Natisov 15.000. ""j naic laja vsaki i z dnevom [ usednje nedelje. Stotiina velja za Av-r: za celo leto Bok, za pol in četrt i lamerno; za Ogr-MK50 vin. začelo 1 Nemčijo stane tlo lelo o kron, za pa 6 kron; pdrago inozemstvo se ftm; naročnino z ozi-I r,i visokost poštno je pla-finaprej. Posamezne ^.»prodajajo po 6 v. krijlvo in uprav-se nahajata v ija. gledališko po-: štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za >/t strani K 16, za '/• strani K 8, za Vn strani K 4, za >/«i strani K 2, za V«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Volilci! Kmetje, delavci in obrtniki! Še par dni in poklicani bodete na volišče, |n zopet izberete Bvojega zastopnika. Dne Ijniij bode zopet odločil, kdo nas bode kodnja leta na cesarskem Dunaju zastopal. li k velepomembni je ta odločilni trenutek. iolilci! ne prihajamo med Vas s kakšno p o 1 i-no hnjskarijo. Vsa dosedanja politika |t naših pokrajinah je bila za ljudstvo le pesek i in sleparija. Naši poslanci so metali s ■Dimi obljabami okoli sebe, dajali so ljudstvu ■etje namesto kruha. Delalo se Lrinoko politiko"; ali pri temu je bilo vedno ■tme'-os od domače grude pregnanih, vedno H ie bila obrtniška beda in vedno slabše Ide delavstva. Vsi stanovi so bili v državni Krnici zastopani, edino delavci, obrtniki l^kmetje bo bili od vseh pozab-. Zato pa je skrajni čas, da se ! !aj so nam klerikalni poslanci domu pri- KiJesar!! Delali so za-se in za druge Bie, delali politiko, — ljudstvu pa so na-H vedno nove davke, večja bremena. t Doma so nam klerikalci ustanovljali ■le ,konzume" in bankerotno „p o sous ice", v občinah in okrajih so z višav al i Bila de, — na Dunaju pa so kovali po-ilave proti ljudstvu! ^Volilci! Prvi naš klic mora torej biti: Pro8 i dosedanjimi prvaškimi poslanci! * / . * *. . .Kmetje, delavci in obrtniki! Si stojimo na našem starem programu. In prva ter glavna točka tega programa je: Skupno gospodarsko delo nemškega in slo-ia ljudstva! Narodnostna hujskanja nas ne bode iz bede rešila! Hujskači nam ne bodejo pomagali! Po-jwgati si zamoremo le sami, ako si izvolimo prav e g a po si a n ca. Zato Vam, cenjeni (tdilci, priporočamo sledeče kandidate: L Za volilni okraj Maribor (levi lreg)-Sv. Lenart, Zgornja Radgona in Ljutomer Franc Girstmayr veleposestnik Leitersberg. * II Za volilni okraj Maribor (desni Iregj-Slov. Bistrica-Konjice: Ludvik Kresnik posestnik Črešnjevec. * III Za volilni okraj Ptuj-Ormož : Jožef Ornig okrajni načelnik Ptuj. - * Volilci! Naše kandidate ni treba hva-[S, ker jih vsakdo pozna. Možje so, ki p 0-majo trpljenje ljudstva, ki so neodvisni na vse strani, ki hočejo le gospo d a r s k o delati in ljudstvo iiastopati. Ne kar bo komandiral kakšni politični hujskač, temveč kar ljudstvo potrebuje, bodejo zastopali. Kmetje! Vi ste steber državi in brez vas ni življenja! Kmetske zahteve se morajo v vsakem oziru uveljaviti! Obrtniki! Naši kandidati stojijo na Vašem programu! Država ne sme več srednje stanove zanemarjati! Delavci! Dosedanji poslanci bo se norčevali iz Vaših opravičenih zahtev — izvolimo si druge! Vsi za enega, eden za vse! Prvaški poslanci so v zbornici dovolili milijone novih davkov. Oni so proti volji samega našega cesarja razbili deželni in državni zbor. Oni hočejo tudi Avstrijo v današnji obliki razbiti in nas s Srbi ter Hrvati združiti! Oni nas hočejo v gospodarskem oziru odvisne napraviti. Viničarji in delavci! Pr.