GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 4 • 22. APRIL 1974 PRAZNIK NAŠE OBČINE P 27. april - občinski praznik, nrof. Zdenke Šindič. Koroški činskeea praznika < 10 sovpada z obletnico ustanove OF slovenskega naroda, i0mo tudi letos slovesno pro-“Svili. Osrednja svečanost bo ‘P' aprila dopoldne v dvorani “na Vič. Pozdravno besedo bo pnsotnim podal na slavnostni V občinske skupščine in druž-“fnopolitičnih organizacij naše načine predsednik skupščine “tane Virtič. Slavnostni govor Pa bo podal predsednik občin-1(6 konference Socialistične veze Vili Belič. Na tej sveča-°sti bodo tudi letos podelili že radicionalne nagrade OF avtor-j jg knjižnih del iz tematike ilt Občinska organizacija lj fr, Pa bo podelila najboljši idi Atelški ekipi prehodni pokal. . ^elo pestro je letos sestavljen hniUrn‘ program. Izvajali ga harmonikarski orkester ^oene šole Vič pod vodstvom akademski oktet, člana ljubljanske Opere Ladko Korošec in Sonja Hočevar, violinist Dejan Bravničar (pri klavirju ga bo spremljal prof. Marijan Lipovšek) ter recitatorji viške gimnazije. Občinska konferenca zveze mladine pa bo v počastitev ob- organizirala tradicionalen pohod Po poteh borb in zmag, ki bo trajal 6 dni. Mnogi občani in delovni ljudje pa bodo z manjšimi slovesnostmi tako kot vsa prejšnja leta, praznovali občinski praznik in praznik dela v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Delegati za zbor združenega dela $o pripravljeni ,eiMm* v°titev temeljnih delegacij delovnih skupnosti za skupščinski zbor tciiet?;) dela na nndrnčiih delavnosti dmžheneea Sektoria le notekal no- jjs dela na področjih dejavnosti družbenega sektorja je potekal po- jjj !aCij Jotrnalno. Tega dne je bilo okrašenih kar 1 lo volišč v delovnih organi-•Stfli na^e občine. Proizvodni proces v tovarnah, delo v raziskovalnih insti-Potet Vaistvo otrok in študij v vseh šolah in na fakultetah v naši občini je *5rez zastoja. Povemo naj, da so prav volitve povzročile manjšo de-nej^^o odsotnost kot običajno. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV Uubljana vič-rudnik Ljubljana, 21. marca 1974 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ Beograd Celotno članstvo zveze združenj borcev NOV in vo-Mkih vojnih invalidov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik izraža globoko ogorčenje in prizadetost ^pričo ponovnih teženj italijanske vlade, da se deli ozemlja SFRJ, Id so bili prisojeni po drugi svetovni vojni z mednarodnim sporazumom Jugoslaviji, zopet vrnejo Italiji. Takšno pohlepništvo po zemlji, ki je bila že oddavna Poseljena z našim življem - Slovenci in Hrvati — ki smo 1° zaradi mešetarjenj velikih sil izgubili v prvi svetovni jmjm, je nevzdržno. Še vedno dokazuje, da v sosednji Italiji žive mračne fašistične sile, ki bi hotele kolo zgodovine zavrteti nazaj in odpreti vrata nasilju, mračnjaštvu 1,1 zasužnjevanju. Z vsemi naprednimi silami v Italiji obsojamo politiko Prisvajanja tujih ozemelj. Obsojamo licemerstvo in popuščanje mračnjaškim in taoističnim silam, ker vse preveva zadnja leta več ali manj Politična načela italijanskih vlad. Zahtevamo, da se spoštujejo mednarodne norme in sPorazumi, ki zagotavljajo mir v Evropi in v svetu. Zahtevamo, da nam italijanske vlade že enkrat pre-behajo jemati pravico do cone B, ko smo z veliko žrtvijo ^adi miru žrtvovali del svojega telesa v coni A. Zahtevamo, da se tudi v mednarodnem političnem živ-jenju uveljavi večno veljavno geslo vseh svobodoljubnih narodov: Tujega nočemo, a svojega ne damo! s S krvjo 1,600.000 Jugoslovanov in njihovih prijateljev df10 v narodnoosvobodilni vojni dovolj jasno dokazali fašistom in nacistom, da smo na svoji zemlji edini 6°spodar in da to hočemo tudi ostati. . Združeni v enotni in bratski Jugoslaviji - zemlji svo-N°dnih narodov in narodnosti, ki ljubijo svojo skupnost jNnoupravnega socializma, bomo vnovič dokazali svojo če bo to potrebno. . Ljudstva - osvobojena mračnjaštva in tiranije - si ni-[* ne dajo kratiti svojih pravic. To je vsemu svetu že „018o znana resnica, ___ ki jo izpričujejo vse narodno- Podpiramo stališče ZIS SFRJ o boju za osnovne revice svobodoljubnih narodov, ki nam jih skuša kratiti ^‘janska vlada. Vemo, da v tem boju nismo osamljeni in * tudi napredne sile v Italiji žele z nami ohraniti dobre driske in prijateljske odnose. Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik in ^obna protestna pisma, v katerih izražajo ogorčenje gnev nad nepravičnimi zahtevami italijanske vlade, so oj"? številne delovne organizacije in družbenopolitične ionizacije naše občine. Svoje proteste nad pretenzijami ojnjanske vlade so ostro obsodili med drugimi tudi IO llv ■ ZDL> Krajevna organizacija SZDL Rožna dolina, de--< Ig]/1 Tobačne tovarne, občinska gasilska zveza na svoji ‘^upščini in mnogi drugi. Za opravilo volitev so si delovni ljudje napovedali pravzaprav neko nenapovedano tekmovanje. Škoda je le, da je radijska poročevalska služba tega dne popolnoma zatajila -poročila so šla deloma le ob rednih poročilih, na sporedu je bila lahka glasba in reklame in tako iz te vrste javnega občila ni bilo čutiti takega slavnostnega vzdušja, kot je sicer bilo v delovnih skupnostih. Jutranji ogled volišč je pokazal, da so najslabše bili pripravljeni na nekaterih oddelkih fakultet. Skupaj z delavci fakultet so tokrat volili delegate tudi študentje. Očitno je bilo, da so bili vse preveč samim sebi prepuščeni, oziroma so jim poleg svojih opravil pomagali sindikalni politični delavci osnovnih organizacij sindikata. Na tem mestu moramo kritično oceniti nezadostno prisotnost UK ZKS Ljubljana, ki teh volitev ni pomagal niti pripraviti in jih ni spremljal tako, kot bi bilo pričakovati od najvišjega organa zveze komunistov ljubljanske univerze. Ob ponovljenih in dobro organiziranih volitvah so študentje dosegli izredno visok rezultat, na primer na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je volilo kar 91,2% vseh vpisanih študentov in zanimivost: tudi na tej fakulteti se lahko pohvalijo s prevelikim številom absolventov, ki pa so se ob dobri organizaciji zavestno odzvali. Kot smo pričakovali, je nekaj sto glasovnic bilo neveljavnih, ker so nekateri volili kar po starem še ..odbornika". Nekaj nerodnosti je bilo tudi pri sestavi volilnih imenikov, ker ni bilo jasno, kdaj dejansko usahne absolventski status (nekateri ga vlečejo v osmo leto!). Resnica je tudi v objektivnih napakah pravne narave, saj do izida volilnega zakona ni bilo jasno, kako bodo volili dijaki in študentje in zategadelj niso bile opravljene tako temeljite priprave kot v delovnih organizacijah. Na nedeljskih volitvah so se zb ali že v zgodnjih urah na voliščih kmetje - kooperantje in obrtniki-kooperanti in oddali skupno 99,98 % glasov za svoje delegacije, kar pomeni najboljši rezultat v republiki. Številčni pokazatelji volitev na dan 28. marca 1974 za delegacije skupščinskega zbora združenega dela Ljubljana Vič-Rudnik s področja družbenega sektorja dejavnosti povedo, daje od 15.134 vpisanih zaposlenih volivcev volilo 13.878 ali 91,7 %. V srednjih šolah je od 816 