, osvojili so 11 točk. To jim daje občutek mirnosti, saj niso v nezavidljivem položaju glede obstanka in lahko posledično igrajo veliko bolj sproščeno. O minuli polovici tekmovanja je njihov trener Sebastjan Oblak dejal: »Prvi del sezone bi ocenil za uspešnega, čeprav je res, da smo si želeli, da doma ne bi izgubili tekme. Predvsem je škoda zadnje tekme proti Cerkljam, kjer pa na koncu nismo imeli športne sreče. Rad bi pohvalil vse fante za prizadevnost in udeležbo na treningih, tudi mlajše, ki pridno trenirajo in potrpežljivo čakajo na priložnost. Treninge za drugi del prvenstva bomo začeli 6. januarja. V drugem delu prvenstva imamo enak cilj kot v pr-
vem delu: doma vse zmagati, v gosteh pa odigrati čim bolje in prinesti domov kakšno točko. To naj bi zadostovalo za želeno peto mesto, kot smo si postavili kot cilj pred prvenstvom.«
Rokometaši iz Gorišnice imajo v svojih vrstah tudi drugega najboljšega strelca lige, in sicer Tineta Marušiča, ki je dosegel 74 zadetkov. Ta mladi zunanji igralec je tudi najpri-jetnejše presenečenje ekipe. V fair-playu so Gorišničani na 10. mestu, po izvajanju sedem-metrovk pa na visokem 2. mestu. Dobri rezultati so vsekakor lepa nagrada vodstvu kluba, ki uspeva skrbeti za rokometni pogon v Gorišnici. Veseli pa dejstvo, da je v ekipi veliko domačih rokometašev, kar tudi privablja kar precej gledalcev na tekme v športno dvorano v Gorišnici.
Danilo Klajnšek
Rokomet • V. Nedelja CO
Se upajo na obstanek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Munda, trener Velike Nedelje Carrera Optyla (v sredini)
V Veliki Nedelji po prvem delu prvenstva v 1. B slovenski moški rokometni ligi vsekakor ne morejo biti zadovoljni s prikazanim. So na zadnjem mestu, z le eno doseženo zmago (Radeče MIK Celje). To je vsekakor manj, kot so v klubu pričakovali. Imeli so kar precej težav s poškodbami in odsotnostjo igralcev zaradi službenih in šolskih obveznosti. Drugi del prvenstva bo za rokometaše Velike Nedelje Carrere Optyl kar precej naporen, saj bodo za želeni obstanek med 1. B-liga-ši morali postoriti precej več, predvsem pridno zbirati točke. O prvem delu tekmovanja je trener Bojan Munda dejal: »Prvi del prvenstva se vsekakor ni potekal po naših pričakovanjih. Igra v napadu nam ni stekla tako, kot smo želeli, tudi v obrambi je bilo preveč napak. V določenih trenutkih so fantje vendarle dokazali, da se lahko kosamo tudi z močnejšimi ekipami. Zavedamo se, da še ni vse izgubljeno in da smo lahko še veliko boljši, zato pozitivno zremo v prihodnost.«
Ali ste bili dovolj pripravljeni na prvi del prvenstva?
Bojan Munda: »Na prvi del prvenstva smo bili dobro pripravljeni, ampak so se po prvih tekmah začele težave s poškodbami. Večje breme smo obesili na ramena mladih igralcev, ki napredujejo iz tekme v tekmo. Sedaj potrebujemo vsi skupaj nekoliko počitka, 6. januarja pa začnemo priprave. Upam, da bodo vsi fantje zdravi in pripravljeni na peklenski boj, ki nas čaka.«
Kaj narediti, da bi popravili uvrstitev?
Bojan Munda: »Izboljšati položaj na lestvici bo za nas dodatna motivacija, ker vemo, da to nalogo zmoremo. V pripravljalnem delu na drugi del prvenstva bomo odigrali štiri prijateljske tekme in se po najboljših močeh pripravili na tekmece. Glede igralskega kadra še ni vse dorečeno, upamo pa, da nas bo čim več in predvsem, da bodo vsi zdravi!«
Danilo Klajnšek
torek • 24. decembra 2Q13
Šport
Štajerski	11
Samo Ravter
S Tanjo Zakelj do vrhunskih rezultatov
Na razglasitvi najuspešnejših športnikov leta 2013 se je med dobitniki priznanj znašlo tudi ime Ljutomerčana Sama Rauterja, profesorja športne vzgoje, ki sicer kot doktor znanosti deluje na področju športne diagnostike v Ljubljani. Iz rok predsednika OKS Janeza Kocijančiča je prejel plaketo za zasluge kot trener gorske kolesarke Tanje Žakelj, ki ji je po glasovanju športnih novinarjev Slovenije pripadlo drugo mesto.
»Tanjo sem prevzel na začetku leta, potem ko je iz razpadlega turškega kluba prišla k ljubljanski ekipi Unior tools team. Najprej je najino sodelovanje potekalo preko telekomunikacijskih povezav, ko pa sem jo spremljal tudi na dirki po Španiji, smo se dokončno dogovorili za skupno delo,« pravi 31-letni Prlek. Sezona se je za Tanjo Žakelj končala sanjsko, saj je maja 2013 Novem mestu na Moravskem Sloveniji »privozila« prvo zlato kolajno v svetovnem pokalu v olimpijskem krosu, svoj nastop pa je kronala z zgodovinskim uspehom slovenskega gorskega kolesarstva - zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. »Najino sodelovanje je dogovorjeno tudi za leto 2014, ko Tanjo čakajo zahtevni nastopi v Južni Afriki, Avstraliji, Kanadi in ZDA ter evropsko (Nemčija) in svetovno (Norveška) prvenstvo. Njen zastavljen cilj je osvojiti naslov svetovne članske prvakinje ...«
Samo Rauter je sicer znan slovenski gorski kolesar. S tovrstno športno dejavnostjo se aktivno ukvarja že polnih 15 let. Za tekmovanja v disciplini kros
Samo Rauter
si je v obdobju med 2000 in 2009 pridobil status vrhunskega športnika. Minulo sezono je končal z uvrstitvijo na 5. mesto v državnem prvenstvu. Po končanem študiju na fakulteti za šport je poučeval športno vzgojo na ljutomerski gimnaziji ter osnovnih šolah Sveti Jurij in Radenci, ob koncu leta 2008 pa se je v Ljubljani zaposlil kot mladi raziskovalec. Še preden je pridobil doktorski naziv, je delal na Inštitutu za šport, danes pa je njegovo osnovno poslanstvo športna diagnostika, kjer v različnih laboratorijih opravlja meritve vrhunskih, pa tudi rekreativnih športnikov. Kot odličen poznavalec gorskega kolesarstva je v navezi s Tanjo Žakelj ustvaril vrhunske rezultate, po oceni Športne zveze Ljubljana pa je prejel tudi naziv najuspešnejšega trenerja slovenske prestolnice za leto 2013.
Niko Šoštarič
Bovling • Dražavne lige
Strelstvo • 3. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Tretja zmaga za Stojaka, prva za Urško Kuharic
Pretekli konec tedna je na 3. turnirju mladinskih državnih lig z zračnim orožjem v Ljubljani znova nastopalo veliko število obetavnih strelskih na-raščajnikov. V konkurenci 243 nastopajočih strelcev so bili znova med najuspešnejšimi strelski klubi iz Spodnjega Po-dravja, štiri odličja so si priborili ormoški strelci Kovinarja, pod težo novih dveh odličij pa se klubske vitrine šibijo tudi na Ptuju in v Juršincih.
Sašo Stojak znova rekordno
Pravo poslastico dneva je med mladinci s pištolo pokazal trenutno najbolj vroč mladi strelec v državi Ptujčan Sašo Stojak, ki je z letošnjim rekordnim dosežkom s 384 krogi kar za 20 krogov prehitel svoje konkurente in osvojil še tretjo zaporedno zmago. Ivan Druzovič iz Juršincev je s 364 krogi drugič v sezoni osvojil 2. mesto, preostali trije juršinski strelci Gregor Vesenjak, Rok Repič in David Kekec pa so pristali na 9., 11. in 12. mestu. Med mladinkami zelo suvereno in dobro streljanje kaže re-čiška strelka Jagoda Tkalec, ki je s 371 krogi in tretjo zaporedno zmago prav tako nepremagljiva. Iz turnirja v turnir rezultatski nivo dviguje tudi ormoška „biatlonka" Petra Vernik, ki se s 366 krogi odlično znajde tudi z zračno pištolo, kar je znova dokazala z odličnim drugim mestom. Druga Kovinarjeva strelka Tina Novak je s 351 krogi osvojila peto mesto, Dijana Kolarič je bila deseta. V ekipni razvrstitvi so donedavno nepremagljivi jur-šinski strelci osvojili šele tretje mesto s 1036 krogi, zmagale so rečiške strelke Dušana Požene-
Ptujskima ekipama kaže zelo dobro
Igralci bovlinga so v državnih ligah končali prvi del sezone 2013/14. V ligaškem tekmovanju sodelujeta tudi dve ekipi ptujskega bovling centra, Ptuj 1 in 2.
Ekipa Ptuj 1 nastopa v 2. ligi in novoletne praznike preživlja kot vodilna ekipa lige. Tekmovanje je sicer zelo izenačeno,
saj imata enak izkupiček točk še dve ekipi (Ptujčani so prvi zaradi večjega števila osvojenih t. i. "malih" točk). Največ MVP-točk je med posamezniki pri Ptujčanih osvojil Črtomir Goznik (50), ki je s tem četrti na lestvici posameznikov, med deseterico pa sta še Gregor Miložič in Bojan Klarič. Slednji
Foto: Ernest Sečen
Ptujčan Tadej Sirec, prvi z leve, si je v Ljubljani priboril še tretje letošnje posamične stopničke v sezoni in prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku kadetov s pištolo.
la s 1086 krogi, ormoške strelke Kovinarja pa so s 1019 krogi osvojile peto mesto.
Ormožani z Urško Kuharič do nove zmage
Pri mladinkah s puško je tokrat slast prve posamične zmage v državni mladinski ligi okusila še ena odlična Kovinarjeva strelka Urška Kuharič, ki je s 388 krogi postavila tretji rezultat dneva izmed vseh strelcev s puško. Drugo mesto je osvojila vodilna strelka v skupnem seštevku Grosupelj-čanka Klavdija Jerovšek s 387 krogi. V tesnem boju za posamična odličja je imela več športne sreče Melanie Habja-nič, ki je dosegla enak rezultat kot Petra Vernik (386), a je imela boljšo predzadnjo serijo. V moški konkurenci s puško še naprej odlično nastopa Žan Kelenc iz Črenšovcev, ki je z novo zmago s 390 krogi, zra-
ven Stojaka in Tkalčeve, tretji izmed letos še nepremagljivih strelcev. Priključek z najboljšimi lovi tudi Kidričan Aleš Pernat, ki je tokrat s 377 krogi osvojil 11. mesto. V ekipni konkurenci so ormoške mladinke Kovinarja z novim najboljšim izidom v sezoni, s 1160 krogi in le z dvema krogoma prednosti pred ekipo iz Črenšovcev, dosegle drugo zaporedno zmago in se na vrhu skupnega seštevka izenačile z vodilno ekipo Štefana Kovača iz Turnišča.
Tadej Širec prevzel vodstvo
Med kadeti s pištolo je z odličnim streljanjem znova prepričal goriški strelec Vrem-ščice Jože Čeper in s 374 krogi dosegel drugo zmago v sezoni. Še tretjič je drugo mesto osvojil Ptujčan Tadej Širec (361), aktualni kadetski državni prvak, in z 78 točkami prevzel vodstvo v skupnem se-
števku posameznikov. Ormo-žan Žan Tomažič je bil 10. s 332 krogi, Ptujčan Vid Sušek pa 14. s 323 krogi. Ormoška strelca Matjaž Pleh in Rok Tomažič sta osvojila 16. in 19. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali Brežičani s 1020 krogi, ormoški kadeti Kovinarja so z 949 krogi osvojili 5. mesto. Peto mesto so si Kovinarjevi strelci priborili tudi v drugi disciplini s puško, kjer so dosegli 1067 krogov, slavila je ekipa iz Cerknice s 1135 krogi.
Kidričevski pionirji znova med najboljšimi
V najštevilčnejši pionirski konkurenci s serijsko zračno puško je med dečki zmagal Jure Novak iz SD Okrogar Skvarča Zagorje ob Savi s 183 krogi, zelo dobro pa sta se odrezala kidričevska strelca Žan Gojkošek in Domen Širovnik, ki sta s 171 krogi osvojila 15. in 16. mesto, Ivo Cicmanovič Zimet je s 161 krogi pristal na 39. mestu. V ekipni razvrstitvi so Kidričani znova posegli med najboljše in z dosežkom 503 kroge med 19 ekipami osvojili zelo dobro 4. mesto ter se med 20 uvrščenimi ekipami v skupnem seštevku povzpeli na visoko, 6. mesto. Med pionirkami je tretjo zaporedno zmago slavila letos nepremagljiva ruška strelka Urška Hrašovec s 183 krogi, ki je bila v letu 2013 razglašena za najboljšo pionirko leta.
S tretjim turnirjem je polovica letošnje ligaške sezone že za nami, po novem letu pa se bo ligaška karavana v januarju in v začetku februarja ustavila še v Ormožu in na Ptuju.
Simeon Gonc
2. slovenska liga
ima najboljše povprečje podrtih kegljev na igro med vsemi ptujskimi igralci (191,56).
Zelo dobro v ligi nižje tekmuje tudi druga ptujska ekipa, ki si z ekipo Feniks 1 deli vrh. Najboljši posameznik ekipe Ptuj 2 in tudi celotne lige je Jani Kramar, v najboljši deseterici je še Igor Gaber.
