153
f|/     .'.:.:¦  Zmaje spuščajo.    -          V      -     -
o je pa veselje tam za vasjo: zinaje spuščajo. Jeden bolje kakor drugi hvali svojega zmaja iu vpitja ni ne konca ue kraja. nMoj je lepši nego li tvoj, le poglej, kake zvezde ima inoj in kako dolg rep," hvali Jožek svojega zmaja, katerega vže spušča prav polagoma, kakor bi komaj eakal, da se dvigae k višku.
,.. . ,Saj ima moj tudi zvezde, in rep je še daljši nego li tvojega zinaja," ugovarja Toneek, držeč zmaja za dolgo vrv.                                             ,,.,,.„ 4
BA tvoj ui tako trdno uarejen iu ne gro tako visoko." l nBodemo videli," reče Tonček iu zavidljivo gleda za zmajein. ki se vže k višku spušča. Tinček se pa do zdaj šc ui uič oglasil in pridno dela iu po-pravlja zmaja, ki se je nekaj potrl. Zna se, da nima svojega in čerau bi mu tudi bil, saj sta obedva, ki ju iinata Jožek in Touček, njegovo delo, in dosti ,je, ako sta tovariša zadovoljna z njima. Saj je dobil zato od obeh po kos kruha,  kateri je on  nesel doinov  ubožnej inateri.    Kaj pa,  da je vže uialo
V_____    -""_''    '"               _"' ~~         J
provelik Tinče in skoraj ga je sram, da bi letal z zraaji po vasi. Ondu za vasjo pa se vže še malo poigrajčka, ker ga nihče ne vidi razven njegovih tovarišev, ki iinata prcd njim nekako tajno spoštovanje. Pri otrocih je vže tako, da se vse zravna in da imajo navaduo ubožni a prebrisani večjo besedo, ucgo Ji bogati a zabiti.
Ulej, kako visoko se je vže ponesel Jožkov zmaj; žal, da nima daljšega motvoza. Kakor skorjanec v sinjej višavi dviga in zibJje se, saino vetra je nekoliko preraalo.
^Aha, zdaj bodemo videli. kako gre inoj," — reče Tonček in pouosno prime precej ua kouci motvoza, da se je zmaj takoj visoko vzpel, in hvale zopet ui bilo konca uu kntja. V tcm hipu pa potegue dokaj moecii vetur iu z nitjo zlepljeui motvuz Jožkov se odtrgu. Zinaj pa jo je zavil daleč tjti proti vasi.   In zopet je bilo smeha in vpitja obilo.                                &—»,