dijakov volilnih upravičencev volilo 748 ali 91,3 %. Na fakultetah pa je od 3967 volilnih upravičencev študentov volilo 2844 ah 71,7 %. V skupnem je volilo od * upravičencev 17.648 ali 86,7 %, ki so izvolili 119 temeljnih delegacij delovnih skupnosti s 778 delegati, med katerimi je 270 delegatii.j ali 35 9&» Na kandidatnih listah je bilo 1011 kandidatov. Na odprtih listah je bilo izvoljenih 86 delegacij ali 61,6 %, na zaprtih listah pa 33 delegacij ali 38,4 %. Po dejavnostih pa so volilni rezultati naslednji: a) gospodarstvo ima 83 delegacij s 512 delegati, katere je od 12.94 volilnih upravičencev volilo 11.301 ali 87,6 %, b) kulturna in prosvetna dejavnost ima 26 delegacij s 188 delegati, katere je od 6793 volilnih upravičencev volilo 5563 ali 81,9 %, c) socialno varstvo in zdravstveno dejavnost zastopa 8 delegacij z 80 delegati, ki jih je od 449 volilnih upravičencev volilo 436 ali 97,1 % in d) področje delovnih skupnosti državnih organov in uprave zastopata dve izvoljeni delegaciji s 14 delegati, kijih je volilo od 173 volilnih upravičencev 172 ali 99,4 %. Po 24. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji niso volile 104 delovne skupnosti z manj kot 30 zaposlenimi ter iz teh predstavljajo v celoti delegacije s skupno 1304 delegati. V skladu s 55. členom, 2. odstavek omenjenega zakona, se v 43 mandatnih področjih dejavnosti družbenega sektorja po sklenjenih sporazumih o združevanju temeljnih delegacij in delegatov tako združuje 2080 delegatov. Delegacije, oziroma konference delegacij so imele že svojo 1. sejo ter izbrale delegate in njihove namestnike za 1. skupščinsko sejo zbora združenega dela, tako je pripravljenih 79 delegatov. Sočasno so delegati na svoji 1. seji delegacij, oziroma konferencah delegacij z javnim glasovanjem potrdili kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ. JOŽE DERNOVŠEK PRIPIS UREDNIŠTVA: Omenjeni članek je uradno in dokončno poročilo o poteku in udeležbi volitev v organizacijah združenega dela v naši občini Rezultati so dokončni in kot taki hkrati tudi odgovor vsem tistim občanom, ki so bili ob prvih neuradnih poročilih ..zaskrbljeni". Kolikor smo se na minulih volitvah odločili, da damo svoj glas tistim ljudem, ki so pripravljeni biti v nenehnem stiku z nami, ljudem, ki živijo in čutijo z nami, ki so pripravljeni, da se z nami dogovarjajo, o čem in kako bodo odločali ter pripravljeni sproti poročati o svojih in skupnih odločitvah v skupščinah na vseh ravneh, potem Mora biti drugače v novih - delegatskih odnosih, v sprejemanju odločitev v občini, mestu, republiki in v zvezi Drugače rečeno, prav vse je odvisno od nas samih, od naše pripravljenosti, da odnose spreminjamo na boljše in ne samo v drugačno stanje. Pot na bolje je bila delno opravljena že s kadrovskimi pripravami na tokratne volitve. Tedaj smo izmed nas samih v delovnih in krajevnih skupnostih izbrali prek 2100 delovnih ljudi in občanov. Vse te smo evidentirali kot ustrezne za delegatska opravila v novem ustavno dogovorjenem sistemu. Izmed evidentiranih smo na kandidacijskih konferencah socialistične zveze in zveze sindikatov določili liste kandidatov za volitve delegacij. Naslednje dejanje v novem volilnem postopku smo opravili v dneh volitev, 28. in 31. marca. (Natančneje o volitvah v delovnih skupnostih, 28. marca, je zapisano na naslednji strani) 31. marca smo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih volili svoje delegacije Od 317 kandidatov je bilo izvoljenih 243 delegatov v 28 krajevnih skupnostih na območju naše občine Volitve so bile na 113 voliščih. Na vseh teh voliščih je bilo opravljeno tudi glasovanje o listi kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine Udeležba je bila 89,2 %. V krajevni skupnosti Turjak so vsi volivci uveljavili svojo pravico. V KS Rakitna se volitev ni udeležil en volivec. Skupno udeležbo so imeli 99,6 %. Naslednji po udeležbi so bili v KS Velike Lašče 98,7%, Golo-Zapotok 98,2%, Rob 98,1 %, Podpeč-Preserje 97,0 %>, Notranje gorice-Plešivica 96,4 % Vnanje gorice 95,6 %>, Tomišelj95,2 %itd. Na isti dan so volili tudi kmetje — kooperanti Volitev so se udeležili 99,8-odstotno. S tem, da smo izvolili delegate in hkrati delegacije, še nismo opravili vsega Mnogo stvari bo še naprej odvisnih od naše pripravljenosti, da delegate sproti seznanjamo o vseh vprašanjih, ki so in bodo pomembna za skupne rešitve. Skratka postati moramo drugačni, aktivnejši v družbenopolitičnem življenju delovnih in krajevnih skupnosti in ne nazadnje v vseh družbenopolitičnih organizacijah B. L. a povzetku zvemo, da 20.360 vseh volilnih 1 Aktivni tudi v prihodnje S podelitvijo priznanj občinskim odbornikom skupščine tega mandata se je predsednik SOb Stane Virtič zahvalil za uspešno in plodno delo vsem zbranim. „Re-ševali smo v tem obdobju številna skupna vprašanja, ki so bila nemalokrat tudi težka, pa vendar smo jih reševali enotno in solidarno. In to je bila po mojem največja odlika in kvaliteta te skupščine. Posluh vseh nas in razumevanje je tako nemalokrat pripomoglo k prizadevanjem reševanja različnih vprašanj. Mnogi med vami ste bili na zadnjih volitvah izvoljeni za delegate in boste tako v novi vlogi zastopali svoje občane in delovne tovariše. Bodite uspešni pri svojem nadaljnjem delu in aktivni na vseh področjih, kjer boste lahko s svojimi prizadevanji in po svojih močeh prispevali k razvoju naše socialistične samoupravne družbene skupnosti." Na zadnji seji tega mandata je skupščina razpravljala in sprejela naslednje predloge: predlog odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Slo- veniji za obdobje 1974-1980 in zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1973. Odborniki so bili informirani tudi o poteku volitev kot tudi o organiziranosti službe Komunalnega sklada in o delu komisije, ki je bila imenovana za razrešitev te problematike. Z burnim in dolgim aplavzom pa je bilo ob koncu seje sprejeto protestno pismo, ki ga je skupščina poslala zveznemu izvršnemu svetu ob najnovejši noti italijanske vlade, v kateri le-ta še vedno vztraja po svojih zahtevah po ozemlju naše države. Pohod Po poteh borb in zmag Ideja se je porodila nekako pred dvema letoma. Prvi borni poizkus je „Po propadel, zato smo sylani z vso vnemo vrgli na delo, na pripravo pohoda poteh borb in zmag“ iz Ljubljane v Metliko. Vsak novorojenček težko shodi. Tudi naš pohod se je zapletal, odpletal, delali smo napake, pa vendar uspel je. Lani je bil brez pravega programa, pa tudi cilji so bili še neotipljivi. Letos stvari potekajo drugače. Program ideološkega usposabljanja je pripravljen. Pripravljena je kulturniška grupa, ki bo skrbela za izvajanje mitingov. Cilji so jasnejši kot kdajkoli. Želimo, da bi čimveč mladih sodelovalo v tej akciji, s katero pričenjamo proslave ob mesecu mladosti. Med tem, ko se pripravljamo na organizirano vključitev mladih v partizanske enote, je ta pohod osnovna kadrovska priprava. S to akcijo želimo, da bi koncept SLO postal še bolj jasen, še bolj otipljiv za mladega človeka in da bi se naše obrambne sposobnosti še povečale. Lani