1.	PTUJ 1
2.	MAGMAX 1
3.	TUŠ MB 2
4.	KRANJ 1
5.	XTREME 2
6.	BK300 1
7.	MAGMAX 2
8.	XTREME 3
5 0 2 5 0 2 5 0 2 4 0 3 4 0 3 3 0 4 1 0 6 1 0 6
185.65 186.25 190.83 178.04 173.79 173.37 175.87 171.91
10 (69) 10 (65) 10 (62) 8 (49) 8 (47) 6 (40) 2 (32) 2 (28)
6. Gregor Miložič Ptuj 1	46	185.02
9. Bojan Klarič Ptuj 1	44	191.56
15. Aleksander Vidovič Ptuj 1	37	180.86
42. Sašo Vidovič Ptuj 1	2	150.00
Pari 8. kroga, 4. 1. 2014: MagmaX 2 - MagmaX 1, Tuš MB 2 - Ptuj 1, Xtreme 2 - Xtreme 3, Kranj 1 - BK300 1.
Vrstni red posameznikov:
1.	Gorazd Kavčič	Kranj 1	55	188.12
2.	Tomaž Križaj	Tuš MB 2 54	203.83
3.	Dejan Gantar	Kranj 1	53	190.93
4.	Črtomir Goznik	Ptuj 1	50 191.10
3. liga vzhod
1 FENIKS 1	6	4	1	1 172.09	9 (55)
2.	PTUJ 2	6	4	1	1 174.31	9 (54)
3.	BAJTA 2	7	3	1	3	161.79	7 (51)
4.	LENDAVA	6	3	0	3	168.68	6 (43)
5.	BAJTA 1	7	2	2	3	156.15	6 (40)
6.	ARENA NG 3 6 2 0 4 157.28 4 (32)
7.	MULDA 6 1 1 4 166.04 3 (33)
Vrstni red posameznikov:
1.	Jani Kramar	Ptuj 2	52	182.42
2.	Branko Peruš	Bajta 1	52	169.24
3.	Viktorija Krivolutskaya Feniks 1	46	180.36 6. Igor Gaber	Ptuj 2	39	179.42 11. Darko Bezenšek	Ptuj 2	35	173.83 26. Milan Berghaus	Ptuj 2	19	165.83 30. Benjamin Čuček	Ptuj 2	14	157.28
Pari 8. kroga (4. 1. 2014): Ptuj 2 - Arena NG 3, Feniks 1 - Mul-da, Bajta 2 - Bajta 1 1:1.
JM
Foto: NS
Ekipa Ptuj 1 v 2. slovenski ligi trenutno zaseda 1. mesto. Od leve: Gregor Miložič, Sašo Vidovič, Čr- Ekipa Ptuj 2 uspešno tekmuje v 3. ligi vzhod. Od leve: Milan Berghaus, Igor Gaber, Darko Bezenšek tomir Goznik, Aleksander Vidovič in Bojan Klarič.	in Jani Kramar.
12 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 17. decembra 2013
Judo • Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
Ptujski župan sprejel Klemna Ferjana
Klemen Ferjan se je judu najbolj intenzivno posvečal med letoma 2005 in 2007. Član Judo kluba Drava Ptuj se je v zadnjih letih manj udeleževal tekmovanj, v Kanadi je ob treningih še študiral in delal. Lani se je udeležil tekme za svetovni pokal v Samoi, v kraju Apia, kjer pa ni dosegel vidnega rezultata. Zato pa mu je šlo po temeljitih pripravah veliko bolje letos, ko je v sredini novembra tekmoval v kategoriji do 81 kilogramov in je zabeležil zmago.
Za ta dosežek ga je v svojem kabinetu sprejel ptujski župan Štefan Čelan, ki je Ferjanu osebno čestital in mu izročil grb na steklu Mestne občine Ptuj. Ob prejemu nagrade je judoist povedal: »Sem presenečen in hkrati srečen, da sem prejel to nagrado od ptujskega župana, ki je prepoznal moj uspeh. V tem trenutku še ne morem dokončno sporočiti odločitve o nadaljevanju kariere, saj potekajo dogovori s trenerjem Vladom Čušem, Judo
Ptujski župan Štefan Celan je Klemnu Ferjanu podaril grb na steklu MO Ptuj.
zvezo Slovenije in še s kom. Morda bi lahko nastopil še na kakšnem velikem tekmovanju.«
Vsekakor je Klemen Ferjan pri svojih 31 letih še sposoben
nastopati in dosegati vrhunske rezultate na velikih tekmovanjih. Videli pa bomo, ali ga bo nagrada ptujskega župana prepričala, da bo nadaljeval špor-
tno pot na najvišjem nivoju. Na tej poti mu bo gotovo še naprej stal ob strani klubski trener Vlado Čuš.
David Breznik
Košarka • Dan košarke v Cirkovcah
Cirkovčani v končnici ugnali Laščane
TED SD Cirkovce -KK Pivovarna Laško Veterani 79:74
20:21, 17:16, 16:18, 26:19
TED ŠD CIRKOVCE: Radič 18, Holc 15, Pihler 9, Majal 8, Rojko 7, Berič 7, Frangež 6, Arnuš 4, Dobrajc 3, Šošterič 2 . Trener: Vlado Brglez.
KK PIVOVARNA LAŠKO VETERANI: Pungartnik 37, Bodiroža 11, Uršič 9, Čmer 8, Seme 4, Zdolšek 3, Damiš 2, Pinter, Sadar. Trener: Srečko Lesjak.
Ob koncu leta se ŠD Cirkov-ce in košarkarska ekipa Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce, ki tekmuje v ligi PARKL, potrudijo in pripravijo revijalno košarkarsko tekmo z veteransko ekipo KK Pivovarna Laško. Letošnja je bila že dvanajsta po vrsti.
Tekma je minila v prijateljskem vzdušju, čeprav je bila napeta od začetka do konca,
saj sta se ekipi kar nekajkrat izmenjali v vodstvu. V prvi četrtini so gostje ob koncu imeli priložnost, da povedejo za 9, a so se Cirkovčani ubranili in zaostanek znižali le na točko. V drugi četrtini je že kazalo, da so Cirkovčani našli svojo igro, a so nerazumljivo popustili pri vodstvu za 8 točk ter gostom dopustili izenačenje. Po mir-
nejši tretji četrtini pa je sledila »infarktna« končnica. Pol minute pred koncem so gostje vodili za tri, a so domači po minuti odmora uspešno odigrali dogovorjeno akcijo in s trojko izenačili. V naslednji akciji so še ukradli žogo gostom pri izvajanju izpod koša in zadeli za dve točki ter povedli. Do konca je ostalo še 11 sekund, a
gostje se po šoku niso več pobrali. Dogajanje med odmori so popestrili plesni skupini iz OŠ Cirkovce, tekmovanje košarkarjev v metanju trojk, v metanju žoge na koš pa so se preizkusili tudi gledalci. Športno društvo Cirkovce je poskrbelo tudi za prenos tekme v živo na internem kabelskem kanalu.
Danilo Klajnšek
Fotozapis • 2. Ptujski božičkov tek
Letos dvakrat več udeležencev kot lani
Plavanje • Miting v Mariboru
Ptujski plavalci izboljšali kar nekaj osebnih rekordov
Plavalni klub Branik Maribor je v 50-metrskem bazenu v kopališču Pristan priredil mednarodni miting Maribor 2013. Na njem je nastopilo 361 tekmovalcev in tekmovalk iz 41 klubov iz 9 držav. Med njimi je bil tudi Plavalni klub Terme Ptuj.
Pod vodstvom Jureta Rozmana so v štajerski prestolnici nastopili Lora Grobelšek, Nuša Šerbec, Alen Boris Bušljeta in Klara Benko. Grobelškova je najbolje nastopila v disciplini 100 metrov hrbtno, kjer si je priplavala tudi finalni nastop v članski konkurenci - osvojila je končno 7. mesto. Pogled na njeno trenutno stanje in plavanje vseh članov ekipe je podal trener Jure Rozman: »Z rezultati Lore Grobelšek smo zadovoljni, kljub težavam v 100-metr-skih in 200-metrskih disciplinah v hrbtni tehniki. Druge discipline je odplavala hitreje kot lansko leto
na istem tekmovanju z osebnim rekordom na 200 metrov prosto. Do državnega prvenstva je še mesec dni, kar je dovolj časa, da se še bolje pripravimo, predvsem pa spočijemo, saj smo v zadnjem mesecu opravili tudi po devet treningov tedensko.«
Ostali trije ptujski plavalci so se izkazali predvsem z odpla-vanimi časi, saj so postavili kar nekaj osebnih rekordov, kar pa jim ni prineslo nastopov v finalu. Nuša Šerbec je postavila najboljše znamke na 50 m prosto, 50 m prsno in 100 m hrbtno, Alen Boris Bušljeta na 50 m prosto, 50 m prsno in 200 m prosto, Klara Benko
-	za njo je bilo to prvo tekmovanje
-	je postavila osebne rekorde na 50 m prosto, 50 m prsno in 100 m prosto. V januarju jih vse čakajo zahtevne priprave za nastop na zimskem državnem prvenstvu.
David Breznik
Alen Boris Bušljeta, Nuša Šerbec, Lora Grobelšek in Klara Benko
Šahovski kotiček
Božični šahovski turnir
Šahovska sekcija Spuhlja, ki deluje v sklopu Šahovskega društva Ptuj, je 26. decembra priredila tradicionalni Božični šahovski turnir. Tekmovanja v gostilni »Pri Majdi« v Spuhlji se je udeležilo 37 igralcev, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre deset minut za partijo. Turnir je vzorno vodil državni šahovski sodnik Branko Orešek.
Doseženi so bili naslednji rezultati: David Zagoršek 7,5 točke, Igor Iljaž 7 točk, Andraž Šuta in Janko Bohak 6,5 točke, Niko Merc in Ciril Kužner po 6 točk, Branko Sedlašek, Darko Dominko, Janez Vrbančič, Jurij Cvitanič, Mirko Prelog in Branko Rot po 5,5 točke, Franjo Lazar, Tomaž Šuta, Karel Robnik, Matjaž Zupanič in Alja Janžekovič po 5 točk, Anton Butolen, David Murko, Martin Majcenovič, Jurij Cvitanič st., Silvo Zajc in Jože Kopše po 4,5 točke itd.
Prvi trije igralci na tekmovanju so prejeli lične spominske pokale organizatorja. Spominski pokal je prejel tudi najuspešnejši krajan Spuhlje - Franc Pičerko.
Janko Bohak
V petek, 27. decembra, je bil izveden 2. Ptujski božičkov tek, ki je premierno izvedbo doživel lani. Takrat je nastopilo 25 tekačev, letos jih je bilo dvakrat več, skoraj 80. Udeleženci so se zbrali pred barom Maraton, katerega lastnik je nekdanji ptujski udeleženec olimpijskih iger, maratonec Mirko Vindiš. Od tod so se odpravili na 7,6 kilometra dolgo progo, ki jih je najprej vodila po ulicah Ptuja, nato pa se je preko pešmostu usmerila mimo Term do Skorbe. Tam jih je
pri kmetiji Megličevih čakalo toplo okrepčilo, s katerim so potem zlahka zmogli pot do izhodišča. Matija Brodnjak je odlično poskrbel za vse organizacijske zadeve, med drugim pa našel čas še za sejanje dobre volje in vzpodbujanje tekačev. Najstarejša udeleženca sta imela kar 83 let, udeležil pa se ga je tudi Slavko Baranja, ki sicer živi v New Yorku, trenutno pa v Sloveniji z družino preživlja božič-no-novoletne praznike.
JM
torek • 31. decembra 2013
Podjetništvo
Štajerski HODNIK 13
Zetale • Ustanovitev konzorcija za rabo lesa v energetske namene
Kjer ljudje stopijo skupaj, je rezultat zagotovljen
Območni razvojni svet Sp. Podravje, v katerem je 16 občin, dva člana iz gospodarstva in dva predstavnika nevladnih organizacij, je na pobudo Lokalne energetske agenture Sp. Podravje sprejel sklep o ustanovitvi verige od gozda do energetske rabe, v obliki konzorcija. Namen strateškega projekta je spodbuditi sonaravno gospodarjenje z gozdovi, z njim bodo v naslednji finančni perspektivi nastopali za pridobitev sredstev.
Janez Petek, predstavnik LEA Sp. Podravje, je poudaril, da je namen projekta, da dobi čim več občin lastno samooskrbo na območju energetske izrabe. Za vzorčen primer je navedel analizo, ki so jo že pred časom izvedli v občini Cirkulane, kjer šolo in telovadnico ogrevajo s peleti, ki je pokazala, da so stroški in izgube nižji za 30 odstotkov.
Tako so v petek v Žetalah podpisniki pogodbe, teh je kar 22, ustanovili konzorcij, da bi vzpostavili skupne okvire sodelovanja in uresničevanja zastavljenih prioritet na področju gospodarjenja z gozdovi ter pridobivanja, predelave in rabe lesa za energetske namene. Na tak način naj bi izkoristili lesni potencial gozdov za razvoj predelave lesa in proizvodnjo goriva, zagotovili trajno dobavo lesa, uredili nasade hitrorastočih dreves in grmov-nic, v veliki meri izkoristili lesno biomaso za ogrevanje javnih objektov, kjer je to mogoče in ekonomsko upravičeno, s tem pa tudi omogočili nova delovna mesta na lokalnem nivoju, vzpodbudili pa bi radi razvoj raziskovalnih dejavnosti
Člani konzorcija bodo med letoma 2014 in 2020 skupno nastopali za pridobivanje finančnih sredstev. Projekt naj bi v prihodnosti prinesel tudi nova delovna mesta.
na področju pridobivanja, predelave in rabe lesa. Gostitelj Anton Butolen je dejal, da bodo s tem začeli razmišljati o lastnih virih, če bo ta konzorcij zaživel, pa bo to prineslo tudi nova delovna mesta. »Vemo, da je pred nami nova perspektiva, ki občinam ni najbolj naklonjena, verjetno pa so projekti, kot je današnja ustanovitev
konzorcija, nova priložnost predvsem za tiste občine, ki so bolj hribovite in gozdnate. Prepričana sem, da če bomo znali delati skupaj tudi v naslednji perspektivi ne glede na slabe obete, bomo s pomočjo tovrstnih razvojnih projektov pridobili nekaj sredstev,« je pred podpisom pogodbe dejala Darinka Fakin. Da gre za sim-
bolni dogodek, je dejal Štefan Čelan, z njim naj bi ljudem dokazali, da tudi v politiki obstaja razumevanje do tega, da se z viri, ki jih imamo na voljo, ne gre igrati. »Obnovljivi viri so tista uspešna zgodba, ki bi jo morali pospešeno uporabljati na vsakem koraku. Povsod, kjer ljudje stopijo skupaj, tam rezultat je,« pa je še dodal.
