St. 20(1657) o Leto XXXII NOVO MESTO četrtek 14, maja 1981 Cena. 10 d in 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI •n »Titovi dnevi bodo postali tradicionalni izvirno študijsko obliko priredilo medobčinsko študijsko središče — O Titovem liku je govoril Franc Šetinc V okviru ,,Titovih dnevov", ki jih je v Novem mestu ob prvi obletnici smrti predsednika Tita priredilo medobčinsko študijsko središče za Dolenjsko, je minulo sredo popoldne sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc kakim 400 mladim, članom ZK in drugim udeležencem v veliki dvorani novomeškega Doma JLA govoril o človeškem partijskem in državniškem liku Josipa Broza - Tita ter obudil spomin na nekaj osebnih srečanj z njim. Govornik je z njemu lastno kleno in barvito besedo doživeto pripovedoval o največjem sihu jugoslovanskih narodov in narodnosti, še posebej pa o nepozabnem liku človeka, ki se je s svojimi dejanji trajno zapisal v srca Jugoslovanov in ljudi vsega sveta. Enkratna so bila osebna srečanja s tovarišem Titom, ki so za političnega delavca pomenila tudi trajen navdih za delo. Šetincu je najbolj ostalo v spominu srečanje s Titom v Trebčah, to je bilo v času, ko je bil Šetinc za ta del Slovenije ljudski poslarfec. Na zelo dobro obiskanih „Ti-tovih dnevnih", ki so se zvrstili v prvi po to vici minulega tedna in se tako rekoč končali s Šetin-čevim obiskom, so udeleženci po uvodnih besedah pretežno domačih predavateljev osvetlili pomen Titovih dejanj in njegove misli na najrazličnejših področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Prireditelji so se odločili, da bodo posjej „Titove dneve" organizirali vsako leto. Čas priprav se izteka 3. kongres samoupravljalcev je pred durmi, v dolenjskih občinah pa še niso uresničene vse naloge Blas mladih Uspela zabavno glasbena prireditev v Črnomlju Zadnjo soboto so v Črnomlju že cetrto leto zapored priredili zabav-no-glasbeno prireditev- „Glas mladih"; kot vsako leto, je tudi letos Pokroviteljstvo prevzela SOZD Emona, prireditev pa so pripravili občinska mladinska organizacija, mladina iz črnomaljske Dolenjke in Glasbena mladina. Na avdiciji si je pravico do nastopa pridobilo 15 mladih pevk in Pevcev, ki so svoje pevske sposobnosti pokazali pred nabito polno dvorano in v spremstvu ansambla Karavana. Najuspešnejša je bila Darja Pečavar, ki sta ji tako strokovna žirija kot žirija občinstva prisodili Prvo mesto; strokovna žirija je na drugo mesto postavila vojaka črnomaljskega garnizona Jureta Tomašiča, tretje pa. prisodila Romu Bojanu Sajnoviču. Žirija občinstva pa je na drugo mesto uvrstila Vesno G izdaje in na tretje Suzano Gladek. Prijetno prireditev so popestrili še gostje iz pobratene hrvaške občipe Duga Resa, tamkajšnji ansambel, pevec in plesna skupina. V ponedeljek se je v Novem mestu sestal koordinacijski odbor, ki pri medobčinskih svetih Zveze sindikatov in Socialistične zveze za Dolenjsko uskla-ja priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, v razpravi o predkongresni dejavnosti pa so sodelovali tudi delegati, ki bodo na kongresu zastopali štiri dolenjske občine. Priprave na kongres so stekle pravočasno, vseeno pa še niso uresničene vse zastavljene naloge. Na dokaj uspešen frontni način so se stvari lotili na ravni občin, v temeljnih samoupravnih okoljih pa so priprave prepuščene v glavnem sindikatom, prihaja celo do podcenjevanja pomena, ki bi ga morala imeti predkongresna dejavnost. Ponekod so ocene samoupravnih razmer opravili kar mimogrede, razpravljalo se je v preozkih krogih, najmanj pa je bilo storjenega v krajevnih skupnostih. V sklopu predkongresne dejavnosti se v dolenjskih občinah poslužu- ZA DVE URI ZAPRT PROMET Martin Krevs z Velikega Kala je 6. maja vozil tovornjak od Šentjerneja proti Novemu mestu. Pri Cikavi ni utegnil pravi čas zmanjšati hitrosti, tako da je trčil v priklopnik tovornjaka Milana G.azvode iz Novega mesta, nato pa zapeljal v levo in' trčil še v osebni avto Janeza Mikca z Malega Slatnika, ki je pripeljal nasproti. Škode je za 160.000 din. Zaradi nesreče je bil promet dve uri zaprt. BREŽICE: IMV SE BO ŠE ŠIRIL Tovarna prikolic še nima dokončno zakoličene ograje. Na obstoječi lokaciji ima dovolj prostora za širitev. Investicija bo predvidoma veljala 160 milijonov dinarjev. Začetek gradnje novih proizvodnih zmogljivosti napovedujejo za letos, zaključek pa čaz dve leti. Tovarna bo tedaj lahko na novo zaposlila še 250 delavcev. jejo raznovrstnih oblik, v trebanjski, denimo, so izvedli okrogle mize, v novomeški bodo z vprašalnikom skušali osvetliti samoupravne razmere v tozdih, v Metliki si prizadevajo, da bi bile tematske razprave čimbolj vsebinske, kot drugod pa tudi v črnomaljski občini pri ocenjevanju posameznih področij in stanj ne le ugotavljajo, temveč nakazujejo celo možne rešitve (npr. o samoupravnem povezovanju osnovnega šolstva). Časa, da bi nadoknadili zamujeno, ni pretirano dosti; kongres je pred durmi, kjer so površno pregledali samoupravhe razmere, bodo to lahko storili ob osnutku kongresne resolucije. D. R. OBISK V NOVOLESU — Sergej Kraigher — podpredsednik predsedstva SFRJ je 11. maja v Straškem Novolesu tvorno sodeloval v razpravi o urejanju dohodkovnih odnosov v tem kolektivu, pri čemer je pohvalil prizadevanja Novolesa pri uveljavljanju zakona o združenem delu v praksi. Na fotografiji: gost z Jožetom Knezom predsednikom kolektivnega poslovodnega organa. (Foto: Bačer) Raketarski „vrh” Klub Vega privabil na Lisco vrhunske strokovnja-_____________ke_____________ Danes se začenja na Lisci po vrsti že tretji shod o astronavtiki, raketnem modelarstvu in raketni tehniki pri nas. Pokrovitelj je generalpolkovnik letalstva dr. inž. Zlatko Rendu-lič, ki je hkrati tudi predsednik Zveze astronavtskih in raketnih organizacij Jugoslavije. Že minuli teden je bilo prijavljenih okrog 70 znanih imen s področja astronavtike. Med najbolj znanimi strokovnjaki bosta tudi tokrat sodelovala inž. Milivoj Jugin iz Beograda in starosta slovenskih astronomov prof. dr. Fran Dominko. Svojo udeležbo so priglasili tudi sodelavci Vojno-teh-ničnega inštituta, številni znanstveniki in drugi. Na otvoritvi pričakujejo Marjana Orožna, predsednika slovenske Zveze organizacij za tehnično kulturo, in predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja. A. Z. Novoles tudi zgled za druge Sergej Kraigher, podpredsednik predsedstva SFRJ, na obisku v lesnem kombinatu Novoles, kjer je tekla razprava o urejanju dohodkovnih odnosov v tem kolektivu 11. maja si je Sergej Kraigher ogledal v Novolesu proizvodnjo v nekaterih tozdih, nato pa sodeloval v skoro šestumi razpravi, ki je osvetljevala način dohodkovnih povezav v Novolesu. Razprave se je udeležilo več profesoijev, predstavnikov Ekonomske fakultete v Ljubljani, in pa predstavnikov nekaterih drugih delovnih organizacij z območja Slovenije. Razprava na strokovni ravni, v kateri so predstavniki Novolesa tolmačili njihov model urejanja dohodkovnih odnosov, ki je v veljavi že več kot tri leta, je pokazala, da so v tem kolektivu opravili zahtevno pionirsko delo. Ugotovljeno je bilo, da je Novoles glede tega daleč pred drugimi in da gredo njihove rešitve v veliki večini v smer, ki si jo želimo. Na številna zastavljena a konkretna vprašanja so novolesovci odgovarjali, predvsem pa diplomirani ekonomist Janez Bajuk. Novolesov način in sistem urejanja dohodkovnih odnosov, za katerega podpredsednik Sergej Kraigher že dlje časa kaže veliko zanimanja, je pokazal celo vrsto ugodnih rezultatov, hkrati pa tudi nekatere napake, ki so jih že sami ugotovili in jih skušajo popraviti. Vsekakor bi lahko Novolesove izkušnje s pridom uporabili v mnogih delovnih organizacijah, a za to ni posebnega interesa. Zamisliti se velja ob besedah: „Značilno je, da smo UREDNIŠTVO V GOSTEH Zadnje spomladansko ..uredništvo v gosteh” bo v STAREM TRGU Novinarji bodo v sredo, 20. maja, od 18. ure naprej v gostilni Majerle. Tja naj pride čim več ljudj iz te obkolpske krajevne skupnosti, da bodo povedali, vse, kar jih teži in veseli. Stabilizacijske klešče tišče Dolenjska gospodarska bilanca za leto 1980 ima, če jo podrobno analiziramo, bolj malo razveseljivih podatkov — ZK vidi izhod le v strogem podrejanju stabilizaciji Čeprav so zaključni računi za leto 1980 že več tednov pod streho in so nanje ponekod že pozabili, podatki in iiajrazlič-nejše ugotovitve o gospodarjenju od lanskega prvega januarja do zadnjega decembra še niso-in najbrž še nekaj časa ne bodo prenehali razvnemati * razprav-Ijalcev. Ocene gospodarjenja in ravnanja na Dolenjskem morejo biti v stabilizacijskem smislu le delno ugodne, samo toliko, kolikor so se krivulje. ki kažejo rast proizvodnje, dohodka in drugih podobnih reči, obrnile navzgor po zaslugi prizadevnosti, marljivosti in sploh lastnih naporov. Ne more pa biti zadovoljstva tedaj, če so boljši finančni dosežki zgolj posledica podražitev, takih primerov pa, kot je slišati v razpravah, tudi na Dolenjskem ni bilo malo. Tako, denimo, eden od podatkov pove, da lani od vseh dolenjskih občin le gospodarstvo novomeške občine ni doseglo načrtovanega celotnega prihodka. V analizi je naveden tudi razlog za to: izpad proizvodnje in zmanjšanje prodaje izdelkov zaradi težav pri oskrbi s surovinami in materiali. Take težave so imele tudi nekatere največje OZD, kot IMV, Krka, Iskra in Novoles. Kajpada regijska gospodarska bilanca ni brez razveseljivih podatkov. V primerjavi z letom 1979 seje lani krepko povečala akumulacija, ki je še v prvih letih minule petletke, predstavljala hudo hibo. Se zlasti spodbudno pa je dejstvo, da je dolenjsko gospodarstvo precej uravnovesilo svoje zunanjetrgovinsko poslovanje in prav lani močno izboljša-■ Io pokrivanje uvoza z izvozom. Nekaj črnih točk pa se je pokazalo pri uresničevanju stabilizacijskih načel. Obrzdati se je posrečilo predvsem osebno porabo, kar pomeni, da so tudi osebni dohodki povprečno obtičali v mejah z resolucijo določenih razmerij. Osebni dohodki zaposlenih v regiji (lansko povprečje za gospodarstvo je znašalo 7.843 dinarjev: Novo mesto 8.062, Trebnje 7.544, Črnomelj 7.539, Metlika 6.961, povpreč-|e v SRS 8.580) so se sicer povečali, vendar so daleč zaostali za rastjo cen. 7. vajeti in iz reso lucijskih okvirov sta ušli splošna in skupna poraba (SIS, denimo, še kar naprej ustvarjajo presežke). Na drugih ustvarjajo prcscZKc). Na drugil p- I CELULOZI ZABRNELI STROJI — Takoj po prvomajskih praznikih so pričeli delavci krškega področjih je kot ugotavljajo, stabi-Eionirja s širokimi odkopi za čistilne naprave na treh lokacijah. Zemeljska in gradbena dela bodo do lizacijsko obnašanje ostalo na pol decembra, ko bodo pričeli montirati čistilne naprave, v glavnem zaključena. Zaenkrat ni razlogov, da Be bi začele čistilne naprave po 15 mesecih tudi delovati. (Foto: P. Perc) (Nadaljevanje na 4. strani) imeli že mnogo obiskovalcev, ki so se zanimali, kaj in kako delamo. Pokazali smo jim vse, pohvalili so naše rešitve, a ko so obiskovalci odšli, se pri njih ni prav nič spremenilo.” V živahni strokovni razpravi je podpredsednik predsedstva SFRJ obširneje razvil svoje misli o minulem, delu, monetarnem sistemu, nagrajevanju delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb in še na vrsti področij, kar pa zadeva prizadevanja Novolesa, je med drugim dejal: ..Opravili ste zares obsežno in veliko pionirsko delo in morali bi nadaljevati po poti, ki ste jo začeli. Urejanje dohodkovnih odnosov pomeni uresničevanje zakona o združenem delu v praksi in vaš primer je dokaz, da stvari le niso tako nemogoče in zapletene, kot to skušajo nekateri prikazati.” R. BAČER ČRNOMALJSKI GLEDALIŠČNIKI V KRIŽU PRI TRSTU Prosvetno društvo Vesna iz Križa pri Trstu, ki že dalj časa tesno sodeluje s KUD Niko Zupanič iz Gribelj, želi te kulturne vezi s črnomaljsko občino še utrditi. Tako so povabili v Križ dramsko skupino KUD Miran Jarc iz Črnomlja, ki je zadnjo soboto v tamkajšnjem kulturnem domu Albert Sirk gostovala s Hadžičevo komedijo Človek na položaju. Črnomaljci so bili nad prisrčnim sprejemom pri zamejskih Slovencih navdušeni. Ob koncu tedna bo spre menljivo oblačno vreme, s krajevnimi plohami ali nevihtami. KULTURA ŽIVA TUDI MED GRADBINCI - V Dolenjski galer se je v ponedeljek zvečer začelo 3. kulturno srečanje gradbincev Slovenije. Predstavili so se likovniki in literati, gostje dobi obiskane prireditve pa so bili pesniki Severin Šali, Ivan Minatti Jože Šmit. Posnetek kaže del udeležencev med otvoritver slovesnostjo. Več na kulturni strani. (Foto: I. Zoran) Vloženo jedrsko gorivo Krško: zaenkrat bo gorivo v reaktorju „mir6valo' Potem ko so pridobili vsa potrebna soglasja in pozitivna mnenja ustreznih organov in institucij v Sloveniji in sosednji Hrvatski, so v sredo, 6. maja, strokovnjaki krške jedrske elektrarne skupaj s strokovnjaki Westinghousa pričeli polniti reaktor z jedrskim gorivom. To je že od septembra lani uskladiščeno v JE Krško v posebni zgradbi za gorivo. Gorivo je v obliki keramičnih tablet vloženo v 121 iz posebne kovine izdelanih gorivnih elementov in bo v reaktorju pričelo opravljati svojo nalogo segrevanja vode šele šest do osem tednov po vložitvi v sredico reaktorja. Tedaj bo namreč prvič umetno vzpostavljena kontrolirana jedrska reakcija, oziro- ma bolj poljudno povedano, ko bo dosežena prva kritičnost reaktorja. Gorivni elementi bodo, zaliti z vodo z visoko koncentracijo borove kisline, v sredici reaktorja popolnoma „mirova-li“, dokler ne bodo opravljena vsa predvidena dela, s katerimi bodo izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavljanje kontrolirane jedrske reakcije. Takrat bo tudi JE prišla v fazo graditve, ki ji bo dala status jedrskega objekta, ko pa bo sinhroniziran še generator na omre^e, bo krška nuklearka postala tudi energetski objekt. Dela, ki jih opravljajo in ki jih bo potrebno po programu še opraviti na gradbišču JE v Krškem, potekajo skladno z načrtom graditve, ki predvideva pričetek rednega obratovanja JE v oktobru letos. tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 5 * 0 0 0 0 Čeprav so raziskave javnega mnenja napovedovale tak izid, se je mnogim zdelo, da se kaj takega ne more zgoditi, a se vendarle je: na predsedniških volitvah v Franciji je socialistični kandidat Francois Mitterand premagal svojega tekmeca, francoskega predsednika Valeryja Giscarda dEstainga. Francija ob zmagi socialista Mitteranda Mitterand je prvi predsednik v zgodovini Francije, ki zastopa levico. Sedaj je scenarij bližnje prihodnosti v Franciji naslednji: Giscardu poteče mandat 24. maja. Takoj za tem bodo ustoličili novega predsednika, ki bo imenoval predsednika vlade. Ta bo sestavil vlado, ki bo pa začasna. Predsednik republike bo razpustil parlament (v katerem ima sedaj desnica večino), nato pa bodo morali Francozi znova dvakrat na volišče, da izberejo poslance nove skupščine. To ni zgolj „ tehnologija ” parlamentarnega postopka, marveč tudi globoko vsebinska zadeva Od tega, kako bo sestavljen nov parlament, bo namreč v mnogočem odvisno tudi vladanje predsednika Mitteranda. Če bo v parlamentu imela večino levica, bo lahko predsednik veliko lažje uveljavljal svoje ideje. Če pa bo v parlamentu imela večino desnica, bo moral Mitterand računati s krepko opozicijo, ki bo vsekakor zastavila vse sile, da prepreči spremembo splošne strategije in prodor novih, svežih idej v francosko politiko ter družbo. Francija je vsekakor, s samo izvolitvijo kandidata levice, na pragu nečesa povsem novega in vznemirljivega Prekmalu je še (prav zaradi negotovosti o sestavi parlamenta) napovedovati take ali drugačne spremembe. Mitterand je v predvolilni kampanji obljubljal novo, drugačno politiko, toda to ne pomeni nujno tudi nove in povsem drugačne družbe. Vprašanje je, kakšno vlogo bodo imeli v novi politični strukturi Francije komunisti, ki so doživeli na volitvah hud poraz in so zatem v drugem krogu volitev, ko sta ostala na prizorišču samo še Giscard in Mitterand, podprli slednjega. Težko je tudi reči, kakšno nagrado bodo dobili, oziroma kaj se jim obeta v bližnji prihodnosti. Francois Mitterand je star 64. let. Na predsedniških volitvah je sodeloval to pot tretjič in uresničil izrek, da gre v tretje rado. Doslej je v različnih vladah sodeloval kot minister nič manj kot enajstkrat, imel pa je tudi številne druge ugledne položaje (poslanec, župan, itd.), na katerih si je nabral bogate izkušnje. Tudi politično ima za seboj zelo pestro kariero. Bil je v različnih političnih strankah, svojo sedanjo, socialistično, pa je ustanovil poleti 1971 in jo v desetletju dobesedno preporodil ter iz nje naredil politično silo, ki ga je naposled pripeljala v predsedniško palačo. Kaj se bo sedaj zgodilo v Franciji, je za zdaj povsem odprto vprašanje, možnosti pa tako silovito različne, da si je komaj mogoče predstavljati Najbolj črnogledi primerjajo Mitterandovo zmago s zmagoslavjem \llendeja, ki je bil prav tako prvi zakoniti izvoljeni socialistični predsednik v Čilu (dejansko na vsej zahodni polobli), a je imel proti sebi parlament in naposled končal pod kroglami državnega udara desnice. Na drugem koncu palete napovedovalcev francoske politične prihodnosti pa so tisti, ki obetajo silovit družbeni preporod, zaokret na levo na vseh področjih in temeljito preobrazbo. Vmes pa je kajpak vse polno srednjih možnosti, ki se zdijo tudi najbolj realne in v katerih je bržkone treba iskati trajnice francoske politične in družbene prihodnosti A ne glede na te prve poglede v prihodnost, ki jih eni barvajo skrajno pesimistično in drugi do konca optimistično, ostaja resnica, da je Francija prvič v zgodovini dobila svojega socialističnega predsednika in da to, pa naj se zgodi to ali ono, ne bo moglo ostati brez znamenj in posledic. JANEZ ČUČEK \ iiš LIBANON VRE NAPREJ - Medtem ko je možnost za spopad med Izraelom in Sirgo še vedno velika (Izrael terja, naj Sirija umakne rakete srednjega dosega, ki jih je namestila v Libanonu), pa se spopadi med desnico in levico, kristjani in muslimani, v Bejrutu še kar nadaljujejo. Največ trpi zaradi tega seveda civilno prebivalstvo. Na sliki: razdejanje v neki bejrutski ulici. (Telefoto: UPI) Ne pričakujmo »kitajskih skokov”! Kmetijska proizvodnja se lahko povečuje le postopno — Velika nenačrtovana škoda Leta 1985 nag bi Slovenci pridelali in priredili 85 odstotkov potrebnih količin hrane. Že letos naj bi pridelek in prireja bila znatno večja kot lani. Takšen cilj so zastavili načrtovalci našega srednjeročnega razvoja kmetijstva. Ni nobenega dvoma, da ta cilj lahko dosežemo. Menim celo, da ga sčasoma lahko postavimo še višje zaradi naravnih možnosti, kijih imamo. Takšnih ciljev pa, seveda, ni mogoče doseči brez natančnega poznavanja in upoštevanja dejanskega stanja kmetijske celovitosti, ki nam služi kot izhodišče za načrtovanje razvoja v prihodnosti. Upoštevati je treba raznolikost slovenskega kmetijskega prostora, pestrost klimatskih razmer, materialne pogoje in možnosti ter človeka, ki bo na zemlji delal. Človeški razum je hkrati najvažnejši dejavnik, ki mora vse pravkar naštete stvari poznati, upoštevati in razumeti. In ker je v razvoju kmetijstva ob človeškem dejavniku nujno prisoten tudi naravni dejavnik, je vsakršno načrtovanje .Jdtajskih skokov" v kmetijstvu jalov posel. Tembolj, če ne upošteva dveh bistvenih dejavnikov — človeka in zemlje — če razvoja ne načrtuje iz zemlje in če načrtovanja ne približa človeku na zemlji. V bistvu podobne očitke je bilo slišati že ob pripravah srednjeročnega razvoja kmetijstva, »Dolenjski list« določno kritiko pa so npr. doživeli načrtovalci setve in pridel- BRAFIKOfU: KONJI IN SALAME 60 SO v* / ( 4+ f' S W 75 Konji - 76 77 i9 79 80 Šolama-' M NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED I 0 V Beogradu je bila 7. maja 20. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so razpravljali o sovražni in kontrarevolucionarni dejavnosti v SAP Kosovo. Referat je imel predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov, kije med drugim dejal: Sovražna akcija ..Organizacije Zveze komunistov Jugoslavije in njihovi vodilni organi so z vso pozornostjo in resnostjo obravnavali akcijo kontrarevolucionarne v na Kosovu. Pokrajinski komite ZK Kosova in centralni komite ZK Srbije, pred tem pa večkrat obe predsedstvi, kakor tudi vodilni organi v federaciji, predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ, so temeljito razčlenili to sovražno dejavnost. Sprejeti so bili tudi učinkoviti ukrepi za njeno onemogočanje. 0 tem je bil centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije obveščen na svoji seji 7. aprila letos. * Sovražna akcija je od vsega začetka imela kontrarevolucionarni značaj, in sicer naj bi se postopoma širila in ogrozila temelje naše bratske skupnosti — bratstvo in enotnost, enakopravnost, ustavno ureditev in samoupravljanje, poskušala pa je tudi nasilno in z orožjem zavzeti nekatere vitalne ustanove. Akcijo so vodili nacionalistični in kontrarevolucionarni elementi s pozicij velikoalbanske-ga nacionalizma in iredentizma. Njen namen je bil, da z zrušenjem ustavne ureditve in proglasitvijo nekakšne „albanske republike” ustvarijo ne le krizno žarišče v Jugoslaviji, ampak na vsem tem za splošno stanje mednarodnih odnosov tako občutljivem področju in ogrozijo ozemeljsko celovitost SFRJ.” V prvi točki dnevnega reda je centralni komite sprejel odločitev o spremembah v sestavi CK ZKJ in predsedstvu CK ZKJ. Novi član predsedstva CK ZKJ je postal tudi Veli Deva, ki so ga izvolili za predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosova na seji 5. maja (namesto Mahmuta Bakallija). Veli Deva je bil že pred tem član CK ZKJ. OCENA VARNOSTNIH RAZMER Ocena varnq?tnopolitičnih razmer je bila osrednja tema seje CK ZK Bosne in Hercegovine, ki je bila pred tem tudi na dnevnih redih sej občinskih in osnovnih organizacij ZK. V razpravi so opozorili, da si ne bi smeli delati iluzij, da ni latentne nevarnosti poslabšanja političnih razmer, na kar lahko vplivajo tudi veliko povečanje življenjskih stroškov, nizki osebni dohodki, brezposelnost ter neustrezna skrb za dijaški in študentski standard itd. Zato se moramo prav s temi vprašanji člani ZK in njihove organizacije odgovorno ukvarjati v svojih okoljih in jih reševati. Na vsa področja družbenega razvoja mora ZK idejnopolitično vplivati z vztrajalno vsebino in ustreznimi metodami delovanja. V razpravi so tudi poudarili, da imajo, kar zadeva dogodke na Kosovu, ZK in druge organizirane socialistične sile na Kosovu dovolj moči, da obračunajo z nosilci podtalne dejavnosti proti socialističnemu samoupravnemu sistemu. MILAN MEDEN TELEGRAMI TEHERAN — Štiričlanska delegacija neuvrščenih držav, v kateri so ministri za zunanje zadeve Kube, Zambije, Indije in politični predstavnik PLO, je pripotovala v Teheran. Delegacija neuvrščenih držav, ki še naprej poskuša posredovati med Iranom in Irakom, da bi se spor med državama razrešil po politični poti, se bo sestala s predsednikom Bani-jem Sadrom, nato pa bo odpotovala v Bagdad. MADRID - V Španjji niso uvedli izrednega stanja, vendar je vlada zagrozila, da se bo odločila za izredne ukrepe, če bo širjenje terorja ogrožalo demokratično življenje države . .. Tako bi lahko povzeli poslanico, ki jo je premier Calvo Sotelo namenil ljudstvu preko radia in televizije. Sotelo je mnenja, da hočejo teroristi onemogočiti demokratično življenje v državi. Rekel je, da si je nasilje zastavilo za cilj „narediti konec vladavini svobode”. To je odgovor skrajnim desničarjem, ki po ulicah vzklikajo „vojska na oblast”, v želji, da bi obnovili diktaturo, toda vlada je bolj odločno kot kdajkoli pripravljena zatreti nasilje. RIM - Papež Janez Pavel 2. je v križarskih tonih ponovno obsodil abortus in tako rekoč obvezal italijanske vernike, naj prihodnjo nedeljo na referendumu glasujejo za odpravo sedanjega zakona o splavu. Papež je tako prignal do vrhunca kampanjo, kije v italijanskih laičnih krogih izzvala ogorčenje in zahteve po reviziji konkordata. LJUBLJANA - Z dvanajstdnevnega obiska v Kanadi in Združenih drživah Amerike se je vrnil zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Poudaril je, da želi Kanada dolgoročno sodelovati z Jugoslavijo ne le v trgovini, ampak tudi pri razvoju in prenosu tehnologije in pri skuonih vlaganjih. VEČ GOSPODARSKEGA KRIMINALA V kočevski občini so lani miličniki obravnavali 31 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, leto prej pa le 15. Največ primerov seje nanašalo na neupravičeno dajanje daril (6), zlorabo uradnega položaja ali pravic odgovorne osebe (5) in ponareditev ali uničenje uradne listine (4). Razen teh so zabeležili po en do dva primera grabeža, goljufije, neupravičenega sprejemanja daril nevestnega gospodarjenja, zlorabe samoupravljanja, overitve lažne vsebine, itd. Ta kazniva dejanja je storilo 19 osumljencev. ka sladkorne pese na februarskem posvetu v Ormožu. Ob tem se le površno oziroma na številne in raznolike škode, ki so prizadejale kmetijstvo od minule jeseni sem: poplavljena jesenska setev; zapoznela ali celo neopravljena jesenska setev zaradi vremenskih neprilik; žled v Brkinih pa še kje; zimska pozeba vinogradov na Štajerskem in Dolenjskem, pa spomladanska pozeba v Brkinih in na Primorskem ... Kmetovalci so marsikje morah dvakrat podorati pšenico in v sili vreči v zemljo koruzo, krompir ali kaj drugega. V zgubo ni šlo le seme, ampak tudi delo, pridelek pšenice. Ko je bilo treba sejati, bodisi jeseni, bodisi spomladi, ni bilo pravočasno na voljo umetnih gnojil. Umetnih gnojil za dognojevanje nebogljene spomladanske rasti. Tisti, ki ne premorejo lastnega hlevskega gnoja in so bili vnaprej izključeni od nakupa umetnih gnojil, so se vnaprej odrekli tudi načrtovanemu povprečnemu pridelku. Kolikšna bo škoda zaradi tega, bosta pokazala žetev in jesen. Nenačrtovani škodi sta, torej, botrovala dva bistvena dejavnika: naravni in člo-veški. ŠTEFAN KUHAR KO JE AMERIŠKI POSLOVNI MOŽ Ray Adams nedavno tega obiskal Egipt, se je srečal tudi z egiptovskim predsednikom Sadatom. Čeprav nista bila dolgo skupaj, je bil Američan tako navdušen, da je sklenil obdarovati predsednika. Tuhtal je, kaj bi mu dal in. se naposled odločil za rasnega bika. Kupil ga je za 17.000 dolarjev, v kar pa ni všteta cena letalskega prevoza (pri okroglo 700 kilogramih, kolikor je bil težak, zanesljivo ne majhna) od Združenih držav Amerike do Egipta .. . Čudna darila, ki pa jih ne kaže zavreči .. . « DARILA OBIČAJNO DOBIJO TUDI ob rojstnih dnevih, še posebej, če je to okrogla številka, denimo petdeset let. Natanko toliko jih je praznoval te dni ESB v New Yorku, a ni dobil nobenega darila. ESB? kaj pa je to? Nič drugega kot kratica za Empire State Building, znamenit nebotičnik sredi New Yorka, ki je še vedno ena največjih atrakcij zanimivosti Združenih držav Amerike, dasi so medtem zrasli (denimo svetovni trgovinski centri v New Yorku ali nebotičnik družbe Sears v Chicagu) že višji. Na slavljenca se je v petdesetih letih povzpelo že 60 milijonov ljudi. Pred leti se je vanj v megli zaletel bombnik, vanj je treščilo nič koliko strel, toda vse to ni moglo omajati velikanu, ki stoji obPeti aveniji. Z njim pa je povezan tudi nek žalosten rekord: kar 17 ljudi se je že pognalo v smrt z vrha. Enkrat letno prirejajo tekmo v teku po stopnicah do 86. nadstropja. Sedanji rekord: 12 minut in 19 sekund za moške, 14 minut in 3 sekunde za ženske. Ponoči osvetlijo zgornjih trideset nadstropij, ko pa je dan sv. Patrika (zaščitnika Ircev) pa je ves zelen ... Za vsakogar nekaj ... NO, NEKAKO TAKO SO SI MISLILI tudi znameniti še živeči trije Beatlesi in stopili skupaj, da bi posneli novo ploščo. George Harrison je napisal melodijo, Ringo Star in Paul Mcčart-ney pa sta poprijela za instrumente. To je bila kajpak senzacija, zakaj Beatlesom so ponujali na kupe denarja, da bi nastopili še enkrat skupaj na koncertu pred smrtjo Johna Lennona, a so vselej odklonili. Tudi ta plošča je bila zgolj izjema, so zatrdili. . . Verjeli ali ne . . . 9 - m VEM, KAJ Ml JE. KAR NAPREJ PADAM! — Tu hranim seleniavo! DOMAČ IZDELEK „KAJ SE VTIKATE!” Analize poslovanja delovnih organizacij razkrivajo včasih naravnost usodne napake, vendar prizadeti ne želijo, da kdorkoli pokaže nanje. Tako smo na nedavni seji MS ZKS Posavje slišali, da v takih primerih skuša kolektivom pomagati tudi Posavska banka, vendar njeni nasveti niso vselej dobrodošli. Sprejemajo jih z užaljenostjo, češ kaj se pa vi vtikate v naše delo. Najbrž so taka opozorila celo dolžni dajati, in to pravočasno, ko je še možno učinkovito ukrepati in preprečiti večjo družbeno škodo. Slab start v gospodarsko leto V prvem četrtletju izguba kočevskih delavnih organizacij kar 45 milijonov dinarjev Sejmišča NOVO MESTO: Šest do dvanajst tednov stari pujski so veljali 2.200 do 3.300 dinarjev, po kolikor so bili tudi na prvem majskem sejmu. Naprodaj jih je bilo kar 429. Prašičev starih tri do pet mesecev, je bilo vsega devet, cene pa so se jim gibale od 3.400 do 4.000 dinarjev. BREŽICE: Na sobotni prašičji sejem v Brežicah so prodajalci pripeljali več prašičev. Do treh mesecev starosti so ponudili 584 živali, kar 506 so jih tudi prodali po okoli 120 dinarjev kilogram žive teže. Nad tri mesece starih so pripeljali 16 živali, prodanih je bilo 9 po okrog 65 dinarjev kilogram žive teže. V kočevski občini je lani gospodarstvo dosego zadovoljive rezultate, v prvem četrtletju leto^pa porazne. Tako bi lahko ddepali vsaj na osnovi prvih še nepopolnih podatkov. Skupna izguba v gospodarstvu znaša v prvem trimesečju letos okoli 40 milijonov dinarjev, v negospodarstvu pa je izgubo prikazalo le zdravstvo, in sicer približno 4,220000 din. V sklopu GG je zgube skupaj za blizu 13,500.000 din, ki so jo prigospodarili” tozdi Jelenov žleb, Draga, gozdarska kooperacija in Tran-sport-gradnje. Gozdarji že običajno prvo trimesečje zaključijo bolj ..tesno ’, toda tako velike izgube še niso imeli. Brez izgube so bili le tozdi Rog, Pugled in Velike lašče, se pravi tisti tozdi, ki niti nimajo najboljših gozdov. Kmetijstvo oz. KG je ..pridelalo” blizu 12,250.000 din izgube. Zgubo so imeli vsi tozdi, razen tozda Prašičereja. Pri tem pa je treba upoštevati, da so živino krmili še z lansko krmo, na katere ceno še niso vplivale podražitve gnojil in energije. To pomeni, da se bo govedoreja v kratkem znašla v še težjem položaju, saj bo priprava nove krme znantno draga. Tudi pri LIK so imeli izgubo vsi tozdi, v skupnem znesku preko 10 milijonov din. Zaradi pomanjkanja lesa je nekaj časa žaga stala. Ta zastoj pa bo vplival na proizvodnjo in dohodek tozdov Masivno pohištvo in Šolsko pohištvo še v naslednjih mesecih. Kmetijski Škropilni načrt priganja Zdaj, ko je toplo, sadno drevje naglo odganja. Nežne mladice so izpostavljene škrlupu, jablanovi plesni, jabolčnemu cvetožeiju in listnim ušem. Kmetijski inštitut Slovenije priporoča ta čas prvo škropljenje po cvetenju. Opravljeno naj bo temeljito, ob uporabi lGDO litrov vode na hektar in seveda v natančno predpisani količini aktivne snovi, kemičnega pripravka. Škropilni načrt za jablane in hruške predvideva v prvem škropljenju po cvetenju zoper škriup naslednje pripravke: rubigan EC ali ortocid ali dithan m 45 WP ali antracol WP ali venturin VVP. Proti jablanovi plesni priporoča enega izmed "“slednjih učinkovitih sredstev: cosan, acricid WP, morestan WP, bayleton VVP ali karathan WP. Listne uši zatrejo: unden 50 VVP, basudin VVP, ultracid VVP, lebaycid 50 EC, actelk 50 EC, «katin 25 EC. Če je nevarnost rdeče sadne pršice, je treba “kropiti z enim od naslednih kemičnih snovi: keltanom E, tedionom EC, plictranom VVP, animertom EC, rospinom EC ali folimatom EC 50. Teden dni kasneje je priporočeno drugo škropljenje po cvetenju, v približno tedenskih razmakih pa si nadalje sledita retje in četrto. Kasneje, predvsem pa v juliju, avgustu in ■ i?*3 še v septembru, so lahko presledki med škropljenji jujsi, od 10 do 12 dni. Tak koledar velja predvsem za P antažno in tržno pridelovanje sadja, ki mora biti prvovrstne akovosti, rako rekoč brez vsakršnih bolezenskih znamenj. . . ljubiteljskem sadjarstvu in vrtičkarstvu ne kaže škropiti . l P°8osto, saj so v tem primeru drevesa lastniku še bolj na . i 111 lahko zato hitro posreduje, če vidi, da ljubljencem grozi n. "j*? al' škodljivec. Tudi sicer je treba nasade redno P gledovati in prisluhniti opozorilom prognostične službe, ki apoveduje nevarnost. Le pravočasna uporaba svetovanih prepa-l0v Prinaša sadjarju zanesljiv uspeh. Inž. M. L. Blizu 3 milijone izgube so imeli še v Strojnih obratih Zidarja, ostalo izgubo pa so imeli pri Komunali, Sapu-Viatorju in Hydrovodu. Vsi, ki so ob trimesečju zaključili poslovanje z izgubo, morajo poslati občinskemu izvršnemu svetu poročilo, zakaj je izguba nastala in kaj bodo ukrenili, da bodo izgubo odpravili ter v bodoče bolje gospodarili. Kjer imajo velike zaloge izdelkov, pa morajo razmišljati tudi o usmeritvi proizvodnje. J. PRIMC Draga jabolka gnijeit v skladiščih trgovin j fc 10.BM t«a p* i Le v steklenicah Konec točenja odprtih vin — Vse grozdje v kleti Novi pravilnik o kakovosti vina, ki je bil objavljen v Uradnem listu 20. marca, bodo morali začeti uporabljati avgusta. Ena bistvenih novosti tega pravilnika, ki zadeva tako vinogradnike kot vinske kleti, je gotovkonec točenja odprtih vin v gostinskih obratih. V drugih republikah so že doslej to urejali z republiškimi zakoni, Slovenija pa mora svoje zakone oziroma pravilnike s tega področja uskladiti s tem zveznim. V precejšnji meri je na sprejem tega pravilnika vplivala gotovo tudi zahteva Evropske gospodarske skup-. nosti, ki je največji kupec naših vin, da jugoslovanski pravilnik prilagodi- mo njihovemu. Za tuje kupce je namreč dejstvo, da je grozdje predelno v družbenih kleteh, boljše jamstvo za kakovost tega vina; in če kleti ne smejo odkupovati od zasebnikov vino, marveč le grozdje, to prav tako v večji meri zagotavlja, da je vino naravno. Kaj pa novi pravilnik konkretno pomeni za družbene kleti? Gotovo bo ponudba grozdja sedaj večja. So kleti pripravljene na povečano ponudbo grozdja? V posavskem vinogradniškem območju, se pravi v Brežicah, Krškem, Novem mestu in Metliki, vinske kleti niso tako velike, da bi brez težav lahko prevzele ves pridelek s svojega območja. In kaj lahko se zgodi, da bo marsikatera klet močno pohitela z razširitvijo. A. B. Ne drobljenja! Pomisleki zoper ustanovitev občinskih gospodarskih zbornic Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je 23. aprila obravnaval predlog sprememb v statutu in dokumentih Gospodarske zbornice Slovenije, s tem v zvezi pa ob nekaterih pripombah tudi možne nove oblike dela na domačem področju. Gre za zakonsko možnost, naj bi se gospodarske zbornice v bodoče organizirale po občinah, kar pa za Dolenjsko ne bi prišlo v poštev, to je bilo splošno mnenje delegatov iz vseh štirih občin. Vsekakor bo o tem še mnogokje tekla beseda, predvsem pa naj bi združeno delo odločilo, kakšno organiziranost in obliko dela zbornice potrebuje. Kakor je po prvih pogovorih tudi v občinah zaznati, se zaradi številnih skupnih nalog in problematike zavzemajo za regijsko zbornico še vnaprej, ob tem pa naj bi se sodelovanje z občinami še poglobilo. Sad sovlaganja V Sevnici poslej lahko razžagajo katerikoli hlod 8. maja so v Sevnici slavnostno izročili namenu novo linijo v tamkajšnji žagi z novo tračno žago hlodarko, ki bo kos tudi najdebelejšim deblom. Brežiški GG, čigar tozd je tudi sevniška žaga, dela na sorazmerno velikemu območju od Gabrovke pri Litiji do Sotle. Kljub temu je vsaj do nedavnega slovelo kot eno najrevnejših v Sloveniji. Glavni direktor inž. Teodor Oršanič je ob tej priliki navedel mnogo podatkov, ki potrjujejo, da se odmikajo s tega neslavnega dna. Med šestnajstimi slovenskimi GG je brežiško po akumulaciji lani pristalo celo na tretjem mestu, tudi 8. mesto po celotnem prihodku za znane revnejše listnate sestoje ni slab dosežek, medtem ko so po številu zaposlenih na 10. mestu. V minulem obdobju so skušali z raznimi dejavnostmi izboljšati svoj položaj. V tem ima svoje mesto tudi sevniška žaga. Leta 1975 opravljena rekonstrucija žage je v prvem letu omogočila razrez 18.000 kubikov lesa, lam so prišli na 20.000 kubikov, letos pa načrtujejo 30.000. Skozi pomojarmenik so lahko spustili le do 70 cm debele hlode, nova tračna žaga pa domala zgolj s pritiski na gumbe opravi s kakršnimkoli hlodom. Nove zmogljivosti v Sevnici so plod sovlaganja vseh tozdov brežiškega GG. S sevniško lesno industrijo (Stilles, Kopitarna) in radeško Sopoto se dogovarjajo za nadaljnja vlaganja in sodelovanje. A ŽELEZNIK kolistna tračna tstvo” ,3ra- 1ZVRSTEN KRJAVELJ - Odlomek iz Jurčičevega ,.Desetega brata” o Krjavljevem presekanju hudiča izvrstno pripoveduje igralec Janez Eržen. To je počel (na posnetku) na otvoritvi Jurčiču posvečene knjižno—likovne razstave v Dolenjski galeriji, zadnji petek pa tudi na Muljavi. (Foto: D.R.) ZVEZA ENIM IN DRUGIM - V soboto je večina šol sevniške občine lepo vreme s pridom uporabila za obrambni dan. Nad tisoč nadebudnih vojščakov sevniške osnovne šole so uspešno povezovali radioamateiji, ki so enako zadovoljivo opravili nalogo tudi na pohodu ZRVS na Lisco. (Foto: Železnik) V KOČEVJU ZMAGA VEVČ - Na tekmovanju pihalnih orkestrov minulo nedeljo v Kočevju je zmagala godba iz Vevč in se tako uvrstila v finalni del republiškega tekmovanja. Sodelovalo je več orkestrov iz Dolenjske. Na fotografiji: v godbi iz Metlike sta nastopili tudi Barbara in Andreja. (Foto: Primc) BRONASTA JELKA MELAMINU - Ob prazniku mesta Kočevje so podelili priznanja KS Kočevje-mesto. Najvišje, kipec bronaste jelke, je prejela delovna organizacija Melamin. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki pobratenih KS Prokuplje, Škofja Loka in Zagreb—Tmsko. (Foto: Primc) i i i EN HRIBČEK BOM KUPIL- Urejam Tit Doberšek Herbicidi in ozelenitev vinograške zemlje Kemična nega zemlje v vrsti pod trtami S tem ukrepom, ki ga med vsemi najbolj priporočamo, želimo doseči čisto površino pod trtami v vrsti. Čista površina pod trtami ima več prednosti. Pod trtami ustvari primerno mikroklimo prav tam, kjer se nahaja grozdje in najbolj produktivno listje trte! Ta „ke-mična motika" ima tudi to prednost, da z njo preprečimo mehanične poškodbe pri ročni ali mehanski kopi. Vendar „ke-mično motiko" pod trtami lahko uporabimo le, če ni v vrsti mladih trt, ki smo jih dosajali, in če ni nevarnosti poškodb zaradi preplitvih korenin trte. S kemično kopjo ustvarimo sorazmerno zelo ozke, plevela proste pasove. V takem primeru lahko smatramo rabo herbicidov kot dopolnilni ukrep k fiziološki in biološki negi vinograške zemlje. Seveda se moramo pri tem zavedati, da bomo s herbicidi velikokrat odbrali nekatere plevele, ki jih je potem težko uničiti. Ko-blet in Perret iz Waedenswila sta proučevala populacije takih plevelov in ugotovila, da se dajo z usmerjeno setvijo rastlin za podor uničiti na biološki način. Tako sta na primer trdovratni slak, ki se je z uporabo herbicidov močno razvil, izkoreninila s setvijo njivske redkvice, ki je poleg tega še odporna za nekatere totalne herbicide in raste v zemlji, kjer so bili ti herbicidi uporabljeni več let zaporedoma. Vsi pisci, ki pišejo o uporabi herbicidov v vinogradu, ponavljajo, da herbicidov, tudi najmilejših, ne smemo uporabljati v mladih vinogradih, tudi v vrsti ne. • Vinska trta ni odporna proti herbicidom. Posebno pri odmerkih talnih herbicidov ne smemo pretiravati, da nam ob nalivih ne pridejo v območje trtnih korenin. Zlasti moramo paziti, da pri škropljenju s herbicidi ne zmočimo listov trte. Že najmanjša sapica lahko zanese meglice škropiva na liste, ki se nam nato posušijo. Med herbicidi najpogosteje poškodujejo trto hormonski in rastni herbicidi, ki jih uporabljajo v žitu, koruzi itd. Najmanjša sapica lahko zanese meglice teh herbicidov na trto in povzroči poškodbe, kar imam priliko videti večkrat pri odškodninski zahtevkih za poškodovane trte od herbicidov. Dosti poškodb nastane na trti, če vinogradnik, ki je uporabljal herbicide za zatiranje plevela v žitu, škropilnice pred uporabo v vinogradu ni dovolj opral z vročo vodo, pralnim praškom in nato še s hladno vodo. Pri uporabi heifoicidov v vinogradu je treba upoštevati: 1. V mladih nasadih ne smemo uporabljati talnih herbicidov, izjemoma pa lahko uporabljamo kontaktne herbicide. Talne herbicide uporabljamo le v nad 5 let starih vinogradih. Sredstva, ki delujejo prek listja, uporabljamo med vegetacijo le v vinogradih z visoko vzgojo v katerih so zelene mladike trte dovolj visoko odmaknjene od zemlje. V nasadih z nizko vzgojo ni priporočljivo uporabljati fo-liarnih herbicidov med vegetacijo, lahko pa uporabljamo talne herbicide med mirovanjem vinske trte, pred vznikom pfcvešor (simazin, casaron). 2. Odmerke škropiva je treba natančno izračunati Zato je treba natančno ugotoviti določeno površino za škropljenje in na podlagi natačno odmerjene površine, hoda škropilnice! škroplja-ča) in navodila na ovitku sredstva, ki navaja količino sredstva za hektar (kg/ha), zmešati škropivo z vodo. Praktiki priporočajo porabo večje količine vode in škropljenje v rosi ali po dežju, ker vlaga učinek škropljenja povečuje. 3. Na lahkih zemljah uporabljamo talne herbicide v do 50 odstotkov manjši koncentraciji Ti herbicidi so nevarni zaradi tega, ker lahko poškodujejo korenine trt. Zato bomo simazin in gesaprin uporabljali le za uničevanje goste pirnice. 4. Za škropljenje s herbicidi uporabljamo le posebne škropilnice z manjšim pritiskom. Te nahrbtne škropilnice je mogoče dobiti tudi v naših trgovinah. Škropilnice z manjšim pritiskom ne pršjjo škropiva pa zelenih delih trte. Priporočljivo je uporabljati razpršilnike, ki oblikujejo škropivo v obliki pahljače. Škropimo le v mirnem, brezvetrnem vremenu. 5. Čeprav veja za vsa kemična sredstva, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, da je treba navodila za uporabo točno prebrati in sypo navodilih ravnati, velja to opozorilo še zlasti pri uporabi herbicidov, kjer si z neustrezno uporabo lahko naredimo največ škode. T.D. N ! Stabilizacijske... (Nadaljevanje s 1. strani) poti, marsikje pa se sploh ni premaknilo z začetnega mesta. • Ko je medobčinski svet ZK za Dolenjsko minuli teden v Novem mestu ocenjeval analizo poslovanja vseh štirih občin za leto 1980 ter se seznanil še z nekaterimi gospodarskimi podatki in ugotovitvami letošnjega prvega četrtletja, z doseženim ni mogel biti zadovoljen. Menil je, da si je Dolenjska z lanskoletno bilanco in obnašanjem pripravila dokaj neugodne pozicije za letos, ko se pogoji gospodaijenja še bolj zaostrujejo in ko pravo stabilizacijsko obdobje šele prihaja. Ugotovitev, da je ob koncu letošnjega prvega tromesečja kar 26 organizacij združenega dela na Dolenjskem izkazalo izgubo — ta je znašala 288 milijonov dinarjev (največja naj bi bila v IMV, ki se je znašla v hudih težavah), je najbrž zadostno opozorilo, da brez razumnega gospodarjenja in ravnanja ter hudih naporov res ne bo šlo več. ,,Ocenjujemo, da se v prvih mesecih leta 1981 slabosti iz poslovanja minulega leta nadaljujejo in poglabljajo. Povečujejo se težave z oskrbo, gospodarska aktivnost se zmanjšuje. Podražitve zmanjšujejo konkurenčno sposobnost gospodarstva v izvozu in povzročajo nadaljnje zmanjševanje realnih osebnih dohodkov. Bitko za skladno in hitro gospodarsko rast je treba voditi pri oskrbi, povezovanju in sporazumevanju v okviru reprodukcijskih celot, omejevanju rasti cen in stroškov proizvodnje pa pri izrabi sredstev, izvozu itd.