je ta akcija nekoliko zbledela iz enostavnega razloga: nismo vedeli, kaj z mladimi, ki so se predvsem zanimali za delo na področju SLO. Pred nami je nastal nov koncept priprav, realizirane so že nekatere na- loge in tako stopamo k uresničevanju pohoda z zavestjo, da sredstva, vložena vanj, niso jalovo seme. Seveda za celotno organizacijo nimamo sami dovolj sredstev. Zato smo zaprosili za pomoč delovne organizacije in upamo, da se bodo odzvale naši prošnji, tako kakor lani. Ne iščemo pa samo sredstev za pohod, želeli bi od zbrane pomoči čimveč prihraniti za udeležbo na MDA KOZARA 74, za katero smo izbrani kot nosilci. ' lil ZAHVALA Stanetu Steblovniku Smrt je vedno žalostna, vendar je ne dojamemo vedno v enaki meri, ne doseže smrt vedno istih čustev, da ti stopijo solze v oči Če vidiš osmrtnico človeka, ki ga niti nisi poznal, se ne zmeniš. Ko ti pa iz sredine, ki ji pripadaš, smrt iztrga tovariša in sodelavca, šele tedaj občutiš vso žalost tega odhoda za vedno. Nekaj te stisne, malce težje dihaš in vneto gledaš skozi okno, da bi skril solze ob slovesu od tovariša, ob nenadni drami, ki se odigrava v resničnosti življenja in sodeluješ tudi ti v njej Tako je bilo nam, ko smo izvedeli za našega tovariša in sodelavca STANKA STEBLOVNIKA. Pred slabim mesecem si se nehal sklanjati nad pisalnim strojem, ker te je narava zlomila Bolezen, s katero si se tako dolgo uspešno boril ravno s svojim delom in aktivnostjo do zadnjega je takrat prešla v zadnji napad. Tukaj si moral kloniti, čeprav v življenju nisi nikoli klonil Vseh 66 let, od rojstva v siromašni kmečki družini v Šmartnem ob Paki te je življenje postavljalo pred težke preizkušnje Siromaštvo je bilo tedaj huda nadloga ki ti je onemogočila kljub dobremu učnemu uspehu nadaljnje šolanje na gimnaziji Doma ti niso mogli pomagati To si vedel in si zato sam iskal kruha s kmečkim delom po različnih kmetijah. Zelja za znanjem pa ni popustila Gnala te je naprej Izbral si edino možno pot šolanja za tiste, ki niso imeli premožnih staršev: šolanje na razpisu tedanje jugoslovanske vojske Zagrebško veterinarsko šolo si končal odlično in nato prav tako odlično služboval p Celju, Osijeku in Travniku v veterinarskih bolnicah in vojaških enotah. Okusil si tegobe prve svetovne vojne, srečal pa si se s še hujšimi v drugi svetovni vojni Ob napadu zločinske, nacistične in fašistične vojske si bil mobiliziran, vendar le za kratek čas, saj se je starojugoslovanska vojska hitro razsula, tebe pa so odpeljali v ujetništva Tedaj je bil spet očiten tvoj nemimi, svobode željni duh, saj do ujetništva nisi nikoli prišel V Avstriji si uspel pobegniti in se vrniti v domači kraj, kjer si se vključil v NOB. Tvojo pot je tedaj vodil učitelj, na katerega si bil vedno ponosen, narodni heroj Slavko Šlander. Gestapo pa medtem ni miroval in je tako odkril tvojo dejavnost. Ponovili so se dogodki z aretacijo in ujetništvom. V ujetništvu so te poslali na najtežje prisilno delo. Po devetih mesecih ti je uspelo ponovno pobegniti. Spet si se vrnil k družini v Travnik Tam si spet na vseh možnih krajih škodoval okupatorju in pomagal partizanom, čeprav si bU stalno preganjan. Po vojni si ostal v JLA in si se leta 1962 kot podpolkovnik tudi upokojil Tudi po odhodu v pokoj pa Stanči ni mogel mirovati. Delal je povsod od SZDL do KS itn Največ pa na občinskem odboru ZR VS, kjer je delal skoraj do zadnjega diha Tu se je prikupil vsem, starim in mladim. Nihče ni mogel verjeti, da bo bitko s smrtjo tako hitro izgubil Vedel je za svojo težko bolezen, vendar je bil pogumen in potem še nas ostale spodbujal, da ni tako hudo in da bo še vse v redu. Življenje se je že iztekalo, Stanko pa se je še boril Elan, ki smo ga vsi ves čas že občudovali pri Stanetu, ga ni zapustil do konca življenja Stane je še, ko je bil že hudo bolan in priklenjen na posteljo, razmišljal o tem, kaj je treba narediti in kaj bo še naredil, ko se vrne Na poslednjem slovesu od tebe pa so ti nekdanji tovariši dokazali, koliko so te spoštovali in cenili To je bil izraz spoštovanja za vse tvoje življenje, ki je bilo ena sama bitka, katero si bojeval ponosno z dvignjeno glavo. Tvoj svobodni duh ni klonil nikoli in vedno si bil pripravljen sodelovati in pomagati, saj si vedel, kako važno je to v medčloveških odnosih. Vedno si pripadal tistemu malemu zatiranemu človeku, tistemu malemu delavcu in kmetu, ki pa sta te vzljubila in tako, Stane, ob slovesu lahko le molčimo s solzami v očeh. Sodelavci družbenopolitičnih organizacij ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nasje prizadela s smrtjo našega ljubljenega moža in očeta Stanka STEBLOVNIKA — vet. p. polkovnika, se najiskreneje zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organi- _ . družbenopolitičnim organi- zacijam in njegovim najožjim sodelavcem občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem darovalcem cvetja, za tople poslovilne besede, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti! ŽENA IVANKA IN SINOVI Lani smo prehodili 150 km dolgo pot, letos pa smo jo skrajšali, zato pa pripravili boljši program in pohod bo potekal po sledeh brigade Ljubo Šercer preko Notranjske, v Brkine. Navezali smo stike z borci brigade in upamo, da bomo častno nosili ime, ki ga nosi naša mladinska pohodna enota (MPE). Takrat, ko bo ta članek izšel, bodo priprave za pohod že v zaključni fazi. Pa nič zato, ako žalite s svojimi nasveti pomagati k boljši realizaciji, vas rade volje sprejmemo in se pogovorimo. Nikjer ne piše, da smo se na napakah prejšnjega pohoda že vsega naučili. Kaj več o uspehu pohoda pa kasneje v naslednji številki Naše komune. IZTOK TRČEK Na osnovni šoli Bičevje so člani organizacije ZRVS pripravili razstavo orožja, katero so si šolatji z velikim zanimanjem ogledali KURIRČKOVA POŠTA 74 >t*ka v juliju mesecu, uat,*\ ,(fi jntj je lahko 40 mladih. Ker so f Jelo za brigade izredno ostri, j® P; jgS J’ ia brigade formirati že v začefk61^ eti z udeleženci pogovori*1 i J tj jih zanima. Že pred san$0 S« V strokovnem usposabljanju bodo člani letos med drugim obvladovali okupacijski sistem morebitnih napadalcev na Jugoslavijo, s čimer se bodo seznanili na posebnih strokovnih predavanjih. Kakor vsako leto bodo opravili orientacijsko-taktični pohod z izpitom. Poleg tega bodo organizirali še vrsto drugih zanimivih predavanj, na katere bodo vabili vse, ki jih zanimajo. Krajevne organizacije ZRVS se bodo letos usmerile še bolj kot doslej na sodelovanje z mladino, področnimi osnovnimi in srednjimi šolami. Skupaj z njimi bi organizirali ali jim pomagali pri prikazovanju vojaškega življenja in dela v enotah in Šolah, orožja, organiziranju obrambnih dnevov po šolah, s tem pa tudi vzbujali zanimanje za vojaški poklic in za sodelovanje mladih pri izvajanju obrambnih priprav v duhu koncepcije splošnega ljudskega odpora. Semkaj sodi tudi sodelovanje članov in organizacij ZRVS pri raznih pohodih po partizanskih poteh in obiskovanje znamenitosti iz NOB, ki jih prirejajo organizirane ali neorganizirane pohodne skupine iz šol. Prav tako pa sc bo občinski odbor potrudil, da