-aški poslanci se nikdar za Vas niso brigali! Niti kosa kruha Vam niso privoščili! Vas in kmete ter obrtnike so hoteli le politično podjarmiti! Zdaj se Vam pa zopet prilizujejo in Vas hvalijo in na svoje limanice vabijo. Ne poslušajmo hujskačev in priborimo si sami svoje pravice. Zmaga mora biti naša I Kdor ima srce za ljudstvo, kdor zna misliti, kdor je za gospodarsko delo, kdor ljubi ljudstvo, kdor je prijatelj države in cesarja, kdor hoče boljšo bodočnost, ta bode dne 13 junija naše kandidate volil. Prvaško gospodarstvo pred sodnijo. čas volitev je zdaj in ravno v tem času imajo slovenski prvaki usta polna od ljubezni do slovenskega ljudstva. Ravno v tem času pa je pričela tudi pred porotnim sodiščem v Ljubljani tožba zoper znano „G 1 a v n, o posojilnico," ki je toliko nesreče nad tisočere Slovencev spravila. Lahko rečemo, da stojijo vsi tisti prvaki pred sodnijo, kateri izrabljajo tudi gospodarske zavode v politične namene. Ta tožba je tako velikanski dokaz brezve8tnosti prvaških voditeljev, zločins-tva teh „voditeljev naroda," da jo je treba natanko popisati. V svarilo lahkovernim ljudem hočemo to lumparijo narodnjakov odkriti! Poročali bodemo torej natanko o tej tožbi. Kdo je tožen? Toženih je 5 članov predstojništva in dva uradnika „glavne posojilnice" ter znani zloglasni revizor celjske „Z a-družne zveze" Jošt zaradi kride; bivši načelnik »Glavne posojilnice" dr. Hudnik in uradnika te posojilnice Rogel ter Knific so poleg tega zaradi goljufije in ponever-j e n j a toženi. Obtožnica obsega 32 strani in je v nje m. dr. tudi sledeče zanimivosti citati: Lepa prvaška bilanca. Knjige „GIavne posojilnice" izkazujejo 10.957 K preostanka. Strokovnjaki pa pravijo, da je nepokritega primanjkljaja za 2,266.000 K. P a si ve znašajo čez 4 milijone 200.000 K. Načelnik dr. Hudnik sam je več kot l'/s milijona kron posojilnici dolžan. Nadalje je dolžan prvaški trgovec Karel Meglic 377.000 K (od katerih je 300.000 K nepokritih!); firma Lavrenčič & Domicelj je dolžna 165.000 kron in nima niti krajcarja za poplačilo tega dolga. Tomaž Pavšlar je dolžan 1 milijon, ki je le deloma z vodnimi pravicami krit. V splošnem znaša nepokriti p rimankljaj več kot dva milijona kron. Ta primankljaj bodejo morali člani posojilnice iz svojega plačati. Bržkone bodejo tudi vložniki del svojih krvavo pr i hr a"n j e-ni h k r a j-carjev izgubili. To je prvaško gospodarstvo ! Vzroki poloma. Da je tako velikanski polom, krivo je v prvi vrsti nezaslišano brezvestno gospodarstvo načelnika posojilnice dr. Hudnika in tajnika Rogel. Ta dva prvaka bila sta v „Glavni" neomejena gospodarja. Delala sta proti vsem gospodarskim nazorom in izdajala brez vsacega varstva vel ikanske svote denarja. Načelnik dr. Hudnik si je zlasti za nakup graščine Thai blazne svote „ izposodil." Tudi ostali člani predstojništva so bili brezvestni in lahkomiselni in so zaradi tega sokrivi. Račune in bilance se je slepo podpisavalo in dovolilo in nikdo ni nadzor aval Hudnika in Rogla. Ali ta dva prvaka sta postala tudi sleparja in pomagal jima je pri temu revizor „ Zadružno zveze" v Celju Jošt. Od I. 1905 pasivni. .Glavna posojilnica" bila je že 1. 1905 pasivna. Leta 1899 sta jo ustanovila prvaka dr. Hudnik in Vršič. Ze isto leto je bilo za 31000 K primanjkljaja. Da se ta primanjkljaj prikrije, prevzel je Hudnik s članom predstojništva Pu-trihom ta dolg. Ta dolg znašal je še 1. 1910 4000 K. Hudnik ni dolg nikdar nazaj plačal, temveč je pustil le vedno svojo renumeracijo v znesku letnih 600 K odračunati. Nakup graščine Thai. Namesto da bi dr. Hudnik že leta 1905 k o n k u r z napovedal, pričel je še večje špekulacije. Takrat bil je neki A. Lavrenčič posojilnici že 124.000 K dolžan, ki so bili izgubljeni. Ta dolžnik, dr. Hudnik in neki Mavec pa so napravili konzorcij ; kupili so potem graščino Thai pri Gradcu za več kot 1 milijon 60000 K. Dr. Hudnik je vzel iz posojilnice ednostavno 160.000 K, ki jih je dal kot naplaček. Za oskrbnika graščine so nastavili Lavrenčiča, ki je dobival zato 2000 K mesečne plače. Pričeli so zidati, kakor tepci. Ena žsga n. pr. bi zado- Aeitiraite od moža do moža. Pri hladn©iŠ6mU VremenU ■* PriP°roča StraachiH'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči atovala; ali napravili so dve žagi, ki sta koštali 130.000 K. Les se ni pravilno rezal, se ni mogel prodati in je segnil. Do konca 1. 