“, so med drugim menili na seji medobčinskega sveta ZK. Ob tem je eden od razpravljalcev dodal, da bo vse to moč doseči, če bo enkrat za vselej konec tudi najrazličnejših skrivalnic, prikrivanj pred delavci, bilančnih izkrivljanj in potvarjanj ter ne nazadnje odločanja v imenu delavcev. Vsekakor kaže tako mnenje podpreti ne glede na to, koga je imel razpravljalec v mislih, že zato, ker bo delavec,pred sleherno bitko zahteval čiste račune, brez njega pa nobena bitka tako ali drugače ne more biti dobljena. I. ZORAN MLADiGREDO DANES NA POHODE Danes ob 14. uri se v trebanjski občini začno orientacijski pohodi mladine iz 7. in 8. razredov osnovnih šol. Na teh pohodih, ki štejejo v okvir občinskega tekmovanja iz SLO, se bodo mladi iz osnovnih šol pomerili v 20 vprašanjih iz topografije, prve pomoči, poznavanja orožja, streljanja in kar je še podobnih veščin. STO LET PSIHIATRIJE Januarja letos je minilo sto let, odkar je bila ustanovljena prva slovenska psihiatrična ustanova Deželna blaznica na Kranjskem. S tem datumom lahko označimo organizirano uveljavljanje psihiatrije v naši ožji domovini. Ob tem jubileju je klinična bolnišnica za psihiatrijo v Ljubljani pripravila strokovni seminar, izdali bodo posebno številko Zdravstvenega vestnika, za 15. maj pa načrtujejo otvoritev fotodo-kumentarne razstave. PRIMER ŠENTJERNEJSKE ISKRE Mladina in sindikat šentjernej-ske Iskre so na dan obletnice smrti maršala Tita ob sodelovanju z Mladinsko knjigo iz Novega mesta pripravili prodajno razstavo Titovih del in knjig, ki govore o našem velikem državniku ter voditelju. Delavci so pokazali presenetljivo veliko zanimanje za nakup teh knjig. Šentjernejski’ V spomin Borisa Kobeta '; „ .fcailpttii , j ____________ TEKMOVALKE SO SE POMERILE V STRELJANJU - Posnetek je z občinskega preverjanja znanja vojaških veščin za osnovnošol-sko in srednješolsko mladino Brežic, kije bilo v soboto, 9. maja. Pionirji in mladinci so dokazali, da dobro obvladajo tovrstne spretnosti. (Foto: Zupančič) Odlično izvedli akcijo V prikazni vaji civilne zaščite na Mirni je v ekipah sodelovalo 200 občanov - Veliko je bilo tudi gledalcev V okviru akcije NNNP in v počastitev 9. maja, dneva zma- 60 let Toneta Gošnlka Proti njegovi volji so nastale tele vrstice. Konec koncev človek res nima posebnih zaslug, če dočaka - vsaj za novinarja - lep življenjski mejnik. Toda njegovo delo je tisto, kar daje pomen jubileju, 60-letnici, ki jo je 9. maja praznoval Tone Gošnik, dolgoletni urednik in direktor Dolenjskega lista. Ustanovitev in vzpon Dolenjskega lista sta najresneje povezana z njegovim imenom. Čeprav doma iz Celja, iz obrtniške družine s šestimi otroki, je Tone vse svoje moči namenil Dolenjski. Prirojena žilica za pisanje ga je po kratkem obdobju službovanja v JLA ter na krškem in novomeškem okraju pripeljala v novinarstvo, kjer je z njemu lastnim navdušenjem in prislovično vitalnostjo ostal do današnjih dni. Najprej je nekaj časa delal kot pokrajinski dopisnik Ljudske pravice, novinar Dolenjskega lista in urednik Po- savskega tednika, potem je bil od 1955. do 1973. leta, torej polnih 18 let, glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista, nakar pa še pet let direktor ČZP Dolenjski list. Kot nihče drugje pripomogel, da je Dolenjski list postal pokrajinski list z največjo naklado ter ugledom, da so ga dajali drugim za zgled. Bran, odmeven, angažiran, bojevit, zanimiv, predvsem pa ljudski v vsem plemenitem pomenu te besede -tak mora biti sodoben časnik v socialistični samoupravni družbi! S tem geslom je vzgajal mlajše novinarje, ki so prihajali k hiši. Navduševal jih ni le z idejami za pisanje in prijemi za siljenje časnika, marveč zlasti z izjemno delovnostjo, vsestransko aktivnostjo in družbeno angažiranostjo. Kdo bi našteval najrazličnejše funkcije, ki jih je ob svojem dolgoletnem poklicnem delu opravljal v stanovski organizaciji, družbenopolitičnih organizacijah in v ustanovah v občini in republiki, v taborniški organizaciji itd. Za svoje delo je prejel več priznanj: red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red dela z zlatim vencem, Tomšičevo novinarsko nagrado, skupaj s člani uredništva dvakrat kolektivno Tomšičevo nagrado, Trdinovo nagrado, plaketo JLA. Čez nekaj mesecev namerava izpreči, oditi v pokoj. Toda kolikor ga poznamo, bo to pokoj posebne sorte: namenjen delu in neprestani aktivnosti. Kdo pa more iz svoje kože! M. L. ge, so preteklo soboto na Mirni pripravili prikazno vajo, na kateri so sodelovale enote civilne zaščite, gasilcev, prve pomoči, specialne občinske enote za reševanje iz visokih zgradb, Tri-mova ekipa za reševanje izpod ruševin, geofonisti, RBK in enote za dekontraminacijo. Seveda si vaje ni moč predstavljati brez ekip prve pomoči, za asanaci-jo, premične reševalne postaje iz Trebnjega in občinskega centra zvez, obveščanja in alarmiranja. V akciji, ki šteje v redno obliko dela občinskega štaba civilne zaščite, je sodelovalo preko 200 občanov, pri akciji pa seveda ni manjkalo niti vodstvo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Prav zato je bila akcija odlično pripravljena in še bolje izvedena. Vsi udeleženci so se disciplinirano podredili temu, kar je določala predpostavka. Ob letalskem bombnem napadu ter ob kemičnem udaru so se vsi odpravili v zaklonišča, kjer so disciplinirano počakali na konec vaje ali na rešitev posebnih ekip. Vaja je bila končana ob 10.30, ko je poveljnik štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti Mirna predal raport Tonetu Žibertu, predsedniku sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v trebanjski občini. Že dosedanje ocene, ki izhajajo iz trenutnega opazovanja, so si enotne, da je vaja zelo dobro uspela in pokazala uspešnost uresničevanja SLO tudi v praksi. 9 378 KMEČKIH ZENA V AKTIVU Aktiv kmečkih žena pri Temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata sodi po razvejeni dejavnosti med boljše v republiki. Ravno zavoljo pestrega dela, ki ga uspešno usmeija mentorica Marica Živič, je število članic aktiva naraslo kar na 378. Več o tem prihodnjič! V nedeljo, 3. maja, je v zdravilišču Laško nenadoma omahnil v smrt Boris Kobe, arhitekt, zaslužni profesor na fakulteti za arhitekturo ljubljanske univerze in slovenski sli- Rojen 9. oktobra 1905 v Ljubljani, kjer si je ustvaril tudi svoj dom, je po srcu in občutju bil in ostal Dolenjec. Svet okoli Sušic in Dolenjskih Toplic je domovje njegovega rodu in Dolenjski je posvetil velik del svojega slikarskega umetniškega ustvarjanja. Študij arhitetkture je 1929 končal v Ljubljani pri profesorju Jožetu Plečniku. V tej šoli se mu ni le ostril prirojeni čut za arhitekturno oblikovanje zgradb in prostora, temveč tudi za historično in estetsko vrednotenje iz minulih kulturnih obdobij ohranjenih zgradb in urbanističnih zasnov, kar vse je prišlo do polnega izraza pri njegovih obnovitvenih delih stare Ljubljane in drugod. Po diplomi v Ljubljani je v letih 1931 in 1924 nadaljeval študije v Parizu in se tam na široko razgledoval po sodobni, zlasti francoski umetnosti. Po vrnitvi je v Ljubljani nekaj let delal kot samostojen arhitekt, bil 1937 imenovan za učitelja risanja na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete in bil 1938 postavljen za arhitekta mesta Ljubljane; med vojno so ga Nemci pognali v koncentracijsko taborišče v Dachau, svobodo pa je dočakal v nič manj zloglasnem taborišču Allach. PPo osvoboditvi je vodil odsek za visoke gradnje in urbanizem pri MLO Ljub-UANE' BIL KMALU IMENOVA1 centa na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze, bil honorarni profesor na Akademiji za likovno umetnost; leta 1951 je bil izvoljen za izrednega, 1. 1962 pa za rednega profesorja na tedanji TVS in iz nje preoblikovani fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze, ki mu je v znak priznanja za njegovo strokovno, pedagoško in umetniško delo podelila častni naslov zaslužnega profesorja. Poleg strokovnega dela pa ga je vedno bolj pritegovalo umetniško, slikarsko ustvarjanje in se mu vse bolj in bolj z vsem srcem predajal. Kot iz nikdar presihajočega vira je zlasti iz svoje Dolenjske zajemav polno in ustvarjal svoje velike slikarske cikluse: Krka od izvira do Soteske, Šentrupert v vseh letnih časih, Svet Trdinovih bajk in posveti o Gorjancih, Po poteh Gubčeve brigade, Dolenjske zidanice. Iz njegovih razgledovanj po slovenskem planinskem svetu je nastajal ciklus Svet viharnikov, iz poglabljanja v preteklost in usode naroda so zrasli Kmečki punti in pretresljivi Križev pot slovenskega naroda, leposlovna dela naših pesnikov in pisateljev sfl mu navdihnila vrsto slikarskih ciklov, od katerih vsak pomeni svojevrsten umetniški pripev k literarni predlogi. Kot v spevih veličastnega homerskega epa se v njegovih ciklih vrsti slika za sliko, odkriva lepoto naše pokrajine ali pripoveduje zgodbe ir zdanjih in nekdanjih časov, vse pa obliva nekakšno cezannovsko občutje za luč in senco, za prelest in trpkost, pa naj bo to drevo ali pokrajina ali pod težo let upogibajoča se zidanica „tam doli nekje na Dolenjskem, kjer se postovka spreleta nad vaškimi pobočji in kjer med zidanicami še prepeva čriček" (Jože Kastelic). Ob Kobetovih poteh Gub čeve brigade je Emilijan Cevc zapisal: „Nad utrujeno, s setvijo smrti požlahtnjeno zemljo se vrstijo letni časi, zelene trave, se'gibljejo veje dreves. Dež in snegovi so izprali kri - spominov niso mogli izbrisati. Vsekani so v zemljo in v zgodovino skozi ljudi. Cas jih spreminja v legendo." Posebno, častno in pomembno je Kobetovo stvariteljsko delo pri snovanju in postavitvi spomenikov osvobodilnemu boju in vsem, ki so v njem dali kri in življenje: Urh pri Ljubljani, Vrhnika, štajerski Gradec, Dražgoše itd. Novo mesto, Kostanjevica, Trebnje in Šentrupert so kraji na Dolenjskem, kjer je razstavljal, žlahtna peresa naših estetov so pisala uvodne besede h katalogom razstav, na katere so se vedno zgrinjale množice lepote žejnih. Med odlikovanji in priznanji, ki so mu bila podeljena, mu je Novo mesto podelilo Trdinovo nagrado, Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici pa ga je počastil s častnim članstvom. V kostanjeviškem Lamutovem razstavišču je bila v pozni jeseni 1980 tudi zadnja razstava, ki ji je umetnik še prisostvoval. V prisrčnem slavju, ki so mu ga takrat za petinsedemdesetletnico pripravili Kostanjevičani, pa je bil Boris za trenutke kar nekam odsoten, kot da bi nad njim že lebdela slutnja slovesa. In zdaj, ko se je začel razcvetati maj, mu je neučakljiva botra Smrt iztrgala iz rok paleto in kist. Tako je, da uporabimo Homerjevo besedo, omahnil, ubogi, in zasanjal bronasti sen. Boris Kobe je bil mojster svoje stroke, velik umetnik in predvsem — dober človek. Naj hvala in čast vsevdilj spremljata njegov spomin. JANKO JARC iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Posavska banka kot vzvod razvoja Na vprašanja odgovarja inž. Jože Stimec, predsednik IO banke in direktor Kopitarne _ Ko seje Posavje pred leti jelo oblikovati v regijo, se je novo medobči nsko sodelovanje postavilo na čvrstejše temelje, predvsem dolgoročnejše načrtovanje in dogovaijanje. Pravimo, da se pri denarju dostikrat vse začne, zanesljivo pa neha. Zato so Posavčani od svega začetka kot pomembno vprašanje postavljali ustanovitev „svoje‘' bančne organizacije. Sojenice ji niso prerokovale lahke mladosti, vseeno pa je po petih letih že mogoče trditi, da je Ljubljanska banka Temeljna posavska banka v Krškem dala svoj prispevek k razvoju regije. O tem, tekočih razmerah gospodarjenja in sodelovanju delovnih ljudi in občanov s to banko smo se pogovarjali s predsednikom IO banke dipl. inž. Jožetom Štimcem, sicer direktorjem sevniške Kopitarne. — Posavje je ena revnejših regij Slovenije, s kolikšnimi sredstvi se je banka v minulem obdobju vključevala v spodbujanje njenega razvoja? „Posavje z občinami Brežice, Krško in Sevnico do ustanovitve Posavske temeljne banke resda ni imela svoje bančne organizacije. To je nedvomno zaviralo hitrejši razvoj regije. Ustanovitvena bilanca aktiv in pasiv banke je razkrila, kolikšen denar posavskega združenega dela se je prelival na sosednja območja. Banka je bila ustanovljena šele . julija 1975. Od takrat pa do konca lanskega leta je njena bilančna vsota porasla kar za 505 odstotkov Začela je leta 1975 z 884 milijoni dinarjev, decembra lani pa je zaključila z nekaj nad 4,46 milijarde dinarjev. Okrepljena bilančna vsota I Inž. Jože Stimec: banka veliko pomeni za Posavje je, razumljivo, omogočila več poso iil v regiji za različne namene. Vse skupaj je kaže relativno rast materialnega razvoja in tudi družbenega standarda Posavja. — Koliko od tega potenciala ste lahko pritegnili od drugod? „Kot rečeno, ”je konec lanskega leta bilanca naše temeljne posavske banke znašala nekaj nad 4 46 milijarde dinarjev. V Posavju smo zbrali 70 odstotkov te vsote, preostalih 30 odstotkov predstavlja priliv od drugod. Na prvem mestu so to viri združenih sredstev Ljubljanske banke - Združene banke, nadalje primarna emisija Narodne banke in se nekaterih drugih temeljnih bank izven naše republike. - Za katere namene je banka razdelila ta denar? „Za pospeševanje materialnega razvoja in družbenega standarda Posavja smo v minulii petletki namenili denar za naslednje pomembnejše naloge: za osnovna in obratna sredstva, združenega dela 992 827.000 dinarjev, za kratkoročna obrata sredstva, skratka tekočo aktivnost združenega dela, 834.569.000 dinarjev, za razne kredite občanom 170.958.000 dinarjev in za stanovanjsko komulno gradnjo 577.580 000 dinarjev. Banka se je doslej vednp z razumevanjem vključevala v sanacijo izgubaijev. Kolikšno breme pomeni to ob startu v novo petletko? Poslovno politiko banke in namenjanje sredstev za razvoj Posavja v minulih petih letih štejemo za uspešno in dokaj učinkovito. Izjemi v slabem sta kot primer le naložbi v sevniškem Jugotaninu in anhovški Salonit, tozd Opekarna v Brežicah. Menimo, da je krivda za obe neuspeli naložbi tudi na ljudeh. Vodilni so delno odpovedali pri izvedbi obeh investicijskih programov. Drugih večjih poslovnih izgub združeno delo Posavja ne izkazuje. Zato lahko rečemo, da je združeno delo regije uspešno premagovalo težave, kijih ob sedanjih težavah pri akumulativnem gospodarjenju očitno tudi drugod ne manjka. Kakšne so možnosti za pomoč pri zagotavljanju obratnih sredstev? ,.Menimo, da se bo moralo združeno delo v prihodnje mnogo bolj kot doslej zavzemati za to, da bo obvladalo tekoče poslovanje. Moram poudariti, da je gospodarstvo v tem pogledu doslej premalo storilo. Ni mogoče pričakovati, da bo tudi vnaprej mogoče reševati probleme tekočega poslovanja zgolj z najemanjem kratkoročnih posojil v banki. To poudarjam zategadelj, ker vprašanje nezadostnih obratnih sredstev za tekoče aktivnosti združenega dela že danes postavlja banko pred skoraj nemogoče probleme. Mislim, da niso vedno samo nove naložbe v obratna sredstva jamstvo za rast družbenega proizvoda, temveč da je to mogoče dosegati tudi z intenzivnejšo organizacijo dela in posodabljanjem obstoječih zmogljivosti. - Kakšnih kriterijev kreditne politike se bodo posluževali organi banke, saj so po mnenju mnogih doslej znane visoko planirane stopnje rasti družbenega proizvoda posavskih občin, same delovne organizacije pa na tiho načrtujejo še višje? „Danes res obstajajo prevelike ambicije za nove investicije v samem združenem delu, nič manj pa tudi v nekaterih organih družbenopolitičnih skupnosti, čeprav je ravno tako jasno, kot sem že rekel, da bodo v novem planskem obdobju realne materialne, možnosti za posojila manjša. Rast razpoložljivih sredstev bo kratko malo počasnejša. Ostajajo tudi bremena prenesenih neizvršenih obveznostii iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. S tako na kratko nakazanimi problemi se srečujejo združeno delo in tudi Temeljna posavska banka kot njegov finančni servis, nič manj pa tudi občani in druge družbene in pravne osebe. Kako se povečuje vpliv delavcev pri odločanju o naložbah? Kakšno je delo delegatov v zboru banke in njenih organih? „Vsi, ki z banko poslovno sodelujemo, bomo morali zavestneje, predvsem pa vsebinsko poglobiti sodelovanje z delegatsko bazo in izvršilnimi organi banke, kakor tudi s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti območja, ki ga banka poslovno pokriva. Zavedamo se tudi nekaterih slabosti, ko odločanje o gospodarjenju in usmerjanje združenih sredstev v banki še ni dovolj približano delavcem v neposredni proizvodnji. Moramo tudi razumeti, da je to vendarle proces, ki bo trajal še določeno obdobje. Razbiti je treba še nekatere spone, da bomo lahko hitreje spreminjali klasične kreditne odnose in začeli še odločneje uveljavljati neposredno povezovanje dela in sredstev v združenem delu." - Za konec. Koliko so Temeljno posavsko banko Ljubljanske banke vzeli za svojo delovni ljudje in občani? Kakšna so gibanja hranilnih vlog, kakšno je devizno varčevanje, kako se razvijajo sodobnejši načini poslovanja, npr. tekoči računi? „V letih 1976 do 1980 so se sredstva prebivalstva v Posavju povečala za 730,4 milijona dinarjev. Povprečna rast hranilnih vlog je znašala 37 odstotkov. Pri tem so se hitreje od dinarskih povečevala devizna sredstva. Med sredstvi prebivalstva leta 1976 so devizna sredstva predstavljala le 29 odstotkov vlog, lani pa je znašalo to razmerje že 42 odstotkov. Eden od vzrokov za hitrejši porast deviznih vlog je bila nedvomno tudi prožnejša politika banke pri zbiranju deviznih sredstev občanov. Občani so spoznali prednosti deviznega varčevanja, ki omogoča ugodnejše kreditiranje. Porast deviznih vlog v letu 1980 je seveda poskočil tudi zaradi devalvacije dinarja. V letih 1976 do 1979 so dosegla največji porast sredstva na hranilnih vlogah in tekočih računih. Skoraj v celoti je bila zaključena akcija izplačevanja osebnih dohodkov v delovnih organizacijah preko banke. Za lansko leto že ugotavljamo, da so nekateri ukrepi stabilizacijske politike, predvsem porast cen in z njimi povezana draginja na eni strani, na drugi pa padec realnih osebnih dohodkov, zavrli rast sredstev na hranilnih vlogah in tekočih računih. ‘ ALFRED ŽELEZNIK pisma . in odmevi. MLADI ŠAHISTI VELIKO IGRAJO Člani šolskega šahovskega krožka veliko tekmujemo med seboj in se učimo teorije. Blizu nas ni šahovskega kluba, zato pripravljamo dvoboje s srednješolci iz Črnomlja in z vojaki tamkajšnje garnizije. Udeležujemo se tudi občinskih tekmovanj, merimo se z odraslimi šahisti. Sprva nas Je bilo strah, zdaj že dosegamo uspehe, še marsikaj pa se bomo morali naučiti. ROMAN HORVAT OŠ Stari trg OBLETNICA TITOVE SMRTI Ob obletnici smrti Josipa Broza Tita smo se učenci OŠ Bršljin poklonili z minutnim molkom nje govemu spominu. Naša srca niso bila nič manj žalostna kot lani. Obenem smo se počutili ponosne, saj smo Titovi dediči. JOŽICA ŽAGAR 7.c OŠ XII SNOUB, Bršljin OBISKALI SMO HlŠO cvetja Učenci 7. in 8. razreda OŠ Globoko smo od lanske jeseni do te pomladi pripravljali različne delovne akcije, da bi z zbranim denarjem lahko obiskali hišo cvetja v Beogra du. Aprila se nam je velika želja izpolnila, nemi smo se poklonili ob grobnici tovariša Tita in sklenili da bomo še odločneje hodili po Titovi poti napredka. JOŽICA LESKOVŠEK KRES V ŠENTJERNEJU 00 ZSMS Šentjernej je v sodelovanju s KUD Brata Pirkovič pripravila proslavo za 1. maj in krajevni praznik. Po proslavi, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor pihalni orkester Šentjernejski oktet, mladinci in otroci iz vrtca, so na hipodromu zakurili še kres, ob katerem je Jerele s harmoniko poskrbel za praznično in veselo vzdušje. KSENIJA BREGAR Šentjernej VELIČASTNO NA JAVOROVICI V petek 1. maja je bila na Javorovici proslava v počastitev praznika dela krajevnega praznika in komemoracija v spomin na padle borce IV. batdjjona Cankarjeve brigade. V okviru praznovanja so pripravili pohod po poteh Gorjan* skega bataljona. Udeležili smo se krajšega pohoda. Ponosno smo stopali za plapolajočimi zastavami in ob spremljavi harmonike prepevali METKA PRAH OŠ Šentjernej PRAZNOVANJE V PREDGRADU Mladinska organizacija KS Polja 'ne ob Kolpi je v Predgradu priredila proslavo v počastitev 1. maja in v spomin na obletnico snlrti maršala Tita. Proslavo so pripravili pionirji in mladinci sami nastopili so z recitacijami pevskimi točkami. Nabito polna dvorana je burno pozdravila nastopajoče. Nastopil je tudi tamburaški zbor iz Predgrada. Ob tej priložnosti so podelili krajevna priznanja Gasilskemu društvu Pred-grad Milanu Terčenu iz Predgrada in Mavrinu iz Cepelj. ALEKSANDER VAJS Predgrad Iz Artič poročajo Marljivi dopisniki novinarskega krožka na OS Artiče so poslali zajeten kup dopisov. Stanka Krošelj je opisala, kako so izbirali ime za njihov šolski radio. Učenci so sprejeli predlog Anite Herceg iz 5. razreda, ki je predlagala, naj se radio imenuje Utrip. Le-ta je, kot piše Katja Haler, ob obletnici Titove smrti pripravil izredno oddajo, s katero so počastili spomin na velikega voditelja. Ista učenka poroča tudi o obisku članov novinarskega krožka na RTV v Ljubljani, kjer so zvedeli veliko zanimivega, videli studio, si ogledali drage naprave in Prisluhnili oddaji „V živo". Na konju ju z njimi poklepetal še Vitan Mal, kije obljubil priti v Artiče. Ladica Podgoršek, Martina Molan, Darko Umek in Mateja Sever Poročajo o praznovanju praznika Y Psicah so igrali kapelski godbeniki, v Sromljah so pri šoli Postavili lep mlaj, otroci iz Križ so naredili velik kres, medtem ko so v gornji Pohanci mlaj okrasili z lipi-001id a je bil še lepši. • , PraZn°vanju gasilskega društva svojih težavah, so spregovori o nekaterih pridobitvah. Tc e predvsem velikanski vodo 1 z okrog 20 km omrežja, iz _*erega dobi pitno vodo domala sleherno gospodinjstvo te hribovite krajevne skupnosti. Pohvalili so tudi asfalt, s katerim so počrnjene vijugave ceste. V razpoloženi družbi je mogoče slišati tudi kakšno zbadljivo o tem, kakšna ihta je bila potrebna, da je stekel asfalt tudi proti Pohanci. Sicer so domačini segli tudi v žep za cesto proti Krškemu. Leta 1978 je • bila asfaltirana cesta od Zdol do Raven predlani pa še cesta Zdole — Anovec. Tu je naštevanja že konec. Nemalo bridkih imajo povedati, kako so iz leta v leto izpadli iz občinskih planov, dokler ni bilo konec minule petletke. Sedaj se bojijo, da se zgodovina ne bi ponovila. Problemu bi se lahko drugače reklo tudi: neurejeno financiranje krajevnih skupnosti v krški občini. Skoraj do pičice enako so namreč govorili na našem uredništvu v gosteh to pomlad malo nižje v Dolenji vasi. Edini poglavitni vir siromašne blagajne KS na Zdolah je namreč tistih 80 tisočakov, ki jih prejemajo za delo delegatskega sistema! Ker se temu po starem le reče ,»milijoni”, tega ne dajo v žep delegatom za seje v Krškem za kakšen sendvič, kajti za bencin že ne bi bilo, temveč namenijo za gramoz na to ali ono pot. To sta glasno in jasno povedala predsednika skupščine KS Jože Jamšek (predsednik sveta KS inž. Špiler je bil odsoten zaradi službe pri reaktorju v atomski) in predsednik krajevne konference SZDL Jože Ban. Kmet in nekdanji odbornik Jože Slivšek pa je mnogo bolj jezno pribil, da nas samo nekaj „farbajo,” našo krajevno skupnost odrivajo iz enega plana v drugega. „Ce bi se bil najavil kdo drug kot novinarji, sploh ne bi prišel,” je dal duška svoji jezi. OH TI PLANI! Predsednik krajevne konference SZDL Jože Ban je opisal razvejeno dejavnost te organizacije pri evidentiranju potreb krajanov in sprejemanje novega srednjeročnega načrta KS. Organizirali so se torej v smeri, ki jim je v preteklosti pobirala veter iz jader razvoja. ..Poglejte, kolikšen je razvoj Krškega, je menil predsednik Jamšek. „Tistih pet kilometrov asfalta, ki nas loči od tega centra, je ravno toliko, da je preveč za hojo, a hkrati premalo, da bi nas v sijaju tamkajšnjega napredka videli, da resnično zaostajamo!” Težave delegatov je nazorno opisal tajnik krajevne organizacije Zveze združenj borcev in vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Branko Šoba. ..Poglejte,” je listal zajeten sveženj delegatskih gradiv, „to je za zasedanje skupščine 15. maja. Pregledal sem to gradivo, ki sem ga prejel včeraj (5. maja). V desetih dneh naj bi ga med ljudmi prediskutirali. To pa je domala nemogoče: pri nekaterih točkah je rečeno, da je gradivo v Poročevalcu. Jaz ga imam, drugi ne, za druge točke pa bo gradivo še prihajalo. Pooblastilo je npr. prišlo danes. Kdor bo šel na sejo, ga bo moral žigosati, žig je spet pri drugem,” je opisoval težave, ker tudi poslej ne bo denarja za tajnika, ki bi lahko urejal še kup drugih stvari. Še ni povsem končal, ko je bilo slišati medklice, da je rok za ta sklic skupščine še kar v redu. Drugi navzoči delegati so potrdili, da gradiva prihajajo tudi zadnji dan, da, tudi dva dni po tem, ko je v Krškem seja že bila! POŠTARJI NISO „SENCA NEKDANJIH” Že smo pri vprašanju, ki je še kako pomembno za oddaljene in razmetane kraje. Poštna dostava je ako klavrna, da je mogoče časopise brati kolikor toliko sproti le, če jih kupuješ v trafiki, kot je dejala Francka Štefančič izPleteija. Kaj je torej z našo pošto na pragu atomskega veka? Angela Grmšek, dolgoletna poštarica, sedaj ve, odkod trganje po sklepih. Ni si mogla kaj, da ne bi povedala, kaj vse je opravila kot skromna ženska peš. „Tile fantje drvijo na mopedih, vi pa pravite, da sem od leta 1936 do 1962 jaz sama bolje opravila vse na tem terenu. Enkrat samkrat sem se peljala na lojtmiku s kravjo vprego, drugo pa vse peš!” Prisotni so pritrjevali, kako je vedno prinesla na dom tudi paket, česar si danes ni mogoče niti misliti od poštarja. Hvalevredno je, da se s pošto ubada poslovodja male krajevne trgovinice, sicer bi bilo še slabše. ..Najdite koga za poštarja,” jim je bilo rečeno na pošti v Krškem. Krajani odgovarjajo, da jim jih zatem poberejo v dolino. Morda bo boljše nagrajevanje pritegnilo koga, če si take gorečnosti, kot jo je premogla Angelca, ni več mogoče niti misliti!? UP SO MLADI Na redko katerem uredništvu v gosteh smo slišali toliko spodbudnega o mladih. Sekretar osnovne organizacije ZK Rudi Zupančič se je lahko pohvalil, da njihova pred komaj dvema letoma ustanovljena organizacija šteje 12 članov. Predvidene imajo še nove člane. Svojski motor družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti nasploh je zdolska mladinska organizacija. Njen predsednik Bojan Rožman, Aleksandra Slivšek in drugi so opisali, kako so pravzaprav oživeli opuščeno šolo tam leta 1972. Ne mine proslava brez dostojnega kulturnega programa, daleč naokoli so znani njihovi ,.Pokaži, kaj znaš”. Na ciklostilu iz partizanskih časov razmnožujejo .Mladega Zdolana”, ki izhaja občasno, in „Zdolana”, ki je reden, mesečno. Deležni so bili pohvale občinske konference ZSMS, njihovi vrstniki se udele- žujejo političnih šol, gojijo in obujajo borbene tradicije na številnih pohodih. Predsednik krajevne konference SZDL Ban je pohvalil še najmlajše. Čeprav se vozijo ;V krško osnovno šolo, so v krajevni skupnosti nepogrešljivi kurirji. 0 Mladi so prebili led tudi v športu. Donedavni prizadevni tajnik KS — potegnili so ga v Krško - je navedel, kako so mladi vlili polet. ..Uveljavili so v tej vaški sredini sploh šport. Razširili so namizni tenis, teke. V Krškem so se lahko pohvalili, da imajo posavskega prvaka v namiznem tenisu med osnovnošolci, fant pa je neutrudno treniral pri nas,” je dejal Mavsar. Končno naj bi letos le prišli do asfaltiranega igrišča. To bo, kot so jedko pripomnili, prva pomembna naložba družbenega standarda v krajevni skupnosti, kjer se bo izkazal kakšen SIS. 300 LJUDI SE PRERIVA Zdolani zavidajo Krčanom in drugim centrom lepe kulturne prireditve, še bolj pa domove. Ko gredo tja na kakšno prireditev, presenečeni opažajo, da draga gostovanja niso niti kaj prida obiskana. „Kar povej,” je spodbudil Silvo Mavsar predsednika Bana, ki se je jel opravičevati, češ da mu je ušlo, kako tam ni škoda milijonov za taka gostovanja, ko gredo presežki samoupravnih interesnih skupnosti za stadion, sami pa so komaj uredili stranišče, da na nujo ni bilo treba v vinograd! In spet smo bili pri tej šoli častitljive starosti, ki je samo od daleč videti tako mogočna. Predsednik kulturnega društva „Rudi Rožanc” Anton Živič je navedel, da so do te skromne dvoranice prišli tako, da so podrli steno med dvema razredoma. „Vanj se natrpa tudi po 300 ljudi,” pohvali svoje občinstvo. Na starem klavirju stoji sodček, darilo ob pobratenju za praznik republike leta 1978 med zbori iz Zdol, pišečke Orlice in Triglavom iz Dupelj. Zadovoljen pokaže tudi parček v gorenjski narodni noši, kajpak tudi darilo Gorenjcev. S svojim mešanim pevskim zborom si upajo gostovati kjerkoli. Marica Zivič je povedala, kako so včasih zbirali za prevoze pokojnega pevovodje Zupančiča s Senovega. Upajo, da bo Zvezi kulturnih organizacij občine uspelo zadržati sedanjega pevovodjo Franca Potokarja, ki prihaja semkaj iz Račje vasi pri Cerkljah. Pred visoko obletnico bi bila stara šolska stavba potrebna korenitega popravila. Računi se nikakor ne izidejo, bojda bi bilo potrebnih pet milijonov dinarjev. KUD Rudi Rožanc ne daje prostora zgolj mladim in drugim družbenopolitičnim organizacijam ter krajevni skupnosti, temveč tudi delavnim gasilcem. Poveljnik Marjan Molan je povedal, da bodo letos obhajali 30-letnico. Operativa, posebno pionirji in ženske, se redno udeležujejo občinskih tekmovanj. Priborih so si že dva pokala. Kombi imajo, brizgalna je bolj za silo, sirene pa ne premorejo. Akcijo NNNP so predlani v kraju dobro izpeljali. POZIMI ODREZANI Podpredsednik skupščine KS Jože Dular iz Kostanjeka je navedel za današnji čas tako blizu občinskega središča domala nepojmljiv primer, kako so bili minulo zimo dobesedno odrezani od sveta. „Iz Raven so plužili le, kolikor je asfalta. Zjutraj so delavci gazili v službo, kot so vedeli in znali. Otroci so krenili za njimi rane-je, da ne bi zametlo gazi. Hudo je bilo tam okoli Sahol, tega partizanskega zaledja. Bili smo na občini z zahtevo, da cesto zorjejo na kakršenkoli način. Ni bilo nič, dokler se nismo sami znašli. Pri Izletniku so tudi dejali, da avtobusa ne bo, dokler ne bo urejena cesta,” je povedal. Tu pa spet lahko pričnemo zgodbo o planih. Krajani so pograjali telefon, če tisti dvojček v trgovini, kjer je dostopen le med njenim delovnim časom, to ime zasluži, saj običajno utihne ob prvi ujmi. Redkobesedni so bili v pogovoru o kmetijstvu. So pa lepo obdelane številne vinogradniške lege. Pod vasjo se sveti tudi folija jagodovega nasada, sadijo ribez, nasploh se vse bolj poskušajo v sadjarstvu. Šele na koncu smo izvedeli, da imajo pri Sliv-šku pravcato vinogradniško društvo. Pobude, da bi v kraju prišli do nekakšnega vrtca, kažejo, da se zopet razvijajo mlade družine, da se beg v dolino ustavlja. Mladi, vsekakor dela-voljni, želijo ostati v teh krajih. Jim je zameriti, če zato nekatere zahteve izražajo malo ostreje? Ohranili so živahno kulturno življenje, čeprav so v kraju izgubili šolo. Hudi Zupančič Bojan Rožman Viktor Pavlič Jože Jamšek Marica Zivič Silvo Mavsar Jože Slivšek Branko Soba Jože Ban Angela Grmšek Anton Živič Francka Štefančič Matjan Molan Branko Čepin Jože Dular Aleksandra Slivšek ^TELEVIZIJSKI SPORED 15. V. 8.45 TV V SOLI Koledar. TV vrtec, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje. Mleko 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Ri sanka. Zgodovina, Zgodba, Risanka. Izobraževalna reportaža, Zadnje mi nute 14.55 TV V SOLI ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 DRUŽINA SMOLA 17.45 CEZ TRI GORE: LJUBLJANSKI OKTET Ta znana slovenska glasbena skupina bo zapela vrsto starih vojaških pesmi. 18.15 OBZORNIK 18.25 MEMORIALNA ARHITEKTURA Oddajo so pripravili beograjski televizijci, govorila pa bo o značaju, pomenu in vrednotah zgodovinsko pomembnih poslopij, spomenikov, spominskih parkov in podobnega, kar presega človekovo minljivost in ostaja bodočim rodovom. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE 21 00 T. Mann: BUDDDENBRO OKOVI 22.00 V ZNAMENJU 22.15 NOČNI KINO: DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOČ Že vrsta stvaritev ameriških dramatikov tega stoletja je obdelana tudi na filmski način. Tako bomo drevi lahko gledali film, ki ga je Sidney Lumet 1961 posnel po isto« naslovni drami E. 0*Neilla. Dogajanje se odvija v Connecticutu in sicer v letih pred prvo svetovno vojno. Gre za prikaz nasprotij med starajočim se igralcem, njegovo ženo narkomanko in sinovoma. Glavne vloge igrajo Ralph Richardson, Katharine Hepburn, Joson Robards ml. in Dean Stockwell. 17.25 Test 17.40 Poročila — 17.45 Mali svet - 18.15 Mladinski ekran - 18.45 Mali show - 19 30 Dnevnik - 20.00 Narodna glasba — 20.30 Zagrebška panorama 20.55 Teveteka - 21.40 Kultura srca 16. V. sobota 1 8.00 POROČILA 8.05 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.15 KAPITAN KUK 8.25 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLO NOV 8.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.15 PALČKI NIMAJO POJMA 9 45 JEZIK V JAVNI RABI Človek z govorom izpoveduje misli, govorjenje pa je hote ali nehote tudi čustveno obarvano. Zato jezikoslovci ločijo stilno oz. čustveno obarvane besedne skupine. O teh bo tekla beseda v današnji oddaji, katere delovni naslov je Kako nastajajo pri besedah različne stillne vrednosti. 9.55 TRŽAŠKI MOZAIK, ponovitev druge dokumentarne oddaje 10.45 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 11.35 in 15.50 POROČILA 15.55 SLOBODA: VELEŽ. prenos nogometne tekme 17.45 LAŽNIVI KUUKEC, madžarski mladinski film Zgodbe o Muenchausnu, lažnivem kljukcu, je Gottfried A Buerger spisal že 1786, poznamo jih tudi na Slovenskem, mladi gledalci pa bode nekaj junakovih dogodivščin spoznali tudi iz madžarskega filma. 18.50 NAS KRAJ 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19 26 ZRNO DO ZRNA 19 30 DNEVNIK 19.55 VREME 20-00 TELEVIZIJSKA KRIŽANKA 21.45 URA REVOLVERASEV. ameriški film Ljubitelji pravega vesterna bodo prišli na račun, ogledali si bodo lahko film, ki je smiselno nadalje vanje Streljanja pri OK Koralu. Zna meniti šerif Wyatt Earp bo tokrat preganjal preostanek Clantonove tolpe, ob srtrani pa mu bo stal Doc Holliday. Glavni vlogi igrata James Garner in Jason Robards. 23.25 POROČILA 23.30 TV KAŽIPOT 17.45 Partizan: Jadran (prenos vaterpolske tekme) 18.45 Narodna glasba - 19.15 Na svoj račun (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Poročila 21.00 Človek in zakon (dokumentarna oddaja) - 21.30 Športna sobota - 21.50 Zagrebški glasbeni bienale 17. V. nedelja 9.15 POROČILA 9.20 ŽIVŽAV 10.10 TALE 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Prvi prispevek bo govoril o vzrokih, zakaj v preteklem srednjeročnem obdobju nismo dosegli načrtovanega povečanja obdelovalne zemlje, in sicer z osuševanjem močvirnih površin. Prikazano bo tudi kaj nas na tem področju čaka v naslednjih petih letih. Zatem bo beseda o najprimernejšem času za košnjo ter o različnih načinih siliranja trave. Portretno bo predstavljena kmetica Renčka Fras, ki so jo komunisti mariborske občine Pesnica izvolili za predsednico občinske konference. Pogovor z dekleti ki so končale kmetijsko gospo-dinsko šolo in se po dveletnem šolanju vrnile na domačije, bo prikazal možnosti vpisa v kmetijske šole v prvem šolskem letu usmerjenega izobraževanja. V rubriki Predstavljamo vam kmeta bo govor o očetu Karlu in sinu Božu Judežu iz Pra-proč pri Šentjerneju. 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.55 POROČILA . . . AVTOMOBILSKA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE, prenos iz Zalodeija . . . MAREZIGE, dokumentarna oddaja 16.10 POROČILA 16.15 TRIGLAV: KPK, prenos vaterpolske tekme 17.20 Športna poročila 17.30 PADATIK, indijski film 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KO POMLAD ZAMUJA 21.00 ZANIMA ME Nikoli ni prepozno (o osnovnošolskem izobraževanju odraslih), Gostinski šolski center v Izoli, Svetuj staršem (o usmerjanju otrok v različne poklice), Varčevanje pri razsvetljavi, Tobak to so naslovi petih prispevkov oddaje, katere vsebino so narekovale želje gledalcev. 21.30 V ZNAMENJU 21.50 Športni pregled 15.50 Nedeljsko popoldne - 17.25 Otožni vitez (ameriški film) - 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Odrske luči (ponovitev zabavnoglasbene oddaje) 18. V ponedeljek 1 8.45 in 10.00 TV V SOLI 14.55 TV V SOLI. ponovitev 1610 KMETIJSKA ODDAJA 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: Z BARKO PO PIRANSKEM ZALIVU 17.35 MABEL ZA VOLANOM, burleska C. Chaplina 18.00 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V POMORSTVU Ladja je kot majhno mesto, katerega prebivalci morajo poskrbeti za vse. Tako morajo pomorščaki imeti take poklice, da lahko vodijo in usmerjajo ladjo po plovni poti. upravljajo in vzdržujejo stroje in naprave, izmenjujejo sporočila s kopnim, pečejo kruh, perejo perilo ali nudijo zdravniško pomoč. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19 26 ZRNO DO ZRNA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19 55 VREME 2000 Jovan S. Popovič. KIR JANJA Po srbskem dramatiku Jovanu Steriji Popoviču se imenuje letni pregled jugoslovanske gledališke tvornosti. Tokrat si bomo lahko ogledali televizijsko priredbo drame o junaku, ki ga povsem obsede želja po srebrnikih in zlatnikih. Glavne vloge igrajo Miloš Zutič, Tatjana Boškovič in Milan Gutovič. 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini— 17.30 Dnevnik - 17.45 Gledališče strička Brana — 18.00 Enci menci— 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20 00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Obljubljena dežela 19. V. torek 1 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.15 ŠOLSKA TV: Zvok v filmu, Kondicijska vadba Teoretiki pravijo, da film lahko označimo Judi kot umetnost ozvočene ali neozvočene slike. Prispevek bo šolarje seznanil s tem, da je bil film sprva nem, premiera prvega zvočnega filma Pevec jazza pa je bila 1927. Telovadba kot šolski predmet zahteva dokaj zbranosti, ne nazadnje pa tudi sposobnosti, zato ni odveč vedeti kaj o ogrevanju in siceršnji telesni pripravljenosti, ki jo omogoča pravilna vadba. 17 15 POROČILA 17.20 KAPITAN KUK 17.30 PTUJ 80, glasbena oddaja 18.00 PISANI SVET 18 30 OBZORNIK 18 40 OBRAMBA IN SAivIOZAŠCl TA Oddaja bo govorila o stabilizacijskih prizadevanjih v JLA. prikazano bo 30-letno delovanje slovenskih tabornikov, posebno zanimiv pa bo prispevek o delu društva jamskih potapljačev Proteus, ki je edino tovrstno društvo v Jugoslaviji. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 2000 SKUPNO, aktualna oddaja jugoslovanskih studiev 21.05 E. Zola: VZPON ROUGONO VIH 22.00 V ZNAMENJU 22.15 IZ KONCERTNIH DVORAN - Richard Strauss: DON KIHOT 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Življenje knjig — 18 45 Zeleni kabaret 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavajo vas Ela Fitzgerald in bostonski simfoniki - 21.00 Človek in čas — 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Iz arhiva šolske TV 9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.40 POROČILA 17.45 Z BESEDO IN SLIKO: UGANKE ZANKE 18.00 VELIKE RAZSTAVE 18.25 OBZORNIK 18.40 REPUBLIŠKA REVIJA ZA GORJE 80, glasbena oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20 00 FILM TEDNA: KAKO PO STATI ŠVICAR Nemški psihiater in njegova žena pa italijajanski kuhar in jugoslovanska baletna umetnica želijo postati državljani najlepše, najbolj čiste in najbolj bogate države na svetu. Toda kako postati Švicar? Niti najmanj lahko, saj sta dva policaja nekega Švicarskega kantona zadolžena, da opazujeta, sprašujeta, ugotavljata, presojata, primerjata, skratka, da na najrazličnejše načine zbereta vsakršne podatke o ljudeh, ki hočejo pridobiti švicarsko državljanstvo. Kako to poteka, o tem bo govoril film, ki ga je po lastnem scenariju 1978 posnel švicarski režiser Rolf Lussy. Delo je sicer zastavljeno humorno, a je hkrati dovolj ironično in satirično. Igrajo WaIo Lueoend Emil Steinberger, Beatrice Kessler. Hilde Ziegler in drugi. 21.45 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.50 MINIATURE: RUDI SPANZEL 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini— 17.30 Dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Zabavna medigra - 19.30 Dnevnik — 20.00 D. Ilič: Joakim (predstava Beograjskega dramskega pozorišta) - 21.35 Zagrebška panorama — 21.55 Tale 21. V. četrtek 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.20 ŠOLSKA TV: Zvok v filmu Kondicijska vadba 17.20 POROČILA 17.25 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TIFUSARJI in SMRT PATRA DJURICE, jugoslovanskega filma 18.20 OBZORNIK 18.30 MLADI ZA MLADE: DIJAŠKA SAMOUPRAVA Učenci srednjih šol bodo brez dlake na jeziku govorili o učbenikih za predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Strnjen povzetek njihovih mnenj je: učbeniki so preveč suhoparno teoretični in ne dajejo prave predstave o praksi samoupravljanja. sporedu prispevka, ki bosta prikazala: prvi Zimbabve kot najmlajšo neodvisno državo črne celine, drugi pa začarani krog prizadevanj kako rešiti zadnje vprašanje afriškega kolonializma - Nambijo. 21.30 625 22.10 V ZNAMENJU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20 00 MEDNARODNA OBZORJA Po pregledu mednarodnih dogodkov v zadnjem mesecu bosta na 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Družb* rdečelaske Zore - 18.15 Znanost - 18.45 Ugrabitev - 19.30 Dnevnik - 20.00 T Teleskopija: Oto Bihalji — Merin - 21.00 Hirošima, ljubezen moja (francoski film) - 23.00 24 ur PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 15. V. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Otroške igre. 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Ivan Štuhec: Vplivi na število rojenih pujskov). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Iz M. Kozine baleta Bajke o Gorjancih. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Na-potiki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Uganite, pa 'vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Li-ričrji utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 -4.30 Nočni program. ce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Fran Milčinski: Kratke). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (T. Troll: Cesarski kos). 18.45 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 -4.30 Nočni program. Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni , program. SREDA, 20. V. PONEDELJEK, 18. V. SOBOTA, 16. V. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Pojo amaterski zbori. 10.30 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Mojca Smerkolj: Kako preprečujemo rojenje čebel). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni program. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Dušan Engelman: Srednjeročni plan razvoja živinoreje). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskh radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 1530 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Štirje Kovači. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Mihaela Černe: Možnosti pridelovanja zelenjave na Kozjanskem). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Slovenija. 20.00 Koncert za besedo. 20.25 Violinska virtuoznost F. Krei-slerja. 21.05 Odlomki iz P. Cor-neliusa opere Bagdadski brivec. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 -4.30 Nočni program. ČETRTEK, 21. V. TOREK, 19. V. NEDELJA, 17. V. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Jehn: Je gospod Smirek deževnik?). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajal- 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.05 Operne arije in monologi. 11.35 Znano ip priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Tanja Hlišč: Lešnik v kmečkih nasadih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Sotočje. 18.45 Glasbena medigra. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Od premiere do premiere. 22.30 Tipke in godala. 23.05 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (Miha Lipušček: Trajanje brejosti in potek telitve sta za selekcijo in gospodarnost reje pomembni lastnosti). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 19.35 Minute z ansamblom Franca Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.0 Literarni večer (Afriška srečanja). 