bi na občinskem orientacijskem pohodu, katerega se obvezno udeležujejo vsi člani ZRVS, sodelovale tudi vse šole iz naše občine z vsaj po eno pohodno ekipo. Bržčas so orientacijsko-taktični pohodi lahko zanimivi za vsakega mladega človeka, ker vsebujejo dovolj zanimivosti in veščin, s katerimi bi se mladi srečali največkrat šele prvič. Iz obširnega programa dela občin- ske organizacije ZRVS naj omenim še, da je načrtovano pridobivanje novih naročnikov revije „Naša obramba**, ki je potrebna in koristna za slehernega občana, organe in organizacije kot strokovni pripomoček za izvajanje priprav na splošni ljudski odpor proti morebitnemu napadalcu. LOJZE SAJE temi akcijami na tako visokem nivoju, da se pravzaprav lahko pri njih samo učimo. Ta pripravljenost se odraža na vseh področjih organiziranja. Bri-gadne konference kot najvišji samoupravni otgan so pravzaprav vodja akcije in preko nje lahko brigadir vpliva na način življenja in dela brigade. Delegati brigade so v svetu naselja, ki pravzaprav predstavlja kolektivni izvršilni oigan naselja oziroma celotne akcije. kar jih zanima. Že pred hodom bomo morali forn*11. J*, i brigade in vse organe, ki s? Štab sestavljajo: komand*? pomočnika in referenti za % nje, kulturo in IPD. Ust*n%1 mora biti brigadna kon*61 . tt I cl^™ aktiv mladih komunistov. In še to: z Zavodom za 5° ^ Republiško izobraževalo? ^ i? Jfo nostjo smo dogovorjeni, ležba na delovni akciji up?*, s** J1 v delovni akciji up®' obvezna praksa za vse d*ja fc-j f njih501- IZTOK i k 5 v: NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajatelj ski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, te-koči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. SOS za Afriko iče smo vsakodnevnih poročil o katastrofalnem P*1 i, ki je nastal v Afriki zaradi hude suše. ■. & Priče ložaju, k.i /c nusiai v /ijriKi zaraai nuae suse. , umira zaradi lakote več sto ljudi Rdeči križ SloveWe' pričel z načrtnim zbiranjem sredstev za te dežele-narna sredstva lahko nakažete na tekoči raf 50103-578-51579 Rdeči križ Slovenije za pomoč A! Solidarnost naših občanov je bila ob podobnih a^c^g{ velika, zato pričakujemo, da se boste pozivu za P<>rrJ čimprej odzvali. ^ cli h* Ct Ljubljana Vič- VTISI S VII. KONGRESA ZKS Aktivnost in dejavnost komunistov v predkongresnem obdobju Noživela svojo potrditev in vrh v dneh 7. kongresa, kije bil prve ™ aprila v Ljubljani. Na kongresu so med več kot 800 delegati odelovali tudi delegati iz naše občine: Janez Čemažar, Slavko ijOibar, Maks Močnik, Andrej Pelc, Marija Rupnik, Stane Virtič, 'iarija Vovk in Angelca Žiberna. Z nekaterimi udeleženci smo se * )08ovarjali o vtisih s kongresa. „Ce sc zaustavim . -----—... najprej pri or- juzaciji, lahko rečem le, da je bilo zelo dobro pripravljeno, le za . komisij niso točno povedali, v.se odvija in so se zato mnogi oiocali za delo v komisiji, za ka-,0 s° slišali, kje bo delovala," nam 'Povedala naj mlajša delegatka iz V,'. ?bčine MARIJA RUPNIK, ‘e imam, da se je na kongresu v^ej stvari ponavljalo, bilo pa je ai resnično odličnih raz-Preveč je bilo govora le o tem. Je bilo prej narobe. Morali bi »riti bolj o tem, kako naj bo in ro bomo to dosegli povsem kon-Od referatov se mi je zdel kS c? referat predsednika CK itn .anceta Popita. V tem refe-.?'!je še posebej ugajalo stališče ItLir ^0’ c*a ne smcmo dopu-da se vmešava v naše državne eve. Med razpravami pa mi je .i. dajbolj všeč razprava našega ' ^oaojega občinskega sekretarja i ■ Janeza Cemažarja. Zelo dobro ! č razpravljal tudi delegat iz IMP M°ve Gorice o delovnih normah. 'Jave so bile jedrnate vsaj v , ja-^deekonomski komisiji, kjer ie rivUčtr t* ^ taZptT S°a "aS , mi, Uc’ To je bilo resnično doži-fcielii’ na. katero.se je bilo treba poli io \Prrpraviti, saj brez priprav ni .'iJraterial je bilo treba natanko tn iti si želel vsemu sle- L d j veasih sem imela že kako stvar 1 tlia- ’ vendar sem se kar bala si It . Težko je bilo iti na oder in ^riti. Po moje bi se morali Jr lotiti akcijsko. K temu pa M h.0 Pripomorejo več tisti, ki so v 'v m.'redni proizvodnji, ker več li’ t ia b0li občutijo, kaj je treba kot 'l han Jr trgovini- Jaz sem večkrat 1 I p"a le na informacije od strank. 1 ‘OiiBt Za premislek je bilo na i^esu dovolj. Kako bo to vse šlo ijl-Jah, pa bomo videli. Posebej V0J' bdo všeč poročanje predeto e komrsij, saj je bdo zgo-(j"- aedaj po kongresu imam še s P°’eta in bom skušala tudi osta-Sov* ud'ti k večji aktivnosti, isjažnt, je enotnost vseh komu-te ' To bomo sedaj izvajali na i |.a.s Povezovanjem organiziranih dt.tam stanujočih članov ZK-le ^ jjdjučku pa naj povem, da sem «i asiapc**110 počaščena, ker so me ' f (j ' kot delegatko na kongres, saj jj^elika stvar in lepo priznanje.*’ as dnini sogovornik o vtisih s bil ANDREJ PELC. lje 2°j.v redu. Očitno je povsod. .Proizvodnih odnosov ■ Jaz sicer in pro-nisem diskutiral. J ........................... ^ ^ ^ ll ItVo^Jker sodeloval v komisiji za ^ttcdttn statutarna vprašanja ZK. lajata ^ . eč mi je bila diskusija dc-gji 'liven? Maribora sekretarja aktiva it' dlj Ta je povedal znano res-dietni Vec' ki v večji tovarni ali l< 'likoj P°l*tično dela ima v hipu jjf ,li synj ^ da ne more več oprav-, t0 d Je?a osnovnica To pripelje -ji Jti b ec. da bi ga morali premoli 1! Poti!!0Izvod nje v administracijo it'No izgubi smisel aktiv, če ,ri Jjtgat adeve po tej poti Zato je je JJ.aktiv'61''*’ da je treba sekretarje () % k,?v čimbolj razbremeniti, da t«! Sjati ri,Q delali svoje delo in bodo st Je|a Ze?o.iČno aktivni To se mi je j'’11 v^jPrcmalo povedanega o sodilo'Pv Jpodročnje ^ale N.' , tem je bilo premalo sli-ašen J® bii° tudi govora o v redu povedano. Menim m feo laJ terena z organiziranjem ljjl 'J? ostv V delovnih organizacijah. L^tie nJaJ° na terenu v ZK malo-? teren®osP°dinje in upokojenci. t0 d zainteresirala razprava VS,ičn,K^stojne, ki je govoril o vpt0t;i n težnji, v gozdarstvu. S ijp Pri „ ■norn se namreč sreču-V,’o izi5 v GG Ljubljana. Pri nas Taio pri našem obratu v "ik 'h Dr °?t°jnski delegat je SN. £"no označil, da kar je , Mr,'1' sam treba deliti in da ne det0 V korist enega, saj to Pjm "aki1„^e80Vlh rok, temveč LVdWočjue’ da “d4 8ozd na FkS povm, mišljenju pa je bilo S ^‘jilhj Ranega o socialni dife-dvomno pa bo sedaj po kongresu v osnovnih organizacijah laže delati, saj bo več elana in tudi pot je jasno začrtana!