1905 izplačevala je posojilnica za to graščino 467.000 K; dobila ni nič nazaj in ta svota tudi ni bila zemljiškoknjižno zavarovana. Švindlerije. Da bi vse te napake v javnosti prikril, pričel je Hndnik slepariti in mu je pri temu posojilnični uradnik Rogel radovoljno pomagal, Prvaški „revizor". Ko je Hudniku slaba predla, obrnil se je na direktorja celjske „Zadružne zveze" Franca J o š t. Ta nepošteni prvak bil je v „Zadružni zvezi" vsegamogočen. Nikdo ma ni na prste gledal. V predstojništvu BZveze" je sam sedel, nadalje še goriški Vošnjak in dr. Vrečko iz Celja. Predstojniki 1. 1910 sploh vedeli niso, daje „Glavna posojilnica" tej „Zadružni zvezi" čez 300.000 K dolžna. »Revizor" Jošt je imel 7200 K letne plače. Pustil si je še visoke provizije izplačati in je dr. Hudniku potem denarna sredstva priskrbel. Kot revizor imel je namreč na posojilnico veliki vpliv. Zanimiva sta v tem oziru pisma, ki sta si jih pošiljala Hudnik in Jošt. Joštove provizije so znašale velikanske svote; denar se je pošiljal na naslov Joštove žene. Jošt je tudi Hudniku obljuboval, da bode še druge posojilnice v „zvezo" spravil. Kot revizor je torej Jošt posojilnice naravnost z a p e-1 j a v a 1, Hudnik pa jim je potem kaše izpraznil. „Glavna posojilnica", pri kateri so prvaki žrli in žrli, prišla je v vedno večje dolgove. Jošt je zapeljal celo vrsto posojilnic, da so dali „Glavni" denar. Prve sta bili posojilnici v Zagorju in Dobri ves i. Jošt je v Zagorje pisal, da je za posojilnico vedno dobro, ako ugodi želji revizorja (!!). Na ta način je denarje posojilnic h „Glavni" spravil ... Nove sleparije. L. 1907 narastel je dolg dr. Hadnika in tovarišev na 1,151.000 K in tudi dolgovi Pavšlarja, Meglica in Turka so postali vedno večji. Zdaj so pričeli z novimi sleparijami. Izdali so okrožnico, v kateri so obljubovali posojilnicam višje obresti. Tako sta se dali zlasti poeojilnici v Zgornji Radgoni in v Tržiču zapeljati. Tudi posojilnica v Žalcu je imela pri .Glavni" vloge in ima še danes 62.000 K za zahtevati. Ravnotako sta se dali posojilnici v Braslovčah in na Vrankem opehariti; prva ima 44.000 K, druga pa celo 102.000 K zahtevati. Nadalje je posojilnica v Lanfenau svoj denar, ki ga je imela pri posojilnici v Konjicah, dvignila in ga dala „Glavni" ; zdaj ima še 10.000 K zahtevati. Istotako se je godilo s posojilnico v Vojni k u. Posojilnica v Neahausu na Koroškem je bila tako neumna, da je par mesecev pred polomom „Glavni" 9000 K izročila; posojilnica v D or neg u pa 10.000 K. Tudi posojilnica v Dolu pri Hrastniku se je dala oslepariti. Neposredno pred polomom je vrgla Še posojilnica v Kranju „Glavni" 20.000 K v žrelo. Modrijan prvaški advokat dr. Brumen v Ptuju poslal je 19. decembra 1910 dve knjižici .Ljudske posojilnice" v Ljubljani za 11.486 K, da se denar dvigne in v „Glavni" naloži. .Glavna" je imela takrat že plačila ustavljena; ali vkljnb temu sta Rogel in Hudnik denar vzela in dr. Brumenu knjižico .Glavne" poslala, ki seveda niti počenega groša ni vredna. Za svoj žep so pa gospodje le skrbeli. Vkljub temu obupanemu položaju so namreč 6% dividendeza lastnike deležev plačali. Tako so Hudnik, Pavšlar in Predovič še vedno profitirali. Vbogi delavci 1 Za to švindlersko posojilnico se je delalo v slov. časopisih velikansko reklamo, katere se je tudi v Ameriki znani S a k s e r udeležil. Ta narodnjak je krvave krajcarje amerikanskih r u-darjev zbiral in .Glavni" pošiljal; Sakser se je mastil, knapi pa izgubijo bržkone svoj denar. Kdo je dolžan? 11 velikih narodnjakov je vzelo iz .Glavne posojilnice" več kot 3 milijone kron; med temi so zlasti Hudnik, Meglic, Predovič j in Turk, sami stebri Hribarjevega narodnjaštva. Ponarejene bilance. Tako je ta posojilnica koristila le dr. Hudniku in njegovim prijateljem. Že 1. 