21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. VESELI PRIZNANJA M, ti/rotUdifcoo' lida/ "kULTURNI DAN Zadnjo soboto v aprilu smo imeli na gimnaziji kulturni dan. V galeriji je bila na ogled Jurčičeva razstava v telovadnici je potekala literarno glasbena ura delovali pa so še: pevski zbor klub OZN likovno ob likovalm in hortikulturni krožek Člani literarnega krožka so se predstavili s svojimi deli Filmski krožek je pripravil ogled filmske literature aparatov za snemanje razgovor o delu ter prikaz filmov ki so jih posneli krožkarji Dan smo zaključili s proslavo ki je bila v športni dvora tli za vse srednje šole IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto Med tistimi, ki so prejeli občinsko priznanje OF na svečani podelitvi v domu JLA v Novem mestu, je bila tudi naša mladinska organizacija. Priznanje je za nas spodbuda za nadaljnje delo in za še čvrstejše sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami pri hitrejšem razvoju Suhe krajine. Naša odločnost, da gradimo socialistično družbo po Titovi poti, je neomajna. SLAVKO MIRTIČ BRANKA JURCA PODELILA ZNAČKE IN PRIZNANJA OB OBLETNICI TITOVE SMRTI Na dan prve obletnice smrti, tovariša Tita smo učenci COŠ Semič poslušali sestavek ki ga je prek šolskega radia prebrala učenka 8 a razreda Poudarila je zlasti Titove boje za svobodo in neodvisnost naše domovine ter prizadevanja za uvelja vitev neuvrščenih v svetu. Z minuto molka smo počastili spomin na Tita ki bo vedno živel v nas vodile nas bodo njegove besede MARI PECA VAR Semiški šolarji že vrsto let tekmu jemo za Župančičevo bralno znač ko. Tudi letos je bilo veliko tekmovalcev na podelitev značk ;n priznanj pa smo 24. aprila povabili pisateljico Branko Jurca V prosvet nem domu smo pripravili krajši kulturni program nato pa nam je Jurčeva pripovedovala o svojem življenju in pisateljevanju ter tekmovalcem izroči.a značke in priznanja ZLATA KRAKAR j ZBIRAJO TUDI ČRNOMALJSKI PIONIRJI Ob nedavnem tednu Rdečega kri- ža smo bili še posebno delavni pionirji. Tudi v Črnomlju smo začeli zbirati šolske potrebščine in igrače za otroke iz Afrike in brigadirske vrtce. Tako bomo pripomogli, da bo otroštvo najmrajših in naših vrstnikov lepše. META ROGINA kultura in izobra- ževanje Izvrsten uspeh dolenjskih glasbenikov Prva, druga in tretja nagrada za učence glasbe iz novomeške in krške občine na zveznem , tekmovanju v Sarajevu — Na novomeški glasbeni šoli znajo usmerjati talente jem, hkrati pa, da znajo pedagogi prisluhniti težnjam posameznikov, poiskati in usmerjati resnične talente. I, ZORAN Kar 372 solistov, devet ansamblov in štirinajst zborov se je udeležilo desetega, jubilejnega tekmovanja učencev in študentov glasbe Jugoslavije, ki je bilo zadnje aprilske dni v Sarajevu. Slovensko zastopstvo je bilo nenavadno močno, saj so ga poleg 89 solistov oziroma instrumentalistov sestavljali še vokalni ansambel, _ pevski zbor in strokovnjaki, ki so sodelovali v posameznih Poti IP VPSfillB' ocenjevalnih komisijah. »I J Kot smo lahko že prebrali, so se udeleženci iz Slovenije na tem tekmovanju odlično izkazali. Osvojili so več prvih, drugih in tretjih nagrad, kot posamezniki pa so bili tudi najvišje ocenjeni na tekmova-i&s 9d vseh so bili najuspešnejši Mariborčani, o katerih so se časopisi podrobneje razpisali, druge udeležence iz naše republike pa so omenili le bežno. Med zmagovalci letošnjega zvez-nPoa glasbenega tekmovanja so tudi trije Dolenjci, vsi sedanji ali bivši učenci glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Najvišje se je uvrstil prvonagrajenec Franci Arh iz Krškega, mladi pozavnist, ki študira glasbo na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, obenem pa igra v pihalnem orkestru krške tovarne „Djuro Salaj”. \ Franci Arh je nedvomno zelo nadarjen glasbenik, odlikuje pa se tudi z vztrajnostjo in marljivostjo. Zanimivo je, da je nižjo glasbeno solo - kot učenec novomeške glasbene šole Marjana Kozine -končal po skrajšanem programu. Pri tem mu je veliko pomagal pedagog akademski glasbenik Drago Gradišek, dirigent pihalnega orkestra krških celulozarjev in papirničarjev. Tomaž Burkat, ki mu pravijo tudi mlajši Henček, učenec srednje glasbene šole v Ljubljani, je kot klarinetist nastopil v prvi kategoriji tekmovalcev in osvojil drugo nagra- * do. Njegov brat Vasja, z dvanajstimi leti najmlajši med vsemi tekmovalci v Sarajevu, je med dvanajstimi trobentači, starimi do 15 let, osvojil tretjo nagrado. Vasja je učenec tretjega razreda glasbene šole Marjana Kozine in sploh prvi učenec te šole, ki se mu je tako kmalu posrečil odličen uspeh. Potrebno je vedeti, da so se smeli tekmovanja v Sarajevu udeležiti le tako imenovani republiški prvaki na posameznih instrumentih oziroma prvonagrajenci z nastopov na republiških tekmovanjih, ki so bila opravljena pred tem. Dejstvo, da so se tako visoko prebili kar trije nekdanji in sedanji učenci glasbene šole Marjana Kozine, kaže na to, da se kvaliteta dela na tej šoli nenehno izboljšuje kljub ne prav zglednim delovnim pogp- PESEM JIH ZBLIŽUJE — Amaterskim zborom so pomembna šola kar najbolj številni nastopi. Na sliki so člani mešanega zbora Prosvetnega društva Primož Trubar iz Loke pri Zid. mostu s rizadevno pevovodkinjo Tatjano Gori&ovo (na desni) (Foto: 'eleznik) Četrta občinska pevska revija sevniške občine v soboto v Loki pri Zid. mostu Hvalevredna je pobuda kulturnih organizacij sevniške občine da prenaša prireditve iz občinskega središča v manjše kraje. Lani je v Boštanju pred navdušenim občinstvom pelo le četvero zborov, v soboto ob 18. uri pa jih bo v prosvetnem domu v Loki pri Zidanem mostu predvidoma sedem. Jeseni namerava ZKO sevniške občine spodbuditi zbore za nastope po ostalih krajih, ki premorejo dvorane, zaenkrat pa še nimajo svojih zborov. In kdo so gostitelji letošnje občinske revije v Prosvetnem domu Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem mostu? Mnogo let po vojni je v Loki širil ljubezen do petja samouk Janez Jenčič. Še vedno je dobrodošel pri moškem pevskem zboru. Komaj leto dni bo, ko se že pozna nova pomoč glasbene pedagoginje Tatjane Goriškove. Prizadevno dela z mešanim zborom. Nekaterim pevcem ni nerodno priznati, da so prestali krizo, ki jo je prinesel zahtevnejši spored. Člani moškega zbora pojejo tudi v mešanem zboru. Med njimi je veliko železničarjev. Turnusni delavnik je mnogokrat huda ovira. Na vaje prihajajo pred odhodom „v službo” ali ob vrnitvi z dela izstopijo v Loki. Tenor Franc Strajnar, ki je predsedništvo predal Slavku Škrlecu, izraža željo vseh: k zboru bi radi pritegnili še več mlajših moških glasov. A. Ž. ' TEDEN MLADINSKE KULTURE BO JUNIJA Novomeška Zveza kulturnih organizacij pripravlja teden mladinske kulture v novomeški občini. Prireditev bo od 8. do 13. junija, nastopile pa bodo skupine in posamezniki, vključeni v šolska kulturna društva. Prijave bodo sprejemali do 16. maja. PIHALNI ORKESTRI TEKMUJEJO T V Kočevju je bilo minulo nedeljo eno od izbirnih tekmovanj za uvrstitev na zaključno prireditev letošnjega tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije. Med osmimi nastopajočimi orkestri sta sodelovala tudi kočevska delavska godba in mestna godba iz Metlike. Naslednje izbirno tekmovanje na našem območju bo 23. maja v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Na njem se bodo za uvrstitev na zaključno prireditev 6. in 7. junija na Bledu med drugim potegovali tudi: delavska pihalna godba iz Sevnice, gasilska godba na pihala iz Kapel, pihalni orkester Novoles iz Straže, delavski pihalni orkester senovske Svobode in pihalni orkester krške tovarne ,,Djuro Salaj”. Soteščani brez priznanja „Zarja" proslavila 45-letnico kulturnega delovanja V novomeški občini je le malo kulturnih društev, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo in bogato preteklostjo, kot jo ima Soteska. Tam so med prvomajskimi prazniki ob navzočnosti nekdanjih in sedanjih tvorcev soteške kulture proslavili 45-letnico delovanja. Jubilej so povezali s tretjim srečanjem učiteljev in učencev soteške podružnične šole, katere vrata so že desetletja zaprta, njeni učitelji pa se še vedno vračajo v te kraje. Današnja „Zarja” druži predvsem mlade, ki si želijo kvalitetnejših in težjih dramskih del. Soteščani so imeli vedno polno dvorano. S »Poslednjim možem” so letošnjo sezono nastopili kar na dvanajstih odrih po dolini Krke, od Novega mesta do Muljave in Turjaka. V teh majhnih dvoranah jih je videlo skoraj 3000 ljudi. Za praznovanje jubileja ob prvem maju so prizadevni soteški amaterji že tretjič obnovili dvorano kulturnega doma in uredili vitrine s fotografijami, ki izpričujejo kulturno-umetniško in zgodovinsko revolucionarno dejavnost tega kraja. Tistim, ki so prispevali svoj delež h kulturnemu razvoju kraja, so podelili priznanja, sami pa ga niso prejeli, čeprav je 10 ZKO Novo mesto na svoji zadnji seji sklenil, da ga na proslavi izroči, kot kaže, pa spet ni bilo človeka, ki bi ga izročil. J. PAVLIN Dolenjska zgodovina preveč po kapljah Novomeški posvet razkril precejšnje razpoke v preučevanju in pisanju novejše zgodovine na Dolenjskem — Prizadevanja so preveč razdrobljena po občinah — Malo je zbranega in napisanega zlasti o predvojnem delavskem in revolucionarnem gibanju na Dolenjskem Dogodki, ki so pretresali svet, niso šli mimo Dolenjske. Zgodovina uči, da je bilo tako od sive davnine dalje. Sprememb, ki so jih prinašala stoletja in desetletja, Dolenjci niso nikoli pasivno sprejemali. Vselej so se aktivno vključevali, še zlasti v dogajanja, ki so jim napovedovala napredek, svobodnejše življenje. Kot pripadniki naroda, ki je moral dolgo tisočletje hlapčevati tujim gospodaijem, so se razveselili slehernega uspeha in pridobitve z zlatimi črkami pisali v zgodovino. Njihov svobodnjaški in revolucionarni duh je dobil zadoščenje šele z zmagovito NOB in v novi samoupravni socialistični domovini. Delež Dolenjcev v skupnem slovenskem in jugoslovanskem boju za osvoboditev ni bil majhen. Izpričujejo ga knjige, muzeji, pomniki. Potrebne so bile tudi velike žrtve, človeške in materialne, da je bilo to doseženo. Kajpada je vsakomur jasno, da bi tudi te bitke ne mogli dobiti, če se ne bi nanjo temeljito pripravili. V teh pripravah je imela glavno besedo KP kot prehodnica današnje ZK, ker je edina v vsej široki fronti imela program in znala Pokazati pot do cilja. • DOLENJSKO ZGODOVINOPISJE SE JE REVOLUCIONARNI PRETEKLOSTI LE DELNO OD-°L2lLO. Se vedno ni dela, ki bi, enimo, z zgodovinskimi merili ^dnotilo znano Kandijsko repu-. “o kot odjek oktobrske revolucija Prav tako še ni moč prebrati emeljite razprave, ki bi osvetlila rajk tekstilcev v Povhovi tovarni v °vern mestu. Poleg tega bi se dalo . ati kako novo razsežnost tudi k obdelani Viniški republiki, ki so jo rodile podobne razmere kot Kan- dijsko. Še neraziskana pa so tudi številna druga dogajanja iz obdobja med obema vojnama na Dolenjskem. Med taka je prav gotovo šteti partijska in skojevska posvetovanja, shode društev kmečkih fantov in deklet in seveda vrsto drugih dogodkov in pojavov z revolucionarnim obeležjem. • VEC JE BILO NAREJENEGA ZA OBDOBJE NOB. Znana so dela izpod peres Frančka Sajeta, Iva Pirkoviča, Janka Jarca in drugih zgodovinarjev ter publicistov. Nekaj novejših del je še v rokopisih in zanje iščejo založnike. Tudi spominska literatura je dokaj bogata, pa naj imamo v mislih tisto, ki je izšla v samostojnih knjigah, ali ono, ki se pojavlja v periodičnem tisku. Ob vsem tem pa je treba ugotoviti, da je bil do zdaj neprimerno bolje od ostalega opisan vojaški del naše revolucije, se pravi boji posameznih partizanskih enot na Dolenjskem. • ZBIRANJE ZGODOVINSKEGA GRADIVA IN PISANJE ZGODOVINE PA JE DO ZDAJ POTEKALO PREVEC RAZDROBLJENO IN NEUSKLAJENO, preveč v mejah te ali one dolenjske občine. Zato so lahko na posvetovanju, ki ga je 8. maja v Novem mestu vodil Anton Štampohar, predsednik komisije za zgodovino delavskega gibanja pri Medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko, ugotovili, da se moramo za zdaj zadovoljiti le z drobci, ne pa s celovitim zgodovinskim prikazom vsega, kar se je resnično pomembnega zgodilo na Dolenjskem. Po Štam-poharjevem mnenju je zlasti slabo obdelano dolgo obdobje od prvih začetkov delavskega gibanja do druge svetovne vojne. Udeleženci posvetovanja, ki je imelo namen ugotoviti stanje na področju zgodovinopisja na Dolenjskem, so menili, da pomembnejših premikov ni pričakovati, če delo ne bo potekalo po programu in če ne bodo usklajeno delovali vsi organi, ustanovljeni pri ZK, SZDL, ZB in drugih družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi ustanove in posamezniki, ki se ukvarjajo z novejšo zgodovino. Prav pri usklajevanju prizadevanj v regiji se je do zdaj večkrat zataknilo, kakor je tudi res, da enotnega programa za delo na Dolenjskem še ni. V sami komisiji, ki jo vodi Anton Štampohar, so se do zdaj porodile številne uporabne zamisli, od kate- Anton Štampohar: „Kar imamo, so predvsem drobci, celotnega zgodovinskega prikaza pa Dolenjska še nima. Obdobje od začetkov delavskega gibanja do druge svetovne vojne je še zlasti dokaj neraziskano.” rih so bile nekatere tudi že vsaj delno uresničene. Med drugim gredo h koncu priprave za izdajo zbornika, v katerem bi 'objavili dosedanje izsledke iz delavskega gibanja in revolucionarne preteklosti Dolenjske. Regijsko zgodovinsko društvo pa si je posebej naložilo raziskati vlogo novomeške gimnazije v revolucionarnih gibanjih. Zastavljenega je še marsikaj, prenekatero zgodovinsko delo in publikacija, kar naj bi uresničili domači in drugi povabljeni zgodovinarji in raziskovalci. Ob tem naj bi ti strokovnjaki skrbeli, da bi bil delež Dolenjske v knjigah slovenskega ali jugoslovanskega pomena ustrezno predstavljen. Do zdaj so mogli nekajkrat ugotoviti, da je bil v znanih publikacijah o revolucionarnih gibanjih prostor Dolenjski preskopo odmerjen, kar se je pomembnega zgodilo v dolenjskih občinah, je navedeno bolj mimogrede. t • Z ZGODOVINOPISJEM NA DOLENJSKEM JE TRENUTNO NA NAJSLABŠEM NOVOMEŠKA OBČINA, če izvzamemo, da je bilo ogromno in pomembno delo opravljeno z zgradnjo novega oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja ter z nedavno otvoritvijo stalne razstave zbirke tega oddelka. Pomemben prispevek k zgodovini bo nedvomno tudi katalog k razstavi, ki bo predvidoma izšel prihodnje leto. Kot je bilo slišati na novomeškem posvetovanju, pripravljajo Belokranjci nekakšno partizansko transverzalo „Po poteh partizanske Bele krajine”, pot od spomenika do spomenika pa bo popisana v posebnem vodniku. • ZAMISLI, KAKO POŽIVITI ZGODOVINOPISJE NA DOLENJSKEM in priti do dela, ki bi celovito predstavilo delež Dolenjske v delavskem gibanju in revolucionarnem boju, so se torej začele uresničevati in tudi novomeško posvetovanje lahko štejemo za prispevek k temu. Kaže tudi, da bomo v nekaj letih dočakali simpozij, na katerem bi zgodovinarji, znanstveniki, raziskovalci, in drugi z mnogih zornih kotov osvetili dogodke in pojave v pokrajini, ki je veljala v javnosti toliko časa zgolj kot nekaj, kar je vredno le zanimanje slikarjev. I. ZORAN Železnica nagrajuje Tradicionalni natečaj uspešen tudi za naše osnovnošolce Dolenjski, belokranjski in posavski šolarji so se spet množično udeležili literarnega in likovnega natečaja, ki ga je Železniško gospodarstvo Ljubljana razpisalo ob letošnjem dnevu železničarjev in v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Za marljivost in kvalitetne prispevke jih je bilo več nagrajenih. Drugo nagrado za literarni spis je dobila Katja Boltin iz Krškega, tretjo literarno nagrado pa so dobili tudi: Branka Vidmar iz Krškega, Zdenka Pribožič iz Artič in Vanja Brodarič iz Črnomlja. Tretjo nagrado za likovna dela je žirija prisodila med drugimi Novomeščanom Marku Hrovatu, Alešu Porebru, Andreju Mikoliču, Branku Hrovatiču, Darji Celič in Božu Vidmarju. Posamezni razredi osnovnih šol so bili nagrajeni s kolektivnimi nagradami. Za literarne prispevke so dobili take nagrade učenci OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, OŠ Adama Bohoriča v Brestanici. OŠ Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem, OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, za likovne izdelke pa učenci dveh razredov OŠ Miran Jarc v Črnomlju. Kultura res vseprisotna Z otvoritvijo likovne razstave in literarnim večerom v Dolenjski galerijii se je v ponedeljek, 11. maja začelo tretje kulturno srečanje gradbincev iz Slovenije. Poleg likovnikov in literatov sodelujejo tudi pevski zbori, pihalni orkestri, vokalno instrumentalne skupine, folkloristi, recitatorji in gledališčniki iz slovenskih gradbenih podjetij. Slednji bodo nastopili jutri zvečer v novomeški športni dvorani. Gost prireditve bo znani operni basist Ladko Korošec. Na likovni razstavi, o kateri je prof. Andrej Kobler-Gale med drugim zapisala, da predstavlja pisano paleto motivov in stilov, sodeluje s po enim ali več deli 31 avtorjev. Med njimi jih je več iz drugih republik, ki so zaposleni v Sloveniji. Podobno kot za likovnike bi mogli reči tudi za literate. Na literarnem večeru se jih je predstavilo 24. Prevladovali so avtorji, ki pišejo v srbskem ali hrvaškem jeziku. Prisluhnili pa smo le poeziji, in ta je bila, kot je zapisal Severin Šali, nekje pojoča kot bron, drugod jecljajoča. Sicer pa je bil literarni del ponedeljkove prireditve živ dokaz za to, kako je poezija živa in vseprisotna, tudi med gradbinci. Prireditelj letošnjega kulturnega srečanja gradbincev je novomeško SGP Pionir, pokroviteljica pa občinska skupščina Novo mesto. Vimenu obeh sta na ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti spregovorila Slavko Guštin, glavni direktor Pionirja, in Uroš Dular, predsednik občinske skupščine. I.Z. Umrl je Franci Prus Prejšnji mesec, 23. aprila, se je v Ljubljani izteklo življenje upokojenega gledališkega igralca Francija Prusa. Pokojni se je rodil 10. januarja 1905 v Metliki, kjer je po dovršenem šolanju našel prvo zaposlitev na tamkajšnjem sres-kem načelstvu. Od tam je bil prestavljen k načelstvu v Kočevje, kjer ga je doletela druga svetovna vojna. Vključil se je v delo za Osvobodilno fronto, postal kulturni referent za kočevski rajon, bil izdan in zaprt, potem pa se je nadaljevala njegova pot skozi nemška koncentracijska taborišča. Po osvoboditvi se je zaposlil na ministrstvu za trgovino in preskrbo, od ustanovitve Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1949 do svoje upokojitve leta 1965 pa je bil aktivni član umetniškega ansambla tega gledališča. Svojo igralsko amatersko pot je Prus začel že dolgo prej. Nastopal je na odru v Metliki in nato v Kočevju, kjer je že pred vojno praznoval svoj stoti odrski nastop. Takoj po vrnitvi iz nemškega taborišča se je po koncu vojne vključil v igralsko skupino Šentjakobskega gledališča, kjer je sodeloval tudi še po svoji upokojitvi. Hkrati je nastopal v domačih filmih in na televiziji. Ne smemo pa mimo njegovega dela v društvih in sodelovanja na prireditvah širom po Sloveniji, ki so jih organizirali ljubljanska mestna skupščina, Turistična zveza Slovenije, razni hoteli, časopisna in druga podjetja. Tako je bil Prus nepogrešljiv na vsakoletni Preji, ki jo je prirejalo društvo Bela krajina. In ne na- zadnje: bil11 je- »ob - .novoletnih praznikih premnogokrat čudovit dedek Mraz, ki je prinašal radost med mlade in stare v gledališču, v vzgojnovarstvenih ustanovah, v bolnišnicah in mnogih delovnih kolektivih. Življenje Francija Prusa je bilo bogato. Živel je za družino, za umetnost, za oder in cvetje, za vse, kar je lepo in kar plemeniti človeka. In še nekaj: ljubil je Belo krajino in rodno Metliko. Če je le mogel, si je med poklic- Franči Prus nim delom utrgal čas in prihajal domov, da v družbi prijateljev obudi spomine na mladost, kije bila kljub takratnim tegobam lepa in svetla. Se do zadnjega je upal, da bo letošnjo pomlad v rodnem mestu sodeloval na neki prireditvi, pa mu to ni bilo več dano. Zdaj Francija Prusa ne bo ne v Metliko ne kam drugam. Odšel je za vedno. Ostalo pa bo za njim to, kar je dal nam vsem in za kar smo mu lahko resnično hvaležni. Ali zidanico ali stanovanje Delavci KUD Dob sklenili, da lastnikom počitniških hišic ne bodo dodeljevali družbenih stanovanj - Praksa potrdila takšno odločitev Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da se stanovanjska hiša Roje II na Mimi, ki je družbena lastnina v uporabi KPD Dob, ne dodeli Slavku Šmucu. Ta je to zahteval. Šmuc, ki je uslužbenec KPD, za počitek in malico pri delu v dežurni poročajo KOLO V GRMU - Marjan Blatnik iz Crmošnjic je bil 5. maja popoldne ob motorno kolo, vredno 25.000 din. Motor je bil parkiran pred Kinom Krka v Novem mestu. Naslednji dan so otroci motor našli v nekem grmu pod Kapitljem. se je javil na natečaj za dodelitev omenjene stanovanjske hiše. Kot je trdil, pa je stanovanjska komisija KPD pri točkovanju njegovih stanovanjskih razmer napačno uporabila neki člen samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v KPD Dob. Na podlagi določb tega člena mu je od zbranih točk odbila 200 točk, ker ima Šmuc zidanico, ki jo je komisija štela kot stanovanjski prostor, čeprav to ni, saj se po Smucovem mnenju uporabljale PRETEPAL ŽENO - Metliški miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve 23-letnega Željka Želež-njaka iz Metlike, ki je prišel domov pijan ter razgrajal in pretepal ženo. Zaradi hujših poškodb je morala v bolnišnico. Zeleznjaka bodo prijavili javnemu tožilcu. MALIGAN V VLAKU - Sevniški miličniki so v petek popoldne dali na hladno 49-letnega Maksa Starca iz Radeč, ki je pijan kršil javni red in mir na vlaku, ki je peljal od Dobove proti Sevnici. SMRT V GOZDU V soboto okoli 14. ure se je v gozdu pri vasi Koritno smrtno ponesrečil 59 letni Mihael Cudič iz Koritnega. Z zetom in sosedom je pripravljal drva. Med delom je Cudiču spodrsnilo, skotalil se je po strmini, udaril z glavo v drevo in kamen ter obležal mrtev. vinogradu. Sodišče je vse skupaj pretehtalo in ugotovilo, da Smuc nima prav. V enem od členov samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev KPD Dob je namreč določeno, da se prosilcem odbije 200 točk od končnega seštevka točk, če so sami ali ožji družinski člani v zadnjih petih letih od razpisa nazaj gradili počitniško hišico ali zidanico s stanovanjskimi prostori nad 18 m2 koristne površine. V zadevi Slavko Šmuc; KPD Dob, je bilo sporno, ali gre res za stanovanjske prostore. Sodišče je ha podlagi odločbe trebanjske občinske skupščine o legalizaciji gradnje sporne zidanice ugotovilo, da gre za stanovanjske prostore, saj ima zidanica v pritličju — mansardi sobo s Kuhinjskim kotičkom. Po izpolnitvi zahtev za legalizacijo gradnje pa bo pridobil Šmuc popolne stanovanjske prostore, v katerih bo možno stalno bi- dodelil Slavku Šmucu. Delavci KPD Dob so s posebno določbo v samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih potreb hoteli omejiti dodeljevanje stanovanj tistim, ki vlagajo svoj denar v počitniške hišice in zidanice, ob tem pa od družbe pričakujejo in zahtevajo, da rešuje njihove stanovanjske težave, meni sodišče. SKOZ OKNO PO MARMELADO V noči na soboto je bilo skoz okno vlomljeno v priročno skladišče obrtne menze brežiške Opekarne. Z vlomilcem je odšlo 6 kg pralnega praška, nekaj kruha, brezalkoholnih pijač in marmelade. Vse so našli pri nekem mladoletniku. DISCIPLINIRANO OB NEPREKINJENI - V karteljevskem klancu, kjer marsikateremu vozniku zaradi dolgih kolon zmanjka potrpljenja, to pot vozniki peljejo disciplinirano, ne da bi prehitevali čez neprekinjeno črto. Prav gotovo gre ta disciplina tudi pa račun ostrejših kazni, ki jih je pri_iesel novi zakon. In prav je taka, saj je dolenjska magistralna cesta doslej terjala že veliko preveč žrtev. (Foto: J. Simčič) Kabina ni predvidena Zakon obšel vožnjo s traktorjem Smrtno se je ponesrečila komaj 17-letna Ivanka Šturbej NASILNEŽ - Brežiški miličniki so 4. maja zvečer pridržali 35-letne-ga Željka Ključariča iz Brežic, ki je pijan razgrajal in grozil v bungalovu na Čatežu. VARJENJE IN BENCIN MOTOR IŠČEJO - Nekaj pred polnočjo je 5. maja v Sevnici izpred hotela ..Ajdovec” dobil noge zaklenjen moped NM 60-290, last Franca Mastnaka iz Prešnje Loke. Motorja še niso našli. Jože Kožar je v četretek popol dne v delavnici v Spodnjih Pirošicah popravljal avto in pri tem uporabljal bencin. Ko je nato varil, so iskre vžgale bencin. Ogenj je uničil avto, orodje in nekaj pnevmatik. Od visoke temperature je poškodovana tudi konstrukcija poslopja. Ogenj so pogasili cerkljanski in brežiški gasilci. vanje. Sodišče je zaključilo, da je KPD Dob ravnal prav, ko stanovanjske hiše Roje II na Mimi ni Traktor, ta kmetov pomočnik, vedno znova terja svoje žrtve. Rohneča kovinska gmota zlahka postane smrtna past, ki ugonablja vedno znova in znova zlasti mlade ljudi. V četrtek popoldne je po- domačiji. Stotine levih ovinkov V VETROBRANSKO STEKLO hitela iz gozda 17-letna trgovska vajenka Ivanka Šturbej iz Pekla (Orešje 23) na močnem „Univerzalu“. Vajeno, kot nič kolikokrat poprej z asfaltne ceste na pot navkreber proti V: Ivan P. (15 let) se je 5. maja zvečer peljal z motornim kolesom po cesti v Gotni vasi. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Novomeščan Rade Klipa. Motorist je bil huje ranjen, saj ga je vrglo v vetrobransko steklo. NEIZKUŠENOST NA TRAKTORJU BREZ IZPITA - 16-letni Silvester H. je 3. maja popoldne vozil osebni avto od Strekljevca proti Stranski vasi. Slo je prehitro, poleg tega je imel avto okvaro na zavorah. Preko škarpe ga je s ceste zaneslo na travnik, pri čemer je bil nadobudni voznik, ki nima dovoljenja, laže ranjen. Materialne škode je za 8.000 din. prevrnil. Zaradi hujših poškodb so ga odpeljali v novomeško bolnišni- NEPREVIDNOST - Jože Kranjc iz Potočne vasi je 6. maja dopoldne vozil osebni avto po Cesti komandanta Staneta proti Prešernovemu trgu v Novem mestu. Ko je bil že na prehodu za pešce, je stopil na cesto 83-lctni Miha Živec, z bokom zadel, v avto in padel na tla. Možak je bil ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. V BOLNIŠNICO - V petek popoldne je 35-letni Dominik Rola iz Dol. Leskovca peljal z motorčkom proti Senovemu. Ob robu ceste se je PREHITRO - V nedeljo zjutraj je 31-letni Ivan Darovec iz Vavte vasi peljal neregistriran osebni avto od Novega mesta proti Straži. Pri Vavti vasi ga je zaradi prehitre vožnje in jam na cesti zaneslo v drevo. Laže ranjena sta bila voznik in 24-letni sopotnik Janez Kužnik. Gmotne škode je za 40.000 din. V četrtek je 40-letni Drago Gole z Malega Cirnika peljal s traktorjem od Mokronoga proti domu. V Marti-nji vasi je zaradi neizkušenosti zapeljal čez bankino in se prevrnil po nasipu na travnik. Gole, ki nima vozniškega dovoljenja, se je hudo ranil; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. IGRA Z VŽIGALICAMI ROKA MED VALJE V krški Papirkonfekciji je 6. maja okoli 18. ure 23-letni tiskar Jože Omerzu iz Brestanice čistil valje tiskarskega stroja. Pri tem mu je desna roka prišla med valje. Prste je tako grdo stisnilo, da je Omerzu moral v brežiško bolnišnico. Na podstrešju hleva Alojza Cesarja v Bojanji vasi je 5. maja dopoldne začelo goreti. Ogenj je zajel seno in del ostrega. Ker so se takoj zbrali ter posredovali vaščani in prostovoljni gasilci, je bil požar hitro zadušen. Škode je po nestrokovni ceni za 8.000 din. Ogenj so med igro z vžigalicami zanetili otroci. PO DOLENJSKI DEŽELI • Vlomljeno je bilo v kleti na Ragovski 15 v Novem mestu. Volajevi so bili ob izvijače in vložene kumarice, Rozmanovi ob razno orodje, Anica Tazalo-vič pa ob 3 litre jedilnega olja. • V nedeljo zvečer je gorelo v romskem naselju Cegelnica pri Stavči vasi. Zgorela sta baraka Matilde Brajdič in šotor Tomaža Brajdiča. Ogenj so pogasili gasilci z Dvora. Škode je bilo za 10.000 din. • Prometni miličniki so v teh pomladanskih dneh na magistrali zalotili 18-letnega Enesa I. Nič posebnega, če se mladenič ne bi po nekdanji avtomobilski cesti peljal s kolesom. S tem zgodba še ni popolna. Enes je kolo, vredno 15.000 din, ukradel v Ljubljani. Tudi to še ni vse. Fant se je s kolesom napotil nikamor drugam kot v bosenski Travnik. na mastni ilovnati zemlji tam pod Lisco, vzvratno sem in tja s težkimi prikolicamii. Tokrat za traktoijem le mala avtomobilska prikolica z nekaj preklami. ,,Brž domov po težko prikolico, popoldne se že nagiba proti večeru!“ lahko ugibamo misli teh zadnjih trenutkov. Traktorja v tem usodnem hipu ni bilo mogoče zravnati. Zgrmel je na bok pod potjo na domačijo. Stroj bo mogoče popraviti, od nesrečnega dekleta pa je bilo v nedeljo težko slovo na zabukov-škem pokopališču. Te majske dni smo uveljavili v marsičem strogi zvezni zakon o varnosti v cestnem prometu. V njem ne manjka določil o precejšnjih kaznih za ta ali oni prekršek. Toda tudi ta zakon molči o varnostnih kabinah na traktorjih. Bo podobno storil tudi republiški? Ob hranilno ■ »Wi m knjižico in 4.500 mark Potnica v avtobusu za Metliko oboje držala v predpasniku 5. maja dopoldne je bil v avtobusu, s katerim se je L. S. iz Lipnika pripeljala v Metliko, na delu žepar. Ženska je imela v predpasniku moževo hranilno devizno knjižico ter 4.500 zahodno-nemških mark v gotovini. Marke je nameravala shraniti v metliški banki. Ko je stopila iz avtobusa, je opazila, da knjižice in denaija ni več. Najprej je mislila, da je oboje izgubila v avtobusu. Ko so vozilo natančno pregledali, niso našli ne knjižice ne mark. Ženska je v banki takoj poskrbela za preklic knjižice, nato pa odhitela k miličnikom prijavit izgubo. Koga je vzela Sava ? Pod jezom jedrske elektrarne se je prevrnil čoln, v katerem sta bila dva moška — Nespeta jopiča V nedeljo okoli 8. ure dopoldne se je na reki Savi pri jezu jedrske elektrarne zgodila huda nesreča, ki je teijala življenje dveh neznancev. Moška sta se peljala z gumijastim čolnom od Krškega proti Zakon ne računa samo na kazni Avto šole morajo več pozornosti posvetiti bolj humanim odnosom v prometu — Razširjen krog gospodarskih prestopkov — Zdravje še bolj važno Novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa velja že štirinajst dni. Že takrat, ko se je pripravljal, še posebno pa neposredno pred začetkom veljave, smo veliko slišali da prinaša številne novosti, razšiija krog soodgovornih za razmere v prometu in predpisuje za večino prekrškov veliko strožje kazni, kot so jih vozniki plačevali do sedaj. Kljub občasnemu godrnjanju pa večina voznikov vendarle jemlje kazni kot ustrezne, samovoljneži teh je med slovenskimi vozniki nekje od 10 do 15 odstotkov pa bodo pač plačali za svoje nespoštovanje prometnih pravil. Namen novega zakona je povsem jasen: zagotoviti čim večjo varnost v cestnem prometu. Pri tem poudarja vlogo družbene samozaščite, v katero je tako rekoč vključen vsakdo. Ker pa tudi pri tem veliko več govorimo kot naredimo, bo treba na tem področju nekaj ukreniti, predvsem seznaniti ljudi, kaj in kako naj počnejo. Organov za to je dovolj, vendar milica ne bo zmogla sama narediti vsega. Prometna vzgoja naj bi bila na sporedu že v šolah, svoje bi lahko naredili tudi sveti za preventivo, sam zakon pa zavezuje tudi avto šole, da posvetijo več pozornosti temam, ki razvijajo humane odnose, odnose vzajemnega spoštovanja in sporazumevanja med udeleženci v cestnem prometu. Številne akcije miličnikov v prvih dneh veljave novega zakona - „lažji’ prestopniki so jo večinoma odnesli le z opozorilom pa so pokazale, da so mnoge novosti voznikom bolj ali manj neznane, nekaterim tudi malo mar. Po novem zakonu je precej razšiijen tudi krog gospodarskih prestopkov. Tako tvegajo kazen za gospodarski prestopek organizacije združenega dela in posamezniki, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, če se pri izdelavi, vzdrževanju in popravljanju vozil, ki jih dajejo v promet, ne-držijo predpisanih pogojev. Kot gospodarski prestopek zakon označuje tudi ravnanje organizacij in organov, ki skrbijo za vzdrževanje javnih cest, če ne opravljajo stalnega nadzorstva nad stanjem in vzdrževanjem cest in objektov na njih. Organizacije pa, ki opravljajo javni prevoz, so dolžne stalno prevevati, če so vozila tehnično brezhibna in če so izpolnjeni vsi pogoji, od katerih je odvisna varnost v cestnem prometu. Nadalje spada v okvir gospodarskih prestopkov taka gradnja objektov, naprav, sajenje dreves ali postavljanje predmetov, ki bi utegnila ogrožati ali ovirati promet. Prav tako ni dovoljeno na javni cesti ali na njenem varovalnem pasu postavljati spomenikov, reklamnih tabel ali kar- Pa se povrnimo k določilom, ki obravnavajo obnašanje voznikov v prometu. Nič novega ni, da je prepovedano prehitevanje kolone, ki jo novi zakon tudi natančno definira, da ne bi kdo iskal „lukenj . V kolono ne more nobeno vozilo zapeljati brez oviranja, to določilo pa bo seveda pomembno predvsem takrat, ko se bo moral voznik zagovarjati zaradi prehitevanja. Posebno poglavje so tudi luči. Zakon predpisuje, da mora imeti kolo na zadnji strani rdečo luč, vprežno vozilo spredaj najmanj eno belo in zadaj najmanj eno rdečo luč, motorno kolo pa mora imeti tudi med vožnjo izven naselja in podnevi prižgane zasenčene luči. Tako ponoči kot podnevi pa mora imeti voznik ob zmanjšani vidljivosti prižgane najmanj zasenčene luči. V megli mora voznik prižgati zasenčene luči tljevanje koli prodajati. Ce pa je promet na javni cesti prekinjen ali ogro- žen zaradi zametov, drsenja terena, poledice, itd., je potrebno takoj ukrepati in odstraniti ovire, sicer prav tako lahko sledi kazen zaradi gospodarskega prestopka. Skupnosti za ceste pa morajo javnost pravočasno in točno obveščati o omejitvah in prepovedih prometa na javnih cestah. za osvetljevanje ceste ali luči za meglo, ali pa oboje. Luči za meglo pa se smejo uporabljati res le v megli ali manjši vidljivosti. Bolan, utrujen, pijan človek nima za volanom in na cesti kaj početi, saj ni zmožen zanesljivo voziti. To velja tako za nepoklicne kot poklicne voznike, čeprav so za zadnje merila povsem upravičeno še strožja. Zakon določa, da mora imeti voznik avtobusa ali tovornjaka pred začetkom delovnega dne najmanj 10 ur nepretrganega počitka. Če se pri vožnji menjavata dva voznika, mora v 30 urah vožnje vsak voznik neprekinje no počivati najmanj 8 ur in to v vozilu le v primem, če to stoji, sicer pa izven njega. Voznika avtobusa, tovornega motornega vozila s težo nad 20 ton pa mora zamenjati drug voznik po prevoženih 500 kilometrih oz. po osmih urah vožnje. Neupoštevanje tega določila je prav tako okvalificirano kot gospodarski prestopek, kazen pa sledi tako vozniku kot odgovorni osebi. Voznik motornega vozila, za katerega je utemeljen sum, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen za zanesljivo vožnjo vozil, za katere ima dovoljenje, mora na kontrolni zdravstveni pregled. To lahko zahteva vsak organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad cestnim prometom, Brežicam. Pri jedrski elektrarni sta pri odprtih zapornicah zapeljala čez. Ko sta bila na drugi strani jezu, se je čoln prevrnil, neznanca sta padla v vodo. Takoj po padcu je eden od neznancev hotel rešiti dmgega in pri tem klical na pomoč. Moška sta utonila v deroči in vrtinčasti vodi. Na površju vode pri ježem je ostal čoln rumene barve in prav tako veslo. Moška sta imela na sebi tudi reševalne jopiče rumene barve. Žal jopiča nist8 bila zapeta, ob padcu ju je voda strgala s teles. Jopiča so našli pri jezu. Reševanje je bilo organizirano takoj, vendar je bila zahrbtna voda hitrejša. V času poročanja neznancev še niso našli niti ne domnevajo, koga je Sava vzela. »Dolenjski list« v vsako družino pa tudi organizacija, v kateri je voznik zaposlen. Če voznik ne gre na pregled, se mu vzame vozniško dovoljenje vse dotlej, dokler ne opravi obveznosti. Pooblaščena oseba pa sme pri vsakem vozniku tudi opraviti preizkus ali ga napotiti na strokovni pregled, da preveri, če ima v organizmu alkohol, ali je pod vplivom mamil ali zdravil, ki mu zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. NI UPOŠTEVAL DESNEGA PRAVILA 4. maja ob 9. uri je 24-lettU Anton Kodrič iz Sutne peljal * osebnim avtom od Podbočja proti Krškemu. Ko je pripeljal v križišče pri Malem Mraševem, ni upošteval desnega pravila in se je zaletel v bok osebnega avta 38-letnega Otona SeV-ška iz Kostanjevice, ki je peljal od Brežic proti Kostanjevici. Sevšek je bil hudo ranjen. Zmaga upanja v Sežani Ponovno žarek upanja za kočevske nogometaše Tudi naslednja ovira, enajsterica Jesenic, je premagana med Kočevski zgled Da je lahko zanimiva tudi atletska prireditev, na kateri ne nastopijo svetovni rekorderji, je pokazala nedeljska atletska prireditev, „miting prijateljstva” v Kočevju. Na tamkajšnji urejen stadion je prišlo več gledalcev, kot jih pride na državno prvenstvo v velikih mestih. Gledalci so z užitkom spremljali tekmo, v kateri je bil najza-nimivejša oseba najboljši jugoslovanski tekač zadnjih let, Rok Kopitar. Prav vsi so počakali do konca, ko je domačin Jože Kole-‘a zmagal v skoku s palico in tako v splošno zadovoljstvo sklenil lepo atletsko popoldne. Novomeščani smo žalostno ugotavljali, kaj vse bi lahko tako tekmovanje naredilo za poživitev novomeške atletike, če bi jo smeli organizirati. Toda novomeški stadion je neustrezen in na njem ni moč (po sklepih AZS Pa tudi ni dovoljeno) organizirati niti najnižjega republiškega prvenstvenega tekmovanja. Očitno so ljudje, ki se upajo Požvižgati na skupno sprejeto slovensko športno politiko, še vedno dovolj močni, da lahko po svoji volji režejo kruh posameznim športom v posameznih občinah. V Novem mestu zelo uspešno dušimo atletiko, za katero kup ljudi zgublja svoj čas. Da. zgublja, kajti v razmerah, v kakršnih deluje ta šport v Novem mestu, ni moč dobro delati. “iti stalno sklicevanje na stabilizacijo ni več dovolj prepričljivo, da bi se novomeški atleti ne čutili prevarane, prikrajšane za ustrezne delovne razmere. Zakaj so nas s sodobnimi atletskimi stezami prehitela celo doslej ne-atletska mesta Tolmin, Postojna m ne nazadnje tudi Kočevje, kjer ravno boljši pogoji spet zbujajo zanimanje za doslej mrtvo atletiko? Kočevje vsekakor zasluži pohvalo tako za organizacijo kot za obisk te lepe atletske prireditve, ki naj bi postala tradicionalna. Priznanje zasluži tudi Borut Hočevar, ki je pred leti hrabro in ,uspešno organiziral ureditev so-lobne atletske steze, zaradi kane se zdaj atleti radi zbirajo v očevju. zmagovito spomladansko serijo novomeških nogometašev v zahodni skupini slovenske lige. Presenetljiv rezultat 21. kola je prišel iz Sežane, kjer je Kočevje premagalo Tabor Jadran s 3.2, medtem ko so Črnomaljci v Dupljici gladko klonili pred Stolom. ELAN - JESENICE 2:1 (1.1) -Čeprav kaže rezultat tesno in negotovo zmago, je okoli 100 gledalcev vnovič videlo kvalitetno nogometno predstavo, v kateri so domačini povsem zasluženo slavili. Njihova zmaga bi lahko bila tudi večja vendar niso izkoristili nekaj lepih priložnosti. Strelca za Elan sta bila Petretič v 26. in Bradač v 66. minuti. STOL - BELA KRAJINA 2:0 (1:0) - Domačini so povedli že v 1. minuti, zmago pa so si zagotovili 10 minut pred koncem. Sicer je zmaga domačinov povsem zaslužena, gostje pa razen borbenosti niso pokazali kaj prida nogometnih veščin. TABOR JADRAN - KOČEVJE 2:3 (0:1) - Čeprav na prvi pogled presenetljiva, je zmaga kočevskih nogometašev popolnoma zaslužena. Z Jaganjičevim zadetkom so povedli že v 21. minuti, po izenačenju pa sta Malkovič v 65. in Jurtalič v 75. minuti zapečatila usodo gostov. Lestvica: Primorje 35, Stol 26, Jesenice 24, Tabor Jadran 21, Elan 18, Litija 17, Bela krajina 15, Kočevje 10. V 22. kolu igrajo: Elan - Stol, Kočevje - Primoije, Bela krajina -Tabor Jadran. NOVOMEŠČANI ČETRTI NA PARTIZANSKEM MARŠU V tekmovalnem delu letošnjih prireditev „Po. poteh partizanske Ljubljane” je uspešno nastopila tudi ekipa novomeškega atletskega kluba. Metod Žužek, Mario Mohorovič in Polde Bučar so se še s 326 tričlanskimi ekipami podali na 28 km dolg partizanski marš, najbolj zahtevno tekmovalno disciplino. Novomeščani so zasedli odlično četrto mesto, lahko pa bi bili še boljši, saj so na začetku pri napak obrnjenem smerokazu zašli in izgubili kakih 400 metrov. 