* „Kongres je razpravljal in obravnaval vsa aktualna vprašanja kot tudi nepravilnosti, ki so se dogajale med 6. in 7. kongresom ZKS," nam je povedal delegat MAKS MOČNIK. „Vse dogajanje je zelo dobro označil v svojem uvodnem referatu predsednik CK ZKS Franc Popit. Meti me samo nekaj, kar je bilo opaziti na kongresu, da preveč govorimo sami o sebi in da vemo za napake, a jih ne odpravljamo. Kritiziramo različne izvršilne organe ali druge družbenopolitične organizacije, v katerih imamo svoje ljudi, člane ZK, ki bi morali vplivati, da se te nepravilnosti ne bi dogajale. Treba je končno dejansko izvajati tisto, za kar se dogovorimo. Na kongresu se mi je zdelo, da so bile nekatere stvari podane preveč teoretično in premalo akcijsko in konkretno. Nujno je treba povedati, da je članstvo pričakovalo več konkretnih nalog in konkretnih zadolžitev, ki bi se jih lahko lotili. Naši sklepi in akcije ne smejo biti le na papirju, temveč jih moramo resnično izvesti, za kar nas ne obvezuje le minuli 7. kongres, temveč tudi pismo predsednika Tita in IB ZKJ, kot tudi sklepi znanih sej, kot 21. in 29. seje. Akcije se prepočasi izvajajo in prepočasi se premikamo k zastavljenim ciljem. Naj omenim kot primer le gradnjo stanovanj iz solidarnostnega sklada, kot tudi gradnjo VVZ. Govorimo tudi o delovanju klera z mladino in sploh o aktivnosti tega klera, naredimo pa bore malo, da bi to uspešno preprečili. Potrebni so konkretni ukrepi. Mlade moramo odtegniti temu vplivu religije in jih povezati v svojih vrstah. Za to pa je treba maksimalna angažiranost vsega članstva ZK, za kar nas obvezuje tudi minuli kongres, da čimveč delamo vsi komunisti in si prizadevamo za uresničitev nalog in sklepov, ki smo jih sprejeli na 7. kongresu. Delati moramo namreč vsi, saj je iluzija, da bi bilo možno izvesti to le v eni KS. Stvari se resnično premikajo in mislim, da se bodo sedaj po konjpresu začele premikati bistveno hitreje in da se bodo tudi resnično uredile. Za to nas obvezuje kongres. Sicer pa moram reči, da sem bil z dejavnostjo na kongresu in s predkongresno aktivnostjo zadovoljen." MILOVAN DIMITRIC 400 NOVIH KOMUNISTOV ,j it,, 'c na novi poti in da se tudi >2 FL^dajo vsi komunisti. Ljudje bolj aktivni in se zavedajo j, °8e- Vse to je bilo občutiti ia Hitj4. kongresu. Povsod je bilo A tajpzjPravijenost zadelo in to me •1 1®- Naša enotnost pa se je §W„\tudi ob težnjah italijanske j Ho ® posebej. Na kongresu je iti N£fl-tn°j®m zelo važno, da so .da je treba narediti več Komite OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 8. seji ocenil volitve s politične plati. Člani komiteja so razpravljali tudi o sprejemu in podpisu družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike. Komite je sprejel tudi program dela občinske konference, komiteja in organov konference za letošnje leto. V programu, ki je izredno izčrpen, so zajeta vsa področja družbene infrastrukture, kjer se mora ZK še posebej intenzivno pojavljati. Tako je v programu dela npr. obravnavanje izvajanja stališč resolucije ZKS o kmetijstvu, obravnava vsebinskega uveljavljanja ustavnih dopolnil, družbenoekonomski in socialni položaj delavcev iz drugih republik in območij SRS v našiobčini, družbenopolitična problematika stanovanjskega gospodarstva, problem zdomcev iz naše občine, položaj mladine, razmere na področju urbanizma, uveljavljanje krajevne samouprave v novem delegatskem sistemu, preverjanje kadrovske zasedbe najpomembnejših mest v občini, analiziranje dela organov inšpekcij na našem območju v luči številnih črnih gradenj, sprejemanje v ZK in organiziranje, informiranje OBVESTILO Obveščamo vse vojaške upokojence, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1960, in nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, da je pri občinskem odboru ustanovljena posebna komisija za ta vprašanja. Ker smo vezani na kratek rok, naprošamo zainteresirane, da se čimprej zglasijo pri našem odboru, kjer bodo dobili bolj natančna pojasnila g! .de reševanj stanovanjskega vprašanja. Obč. odbor ZRVS Lj. Vič-Rudnik znotraj ZK in navzven, obravnava lika komunista in odnosov med komunisti, obravnava pojavov klerikalizma itn. Osrednja tema seje komiteja pa je bila obravnava organiziranosti ZK v občini Razvijanje organiziranosti ZK v občini od ustanovitve občinskih konferenc v Ljubljani je bilo ocenjeno kot zelo ugodno, saj se je organiziranost izboljšala, prav tako pa se spreminja tudi razredna struktura, ker v naši občini osnovne organizacije sprejemajo predvsem mlade iz neposredne proizvodnje v članstvo Z K. V občini deluje 158 samoupravnih skupnosti, v njih pa je_44 organizacij ZK. Na videz je ta številka neugodna, vendar je treba upoštevati, da gre pri številki 158 največ za manjše delovne organizacije, ki zaposlujejo le človeka ali dva in tam seveda ni moč organizirati osnovne organizacije ZK. V vseh večjih delovnih organizacijah, predvsem pa proizvodnih, delujejo OZ K. Ob organiziranju OK v Ljubljani je bilo v naši občini 25 organizacij ZK, sedaj pa jih je 44, kar pomeni okoli 80-odstotno povečanje, kar je nedvomno zelo ugodno. To število pa se bo še povečalo, ker si je komite zadal nalogo ustanavljati OZK v vseh tudi manjših delovnih organizacijah, pa čeprav bodo v OZK le trije člani. Število OZK pa se bo povečalo tudi zaradi novega organiziranja po TOZD, saj so doslej imele mnoge delovne organizacije z našega področja sicer OZK, vendar so bile vezane na ravni matične delovne organizacije. Organizacije Z K so na področju šolstva, znanosti in kulture relativno dovolj prisotne, mnogo premalo pa na področju zdravstva. V panogi zdravstva so 4 organizacije združenega dela, vendar ni niti ene OZK- To stanje je treba nujno spremeniti in organizirati organizacije na tem področju. Z novim organiziranjem zdravstvenih domov v Ljubljani v 'skladu z ustavnimi dopolnili je treba organizirati organizacije ZK čimprej v zdravstvenem domu Vič, saj je tam v eni stavbi zaposlenih okoli 270 ljudi, od tega pa je le 5 članov ZK, ki pa so vezani na organizacijo ZK Zdravstveni dom Ljubljana in je zato njih prisotnost v delovni organizaciji premalo čutiti. Na področju občine imamo v 28 KS organiziranih 32 OZK, ker so v nekaterih KS organizacije ZK bile že tako velike, da je bilo zaradi boljšega delovanja in vključevanja komunistov nujno te organizacije razbiti na manjše. Od ustanovitve OK je bilo v občini ustanovljenih 12 novih organizacij ZK na terenu, tako da je sedaj vseh skupaj 32. Ob ustanovitvi so bile OZK predvsem na mestnem področju, medtem ko jih ni bilo na podeželju, kjer pa so sedaj ustanovljene, saj so bile že ves čas prisotne želje članov ZK po organizaciji na njihovih področjih na terenu. V naši občini je sedaj 1649 članov ZK ah malo manj kot 200 več kot ob popisu. Od leta 1971 je bilo v naši občini sprejetih na novo več kot 400 novih članov ZK. M. DIMITRIC ODSLEJ TUDI ZPM Po liniji SZDL so sedaj organizirali v Polhovem Gradcu zvezo prijateljev mladine. Kot je sedaj videti, bo organizacija uspešno delovala. Ta zveza bo poskušala povezati mlade in tako bo skušala tudi vplivati na mladinski aktiv v kraju. Mladina ima v kraju namreč svoj klub in tam zelo prijetne prostore. S to mladino pa je treba delati predvsem na idejnem področju in del tega naj bi prevzeli na svoja pleča ravno Starejši člani ZPM, zlasti člani ZK. Skupaj uspešnejši Val nove organiziranosti delavske mladine, ki so jo sprostile ustavne spremembe, je zajci organizacije združenega dela, predvsem njihove mladinske aktive. O tem, kakšne so vsebinske pridobitve reorganiziranja, kako to poteka v naši občini, sem se pogovarjala s Vinkom Biličem, sekretarjem konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZMS Vič-Rudnik. - ..Kakšen družben pomen ima novoustanovljena konferenca? “ Po