1903 niso bile bilance pravilne. Pozneje so pa narodnjaki i bilance naravnost ponaredili. BilaJ je to . navadna sleparija! Jošt je na neverjetno zviti način ljudem pesek v oči trosil. Imel je dva O denarju. Kovinski denar se kakor znano, prav hitro obrabi. Zato se v vseh državah zlasti vrednejše čez nekaj let iz prometa potegne in zopet razstopi ter za novi denar porabi. Zlasti se to na Angleškem dela. Naša slika kaže taki prizor v Londonu. V velikanskih posodah se denar raztopi; na malih vozičkih pripeljejo obrabljeni denar. Slika bode naše čitatelje gotovo zanimala. os< o .o XXKXXX3OO08OOCXXX CinschmelzcnairerMunzen in der enqlischen ^r.r?f . na vo. konta, enega za poštene ljudi, drazega sleparje! Celjski R e b e k ve v tem ozira stvari poročati . . . Cene akcije. Ta narodni revizor svoje sleparije ni i v bedi. S prisleparjenim denarjem kupi namreč akcije prvaške pivovarne Žalec-La&l Obtožba označi potem še celo vrsto sink kanskei p o n e v e r j e n j, ki so jih zakrivili dr. M volitve Jošt in Rogel. Prič je 106 in bode raijj zavode več dni trajala. Poročali bodemo o nje nata (Naprej pride!) nanje 6. nam t kako Pr t Volilci, pozor Kmetski kandidat L. Kresnik priredi ■m v nedeljo, 11. junija 1911 sledeče volilne shode i hoj ob 8. uri zutraj v Peklu v hotelu M pri Poličanah ; ob 3. uri podoldne v Cvetkovcih pri MarBj v gostilni .Seli"; ob 7. uri zvečer na Teznu pri Mariboru] Pridite vsi! pet važ bode v glas še se bod« e n j i rvaška čud [tudi sli čah o .Zadru kron. jilnici č a t i i carji si Blance arij ar i! njimi! Volilni boj. Zaupniki pozor Vedno bližje prihajajo volitve. Tj števajte dejstvo, da je treba z močmi delati! Držite se zlasti slede! navodil: 1. Agitiraj od volilca do volilci naše kandidate! 2. Pomisli naprej, da moraš 13. junija (torek dan sv. Antona P; volili in glej, da bodejo tndi tvoji niišljeniki ta dan za volitev prosti, 3. Na volišče vzemi seboj legi maoijo in volilni listek, kar dobil občine. Ako tega še zadnji dan p volitvijo nimaš, pojdi takoj na obal in zahtevaj to. 4. Pri volitvi oddaj le volilni! stek, na katerega si natanko ime.; in domovje našega kandidata nap« Legitimacijo pa shrani, ker se jo M pri ožji volitvi rabilo. času s oficielt vesti j Ysakdo naj gre pogumno voliti. 'hlajenje. ga pa za 2>rrj lep« ni storil :upi| je Laškitrg, slučajev Hudnik, razprava natanko. r e: h o r i bora . o. Mlačne in nezanesljive spremljaj m volišče, da ne bodejo nasprotniki ■uje vplivali! 6. Vsako nasprotniško sleparijo miii takoj naznani in piši nam tudi, taku stoji v tvoji občini stvar. * Prvaške posojilnice so skoraj vse v veli-luskem polomu. Zdaj so sicer državnozborsko 'fitn in javnost se vsled tega za te polorojene vode ne briga. Ali po volitvah bode stvar zopet važneja postala. In marsikateri volilec, ki We t svoji zaslepljenosti dne 13. junija svoj Iglu še za prvaškega kandidata oddal, praskal p bode pozneje za ušesmi in bode gledal, kje jenjegov den ar. Prav klavrno stoji zdaj jpmska ,Zadružn a z v eza" v Celju. S to čudovito „Z a d r u ž n o zvezo" imela je Wi slovenska posojilnica v Braslov-Lih opraviti. Ta posojilnica vložila je zdaj proti mini zvezi" tri tožbe, vsako za 5000 Itn. Torej „Zadružna zveza" v Celju poso-v ISraslovčah niti teh 15.000 kron p 1 a-: p m o r e ali noče. Takšno je prvaško |j«podaretvo v posojilnicah. In taki posojilnici se potem vsiljujejo za odrešeniko eloveo-lega ljudstva! Taki ljudje hočejo biti za po-Itluce izvoljeni! Mi pravimo: kakor gospodarijo prvaki doma, tako bi gospo-Brili t a d i na Dunaju. Zato proč z Volilni okraj število 24 Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornja Radgona, Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. h Senarske