Kamniški Št. i 41. leto Kamnik. 17. januarja 2002 Na OŠ Šmartno proslavili 110-letnico prve šolske zgradbe in 5-letnico nove, ene najsodobnejših šolskih zgradb na Slovenskem OD LJUDSKE ŠOLE DO DEVETLETKE Šolski ZVOlieC, ki jo že pred davnimi leti klical k pouku šolarji' v Smartnem, MJc 2(1. decembra ponovno oglasil in s pesmico Stoji učilna zidana so učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Šmartno pričeli praznično slovesnost, s katero so se spomnili začetkov in bogate zgodovine šolstva v Tuhinjski dolini. V božično-novo-letnem vzdušju so v programu, ki sta ga povezovala nekdanja učenca te šole, sedaj gimnazijca Nina Laj m is in Ambrož Hajde, zbrane navdušili predvsem najmlajši učenci-pevci otroškega pevskega zbora Sončki. Občudovali smo tudi soliste - citrarko Martino Močnik, recitatorje Marušo Žilni i in Sonjo Sušnik, Domna Vake in Arijo V rtačnik, Aljaža Žumra, Mateja Korošca, Evo l)rolc ter skupino flavtistov razredne stopnje, (lani dramskega krožka predmetne stopnje pa so prisotne razveselili s prepričljivo igro Na ekskurziji. SedmoSolka Marta V ran kar nas je popeljala skozi zgodovino šolstva v Smartnem, kjer jc pred več kot dvesto petdesetimi leti duhovnik Franc Mihael Paglovec ustanovil zasebno Župnijsko Solo za nadarjene kmečke fante. Po vzoru Ras pove župnijske soic naj hi izobraževala predvsem duhovniški naraščaj, vendar so Pag-lovčcvi učenci postali cerkovniki, pisarji in učitelji, ki so Sirili pismenost po slovenskem podeželju. Čeprav je državna zakonodaja v habsburški monarhiji z dvema zakonoma predvidela sploSno Šolsko obveznost, je po Paglovčevi smrti, leta 1759, Sola v Smartnem prenehala delovati. Prva redna Sola, ki je delovala kot trivialka. kjer so se otroci poleg verouka učili branja, pisanja, računanja in s tem izpolnili osemletno šolsko obveznost, jc bila ustanovljena leta 1857 v eni sami učilnici v Mcž.narjcvi hiši. Z IjudskoSolskim zakonom leta 1869 jc Sola v Smartnem postala ljudska Sola z obsežnejšim predmetnikom. Na Soli v Smartnem je od njene ustanovitve pa vse do upokojitve leta 1911 poučeval domačin Franc Zore, saj je bila Sola organizirana kot enorazrednica. Pouk za prvih Sest razredov je potekal kombinirano v treh oddelkih, zadnja dva razreda pa kot ponavljalna Sola v zimskih mesecih. Šola je imela Šolsko knjižnico, revnejši učenci so brezplačno dobili »ubožne knjige« - učbenike. Leta 1891 so na zemljišču, ki ga je brezplačno podaril kmet in gostilničar Maljan. /gradili prvo stavbo, namenjeno izključno Šolskim potrebam. V šolski zgradbi je bilo tudi stanovanje za učitelja, obdajal pa jo je Šolski vrt, ki je služil kot učilo in zgled obdelovanja in vrtnarstva. Franc Zore, ki se jc upokojil po 54-tih letih poučevanja, je bil v svojem času eden najstarejših Sc službujočih učiteljev na Slovenskem, za svoje delo pa je prejel častno svetinjo. Nadaljevanje na 9. strani Posvet predsednikov svetov krajevnih skupnosti O novem zakonu o samoprispevku V dneh pred novim letom so sc na povabilo župana Toneta Smolnikarja srečali tudi predsedniki svetov dvajsetih krajev- petih let in te plačuje v denarju. Pomembna novost je, da mora pied razpisom rejerendumu občinski svet sprejeti investicijski Predsedniki svetov KS na decembrskem posvetu. nih skupnosti v noši občini. Osrednja tema pogovora je bila o novem zakonu o samoprispevku, ki je začel veljati sredi novembra 2001. Kot je dejal Ivan 1'ristovnik, di rektor občinske uprave, kije obrazložil novi zakon, so zakonodajalci upoštevali zelo malo pripomb, ki SO l>ile poslane iz občine Kamnik. Po novem zakonu toliko so moprispevek uvede občina za celotno območje občine ali le za del občine. Samoprispevek se lahko uvede največ za dobo program izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne in/ras tinkture. Po novem imajo pravico gla-suvanja 0 uvedbi samoprispevka fizične osebe starejše od 15 let in lastniki ali uporabniki Stavbnega zemljišča na območju, na kale rem naj l>i se uvedel samoprispe vek (vikendaši), Pomembno je nuli določilo, da \e sredstvo samoprispevka lahko uporabijo samo za namen, za katerega je bil samoprispevek uve-ilen. Samoprispevek je namenski prihodek občine, ki ga ta posebej evidentira, lahko pa ustanovi poseben proračunski sklad. Največja stopnja odmerjenega samoprispevka od bruto dohodka v preteklem letu je lahko 2%. V razpravi je udeležence zanimalo predvsem vprašanje, kdo lm pomagal KS delati investicijske programe in kdo bo /inuniirul projektno dokumentacijo. Kol je pojasnil Ivan Pri stovnik. bodo investr cijske programe s so-de/inan/cm KS pri pravljale strokovne slui.be občinske u/trave, za projektno dokumentacijo pa bo treba denar zagotoviti v občinskem proračunu. Ker je bil predlog zakona o izvrševanju državnega proračuna v parlamentu zavrnjen, žiro računi KS še ne bodo ukinjeni. Ker se Agencija za plačilni promet ukinja, pa bo potrebno žiro račune prenesti na ustrezno banko. FRANC SVETEIJ t ali lii vanj* ni samo poklic, je poslanstvo, ki pušča sledi... Tudi zdajšnji učitelji se bodo s svojim delovanjem zapisali ne samo v zgodovino šole, temveč tudi v zgodovino kraja. To je le ena od misli ravnateljice OS Šmartno Jožice Hribar, prve domačinke, kije postala učiteljica na šoli, kija je kol učenka tudi obiskovala in ji posvetila le dvajset let pedagoškega dela. S pevci šolskega otroškega in mladinskega pevskega zbora s prisrčnimi boiičkovimi kapicami je pozdravila pomemben jubilej v razvoju šolstva v Tuhinjski dolini. VERA MEJAĆ V teh mrzlih zimskih dneh se lahko prav vsi po mili volji brezplačno drsamo na kaminskem drsališču, ki ga je na odbo-jakrskih igriščih »Pod skalco« uredil Odbojkarski klub Kamnik v vKtc-lovaniu / Občino Kamnik DrialtaCc je (Hipno vsak dttn od 8. Jo V7. ure, motno pa je celo drsanje /pod žarometi tja do 22. ure Da postaja priljubljeno zbirališče rekrealivcev. je opazno zlasti n>ed vikendi, ko je na kamniškem ledu res Živahno saSa MKJAf Obisk iz Trofaiacha Ob koncu minulega leta so naSe mesto v naročju planin obiskali tudi predstavniki Trofaiacha, partnerskega mesta z. avstrijske Štajerske, ki ga s Kamnikom ne veže le podobna zgodovina, pač pa tudi več- POLIGLOT ŠOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www. poliglot, si Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila sezonsko (^s: ZNIŽANJE CEN obutve do 40% od 7.1. do 2. 2. 2002 in tekstila do 30% od 10. l.do 24. 1.2002 Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. letno prijateljstvo in uspešno sodelovanje na različnih področjih, ki ga nameravajo v letošnjem letu Se razširiti in okrepiti. Dogovorili so se. da do konta tega meseca obe občini pripravita programe sodelovanja, ki jih bodo uskladili .konec meseca, ko bo kamniška delegacija vrnila obisk Tro-faiachu. Zupan Smolnikar je povedal, da načrtujejo več kulturnega sodelovanja, poglabljanje povezovanja na področju šolstva, kjer so stiki med šolami že ukoreninjeni, sodelova- nje na področju športa, predvsem pa si obe strani želita več sodelovanja na področju drobnega gospodarstva, zato je prav, da se v sodelovanje vključijo tudi predstavniki gospodarstva, med njimi kamniška obrtna zbornica. Na prijetnem uradnem in prijateljskem srečanju sta kamniški župan Tone Smolnikar in župan Trofaiacha Avgust VVagner izrazila zadovoljstvo z. dosedanjim sodelovanjem, ki je stkalo že kar prava prijateljstva, prepričana pa sta tudi v vzpodbudne rezultate nadaljnjega sodelovanja. SAŠA MKJAĆ Proti drobljenju mreže gimnazij Decembrska novinarska konferenca župana Toneta Smolnikarja je bila v glavnem namenjena trenutno gotovo najbolj aktualnim vprašanjem na področju srednješolskega izobraževanja, ki so v dneh pred novim letom razburkala strokovno, politično in širšo javnost v naši občini, to je nameravana ustanovitev gimnazije v Domžalah. (Več na 3. strani) Perovo 25, ob kamniški obvozn COfflffl£f v Kamniku MEDI ADOM, Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97 Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, il. januarja. Članke oddajte najpozneje do srede, 23. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 29. januarja. I 9 8394-404 CEN ZIMSKO-ŠPORTNI KONFEKCIJI! DO 24. 1. SO DO 50% ZNIŽANI TUDI ZIMSKI ŠPORTNI ČEVLJI! EDINI PRAVI SMUČARSKI SERVIS V KAMNIKU 1 m 9 HH Chiemsee Body glove Novoletni sprejem pri županu Kot je v navadi že kar nekaj let, je župan Tone Smolnikar ob izteku leta 2001 v gostišču Mlakar na Duplici pripravil sprejem za sedanje in nekdanje javne, kulturne in športne delavce, predstavnike ustanov, podjetij, organizacij in društev, ki delujejo v naši občini, nekdanje župane, častne občane, člane kluba intelektualcev in druge. V pozdravnem nagovoru je župan predstavil dosežke občine v letu 2001, predvsem na področju komunalnega urejanja občine in družbenih dejavnosti, kjer so skupni napori ob skromnih sredstvih vodili v uspešno izpeljane projekte. Ni pa mogel mimo problemov, s katerimi se srečuje občina pri zadovoljevanju številnih potreb občanov s skromnimi proračunskimi sredstvi, s katerimi mora kar se da racionalno gospodariti. Ob srečanju, ki pomeni predvsem prijetno snidenje prijateljev in nekdanjih sodelavcev ter priložnost za zanimiv klepet, se je župan vsem zahvalil za sodelovanje ter zaželel sreče in uspehov tudi v letošnjem letu. SAŠA MEJAČ Ivan Pristovnik o seminarju Taiex Office v Bruslju SPOZNATI DOGAJANJA V EVROPI Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, se je v začetku decembra lani udeležil dvodnevnega seminarja Urada za izmenjavo informacij o tehnični pomoči (TAIEX OFFICE) pri Evropski komisiji v Bruslju. Za naše bralce smo ga povprašali o vsebini seminarja, ki so se ga udeležili župani in direktorji občinskih uprav iz petdesetih slovenskih občin. ..........i.l MiMlliilMMill lliiin li n 11», ^IUJK Ob izteku leta 2001 in prihodu novega, mladega leta 2002 ste nas, dragi bralci in poslovni partnerji, razveselili s številnimi voščili ter lepimi željami. Za vso pozornost, osebne in pisne izraze najlepših želja se toplo zahvaljujemo. SAŠA MEJAČ, odg. urednica Kamniškega občana Po Pristovnikovih besedah je bila glavna tema uveljavljanje pravnega sistema evropske unije na regionalnem in lokalnem nivoju. V tem okviru so obravnavali problematiko zaposlovanja, varstva okolja, regionalne politike in podobno. Posebej so spregovorili o vprašanjih, ki jih mora na teh področjih razrešiti Slovenija pri vključevanju v Evropsko unijo. Čeprav je naša država v zadnjih letih veliko naredila na področju približevanja evropskemu sistemu, jo čaka še veliko nalog, zlasti na področju javne uprave. Na področju zaposlovanja je zelo pomembno izenačevanje pogojev zaposlovanja, ki bodo omogočili nemoten pretok delavcev iz ene države v drugo. Sem sodi tudi no-tifikacija spričeval oziroma listin o pridobljenih znanjih. Slovenijo ča- Sem in tja po predprazničnem Kamniku Mrzel konec leta • • • V letošnjih predprazničnih dneh. od srede, 19. decembra, pa do Silvestrovega se je v Kamniku zvrstilo kar lepo število prireditev. Treba je priznati, da so se organizatorji, od Občine Kamnik, Agencije za razvoj turizma in podjetništva. Mladinskega centra Kamnik in drugi res potrudili, da bi obiskovalcem mesta pod planinami, še po- sebej pa najmlajšim, pričarali kar najbolj pestre božično-novoletne dni. Prireditve, ki so v tem tednu potekale na Glavnem trgu in na Veronikinem odru pod Malim gradom, od čarov-niških delavnic, lutkovnih igric, otroškega zbora, muzik-la, mažoretk in drugih nastopov v izvedbi KD Priden možic. Kamniških vrabčkov. Nove stojnice so se s svojo ponudbo izdelkov domače obrti na decembrskem § sejmu lepo vključile v okolje starega mesta pod Malim gradom. mM j* Zanimiv uvod v praznovanje je bila prav gotovo razstava Entente flora-le v razstavišču Veronika, kjer so poleg fotografij in filmov o uspehih Kamnika na evropskem tekmovanju o urejenosti mest, kjer je Kamnik prejel zlato medaljo, predstavili lepe novoletne aranžmaje tudi kamniški cvetličarji. Za vesel zaključek leta so poskrbeli tudi oskrbovanci v Domu starejših občanov ob Nevljici. Poleg drugih prireditev, kjer so jih obiskali decembrski dobri možje, so sami uprizorili tudi narodno pripovedko o Trdoglavu in Marjetici, kije zbudila veliko odobravanja med obiskovalci, med katerimi je bilo veliko svojcev, ki so povsem napolnili dvorano v domu. Vodstvo občine Kamnik je v predprazničnih dneh poskrbelo tudi za obisk gojencev in delavcev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Župan Tone Smolnikar in svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Marjeta Benkovič sta na božično-novoletni zabavi vsem zaželela srečno in uspešno novo leto ter direktorici zavoda Zdravki Slavec izročila simbolično darilo. Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. Tehnični urednik I ranci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), telifaks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava: Delo TCR d.d„ tisk Set d.d. Ljubljana. MePZ Cantemus in ljubljanskih lutkarjev sta obiskala tudi Božiček in dedek Mraz. V tednu pred božičem pa so trgovci na dvajsetih stojnicah na Glavnem trgu ponujali svoje blago, na dvanajstih stojnicah pod Malim gradom pa so bili obiskovalcem' na voljo predvsem izdelki domače obrti, spominki, darila in podobno. Veseli december v Kamniku se je zaključil s silvestrovanjem na Glavnem trgu ob zvokih ansambla Borisa Raz-potnika in s polnočno novoletno čestitko župana Toneta Smolnikarja. Žal je vse prireditve na prostem nekoliko motil hud mraz, saj se je živo srebro tudi v najdaljši noči spustilo pod 10 stopinj minusa. Temu primeren je bil seveda tudi obisk, razen popolnočnega dela silvestrovanja na trgu, kjer so se plesalci veselo vrteli tja do poltretje ure zjutraj. Čeprav uradnega ognjemeta letos ni bilo, je vendar še dolgo po polnoči mesto in okolico razsvetljevalo na stotine raket, pa tudi petard ni manjkalo. Slišati jc bilo nekaj pripomb na skromnejšo okrasitev oziroma osvetlitev mesta kot preteklo leto, zlasti je bilo v teh dneh precej samotna Šutna. Kot nam je povedal Miran Jereb, direktor Agencije za pospeševanje turizma, organizatorji razmišljajo, da bi prihodnje leto sejemski del in tudi kakšno prireditev prenesli na Šutno in tako prispevali k poživitvi njenega utripa tudi v tem času. Sicer pa bo ocena letošnjih prireditev in celotnega decembrskega dogajanja pokazala, kaj bo treba v prihodnje spremeniti ali dopolniti. Sicer pa naj ta zapis dopolni nekaj foto utrinkov decembrskih prireditev in dogodkov v našem mestu. Takšen pa je bil v mrzli jn jasni silvestrski noči pogled na tiho ulico pod Malim gradom in na stare mestne hiše v Par-movi ulici. FRANC SVETELJ ka še usklajevanje svoje zakonodaje na tem področju z Evropsko zvezo. Na področju varstva okolja pri razreševanju določenih vprašanj Slovenija krepko napreduje, pri nekaterih vprašanjih pa še vedno zaostaja. EU je prek različnih komisij ponudila finančno in strokovno pomoč za izvedbo različnih projektov, kot je gradnja centralnih čistilnih naprav za širše regije. Najbolj živahna razprava je potekala okrog regionalne politike. Tu so se udeleženci seznanili z organizacijo in delovanjem regij v drugih evropskih državah. Na primeru Škotske so spoznali vpliv regij na doseženo stopnjo avtonomije v okviru nacionalne zakonodaje. Predstavniki Švedske SO pojasnili naloge in pristojnosti njihovih regij oziroma pokrajin. Spoznali so, da je evropska usmeritev na regije, ki imajo najmanj okrog 100 tisoč prebivalcev. Posamezne države pa velik del svojih pristojnosti prenašajo na regije in tako uresničujejo decentralizacijo sistema. Zanimiv pristop so pokazali A v-strijei, ki imajo v Bruslju celo svoj urad za sodelovanje z regijami. Ta opozarja avstrijsko vlado na novosti in izkušnje s področja regionalne politike in ji predlaga določene ukrepe. Predstavniki tega urada imajo Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, še posebej z zanimanjem spremlja organizacijo lokalne samouprave in pokrajin v EV tudi s pomočjo interneta. tudi možnost /obiranja v različnih komisijah, kadar gre za določena sredstva EU, namenjena posameznim državam. Udeleženci seminarja so si ogledali tudi nekaj uradov EU, v katerih je skupaj zaposlenih prek 20 tisoč uradnikov. Plače povprečnega uradnika pa se sučejo okrog 4000 evrov. Na vprašanje, kako je s sporazumevanjem v institucijah evropske unije, kateri jeziki se pri tem uporabljajo, je Pristovnik povedal, da imajo predstavniki posameznih držav pravico uporabljati svoj jezik. Zato so imeli tudi udeleženci seminarja na voljo dve uradni prevajalki za slovenski jezik. Po oceni našega sogovornika jc bil ta seminar zelo koristen, vse stroške pa je nosil organizator - urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči Taiex Office. F. S. Kabelska televizija na Kamniškem Izvoljen nov upravni odbor Zavoda KKS Kamnik, nove cene v letu 2002 Zavod za raznoj kabelsko satelitsko televizijskega sistema Kamnik je dobil nov upravni odbor. Na decembrskih volil vah so bili vanj izvoljeni Rudi Bič (zastopa uporabnike iz KS Žale). Zoran Bunič (Novi trg), Vilko Dobovšek a bo stal 285 evrov (oboje v tolar skiprotivrednosti). Cena izdanega soglasja It gradbeni dokumentaciji ostaja 4. 500 tolarjev, dodatni stroški, ki jih je ob izdelani soglasja lahko kar nekaj, pa se priŠtejejo k os novni ceni. Mesečni prispevek je sicer višji za 24 odstotkov, vendar je V primerjavi s cenami pri drugih kabelskih sistemih po Sloveniji še vedno med najnižjimi, saj so ti prispevki dru god večinoma med IH00 in 2500 tolarji, nekateri Ljubljančani pa plačujejo za enakovredne storitve kar 3300 tolar jev mesečno. Zavod je v preteklem obdobju bistveno obnovil naše kabel sko omrežje, z letošnjimi posodobitvami pa se bo še izboljša la kakovost sprejema televizijskih in radijskih programov. Ponudba radijskih programov, že zdaj jih lahko poslušamo 22, se bo še povečala. Dokončana bo nova sprejemna po staja, vedno večje uporabnikov internela. K dobrim novi cam pa je treba dudati tudi temnejšo plat medalje: dosledne/ še upoštevanje avtorskih /»vdpisov in licenčnih pravlcprea vajanja nam bo prineslo več kodiranih (zatemnjenih) Ji I mov in športnih prenosov, predvsem tistih s področij nase nekdanje skupne domovine. BRANKO NOVAK Z novinarske konference pri županu Tonetu Smolnikarju Odločen protest proti neracionalnemu drobljenju mreže gimnazij Decembrska novinarska konferenca župana Toneta Smolnikarja je bila v glavnem namenjena trenutno gotovo najbolj aktualnim vprašanjem na področju srednješolskega izobraževanja, ki so v dneh pred novim letom razburkala strokovno, politično in sušo javnost v naši občini, to je nameravana ustanovitev gimnazije v Domžalah. Župan in predstavniki oddelka za družbene dejavnosti so novinarji.' najprej seznanili z vsebino »Če bi nam Domžale odpeljale ludi gimnazijce iz Lukovice, Mengša, Moravč in od drugod, poleni bi lo gotovo pripeljalo do propada naše gimnazije, ki smo jo gradili pet desetletij in z njo dosegli zavidljivo raven,« je na novinarski konferenci poudarila Veronika Matjašie Kališnik. ravnateljica (iim-nazije Kamnik (druga z. desne). f Predstavitev mednarodnega projekta PLATO Slovenija Pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri poslovanju z EU Včasu hitrih sprememb in razvoja tehnologije se podjetniki pri poslovanju vsakodnevno srečujejo s številnimi izzivi na razlit niiiposlovnih podroi jih. Rešitve '.nuje i rpajo iz svojih znanj in izkušenj, saj imajo večinoma le malo možnosti za izmenja n> le teh ~ drugimi podjetniki in strokovnjaki. Zato bo /oliko bolj tli ilirnilnsla predstavitev projekta PLATO Slovenija na temo Pomoč malim In srednje velikim podjetjem pri poshtvanju z EV, ki jo v torek, 22. januarja, ob 17. uri v dvorani Območne obrtne zbornice Kamnik na Tomšičevi 11 organi žira Euro lnfo Center Ljubljana v sodelovanju z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik, Območno obrtno zbornico Kamnik in Občino Kamnik. Na srečanju bodo strokovnjaki predstavili insiiim ije. ki posredujejo informacije in sve tujejo izrezi z lil:. možnosti za podjetja, kijih nudi Euro lnfo Center Ljubljana in razpravljali <> problemih, s katerimi se pod jetja suni a ji i pri poslovanju z /i/ i ter načini njihovega raz rese vanja, \ 'posebnem delu programa bo predstavljen mednarodni projekt PLATO Slovenija in možnosti za vključevanje slovenskih podjetij. PLATO Slovenija je mednarodni projekt, katerega namen je profesionalizacija managemenla v podjetjih in vzpostavitev neformalne podjetniške mreže z namenom izmenjave znanj, izkušenj in poslovnih povezav. Projekt PLATO je bil prvič izreden v Flandriji (Belgija) ie v letu 1988, prenesel/hi se je tudi v druge države (Nemčija, Švedska, /lanska, irska. Nizozemska. Francija,,.:). V Flandriji je do sedaj sodelovalo v projektu prek 4000podjetij. Izkušnjeflamskih malih in srednje velikih podjetij ki so sodelovala v projektu PIJ /O. se kažejo V izboljšanju /ms/oranja in organiziranju, ki se odraza r večji m inkovitosti zaposlenih kot tudi vodilnih v podjetju, Prek neformalne poslovne mreže PLATO koristijo priloi nostipri odpiranju norih možnosti sodelovanja in reševanja managerskili problemov. I 'se tO jut ima pozitiven vpliv na um livac i/i i in vzpodbujanje podjetnikov. Projekt PLATO poteka mesečno v skupini 15-ih direktorjev podjetij, kisi izmenjujejo izkušnje, znanje in informacije. 