delegatskem principu združuje mlade delavec v enotno telo, ki ni več predstavniškega značaja. Nova oblika organiziranja pomeni preseganje forumskega dela in prehod k uresničevanju samoupravljanja kot odločanja o tistih vprašanjih, ki so pomembna za delavca. Mlad delavec naj ne bo le številka v podjetju, ampak soustvarjalec in kreator njegove pohtike. To pa bo dosegel le preko vključevanja v samoupravne organe. - „Znano je, da je bila konferenca mladih delavcev Vič-Rudnik ustanovljena med zadnjimi v Ljubljani. Kje so vzroki za tako dolgotrajen proces reoiganiziranja? “ Iz površnega primerjanja občinskih konferenc glede na število aktivov in čas njihove ustanovitve ne moremo enostavno zaključiti, da je bila naša komisija za družbeno-ekonomske odnose premalo aktivna. Vzrok je v pomanjkanju kadrovsko močnih delovnih organizacij pri nas; jih je le okrog 10. Drugi vzrok pa je ta, da so se druge občinske konference mladih delavcev formirale iz že obstoječih aktivov mladih delavcev, medtem ko pri nas proces ustanavljanja še traja. Trenutno deluje le 12 aktivov, v letošnjem programu pa smo si zadali nalogo, ustanoviti 45 do 50 aktivov. - ..Delavec — subjekt samoupravnega družbenega življenja. Kaj bo potrebno storiti, da bo to postalo resničnost in ne le parola današnjih dni? “ Treba bo usposobiti delavce preko idejnopohtičnega izobraževanja za politično organiziranje. Pri tem bo nujno potrebno opustiti stare metode izobraževanja, ki je bilo namenjeno le ozkemu krogu predstavnikov aktivov. Ne smemo pozabiti, da je množičnost prvi pogoj za uspešno delovanje naše organizacije. In še pripomba — vsi seminarji bodo potekali v Ljubljani. (Pripomba, ki jo je glede na pre.ekle izkušnje vredno omeniti! — op. p.) - ..Zanima me, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi pri vsakdanjem delu? “ Zelo pereč je stanovanjski problem. Pri tem so najbolj prizadete mlade družine, ki ne izpolnjujejo pogojev niti v delovni organizaciji, niti pri solidarnostnem skladu, zaradi neprimernih kriterijev za dodeljevanje stanovanj. Izrečen je bil predlog solidarnostnemu skladu, da se meja 900 din dohodka na osebo premakne na 1.250 din. Naša naloga je, da vplivamo na odgovorne službe pri občinski skupščini, da se urede zadeve, ki ovirajo po-spešenost gradenj stanovanj. Saj v naši občini primanjkuje 5.500 stanovanj, kar je 1/3 potreb vseh ljubljanskih občin! Pomembna naloga aktivov mladih delavcev bo, vplivati na oblikovanje pravilnikov o dodeljevanju stanovanj v delovnih organizacijah. To pa so naloge in problemi, s katerimi se ukvarjajo tudi sindikalne organizacije v TOZD. Prav zaradi podrobnosti programov ZMS in zveze sindikatov je prišlo do povezave med njima. Tako bo boj s skupnim programom in skupnimi akcijami bolj uspešen in enoten. ANA OVEN Drugačen način pomoči Komite OZK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je razpravljal na predzadnji seji o kadrovskih rešitvah izvršnega sveta občine, prav tako pa tudi o možnem predsedniku izvršnega sveta mesta Ljubljane. Komite je podprl kandidaturo Dag-marja Šusterja za omenjeno funkcijo. Največjo pozornost pa so člani komiteja posvetili analizi javne razprave o skupni porabi. Razprava o delovnih programih in financiranju interesnih skupnosti je bila v občini organizirana v 87 delovnih organizacijah. V razpravi je bilo podanih precej kritičnih pripomb, ki bi jih nedvomno kazalo upoštevati. Po oceni razpravljavcev v delovnih organizacijah je zahteva po prispevkih za republiški proračun neutemeljena, ker mnogo nalog sedaj prevzemajo samoupravne interesne skupnosti. Takšne pretirane zahteve po prispevkih namreč zelo bremenijo vse delovne organizacije. Razpravljavci v delovnih kolektivih so ostro postavih zahtevo, naj družbene dejavnosti bolj skrbno in objekte. Resnično naj boljšali kvaliteto dela in povečali odgovornost neposrednih nosilcev nalog v družbenih dejavnostih, posebej še v zdravstvu in šolstvu. V obeh omenjenih panogah so v delovnih kolektivih zahtevali, da se zmanjša administracija, ki je večkrat v veliki meri popolnoma nepotrebna. Mnogi su tudi menili, da ne ustreza nova organizacija samoupravljanja v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ta vnaša zmedo in anarhijo, ker ju sedaj v eni stavbi po pet TOZD in je tako nastala celovita anarhija pri opravljanju zdravstvenih uslug, kot se je tudi znatno povečala administracija. Obenem pa se je zmanjšala skrb za vzdrževanje objektov, obeh domov na Viču in Rudniku. Posebej pa so razpravljavci kritizirali prispevek za izgradnjo Bosanske krajine. Zahtevali so, da se ta odpravi in določi drugačen način pomoči nerazvitim področjem. Ob tem so se razpravljavci zavzeli za tak instrument pomoči, ki bi obvezoval nerazvita področja za večanje gospodarske rasti. Poseben poudarek je bilo čutiti v razpravi tudi na težnji, da mora gospodarstvo v bodoče nameniti več denarja za znanstveno raziskovalno dejavnost. M. D. Solidarni za razvoj Kozjanskega Jugoslovanski delavci in delavska mladina, borci NOB in članstvo SZDL že drugo leto gradijo enega največjih in osrednjih sodobnih jugoslovanskih delavskih informativno-dokumentacijskih centrov v Kumrovcu. Delavski jugoslovanski center v Kumrovcu pomeni veliko možnost za številna srečanja delovnih ljudi in mladine vseh naših socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Tu bo središče družbenopohtične in delovne programske dejavnosti za uresničevanje vsebinskih ciljev, začrtanih v sprejetih ustavah in drugih dokumentih. To pomeni nadalje veliko možnost orgahiziranja delavsko športnih srečanj, razvijanja kulturne dejavnosti delavstva ter zagotavljanja tradicij tova-ristva, bratstva in enotnosti jugoslovanskega delavskega razreda. Osnovne organizacije sindikata, delavska mladina v organizacijah združenega dela so se že v večini zavedali vsega, kar smo izrekli že v prvem obdobju graditve v letu 1973. Zbrali so že dobršen del sredstev. Res je, da je bil odziv za začeto akcijo dokaj različen - v največji meri je odražal odsev organiziranosti in zavesti nosilcev akcije v delovnih skupnostih. Med najbolj uspešnimi so člani organizacij Zveze borcev in Zveze rezervnih vojnih starešin. V naši občini smo doslej zbrali komaj dobro polovico sredstev od predviden ili po republiškem razrezu, to je približno 30 milijonov starih dinarjev. Poziv velja tudi najmlajšim, ki ta sredstva zbirajo z izkupičkom ob prodaji odpadnega papirja, starega železa in krp. JOŽE DERNOVSEK PRIJAVNICA Ime, priimek: Naslov: Leto, dan in kraj rojstva: šola oz. delovna organizacija: Želim sodelovati na MDA KOZARA 74 od 5. julija do 5. avgusta. Podpis: Prijavnice vrnite do 5. maja 1974 na 0K ZMS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14. RAZVOJNI INŠTITUT ZP ISKRA SE LOTEVA AVTOMATIZACIJE NAŠIH ELEKTRARN Nove smeri projektivne dejavnosti Ni dolgo, kar smo v našem listu pisali o velikih prizadevanjih v skromnem zatišju. O zavodu za avtomatizacijo v okviru združenega podjetja Iskre, ki domuje na Tržaški in čigar posebna znanstveno raziskovalna skupina za avtomatizacijo je bila