28 km dolgo pot je novomeška ekipa pretekla v času 1:47,26. £p^bop*m novo mcrro Za organizatorje in udeležence letošnjega balkanskega prvenstva v odbojki v Novem mestu za moške in na Ravnah za dekleta so se pričeli dnevi odštevanja. Do 26. maja je še natanko 12 dni, novomeški organizatorji pa zagotavljajo, da je za pričetek največje športne prireditve v mestu ob Krki skorajda že vse nared. Verjetno ni potrebno vnovič ponavljati, da pomeni moški del prvenstva, ki bo v novomeški športni dvorani, malone v celoti reprizo finalnih bojev na zadnji olimpi-adi v Moskvi. Ekipi Bolgarije in Romunije sta namreč nosilki srebrne in bronaste olimpijske medalje, Grki so zadnji prvaki Balkana, Jugoslovani pa so v soboto osvojili veliko lovoriko na turnirju Jugoslavije v takšni konkurenci, kot so bile ekipe Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze, Francije in Italije. Se nekaj podrobnosti iz organizacijskega odbora. Pred nekaj dnevi so se v javnosti pojavili plakati, ki napovedujejo balkansko prvenstvo, te dni bodo zagledale beli dan tudi značke. Organizatorji niso pozabili tudi na videz dvorane, saj je ta pred dnevi dobila novo obleko, prepleskane so tudi klopi, razsvetljava je dobila dodatnih nekaj sto luksov, kar naj bi omogočilo kvaliteten neposreden televizijski prenos srečanj jugoslovanske reprezentance z Bolgarijo in Romunijo v barvah; v dvorano bo napeljanih več dodatnih telefonskih linij za hitro poročanje, novi naijem bo na voljo tudi teleprinter, skratka, dosedanje delo orga- r mmr /vrniva v odhodi* ŠE 12 DNI - Plakat, ki oznanja pričetek največje športne prireditve v Novem mestu doslej. Jugoslovanska ekipa od danes v Novem mestu nizacijskega stroja zagotavlja dobro končno oceno prvnestva. Številne ljubitelje odbojke, še posebej na Dolenjskem, zanima, kakšne so možnosti jugoslovanske reprezentance, ki dosega v zadnjih letih lepe uspehe. Omenimo le bron na evropskem prvenstvu pa udeležbo na olimpijskih igrah v Moskvi; seveda ne smemo pozabiti uspeha iz prejšnjega tedna, ki je verjetno še najboljši pokazatelj forme in uigranosti naše ekipe. Modri so od danes naprej na pripravah v Novem mestu, kjer bodo ostali do pričetka prvenstva, za ljubitelje odbojke na Dolenjskem pa je verjetno najbolj razveseljiva novica, da je zvezni selektor Uroš Ribarič za nastope na balkaniadi določil tudi mladega Pionirjevega igralca Bojana Brulca iz Žužemberka. O njem je povedal: „Brulec je izredno obetaven in visok odbojkar, ki ga ^odlikuje odlična tehnika. Sicer pa je znano, da imamo pri nas izreden igralni potencial, vendar nekaj na račun slabega dela v klubih, nekaj zaradi sistema tekmovanja ostaja velikokrat le pri tem.” O možnostih naše ekipe v boju za zlato medaljo v Novem mestu ni hotel Uroš Ribarič dati nikakršne natančnejše napovedi. Le to, da bo turnir izredno izenačen, saj je poleg Romunov in Bolgarov tu še ekipa Grčije, kije po mnenju • Prihodnji teden bo Novo mesto in naše odbojkarje obiskala ekipa ljubljanske RTV in posnela zapis o pripravah naših reprezentantov* za balkansko prvenstvo. zveznega selektroja naredila zadnje čase ogromen napredek. Sicer pa je ob možnostih naše ekipe potrebno še dodati, da je reprezentanca dokaj pomlajena, da v njej ni Tasevskega in Joviča, ki ta čas služita vojaški rok, da ima Mitič študijske obveznosti, da je bil Kašič pred dnevi operiran na meniskusu, medtem ko sta se Jelič in Kuljič že poslovila od modrega dresa. So pa zato tukaj Mariborčan Lečnik, Novomeščan Bru-lec, mladi, ki lahko ob današnji prvi postavi v sestavi Malevič Bo-goevski, Lozančič, Trifunovič Srbinovski in Travica uspešno branijo ugled in mesto jugoslovanske odbojke. Za konec mogoče še to, daje v času priprav jugoslovanske reprezentance v Novem mestu predvidena tudi prijateljska tekma z Italijani, žal pa do zaključka naše redakcije nismo mogli izvedeti, kdaj bo do srečanja tudi prišlo, če sploh bo. B. B. iJ i f i 1 A d 111 i ■v lil S PROSTOVOLJNIM DELOM DO DENARJA Sevniški rokometaši so v precejšnjih denarnih škripcih, saj jim odmerja občinska telesnokulturna skupnost za pol leta sto tisočakov, samo za stroške sodnikov na zadnjih štirih tekmah pa so, denimo, porabili devet tisočakov. Fantje razumejo stisko, zato jim ni bilo hudo zavihati rokave, ko so nedavno celo popoldne zlagali drva z vagonov na vozičke. Tej akciji v Jugotaninu bo sledila podobna v Stillesu, rokome taši pa si bodo s prostovoljnim delom prislužili nekaj denarja za nemoteno delovanje. PIONIRJI V KVALIFIKACIJAH Te dni sta bila v Krškem in v Veliki Nedelji kvalifikacijska rokometna turnirja za mlajše in starejše pionirje. V Krškem so zmagali mladi igralci novomeške Krke in se tako uvrstili med 8 najboljših v Sloveniji, medtem ko so Krčani iz Velike Nedelje prinesli le pokal za fair play. J. ARH TUDI 76-LETNI BRCALI Te dni sta se v prijateljskem nogometnem srečanju rekreativcev pomerili enajsterici Leskovca in Gmajne. Zmagali so domačini s 7:5, kar pa ni tolikanj pomembno kot podatek, da je bila poprečna starost nogometašev 54 let, starosta na igrišču pa je bil 76-letni Franc Blatnik. J. ARH SODRAŽICA IN VETERANI V 5. kolu ribniške občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Veterani - Union 5:1, Kadeti — Sodražica 1:13, Lončar - Grmada 2:2, Mladinci - Vatreni poljubac 11:3, Grčarice - Gora 4:1. Vodita vrsti Sodražice in Veteranov s po 8 točkami. M.G-Č. Na pragu prvoligaške družbe Novomeščanke presenetile v Splitu — Sobotna zmaga £e vodi v I. B ligo? — Tudi Ribničani korak bliže vrhu - Republiški derbi Šentjernejčankam Mamesto izpada - vidna uvrstitev Košarkarji Novolesa so se uspešno kosali z znanimi klubi - Prva peterka zdaj okrnjena, mladi pa si bodo nabirali izkušnje v slovenski mladinski ligi Čeprav je bilo ob pričetku nastopov novome&ih rokometašic v II. zvezni ligi mnogo takih, ki so ekipi prerokovali izpad iz drugoiigaŠce družbe, lahko danes po presenetljivem uspehu v Splitu zapišemo, da so Novomeščanke celo na pragu I. B lige. Ob uvrstitvi med štiri najboljše jugoslovanske rokometne kolektive v pokalnem tekmovanju lahko že sedaj napovemo, da bo letošnja rokometna sezona najuspešnejša v zgodovini kluba. Velik uspeh pa so v soboto dosegli tudi rokometaši ribniškega Inlesa, ki so v slovenskem derbiju premagali vodilno ekipo Aera Celje. O nastopih novomeških košarkarjev v 2. zvezni ligi smo pisali sproti, kolikor se je pač dalo, smo ob številčnih podatkih prikazovali tudi podrobnosti, ki so botrovale njihovim dobrim ali slabim igram. Po mesecu dni ali kaj od konca tekmovanja, ko je za večino košarkarjev Novolesa glavna skrb šola, kaže na kratko označiti njihov dosežek, ne nazadnje tudi zato, ker se pojutrišnjem začne tekmovanje v slovenski mladinski ligi, novomeško košarko pa bodo zastopali igralci, ki so bili v dokajšnjo oporo prvi peterki članske ekipe. Pred leti so se novomeški ko- bno usodo so mnogi prerokovali šarkarji že uvrstili v 2. ZKL, a so po tudi zdajšnji generaciji, izkazalo pa eni-.tekmovalni sezoni izpadli. Podo- se je, da je šlo za račun brez NOVOLESOVCI - Ekipa novomeških košarkarjev, ki se niso le obdržali v 2. ZKL, temveč so dosegli vidno uvrstitev, ki jo bodo skušali še izboljšati. (Foto: Borut Križ) IT** $V Z GOJZARJI IN CEPINOM Biokovo, omborski greben nad Makarsko, je nekoliko zapostavljen cilj večine planincev in alpinistov. Vzrok: prevelika oddaljenost. Ta pa novomeškim alpinistom ni bila razlog, da ne hi med prvomajskimi prazniki v stenah Biokova opravili 25 ple-zalnih tur. Večina udeležencev odprave je bila tečajnikov, udeležencev letošnje alpinistične šole. V štirih dneh je 14 članov marljivo delalo, za njihovo do-hro počutje pa so poskrbeli gostoljubni domačini. Stroške odprave so nosili udeleženci sami. LHOTSE PREMAGAN? Vsem je verjetno znano, da je v začetku marca odšla v Himalajo nova jugoslovanska aplinistična odprava, ki si je zadela za cilj preplezati južno steno Lhotseja, kar so doslej zaman poskušale odprave Japoncev, Italijanov in Nepalcev. ALPINISTIČNA ŠOLA PRED KONCEM Aplinistična šola je že v zaključnem delu. Tečajniki opravljajo sedaj praktične vaje v plezalnem vrtcu v Luknji pri Prečni. Med učnimi urami so še nudenje prve pomoči in tehnika varovanja. S. MOKOTAR krčmarja. Ne samo obstanek, novo-lesovci so dosegli celo vidno uvrstitev, osvojili so sedmo mesto, in sicer z enakim številom točk kot četrto-uvrščena ekipa. Četudi v poprečju najnižja, po starosti igralcev pa daleč najmlajša, seje novomeška ekipa enakovredno kosala z znanimi klubi Od enajstih ji ni uspelo vsaj enkrat premagati le Tima, Juga in Zapru-dja, pa še teh morebiti le zato ne, ker so se po nepotrebnem vnaprej bali bolj izkušenih nasprotnikov. Največje breme je ležalo kapjak na L. Munihu, bratih P. in S. Seni-čar, S. Plantanu in M. Župevcu. Dare Pucelj, ki je med enoletno odsotnostjo Slavka Kovačeviča treniral in vodil ekipo, pa je na parket pošiljal tudi M. Bajca, A. Skubetain druge. Bile so tekme, na katerih Novomeščanom ni šlo dosti od rok, a v poprečju so se izkazali kot dobro uigrana ekipa, kateri nista bila tuja tovarištvo in požrtvovalnost. Naj se sliši še tako pretirano, novofesovci menijo, da bi jim mnogokrat predla trda, ako ne bi imeli na svoji strani številnih navijačev; okoli 600 jih je redno prihajalo v dvorano pod Marofom, mnogi pa so košarkarje spremljali tudi na gostovanjih. Igralci so se jim oddolže-vali z borbeno igro, prav takšno pa napovedujejo tudi za naslednje tekmovanje v ligi. Prezgodaj je za napovedovanje, kakšne so možnosti novomeških košarkarjev, da bi nedavno uvrstitev še izboljšali. Spet bo treba najmanj po petkrat na teden trenirati, več priložnosti za igranje pa bodo imeli mlajši, saj sta zaradi odhoda k vojakom iz prve peterke izpadla Munih in Zupevec. Bližnje tekmovanje v slovenski mladinski ligi je torej ko naročeno, da si bodo Bajc, Skube, M. Beg, G. Golobič, B. Pintar in drugi lahko nabrali izkušenj za merjenje moči v 2. ZKL. D. R. NOVOMEŠKI KOLESARJI NA MADŽARSKEM Pod vodstvom Janeza Jagodica, trenerja novomeških kolesarjev, se je skupina dolenjskih tekmovalcev udeležila dirke na Madžarskem, v kateri je novomeško zastopstvo doseglo vidne rezultate. Novo mesto je bilo najboljša jugoslovanska ekipa, saj je zasedlo 6. mesto. Med posamezniki so bili Turk 8., Zrimšek 16., Zagorc 20. in Novak 25. F. BERGER SPLIT - NOVO MESTO 16:18 (10:11) - Verjetno je malokdo iz novomeškega tabora pred odhodom na dolgo pot upal pomisliti na poln zadetek, saj je moštvo Splitčank še edino, ki lahko ogrozi naslov prvaka ekipi Rudarja. Toda Novomeščanke, ki igrajo od kola do kola bolje, so presenetile vse. Z odlično igro, v loročilih iz Splita ODLIČNO BRANILA - Jana Štrukelj je bila med najzaslužnejšimi za uspeh v Splitu. Pr • kateri sta se po porodim iz Spl najbolj odlikovali vratarka Jana Štrukelj in učinkovita Grgičeva, so presenetile vse, najbolj seveda domačinke, ki so se s tem porazom verjetno dokončno odrekle boju za prvo mesto. V primeru uspeha v soboto proti ekipi Velenja, neposrednemu tekmecu v boju za mesta, ki vodijo v višji tekmovalni razred, bi bilo Novomeščankam verjetno že zagotovljeno mesto za prihodnjo sezono v I. B ligi. Uspeh, kakršnemu se ni nihče nadejal. NOVO MESTO: J. Štrukelj, Grgič 6, D. Štrukelj, Iličin 4, Sitar 2, Kramar, Mrhar, Bon 3, Godler 1, Mršnik 2, Šlajkovec. Lestvica: Rudar 35, Split 30, Olimpija 22, Zamet 21, Velenje in Novo mesto 20. INLES - AERO CELJE 20:19 (14:10) - Derbi moških drugoli-gaških ekip Aera Celje in Inlesa je zasluženo pripadel Ribničanom, ki so tako vnovič dokazali, da so spo- sobni premagati slehernega nasprotnika, hkrati pa najavili tudi pohod v gornji del lestvice. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, prednost domačih rokometašev pa nikoli takšna, da bi zagotavljala zmago. Sredi drugega polčasa so Celjani celo izenačili na 17:17 in vse do zadnje minute je bil izid srečanja negotov. Odločil je šele zadetek Križmana, ki je tako domači vrsti prinesel dve zasluženi in dragoceni točki, ki tudi Ribničane vodijo k ekipam, ki se bore za uvrstitev v I. B ligo. INLES: Gelze, Križman 9, Ilc 3, Kos, Tanko 1, Žuk, Karpov 2, Andoljšek 1, Ambrožič, Mate 4, Kersnič. Lestvica: 1. Aero Celje 26 ... 7. Inles 20. V naslednjem kolu bodo Ribničani imeli v gosteh zadnjeuvrščeno ekipo Poleta. ŠENTJERNEJ - ITAS KOČEVJE 18:15 (12:5) - V dolenjskem derbiju republiške rokometne sta vrsti deklet Šentjerneja in Kočevja pokazali dober rokomet, zmaga pa je povsem zasluženo pripadla domačinkam, ki so s tema točkama po 17. kolu z 21 točkami na 5- mestu. V naslednjem kolu gostujejo Šen-tjernejčanke v Ptuju proti Dravi, Kočevke pa bodo imele v gosteh vodilno eleipo Mlinotesta. Vsaka točka iz teh srečanj bi že bila presenečenje. Le drsalk si ni nataknil Rudi Iskra že leta živi s telesno kulturo Bil je vsestranski športnik. Plavalec - drugi v Sloveniji, osmi v državi v prsnem stilu; dolgih osem let trener in igralec rokometašev Krškega; v karateju eden prvih slovenskih reprezentantov na dvoboju Slovenija: Hrvaška. „Z vsem sem se pomalem ukvarjal. Menda le s hokejem na ledu ne,“ smeje pripoveduje Rudi Iskra, od leta 1965 predmetni učitelj telesne vzgoje v krškem Šolskem centru. Našli smo ga, razumljivo, na igrišču blizu šole, kjer je ob koncu šolske ure dal fantom priložnost,' da si dajo duška v priljubljenem malem nogometu. „Pri vaterpolu smo imeli izvrstno ekipo, za zvezno ligo', vendar ni bilo nikoli pogojev. Plavanje je imelo pač prednost, čeprav smo bili večkrat slovenski prvaki,” se z grenkobo v srcu spominja zlatega” obdobja vaterpola v Krškem od 1962 do 1970. - Katere izvenšolske dejavnosti so razvite na šoli? sem vprašal. „Solsko športno društvo v glavnem deluje v malem nogometu in rokometu. V košarki smo bili tretji na področnem prvenstvu. Karate vodijo fantje sami, sicer so vodje predavatelji. Nekoliko manj uspehov je z odbojko, česar ne bi mogli reči za atletiko. Bili smo namreč redni finalisti srednješolskih tekmovanj, od 1971 do 1975 pa smo osvajali pokal. Tako smo odkrili tudi Cujnika.” - Kakšni so pogoji za vaše delo? „Z eno besedo - nemogoči. Za gimnastiko ni pravega zanimanja in tudi atletika je zamrla. V Krškem res nimata tradicije. Toda v gimastiki v premajhni telovadnici (12X6 metrov!) ni mogoče dobro delati. Sicer pa dve igrišči za rokomet in košarko na prostem zaenkrat zadoščata.” - Ste predsednik strokovnega odbora v krškem Partizanu. Kako si prizadevate za množičnost? „Tri ekipe sodelujejo v občinski TRIM ligi, razvijamo vodne in zimske aktivnosti (na Rorah imamo skakalnico), vse več pa je zanimanja za namizni tenis. Imamo okoli 100 članov. Ta mesec priteguje pozornost hoja in tek čez drn in strm ,Po stopinjah krških žrtev.* Julij; bo na sporedu plavanje, eseni pa streljanje z MK in zračno puško. Partizan tre- nutno nima svojega prostora. Zasilno smo v kleti bloka št. 1 na Griču, kjer se, podobno kot v vseh stolpičih, igra namizni tenis. Trim kabinet je na Vidmu v solidarnostnem bloku, drugega bomo še letos opremili na Griču, in če bo šlo po načrtih, še tretjega v starem mestnem jedru. Na voljo nam je telovadnica v OS Jurij Dalmatin ir strelišče Elektra. Kot trener pio nirske rokomente selekcije sem zelo zadovoljen, tudi vse druge vrste lepo delajo, v Krškem pa b: morali ustvariti še žensko ekipo.* P. PERC !| Rudi Iskra: ..Strokovno bo- i f mo pomagali društvom Par- j tizana, ki jih ustanavljajo v < manjših krajevnih skup- ,,, nostih.” Jf SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. GH foto slišal: Milan Markelj Samostan v Pleterjih temeljito popravljajo - Lastni sinček izdal morilca 24 ljudi v Rusiji — Novo mesto bo dobilo prepotrebni vodovod — Odslej pivo v steklenicah ("Kartuzijanski) samostan v Pleterjih se temeljito popravlja. Ribniki bodo kmalu gotovi, kartuzijanci namreč ne uživajo mesne hrane, marveč le rastlinsko in ribe. Potem prično graditi velik zid, ki bo obsegal tak prostor, da mu ga ni na Kranjskem enacega. Da morejo pri ribnikih izkopano zemljo odvažati, napravili so precej dolge železnico. V notranjem bodo poleg glavnih in gospodarskih poslopij ogradili za vsacega redovnika posebno hišico z 'rtom in malimi gospodarskimi pritiklinami. v«rtuzijani morajo biti namreč strogo drug od -Jruzega ločeni, le ob nedeljah in praznikih se snidejo. (V B o 1 i j i), v južni Rusiji v vasi Kalinovka so zaprli nedavno navadnega delavca in njegovo soprogo, ker sta umorila in oropala tekom treh let 24 ljudi. Izdal ju je lastni sinček. In res so našli v njegovi hiši krvavo obleko zadnje njegove žrtve, nekega lončarja, kateri je prosil morilca prenočišča. V ječi je priznal, da je umoril in j oropal 24 ljudi, njegova žena pa mu je pomaga- : la. V morilčevi omari našli so pri hišni preiskavi j precej tisočakov, katere je nabral zverinski : človek pri svojih žrtvah. (Pač vesela) novica za Novo mesto in • okolico — vodovod je zagotovljen: 13. aprila I pisal je ministerski predsednik mil. g. proštu dr. j Elbertu, da je presvitli cesar potrdil zakonsko j predlogo glede vodovoda za Novo mesto in j okolico. Uresničilo se je torej, o čemer je | ministerski predsednik zagotovil g. prošta že v j sredi decembra. Da je bila zdrava pitna voda za : naše mesto res nujna potreba, jasno je vsako- 3 mur; se pač po pravici veselimo, da je to J vprašanje rešeno vendar le enkrat. • (Ogla s-) Slavnemu občinstvu in gostilni-: Čarjem uljudno naznanjam, da sem iz svoje že • dobro znane zaloge pive v sodčkih letos začel I prodajati tudi pivo v steklenicah. Anton Jakaz. (Iz DOLENJSKIH NOVIC ! 1. maja 1901) Ogoleli hribi na Filipinih so pred nekaj leti še bili zeleni. Gozd je ogrožen, rešitev pa je malo. Zemlja izgublja zeleni plašč | V * ... Ni mu enacega na Kranjskem V treh desetletjih se je gozdno bogastvo zmanjšalo za polovico — Brezobzirno izsekavanje Dežele tretjega sveta si režejo lastne korenine — Rešitev? SLIŠAL SEM DA BODO V ADMINISTRACIJI POMETLI, METEL PA Ni;>CE NOČE. PRAV VELIKO medicinskega znanja ni obvladal, je pa zato imel precejšnjo mero drznosti. Beseda je o 35—letnem bančnem uradniku, čigar usoda se je nedolgo tega zaključila na sodišču, kjer so ga spoznali za krivega nenavadnih spolnih nasilij. Medicinsko navdahnjeni možakar je ponoči vpadal v stanovanja samotnih žensk in jih šiloma klistiral. V zaporu si zdaj lahko ta postopek privošči vsak dan na samem sebi. STRASTI SO strasti in niti nunsko oblačilo jih ne more izničiti. Takšen nauk se nam ponuja iz drobne zgodbice, ki se je pripetila na Škotskem. Čestita sestra Collette Duveen si je šla ogledat nogometno tekmo, na kateri pa je izgubila živce in je z brco izbila nekemu zoprnemu navijaču nekaj zob, ker je preglasno izražal navdušenje nad enajsterico, za katero strastna nuna ni navijala. Priče trdijo, da je nuna svoje ogorčenje pokazala v pravem karate slogu. Doslej nismo vedeli, da tudi ta borilska veščina sodi med samostanske kreposti. NEKATERI PRAVIJO da brivec iz Olive Leonard Moore nima pameti, drugi pa, da ima preveč časa; eno je zanesljivo: možakar se je odločil prepluti Beringovo ožino v navadni kopalni kadi. Njegov zadnji poskus se je končal neuspešno. Zaustavila ga je ledena zapora, ki je tudi ledolomilec ne bi zmogel. Kako naj ji bo kos brivec, pa še v kopalni kadi povrhu? TOPLI BRATCI in tople sestrice, kot ulica imenuje homoseksualce in lezbijke, so nedolgo tega imeli v Torre Pelliceu svetovni kongres, na katerem so premlevali težave, s katerimi se tovrstni ljudje ubadajo v različnih deželah sveta. Ponekod je homoseksualstvo še vedno kaznivo dejanje, ki ga je treba odslužiti s 5 do 8 leti ječe (kjer pa se še nihče ni znebil homoseksualnih nagnjenj!). Če bo predlog kongresnikov uresničen, bomo k svetovnemu dnevu zdravja, varčevanja, tednu otroka in podobnim zadevam prištevali še svetovni dan homosek-sualstva. Prav uvedbo takega dne so OZN predlagali udeleženci kongresa. srečno nesrečo, da so bil« bogate z gozdovi. Ker so te dežele vse bolj ogoljene, je nenasitna svetovna mašinerija segla v zeleno src« Amazonije. Zaradi divjosti i® odmaknjenosti so bili deviški pragozdovi v porečju Amazonke dolgo varni pred žagami, toda tehnika je preskočila te ovire. Kjer se ne da do gozdov priti na star način, to je,s cestami in progami, pripluje posebna ladja-papirnica, svoje; vrstna tehnološka pošast, ki pluje po južnoameriških rekah in melje les. Pride do gozdov, o katerih pred leti nihče ni niti sanjal, da jih bo mogoče izkoriščati. Kjer se ladja ustavi z« nekaj mesecev, izgine gozd kilometre naokrog. Nekaj časa so strokovnjaki govorili, da izsekavanje ne bo nič škodilo, celo koristi naj bi bile od njega. Računali so, koliko novih polj bodo pridobili, ko bodo iztrebili gozd-Vendar so delali račun brez krčmarja. Kasnejše študije in izkušnje so pokazale, da se d za poljedelstvo uporabiti ' odstotek izkrčene zemlje, pr ostalo pa je prepuščeno erozh ki hitro spreminja površjev puščavo. „Kmalu bodo končali s em, da bodo ustvarili novo Saharo," črnogledo pripominja Harry Knovvles, ekolog ki je nekaj let delal za OZN in dobro pozna razmere. V tej mračni podobi so tudi svetle točke. Pogozdovanje in gojenje novih drevesnih vrst naj bi pomagala hitro zapolniti ogolela mesta na svetu. Oboje stopa z velikimi koraki naprej, žal, v razvitem svetu, medtem ko revni svet ne premore niti dovolj gozdarjev, kaj šele pravih gozdarskih tehnologov, biologov in genetikov, ki bi znali iz zelenega bogastva narediti trajnejšo dobrino. Milanske bombe Brez moči pred „izstrelki" ■ ■ —» Dvoje stvari je značilnih z® Milano: veličastna gotska katedrala Duomo in - golobje govno. Na tisoče teh ptic s« zbira na trgih, kjer jih ljubitelji golobov krmijo, preletavajo n*. bolj obiskane kotičke mesta i® seveda opravljajo svoje naravne potrebe. Nihče ne bi imel nič proti, če bi se ptičja zalega ne razmnožila tako zelo, da je skoraj nemogoče priti od velike katedrale do avtobusa ali avto mobila, ne da bi druga milansk* posebnost turista izdatno okrasila z izmečki. Mestni očetje so poskušali število golobov zmanjšati tako, da so jim nastavljali krmo s kontracepcijskimi sredstvi. Posledica je bila hudo nepričakovana: golobje so se še bolj namnožili. Računajo, da jih je okoli 300.000. Drugi ukrep je bil bolj radikalen. V zgodnjih jutranjih urah, ko so golobje še spali v svojih gnezdiščih, so pobil* kakih 20.000 ptic. „Pokol” je močno razburil Milaričane, predvsem tiste, ki so ljubitelji perjadi. In tako so moral* mestni očetje prepovedati nadaljnje pobijanje ptic. V Milanu torej pričakujte dvoje: zgodovinske znamenitosti in ..okrašene” turiste. Maršal Tito na špringerjevem vrtu — V Grobljah so M šnopsali, namesto da bi volili — Smena v direktorjevi § gori 1 Z AVTOMOBILSKE CESTE je zavila kolona avtomobilov in se ustavila pred znano gostilno Špringer. Iz avtomobilov so izstopili veselo nasmejani predsednik republike maršal Tito, predsednik LS LRS Miha Marinko, generalni podpolkovnik Milan Že želj in organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček. Manjše število ljudi na cesti je v hipu spoznalo tovariša Tita: navdušeno so ga pričeli pozdravljati. Najbolj presenečena je bila mati z otrokom v naročju; maršalov avtomobil se je ustavil tik ob njej, tovariš Tito je izstopil in pobožal otroka. Gostje so odšli na gostilniški vrt, kjer jim je Špringeijeva postregla z domačo salamo, s kranjskimi klobasami in pristnim cvičkom. ZGOLJ Z DENARJEM problemov borcev ne moremo rešiti, ker se denar prej ali slej potroši. Zato moramo ločiti dvoje: borcem, ki so že ostareli, moramo zagotovoti to, kar jim po predpisih pripada, hkrati pa jim nuditi kar največ možnosti, da bodo ostali v tesnem stiku z družbenim razvojem. ŠE SLABŠE JE BILO v Grobljah, kjer smo našli na volišču le enega člana volilnega odbora. Do desete ure sta volila le dva, drugi pa so „šnopsali” v šentjernejskih gostilnah in se dušali, da ne gredo volit, ker jim je odvzeta gimnazija. J. J. je n. pr. dejal, da ne bo volil, dokler bo socializem v Jugoslaviji. PRIZADEVNA IVANKA je organizirala delo v direktorjevem vinogradu. Nekega dne lani spomladi je vsa dopoldanska smena med rednim delovnim časom vzela tak dopust in kopala v direktorjevem vinogradu, v proizvodnji pa je ostala ena sama delavka. Vendar niso samo kopali, tudi vezali in kolili so, kop pa se je ustavila letos, ker je bilo na občnem zboru sindikalne podružnice v Konfekciji papirja slišati nekaj pripomb na ta račun. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. maja 1961) Pod sekirami, buldožerji, motornimi žagami in ognjem padajo drevesa v afriških pragozdovih, v širjavah porečja Amazonke, na Borneu, na Filipinih, na pobočjih Himalaje. Drevesa padajo eno za drugim, le malokdo pa se je nad tem zamislil, še manj pa pravi čas opazil, da z njimi spodrseva tudi čvrsti korak človeštva v bodočnost. Če številke, s katerimi so postregli strokovnjaki, držijo, potem so ljudje od leta 1950 skrčili svetovno gozdno bogastvo že na polovico; v zadnjih letih se giblje izguba gozdnih površin od enega do dveh odstotkov letno, kar pomeni 10 do 20 milijonov hektarov gozda. Se pravi, da vsako leto iztrebijo desetkrat do dvajsetkrat toliko gozda, kolikor ga ima Slovenija, znano pa je, daje naša domovina z gozdom bogata dežela. Temu bi komajda še lahko rekli drugače kot uničevanje. Preudarnosti pri takem izkoriščanju naravnega bogastva zanesljivo ni. ..Tropskemu gozdu so ob takšnem početju šteti dnevi,“ pravi strokovnjak za proučevanje ekoloških vprašanj Erik Eckholm. Uničujoči napad na svetovne rezerve gozda prinaša nevarnosti, ki niso nič manjše, kot je svetovna lakota ali energetska kriza. Za nameček strokovnjaki ugotavljajo, da ne bo prav nihče na svetu ušel posledicam, ki jih prinaša neusmiljeno iztrebljanje gozdnih prostranstev, pa naj gre samo za pomanjkanje papirja ali za usodno spremembo svetovnega podnebja. Kot v mnogočem tudi pri tej brezobzirni „delitvi“ naravnih dobrin dežele tretjega sveta vlečejo krajši konec, čeprav so gozdovi njihovi. V mnogih nerazvitih deželah, ki so iz- jemno bogate (so bile bogate!) z gozdom, se že uresničuje apokaliptična napoved o izu-mretju gozda. Razviti svet, Severna Amerika in Evropa, pazljiveje ravna s svojimi gozdovi, medtem ko za potrebe svoje gigantske industrije brezobzirno ropa gozdno bogastvo v zelenem ekvatorialnem pasu, tako imenovanih zelenih pljučih Zemlje. Južna in Srednja Amerika sta že izgubili dve tretjini prvotnega gozda, polovica afriškega je iztrebljenega, Tajska je v zadnjih desetih letih izgubila četrtino svojih gozdov, Filipini v poslednjih petih letih sedmino, strahotno velike površine ob Amazonki in na obronkih Himalaje so se v zadnjem času iz bujno zelenečega gozda spremenile v puščavsko pokrajino, bolj podobno Luni kot Zemlji. Tragika je toliko večja, ker se to dogaja v revnih deželah. „Največji reveži na svetu si dobesedno uničujejo bodočnost," trdi Eckholm. Ko bodo nekatere dežele tretjega sveta povsem izčrpale svoje veliko gozdno bogastvo, jim ne bo ostalo «nič. Pri tem zahodni strokovnjaki v prvi vrsti poudarjajo, da si nerazviti svet uničuje gozdno bogastvo za pripravljanje hrane in za kurjavo. Območja pod Saharo so sicer res tak primer; redke gozdove so izsekali, novih niso zasadili in na ozemlje je vdrla puščava. Toda hujša od tradicionalne izrabe je komercialna. Na Filipinih, Sumatri in na Borneu izsekavajo gozdove zgolj za industrijsko uporabo lesa. Izsekavanja so tako močna, da bodo Filipini do leta 1990 skoraj povsem brez gozdov, nič boljša usoda pa se ne obeta Tajski in nekaterim drugim južnoazij-skim deželam, ki imajo to Za krajše izlete in za ljubitelje malih višin — VVeedhopper, ki si ga vsakdo lahko sam sestavi. Celo letalo v svežnju Spre.tnim rokam ni težko narediti malo letalo VVeedhopper bolenjsn usr Brsfl 20 leti Tito prišel v Trebnje ( ročila zanj dežujejo, tako da izumitelj letala ,.naredi si sam” s svojimi 97 delavci ne zmore izdelati toliko svežnjev, kot ima naročil. Na pogled je leteči malček prej grd kot lep. Poganja ga enovaljni motor, ki zmore dvigniti letalo na nekaj deset metrov višine. Leti s hitrostjo 60 km/h. Po vseh teh lastnostih je letalo preprosto in nenevarno za upravljanje in tako zanj ni potrebno pilotsko dovoljenje. Običajno velja, da se gradnje letal lahko lotijo le strokovnjaki, za model VVeedhopper, ki je kljub vsemu tudi letalo, pa je dovolj le ljubezen do dela, malo volje in 40 ur potrpljenja. VVeedhopper je namreč malo letalo za nizke polete, ki si ga vsakdo lahko sam sestavi iz delov, ki so na voljo vsakomur, kdor lahko odšteje 123.035 dinarjev. Letalo v svežnju, kot bi lahko rekli tovrstni ponudbi male tovarnice Chotia, je postalo hudo priljubljeno. Na- Rešitev iz piejšnje številke - ur Sr er o K R £ T sii. S o V 4 >5 K L A A T £ L J 1 “* T 0 p 0 ri A N J e u A k 1 r- R 1 A D >Š V A R A — O R A .. s. V A L A N T v A IR £ «. — K R A a S L A D S A L £ N i N T A l i T c v *— O 5 [ v f L 0 S. T — R A i “S T 0 L o V A .1 =2 f R A T o ■sr O p. O ■- A N A - R A /A 0 M rrrrrrT prgišče ■misli Nesramnost je močnejša od resnice. A. S. PUŠKIN Teror in samovlada sta vedno kratkovidna. N. MANDELŠTAM Ena izmed najhujših ran industrijske družbe je osamljenost človeških bitij. J. J. SERVAN - SCHREIBER ■ ' \L d 1 spaka plug kraj pri vrhniki d 1 tolkalo učenje oblika angl. pivo vodna žival narod- noosv vojska našpred voj pisat i. pristaš pMiurs vrsta ■nnogo- šcetmoe i z.ime 1 prego- 1 \ germba vetra jajčece > d 1 d 1 Ji > vašte urejena vrsta naš polotok pečica d 1 krajvhr zagorju ,gl.m. etiopije (addis) nemavt iiumiteli kant im-manuel pradnm. zeldoba star rlenar domače Ž.ime Hvli-te- ocina sveta gora oksid telo it. terme estone« pritok donave konica organ vida bat nadzor nik lantan sporne nik Svetinov roman igra s kartami znojni« d 1 Obudite v sebi pozabljenega otroka Psiholog Wayne Dyer meni, da odrasli'ne bi smeli povsem pozabiti na svoje otroške izkušnje — Kaj se lahko za srečnejše življenje naučimo od otrok? Iskanje izgubljene mladosti v napitkih, pomlajevalnih dietah, kozmetiki in ostali šari je nesmiselno. Nič, kar prihaja v človeka od zunaj, mu ne more vrniti mladosti, spontanosti in pristnosti doživljanja, kar vse tako zelo občudujemo pri mladini in otrocih. Vse to je odraslim še dosegljivo, meni psiholog Wayne Dyer. „Za zadovoljstvo in srečo je treba včasih sneti masko odraslosti in ponovno postati otrok!” pravi Dyer. Pri iskanju pozabljene otroškosti, kar naj bi preresno . odraslost osvežilo z mladostnim dihom, psiholog Dyer priporoča pet poti: smeh, domišljijo, spontanost, sprejemljivost in zaupanje. Ti načini obnašanja so po njegovem značilni za otroški način življenja in doživljanja. Otroci se veliko smejijo. Dostikrat povzroči veliko veselost čisto navaden dogodek, drobec, ki ga odrasli prezrejo. Smeh od srca preganja oblake skrbi, ki prevečkrat ne povsem upravičeno temne nebo našega vsakdanjika. Domišljija in sanjarjenje ne pomenita, da mora človek živeti odrezan od resničnosti, vendar odrekanje vsakršnim sanjam in domišljiji suši življenjsko radost. Dyer priporoča odraslim, naj obude spomin na nekdanje sanjarije, češ da bodo dale polet za izpolnitev prenekatere naloge, ki seje niti ne upajo lotiti. Za otroke je značilno, da se odzivajo na trenutne nagibe in prepuščajo dogajanju, medtem ko odrasli življenje začrtajo v ozke kolesnice, si postavijo nekaj ciljev in se potem tega držijo kot pijanec plota. To ni vedno najboljše; včasih je treba pustiti, da človek zaplava z dogodki, da se odzove na trenutne nagibe, seveda v mejah pameti. Sprejemljivost za stvari je pri otrokih razvita, odrasli pa jo počasi izgubljajo. Otrok se bo razveselil, denimo, dežja, odrasli pa bo v njem videl nekaj, kar mu je pokvarilo lepe načrte in bo ves dan godljal in godrnjal, vse to pa gotovo nič ne prispeva k zadovoljstvu. „Opazujte otroke, ko se prvič srečajo. Dokler se ne začutijo, bodo morda malce plašni, toda hitro bodo prija zaupajo!’ odraslim pravi Dyer, ko po zgledu otrok priporoča, naj imajo več zaupanja do drugih v medsebojnih odnosih, če želijo od tega imeti več veselja, zadovoljstva, pa manj napetosti in težav. Ne gre za neumno, neomajno zaupanje, temveč za ublaženo nezaupanje nasploh, ki postaja tako značilno za sodobnega odraslega posameznika. Poskusite! Morda ima psiholog tu in tam kaj prav; s nobenega drobca sreče ne gre zavreči! Vedrina in sproščenost sta otroku naravna, odrasli si ju morajo ponovno pridobiti. Končna ugotovitev: spolnost >im ciranih, pa tudi nekvalificira- ^ nih zidarjev, tesarjev in žele- ^ zokrivcev v gradbeništvu; te- J žave imajo tudi na železnici, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 I S 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 *0 0 i 0 0 0 *0 0 0 0 0 % 0 0 J 0 0 1 MLADI O SLO — Mladinci 7. in 8. razredov osnovnih šol novomeške občine so na tekmovanju pokazali precej izenačeno znanje. Na sliki: prva ekipa o. š. Šmihel na eni od delovnih točk v topliškem gozdu. (Foto: J. Pavlin) Predolgo vozili po dveh tirih Združitev žužemberške in novomeške zadruge je s strokovnega gledišča več kot utemeljena — Vsekakor pa je nujna enotna kmetijska politika na območju ene občine Pobuda o združitvi žužemberške in novomeške zadruge je pred meseci vznikla v sindikatu KZ Žužemberk, povzela pa jo je tudi v poročilu delovna skupina komiteja, ki je ocenjevala stanje v tamkajšnjem kolektivu. Korak dalje pomeni nedavno pripravljeno gradivo, ki so ga sestavili strokovnjaki sozda KIT, v katerem je združevanje dela in sredstev ter znanja prikazano kot pravilna usmeritev za oba kolektiva. Stane Zupančič: „Ni žensk, ki bi prevzele delo čistilk, čeprav je dobro plačano.” oseb, zlasti alkoholikov in Romov. Med trenutno nezaposlenimi je tudi 70 nekvalificiranih, med njimi 36 žensk, 53 je priučenih in 32 kvalificiranih. Veča pa se število nezaposlenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Prejšnja leta takih skoroda nismo imeli na spisku, zdaj je brez dela 18 ljudi s srednjo izobrazbo, predvsem maturantov gimnazije in absolventov kmetijske šole, 4 imajo višjo izobrazbo in 4 visoko.” - V čem je razlog, da je naenkrat šolanih ljudi preveč, ko so prejšnja leta vsakega, če ni sodil k teže ker nikakor ne morejo dobi- ^ ti kretničarjev, premikačev S in zaviračev. Še vedno manj- * ka več voznikov tovornjakov ^ in avtobusov pa_ monterjev * centralnih peči. Če govorim ^ iz prakse, da so to moški N poklici, potem se na drugi ^ strani kažejo številne po- J nudbe za žensko delo. V ^ bolnišnici iščejo več strež- ^ nic, peric, snažilk, pa jih t tudi ne dobijo. Sploh je pro- ^ stih mest čistilk nič koliko, J a nobena tega dela ne sprej- ^ me, kljub temu da ponekod S ponujajo skoro še enkrat to- ^ likšne osebne dohodke kot v J nekaterih tovarnah.” - Zakaj se tovarišice bra- ^ nijo snažilskega dela? Mar * jim je to pod častjo? So ' tako zastarelega mišljenja? N „Prav to je: večkrat se mi ^ je že primerilo, da je iskalka ^ zaposlitve zelo užaljeno od- s govorila, ko sem ji ponudil J tako mesto: „Čistilka pa ne ^ bom...” R.BAČER $ Vsa leta doslej sta bila dva organizatorja družbene kmetijske proizvodnje na območju občine, in sicer KZ Krka Novo mesto in KZ Žužemberk, med njima pa ni bilo sodelovanja. V novomeški zadrugi je zaposlenih 440 ljudi, v žužemberški 58, vendar žužemberška zadruga posluje brez agronoma in je tudi sicer kadrovsko na izredno šibkih nogah. Glede na zahtevne naloge, ki se postavljajo pred kolektiv v novem srednjeročnem obdobju, je nedvomno, da rezultatov ni pričakovati, tudi če bi imeli sredstva. Ni strokovnjakov, ki bi bili sposobni naloge izpeljati. Med 58 zaposlenimi v KZ Žužemberk ima samo 1 višjo izobrazbo, še ta ne kmetijske smeri, s srednjo jih je 7, itd. Medtem pa je kadrovski sestav v novomeški zadrugi mnogo boljši, čeprav tudi tu še manjka strokovnjakov. Imajo 4 zaposlene z visoko šolo, 10 z višjo, 46 s srednjo izobrazbo in 185 kvalificiranih delavcev. Enotno organizirane skupne službe bi že na prvi pogled pomenile uspeh. Poslovni uspeh KZ Žužemberk je bil v preteklem letu sicer boljši kot leta 1979, saj je ostalo za sklade 873.000 dinarjev, kar pa še daleč ne pomeni vseh izkoriščenih možnosti, hkrati pa nikakor ne zadošča za start k zahtevnim nalogam v novem srednjeročnem obdobju. Poslovanje in uspehi v obeh kolektivih dajejo dovolj natančnih podatkov za razpravo med delavci, ki se bodo izrekli o predlagani združitvi. Hkrati je v strokovnem delovnem gradivu nakazana tudi nuja po takojšnji proučitvi organiziranosti v KZ Novo mesto in bodoče združene zadruge. Akcija za združitev je zastavljena, vprašati pa se je treba takoj, kako je sploh mogoče, da je toliko let v eni občini obstajala dvotirnost v kmetijstvu, ko so združevanje zadrug povsod drugod že pred leti opravili. Morda je tudi v tem del krivde, da je novomeško kmetijstvo v celoti tako šibko. Kot pri vsaki združitvi je tudi v tem primeru, ali pa še celo v tem primeru, izredno važno med zaposlenimi v obeh zadrugah in člani-kmeti pravilno prikazati razloge za skupno poslovanje. Zlasti v suhokranjskem koncu so namreč „specialisti” za iz trte zvite govorice, ki tu in tam že udarjajo na dan, češ zadrugo nam hočejo vzeti. Ta zadruga pa sama nima bodočnosti, lahko le životari. In kmetje z njo! R.BAČER Mladi dobro poznajo SLO Na občinskem tekmovanju so največ znanja pokazali mladi iz Šmarjete — Regionalno srečanje bo v Novem mestu Raje preprečevati kot gasiti Skupnost za varstvo pred . požarom si prizadeva za čim večjo požarno varnost v novomeški občini — Ljudi osveščati — Z opremljenostjo enot slediti potrebam Novomeška samoupravna skupnost za varstvo pred požarom že vse od ustanovitve leta 1976 uspešno usmerja in usklajuje dejavnosti na tem področju v novomeški občini. Povezuje delo 53 gasilskih društev, 5 industrijskih, občinske gasilske zveze in Zavoda za požamo varnost s poklicno gasilsko enoto oz. 4315 članov gasilskih organizacij, od katerih jih 2480 sestavlja operativne enote. ni, kar naj bi prav tako prispevalo k čim večji požarni varnosti. ^ l -D Pri osnovni šoli „Baza 20“ v Dolenjskih Toplicah je bilo v soboto, 9. maja, občinsko tekmovanje osnovnih šol s področja splošnega ljudskega odpora, ki se gaje udeležilo vseh 15 osnovnih šol s 30 ekipami. Tekmovanje ima namen gojiti in razvijati tradicije NOB in je vključevalo naloge iz SLO, v (praktičnem delu pa so se mladi pomerili v znanju iz topografije, v streljanju z zračno puško, prvi pomoči in poznavanju NOB in Titovega življenjepisa. Med 150 tekmovalci so po doseženih točkah zbrali sedem najboljših ekip, ki se bodo z drugimi občinskimi zmagovalci pomerile 22. maja v Novem mestu. Na regionalnem tekmovanju se bodo najboljšim osnovnošolskim ekipam pridružile ekipe srednjih šol. Uvrstili so se: Šmarjeta 2. ek. (1239), „Katja Rupena” 2. ek. (1234), Šmarjeta 1. ek. (1222,5), Žužemberk 2 ek. (1185,5), Žužemberk 1. ek. (1173), Mirna peč 1. ek. (1166), Grm 2. ek. (1162,5). J. P. Ostala je borka Dragica Rome prejela republiško priznanje O F Dragica Rome je vsekakor ena tistih osebnosti iz časov NOB in v povojnem družbenopolitičnem življenju, ki je mlajšim generacijam lahko za zgled predanosti in požrtvovalnosti. Ko je letos ob 40-letnici vstaje prejela visoko republiško priznanje OF, je bil to le nov kamenček v mozaiku njenih odličij. Je spomeničarka, nosilka reda za hrabrosti, reda zaslug za narod II. stopnje, reda bratstva in enotnosti II. stopnje itd. Bila je še skoro otrok v napredni kmečki družini na Notranjskem, ko je poleti 1941 začela delati za OF. Še isto leto je bila sprejeta v SKOJ in leto kasneje v KPJ. Od junija 1942 je v partizanih opravljala razne dolžnosti, od sekretarke SKOJ v četi in bataljonu do pomočnika komisarja bataljona, bolničarke in političnega komisarja v zaščitni četi Glavnega štaba Slovenije. Ima čin kapetana JLA. Po vOjni jo poznajo ljudje kot aktivno družbenopolitično delavko pa kot eno vodilnih osebnosti PTT v Ljubljani, Kranju in nato v Novem mestu. Dvakrat je bila poslanka v zboru proizvajalcev skupščine SRS, podpredsednica skupščine SRS, bila je podpredsednica republiškega odbora ZZB NOV Slovenije itd. Hkrati pa ni nikdar prenehala biti aktivna krajanka v domači občini in krajevni skupnosti. Dragica Rome je ena redkih tovarišic, ki so vselej kljub skrbi za otroke in družino našle čas za zelo aktivno družbenopolitično delo. Svoje bogate življenjske izkušnje in znanje pa je rada posredovala drugim. Je preprosta žena, katere življenjska pot nikdar ni bila lahka, toda preko vseh težav je znala z dvignjeno glavo. Ob nedavnem priznanju iskrene čestitke ’• R. B. Delegati so na nedavni skupščini skupnosti ocenili delo v preteklem srednjeročnem obdobju kot zadovoljivo, sprejeli pa tudi program dela, nabave gasilske opreme in gradnje ter obnove gasilskih domov za naprej. Izvolili so nove organe skupščine in potrdili, da skupnost prevzame ustanoviteljske pravice do Žavoda za požamo varnost, tako da bo celotno požamo varstvo združeno na enem mestu. Že v preteklem srednjeročnem obdobju so gasilske organizacije SLOVESNOST V KRKI Novomeška Tovarna zdravil Krka praznuje letos 25-letnico svojega uspešnega dela in razvoja. Krka se je v tem času povzpela na drugo mesto v Jugoslaviji v proizvodnji antibiotikov, kemi čnih in farmacevtskih surovin ter zdravil. Osrednje praznovanje tega jubileja bodo pripravili v letošnjem oktobru, ko bodo stekli novi stroji za proizvodnjo surovin. Prva slovesnost pa je bila že v soboto, 9. maja, s koncertom 42-članskega Krkinega pevskega zbora v skladišču gotovih izdelkov, ki je tako proslavil 10 let svojega neprekinjenega petja. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja delavcem, ki so v Krki 10 ali 20 let, ter značke novim sodelavcem Krkinega glasila. skrbele za izboljševanje operativne moči gasilskih enot. Iz zbranih sredstev za požarnovarnostno dejavnost so kupile veliko novih gasilskih sred1 stev in opreme. Zgrajenih je bilo 11 novih gasilskih domov, 18 pa obnovljenih. Za usposabljanje članov so organizirali 3000 vaj in več častniških in podčastniških tečajev. V tem času so gasilske organizacije 5 20-krat sodelovale pri gašenju požarov in 2750-krat v raznih reševalnih akcijah. Ker se zavedajo pomena varstva pred požari, požarne preventive, so gasilske organizacije poskrbele za predavanja o požarni ogroženosti in požarnem varstvu v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Tudi v programu dela za letošnje leto in vse srednjeročno obdobje do 1985 so kot posebno pomembne naloge poudarili skrb za razvijanje požarnovarnostne kulture pri vseh ljudeh, strokovno usposabljanje kadrov za učinkovite intervencije pri požarih in drugih nesrečah in gašenje požarov. Podčrtana so tudi prizadevanja za povečevanje članstva v gasilskih organizacijah, predvsem vključevanja mladih in žensk. Veliko sredstev so predvideli za nakup sodobnih tehničnih gasilskih sredstev in opreme, saj brez dobre opremljenosti ne bi bili učinkoviti. Do leta 1985 naj bi tudi zgradili 13 novih gasilskih domov, 20 pa jih dogradili ali preuredili. V letošnjem letu bo Požarna skupnost organizacijsko in strokovno usmetjala izdelavo ocene požarne ogroženosti in na tej osnovi plana požarnega varstva v novomeški obči- »Želiš plavati, stari?” Objestnosti je treba pravočasno stopiti na prste Na vegastem mostu v novomeški Ragov log se zelo rada zadržuje srednješolska mladež. Mladi se ob premagovanju ,, u trujenosti ’ ’ najraje nameščajo na ograjo ali pa povprek poležujejo po mostu. Pred dnevi se jih je zbralo skoraj dvajset in nekateri med njimi so pričeli trgati dele hrastove ograje in jih metati v Krko. Nikola Djuraševič, ki stanuje v bližnjem bloku v Jerebovi, je stekel na most, da bi početje preprečil. Ustrašiti se je mogel še ne polnoletnih smrkavcev, ki so mu zagrozi- li, da bo moral prisilno v mrzlo Krko. Potem je, pri svojih šestdesetih letih, moral še preskakovati polegla dekliška telesa, da je lahko ušel grožnjam. Od dogodka naprej na mostu manjka polovica ograje in je hoja p zelena pljuča Novega mesta nevarna, še posebno za otroke, ki si tu radi iščejo prostor za igro. Most je zato v kar najkrajšem času potrebno popraviti, če že ne popolnoma prenoviti, mladim zlikovcem pa stopiti na prste. J. PA VLIN Novomeška kronika DOMISELNA PREDSTAVITEV - V delu avle recepcije hotela Metropol je že nekaj časa razstavljena letos najviše nagrajena Novo-teksova „teen“ kolekcija oblačil. Tako imajo občani priložnost videti, za kakšne izdelke je domača tovarna dobila visoko priznanje. Se raje pa bi videli, če bi katera domačih trgovin izdelke tudi prodajala. SE PRIKOLICARJEV MANJKA! - Znano je, da Cesto herojev še dokončujejo in da dela zadnje čase potekajo predvsem na križišču s Koštialovo ulico. Ker je ta že tako ozko grlo v prometu, so toliko bolj v napoto veliki tovornjaki, ki se dan za dnem ustavljajo prav tam, pred bližnjimi pisarnami Vektoija! Tovornjaki pa tam tudi obračajo in sploh delajo še večjo prometno zagato. REBRA KAŽE - Skozi Bršljin je glavna cesta vegasta in jamasta, daje strah. Kar neprijetna pa je vožnja čez mostič, ki kaže rebra, ampak ni nobenega opozorila, da je most nevaren. Ali je z mostičkom vse v redu? Vsak občan lahko vidi, da ni. Če gre za malenkostna popravila, bi se. jih pristojni morali lotiti, če pa za hujše okvare, potem pa sodi na cesto opozorilna tabla! TRIJE NOVI - Minuli teden so bili s področja mesta rojeni trije novorojenčki. Rodile so: Antonija Suln iz Jerebove 20 - dečka; Jožica Marjetič z Zagrebške 13 - Alenko in Štefanija Horvat s Ceste herojev 21 — Zorana. VSE POLNO SADIK - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek kar dobro založena Z vsakodnevnim blagom, več kot pol stojnic pa je bilo založenih s sadikami paradižnika in paprike pa zelja, ohrovta itd. Jajca so tokrat veljala 6 din, merica berivke 10 din, na stalnih stojnicah pa so cene približno enake. Novost so češnje po 80 din kilogram, vendar so brez okusa in vodene. Najdražji pa je trenutno paradižnik, po 130 din kilogram, zato ga tudi bolj malo prodajo. Ena gospa je rekla, da je novome&a občina letos prvič nakupila za 4 milijone dinaijev blagovnih rezerv, toda tudi teh ni doma. Blago smo morali dati v hrambo Ljubljančanom, ki imajo skladišča. In seveda jim zato kar dobro plačujemo ... DOLENJSKI UST prodaja I VELEBLAGOVNICA nama KOČEVJE Vabimo vas na ogled, prodajalci . pa vas bodo seznanili z načinom uporabe in velikimi možnostmi za pripravo pestrih obrokov v kateremkoli času in za kakršno koli priložnost. ker elektronske pečice z mikrovalovnim kuhanjem štedijo čas in energijo ter nudijo užitek pri pripravi hrane za vso družino. MIKROVALOVNE PEČICE STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojsko prijetnost struženemu pohištvu, ki z bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitrolakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REClCI, tel. 064/77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM bled S# lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex r=IDNIR NOVO MESTO SGP„PIONIR", NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37 RAZPISUJE PRODAJO RAZNIH RABLJENIH PISALNIH IN RAČUNSKIH STROJEV Javna prodaja bo 19. maja 1981 ob 10. uri v prostorih SGP ,,Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37. 362/20-81 ISKRA IEZE LJUBLJANA TOZD HIPOT ŠENTJERNEJ Vabimo sodelavce jz okolice Novega mesta, Šentjerneja, Krškega in Brežic za sestavljanje potencimetrov na domovih. Svoje naslove sporočite v kadrovsko službo TOZD HIPOT Šentjernej, kjer lahko dobite še dodatne informacije. 356/20-81 »Dolenjski list« v vsako družino n r Zbor delegatov ZADRUŽNE HRANILNO-KRE-DITNE SLUŽBE V ČRNOMLJU RAZPISUJE v skladu s 30. členom Statuta Zadružne H KS dela in naloge: vodje zadruzne hranilno-kreditne SLUŽBE V ČRNOMLJU Delavec, ki bo izbran, bo opravljal poleg svojih rednih del in nalog tudi dela in naloge vodje zadružne H KS, kar bo zahtevalo 1/3 delovnega časa (74. čf. ZDR). Za opravljanje del in nalog vodje je lahko imenovan občan, ki izpolnjuje poleg zakonitih pogojev še naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj; 2. da ima višjo šolsko izobrazbo z najmanj 4 leti delovnih izkušenj; 3. da ima srednješolsko izobrazbo z najmanj 6 leti delovnih izkušenj; 4. da ima strokovne ter ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti in organizacijske sposobnosti. Za vodjo je lahko imenovan tudi delavec članice — ustanoviteljice HKS, ki opravlja določene posle za službo in bo ta dela in naloge lahko opravljal zraven svojega dela pri članici službe. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj svojo vlogo z dokazili pošljejo na KIT Kmetijsko zadrugo Črnomelj z oznako „Razpisna komisija HKS". Rok sprejemanja prijav je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri in sprejemu sklepa o imenovanju na zboru dele gatov obveščeni v roku 30 dni. 360/20-81 NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA prireja največjo tombolo v Sloveniji, imenovano SUPER TOMBOLA Nedelja, 17. maja 1981 ob 14. uri Ljubljanski hipodrom v Stožicah Vrednost dobitkov je 300 MILIJONOV S DIN. Izžrebano bo 150 tombolskih in 350 drugih dobitkov. Tombolski dobitki 10 avtomobilov: golf, zastava 101 - 3 avtomobili, 125—P, 126—P — 3 avtomobili, škoda 120 in 11 avtomobilov zastava 850, traktor, kosilnice, kurilno olje, cement, barvni in čb. TV - aparati, mopedi, kolesa, jadrnica S—425, pralni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, smuči, komplet avtomobilskih gum, jadralna deska, ure Darvvil—Quartz, radio kasetofon itd. Dobitniki avtomobilov so dolžni plačati zvezni, republiški in občinski davek. Predprodaja tombolskih tablic po 75 din je v kiosku OLIMPIJE pred Figovcem in v prodajnih kioskih TOBAK v Sloveniji in Ljubljani. Na dan tombole je predprodaja tombolskih tablic na hipodromu v Stožicah od 10.30 ure dalje. Poskrblljeno bo za dobro jedačo in pijačo. 