1 se bino delarnii oblikujejo skupaj, na osnovi konkretnih vprašanj iz razlicidli poslovnih področij:finančni managemenj strategi ja in rast. danni mauagemeni. kadrovski managemenl. infor ma/ika. marketing, kakovost, varnost, okolje.... Najvažnejše prednosti oz. razlogi za vključitev v projekt PI.A-T( i a mala in srednje velika podjetja so izpolnjevanje in rese vanje managerskihproblemov, izmenjava znanj in izkušenj, vzpostavitev neformalne junije/niske mreže, mednarodne poslovne povezave in nenazadnje /udi/ironiin ija samega podjetji ,' 1 'projekt PLATO se lahko vključijo podjetja s potent ialom ras ti. ki imajo sdo 50 zaposlenih. Direktor podjetja, ki je priprav Ijen za pridobivanje in izmenjavo izkušenj, se aktivno itdelv.it /c vet crnih delavnic. \ obdobju od aprila letos do novembra prihodnje leto bo predvidoma organiziranih t5delavnic. Po opravljenem izboru za pristop k projektu PLATOpodjetje prispeva simbolu novsoto za kritje materialnih stroškovin stroškov organizacije. Projekt PLATO s svojo neformalno podjetniško mrežo nudi možnosti koristiti velik potencial znanja in poslovnih izkušen/, obenem pa pomeni tudi izpopolnjevanje managerjev. PLATl > mreža omogcn a mednarodne poslovne povezave pri iskanju strateških /iariiier/e/ m s /cm odpiranje novih poslovnih priloi nosti Dodatneinformm ije o projektu PLATO posredujejo Metka Ko mar. rod/a projekta PLATO Slovenije. E-pošta: metka.ko-mar@pcmg.si ali Alenka Slabe, svetovalka za mednarodni murke/ing E-pošta: alenka.slabe®pcmg,si, interne/ naslov: lm/i www.pcmg.si, EU -siude.vhim. tel: 01/589 18 90Jax: 01 5891X85. SAŠA MEJAČ nedavnega pogovora, ki ga je s predstavniki ministrstva, občine Domžale, kamniške gimnazije in drugimi 18. decembra sklical župan Tone Smolnikar in o katerem smo v Kamniškem občanu že obširno poročali. Na konferenci sta sodelovali tudi ravnateljica kamniške gimnazije Veronika Matjašič Kališnik in ravnateljica ekonomske šole Tanja Novak, ki sta s strokovnimi argumenti podprli oceno o šk(xlljivosti neracionalnega drobljenja sedanje mreže gimnazij in opozorili na negativne vplive, ki bi jo ustanovitev nove gimnazije v Domžalah imela za uveljavljeno in priznano več kol pol stoletja staro kamniško gimnazijo. Župan Smolnikar je novinarje tudi seznanil z vsebino pro-testenga pisma, ki ga je že 3. decembra poslal ministrici za šolstvo, znanost in šport Luciji Čok, V njem opozarja, da nameravana ustanovitev dveh oddelkov gimnazije v Domžalah ni v skladu / merili za vzpostavitev javne mreže šol, ki jo določa vlada RS, da domžalska srednja šola nima ustreznih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti in podobno. Poudarja tudi, da je tako razvrščanje programa ludi neekonomično in neracionalno, saj bi glede na število otrok na tem območju, ki se bodo v prihodnjih letih vpisovali v srednjo šolo, to pomenilo zmanjšanje števila oddelkov v šolskem centru Rudolfa Maistra. Po zakonu gimnazijo lahko ustanovi država ali pa mestna občina, kar pa Domžale niso. Gimnazija v Kamniku ima 50-letno tradicijo in z. rezultati dela in uspehov dijakov na maturi, ki presegajo slovensko povprečje, stalno dokazuje visoko usposobljenost za izvajanje programa. Župan je v pismu tudi poudaril, da je eden izmed ciljev naše regije tudi razvijanje preglednosti izobraževalnih programov, ne pa podvajanje le-teh, kar bi dodatno finančno obremenjevalo regijo in državo ter krnilo kakovost in uspešnost regije. Kot je povedal župan, se zapleta tudi na področju financiranja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ta sklad je namreč pred kratkim obvestil kamniško izpostavo, da ne izpolnjuje dveh kriterijev iz. pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest JS RS za kulturne dejavnosti, kar pomeni, da poleg vodje ne more biti zaposlen še dodatni delavec. Župan je v dopisu skladu poudaril, da delovanje kamniške izpostave pokriva območje kamniške in ko-mendske občine, ki imata skupaj 30.400 prebivalcev. Tudi število registriranih kulturnih društev v občini Kamnik presega v pravilniku postavljeni normativ. Res je sicer, da občina ne nakazuje namenskih proračunskih sredstev direktno na račun sklada, vendar je občina Kamnik celo presegla obvezni del sofinanciranja kulturnih programov. Zato Občina Kamnik pričakuje, da bo sklad poskrbel za tako kadrovsko zasedbo kamniške izpostave, kot ji pripada Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je v petek, 11. januarja, ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok že podpisala sklep o dopolnitvi mreže srednjih šol v Sloveniji tudi z dvema oddelkoma gimnazije v Domžalah. O tem sklepu občina Kamnik doslej še ni bila uradno obveščena od nobene vladne ustanove. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja za avtobusni kot H. M. iz okolice Kamniku sprašuje župana, kaj je storila Občina Kamnik za ohranitev do nedavnega železniškega voznega reda'.' Priznali je treba, da so z organiziranjem in izvajanjem javnega potniškega prometa vse večje težave, kar je neposredno povezano z. upadanjem števila potnikov, pa najsi gn ki promet. Kot so v sporočilu javnosti zapisali predstavniki Slovenskih železnic (SŽ), je izključni razlog ukinitve posameznih prog (v kamniškem primeru dveh v smeri Ljubljane in dveh iz. obratne smeri) ekonomske narave, saj se morajo tudi SŽ kot poslovni subjekt obnašati racionalno. Občina Kamnik ob napovedanem krčenju voznega reda ni držala križem rok, temveč je na sporočilo o ukinjanju posameznih prog nemudoma reagirala in že 5. 12. 2(X)I posredovala vodstvu SŽ dopis, s katerim je opozorila na precejšnje težave določenega števila kamniških občanov, kakor tudi občanov sosednjih občin, ki bodo na ta način neposredno prizadeti. Sočasno je predlagala, da se z vodstvom SŽ nemudoma sestane in poskuša /intskali primerna rešitev. Do sestanka med predstavniki Občine Kamnik in Občine Domžale (obe občini sta še kako zainteresirani za optimalno ureditev primestnega potniškega prometa in za izvajanje že pred leti zastavljenega projekta »enotna vozovnica«) ter predstavniki železniškega prevoznika je dejansko prišlo 9. januarja letos. Ob tej priložnosti so se SŽ zavezale, da bodo v najkrajšem času sklicale sestanek z. vsemi prizadetimi občinami, lokalnim avtobusnim prevoznikom in Minis-trstvom za promet. Sogovorniki naj hi s strpnim dogovorom kljub diametralnim razlikam vendarle poskušali najti skupni imenovalec. Kakšna bo končna rešitev, je težko napovedati. Vsekakor si bo Občina Kamnik prizadevala, da se javni potniški promet ohranja. Dejstvo pa je, da ga je mogoče ohranjali le, če v praksi dokazujejo interes tudi uporabniki tovrstnih storitev. Vsakodnevne strnjene kolone Kamničanov (najpogosteje le voznikov!) dokazujejo, da je marsikdo pripravljen žrtvovati več sredstev za nič kaj prijetno počasno premikanje v obeh smereh in običajno mukotrpno iskanje prostega parkirnega mesta v že lako prenatrpani slovenski prestolnici. Da o nevarnostih, ki na vsakem koraku prežijo na udeležence v cestnem prometu, kot tudi o skrbi za zdravo in čisto okolje, niti ne govorimo. Ob pomanjkanju potnikov in posledični nerentabilnosti prog bi bilo seveda skregano ne le s tržno logiko temveč tudi z zdravo pametjo, da hi prevozniki ustvarjali izgubo. Glede na bistveno večje potrebe na vseh področjih življenja in dela v lokalni skupnosti od njenih realnih finančnih zmnožnosti pa tudi ne gre pričakovati, da bi lahko prevoznikom nastale stroške pokrival občinski proračun. ANTON TON K SMOLNIKAR. ŽUPAN CAS JE, DA KAMNIK DOBI RESEN PROSTOR ZA DRUŽENJE MLADIH Kamnik je urbano mestno središče, kjer je Čedalje bolj prisotna problematika sodobnih urbanih naselij, še zlasti na področju zadovoljevanja potreb in urejanja problematike mladine. Na obstoječe iniciative in mladinske programe se mladi žal ne odzivajo mno/ično. kar pomeni, da ostaja večina potreb mladih v Kamniku nezadovoljenih. Sodobno delo z mladimi (v Sloveniji in v Evropi) kot temeljna načela predpostavlja: • jasen dolgoročen koncept mladinske politike (z opredeljenimi prioritetami). • jasno izdelati program dela Z dolgoročno razvojno vizijo, • strokovno usposobljen kader, ki izvaja mladinske programe po sodobnih in uveljavljenih konceptih, • strokovno (profesionalno) vodenje in koordiniranje dejavnosti. Praksa sodobnega dela z mladino kaže, da je za kvalitetno delo z. mladimi potreben najprej ustrezen prostor (velikosti vsaj 300 m) in ustrezno organiziran program z usposobljenim kadrom. V Sloveniji se intenzivno razvija dejavnost mladinskih centrov, počasi pa se tudi uveljavljajo načela, ki izhajajo iz koncepta neformalnega motivacijskega dela z. mladimi. Z izkušnjami, ki smo jih pridobili pri vodenju mladinskih programov, smo z domačimi kadri in znanjem sposobni zagotoviti delovanje mladinskega centra, ki bi lahko služil za zgled dobre prakse v slovenskem in tudi mednarodnem merilu. Zato je morila čas. da se tudi Občina Kamnik odloči podpreti nastanek resnega mladinskega centra in zanj zagotovi ustrezne prostorske in statusne pogoje ter dolgoročna proračunska sredstva. To pomeni, da bi v centru potekal program, ki bo strokovno voden, da bodo jasno opredeljene kompetence in odgovornosti upravnikov centra, da bo jasno določen status centra kot javnega zavoda (ali kot neprofitnega in nevladnega zavoda), da bo delovanje centra in dejavnosti delno zagotovila Občina Kamnik s proračunsko zagotovljenimi sredstvi, delno pa se bodo dejavnosti financirale iz državnih razpisnih virov, delno pa tudi s prihodkom i/ lastne dejavnosti in iz neprofitnega managementa. Prvotni namen ustanovitve cenlia jc, da pritegne k sodelovanju sicer pretežno pasivno mladino. Po ocenah je v Kamniku vsaj 2(KX) mladih, ki so potencialna ciljna skupina. Ponudba v centru bo od zabavne, sprostit vene, družabne, do kulturne in izobraževalne Izkušnje, ki jih imamo pri neformalnem delu z mladimi, kažejo, da lahko mladi poleg druženja, kot osnovne potrebe, v mladinskem centru pridobijo motivacijo za nadaljevanje prekinjenega šolanja, da se lahko neformalno izobražujejo na področjih, kjer šola ne ponuja potrebnih znanj (učenje i/ življenja za življenje), da lahko neformalno izmenjujejo izkušnje in storitve, ki so pomembne v življenju mladih ljudi. S tem bomo na dolgi rok delovali kol preventivni program (tudi preti vandalizmom in drugimi družbeno nezaželenimi pojavi med mladimi), ponudba pa bo pomenila zapolnitev vrzeli na mladinski kulturni sceni v Kamniku. Dejavnosti v centru bodo razdeljene na programske sekcije, ki jih bodo vodili usposobljeni mladinski delavci - visoko motivirani prostovoljci. Vse bo potekalo po jasno določenem urniku in načrtovanem programu. Možne sekcije so: glasbena (ki skrbi za organizacijo plesov, koncertov in drugih glasbenih prireditev), video sekcija (ki bo prirejala filmske večere in druge vizuelne dogodke), računalniška sekcija (z možnostjo uporabe računalniške tehnologije in učenja uporabe sodobne informacijske tehnologije), informacijska sekcija (ki bo skrbela za zbiranje mladim koristnih informacij). Sank sekcija (ki bo ponujala kulinarične usluge), družabna sekcija (ki bo skrbela za druženje ob množičnih igrah), sekcija za pomoč pri učenju (zastonj instrukcije in tečaji za učence, ki imajo težave v šoli, delavnice neformalnega učenja), mladinska svetovalnica (psihološka svetovalna pomoč mladim, ki imajo težave) in druge. V centru bi želeli pritegniti tudi mlade, ki iščejo lastne ustvarjalne možnosti (glasbene skupine, gledališke skupine, likovniki, pisatelji, pesniki ...). Gre preprosto za to, da na enem prostoru in v skupnem konceptu združimo, kar je obstoječe mladinske kulture in z. identificiranimi potenciali (človeškimi viri) razvijamo dodatne nove oblike. Programska ponudba bo še dodatno členjena za posebne ciljne skupine: osnovnošolska mladina, srednješolska mladina (15 - 19 let), študenti (19 let in starejši), osipniki (mladi, ki so opustili redno šolanje), integracija mladih s posebnimi potrebami (npr. invalidi ali mladi, ki jim je izrečen vzgojni ukrep), program za odvisnike. S ponudbo programov in z aktivnim animiranjem mladih lahko ustvarimo središče, kjer se bo mladina spontano in z navdušenjem zbirala in na ustvarjalen ter koristen način preživljala čas, ki ga sedaj večinoma preživijo v apatičnem Dotikanju po lokalih ali pred stanovanjskimi kompleksi. Tu bodo našli tudi možnost za zasebna praznovanja in druge oblike neformalnega druženja, za kar sedaj nimajo prostorskih možnosti. Nikakor to ne bo zbirališče za popivanje ali preprodajanje droge: prav z vodeno in jasno načrtovano dejavnostjo bo cehter opravljal funkcijo vzgoje mladih k bolj kvalitetnemu življenju. Vzpodbujali bomo pozitivne vrednote in naravnanosti, in verjamemo, da s tem lahko bistveno zmajšamo odklonske pojave med mladimi. Delo bo temeljilo na strokovnih podlagah, zato ne bo kakorkoli ideološko ali politično usmerjeno. Vrednote, po katerih bo potekalo delo, so: strpnost do različnosti, solidarnost med različnimi generacijskimi in socialnimi skupinami, iskanje veselja do življenja in lastnih potencialov ustvarjalnosti. Tako bo nastal prepoznaven prostor nekega dogajanja (prostor mladinske scene), ki ima lahko za dolgoročni razvoj civilnega in kulturnega življenja v Kamniku neslutene perspektive. Poudariti želim, da ustanovitev predlaganega mladinskega centra pomeni nadgradnjo obstoječih mladinskih ponudb (in pobud) v Kamniku, ki jih bo potrebno na vsak način vključiti v delovanje centra.. V Kamniku že obstajajo ustanove in ljudje, ki delujejo s programi za mlade, na pobudo Braneta Goluboviča nastaja LAS (lokalna akcijska skupina), ki lahko kot strokovno posvetovalno telo deluje tudi za razvoj in dopolnitev programske ponudbe na področju mladinskega dogajanja Predlog zgoraj opisanega projekta je vsekakor zelo ambiciozen in se morda na prvi pogled zdi velik finančni zalogaj. Vendar velja opozoriti, da je projekt zgrajen na načelu postopnosti razvoja (tudi postopnosti opremljanja in pridobivanja potrebnih sredstev), kar pomeni, da gre za dolgoročno naložbo, za projekt, ki se bo lahko razvil do predvidenih razsežnosti le z vztrajnim in doslednim večletnim delom. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da se lahko le kvalitetno delo z mladimi obrestuje v rezultatih, ki bodo prav tako šele čez čas zaznani v dvigu kakovosti življenja Kamničanov in Kamničank. Vendar gre za investicijo v kakovost človeških virov, od katerih je odvisna tudi kakovost kamniške prihodnosti. Tu pa težko pomislimo, da se taka investicija ne obrestuje! ALBERT MRGOLE Franc Ravnikar se poslavlja iz Doma starejših občanov Brusilec, frizer in pesnik... Je očka v letih. M dobro drli. starejši od brivca za krile je tri. bo brivec omagal, pošle mu moči. le kdo me bo lepšal, me resno skrbi.. Takole je v obliki verza zapisal anekdoto iz kamniškega Doma starejših občanov brivec Franc Ravnikar, ki ga kot pisca hudomušnih verzov poznajo tudi bralci Kamniškega občana. Te dni se namreč po 31-ih letih frizerskega dela v domu poslavlja. Življenjska pot je Ravnikar-jevega Franceta, ki se je rodil v Podborštu pri Komendi v družini petih otrok, po zgodnji očetovi smrti vodila od do- lg , m 4 Brivec hrane Ravnikar je poleg dela orodjarja skoraj tri desetletja s škarjami in britvijo obiskoval oskrbovance doma starejših občanov v Kamniku in Mengšu ma služit kruh pri novih gospodarjih. Za fanta dvanajstih let so bili to težki časi. saj je moral poprijeti za vsako kmečko delo. Za brivca se je učil pri mojstru Bogomir ju Ri-harju. pomočniški izpit pa je po končani obrtni Soli opravil pri brivskem mojstru Martinu Gjurinu. Se danes se spominja, ko mu je mojster po štirih urah dela pri njem rekel: »Sedaj pa pot pod noge, fant. Pojdi domov in se najej zelja in žgancev, popoldne pa se vrni v Kamnik, kjer imaš Se teoretični del izpita.« Po odsluženem vojaškem roku se jc Franc zaposlil kot brusilec v tovarni Stol na Duplici, saj dela, za katerega se je izučil ni naSel. Kar 35 let je delal v grobem rezu. Vendar pa v tem času ni zanemaril svojega pravega poklica. 28 let jc opravljal delo brivca v domu počitka v MengSu. od leta 1978 pa tudi v kamniškem domu starejših občanov. Rad se spominja mnogih doživetij v domu, kjer jc skrbel za urejen in lcpSi izgled številnih oskrbovancev. Za-kai se je odločil za Sc drugi odhod v pokoi' Pravi, da bi fizično to delo se zmogel, vendar je to tudi velika psihična obremenitev. Zakaj bi se utrujal do zadnjega, pravi. To je naporno delo in ne tako enostavno, kot si nekateri predstavljajo. Pesmi je začel pisati že v Stolu, kjer ga je spodbudilo garaško delo enega od sodelavcev na žagi. »Saj dela na nihač. samostojen je garač...« Mnogo svojih pesmi, vedre in zabavne vsebine, jc objavil v Stolo- Spominski srečanji na Kostavski planini in v Rudniku vem Glasilu. Kar z rokava jc stresel verz o sebi: Sem brivec, ki brijem in strilem lase. to delo opravljam na leta ga le. Pa ločno prihajam, jim vedno je mar, je petek, sobota, sem liv koledar. In kaj bo počel, ko bo tudi kot brivec Sel v pokoj? Pravi, da bo skuSal urediti zbirko svojih pesmi in jih izdati v knjižni obliki. Poleg tega pa se bo lahko bolj posvetil Sahu, saj jc bil nekoč navdušen sahist. S kamniškimi upokojenci je v okviru gorenjske regije dosegel kar nekaj prvih mest. Na simultanki v Komendi je igral celo z velemojstrom Brunom Parmo. Ob tem je povedal zanimivo anekdoto, ko je igral na končni deski. Okrog jc bila gneča otrok, pa jc s komolcem nehote podrl kralja in ga nato pomotoma postavil na drugo polje Pa pride Parma in pravi:« Tale kralj je pa tu stal, ne tam...« Po dvanajstih letih orodjarskega penziona bo Franc sedaj končno nastopil tudi »frizerski penzione Želimo mu, da bi ga ob sahu in veselih pesmih užival Sc mnogo let.. F. S. Tomšičeva Danica in Rihard iz Volčjega Potoka sta izrekla svoj »DA« pred pol stoletja Ob Zlati poroki, ki sta jo sklenila 24. novembra 1951. smo ju na njunem domovanju obiskali: Marjana Berlee, Albin Klad-nik in pisec tega prispevka kot predstavniki DruStva upokojencev Kamnik. Izročili smo jima posebno Diplomo ter skromno obdarili. Čestitali smo slavljence- družini. 25. 7. 1925. Leta 1946 se je zaposlil v Stolu in tam delovno dobo tudi zaključil z upokojitvijo leta 1984. Vmes je odslužil vojaški rok. Zaradi nesreče pri delu na rezkalncm stroju (poškodovane ima prste na roki) jc postal invalid. V podjetju je delal na različnih delovnih mestih. Kot /latoporočcncu Oanica in Rihard z l uku. Primož, t«/«. I ruš. Maja in sladki knjigi življenja. ma ob jubileju in izrekli tople želje za Se dolgo in prijetno skupno življenjsko pot. Danica jc bila rojena 12. 7. 1930 v družini treh otrok. Z 18. leti se je zaposlila v Svilani-tu. kjer je tudi dočakala upokojitev. Bila je tkalka, kontrolor-ka in vodja dela. Vse je opravljala z ljubeznijo. Za svoj delovni prispevek je prejela zlato medaljo za 30 let dela in Medaljo dela, z možem sta prejela posebno turistično priznanje za lepo urejeno hiso in okolico. V mladih letih je rada hodila v planine. Poleg dela v tovarni se jc posvetila družini. Se danes vzorno skrbi za kokošjo jato. Rihard je bil rojen v veliki vnakion Maticem, za njimi vnuki in v Petra (manjka vnuk Miha in pravnuk dober in vesten delavec jc prejel več priznanj in zlato uro. Je prejemnik medalje OF. V prostem času sc jc posvetil čebelam, za kar je prejel vrsto priznanj, med njimi Janševo srebrno značko, in je častni član društva. 