pred časom nagrajena za svoje razvojno delo na področju avtomatizacije hidroelektrarn. Ko so v zavodu, bolje rečeno v tem oddelku dobih z novim letom še dva strokovna sodelavca, so se odločili, da bodo delovali na dveh pomembnih področjih - na projektivnem in razvojnem. o so delo vaju pri avtomatizaciji e elektrarne na Dravi SD II in 8. vori nove agregata v HE Fala v okviru sistema dravskih elektrarn. Kot pravi vodja skupine za avtomatizacijo elektrarn dipl. inž. Boštjan Skorjak, je zdaj njihova projektivna aktivnost zajela načrtno obdelavo sistemov hidroelektrarn z vidika avtomatizacije. Po njegovem mnenju je to vedno bolj potrebno, saj kupci, z njimi pa tudi projektivne delovne organizacije ne morejo tako naglo slediti razvoju tehnike na tem področju, prednost Iskrine skupine pa je v tesni povezavi z lastnim razvojem. V okviru tega razvoja so doslej že uspešno izdelali prototipe za iigitalno pozicioniranje zapornic in elektronski regulator za delovno tsH. č agregatov. Prototipe so z velikim uspehom že preizkusili v HE Dravograd, kjer skupno z avtomatom ze zagon in zaustavitev agregata obratujejo skoraj eno že leto. „Stevilni obiski in dosedanji ogledi avtomatizacije v HE Dravograd," meni inž. Skorjak, ..vsekakor potrjujejo uspešnost našega dela in nam obenem dokazujejo, da smo izbrali izredno perspektivno področje. Posebno zato, ker postaja avtomatizacija elektrarn spričo energetske krize čedalje bolj potrebna in iskana." Toda, to še zdaleč ni vse, kar je do zdaj opravila ta Iskrina skupina. S pomočjo zunanjih sodelavcev so pred kratkim končali tudi s prvo fazo raziskovalne naloge o avtomatizaciji sistema hidroelektrarn, ki je tesno povezana z avtomatizacijo dravske verige elektrarn. Nalogo je sofinanciral sklad Borisa Kidriča, kredit pa so dobili tudi za sofinanciranje razvoja novega elektronskega turbinskega regulatorja. S tem razvojem so začeli že letos, s HE Doblar pa so se dogovarjali, da bi svoje stare in dotrajane regulatorje zamenjala z novimi, Iskrinimi. Razveseljivo ob tem je, da bo, vsaj tako kaže, slovensko elektrogospodarstvo našlo zdaj dovolj posluha za domačo industrijo. Bržčas že zato, ker jim je obljubilo finančno pomoč pri sofinanciranju njihovega razvojnega programa. Poleg soških elektrarn se namreč za Iskrin elektronski regulator zanimajo tudi dravske elektrarne. Zanimiv pa ne utegne biti samo njim, pač pa celi vrsti naših elektrarn, v katerih mehanski regulatorji obratujejo več kot 20 let in so docela dotrajani. Mimo razvoja novih naprav se Iskrina znanstveno-raziskovalna in projektivna skupina tvorno vključuje še v rekonstrukcijo starih agregatov. V zadnjem času prevzema vedno več dela prav v zvezi z njihovo avtomatizacijo. Na Tržaški pa se prav zdaj rojevajo ideje o avtomatizaciji največjih jugoslovanskih elektrarn, med njimi HE Moste in HE Zvomik, v teku pa so tudi pogo- Strokovnjakom v razvojnem inštitutu pomeni vsekakor največje priznanje naročilo za avtomatizacijo vseh zapornic na elektrarnah na Dravi, kr bo trajala štiri leta. Medtem naj bi združeno podjetje Iskre omogočilo inštitutu dodatna sredstva za uresničitev razvojnega programa za avtomatizacijo nekaterih največjih slovenskih elektrarn, ki naj bi z leti stare mehanske regulatorje vse po vrsti zamenjale s sodobnimi elektronskimi turbinskimi regulatorji, doslej največjim dosežkom skromne peščice osmih strokovnjakov Iskrine skupine za avtomatizacijo elektrarn. Skupine, ki je začela dejansko s svojim delom pravzaprav komaj letos, vendar je že v tem času opravičila zaupanje matičnega podjetja. Z razvojnim programom, ki bo posegel v širši gospodarski prostor, pa je hkrati dokazala, da od nje lahko v prihodnje še veliko pričakujemo. ti v) Dejavnost komunalnega sklada PRORAČUN SOGLASNO SPREJET Občinska skupščina je na svoji zadnji seji 29. marca sprejela predlog odloka o proračunu za leto 1974 in predloge odločb o finančnih načrtih: posebnega računa za ceste, posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča in posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Odborniki so na tej seji tudi obravnavali in sprejeli predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka polhograjski Dolomiti". Potrdili so tudi začasni statut kmetijske zemljiške skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Upravni odbor komunalnega sklada je obravnaval poročila o delovanju tega sklada v lanskem letu. Upravni odbor je ocenil delovanje sklada kot zelo uspešno, čeprav je bil progn m med letom spremenjen oziroma zmanjšan. To zmanjšanje z višine skoraj 50 milijonov je bilo nujno med letom, in sicer za 31 odstotkov, tako da je bil planiran dotok denarja v višini 27,9 milijona. Povečanje nasproti lanskemu letu je bilo tako za več kot 60 odstotkov. Program je bil med letom popravljen zaradi tega, ker so izpadle nekatere V lanskem letu je sklad ^ skupaj okoli 24,7 milijona, tbročno ali pa plačilo sploh " ijajo z utemeljitvijo, da so » mino ureditev izvršili sami. Berite in širite »Našo komuno«! Skladu dolgujejo precej ? v i tudi individuum investitor! »jji Na seski VS-4 Bonifacija, in<*u J i coni Vič, SGP Grosuplje, ^/J graditelji ob Orlovi ulici in P! kj" Tehnograd. Sklad sam tudi dolguje "k .^i1 milijona. Njegovi največji “P Komunalno podjetje V,c1’ razsvetljava in Ljubljans* ^ Komunalno karne. jvi Vj Sklad je lani delal zelo VS na reševanju vprašanja oddjje. til' L' Ijišč v industrijski coni. *■!;£? V. obrtni ob Tržaški in Dolenj5* v p ' Iskali so možnosti za razsu.^.nTV tudi za usposobitev industriji ne ob opekarni na Brdu. ( Občinski komunalni skl svoji zadnji seji razpravlja!* jufl programu za leto 1974. PrSji^ zastavljen v višini 52,000.0^,^ jev. V programu so že upj.^ti tudi dela iz že sklenjenih P oyU prejšnjem letu. Tako je *T>,ošf, nih že 24,000.000 dinariev- r ,„) sam odraža veliko realno*^ komunalni sklad opira zastavljenih in potrjenih P*^rfl5 stanovanjske kot tudi a* gradnje. op: Mi V tem letu naj se pred' stanovanjske gradnje. urgle, kjer bo sklad'vključil tudi v z izgradnjo prvih sohdarn0^ st1 novanj na Ljubljanskem ^ gpj tudi v krajevni »•cuPn „ p "“J Rudnik, kjer bo gradben0 £ • _ __.»