Patricija Kovačec
Ptuj • Podjetje Tenzor opremilo mednarodni predor Karavanke
Na opravljeno delo upravičeno ponosni
„Posel je bilo zelo težko pridobiti, ko pa smo ga enkrat pridobili, ga je bilo tudi zelo težko izvesti, ker gre za zelo dolg enocevni tunel, vsa potrebna dela je bilo treba izvesti ob tekočem prometu. Delo je potekalo v ekstremno težkih, celo agresivnih pogojih. Stalno je bilo prisotnih med 50 in 60 delavcev, večinoma naših tehnikov in inženirjev.
Poleg tega se je bilo treba pri delu prilagajati tako zahtevam slovenskega upravljavca predora kot avstrijskega, veliko usklajevanja pa je bilo tudi pri opremi glede na različne zah-
teve pri komunikaciji in vzdrževanju,« je najprej povedal vodja mednarodnega projekta Karavanke Samo Bauman.
Na opravljeno delo so, kot je dodal, upravičeno ponosni: »Z
optimizmom vstopamo v prihodnost. Prenova karavanškega predora je za nas predstavljala svojevrsten izziv, takšne in podobne projekte si želimo tudi v prihodnje, prinašajo
Letošnjih božičnih praznikov so se veselili tudi v ptujskem podjetju Tenzor, predčasno jim je uspelo končati dela pri prenovi video nadzora prometa in avtomatske detekcije prometa v mednarodnem predoru Karavanke.
zaupanje in samozavest ter potrebne reference, da smo sposobni uspešno izvesti tudi najzahtevnejše projekte na področju video nadzora in video detekcije doma in v tujini."
Pogodba za prenovo je bila podpisana 18. januarja letos. Vsa dela pa so bila izvedena v manj kot letu dni, 19. decembra letos je komisija za pregled izvedenih investicijskih vzdrževalnih del ugotovila, da je izvajalec izpolnil vse pogodbene obveznosti. Pri izvedbi projekta sta sodelovali še podjetji Promel sistemi, d. o. o., Zagreb, kot partner in GVO, d. o. o., Ljubljana, kot podizvajalec. Vrednost vseh pogodbenih del je znašala 2,36 milijona evrov.
Kot je še dodal Bauman, je podjetje Tenzor v tem mednarodnem projektu aktivno sodelovalo že pri samem načrtovanju in nato pri izvedbi. V predoru Karavanke so namestili daljinsko upravljane video nadzorne kamere po celotni predorski cevi, v enovit sistem so vključili še kamere na
Pa brez zamere
Proslave praznine
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Raznomzne proslave, obeležitve in podobne procesije so v veliki meri ne zgolj nepotrebne, ampak prav nebulo-zne, groteskne. Veste, zakaj? Zato, ker so globoko v sebi pravzaprav kontradik-torne, saj največkrat kažejo prav na pomanjkanje, umanjkanje tega, kar naj bi proslavljali in čemur naj bi delali »hommage«. So, recimo temu, masovno laganje drug drugemu, farbanje drugih in seveda tudi samega sebe. Ko gledate vse te udeležence proslav v njihovi vzvišeni, kvazi-pietetski drži, polikane in poštirkane, kako resnih obrazov sedijo tam na svojih VIP-sedežih in skušajo narediti vtis, kot da jih celotno groteskno dogajanje nadvse zanima, ter kako se s samim predmetom proslave kar najgloblje poistovetijo, kako samozadovoljno nazdravljajo s šampanjcem, se lahko ob vsem tem zgolj kislo nasmehnete. Če ste ravno pri volji, seveda.
A veste, kaj je pri proslavah še hujše od tega? Dejstvo, fakt, da jih velika večina sploh nima nobene veze, povezave z realnostjo. Da proslavljajo nekaj, kar živi samo (še) v glavah idealistov, utopistov ali pragmatično hladnih oportunistov brez vesti (kipa v Stvar samo tako ali tako ne verjamejo). Najhujše so tiste proslave in procesije (in teh je največ), ki proslavljajo nekaj, česar v realnosti ni, ali še hujše - nekaj, kar je v take ali drugačne namene treba umetno ustvariti.
Večina proslav tako ne služi sama sebi ali Stvari, ki naj bi jo proslavljale, ampak imajo drug namen, povezan z vplivom na (pre)oblikovanje masovne zavesti in občutij množice - največkrat s prikritimi, vsemu prej kot proslavljanju namenjenimi smotri. Proslave so predstave za množice, eden ključnih elementov vsakokratnega vladajočega ideološkega aparata. Kot take so, ponovimo še enkrat, velikoratpopolnoma v nasprotju z realnostjo in dejanskim življenjem ter občutenjem vsakdana. Povedano povsem direktno in po domače: stvari, ki se na proslavi proslavljajo, so v resničnem življenju v večini primerov popolnoma nasprotne, v drugem stanju, kot pa se to trdi (in proslavlja) na proslavi. Lahko postavimo, da bolj ko so proslave pompozne in svečane, manj verjetno je, da to, kar proslavljajo, de facto, v polnosti, sploh obstaja.
Proslave tako niso namenjene obeležitvi nekega dogodka, neke stvari, nekega dejstva, ampak poskus oblikovanja množične zavesti, da je ta stvar navkljub dejstvu, da v resničnosti temu ni tako, resnična. Za to pa obstaja več izrazov: utvara, zavajanje, metanje peska v oči, slepilo, zabloda, propaganda, laž, in morda najpomebnejša (beseda je bila danes že omenjena): ideologija. Ideološki aparat. Najlepši svet, najboljša možna družbena ureditev bi bila tista, kjer proslav in podobnih procesij sploh ne bi bilo, saj bi že vsakodnevno življenje samo bilo proslava in obeležitev zadovoljstva, dobrobiti in sreče družbe ter posameznika. V kolikor pa bi komu prišlo na misel, da bi izvedel kakšno tovrstno grotesko, pa bi se mu ostali samo blagohotno in prizanesljivo nasmehnili. A do družbe dobrobiti, zadovoljstva in sreče posameznika je še zelo daleč, če je v tovrstni miselni paradigmi, ki trenutno prevladuje, sploh mogoča. In tisti, ki bi se jim v taki družbi zgolj sočutno nasmihali v njihovi miselni in duhovni osiromašenosti, so v sedanji družbi »spoštovani« (kot se začenja vsak govor na teh procesijah) visoki in najvišji člani sistema.
Zatorej ob minuli procesiji obeležitve dneva samostojnosti in enotnosti (kije, mimogrede, šele 26. decembra, pa so ga očitno želeli »proslaviti« prej, da jih tako pomemben dan ne bo motil med dopustom) v luči sedanje situacije, dogajanja ter mentalnega stanja v državi le tole: Samostojnost? Enotnost? Ne me basat, no! Vseeno nas v tej deželi obstaja nekaj, ki še nismo popolnoma poneumljeni.
Gregor Alič
območju cestnine in doziranja tovornih vozil na slovenski in avstrijski strani predora. Pred predorom na slovenski strani je nameščen še sistem za de-tekcijo prevoza nevarnih snovi (ADR). Najnovejša tehnologija video nadzora in avtomatske detekcije prometa zagotavlja visoko raven varnosti v predoru, kar je bilo mogoče spoznati v primeru tragične nesreče, ki se je zgodila 9. decembra. To je sistem zaznal v nekaj sekundah, na osnovi tega so lahko
pristojne službe nemudoma ukrepale. Z novim sistemom so jo lahko posneli iz različnih zornih kotov, kar bo omogočilo boljšo rekonstrukcijo nesrečnega dogodka. Najnovejša tehnologija tudi v vrhuncih sezone, ko predor sprejme več kot 15 tisoč vozil dnevno, omogoča video nadzor in video detekcijo prometa po najvišjih standardih. Vrednost vseh pogodbenih del je znašala 2,36 milijona evrov.
MG
Foto: Arhiv
14 Štajerski
Za male in velike
torek • 31. decembra 2013
DIGITALNA TISKARNA
DDGPtisk
iS ngnftnatenaO v_
Na postajo 15, Ptuj
02 780 57 90 r,.?i(i, 10M
ŠTAMPIUKJK
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
m
ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV
BORIS LAJH s
Dornava 42, 2252 Dornava GSM: 031 565 452, Telefon: 02 / 755 00 10
SREČNO NOVO LETO 2014!
EJ^UCO
Montaža, gradbene in druge storitve d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj tel.: 02 780 11 26 e - maii: baukom.doo@siol.net
Srečno 2014!
SREČNO NOVO LETO
2014
MIZARSKE STORITVE, PARKETARSTVO IN ČEBELARSTVO
4
1 2$
Tržeč 46a, 2284 Videm pri Ptuju GSM 031792 932 WWW.parketarstvosibila.si WWW.cebelarstvo-sibila.si
V letu 2014 želimo vsem veliko zdravja in sreče! Hvala za vaše zaupanje.
Štajerski 2k
otalenta
TEDNIK
tedensko
dcmnv	i
www.radio-tednik.si
ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMELJSKA DELA

-ZAJŠEK-
Milan ZAJŠEK s.p. Kozminci 24, PODLEHNIK tel.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 M te I.: 041 612 460 in 031 421 035

SR BONO, ZPRAVO IN US PESNO LETO 2014.'
SLIKOPLESKARSTVO, FASADERSTVO ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
Marjan Lozinšek s.p. Drstelja 15a, Destrnik
lozinsek.marjan.sp@siol.net www.pieskarstvo-lozinsek.si
SREČNO NOVO LETO Z014 !
Bio plinarna Branko Arnuš s.p.
J0
Dolič 42 2253 Destrnik
V NOVEM LETU 2014 VAM ŽELIMO ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV!
ZIDARSTVO
Matija Slaček s.p.
Zagorci 83, 2256 Juršinci
gsm 041 603 927
SREČNO NOVO LETO 2014!
KONJIČEK - PUSNIK d.n.o.
Zgornja Hajdina 44A, 2288 Hajdina
Vaš zanesljiv partner za varen, topel in varčen dom
USPEŠNO, ZDRAVO IN ZADOVLJNO NOVO LETO 2014!
RUBO MONT d.O.O.
Jablovec 23 b, 2286 Podlelmik
ZDRAVO, SREČNO HM USPESNO NOVO LETO 2014!
ELEKTROINSTALATERSTVO
MIRKO LETONJA
SREČNO NOVO LETO 2014!
GradiSča 148,2282 Cirkulane, tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, e-mail: mirko.letonjaesiol.net
www.elektro-letonja.si
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p., Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916, Tel.: 02 755 00 30, www.tesa rstvo- matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA
mČNO NOVO LETO 2014!
USPEŠNO NOVO LETO
2014
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTTJ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
s
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
0 0 www.trgov1nejager.com
r 1AGER
> ftrgovine
(IRA®
HVALA!
torek • 31- decembra 2013
Za male in velike
Štajerski	15
Milošič Danilo elektronika
PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si
tusmobil
Brezžični internet
WiFi Haloze
Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov
USPEŠNO, ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 2014
RM VUK HOLDING
Vrtnarska pot 2, 82S0 Ptuj, Slovenija Tal.: + 386 (0)2 771 01 93, Fax: + 38B (0)2 771 01 97
www.rmvuk.si
BO^MARK
Best in Leather Interior
Vsem našim zaposlenim želimo prijetne praznike ter veliko uspeha in sreče v novem letu
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Ponal s.P.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda,! pluvia sistemi ravnihj
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
V novem letu 2014 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva!
^tA-gvdd d.o.o.
EM-GRAD d.o.o. Spodnja Hajdina 21 2288 Hajdina
telefon 02 788 59 36 fax 02 788 59 37 e-pošta: ¡nfo@emgrad.si
NIZKE GRADNJE
USPESNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2014
DP-LOGIK, programiranje sistemov d.o.o., Destrnik 47, 2253 Destrnik.
KOMPLETNA AVTOMATIZACIJA VSEH VRST PROIZVODNIH LINIJ
Dejan Perkovič; dejan.perkovic@dp-logik.com; M:+386 41 942 108; www.dp-logik.com
Ved božič, m mčrn m/v fair 2014.
OPZ. PAITOBAM&. PTUJ
OBRTNO PODJETNIŠKA ZADRUGA Špindleijeva ul. 3,2250 Ptuj Telefon: 02 749 33 63, 02 749 33 61 Telefax: 02 749 33 66
SREČNO NOVO
LETO
2014
K.B.K0K0T d.o.o.
PLIN - OGREVANJE - VODOVOD KLIMA- PREZRAČEVANJE
Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net
Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jim v novem letu 2014 želimo zdratja, sreče in uspehov.
PRODAJA, NAJEM IN SERVIS BIROTEHNICNE OPREME
www.eurogrand.si
Tet: 02 771 30 10	KIP ^J K^DCERB
Te!: 02 771 30 11	pooblaščen prodajalec
e-mail: prodaja@eurogrand.si	in serviser
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2014
MULTFUNKCIJSKE NAPRAVE - FOTOKOPIRNI APARATI - TISKALNIKI ■ FAKSI
KAGER
www.kagei^hisa.si
Naj bodo praznični dnevi in leto, kije pred nami polno radosti.
Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam želimo obilo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2014!
16 Štajerski TEDNIK
Za majhne in velike
torek • 31. decembra 2013
Ptuj • 16. praznična prireditev za majhne in velike
Zabava za vse
Sodelavci družbe Radio -Tednik Ptuj smo ob zaključku leta 2013 vsem majhnim in velikim otrokom ob praznikih podarili tradicionalno zabavno glasbeno prireditev, polno petja, plesa, zabave in Božičkovih sladkih dobrot.
Športna dvorana Center je bila v petek, 27. decembra, spet polna otrok vseh starosti, pa seveda tudi njihovih mamic, očkov, tet, stricev, babic in dedkov iz Ptuja in širše okolice. Skratka tudi naša 16. praznična prireditev Za male in velike je bila dobro obiskana in nadvse prijetna. Pravo doživetje za malčke in njihove spremljevalce se je pričelo nekaj po 16. uri, ko sta se na prazničnem odru pojavili naši radijski voditeljici Mateja Tomašič in Manja Ko-kol, ki sta napovedovali in gostili vse nastopajoče, medtem ko se je v dvorani dogajalo veliko zanimivega. Za pestro dogajanje v ustvarjalnih delavnicah so pridno skrbeli animatorji iz trgovine Pikapolonica in ki-dričevskega podjetja Boxmark Leather. Z nami je bil tudi vsemogočni čarovnik Augustino,
Poleg sodelavcev družbe Radio-Tednik Ptuj so prireditev Za male in velike omogočili: glavni sponzor MO Ptuj, Digi-tisk, Čisto mesto Ptuj, Kemikalija Ptujčanka, Baukom, Stanislav Donaj, MDE Danilo Milošič, Elektro storitve EL Buco Boris Lajh, Kager hiša, DP Logik, Mitja Šibila, Eurogrand, Janžekovič Borut Vrobel, Dimnikarstvo Kamin, Peter Matja-šič, Milan Zajšek, Felicior, Boxmark Leather Kidričevo, Hido Inženiring, CNC Murko, Branko Arnuš, El trgovina, Marko Adamčič, Makom trgovina, Kaminko Konjiček Pušnik, Branko Kolarič, Mirko Letonja, Martin Hazenmali, Bilka Korant, GK, Boštjan Kokot, Franjo Tolič, Jožef Zelenik, Stanko Franc, RM Vuk, Anton Milošič, Damir Kelenc, Marjan Lozinšek, Narava Bogo Bračko, Matija Slaček, OPZ Panorama, Rubo Mont, U.K. Projektivni biro Uroš Krajnc, Goya, Emgrad, GZD Robert Horvat, Janko Montaža. Terme Ptuj in 4 šapke, striženje in nega psov. Slastne bombončke in druge sladkarije pa so prispevali Mercator, Ekstra Tuš, Trgovine Jager in Spar.
ki je s svojo simpatično spremljevalko iz pisanih balončkov izdeloval najrazličnejše živali in igračke, prišel je tudi Juhi iz športne šole Juhuhu, za majhne radovedne očke pa so bili
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
BO^MARK*
Best I n Leather InterJor
ČAROVNIK AVGUSTINO
0 ! D 0 i D® O □ "¡7
Zahvaljujemo se tudi:
Spidiju in mini talentom pevki Minei pevcu Matevžu Šavori Rimljanom društva Poetovio LXIX Športni šoli JuHuHu Dedku Mrazu
HVALA!
Foto: M. Ozmec
Za dogajanje v ustvarjalnih delavnicah so tudi letos skrbeli animatorji iz trgovine Pikapolonica, podjetja Boxmark Leather ter čarovnik Avgustino (v ozadju).
zagotovo zanimivi tudi Rimljani iz društva Poetovio 69.
Največ navdušenja pa je med majhnimi in velikimi zagotovo požel osrednji gost, popularni Spidi, ki se je pripeljal z »dopl-dekerjem direktno iz Los Meksi-kos pri Mariborus« in navduševal s svojimi mladimi talenti. In medtem ko so malčki v dvorani v spremstvu svojih staršev in spremljevalcev svojo domišljijo in ustvarjalnost dokazovali v različnih delavnicah, so se na odru vrstili mladi talenti, glasbeni ustvarjalci in plesalci. Nastopili so otroci iz plesne šole Step by step iz Slovenskih Konjic, skupina mladih plesalcev iz ptujske regije Bruno Dance, navdušili pa so tudi mladi pevski talenti: Minea, Matevž Šavora, sestrici Nastja in Patri-cija Rataj iz Ruš, Hana Šega iz Poljčan, Ana Grdadolnik iz Lovrenca na Pohorju, na harmoniki pa sta zaigrala še bratec in sestrica, Matevž in Katja Jelen. Za vrhunec prazničnega dogajanja pa je namesto sladice poskrbel sam Božiček s palčicami, ki so mu pomagale, da je med majhne in velike otroke razdelil slastne bombončke in druge sladkarije. In tako je naše šestnajsto praznično darilo vsem majhnim in velikim zagotovo doseglo svoj namen. Vsem želimo srečno 2014!
-OM
Foto: M. Ozmec
Z majhnimi in velikimi je zaplesal tudi Juhi iz športne šole Juhuhu.
Foto: M. Ozmec
Največ navdušenja je požel popularni Spidi s svojimi pevskimi in plesnimi talenti.
Foto: M. Ozmec
Za radovedne očke so bili zagotovo zanimivi tudi Rimljani iz društva Poetovio 69.
Foto: m. ozmec Za vrhunec je namesto sladice poskrbel Božiček s palčicami, ki so mu pomagale razdeliti bombonč-ke in sladkarije.
torek • 31. decembra 2013
Naše prireditve
Štajerski TEDNIK 17
Ptuj • 23. Orfejčkova parada
Praznovala tudi Štajerski tednik in Radio Ptuj
Letošnja Orfejčkova parada, že 23. po vrsti, največja slovenska glasbena prireditev, ki praznuje skupaj z državo, je letos pritegnila rekordno število obiskovalcev. Toliko jih že dolgo ni bilo, kar je še dodatna spodbuda organizatorjema družbama Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., in Mega marketing, d. o. o., da bosta vztrajala še naprej in v domove in srca ljudi prinašala veliko kakovostne narodno-zabavne in popularne glasbe. Parado sta vodila Danica Godec in Luka Huzjan. S humornim pogledom na življenje in svet pa sta tudi letos razveseljevala Luka in Pepi, ki sta že tudi legendarni tandem Orfejčkove parade.
Foto: Črtomir Goznik
Luka (Huzjan) je ob vodenju parade, skupaj s Pepijem (Jožetom Ekartom), na fotografiji skupaj z Miranom Rudanom, poskrbel še za dodatno dozo smeha in veselja.
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Saša Avsenika, ki nadaljuje tradicijo legendarnih bratov Avsenik, je letošnjo Orfejčkovo parado pričel s prav tako legendarno Golico.
Na oder vsakoletne Orfejčkove parade se uspe uvrstiti resnično najboljšim, kar pre-moreta obe zvrsti glasbe v Sloveniji. Vsako leto je njen oder hkrati tudi neke vrste pregled dosežkov slovenske glasbe v tekočem letu. S 23. parado je praznovala tudi družba Radio-Tednik Ptuj: 65 let Štajerskega tednika in 50 let Radia Ptuj. Zlati pokrovitelj prireditve so bile Trgovine Jager, srebrna pa MO Ptuj in Restavracijo Gastro. Or-fejčkova parada vsako leto ob koncu leta na oder še enkrat postavi zmagovalce oddaje Orfejček oz. lestvic 7 slovenskih polk in valčkov, ki je namenjena narodno-zabavnim vižam, in Slovenskih pop 7 top s popularno glasbo.
Mesečni zmagovalci so bili letos ansambel Spev, Miran Rudan, ansambel Petka, Dejan Vunjak, Gagi, Natalija Kolšek, Navihanke, Boštjan
Konečnik, ansambel Biseri, Saša Lendero, Calypso, Brigi-ta Šuler, Maja Oderlap, Vesele Štajerke, Ansambel Roka Žlindre, ansambel Pegaz, Nemir in Poskočni muzikanti. Kot gostje so nastopili Ansambel Saša Avsenika, Modrijani, Slovenski muzikantje, ansambel Donačka, Tanja Žagar, Alfi
t-	¿i.
■ll 1 JM
XW/TH IKSHTH
Nipič, Rebeka Dremelj, Zreška pomlad, Ansambel Ekart, Zlatih 6, Atomik harmonik in ansambel Štrk. Z vsemi nastopajočimi so prišle tudi najboljše želje za leto 2014, da ga vsi preživimo skupaj s tistimi, ki jih imamo najbolj radi, in da bi recesija ostala le še na papirju. Še posebej pa si
„Zavito v molk, skrivnost, meglo ali temo? Morda pa naj bo tokrat vse zavito v toplo in udobno oblačilo," je o rdeči niti letošnje modne revije, ki je bila 21. decembra v MG Ptuj, povedala Sanja, ki je vse prikazane modele tudi sešila. Posebnost letošnje zimske modne pravljice pa so bili ročno pleteni kosi oblačil, ki jih je spletla sama in zraven tega, do so topli in udobni, enostavno sodijo v ta zimski čas. Večina predstavljenih oblačil je izdelana iz mehkih pletiv, ki že sama
bo 23. Orfejčkovo parado zapomnil gledalec Andrej, ki je ujel „čarobno kroglo", ki sta jo med gledalce poslala Luka in Pepi, prinesla pa mu je 200 evrov vreden prstan iz belega zlata Zlatarne Divjak.
Visoka jubileja Štajerskega tednika in Radia Ptuj sta
po sebi izpričujejo udobnost in funkcionalnost modelov. Raznolikost stilov in barvnih kombinacij daje možnost, da se prav vsaka ženska najde v katerem od oblačil s tokratne revije. Na Sanjinih revijah je že tako, da se najdejo različni kosi oblačil, od majic, bluz, kril, oblek, hlač do plaščev, jopic in puloverjev. Pri vsakem od izhodov so manekenke predstavile kombinacije najmanj treh modelov, ki predstavljajo osnovo za razvoj kolekcije. Za konec je prihranila svečani
na Orfejčkov oder izjemoma zvabila direktorja družbe Ra-dio-Tednik Ptuj, d. o. o., Jožeta Bračiča, ki na tem prelepem večeru slovenske glasbe sicer ni pel in igral, spomnil pa je na pomembna medijska jubileja v tem prostoru, dolga nekaj desetletij. „Preživeli
izhod v smislu prihajajočih prazničnih dni. Letos naj bo najdaljša noč v znamenju rdeče in črne, je zapovedala modnim navdušenkam.
Za sceno je tokrat poskrbel Rok. Oblačila so nosile že izkušene manekenke, nekatere med njimi so v soboto prvič
smo že mnoge politike. Torej smo že dovolj zreli, resni, dovolj pametni, da nam resnično lahko verjamete to, kar pišemo in kar govorimo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so vsebino obeh medijev ustvarjali dolga desetletja, in vsem tistim, ki vsebino obeh medijev ustvarjajo danes. Hvala tudi vam, da ste naši zvesti bralci in poslušalci, in seveda vabilo, da ostanete še naprej v veliki družini poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika. Hvala lepa in srečno!"
Prireditev, ki se je začela z legendarno Golico, se je tudi končala z legendo, Alfijem Nipičem, ki na slovenski glasbeni sceni vztraja že več kot 50 let. Brez njegovega Silve-strskega poljuba tudi letos ni šlo.
MG
stopile na modni oder. Manekenke so bile Jana Dobrijevič, Sara Islamovic, Sara Zemljič, Leonora Matiči, Urška Starova-snik, Polonca Nedeljko, Olga Štuhec, Tanita Kupčič in Monika Longar, ki je tokrat zamenjala odsotno Mirjano Drumlič.
MG
23. Orfejčkovo parado je spremljalo rekordno število obiskovalcev.	Radia Ptuj.
Ptuj • Tradicionalna decembrska modna revija Sanje Veličkovic
Moda topline in udobnosti
Ptujska modna kreatorka Sanja Veličkovic ostaja zvesta svoji tradiciji, posebej pa še decembrski modni reviji, ki je vedno prava modna poslastica. Tudi letos je bilo tako.
Foto: Črtomir Goznik
Pri vsakem od izhodov so manekenke predstavile kombinacije najmanj treh modelov oblačil.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 31. decembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Začenjamo znova
Za nami je še eno leto, za vsakega toliko uspešno, kolikor se bo sam odločil. Sama menim, da je bilo za vrtnarjenje uspešno. Vsako leto okoli novega leta naredimo nekakšen osebni obračun dogajanja v preteklem letu.
V letu 2013 sneg kar ni nehal padati.	Zbita zemlja ovira rast in razvoj korenin, s tem pa tudi rastlin.
Pa poglejmo še enkrat, kaj se je dogajalo na našem vrtu v letu 2013. Zima se je dolgo časa zadrževala v naših krajih in pesimistom onemogočala začetek dela. Za optimiste pa je pomenilo, da je zemlja po nekaj letih le imela dovolj časa, da se spočije. Seveda pa je bilo treba z deli na vrtu in na njivah potem pohiteti. V takem primeru je pomemben vsak dan. Včasih se je treba odreči čemu manj pomembnemu, da uspemo potem pravočasno posaditi čebulček, posejati čebulo in posaditi spomladanski česen. To so opravki, ki na vrtu ne smejo predolgo čakati. Prav tako je bilo treba dobro prerahljati, okopati vse prezimne posevke. Dolgotrajna snežna odeja je namreč zemljo zelo zabila. Posledice so bile rumenenje konic listov česna, počasna rast prezimne solate in motovilca. Ta opravila so stalnica, prvi opravki na spomladanskem vrtu in za vse, ki imate česen posajen na njivah.