20 let je bil tajnik čebelarske družine I lomcc-Kadonilie. Je inovator leta v občini Kamnik, na kar je se posebej ponosen. Povedati velja, da ima izredno veselje do vrta in rož. Vsako leto v domačem vrtu zacveti do 2500 tulipanov in do 5000 narcis, pa sc veliko drugega cvetja Sam je zgradil čebelnjak in kozolec za rože v bližini stanovanja V zakonu so se jima rodile hčerke Danica, Rika in Tanja, osrečuje pa ju tudi že osem vnukinj in vnukov ter pravnuk Tco. Pravita da je teh 50 let skupnega življenja kar prehitro minilo, sta zelo zadovoljna in srečna. ( lovek mora biti vedno optimist, pravi Rihard. Skupaj z Danico sta rada /a-hajala v gorski svet, Rihard jc tam vodil mlajSe in jih vzgajal v ljubezni do lepot gora. Se danes ga marsikdaj srečamo na poti proti Palovčam, Ko-lovcu ... Slavljenca sta zlato poroko praznovala v hisi. kjer so pred leti enak jubilej slavili Daničini starši. V družini Tomšičevih vlada prelepa harmonija in ljubezen. Sedaj živijo skupaj s hčerko Kiko in njenimi tremi sinovi. Danica in Rihard Tomšič sta zlato poroko proslavila s sorodniki in prijatelji. Ob tem srečanju so njuni otroci obudili spomine na lepe družinske trenutke preteklih let. Spomini sežejo tudi v čas težav, ki sta jih jubi-■ lan ta preživljala. Njuna nukinje hčerka Rika pravi, da so Teo) oh bili to čudoviti dnevi, ko so posedali po travi preti hišo, se pogovarjali, prevračali kozolce, šivali, vezli, krmili zajce nepozabni so izleti s kolesi, pa počitnice na morju, na Veliki planini, pri sorodnikih. »Ko je atka zbolel za išiasom. je vse breme nosila mama,« ko pa je bila mami operirana jc vlogo staršev prevzel ati. Delal je vse - pral, kuhal, zlasti je znal skuhati krompirjev golaž in speči miške, ki teknejo tudi vnukom in vnukinjam. Delo. delo in še enkrat delo je njun življenjski moto, vmes pa prijazen nasmeh in nesebična pomoč na vsakem koraku tudi takrat, ko imata slab dan. so izzvenele misli hčerke Rike, z. njimi pa so se strinjali vsi zbrani na slovesnosti. stanksimSič Na Kostavsko planino je 23. decembra prišlo kar nekaj slo planincev in dragih pohodni-kov. Udeležili so se srečanja pri spomeniku NOB. na kraju, kjer je decembra 1942 v neenaki borbi z. Nemci patilo večje število borcev NOli. Organizatorji iz Smartnega in Tuhinja so v sodelovanja z organizacijo Zveze borcev pripravili prijetno srečanje in program ob tabornem ognju. Govornica na tem srečanju, poslanka državnega Zbora Danica Simšič, je zbranim predstavila dogodke pred 59 leti. Spom ni/a je. da brez. enotnega odpora proti zavojevalcem in njihovim Sodelavcem danes ne bi imeli svobodne Slovenije. Lahko smo ponosni na dejanja naših dedkov in babic, ki so brez odlašanja izpostavili svoja življenja. Delegaciji Zveze borcev in Kokrskega odreda sla pred sj>o-menik položili venca, predstavniki Zveze rezervnih častnikov. ZLi. KS in drugi pa to pozdravili vse navzoče, ki so se kljub Maks lavrinc je ob spomeniku NOli Rudnik pozdravil udeležence srečanja. snežnemu vremenu in mrazu lako številno udeležili srečanja. Posebno popestritev so pripravi li konjeniki in harmonika. Pesem je odmevala j>o idilični zasneženi okolici, številni prapori pa so v rahlem vetreu plapolali ob spomeniku. V soboto, 5. januarja, je 'Zveza borcev NOB Kamnik pripra- Danica Simšič je udeležence srečanja nagovorila pred spomenikom NOR na Kostavski planini. vila vsakoletno spominsko srečanje pri spomeniku NOB v Rudniku. V kulturnem programu so so delovali pevci Solidarnosti iz Kamnika in zapeli ver partizanskih pesmi, učenci Osnovne šole Marije Vere z. Duplice so recitirali ptsmi, udeležence pa je nagovoril Maks hivrine. poslanec državnega zbora. Med drugim je dejal. »Nekateri prihaja le sem zalo, ker sle sami doživljali liste čase. mi, ki smo rojeni po II. svetovni vojni, pa zato, da se poklonimo spominu umrlih pogumnih žena in mož. Mladim in najmlajšim so vrednote, za kolere so umirali slovenski domoljubi v NOli, kakor tudi v času osamosvojitvene vojne, samoumevno. V njih so se rodili, n to jih je treba razumeti, da so zazrli v prihodnost. In prav je tako. V zvezo evropskih narodov bodo vstopili kol samozavestni m pokončni ljudje. To so jim za golovile generalije njihovih očetov in dedov.« STANE SIMŠIČ Uspešna akcija za urejanje okolja na Duplici NASTAJA ZANIMIVA UČNA IN SPREHAJALNA POT Da se svet KS Duplica in krajam zavedajo pomena urejenega okolja A za zdravo življenje, ne dokazujejo samo s protestnimi akcijami proti 0 nesnaževanju okolja z dimnimi plini, pač tudi z akcijo, ki jo že od leta 1999 organizira in vsestransko podpira vodstvo KS Duplica. To je ureditev in ozelenitev nekdanje deponije komunalnih odpadkov na Dup lici, ali dupliškega hriba, kot mu pravijo domačini. Krajevna skupnost je s finančnim sodelovanjem Občine Kamnik in strokovno pomočjo Gozdarskega instituta Slovenije (ZKO za ekologijo gozdne favne in lovstvo, katerega predstojnik mag. Miran Čas je nosilec projekta in tudi krajan Dup lice) v zadnjih dveh letih poskrbela za ureditev dveh tretjin omenjenega zemljišni. Skoraj po vsej površini so navozili od 30 do 50 cm zemlje, t približno 1500 m'j in s sodelovanjem učencev 7. in H. razreda OŠ Marije Vere doslej posadili že okrog 110(1 sadik različnega gozdnega, pa tudi ostalega drevja, kol so lipa, češnja itd. Sedaj imajo za zavarovanje sadik pripravljenih okrog 1100 kostanjevih kolov. Kol nam jc povedat mag. Miran Čas, ki je skupaj z Skupina učen liško deponijo b. razreda OS Marije Vere z ra po uspešni celodnevni spomladanski Zoranom (irecz.om iz. zavoda za go.-.dove pripravil tudi načrt pogoz.dilve, letošnja suša spomladi posajenih sadik ni preveč prizadela. Le nekdaj jih bo treba nadomestiti. Letos nameravajo uredili še zahodno breilno deponije m na platoju zasaditi drevesa v obli ki osmice za dendrološko učno pot. po kateri bodo učenci zredničarko Darjo Čermelj pred dup-akciji (joto Miran Čas). spoznavali pisano paleto naše ga drevja. Zelo prav po bo pri šla krajanom Duplice in drugim obiskovalcem tudi kot sprehajalna pot, Ob njej bodo namreč poleg učnih in informativnih panojev namestili tudi klopi. Predvidevajo, da bodo glavna dela končana v letu 2003. F. S. OBVESTILO Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj in KS Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 3. FEBRUARJA, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. Odhod pohodnikov bo ob 7.30 izpred OŠ v /g. Tuhinju. Kvalitetna vrednost mestne godbe se potrjuje (Novoletni koncert 2002) O i nisi mestni godbi pišem že kar lepo število let, menda od šest desetih dalje, ko se je ponovno vrnila v kvaliteto starih kolesnic, hi su jih takrat kovali in pripravljali moj brat Božo kol njen dolgoletni predsednik ter Številni amaterski diapelnikU kot sta to bila Ernest Kvartič in pa znamen m in enkratni trobentač Bogo Gorjan, da se reda sploh ne omenjam dveh Kamničanov. profesionalcev ■ kom-panista Sama Vremšaka in skladatelja Viktorja Mihelčiča. Od šestdesetih let naprej seje kvaliteta in splošni vzpon te, Kam-ničanom zelo priljubljene pihalne godbe, ki jih je ievprejšnjih de setletjih in celo v zadnjih stoletjih spremljala menda pravtpti vseh manifestacijah, vidno dvigoval. Seveda nisem bil vedno zraven, od tridesetih let naprej pa prav gOtOVO, takrat kot najstnik, ki je V gruči Ostalih otrok tekal za njimi ali z odprtimi UStmt Spremljal nedeljske koncerte na (davnem trgu, od šestdesetih dalje jut tudi kol bolj ali manj redni zapisovalec in nazadnje kritik. Tudi letošnji koncert se je odvijal v znamenju -praznično božičnega«, tako da se niso izneverili stari tradiciji a to /e bita lepa manifestacija našega mestnega pihalnega an samhla. /nisi cen pozdrav novemu letu in iskrena praznična čestitka Kamniku iu vsem obt anom. _ _ mag. CENE MA TIČIČ ŠEG IN NA VAD POLN KONEC LETA OlAIMNA loiA KAMNIK Knjižnica v Glasbeni šoli Kamnik Glasbena šola Kamnik je v tem šolskem letu ustanovila svojo knjižnico. Vse bivše učence in ljubitelje glasbe, ki imajo doma različen notni material, ki ga ne potrebujejo, prosimo, da ga vrnejo ali podarijo Glasbeni šoli Kamnik. Note lahko prinesejo v tajništvo šole vsak delovnik od 8. do 11. ure, v četrtek pa tudi od 15. do 1 7. ure. Se zahvaljuje ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik Čas med božičem in novim letom je že tradicionalno poln prazničnega dogajanja, šeg in navad, tako v urbanem okolju kot tudi na podeželju. Tudi letos ni manjkalo najrazličnejših prireditev, vendar sc bom posvetil predvsem tistim, ki imajo izvor v krščanski veri in ki v zadnjih letih ponovno pridobivajo na pomembnosti. ("'lani kamniškega stega skavti nj in skavtov so sc letos od- prosili za njihovo zdravje. Mnogi so k blagoslovu prinesli tudi sol, s katero so tega dne nahranili živino, in si natočili blagoslovljene vode. Farani imajo pri ohranjanju šege prinašanja figuric močno podporo svojega župnika Vinka Pod-bevška, ki jc v letošnjem letu dal tudi obnoviti nekaj figuric. Prvič pa so letos pred cerkvijo pripravili tudi blagoslov konj. Osem članov Konjerej- Marija in Jožef sta našla zatočišče v ulici na vrtu frančiškanskega samostana. ločili prisotnim na otroški božični maši v frančiškanski cerkvi popestriti sveti večer / živimi jaslicami. Dogajanje je bilo postavljeno na vrt frančiškanskega samostana, pot po njem pa osvetljena z gorečimi svečami in baklami. Ob poti so obiskovalci lahko pri delu opazovali »betlehemske« perice, pastirje, ki so veselo pekli hrenovke ter gozdarje, ki so oblečeni v kožuhe opravljali gozdarska dela. Zadnja postaja pa jc bila »štalca«, v kateri sta Ma- skega društva Crna je skozi naselje s slovensko in kamniško občinsko zastavo prijahalo v cerkev sv. Jurija, kjer jih je pri- Sveti trije kralji so tudi letos (iodiča-nom voščili uspešno leto. rija in Jožef našla zatočišče in kjer je bil rojen Jezus. Ne glede na to, da je bila postavitev živih jaslic organizirana prvič in je imela nekaj /ačetniških pomanjkljivosti, pa je prav gotovo dobra podlaga za nadaljnje tlelo na tem področju, Kamničani pa smo takih in podobnih inovacij lahko samo veseli. I radtcionalno pa je prinašanje votivnih figuric živali na Štefanovo (2d. decembra) v Ne-vljah pri Kamniku. Kdaj točno se jc v prafari Ncvljc začela sega, da sc na Štefanovo v cerkev prinašajo votivne figurice, ne ve nihče, domačini pa ocenjujejo, da približno pred 150 leti. Tudi letos so pred obema j u t ra njima svetima masama gospodinji po navadi na vhodu v cerkev odkupih lesene figurice tislih živali, ki jih imajo v lasti, ter jih odnesli v cerkev in svetega Štefana 1'aslirji so se veselo greli ob ognju. čakala množica sto vaščanov, ki jih tako mraz kot dež nista zadržala doma. Več kot deset let pa se v prvem tednu po prehodu v novo leto na Kamniškem organizira tudi Trikraljevska akcija Trojke osnovnošolcev okoli 6. januarja obiščejo gospodinjstva ter jim s pesmijo v novem letu voščijo srečo, zdravje in uspehov. Letos so »sveti trije kralji« v organizaciji Odbora za oživljanje starih običajev obiskali prebivalce Godiča, Brezij, Vodic. Stranj. Tunjic. Nevelj, Mekinj, Soteske, Vrhpolja. Podgorja in dela Kamnika. Podobno akcijo že vrsto let organizira tudi župnik na Sclih. Darovi, ki jih trojke prejmejo od domačinov, so namenjeni Slovenski Karilas in za misijone. Odziv prebivalcev na akcijo je zelo dober, zato se akcija vsako leto tudi Siri na nova območja. Ljudje pa predvsem po- Figurice živali, ki so stare tudi preko ISO let, predstavljajo živino v lasti ne-veljskih /uranov. udarjajo, da so nad koledova-njem navdušeni predvsem zato, ker je naše - slovensko, za razliko od mnogih, ki smo jih Slovenci po osamosvojitvi prevzeli iz Zahoda. Na območju kamniške občine živi tudi veliko pravoslavnih vernikov, ki svoj božič praznujejo po julijanskem koledarju, torej 6. in 7. januarja in se mi zdi prav, da jih na tem mestu tudi omenim. Tudi njihove šege in navade na badnik (sveti večer) so zelo zanimive, vendar je dogajanje tega večera zaprto v krogu družine, tako da poleg nekaj pokov pirotehničnih sredstev prazničnega vzdušja na kamniških ulicah skoraj ni čutiti. K temu pripomore tudi dejstvo, da se večina na praznovanje odpravi k pravoslavni cerkvi v Ljubljano, kjer pa resnično lahko doživite vzdušje njihovega praznovanja. BFNJAMIN BKZFK Neveljski župnik Vinko Fodbevšek je blagoslovil konje in kruli, s katerim so jih tudi nahranili. figi TURISTIČNO-INFORMACIJSKI m) CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62 GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, tel. 839-16-16 Sobota. 19. ianuaria. ob 10. uri MALEŠEV OTROŠKI LUTKOVNI SALON Narisali bomo skupinski portret. Prispevek za material. 300 SIT »D MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Petek. 18. ianuaria. ob 19. uri v čitalnici MKK Šola filmske estetike in pripovedi: Jaz, drugi in smrt, predavanje Dušana Rutarja (po filmu Šesti čut) o ljubezni do drugega, o odnosu med jazom in drugim, o drugem. Vstop prost. Sreda. 23. ianuaria. ob 19.3P POTOPISNO PREDAVANJE ALEŠA ZABUKOVCA: INDIJA, ŠRI LANKA Organizirata: Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik Torek. 29. ianuaria. ob 19. uri Predstavitev knjige MOJA POT DO SVETLOBE Trboveljčana Dušana Jesenska, v kateri opisuje svojo življenjsko pot, zaznamovano z izgubo vida. MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Sobota. 19. ianuaria. od 10. do 12. ure, na Šutni 38 »ZIMSKI BOLŠJAK" (zimska oblačila, obutev, sani, drsalke, smučke ...) Četrtek. 24. ianuaria. ob 17. uri, na Šutni 38 Predstavitev različnih načinov uporabe kreativnih materialov za likovno dejavnost (za odrasle, prijave na tel.: 04/957-609) Sobota. 26. ianuaria. od 10. do 12. ure, na Šutni 38 »ZIMSKI BOLŠJAK", vabljeni kupci in prodajalci - POČITNICE SO PRED VRATI! Sobota. 2. februarja, od 10. do 12. ure, na Šutni 38 PUSTNI BOLŠJAK - naj pustni kostumi in rekviziti zamenjajo lastnika Vsak dan, od ponedeljka do četrtka, od 16. do 17.30 na Šutni Odprta vrata igri, veselju in druženju otrok in staršev Vsak petek, do 17. uri, na Šutni 38 »KVA DOGAJA..! - druženje mladostnikov ob glasbi, pogovoru, kartah ... So DRUGE PRIREDITVE GALION, Hiša za zdravo življenje Matije Blejca 11/A, Kamnik, tel.: 831-54-35; 041/741-730 Sobota. 26. ianuaria. ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE avtorjev Boruta C. Šraja in Smiljana Šiške z video projekcijo »KUMBH MELA« - Indijski sveti možje po Indiji potujejo vsak zase, tu, na KUMBH MELI, pa se zberejo skupaj z miljoni učencev za obred posvečenega kopanja v Gangesu. VSTOP PROST! URŠULINSKI SAMOSTAN MEKINJE Sobota. 26. ianuaria. ob 9. uri Ob 300-letnici uršulink v Sloveniji vabi otroke na OTROŠKI FESTIVAL z naslovom HURA, TI SI Z MENOJ! Otroci bodo skupaj preživeli lep dan v veselju, pesmi, pogovoru, poslušanju in zahvali za vse lepo Srečanje bo trajalo do 17 ure. Ne pozabite priensti s seboj copat in inštrument, če ga igrate Prijave v samostanju, tel.: 01/831-72-07. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Barutanski dedek Mraz in petarde ... Pa smo spet obrnili nov list v koledarju in stopili v drugo leto 21. stoletja. Prehod iz starega v novo leto si bomo zapomnili tudi po hudem mrazu, ki že nekaj tednov straši po naših krajih. Ni pa prestrašil najbolj vnetih obiskovalcev polnočne zabave na Glavnem trgu, kjer so mrzlo vzdušje poskušali ogreti Razpotnikovi muzikanti v debelih bundah in lupana Ton-tija, ki je letos brez uradnega ognjemeta voščil svojim podanikom veliko sreče v volilnem letu. Pomanjkanje uradnih raket pa so zelo uspešno nadomestile privatne rakete in petarde. K temu je po svoje prispeval tudi barutanski dedek Mraz, ki je otrokom namesto piškotov v vreče natrosil kar precej pirotehničnih sredstev. To robo so barutanci lahko dobili tudi namesto božičnice. Naj živita pokajoča dobra moža Božiček in dedek Mraz ... Dobra moža nista pozabila s seboj prinesti mraza, vendar pa sta pozabila na našo planino natrositi vsaj toliko snega, da bi se vsaj malo lahko (na)sankali po roru. Medtem, ko smo iz dneva v dan poslušali, da ima privatno smučišče za cesto v Kandršah vsaj 90 cm debelo snežno odejo, ki so jo naredil^s topovi, pa so o Veliki planini molčali vsi snežni in drugi telefoni. Ni kaj, bomo pa toliko bolj glasni s podatki, koliko krav se bo poleti paslo na planinskih smučiščih. Važno, da imamo vizijo, pa čeprav bo na tak način kmalu treba zapreti štacuno in »zajle« prodati na odpad... Sicer pa naši občinarji ta trenutek globoko razmišljajo, kako koristno uporabiti ostanek srednjeveškega zidu, ki se je pojavil ob podiranju nekdanjega trgovskega skladišča. Slišati je predloge, da bi ga uporabili za propilejo s slikami kamniških občinskih mož (in žena). Tako bi si občina prihranila tudi precej stroškov za »žličkarje«, ki bi sicer kar nekaj časa praskali po tem zidu... ydneh pred novim letom so se naši nepridipravi krepko lotili oken, smetnjakov in izložb v središču mesta, okoli policijske postaje in občine. Ker so dognali, da v hudem mrazu najlaže vžge bicikel, so ga ročno ukradli kar iz soseščine izložbe z Županovo sliko in se z njim odpeljali neznano kam. Zupana Tontija pa so zaenkrat pustili pri miru. Toda nič se ne ve, čez sto let bo srednjeveška upodobitev našega občinskega pdglavarja precej pridobila na vrednosti... v Ce se že šmarski mali župan nekoliko nediplomatsko javno izraža (na otvoritvi ceste) o svojem sorojaku in občinskem podžupanu (naj mu Bog oprosti), pa se je drugi podžupan še bolj nediplomatsko izrazil pred samo županjo o domžalskem »Teksasu«, ki bojda želi rušiti kamniško gimnazijo. »Teksaškega« ravnatelja bi skoraj zadela kap, kot da je prvič slišal za ta slavni naziv, pa tudi županja ni ostala neprizadeta. Podžupanu v opravičilo pa je lahko dejstvo, da so se naši sosedje lotili ustanavljanja svoje gimnazije res nekoliko po kavbojsko... Pravico do prijaznega okolja zeleni Kamnika zagovarjamo ze enajst let Pred novim letom je komunalni direktor izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal na občinski seji, namreč, da bo zaprl vrata ograjenega prostora za Nevljico, kjer je bilo doslej zasilno kamniško sejmišče. Res je čudno, da se ob poplavi takih in drugačnih prostorskih aktov in tako imenovane družbenoplanske dokumentacije ne more najti primernega prostora, kjer bi bila vsak drugi torek v mesecu na ogled živina za prodajo. Ta tudi domači me-šetarji bi lahko zaslužili kak to-larček, ne samo štajerski. Ali pa so prav slednji krivi, da je slavno kamniško sejmišče zaprlo svoja vrata, kdo ve ... jyravijo, da so se Tunčani od-Jt ločili za postavitev novega močnejšega teleskopa pri Rez-manu zato, da bi bolje videli, kakšne številke jim bodo kamniški občinarji na proračunski seji zapisali v letošnji občinski proračun. Za lani pravijo, da je bil čisti »švohizem«, saj so se jim pred očmi vrtele same čiste ničle ... Za »švohizmom« pa znajo kmalu zboleli tudi tuhinjske terme, če bodo pri svoji »strategiji trženja«, kot pravi zagnani in optimistični direktor, računale samo na take »ciljne skupine« kot so otroški vrtci, upokojenci in vnučki, ki sicer res imajo čas, vendar pa imajo tudi prazne žepe. Razen, če ne nameravajo podpisati posebne pogodbe s Centrom za socialno delo ... KRIŠTOFOV PEPEII. Samo narava ukroti človeka Veliko je bilo že napisanih in izrečenih besed o tem. kako grdo se vede človek do narave. Vse večja je onesnaženost zraka tudi v Kamniku na območju trikotnika Osnovna šola Toma Brejca - Šolski center Rudolfa Maistra - obvoznica Titan in ljubljanska cesta. Dupličani zaradi onesnaževanja ozračja s pomočjo Stolove kurilnice že nekaj časa prosijo, protestirajo in pošiljajo peticije od občine do republike. Vsi jim odgovarjajo, da niso pristojni, da bi uporabnika kotlovnice Stol Duplica podučili, kaj se sme kuriti v peči in kaj ne. Ta sporna zadeva med krajani in uporabnikom kotlovnice je že splošno znana, saj jo je analiziral krajan Duplice Golubovič v zadnjem Občanu. Tudi graja prek javnih občil nikogar ne gane. Tak odnos oblasti do krajanov je samopašen in nedemokratičen. Tudi krajani in šolarji v omenjenem trikotniku se dušimo v izpušnih plinih in ropotu. Še pred dobrim desetletjem je bilo največ govora o škodljivih učinkih žveplo-vega dioksida. Z uvedbo neosvinčenega bencina se je močno zmanjšala obremenjenost zraka s tem onesnaževalcem. Vse bolj pereč postaja problem onesnaževanja zraka s prometom, predvsem visoke koncentracije ozona in hlajmih ogljikovodikov, ki v mestih predstavljajo pomemben delež škodljivih organskih spojin v zraku. K temu splošnemu problemu pa doprina-šajo svoj delež tudi lokalni onesnaževalci zraka in okolja. Kdo bi znal odgovoriti na vprašanje, zakaj toliko prometa mimo Metalke in po Ljubljanski cesti, ko je vendar obvoznica in se ta celodnevna kolona spet priključi v Šmarci na obvoznico? Veliko zadev, ki tarejo občane, se lahko hitreje rešuje samo, če je volja in ažurnost. Kaj pomeni spoštovanje zakonitosti in demokratična odločnost, naj pove naslednji primer: občina Rorne na Nizozemskem je od krajanke zahtevala, naj svojo na novo ometano hišo pusti znova prebarvati. Razlog: hiša je živorumena in barva se ne prilega mestni podobi v ulici. Toda lastnica hiše ni hotela ubogati. Bila je kaznovana ta- ko, da je morala tedensko plačevati jx> slo guldnov kazni, vse dokler ne bo hiša spet prebarvana. Če bi se kaj podobnega zgodi lo pri nas. hi se vsa -sodna mlinska kolesa« izrabila, tako da teh »mlinov« sploh ne bi ree imeli. Kako malo je vreden človek v ka-pitalizmu se ljudje zavedajo šele sedaj, ko posameznikom ni mar človekovo zdravje, ne notranja svoboda in ne naravno okolje. <) problematiki varstva okolja in zraka na Duplici in r Kamniku je na svoji seji 12. Id. 2001 razpravljal odbor Gasilskih veteranov. Navzoče je o zadevi seznanil krajan Duplice Mirko Semeja. Odbor je solidaren s krajani Duplice in predlaga pristojnim organom, naj zadevo po hitrem postopku vzamejo v pretres in rešijo v dobro obeh strank j/o izreku »e.vva et huotio«. Človek sam sebi kroji usodo s paragrafi, jih ne izvaja in jih očitno ignorira. Tako ohla/jcn odnos do državljanov in reševanja njihovih zadev s strani državne uprat c in občine slabi državo in njen jiravni red. Samo narava je sposobna prisiliti človeka k spoštovanju njenih zakonov. Vprednovo-letnem času je mnogim mlajšim v veselje sneg pobelil deželo, samo nekaj cm snega pa je ohromilo promet in voznikom povzročilo mnogo preglavic. V normalnih vremenskih razmerah skoraj ni mogoče prečkati ljubljanske ceste na križišču proti Svilanitu, ker se po njej iz dneva