pri Sv. Trojici si. gor. (Roškar Ij slovenskega kmeta?) Ako bi Roškarjevi sedaj tudi k nam hoteli priti in si tukaj i koristi njegovega dela, bi se mu ravno I zahvalili, kakor mi in bi ga poslali na Beko ovce pasti. Zelo žalostno nas je zadelo, bje ravno sedaj Pesnica izstopila in poblatila ■boljše in najlepše travnike. Marsikdo bode Mel, kaj je temu Roškar kriv ? Saj ni on dežja [■redil, saj še druzega nič ne naredi. Vendar ■ je on tega kriv, kajti on je pomagal deželni ibr razbiti in tako naredil, da se je regulacija Ranice nstavila. Ker je Pesnica v gornjem teku fc regulirana, pride voda zelo naglo in tukaj pri nas pa, kjer se potok zvija kakor kača, se ustavlja, gre prek in uniči našo največje upanje. Roškarju je bilo to vedno deveta briga, ker njemu ne more njegov zaslužek vzeti, on se le briga ako ni na vsakem stranišču itd. slovenski napis. Mi pa, kateri moramo zaradi njegovega ničvrednega dela škodo trpeti, mu bodemo 13. junija že pokazali, ker malo bode takih tepcOv, ki še bi njega volili. Naj laže v nedeljo v kloštru kolikor hoče, ta Roškar, teh resnic ne more vtajiti! Slemen. Volitve so blizu in klerikalci zdaj nesramno agitirajo. Oni se bojijo in rijejo kakor krt v črni zemlji. Res je, prav neumne bi nas radi imeli, ker le tedaj nas še ležji izrabljajo. Kakor pivke so na našem truplju in izsesajo našo zadnjo kapljico krvi. Ker pa med nami je že katerih svobodnomislečih, tudi nas hočejo pod svojo komando dobiti; zato tako strašno rogovilijo, da je grdo, tako strastno, kakor je le takim ljudem mogoče, kateri so brez značaja. Cisto popolnoma so gotovi vbogi kraetji pod komando črnosuknježev, in ne smejo svojo misel imeti. Naš kandidat je gospod Girstmayr, posestnik v Leitersbergu. Veliko let je bil Roškar naš poslanec; mi vprašamo odkritosrčno, kaj je za nas dobrega dosegel ? Je le enkrat k nam prišel, ko je bil izvoljen ? Ne enkrat se ni bližal! On ima tudi popolnoma prav, ker nič ni storil za nas, zato se tudi ni bližal. Gosp. Franc Girstmayr je pa povsod na vsakem shodu tudi obljubil, če bode izvoljen, bode večkrat med volilce prišel, in tamkaj poslušal, kar ljudstvo želi. Tako je prav! Ce bode blaz v naših vinogradih, bode nam pomagal, če bode katera druga nesreča, se bode za nas potegoval. Do zdaj nam ni bilo mogoče, ker Roškar se ni pustil videti. On se tudi za nas popolnoma nič ni brigal. Izvoljen je bil, kjer je na komando dr. Korošca vse storil, je bil zagotovljen, pa bode zopet izvoljen, ker dr. Korošec in drugi farji tako hočejo imeti. Klerikalec še ni nikoli kaj dobrega storil za kmeta. Kmet je le za to tnkaj in za to dober, da se klerikalci mastijo. In bolj neumen je kme$ bolje gre klerikalcu. Mi hočemo tudi za nas nekaj dobrega doseči, zatorej moremo voliti poslanca, kateri naše težave pozna, kateri tudi za nas deluje, brez da bi moral pod komando dr. Korošca stati. Ta svobodni kmetski kandidat je le Girstmayr Franc; to ime bodemo tudi na volilni listek pisali. Velika sreča bi bila za nas. če bi bil obče spoštovani posestnik Franc Girstmayr naš poslanec. Sv. Križ ob Mariboru. Tudi tukaj pri nas se ljudstvo malo drami, če je tudi naša občina znana kot črna. Volilci so sicer veliko za našega 0 našemu cesarju. or! Dis Villa Herfles in Lainz. Zopet in zopet prihajajo v časopisje sesti o zdrav-stitnem stanju našega vladarja Franc Jožeta. V zadnjem ta se je zopet mnogo o tem pisalo. Vendar pa se od efcelne sirani poroča, da so vse tozadevne vznemirljive isti pretirane in da je cesarjevo zdravje povsem zado- voljivo. Kakor znano, bil je cesar dalje časa na svojem gradu GodOllO na Ogrskem. Zdaj bode pa dalje časa v vili Hermes v Tiergartenu v Lainzu prebival. Naša slika kaže to krasno vilo. kandidata, pa se le bojijo črnosukneža. Obče je pri nas znano in pri nas je tudi tako v občini, da le tisti kaj