Čeprav je bil april hladen, nekateri so menili, da tudi deževen, so bila vmes suha obdobja, ko je bilo treba česen, pa tudi posajen čebulček celo zalivati. Vsekakor pa je bilo potrebno še eno okopavanje, saj je zima vendarle pustila tudi nekaj negativnih posledic na posevkih. Zato v aprilu vedno opazujte vrt. Če opazite zbito, trdo zemljo, uporabite takoj posebno orodje, ra-hljalnik s tremi zobmi, in posevke rahljajte. Korenine potrebuje za uspešno rast in razvoj tudi kisik, ki je v zraku. Zbita zemlja vedno pomeni zastoj razvoja korenin. Koreninski sitem se najbolj razvija v pomladanskih,
Pegasti badelj je sredozemska zdravilna rastlina, ki zraste tudi do 2 m visoko. Da imajo pripravki iz pegastega badlja ugoden učinek na jetra, so ugotovili že v 16. stoletju. Plod pegastega badlja vsebuje zmes učinkovin, imenovano silimarin ter beljakovine in maščobe. Učinki silimarina na jetra so: -antioksidativni učinek (preprečuje poškodbe jetrnih celic zaradi snovi, ki pri presnovi v jetrih povzročajo nastanek prostih radikalov); do zelo povečanega nastanka kisikovih prostih radikalov pride pri uživanju alkohola in pri zelo znanem analgetiku -paracetamolu! Paracetamol je sicer varen, učinkovit in obenem najpogosteje uporabljen analgetik in antipiretik, hkrati pa ob vsakodnevni in prekomerni uporabi povzroča poškodbe jeter;
-stabilizira membrano jetrnih celic in preprečuje vstop strupenih snovi v celico (namesto toksičnih spojin se veže na re-ceptorje v jetrnih celicah). Ta zaščitni učinek je zelo odvisen od
hladnejših mesecih, zato lahko takšen zastoj že pomeni nižji končni pridelke česna, čebule, solate in kapusnic.
Tudi v maju in juniju je bilo hladno, prav nič pomladansko. Vsi, ki so preveč hiteli s sajenjem plodovk, so to občutili. Zato še enkrat poudarjam, plodovke na prosto presajamo šele po prvem maju, sama menim, da je najbolje, da jih sadimo celo po ledenih možeh. V rastlinjaku smo lahko 14 dni zgodnejši, vendar samo, če je veliko sončnih dni. Tla okoli posajenih sadik za-stremo. Najbolj uporabna spomladi je slama, pa tudi seno, saj
časa dajanja oz. jemanja, zato je pripravke s silimarinom dobro uživati pred jedjo;
-pospešuje sintezo beljakovin v jetrnih celicah in pripomore k obnovi poškodovanih celic. Velja pa omeniti, da uživanje silimari-na ni smiselno sočasno z uživanjem alkohola;
-preprečuje pretvorbo zvezdastih hepatocitov v cirotične celice (brazgotinjenje - ciroza);
-izboljša pretok žolča, znižuje LDL-holesterol v krvi, zvišuje pa HDL holesterol.
Za zdravljenje s silimarinom velja začetni dnevni odmerek med 420 in 450 mg silimarina na dan, v preventivi in kot vzdrževalni odmerek pa med 200 in 250 mg silimarina na dan. V pripravkih, ki vsebujejo izvleček pegastega badlja, bodite pozorni na vsebnost izvlečka - po medmrežju in v različni zeliščnih trgovinah ponujajo nekakovo-stne izdelke!
Silimarin je tudi slabo topen v vodi, zato so pripravki v obliki čaja manj učinkoviti!
podnevi sprejema sončne žarke in njihovo toploto še del noči podarja tudi majhnim sadikam. Prav tako pa ohranja tla vlažna in zračna. Rastlinam v hladni pomladi lahko pomagamo tudi z zalivanjem in škropljenjem s čajem, ki ga skuhamo in nadzemnih delov: listov in cvetov bal-drijana. Baldrijana je v nekoliko senčnejših in vlažnejših krajih na Štajerskem zelo veliko. Prav lani, ko je res lahko pomagal, sem ga opazila in videla marsikje. Samo z odprtimi očmi se moramo voziti ali sprehajati naokoli. V trgovinah pa lahko tisti, ki jim čas ne omogoča nabiranja
Smiljana Markež
Ne svetujemo pa uživanja silimarina (pegastega badlja) ljudem z malignim obolenjem jeter, ker še ni kliničnih dokazov in študij, zato se je smiselno pred samozdravljenjem posvetovati z zdravnikom!
Prav tako je pri samozdravlje-nju s silimarinom treba izključiti medsebojno delovanje z drugimi zdravili! Silimarin vpliva namreč na metabolizem in lahko v kombinaciji z določenimi zdravili spremeni učinek oz. koncentracijo le-tega.
Smiljana Markež, Lekarne Ptuj
zelišč v naravi, kupijo pripravke, ekstrakte morskih alg, s katerimi zalijemo pred presajanjem sadike, da pospešimo razvoj koreninskega sistema, kasneje pa rastline z njimi tedensko škropimo, da jim pomagamo prebroditi stres zaradi nizkih temperatur. Podobno pomoč nudijo rastlinam tudi pripravki, ki vsebujejo izvlečke iz aminokislin, nekateri vsebujejo tudi dodan fosfor in kalij, da rastlinam pomagamo v hladnejših pa tudi drugih stresnih situacijah. Vsako leto se take situacije pojavljajo, zato je dobro, da imamo te pripravke pri roki. Baldrijan lahko naberemo v času cvetenja, ga posušimo in ga uporabimo potem spomladi, ko na prostem rastlin seveda še ni.
Če bi ga kdo želel pridelovati na vrtu, potem mora zanj izbrati vlažno, senčno rastišče, vendar ne globoke sence. Najlepše uspeva na gozdnih robovih, take razmere mu moramo dati tudi doma. Najpogosteje ga sadimo ob vodi: ribniku, mlaki ali potokih.
Sledilo pa je izredno dolgo obdobje zelo visokih temperatur , močnega sončnega obseva-
nja in suše. V takih razmerah se seveda rast vrtnin, ki imajo raje hladnejše dele leta, ustavi. Zato seveda ne gnojimo kapusnicam, ki ne rastejo tako, kot si želimo. Pravzaprav cvetače in brokolija raje ne sadite v juniju in juliju, ponovno jih posadite šele v začetku ali sredini avgusta. Zelje seveda moramo posaditi, saj je za pozne sorte zadnji rok sajenja drugi teden julija. Zgodnje sorte s kratko vegetacijo lahko sadimo še do začetka avgusta, a te sorte so potem samo za svežo uporabo. V kratkem času ne ustvarijo dovolj sladkorja za uspešno kisanje. Sadike pa pred presajanjem zalijemo s pripravki z izvlečki aminokislin, ki jih uporabimo tudi teden dni po presajanju foliarno, preko listov. Večer pred presajanjem površino, gredico dobro zalijemo. Na gredice lahko sadike presajamo tudi tako, da vsako jamico posebej zalijemo, posadimo sadike, po končanem delu pa zalije-mo celo gredo, ne samo vrstic. Nato površine zastremo, poleti je najprimernejša zastirka kar sveže pokošena trava z zelenic, seveda pa lahko pokosimo tudi koprive ali druge zelene rastline,
detelje ... V poletju, ki je tako suho in vroče, je uporaba zastirk nujna. Izhlapevanje je bilo tako močno, da je preprosto iz golih, nezastrtih površin izhlapelo več vode, kot smo jo uspeli dodati z zalivanjem. Tudi zemlja je bila prevroča za dober razvoj koreninskega sistema vseh rastlin, celo plodovk, ki sicer ljubijo toplejše dele leta. Zastirka ima več funkcij poleti. Najpomembnejša je seveda ta, da preprečuje izhlapevanje. Enakomerno porazdeli vlažnost po celi površini, saj zalivanje v vrste v takih razmerah ni uspešno. Medvrstni, suh prostor namreč preprosto »ukrade« vodo iz vrst, kjer je večina korenin naših gojenih rastlin. Tako je naše zalivanje uspešnejše, varčujemo pa tudi z vodo, saj je porabimo veliko manj.
Zastirka tudi neposredno senči, s tem pa tudi hladi zemljo. Zato ostajajo korenine na hladnem in uspešneje opravljajo svojo funkcijo. Pa ne samo korenine, tudi številni, za uspešno rast in razvoj rastlin nujno potrebni mikroorganizmi so na hladnem in opravljajo svojo funkcijo veliko bolje. V tem hitrem svetu, ko verjamemo samo temu, kar vidimo, premalo opozarjamo in pazimo na te organizme v zemlji. Pa vendar je brez njih zemlja nerodovitna in kljub gnojenju s pridelki nismo zadovoljni.
Zastirka preprečuje tudi za-skorjenje zemlje, s tem ostaja zemlja zračnejša in primernejše okolje za korenine naših rastlin in seveda tudi za koristne mikroorganizme. Le-ti namreč za uspešno delo potrebujejo zrak oziroma kisik, v zraku. Tisti, škodljivi, o katerih veliko več razmišljamo, pa to ni prav, pa zelo dobro živijo tudi v brezzrač-nem prostoru. Zato neprezračena zemlja pomeni več škodljivih glivic, bakterij, gnitje korenin in več težav za naše rastline.
V takih razmerah priporočam tudi, da raje presajate sadike, kakor sejete direktno na stalno mesto. Po presajanju sadike seveda zalijemo in zasenčimo in jih lažje ohranimo žive in uspešne. Setev je veliko bolj tvegana. Če pa le vztrajate pri setvi oziroma nekaterih vrtnin sploh ne moremo presajati, potem je setve nujno zasenčiti.
Seveda pa je v vročem delu poletja glavno zalivanje. Zalivati je treba redno, temeljito. Najpomembneje je paziti, da rastlinam med posameznimi zalivanje vode ne zmanjka. Pri tem pomagajo tudi zastirke.
Jesen je bila dolga in primerno topla, zahtevala pa je namakanje še dolgo celo v november. Upam, da vam je uspelo še pravočasno posaditi tudi česen. Tisti, ki ste ga sadili pozno, bodite spomladi še pozornejši na to, da tla pravočasno, če bo možno že v februarju, prerahljate.
Tako, na hitro smo pregledali, kaj se je dogajalo v letu, ki je za nami. Želim vam lepo in čim mirnejše praznovanje prihoda novega leta, po možnosti brez pokanja petard. Z novim letom pa pričnemo vse znova in zagotovo bolje kakor v preteklosti.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Poleti potrebujejo vodo tudi naši pernati prijatelji na vrtu.
Zdravstveni nasveti
Jetra skrbijo za presnovo in čiščenje organizma (3)
torek • 31. decembra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEMUK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Ameriška glasbena revija Billboard je objavila zanimiv seznam, na katerega je uvrstila deset najboljših božičnih albumov vseh časov v ZDA. Praznični albumi so z leti postali skorajda obveza vseh pomembnejših izvajalcev, večina teh izdaj pa je objavljenih tik pred božičnimi prazniki, ko se že tradicionalno podirajo tudi prodajni rekordi. Na samem vrhu med najbolje prodajanimi albumi se je znašel album z naslovom Elvis' Christmas Album, pod katerega se je podpisal legendarni kralj rock'n'rolla Elvis Presley in se je do danes prodal v desetmilijonski nakladi. Na drugo mesto se je s 7,3 milijona prodanimi izvodi nekoliko nepričakovano prebil Kenny G s svojim albumom Miracles: The Holiday Album. S šestmilijonsko naklado se lahko na tretjem mestu pohvali Nat Cole in celo dvakrat zasedba Mannheim Steamroller.
Lestvica 10 najbolje prodajanih božičnih albumov v ZDA vseh časov:
1.	Elvis Presley - Elvis' Christmas Album (1957) -10 mio
2.	Kenny G - Miracles: The Holiday Album (1994) - 7,3 mio
3.	Nat Cole - The Christmas Song (1963) - 6 mio
Q Q ,

- wr r
PS u Sčoll
• ■■ o »
Elvis Presley
Foto: cartoondollemporium.com
4.	Mannheim Steamroller
-	Christmas (1984) - 6 mio
5.	Mannheim Steamroller
-	A Fresh Aire Christmas (1988) - 6 mio
6.	Josh Groban - Noel (2007) - 5,7 mio
7.	Mariah Carey - Merry Christmas (1994) - 5,3 mio
8.	Céline Dion - These Are Special Times (1998) - 5,2 mio
9.	Babra Streisand - A Christmas Album (1967) -5 mio
10.	Johnny Mathis - Merry Christmas (1958) - 5 mio
Kanadski najstniški pop idol Justin Bieber (19) je pred dnevi na socialnem omrežju Twitter povzročil pravo paniko med svojimi oboževalci. Mladi
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SKYSCRAPER - SAM BAILEY
2.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
3.	ONE MORE SLEEP - LEONA LEWIS
NEMČIJA
1.	CHANGES - FAUL&WAD AD vs PNAU
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	HEY BROTHER - AVICII
pevec je namreč na dan objave dokumentarca o svojem življenju z naslovom Justin Biebers Belive izjavil, da se umika s svetovne glasbene scene. Bieber je na svojem Twitter profilu, ki ga spremlja kar 48 mi-ijonov ljudi, objavil naslednje besede: "Moji dragi 'beliebers', uradno odhajam v 'pokoj'." Ob tem je še povedal, da si želi dozoreti kot umetnik, zato se umika, saj želi, da se njegova glasba razvija še naprej. Ze v prejšnjem tednu pa je Bieber na radiju Los Angeles nekoliko hudomušno povedal, da se umika iz glasbenega sveta zato,
da bo lahko v miru igral golf. ®®®
Velika ameriška trgovska mreža Target je zavrnila prodajo novega albuma pevke Be-yonce. Naj spomnimo, album s preprostim naslovom Beyonce je na veliko presenečenje mnogih brez posebne najave izšel 13. decembra, ekskluzivno na servisu iTunes. Predstavnica podjetja Target Erica Julko-wski je v intervjuju za časopis Billboard izjavila, da albuma v svojih trgovinah ne bodo prodajali, ker ne želijo sodelovati s tistimi izvajalci, ki dajejo prednost digitalni prodaji svojih plošč. Beyonce je medtem na iTunesu v prvih treh dneh po objavi prodala kar 828.773 izvodov omenjenega albuma in s tem tudi podrla zgodovinski rekord najhitreje prodajanega
albuma na tem portalu. Bojkotu se je pridružil tudi spletni velikan Amazon.com, ki se je prav tako odločil, da ne bo prodajal omenjene plošče. Ne glede na vse pa Beyonce uspešno melje še naprej, saj se je z novim albumom uspela pov-zpeti na prvo mesto v kar 104 državah.