r dan vali kolona vozil. Zaradi sneženja in poledice pa je kar tri dni ni bilo težko prečkati. \'si so prišli na svoja mesta, mnogi brez avta, nekoliko zadihani, vendar s polnimi /il/ači svežega zraka in telesno razgibani. Kljub razredčenemu prometu se je življenje r mestu odvijalo se bolj dinamično. Vsekakor pa ne bi bilo odveč, da hi. ne samo ob snežnilt razmerah temveč tudi kdaj v lepem vremenu, pustili Svoje jeklene konjičke doma in se j/es odpravili pO opravkih. Če l>i imela narava toliko zakonov, kot jih ima država, ji še sam Bog ne bi mogel vladati. ALOJZIJ KONDA Redni letni občni zbor Zelenih Kamnika smo imeli 12. decembra 2001 z začetkom ob 18. uri in zaključili v mrzli snežni noči. Pred uradnim delom občnega zbora, je prisotnim zapel pevski zbor Vrabčki, pod vodstvom ge. Marine Aparnik, besedila šestnajstih pesmic, ki jih je zapel in recitiral omenjeni pevski zbor pa je napisala ga. Bernarda Zaje. Poročilo o delu v preteklosti in program dela predsedstva ter strokovnega sveta v letu 2002, sta kljub dopolnilu med prisotnimi naletela na odobravanje in podporo. Zaradi nekajletnih prepirov na nivoju Zelenih Slovenije, ki so jih vedno znova povzročali nelegalni predstavniki, sc Zeleni Kamnika nismo predali, temveč smo si prizadevali za zmanjšanje onesnaženega zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Res je, da so vsi posegi iz naslova oko-ljevarstvene problematike dolgotrajne narave, ker so vezani na visoke finančne stroške, ki jih morajo pridobiti povzročitelji, kljub temu pa smo z dosedanjim delom zadovoljni, ker se stanje počasi a vztrajno izboljšuje. Na osnovi pooblastil, s katerimi razpolagamo, smo nudili pomoč krajanom iz območja občine Kamnik v dvanajstih primerih. Za sodelovanje na področju oko-Ijevarstvenc problematike smo poslali dopise večjim političnim strankam, a se jim ni zdelo vredno, da bi na naš dopis odgovorili, čeprav tudi njihovi člani in simpatizerji vdihavajo onesnažen zrak. Sodelovanje s posameznimi službami v občini Kamnik je bilo po mnenju predsedstva v letu 2001 vzorno, saj so nas podpirali pri vseh pogovorih in sestankih s posameznimi proizvodnimi podjetji, ki več ali manj onesnažujejo okolje, pri dopolnitvi Strategije o varstvu okolja v občini Kamnik, organizirani kostanjevi pojedini, ki je bila 3. novembra in pri postavitvi opozorilnih znakov na prehodu za pešce (kamniška obvoznica), katera opozarjata voznike motornih vozil, da gredo na poti v šolo in i/, šole šoloobvezni otroci. Pri postavitvi omenjenih opozorilih znakov, sta nudili ustrezno pomoč tudi Osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta, je zapisano v poročilu o delu predsedstva Zeleni Kamnika, ki ga je pripravil predsednik Danici Kovačič. V poročilu o delu Strokovnega sveta Zelenih Kamnika v le- tu 2001, ki ga je podal dr. Stane Uhan je navedeno, da je svet organiziral razgovore z ustanovami in podjetji - s predstavniki občine Kamnik, z vodstvom Zdravstvenega doma Kamnik, z vodstvom podjetja Titan in PS Ci-mos, ki upravljata z livarno, z vodstvom podjetja Kamnik Schlenk, z vodstvom podjetja Kemijska industrija Kamnik, z vodstvom podjetja Belinka - Kcmos-tik. Strokovni svet je še razpravljal: • o hrupu, ki ga že več kot deset let povzroča betonarna SGP Graditelja v Stranjah, • regulaciji potoka Črna in zasipavanju hudourniškega potoka v Spodnjih Stranjah, • obremenjevanju okolja s strani livarne Titana (sedaj PS Ci-mosa I, • sodelovanju pri sanacijskem programu Titana, • onesnaževanju okolja v Duplici s strani podjetje Piroliza s predstavniki KS, • prenovi strategije varstva okolja v občini Kamnik, • prenovi predpisov s področja varstva okolja, zlasti zakona o varstvu okolja, • o pomanjkljivem delovanju okoljevarstvene inšpekcije, • o obveščanju in ozaveščanju o zdravi prehrani, • predavanju o mikroorganizmih, • sodelovanju z varuhom oko-Ijevarstvenih pravic, ki deluje v okviru Zelenih Slovenije, • poročilu o zdravstvenem stanju občanov Kamnika. Posebno pozornost prisotnih jc bilo na občnem zboru zaznati, ko jc dr. Stane Uhan podal program dela Strokovnega sveta Zelenih Kamnika. Člani omenjenega sveta sc bodo v letu 2002 ukvarjali z naslednjimi zadevami: - Na osnovi dogovora s podjetjem Oikos Domžale, občino Kamnik - oddelek za okolje in prostor. Odborom za varovanje okolja, ki deluje v okviru občine Kamnik, predstavniki Zdravstvenega doma Kamnik, PS Ci-mosa in Titana, Kll)-a, Bclinke-Kemoslik, Kamnik Sehlcnka ter drugimi organi in organizacijami, bo potrebno dopolniti Strategijo o varstvu okolja. - Nuditi pomoč na osnovi pooblastil, s katerimi razpolagamo Zeleni Kamnika, krajanom Duplice, zaradi onesnaženega okolja, ki ga povzroča kurilnica podjetje Piroliza - Tisa d. o. o. - Prizadevati se za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča betonar- na SGP Graditelja Stranje, s katero upravlja Iskra Pavel s. p. - PS Cimos, Titan livarna - livarna z obdelavo d. o. o., spremljati ali bo izvajana sanacija na osnovi terminskega plana, ki je potrjen s strani Agencije RS za okolje in dogovorjen s predstavniki prizadetih krajanov. - Z budnim očesom spremljati, če bi sc kdor koli spomnil, da bi na območju občine Kamnik hotel zgraditi sežigalnico smeti in odpadkov. - V letu 2002 organizirati sestanke z vsemi onesnaževalci okolja in povzročitelji prekomernega hrupa v naravnem in življenjskem okolju. - Vztrajati, da bo občina Kamnik na osnovi razpisa pridobila koncesioriarja, ki bo pričelo z ločenim zbiranjem odpadkov, katere proizvajajo gospodinjstva, obrtniki in ostala proizvodna podjetja. Da bi bili pri urejanju okoljevarstvene problematike na območju občine Kamnik močnejši, smo na občni zbor povabili predstavnike dvaindvajsetih Krajevnih skupnosti, vendar sc na naše presenečenje ni nihče odzval pa tudi opravičil ne! Povabilo smo poslali tudi na naslov sedmih osnovnih šol, ker smo prepričani, da bi sodelovanje koristilo. Organizirani razgovori z učenci o perečih vprašanjih čistoče izven njihovih domov in šol so potrebni, ker posamezni šoloobvezni otroci ne vidijo košev namenjenih za odlaganje smeti. Pred in po končanem občnem zboru smo podpisovali mednarodno peticijo za ohranitev ekološkega pridelovanja živil. Namen peticije jc obvarovati okolje in človekovo zdravje. Marsikdo je v dvomu, ali verjeti znanstvenikom, ki zagovarjajo gensko tehnologijo, ali pa jc bolje podpirati pobude proti uporabljanju genske tehnologije v živilskih panogah. Vsem članom, sinipatizcrjem in ostalim krajanom občine Kamnik, želimo, tla bi bilo leto 2002 čimbolj toplo in prijazno. Naj bo polno prijetnih dogodkov in vrednot, ki jih imenujemo zdravje. Vsako drevo v gozdu je drugačno. A vendar vsa težijo k svetlobi. Ne moremo spreminjati smeri vetra, lahko pa jadra obračamo tako, da vedno dosežemo cilj. Upamo, da bomo drug drugemu v pomoč in da bomo v tem novorojenem letu skupaj jadrali v pravo smer Zeleni Slovenije - OO Kamnik Kamniški purgarji -dežurni krivci V zadnjem času, predvsem pa zadnje mesece, so pogosto izrečene izjave v političnih krogih, da so »cokle« razvoja Kamnika kamniški purgarji. Tem očitkom se je preko kamniške kabelske televizije 12. decembra pri družil kamniški župan Anton Tone Smolnikar. Izrazil je namreč zadovoljstvo, da ho z. izgradnjo novih stanovanj nad Mercalorjem in pod Malim gradom prišlo v Kamnik nekaj sto novih prebivalcev, ki naj bi prekrvavili kamniške purgarje. Pred osamosvojitvijo, v času povojne Jugoslavije, je oblast za vsako gospodarsko ali politično težavo našla zunanjega ali. notranjega krivca - imenovali so ga zunanjega ali notranjega sovražnika. Krivci so bili ljudje, ki so preveč na glas drugače razmišljali s svojo glavo, bili pa so iz. različnih slojev prebivalstva, odvisno od političnega vodstva, časa in krize. S temi namišljenimi krivci so obračunavali z. zapori ali likvidacijami. Žrtve so bili največkrat intelektu alci (učitelji, duhovniki, pravniki,...) ali premožni ljudje (trgovci, tovarnarji, grašč.aki,...). Večina teh je bilo meščanov. Enako sc je dogajalo v Kamniku. Že Nemcem niso bili po volji meščani, pa ne le zaradi lega, ker jih je večina sodelovala s partizani. Mnogo so jih izselili, ne malo pa so jih usmrtili (na primer v Šentvidu pri Ljubljani). Po vojni se je nasilje nad njimi nadaljevalo. Nekaj jih je bilo skrivnostno ustreljenih, precej .uprtih, nacionali- zirana so bila vsa zemljišča v mestu, vsi lokali in veliko hiš. V hiše je oblast naseljevala okoliško prebivalstvo, pa tudi prebivalce iz. družili republik. Precejšnje število prvotnih meščanov, predvsem pa njihovih potomcev seje izselilo iz. mesta. Posledice so očitne, saj je veliko Itiš praznih in v razpadajočem stanju. Tudi prekrvavitev je dobro uspela. Tako so bili v zadnjih Šestdesetih letih kamniški purgarji v mestu zdesetkani in jih lahko naštejemo na prsle. Noben od njih pa ni zaposlen v občinski upravi ali v upravni enoti, niti jih ni v občinskem svetu ali kaki vodstveni politični funkciji, še v odboru krajevne skupnosti Center jih ni. To pa so delovna mesla, kjer se odloča o razvoju (ali nerazvoju) kraja, Županje preko kamniške televizije naštel naslednje tri pridobitve Kamnika v iztekajočem letu, ki naj bi bile zasluge občinske uprave: pridobitev zlatega mednarodnega priznanja z.a najbolj urejeno mesto in poslovno stanovanjska objekta Merca- * tor in pod Malim grudom. Predvsem gradnji pod Malim gradom naj bi najbolj »metali polena pod noge« kamniški purgarji. V ospredju skupine, kije najbolj nasprotovala sporni gradnji pa so hiti Maksimilijan Imv-rinc, Miro Zule, Helena Kovač, Slo-jan Hergouth, Emilijan Cevc, Janez Grčar. Kazen slednjega so vsi »pre-krvavljcni Kamničani«, vsi pa imajo visokošolsko iz.obraz.bo. Staroselcev v Kamniku praktično ni več. in jih zato ni potrebno več preganjati ali pa nasilni) prekrvavili. V preteklosti so veliko naredili za naše mesto in mu dali sedanji pečal. »Coklo« razvoja Kamnika bo potrebno poiskali v vodstvenih vrstah seda nje politike in ne v namišljenih kriv-eill. TONE ŠTELE Nepoznanemu uničevalcu steljnika Nedolgo tega si ob cesti skozi Pit kovje na mojo parcelo odvrgel gospodinjske in gradbene odpadke v vrečah, ki sedaj, v glavnem razsuli, kažejo vsebino. Ni ti mar, kaj si o tvojem početju misli prizadeli, ne drugi mimoidoči. Zase si problem, kam z odpadki, odpravil. Vseeno ti je, če si s tem praktično uničil dobršen del steljnika, ki se izkorišča za vsakodnevno nastilje v hlevu in svinjaku. Nisi pomislil, da črepinje steklenic in keramičnih ploščic ne zgnijejo, ampak predstavljajo veliko nevarnost, da se skrite v stelji znajde JO aitrte v stopalu živali v hlevu. Ni ti mar, če gre v prisilni zakol prašič z razparanim požiralnikom od tvoje od vržene razbite steklenice! Tudi ti ni mar, da lahko tvoje ravnanje potegne k takšnemu početju še druge, tebi enake, in kup odvržene svinjarije se bo le še večal. Meni, prizadetemu lastniku zemljišča, pa je še kako mar za tvoje početje, ki ga obsojam, tebe kol storilca pa ne morem smatrali drugače kol nekoga, ki jc v okoljevar slvenem ozaveščanju še globoko na ničelni stopnji. Žal! MATEVŽ VRHOVNIK Tunjiec Kabelski sistem ni več naš! Obljuba dela dolg! Pred novim letom sem vam obljubil ponovno srečanje in zopet se oglašam, čeprav le malo naveličan, a še vedno z veliko volje, da pridemo - imenujte to »lastninjenje« ali kakorkoli le, do zaključkov. Občanom bom skušal z novimi dokazi pojasniti, kako so le navedeni obrali plačnike kabelskega sistema in občino. Naj mi ne zamerijo gospodje, da mije pod čast odgovarjati na podlosti in na spletke, ker se nikdar nisem bil vajen spuščati na tako nizek kulturni, izrazni, nestrokovni nivo in tudi sedaj tega ne bom počel. Naj se ozrem na pisanje o tej zadevi v Kamniškem Občanu št. 21, ki je izšel 6. 12. 2001 z naslovom Kabelski sistem je last vseh sovlagateljev. 7.e trditev v naslovu ne drli! Ne vem, s kakšnim namenom je kdo uporabil tO trditev, kije za občane lahko zelo zavajajoča. Ne vem, če je napisana zaradi nepoznavanju zadeve, ali pa je bil tudi pisec zaveden, saj je informacije iskal le v zavodu KKS Kamnik in pri njihovih samozvanih ustanoviteljih. Občutek sem dobil., da se je nekdanji pravobranilec samoupravljanja prelevil v branilca oseb, ki so nas prevarale. Nihče izmed prizadetih občanov pa ni bil nič vprašan. Izvlečki iz aktov so bili zavajajoči in napisani, kot daje edina resničnost tista, ki jo trdijo tisti, ki imajo vpisan naš denar. Uboga preproščina. Prav zaradi teh trditev moram negirati nekatere izjave iz objave, druge [>a prikazati v resnični luči. Menim, da bi pravilo vsakega javnega pisanja moralo biti, da poslušaš obe strani, pregledaš razpoložljive dokumente, preveriš skladnost z veljavnimi zakoni in drugimi akti in iz. njih poiščeš resnico. Poleg tega pa je pomembno, da prisluhneš večini in znaš poiskati probleme, kijih telijo ter jim jih pomagaš reševati! - KKS Kamnik ni bil nikdar javni zavod! Razlika med javnim in privatnim zavodom pa je znana domala vsakemu, zato ne bi dolgočasil bralcev z. razlago. V registraciji je zapisano, daje tO zavod, ki SO ga ustanovile privatne, civilne osebe. - Napačno je bilo zapisano, da je 12. maja 1995 26 predstavnikov krajevnih skupnosti... sprejelo akt o ustanovitvi zavoda! Ti občani niso bili predstavniki krajevnih skupnosti, ker jih ni nihče imenoval niti izvolil. O tem nisem našel nobenega akta, niti niso predloleni k registraciji zavoda. - V članku je bilo tudi zapisano, da je od 4354 solastnikov tega sistema vil KS izjavo o ustanovitvi zavoda podpisalo 2353 ali 53,6% vseh solastnikov. ligo! Poglejte izjave. Podpisal sem. da se strinjam z. ustanovitvijo zavoda, to pa je bilo takrat edino lahko mišljeno javnega zavoda. Nekateri so celo podpisali le list papirja in dodali svojo matično številko. Nihče ni napisal, da vas (32) pooblašča, da ustanovite privatni zavod in nihče ni napisal, da vam poklanja svoj denar in druga sredstva. - Namenoma je izpuščen največji lastnik sredstev, to je Občina Kamnik, v katero last so prešla sredstva, zbrana s samoprispevkom in sredstva, zbrana v krajevnih skupnostih, ker ste vedeli, da se jih ne morete prilastiti, pa ste si jih vseeno vzeli, kot da so nikogaršnji in jih lahko pripišete sebi. Dokazi O zbiranju sredstev iz samoprispevka in o zbiranju sredstev v KS so Zfl nekatere KS pri meni. Dostavili so jih ne le finančno prizadeti, pač pa tudi ponižani občani. Veliko gradiva 0 zbiranju teh sredstev v KS pa seje zgubilo ali je bilo uničeno. Za marsikoga pa bo nadvse zanimiv sklep KS Nevlje iz. leta 1996, ki je prenesla na privatni zavod 9.181,828 SIT. Se morda kdo zaveda tega dejanja, ki ga tako lepo priznate in kdo bo odgovoren zanj? Ne dvomim samo jaz, daje bil ta sklep sploh kdaj v resnici sprejet. • Volitve v Svet zavoda, razpisane na internih video straneh zavoda. To nam je še v poseben posmeh in poskus dokazovanja, da smo navadni bebci. Tole sedaj so prve volitve, ki so javne le toliko, kolikor so objavljene interno, saj so interne strani zavoda sama strani zavoda, to pa je 32 ustanoviteljev. Nobeno naselje ni imelo realne motnosti predlagati kandidatov, pa kaj bi jih, saj mi nimamo kaj opraviti s poslovanjem privatnega zavoda. Zato je to le farsa. Na Registrskem sodišču v Ljubljani sem si dobro ogledal vso dokumentacijo o registraciji Zavoda KKS Kamnik. Brez. telav sem jo tudi za majhen denar prekopiral, kar mi zavod ni nikoli dovolil, čeprav so vsi ti akti javni. Marsikaj sem našel v njihovem ustanovitvenem aktu in nekatere primere bom tudi tu opisal, da s tem podprem moj naslov tega pisanju: 1. Premoženje zavoda predstavlja le zgrajeni kabelski sistem v Kamniku (7. aliena 1. člena vašega akta o ustanovitvi zavoda). 2. S premoženjem zavod razpolaga trajno, prosto in brez omejitve ....(6. alinea, 12. člen istegaak-ta). Zopet trditev, ki nima nobene podlage, saj ni nikjer niti enega dokumenta, da vam je kdo na kakršenkoli način pravno veljavno prenesel v vaše premoženje svoja sredstva. Zato vas lepo prosim, nehajte lagali, da je premoženje kabelskega sistema Kamnik še vedno naše. 3. Primanjkljaj sredstev za delo zavoda krijejo vsi uporabniki v enakih deležih (zadnji odstavek 1. alinee 14. člena istega akta). Tu ste nas pa zopet hoteli najti. Poberimo jim sredstva, upravljali in razpolagali bomo sami, za primanjkljaj v vašem privatnem zavodu pa bodo odgovorni tisti, ki so za omrežje plačevali denar in bodo poravnali še primanjkljaj. Torej, kar mi, od vas določeni kot grešni kozli, bomo plačevali vaše slabo gospodarjenje. O. kakšna barabija! IN NAJHUJŠA: -V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zavoda se vse premoženje deponira pri združenju kabelskih operaterjev Slovenije »G/Z« (zadnja alinea IS. člena istega vašega akta). No. pa smo tam. Naše premoženje naj po tem, ko boste zapravili vaš zavod, pripade Zvezi kabelskih operaterjev Slovenije. Kaj pa ima ta z. nami in z. našimi sredstvi? Si je morda kdo že tam pripravil kakšen položaj, da bo naprej lahko razpolagal s temi sredstvi. Tu stepa res šli preko vseh meja. Zakon o zavodih govori v tem primeru prav nasprotno, da sredstva, ki so bila združena s samoprispevkom, preidejo po prenehanju delovanja zavoda v last občine. Enako bi moralo biti s sredstvi, združenimi v krajevnih skupnostih. Še kakšno krepko sem našel na Registrskem sodišču, ko sem pregledoval in kopiral vaše zvile domislice, spletene v dokumentacijo o vaši ustanovitvi, ki jo pri vas kot »ustanovitelj« nisem smel dobili. Sedaj mi je pa res jasno, zakaj tudi jaz kot plačnik in sogruditelj omrežja nisem smel pri vas prekopirati tega dokumenta. Zu primer tale: V VI. Poglavju, šesti člen 3. odstavek, 4. vrsta, ste med svoje naloge zapisali, da boste izvajali interni lokalni program, sedaj pa zaračunavate koriščenje sistema Impulzu, ki ga izvaja namesto vas. Strokovno delo zavoda naj hi vodil programski svet. Zelo strokovno delo tega programskega sveta pa res m za hvaliti Žal ne ve, da ima še vedno večina gledalcev televizorje, k, ne premorejo super visokih kanalov (morda sem bil pri tem izrazu tudi jaz. nestrokoven), toda vi ste na kanale, ki jih premoremo vsi, namestili kar tri podvojene programe. In še vaše interno video stran, in s tem večino gledalcev prikajšali za štiri programe, ki bi jih lahko gledali. Ni vsa resnica v 43 programih, ki jih naj bi lahko gledali. O kvaliteti sprejema hi se pa še težje pogovarjali, da o radijskih prenosih sploh ne govorim, saj so na kvalitetnih Hiti napravah boljši kar brez kabelske povezave. Kamniški zavod se predstavlja kot vzor drugim v Sloveniji. Prav imate, toda le v slabem po-menu. saj se tudi drugje prebujajo ljudje in nam sledijo, ali pa so tam, kjer so složnejši, že pred nami. Za ta primer bi bile dobre tudi Domžale. Huda je tudi tale! Gospod Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, pravi, da nekatere krajevne skupnosti pridobivajo ali pa že imajo lokacijsko dovoljenje za kabelska omrežja. Čudno, kako in za koga ga pridobivajo, če pa zavod trdi in ima zapisano, da je kabelsko omrežje njihova last. Kaj krajevne skupnosti še vedno delajo z javnimi sredstvi za korist privatnega zavoda? Pa tudi naslednje dejstvo je zanimivo! Privatni zavod je dobil gradbeno dovoljenje za preselitev antenskega sistema s Starega gradu na Gasilski dom Kamnik-Perovo. Ker vem, da gasilski dom ni last privatnega zavoda KKS, bo zanimivo izvedeti, kako so izvedli to lastninjenje prostora na gasilskem domu (izdano gradbeno dovoljenje privatni pravni osebi na javni lastnini). Za pridobitev dovoljenja za investicijo mora biti poleg ostalih pogojev zagotovljeno tudi celotno finančno pokritje investicije. Kako so lastniki Zavoda pokrili to investicijo, je pa vsaj za inšpektorje, ki se ukvarjajo s cenami, zanimiva poslastica. Kot vem, ni nihče od lastnikov zavoda vložil v investicijo zavoda . niti enega tolarja. Najlepše je gospodarili s tujim denarjem, tako. kol so že navajeni. Znajdi se in uporabnikom kar v ceno za sprejem programov zaračunal še investicijo. Od uporabnikov kabelske televizije ne pobirale le denarja za program in vzdrževanje omrežja, v ceni je vračunano ludi 416,50 SIT mesečno za nov antenski sistem. Morila bo kdo od občanov le izračunal, kolikšen znesek pobirale od nas, za kar se ludi nismo nikdar dogovorili. Kam se knjiži tu novo zbrani denar? Če je v inventurnem slanju zavoda, potem vemo, daje to zopet lasi 32-tih ustanoviteljev, iz česar sledi, da se protipravna dejanja odtujevanja naših sredstev še vedno nadaljujejo! To pa prav gotovo ne bo smel spregledati še kak od davkoplačevalcev plačani organ, pa če je za tO sposoben ali ne. Pa še tista, da ste se pravi (32) ustanovitelji žrtvovali, da so vpisali na registrskem sodišču le vas in napisali lastnino na vas, ker to ne bi mogli na vseh nas par tisoč. Upa hvala za vaše pož.rlvovanje, s katerim ste vzeli naše pravice in imetje. Za nas in za vas hi bilo veliko bolje, da lega ne bi nikoli storili. Ne točite po časopisnem papirju krokodilje solze, da so vam to podtaknili. Morda so vam res, TODA DO SEDAJ SE NIHČE ŠE NI ODPOVEDAL SVOJEMU POLOŽAJU NITI VPISANEMU KAPITALU. Nikogar osebno ne