Krščanska botrina v poraoč naši Ijnbi mladini. 0 Mibelovem leta 1814. je na Ponikvi mlad dijak v svojo culico povezal perilo svoje in pa blebček belega kruba in se je poalovil od avoje Ijube matere in pa od poatarnega očeta svojega, ki mu ni bilo nio prav po volji, da sin v šolo sili. Ker so pa častiti gospod kaplan Pražnikar bvalili bistro glavo Tonetovo ter mati niao nebali očeta proaiti, naj ne brani sinu v latinske šole, kamor ga žene ljubezen do duhovakega stanu in ker ae sveta cerkev o štirib kvatrab s postom pokori in veliko moli, naj bi Bog svetej cerkvi dobrib paatirjev poalal: zato ae oče Slomšek niso več mogii ustavljati željam kaplanovim, prošnjam maternim in pa klicanju milosti božje — klicanju, ki se je prejaano oglašalo v vesti njihovi. Tako ao prišli rajni naš nepozabljivi knezoškof Anton Martin Slomšek v Celje v latinske šole. Ko so bile tako prve težave premagane, vzdignile so se še vse huje zapreke. Slomšekovo najboljšo podporo, njihovo skrbno mater, je ljubi Bog k sebi poklical na večno povračilo. Kaj bo zdaj z našiin nadepolnim Tonetom? Pet malih otročičev je ostalo postaranemu očetu in bali so se mati na smrtni postelji najbolj tega, da bode moral zdaj Tonček, njibov srček, knjige in šole zapustiti iu z očetom za plugom po njivi boditi. Bog je vdibnil umirajoči materi rešilno misel. Ko ao njo dušni paatir prevideli s sv. popotaico za dolgo pot v neznano večnost, tedaj 80 mati sklenili svoje blede roke, kakor šibko dete. ki ateja za kos kruha proai, in obraili so v gospoda kaplaaa svoje roanate oči, tako milo in ganljivo so njih pogledali, kakor bi že Boga v njegovem veličastvu gledali, in rekli so: Častiti gospod, še eno proanjo imam, in nikogar ne pozuam, ki bi ga zamogla s tolikim zaupanjem prositi, kakor Vaa, namestuika božjega! Proaim Vas v imenu božjem, ne zapustite mojega Tončeka, pomagajte mu, da pride tje, kamor ga Bog kliče — in mirno ao dušo avojo izdibnili v roke Stvarnika svojega. Kdor je že atal pri amrtni postelji svojega ljubega ožeta, mile mamice, zvestega prijatelja, ali pa nepozabljivega brata in je poslušal njegova zadnja naročila, eutil je, kako se take poalednje besede globoko v žalujočo dušo in potrto srce utianejo, da jib ni mogoče pozabiti vse žive dni. Zato ao tudi čast. gospod Pražnikar prevzeli za mladega Slomšeka zdaj skoraj vso akrb in rajni škof Slomšek so enkrat v pridigi rekli: ,,Pražnikar so mi bili več, kakor oče ia mati". Preljubi rojaki moji! Tudi letošnjo jeaen njih bode zopet^doalo v naša meata, v škofovsko prestolnico Maribor, v prijazno Celje in atarodavDi čestiti Ptuj, dosti mladeničev, ki V8e svoje premoženje v culici pod pazdubo nojaijo. In ravno med temi de6ki, ki se nikdo za nje dosti ne zmeni, so izvoljenci božji, ki bodo kedaj kot dušni pastirji, pravični aodniki, modri učeiiiki, domovini krepka podpora, njena čaat, njeno upanje, in ako ao polni kračanskega duha. darežljivi podporniki ubogib udov in sirot. Kriatus gospod je nam dubovnikom prerokoval: ,,Ubož;'eki bodo vedno pri vaa". Mat. 26, 11. Res je, rea! Otroci in reveži silijo najbolj k dubovniku, ki po naročilu sv. cerkve in po božji volji naj niraa ne žene in otroka ne, ker 80 zapušceni in siromaki njegovi otroci, ne po mesu in krvi, ampak po božji volji. Labko se aklicuje naša dubovščina na vaae spričevanje, ljubi rojaki, da nam je bila skrb za ubogo aolsko mladino vaelej aveta in še prijetna, sladka dolžnost. Največ mladine pa sili sedaj v Maribor, kjer ao trije uižji razredi po dobrotljivi naredbi viaoke cesarske vlade tako urejeni, da le počasno na meato alovenskega poduka nemški nastopa. da zamorejo naši kmečki ainovi lažje dobajati. Tukaj 80 naše tnoči prealabe. Zato atno oanovali društvo, ki bo podpiralo posebno latinske dijake in pa one nadepolne mladeniče, ki se pripravljajo za vae časti vreden in prepotreben učiteljaki atan. Kriatus Goapod je rekel in Njegova beaeda je sveta reanica: nKar koli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, to ste meni storili". Mat. 25, 40. Zato Vas častiti rojaki, dubovskega ia posvetnega stanu, vabim v imenu božjem v to-le prelepo botrino, namenjeno pomagati učcn-ej ae mladini. Mladina ne bo pozabila, kar je po krščanskem Utsmiljenju pomoči prejela in tudi Bog ne bo pozabii darov Vašib, zakaj kdor ubožčeku dobrote skazuje, Bogu na obresti posojuje. Dr. Jožef Pajek.