doseže, kateri je popolnoma pod komando naših klerikalcev. Drugi, kateri ima svojo misel, kateri svobodno deluje na svojo in bližnjemu v korist, tisti nič kaj ne velja pri njih, in blagor občine ni dosežen, tako, da za take bi bile le postave da mora davke plačati druge pravice pa nima. Studno in grdo je, in vsakemu med nami, kateri ima lastne misli, se nemarno in grdo dozdeva, da Krajncu veleposestniku Perkoju niso dovolili krčmo v Sober-hofu. Tako le delujejo klerikalci, kjer imajo večino. Ce ne brusi kolena v župniji, takoj se mu vsaka pravica odpove. Mislimo tudi, da g. Perko svojo pravico bode dosegel, pa tamkaj gotovo, kjer Črnosukneži ne komandirajo. Leta 1907 so se za gospoda Ploja potegovali za kandidata na ptujskem polju. Na komando farjev je bil tudi izvoljen. Kjer se pa mu je nemarni način teh klerikalcev studil in ga je bilo sram, na vse glasovati kar je dr. Korošec komandiral, zategadelj ga zdaj ' nič več nočejo kot poslanca imeti, in tudi ni več kandidat. Takoj je razvidno, da le takega marajo, kateri je popolnoma v snžnosti črnuhov. Ker pa klerikalec nima za reveža, kmete, delavca, obrtnika srce, tako obžalujemo, da je še tak mož najdeti, kateri v svoji neumnosti glasuje za Roškarja. Tudi za našo klerikalno občino ni nič storil. Samo da je prišel na shode in je nam povedal da hoče poslanec postati. Za nas kaj delati, to mu je bila deveta briga. Naš knezoškof je izdal pastirsko pismo, v katerem priporoča volilcem, da naj le krščanskega in neomadeževanega kandidata volijo. Ce tukaj niso mislili na Roškarja! On je omadeževan. Za s krvjo omadeženega človeka mi nočemo glasovati. Cisti morajo biti misli in djanje. Taki mora biti naš poslanec. Svoje misli imeti, ne vodo napeljati farjem, da še bolj mastno plačo dobijo. Poslanec tudi mora za nas delovati, in ta možje le gospod FrancGirstmayr. Živijo Girstmayr, na svidenje 13. junija! Rošpoh, dne 4. rožnika. (Volitve). Gospod Girstmayr Franc je imel shod v Kamnici. Cunja „S1. Gospodar" je nesramno lagal črez shod. Očital je namreč, da udeležilo se je med drugimi 2 komandirana viničarja, 3 zidarji in 2 tesarje, 2 hlapca itd. Mi vprašamo, smo mi vbogi delavci nič na svetu? Ne veljamo nič? Mi Brno sicer taki kateri imajo svojo misel, in nismo podložni klerikalcem. Kot volilci mislimo imamo pravico, da tudi mi se udeležimo shoda in hočemo poslušati poštenega kandidata. Mislijo klerikalci z cunjo vred, da k shodu le smejo priti suiniki, klerikalec in far, mežnarji, Špricani študenti in taki kateri so že kašo pihali? Žalostno bi bilo, če klerikalci bi popolnoma vladali, vbogo ljudstvo potem! Grda, Črna laž je tudi to, da 2 viničarja sta bila komandirana, kakor cunjar piše. Viničarji so prišli, brez da bi kateri komandiral, prostovoljno. Mi dobro vemo, kaj je nam storiti. Mi nočemo špricanega študenta poprej prašati, če smemo k shodu ali ne ; ta je še preveč moker za ušesami in pod nosom. Cunja tudi piše, da so cigana na cesti vlovili. Eden udeleženec tega shoda je nekega zelo poštenega gospodarja prašal, če se bode shoda udeležil. „S1. Gospodar" pa to reč obrne, in laže, da tudi nekega cigana, katerega so vlovili na cesti, so pripeljali na shod. Sram takemu poročevalcu, da vbogega kmeta kot cigana imajo. Ker vemo te laži, si moramo misliti, da je vse drugo laž. Kaj prinesejo laži čez poštenjaka Girstmayrja, Kresnika, Orniga itd. Zagotovljeni smo zdaj še bolj kakor poprej, kaj vse klerikalne cunje za laži prinesejo ; posebno ta slučaj je zelo podučljiv in nam pove kje je laž doma. 13. junija bodemo mi neodvisni delavci, kmeti, viničarji itd. kot trpini glasovali za velepoštenega g. Girstmayr Franca in vemo dobro, da s tem le dobro za našo družino in vse storimo. Velika veselost bi za nas bila, če bi bil izvoljen kot poslanec g. Girstmayr, kateri je pravičen, naierazmere