kličem na pomoč. Ljudje si bomo znali pomagali sami. Res pa je, da bomo videli, kje so tisti, ki bi morali delati za davkoplačevalce in izpolnjevali svoje volilne obljube ter izpolnjevali programe političnih organizacij. Odvračam pa pomoč iz. ljudskih odplak, kjer SO si jo poiskali nekateri. Takole, kaj hitro se boste nunah odločiti, kako bo z. vašim zavodom in našimi ter občinskimi sredstvi. Imate možnost, da v ustanovitvi zavoda naše deleže nadomestile s svojimi, da bo ostalo med nami Se kaj poštenosti. Prav lastniki omrežja bomo podelili koncesijo za upravljanje z našim omrežjem in tO tistemu, ki bo res delal za nas. Vas pa sploh, vsaj jaz. ne jemljem za kogarkoli, ki bi upravljal z. mojim premoženjem, ker vam lega nisem nikoli dovolil. Res je. da ni več možnosti tožbe za ničnost registracije vašega zavoda, so pač napako naredile službe, ki so za to pristojne, pa saj je niso le pri vas. Ostaja pa še vedno kaznivo dejanje proti našemu in občinskemu premoženju, ki pa ni zastarano. Tu se bomo pa še srečali: nas par tisoč plačnikov, občina in vas 32. Samo še javno vprašanje, na katerega upam, da bom dobil odgovor: Kdo je operater kabelskega omrežja Kamnik, kol tO poslavlja Zakon o telekomunikacijah? Zakaj sploh plačujemo Zavodu mesečno naročnino za njegovo delo, če pa vse delo opravljajo v resnici drugi, od vzdrževanja celotnega omrežja, Impulz, namesto vas izvaja informativni program v občini, krajevne skupnosti pridobivajo gradbena dovoljenja, toda ne za vaš denar, operater internetnih storitev je zopet drug. Niti ne vemo, kdo je res odgovoren za tehnično usklajenost in varnost omrežja in vsebinsko-programske storitve! Zavod KKS Kamnik, kaj je sploh vaš resnični namen? A. J. PRAŠNI KAR Kamniška gimnazija med konkurenco Kot veliko neprijetno presenečenje je v Kamniku delovala informacija, da bodo gimnazijo dobile ludi Domžale. Ideje o novih gimnazijah v prostoru med Kamniškimi Alpami in Ljubljano niso nove. Zanje vem že vsaj desetletje: za eno v Domžalah in za drugo v prostoru med Mengšom in Trzinom. Druga naj hi bila zasnovana delno na javnih financah (s koncesijo) in delno na zasebnem kapitalu. Ne glede na prizadevanja ozaveščenih politikov in gospodarstvenikov, ki v gimnaziji vidijo podlago za kulturno gospodarski razvoj svojega okolja, pa moramo vedeti, da Slovenija pred vstopom v EU povzema njene metode spreminjanja šolske mreže, čeprav se včasih zdijo napačne. A čas jih bo potrdil. Tako slovenske šolske oblasti omogočajo nastanek strokovnih sol in gimnazij, kjer dozori okolje v spoznanju, da jih potrebuje in daje dovolj ozaveščeno za podporo nji hovemu razvoju po evropski meri. • Kamničani bi torej morali predvidevati, da gimnazija ne bo ostala brez konkurence Če pa spremljamo dogajanje v slovenskem šolskem prostoru, tu in tam zaznamo bolj slovenski povod za nastanek kake šole: kot politično nasprotje sosednji, kije morda v turbulentem družbenemu gibanju pri pouku posameznih profesorjev in v celotnem pedagoškem stilu dobila politično barvo. Ta pa prihaja redkim dijakom in staršem. A to so redki primeri, vendar pa, gledano politično, včasih pozicija tako rešuje osnovni ■problem«. Če sodim po medijih, se Kamničani na veliko sklicujemo na tradicijo svoje gimnazije. Tradicija ugodno deluje, če služi današnji vlogi šole, če je torej za današnjo šolo »novhav«, ne pa sama po sebi. Neka gimnazija velja toliko, kolikor danes privlači učence, da v konkurenci izberejo njo in ne drugo gimnazijo. Nihče ne izbira gimnazije samo zalo, ker ima tradicijo. Čeprav drži, da nekateri didaktični elementi veljajo stoletja in da se še današnja gimnazija lahko zgleduje, na primer po jezuitih, pa je nadgradnja tega obilna. Mnogi primeri uspešnih gimnazij kažejo, da tradicija ni več nujna za uspeh. Lahko pa je ovira, če se je gimnazija oklepa inje ne preraste. Število prebivalcev se na Kamniškem in na Domžalskem povečuje. Na Kamniškem (za okoli 10%) predvsem zaradi prodaje stanovanj za Irg. na Domžalskem pa temu botruje tudi gospodarska rast. Mladi kupci stanovanj povzročijo demografske valove, ki šest let po njihovi vselitvi zadenejo osnovno šolo, petnajst let po njej pa srednjo. A za njimi je v populaciji šolskih otrok sped dč>l, zato na tO ni smotrno opirati prihodnosti šol. Zaradi možnosti konkurence in zaradi postavljanja gimnazije v evropske okvire je kamniška gimnazija v prvi polovici devetdesetih let že pripravila podlago, s pomočjo katere bi vzdržala na šolskem »trgu«. Sem sodila dovolj široki znan- stvena in humanistična ponudba šole. pri šolskih predmetih in v dodatnih dejavnostih. Pa brezplačni pouk vsaj petih tujih jezikov. Prav tako pondudba za najzahtevnejše dijake in za tiste, ki še iščejo področje samopotrditve. Na tekmovanjih je gimazija že takrat pridelala letno preko 20 državnih prvakov v znanju, raziskovanju in športu. Pravzaprav je visoko izstopala povsod, kjer se je pojavila in požela precej občudovanju in tudi zavisti drugih gimnazij. Za gimnazijo nasploh je pomembna dostopnost r obraževanja dijakov in profesorjev v tujini, ker odpira obzorja in šoli prinaša ekskluzivo. Pomemben je uspeh na maturi - kamniška gimnazija je z maturo prav zablestela, saj se je z dokaj povprečno populacijo vpisanih že pri prvih maturah uvrščala na 3. - 6. mesto v državi. Kazalec uspešnosti gimnazije je tudi število nekdanjih dijakov, ki končajo podiplomske študije, prejmejo študentske nagrade, zgodaj prevzemajo vodilna mesta... Vse meni znane statistične analize in raziskave, v katerih je bila zajeta tudi kamniška gimnazija, od konca osemdesetih let dalje, so jo uvrščale ugodno na široki paleti merjenih parametrov in ne samo pri nekaterih, kar je bilo značilno za večino drugih gimnazij. Kamniško gimnazijo so večkrat obiskovali predstavniki Sveta Evrope Nata itd. razviti stiki z več evropskimi šolami in institucijami ter dvema ameriškima univerzama pa so omogočali neprekosljivo odprtost šole in promocijo evropskih razsežnosti. Ista 1994 je bila kamniška gimnazija med prvimi tremi v državi, ki so imele največ profesorjev z nazivi, ki so se med drugim uveljavili v različnih strokovnih organih. Za bogato ponudbo gimnazija potrebuje dodatni denar, saj iz javnih financ prihaja skopo in le za preživetje šole. V Domžalah hodo svojo gimnazijo zmogli dodatno materialno podpirati, vsem drugim pa ostane napolnitev prostorov, v katerih delujejo in izvajanje izobraŽevanja za trg. Da je to mogoče, dokazuje tudi kamniški šolski center, ki je letno ustvaril od 100 do 150 milijonov tolarjev prihodkov na trgu. Vsebinsko in materialno si je gimnazija skupno z drugimi šolami nabrala toliko kapitala, da bi jo kon kurenčne gimnazije težko ujete, kaj šele prekosile. Ko bi jo nekje ujele, bi ušla naprej na drugem področju. Ko omenjam finance, naj dodam, da je škoda, ker je Kamnik prepustil Domžalam tolikšen delež izobraževanja odraslih. V programe tamkajšnjih šol za odrasle se vozi polovica Kamničanov, ker v domačem kraju nimajo ustrezne ponudbe. Škoda je tudi. da Kamnik ni zgrabil edine priložnosti v zgodovini za pridobitev terciarnega izobraževanja (višje strokovne šole z. upravnimi in ekemomskimi programi), ko so mu jo pred drobrimi tremi leti ponudili, in ko tii bilo treba samo oddali na pošto že pripravljeno vlogo. Tudi višja šola bo tako v Domžalah. Trenutno strokovno delam pretežno na tem segmentu šolstva, zato vem, kako zagrelo so srednje ve lika mesta sprejela te vrste šole, saj so v njih videla predvsem ugoden gospodarski učinek in kako zelo se zanje in za druge šole nekatera še borijo. Za delovanje gimnazije to namreč v manjšem mestu, ki leži v geografskem žepu, pomembne tudi druge šole m obratno: za delovanje drugih šol je pomembna gimnazija. Učenci, ki se pogosto vpisujejo v najbližjo šolo. lahko najdejo po nudbo glede na svojo praktično ali teoretsko usmerjenost, lako jih manj trpi v neustreznem študijsko usmerjenem programu gimnazije, gimnazijci imajo izhod v primeru neuspeha, gimnazija pa primerne-ješe dijake. V nasprotju j splošnimi pa so strokovne gimnazije. Kamnik ima ekonomsko, zahtevnejše za pedagoško vodenje, dijaki zahtevajo več občutljive pozornosti in drugačno ponudbo. Vendar so kuninis ke izkušnje iz obdobja, ko so šole lahko oblikovale oddelke študijsko usmerjenih ekonomskih tehnikov, ugodne. Oddelki so bili zahtevni, vendar pa so pozneje dijaki nailpo vprečno hitro končali različne ekonomske študije in izjemno dobro začeli kariere. Primerno zasnovano sožitje drugih šol z. gimnazijo lahko obogati ene in druge. Pomembno je širjenje gimnazije v prostor. Glede tega je imela kamniška gimnazija redno nekaj neprijetnosti, saj je del politično vplivnih Kamničanov zagovarjal načelo, naj poslane gimnazija, kol nekoč, edina šola in namenjena predvsem Kamničanom, čeprav je imelo mesto le za oddelek in pol dijakov (za obstoj šole sta potrebna vsaj dva). A kamniška gimnazija je uspela pritegniti dijake iz širšega prostora, kije imel razredčen rob okoli Črnuč in to tudi še potem, ko je bilo v Ljubljani na gimnazijah več prostora kot vlog za vpis. V prizadevanjih za visoke rezultate je bila gimnazija do neke mere storilnostno naravnana, kar je postajalo z leti bolj smotrno, predvsem zaradi didaktičnega napredka profesorjev, na katerem je stalno delala. Znana pa je bila, to je bil del njene promocije, da se individualno posveti vsakemu posameznemu učencu. A učni stil vsem učencem ni ustrezal, zato se' je kakih 5% učencev iz okolice Kamnika vpisovalo v Ljubljano, z OŠ Komenda Moste pa še nekaj več. Manjši kraji v širši okolici Kamnika in Domžal pa so bili pretežno v šolskem okolišu kamniške gimnazije. Okoliš srednje šole ni določen administrativno kot pri osnovni šoli, ampak ga ustvarjajo učenci s svojo izbiro. Tudi zato se mora gimnazija stalno potrjevati in prefinjeno skrbeti za svojo promocijo. Promocija pa je ekonomska kategorija, tudi če gre za šolo. Razen notranjih sil gimnazije je pomembno, kakšno je okolje, v katerem stoji in deluje. Gospodarska in kulturna raven (razen Muzeja) kamniške občine sta se v zadnjem desetletju spuščali, zalo je bilo gimnaziji marsikdaj težko. Destruktivne sile so pogosto prikrito ovirale vsakršno uspešnost, npr. podjetniški razvoj občine, propadli so prostori za kulturo, zato na tem področju ni mogoče preseči ljubiteljske ali populistične ravni. Marsikje prevladuje samozadostnost, za katero je napredek moteč. Mesto Kamnik danes bodočim izobražencem nudi izključno preteklost - zgodovino in umetnostno Zgodovino. K vsaki drugi, bodočim izobražencem nujno potrebni dejavnosti, pa je potrebno dijake voziti nekaj deset kilometrov stran. Dijakom domžalske gimnazije pa to ne bo potrebno. Nekateri Domžalčani se muzajo oh glasovih, ki prihajajo iz Kamnika proti njihovi gimnaziji. Ne nameravajo se besedno spopadati, saj bi to skalilo odnose med občinama. To tudi ni potrebno, saj ni prav nobenega mehanizma, s katerim bi Kamničani zaustavili domžalsko gimnazijo. Napredni in vplivni domžalski politiki, neomajna podpora, ki jo ima ideja o kakovostnem šolstvu med prebivalci ter nagel, a razumen gospodarski razvoj okolja se vključujejo v podobo Slovenije v Evropi. Skratka, duh, kije tako zelo nasproten duhu našega spečega mesta pod patino. Drži, kar pravijo državni uradniki, da kamniška gimnazija še dolgo ne bo ukinjena. Vendar pa samo mesto, če še ti dijaki ne bodo ušli drugim, s primernimi učenci lahko napolni manj kot dva oddelka. A če gimnazija ne bi bila konkurenčna, kar pomeni, da ji ne bi uspelo pritegniti učencev iz okolice, bi izgubila pogoje za kakovostmi delo. Ponudba na maturi in nasploh bi bila skromna, saj normativi ne dopuščajo drobitve skupin, veliko bi bilo nestrokovnih kadrovskih improvizacij, saj mnogi profesorji ne bi imeli polne zaposlitve. Majhna gimnazija bi imela stalne materialne težave, odhajali hi ambicioznejši profesorji, zaradi slabših pogojev pa je ne bi izbirali najboljši učenci, prazna mesta bi po sili polnili neštudij-sko usmerjeni učenci. Prepričana sem, da kamniška gimnazija zmore preživeti, vendar pa ne tako, da j>o-skušajo občinske sile s kratkovidnimi nepoznavalskimi potezami zaustaviti konkurenco, ampak z delom v šoli in v okolju, ki moru gimnazija nuditi tudi dejavnosti na akademski ravni. Če pa kamniški gimnaziji navedeno ne bi uspelo, bi morali vsi, ki imajo v Kamniku danes v rokah vajeti, priznati, da so kamniško gimnazijo zapravili. mag V AN DA REHOIJ, ptof IZ KAMNIŠKE KRONIKE 2001 Januar 7. januarja je v Šolskem centru Rudolfa Maistra potekala dobrodelna prireditev pod naslovom Dobrota - žarek v srcu, s katero je Medžupnijska Kari-tas Kamnik obeležila deset let nesebičnega dela. 25. januarja so se v prostorih kamniške občine zbrali župani 23 občin s kamniško-dom-žalskega obmoćja in Gorenjske ter se z državno sekretarko Ministrstva za notranje zadeve posvetovali o lokalni samoupravi in nujni spremembi meril za sofinanciranje obćin. Zupan Tone Smolnikar je sprejel predstavnike Nacionalne garde Kolorada iz ZDA in Zveze slovenskih Častnikov v okvi-• ru projekta Vojska-vojski. Februar Staro hišo na križišCu Medvedove in Tunjiške ceste, v kateri je nekoC domoval znani kamniški kolar Rcbernik. se je zaradi predvidene širitve in ureditve zelo prometnega križišča spremenila v ruševine. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je potekalo v naši občini več prireditev, med njimi dvaindvajseto obmoCno srečanje desetih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Na 40. mednarodnem sejmu turizma in športa Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je s celovito turistično ponudbo sodelovala tudi občina Kamnik. Poudarek je bil na predstavitvi projekta Razvoj Tuhinjske doline, ki zajema predvsem rastoCe Terme v Sno-viku, priložnost za promocijo pa je izkoristila tudi partnerska avstrijsko-štajerska občina Tro-faiach. Na seji občinskega sveta, 21. februarja, so svetniki sprejeli občinski proraCun za leto 2001. Nori pust - velikih lažnivih ust- si je letos nadel masko in jo zagodel, saj je namesto pomladi prinesel snežinke in mraz. Marec Za športne dosežke v letu 2000 je v zaCetku marca župan Smolnikar podelil priznanja kar 24 športnikom in trem ekipam, tri spominska priznanja, priznanje za veC kot desetletno delo v športu Stanetu JankoviCu, diplomi za veC kot dvajsetletno predanost športu Dušanu Orehku in Milanu Kerecu ter plaketo za življenjsko delo alpinistu Metodu Humarju. Kamnik je bil na seji Projektnega sveta za sodelovanje slovenskih krajev na mednarodnih tekmovanjih s področja varstva okolja in turizma izbran za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju urejenosti mest En-tente Florale in prizadevanja za ureditev in olepšanje mesta so stekla s polno paro. Petčlanska delegacija odbora za lokalno samoupravo pri Svetu Evrope, ki je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji, je 13. marca obiskala tudi Kamnik in z občinsko upravo pretresala perspektivo občine Kamnik s 26.000 prebivalci. Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika. 29. marca, se je zvrstilo veliko kulturnih, športnih prireditev in srečanje kamniških gospodarstvenikov s predsednikom GZS Jožkom Čukom. Po slovesnosti pri spomeniku Rudolfa Maistra, ki se je je udeležil tudi obrambni minister dr. Anton Grizold, je na slavnostni seji občinskega sveta v Šmarci (ob prazniku so prenovili kulturno dvorano in zaključili petletni program izgradnje kanalizacije) župan Tone Smolnikar podelil občinska priznanja: zlata priznanja prof. Milanu Šuštarju, Alojzu Šuštarju in Jerneju Razpotniku. srebrna priznanja Marti Zerko, Borisu /akrajšku in Slavku Te-kavčiču ter bronasta priznanja Jožetu Arku, Pavletu Zavbi in časopisu Kamniški občan za štiridesetletno delovanje - priznanje je prevzela odgovorna urednica Saša Mejač. Naziv častnega občana občine Kamnik je župan podelil mag. Cenetu Matičiču. Z namenom pospeševanja in razvoja turizma in podjetništva je pričela delovati Agencija za razvoj turizma in podjetništva kot samostojni javni zavod, v sklop katerega sodita tudi turistično informativni center in poslovno informacijski center, predvsem'pa izpeljava projektov in prireditev, pomembnih za naše mesto. Mešani pevski zbor Cante-mus je pod vodstvom mladega dirigenta Sebastjana Vrhovnika na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru dosegel izjemen uspeh -zlato plaketo, tretjo nagrado za tretje najvišje število točk med vsemi sodelujočimi zbori, Se-bastjan pa še nagrado za najbolj perspektivnega dirigenta tekmovanja. Po dobrih desetih letih je po vseh župnijah kamniške dekani-je potekal misijon, ki je poleg verskih vzpodbud pomagal najti odgovore na ključna življenjska vprašanja. April 6. aprila je bila v galeriji Veronika slovesna predstavitev Paglovčevega zbornika. Z njegovo izdajo se je končalo praznovanje 320-letnice rojstva in 240-letnice smrti Franca Mihaela Paglovca. Po odprtju Paglovčevega spominskega parka leta 1999 in simpoziju leto pozneje, ki je osvetlil Paglovčev čas in Paglovca kot duhovnika, graditelja in prenovitelja cerkva v Tuhinjski dolini, gospodarstvenika, šolnika, glasbenika, pisca in prevajalca verskih knjig, matrikule in kronike, je gradivo zbrano še v zborniku. je v času desete spomladanske razstave cvetja poleg dveh milijonov tulipanov 165 različnih vrst, hjiacint in drugega pomladnega cvetja obiskovalce ponovno očarala holandska vas s pisanimi hišicami, mlinom na veter, lajno, holandskimi mojstri in trgovci. Maj Na predvečer praznika I. maja so na različnih koncih naše občine zagoreli kresovi, množica pa se je prvomajsko dopoldne zbrala na že tradicionalnem srečanju v Kamniški Bistrici. Razstava v razstavišču Veronika je obeležila 75 let skavt-ske organizacije v Kamniku in 10 let od njenega ponovnega delovanja v Kamniku. lo pred 17. junijem, ko smo glasovali o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo. V volilnem okraju Upravne enote Kamnik je za uveljavitev zakonske spremembe glasovalo 21,07 % volil-cev (slovensko povprečje 26,36 %), kar je pomenilo nesprejet-je novele.. Deseto obletnico države Slovenije in dejanja, ki so usodno zaznamovala našo preteklost, sedanjost in prihodnost, smo počastili z osrednjo slovesnostjo 22. junija na Glavnem trgu, ob tej priložnosti pa je izšel tudi zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Dan pozneje se je pod večer zbralo v Hočevarjevem kamnolomu nad Gradiščem veliko ljudi od blizu in daleč iz Tuhinjske doline, da bi počastili desetletnico samostojne države in hkrati tudi krajevni praznik KS Šmartno. V večmesečnih burnih razpravah o razcepitvi sedanje občine Kamnik in ustanovitvi novih, manjših občin je svet KS Kamnik po zavrnitvi pobude na seji občinskega sveta za ustanovitev novih občin Tuhinjska dolina in Kamniška Bistrica poslal dan pred iztekom zakonskega roka, 29. junija, predlog za izločitev dela občine Kamnik (mesta Kamnik s KS Podgorje, Duplica, Šmarca in Volčji Potok) iz. sedanje občine Kamnik. Sveti KS Kamniška Bistrica, Črna in Godič pa so dali pobudo za ustanovitev nove občine, ki bi obsegala območje teh krajev. Nov uspeh - zlato plaketo so si z imenitnim muziciranjem na 21. tekmovanju slovenskih godb v Kopru priigrali glasbeniki Mestne godbe Kamnik pod vodstvom dirigenta Roka Spru-ka. Junij Prvo junijsko soboto so se na igrišču podružnične šole Gozd zbrali številni krajani, nekdanji in sedanji učenci ter učitelji, saj T Zadnji junijski dan so rastoče Terme Snovik z novim bazenskim kompleksom s približno petsto kvadratnimi metri vodnih površin in različnimi vodnimi atrakcijami sprejele prve kopalce, ki so prav hitro vzljubili prijazne terme v neokrnjenem okolju Tuhinjske doline, ki so jih sicer slovesno odprli 25. julija. Julij 5. in 6. julija je pot zanesla v naše starodavno mesto pod kamniškimi planinami tudi komisijo mednarodnega tekmovanja urejenosti mest Entcntc Florale Večmesečna skupna prizadevanja odbora in meščanov za lep izgled mesta so obrodila sadove, saj jc bila tudi komisija, ki si jc ogledala staro mestno jedro z Malim gradom, Šutno z značilnimi ozkimi ulicami, Žale, Zapriee in okolico, očarana nad izredno urejenostjo mesta, ki da čutiti, da je življenje v njem prijetno. Kamnik je bil letos poleg državnega prvenstva v spustu tudi prizorišče desetega državnega prvenstva v krosu, kjer se jc prvo nedeljo v juliju za naslov državnega prvaka potegovalo 120 kolesarjev. Naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci je ostal doma, saj si ga je pri-vozil Luka Kodra iz ZgTuhinja. Na kamniških igriščih za odbojko na mivki pa se je odvijal prvi članski turnir za državno prvenstvo v seriji za pokal Siemens mobilc 2001 in državno prvenstvo v kategoriji do 19 let. 12. julija je minilo 70 let od slovesnega odprtja kopališča na Nevljici, hkrati pa letos praznuje 50-lctnico tudi sedanji kamniški 50-mctrski bazen. Avgust Ob krajevnem prazniku Mot-nika je bila poleg že tradicionalnega sejma obrti in drobnega gospodarstva v nekdanji je dokaz, da skupna prizadevanja vseh za boljše počutje prebivalcev našega mesta niso bila zaman. Kamniški praktični strelci so postali ekipni državni prvaki, njihov predsednik Uroš Jereb pa državni prvak med posamezniki. Prav tako so z naslovom državnih prvakov uspešno zaključili sezono tudi kegljači Društva upokojceev Kamnik ter osnovnošolci OŠ Stranje kot državni ekipni prvaki v gorskih tekih. Zadnji teden septembra je bil Kamnik v znamenju tenisa, saj se je na šestih teniških igriščih odvijal turnir ATP Challengcr KIK GROUP open. Oktober Kamniški kegljači so po izgubi edinega kegljišča v Kamniku pred štirimi leti s simbolično položitvijo temeljnega ▼ občinski hiši, kjer domujejo dejavna domača društva, odprta stalna razstava o pritlikavem motniškem nosorogu z milijoni let staro zgodbo. September Občinski svet je na seji 3. septembra prevzeli pobudo svetov KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna za ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica ter pobudo sveta KS Kamnik-Cen-ter za izločitev južnega dela občine in ustanovitev nove občine Kamnik. Državnemu zboru so tudi predlagali, naj se občina Kamnik ustanovi kot mestna občina. Muhastemu jesenskemu vremenu ni uspelo zmotiti tridnevnega turistično-folklornega programa letošnjih 31. Dnevov narodnih noš in v nedeljski pisani povorki narodnih noš je sodelovalo preko 1000 udeležencev s 30 vozovi in konjeniki. Za gradnjo prizidka osnovne šole Marije Vere na Duplici, ki se še vedno spopada s težavami dvoizmenskega pouka, so položili temeljni kamen, novi prostori pa bodo sprejeli učence septembra 2003. 