365/20-81 HITRO, ENOSTAVNO, POCENI! OPEKARNA ZALOG p.o. Novo mesto, Zalog 21 tel.: (068) 21-403, 22-291 v sodelovanju z opekarno Ptuj Za hitro in cenejšo gradnjo vam priporočamo: Montažne preklade — enostavno, brez opaža, zato hitreje in ceneje, — majhna teža, odlična izolacija, — zagotovljena statična varnost, — tipska proizvodnja, zato takojšnja dobava, — primerno za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric. Montažni stropni nosilci prednosti montažnega stropa: — kvaliteten in cenen, — lahek - teža nosilca samo 9 kg/tm, — preizkušen na zahtevnih objektih, — potresno varen, — enostavna montaža brez opaža — podpiranje je potrebno samo na 1,5 do 2 nv — spodnja površina stropa je v celoti opečna, — odlična zvočna in toplotna izolacija, — uporaben za gradnjo velikih in manjših objektov do razpona 6,5 metrov. Poraba za 1 m2 stropa: 2,5 m nosilcev, 8 polnil in - 0,08 m3 betona Iz našega prodajnega programa vam nudimo tudi vse ostale gradbene materiale. , -«--------—________________________________________________________vi-jj/ TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela oz. naloge za: 1. POMOČ PRI OPRAVLJANJU PREMIKALNIH NALOG (premikač na industrijskih tirih) — za 3 delavce Pogoji: — končana osnovna šola — 2 meseca delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — delo v treh izmenah — možnost priučitve 2. RAZKLADANJE PREMOGA za 2 delavca Pogoji: — končana osnovna šola — 2 meseca delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — delo v treh izmenah Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 3 mesece. Pismene prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 358/20-81 N0V0M0NTA2A NOVO MESTO OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. REFERENTA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE 2. VODJE DEJAVNOSTI VODOVODA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje. pod 1: ekonomski tehnik in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2: ing. strojništva (energetik ali druga primerna usmeritev) ali strojni tehnik in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Zaželeno je, da ima kandidat strokovni izpit oz. možnost opravljanja, ni pa pogoj. Prijave zbira splošna služba v roku 15 dni po objavi. 368/20-81 TREGRRD JREGRAD" trebanjsko gradbeno podjetje TREBNJE razpisuje JAVNO LICITACIJO r za prodajo osnovnih sredstev 1 KOMBIBUS IMV z dieselskim motorjem letnik 1976, moč motorja 40 KM, nosilnost vozila 1000 kg, sedežev 7+1 Licitacija bo v petek, 22. maja, ob 12. uri na dvorišču delovne organizacije ,,TREGRAD" Trebnje, Kolodvorska ulica št. 1. Ogled vozila je možen od 18. 5. 1981 dalje, od 8. do 12. ure, na istem kraju. 352/20-81 ZBOR DELEGATOV HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge Vodenje Hranilno kreditne službe Delavec na teh nalogah ima posebna pooblastila ter 4-letno mandatno dobo, nakar je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Poleg pogojev, določenih v 168. in 511. členu ZZD, veljajo še naslednji pogoji: - visoka ali višja šola ekonomske ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — srednja šola in najmanj 6 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah Od kandidatov pričakujemo, da so v svoji dosedanji praksi dosegli ustrezne organizacijske vodstvene uspehe in da imajo pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Hranilno-kreditna služba pri Kmetijski zadrugi Trebnje, Baragov trg 3, za razpisno komisijo. Pismeno obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku razpisnega roka. 355/20-81 RAZPISNA KOMISIJA OZD MIZARSKO PODJE TJE „HRAST", ŠENTLOVRENC, 68212 Velika Loka, razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA OZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednjo oz. višjo izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske smeri, — da imajo 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, — da so moralno-politično neoporečni, — da so predložili program razvoja. 2. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA Pogoji: — 4-letna administrativna šola, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za razpis pri Mizarskem podjetju ,,HRAST", Šentlovrenc. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu razpisa. 361/20-81 AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO - STRAŽA | i vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO AVTOMEHANIKOV ZA VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH VOZIL 2 AVTOKLEPARJA 2 AVTOELEKTRIKARJA VEČJE ŠTEVILO VOZNIKOV V TOVORNEM PROMETU VOZNIKE AVTOBUSOV VEC natakarjev SNAŽILKE ZA TOZD GOSTINSTVO IN DELOVNO SKUPNOST. Pogoji so naslednji: — Delavec avtomehanik mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtomehanik. — Delavec avtoklepar mora imeti končano poklicno šolo za naziv atoklepar. — Delavec avtoelektrikar mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtoelektrikar. — Delavec voznik tovornjaka mora imeti vozniški izpit C in E kategorije in najmanj eno leto delovnih izkušenj na težkih tovornih vozilih. — Delavec voznik avtobusa mora imeti vozniški izpit „D" kategorije in je lahko začetnik. — Delavec natakar mora imeti končano gostinsko šolo za naziv KV natakar. — Delavka snažilka ima lahko nedokončano osnovno šolo. Za vse delavce velja splošni pogoj: odslužen vojaški rok in trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja 15 dni po objavi. Odbor za delovna razmerja 359/20-81 i i KRKA SGP „PIONIR" - TOZD TOGREL LESKOVEC PRI KRŠKEM z atestom elektro- „KRKA", tovarna zdrravil n. sol. o. Novo mesto Cesta herojev 45 PONOVNO OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. OBRATNIH VZDRŽEVALCEV ELEKTRIČARJEV IN ELEKTROMEHANIKOV 2. 40 DELAVCEV PROCESNlCARJEV 3. TEHNIKA-VODJE LINIJE 4. TEHNOLOGA - RAZISKOVALCA za delo v novih sodobnih obratih. Pogoji: pod 1. — kvalificirani elektromehaniki in električarji, pod 2. — končana osnovnna šola ali vsaj šest razredov osnovne šole, pod 3. - končana srednja kemijska šola, pod 4. — diplomiran inženir kemije. Poseben pogoj: Zaradi troizmenskega kontinuiranega dela lahko ta dela opravljajo le moški z odsluženim vojaškim rokom Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v roku 15 dni od dneva objave v kadrovsko službo Krke. 366/20-81 I razpisuje prosta dela in naloge 1. DVEH KV ZIDARJEV 2. KV KLJUČAVNIČARJA varilca Pogoji: končana šola ustrezne smeri in odslužen vojaški rok. Nastop dela je možen takoj. Poskusno delo traja dva meseca. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri kandidata bomo ponudnike obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 354/20-81 KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — morajo biti visoko ali kvalificirani delavci oblačilne stroke z najmanj 10-letno prakso, od tega najmanj 3 leta na vodilnem mestu — poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne moralnopolitične vrline in delovne ter organizacijske sposobnosti. Ponudbe z ustreznimi dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisni komisiji pri Krojaškem podjetju Trebnje z oznako na ovojnici: ..Razpisna komisija". 353/20-81 •■■■■■■■■■■■■i laeaassaaaaaaaaaaaaseaaaaaaei naaaaaaaaaaiaai „NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja proste naloge in opravila 1. AVTOMEHANIK — za Avtomobilski servis Trebnje — 2 mesti 2. PRALEC AVTOMOBILOV - za Avtomobilski servis Trebnje — 1 mesto POGOJI: pod 1) KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 2) NK delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje v roku 15 dni po objavi na naslov delovne organizacije. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. 367/20-81 LICITACIJA 1. SKOBELJNI STROJ 2. KROŽNA ŽAGA 3. KNJIŽNI STROJ N AROCILNICA Podpisani(a) ..................................... Kraj, ulica....................................... Poštna številka.......... (lastnoročni podpis) Naslov izpolnite s tiskanimi črkami in podpisano naročilnico izrežite ter prilepite na dopisnico ali pa pošljite v ovojnici na naslov: ___ DOLENJSKI LIST p. p. 33, 68001 NOVO MESTO METALNA, strojegradnja, konstrukcije in montaža j Maribor TOZD Tovarna gradbene opreme n. sol. o. Senovo objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 26.000.00 din 590.000,00 din 50.000.00 din Licitacija bo 19. 5. 1981 ob 10. uri v prostorih konstrukcijskega obrata. Licitacija bo ustna. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Navedena osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. 357/20-81 81 RADI VEDELI ŠE KAJ VEČ O SVOJIH DOMAČIH KRAJIH? naročite se na »Dolenjski listu St. 20 (1657) 14.. maja 1981 DOLENJSKI UST 17 Okrepljena vloga sindikatov Z letne volilne konference občinskega sindikalnega sveta Črnomelj Na letni volilni konferenci občinskega sveta Zveze- sindikatov prejšnji teden je beseda tekla tudi o delu sindikata v črnomaljski občini v lanskem letu, ki se je kazalo na številnih področjih, od prizadevanj za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov preko izvajanja zastavljenih stabilizacijskih nalog do skrbi za vzgojo, izobraževanje in kulturno življenje delavcev. V črnomaljski občini je 65 osnovnih sindikalnih organizacij in v vseh so izvedli letne sestanke, na katerih so med drugim na novo izvolili 28 članov izvršnih odborov osnovnih organizacij, 11 predsednikov osnovnih organizacij. Na te i sestankih se je ponovno p- kazalo, da je za uspešnost v: Jce širše zastavljene akcije n Ivse pomembna usklajenost n d vsemi sodelujočimi, naj- VINOGRADNIŠKA EKSKURZIJA Društvo vinogradnikov Bele krajine pripravlja za 23. in 24. maj st. rkovno ekskurzijo. Vinogradniki si bodo ogledali novosadski kmetij ;ki sejem, vinograde na Fruški go i, nato pa bodo obiskali hišo cv tja v Beogradu. Akontacija za ek kurzijo znaša 1.800 dinarjev, za sv je člane pa društvo prispeva po 5( 3 dinarjev. Prijave sprejemajo do 2( maja, in sicer v Semiču Alojz B( ek, v Metliki Anton Radoš in v Č- lomlju Janko Banovec. PRAZNIK KS DRAGATUŠ / počastitev krajevnega praznika so v nedeljo v Dragatušu pripravili pr slavo, ki so jo združili s prazno-va ijem nedavno minulih praznikov in obletnic. V kulturnem programu sc sodelovali mešani in moški pevski zb r, mladinci in recitatorji iz osni ne šole ter šolska in mladinska fo dorna skupina. Na proslavi so pc ielili tudi krajevna priznanja OF, ki so jih dobili: gasilski društvi iz Za udja in s Tanče gore, Janez Ki np z Obrha, Miran Simonič, E\ 3n Cestnik in Janez Kocjan iz D; gatuša. DARINKA ROGINA OS Dragatuš večkrat so to ostale družbenopolitične organizacije. Za dobro delo sindikalnih organizacij — še posebno velja to za večje - je brez dvoma eden od pogojev utečeno delovanje sindikalnih skupin. In prav tu je treba utrjevati in poglabljati delovanje sindikata, saj se je izkazalo, da tako delovanje sindikalnih skupin ugodno vpliva na razvoj in krepitev delegatskega sistema v celoti in v posamezni organizaciji združenega dela. V sindikatu si poslej precej obetajo tudi od akcije „Tisoč delavcev - sodelavcev”; novih 25 dopisnikov naj bi pripomoglo k boljšemu obveščanju tovarniških glasil. Čim več bo dopisnikov iz vrst neposrednih proizvajalcev, delavcev v proizvodnji, tem boljše bo obveščanje, tem bolj bodo ostali zaposleni seznanjeni s konkretnimi težavami delovnega vsakdanjika. Glasilo, ki objavlja le važnejše sklepe in vprašanja, ki jih obravnavajo samoupravni organi, vodstveni in strokovni delavci, ne more biti živo in odmevno, s tem pa je zgrešilo svoj namen in smoter. Letne sestanke so sindikalne organizacije povezale z obravnavo zaključnih računov, v poslovnih poročilih pa je bil govor o vplivu delavcev na gospodarjenje v temeljnih organizacijah, odnosih med tozdi in delovnimi organizacijami in še čem. V razpravi o teh vprašanjih se je precej pripomb nanašalo na pripravo proizvodnega procesa, na kar delavci ne morejo neposredno vplivati, čeprav bi lahko prav tu pripomogli k ,i OBE LELO POLJE OVCAMA” — Tako poje lepa belokranjska ljudska pesem. Danes takega prizora ni moč videti, ved ..o večje zanimanje za ovčerejo pa obeta, da se bodo vsaj na tem področju pc vrnili stari časi. Za sedaj je največ rejcev ovc v viniškem koncu, o koder je tudi ta posnetek. Medtem ko je za jagnječje meso \ ko povpraševanje, pa se ni še našel, ki bi odkupoval volno, zato j< edaj rejci v glavnem zavržejo. ČRNOMALJSKI DROBIR PRESTAVLJENO JURJEVANJE - Odbor za jurjevanje je datum te največje belokranjske in širše dolenjske folklorne prireditve prestavil za teden dni. Tako se bodo vse belokranjske folklorne skupine zbrale in nastopile v jurjevski dragi v Črnomlju 13. in 14. junija. Prvi dan oziroma večer, v soboto, bodo prikazali kresne običaje, v nedeljo pa belokranjske ljudske plese in pesmi. Poleg domačih bo nastopila še folklorna skupina iz Velike Gorice, ki bo prikazala jurjevska in svatovska obredja iz Turopolja. NOVO GLASILO - Pred kratkim je izšla prva številka novega glasila „Novice iz kulture“, ki naj bi poslej priobčevale predvsem kratke povzetke širših gradiv, ki se nanašajo na vprašanje kulture, komentarje, ocene, vesti. Glasilo bo izhajalo po potrebi, vedno pa pred sejo kulturne skupščine. Poskusna številka, ki jo je pripravil uredniški odbor, v katerem so Niko Šuštarič, Radko Polič, Alojz Fabjan, Branko Pečjak, Vida Sutej in Mira Trifkovič, napoveduje, da bodo Novice iz kulture tehtno in koristno glasilo, po katerem bodo segali vsi, ki jim je do tega, da bi bilo kulturno življenje v občini čim bogatejše. BELT NA ZAHODU - Tokrat sicer le en kamion, pa še to ne izdelkov te črnomaljske tovarne, i sicer precej izvaža tudi na konvertibilno tržišče. Zadnjo soboto pa je Belt dal na razpolago svoj kamion črnomaljski gledališki skupini, da je lahko peljala s seboj na gostovanje k zamejskim Slovencem v Križ pri Trstu kulise. Posnemanja vredno sodelovanje delovne organizacije in kulturne skupine! MLADOST V BEOGRADU - Za dan mladosti se bo osrednje prireditve v Beogradu udeležilo 50 mladink in mladincev iz črnomaljske občine. Izlet v Beograd, kjer bodo obiskali tudi hišo cvetja in si ogledali muzej „25. maj", bo nagrada za najboljše in najbolj prizadevne mladince. večji produktivnosti in s tem k višjim osebnim dohodkom. Čeprav so ob koncu poudarili, da je delo sindikata iz leta v leto boljše, se je treba zavedati tudi, da zlasti stanje gospodarstva in vse naloge, izvirajoče iz tega, zahtevajo vedno več naporov in stalnih prizadevanj od slehernega zaposlenega. Vsak lahko največ naredi prav na svojem delovnem mestu. A. B. KMALU LE ŠE SPOMIN - Ob nedavni razstavi belokranjskih vin v Semiču je bilo tudi več drugih prireditev. Tako so učenci tamkajšnje šole razstavili svoje izdelke, med katerimi je bil tudi posnetek stare belokranjske domačije. Stara ljudska arhitektura se nezadržno umika sodobnejši gradnji, tako da bo kmalu moč te stvari videti le še na slikah. 3.000 kmetov brez »direktorja” Brez pospeševalne službe ni moč pričakovati napredek kmetijstva Ko so na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov ocenjevali stanje v kmetijstvu v črnomaljski občini, so večkrat poudarili, da je eden od pomembnih pogojev za večjo kmetijsko proizvodnjo poglabljanje dohodkovnih odnosov, zlasti med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmeti. Prav iz neurejenih dohodkovnih odnosov izhaja precej težav, zaradi katerih na nekaterih področjih kmetijstvo v občini celo nazaduje. To velja tako za proizvodnjo vrtnin in še posebej za proizvodnjo mesa. Seveda kmetje nikakor niso zadovoljni s prodajo mleka, saj si glavni delež dohodka prilasti trgovec oziroma predelovalec. Vendar za to ne gre kriviti domače kmetijske zadruge, ki je odkup mleka dobro organizirala, marveč Ljubljanske mlekarne, ki osnovni proizvodnji namenjajo premajhen delež akumulacije. Ker dohodkovni odnosi niso urejeni, kmetje seveda niso zagreti za usmeritev v širšo proizvodnjo mleka. Res je, da razdrobljene obdelovalne kmetijske površine otežujejo in dražijo proizvodnjo pa tudi zavirajo hitrejše ustanavljanje strojnih in proizvodnih skupnosti, prav tako pa je res, da je razvoj kmetjjstva in povečanje kmetijske proizvodnje tako rekoč usodno odvisno od dobre kmetijske pospeševalne službe; prav ta pa v črnomaljski kmetijski zadrugi šepa že od začetka zadnje čase pa tudi šepa ne več, saj že dalj časa nimajo niti enega samega pospeševalca. Po drugi strani pa je v občini precej kmetijskih strokovnjakov, ki delajo na drugih delovnih mestih. Zelo nazorno je pomen kmetijskega pospeševalca označil predsednik občinske skupščine inž. Niko Požek, sam kmetijski strokovnjak, ki je svoj čas že delal kot pospeševalec. Dejal je nekako takole: »Pospeševalec, ki bi moral strokovno, marsikdaj pa tudi politično usmerjati 3.000 kmetov, je vsaj tako pomemben kot direktor večje temeljne organizacije združenega dela." Konferenca je zadolžila komuniste, da si v vseh okoljih, zlasti v okviru Socialistične zveze prizadevajo za uresničitev usmeritev in nalog kmetijske politike v občini. A. BARTELJ JUBILEJ MUZEJA V zadetku tega meseca je minilo 30 let, kar v Metliki uspešno deluje Belokranjski muzej. V počastitev tega jubileja nameravajo pripraviti več prireditev, med drugim tudi razstavo o 30-let-nem delu te kulturne ustanove, na hiši v Metliki, kjer je 1865. leta zaživela prva narodna čitalnica na širšem Dolenjskem, pa bodo odkrili spominsko ploščo. Do jeseni pa želijo v pritličju metliškega gradu urediti razstavni salon Alojza Gangla. Tak salon je Metliki res potreben, saj sedaj v občinskem središču ni primernega prostora, kjer bi lahko prirejali razne razstave. Seveda pa muzej in metliška kulturna skupnost sama ne bi mogla zbrati potrebnega denarja, sicer pa razstavni salon tako in tako ne bo služil le za potrebe muzeja, marveč za razstavno, se pravi kulturno dejavnost vse občine. REKREACIJA MED ODMOROM — Tudi v izobraževalnem cent u Beti so sklenili, da bodo odmore izkoristili za rekreacijo. Za začetek je moški del učiteljstva vzel nogometno žogo in se podal na še neizgotovljeno igrišče za tovarno. Učenke pa so njihovo početje opazovale z vame razdalje. Prihodnjič bodo pa morda zamenjali... Akumulacija kot svetal žarek Metliško gospodarstvo je lani imelo skoraj pol večji celotni dohodek, vendar so še hitreje rasli stroški - Padec stvarnih osebnih prejemkov Ko je beseda na seji vseh zborov občinske skupščine prejšnji teden tekla o analizi poslovnega uspeha metliškega gospodarstva v lanskem letu, so posebej poudarili, da je glede na zaostrene pogoje gospodarstvo doseglo dokaj ugodne rezultate. Vendar je treba takoj dodati, da je visoka rast celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, akumulacije itd. v večji meri posledica višjih cen kot pa boljšega gospodarjenja. Tako je metliško gospodarstvo v lanskem letu ustvarilo za malo manj kot 2,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar ni samo za skoraj 48 odstotkov več kot v letu poprej, marveč tudi za 2,5 odst. nad planom. Več kot ti podatki pove primerjava z rastjo v regiji in republiki; tako se je celotni prihodek v dolenjski regiji v primerjavi z letom poprej povečal za 33 odstotkov, v Sloveniji pa za 34 odst. Dohodek, ki je v občini lani znašal 648,8 milijona dinarjev, seje povečal za več kot 41 odstotkov, medtem ko MALO ZANIMANJA ZA GORIČKO V zadnji izmeni republiške MDA Goričko 81 bo od 9. do 30. avgusta delala tudi metliška brigada ,Janko Brodarič”. Mladinsko vodstvo v Metliki pa ima težave pri evidentiranju brigadirjev. Odziv mladih ni tak, kot bi želeli, zlasti velja to za dijake in študente, tudi tiste, ki prejemajo štipendijo. Čeprav je res, da gre za zadnjo izmeno in da se pouk začne tako rekoč takoj po končani akciji, to ni opravičilo za tako slab odziv. UREDITEV GRAJSKEGA DVORIŠČA "Vrsta prireditev iz bogatega programa, ki ga za to sezono pripravlja metliška Zveza kulturnih organizacij, bo potekala na dvorišču metliškega gradu, gledališču na prostem. Vendar pa bi morali dvorišče, da bi bilo primerno okolje za kulturne prireditve, urediti. Tu gre v prvi vrsti za obnovo dvoriščne fasade, urediti bi bilo treba razsvetljavo, tlak, sanitarije in garderobo. Seveda vsega ne bo moč opraviti letos, saj bi vsa ta dela stala več kot 1,5 milijona dinarjev. Vsekakor pa bi moralli letos obnoviti fasado in urediti razsvetljavo. V BEOGRAD ZA DAN MLADOSTI Zaključne prireditve ob dnevu mladosti v Beogradu se bo udeležilo tudi dvajset mladink in mladincev iz metliške občine. Izbrani mladinci bodo odšli na pot v Beograd 24. maja. POGOSTEJŠI STIKI S SVETI KS Prejšnji teden je predsednik metliškega izvršnega sveta sklical sestanek s predsedniki svetov skupščin krajevnih skupnosti. Beseda je tekla o uresničevanju nalog svetov krajevnih skupnosti; govor je bil tudi o programu komunalnih investicij v občini v letošnjem letu, predsednike pa so seznanili še s pripravami na letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo, ko naj bi mladina začela dela pri gradnji vodovoda Metlika - Primostek. Poslej naj bi bili taki sestanki pogostejši, saj bi se s pomočjo take metode dela med izvršnim svetom in sveti krajevnih skupnosti marsikatera zadeva hitreje premaknila. je to povečanje v regiji znašalo 36, v republiki pa 32 odstotkov. Res je gospodarstvo doseglo hitro rast celotnega prihodka, res pa je tudi, da so porabljena sredstva rasla še hitreje, zato je tudi dohodek naraščal počasneje kot celotni prihodek, gospodarnost pa se je seveda zmanjšala. V lanskem letu se je delitev dohodka precej nagnila na stran akumulacije. To so v največji meri dosegli z omejevanjem osebne porabe, kar se je seveda moralo poznati pri padcu realnih osebnih dohodkov. Tako so organizatije združenega dela lani za osebne dohodke dale 453,8 milijona dinarjev, kar je sicer skoraj četrtina več kot leto poprej, vendar je ta rast precej manjša od rasti čistega dohodka. Z drugimi besedami: za osebne dohodke je šel manjši odstotek čistega dohodka kot v letu poprej. Tako je imelo lani BRIGADIRJI BODO GRADILI VODOVOD Tako kot lani, bo tudi letos ena izmena republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 81 delala v metliški občini. Brigadirji piVe izmene bodo od 6. do 27. junija delali pri gradnji tri kilometre dolgega vodovoda od Metlike do Primostka. 2.590 zaposlenih povprečni osebni dohodek 6.961 dinarjev na mesec. V občini so zadovoljni z doseženimi izvoznimi rezultati v lanskem letu, saj je vrednost izvoza (brez zunanjih tozdov Beti) znašala 143,9 milijona dinarjev, kar je za več kot 100 odst. več kot leto poprej, medtem ko se je uvoz povečal za 44 odst. Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom je bila lani 55 odst., kar je spet precej boljše kot leto Poprej. a.B. f-------------------------- ■> 88 DREVES ZA TITA PRI KOMETU Mladina iz osnovne organizacije v Kometu je pred kratkim v okviru akcije 88 dreves za Tita pri svoji delovni organizaciji uredila park, kjer so posadili 88 smrek. Na to akcijo se pripravljajo tudi mladinci v drugih osnovnih organizacijah v občini. LANSKI OSEBNI DOHODKI V gospodarstvu v metliški občini je povprečni osebni dohodek v lanskem letu znašal 6.961 dinarjev ali za 24 odstotkov več kot leto poprej, ko je znašal 5.576 dinarjev. Najvišje osebne dohodke v lanskem letu so imeli v Obrtni zadrugi - 15.144 dinarjev na mesec, sledijo skupne službe TGP — 10.259 dinarjev in TGP, tozd Komunalno gospodarstvo - 8.567 dinarjev. Zadnji trije s tega seznama pa so Novoteks, kjer je bil lani povprečni mesečni osebni dohodek 6.651 dinarjev, v Kometu jyznašal 6.297, najmanj pa so dobili zaposleni v Beti, tozd Konfekcija -5.730 dinarjev. SPREHOD PO METLIKI MLADI SO NAREDILI LlCNO VITRINO in jo postavili blizu samopostrežnice. Vanjo obešajo slike in reklame za kino predstave. S svojo potezo so nakazali rešitev za mesta, kamor naj bi se lepili plakati, da ne bi viseli z vseh dreves, izložb in plotov. Postavitev tabel ima v svojem načrtu Turistično društvo, kra-janstvo pa upa, da bodo besede postale dejanja, še preden bo šla pšenica v klas. uCenke poklicne Sole beti SO cel dan pogozdovale hrib nad vasjo Ravnace. Zasadile so blizu pet tisoč smrek, zasluženi denar pa bodo porabile za izlet ob koncu šolskega leta. Z njihovim delom so bili pri Gozdnem gospodarstvu zadovoljni, radi bi videli, da bi jim učenke priskočile še kdaj na pomoč, vendar bo to težko, saje učenja vedno več, kajti konec šolskega leta le ni tako daleč. Temu ob rob: vas Ravnace je čista in urejena, kot iz škatlice. Vredno posnemanja! NOVI JUNAK METLIKE JE postal Janko Guštin, elektrikar iz delovne organizacije Beti. Res ni izumil brezžične žarnice, se je pa izkazal kot dober boksar in organizator prvega boksarskega turnirja v občini Metlika. Osnovnošolska telovadnica je bila nabito polna starih in mladih, po koncu pa so letele pohvale na desno in levo. Tako, kot udarci v ringu. ODBOR ZA GOSPODARJENJE V delovni organizaciji Beti je dodelil Metliškemu mešanemu pevskemu zboru Beti akontacijo za leto 1981 v višini 100.000 dinarjev, sekstetu Vitis pa znesek 25.000 dinarjev. To je znesek, s katerim se bo za silo dalo delati, vendar pravijo v delovni organizaciji Beti, da bodo skrbeli tako za zbor kot tudi za sekstet, da’ bodo pomagali, kolikor se bo le dalo. Kaže, da v Beti nimajo posluha samo pevci, ampak še marsikdo. V NAŠIH ZAPISIH IZ METLIKE ne moremo mimo celovečernega koncerta, ki ga je imel Metliški mešani pevski zbor Beti v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Pevci so dokazali, da so se v treh letih obstajanja dodobra izurili in številčno okrepili. S preglednim nastopom so bili poslušalci zadovoljni, jezen pa tudi ni bil France Milek, izkušeni pevovodja iz Črnomlja. Skoda, da je bilo že večkrat slišati, kako ima France Milek z zborom podpisano pogodbo le do konca avgusta 1981. metliški tednik ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Kratkim Lado Švigelj iz Kočevja ( ___________________________ , drugimi prejel Lenon Behin (levi na desni sliki) iz Itasa. (Foto: Primc) . ...... Odlikovanje red republike s srebrnim vencem je prejel pred LadoŠvigeljiz Kočevja (na levi fotografiji desni), srebrni znak Zveze sindikatov pa je med Vrsta prireditev ob praznikih Razstava risb odposlancev — Klavirski večer bratov Štefaničev — Razstava o življenju in delu heroja Jožeta Šeška — Kočevcem se je spet predstavila folkolora iz Predgrada Na proslavi ob dnevu OF in prazniku dela, ki je bila posvečena tud' 40-letnici vstaje, so v Kočevju podelili zaslužnim posameznikom in organizacijam srebrna prizanja OF, srebrne znake £veze sindikatov Slovenije in državna odlikovanja. Na svečanosti je govoril predsednik občinske skupščine Jože Novak, v kulturnem programu pa so sodelo-]*d* moški pevski zbor Svoboda Kočevje, učenci glasbene šole, MKUD Matej Bor iz gimnazije Proti Osilnici KMALU PRAZNIK - V maju slavi KS Osilnica svoj krajevni Praznik. Letošnjega bodo v dneh od k do 25. maja, natančnega programa pa še niso izdelali. Znano je fc> da bo v teh dneh več športnih Prireditev. BOLJŠA CESTA - Cesta od roda na Kolpi proti Osilnici in '~anru je po končani zimi bolje •Zdrževana. Lukenj na njej ni. Pač Pa so ponekod napeljali nanjo še Prevec gramoza oz. peska. Kupi so ®K> na gosto in natreseni tako nesrečno, da zapirajo četrtino ah J**® polovico ceste. Tako že sicer zko makadamsko cestišče še zožu-£\Na srečo je tu promet majhen, bencin*0 0(^car * zac*njič podražil RIBOLOV ODPRT - Na Kolpi in k-abranki je odprt ribolov na postrvi * od prvega aprila, vendar ribičev f" veliko, ker je zdaj dovoljeno loviti •e na blestivke. Prava sezona se bo začela 16. maja, ko se bodo ^anjim „blinkerašem” pridružili še muharji. OREL NAD CESTO - Zaradi razmeroma redkega prometa živali ne poznajo posebnega strahu pred človekom ali avtomobilom. Tako aytomobilista lahko preseneti orel, ki. leti le nekaj metrov nad cesto pred njegovim avtomobilom. Kočevje in folklorna skupina iz Predgrada. Udeleženci svečanosti -dvorana je bila popolnoma zasedena in je moralo precej ljudi tudi stati -so še posebo navdušeno pozdravili folklorno skupino iz Predgrada, kije po skoraj 15 letih spet nastopila v Kočevju. V okviru praznovanj je bilo še več proslav po delovnih kolektivih, šolah, krajevnih skupnostih in drugod. Tako so 21.. aprila odprli v Likovnem salonu razstavo risb udeležencev Kočevskega zbora, ki jih je pred 38 leti narisal Božidar Jakac. Ta razstava je posvečena tudi prazniku KS Kočevje-mesto. Dan kasneje je bil v dvorani stare gimnazije ..Klavirski večer", na katerem sta se ob zaključku študija na kočevski Glasbeni šoli predstavila brata Franci in Srečko Štefanič. Med klavirskimi točkami je Bojana &eblaj pripovedovala pesmi Otona Župančiča, Josipa Murna, Srečka Kosovela in Alojza Gradnika. Klavirski večer je bil posvečen tudi 20-letnici kočevske glasbene šole. 24. aprila pa je bila najprej proslava pred srednješolskim cen- IZ KS DRAGA BENCIN ZA VSE - Bencinski servis tozda Gozdarstvo Draga ZKGP Kočevje prodaja gorivo za vse, medtem ko je doslej le za svoj kolektiv. Na zalogi imajo vedno obe vrsti bencina in plinsko olje. Delovni čas servisa je vsak delavnik, tudi ob delovnih sobotah, od 6. do 14. ure (poleti), oziroma od 7. do 15. ure (pozimi). F. K. M03AVA NOVO NASELJE NA VASI — Po vojni je bila stanovanjska gradnja v kočevski občini dolga leta omejena le na mesto Kočevje in še *ekaj vasi v kočevski kotlini. Zadnja leta pa vedno več grade po ostalih vaseh, med katere sodi tudi Morava. (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA LEPE IZLOŽBE - Izložbena okna trgovin so bila za praznike !ePo okrašena z zastavami, cvetjem !!) slikami pokojnega predsednika rita. Po mnenju občanov je bila Oajlepše urejena izložba veleblagovnice Nama. Skromno, a lepo in “omiselno je bila okrašena tudi iz-k>žba lekarne. obSan VpraAuJa advad odgovarja ~ Kako odpravljati razliko ?led umskim in fizičnim delom? j [7 Tako, da tudi y proizvodi manj delamo. NOVE ZASTAVE — Hišni sveti in nekateri lastniki hiš so se za minule praznike izkazali. Videli smo, da smo izobesili veliko novih zastav, kar je dalo mestu lep videz. Letos bo proslav še veliko in bilo bi prav, da bi jih zamenjali še tisti, ki imajo že obledele. MAVRAHI VABIJO - Gobarji niso več vzdržali. Sli so v gozdove na svoja stara mesta gledat, kaj je z mavrahi. Pot ni bila zaman. Ker v kočevskih gozdovih rastejo vse štiri vrste mavrahov, bo nabiralnega užitka dovolj. Pričela bo rasti tudi užitna majska kolobarnica, ki raste po pašnikih, jasah obronkih gozda; nato pa še slivarica, ki ji rečejo tudi kvasovka, užitna, mokarica in celo pokazatelj ica j určkov. DOVOLJ ŽENSK -- Lepaki vabijo na razne plese. Na njih ni več opozorila „Za jedačo in pijačo poskrbljeno - kozarce prinesite s seboj “, ki je bilo običajno v prvih povojnih letih. Pojavilo pa se je novo geslo, in sicer ,,Žensk bo dovolj". Bolj izkušeni in poznavalci veselic vedo, za kaj gre, ostali pa ugibajo. K0&EU5KE NOVICE trom, popoldne pa so v Seškovem domu oz. v prostorih pokrajinskega muzeja odprli razstavo ..Življenje in delo Jožeta Šeška.” JOŽE PRIMC Aktivisti OF v Podpreski Počastili 40-letnico OF --30. maja na zbor na Travo Aktivisti OF z območja KS Draga v kočevski občini so se ob dnevu OF srečali v Podpreski. S popisom je ugotovljeno, da je med vojno tu delalo najmanj 210 aktivistov, živih je še 131, srečanja pa se jih je udeležilo 44. Udeležence srečanja je pozdravil predsednik KK SZDL Draga Anton Štiglic, predstavnik okrožnega odbora OF Barje-Kolpa pa je podal poročilo. Na srečanju so izvolili kot delegate za okrožni zbor aktivistov, ki bo 30. maja na Travi, Blaža Kovača, Franca Kaliča, Ferdinanda Katerna in Antona Košmrlja. V kulturnem programu srečanja so nastopili učenci osnovne šole iz Podpreske in Trave. Med odmori je igral partizanske in druge poskočne „viže” harmonikar Karel Turk. Vmes je bilo slišati tudi partizanske pesmi. Bilo je, kot med vojno na partizanskem mitingu. Za pogostitev aktivistov je poskrbela KS Draga. Srečanja sta se udeležila tudi najstarejši aktivist in aktivistka 82-letni Edvard Poje s Trave in 85-letna Frančiška Troha iz Srednje vasi. F. KALIC Težko do parcele V pobrateni Škofji Loki je pot do gradnje hitrejša Občani, ki bi radi gradili zasebne hiše v kočevski občini, ugotavljajo, da imajo veliko nepotrebnih težav pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo. Mine celo več mesecev, preden je napisan samo zapisnik o lokacijskem ogledu. Spet drugi opozarjajo na težave pri zadružni gradnji „Zadružniki“ naj bi plačali za komunalno urejeno parcelo na Bregu kar 620.000 din, kar je za okoli 400 odstotkov več, kot so znašale dosedanje cene. Vprašujejo se, če je to stabilizacijsko; nasprotna stran pa dokazuje, da je pač za manjše število hiš komunalna ureditev dražja. Če bo ta cena obveljala, bo seveda zadružna gradnja propadla. Občani upravičeno opozarjajo že več let, da je treba na področju gradbeništva oz. pridobivanja gradbenih soglasij narediti red. To pomeni, da bi kandidat za gradnjo lahko na enem mestu uredil Use zadeve v zvezi z gradnjo, da ne bi tekal od vrat do vrat za razna soglasja. Na kritike občanov odgovarjajo „odgo-vorni", da smo pač sprejeli zapletene zakone, ki jih je zdaj treba izvajati. Vendar vse to gotovo ne bo držalo in se zadeve dajo urediti hitreje in ceneje. O tem so se že prepričali predstavniki mesta Kočevje, ki so si ogledali, kako izdajajo gradbeno dokumentacijo v pobrateni krajevni skupnosti Škofja Loka. J. PRIMIm Baza ne ve, kaj delajo delegati Delegati, ki hodijo na sestanke izven OZD, slabo obveščajo člane svojega kolektiva — Razgovor z delegatom 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije Vojkom Štanfljem Razprave pred kongresom sindikatov v občini Ribnica še trajajo. Konec maja bodo presodili, katero področje samoupravljanja je „bilo deležno največ pozornosti, nato šele bo delegat kongresa, 23-letni Vojko Stanfelj, planer proizvodnje v Riku Ribnica, napisal svojo razpravo za kongres. • Kljub temu smo ga zaprosili, naj pove, katere teme bi po njegovem mnenju zaslužile posebno pozornost. Pri tem naj govori tudi iz svojih izkušenj v samoupravnih organih v Riku, v mladinski organizaciji in v okviru občine. Odgovoril je: „Člani delovnega kolektiva v Riku smo premalo obveščeni o tem, kaj je bilo sklenjeno na sejah raznih skupščin SIS, zborov občinske skupščine in drugod. Delegati nas namreč sploh ne obveščajo o dogovorih, oziroma je teh obvestil pre- malo. Delegati včasih sploh ne napišejo poročila, včasih pa je poročilo slabo narejeno. Menim namreč, da bi moral vsak delegat po seji samoupravnega organa napisati poročilo in vsaj en izvod izobesiti na oglasni deski, drugega pa vložiti v arhiv." Povedal je, daje mladinska organizacija v Riku, katere predsednik je, uspešna in da rešuje tudi pereče zadeve. Dogaja pa se, da nekateri mladinci skušajo rešiti posamezne zadeve preko občinskega vodstva ZSM, namesto da bi jih v svoji osnovni organizaciji, in šele če jim tu ne bi uspelo, naj bi zaprosili za pomoč izven kolektiva. „Boli me, če se zgodi kaj takega, in prav t< se je zgodilo pred kratkim. Mladi bi na sploh radi nare ili veliko dobrega, a včasih ne vemo, kako. Potrebujemo pomoči drug:h, predvsem sindikata, ZK, SZDL. 5 a-dina sama ne more dosti naredi .“ „Iz dosedanjih razprav pa sl e-pam, da je v občini zelo pei :č položaj kmetijstva. Žal pa tem ie bolj malo vem. Vem le, da o kme jj-stvu veliko govorimo, kmetje >a pravijo, da pravih rezultatov ni. J u-di dela mladih kmetov v organizaciji ZSMS ni dovolj čutiti." _ J. PRIMC Naprej po Titovi poti Kaže, da jih bo treba iskati v aktivu ZSM Travnik Albin Košmrlj, predsednik KUD Ivan Vrtačnik iz Loškega potoka nam jev zvezi s prispevkom ,.Dobrota je sirota" sporočil, da si njihov KUDninitispo-sodif niti uporabil zvočnikov, ki jih občinska ZKO v Ribnici pogreša že od septembra lani. Pač pa mu je znano, da so si ozvočenje sposodili mladinci aktiva Travnik v Loškem potoku za svoje potrebe in naj oni za izgubljene zvočnike tudi odgovarjajo. Zaradi tega ozvočenja ima KUD Ivan Vrtačnik težave z ZKO, ki jim ne posodi novega ozvočenja, češ da jim še prejšnjega niso vrnili. Ko je KUD sredi decembra lani gostoval z igro „Ribe na plitvini" v Sevnici, so morali nastopiti kar brez ozvočenja, ker jim ga ZKO ni hotelo posoditi. Ozvočenje pa je KUD spet dobil za nedavno proslavo ob prazniku dela in dnevu OF, vendar Ie na osebni podpis predsednika KUD Albina Košmrlja. Po tem pojasnilu iz Loškega potoka je zadeva bolj jasna le toliko, da KUD nima zvočnikov in da si jih mladinec ni sposodil za potrebe KUD. Še vedno pa se ne ve, kje so zvočniki in če jih bo občinska ZKO še kdaj videla. Prav bi bilo, da bi mladinski aktiv Travnika sam to zadevo raziskal in zvočnike našel, pa tudi vrnil. J. PRIMC Priznanja ob prazniku Vrsta prireditev okoli 1. maja v občini Ribnica VOJKO STANFELJ: „Sele ko bo končana predkongresna razprava v drugih OZD, SIS in krajevnih skupnosti, bomo dokončno izbrali temo za razpravo na kongresu. Izbira ne bo preprosta, saj je problemov dovolj." (Foto: J. Primc) Pozdrav mladih Štafeto mladosti, kije simbol bratstva in enotnosti in privrženosti življenjskemu in revolucionarnemu delu predsednika Tita, so v ribniški občini sprejeli zelo svečano. Prisotnim je o revolucionarnem delu pokojnega predsednika Tita in pomenu praznovanja dneva mladosti spregovoril predsednik občinske konference ZK Ribnica Franc Ilc. Za njim je mladinec Bojan Novosel prebral pozdravno pismo ribniške mladine. V bogatem kulturnem programu ob sprejemu štafete so nastopili učenci osnovne šole „Dr. France Prešeren" iz Ribnice, godba na pihala, učenci glasbene šole Ribnica in pripadniki JLA iz Ribnice. Mladina je nato odnesla štafetno palico skozi Sodražico do Boncaija, kjer jo je predala mladini cerkniške občine. M. GLAVONJIC Kje so zvočniki? Osrednja proslava ob 40-letnici ustanovitve OF in vstaje naših narodov v Ribnici, ki jo je organizirala krajevna organizacija SZDL, je bila slabo obiskana, saj je bilo v veliki dvorani doma JLA le 70 občanov. Bolje so bile obiskane praznične prireditve v drugih KS, kjer so to svečanost združili še z raznimi priložnostnimi prireditvami. Tako so v Sodražici hkrati proslavili 10-letnico Lovskega pevskega zbora; pri Sv. Gregorju je domače prosvetno društvo nastopilo s komedijo „Bene-ški trojčki", pa tudi svečanosti v Velikih Poljanah, Loškem potoku in Dolenji vasi so bile združene s kulturno prireditvijo. Na proslavi v Ribnici je govoril o pomenu OF in o današnjem položaju doma in v svetu predsednik občinske konference SZDL Alojz Marolt. On je tudi podelil letošnja srebrna priznanja OF, ki so jih prejeli: France Ilc, Julijan Ozimek, Stane Ilc, Matjaž Virant, Marica Golija, Ladislav Vanič (vsi Ribnica), Ivan Radoslav «(Velike Poljane), Rudi Rus (Loški potok), Janez Lapanje (Kočevje), Ladka Češarek, inž. Ja- nez Novak (oba Sodražica), Sla ;o Felicijan (Ljubljana), Leopold Mrhar, Franc Trdan (oba Dolenja vas), Karel Košir (Jelovec), Društvo za raziskovanje jam v Ribnici in Pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi. V kulturnem programu na proslavi v Ribnici so nastopili pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi in člani KUD „France Zbašnik" iz Dolenje vasi. M. GLAVONJIC »Dolenjski list« v vsako družino Mladost in Titu 17 SREBRNIH ZNAČK OF -V ribniški občini so letos podelili 17 srebrnih znakov OF. Med dobitniki priznanja je tudi Marica Golija, kiji na naši fotografiji predaja priznanje Alojz Marolt. (Foto: Glavonjič) Prireditve ob mesecu mladosti ydomu JLA Največ prireditev, ki bodo ali so že bile v maju v domu JLA v Ribnici, je posvečenih tovarišu Titu in dnevu mladosti. Ob obletnici smrti predsednika Tita so pripravili vojaki ribniške enote bogat kulturni program, posvečen življenjski poti in delu svojega vrhovnega komandanta. V programu so nastopili recitatorji, dramska sekcija in glasbena sekcija. V dneh okoli dneva mladosti bodo najprej 24. maja odprli razstavo fotografij iz bogatega revolucionarnega dela in življenja predsednika Tita. Organizirali bodo akademijo v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita, na sporedu pa je tudi kviz tekmovanje mladine in pripadnikov JLA. V mesecu mladosti bo v domu JLA še več koncertov ljudske in zabavne glasbe, športna tekmovanja, pa tudi predavanja s področja gospodarskih in družbenopolitičnih dogajanj. M. G.-č RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SPET V KOLONIJO - Se do jutri je čas za prijavo v otroško kolonijo, ki jo organizira Občinska zveza prijateljev mladine Ribnica. Otroci bodo bivali v Savudriji ob morju 14 dni. Prednost pri sprejemu bodo imeli tisti, ki niso vključeni v otroško varstvo. Cena za bivanje v koloniji je odvisna od dohodkov na družinskega člana. MATURANTSKI PLES - Maturanti kočevske gimnazije prirejajo vsako leto v domu JLA v Ribnici maturantski ples, in to so storili tudi letos. Na programu je bil tudi srečelov. Zbrani denar bodo porabili za zaključni izlet. Udeležence plesa je zabaval vojaški ansambel iz Ribnice. PROGRAM MLADIH - Pred kratkim je imela osnovna organizacija ZSM Sveti Gregor svojo program-sko-volilno konferenco, ki se je je udeležilo okoli 40 mladincev in mladink. Sprejeli so delovni program, v katerega so vključili preureditev mladinske sobe v gasilskem domu, več zabavnih večerov in naštudira-nje igre. KOLEKTIVNO VODSTVO -Tudi člani osnovne organiacije ZSM Ribnica, ki je največja v občini, so imeli pred kratkim programsko-vo-lilno konferenco. Sklenili so, da bodo prvič uvedli kolektivno vodstvo. V predsedstvo so izvolili 4 podpredsednike, 4 sekretarje- in 8 predsednikov komisij. Prva predsednica z enoletnim mandatom je Nada Rus. ZBOR LOVCEV - Tudi člani lovske družine Ribnica so imeli občni zbor, na katerem so sc dogovorili o akcijah v prihodnjem letu dni. — Ali še kaj na čmo koljete? - Še, vendar samo ob dela prostih dneh, ker takrat tudi inšpektoiji počivajo. RESET0 Mesto rešeno prometne gneče Sk zi Brežice je vozilo po 220 avtobusov na dan — Promet gre zdaj mimo, na novo avtobusno postajo ob obvoznici Za zvezo s središčem izboljšan mestni promet Od otvoritve avtobusne postaje v Brežicah do preselitve in pn usmeritve prometa na novo lokacijo je 1. maja minilo natanko po leta. Kot poglaviten razlog za odlaganje je direktor tozda Br bus Rudi Arnšek navedel nedokončano cestno omrežje, kotlovnic a s toplovodom ter trafo postajo. Vse te objekte so namreč z za.' mdo gradili za več uporabnikov: za blagovnico Emona Posavje, za postajo milice in dom teritorialne obrambe. Edino avtobusna po taja je bila dokončana pravočasno, celo pred rokom. Zgradili so jo desetih mesecih in je brez zunanje ureditve veljala 23 milijonov dii irjev. Komunalno opremljeno zemljišče je zanjo odstopila ob ina. ozniki in drugo osebje Brebusa so ;i oddahnili, da so se končno zrn ili gneče in utesnjenosti na stari avt bušni postaji pred gimnazijo, po iki pa se teže privajajo, ker je no’ i postaja odmaknjena od sre-diš i mesta, od sodišča, občine in dn. ih uradov, kamor so namenjeni po ipravkih. Zato ne bo odveč, če javi ost tudi v tisku seznanimo s ten kako so poskrbeli za izboljšavo me. nega prometa. Direktor Arnšek je c 1 tole pojasnilo: - Priznam, da je postaja nekoliko oddaljena, vendar nismo imeli dru-geg izhoda. Prav zaradi nemogočih raz er na starem mestu smo dobili dei r za gradpjo. Varnost postnikov je la tam močno ogrožena, razen tega so poleti in pozimi čakali na avtobuse brez strehe nad glavo, brez klopi, da bi sedli nanje, in brez dru 'ega udobja. S preselitvijo so se raz ere normalizirale in za potnike sm ob konicah zgostili mestni pro-me PRIZNANJA ZA PRVI PRAZNIK KS BREŽICE Brežičani so letos prvič slavili r iznik mestne krajevne skupno-s -9. maj. Ta dan so si izbrali v spomin na osvoboditev mesta. Ka slovesnosti v domu JLA so Jati počastili tudi jubilej svobodilne fronte. Za dolgoletna družbenopolitično delo so p adelili deset priznanj OF. Prejeli so jih: Zlata Butara, Anton ( ernoš, Mira Davidovič, Iva Go-ic, Alfonz Jaklič, Jože Jurišič, rtin Kolar, Bogomir Oberč, lina Tomin in Vera Buzančič. Počastitev krajevnega praznika bo odslej tudi priložnost za izročanje priznanj za delo v krajevni skupnosti, za krepitev samoupravnih odnosov. Tokrat so jih dobili: Mitja de Gleria, Zinka Kristarič, Dušan Maraš, Ivo Maričič in Rafael Strajner. Od 5. do 8 ure in od 12. do 14. ure vozi mestni avtobus vsakih 15 minut, sicer pa v presledku 30 minut. Z avtobusne postaje pelje skozi mesto do železniške postaje in od tam nazaj na avtobusno postajo. Vsako uro podaljša svojo krožno progo do Čateških Toplic. Potniki torej niso zapostavljeni in imajo možnost, da se pripeljejo bliže v mesto. Opažamo pa, da se mnogi premislijo in gredo raje peš, ker je to cenejše. Za vožnjo z mestnim avtobusom morajo namreč odšteti 8 din. - S prestavitvijo avtobusne postaje ste najbrž precej razbremenili promet v mestu, kjer je bilo zlasti dopoldne veliko zastojev. Bi lahko KRI ZA SOČLOVEKA Krvodajalska akcija v dneh po prvomajskih praznikih je imela letos nekoliko manjši odziv kot lansko pomlad. Na odvzem krvi je prišlo v brežiški zdravstveni dom 484 prostovoljcev. Občinski odbor RK se jim iskreno zahvaljuje za človekoljubnost, ki so jo s tem izkazali pomoči potrebnim bolnikom. NAJBOUŠI GREDO ŠE V NOVO MESTO Z orientacijskim pohodom 8 osnovnošolskih in 4 srednješolskih ekip na območju Velikih Malenc in Mrzlave vasi so se 9. maja zaključile nekajmesečne priprave iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Preverjanje znanja je obsegalo obvladanje topografije, protiletalske in protidesantne zaščite ter prve pomoči. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom OK SZDL v Brežicah in sodi v okvir letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti. Štiri najboljše ekipe osnovnih šoi in tri iz srednjih šol se bodo 21. in 22. maja udeležile regijskega tekmovanja v Novem mestu. NOVO V BREŽICAH PITNA VODA SE VEDNO GRO-ZENA - Centralni vodovod v Brežini oskrbuje s pitno vodo nad 14 tisoč prebivalcev in ima 3.200 priključkov v osmih krajevnih skup nostih: v Brežicah, Šentlenartu, Zakolu in Bukošku, v Krški vasi, Skopicah, Dobovi, Kapelah in Globokem. Nevarnost za okužbo je velika, ker vas Brežina nima kanalizacije in ker se vsa umazanija z gnojnico vred razliva po površini, od koder lahko neovirano pronica v zemljo. Ce bo šlo vse po sreči, potem bo igradnja kanalizacije v Brežini prišla na vrsto prihodnje leto. BREŽIŠKE VESTI povedali, koliko avtobusov je doslej redno vozilo skozi mestno jedro? - Po 220 na dan. Torej si lahko predstavljate, kako je to ogrožalo varnost in počutje ljudi. S 1. majem smo ukinili skozi mesto ves primestni in medkrajevni promet ter hkrati sprostili prostor za parkiranje osebnih avtomobilov na stari postaji- - Kakšen obratovalni čas ima nova avtobusna postaja in kaj vse je potnikom tam na voljo? - Dežurni prometnik spremlja promet vsak dan od 5. do 20. ure. Potniki imajo na razpolago prostorno čakalni«) in klopi na peronih, kjer lahko mirno počakajo na svoj avtobus. Razen tega ima avtobusna postaja lepo urejen gostinski del, ki je začel obratovati 11. maja. Tam se lahko okrepčate in posedite. V kratkem bomo na postajo preselili iz mesta še turistično poslovalnico, kjer bodo potniki dobili vse informacije. J. TEPPEY SPET BO DONELA PESEM V brežiški občini se bodo 17. maja srečah otroški in mladinski pevski zbori. Na skupnem koncertu bodo nastopili mladi pevci iz Ar.ič, iz Brežic, z Bizeljskega, iz Cerkelj in Dobove, kot gostje pa še pevci otroškega zbora iz Cerkelj na Gorenjskem. BIZEUANCI NE ŽELIJO SKVARITI POKRAJINE Rudnik Globoko načrtuje v prihodnjih letih povečan izkop kremenčevega peska na Bizeljskem, nad tem pa krajani niso ravno navdušeni. Bojijo se, da bo njihova vinorodna pokrajina izgubila veliko sedanjega mika. Tudi razvoju turizma ob bodoči vinski cesti to ne bodo v prid razrita gozdna in travnata pobočja. Prijateljske vezi čez Sotlo in čez Gorjance V Jutranjki začetek majskih srečanj OBRTI SE DOBRO PIŠE - Krajevne skupnosti Brežice, Šentlenart in Zakot- Bukošek na široko odpirajo vrata tistim obrtnim dejavnostim, ki jih na mestnem območju najbolj primanjkuje. Prednost imajo popravljalci gospodinjskih aparatov, keramiki, pečarji, soboslikatji, mehaniki kleparji in vodovodni inštalaterji Zaželeno je tudi ustanavljanje krojaških in šiviljskih delavnic elektro - in avtoservisov ter mizarstev, specializiranih za popravilo stanovanjskih hiš. Dela je dovolj za prevoznike zaprtih tovornjakov do 2 ton ter za mehanike za popravilo tovornih vozil. Majska srečanja se v Jutranjkinem tozdu Orlica v Brežicah uveljavljajo kot trajna oblika prijateljstva in sodelovanja z delavci Predilnice v Klanjcu in si pridobivajo vedno širši krog mladine iz brežiške občine in Posavja. Otvoritvena slovesnost letošnjih srečanj je bila 8. maja v Jutranjki. Udeležilo se je je okoli 80 članov obeh kolektivov, pozdravno besedo pa je imel predstavnik republiške konference ZSMS iz SR Hrvatske. Udeleženci s slovenske in hrvaške strani sse skupaj odpeljali na ogled Kumrovca in okolice, nakar so v Predilnici v Klanjcu nastopili v skupnem kulturnem programu. Sodelovali so: folklorna skupina in tambu-raški zbor iz Predilnice, pevski zbor iz Jutranjke in učenci osnovne šole Marije Broz iz Bistrice ob Sotli. Sledila so športna tekmovanja v nogometu in streljanju, za zaključek pa tovariško srečanje. Mladina iz pčtih hrvaških in treh posavskih občin bo v soboto, 16. maja, sodelovala na športnem srečanju v Leskovcu 30. maja pa se bodo na Gorjancih zbrali udeleženci iz 14 hrvaških in šestih slovenskih občin. Iz Brežic pripravljajo pohod mladinci in borci NOV. V programu sodelujejo z recitalom. Zaupanje v poštenost Vas Kostanjek ceni delo kmeta Rudija Bevca V Kostanjku, vasi kakih 10 kilometrov oddaljeni od Krškega, je 36 hišnih številk, v starejši hiši s številko 35 pa živi najmočnejši kmet v teh bolj zaostalih krajih. 56-letni Rudi Bevc, ki smo ga zmotili ravno pri paši krav, je sicer preveč skromen in premalo zgovoren, da bi se hvalil. Tudi vaščani na Zdolah poznajo Bevca in njegove domače kot pridne in vajene težkega kmečkega dela. „Samo poglejte, okoli 2000 kilogramov koruze na „rantah” pri skednju vidiš le pri redkokateri kmetiji v tem času,” je dejal Jože Slivšek. „Vso koruzo, okrog sedem ton, sem sam pridelal," pripoveduje Rudi Bevc in doda: „Doma imamo dovolj hlevskega gnoja, tako da smo kupili umetna gnojila le za pšenico. ’ Največkrat govori, v množini, da ne bi pozabil nepogrešljive pomoči zeta Branka, ki dela v Metalni. Od 14 hektarjev je skoraj polovica obdelovalne zemlje. V hlevu je privezanih od 6 do 9 glav živine. „Prodajamo bolj plemensko živino. Lani sem oddal tudi par volov, težkih 1700 kilogramov. Podobno storim vsako leto, ’ pove kooperant TOK pri krškem Agrokombinatu. ,,Pri Agrokombinatu sem dobil 50 tisočakov posojila za traktor, več nisem iskal, ker se bojim posojil, ' pravi Bevc, ki bi od kmetijske mehanizacije potreboval še nakladalko, vendar se mu zdi predraga. „5e letos moramo obnoviti gospodarsko poslopje, v načrtu pa imamo tudi podrtje starih svinjakov. Preselili jih bomo v staro hišo ’ razgrinja pomembne načrte za napredek kmetije. Zet in hčerka sta poleg stare domačije postavila lepo novo hišo. „Ko se bomo preselili. bomo pač pretehtali, kaj se bolj splača: mlada živina ali prašičereja. Tedaj bo pa že „ta mlad’ prevzel,” pogleduje Rudi Bevc svojega zeta, Branko pa smeje odkimava tastu, češ oče je še kar pri močeh in ne bo vrgel puške v koruzo. Tega ni dobesedno storil niti v dneh najhujših preizkušenj - med vojno, ko je bil borec Kozjanskega odreda. Rudi ni obupaval niti tedaj, ko je pozeba tri leta zapored prizadela 2000 novih trt. „Lani smo pridelali le 30 hektov vina, okrog 40 hi pa ga je pobrala pozeba. ’ Nima navade tarnati toda ko le vztrajamo, naj pove, u Rudi Bevc: ,Nikoli ne smeš obupati, pač pa moraš še bolj zgrabiti za delo.’ kaj ga žuli, reče: „Prispevek za socialno in starostno je pa res visok.” Vaščani Kostanjka bi radi čimprej prišli tudi do dveh kilometrov asfalta do Ravni. „Že v prejšnjem planu smo bili, a smo izpadli. Otroci in delavci zlasti pozimi težko pridejo do avtobusa." se vendarle prebudi kritična žilica nekdanjega odbornika Rudija Bevca, ki razume, da se ne da postoriti vse naenkrat, vendar pa bi pristojni le morali upoštevati, če je ob dobri volji že zbran tudi kakšen dinar. PAVEL PERC ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Občinski odbor Rdečega križa v Krškem bo pripravil v prihodnjem tednu že ustaljeno akcijo zbiranja starega papirja. V sredo, 20. maja, bo potekala akcija v Krškem, naslednji dan v Brestanici in na Senovem, v petek pa bodo zbirali star papir v Koprivnici in Podbočju. Papir, zvezan v snope, lahko pustite kar pred vrati! DELEGATI O POMEMBNIH ZADEVAH Jutri, 15. maja, bodo delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine razpravljali o številnih pomembnih zadevah. Pričakovati je. da bodo največjo pozornost posvetili predlogu družbenega plana občine za obdobje 1981 - 1985 in razvoju drobnega gospodarstva v občini v prav teh letih. Na tapeti bo tudi poročilo o poslovanju ozda. skupne in splošne porabe v lanskem letu, delegati pa bodo med drugim opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki so jih razbrali iz svežnja gradiva v poročilih o delovanju raznih organov. KRŠKO: PISARNE SE BODO PRAZNILE Izvršni sve* krške občinske skupščine je obravnaval politiko zaposlovanja v upravnih organih občinske skupščine, delovni skupnosti družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih in strokovnih služb OZD. Vsem temje posredoval priporočilo, naj do sprejetja ustreznih ukrepov ne zaposlujejo na novo administrativno-tehni-čnega kadra. Posebna komisija, ki so jo imenovali decembra lani, bo izde lala akcijski program za-zmanjšanje števila pisarniških moči. Kako iz stiske duha in prostora ? Utesnjenost v osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja - Pridni učenci in delavci Osnovna šola dr. Mihajla Rostohaija v Krškem je od 1964 do 1971 domovala pri krški osnovni šoli. Zahtevno delo z lažje duševno prizadetimi otroki je bilo vendarle lažje in ustrezno speljati v samostojnih prostorih - čeprav v že leta 1908 zgrajeni zgradbi. Kakorkoli je bil tedaj to pomemben napredek, je danes pri 99 otrocih utesnjenost že kar vsiljivo moteča. Solo so obnavljali sproti, ravnateljica Hilda Božič pa pove, da je bila v načrtih adaptacija in dograditev že do leta 1975. „Potem smo zopet prišli na vrsto v obdobju 1976 - 1980, vendar le na papirju, saj je bila očitno pomembnejša problematika dvoizmenskega pouka na drugih šolah. In končno smo pristali še v tem srednjeročnem planu. Za dograditev telovadnice in skupnih prostorov, pozneje pa še preureditev stare šole bi v dveh fazah potrebovali 20 milijonov.” Delavni enotni kolektiv desetih specialnih pedagogov, kjer ne manjka niti profesor telesne vzgoje, socialna delavka in drugi prizadevni delavci, trdno upa da bo betežna zgradba do svoje 80-letnice le dočakala novo obleko. Načrti sicer obetajo, da bo kolektiv lahko še več storil za učno vzgojno neurejene razmere. Otroci tega niso krivi in kljub prizadetosti kažejo veliko volje za učenje. Se več: učen- ci so tudi dobri delavci. Iz 7. in 8-razreda gredo na delovno prakso v tovarne. Tudi z zaposlitvijo učencev, običajno takoj po šoli, ni težav. Fantje gredo za kovinarje, lesarje, dekleta pa postanejo največkrat konfekcio-narke v „Labodu” in „Lisci ’. P. P m NOVA IGRAČA - Učenci osnovne šole dr. Mihajla Rostohaija so se močno razveselili nove igrače. Takoj po pouku so se zapodili na lesen vlak in se malce poveselili do prihoda avtobusa. (Foto. P- P-) KRŠKE NOVICE Hilda Božič: „Za naše učence bi bilo zelo potrebno, da bi bili v celodnevni osnovni šoli.’’ vsebino v novih, boljših pogojih toda načrte bo treba nujno uresničiti. „V tem šolskem letu je pričel z delom tudi oddelek za delovno usposabljanje, kakršne drugod, denimo v Novem mestu, že dolgo poznajo. Pri nas pa smo preuredili sanitarije v zasilno učilnico, kjer delamo s srednje prizadetimi otroki (imbeci-li),” pojasnjuje stisko ravnateljica Božičeva. Zatijuje, da bi z otroki lahko veliko več naredili, če bi imeli skupne prostore, sanitarije ... Ne dvomno otroci, ki so že tako na tesnem s časom, saj se jih največ vozi z Bohorja iz vasi Dobrova in z Oštrca na Gorjancih, zaslužijo boljše življenje, kakor je marsikje doma, kjer kraljuje alkohol in so sploh TUDI MLADI - Minuli teden so v pomoč preurejevalnim delom na brestaniškem gradu priskočili tudi člani mladinske organizacije. Njihovo delo bo večkratno, da bi bili prostori v prvem nadstropju kmalu zgotovljeni. V njih bodo namreč 4. julija odprli republiški muzej političnih zapornikov, internirancev in konfinirancev. VELIKO DELA - Mesec maj bo eden najbolj delavnih za občinski odbor Rdečega križa. Največ akcij bodo izvedli njegovi mladi člani. Očiščevali bodo okolje, zbirali star papir, obutev, oblačila in posteljnino, vključevali pa se bodo tudi v prireditve, posvečene ,,Mesecu mladosti". Po osnovnih šolah bodo v organizacijo sprejemali nove člane, pionirji pa bodo tekmovali tudi v poznavanju prve pomoči. ZA JUBILEJ - Mladinski odsek planinskega društva „Bohor" slavi letos dve desetletji dejavnosti. Jubilej bodo počastili z vrsto prireditev in akcij. Prva med njimi je bila v petek popoldan v Domu štirinajst divizije na Senovem. Bilje to „V**Y li planinski večer" s pestrim Pr°8L mom, ki so ga pripravili mladi pianj_ nci z vseh osnovnih šol, kjer organ zirano delujejo. DO TEH DNI - Sredina maja je bil rok za javno razpravo o osnu samoupravnega sporazuma za u novitev posebnega sodišča zdru2£ , ga dela. Akcijo vodi posavs.ki :m občinski svet zveze sindikatov, p . krivalo pa naj bi interesne skup za zdravstvo, otroško varstvo, * p no skrbstvo in varstvo ter za nost zaposlovanja. 2E POPRIJELI - V krški obifljjj so minuli teden pričeli uresn zastavljene aktivnosti za nov tgflek gatske volitve. Bilje to Pry^jh od' predstavnikov koordinacijsk g. borov za volitve in kadrovsK v šaiya po krajevnih skupnoscyah-osnovnih sindikalnih organ 18 DOLENJSKI LIST št. 20(1657 r „Cvek” iz varstva okolja Kdo prepisuje: sevniška KS ali občina? Še mačehovsko do okolja — Kaj bodo storili v _______ Jugotaninu? Inž. Stane Kočevar, predsednik sevniškega turističnega društva in eden pobudnikov, da se vsaJ Sevnica v občini vključi v trinajsto republiško tekmovanje najbolj urejeni kraj, je na nedavni seji skupščine sevniške krajevne skupnosti povzdignil glas za pravo varstvo okolja. Kočevar je postavil v sevniški kotlini zadnje čase vse pogosteje pečeno dilemo: vsi krajani ali Jugotanin. Slednji je s svojim Prahom in hrupom postal že Prava mora. / Je dovolj, da zakoračimo v novo srednjeročno obdobje zgolj z ohlapnimi določili o varstvu okolja v planskih dokumentih? Samo ena krajevna skupnost ali tudi še katera zraven je morda res premalo, da stori kaj koreni-ega na tako pomembnem vpra-®Pju, kot je varstvo okolja, rakšen pristop ohlapnih določil Je značilen še zaradi nečesa. V V^občinskem planu (o predlogu se bodo izrekali delegati vseh treh zborov na zasedanju 14. maja!) namreč beremo: „Pridevali si bomo za preprečevanje onesnaženosti zraka s trdimi delci, smradom in hrupom, za preprečevanje emisij različnih škodljivih snovi. ..” Dobesedno enake besede, z enakimi slovničnimi napakami so zapisane v planu krajevne skupnosti SevnicaPri naložbah, kjer je tudi Jugotanin navkljub stečaju, ni navedeno nič za varstvo okolja. Kako bodo torej zanj poskrbeli, če vse skupaj ni le nov prah v oči? Taisti občinski plan pa ima na drugem mestu zapisane optimistične napovedi, kako naj bi „v naslednjem srednjeročnem obdobju Sevnica postala naselje z značilnimi turističnimi funkcijami, do leta 2000 pa še Boštanj in Tržišče. V značilnem zelenilu ali pod rjavkastim jugotaninovim prahom? A. ŽELEZNIK ^, REFERENDUM V STRIPU -Komisija za propagando za bližnji referendum v sevniški krajevni skupnosti skuša ključna vprašanja — vodo in ceste predstavili v kar najmanj šablonskih oblikah. Glavni odbor je na seji minuli četrtek kajpak odobril tisk posebne brošure, kjer bo mogoče na enem mestu dobiti odgovor na vsa poglavitna vprašanja. Hvalevredno je, da so k oblikovanju ostalih gradiv pritegnili kar trojico likovnikov. Zamisel za glavni lepak je prispeval Tone Zgonec, naslovnico brošure Zdravko Balog, Aleš Fenos pa je referendum predstavil v stripu. Navsezadnje imamo v tej obliki že tudi Marksa. »Dolenjski list« v vsako družino Bodo pridni še vedno tepeni? Kako naj napreduje sevniško gospodarstvo z večjimi obremenitvami? ^no že o nameri izvršnega sveta občindce skupščine st ,c®’ d® izdela analizo o predvidenih obremenitvah gospodar-je narejena, o njej bodo govorili tudi delegati na današnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. UDo|pt0rtVe teea Sradiva s° “ ^sevali pri načrtih občinskih JOMOC VAŠČANOM - Vodole ”1 °dbor Križe na območju Ui. Studenec je lep primer, si no Pomoč lahko pomenijo r*ni r^n*m krajem takoimeno-L- 'dkendaiji. Na vsem razve-Šest "Povitem svetu je le še Da ornad*j’ vseh članov akcije 60. Jasno je torej, da yen rinogradnikov to območje taL,ne bi prišlo do uporabne-SEJT1*- ^ diki: ob gred- 1 zajetja. samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za novo srednjeročno obdobje. Zanje namreč načrtujejo le 3,1 -odstotno rast, saj je podobno skromna tudi rast družbenega proizvoda vse občine (3,5 odstotka). Izvršni svet se je boril za takšna razmerja, saj bi vi|e stopnje ..napihnile” tudi porabo za SIS. Bodo pri tem uspeli? Malo verjetno. Analiza sedmih kolektivov (pomenijo 80 odstotkov celotnega gospodarstva) napoveduje, da bo ANZELJC PREDSEDNIK TUDI DALJE Na volilni seji občinskega sindikalnega sveta v Sevnici 7. maja je bil tudi za naslednje obdobje izvoljen za nepoklicnega predsednika prizadevni družbenopolitični delavec Alojz Anzeljc iz Kopitarne. Za pod-. predsednico so izvolili Nevenko Vilčnik iz Stillesa. Med obravnavo zaključnih računov poslovanja v minulem letu je vladala mučna tišina, kar ni veljalo za obravnavo poskusa poenotenj nekaterih določil nekdanje sindikalne liste. Ob tem se je razvila precej živahna razprava. Vseeno ne bi bila umestna pripomba, da ne vlada zanimanja za gospodarjenje, saj je po drugi strani res, da bi morala biti sedaj na dnevnem redu vsaj že obravnava podatkov o gospodarjenju v letošnjem tričetrtletju. Take skoraj „muzejske razprave” so očitno postale prava izguba časa. SEVNIŠKI PABERKI ZA REKREACIJO ? *havo »2?i 5 akciia ”Vsi na kolo Umnikih , ..Je ob prvomajskih ? P»dla slabe6a vremena ^Ve “deležen nJ53 PriteSnila ,PriU ^ jP e “kcije konec j“«deijo ricteiilo 115 kolesarjev. ua’ sk“pai * ‘i!0 novih kolesar-irfle*ilo liq J£ Je tokratne akcije » »rikfc^* “ pod^U C^nove gostji '"v*"0'' "apr-j L el Posip, °oslune. Vsa proga je v ‘“t^ nekaj kora- >LCe bo ^ doma- na asfal’ ,bjja.akcija doPu5čal°. bo ^*jn° od °snedeljo. Start je kot dalje pri ta- kovnost. To je lep obet za to organizacijo. Na sobotnem občinskem tekmovanju v Krmelju je nastopilo že 18 ekip. Pri mlajših pionirkah so zmagale Ločanke, pri starejših pa Boštanjčanke. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Sevničani, pri starejših pionirjih pa Studenčani. kar h, •“ PrV°majske lisjak lisjaku K? hiti razln"0’, Kar Pa - -^vetiiav bi morale luči Nn« goret! f,6 »Glavnem trgu v Ni n ?1 dni> kajpak tudi 1 cudno, če ' r»Či neVj' “n *a tokov i0' če Je t ^Sl ° *ak° zabeljen. b«iP2?R1 1,0X1 - Na ve{j. “bčine np - h pionirjev sev-*“to ajpak tudi stro- - „Pa naj še kdo reče, da je pisanje lahko opravilo. Tudi s skupno brošuro Bohorja, obrtnega združenja, tabornikov in godbe ne bo nič, in to favno sedaj, ko bi ob spodrsljaju v Jugotaninu prišla prav debela knjiga o kakršnemkoli uspehu že!" mam 1981 skupna obremenitev gospodarstva občine že letos za 4 odstotke večja od lani. Po posameznih kolektivih, od sedmih, ki so jih vzeli v pretres, se ti porasti gibljejo od 0 do 21 odstotkov! Še huje bo leta 1982. Ko bodo namreč uveljavljeni samoupravni sporazumi SIS materialne proizvodnje, se bodo obveznosti še povečale. Po sedaj znanih stopnjah bo porast največji pri skupnosti za ceste, in sicer 4,32 odstotka. Povsem novo obveznost pomeni skupnost za nafto in plin, za katero bo moralo sevniško gospodarstvo že letos odšteti 4 milijone dinarjev. Analitiki so ugotovili, da bodo pri porastu obveznosti za materialne SIS udarjeni predvsem v tistih kolektivih, ki veliko izvažajo. Za nameček olajšave izvoznikom, vsaj tiste, ki so veljale laiii, niso še niti uzakonjene! Računajo, da bo moralo gospodarstvo sicer revne sevniške občine združevati denar za te skupnosti in dati za 11,7 odstotka več denarja. Prispodoba o pridnem in lenem konju se torej, žal, še vedno izide na račun batin za pridnega. A. Ž. Zmaga naj solidarnost! Pred referendumom v sevniški krajevni skupnosti Na nedavni skupščini sevniške krajevne skupnosti je bilo slišati tudi nekatere pomisleke pred bližnjim referendumom, kar pa ni izraz slabosti, marveč dokaz naše moči, da se o vseh družbenih vprašanjih odkrito pogovorimo. Nedavni uspeh referenduma v sosednjem Bošta-nju dokazuje, da je mogoče z dobro pretehtanim programom uspeti tudi v času, ko ljudje težje prispevajo denar. Nekateri bi radi strpali v sedanji program sevniške krajevne skupnosti tudi rekreacijski center, čeprav je ta že močno „napet”, saj znaša po starih cenah kar 7 milijard. Nova zakonska določila so stabilizacijska, neizprosna: za kar ni denarja, ne more v program! nekateri zamerijo krajevni skupnosti, da se preveč ukvarja s komunalnimi zadevami. Resda ima v predloženem programu največjo težo posodabljanje cest in napeljava vodovoda izpod Lisce, vendar je spričo potreb to neizbežno. Nujna je tudi vzajemnost, ker se ni mogoče postaviti na stališče: mi bomo gradili ceste, vi pa si napeljite vodovod. Oboje potrebujejo vsi prebivalci, in to nujno. Najprej je torej treba izboljšati cestne povezave in oskrbo Z vodo, šele potem naj pride na vrsto kaj drugega, morda tudi bazen, ki ga nekateri spet omenjajo. A. Ž. Postavili se bodo na noge Kljub spremembam v proizvodnem programu in kasnitvi poskusne proizvodnje v obratu Agrostroja v Šentrupertu upajo na ugodne rezultate Agrostrojev obrat ,Milan Majcen” v Šentrupertu je uradno s kov. Zato so v obratu ustanovili poskusno proizvodnjo začel s trimesečno zakasnitvijo, hkrati pa j^ lastno komercialno službo, ki nekoliko spremenil proizvodni program, da ne govorimo o težavah u" "::1 ,“11--------------------- pri zaposlovanju ustreznih strokovnih kadrov. Kljub naštetim slabostim pa Čeprav je sodelovanje z so v tem obratu glede nadaljnjega razvoja optimisti. Zdaj je v njem zaposlenih 24 delavcev, v tem mesecu naj bi delo dobilo še 10 delavcev, do konca leta pa naj bi bilo zaposlenih 72 delavcev. Namesto platišč za Italijane bodo večinoma proizvajali freze za silose, kijih zdaj ni bilo mogoče dobiti od domačih proizvajalcev, podvozja za agregate in stikala za velenjski REK, torej opremo za rudarsko industrijo. Pri tem bodo v nasprotju z dosedanjo zamislijo težili za finalizacijo proizvodov in ne bodo proizvajali samo surovih odlitkov. Kot je povedal vodja obrata Rudi Prosenik, so za letos planirali 62 milijonov dinarjev prihodka, kar bodo po vsej verjetnosti dosegli. Ne bodo pa mogli uresničiti načrtov glede količin proizvodov. Kot že rečeno, je za to vzrok v zakasnitvi poskusnega obratovanja, težave pa so tudi s kadri. Poleg tega, da se zdaj intenzivno ukvarjajo s priučevanjem delavcev, bi radi zaposlili še metalurškega inženirja, vprašanje pa je, če jim bo ob pomanjkanju takih strokovnjakov uspelo to uresničiti. Vreme jim nagaja V opekarskem obratu v Prelesju izdelajo le okoli 6000 kosov opeke — Glavni krivec pa je vreme Medtem ko zdajšnje deževno vreme kar prija kmetom, pa škodi opekarjem. Glina je namreč zaradi obilne moče preveč mokra in takoj pade storilnost, ker se zidaki prepočasi sušijo. Kot je povedal Franc Brzin, ki že več kot trideset let dela v mirenskem Gradbenoopekarskem podjetju, zdaj v opekarskem obratu namesto 8.000 do 9.000 izdelajo le 5.000 do 6.000 opek na mesec. „Jasno je, da se nam to pozna tudi pri osebnih dohodkih”, je povedal Franc Brzin. „Osebne dohodke pa smo imeli tudi že prej slabe. Seveda mi niti na misel ne pride, da bi po tridesetih letih dela zapustil ta kolektiv. Z leti se namreč navadiš na vse dobro in hudo, če bi šel pa kam drugam bi moral spet začeti na novo. Zato si zdaj želimo, da bi se vreme vendarle že izboljšalo. Tega si seveda ne želi- Franc Brzin mo zaradi lepšega, ampak ker z zdajšnjo produktivnostjo ne moremo biti zadovoljni. Vsaka opeka, ki je ne izdelamo, se nam namreč še kako pozna pri osebnih dohodkih.’ In opekaije iz Prelesja je treba razumeti, saj lahko delajo le poleti, medtem ko pozimi več ali manj počivajo ali pa popravljajo stroje. Zato si tistih dvajset delavcev, kolikor jih je zdaj zaposlenih v opekarni, še kako trudi, da bi izkoristili sedanje lepo vreme in naredili čimveč zidakov, pregradnikov in modularne opeke, po kateri je največje povpraševanje. Zdaj seje namreč začela tudi gradbeniška sezona, in je treba vse kupce opeko iz Prelesja hitro postreči, in to z dobro kvaliteto. Opeka, ki jo izdelujejo v Prelesju, je namreč znana po kvaliteti. K temu prispeva tudi Franc Brzin s svojimi tridesetletnimi izkušnjami. J. S. delovno organizacijo steklo na vseh področjih in ravneh, torej tudi na samoupravljalskem in družbenopolitičnem, pa je nekoliko težav pri plasmaju izdel- bo njihove izdelke zlahka prodala na jugoslovanskem trgu, aj je zanje veliko povpraševal e. Upajo, da bodo ob primt ni zapolnitvi dosedanjih kadrovskih vrzeli in ob dopolnitvi p o-izvodnega programa lahko us e-šno stopili na svoje noge. j ^ BO MARLES NADOKNADIL ZAMUJENO? — Dan pred prazniki je mariborski Marles spet začel z nadzidavanjem mirenske šole. Kot so povedali na trebanjski izobraževalni skupnosti, bi morala biti ta dela končana že v začetku tega leta, zdaj pa v Marlesu obljubljajo, da bodo končali nadzidavanje do junija, ko Mima praznuje krajevni praznik. Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje Razpis o podelitvi priznanja občine Trebnje Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanov, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vštetega 15. junija 1981. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE Star papir pripravite! V trebanjski občini bo od 18. do 19. maja potekala akcija zbiranja starega papirja - Papir naj bo v svežnjih 18. in 19. maja bo v trebanjskih krajevnih skupnostih Trebnje, Mokronog, Mirna, Šentrupert, Veliki Gaber, Velika Loka in Šentlovrenc potekala akcija zbiranja starega papirja. Papir, zvezan v svežnje, lahko postavijo občani od 16. ure dalje že 18. maja ter najkasneje do 8. ure 19. maja. Zbirališča bodo, v Trebnjem na Pristavi pri Gabrijelu, pri osnovni šoli, pri mesnici v Jurčičevi, pri hiši družbenopolitičnih organizacij in pri gostilni Meglič. Na Mirni bo zbirališče pri stari šoli na Rojah, v Mokronogu pri osnovni šoli, v Šentrupertu pri osnovni šoli in pri blokih v Slovenski vasi, v Velikem Gabru pri osnovni šoli, v Veliki Loki pri pošti in v šentlovrencu pri osnovni šoli. Da bo akcija potekala čimbolj učinkovito, naj se vodstva krajevnih organizacij RK dogovore z mentorji Rdečega križa in predsedstvi osnovnih organizacij ZSMS po krajevnih skupnostih. IZ KRAJA V KRAJ MORAŠ PA ZE IMETI POSEBNO SREČO, da si doma iz trebanj ske občine, če hočeš v Mercatorjevi trgovini v Šentrupertu kupiti žarnice. Saj ne, da bi žarnic spet manjkalo, le poslovodkinja te trgovine sije vzela pravico, da sama določa, kdo lahko dobi v trgovini te žarnice in kdo ne. Tako jih je pred dnevi ddrekla kupcu iz Kostanjevice, ki šteje v litijsko občino, in jih kasneje brez pomisleka prodala nekemu domačemu kupcu. Vzela si je le še to pravico, da je stekla gledat, kam srečni kupec nese žarnice, še posebej pa, ali jih morda ne nese kupcu ki ni imel sreče, da bi žarnice dobil. MOKRONOG JE BIL NEKDAJ CVETOČE SREDIŠČE potem so njegovo vlogo v trebanjski občini v veliki meri prevzeli drugi kraji. Kot kaže v zadnjem času, pa bo kraj ponovno oživel, ne sicer v starem sijaju, pa vendar. O ponovnem razmahu kraja pričajo priprave na otvoritev bančne enote pa cvetličarne, ki naj bi jo odprli že v dveh mesecih. Žal ne gredo v ta korak ostale pritikline Mokronoga. Po mokronoš-kih cestah so še vedno luknje, pa tudi kanalizacija kaže, da še ne bo kmalu začela opravljati svoje naloge. LEPE PRIKOLICE IMV, ki stoje na dvorišču Donita na Veliki Loki, že dalj časa vzbujajo mimoidočim skomine na morje. Vendar pa za Donitovce ne bo ostalo zgolj pri skominah. Pripravljajo se namreč, da jih bodo kmalu odpeljali na morje, kjer se bodo delavci tega delovnega kolektiva po uspešnem startu v novo poslovno leto lahko sorazmerno brezskrbno vdajali lena ljenju na morju. MEDTEM KO SO SE DELA V MOKRONOGU v novi enoti banke že pričeli, pa se v Trebnjem še ne ve, kaj bodo delali v lokalu , kjer je bila še do pred kratkim trafika. Kot seje izvedelo iz ponavadi dobro poučenih ..uličnih krogov", bodo v tistem lokalčku organizirali tako imenovano stanovanjsko varčevanje. Bodo poslej hitreje reševali stanovanjska vprašanja? TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST 19 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO ^ NOVO MESTO ,SOKOLSKA 1 ^ URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, ZJ INŽENIRING (DPB) TEDCNS|^k.r m Četrtek, 14. maja - Bonifacij Petek, 15. maja - Zofka Sobota, 16. maja - Janez Nedelja, 17. maja - Jošt Ponedeljek, 18. maja - Erik Torek, 19. maja - Ivo Sreda, 20. maja - Bernard Četrtek, 21. maja Dan let. JLA LUNINE MENE 19. maja ob 1.03 BRESTANICA: 16. in 17. 5. ameriški film Pest velikega zmaja. BREŽICE: 15. in 16. 5. ameriški barvni film Močni pekinški človek. 17. in 18. 5. ameriški barvni film Driver 19. in 20. 5. jugoslovanski barvni film Splav meduze. ČRNOMELJ: 15. in 18. 5. ameriški film Kmalu bo poletje. 16. in 17. 5. hongkonški film Človek, po imenu Tiger. 17.5. ameriški film Manekenka in detektiv. 19. in 21. 5. japonski film Jesen brez carja. KOSTANJEVICA: 16. 5. madžarski film Nedolžna noč v javni hiši. 17. 5. ameriški film Borba za Midvay. 20. 5. slovenski film Iskanja. NOVO MESTO - KINO KRKA: angleški barvni film Digbi - največji pes na svetu. 15. 5. koncert. 16. in 17. 5. angleški barvni film Svet je poln poročenih mož. 18. in 19. 5. nemški barvni film Grške smokvice. 20. in 21. 5. ameriški barvni film Briljantina. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 15. do 17. 5. ameriški film Prijatelji v stiski. Od 18. do 20. 5. angleški film Ugrabitelji. SEVNICA: 15. 5. ameriški film Idealen par. 16. in 17. 5. italijanski barvni film Hotel Klajnhof. SLUŽBO DOBI KV ELEKTROINSTALATERJA z vozniškim izpitom B kategorije takoj zaposlim. ELEKTROIN-STALACIJE IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika. STANOVANJA STANOVANJE oddam dekletu. Trdinova 21, Novo mesto. DVE dekleti (medicinska sestra, študentka) iščeta sobo v Novem mestu. Ponudbe na telefon 23-539. USLUŽBENKA išče sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu Darja Brezovnik (pri Kovačič). Mestne njive 19, Novo mesto. STANOVANJE v Šentjerneju oddam. Naslov v upravi 'ista (2009/81) . Motorna vozila 126 P, avgust 30, 8500 km, odlično chranjen, garažirar., prodam za 8,5 M. Tel. 84 916. DOBRO OHRANJENO Z 750, letnik 1975, registrirano do decembra, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Fani Kopina, Kettejev drevored 41, Novo mesto. Z 750, letnik 1976, poceni prodam. Ogled Dol. Toplice 123 popoldan ali tel. (086) 85-775. ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Macele, Mestne njive 1, Novo mesto. FIAT 750 v odličnem stanju, letnik 1976, prodam. Franc Turk, Mestne njive 6, Novo mesto, tel 22-285. 126 P rdeč, lepo ohranjen, prodam in kupim ročno kosilnico s frezo. Guštin, Križevska vas 10, Metlika. FIAT 750 L, letnik 1977, registriran do aprila 1982, prodam. Alojz Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje. Z 750 de lux, letnik 1976, prodam. Martin KajK, uabtje 34, 68321 Brusnice. PRODAM GSX-1, 2 letnik 1977, 47000 km. Rostoharjeva 12, Krško, ali telefon 71-980. Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Prosenik, Dol. Težka voda 26. Z 101, M, staro 15 mesecev, prodam. Ivan Fir, Grabrovec 39, 68330 Metlika. OSEBNI KOMBI ZASTAVA 430 LUX, letnik 1976, prodam. Kombi je obnovl,en in v zelo dobrem stanju. Anton Novak, Brežina 10, 68250 Brežice. ZASTAVO 750 LUX, staro 5 let, dobro ohranjeno (46000 km), prodam. Vidko Vlašič, Dolenjci 22,68341 Adlešiči. R 4, dobro . hranjen, po ugodni ceni prodam. Vlado Zidar, Reštanj 6, Senovo. ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do maja 1982, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Marija Smrekar, Ločna 18, Novo mesto. ZASTAVA 101,letnik 1975, ugodno prodam. Vse informacije dobite pri Alojzu Beletu, Čadraže 12 Šmarješke Toplice. Z 750, starejši letnik, kasetni avtoradio in otroški športni voziček z avtosedežem prodam. Marjanovič, Stranska vas 1, Novo mesto. Ogled popoldne. 126 P. letnik 1976, prodam. Kof-bar. Ljubljanska 38, Novo mesto. 126 P, letnik 1977, prodam. Milana Majcna 11, Novo mesto, tel. 23 355. Z 750 S prodam. Leto izdelave 1978, prevoženih 52000 km, registrirana do februarja 1982. Cena 5,5 M. Jože Rom, Ručetna vas 10, Črnomelj. 126 P, letnik julij 1976, poceni prodam. Branko Uhernik, Otočec 48. R 18 in Z 101 prodamo tudi za kredit. Šentjošt 5, Stopiče. ZELO UGODNO PRODAM Dacio 1300/1974, registrirano do 1982, pravi lastnik. Informacije na Frizerski salon „Hotel Sremič’ . Krško. R 4 TLS/79 prodarp za 10,5 M in 126 P/78 za 7,2 M, delno na kredit. Andrej Gerbec, Majde ŠUc DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase veja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52000 - 603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 19, tel. 24-412 popoldan. Z 750, letnik 1977 registrirano za celo leto in v odličnem stanju,' ugodno prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. Z 101, letnik 1979, prodam za 12 M. Mačkovec 6, Novo mesto. 126 P. letnik 1980, prodam. Tel. 21-508. PRODAM R 4 TL, letnik 1978. Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica, ali tel. 71-978 (od 6. do 14. ure). DACIO 1300, dobro ohranjeno, prodam. Zonta, Potov vrh 4, Novo mesto. Z 101, gražirano, letnik 11/77, prodam. Krevelj, Senovo 7, tel. 71-711/38. TOVORNI OM 55 KASONAR po generalni, registriran do decembra, prodam. Slavko Gorše. Smo-lenja vas 15 d, ali tel. 25-229. ZASTAVO 101 confort, april 1980, ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 21-403 dopoldan, 24-177 popoldan. Dam tudi na kredit (gradbeni). FIČKA, letnik november 1974, ugodno prodam. Zvone Oštir, Za-meško, Šentjernej. R 4, letnik 1979, poceni prodam. Šercelj, Trdinova 5, Novo mesto, ali na telefon (068) 21-840 do 14. ure. ZASTAVO 750 (ohranjeno), letnik 1972, prodam. Informacije po telefonu 22-834 popoldan. MERCEDES TATA poceni prodam, lahko po delih. Motor generalno obnovljen. Alojz Šušteršič, Gor. Lakovnice 16, Novo mesto. TAM 6500 KASONAR „PODALJ-ŠAN“ prodam. Tel. 23-219 popoldan. DOBRO OHRANJENO ŠKODO 110 de luxe, letnik 1974, prodam. Dušan Žbogar, Semič 1, 68333 Semič. KOMBI Z 435 K, letnik 1978, prodam ali zamenjam za Z 750. Rajko Poznič, Brezje 10, Senovo. Z 750, letnik 1971, prodam. Martin Sirk, Dobravica 21, Šentjernej. ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, poceni prodam. Potrebna manjših popravi). Šmihel 62, Novo mesto. ŠKODO S 100, letnik 1973, prodam. Anton Zupan, Potok 7, Straža. PEUGEOT 504, letnik 1973, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za 126 P ali Z 750. V račun vzamem tudi gradbeno posojilo. Marjan Mikec, Šentjernej 210, tel. 85—328 GS CLUB 1220-CARAVAN, letnik 1977, prodam. Pavlič, Ratež 54. ZASTAVO 101 S, letnik 1978, prodam po ugodni ceni, delno na kredit. Informacije po tel. 84-552 od 18. - 20. ure. PRODAM Fiat 126 P letnik 1977 in Fiat 126 P letnik 1979 ter R-18 letnik 1981 - Vprašati na tel. 23-460, 21-590, 21-696 (068) Niko PRODAM RABLJENO DNEVNO SOBO poceni prodam. Oglasite se lahko v trgovini „Varteks” ali na naslov v upravi lista (2007/81). UGODNO PRODAM čoln Beograd -šport in motor Tomos 4 za 2 M. Naslov v upravi lista (2008/81). ČRNO-BELI TELEVIZOR Gorenje prodam po ugodni ceni. Fanika Krivec, C. herojev 38/7, Novo mesto. PRODAM kuhinjske in sobne elemente zaradi selitve. Ogled možen vsak dan od 17. do 19. ure, razen petka, sobote in nedelje. Povše, Levstikova 3, Novo mesto. DVA JUNCA, stara 18 mesecev, prodam. Potov vrh 2, Novo mes-tb. DOBREGA KONJA, starega 9 let, prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Stopiče. MOTOR za VW, 6-volten, prodam v zelo dobrem stanju. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica. PRODAM kamero super 8, 6 x zoom, japonska, in dalnogled 10 x 50. Kos, V brezov log 47, Novo mesto, tel. 24 994. PRENOSNI ČRNO-BELI TELEVI ZOR 220 V 12 V PHILIPS, ekran 35 cm, in nov plastični čoln za 4 osebe (za napihniti) prodam. Tel. 23 355 v večernih urah. PRODAM omaro, kavč, dva fotelja in televizor. Kavčič, Družinska vas 56, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM dobro ohranjeno spalnico temno rjave barve in otroški športni voziček. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje ali po telefonu 23-974. Dane Kovač, Šegova 58, Novo mesto KAVČ.raztegljiv v posteljo prodam. Kličite na telefon 25-381 po-15. uri UGODNO PRODAM brako prikolico, enkrat uporabljeno, hladilnik Himo 75 1). rabljen, z novo hladil no napravo, in električni štedilnik Tobi na 4 plošče, rabljen Ogled Šolska 6, Novo mesto, tel. 21 609. UGODNO PRODAM filmsko kamero KOLVEX in projektor SIl.MA DUO, oboje super 8. Telefon dopodlne 23 728, popoldan 21-393. UGODNO PRODAM sedežno garnituro, štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika), dve preprogi (2,5 x 3 m), termoakumulacijsko peč (3 KW) in sušilec perila „Tobi ’ Informacije na telefon (068) 21-166 Toni. PO UGODNI CENI PRODAM skoraj nerabljen šivalni stroj „Bagat znamke ,,Maja ". Silva Korošec, K sodišču 1, Novo mesto, tel. 21 412. PRODAM PRODAM stroj za izdelavo cementnih zidakov V 6 (Rosa Comet). mešalec in podložne deske. Marija Šabec, Brestanica. PRODAM „Tomos Automatic 3” (star 1 mesec) motor za čoln „Tomos 4’ in gumijast čoln „SPORT-BEOGRAD”. Hribar, Jerebova 20, Novo mesto, tel. 23-214. ŠOTOR prodam. Milan Modic, Trdinova 49, Novo mesto, tel. 21-425. PRODAM 200 1 vina (cepljen). Turk, Podturen 56 Dol. Toplice. PRODAM diatoničn harmoniko HOHNER. Jože Vuk, Trebči 89, Bistrica ob Sotli. MANJŠI PLASTIČNI GLISER s prikolico prodam ali zamenjam za večjega. Polde Fink, Irča vas 14, Novo mesto. -TRAKTORSKI DRVOCEPAČ prodam. Naslov v upravi lista (2005/81). PONY EKSPRES AVTOMATIK, star eno leto prodam. Cena 1 M. Novičo Dejanovič, Mestne njive 12/26, Novo mesto. SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo prodam. Lebanova 31, tel. 22-252. LESENO BRUNARICO v Vinji vasi 23 prodam. Elektrika in voda, cesta je poleg. Ogled vsako nedeljo. Naslov v upravi lista (2006/81). ČRNO-BELI TELEVIZOR, star 1 leto, prodam. Brulc, Šegova 3/1, Novo mesto, tel. 24-391. KASETNI AVTORADIO „GRUN-DIG“ z zvočniki prodam. Karel Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in hodalko prodam. Telefon popoldne 76-333, Črnomelj. KUEPERSBUSCH Gorenje (rabljen) prodam. L. R., Mirana Jarca 38, Novo mesto. PRIKOLICO ZA PREVOZ živine, primerno tudi za ostale prevoze, prodam. Papež, Jablan 17, Mirna MRVO in OTAVO na stoječem prodam. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. KUPIM OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, stajico in nahrbtnik za dojenčka kupim. Pavla Hartman, Gorenja vas 23, 68220 Šmarješke Toplice. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke kupim. Tel. (061) 851-268 vsak dan od 14. do 20. ure. VINOGRAD S HRAMOM in kole-sek v Hrvaški gori prodam. Lep razgled na Krško, Rako in Šent jernej. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica. STANOVANJSKO HIŠO v Krškem, takoj vseljivo, prodam. Priložnost je ugodna. Kočevarjev trg 9, Krško. NOVO VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO v Trebnjem, novejše izvedbe, prodam. Možnost telefona in obrti. Naslov v upravi lista (2010/81). VIKEND z opremo ali brez nje prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 22-554. NOVO ZIDANICO 6 x 8 m z 921 m2 vinograda prodam. Tel. 23-530 po 19. uri. HIŠO V KRŠKEM na Lapajnetovi 4 z vrtom v izmeri 2800 m2 prodam. Sončna lega, dovoz asfaltiran, primerna je tudi za obrt ali gostinstvo. Informacije na tel. (061) 262-305 popoldne od 16. ure dalje ali na naslov Dominik Povše, Smolenja vas 78, Novo mesto. mtmmm Dragemu možu in očku ANTONU MALIJU s KRKE 16 želimo za njegov 29. rojstni dan veliko zdravja, sreče in razumevanja v družini. Zena Tončka, hčerka Angelca in sin Mitja pa mu pošiljajo poljubčke. (^OBVESTILA I VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da prodaja 1 leto stare kokoši, domače, hranjene, bele, težke, od 11. maja dalje; rjave nesnice pa od 16. maja dalje vsak dan od 7. do 19. ure. Približno do 10. junija bodo v prodaji tudi enodnevni piščanci po naročilu. Priporoča se MIJO GUNJT LAC. valilnica, 68281 SENOVO. SNEGOBRANE za vse vrste kritin, ki jih lahko sami montirate, dobite v delavnici DANETA MlZlGO-JA, CKZ 25, 68^70 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom. CTTC THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ - popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih goorilnikov. Izvršimo hitro in kvalitetno. ANTON VRŠČAJ, ČRNOMELJ tel. (068) 76-073. SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA ČRNOMELJ - popravljamo vse vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstvo. IZDELKE LTH ŠKOFJA LOKA servisiramo in montiramo tudi v garantnem roku. Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur. ANTON VRŠČAJ, KOLODVORSKA 56, 68340 ČRNOMELJ, tel. (068) 76-073. NOVOST! Cenjene stranke obveščam, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj, cena je ugodna. Fotografiram na svojem domu samo ob ponedeljkih od 7. do 20. ure. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. KK SŽDL Birčna vas obvešča krajane KS Birčna vas, daje telefon št. 21-404 zadružnih prostorih na Ruperč vrhu vedno na razpolago v delovnem času trgovine v trgovini, nato do 22. ure v gostišču, od 22. ure do 7,30 ure ima ključ za telefon Jožica Klobučar, ki stanuje nad trgovino. Umik pogovorov je viden pri aparatih SVET ZA VARSTVO ODRASLIH Občinske skupnosti socialnega skrbstva Trebnje opozarja občane, da so vse kupčije, sklenjene z JANEZOM MIKLIČEM iz Starega trga 47 za premičn insko in nepremičninsko premoženje, last JOŽETA MIKLIČA, roj. 1901, iz Starega trga 28 (trenutno v oskrbi Doma počitka Impoljca) neveljavne, ker JANEZ MIKLIČ ni pooblaščen za prodajo oz. upravljanje z očetovim premoženjem. ALBINA HOSTNIK, RAZBORJE 18, 68212 VELIKA LOKA, preklicujem neresnične izjave o JOŽEFI ŠTEPEC, Razborje 19, 68212 Velika Loka, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. DARKO MOLEK, TOMŠIČEVA 4, Metlika, prepovedujem kamionske prevoze preko mojih parcel 84 in 87 in ostalih v K O. Metlika. Ravno tako prepovedujem širjenje kolovozne pčti na omenjenih parcelah. Preko nave denih parcel.je kolovozna pot (vprežni voz). RAZNO MOŠKI pred upokojitvijo, brez obveznosti, z lastnim stanovanjem želi spoznati preprosto žensko od 47 do 57 let. Ponudbe pošljite pod šifro: „TI K MENI ALI JAZ K TEBI". OSKRBNIKA plemenskim konji-ščem iščemo. Vsa oskrba v hiši-Lahko tudi upokojenec. Pismene ponudbe na naslov: ŠINKOVEC, Visoko 1, 64220 Škofja Loka. GRADIM hišo in iščem veščega zidarja in delavca, ki bi prevzel nadaljnje delo in čimprej. Hrana in prenočišče preskrbljena. Sporočite vaše pogoje! Korinšek, Mahničeva 1. Ankaran. ^ Kmetijski strojij NOV TRAKTOR ZNAMKE FIAT in novo kosilnico BCS prodam-Franc Malnar, Dol. Lazi, Ribnica, ali tel. (061) 861-379. TRAKTOR FENT z vodnim hlajenjem (28 KS) in MENGELE samonakladalko (19 m3) prodam ali zamenjam za manjšo. Vse skupaj je malo rabljeno. Jože Virč, Čatež 50 pri Brežicah. SAMONAKLADALKO za seno in barvni televizor prodam. Miha Baznik, Gor. Pirošica 29, 68263 Cerklje ob Krki. DOBRO OHRANJENO BCS kosilnico in nov motor ACME za BCS prodam. Blažič, Ždinja .as 1, Otočec. ZELO UGODNO prodam kosilnico RAPID 201, staro 4 leta. Franc Lojk, Zajčji vrh 5, 68000 Novo mesto. KOSILNICO BCS staro 4 leta, z vozičkom prpdam. Informacije po telefonu (061)771 —411 od 6-do 14. ure TRAKTOR FERGUSON 39 KS prodam. Ivana Roba 13, Novo mesto. ZAHVALA Učenci in učitelji Osnovne šole DRAGOTIN KETTE iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo delavcem OZD KRKA: Janku Petroviču, Petru Viniču, Franciju Novoselu, Miroslavu Pokornyju in Tomislavu Petkoviču za humano dejanje, ker so odstopili del KIDRIČEVE NAGRADE učencem naše šole. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta ANA BANOVEC « Selanova mama iz Doblič 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, pokojni mami podarili vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Za podarjene vence in izrečena sožalja se zahvaljujemo kolektivom KZ Črnomelj, GOK TOZD Komunala Črnomelj, Beti TOZD Črnomelj, krajevni skupnosti Črnomelj, SOB Črnomelj in krajevni organizaciji ZZB Dobliče. Posebna zahvala pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni Dobliče 28.4. 