dobro pozna in ima tudi za nas srce in bo tudi za nas deloval, ne samo kimal kakor Roškar... Iz Jelovca se nam piše: Kakor v časnikih smo brali in kakor je obče znano, lažejo klerikalci da je groza. Posebno sedaj v času volitev, se hočejo le laži koncu postaviti. Z lažnjivimi besedami hočejo tudi zdaj pri volitvah mandate Volitev je tajna; nikdo ne kaži listka! doseči. Znano je vsakemu, da kandidat Roškar in tudi Pišek le to smeta storiti, kar jima pane dr. Korošec napoveduje; druzega ne. Ker pa naše ljudstvo ve, da je za nas kmete, delavce itd. vse slabo, kaj črni mogočnež dr. Korošec dela in veleva, zatorej zdaj trobijo, da dr. Korošec zdaj v savinski dolini — tam on zdaj kandidira — ne bode izvoljen, in Roškar bode potem po svoji misli smel glasovati. To je taka grda laž, kakor so vse druge. Obče znano je, da bode dr. Korošec v savinski dolini izvoljen, in če je tudi on tam protikandidat liberalskemu Slovencu. Ce bi on tam propadel, tako mora dr. Jankovič si svojega mandata odpovedati, in na njegovo mesto bode potem dr. Korošec izvoljen. Tako pride dr. Korošec na vsak način v zbornico in Roškar, tako tudi Pišek, smeta le to delati, le to glasovati, kar dr. Korošec hoče, kar on zapoveduje. Razmere bodejo take, kakor so bile žalibog poprej, on bo pod komando dr. Korošca. Mi nočemo podrepnika Črno-klerikalnega, kateri je le kimavec Korošca, temveč hočemo moža na Dunaj poslati, kateri svobodno misli in tudi glasuje, in to je obče znani dobri G i r s t m a y r. Kakor smo brali tudi v drugih krajih so ga z veseljem sprejeli; tako hočemo tudi mi njega voliti, ker mi nismo sužni farških cunj in kaplančkov, kateri se z nami le norčujejo ; kar naše žuljave roke pridelajo uživajo v prvi vrsti le črnosukneži. Mi svobodni kmetji nočemo in bodemo le našega priljubljenega kandidata Girstmayrja volili. On bode v enem letu več dosegel, kar Roškar v deset letih. Volilni okra] število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik. Kresnik. posestnik, Crešnjevec. Kmetski kandidat Kresnlk imel je tekom volilnega boja nepričakovano velike uspehe. Obdržal je okroglo 25 volilnih shodov, ki so bili skoraj vsi imenitno obiskani in na tisoče volilcev se je že zanj izjavilo. Kakor vihar gre naša agitacija po okraju. Vsi večji kraji v mariborskem in konjiškem okraju so se za Kresnika izjavili. Posamezni volilni odbori delajo z vso vnemo in pridnostjo. Navdušenje za kmetskega kandidata Kresnika je naravnost velikansko. Nikdar nismo verjeli, da ima ta vrli kmetovalec toliko prijateljev in znancev. In krepek govornik je, ki ne govori to, kar bi mu kdo komandiral, marveč le to, kar je sam izkusil v svojem trudapolnem življenju. To je ravno pri Kresniku najbolje. Celo svoje življenje se je trudil na domači grudi in kar ima, moral si je sam pridelati z žuljavimi rokami. Nikdo ga ni podpiral. V svojem življenju je imel že opraviti z najvišjimi osebami, tudi pri samemu cesarju je bil večkrat v avdi-jenci. Vedno je bil Kresnik pravi štajerski kmet, ki grč svojo pošteno pot naprej . . . Kresnik je hud nasprotnik politične hujskanje. On obsoja ._ 4 — narodnostno gonjo in obsoja izrabljanje vere v politične namene. Ako bode izvoljen, imel bode le en cilj : gospodarsko delo v prid volilcev! Zaupniki, volilci v vseh okrajih, združimo se dnč 13. junija in oddajmo vsi svoje glasove za posestnika Kresnika! S tem bodemo sami sebi in dobri stvari pomagali. Kresnik je pravi mož za kmete, obrtnike in delavce. On je prepričanja, da le s pametnim gospodarskim delom se zamore boljšo bodočnost priboriti. Vsi na delo, vsakdo bodi agitator, vsakdo deluj z vsemi močmi. Zivio neodvisni ljudski kandidat Ludovik Kresnik I Obrtniki v tem volilnem okraju so se v pretežni večini izjavili za našega kandidata Lu-dovika Kresnik. On je posestnik in obrtnik, torej pozna