15. septembra so predstavniki našega mesta z županom Tonetom Smolnikarjem v mestu Ennis na zahodni obali Irske nestrpno čakali razglasitev rezultatov mednarodnega tekmovanja urejenosti mest Entente Florale. V izredno močni konkurenci urejenih evropskih mest je mesto Kamnik doseglo zlato medaljo, predvsem zaradi prizadevanj po ohranjanju naravne in kulturne dediščine, vključevanju vseh plasti prebivalstva v njegovo življenje ter skrbi za okolje. Zlata medalja ▼ Kamnik so obiskali udeleženci seminarja o lokalni samoupravi iz sedmih držav jugovzhodne Evrope 25. aprila so kamniški odboj-karji Zurbi team Kamnik izpolnili sanje mnogih pristašev tega športa, saj so po naslovu prvakov Pokala Odbojkarske zveze Slovenije osvojili naslov, državnega prvaka Slovenije, prvega v 54-letni zgodovini kluba. Tradicionalna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik je prinesla pesmi na predpraznični četrtek, 26. aprila, na OŠ Šmartno v Tuhinju. V Arboretumu Volčji Potok je njihova šola praznovala sedem desetletij uspešnega poslanstva in to je bilo tudi njeno prvo praznovanje v vseh sedemdesetih letih. Kamnik si je 8. in 9. junija že petič zapored nadel srednjeveško podobo in ulice starega mestnega jedra so zasedli glu-mači, srednjeveški glasbeniki, rokodelci, obrtniki, gospodinje in grajska gospoda. Kar preko štiristo vaterpolis-tov se je udeležilo že osmih dnevov slovenskih vaterpolis-tov, ki jih vsako leto na kamniškem bazenu pripravi Vaterpolo klub Kamnik. Veliko vročih razprav je bi- kamna 9. oktobra začrtali pol novemu težko pričakovanemu kegljišču. Od oktobra do vključno maja prihodnjega leta poteka v Matični knjižnici Kamnik projekt Infoccntcr za mlade, ki mladim ponuja možnosti druženja in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Na gradu Zapriee so župani slovenskih občin z. ministrico Rihterjevo pretresali pereča vprašanja s področja kulture November Letošnji dan Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je bil posvečen 20-let-nici delovanja mobilne službe za pomoč gibalno oviranim otrokom, ki so jo v zavodu ustanovili leta 1981. Prelepo sončno vreme in mnogo zadovoljnih poslušalcev jc prvo novembrsko nedeljo spremljalo jubilejni koncert ob 15-let-nici delovanja Tunjiškega okteta. Konec novembra jc minilo 80 let od rojstva velikega pesnika in kamniškega rojaka Franceta Balantiča, ki se mu jc mesto poklonilo s spominsko svečanostjo pri spomeniku na Novem trgu. Vedno novi metri in kilometri cest po naši občini dobivajo urejeno in asfaltno podobo, med njimi prenovljen cestni odsek v Smartnem med Engelma-nom in otroškim vrtcem, urejena cesta Jastrobljc-Podlipovcc v KS Špitalič, cestna povezava iz. Motnika do domačije Planine in še bi jih lahko našteli. December Na zadnji letošnji seji občinskega sveta so svetniki največ pozornosti namenili predlogu odloka o občinskem proračunu za leto 2002. V Kamniku so postala vse glasnejša in ostrejša nasprotovanja ustanavljanju domžalske gimnazije, ki naj bi rušila kamniško gimnazijo kot eno najbolj priznanih v Sloveniji. V zadnjem mesecu leta je bil Kamnik še posebej praznično »razpoložen«. Poleg prijetne okrasitve je bilo živahno na bo-žično-novolctncm sejmu, nekoliko manj pa zaradi ostrega mraza na silvestrovanju na Glavnem trgu, kjer so Kamničani pozdravili prihod novega leta 2002. Kroniko pripravila SAŠA MKJAČ Na OŠ Šmartno proslavili 110-letnico prve šolske zgradbe in 5-letnico nove, ene najsodobnejših šolskih zgradb na Slovenskem E DO DEVET LETKE OD LJUDSKE (Nadaljevanje s I. strani) I ela 1911, ko jc Sola postala dvorazrednica, jc delo prevzel Viljem Rožic, ki je v Šmartnem služboval 26 let. Prvi državni zakon je leta 1929 uvedel osemletno Šolsko obveznost, kar jc pomenilo le preureditev dveletne ponavljnlnc nedeljske Sole, tako da so morali učenci tudi zadnja dva rezreda obiskovati vse Šolsko leto. Ljudske Sole so preimenovali v osnovne, petstopenjska ocenjevalna lestvica je postala laka, kot.jo poznamo še danes (je, začeli s tečaji nemščine za odrasle in s poukom v nemščini za šoloobvezne otroke. Slovenski jezik je bil strogo prepovedan. Nemška šola je delovala do sredine leta 1943. Zaradi pogostih partizanskih napadov na nemško postojanko v vasi si nemški učitelji niso več upali prebivali v vasi. Otroci so tako ostali brez pouka do osvoboditve. Po končani vojni pa je šola takoj začela z. delom. Poškodovano šolsko poslopje in uničena šolska knjižnica ter slaba izkušnja z nemško šolo niso bili iz Praproč in Raven, ki so bili od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, so imeli po takratni zakonodaji pravico obiskovati pouk le trikrat tedensko, kar je negativno vplivalo tako na njihov uspeh kot na delo v razredu. Leta 1964 je bila tako kot v vsej Tuhinjski dolini ukinjena tudi osemletka v Šmartnem. Ostali so prvi štirje razredi, šola pa jc bila kot podružnica priključena k osnovni šoli Toma Brejca. Za učence predmetne stopnje je bil organiziran brezplačni prevoz z avtobusom v Kamnik. Takote so se po slovesnosti poveselili in poklepetali nekdanji in sedanji delavci šole v Šmartnem. Otroci so oh slovesnosti pripravili prisrčen program, ki sta ga povezovala nekdanja učenca te šok, sedaj že gimnazijca Nina Ijajmiš in Ambrož. Bajde. - enico, ki je v ljudski Soli pomenila najboljši red, je zamenjala petica. Leta 1933 je bila na Potoku ustanovljena enorazredna osnovna šola, kamor so hodili učenci iz vasi lx)ke, Pirševo, Potok. Lišeno in Snovik. Šolski okoliš šo- najboljša popotnica, vendar je bila potreba po šolanju zelo močna. Najprej je bila uvedena sedemletna učna obveznost, šele leta 1953 osemletna. Šolo je tedaj vodila učiteljica domačinka Miea Malenšek, pouk pa je zaradi velikega števila otrok po* Stara šola je postala popolnoma neprimerna za pouk in leta 1967 jc vrata učilnice v Mež.nar-jevi hiši zaprla sanitarna inšpekcija. V šoli so veliko učilnico pregradili na dva dela. Šele leta 1974 so bližnji nedograjeni zadružni dom prezidali v šolo z dvema velikima učilnicama, večnamenskim prostorom, knjižnico, kuhinjo in jedilnico ter celo učilnico za tehnični pouk. V sedemdesetih letih jc bila v Šmartnem Vpeljana maki šola in šola v naravi, v začetku osemdesetih let pa brezplačni prevoz s kombijem za učence, ki so bili od Sole oddaljeni več kot štiri kilometre. Pred petimi leti se je šola preselila v eno najsodobnejših šolskih zgradb na Slovenskem. Pogled v zgodovino šolstva v teh krajih kaže, kako si je Sola z potem, ko so v lanskem letu novi Soli prizidali Sest učilnic in dva kabineta. Šola je ob jubileju izdala obsežen in skrbno izdelan zbornik v katerega nastanek sta vložili veliko časti in truda ravnateljica Jožica Hribar in njena namestnica Tanja Drovenik -Čalič, ki predstavlja del dolga do zgodovine, ljudi, do vsega, kar je določalo smeri in pot v tem koncu Tuhinjske doline. Tisoči otrok, tisoči staršev in mnogi učitelji so namreč povezovali svoje življenje s šolo in pustili svoja znanja v njej. Šola je ohranila svoje poslanstvo - učencem nudi osnovno izobrazbo, vzgojo in jih navaja na samostojno in ustvarjalno mišljsnje. Šola praviloma pomeni prav v vsakem kraju, kjer deluje, mesto napredka, razvoja, kulture, športa in drugih dejavnosti, ki znajo narediti življenje prijetnejše in prijaznejše. V uvodniku zbornika s pomenljivim naslovom Od ljudske šole do devetletke je ravnateljica Jožica Hribar tudi zapisala, da zaupa v svoje sodelavce, ki se trudijo, da postaja šola iz dneva v dan boljša in boljša. Vsi, ki delajo v njej (teh je 35). verjamejo v prihodnost, v mlade, ki tam razvijajo svoje zamisli, ustvarjalnost, oblikujejo svojo osebnost in pridobivajo znanje. Ponosna je, da imajo njihovi učenci mnogo /na-nja. kar dokazujejo vsa priznanja, pohvale, medalje in diplome. Ob dobri vzgoji pa si učenci pridobivajo tudi znanje za življenje. I oda brez tesnega sodelovanja med učenci in učitelji je težko doseči dobre rezultate. Pa ne samo med njimi, ampak tudi med starši in učitelji in ne nazadnje z vso šolsko okolico, poudarja ravnateljica Jožica Hribar in dodaja: »Bodočnost naše šole je glede na število učencev zagotovlje- Krajani Šmartna in okolice vedo povedati veliko dobrega o učiteljici Miji Matjan, kije na šoli poučevala 36 let, od leta 1958 do 1993. Nesebično se je žrtvovala, bila za zgled učencem in vztrajala v težkih razmerah. Z učenci se je udeležila tudi prve šole v naravi leta 1973 in bila njihova stalna spremljevalka 21 let, vse do upokojitve. Vestno je pisala šolsko kroniko, jo obogatila s fotografijami in s tem pripomogla, da pomembnejši dogodki niso utonili v pozabo. Za bogato pedagoško delo se ji je v imenu takratnih učencev na slovesnosti zahvalil Ambrož Bajde. le Šmartno se je tako zmanjšal. Druga svetovna vojna je leta 1941 nasilno pretrgala šolsko leto, kajti učenci šmarlskc šole so dobili le polletna spričevala. Nemci so takoj zasedli šolske prostore, pripeljali svoje učite- lekal v šoli in v Mcžnarjevi hiši. Pogosto je bila usposobljena le ena učilnica, zato so imeli učenci pouk izmenično vsak drugi dan. Obe učilnici sta imeli slabe higienske in sanitarne pogoje ter težave z ogrevanjem. Učenci Igralci dramskega krožka predmetne stopnje so se povsem vživeli v igro Na ekskurziji in nas prepričali, da se z dolgo vožnjo z avtobusom v neznane kraje najbolje odpočijejo od šolskih skrbi. Učenci so si z zanimanjem ogledali razstavljene stare šolske predmete, knjige in spričevala, v katerih so iskali ocene svojih staršev, dedkov, babic... vsebinskimi in organizacijskimi izboljšavami utirala pot, saj danes predstavlja pomembno vrednoto v življenju mladih in kraju nasploh. Na prireditvi, ki jc zaokrožala prizadevanja sodelavcev in učencev, jc ravnateljica OŠ Šmartno Jožica Hribar med drugim poudarila, da se jc v vsej zgodovini, posebej pa v zadnjih letih. Spreminjala vloga učiteljev v učnem procesu. Učitelj tako vse manj postaja vir in vodja, vse bolj pa usmerjevalec svojih učencev in sodelavec na njihovi poti iskanj tet raziskovanja sveta. Pred šolo v šmartnem pa je nov strokovni izziv - devcl-letka, saj se nameravajo s šolskim letom 2002/2003 vključiti v postopno uvajanje devet let kc na, naša naloga pa je. da jim ustvarimo pogoje za uspešno delo in življenje.« V tem šolskem letu osemletko v Šmartnem obiskuje 270 učencev. Šola Šmartno uspešno sodeluje z ustanoviteljem - Občino Kamnik in občinskim oddelkom za družbene dejavnosti pod vodstvom Antona Kamina, ki je ob tej priložnosti opozoril na izbolj-šanje tudi zunanjih dejavnikov, kot jc ureditev cest do šole. Čestital je šolskim delavcem in učencem ob doseženih lepih uspehih, s katerimi je šola prepoznavna ne le v Šmartnem, Kamniku, Sloveniji, temveč tudi v Angliji in Se drugod v tujini. Zupan Anton Tone Smolnikar jc v slavnostnem govoru čestital vodstvu šole, učiteljem, učen- cem in staršem ter se zahvalil za uspešno delo in dodal: »Vsi, ki ste zadolženi za vzgojo in izobraževanje, je prav, da imate cilj dati otrokom čimveč znanja, da bodo nekoč spoznali, da se je bilo vredno učiti.« Spomnil je na probleme ob realizaciji pogojev za devetletno šolanje: »Lahko smo ponosni, da smo tudi politiko prepričali, da je potrebno, da se lotimo tistega, kar nalaga zakon. Žal pa se temu zakonu ne reče denar, kajti na denar tudi tisti, ki pišejo in sprejemajo zakone, radi pozabljajo. Bodite veseli in zadovoljni, da boste v naši občini prvi, ki se boste lotili nečesa novega, to je nov izziv za vse, ki želite ustvarjati, se izobraževati, za vše, ki želite, da bo z. znanjem nabito osnovno šolstvo temelj napredka v prihodnje.« Ob praznovanju so na OŠ Šmartno pripravili zanimivo razstavo starih šolskih učnih pripomočkov, šolskih klopi, katedra s tedaj obvezno, a med učenci nepriljubljeno leskovo palico, zvezkov in različnih izdelkov učencev, starih šolskih dokumentov, spričeval, med katerimi so najstarejši pisani v nemškem jeziku. Ob tem spet ne gre prezreti dobrega sodelovanja šole s krajani, ki so v svojih hišah in na podstrešjih našli zanimivo zgodovinsko gradivo za razstavo. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Zasebna župnijska šola Franca Mihaela Paglovca v Spodnjem Tuhinju Franc Mihael Paglovecje bil Kamničan, rojen leta 1679. Osnovnošolsko izobrazbo je pridobil v Kamniku, gimnazijo, filozofijo in bogoslovje pa je najverjetneje študiral približno od leta 1690 do 1702 pri jezuitih v Ljubljani. Svojo prvo službo je nastopil kot kaplan v domači župniji. Tedanji kamniški nadžupnik Maksimiljan Leopold Rasp, njegov predstojnik, prijatelj in vzornik, ga je tri leta prožneje (1705) poslal na izpraznjeno mesto vikarja v Spodnjem Tuhinju (Šmartinu). Takratna šmartinska duhovniju, ki je spadala pod oglejski patriarha!, je imela poleg župne cerkve v Spodnjem Tuhinju še šest podružnic. Obsegala je vso Tuhinjske* dolino od Nevelj do Motnika s približno dva tisoč prebivalci. Čeprav je imel Paglavec ob prihodu v Tuhinjsko dolino komaj 26 let, je vso svojo neizmerno energijo, preudarnost in nadarjenost usmeril v gospodarski in kulturni napredek svoje obširne župnije. Takoj je ustanovil privatno šolo za nadarjene kmečke dečke. Sprejemal je predvsem otroke slovenskega rodu, zato je pri začetni razlagi uporabljal slovenščino. Učil jih je branja, pisanja, glasbe ter nemščine in latinščine, da bi lahko nadaljevali šolanje v Ljubljani. Nemščina je bila takratni učni jezik v gimnaziji, latinščina pa je bila eden izmed gimnazijskih učnih predmetov, potrebna je bila za študij teologije. Nedvomno je bil poglavitni cilj njegove šole izobraževanje duhovniškega naraščaja. Njegovi učenci pa so tudi kot učitelji, cerkovniki in pisarji službovali po naših krajih. Pomemben je tudi Paglavcev prispevek na področju slovenskih šolskih učbenikov, saj se je po protestantskih piscih prvi lotil sestavljanja abecednika, katekizma in celo preproste računice v slovenskem jeziku. Leta 1742 je izdal knjigo Zvesti tovariš, ki ji je dodal katekizem in »Tablo teh puhšlabou. inu viža se navučiti Krainsku ali Slovensku brati«. To je prvi slovenski katoliški abecednik, ki je bil po vsej verjetnosti na voljo tudi njegovim župljanom, prav tako tudi njegove naslednje izdaje slovenskih knjig. Tri leta pozneje, leta 1745, je izdal še Tomaža Kempenzarja Bukve, kjer je spet dodal »Table teh puhšlubov in pa navodila za branje številk«. Bil je med prvimi, ki so na Slovenskem razmišljali o učenju računstva ali vsaj štetju. Franca Mihaela Paglovca ne moremo šteti za začetniku osnovne šole v Tuhinjski dolini, saj njegova zasebna šola ni ustrezala osnovnim kriterijem, ki jim mora zadostiti osnovna šola, nedvomno pa je povečal pismenost v Tuhinjski dolini, in to v času, ko v slovenskem prostoru ni bilo niti sledu o osnovni šoli in učnih knjigah v slovenskem jeziku. Pismenost se je ohranila do 19. stoletja, ko so prvi mladi Tuhinjci odšli v ljubljanske šole in povečali krog izobražencev. Že samo dejstvo, da je v času od leta 1733 do 1759 izmed tridesetih znanih slovenskih tiskov kar osem njegovih in da so njegove knjige izhajale še petdeset let po njegovi smrti, dokazuje, kolikšen je njegov prispevek k uveljavljanju slovenske knjige Franc M. Paglovecje umrl leta 1759 in je pokopan v Šmartnem. Zanimivo je, da v kroniki nikjer ne omenja svojega šolskega delovanja. Kroniko je pisal v latinščini in se je ohranila v rokopisni obliki, čeprav je nekaj časa po vojni veljala za izgubljeno. Prevedel jo je kamniški projesor in polihistor Ivan Zika in je izšla v Kamniškem zborniku. Obstoj Paglovčeve šole je torej izpričan le v ustnem izročilu oziroma v sekundarnih virih, po katerih naj hi imel vedno na stanovanju po šest učencev, starejše pa naj hi pošiljal tudi po vaseh, da so druge poučevali brati in pisati. Taka naj bi vzgojil več potovalnih učiteljev, ki so delovali daleč naokrog, tudi na Štajerskem. Paglov-čeva zasebna župnijska šola je bila ena izmed treh podobnih v prvi polovici 18. stoletja na slovenskem ozemlju. Glede na borno stanje šolstva v tistem času je bilo pedagoško delo v njih izjemno, kar dokazuje nadaljnje šolanje učencev. Najbolj znan Paglavcev učenec je bil Jurij Japelj, kamniški rojak, prvi katoliški prevajalec svetega pisma. 10 17. januarja 2002 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN NEVARNE RAZMERE V HRIBIH Do 9. januarja letos so člani postaje GRS Kamnik že šestkrat posredovali v gorah na Kisovcu, Mali in Veliki planini, pod Kamniškim vrhom, dvakrat med Koncem in Kokrskim sedlom. Pripetih nesrečah je bil osnovni vzrok gladka površina (led sneg) oziroma zdrs. Polovica ponesrečenih je celo imela ustrezno opremo, vendar je očitno ni uporabljala oziroma znala uporabljati. Zato je nujen poziv k večji previdnosti in preudarnosti. V zadnjem času ni bilo omembe vrednih padavin in ko to pišem, še ne napovedujejo bistvene spremembe. Zato bodo razmere ostale približno take, kot so sedaj. Če bo zapadel sneg se bo jx)večala nevarnost plazov. Zaradi majhne količine snega je nevarnost plazov, razen na zelo omejenih območjih (klože!), zelo majhna, vendar je ni možno povsem izključiti. Ker je malo snega, vidimo hribe skoraj kopne in to nam daje lažni občutek varnosti. Zato je trenutno največja nevarnost naše podcenjevanje osnovne nevarnosti - možnosti zdrsa na ledu, trdem snegu. Za praznike je odjuga segla dokaj visoko, poleg tega so pa pihali tudi močni vetrovi. Tako je na planinskih poteh zelo veliko trdega ledu in tudi shojenega trdega snega, ki nam spodmakne no-, go. Kjer pa je malo več snega, je na vrhu trda skorja, kije nastala zaradi močnih vetrov ali zaradi odjuge. Pod skorjo, kije večinoma tako trda, da drži človeka, je sipek sneg. Takšne razmere so, če je snega le malo več kot sedaj, zelo nevarne za sprožanje plazov, sedaj pa so nevarne predvsem za zdrs. Za varnejšo hojo v hribe je pomembno, da imamo ustrezno opremo (dobreplaninske čevlje, cepin, dereze, ustrezno obleko), vendar moramo to opremo znati uporabljati in tudi vedeti, kdaj in kaj uporabiti. Ni dovolj, da si kupimo dobro opremo, ampak se jo moramo naučiti uporabljati. Edino učinkovito sredstvo za zaustavljanje med zdrsom, pa še to samo v omejenem obsegu, je cepin. Kombinacija dereze + palice, ki jo zelo pogosto vidimo, je zelo nevarna, saj se v primeru zdrsa tudi slučajno ne moremo s palicami ustaviti na trdem snegu ali travi. Dva mrtva samo letos, ki sta imela dereze na nogah in {udice v rokah, sta poleg vseh drugih iz prejšnjih let za to precej prepričljiv dokaz. BOJČ v_. Teniški klub KIK Group Kamnik Boštjan Repanšek in Matic Možek poražena šele v finalu Na teniških igriščih v dvorani Golovec v Celju je od 17. do 19. novembra potekalo tekmovanje za deCke do 14 let. V tako imenovani A skupini (v njej lahko nastopa najboljših 75 igralcev do 14 let) si je udeležbo v glavnem turnirju izmed Kamničanov zagotovil Boštjan Repanšek, medtem ko sta Marko Kerovec in Uroš JanežiC morala v kvalifikacije. Urban Cevka, ki bi ravno tako lahko nastopil na glavnem turnirju skupine A, je moral udeležbo tik pred začetkom tekmovanja zaradi bolezni odpovedati. Boštjan se je z. odličnimi igrami uspel uvrstiti v finale, čeprav sploh ni bil med nosilci. V četrtfinalu in pol-finalu je gladko premagal Pajni-ka in Zlatkoviča, ki sta na lestvici uvrščena precej pred njim in ki ju prej še nikoli ni uspel premagati, klonil pa je šele v finalu proti prvemu nosilcu turnirja in drugemu igralcu Slovenije Kranjčanu Iztoku Kukcu. Odlične Boštjanove igre so lep obet pred najpomembnejšim tekmovanjem zimske sezone, to je državnim prvenstvom, ki bo čez dva meseca prav tako v Celju. V B skupini so nastopili Nejc Gantar, Primož JanežiC, Gašper Drolec in Aleksander Prelec, izmed vseh pa se je z uvrstitvijo v četrtfinale še najbolj izkazal Nejc. Istočasno je v Ljubljani potekalo tekmovanje ALPINISTIČNI KRST za dečke do 11 let, kjer je Malic Možek znova dokazal, da je v naslednjih dveh sezonah nanj treba resno računati, saj je na lestvici TZS za dečke do II let uvrščen na tretje mesto. Tudi on se je, podobno kot Repanšek. uvrstil v finale, kjer je po hudem in izenačenem boju izgubil proti Plešku iz Ljubljane. Rezultati: Celje, dečki 14 let A - glavni turnir 1. kolu Repanšek : Remih (Benč, Ljubljana) 61 46 75: 2. kolo Repanšek : Lcsjak (Jaki, Ljubljana) 62 60; četrtfinale Repanšek : Pajnik (Mirna, Maribor) 61 62; polfi-nale Repanšek : Zlatkovič (Svoboda. Ljubljana) 64 60; finale Repanšek Kukec (Triglav, Kranj) 57 26. Celje, dečki 14 let B - glavni turnir 1. kolo Gantar : Abram (Jaki. Ljubljana) 46 63 62; 2. kolo Gantar : Rezar (Triglav, Kranj) 62 62; četrtfinale Gantar : Hri-bernik (Topolšica) 62 36 16. Ljubljana, dečki II let - glavni turnir L kolo Možek Poglajen (Domžale) 9/2: 2. kolo Možek : Krame (Maribor) 9/3; četrtfinale Možek : Dimitrijevič (Celje) 9/ 2: poltinale Možek : Lesjak (Jaki) 9/5; finale Možek : Pleško (Benč) 7/9. Kamniška liga na elektronskem pikadu Že 4. leto zapored poteka tekmovanje med ekipami na elektronskem pikadu in sicer v igri »301 master's out«. V kamniški ligi letos nastopa 10 ekip. izjemoma sta letos v ligi ekipi Hrama rožce-Gr. Ško-jic zaradi spremembe lokacije lokala, kije bil prej v Kamniku. Jesenski del tekmovanja se je v decembru 2001 končal in je lestvica ekip jesenskega dela sledeča: Lestvica: I. BarBac 1. 