1981 ZAHVALA V 74. letu starosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, brat, očim in svak FRANC STRNIŠA iz Dol. Toplic 42 Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zpancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, Društvu upokojencev, SGP Pionir za podarjene vence ter tov. Romanu Šuštaršiču za poslovilne besede. Nadalje se zahvaljujemo njegovim sošolcem iz 1 3. klase Pomorske šole za poslovilni govor in venec. Zahvalo smo dolžni tudi pevskemu društvu in kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Mimica in ostalo sorodstvo ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu starosti zapustil dragi brat MILAN REBA iz Dol. Lok vice 16 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, delovni organizaci Beti Metlika, Zvezi borcev Lokvica, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, posebno dr. Jembrekovi, ter godbi.^ Lepo se zahvaljujemo tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sestri Marija in Marta z družino V času od 30. aprila do 6. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Vovko s Potovega vrha -Roberta, Božica Jambrek iz Mihovi-ce - Marijo, Stanka Markelj iz Hrastja - Darijo, Marija Ravbar iz Jurke vasi — Majo, Bojana Kern iz Jelenka - Damjano, Jana Ule iz Trebnjega - Uroša, Milena Žagar z Muhabera - Simona, Fani Bojane iz Dolenje vasi - Jožeta, Marija Koli-gar iz Gornjega Maharovca - Nata- !o, Gordana Bilič iz Črnomlja -Majo, Darinka Sterk iz Velike Lahinje — Dušana, Danica Filipaš iz Brihovega — Nenada, Antonija Skerbiš z Mirne - Uroša, Marija Praznik iz Ločne - Suzano, Nada Kozan iz Črnomlja - Boruta, Jožica Brulc iz Gabrja - Boštjana, Martina Ivič iz Dobruške vasi — Tanjo, Jožica Čampa iz Gotne vasi - Blaža, Anica Leščanec iz Metlike - Gregorja, Nada Simonič iz Drašičev - Stanka, Milena Lunder iz Vrhtrebnjega -deklico, Slavka Vide iz Gornje Brezovice - deklico, Ana Jurinčič iz Mišincev - dečka, Ljuba Perko iz Prapreč - dečka, Marija Kirar iz Zavinka - dečka. ČESTITAMO! č ZAHVALA Ob izgubi dragega moža JANEZA REŽKA z Radoviče pri Metliki se najlepše zahvaljujem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujem zdravstvenemu osebju novomeške bolnice in osebju ZD Metlika za požrtvovalno pomoč med pokojnikovo boleznijo, še posebej Gasilskemu društvu Radoviča, ZB NOV za poslovilne besede, pevkam ter župniku za opravljeni obred. Žalujoča: žena Ana z otroki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči tzgubt nase mame, sestre, babice in prababice MARIJE CRN E Dobravica 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem prijateljem in zdravstveni službi Šentjernej. Še posebej se zahva ljujemo sestri Jožici Vrstovšek, ki je neutrujeno obiskovala našo mamo. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsem, ki ste v najtežjih trenutkih ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta DANILA PAVLINA iz Črnomlja sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku ter mu darovali cvetje, iskrena hvala. Hvala Lovski družini Loka in Črnomelj, Ribiški družini, govornikoma in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni slovesnosti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mamica, hči in sestra KRISTINA OGULIN roj. Škof v Črešnjevcu s Hriba pri Cerovcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom Črešnjevca, Cerovca in Krvavčjega vrha, še posebno pa gasilcem sektoija Semič in kolektivu semiške Iskre za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: sin Rajko, mama, ate, brata Tone in Jože, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letuje prenehalo biti srce MARIJI BRATKOVIČ Žnedaijevi mami iz Mihovega 12 Iskreno je zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje. Hvala tudi ZB Šentjernej, kolektivu Šmarješke Toplice in KPD Ljubljana. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in svakinje marije Češarek se zahvaljujemo dr. Klunovi za zdravljenje, dekanu Dobrovoljcu za pogrebni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo sosedi Mariji za njeno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje ter se tako v velikem številu poslovili od nje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Pavel z družino, hčerka Stanka, sestri Ela in Nežka, brata France in Jože in ostalo sorodstvo Nemška vas, Novo mesto, Kočevje Murska Sobota, Hrovače, Otavice ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, teta in stara mama FRANČIŠKA NOVAK z Muhabera 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskoči iia pomoč in nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali vence in cvetje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju in zdravnikom splošne bolnice v Novem mestu, ki so pokojni lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja, enako tudi župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Franci z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat in praded MARTIN ŠKOF iz Dragomlje vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč. Prisrčna hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam, Društvu upokojencev, delovnim kolektivom UIS mesta Ljubljane, Vzgojnemu zavodu Janeza Levca v Ljubljani, Zavarovalni skupnosti Triglav Novo mesto, IMV Suhor, SOB Metlika, OOS Sob Metlika in še zlasti GD Dragomlja vas, Jugorje, Strmec in Vojnik pri Celju za izkazano čast. Iskrena hvala tov. Jožetu Južni, Francu Jakljeviču in Antonu Župančiču za tople besede slovesa. Lepa hvala tudi pihalnemu orkestru iz Metlike. Žalujoči: otroci, brat in sestri z družinami ZAHVALA V 20. letu starosti nas je tragično zapustil naš sin, brat in nečak JOŽE JESIH iz Knežine 7, Dragatuš Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali toliko cvetja in vencev ter ga množično spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Nadalje se zahveljujemo delovni organizaciji IMV Suhor, Sindikatu in sodelavcem za denarno pomoč in cvetje ter tovarišu Francu Seliču za poslovilne besede ob odprtem grobu, še posebno pa sosedu Hodelji za nesebično pomoč. Najlepša hvala za prevoz KS Dragatuš in delovni organizaciji Sap-Viator Črnomelj za avtobus ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama Angela z možem, sestri Marija in Ivanka z družinama, stara mama, strica Matija in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stric, brat svak in dedek MIHA OBRANOVIC iz Volčičeve 12, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala raznim organizacijam in vsem darovalcem številnega lepega cvetja in za denarno pomoč. Zahvaljujemo se za spremstvo s praporom Društvu upokojencev Novo mesto, tov. Hrovatinu za govor pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, patru za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni družini Jakše za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Anica, sinova Igor, Matjan z Zlato in malo Milo ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je nepričakovano v 65. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama JOŽEFA TURK iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in vsem ki ste kakorkoli pomagali, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala za pomoč pri zdravljenju zdravnikom in sestram zdravstvene postaje Šentjernej in internega oddelka bolnice v Novem mestu. Prav tako smo dolžni zahvalo pevskemu zboru, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Karol, hčerki Kristina in Vida z družinama, sinovi Karol, Jože in Gustelj z družinami ter ostalo sorodstvo mm l* ivt^ II C« i I Orožje je disciplina ,s ^ 1/1 Ll »1 J1 — /..... .. . ......... .. .. J ■ ■ I / I - i # * * ! I 0 0 0 0 1 \ i 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 4 0 0 0 0 0 \ 5 ,,Delamo zase, moramo dobro delati,’’ pravi Anton Pezdirc, načelnik uprave za notranje zadeve Novo mesto, sicer pa, kot sam pove, Belokranjec iz Zemlja. Prvi vtis, je, da je Pezdirčeva simpatična neposrednost v občevanju z ljudmi za kanček v nasprotju s tako odgo- samoupravljalca tudi na va-*i mostnem področju, v siste- ' mu družbene samozaščite, v katerem je družbena varnost stvar vseh in vsakogar. Delavski razred, ki'ne zna odkriti in onemogočiti svojega sovražnika, ni popolnoma svoboden. Organi za notranje zadeve lahko prevzamejo vomo in kar nekako v- plašč ■ nase le del skrbi, so le po- 5 —•'*" klicna služba, hkrati pa seve- da neločljivi sestavni del našega samoupravnega sistema, neposredno povezan s samoupravljala, občani. Dan varnosti, ki je pred nami, pa ni samo točka, na kateri za najširšo javnost merimo stopnjo učinkovitosti službe J* skrivnosti zavito dolžnostjo. Pa vtis vara, že po nekaj stavkih je dano vedeti, da je ukaz mogoče povedati tudi brez dvigovanja glasu, kritiki pa dodati nasmeh. „Graje pri nas skorajda ne poznamo," pove nekdanji tekstilni tehnolog. „Čeprav sem že bil v službi, ki je imela pošteno opraviti z uniformami, me je tu, na UNZ, kjer sem nekaj mesecev, najbolj presenetila disciplina. Vendar to ni tista na strahu ali podobnem zgrajena pokorščina, to je zavestna disciplina dobro uigranega moštva, ki se natančno zaveda, da je učinkovito samo, če se prav suka čisto vsak delček. To je disciplina, na katero smo pravzaprav ponosni, ni nam v nadlego, disciplina je eno naših najbolj učinkovitih orožij, če temu lahko tako rečem. ” Novomeška UNZ je med tistimi v Sloveniji, ki jim ob letu ostaja najmanj neraziskanih zadev, kot imenujejo delavci uprave za notranje zadeve svojo „normo”. Tu pa so seveda še preventiva, samozaščitne akcije in delovanje ter tisoč stvari, ki jih mora opraviti vsaka dobra policija, vsaka varnostna služba. ,JVaš varnostni sistem,” pravi Pezdirc, „temelji• na popolni uveljavitvi človeka varnosti, je tudi merilo zavesti in kulture naših medčloveških odnosov. Ali vsak od nas res stori vse, da bi se človek v naši družbi počutil . čimbolj svobodnega, sproščenega, varnega pred vsakim nasiljem? Pa naj gre za nasilje na cesti, nasilje sovražne propagande, tehnokratsko manipuliranje z ljudmi itd. Poglejte, danes je dober dan Zvedel sem na primer tudi, da 38 Romov še vedno hodi v službo. Malenkost, bo rekel kdo. Pa ni Vsak zasluži okoli 6.000 din Dokler bodo hodili na delo, bo to 38 krat 6.000 din. Da niti ne govorim o socializaciji. Tudi to je družbena samozaščita. In zadeva je bila opravljena brez nas, policajev. Pa smo tako veseli, kot da je vse delo naših rok. Na začetku sem rekel, da delamo zase in da moramo zato dobro delati Mi, varnostniki, samo nekoliko napo- A rneje in bolj disciplinirano. In seveda vsak dan, vsako uro, vsako minuto. ” MARJAN BAUER X s \ s \ s s \ i 0 •* FILM NEKEGA PADCA Padecpri 120 km na uro se je za Pavliča tokrat še kar srečno končal, odnesel jo je z nekaj praskami is odrgninami, težje pa jo je skupil motor. Posnetki so s prve letošnje dirke za državno prvenstvo. (Foto: M. Klinc) Hitrost kot velika ljubezen Motociklizem je lep, privlačen šport, toda dirkači so zapisani pritrgovanju od ust — Kako je z našimi: A. Pavličem, J. Majerletom in Z. Lavričem Dolenjci imamo trenutno v državnem prvenstvu tri predstavnike: Alojza Pavliča iz Novega mesta v kategoriji do 125 ccm, Zvonka Lavriča iz Ribnice v kategoriji do 250 ccm in Jureta Majerleta iz Črnomlja v kategoriji 50 ccm - šport. AMD Novo mesto pa ima poleg Pavliča še enega kvalitetnega tekmovalca, zamejskega Slovenca iz Trsta. Štiriindvajsetletni Robert Hmeljak, ki je doslej nastopal v italijanskem državnem prvenstvu, se je odločil, da bo tekmoval pri nas, in bil je lepo sprejet, tako v društvu kot tudi v zvezi. Z novim morbidellijem je prišel na prvo dirko za državno prvenstvo, kjer pa je naletel na nepremagljivo birokracijo. Nastopa mu niso dovolili, ker je tuji državljan, tudi izven kunkurence ne. Zakaj mu tega nihče ni prej povedal? „Tako je odločila žirija!" je bil ciničen odgovor športnih funkcionarjev in zaman so bila vsa prizadevanja predstavnika društva in delegata AMZ Slovenije. Vrsto let je naš najboljši dirkač doslej moral tekmece gledati v hrbet. Noč za nočjo je do poznih ur v Lojzetovi avtoelektričarski delavnici gorela luč, da si je pred dvema letoma lahko kupil vrhunski mo toci-kel. Začel je zmagovati, postal državni prvak in tedaj je prišla tudi pomoč. Nekaj novomeških podjetij (Pionir, Novoles, Labod. Krka in ZTKO) ga je denarno podprlo in mu omogočilo mednarodne nastope. Vendar za dirke denarja vedno primanjkuje. „Kaj je z motorjem? “ so bile Lojzetove prve besede po padcu na Grobniku, ko se je prebijal med reševalci in od šepal k svojemu razbitemu stroju. „Mojster Jure", kot kličejo prijatelji Jureta Majerleta iz Črnomlja, dirka že deset let, a še nikoli mu ni uspelo priti blizu vrha. Njegovi stari in iztrošeni motorji navadno že sredi dirke izgubljajo sapo. Toda vztrajnost je včasih poplačana in tako je Jurij na prvi letošnji dirki za republiško prvenstvo po srečnem naključju zmagal. Njegovo veselje je bilo neizmerno in s prijatelji je slavil prav po belokranjsko prisrčno. Vajenske dinarje je zlagal na kupček, priložil še nekaj pravih pomočniških plač in danes triindvajsetletni Zvonko Lavrič iz Retij v Loškem potoku si je pred štirimi leti pri Posavcu v Mengšu kupil starega, z žico povezanega harleya davidsona in že na prvih nastopih opozoril nase. Da je prišel do boljšega motorja, se je odpovedal vsemu, tudi novim smučem, zbral denar in kupil pravo dirkalno yamaho 250. Kaj zna, je pokazal že na prvi letošnji V SLOGU DIRKAČA - Zvonko Lavrič iz Ribnice. (Foto: M. K.) KULTURA V KOPRIVNICI Ta mesec zaključuje dramska sekcija kulturnega društva „Anton Aškerc" iz Koprivnice uspešno sezono s komedijo Glavni dobitek. Gostovali so tudi v Podbočju, na Zdolah in Blanci. Prizadevni dlani društva, ki ga vodi Janez Pečnik, pa so pridobili osnovne pogoje za nastope v domačem kraju. Uredili so oder in nabavili reflektorje, v teku pa je akcija za ustanovitev društvene knjižnice. Pomagala jim bo Valvasorjeva knjižnica iz Krškega- dirki na Grobniku; z mojstrsko vožnjo si je priboril četrto mesto. „Bilo bi lahko še bolje," pravi Zvonko, ,,če bi imel prave gume. Toda nov par ga stane deset tisočakov!” S pomočjo Inlesa in Eurotransa pa je medtem že prišel do novih gum in sedaj nestrpno pričakuje nove tekme. Denar, denar, denar . . . Kot hude sanje gnjavi dirkače pomanjkanje za dirke potrebnega denarja. Motor 300.000 din, rezervni deli - cilindri 30 tisočakov, kolesni obroči pa 15.000 din vsak, gume, gorivo, kombinezon in še in še. Pri tem pa je treba tudi jesti, živeti. Le kaj te fante tako močno vleče na tekmovalne steze, saj bi z denarjem, ki ga namenijo za dirke lahko prav lagodno živeli? Kdor je že bil na dirki je videl njihov pogum, njihov neizprosni boj za stotinke sekund, ta se ne sprašuje več. MARKO KLINC STEKLO NA ZAPESTJE Zasebni obrtnik steklar Drago Lampe je v četrtek steklil steno Kovinarjeve delavnice v Črnomlju. Ko je odstranjeval zlomljeno steklo, se je pri vrhu odlomil kos in mu padel na levo zapestje. Rana je bila tako huda, da so morali Lampeta odpeljti v novomeško bolnišnico. Najboljši „nemec” iz Kočevja Na državnem tekmovanju v znanju nemščine je zmagal Aleš Hvala iz Kočevja Na nedavnem jugoslovanskem tekmovanju v znanju nemščine, ki so se ga udeležili najboljši učenci iz vseh republik in pokrajin, je zmagal dijak 2. razreda kočevske gimnazije Aleš Hvala. Tekmovanje je bilo v Pančevu, skupno pa se ga je udeležilo 24 dijakov. NAJBOLJŠI — Aleš Hvala iz Kočevja „Na republiškem tekmovanju sem bil drugi, na zvezno pa je šlo pet najboljših. Skoda, ker je le za las zgrešila uvrstitev sošolka Harjati Re-gawa, ki je bila na republiškem tekmovanju šesta, pa tudi ostali štirje iz naše gimnazije so bili kar uspešni, kar je dokaz, da imamo dobre mentorje oz. profesorje," je povedal novi državni prvak, ki mu jeziki ne delajo težav. Dobro mu gre tudi angleščina, slovenščina pa je zaradi književnosti nekoliko težja, nam je zaupal mladi Aleš, ki je bil doslej vedno odličnjak, za letos pa pravi, daje še vprašanje, kako bo. Najboljši tekmovalci so si prislužili tudi enomesečno bivanje v Zahodni Nemčiji. Tja jih bo odpeljala profesorica Sonja Bižal iz Kočevja, ki je tudi mentorica našega državnega prvaka. Na pot bodo krenili 27. junija. Ogledali si bodo Bonn, Muen-chen, Berlin in še nekatera mesta, za kar bodo porabili pol meseca. Preostalega pol meseca pa bodo vsak pri eni izmed nemških družin izpopolnjevali svoje znanje nemščine. Iz Slovenije bodo šli na pot kar trije, saj je bil tudi drugouvrščeni na državnem prvenstvu Slovenec; razen ' JAMARJI NA POUSKO Skupina sedmih jamarjev iz Slovenije in Zagreba, med njimi Miran Erič in Tone Oberstar iz R ibnice, je pred kratkim odpotovala na Poljsko, kjer bodo skušali priti do dna jame ..Jaskina snežna" (Ledena jama), ki je globoka 780 m in je najgloblja na Poljskem. Jamarji bodo ostali na Poljskem 10 dni, v jami pa bodo okoli 30 ur. Vprašanje pa je, če jim bo uspelo priti do dna jame, ker se zdaj topi sneg in so jame polne vode. Za prevoz opreme in jamarjev je dal na razpolago svoj kombi tozd Jelenov žleb. M.G-Č teh dveh pa še republiški zmagovalec, ki mu je šlo na državnem tekmovanju nekoliko slabše. J. PRIMC NA MAGISTRALI SPET TRIJE MRTVI 5. maja popoldne je 23-letni Vasilij Grubešič iz Bosanskega Gradišta peljal iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Pluski je prehiteval tovornjak s priklopnikom, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 54-letni Johann Poendgen iz ZR Nemčije. Čeprav je Nemec močno zaviral, sta z Grubešičem čelno trčila. Po trčenju je Grubešiča odbilo še v tovornjak. Pri tem so iz avta padli voznik in sopotnika 21-letni Gojko Pepič iz Ljubljane in 22-letni Milan Besanič iz Ljubljane. Vsi trije so bili takoj mrtvi. Hudo ranjena sta bila Nemec in njegov sopotnik 52-letni Christian Nieben. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo za 550.000 din škode. Spet kajaki na brzicah Kolpe pri Osilnici Tekmovalci iz domovine in zamejstva Včeraj se je začelo na brzicah Kolpe pri Osilnici izbirno tekmovanje za državno reprezentanco v kajakih in kanujih, trajalo pa bo do nedelje, 17. maja. Udeležujejo se ga najboljši tekmovalci iz vseh republik. Izven konkurence so prijavili udeležbo kajakaši iz Švice, Italije in Avstrije. Ta tekmovanja sodijo tudi v okvir športnih prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Osilnica, 21. maju. Ob prazniku bo tudi že tradicionalno kajaško tekmovanje za „Memorial Toneta Ožbolta", in sicer v nedeljo, 17. maja. Ta dan popoldne bo pred Jarmovim spomenikom na trgu v Osilnici proslava, na kateri bodo nastopili učenci osnovne šole iz Osilnice in ansambel „Ve-seli_livovci“ iz obrata LIV. Športne prireditve ob prazniku se bodo nadaljevale 22. maja, ko se bo v gostilni ,.Kovač “ začel hitropotezni šahovski turnir za ekipe in posameznike. Prehodni pokal brani ekipa iz Kočevja, kije zmagala lani. Zadnja prireditev bo v soboto, 23. maja, in sicer turnir v malem nogometu, ki se bo začel ob 9. uri. Prehodni pokal brani ekipa NK Delnice. Športne prireditve ob prazniku organizirajo mladinska organizacija osnovna šola in Turistično društvo Osilnica, ki je tudi pokrovitelj vseh prireditev. Šahovskega in nogometnega tekmovanja se že po tradiciji udeležujejo šahisti in nogometaši iz obeh bregov, slovenskega in hrvaškega, Kolpe in Cabranke, pa tudi iz bolj oddaljenih mest, kot sta Kočevje in Delnice. Na kajakaška tekmovanja prihajajo tekmovalci iz vse Jugoslavije, letos prvič celo iz drugih držav. J. P. KAMERA ODKRIVA - Takšne sledove vandalizma, kot je tale štrcelj odlomljene azaleje pontice v gozdu nad boštanj-skim pokopališčem ni redkost. V vse bolj smrdečem sevni-škem okolju je opojni duh teh cvetov lahko zastonjsko osvežilo. Boštanjski šolarji, pripadniki „zelene straže“, sicer dežurajo, vedno pa tudi ne morejo čuvati slehernega grma! BO GOBJE LETO? - V soboto, 25. aprila, je v šentjoški bosti našel krepkega jurčka Anton Ljubi s Hriba pri Orehku. PODLEGLI TAKTIKI — Že iz posnetka je videti, da možje v temnili dresih (ekipa Dolenjskega lista) niso imeli večjih ambicij po tekanju in gibanju. Statično akcijo Perca (z žogo) neprizadeto spremljajo Gačnik (levo), Budja (močnejša postava) in Jakše (delno zakrit). Žrtve taktike in sonca ZogDbrcarji Dolenjskega lista iskali sence — Po štirih porazih Mariborčanom poklonjena zmaga s 5:2 Štajerski stanovski kolegi so bili tisti, ki so se s sobotnim sporedom že tradicionalnega srečanja novinarskih hiš Večera in Dolenjskega lista izneverili dosedanjim običajem tovrstnih prireditev. Kasneje so priznali, da ni šlo za nikakršno naključje, pač pa že za vnaprej pripravljeno taktiko, ki bi naj ve-čerovcehi na dan zmage prinesla tudi uspeh po štirih zaporednih porazih v žogobrcarskem delu sre- čanj. Vse je torej govorilo za to, da je ekipa Dolenjskega lista odpotovala v soboto v Maribor že vnaprej obsojena na neuspeh, še posebej? ker v ekipi ni bilo večkratnega (naključnega) strelca Marjana Legana. In v čem je bila skrivnost taktike Mariborčanov? Ko se je naš zeleni kombi s pomočjo vozniških sposobnosti Antona Jakšeta pojavil pred poslopjem Večera, smo vsi brez izjeme čutili določeno pomanjkanje tekočine v orga-. nizmu, kar ob pogledu na termometer, kjer je živo .• srebro kazalo 30 stopinj Celzija, ni bilo prav nič čudnega. Pa so nas Štajerci z navidezno skromnostjo popeljali v gornje prostore uredništva, kjer je na mizi čakala posoda, ki ji je naš enolog Jože Simčič prisodil vsebino muškatnega silvanca, količino pa ocenil na 25 litrov. Baje je bila posoda po potešitvi naše žeje neprimerno lažja, Sonce je neusmiljeno kuhalo zaužito tekočino, pa vendar se je prvi polčas končal neodločeno 2:2. 1 ežave so se pričele v nadaljevanju. Najprej je omagal dvakratni strelec Iztok Gačnik, sonce je počasi tudi našega vratarja Dušana Lazarja prisililo, da si je poiskal nekaj sence, kar so Štajerci seveda izkoristih in zabili še tri gole. Niti navidezna prizadevnost Pavleta Perca, izražena s štirimi žulji, ni-obrodila sadov, kronist tega srečanja Bojan Budja pa je moral že v prvem polčasu priznati premoč lastnih kilogramov, medtem ko so dodatni (deci)litri popolnoma utopili njegovo nogometno znanje. Sicer pa je barve Dolenjskega lista tokrat zastopal tudi Darko Riba; rič, ki je štiri dni po srečanju z bolečino na obrazu izjavil, da so stopnice še dandas njegov najhujši sovražnik. Edini, ki na svojem skeletu po srečanju ni začutil prav nikakršnih posledic, je bil Drago Rustja. Nekaj zaradi tega, ker .si je tekmo le ogledal, nekaj pa zaradi dejstva, ker ima mišičje zelo utrjeno od vsakodnevnega tekanja v bližini ločenskega pokopališča. O (ne)zasluženosti rezultatskega uspeha štajerskih kolegov govori veijetnodovolj prepričljivo tale zapis, ki pa mu kaj dosti ni več dodati. Od zadnjega sodnikovega žvižga naprej so se namreč Mariborčani dokaj natančno držali ustaljenega urnika srečanj. B.B. Od bodoče posavske vinske ceste si ljudje iz vinorodnih okolišev veliko obetajo. Z njo povezujejo hitrejši napredek manj razvitih območij, zlasti razvoj kmetijstva in razmah izletniškega, rekreacijskega in kmečkega turizma, kar naj bi ustavilo naraščajoče odseljevanje prebivalstva. V brežiški občini se vinska cesta začenja na Bizeljskem, od koder je trasa speljana skozi slikovito vinogradniško pokrajino v Pišece, na Srmolje in v Zgornjo Pohanco. Od tam naprej poteka po krški občini na Zdole, na Sremič, skozi Krško in Leskovec na Veliki Trn in Rako ter se nadaljuje po sevniškem območju do Bučke, Malkovca in Tržišča do Mokronoga. Z vinsko cesto bodo povezani tudi kraji na obronkih Gorjancev od Velike Doline in Mokric ob hrvaški meji do Creine in slovite Gadove peči. Zamisel o vinski cesti in spremljajočem razvoju njenega vplivnega območja bodo v Posavju uresničevali postopoma. Prvi koraki zanjo so napravljeni. Našla je mesto v dogovoru posavskih občin za skupno načrtovanje razvoja v novem srednjeročnem obdobju. Občani Brežic imajo o njej že jasnejšo predstavo? Vključili so jo v družbeni plan 1981 — 1985, po naročilu občinske skupščine pa sta jo kot gospodarski in družbeni razvojni projekt obdelala Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj IREL v Ljubljani in Projektivni biro Region v Brežicah. Pojem vinske ceste označuje namreč veliko več kot samo posodobljeno cestno povezavo, več kot asfaltno bližnjico in vrata v svet, čeprav je za kraje ob njej tudi to zelo pomembno. Z vinsko cesto, kakršno poznajo na primer sosedje v Avstriji in Italiji, mora zaživeti celotno vplivno območje. V brežiški občini zavzema to tretjino celotne površine in skoraj 80 odstotkov površine nerazvitih krajevnih skupnosti. Na tem območju živi 6 tisoč prebivalcev. Več kot polovica se jih preživlja s kmetijstvom, ki je na tem območju prevladujoča gospodarska panoga. Individualnih kmetij je 962, od tega 167 zaščitenih in 43 preusmerjenih. Zemljišča zasebnih kmetov so zelo razdrobljena. To je značilno za vso občino, ne le za hribovske predele. V teh krajih se zmanjšuje število krnečih gospodinjstev, ker mladina odhaja ali pa išče zaposlitev v bližini. Mladih gospodarjev je vedno manj. Kmetijstvo ni več donosno, saj zemljo večinoma obdelujejo po starem, to pa zahteva veliko delovnih rok in veliko truda. Iz tega predela je zaposlenih komaj 17 odst. prebivalcev. Približno tisoč se jih vsak dan vozi na delo drugam, predvsem v Krško in Brežice in le 230 jih ima kruh v svojih krajevnih skupnostih. S tega območja je tudi največ zdomcev. V kmetijstvu se vidno uveljavlja tudi družbeni sektor, zlasti vinogradništvo. Tako ima na primer Slovin na Bizeljskem 165 hektarov vinogradov in 20 hektarov v Pišecah. Druge gospodarske dejavnosti so zelo skromne. Mednje sodita obrat'Iskrine Ele iz Novega mesta in obrat Šešira iz Škofje Loke na Bizeljskem ter Rudnik gline in peska v Globokem. Ljudje bi radi ostali doma. Zavedajo se možnosti za hitrejši razvoj območja na obrobju Kozjanskega, zato pritiskajo na izgradnjo vinske ceste. Starejši ljudje se nič manj ne navdušujejo zanjo kot mladi rod in tudi priletni možaki upajo, da bodo dočakali čas, ko bo ta cesta prinesla v njihove kraje novo življenje. Zato izjava ,,vinsko cesto bi še rad dočakal, preden umrem" med starejšimi krajani ni nobena redkost. Ljudje so pripravljeni marsikaj žrtvovati zanjo. To so že nekajkrat dokazali. Prvič takrat, ko so vinski cesti utirali traso z Bizeljskega na Pišečko, potem spet iz Pišec proti Srmoljam in nazadnje od Sromelj do Volčjega. Na srečanju s partizanskimi kurirji za svoj krajevni praznik 27. april v Volčjem Sromljani letos niso skrivali navdušenja in ponosa nad opravljenim delom. Za začetni odsek makadamske ceste Sromlje — Volčje — Zgornja Pohanca so razen tisočev delovnih ur prispevali krajani tudi velik denarni delež. Zbrali so 441 tisoč dinarjev in pridobili pomoč delovnih kolektivov ter občinskih skupščin iz Krškega in Brežic. Vsota se je tako povzpela na 811 tisočakov, z delovnimi urami vred, s traktorskimi in drugimi prevozi pa je njihov delež še mnogo večji. Zato trdno upajo, da bo pripravljenost in delovna zagnanost prebivalcev naletela na odziv širšega okolja, predvsem občine, interesnih skupnosti in delovnih kolektivov. Območje ob vinski cesti na ozemlju brežiške občine ima še velike modnosti za razvoj sodobnega vinogradništva, za razvoj sadjarstva, živinoreje, gozdarstva, kmečkega turizma in izkoriščanje zemeljskih bogastev — peska in gline. , JOŽICA TEPPEY bi it umi Kuha PETER BEVC okraski počez Če bo vreme naprej tako muhasto, potem tudi poleti brez puloverja zjutraj ali ob večerih ne bo šlo. Morda boste sami napletli zase in zanj kaj takega, kot kaže slika? Na svetli podlagi okraski počez v rdeči in črni barvi so letos zelo v modi. podaljšana soba Balkoni so pri nas večinoma neizkoriščeni. Na njih odlagajo stare omarice, morda postavijo star stol, če bi se komu ravno zahotelo gledati čez ograjo. Za lepim cvetjem ob balkonski ograji se-običajno skriva ropotjja. Zakaj le? Mar ni prav vsak prostorček dragocen? Zakaj ne bi tal oblekli z leseno oblogo, pospravili kramo in ob lepi mizi udobno sedeli in uživali naravo? Tudi senčnik ni tako velik strošek, da ga je ne zmogli. sladkorna dieta V Sloveniji ima sladkorno bolezen več kot 18.000 ljudi. Med zdravili za to tegobo je še vedno na prvem mestu dieta, torej pravilna in ustrezna prehrana. Priporočajo veliko zelenjave ter malo močnatih jedi. Objavljamo nekaj jedilnikov. I. menu Kosilo goveja juha z jajcem kuhana govedina slan krompir radič s fižolom 2 dl cvička črni kruh, 5—8 dkg Večerja pečene ribe po tržaško radič s krompirjem črni kruh, 5—8 dkg II. menu Kosilo Kostna juha z ribano kašo sekljani zrezek zelenjavni riž pesna solata pomaranče Večerja perutninska rižota zelena solata jabolčni kompot III. menu Kosilo fižolova juha svinjska ali telečja jetra, naravno pečena polenta mešana solata grenka turška kava Večerja govedina v solati s trdo kuhanim jajčkom palačinke z limono IV. menu Kosilo goveja kostna juha z rezanci dušeno goveje srce v lovski omaki zelnata solata s krompirjem kompot iz suhih sliv Večerja ocvrt sir s tatarsko omako bela kava rezina črnega kruha V. menu Kosilo zelenjavna juha sekely golaž slan krompir jabolko, polnjeno s skuto Večerja makaronovo meso zelena solata sadni jogurt VI. menu Kpsilo ješprenjčkova juha perutninski ragu masleni žličniki mešana solata Večerja zelnate krpice planinski čaj z limono VII. menu Kosilo zelenjavna enolončnica skutina torta kava Večerja piščančev paprikaš fižolova solata Vlil. menu Kosilo špinačna juha čufti v paradižnikovi omaki pire krompir jabolka Večerja bela kava 8 dkg sira (trapist, gavda) črn kruh IX.menu Kosilo korenčkova juha telečji zrezek, naravno pečen pražen krompir mešana solata Večerja goveji golaž dušena jabolka X. menu Kosilo jetrna kremna juha pusta svinjska pečenka zelenjavna prikuha zelje v solati Večerja ocvrti caneloni ali mesna palačinka solata berivka 26 priloga dolenjskega lista VOJAŠKI JURIšNI MOSTOVI Jurišni mostovi so v bistvu specialni tanki, ki imajo namesto topovske kupole in topa posebne naprave za hitro premagovanje različnih ožjih ovir. Skratka, gre za posebej konstruiran most, ki ga tank prenaša na hrbtu, s pomočjo hidravličnih naprav pa voznik čez oviro spusti enega ali več delov mostu, ki so med seboj povezani. Prek njih potem peljejo drugi tanki in vozila. Potem ko je čez oviro prešla vsa kolona, tank — če mu tako lahko rečemo — preprosto „zgrne" most, si ga naloži na hrbet in odpelje dalje. Delo seveda zelo hitro opravi. Prve jurišne mostove so uvedli v vojski Britanci že pred koncem prve svetovne vojne, torej takrat, ko se je v vojskah množično pojavljala motorizacija. Prvi tak njihov most je imel le majhne možnosti, saj je premostil le do 8 metrov široke ovire. Že pred drugo svetovno vojno pa so jurišne mostove konstruirale in imele skoraj vse armade, še posebej tiste, ki so so jo taki mostovi lahko sprejeli, pa se je gibala okrog 30 ton. Torej so prek jurišnih mostov lahko zapeljali le lažji tanki. Po drugi svetovni vojni so vzporedno z razvojem tankov in vse večjim uvajanjem vozil (danes so armade do 90 odstotkov na kolesih) razvijali tudi nove jurišne mostove, take, ki bi lahko sprejeli srednje težke pa tudi težke tanke in vozila ter premostili tudi večje ovire. Tako smo dobili po vojni vrsto jurišnih mostov, ki lahko premoste dvajset in več metrov široke ovire, vzdržijo pa tudi do 70 ton težke tovore ali tanke. Konstruirani so tako, da s takim mostom lahko ravna le en ali največ dva člana posadke, postavijo in poberejo ga v zelo kratkem času. Tb omogočajo specialne hidravlične naprave, s katerimi voznik ravna s preprostim premikanjem sistema ročic. Konstrukcije jurišnih mostov so dokaj različne. Šasije so v bistvu enake, konstrukcija mostu pa eno-, dvo- in tridelna. Največ težko lahko prenese enodelna konstrukcija, toda take so tudi najkrajše. Tak je denimo britanski jurišni most-tank centurion, ki lahko prenese težo do 70 ton in z enim članom posadke premosti oviro, široko do 14 metrov. Veliko več je dvodelnih jurišnih mostov. Tak jurišni most ima dva člena, ki sta med seboj povezana in zložljiva, premostiti pa je moč tudi širše ovire. Nekateri mostovi imajo celo tri med seboj povezane člene. Jurišne mostove lahko zasledimo tudi v Jugoslovanski ljudski armadi, tudi pri nas bi bilo pogosto treba na hitro premostiti reko ali jarek, ki ga tank ali drugo vozilo sicer ne bi mocjla obvladati. '* K ' Se nekaj podatkov o možnostih jurišnih^' mostov. Jurišni most, ki je postavljen na šasijp tanka M—60, lahko premosti oviro, široko do 18 metrov, in prenese tovor, težak do 56 t;cjn. Je dvodelne pregibne konstrukcije. Za namestitev je potrebno samo nekaj minut. V sovjetski armadi so razvili jurišni most na šasiji tankov T-34 in T-55. Oba modela labfco premostita ovire, široke do 17 metrov, jp preneseta težo do 50 ton. Mostna konstrukcija je dvodelna, pregib na sredi, ima dva koloteča, skupna širina pa je nekaj čez 3 metre. Tridelni jurišni mostovi lahko premostijo tudi ovire do 25 metrov, vendar ima v tem primeru šasija tanka vlogo tretjega, srednjega člena. Prav zato ovira ne sme biti pregloboka, sicer je jurišni most ne bo premostil. Tak tank je na primer britanski J. ARK. imele številna okepna in druga vozila. Z uvajanjem lansirnih in jurišnih mostov ter z uvajanjem amfibijskih vozil se je močno povečala manevrska sposobnost kopenskih enot. Tempo napadnih operacij se je močno povečal. V drugi svetovni vojni so jurišni mostovi na vseh frontah prišli v poštev za hitro obvladovanje različnih ovir. Dolžina tako postavljenih mostov se je povečala vse do 15 metrov, teža, ki DomisEinosT iimisaiisf SE2E ali DOnEBR Bliža se 21. maj, dan jugoslovanskega vojnega letalstva. Za to priložnost smo izbrali nekaj domala neznanih dejstev in dogodkov iz ,.otroškega” obdobja partizanskega letalstva. Ali morda veste, da je mehanična delavnica rudnika Ljubija izdelala prvo serijo partizanskih letalskih bomb, da je ..štorklja" nastopala v vlogi bombnika, da so partizanski letalci izdelovali celo bombe napalm, da so partizanski orožarji domala vsako orožje lahko ..opremili s krili"?_ Ko sta Franjo Kluz in Rudi Čajavec maja 1942 pristala v osvobojenem Prijedoru, na letališču Urije, nista imela nobenega orožja, če ne štejemo Cajavčevega mitraljeza. Naloga je torej bila čimprej in čim bolje oborožiti partizanska letala. V tistem času je v rudniku Ljubija začela delovati prva partizanska delavnica v okolišu. V njej je delal tudi inž. Mile Ljubičič. Letalci so se obrnili nanj. Meho, kot so rekli Ljubičiču, se je naloge razveselil. Spomnil se je, da ima dovolj vodovodnih litih cevi, ki jih je mogoče napolniti z eksplozivom in tako narediti letalske bombe. En del vžigalnika je bil vzet iz neeksplodiranih bomb, drugi pa narejen v delavnici. Vžigalnik so namestili v prednji del trupa bombe. Stabilizator je bil iz navadne pločevine, varovalke pa so bili navadni precepi. Bombe iz te prve serije so bile težke okoli 10 kg. Na zahtevo pilotov Kluza in Čajavca pa je inž. Ljubičič izdelal tudi drugo, težjo generacijo bomb. Tehtale so približno 20 kg. Kluzovo letalo je bilo treba opremiti tudi z mitraljezom, Čajavčevo ga je imelo. Od nekod so dobili mitraljez „šarec", zanj izdelali posebno stojalo ter oboje montirali za zadnji pilotski sedež, ki so ga preuredili za strelca. Z bombami iz Mehove delavnice so partizanski piloti opravili 7 bojnih nalog, manjše so uporabljali za napade na kolone,, težje pa za rušenje objektov. Ivica Mitračič, strelec v letalu Franja Kluza, je takole opisal eno od bojnih nalog: „Franjo je 4. junija 1942 preletaval kolono Črne legije, ki je šla po cesti. Najprej so se vojaki razbežali, a ker smo leteli nizko, so videli oznake NDH in so nam začeli mahati v pozdrav. Ponovno so se postavili v kolono. Tedaj je Franjo usmeril letalo na čelo kolone. Medtem sem imel jaz v naročju nekaj bomb, iz katerih sem pobral varovalke. V oddaljenosti 20 metrov od prvih vojakov sem začel metati bombe. Enako je bilo v drugem in tretjem naletu. Na kolono sem zmetal 20 bomb, v tretjem naletu sem streljal tudi z mitraljezom". Z razvojem letalstva v NOB se je večalo tudi število specialistov, ki so oskrbovali letala. Brez iznajdljivosti pa seveda ni šlo. Tako na primer so partizanski orožarji na Krbavskem polju letalo „štorklja" spremenili v „mali partizanski bombnik", kot so ta umotvor ljubkovalno imenovali. Po kapitulaciji Italije so imeli v enotah na tem območju zelo veliko malih italijanskih bomb. V letalski delavnici so izdelali nekaj kaset za te bombe, pod vsako letalsko krilo so obesili po dve kaseti. Letalce je uspešno opravilo več bojnih nalog. V Divuljah so partizani zaplenili šolsko letalo „flit", neoborožen dvosed za pouk akrobacij. V kratkem času so ga predelali v bojno letalo; postalo je znano kot prvi partizanski hidroavion. Sovražniki so ga imenovali „nočni fantom", ker so ga partizani najpogosteje uporabljali ponoči, in sicer za opazovanje, prevoz pomembnih pošiljk in voditeljev ter tudi za bombardiranje. Med drugim je letalo bombardiralo ponoči trdnjavo Klis. Enote V. korpusa so septembra 1944 osvobodile Banjaluko. Takrat so na letališču Zaluženi zajele nekaj letal, veliko letalske opreme in grmado bomb. Oblikovali so partizansko eskadriljo. Mehanikom je prišlo na misel, da bi izdelali pravo bombo napalm. Takoj so se lotili dela. Malim kilogramskim in dvokilogramskim zažigal-nim bombam so dodali posode z bencinom. Sveženj zažigalnih bomb in posode z bencinom so pritrdili pod krilo ali trup letala. Bombe napalm so bile uporabljene v približno 40 bojnih nalogah. Vedno so se dobro obnesle. Poleti 1944 sta bili na Visu prvi dve partizanski eskadrilji. Takrat ju je pregledal tudi vrhovni komandant maršal Tito in v nagovoru letalcem med drugim dejal: „ ... tovariši piloti, vaša naloga je, da ne dovolite niti enemu sovražnemu vojaku, da bi nekaznovano odšel iz naše dežele." Letalci so nalogo, ki jim jo je zastavil tovariš Tito, opravili zelo uspešno. O tem govori med drugim tudi podatek, da je še med vojno, februarja 1945, AVNOJ na Titov predlog odlikoval 43 pilotov prve in druge eskadrilje, 24 jih je dobilo red za hrabrost. Novo kvaliteto v razvoju našega vojnega letalstva pomeni oblikovanje lovskih in jurišnih polkov decembra 1944. Ti polki so veliko prispevali v akcijah za dokončno osvoboditev dežele. Konec tega leta so bile ustanovljene tudi večje letalske enote — divizije. Čeprav je bila pomoč zaveznikov v materialno—tehnični pre skrbi precejšnja, so se naši letalci tudi tedaj zelo potrudili, da bi letalsko tehniko dobro vzdrževali in jo čim bolje pripravljali za bojne naloge. Pri preboju sremske fronte so velik delež prispevali letalci. Vrhovni komandant NOV* maršal Tito je z ukazom 14. aprila 1945 pohval I vse enote, ki so prispevale k temu velikemu vojnemu uspehu. O letalcih piše v ukazu: „ . . izredno pomoč skupinam na zemlji je prispevali, naše letalstvo s svojim sodelovanjem ves ča; operacije. Izražam hvaležnost vsem borcem ir vodjem enot, ki so izbojevale te bleščeče zmage. Aprila je bilo v Ljubljani posvetovanje o proučevanju zgodovine SKOJ in mladinskega gibanja v Sloveniji, ki je še vedno dokaj nepoznano, neosvetljeno. Proučevanje napredne dejavnosti mladih pred vojno, v sami NOB in po njej, v izgrajevanju nove domovine pa je izrednega pomena tudi zato, da se sedanjim mladim generacijam, ki poznajo strahote druge svetovne vojne le •z knjig in pripovedovanj, prikaže pogum in veličina dela njihovih takratnih vrstnikov. V celotni boj proti zatiranju, grobemu izkoriščanju, Proti okupatorju se je že zgodaj vključila tudi mladina Dolenjske preko SKOJ in drugih naprednih mladinskih organizacij. Dolenjska je bila pred vojno gospodarsko zelo zaostala. Delavskega razreda kot nosilca naprednih, revolucionarnih idej skoraj ni bilo, zato je napredna miselnost prodirala med dolenjsko prebivalstvo le preko posameznikov, ki so prihajali pd drugod ali se vračali domov. V Novem mestu je začela po letu 1935 sokolska knjižnica širiti marksistično misel z izposojanjem napredne literature, s predavanji in občasnim študijem. Skladno s splošnimi političnimi razmerami v državi pa se je začel na gimnaziji zaostrovati boj med klerikalnimi in naprednimi dijaki, ki so sestavljali vrste Sokola in napredne dijaške organizacije Prosveta. Tako sokoli kot člani Prosvete so leta 1941 v veliki večini našli pot v Osvobodilno fronto. Pomembno vlogo pri osveščanju kmečke mladine pa so odigrala Društva kmečkih fantov 'n deklet, ki so z različnimi tečaji, tekmovanji in kulturnimi prireditvami odtegovala kmečko mla-nazadnjaškim vplivom. Posebno delavna so bila društva v Podhosti, na Muhaberu, v Gotni vasi in Mirenski dolini. Kljub poostrenemu nadzoru in zatiranju korhunističnih idej med srednješolsko mladino je Postajalo delo naprednih sil, predvsem komuni-stičfie partije, med mladino vse bolj intenzivno 9lede na zaostrovanje razmer v svetu, vzpon nacizma in fašizma, izdajalsko politiko jugoslovanske vlade. Proučevanje marksizma je postalo °rganizirano in redno, na Dolenjsko se je širil vpliv partije tudi preko aktivnega dela posamez-nih Skojevcev. Do ustanovitve prve skojevske °rganizacije v Novem mestu v letu 1939 pa je nedvomno pripeljala povezava novomeških dijakov z Jožetom Slakom in partijsko organizacijo v Dolenjskih Toplicah ter prihod dijaka Leona Kosmača na gimnazijo in študentke Vilme Bebler v Nbvo mesto. Med dijaško mladino se je začelo siriti glasilo Slovenska mladina, skojevci pa so sodelovali pri razširjanju proglasa Ljudske fronte Kaj hočemo in Nove ljudske pravice. S tem so si dejavni skojevci v januarju 1940 ,,prislužili" hišne £ 8 i m ! 'H'. II, I1!' ŠT. 1. • JANUAR 1940 • L. XVII. M E S E |Č N I K ZA KMETSKO PROSVETO Zborovanje dolenjskih društev kmečkih fantov in deklet v Novem mestu 3. IX. 1939. — Tekma predic. SKOJEVSKA DOLENJSKA preiskave, najbolj znani tudi dolgotrajna zasliševanja, izključitve iz šole. Ko je prišel aprila 1940 v Novo mesto Vinko Kristan kot inštruktor CK in član PK SKOJ, je začel z načrtnim delom za pridobivanje množic, predvsem mladine. Posvetil se je predvsem delu z vajensko mladino in v letu 1940 organiziral mladinska zborovanja v Ppdhosti in v Kotu pri Dvoru, njegovo predavanje o življenju kmeta in delavca v Sovjetski zvezi pa je oblast v zadnjem trenutku prepovedala. Že zbrani kmetje iz okoliških vasi so se razšli po gostilnah, skojevci pa so med njimi zbrali preko tisoč podpisov za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Septembra 1940 je bila v Dolenjskih Toplicah okrožna partijska konferenca, po kateri je Vilma Bebler odgovarjala za delo SKOJ in žensk. Poleg Novega mesta so bila takrat še tri žarišča napred nega mladinskega gibanja: Dolenjske Toplice, Kostanjevica in Mirenska dolina. Za pritegovanje mladine so uporabljali najrazličnejše oblike dela, s predavanji pa jih pripravljali na odgovorne „Gruda glasilo Zveze društev kmečkih fantov in deklet. V uredništvu sta bila tudi člana pokrajinskega komiteja SKOJ Mira Tomšič in Vinko Kristan. naloge, ki jih je čas narekoval vsem svobodoljub-nežem. 