Za poduk in kratek čas. Iz Ptuja v Zagreb, jeseni 1874. (Potne črtice.) (Dalje.) Med prijaznimi pogovori mine hitro čas, brez vesele družbe bila bi tukaj prav dolgočasna vožnja. Od Drave naprej več ur dalječ ne vidiš ni ene vasi, še posamesnih hiš malo; postaje so tako razstavljene, da iz železne ceste sela, mesta skoio ne vidiš. Koprivnica sicer lepo na prijazni planjavi stoji, alj precej je oddaljena od železne proge. Voziš se zmirom zdaj v ožji zdaj v šiiji dolini; na severno-zapadni strani znižujejo se varaždinski hribi edaako slovenskim goricatn, le da niso tako z vinogradi obraščeni, temveč z lesovjem. Na južno-vzhodni strani te spremljajo ednaki bribi, zdaj cel6 blizo pa zopet do pol uve dalječ na strani. Njiv je ma!o, travnikov pa obilno povsod. Goveda različne bavve in konji na paši dozdevali so se mi nizkega plemeua. Lesovja je tukaj ogromno veliko, skoro sama hrastovina in bukovje, le ta pa tam je najti nekoliko borovja ; — to je namreč del tistih grauičarskih šum, za ktere so se zadnje leta Magjaii in Hrvati toliko pipali. Magjari so hoteli vso korist zk s6 imeti, pa piavda je inače iztekla. Ea del — mislim — dobi dotičaa dežela, di-ugi del pa graničarske občine, ki so imele doslej pravico do drv, občine pa razdelijo svoj del na posamesne posestuike, kar se je menda že zgodilo. — Na vseh postajah okoli Kaniže v Medjimurji počenši napiej pioti Zagiebu vidili smo mnogo tisoč sežnjev drv nakopičenih, največ kalanih za kurjavo, pa tudi za sodarsko rabo. Velika nesreča bi bila, ako bi ljudstvo, dolgo let vajeno vojaškega nadzorstva, zdaj uaenkrat prosto, les preveč vničevalo. Sedanja narodna vlada v Zagrebu bo gotovo skrbela, da se to ne zgodi. Videvšemu te pokrajine, kjer se je menda še malo Slovencev vozilo, se mi je vrinola misel: Hrvaška ima še na svoji zemlji neizmernih zakladov, kteri pa čakajo urnih in delavnih kmetovalcev, da jih vzdignejo. Četrta postaja je Križevac. Mesto ima 5200 stanovnikov. Tu je stolica pre.est. škofa zedinjenib grkov, t. j. katoliških Hrvatov, kteri se pa pri božji službi drž. obredov vzbodne cerkve. Mesto je vrlo naiodno; že ve5 let sem volijo v sabor svojega mestnega župnika za poslanca. — V dveb rečeh se naši brati Hrvati odlikujejo pred svojimi sosedi Slovenci: prvič da pri njih najbolj po mestih narodni duh veje, pri nas pa nemškutarstvo (bržej se tam kmečko ljudstvo narodnej 6tvari izneveri, kakor pa prebi- valci raest); drugič da ravno mesta po Hrvaškem večkrat volijo duhovnike za svoje poslance (v sedanjem saboru je mislim 13 duhovnikov), pri nas pa uem.urski mestjani in škrici, kaki prismojen kmetišk nemškutar uajbolj kričijo: Nur keine Geistlicben! Tudi na Hrvaškem je po mestib, kakor pri nas mnogo tujcev, in sicer nemških rokodelčev, trgovcev, krčmarjev itd.; v Varaždinu, v Zagr.bu, Karlovcu se sliši ^osto nemački govoriti, pa tam? kjer gre za uaroduo reč, za korist dežele, ne poslušajo domačini tujcev, kakor žalibog mnogokrat pri nas, iu ne volijo zagrizenib narodnih nasprotnikov, —Reuterjev, Brandsteterjev, Seidelnov in tem ednakib narodnih odpadnikov, temuč može, o kterih so prepričani, da jim srce gorko bije za tlačcno domovino. Narod, ki je tujščine blasten, je že propal, alj je propadu blizo ! Pri naslednji postaji G r a d e c se železni cesti pridruži velika vozna cesta, ki pride iz Belovara in goiiije Slavonije; ta je največ ljudi čakalo na vlak. Odtod so še tri atacije do Zagreba, namreč: Vrbovec, Dugoselo inSesvete. Od teh krajev^ smo zarad teme le malokaj zamogli razločiti. Željno gledajoče, ali ne bo skoro konec dolgega ropotanja in stresovauja na železnici, nas naenkrat naš mladi pravnik opozori na dolgo rajdo prijaznih luči, ki nam od dalječ nasproti migljajo. ,,Evo, gospoda, Zagreb!" — Po kakib 9 ur dolgi vožnji je nama bil ta glas res prav prijeten. Na postaji bila je prva skrb najeti si voz; prvi koeijaž, ki nam pride pred oci, je bil iz gostilnice k _lovskemu rogu", ter zagotavlja, ,,da ima tamo piaznib soba za prenočiti ?" Ko pa blizo 9. ure k ,,lovskeinu rogu" priderna, zvema s začudenjem, da ni ne ene sobe več prazne! Našega potnega tovariša, mladega prarnika. je na kolodvoni pričakovalo več pvijateljev; vse najdenia pri nlovskem rogu", sprcjeta kot stara znanca, dasi razun enega nikoga pozuala nisva. Koliko skrb so itneli sedaj ti blagi mladeniči, nama poiskati stanovanja! Na vse kraje razpošiljajo sluge, pa glas za glasom prihaja, da nikde prenočiš.a dobiti ni! — Med tem se pogovarjamo in čudil sem se, kako te mlade ljudi vse zanimiva, kaj da se na Slo venskem godi; kako srčno porailujejo našo neslogo, kako gorko nam želijo sprave, da se s zedinjeDinii močmi kakor pred leti brabro borimo s krutimi, mogočnimi sovražniki! Čudil sem se nad toliko prijaznostjo, nad tako vljudnem, najodličuejem obnašanju. Neliote mi pridejo ua misel naai dijaki, zmed kterih bi pač mnogemu želeti bilo, da se gre — v Zagieb od pravnikov jugoslovanskega vseuČilišča vljudnosti učit, ktere pri marsikterem naših ,,akadeniikarjev" pogrešamo. — Hišni gospodar uama hoče v svoji kavarni dati pvenočišča, ko nama naznani eden razposlanili slug, da je pii ,,zlatom jagnjetu" se jedna soba prazna. Z glasnim ,,živiou naju vsi pozdiavijo in lahko noč želijo, midva odrineva in bila sva z svojirn stanovanjem pri jagnjetu jako zadovoljna. (Dalje piih.)