106:38 1 7. 2. Rušovc 93:51 15, 3. Bar Bac 11. 90:54 14. 4. Hram roice-Gr. Škofic I. 92:52 12. 5. Strelček 55:89 8, 6. Gost. za tunco 63:81 7, 7. Gost. pri Bundru 66:78 6, 8. Kamra 58:86 5, 9. Hr. roice Gr. Škofic H. 57:875, 10. De ceceo team 39:105 1. Vsako leto poteka tudi tradicionalni novoletni turnir »Bar bac, ki je bil letos 9. po vrsti. Med 16. finalisti je bil vrstni red sledeč: L Krizman Sandi-Krištov - licu /., 2. Hajrudinovič Rudi - Hr. roice Gr. Škofic I. 3. Pirš Robert - Bac H., 4. Zamijeti Igor - Bac /., 5. Grašič Miha - Rušovc. Vsem, ki so prispevali nagrade, se iskreno zahvaljujemo. BRANE POTOČNIK V alpinistično šolo običajno pride kar nekaj željnih plezanja v hribih, tudi konča jo kar nekaj, toda do naaiva alpinist se jih »pripleza« bolj malo. Potrebno je namreč opraviti določeno število vzponov, biti sposoben samostojno voditi navezo v smeri najmanj četrte težavnostne stopnje (tretje za Pred strogo komisijo je bilo potrebno tudi na kolena, kar je imelo običajno za posledico kakšno »gorko« po zadnji plati ženske), se zavedati odgovornosti, poleg tega pa opraviti še izpit pred komisijo KA PZS. Temu pa sledi nato še »krst«, to je tradicionalni sprejem oziroma inavguracija v okviru matičnega alpinističnega odseka. Kamniški alpinistični odsek jc tako letos slovesno sprejel med svoje člane - alpiniste dva alpinistična pripravnika - Jerneja Laniška in Ivana Resni-ka. Jernej s svojimi 23 leti sicer ni bil najmlajši, ki je bil sprejet med alpiniste, zato pa jc bil Ivan, ki je dobrih dvajset dni po sprejemu praznoval svojo 50. obletnico rojstva, najstarejši, ki jc bil doslej v Kamniku sprejet med alpiniste. Ta sprejem se je odvijal v soboto, 22. decembra, zvečer v koči na Kamniškem sedlu, ki je bila za to priložnost posebej odprta. TEČAJ VARNEJŠE HOJE POZIMI V HRIBE Tudi letos je vodniški odsek kamniškega planinskega društva izvedel osnovni tečaj varnejše hoje pozimi v hribe Da je ta tečaj resnično potreben, dokazujejo tudi nesreče v prvih dnevih letošnjega leta. Čeprav ni bil najavljen v Kamniškem občanu, ampak samo na internetu, se ga je udeležilo šest slušateljev, vendar od tega samo dva iz kamniškega PD. 20. decembra je bila v prostorih PD Kamnik teoretična priprava, v soboto, 22. decembra, pa tura na Kamniško sedlo s praktičnim prikazom nekaterih nevarnosti, nato pa prikaz hoje, uporabe palic, cepina in derez. Tak tečaj je ponovno predviden na začetku naslc.dnje zime, medtem ko se v maju predvideva kratek tečaj za varnejšo hojo v kopnem v hribe Učenje uporabe cepina za zaustavljanje DcfTrfA Dollar d.o.o. Domžale razpisuje prosti delovni mesti 1. KNJIGOVODJE Pogoji: - končana V. stopnja ekonomske smeri, - poznavanje predpisov iz računovodstva, knjigovodstva in DDV, - poznavanje dvostavnega knjigovodstva, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - poznavanje dela z računalnikom 2. POSLOVNEGA SEKRETARJA KE Pogoji: - končana V. stopnja ekonomske smeri, - poznavanje dela z računalnikom, - delno poznavanje računovodstva, knjigovodstva, - izkušnje pri delu v komerciali, - znanje vsaj enega tujega jezika, - organizacijske sposobnosti Delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev. Pisne vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Dollar d.o.o.. Aškerčeva 59, 1230 Domžale. Drzen podvig, ki dviguje adrenalin Z jadralnim padalom skočil iz nihalke na Veliko planino Jadralni padalce Sandi Muriitčič z. Vodic, znan tudi kot lovec na rekorde, se je pred dvema dnevoma lotil adrenalinske ga podviga. Z, jadralnim padalom, ki ga je izdelal sam, je na višini približno 200 metrov skočil iz. nihalke, ki vozi na Veliko planino. Njegov skok je eden najdrznejših svetovnih podvigov, ki se ga ni lotil še nihče, zato je verjetno, da ho zapisan v Gum nesSOVO knjigo rekordov. SAŠA MEJAČ ■ d m m mi mrmm ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTVO S Planinske zveze Slovenije jc prišlo obvestilo o letošnji članarini za posameznike. Odrasli člani lahko izbirajo med dvema članarinama A in B, višina članarine za mlajše od 27 let pa je odvisna od starosti. Članarina A (9.500 SIT) vključuje popuste pri prenočevanju doma in v tujini, višje premije nezgodnega zavarovanja v vseh evropskih gorah, stroške reševanja v evropskih gorah do določene višine, določene popuste pri nakupih opreme, vožnji z železnico in podobno, ter 11 številk revije Planinskega vestnika in Planinski koledarček za leto 2002. Enake ugodnosti ima tudi član družine, ki plača družinsko članarino, ki jc ne glede na število članov družine 11.000 SIT, s tem da prejme družina po cn izvod Planinskega vestnika in en izvod koledarčka. Članarina B (2.500 SIT), Cl (starost 18-27 let, 1.500 SIT), C2 (končana osnovna šola do 18 let, 1.000 SIT), C3 (osnovnošolci, 800 SIT), C4 (predšolski otroci, 500 SIT) ima'podobne ugodnosti kot članarina A, pri čemer ne prejme ne koledarčka, ne Planinskega vestnika in tudi premije za nezgodno zavarovanje so nižje. Je pa poseben popust za starejše od 70 let, ki plačajo samo 1250 SIT in imajo enake ugodnosti kot člani B. Plačana članarina jc pogoj za razne popuste, nižje prenoč-nine v planinskih kočah, za nekatere registracije in včasih tudi za popuste na tečajih, ki jih prirejajo PD. Članarino lahko poravnate v pisarni PD Kamnik na Sutni 42 vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro ali vsako sredo med 13. in 16. uro, kjer se lahko tudi vpišete v planinsko društvo. Kdor nc bo prišel plačat članarine v Kamniku, lahko počaka na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom. NALEPKE GRS Tudi letos lahko kupite samolcpljivc nalepke »GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA - PODPORNIK« po enaki ceni kot lani - 500 SIT. Tudi velikost in oblika je, razen letnice, enaka kol lani. Zbran denar je namenjen pomoči ponesrečenim gorskim reševalcem, saj njihov status Se ni povsem urejen, pa tudi obseg zavarovanja za primer nesreče gorskega reševalca še vedno ni tak, kot jc pred več leti že bil. Nalepke dobite pri članih GRS. PO STENAH PATAGONIJE IN ALJASKE V petek, 25. januarja, ob 18. uri bo v dvorani nad Kavarno Kamnik zanimivosti Patagonije in Aljaske ter gorsko plezanje po njihovih stenah predstavil alpinist kamniškega planinskega društva Klemen Mali. Z diapozitivi in besedo nas bo seznanil z zanimivostmi teh gora, pokrajine in drugimi posebnostmi dela evropskih in severnoameriških vršacev. Vstop bo prost! Bojč SNOVIK KAMNIK Smo mlado podjetje, ki širimo obseg svojega poslovanja in zato vabimo k sodelovanju dinamične in komunikativne sodelavce: 1. NATAKARJA 2. REŠEVALCA IZ VODE 3. ČLSTILKO Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje: Pod 1) • srednja gostinska šola (V. stopnja izobrazbe - gostinski tehnik) • pogovorno znanje angleškega jezika Pod 2) • srednja šola tehnične usmeritve • opravljen izpit za reševalca iz vode in veljavna licenca Pod 3) • osnovna šola Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju, primerno plačo, stimulativno nagrajevanje na podlagi uspešnosti in možnost osebnega razvoja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 83 08 602. Kandidate prosimo, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi in povzetkom delovnih izkušenj do vključno 25. 1. 2002 na naslov: Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik Kamniški OBČAN MED MLADIMI 17. januarja 2002 Budnarjeva hiša ob novem letu V Budnarjcvi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom jc hilo proti koncu preteklega leta precej zanimivega in veliko obiskovalcev Od blizu in daleč je vstopilo v toplo i/bo. Domač kruh, kos potice, čaj, poZirek kuhanega vina in stekla je beseda, kot v za nas že skoraj pozabljenih časih. Upraviteljica te, že daleč naokoli znane hiše, Ivii je pripravila obiskovalcem zanimivi razstavi, delavnico in koncert. Niti sneg niti mraz nista zaustavila prijateljev Budnarjeve hiše, da se ne bi v velikem številu prišli v vasico, ki se vidi daleč naokoli do Ljubljane. Sredi novembra je v razstavnem prostoru - prej je bil tam hlev - postavila na ogled iz. zgane gline narejene posnetke opečnih prezračevalnih lin na gospodarskih poslopjih, odprtin na zidanih čelnih fasadah in unikatno posodo Irena Kra-mer iz Maribora. Čudoviti fasadni vzorci, ki so nastajali v naših kritjih največ med obema vojnama, so /.budili avtorično zanimanje, da jih jc prenesla v glino kol male slike; njen stari oče je bil mojster te obrti. Okenske mreže iz. opeke, posnele Z gospodarskih poslopij sirom po Sloveniji, so nas spomnile, da smo hodili mimo lepo okrašenih domovanj, ki so, prijetno vgnezdena, dajala zavetje nam in našim prednikom. Med obiskovalci je bilo velikokrat slišali, da se spomnijo teh lepo oblikovanih odprtin, da so ohranjene še kje na deželi, sicer pa da izginjajo; ker so koristne in lepe pa najbrž ne bodo izginile, le prav jih jc treba prenovili. Irena Kramcr pa jc razstavila ludi nekaj unikatnih glinenih posod, ki so z obliko in uporabnostjo pripovedovale o Življenju naših babic in dedov. Proti koncu novembra, pred začetkom adventa, pa se je v hiši zbralo spet veliko število obiskovalcev. Predvsem tistih, ki so skupaj z. mentorjem Petrom Ribičem izdelovali adventne venčke. Zadišalo jc po kruhu in potici iz krušne peči in udeleženci delavnice so v zakurjeni hiši izdelali veliko lepih venčkov, ki so potem krasili njihove domove. Budnarjeva muzejska hiša pa bi bila premajhna za vse. ki so pri- šli na bozično-novoletni koncert, ki je bil v cerkvi Svetega Urha na Vranji Peči. Čeprav jc bilo hladno, pa nam je ob lepem petju postalo vsem prijetno in toplo pri srcu v čudoviti cerkvici, ki z bližnjo Vranjo pečino kraljuje pogledom / Mengeškega polja. Najprej so praznične pesmi zapeli pevci Vokalne skupine Sotočje i/. Podgra-da pri Ljubljani, potem pa jc operni pevec Marko Kobal ob sprem- ljavi Tomaža Plahutnika na citrah dodobra ogrel navdušene poslušalce. Željam za vesele božične praznike in srečno novo leto so se pridružili vsi prisotni. lepo pa je bilo tudi po koncertu v Budnarjevi hiši, kjer jc ob domačih dobrotah stekel prijazen pogovor in je za-donela lepa pesem. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo .jaslic: štirinajst jaslic i/ različnih materialov in tudi krajev nastanka tvori ce- loto, ki pripoveduje o prazniku, obenem pa pokaže na preteklo in sodobno snovanje jasličarjev. Zelo zanimive so jaslice i/ ličkania. marcipana, kruhovega testa; lepe so iz žgane gline, lesene s Filipinov, razstavljene pa so tudi stare, tudi tiste i/ papirja, ki jih je prinesel nečak Budnarjeve Mici. Domačnost pa so si sveta družina in pastirci z backi našli v hlevčki iz. panjev in skal nabranih v okoliških gozdovih. Razstavo so prijetno popestrile slike z. božičnimi motivi slikarja Uroša Žitnika. Ze v letošnjem letu pa je upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše Iva povabila drage prijatelje in sosede: »Ko iz črne kuhinje stopimo v hišo. visi na okvirju hišnih duri kropilček. Komaj ga zapazimo, le srce ga najde ob sleherni uri, ko ga potrebuje. Nekje v omari stoji steklenica z blagoslovljeno vodo; pripravljena, da jo natočimo v to malo posodico, pripravljeno za življenje in smrt. Pa naj bi ne spoštovali tega?« Prišli so sosedje in prijatelji, župnik. Tone Smolnikar župan občine. Štefan Štele pa jc blagoslovil Budnarjcvo muzejsko hišo in vsi prisotni smo bili veseli, da lahko v leni domu s crno kuhinjo preživljamo toliko nepozabnih trenutkov. M. PKROVEC Pišoče mladine nam ne bo zmanjkalo!!! Sejem bil je živ.... v šoli v Nevljah Učenci ob obveznem šolskem delu zelo radi ustvarjajo. I/ različnih materialov tako naslajajo zanimivi izdelki. Ker se tega zavedamo, smo se učiteljice na naši podružnični šoli odločile, da ustvarjalnost in spretnost otrok uporabimo pri izdelavi različnih predmetov, ki bi jih ponudili na prodajnem sejmu v decembru. Rečeno, storjeno. Našemu povabilu k sodelovanju se je odzvalo tudi veliko staršev, zato smo v novembru organizirale popoldanske delavnice. Naredili smo veliko okraskov, voščilnic, svečk, darilnih vrečk, dišečih mil in zanimive šopke iz slanega testa. Nekaj izdelkov je nastalo tudi pri krožku ustvarjalne delavnice in pri pouku. Starši so prinesli veliko različnih predmetov, ki smo jih ponu- dili na bogatem srečolovu. Glavna značilnost - vse srečke so bile polne. V prvem tednu decembra so v šolo »začeli prihajati« različni piškoti in pecivo. Pekle so mame in babice. Najbolj vroč in nestrpen dan je bil peiek. 7.decembra Popoldan so nastajali se sveži in suhi aranžmaji. V učilnicah smo pripravili vse za prodajo in srečo-lov. V eni smo uredili kavarni-co in prodajo piškotov. Joj, koliko je bilo vsega! »Bomo vse to tudi prodali?« smo se spraševali. Prišla je težko pričakovana druga sobota v decembru. Se pred 9. uro so se začeli zbirati obiskovalci: starši z otroki, babice, dedki, nekdanji učenci in drugi krajani. Od 9. do 12. ure se je v naših prostorih zvrstilo zelo veliko ljudi in prodaja je potekala kot po maslu. Zelo radi so se ustavili v kavarnici, kjer smo brezplačno postregli kavo, sok ali čaj in pecivo. Srečke smo prodali v dobri uri. Uspelo nam je. Skoraj vse smo prodali s pomočjo in sodelovanjem staršev ter udeležbo na samem sejmu smo bili zelo zadovoljni. Navdušeni so bili tudi obiskovalci in zelo so pohvalili nase delo. V Nevljah je »kupovalo srce«. Vnukinja je pripeljala babico, ki je kupila njen izdelek - svileno rutko. Imela jo bo za spomin. Dober odziv nam bo v vzpodbudo, da podobno akcijo Se kdaj ponovimo. Tokraten zaslužek bomo porabili za učne pripomočke, ki jih v Soli ni nikoli preveč. Vse v dobro učencev. MAJDA ZUPANČIČ OŠ Frana Albrehta podružnica Nevlje ... IN PRIŠEL JE SPET MED NAS STARI, DOBRI DEDEK MRAZ Mesec praznovanj, pričakovanj, obdarovanj in tudi dokazovanj. Jasno, to je december! A zakaj dokazovanj? Za otroke v soli predvsem zato, ker jc v lem mesecu zaključek prvega ocenjevalnega obdobja Torej se je treba doka/ali ž znanjem, vrlinami in veščinami. Ker pa v tem mesecu radi zaidemo tudi na kakšno kulturno prireditev in Ce je ta še v šoli, lahko ugotovimo, da se znajo otroci dokazati tudi drugače. Sama sem se med drugim udeležila (udi vsakoletne novoletne prireditve na OŠ 27. julij Kamnik. Ob vstopu sem bila očarana nad prelepo sceno šolske jedilnice, ki so jo delavci šo- Dekleta so zaplesala kol snežinke. DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01 /724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 11.2.2002 vpis: do 7. 2. 2002 TEČAJI TUJIH JEZIKOV le skupaj s svojimi učenci prelevili v praznično, skorajda idilično. Nato se je začelo. Učenci višje stopnje so se kol pravi mali gledališčniki predstavili z igrico 0 Mihcu, ki ga je trkala luna. No ja, ni maral ho 17. pa uri za mladostnike. Vabljeni! Veselimo s za Mladinski center Kamnik Helenu Sterle iriiNERCjrli/T SKI KO ric.fci.IC Svet za varnost o varnostnih razmerah in nasilju v družinah V kratkem lokalna akcijska skupina ZnaOilno za varnostne razmere v občinah Kamnik in Komenda v preteklem letu je izboljšanje na nekaterih področjih, na drugih pa poslabšanje, je na decembrski seji svceta za izboljšanje varnosti na območju občin Kamnik in Komenda poudaril Jože Ivkovič, komandir policijske postaje Kamnik. Svet je poleg varnostnih razmer obravnaval tudi problematiko nasilja v družini in prepovedanih drog na našem območju. Lani so policisti policijske postaje Kamnik zabeležili 635 kaznivih dejanj, raziskali pa so jih približno 60%. Od 172 tatvin je bilo raziskanih polovica. Med 386 primeri kršitev javnega reda in miru je bilo 116 kršitev v stanovanjih, ostale kršitve pa so bile na javnih krajih. Največ razgrajačev je bilo starih od 18 do 24 let. Najpogosteje so bili »na delu« ob sobotah in nedeljah od 18. do 24. ure. Med 467 lanskoletnimi prometnimi nesrečami se jih je pet končalo s smrtjo udeležencev. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče sta prevelika hitrost in alkohol. Slednji je botroval kar za okrog 46% večjemu šte- vilu prometnih nesreč kot leto poprej. Ob obravnavi problematike nasilja v družini in zlorabe otrok je delovanje Združenja proti spolnemu zlorabljanju kot nevladne organizacije predstavila Katja Hašič. Poudarila je, da je pomembno medsebojno povezovanje in sodelovanje vseh institucij, ki spremljajo dogajanje na tem področju. Zato v združenju sistematično izobražujejo različne strokovne delavce (socialne delavce iz centrov za socialno delo, pedagoge, sodnike, policiste). V združenju opažajo, da vse bolj narašča fizično nasilje v družini, saj kar 60% kršitev javnega reda in miru odpade na tovrstna dejanja. »Vsi tuji strokovnjaki, ki so nas usposabljali, so neprestano opozarjali, da lahko usposobimo še toliko in toliko strokovnjakov, vendar, če politika ne sprejme tega kot nekaj nujno potrebnega za zaščito otrok, potem ne bomo uspešni,« je poudarila Bašičeva. Zato imajo občine in sveti za varnost v tem pogledu zelo pomembno vlogo. Predlagala je, da bi tudi v Kamniku s podporo občine izvedli Indijska konoplja je že »out«, sedaj sta na vrsti heroin in kokain, je bilo slišati na seji sveta za varnost, zato ne smemo več sedeti prekrižanih rok ... izobraževanje vseh, ki delujejo na tem področju. Poudarila je tudi, da jc ljubljansko območje s tovrstnimi delikti najbolj obremenjeno. Simona Čenčur, sodnica za prekrške, pa je posebej naglasila, da je veliko nasilja tudi psihične narave, vendar te oblike nasilja ljudje niti ne evidentirajo. Težko si jc predstavljati, kakšne oblike pritiskov izvajajo odrasli nad otroci. To svojo trditev je ponazorila s konkretnim primerom zastraševanja otrok, ki naj bi v zvezi s prometno nesrečo pred sodnikom pričali tako, kot jim je zagrozil oče. V razpravi so člani sveta med drugim ugotovili, da bi bilo smotrno izobraževanje vseh, ki delujejo na področju spremljanja kršitev v obliki nasilja, uvrstiti tudi v program dela lokalne akcijske skupine (LAS), ki bo kmalu ustanovljena v naši občini. Institut za sodno medicino v Ljubljani so zaprosili za pripravo gradiva s področja ugotavljanja nasilja v družini. Soglašali so tudi, naj nevladna organizacija Združenje proti spolnemu nasilju predstavi svoje delo in prispevke s to tematiko v lokalnih časopisih. V zvezi z vse večjim razmahom uživanja prepovedanih drog tudi na našem območju (policija namreč ugotavlja vse več prekrškov v zvezi s posredovanjem, preprodajo in uživanjem mamil) je bil svet mnenja, da je treba začeti s sistematičnim izobraževanjem ne le mladih, pač pa tudi staršev. Ti se namreč pogosto sprašujejo, kako pravočasno odkriti, da je njihov otrok zabredel na stranpot. F. S. KRONIKA V novembru so se poročili - DIMITRIJEVIČ DRAGAN. Kamnik. Klavčičeva ul. 8. sam. podjetnik, star 26 let in BANIČMATEJA. Šmarca. Kamniška c. 89. sam. podjetnik, stara 29 let - KOPAČ PETER. Ljubljana. Trebušakova ul. 9, študent, star 22 let in MIKI S NATAŠA. Ljubljana. Mencingerjeva ul. 1. študentka, stara 21 let ■ KIRN MATEVŽ, Kamnik, Bevkova ul. 20, direktor, star 54 let in RI DAN KATJA, Godič 26B, knjigovodja, stara 27 let V novembru so umrli: - BALANTIČ VALENTIN. Kamnik. Glavni trg 17, upok, star 70 let - KUŠAR MARIJA, Kamnik, Šutna 16, upok, stara 94 let - ALIČMARIJA, roj. Jagodic, Kamnik, Kranjska c. 4č, upok, stara 86 let - LOGAR ALOJZIJ, Kamnik, lII. Josipa Ogrinca 5, upok, star 76 let - TALAVANIC IVAN, Ljubljana, Beblerjev trg 12, star 54 let - KRAMAR FRANC, Kamnik, Steletova c. i star 66 let - ZOBA VNIK VALENTIN, Košiše 24, upok, star 90 let ■ ZA PASCANA. roj Pogačar, Mekinje, Cankarjeva c. 8, upok, stara 89 let - VIDMAR FRANČIŠEK. Smrečje v Črni 2A, star 52 let - MAJHEN DOROTEJA ELIZABETA, roj. Kocjančič, Kam, Ul. Toma Brejca 10 - BRATOVŽ MARIJA, roj. Rotar, Kamnik Črnivška ul. 6. upok, stara 68 let V decembru so se poročili: - DROFENIK ALEŠ, Ljubljana, Gorjančeva ulica 5, vodja teleinfor-matike, star 54 let in LANGERHOI.C MIRJANA. Ljubljana. Kreljeva ulica 12, kozmetik, stara 44 let ZLATA POROKA: 22. 