17. marca 1941 so v Žabji vasi razmnožili letak CK KPJ ,,Proti kapitulaciji", čemur so že naslednjega dne sledile preiskave v stanovanjih znanih novomeških naprednih mladincev pa aretacije Kristana, Beblerjeve in mnogih drugih pa potem dolgotrajna zasliševanja. Ob napadu na Jugoslavijo so večino sicer izpustili, vendar zadnje zapornike šele 12. aprila. Ob napadu na Jugoslavijo so tudi skojevci in drugi mladinci na Dolenjskem takoj začeli akcije proti sovražniku. Podirali so kažipote, zbirali in skrivali orožje in strelivo, ki ga je odvrgla razpadla jugoslovanska vojska. Ob ustanovitvi OF je bila osnovna naloga ustanovljanje odborov in pritegovanje ljudi v narodnoosvobodilno borbo, pri čemer so bili prav mladi izredno zavzeti. V Novem mestu in okolici so nastajali tudi novi skojevski aktivi, rajonski komiteji, okrožni komite SKOJ pa takrat verjetno še ni obstajal. Poleti 1941 so skojevci in mladinci opravljali predvsem kurirsko in obveščevalno službo, organizirali sc številne napisne in potrosne akcije in nadaljevali zbiranjem orožja. Žačetek šolskega leta 1941 /4': je za večino dijakov pomenil le formalen vpis, dr so lažje prikrivali svoje ilegalno delo. Zaradi sodelovanja v plebiscitnih akcijah so v začetku leta 1942 izključili iz šole 201 gimanzijca, t katere je OF organizirala ilegalno gimnazijo privatnih stanovanjih, vendar le za krajši čas, ke; so profesorje aretirali. Že v novembru 1941 j*? bila na gimanziji organizirana tudi mladinska O' Ko so v eni od velikih akcij ob 1. maju 19' aretirali članico okrožnega* komiteja SKOJ Jelk' Hočevar, kasneje pa še sekretarja, je komitt dejansko prenehal obstajati. Pa ne za dolgo, saj je julija vrnila na Dolenjsko Vilma Bebler—Pirko vič kot sekretarka okrožnega komiteja SKOJ, k: je kmalu začel z delom. Mladinska OF se je na osvobojenem ozemlju preimenovala v Zvezo delavske mladine in po vaseh so organizirali njene odbore, okrožje pa so zaradi velikosti področja razdelili v podokrožja. Na osvobojenem ozemlju so se mladi vključevali v vse akcije OF in narodnoosvobodilnih odborov, zlasti v njihovo gospodarsko dejavnost za potrebe borcev. V ta čas sodi tudi ustanavljanje pionirskih odredov in čet v mnogih vaseh. Italijanska ofenziva 1942 je povrzočila hude izgube tudi v mladinskih vrstah, strah med prebivalstvom, pretrgala je zveze z vodstvom, • tako da je moral novomeški okrožni komite SKOJ delovati povsem samostojno. Pa vse tegobe in sovražni izpadi niso mogli zavreti naprednega gibanja, saj se je to vse bolj krepilo. V začetku 1943 je bila pri Suhorju skojevska konferenca za okrožje Novo mesto in Belo krajino, kmalu zatem pa ustanovljeno poverjeništvo SKOJ za Dolenjsko. Ob kapitulaciji Italije se je aktivnost mladine še povečala. Organizirali so sabotažne akcije, sodelovali pri razoroževanju italijanske vojske, vseskozi pa organizacijsko utrjevali skojevske aktive. V letu 1944 in 1945 so bili tudi za delo skojevske in mladinske organizacije izredno težki pogoji, saj so okupatorji pri morijah pomagale močne domobranske enote, ki so prečesale vsak kotiček Dolenjske. Za napredno delo mladih je bila nemalokrat velika ovira tudi nazadnjaška miselnost staršev. V takih razmerah so izredno pomembno vlogo odigrale pogoste skojevske in mladinske konference. Nenehno je bila prisotna tudi skrb za strokovno in politično izpopolnjeva nje mladih. Okrožni komite SKOJ pa je še pred koncem vojne temeljito proučeval naloge, ki so čakale mlade po osvoboditvi pri ponovnem izgra jevanju porušene domovine. (Iz referata prof. EME MUSER) priloga dolenjske U\27 b' 0 A. K .j* t 11 % V. Ir' ^ M rM | J§* v M * v -> -as' wm^- '/ timi' ,.. /•*' ^ ~J$*S "■’’ 'ii&m samiANi s poemami Srčne bolezni so na pohodu že od dvajsetih let tega stoletja. Danes lahko že govorimo o svetovni epidemiji in beseda infarkt je postala kar domača. Ljudje, ki preživljajo srčni napad (lahko bi rekli kar moški, ker je ženskih žrtev te bolezni le okrog 1/5), se zelo počasi in težko vrnejo v običajen življenjski tek in mnogi vse življenje prenašajo težko duševno breme srčnega bolnika. Pred 13 leti so v rehabilitacijskem središču v Toror.tu ustanovili oddelek za bolnike, ki so preživeli srčni napad. Vodja ustanove dr. Kavanagh je v program dela s srčnimi bolniki, ki so prestali infarkt, vnesel telesne vaje. Obremenitev zagotavlja v glavnem lahkoten, sproščen, počasen tek. Izkušnje so pokazale, da je tek najboljši način za pridobivanje vzdržljivostne sposobnosti, ki srcu edina konsti. Toda te sposobnosti ni mogoče uskladiščiti, zato mora vadba potekati nreprekinjeno. Če prenehamo, se pridobljene koristi izničijo in kmalu smo spet na začetku. Za srčne bolnike pomeni to, da se morajo po vadbenem načrtu ravnati ves preostali del življenja in pri taki aktivnosti so velike možnosti, da bo to njihovo življenje dolgo. Tako vsaj govori statistika centra, kjer se je v zadnjih desetih letih v vadbeni program za paciente, ki so prestali srčni infarkt, vključilo 2500 ljudi. Skrbna študija o prvih 610 bolnikih je pokazala; da je s trikratnim tedenskim treningom nadaljevalo 82,8 %, popolnoma pa je odnehalo le 2,8 % bolnikov. Ponovnih smrtnih in drugih primerov srčnega infarkta je 1 %, še nižje pa je bilo ponovno pojavljanje bolezni pri tistih, ki so po programu delali več kot 2 leti le 0,85 %. Vse te številke so bistveno nižje od običajne letne smrtnosti, ki znaša v prvih petih letih po napadu okrog 5%. Tudi druge podobne ustanove v Severni Ameriki ugotavljajo, da je ponovni srčni napad redkejši pri tistih pacientih, ki po prestanem infarktu vnašajo v rehabilitacijo telesni napor. Človek je družbene narave, tek, ki je postal zdravilo dr. Kavanagha, pa je samotarski šport. Da bi odgnal dolgočasnost, je svoje pac ente organiziral v skupine, s tem pa je tudi preprečil odmikanje od običajne vadbene rutine; njegovi najbolj navdušeni ,,bolni tekači" so se začeli ob koncu tedna zbirati na dolgih, počasnih skupnih tekih. V začetku jim je sledil sodobno opremljen bolniški avto z vso nujno opremo. Ko so počasi pretekli prvih 5 km, se jim je zdelo, kot da se pred njihovimi očmi odpira nov. večji svet, a vse to je zbledelo, ko so ugotovili, da lahko pretečejo 10,15 in več kilometrov v enem samem teku. ZDRAVNIK POSTANE TRENER Bolniki so skupaj s svojim zdravnikom postajali vedno bolj samozavestni in kmalu so bolniško spremstvo opustili, čeprav je zdravnik še dolge mesece pod majico nosil na treninge prilepljeno injekcijsko iglo in brizgalko ter zdravila, za vsak primer . . . Dr. Kavanagh, ki je bil svoje čase skakalec v daljino, je na tekih s svojimi pacienti spoznal, da je tudi počasen, netekmovalen tek po parkih ali gozdovih lahko zelo prijeten. Med tekom so razpravljali o dobrih in slabih straneh različnih poti skozi parke, o prednostih in slabostih tekaških copat, o fiziologiji neprekinjenega in intervalnega teka in srčna bolezen je bila pozabljena. Vse manjkrat so ga poklicali ..doktor" in vse bolj je postajal „trener". Nekega dne je eden od pacientov, grafik po poklicu-, prinesel na tek osnutek za znak na njihovih tekašnkih majicah. Slika je prikazovala supermana, ki mu na prsih cvete počeno srce! Zdaj niso bili več pacienti s svojim zdravnikom, ampak pravi tekaški klub - najbolj bolan klub na svetu, kot se radi pošalijo. Gonilna sila vsakega atletskega kluba je tekmovanje in premagovanje nasprotnika. Seveda tega dr. Kavanagh v svoji skupini ne more dovoliti. Nespametno in nesmiselno bi bilo, če bi člani te edinstvene in v začetku tudi edine skupine med seboj tekmovali. Morali so najti neko drugo motivacijsko silo. Spodbudo so našli v dejstvu, da človek lahko tekmuje sam s sabo. Če že ne smejo teči hitro, lahko tečejo daleč. Ni bilo razloga, da ne bi vsakomur od njih nekega dne uspelo počasi preteči 20 ali celo 30 km naenkrat. Cilj je postala razdalja in razdalja, ki z nenavadno močjo privlači vsakega tekača na dolge proge, je — maraton. Pet let po ustanovitvi oddelka za rehabilitacijo srčnih bolnikov je prvih pet pacientov dr. Kavanagha nastopilo na bostonskem maratonu in ga končalo. Mnogi od njih redno dvakrat ali trikrat letno nastopijo v maratonskih tekih in lani jih je na bostonskem nastopilo kar šestnajst. Zakaj tek za boljše srce? Zakaj obremenjevanje organizma, načrt treninga, ne pa ogibanje kakršnemukoli naporu? Leta 1953 je britanski specialist za bolezni srca in ožilja J. Morris ugotovil, da imajo sprevodniki londonskih dvonadstropnih avtobusov kar za tretjino manj srčnih obolenj in da je pri njih polovico manj srčnih napadov kot pri šoferjih teh avtobusov. Svojo ugotovitev je razlagal z različno naravo njihovega dela. Medtem ko šofer sedi, mora sprevodnik, ki pobira vozovnice, tekati iz enega nadsropja . drugo in se premikati še vzdolž vozila. V osmih urah opravi pot, ki je enaka dvakratnemu vzponu iz kleti na vrh 60-nadstropnega nebotičnika. To pa ni majhno delo. Tudi vse raziskave po Morrisu so pokazale, da je zveza med zahtevnim telesnim delom in pogostostjo srčnih bolezni izrazito negativna, celo če so prisotni dejavniki tveganja, kot so kajenje, visok krvni pritisk, debelost in srčne bolezni, rodu. Prof. Morris je ugotovil, da sta intenzivnost telesnega napora in pojavljanje srčnih bolezni v obratnem sorazmerju. Čim napornejše je delo, tem redkejše so bolezni srca. Pokazalo se je, da tisti, ki se ukvarjajo z nezahtevno telesno aktivnostjo, niso nič bolj imuni za srčne bolezni kot tisti, ki sploh ne vadijo. Za zdravje se je treba potruditi! Zdi se, da je koristnost telesne dejavnosti tudi v tem, da ohromi ostale dejavnike tveganja. Morris jasno izraža svojo sklepno ugotovitev: pri moških srednjih let, ki svoj poklic opravljajo pretežno sede, edino živahna telesna aktivnost v prostem času preprečuje pojavljanje srčnih bolezni. Kje bi lahko našli potrditev za očitno potrebo telesa po relativno naporni dejavnosti? Večji del človekove zgodovine je en sam dokaz za to. Človek se je ,.udomačil" šele v zadnjih 10 tisoč letih. MILIJON LET GIBANJA Milijon let preden je spoznal, da lahko seje in se hrani z žiti, pa je bil lovec, nomad, ki se je gibal skupaj z divjadjo, jo zalezoval, tekal in nenehno gradil in podiral svoja prebivališča. Ali naj verjamemo, da deset tisoč let lahko pogasi potrebe po gibanju, ki jih je telo hočeš nočeš zakoreninjalo milijon let? Kako naj si potem razlagamo, da se otrok še vedno boji teme? Zakaj se nam naježijo lasje in razširijo zenice, kadar se pripravljamo na boj, ali kadar se prestrašimo? Najbrž se niti ne zavedamo, kako močan je biološki spomin in kako blizu smo svojim kamenodobnim prednikom. Tam kjer še lahko naletimo na ostanke primitivnih narodov, ugoravljamo, da smrti zaradi srčnih napadov skorajda ni. Avstralski domorodci, kenijsko pleme Masai in mehiški Indijanci Tarahumari poznajo le en način potovanja: tek ali hojo. Tarahumari sami sebe imenujejo Raramuri, kar dobesedno pomeni tekače. Ena od njihovih obrednih značilnosti je 160 km dolg počasen tek, pri čemer brcajo majhno, iz lesa izrezljano leseno kroglico. Zanesljivi podatki pravijo, da (pri njih) skorajda ne poznajo bolezni srca in ožilja. Zbirka dokazov o tem, da neprekinjena večletna redna telesna aktivnost ščiti pred srčnim napadom, je iz dneva v dan bogatejša. Znano je tudi že, da lahko delavci, ki pretežno sedijo, z intenzivno vzdržljivostno vadbo razvijejo odpornost proti boleznim srca in žil kot telesni delavci, ki opravljajo naporna dela. Če torej reden napor ščiti pred srčnimi boleznimi, bi bilo zanimivo vedeti, kako se to dogaja. Fiziologija napora ali raziskovanje vpliva kratkotrajnih in dolgotrajnih telesnih aktivnosti na telesne mehanizme je relativno mlada znanstvena veja in na veliko pomembnih vprašanj še ne zna odgovoriti. Vendar je moč marsikaj razumeti, če poznamo vsaj preproste osnove mehanizma telesne dejavnosti; vsakdo bi moral poznati delovanje pljuč, srca, krvnega obtoka in mišic, ki premagujejo težnost in premikajo naše telo. Človek je aerobno bitje, kar pomeni, da za življenje potrebuje stalno preskrbo s kisikom. Po nekaj minutah brez kisika začno odmirati telesne celice najprej možganske, ki so najbolj občutljive. V ozračju, kjer živimo, je 21 % kisika in človeško telo je zgrajeno tako, da to izrablja. Kisikov transportni sistem zagotavlja, da so mišice enakomerno preskrbljene s kisikom. Še posebej je ta sistem obremenjen, kadar je napor velik. Kisikova pot do mišic se začne v pljučih, poteka pa tako, kot je zapisano v vsaki šolski biološki knjigi. Kaj ima to opraviti z vzdržlj ivostno telesno pripravljenostjo, ki jo v športu in fiziologiji imenujejo aerobna vzdržljivost ali aerobna moč? KISIKOV DOLG Iz praktičnih razlogov lahko vso telesno aktivnost razdelimo na aerobno in anaerobno. Slednja oznaka velja za kratke, ostre izbruhe telesne dejavnosti, ki trajajo največ nekaj minut in po katerih lovimo sapo, da bi organizmu povrnili kisikov dolg, ki smo ga ustvarili z maksimalnim naporom. Anaeroben pomeni brez kisika, kajti zahtevnost vadbe je bila tako velika, daje presegla zmožnost organizma za adekvatno preskrbo s kisikom. Manjkajoči kisik, ..kisikov dolg", se povrne šele v fazi počitka. Tipični predstavniki anaerobnih športov so tekači in kolesarji—sprinterji, dvigalci uteži, hokejisti, metalci krogle, kladiva in diska. Aerobna vadba pa je manj intenzivna, traja dlje in skoraj brez zasoplosti; mišicam ni treba delati brez kisika, ker je kisikov transportni sistem kos zadani nalogi. Medtem ko srčnim bolnikom in popolnim začetnikom (še posebno, če so srednjih let) anaerobne dejavnosti ne priporočajo, je AEROBNA VZDRŽLJIVOST še posebej koristna za srce in ožilje in ta način vadbe priporočajo tudi prebolevnikom infarkta. Tek, kolesarjenje in plavanje na dolge razdalje, smučarski tek in veslanje so športi, ki zahtevajo odlično aerobno pripravljenost. Če hočejo športniki v teh disciplinah dosegati vrhunske rezultate, morajo biti sposobni izrabljati veliko količino kisika. To pomeni učinkovit kisikov transportni sistem: močna pljuča, primerno količino krvi in hemoglobina v njej, učinkovito porazdelitev srčnega dela in učinkovit kemični sistem v mišicah. Toda srce je glavni člen! Ali lahko večinska ..sedeča" populacija z aerobnim treningom koristi svojemu zdravju? Fiziologi so prepričani, da lahko, ker si niti delavec, ki opravlja naporno delo, niti tekač na dolge proge ne izbereta svojih dejavnosti zato, ker imata zdrav srčnožilni sistem; njuno zdravo srce in ožilje sta posledica premagovanja naporov. Zmožnost mišice zavdolgotrajno delo pri zmernem naporu je odvisna od preskrbe mišičnega tkiva s kisikom. Fiziologi merijo učinkovitost kisikovega transportnega sistema z maksimalnim volumnom kisika, ki ga je človek sposoben porabiti v 1 minuti. Čim več kisika porabi človek v minuti na 1 kg telesne teže, tem večja je njegova sposobnost za aerobno vzdržljivostno delo Ker pljučna kapaciteta ni v odločilni zvezi z aerobno vzdržljivostjo in ker hitrost ter globina dihanja tudi ne pomenita večje vzdržljivosti, nam ostane v premislek še en člen (in ta je najpomembnejši) v kisikovem sistemu — srčna črpalka. Dokončna sposobnost transporta kisika se odloča v srcu Količina krvi, ki jo srce z vsakim utripom požene po žilah, je srčno delo Ta je produkt volumna krvi, ki jo srce iztisne z enim utripom, in števila utripov v minuti. Če stvar nekoliko [joenostavimo, lahko rečemo, da je maksimalna poraba kisika v glavnem merilo maksimalnega srčnega dela, torej tudi mera za človekovo vzdržljivostno pripravljenost. KRITIČNIH 500 GRAMOV SRCA Pri mladem človeku aerobna vadba poveča srčni volumen. Športniki, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, imajo veliko srce, vendar zdravega povečanja srca tekačev na dolge proge, plavalcev ali kolesarjev ne smemo zamenjavati z razširjenim oslabelim srcem. Pri rutinskem rentgenskem pregledu sta taki srci videti enaki, toda zdravo atletovo srce nikoli ne preseže kritičnih 500 gramov, medtem ko je bolno razširjeno lahko precej težje. Seveda tehtanje srca ni običajen klinični postopek! Razlikovanje pa je potrebno, sicer lahko vrhunsko pripravljenega športnika proglasimo za bolnika in mu prepovemo vsakršne napore, dokler njegova vzdržljivost ne spuhti, srce se pomanjša in „bolnik" postane spet ,,normalen". Zaenkrat ni znano, da bi se človeku, ki se začne ukvarjati v srednjih letih z aerobnim vzdržljivostnim treningom, koristno zvečal volumen srca. Vendar ni moč trditi, da do povečanja ne pride; zdaj, ko se za aerobni tek odloča vedno več štiridesetletnikov in starejših, bodo raziskave pokazale, če lahko tudi starejše trenirano srce pridobi koristen prirastek volumna. Večje srce povzroči sorazmerno povečanje in zvišanje števila koronarnih žil in kapilar, ki prepredajo srčno mišico. Tako preskrba s kisikom stopa v korak s porabo. Velike, široke koronarne arterije se skorajda ne morejo zamašiti z mastnim arteriosklerotičnim materialom. Najbrž je ravno zato med tekači maratona tako redek pojav infarkta, pa čeprav je danes vse več maratoncev, ki nastopajo v srednjih letih, ko je infarkt najpogostejši. Raziskave so pokazale, da vzdržljivo srce potrebuje zase manj kisika. Počasi utripajoča srčna mišica uporablja kisik ekonomično in v srčni mišici obtok ni nujno zelo živahen. Dotok kisika je torej potencialno velik, poraba pa nizka. To zagotavlja ..rezervo", varnost in primerno zaščito pred spremenljivostjo modernega življenja, kamor sodijo razne stiske in bolezni. Znanost je odkrila, da telesna aktivnost znižuje krvni pritisk, da vzdržljivost zagotavlja manj ..lepljivo" kri in torej manjšo možnost tromboze in da intenzivno delo zmanjšuje velike količine maščob v krvi; mišična aktivnost uspešno razgrajuje holesterol, telesni .rening pa pri mili obliki diabetesa izboljšuje tolerantnost za sladkor. Koristnih strani aerobne vadbe je torej več ko dovolj, vendar noben vadbeni program ne zagotavlja nesmrtnosti! Ker v današnjem svetu naporno delo postaja preteklost, se moramo čim več gibati v prostem času. Zelo pomembna vprašanja pri izbiri dejavnosti so: kakšna vrsta vadbe zagotavlja zdravo in vzdržjivo srce in ožilje? kakšna naj bo jakost vadbe? kako pogosto naj vadimo in koliko časa naj traja ena vadbena enota? Najobčutljivejše vprašanje pa je, ali lahko aerobni vadbeni program koristi človeku, ki je preživel srčni infarkt in bi se rad ognil ponovnemu. TEK KOT ZDRAVILO Vadba lahko pomaga pozdraviti srčno bolezen, toda če Jo hočemo uporabljati kot zdravilo, moramo natančno upoštevati navodila za njeno uporabo. Spoznati moramo vse kontraindikacije in indikacije, optimalno doziranje, stranske učinke in škodljive odzive. Kot vsako učinkovito zdravilo lahko vadba dela čudeže, če jo uporabimo razumno, lahko pa je nekoristna ali celo nevarna, če jo rabimo nerazumno. Posebno previdno mora svoje tekaško zdravilo jemati bolnik z arteriosklerotičnim srcem. Vendar si moramo priznati, da se vsak bolnik od časa do časa neogibno srečuje s telesno in duševno stisko in temu dejstvu se pač mora privaditi. Vadba nas pripravljana take situacije in zmanjšuje njihovo nevarnost. Po dvanajstletnem delu v rehabilitacijskem centru v Torontu ugotavljajo, da je s predvidno načrtovanim vadbenim režimom možno olajšati in celo odptiaviti težave angine peetoris pri večjih telesnih naporih. Srčnega bolnika zanima predvsem, ali lahko telesna aktivnost zmanjša število in težo jjonovnih srčnih napadov ter podaljša njegovo življenje Če je to _ možno, kakšne naj bodo jakost, jrogostost in trajanje vadbe? Zdravniki specialisti za fiziologijo prav dobro jaoznajo teste, s katerimi lahko določajo maksimalno delovno sposobnost zdravega in bolnega človeka. Zanesljivo poznajo tudi svarilne znake pri takem testiranju. Pri moških srednjih let se med testiranjem pogosto pojavijo znaki prikrite, včasih kar resne srčne bolezni, zato mora testiranje nadzirati in rezultate ovrednotiti zdravnik sprecialist! Večini bolnikov, ki trpijo zaradi bolezni srca, razumen program telesnih vaj koristi, so pa tudi primeri, kjer telesni napor ni primeren. Vsekakor velja to za stanje takoj po srčnem infarktu, ker celjenje brazgotine traja najmanj 6 tednov. Tudi če je srce kakorkoli drugače bolno, bo zdravnik vsekakor povedal, kaj smemo in česa ne smemo. Poleg kontraindikacij, ki imajo svoj vzrok v srčnih boleznih oz. bolezenskih stanjih, so še druge, npr. resna, nekontrolirana oblika sladkorne bolezni, bolezni ledvic, pljuč in jeter. Včasih beremo v časopisu o nenadni smrti med telesno aktivnostjo, pri igrah, veslanju, teku ali Prl najjornem delu. Zato naj na tem mestu omenimo, daje vzrok večine teh smrti nespametno treniranje ali tekmovanje z vročino. Zdi se, da nikoli dovolj močno ne poudarjamo, kako nespametno igro z življenjem se gre tisti, ki sili srce k napornemu delu in zatiska oči pred boleznijo. Prehladne bolezni so največkrat nenevarne, toda od časa do časa povzročajo vnetje cleic srčne mišice (miocarditis) in v tem primeru je vsaka dodatna obremenitev srca lahko usodna. Da bi se izognili tveganju, se moramo absolutno ravnati po strogem pravilu, da vsaj 7 dni po prenehanju vročine ne smemo obremenjevati srca. Nerazložljiv hiter ali neenakomeren srčni ritem, ki spremlja ali sledi prehladnemu obolenju, močno diši po aktivnem vnetju srčne mišice. STARČKI PREMAGALI MLADENIČA Ob tem se lahko zamislijo športniki, ki kljub navodilom trenerjev in zdravniškim prepovedim trmasto trenirajo ob prehladih in podobnih ..navadnih" bolez nih. Zdravim, navdušenim rekreatorjem grozi še. ena nevarnost. Ker jih po začetnih težavah začne zanimati možen napredek, kmalu zabredejo v pretiravanje. Presenetljivo veliko število tekačev ali kolesarjev, ki sicer vadijo le za zdravje, nenadoma postane ambicioznih in, ne glede na starost ali kako drugo okoliščino, od svojega organizma zahtevajo nesorazmerno veliko. Dr. Kavanagh je zato izdelal tabele naporov za dolge kontinuirane rekreativne teke v naravi, upoštevajoč starost in srčni utrip pri mirovanju, ter postavil pretiranim navdušencem razumne meje. Oče počasnega, sproščenega teka za zdravje je znani novozelandski atletski trener Arthur Lydiard, ki je vzgojil številne olimpijske zmagovalce. Lydiarda od vsega začetka zanima tudi netekmovalni tek in prepričan je, da je telesna kondicija ključ do srečnega in zdravega življenja, najboljši način, da si jo pridobimo' pa je dolg, lahkoten tek v naravi. Ko je ameriški trener Bill Bovverman obiskal Novo Zelandijo, ga je Lydiard povabil na Jogging" s svojo skupino ..fantov", ki so že krepko zabredli v šestdeseta in sedemdeseta leta. Jogging je bil novozelandska ljudska zabava. Mlado in staro, ženske in-moški so v [jočasnem ritmu v naravi pretekli kilometre in kilometre, pri tem pa se v skupinah šalili in pogovarjali. Bovverman je po nekaj kilometrih začutil, da starčkom ni več kos. Kako je bil šele razočaran, ko je na koncu ugotovil, da je tisti, ki je ostal z njim. ostal zadaj le zato, da mu je delal družbo! Bovverman je lahen, sproščen tek prinesel v ZDA in danes je tam že prva vojska tekačev — več kot 20 milijonov. Seveda se v množici najdejo tudi taki, ki pretiravajo in ne upoštevajo zdrave pameti in hočejo proces, ki je po svoji naravi postopen, (organski razvoj) izsiliti kar čez noč. ,,Instantne" kondicije ni, tako kot ni vrhunskega pianista, ki bi vsak dan vadil samo 5 minut. Ljudje, ki dovolijo, da jim moderen način vsiljuje trenutne rešitve, razočarani vržejo puško v koruzo, ker po treh tednih teka niso vitki in hitri kot gazela! Iz njihovih vrst se pojavljajo najhujši nasprotniki teka za zdravje. Njim nadvse godijo članki o grozljivih deformacijah sklepov in tekašnkih invalidih. ZA LJUDI Z DOMIŠLJIJO Poglejmo stvari v oči. Počasen vzdržlj ivostni tek je nadvse varna telesna dejavnost. Vendar nobena telesna rekreacija, |aa naj bo še tako lahkotna, ni brez možnosti za poškodbe. Celo če lepo sedite doma in iz dneve vdan pletete, imate možnosti, da bo v zapestjih in prstih prišlo do vnetja kit! Upoštevati moramo nekaj varnostnih ukrepov: tek naj ne bo edino, kar počnemo v gozdu ali na travniku; vsakič posvetimo nekaj minut preprosti gimnastiki, ki so nas je naučili že v šoli. Tla, po katerih tečemo, naj bodo čimbolj naravna, najboljše so prožne gozdne steze. Tekaški copjati morajo imeti rahlo dvignjeno peto, v predelu prstov pa morajo biti dovolj široki, da kri lahko kroži in da se noga pri vsakem udarcu ob tla razširi. Copati morajo dobro oklepati peto, podplat v tem predelu pa ne sme biti premehak, sicer dvignjena peta ne razbremenjuje ahilove tetive. Začetne bolečine v kolenih so normalen pojav, še posebno pri tekačih, ki začnejo vaditi obteženi z odvečno maščobo. Tudi pri njih je vse odvisno od zdrave pameti. Pretiravanje lahko privede do poškodb. /hiT Zelo primerna za tek je Holmerjeva steza, ki je pokrita z mešanico žaganja, smrekovih in borovih iglip in peska. Pred leti smo v parkih in gozdovih gradil? trimske steze in nanje postavili kup telovadnih orodij, ki sp za nepoučenega človeka lahko smrmo nevarna! Kolikokrat namreč lahko vidimo, kako debelušen človek srednjih let že vse zaripel visi na drogu in šteje zgbe . . 'morda tudi zadnje trenutke pred srčnim napadom. KajtLvesa na drogu in zgibi pa Hup vaj na krogih, ki smO j-ih v imenu zdravja obešali v gozodve, so vaje za popolnoma zdrave mlade ljudi, nikakor pa ne za tiste, ki impjo na primer zvišan pritisk ali pa celo srčno bolezen, za.katero niti sami ne vedo. Trimske steze so bile zgrajene za populacijo brez domišljije, za tiste ki ne čutijo, da so model, italup. kakršnih je v današnjem življenju prej preveč, ikot premalo. Za ljudi, ki imajo domišljijo, ni lepše steze od gozdne ali poljske poti, kjer lahko hodiš in tečeš ppvsod. kamor te zanese trenutna volja in igrivosti ki se člpveka loteva, ko se odpravi „ven", na dolgo križarjenje po deželi. Končno se lahko kjerkoli obesiš na vejo m delaš tudi zgibe, če si za to razpoložen! Prednost teka pred ostalimi vzdržjivostnimi dejavnostmi je v tem, da ni obsojen na en sam kraj, da je poceni in da je oblika rekreacije, ki lahko traja vse leto; seveda ga lahko pozimi zamenjamo stekom na smučeh. Dolg, samoten tek prenekatero človekovo težavo postavi v drugačno perspektivo, drobne stvari se umaknejo ih jxjmembnejše stopijo v ospredje. Tek ni le telesna, ampak tudi učinkovita duševna sprostitev. Še bi lahko naštevali, kaj vse človeku pronuja tekaško veselje, toda skušnja sama pove največ. JANEZ PENCA Vodja novomeške mostne godbe ok. I. 1860. (iz Kronike slovenskih mest 1936 str. 109) Novo mesto je dobilo redno godbo leta 1854. Kakor pripoveduje Janez Trdina, vestni kronist dolenjskega življenja, je prišlo do tega takole: Dva bršljinska fanta sta se v avstrijski vojski dobro izurila za godca. Ko sta se vrnila domov, so sestavili zbor, ki se je sestajal in imel vaje v Bršljinu. Tako so godci dobili ime „bršljinci". Kmalu so se ljudem tako prikupili, da so jih vabili na vsa godovanja, javne in zasebne zabave (Trdina, Zbrano delo X, str, 111). Trdina sicer ne navaja iman godcev niti ne pove, koliko jih je bilo, vendar se da njegovo poročilo lepo dopolniti s tem, kar je meni pripovedoval leta 1956 svoje čase znani novomeški pismonoša in muzikant Franc Misjak (1878—1959). Po Misja-kovi pripovedi je bilo „bršljincev" okoli 16; med njimi so bili: Pleskovič, doma nekje okoli Kamene ali Bučne vasi, Sukovič iz Globodola, KresaI s Kala pri Mirni peči, Rupnik in Plut. (Omenjam Misjakove podatke ne samo v čast godčevskega stoletnega izročila, ampak tudi zato, ker mi bodo kasneje prišli prav pri razlagi pesmi „Od novomeške bande".) Trdina pravi dalje, da se je poleg „bršljincev" osnovala „mala, dobro izučena banda tudi v Otočcu. Mestna in druga gospoda začne premišljevati in se posvetovati, kako bi se dal iz teh prvin napraviti glasbeni zbor v Novem mestu. Bilo je tako uganjeno, da mora postati na vsak način sestaven del mestne vojaščine. Leta 1854 se osnova izvrši. Bršlinci se združijo z Otočani, za kapelnika se jim da odlični glasbar Šenica, ki jame skrbeti obenem za naslednike svojih godcev, podučevaje več bistroglavih sedem - do devetletnih dečkov. To je začetek ' prelepe novomeSce godbe, največje imenitnosti Novega mesta, s katero bi se mogla po pravici ponašati veliko večja in bogatejša mesta, nego je Rudolfovo." Trdina poudarja, da gre velik del zaslug za uspehe > novomeške godbe prvemu kapelniku Sanici. Ta je za svoj trud prejemal neznatno plačo 25 goldinarjev na mesec. Noben član godbe razen kapelnika ni dobival plače, pač pa so si 990cf služili lepe denarce na cerkvenih shodih, društvenih in zasebnih veselicah, svatbah in dnjgih slovesnostih. Igrali so zdaj v Čitalnici, zdaj v nemčurski Kazini, zdaj na čast nemčurskega, zdaj slovenskega godovnjaka, držeč se pravila, da je denar dober, naj ga da Peter ali Pavel. (Trdina, Zbrano delo X, str. 112) Zdi se, da je Trdina poleg podatkov, ki jih je izvedel od ljudi, posnel nekatere podatke tudi iz članka- v Novicah 1864, str. 116, zlasti Podrobnosti o kapelnikovi plači. Iz noviškega Poročila je razvidno, da so ustanovitev godbe omogočili premožnejši Novomeščani, s tem da so Prispevali vsak mesec 50 goldinarjev za plačo kapelniku, za nakup uniform in muzikalij. Deset po ustanovitvi godbe je bil kapelnik še vedno ^nica; godcev je bilo tedaj 24. Iz naslednjega lata pa je ohranjena celo fotografija godbe (objavljena prvič v Kroniki slovenskih mest 1936, *r- 105, in ponovno v knjigi Novo mesto, kulturnozgodovinski vodnik, 1976, slikovna Priloga št. 19). Ko sem pred sedemindvajsetimi leti v zvezi z omenjeno sliko zaprosil za podatke izbornega poznavalca novomeške preteklosti dr. Leopolda Godba novomeške mestne garde 1865 (Iz knjige: Novo mesto. Kulturnozgodovinski vodnik. Novo mesto 1976) P I II P . Picigasa (r. 30. jan. 1863 v Novem mestu, u. 7. nov. 1955 na Dunaju), mi je odgovoril: „Slike godcev nisem nikdar videl. To vam pa lahko sporočim: ko je banda nastopala, je bilo v pervi versti 5 ali 6 godcev: na krilni rog je igral Pica, peričin sin iz Kandije, a ta je že I. 1873 odšel k mestni bandi v Terst; na njegovo mesto je stopil Kresal; na basovski krilni rog je godel Papež, ta je bil tudi goslar in dobro izšolan godec; vmes med tema dvema so bili 3 ali 4 klarinetisti. Može—Rupnik, Merše in Mišič; 4. klarinetist Gregorič je odšel 1872 v Metliko. Iz leta 1865 se pač ne morem spominjati, menim pa, da so bili I. 1865 tisti klarinetisti kakor I. 1870, ki se jih spominjam." Seveda je godba nastopala v polni zasedbi le ob raznih mestnih svečanostih, na zasebnih veselicah in kmečkih svatbah pa so igrale manjše skupine, ki so štele pet, šest do osem godcev. V okolici Mirne peči je bila najbolj priljubljena Rupnikova —Možetova skupina, o kateri je on sam šaljivo zapel: „Nas je iz mesta pet rogačev in piskačev; polke, valčke, marše smo igrali." Med njimi so bili poleg Rupnika, kakor mi je zatrjeval pokojni Misjak, še Šmon, Mišič, Knafeljc in Kresal (Slovenski etnograf 1956, str. 222). Do podrobnosti pa nam je znana druga, osemčlanska „banda", v kateri so igrali: Anton Jarc (klarinet), Možek=Može- Rupnik, Janez Plut (kontrafagot). Suhi (trompeta), Sapor in Pleskovič (hornista), Kerin in Matija Vengelin iz Toplic (fagot). 0 teh godcih namreč govori pesem „Od Novomeške bande," ki jo je leta 1956 našel v pesmarici Terezije Bobnar na Podborštu moj prijatelj Vinko Blatnik. Ker so med godci v tej pesmi omenjeni tudi Može, Plut in Pleskovič, je pokojni Misjak domneval, da gre za „bršljince", to se pravi, da bi pesem nastala pred letom 1854. Vendar po naslovu samem in po oznaki, da je Možek-Rupnik „mejstn purgar", sodim, da je pesem nekaj let mlajša. Kaj natančnejšega bi bilo seveda mogoče reči le, ko bi bili znani podatki o naštetih godcih, ki jih pa doslej nisem mogel dobiti. Vesel bi bil, če bi bralci Dolenjskega lista v tem pogledu dopolnili moja izvajanja. Pesem pa se — z neznatnimi pisnimi popravki zaradi lažjega razumevanja glasi takole: OD NOVOMEŠKE BANDE /. Preljub prjatl jest vam povem eno pesem in je bom tud zapev od bende teh muskantarju, glih osem jih bom naitu. Res je imenitna banda ta, kdur ima ušesa, usak spozna, kak ani musceraje zvestu in se štimajo lepu. II. An Tone Jarc primer le-ta: ta karlc note prav pozna. De jih an le enkrat v roke dobo, le hmai jih piskav bo. Dokler je on v mladosti biv, tešku sem mu gliho dob iv, klenet mu še zdej poje Ipu in tud drug štrament taku. III. Molek pa note pisat zna, ta karlc anzec dobr ima, jamu res muska tudi prav stri. teStu se tak dobi. Ta pervi štrament, ki je bil dabiv. na Malem Kali se je učiv. Le kdu b se takrat troštav biv, de b zdej on mejstn purgar biv. IV. Ta treti je pa Janez Plut. On ima kontra fagot, on ima le vse bele lase, pa mu ta velk štrament dade. An ima le ujsta za tu, fagot mu poje res lepu, njegove persa le tu stre, de ima zadost sape. V. Ta Suhi, Pejmc, je le-ta iz le-to kratko sukanca. An je rej s an mojster biv, al lejta je preb iv. Ko b ga zdaj vi zaničval močnu, tu pač bi blu za vas štabu. Posihmav, ki trampetca terda bo, pa go selce pojo. VI. Sapor in Pleskavic glih le-ta, tu sta pa skup hornista dva. Tu sape en šparavn možje, k s premav muje dade. Tadva nalahku piščeta, skoraj gredoč počivata. Zakaj mata tak majhen ton, kjer mamo vsi glih Ion? VII. Ta sedm je Miha Kerin, on nosi sabla ku sardin. Ta karlc se lahko štema, k zlate perstane ima. Kje on te perstane dobi? Per Škrem so m jih zaupali. Saj se lahko izmed vsih spozna, ki gosposko sukno ima. VIII. Osmi, Matija Vngelin, on je še gurši ku Kerin. Le-ta na vse št ramen te zna ta tud ta velega ima. Le-ta je vreden hvale vse, k je narbolj špasen čez vse. Oh, resje faj človek le-ta, če je prav s Toplic doma. IX. To pesem zdaj jazt skup zložim in tud primeri (?) jo zročim. Kadar boste imel bal al špas, zapojte jo naglas Ta pervi štiklc zapovej, le štimaj te se Ipu vselej. (Klter vam bo delav skaza umes, ne dajte temu jestI Nastane še vprašanje, kdo je avtor te pesmi. Menim, da nisem daleč od resnice, če domnevam, da jo je zložil Rupnik—Može in da je v tretji kitici podrobno opisal sam sebe. Bil je pač ponosen, da je kot godec novomeške godbe postal „mejstn purgar", čeprav je izšel iz revne kmečke hiše na Malem Kalu. Može je tudi avtor pesmi o baronbirtu, ki smo jo marca letos objavili v Prilogi Dolenjskega lista. KARELBAČER 30 [3 Z letošnjim 1. majem je začel veljati novi zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki v 228 členih prinaša številne novosti, ki pa vse izhajajo iz sitemskih načel družbene samozaščite. Novi zakon naj bi zagotovil kar največjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Zakon je sprejela zvezna skupščina 29. oktobra lani, potem ko ga je zvezni komite za promet in zveze pripravljal kar nekaj let in se pri tem držal načela, da morajo biti temeljna zakonska določila taka, kot jih terja sedanji in bodoči položaj na naših cestah za čim večjo varnost prometa. Zakon na novo vsebuje tudi nekatera določila iz mednarodne konvencije o cestnem prometu, da bi poenotili pogoje za udeležbo v prometu na evropskih cestah. Že dosti pred začetkom veljave novega zakona je bilo veliko slišati o tem, da je zaradi predpisanih kazni daleč od humanosti, vendar moramo na stvari gledati drugače. V primerjavi z dosedanjimi so predpisane kazni dejansko neprimerno višje, pri prekrških od dva in pol do osemkrat, pri gospodarskih prekrških pa od pet do dvajsetkrat. Toda kazni bodo plačevali tisti, ki se določil zakona nočejo držati, ki uživajo v vožnji po svoje, mimo prometnih pravil. Takih pa je v Sloveniji med skoraj 700 tisoč vozniki dobra desetina. Zakon razširja krog tistih, ki so soodgovorni za red oz. nered na cestah. Kršenje zakonskih določil pa v več primerih ni le prekršek, temveč tudi gospodarski prestopek. Tako na primer pri nas dosti preveč pogosta prekoračitev osnih pritiskov ne bo več pristala na mizi sodnika za prekrške, ampak jo bo obravnavalo sodišče, saj gre za gospodarski prestopek. Do sedaj se je prevozniškim podjetjem splačalo malo bolj naložiti tovornjake, saj so bile kazni — če so jih sploh „ujeli" - dokaj mile. Na škodo, ki so jo s tem povzročali, tako nihče ni mislil, čeprav se sploh ne da primerjati z dobički delovne organizacije. Tako jih lani od 1300 stehtanih tovornjakov kar 1000 prekoračilo dovoljene osne pritiske, 80 odstotkov pregledanih vozil, vključno z avtobusi, pa je bilo pomanjkljivo opremljenih. Po novem bo verjetno bistveno drugače, saj so kazni visoke, republiška skupnost za ceste pa bo od takih kršiteljev lahko terjala štirikrat večjo odškodnino kot dralej. Sedaj se lahko znajdejo na zatožni klopi tudi načrtovalci novih cest, vzdrževalci cest, proizvajalci in vzdrževalci vozil. Cestarji in komunalci bodo morali poskrbeti za boljše označbe poškodovanih cest — če jih zaradi kroničnega pomanjkanja denarja že ne morejo popraviti — kar bi tako moralo biti že zdavnaj urejeno. Ali gre v določenem primeru za prekršek ali gospodarski prestopek, bodo na kraju samem najprej ugotavljali miličniki, če pa bo kakšna zadeva romala k sodniku za prekrške namesto v roke javnega tožilca ali obratno, bodo z medsebojnim sodelovanjem poskrbeli, da bo vsakdo kaznovan za tisto, kar je zakrivil. Zakon pravi, da je vožnja po levi strani prekršek; če je zaradi nje prišlo do nesreče, hujši prekršek; če pa škoda presega 20 tisoč dinarjev, je to po novem gospodarski prestopek. Če je v nesreči kdo ZAKON JE TU, UPOŠTEVAJMO GA! poškodovan, gre seveda za kaznivo dejanje. Po novem zakonu lahko tožilci voznika, ki ni spoštoval pravil, pošljejo na specialni zdravniški pregled. Precejšnje novosti so v novem zakonu tudi v zvezi s pešci, ki so bili do sedaj kar nekako zaščiteni. Do sedaj je bil pešec le redko obtožen kot povzročitelj nesreče, sedaj pa bo tudi on lahko obtožen za kaznivo dejanje, saj se je dolžan prepričati, če lahko varno stopi na cestišče. Na prehodu imata voznik in pešec enake pravice, na cesti, kjer ni prehoda, ima prednost voznik, in na pločniku pešec. Novi republiški zakon o temeljih varnosti cestnega prometa pa bo tudi določal, da mora pešec v križišču ali na prehodu, kjer ni semafora ali miličnika, z roko nakazati, da namerava prečkati cesto. Podobno velja tudi za kolesarje. Če je za ene in druge rezerviranih -premalo površin, to še ne pomeni, da so lahko neprevidni in nedisciplinirani in da si lastijo prednost pred avtomobilisti, kar jim je dosedanja zakonodaja zaradi nenatančnih določil celo omogočala. Novi zakon vsebuje tudi določila o omejitvah hitrosti, kar se je do sedaj urejalo s posebnimi predpisi. Kljub številnim pripombam so omejitve sprejete, saj naše ceste in gostota prometa ne dovoljujejo neomejenega pritiskanja na plin. Ne avtocesti je omejitev hitrosti 120 km na uro, na cestah, rezerviranih za motorni promet, 100 km in na vseh drugih cestah 80 km na uro. V naselju voznik ne sme voziti več kot 60 km na uro, oz. več, kot to določa postavljeni prometni znak. Ni treba posebej poudarjati, da so kazni za prekoračitev precej visoke, voznika pa lahko spravijo tudi ob vozniško dovoljenje. Čeprav je uporaba varnostnega pasu obvezna, je določeno, da bodo miličniki kaznovali ta prekršek šele po ! letu 1985. ' Ne bo odveč ponovno poudariti, da voznik pod vplivom alkohola nima kaj početi na cesti. Zakon določa, da ima nepoklicni voznik lahko v krvi 0,5 promila alkohola, poklicni voznik pa 1 prav nič. Zakon je neizprosen tudi za primere utrujenosti voznikov, še posebno poklicnih, ki vozijo tovornjake ali avtobuse na daljših progah. Kazen je predpisana tudi za voznika, ki vozi na sedežu poleg sebe otroka pod 12 leti ali osebo, ki je očitno pod vplivom alkohola. V zveznem komiteju za promet in zveze so pripravili tudi nov pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja, ki jih bodo začeli zamenjavati z začetkom prihodnjega leta. Na tretji strani dovoljenja bo po novem prostor za vpisovanje spremembe prebivališča, podaljšanja dovoljenja in za vpis vseh varnostnih ukrepov ali prepovedi upravljanja za določeno vrsto motornega vozila. -Voznik, ki je bil v enem letu kaznovan za tri prekrške ali več, bo moral prestati posebne vzgojne ukrepe, od razgovorov in predavanj s področja prometne varnosti do preverjanja poznavanja prometnih znakov, pravil in potrebne spretnosti pri vožnji. Zakon je torej tu z vsemi novostmi in ostrimi ukrepi za zagotovitev večje prometne varnosti. Na vseh nas pa je, da s svojim obnašanjem prispevamo k temu! UNIVERZA PO AMERIŠKO prireditev, kajpak pa se lahko udeležujejo tudi številnih dejavnosti, ki jih organizira univerza. V mesecu dni, kolikor sem bil v Lincolnu, sta bila recimo dva velika koncerta: prišli so ljubljanski filharmoniki, pela je Linda Ronstadt. Seveda je odveč pristaviti, da je največje zanimanje za nogometno in košarkarsko univerzitetno ekipo, ki sta tudi v ameriških razmerah dovolj močni in kakovostni, mimo teh dveh pa si lahko študentje ogledajo še vrsto drugih ekip v dresih univerze iz Nebraske — od atletske in gimnastične, plavalne in rokoborske pa vse do ekipe, ki igra evropski nogomet. Mnogim nepoučenim bi se zdelo čudno, odkod tako silno zanimanje študentov za nastop v posameznih ekipah, zlasti tistih najbolj priljubljenih, saj je splošno znano, da je študentski šport povsem amaterski in da je odstotek tistih, ki lahko računajo na profesionalno kariero, kjer so zaslužki najboljših zares bajni, zanemarljivo majhen. Iz ene generacije košarkarjev v povprečju niti en igralec ne more računati na igranje za denar; morebiti se to posreči enemu v nekaj letih. Tako kot ima na primer naš papir vtisnjen naslov izdelovalca, recimo „papir Radeče", imajo vsi uradni papirji, ki gredo iz univerze v Lincolnu, vodno tiskano univerzitetni grb, okrog njega pa „Universitas Nebraskensis, 1869". Američani, ki imajo kratko zgodovino, pač veliko dajo na tradicijo in tudi v Lincolnu so nadvse ponosni, da šteje njihova univerza že dobrih 111 let. Za sorazmerno majhno zvezno državo na srednjem zahodu je kar spoštljiv podatek, da ima univerza čez 20.000 študentov, ki so prišli iz več kot 50 zveznih držav iz domovine in iz več kot 100 držav iz vsega sveta. Imajo kakih deset fakultet, morebiti kakšno več, na fakulteti za umetnost in znanost pa imajo na primer kar 41 različnih študijskih smeri. Študentsko življenje na univerzi je izborno organizirano; za študente, običajno pa tudi za druge prebivalce tega mesta, ki ima morebiti nekaj manj prebivalcev kot Ljubljana, pripravljajo ob študiju vrsto kulturnih, zabavnih in športnih Vzrok tiči drugje: univerzam je toliko do tega, da imajo kar najboljše ekipe v posameznih športih, še zlasti pa v ameriškem nogometu in košarki, da vrhunske igralce vabijo v svoje študentske vrste z brazplačnim šolanjem. To pa tudi za ameriške razmere ni denar, ki bi ga lahko zavrgli. Letošnje šolanje na univerzi v Nebraski je na primer, po uradnih podatkih univerze, stalo študenta okrog 5.000 dolarjev, vendar pa so v to ceno vračunane tudi knjige, ki jih potrebuje za študij. Potem je razumljivo, zakaj se tako ženejo, da bi bili uvrščeni v privilegirano skupino vrhunskih športnikov, zakaj vsak dan dve uri trenirajo, zakaj hočejo biti boljši od drugih ... Univerza v Nebraski je mesto, kakršno je Novo mesto. Samo na prvi pogled je presenetljivo, da je univerza tudi organizirana kot mesto: Lincoln leži v ravnini, zato ima dovolj prostora, ogromno zelenih površin, med drevjem pa se skrivajo fakultete, študentski domovi, športna igrišča — samo zraven glavne jedilnice je recimo kakih 20 teniških igrišč, vedno odprtih in dostopnih študentov — in vrsta drugih objektov. Universitas Nebraskenisis ima svojo prometno milico, kajti študentje so zvečine motorizirani, na območju univerze veljajo posebna pravila za parkiranje, prav tako velja za območje univerze vrsta posebnih, študentom dobro znanih pravil življenja in ravnanja, tako da je 111-letna šola v resnisimesto v mestu. * * Čeprav se o tem nisem podrobneje zanimal, bi človek že na prvi pogled lahko kar mimo ugotovil, da v Lincolnu nimajo takih tgžavi-z bivanjem in prehrano študentov kot na primer pri nas v Ljubljani. Praktično vsi, ki pridejo od drugod, živijo v študentskih domovih in se hranijo v študentskih restavracijah, za tiste pa, ki pridejo na izpopolnjevanje na to univerzo, jč n* razpolago tudi hotel, v katerem so cene bistveno nižje kot sicer v ameriških hotelih. V dvoposteljni sobi s kopalnico in obveznim barvnim televizor* jem stane prenočevanje 12 dolarjev, kar je v primerjavi s kakimi 40 do 50 dolarji za prenočevanje v mnogo slabšem newyorškem hotelu kaj' pak smešno nizka cena. JOŽE SPLICHAL prebrali smo tugomer in natan v’ zapisu o L. Adamiču smo nakazali, da se tukajšnjemu bralstvu obetajo počastitve raznovrstnih literarnozgodovinskih obletnic. Knjigi dram, ki ju je izdala Državna založba, se tudi vključujeta v spominski sklop: Bratka Krefta predelava ,,Tugo-merja" zaznamuje 150-letnico rojstva Frana Levstika, ob 200-letnici smrti nemškega razsvetljenca Gottholda E. Lessin-9a pa je Josip Vidmar poslovenil ..Modrega Natana". Poznavalci slovenskega slovstva so vložili veliko truda, da so kolikor toliko razvozlali nejasnosti okoli ,,Tugomerja". morebiti lahko počastili tudi 100-letnico Jurčičeve smrti. Bodi tako ali drugače, prva slovenska zgodovinska drama, tragedija (katere dogajanje je postavljeno med Polabske Slovane, njene motive niti pa se raztezajo od junakovega odnosa do jezika, rodu in domovine prek slovenskega manjvrednostnega počutja do političnega vprašanja, ali je bolje preudarno sodelovati s tujci ali pa biti neizprosen boj) je v prvotni obliki dokaj nehvaležna za sodobno gledališče, zato jo je Kreft že 1946 precej predelal; dobila je večjo ..odrsko razgibanost", v posodobljeni obliki pa „Tugomer" vseeno ni izgubil izvirne dramatične zasnove. U-vslik-kvvfl Tl GOMER —-r.~g Zamisel za dramo se je namreč porodila Josipu Jurčiču, ta je pripravil prozno inačico, za knjižno izdajo v verzih 1876 pa jo je korenito obdelal Levstik. Četudi je bila drama objavljena pod Jurčičevim imenom, jo pripisujejo Levstiku; kajpak ne