®@®
Škotska pevka Susan Boyle, ki je zablestela leta 2009 v resničnostnem šovu Britain's Got Talent, je postala prva britanska izvajalka, ki je posnela skladbo s pokojnim Elvisom Presleyjem. Sodobna tehnologija je omogočila, da sta skupaj s kraljem rock'n'rolla posnela tradicionalno britansko božično pesem O Come, All Ye Faithful. Omenjeno skladbo je Susan uvrstila tudi na svoj zadnji studijski album Home for Christmas. Ves izkupiček od prodaje bo šel britanski organizaciji Save The Children in ameriškemu dobrodelnemu
skladu Elvisa Presleyja.
®®®
Številnim glasbenikom, ki so v teh dneh objavili božične albume, se je pridružila še popularna britanska pevka Leona Lewis. Njen božični album z naslovom Christmas, With Love vsebuje priredbe nekaterih božičnih klasik, na plošči pa je tudi nekaj njenih novih avtorskih skladb. Novo ploščo Leona zelo uspešno napoveduje s prvim singlom One More Sleep, za katerega je posnela tudi že videospot. Album sta producirala Biff Stannard in Ash Howes, ki sta sodelovala že s takšnimi priznanimi glasbeniki, kot so Kylie Minogue, U2, The Spice Girls in Will Young. V skladbi Ave Maria v popolnosti pridejo do izraza Leonine vokalne sposobnosti. Zahvaljujoč svojemu izjemnemu vokalu in talentu je ta mlada pevka do sedaj po vsem svetu prodala že več kot 20 milijonov albumov.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Letališča
Pred kratkim sem se ponovno mudil na letališču v Londonu. Kot običajno sem moral skoz ves obred slačenja pri varnostnem pregledu in kot običajno sem tiste nesrečne delavce še bolj zasovražil; nič osebnega. Mase se namreč valijo skozi detektorje kovin, slačijo se do spodnjic, sezuvajo čevlje in tlačijo ličila v plastične vrečke, mene pa vedno znova prešine, čemu je vse to sploh potrebno. Če se s kom pogovarjam, večinoma odvrnejo, da gre pač za našo varnost. Da državo pač skrbi za nas in da so vsi ti ukrepi kratkomalo potrebni, da se obvarujemo pred zlobnimi muslimani z bradami, ki komaj čakajo, da nam odvzamejo naše svobode ... Karkoli že to pomeni.
Osebno sem se ljudi, ki s posebnimi napravami testirajo moj računalnik za eksplozivi in drogami, zmeraj bal bolj kot teroristov. Za začetek je vse skupaj vsaj izredno nadležno, da o posegih v pravice posameznikov ter o izjemni neučinkovitosti sistema sploh ne govorim. Koliko varnejši je namreč svet zaradi vsega tega slačenja, izpolnjevanja obrazcev ter pregledov črevesja? Mislim, da prav nič, saj je celotna ideja terorizma izmišljena. Ljudje se namreč bojijo teroristov, politiki lahko s tem izgovorom odščipnejo katerokoli pravico, vmes pa nekaj privatnih podjetij zelo, zelo obogati. Razna varnostna podjetja, ki opravljajo preglede na letališčih in podobnih krajih so tako v zadnji letih postala ena najbogatejših, kljub temu da ta celotna industrija temelji na nečem fiktivnem. Desetkrat večja verjetnost je namreč, da se boste po nesreči zaduši med spanjem, kakor da vas bo ubil kak terorist, pa zaradi tega nismo sprejeli neštetih neumnih ukrepov ... Verjetno se še nihče ni domislil, kako bi lahko ob tem zaslužil.
Ravno to je to, kar žene to histerijo; preprost vsakdanji biznis. Samo pomislite na primer o nesmiselnosti tega, kaj lahko vzamete na letalo. Dovoljeno vam je recimo pet plastenk po sto mililitrov, ne pa ena pol litrska. Čemu? Takšne in še precej večje steklenice lahko brez problema kupite v letaliških trgovinah, celo na letalu. Mar "terorist" ne bi mogel kratkomalo steklenice razbiti in s steklom stevardesi prerezati goltanca? Verjetno že, a je za tisto steklenico vsaj plačal dvojno, letališko ceno, tako kot se spodobi. Kaj pa plastične vrečke? Kaj neki naj bi s slednjimi dosegli?
Dejstvo je, da so nekateri ljudje zlobni in ti bodo zmeraj našli načine, kako škoditi drugim. A to so izjeme ... Velika večina ljudi je ravno takšnih, kot sem jaz ali ti in vsakršna paranoja je povsem odveč.
Tudi terorizem je tako kot vse politične histerije do sedaj le sredstvo, s katerim lahko politiki upravičijo rezanje osebnih pravic in svoboščin, vse večji nadzor običajnih ljudi ter radodarno financiranje privatnega kapitala. Kdor bo hotel povzročiti škodo, jo tudi bo. Bodisi bo ubil dvesto ljudi na letalu, bodisi bo razstrelil kovček eksploziva sredi mesta. Konec koncev, kaj pa komu preprečuje, da stori slednje? Nič, a se zanašamo, da večina ljudi tega pač ne želi storiti. Brez histerije in brez neumnih ter nepotrebnih ukrepov.
Matic Hriberšek
l_e s t v i
NAJ
2. JUBE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HEY BROTHER - AVICII
2.	JUBEL - KLINGANDE
3.	ONE MORE SLEEP - LEONA LEWIS
4.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
5.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
6.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING
7.	ROYALS - LORDE
8.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LIL
9.	SOMETHING I NEED - ONE REPUB
10.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAC R.KELLY
11.	STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTI
Vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
ALLEN
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 17. decembra 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli

■• * 1 -
K-




i	'/ - V' . - -
■ - - ti

■ vi ' ■ • — ^k •/a	v
■ - -.	^ -- Vy \
Na^Svana-iaičkajjjl^
Foto: ASV
TOREK
silvestrska večerja: nadevana jajčka*, svinjski file
Wellington**, motovilec, potica
SREDA
sarma, krompir v kosih ČETRTEK
jetrca v omaki, zelena solata, pire krompir PETEK
ribji brodet z zeliščno polento SOBOTA
segedin golaž, polnozrnat kruh NEDELJA
goveja juha, kuhana govedina, vinska omaka, riž PONEDELJEK
kisla repa, fižol, zabeljen z ocvirki
*Nadevana jajčka
Sestavine: 4 jajca, 50 g masla, 1/2 čajne žličke gorčice, 1 čajna žlička kisle smetane, sol, poper, peteršilj, 1 čajna žlička hrena, svež limonin sok, nepekoč feferon.
Jajca trdo skuhamo (približno 10 minut). Nato jih ohladimo, olupimo in prerežemo na polovico. Iz njih izdolbeno rumenjake in jih pretlačimo. Dodamo zmehčano maslo, gor-
čico, kislo smetano, sol, poper, sesekljan peteršilj, nariban hren, limonin sok in sesekljan feferon. Vse skupaj dobro premešamo in s kremo napolnimo beljake.
**Svinjski file Wellington
Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 1 žlica olja, 600 g svinjske ribice, sol, poper, 1 čebula, 400 g šampinjo-nov (lahko iz konzerve), kumina, 1 jajce, 20 g drob-tin.
(Opomba: za pečenko Wellington po navadi uporabimo goveji roastbeef, ker pa je govedina pregrešno draga, bo primerna tudi svinjska riba.)
Meso z vseh strani popečemo na vročem olju, nato ga vzamemo iz ponve ter posolimo in popramo. V isti ponvi nato prepražimo nasekljano čebulo in narezane šampinjone, jih posolimo in popramo ter začinimo še s kumino in po želji s peteršiljem. Vmešamo jajce in drobtine. Sesekljamo v multi-praktiku. Testo razvaljamo in po njem namažemo polovico mase s šampinjoni; pri tem pustimo približno 1,5 cm roba. Na maso položimo meso in ga povijemo v testo. S prekritim delom navzdol pečenko položimo na masten pekač ali peki papir in jo premažemo z mešanico rumenjaka in mleka, da se testo lepo zapeče. Pečemo pri 200 °C 1 uro (preverimo z zobotrebcem, ali je pečenka prepečena). Potem ugasnjeno pečico odpremo in počakamo še 20 min, da se meso »umiri«.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SvIniskifileâWei I ington
Foto: ASV
LOČITEV
Mlada žena, poročena šele nekaj mesecev pri odvetniku zahteva ločitev. "Stalno pije!" je povedala.
"Pa prej ni pil, ko sta se poročila?" vpraša odvetnik. "Nisem vedela, da pije. Ko pa je včeraj prišel domov popolnoma trezen, sem to šele ugotovila!"
©©©
MUHE
Ženska pride v kuhinjo in vidi moža z muholovko ... "Kaj pa delaš ?"
Mož ji odgovori: "Pobijam muhe ..."
"In si že katero pobil ?" "Ja, tri samce in dve samici !" Žena začudeno vpraša: "Kako pa veš katera je samec ali samica ?"
On odgovori: "Tri so sedele na
pivu in dve na telefonu!" ©©©
STOL
Janez gre k prijatelju na obisk. Ta je bil ravno v delavnici in Janez ga vpraša: "Kaj pa delaš"? Prijatelj mu dogovori: "Stol za ženo".
Janez: "Pa gre"? Prijatelj: "Gre, gre, samo elektrika še manjka.
©©©
SLEPOTA
Mož in žena sta se sprehajala po mestu, ko sta zagledala slepega berača, ki je prosil za denar. Žena je pristopila k njemu in mu v posodico vtaknila dva evra. Ko sta nadaljevala sprehod, je žena vprašala moža: "Pa misliš, da je res slep?" "Seveda je. Saj si slišala, ko ti
je rekel: hvala lepotica!" ©©©
POKORA
»Gospod župnik, grešila sem!« »Povej, dete moje, svoj greh.« »Nosim prekratko mini krilo.« »No, saj to pa ni tak greh.« »Ampak, gospod župnik, jaz spodaj ne nosim hlačk.« »Jezus Marija, to je pa hud greh. Za pokoro zmoli tri Oče naše, tri Zdrave Marije pa še deset prevalov po sredini cerkve boš naredila!«
©©©
POBEG
V dežurni službi psihiatrične klinike pozvoni telefon: "Halo, ali je morda iz vaše klinike pobegnil kakšen pacient?" "Ne, zakaj sprašujete?" "Nekdo je pobegnil z mojo ženo, pa sem pomislil, da pameten moški tega ne bi storil."
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
STANKO BLOUDEK
PREVZETNOST
PUSTNI NOREC
PREKAPNICA
VAS PRI ČRNEM KALU
POZDRAVNI GOVOR
ODLOMEK FILMA
MESTO V ITALJI
SLONOV ČEKAN
GLAVNO MESTO ŠKOTSKE
DRAGOSLAV ŠEKULARAC
KUM
DELOVNO PODROČJE
RDEČA POLJSKA RASTLINA
NASA PEVKA
BREME, PEZA
RIBIČ S SAKOM
ORODJE ŽANJIC
PROSTITUTKA
OLGA MEGLIČ
NASA REVIJA
VBOD Z NOŽEM
RUSKI VLADAR
AVTOR, KREATOR
ALENKA LUKIČ
LIJAK
PACIFIZEM
TONE SVETINA
NAS POLITIK (MARJAN)
TOČKOVNA MOČ ŠAHISTA
ZDRAVILO, KI VSEBUJE OPIJ
KNAP
IZ BESED PARTE + PEN
TRSČICA, TRESKA
IZ BESEDE KRSTA
PREČNIK NA JAMBORU
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANETO = najvišji vrh Pirenejev (Pico d'), RAJNA = prečnik na jamboru, RATEŽ = naselje pri Novem mestu, STAMP = angleški filmski igralec (Terence), STORIA = model avtomobila renault clio, TOPOS = naša revija, TRIPLETA = zlepljen kamen, TUNER = uglaševalo, TUSAH = indijska svila.
'VNfVd 'WSdl 'dVOÍld TVIdO 'ONLLVd 'N3ZOdO '3niSVN3N '03NVL
"3911 'IV '03dOAl 'SOdOl 'IAIO 'ddS 'dVWS 'VNId9 'WIAI 'M3S 'HDdmNICB '13V10 'dOAODVN 'dSO 'Vld013d TSOVIOSIA 'VÜASOdd 'XIlOHISd 'Z31Vd 'VV13SO 'd3Nni 'dlAIVIS :ouABiopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H
torek • 31. decembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se je število vlomov najbolj zvišalo v določenem predelu Slovenske Bistrice, ki naj bi bilo varovana soseska. Stanovalci se tako že upravičeno sprašujejo, ali niso med vlomilci tudi ali predvsem) tisti, ki naj bi bili zadolženi za varovanje .