12. 2001 v Kamniku med ROBERTOM KRO-ISOM in ANO KROIS, roj. Rupnik V decembru so umrli: - MODRIJAN FRANČIŠKA, roj. Hribar. Sidol 1, upok, stara 69 let - KLEMEN LEOPOLD Kamnik Svetčeva pot 6, upok, star 97 let - VAVPETIČCECILIJA, roj. Pregled, Tunjiška Mlaka 28, upok, stara 93 let - VERHOVN1K FRANČIŠEK, Podgorje 130, upok, star 76 let - KOBA l' DAMJAN, Zajelše 25, star 38 let - BERGANT IVANA roj. Fajfar, Podgorje 101, stara 62 let - RUPIČ ANTONIJA roj. Arnuš, Kamnik, Steletova cesta 15, upok, stara 85 let - ROTF.R LJUDMILA, roj. Svetina, Ljubljana, Močnikova ulica 10, upok. stara 73 let -KEMPERi. TOMAŽ. Županje Njive 2 i delavec, star 39 let - PLAHUTNIKJOŽEFA, Šutna37. upok. stara 79let v. ZAHVALA Ko so nam ognjeni zublji uničevali dom in gospodarsko poslopje, seje nas svetsesipal v pepel. V trenutkih nemoči in neme groze, smo spoznali, da jc okrog nas še veliko dobrih ljudi. Z nesebično j/omoč- jo so ntini priskočiti na pomoč in nam fmmagali, kjerkoli se je le dalo. Za vso izkazano materialno in finančno pomoč, se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Vele d. d. in Menina. Gasilcem GD Šmartno v Tuhinju, GD Zg. Tuhinj, (d) Srednja vas, (d) .Serije, (d) Selci. starosti od treh do sedem mesecev. Vsekakor je bil to dokaj velik zalogaj za marljive inštruktorje našega društva, ki so poleg vodenja tečajev prvič skrbeli tudi za vodenje pasjega hotela, kamor lahko člani našega društva v času svoje odsotnosti varno oddajo svoje šti-rinožne prijatelje. Posebej velja poudariti uspehe naših članov v tekmah v Agalitiyu, ki so pridno tekmovali v državnem in pokalnem prvenstvu. Dosegli so kar nekaj vidnih uspehov, za nas najfjomembnejši uspeh pa je vsekakor uvrstitev našega člana Marka LENARČIČA spsičko Sabo v državno reprezentanco Republike Slovenije za nastop na svetovnem prvenstvu v mestu Porto na Portu galskem. Vsi kamniški kinologi smo držali pesti znaju, spremljalo pa ju je tudi nekaj naših navijačev. Na svetovnem jjrvenstvu, kijejjolekalo med 5. in 7. oktobrom, seje naša reprezentanca odrezala odlično, saj je zasedla v skupni uvrstitivi 17. mesto na svetu. Vsekakor čudovit rezultat in s/>odbuda vsem našim tekmovalcem in navdušencem nad Agalitiyem, kijih je v našem klubu čedalje več. Zelo dejavni so tudi naši člani v sekciji »ruševinar-jev", ki so v letošnjem letu pridno trenirali na raznih lokacijah po vsej Sloveniji in se tudi udeleževali preizkusov znanj ter taborov, ki so jih organizirala društva in Kinološka zveza Slovenije. Tudi pri njih imajo v letošnjem letu podmladek in želim jim še veliko prijetnega druženja na vadbiščih po vsej Sloveniji. Še dva strokovna nasveta Ker je pred nami novoletni čas in {jokanje jjetard je prav, da na tem mestu opozorimo vse lastnike psov, da svoje pse zavarujejo pred neodgovornimi in objestnimi metalci petard. Najbolje je psa umakniti v zaprt prostor, kjer bo varen pred neposrednim obmetavanjem s petardami. Pokov sepsi, ki nimajo slabih izkušenj ali prirojene napake, praviloma ne bojijo, v kolikor pri njih opazimo pretiran strah, pa je potrebno nanje vplivati pomirjujoče oziroma jim dopustiti, da so v bližini lastnika. Pes laliko na pokanje reagira tudi z agresijo, zato ga je tudi v teh primerih potrebno pomirjati, nikakor pa ne njihove agresije spodbujali, saj vsako spodbujanje agresije vodi v napadalnost psa. In še nekaj o negi psa jjcjzimi. Lastniki pogosto nehote delajo napake. Zaradi pretirane skrbi se psi razva-dijej in še lažje zbolijo. Pes je podedoval odlično obrambno sredstvo j>roti mrazu, vlagi, vodi in snegu. Naravna in najvažnejša obramba Jjred mrazom je dlaka. Pozimi j)ostattegostejša in močnejša, seveda le jjri psu, ki pozimi ne preživi večino časa v ogrevanem prostoru. Pozimi psa ne smemo kopati, zadostuje red no čiščenje in krlačenje. Tudi trimanje in striženje nista priporočljiva. Psa trimamo nazadnje v oktobru in z naslednjim olepšavanjempočakamo do marca. Mnogim psom torej ne škoduje, če zimo preživijo na prostem. Morajo pa imeti možnost gibanja in tojdo hi šico polno slame, vhod v hišico pa mora biti zavarovan tako, da mraz oziroma veter neposredno ne jjiha v notranjost. Pes na verigi je pozimi ne/jokrelen in zato zelo trpi, čeprav ima še tako debelo dlako. Pozimi moramo še posebej paziti na pasje šape, kjer se med jjrsti rade naberejo grude snega in ledu. To ojjazimo tako, da fjes zaostaja, si poskuša z zobmi led odstraniti, šepa in si liže tace. Po vsakem sprehodu, če smo hodili po snegu, je zato treba šape pregledali. Posebno moramo bili pozorni, če smo psa sprehajali po cesti, ki je bila pred tem posipana s soljo. Sol, ki je prišla v ranice namreč povzroča vnetje šap, zalo moramo po takem sprehodu šape še posebej skrbno očistili (najlaže je, če psu šape za kratek čas namočimo v mlačno vodo), da ne pride do infekcij. Na koncu bi radi vsem članom društva, ljubiteljem psov in bralce zaželeli srečno, zadovoljno in uspešno novo leto, vsekakor pa se vidimo na spomladanskih te-čajih v februarju prihodnje leto RAJ KO PUČNIK PREDSEDNIK KI) KAMNIK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. J ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE BRATOVŽ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in svece ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego. Hvala tudi g. kaplanu in pevcem za poslovilni obred. Vsi njeni Kamnik. Domžale, december 2001 Telo Tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpini. Nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otolen, ker Tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, sestre in svakinje IVANKE BERGANT iz Podgorja 101 se iskreno zahvaljujeva prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sozalja. darovano cvetje in sveče ter za pomoč v dneh slovesa. Iskreno se zahvaljujeva sošolkam in sošolcem SCRM ter razredničarki ga. Stanislavi Zidan za sočustvovanje ob slovesu. Posebno zahvalo izrekava družinama Sobočan in Toni, ki sta nama stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste mojo mami pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoča: hči Katarina in svak Andrej Podgorje, december 2001 f Tetko je slovo od tebe, misel, da nič več te ni. Hvala, ata, za vse dobro in za skupne lepe dni. ZAHVALA n ■ LEOPOLD KLEMEN Po dopolnjenem 97. letu življenja je za vedno zaspal dragi ata, stari ata. stric in svak iz Kamnika. Svetčeva pot 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Pfajfarjevi, gospodu župnilcu Šuštarju za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pevcem Lire in g Sitarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi December 2001 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zolelite. ZAHVALA Dan pred svojim 70. rojstnim dnem nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mami. stara mama in prababica FRANCKA MODRIJAN iz Sidola v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem K1K Inženiringa ter črnega smodnika, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete pesmi, g Žibertu za poslovilni govor in g. Sitarju za zaigrano tišino. Hvala tudi dr. Krtovi in patronažni sestri Darji za nesebično pomoč. Žalujoči: mož Franc, sinova Franc in Branko z družinama in drugo sorodstvo Sidol. Kamnik. Dourges. november 2001 Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori ter spomin na lepe dni. ZAHVALA Po težki bolezni je v 86. letu življenja odšla od nas TONČKA RUPIČ i/ Kamnika Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njenim nekdanjim sodelavcem Zdravstvenega doma Kamnik, mojim sodelavcem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala medicinskemu osebju Onkološkega inštituta in osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego in pomoč. Hvala patru Ernestu in g. župniku Šuštarju, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste bili v mislih z mojo mamo in jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sin Boris December 2001 Tiho in skromno si nas zapustila, a v srcih ostala je bolečina. ZAHVALA v 94. letu je mirno zaspala naša draga mama, babica in prababica CILKA VAVPETIČ roj. Pregled, iz Tunjiške mlake 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedi Rezki, dr. Plavčevi in patronažni sestri Jani za požrtvovalno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in sveto mašo, Tunjiškemu oktetu za lepo petje in Zdravku Zabavniku za poslovilni govor. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni Tunjice, Kamnik, Podgorje, december 2001 "^1 In bi! sem luč na zlati vadi sanj. In bil sem v vetru belih perutnic, nemiren plamen, bil sem ptič, ki skozi daljine Šviga ... ZAHVALA Nenadoma se je v 65. letu življenja ustavil korak našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka SILVA MAGYARJA Hvaležni smo GRS Kamnik za hitro in požrtvovalno pomoč pri reševanju, ge. Jasni Zupane in g. Matjažu Ravnikarju. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Svilanita, ALU projekta in Zavarovalnice Triglav za vsa izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Francu Plahuti za ganljive besede slovesa, g župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in trobentaču. Žalujoči: žena Miša, sinova Darko in Silvo z družino, sestra Tilka z družino in drugo sorodstvo Januar 2002 ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša dobra mama SLAVKA JENKO roj. Bizjak iz Podgorja, p. d. Jurkova Slavka Iskrena' hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje in sveče, duhovniku za opravljen obred, pevcem Krt za lepo zapete pesmi in trobentaču Zajcu za zaigrano Tišino. Hvala tudi sodelavcem LIP Radomlje in firmi SITAR PNEUMATIC Center za podarjene sveče, cvetje in materialno pomoč. Zahvaljujemo se Mariji Jerič, Mariji Klemene, Brigiti Zebaljec in patronažni sestri Anici za nego in skrb v času bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame. Žalujoči: vsi njeni Podgorje, Kamni, Ljubljana, december 2001 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, /'omislite, kako trpel sem in večni mir mi zaietite. ZAHVALA Po težki bolezni se je v 83. letu življenja poslovil od nas naš dragi mož, ote, dedek, stric in svak SLAVKO NOVAK iz Bele pri Špitaliću Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in obnovo cerkve. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, praporščakom, pogrebcem, g. Zelezniku za govor slovesa ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti, DU in ZB Špitalič-Motnik, 1)1 Kamnik, za pomoč pri zdravljenju dr. Krtovi, dr. Jcrmanovi in patronaž.nima sestrama gc. Lojzki in gc. Majdi. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Bela, Špitalič, Šmartno. Kamnik, Motnik, december 2001 V naših srcih ti naprej liviš, zato pot nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN A ■......... ^ 16. januarja je minilo enajst let žalosti in bolečine, odkar se je na Veliki planini smrtno ponesrečil naš dragi GREGOR URŠIČ Žalost in praznina ostajata. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, hvala. Vsi njegovi Januar 2002 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 ZAHVALA V XX. letu življenja je za vedno zaspala naša mama, stara mama, prababica, teta, botra in tašča ANGELA SPRUK roj. Klemene, po domače Blažunova mama s Hriba pri Kamniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim nekdanjim sodelavcem za izrečena sozalja, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, šc posebej hvala gospodu župniku, ncvcljskim pevcem in gospodu Cirilu Mcrčunu za zadnje poslovilne besede. Vsi njeni Hrib. Podgorje, Ccšnjcvck, Crna, januar 2002 'd\el si nemo, ■ ttho brez besed, solza tn brez vzdiha, tuko Ugasne zarja tiha, ZAHVALA V 67. letu nas je nenadoma zapustil mož, oče, stari oče, brat, tast in stric JANEZ ZAKELŠEK iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vseni sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prelepo cvetje, številne sveče, svete maše, darove za druge namene, za .vsa izrečena sozalja in tolažilne besede Hvala družini Mušič iz Mengša, pevcem, Vinku za pomoč in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste našega ata tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, smo iz srca hvaležni. Žalujoči: vsi njegovi Šmarca, Kamnik, Ncvlje, Mislinja, november 2001 Kamniški OBČAN « 01/83 91 311 041/662 450 ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 - 10% popust nudimo za skupine E-poMa: ellp8cllp.dom»l«.«l - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom In študentom ^» - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške Izobraževanja Mj p povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel; 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13l,-lSb torek, petek 9^-12h TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - moka primorska, 1 kg 99,90 - orehi, 1 kg 899,90 - čajna salama, 1 kg 1.199,90 ■ sardine - 3 okusi 109,90 - mesni narezek Pomurka, 150 g 179,90 - rdeča pesa Droga, 670 g 199,90 - fižol češnjevec, 1 kg 299,90 - Vegeta, 250 g 249,90 - paradižnik ketchup, 800 g 239,90 ■jajca, 10/1 C 179,90 - sir gauda, edamec, 1 kg 1.099,90 - olje rastlinsko, 11 stekl. 199,90 - višnjev kompot, 720 ml 199,90 - piškoti, 1,5 kg 899,90 - piškoti, 2,5 kg 1.199,90 - alpsko mleko 3,2+1,6% m.m., 11 139,90 - pizza zamrzryena, 350 g 439,90 - multivitaminski sok, 1 1 129,90 - Fruc ■ 4 okusi, 1,51 169,90 - pomaranče grške, 1 kg 120,00 - jabolka gloster, 1 kg 130,00 - kava alvorada, 100 g 89,90 - kava barcaffe, lOOg 139,90 - pralni prašek Ava, 5,6+1,4 kg gratis 1.999,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od K. do 12. ure. RAČUNOVODSKE, KNJIGOVODSKE STORITVE kakovostno in cenovno ugodno. Proras, d.o.o., Kamnik, rt 041/213-368. ZAHVALA A V 82. letu življenja se je za vedno poslovil od nas naš dragi ALOJZ CIGLIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje in sveče, darovali v dobrodelne namene ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Januar 2002 iS STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric STANKO GERBEC s Pšaj novice Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekli sožaljc, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše. se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala dr. Sedlaku, sosedom, govorniku Janku Pestotniku, pevcem in organistu, trobentačema, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Pšajnovica, januar 2002 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorju in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 44. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric, nečak, zet in svak JANEZ BERLEC iz Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sozalja. podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Gerčarju za lepo opravljeno slovo, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter gasilcem gasilskega društa Duplica za izrečene besede ob slovesu in zadnji pozdrav. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi December 2001 Poslovili nisem mogel se od vas, prekmalu prišel smrti jr ukaz. . ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata in strica TOMAŽA KEMPERLA (1962-2001) iz Županjih njiv 23 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim in našim sodelavcem podjetja I ta Kamnik m Varnost Mengeš, učencem in učiteljicam OS 27.julij ter vrtcu Stranje za denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter darove Za svele maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu /upniku Tonetu Bcrčanu zalepo opravljen pogrebni obred m pevcem iz Stranj. Se enkrat hvala vsem. ki ste nam stali oP strani in nas tolažili z besedami upanja. Žalujoči: žena Marinka, sin Matic, hčerka Nina in drugo sorodstvo SrCe tvoje .daj miruje, v srcih naših žalost kljuje. Med nami ni več tvojega nasmeha, mtdenje v nebesih liaiaje uteha, ZAHVALA V 63. letu življenja nas je po težki bolezni zapustila naSa draga žena. hčerka, mama, slina mama, sestra in teta FRANČIŠKA LESJAK , roj. Trbovšek iz Trobelnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Svilanila, Titana in Elcktro Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maSc ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, gospodu župniku Danijelu KaStrunu za lepo opravljen pogrebni obred, ministrantom, organistu, pevcem, pogrebcem, zastavonošam in pogrebniku i/. Cerkelj. Hvala gospe Zavasnik za izrečene besede ob slovesu naSc drage pokojne mame. Vsem. ki boste naso mamo ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni December 2(K)I AVTOBUSNI PREVOZI VRANKAR - BUS, d.o.o. BUČ 20,1219 LAZE V TUHINJU telefon: 01/834-60-23 faks: 01/834-60-24 gsm: 041/648-826, 041/606-321 ORGANIZIRAMO IN VOZIMO NA ENODNEVNE IZLETE IN ZAKLJUČENE DRUŽBE - MUNCHEN: 26.1 -TRST: 6. 2. - LENTI: 2. 2. - ENODNEVNO SMUČANJE GERLITZEN: sobota 2. 2. in nedelja 17. 2. PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 9. 2. POKLIČITE, NE BO VAM ŽAL! KNJIGOVEŠTVO d.o.o. ekspres vezava diplomskih nalog, vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.:01/5647-669, GSM: 041-552-353 ISCG - IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 VPIS V POMLADANSKI SEMESTER 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. stopnja) 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja) 3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (3+2) 4. USPOSABLJANJE KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO TEČAJI: - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno-šivifjski tečaj Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278. V SPOMIN MARIJI BENKOVIČ 'I »muiiovi mami i. Novega trga (1912-2001) Minilo je prvo leto, ko Te ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen grob, se je spominjate in zanjo molite. Draga mama, počivaj v miru! Vsi Tvoji januar 2002 Si zapustil vse na svetu v svojem najlepšem letu, nikdar več ne bodeš z nama. v srcu ostala je le rana. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naSega dragega sina. brata, vnuka, nečaka in bratranca GREGORJA KORDEŽA iz Markovega pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sozalja. za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala sosedom za nesebično podporo in gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem ki ste ga v tako velikem števili« pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi «rodaiaziroskihob\acrtv Posezonska^P^edo c tPkstUotn vete. *- ta6hWvm' Nova moda Kam . ^ Domžal- posezonska razp ln\žanJe do roda\a . h.rtve v Blagovni do 3 ■VELE prijeten nakup TEHNIČNA TRGOVINA i Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 PRODAJNI PROGRAM: -BELA TEHNIKA - POMIVALNA KORITA - KUHINJSKE NAPE - TELEVIZORJI - GLASBENI STOLPI - AVTOAKUSTIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - SESALCI - KOPALNIŠKA OPREMA - SANITARNA KERAMIKA - VODOVODNE ARMATURE - BOJLERJI - REZERVNI DELI GORENJE - BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV SAMO DO 28. 2. 2002 j AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE Predsezonska ponudba semenske koruze VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija. spile, začimbe) RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. AvtošoOJa Šmarca Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118 organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 21. januarja in 4. februarja, ob 18. uri Vozimo novi Kenault Clio, Renault 5, Golf diesel IV, Mercedes A razred, novi Lial Punio, Polo. Peugeot 206 Ura vožnje 3.000,00 SIT, izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru ... MIZARSKE STORITVE - IZDELAVA - MONTAŽA - OSNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446 IrOfOTffig v Kamniku MEDIADOAA, Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97 K©]i3Dl(lviiW©. ,»'.'A ARISTONl Mmele - Generalni zastopnik kuhinj svetovnega proizvajalca New form - Izdelava po merah - V januarju brezplačna prevoz in montaža V ponudbi še sedežne garniture, dnevne sobe, postelje itd ... LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, nI MIRI IAKII Tnnniel/a K tat yl1rt.77.On VDAM I UD Rlnkuo tal t\A IO t C A V 1 C\ Mercator ©@mG@[? tEaramLlfe V prodaji od 18.1.2001 naprej i 0. I I Pomaranče, cena za kg............................ Sir Edamec - Celeia, cena za kg.............. Jetrna pašteta, Gavrilovič, 100 g............ Prašek Persil, 6 kg................................... Kava Bar, 100 g......................................... Svinjski kare z ribico, MDK, cena za kg .....119,00 SIT .... 999,00 SIT .... 195,00 SIT ..2.189,00 SIT ..... 155,00 SIT .. 1.149,00 SIT Ehbmdmli v svetu odličnih nakupov! pon. - sob. od 8.00 do 20.00 ure, ob nedeljah od 8.00 do 12.00 ure Vabljeni k nakup«, kakovostnih, izdelkov... 5* Mercator Trgovska znamka 5i Mercator Slovenska košarica ... in pestre ponudbe v Mercatorjevih hiperniarketik!