tudi razmere obrtniškega ljudstva. Pišek bode v državni zbornici kakor doslej edino interese klerikalne stranke zastopal, nikdar pa ne interesse ljudstva! Kresnik pa je sam na svojem telesu poizkusil in občutil, da je bila vsa dosedanja politika naperjena proti kmetskemu ljudstvu. Zato bode v slučaju izvolitve z vsemi močmi za nas deloval. Neodvisen na vse strani imel bode veliki vpliv in mož-beaeda vedel bode interese svojih volilcev zastopati. Kresnik je najprimernejši mož za našega poslanca in zato agitirajmo, volimo vsi Kresnika! Delavci! Železničarji! V našem okraju gre se zdaj za dva kandidata: na eni strani Pišek, na drugi napredni kmet Ludovik Kresnik. Sicer je tudi socialno-demokratični kandidat Pi-« činin postavljen; ali on nima v tem ozira nobenega pomena, ker je čisto izključeno, da bi dobil večje število glasov. Delavci! Klerikalca ne morete voliti, kajti klerikalizem je bil vedno najhujši Bovražnik delavstva in delavskih zahtev. Preostaja nam torej edino naš kandidat Kresnik. On pozna delavsko življenje in že mnogo poizkusil. Kresnik se je izjavil tudi za opravičene zahteve delavstva, katere bode v slučaju izvolitve z vsemi močmi zastopal. Volimo torej Kresnika in premagali bodemo s tem kalerikalizem! Vsi na delo za Kresnika! Vsak glas je pri| katerega vodi g. Schumy, v blato pola bi se na ta način prvaško politično v Sinčivasi hvalisalo, naj bodi to-le Zadrnga v Velikovcu o b-ja vsako leto konto dobička gabe, iz katerega je stanje rige natančno razvidno. Za-\ t Sinčivasi pa doslej s takimi računi ilišla na dan, ker se javnosti .Lagerhans" v Velikovcu ima vsako Uo čistega dobička in vsled tega n e H'.reb u j o subvencij. Za ustanovitev iljeno deželno subvencijo pr. K s e je razven 1000 K že nalagalo. Zadruga v Sinčivasi pa ni od ibvencije pr. 4000 K prav nič lača 1 a; vlada jo je morala zaradi labega gospodarstva že r0Yano podpirati. S tem je le doto, da alovensko-klerikalna stranka in njeni voditelji niso zmožni, voditi gospodarska po d j etj a. Še manj zmožni so tedaj, da bi zastopali volilce velikega dela koroške dežele! 4. „Mir" trdi, da kmetijska zimska šola v Velikovcu, katero vodi g. Schumy, slabo napreduje in da sta se zadnjo leto le dva učenca oglasila. Res pa je, da po navadi toliko učencev šolo obiskuje, kolikor jih ima prostora; v zadnjem tečaju, ki je trajal do 5. aprila, bilo je 19 kmetskih sinov. Zgorajšna laž je pač izrodek najiskre-nejše želje črnin vodij, da bi se šola uničila, da ne bi preveč izobrazbe v kmetski stan prihajalo. Kajti kjer je svetloba, tam neha vlada črnuhov! 5. Ako se trdi, da ima Schumy 7000 K plače, je to zopet nerodna laž. Njegova plača z odškodnino za stanovanje vred znaša 3000 K; to plačo sme pač povsod zahtevati; njegovi gotovi izdatki pri potovanju znašajo 2000 K; zadnji se mu morajo seveda povrniti. Za to plačo mora pa Schumy tudi nekaj storiti. On si zasluži svojo plačo. Ali se more to tudi od Grafenanerja reči ? Ta je vsako leto 6000 do 7000 K v žep vtaknil, brez da bi za ljudstvo delal. Ali pa zaslužijo morda mastni debeluhi po kloštrih svoje visoke dohodke ? 6. „Mir" skuša Grafenauerjevo laž, da znašajo subvencije za zgradbo hlevov 2000 K, komisijski troški pa 12000 K, vtajiti. Da pa je Grafenauer to laž resnično rabil, dokazuje „Mir" sam v dopisu iz Prevalja, v katerem pravi, da znašajo podpore za zgradbo hlevov 2000 K; komisija pa 12000 K. Tako poroča „Mir" o Grafenauerju! Mi smo že resnico povedali, da znašajo te subvencije 7000 K, komisija pa nič. Zdaj pravi Grafenauer, da je mislil le na troške komisije za plemenske bike; ali kaj ima ta komisija z zgradbo hlevov opraviti? Ta prilika je ali produkt brezmejne neumnosti ali pajezuvitične predrznosti. 7. Ako se trdi, da je Grafenauer za svoje volilce že toliko storil, pptpm prosimo, d a nam naj enkrat e