... da so tik pred novim letom sejali v skoraj vseh občinah in prav na vseh sejah razpravljali o najpomembnejšem dokumentu - proračunu za naslednje leto. In zanimivo, da so ga prav povsod na hitro potrdili. Bojda zato, ker se je vsem mudilo na zakusko, ki se plača iz proračuna...
... da so se na ta glavnem mariborskem sedežu uprave plavih fantov in deklet odločili pred novim letom poslati svojega izjemno delovnegapi-arovca na dopust. Edino tako so namreč lahko končali statistiko umorov in ubojev za celo leto brez vedno novih dogodkov ...
... da bo leto 2014 na širšem poetovinskem očitno leto novih direktorjev. Toliko razpisov, kot jih je bilo konec tega leta in jih bo še v začetku naslednjega, zgodovinarji ne pomnijo.
... da je v najstarejšem slovenskem mestu kljub izjemni ponudbi čez novoletne praznike vladalo pravo mrtvilo. Zdaj na občini razmišljajo, če bi vsakemu obiskovalcu ponudili za sprehod po mestu 100 etrov. Morda bi potem kdo le prišel...
... da so prvi obeti za fuzbal v Spodnjem Podravju v naslednjem letu zelo slabi: Za-vrčani in Kidričani zaenkrat samo krčijo kader...
Vidi se ...
... da samo en hotel na širšem ptujskem dela s polno kapaciteto in čez novoletne praznike nima niti enega prostega mesta več. Sporočajo tudi, da se izteka rok za rezervacije za prvomajske počitnice ...
HOTEL
H vnic A in dem
****** «nimm
<•-24.00
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto Rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Gal Štumperger, Ptuj.
Iskrice
Foto: Stanislav Kramberger
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo bi lahko uvrstili med tiste z naslovom Tihožitje, ali pa med tiste, kjer naši bralci predstavljajo rekordne pridelke. Repa na fotografiji, ki jo je pridelal in pofotografiral Stanislav Kramberger namreč tehta kar 4,5 kilograma, njen premer pa je 25 centimetrov. Vabimo vas k sodelovanju - pošljite nam vaše fotografije, ki so vam posebej pri srcu in jih želite deliti z nami!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9			5		7		
6			1				8	
8				7			5	
		2			4	6		
			2		9		3	
				1				7
			4					
		4		8				1
9	3	7						
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	O
Bik	VV	©©©	€	OOO
Dvojčka	V	©©	€€€	O
Rai	VVV	©	€€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	VVV	©©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©©©	€	OO
Škorpijon	V	©©©	€€	O
Strelec	VV	©	€€€	OO
Kozorog	VVV	©	€€	OO
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Ribi	VV	©©©	€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas.« Neznan avtor •k**
»Ne ustraši se. Če napreduješ počasi, boj se, če obstaneš na mestu.« Kitajski pregovor
•k-k-k
»Nemir je nezadovoljstvo, a nezadovoljstvo je prvi korak k napredku. Pokažite mi povsem zadovoljnega človeka in pokazal vam bom neuspeh.« Thomas Alva Edison
»Nezadovoljstvo je prvi korak k napredku človeka ali naroda.« Oscar Wilde
•k**
»Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen uporno prilagaja svet sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka.« George Bernard Shaw
»Niti despotizma, niti terorizma. Hočemo napredek v blagem vzponu.« Victor Hugo
•k**
»Ljubezen kot načelo, red kot temelj in napredek kot cilj.«
Auguste Comte
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: KONIČAST ZATREP
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. decembra 2013 do 6. januarja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
PALINDROMNI REBUS (rešitev prečitaj nazaj), Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 24. decembra 2013
Zetale • Polharja aH polharska noč
Med žetalskimi polharji
Polharija je družabni dogodek, ki ga v Žetalah vsako leto pripravijo v okviru občinskega praznika. Letošnje smo se udeležili, ker smo za dogodek prejeli tudi zasebno povabilo prijatelja iz tistega dela Haloz.
Gre za prijeten in zanimiv dogodek na jasi sredi gozda. Ker se polhe lovi ponoči, smo se tudi na polharijo odpravili v temi. Bilo je okrog 19. ure. Najprej smo se v Žetalah srečali s prijatelji in si segli v roko. Naložili smo nekaj stvari, s hrano in pijačo oprtali nahrbtnike ter se podali dogodku naproti. Avtomobile smo pustili v dolini na Kopšetovi gmajni, blizu županovega doma, nato pa peš čez travnik, vsak s svojim nahrbtnikom, pa še nekaj se je neslo v rokah, strumno v klanec. Nahrbtniki so bili polni domačih dobrot. Nesli smo kolač domačega kruha, domače klobase, kostanje, mošt, vino, žganico in borovniče-vec. S seboj smo imeli tudi večjo ponev za peko kostanjev in pasti za lovljenje polhov.
Oktobrski večer je bil hladen, ves dan je rosilo. Vendar nas tudi vreme ni ustavilo. Toplo se je bilo treba obleči, obuti prave čevlje in novo doživetje je bilo pred nami.
Pot v klanec čez gozd je bila blatna, razmočena. Hodili smo po temi, pod nogami je šelestelo dračje in listje. S svetilko v roki smo si skozi temen gozd utirali pot. Po nekaj sto metrih prehojene poti smo od daleč zagledali ogenj, slišalo se je ubrano petje. Prispeli smo na prireditveni prostor, ki je bil kar na jasi sredi gozda. Domačini ga imenujejo na Rovah. Na sredini visok ogenj, okrog pa klopi in polno veselih obrazov domačinov vseh generacij - mlajših, starejših ... Ker je lov na polhe del lovske tradicije, je bilo veliko obi-
skovalcev tudi članov zelene bratovščine. Ko smo prispeli na prireditveni prostor, sta nam Petra in Stane, s katerima smo skupaj premagovali klanec, ponudila borovni-čevec. In tako je sledilo skozi ves večer . Kar je bilo v nahrbtnikih, se je ponudilo med vse obiskovalce. Poleg
-ASK' . ; V ^ ■
-..tj j
A
/ 'I
■ m
/ ■
V, / ■ • ni
m V ■ É
i■ ¡■Shh . "A -i¡JÉ'
■ H r J-M
¿ .,/ ■ j«.[ / :fW
■.z-' H ' : ; ;•#
? - .
Takole, čim bližje k drevesni krošnji, se nastavi past za polhe. Pasti so ročno izdelane, izdelujejo jih Ribničani.
-	1
- V' '■ 1 E-	I.--?»' C.' v ,
	
i, r	■ ■ .s
	v
Polhe so spekli na žaru.
Polhova mast naj bi imela zdravilne učinke. Uporablja se predvsem za celjenje ran in opeklin, pomagala naj bi tudi pri želodčnih ranah in vnetjih. Kot smo zasledili na različnih portalih na internetu, se deciliter polhove masti prodaja za ceno od 25 pa tudi do 45 evrov. Iz polšje kože se izdelujejo kučme ali polhovke.
Polharija je danes pristen družabni dogodek, ki se od drugih prireditev razlikuje v tem, da je v naravi, sredi gozda.
ognja, ki je razsvetljeval (in grel) prireditveni prostor, so se na žaru pekli domači zajec in telečja jetrca. Globoko v žerjavici so se pekli petelin in račke, oviti v alu folijo in obdani s plastjo gline. Vse, kar se je pripravilo, se je razdelilo med obiskovalce. Dobrot tisti večer res ni manj-
kalo. Med drugim so na žaru pekli tudi polhe.
O polhu je pisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine kranjske. Nekoč je meso polha obogatilo jedilnik preprostih ljudi, mast velja za vsestransko zdravilno, kožuhi so surovina za pokrivala, tako imenovane polhovke. »Lov na polhe izhaja že iz rimskih časov. Najprej jih je smela loviti samo gospoščina, v času po reformah Marije Terezije so bile lovne pravice za lov na polhe dodeljene vsem prebivalcem in tako je tudi danes. Po novi uredbi je polh v Sloveniji uvrščen med divjad. Z dovolilnico ga je dovoljeno loviti od 1. oktobra do 30. novembra. Za polhe je značilno prezimovanje. Bivališče (polšino), ki ga pri nas imenujemo »pušna«, si ustvarijo v deblu drevesa, pod zemljo ali v listju. V eni polšini je lahko tudi po sto ali še več polhov. V času njihovega prezimova-nja lov na polhe ni dovoljen, čeprav so jih nekoč po večini lovili prav pozimi. Nad polši-no, v kateri so spali polhi, se je zaradi toplote njihovih teles stopil sneg in so jih zlahka odkrili. Tako so jih naenkrat ulovili tudi za cel koš. Polhe so lovili za hrano, ki je je nekoč tod okrog primanjkovalo, in za mast, ki ima zdravilne učinke. V naših krajih kože s polhov niso odrli, ampak so jih poparili z vročo vodo in dlaka je odpadla. Ker so polhi sicer majhne živali, mesa ni kaj dosti. Starejši polhi tehtajo tam do največ pol kilograma, mladi pa nekje 200, 300 gramov. Polhi se danes lovijo s pastjo, v katero se za vabo položi košček kostanja, ore-
ha ali pa celo kakšna rozina, namočena v rum. Past žival ubije hipoma, na mah. Pasti nadenemo na dve- ali trimetr-sko palico ter jih prislonimo k deblu ali veji drevesa. Nastavimo jih v mraku, okrog polnoči pa preverimo, ali se je kaj ujelo. Če smo bili pri ulovu uspešni, pasti izpraznimo in jih ponovno nastavimo. Nekoč je bil sistem lova na polhe povsem drugačen. Lovili so jih z lončenim loncem, v katerem so bili nameščeni žeblji. Zaradi žebljev polh iz lonca ni mogel več uiti. Med lovom se je takrat izvajala tudi selekcija. Mlade majhne polhe so namreč spuščali nazaj v naravo, polovili so samo tiste starejše, ki so bili po telesni masi tudi večji,« je povedal Ivan Bede-nik in dodal, da se danes lov na polhe izvaja priložnostno, na polharijah, običajno samo za prikaz tradicije. In tako je bilo tudi v Žetalah, kjer so polhe, ki so jih ulovili, spekli na žaru in nam jih tudi ponudili. Meso polha je bilo po okusu nekoliko grenko in trpko, podobno okusu jetrc.
Polharija je v Žetalah dogodek z večletno tradicijo. Začetniki polharije so bili Anton in Ivan Bukšek, Franc in Božo Pulko, Ivan Bedenik in Viktor Žerak. Še danes so vsi imenovani možakarji glavni pri organizaciji te prireditve. Na Rovah v Žetalah se na polhariji zbere okrog 80 obiskovalcev - domačinov in njihovih prijateljev. Vsako leto se prireditve udeleži tudi domači župan Anton Buto-len, dogodek pa je v glavnem v znamenju dobre volje, veselja in petja.
Mojca Zemljarič
jj ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Stajerst
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	Ciril Šmigoc, Medribnik 4,2282 Cirkulane
2.	Mirko Štrucl, Njivercevas 4,2325 Kidričevo
3.	lrenaHorvat, Kočice 66,2287 Žetale
4.	SimonKolarič, Spuklja 64 a, 2250 Ptuj
5.Janko	Lak, Draženci 12 b, 2288 Hajdina
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.

HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Termalni Park
Terme PI11I
ju
6.	Marija Sluga, Pleterje 6,2324 Lovrenc na Dr. polj'
7.	ManjaPrelog, Mala vas 2,2272 Gorišnica
8.	MarijaKlaneček, TrnovskiVrk38,2253 Destmik
9.	NadaLetonja, Podgorci 50,2273 Podgorci
10.	Kramberger-Šoštarič, Gomilšakova ulica 2,2250 Ptuj
Foto: MZ
hoto: M z
Foto: MZ
www.radio-tednik.si
torek • 17. decembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 31. december
20:00 Ptuj, Mestna tržnica: silvestrovanje na prostem z zabavno-glasbenim
programom, novoletna poslanica župana Štefana Čelana 22:00 Ormož, Kerenčičev trg: silvestrovanje na prostem z ansamblom Genialci in ognjemetom
22:00 Slovenska Bistrica: silvestrovanje na trgu s skupino Jebe'la cesta
Četrtek, 2. januar
11:00 Ptuj, pisarna SLS v Mestni hiši: Franc Pukšič o stanju v slovenskih bankah
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 2. januar 2014: 19:00 Pred polnočjo. Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. januar: 16:00 Turbos; 18:00 Nerodna tajnica; 20:00 Pred polnočjo
Mali oglasi
STORITVE

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, tel. 769 26 91.
PRODAM koruzo v bing-bang vrečah po 500 kg za 0,23 €/kg, možnost
dostave. Tel. 041 723 957._
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, lahko starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684._
PRODAM bikca simentalca, težkega nad 120 kg. Tel. 031 469 819. PRODAM 2,2 hektarja gozda, trosilnik umetnega gnojila, tridelne brane in 25-kg odojke. Tel. 051 335 017.
NEPREMIČNINE
BLIZU Ptuja gradimo novo naselje vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander
Lončarič, s. p., Skorba 36._
PTUJSKA GORA, zazidljivo parcelo v Stogovcih ob asfaltni cesti, v velikosti 12 arov, prodam, Tel. 01 568 60 73.
UGODNO prodamo trosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 474 148.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme. Inf. na tel. 041 764 395.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
31. decembra je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica
Lizika Kmetec
IZ VELIKE VARNICE 56
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
V SPOMIN
29. decembra je minilo pet let, ko nas je za vedno zapustila
Katarina Malinger
IZ LANCOVE VASI 69
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ohranjate spomin nanjo.
Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami
Utrujena od bolezni nas je v 44. letu za vedno zapustila naša ljuba žena in mamica
Tatjana Mesarec rojena Glaser
IZ MAINZA V NEMČIJI
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v sredo, 1. januarja 2014, ob 13. uri izpred mrliške veže na pokopališču v Destrniku.
Pokojna bo pripeljana v mrliško vežo danes ob 13. uri.
V globoki žalosti: mož Vinko, hčerka Manca
in sin Amadej
RENAULT
Srečno vožnjo v letu
2014
Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, pralni center. Obiščite nas na Ormoški cesti 23 na Ptuju.
Avtohiša Petovia avto d.o.o.. Ormoška cesta 23,2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49
... Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. ... Mati, mati... (Prežihov Voranc)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi zlate mame, tašče, stare mame in prababice
Marije Majhen
IZ LANCOVE VASI 58 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi predstojniku torakalnega oddelka UKC Maribor prof. dr. Antonu Crnjacu, dr. med., in asist. Damjanu Vidoviču, dr. med., spec. torakalne kirurgije, ter vsemu osebju za zdravljenje, nego in pomoč v času mamine bolezni. Zahvala velja tudi gospodu Frenku Muzeku za besede slovesa, pevcem, godbeniku, g. župniku, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in svak
Jožef Kurnik
IZ KICARJA 42 A 12. 8. 1931 t 13. 12. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Pošte Ptuj in Hajdina, ki ste našega dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče ter darove za svete maše. Posebna hvala sosedi Anici, Ivici in družini Bezjak, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali. Hvala g. župniku, pevcem, godbeniku za odigrano tišino, govorniku Danilu za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj.	. .	...
Njegovi najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje tisto, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, dedka in tasta
Franca Voduška
1.1. 1939-19. 12. 2013
IZ KOČIC 70
se iskreno zahvaljujemo farnemu župniku, pevcem iz Rogatca, govorniku, nosilcem simbolov ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala tudi Društvu upokojencev Žetale, DE Promet Talum, delavkam Boxmarka in podjetju Mir.
Žalujoči otroci z družinami
08:00 Koncert OŠ Destrnik
09:30 Utrip iz Ormoža
10:30 Benedikt-Vesel je na vasi
17:00 V Majšperku pojemo in igramo
19:15 Glasbena oddaja
20:00 Pridobitve Mlekarske zadruge Ptuj
20:30 Gostilna pri Francetu
22:30 Orfejček 2013
SIP
I
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Mesečna Kronika Hajdina 09:00 Od kleti do kleti s prijatelji 10:00 Starše-Koncert ob koncu leta 11:00 Orfejčkova parada 2013 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Kulturni večer v spomin 2umru 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 Veselo igra-Poročil se bom s svojo ženo
10:00 V Majšperku pojemo in igramo program V ŽiVO tudi
12:15 Video strani	preko Spleta:
18:00 Benedikt-Veselje na vasi	...
20:00 Adventni koncert Godbe Donava WWW.StptV.SI
21:20 Glasbena oddaja
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Podravje • Črna statistika leta 2013
V regiji letos devet umorov in dva uboja
Leto, ki se izteka, je bilo na območju Podravja v znamenju črne statistike. Ekonomska kriza, osebna stiska, nasilje, netolerantnost, alkohol, maščevanje, koristoljubnost ... Vse našteto sodi med vzroke, da so storilci krutih kaznivih dejanj posegli po življenju drugega. Na območju Policijske uprave (PU) Maribor so policisti od začetka leta do danes obravnavali devet umorov in osem poskusov umorov, dva uboja ter dva poskusa uboja.
Prvi mož mariborskih kriminalistov Robert Munda in predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl sta letos javnost kar pogosto obveščala o krutih dejanjih, ki smo jim bili priča v našem okolju.
Foto: MZ
Del statistike krutih kaznivih dejanj so tudi tragični dogodki, o katerih smo poročali v našem časopisu in so se zgodili na širšem ptujskem in ormoškem območju. Zadnji konec tedna v juniju je na Ptuju odjeknila novica o streljanju v Spodnjem Velovleku. 67-letni Franc Polanec je z orožjem stregel po življenju 47-letne-mu pastorku Franciju Ficijanu, njegovi 48-letni zunajzakonski partnerki Andreji Jakšič in sosedu Andreju Murku. Ficijana je svinčena krogla zadela v komolec, Jakšičevo pa v vrat. Murko se je uspel snopu nabojev izogniti, zaslužen pa je tudi za to, da se tragedija ni končala še bolj krvavo. Strelca je namreč uspel obvladati, pri tem naj bi pošteno zapele tudi pesti. Polanec in Ficijan naj bi bila v sporu zaradi Polančeve partnerke oziroma Ficijano-ve matere Marije, ki je pred dvema letoma zaradi bolezni morala v dom upokojencev. Polancu, ki je krivdo priznal, je sodišče oktobra letos prisodilo sedem let zaporne kazni. V streljanju ranjena 48-letna Andreja Jakšič bo zaradi poškodb najverjetneje ostala priklenjena na bolniško posteljo.
Naslednja vest o tragičnem dogodku v našem okolju je odjeknila 5. julija. V Trnovcih pri Sv. Tomažu je 32-letni Boštjan Breznik 55-letnega tasta Franca Krambergerja z večjim nožem zabodel v predel obraza in vratu. Poškodbe so bile tako hude, da je poškodovani na kraju dejanja še pred prihodom reševalcev izkrvavel in umrl. Osumljenec je s kraja dejanja pobegnil in bil izsleden v bližnjem kraju, v gostinskem lokalu. Odvzeta mu je bila prostost, naslednji dan je bil priveden k preiskovalnemu sodniku. Policisti so med preiskavo ugotovili, da je zvečer med osumljencem in
žrtvijo prišlo do spora. V družini, kjer je prišlo do tragičnega dogodka, so policisti že večkrat posredovali zaradi nesoglasij, predvsem nesoglasij med tastom in zetom. Breznik je bil za uboj tasta obsojen oktobra, sodišče mu je prisodilo sedem let zapora.
Sredi julija je sledila tragedija na Ptuju. Šlo je za umor in samomor, ki sta se zgodila v Tavčarjevi ulici. Policisti so v stanovanjski hiši, v katero so ob pomoči gasilcev vstopili na silo, našli dve mrtvi osebi in strelno orožje. Na dan dogodka, v sredo, 17. julija, so policisti o dogodku zapisali: »Po do sedaj zbranih obvestilih je v današnjih jutranjih urah 75-le-tni moški (Mihael Kostevc) s starejšo vojaško puško, ki jo je imel nelegalno v posesti, v spalnici domače stanovanjske hiše najprej ustrelil svojo 70-letno ženo (Ivanko), nato pa si v istem prostoru z istim orožjem življenje vzel še sam. Policija v tej družini nikoli ni posredovala, po vsej verjetnosti se je morilec za svoje dejanje odločil zato, ker je pred kratkim izvedel, da je hudo zbolel.« Da je pri hiši nekaj narobe, so v sredo zjutraj posumili bližnji sosedje, ki so se s Kostevčevima kar veliko družili. Pokojna sta bila invalida, otrok nista imela in prav zato so jima sosedje velikokrat pri vsakdanjih opravilih priskočili na pomoč. Da se je v soseščini zgodila takšna tragedija, tega dne ni mogel razumeti nihče izmed bližnjih sosedov, ki so bili vidno pretreseni. Po podatkih policistov naj bi bila za tragični dogodek kriva bolezen, saj je pokojni Mihael bolehal za demenco.
Tudi primer uboja, ki se je 22. julija zgodil v Hermancih pri Ormožu, je na sodišču že dobil sodni epilog. 24-letne-mu Daoudu Saadaouiju je so-
dišče po priznanju krivde za uboj 35-letnega očima Boštjana Habjaniča prisodilo sedem let zaporne kazni in obvezno zdravljenje.
Po ugotovitvah policije sta se Saadaoui in njegov 35-letni očim v stanovanjski hiši zaradi loputanja z vrati najprej sprla in nato še stepla. Med prerivanjem je pastorek z mize pograbil škarje in z njimi v predel srca večkrat zabodel očima, ki je na kraju dejanja
umrl. Habjanič naj bi bil do pastorka večkrat nasilen, slednji pa zaradi težkega otroštva trpi tudi za težko psihično boleznijo.
Na Štajerskem, pa tudi v Sloveniji, je zelo odmeval dvojni umor in samomor v Mariboru, ki se je zgodil v drugi polovici oktobra. Storilec kaznivega dejanja Milivoj Čuk naj bi dejanje storil iz obupa. S strelnim orožjem je sodil nekdanjemu 55-letnemu delodajalcu Ade-
dinu Shali in njegovemu 29-le-tnemu sinu Gzimi. Storilca je v kruto dejanje gnal obup, nekdanji delodajalec naj bi mu namreč dolgoval denar.
V začetku decembra je tragično ugasnilo tudi življenje ptujskega podjetnika Branka Klinca. »Umora 59-letnega gostilničarja, ki so ga 6. decembra našli mrtvega v njegovem lokalu na Ptuju, je osumljen 52-letni moški iz okolice Ptuja, ki je zdaj v priporu,« je enajsti dan po tragičnem dogodku v izjavi za javnost povedal vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor Robert Munda. »Najverjetnejša motiva za umor sta koristoljubje in maščevalnost. Preiskava je strokovno zelo zahtevna.
C
Osebna kronika
Rojstva: Patricija Majcen, Bukovci 67 a, Markovci -deklica Eva; Vesna Slamer-šek, Orešje 185, Ptuj - deklici Ajda in Zarja; Nina Mla-ker, Ul. Borisa Kraigherja 19, Kidričevo - deček Jure; Adrijana Meško, Podgorci 27 a, Podgorci - deček Bor; Manja Zorko, Dornava 90 a, Dornava - deček Filip; Sandra Holc, Jelovice 32, Maj-šperk - deklica Sara; Tamara Kovačič, Lokavci 31 a, Sp. Ivanjci - deklica Tanaja. Umrli so: Franc Pernek, Slomškova ul. 20, Ptuj, rojen 1955 - umrl 18. decembra 2013; Mladen Vuk, Orešje 99, Ptuj, rojen 1942 - umrl
22.	decembra 2013; Terezija Horvat, roj. Režek, Kočice 66, rojena 1927- umrla 17. decembra 2013; Franc Vo-dušek, Kočice 70, roj. 1939 - umrl 19. decembra 2013; Adolf Brglez, Mariborska c. 57, Ptuj, roj. 1942 - umrl 24. decembra 2013; Marija Slana, roj. Petek, Bratislavci 15, rojena 1931 - umrla
23.	decembra 2013; Franc Holc, Zagorci 46 a, rojen 1949 - umrl 25. decembra 2013.
Poroka - Ormož: Robert Bezjak, Mihovci pri Veliki Nedelji 103 f, in Karmen Karnekar, Gregorčičev drevored 13, Ptuj.
Osumljeni kaznivega dejanja je upokojenci policist, ki je bil izsleden po nekaj dnevih intenzivne preiskave. Zbrali smo dovolj dokazov, da smo zoper to osebo lahko spisali kazensko ovadbo in jo 14. decembra privedli k preiskovalnemu sodniku na Ptuju. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik odredil pripor,« je še pojasnil Munda. Po poročanju medijev je osumljenec nekdanji policist Milan Volgemut iz Zabovcev, ki naj bi gostilničarju že večkrat grozil s smrtjo. S pokojnim naj bi bila člana iste lovske družine, kjer naj bi tudi zašla v konflikt.
Mojca Zemljane
Danes bo v zahodni Sloveniji deloma jasno, drugod pretežno oblačno. Burja na Primorskem bo čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno. Ponekod bo zapihal zahodni do jugozahodni veter. V četrtek bo pretežno oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo čez dan rahlo deževalo.
Opozorilo
Predvsem v visokogorju zahodnih Julijskih Alp je velika nevarnost snežnih plazov. Tudi drugod v visokogorju je nevarnost plazov povečana.
Nesreča za sopotnika usodna, decembra že 13 mrtvih
V soboto popoldne se na naših cestah zgodila nova tragedija. V gozdu na območju Boča je voznik z dvema sopotnikoma zdrsnil s ceste, eden od sopotnikov je na kraju nesreče umrl. Policisti so ugotovili, da je 39-letni državljan Slovenije vozil osebni avtomobil po gozdni cesti iz Podboča proti vrhu Boča. V vozilu sta bila v času nesreče še dva potnika. Med vožnjo po gozdni cesti je voznik ustavil, da bi obrnil. Pri vzvratni vožnji je zapeljal preko roba cestišča, zato je vozilo zdrsnilo po pobočju in se prevrnilo. Med drsenjem in prevračanjem po pobočju je vozilo trčilo v skalo in drevo, po približno 25 metrih pa trčilo še v drugo drevo, kjer je tudi obstalo. Med prevračanjem je iz vozila padel potnik, ki je sedel spredaj, 67-letni državljan Italije, ki je umrl na kraju nesreče. Pokojni med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu. V nesreči sta bila voznik in drugi sopotnik lažje poškodovana, alkotest pa je pokazal, da voznik ni bil alkoholiziran (0,0).V letošnjem decembru je sicer to že 13 žrtev v cestnem prometu.
Julija je v Trnovcih storilec svojega tasta zabodel z nožem za zakol prašičev in mu s tem povzročil 15 centimetrov dolgo ureznino. Pokojni je izkrvavel v hipu. Fotografija je nastala na kraju dogodka dan po tragediji.
Tragedija na božični dan
Tragični dogodek v regiji pa se je zgodil tudi na božični dan. V Litmerku pri Ormožu so policisti zvečer našli mrtvo 80-letno Marijo Nidorfer. Ker je bila na vhodnih vratih zlomljena šipa, so policisti posumili, da bi lahko šlo za nasilno smrt. Po tri dni trajajoči temeljiti preiskavi so ugotovili, da je tuja krivda za smrt pokojne izločena.
Napoved vremena za Slovenijo
Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, t bo veliko bolezni doma.
Foto: MZ