/1 tl lU ” Ingrad pričelo stanovanj". z gradnjo Precej dela in zložili tudi v izgradnjo v 0p » cone Vič- Brdo, pa poln« Ijanje novih industrij n» (Pluta!, industrijska cona a ^ niku). Zanimivo je, da gf^v‘ zelo zanimajo mnoge združenega dela, * ■/ Začenjamo urejati Trnovo Tisti, ki bodo ostali v Trnovem brez vrtičkov zaradi gradnje, bodo dobili nove vrtičke drugje Neštetokrat ponovljena viška zahteva po urejanju Trnovega se oiitno sedaj začenja uresničevati. Tako je videti, da sklepi političnega aktiva občine in komiteja OK ZKS Vič-Rudnik niso ostali “tez odmeva. Te dni namreč že začenjajo s prvimi deli na tem koncu. Spomladi ta 1975 bo zgrajena prva faza Trnovega in sicer novega naselja za črpalko. Tam bodo zgradili 270 stanovanj. Za nadomestna stanovanja, ki jih bo treba nuditi prebivalcem, ki se vodo morali umakniti zaradi gradnje, so že dobili kredit. Omenjenih 270 stanovanj bodo namreč pridobili v velikem bloku, ki ga bodo zgradili na prostoru za črpalko. Cene v tem bloku bodo Prilagojene usmerjeni gradnji, prav tako pa tudi površine. Da bi yse to lahko začeh urejati in tako pričeli z izgradnjo Trnovega, pa je treba storiti še vrsto stvari. Te dni hodijo ob koncu Gorjupove in Kolezijske ulice, ki sta že zaprti, uslužbenci Komunalnega sklada in opravljajo nekatere me-htve, Merijo predvsem vrtičke in njivice, ki jih imajo Trnovčani. Z lastniki se tudi že okvirno dogovarjajo, za kolikšno ceno bi bili Pripravljeni odstopiti te svoje vrtičke, kot tudi za odškodnino za uničene posevke, saj bodo morali mnoge prekopati ah pa tudi Saditi. Na tem mestu bo namreč tekel v bodočnosti podaljšek utove ceste. Sedaj bodo zato začeli na tem mestu urejati komunalne naprave predvsem kanalizacijo. Kdaj bodo začeli točno z padnjo podaljška Titove ni znano, saj je to mestni problem in ne le viški, ker je Titova cesta glavna povezava skozi Ljubljano in "jota njen problem reševati mesto in ga tudi čimprej financirati, la cesta se bo namreč navezovala tudi na sistem obvoznic na jugu ljubljane, to je na cesto proti Škofljici. Vse to pa bo grajeno Postopoma. Priključek oziroma podaljšek Titove ceste bo grajen P° fazah. Najprej nameravajo zgraditi dvostezno, kasneje pa štiri-riezno cestišče. Vsa ta investicija pa bo znašala več milijard starih dinarjev, vendar te investicije ne kaže prikazovati kot strošek sta-dovanjskega urejanja Trnovega, kot to želijo nekateri. Stanovanjce urejanje Trnovega je nekaj drugega in ni sprejemljivo, da bi danj obešali še komunalne objekte, ki imajo pomen za celotno Ljubljano, stroške pa naj bi nosil le majhen del. Dejstvo je datnreč, da Titova cesta ni le stvar Viča ah Centra, temveč mesta Kot celote in jo naj bi kot tako financiralo mesto. Sedaj namreč Seni povsem jasno, kdo bo investiral to gradnjo. Na komunalnem skladu občine Vič-Rudnik so nam povedali: »oe hočemo graditi Trnovo, moramo urediti dostop do naselja, to Pomeni, da je treba podaljšati Titovo cesto. To je že sprejeto in Povjem tudi zarisano, vendar so to mnogi jemah kot megleno Prihodnost, vendar je sedaj že kar realnost, ker bomo mi stano-vanja gradili. Ob tem bo treba najprej zgraditi nov most. , Letos smo dobili od stanovanjske podružnice Ljubljanske danke kredit v višini 7,61 milijona za odkup vrtičkov, zemljišč 'm. S tem denarjem tako lahko izvedemo prva dela pri urejanju "Ppeske. če hočemo urediti kanalizacijo, moramo prekopati mar-"katero zemljišče. Za to pa moramo seveda plačati odškodnino. Akcija gradnje Trnovega bo trajala več let. Tudi zemljo bomo dalj ‘-asa jemah, vendar jo bomo odkupili v celoti v kratkem. Takoj je Jtomreč ne bomo rabili v celoti in jo bomo jemali po potrebah. bomo začeh kopati pa takoj zaradi kanahzacije, bomo pla-C*U odškodnino za posevke. , ' to akcijo se začenja končno urejati vprašanje Trnovega, vpra-.aPje vseh tistih, ki živijo v teh 10.000 kv. metrih hladnih, slabih Jt pl nehigienskih stanovanj. S tem bo rešen marsikak problem teh al! !J.U(U, ki bodo sploh bistveno na boljšem, ko se bodo preselili in se jc| Juri selitve sploh ni treba bati.“ pklad resnično postopa izredno človeško. Mislili so celo na trilčke, da jih bodo imeli sedanji lastniki tudi po preselitvi, se-,eili “Psovani drugi preven-k?’ ki Vse t‘st0 zdravstveno var-‘jJfi.Sp ne zajema zdravstveni w b »bo« sodi roed drugim tudi pla-► . Kusov socialno šibkim žen- skam, predlanskim je šlo pod postavko druge preventive tudi cepljenje proti črnim kozam in evidenca 7. APRIL -DAN ZDRAVJA Tudi naša občina se je vključila v akcijo, ki je v okviru svetovnega dneva zdravja - 7. aprila, posvečena prehrani z geslom: ..Pravilna prehrana -boljše zdravje". Ob tej priložnosti je občinski koordinacijski odbor pripravil program za izvedbo te akcije. Ustrezna predavanja na temo: ..Pravilna prehrana - boljše zdravje", naj bi izvedli na vseh šolah, v krajevnih skupnostih, organizacijah RK in delovnih kolektivih. O poteku same akcjje bo naše glasilo še poročalo. tega. Letos bodo tri milijone starih dinarjev namenili za akcijo, ki bo stekla ob koncu marca in jo občinski svet pripravlja skupno z Rdečim križem - odvoz smeti in čiščenje okolja. Ravno za enkrat se bodo letos povečali stroški za mrliške preglednike, ker je novi pravilnik precej ostrejši, kot pa je bil prejšnji. Občina prispeva za letovanje otrok, ki jim to priporočijo posebne zdravniške komisije pri otroških dispanzerjih. Občina (včasih pa tudi podjetja, kjer so zaposleni starši teh otrok) poravnajo hotelske stroške otrok na letovanju, ki so iz socialno šibkih družin. Lani je tako letovalo 110 naših otrok, toliko predlogov so dali zdravniki Občinski svet je lani tudi kril stroške kluba zdravljenih alkoholikov pri krajevni skupnosti „Malči Beličeve", preteklo leto pa so ustanovili tak klub tudi pri krajevni skupnosti Krim-Rudnik, ki ga je finančno podprl Zavod za socialno delo, letos pa bo za oba kluba šel denar iz občinskih sredstev. Po samoupravnem sporazumu bo viška občina letos prispevala tri stare milijone za Republiški zavod za zdravstveno varstvo. -vj Na vso srečo je bila zima mila, sicer bi bila gotovo v še bolj groznem stanju, kot je. Cesto bi bilo treba nujno čimprej popraviti, saj sedaj večkrat pade celo kolo v jame ali pa si prebivalci pretresejo vse kosti, ko se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano po tej uničeni cesti. PODALJŠANJE PROGE 14? KS Dobrova se že nekaj časa trudi, da bi dosegli podaljšanje proge mestnega prometa do Etobrove. Ker je Dobrova že veliko naselje, bi bilo to skoraj nujno, posebej se, ker je blizu Ljubljane. Avtobusne zveze so sicer pogoste, vendar je povsem nekaj drugega, ko veš, da pelje avtobus na točno določene, vedno enake presledke. Na Dobrovi predlagajo, da bi podaljšal Viator progo 14. To bi se tudi splačalo, saj je potnikov vedno več. Z izgradnjo novih naselij, ki jih gradijo, pa se bo njih število & zelo povečalo. PARTIZANSKI DOM NA KLJUČU V Dobrovi se izredno zanimajo, kako bo z izgradnjo ..Partizanskega doma" na Ključu. Za gradnjo tega doma je formirana v občinskem merilu posebna komisija, ki ji predseduje predsednik občinskega odbora ZZB Stane Vrhovec. Gradnja tega objekta je namreč širša zadeva, ki je stvar celotne občine. Ta dom na Ključu je zamišljen kot neke vrste rekreacijski objekt. Tu naj bi se zbirali ob spominskih dnevih mladi, taborniki in člani ZZB. Tu bi bilo mogoče organizirati tudi zborovanja in sploh naj bi imel ta dom pomen javnega objekta. To je sedaj v načrtih, vendar računajo, da bo kmalu tudi realnost, saj je zamisel izredno lepa in pohvale vredna. Ta dom bo tudi osrednje mesto dolomitskega področja in je torej širšega pomena. KS bi ga s svojimi sredstvi le težko gradila in bo zato treba denar za gradnjo zbirati, vendar ne le na tem področju, temveč v celotni občini. GROZOTA V PODSMREKI Astalta bi bila nujno potrebna cesta, ki povezuje Šentvid z Dobrovo prek Podsmreke. Ta medobčinska cesta je v grozotnem stanju in je vprašanje, če še sploh zasluži ime cesta. „Tu je najbolj nujen asfalt," ugotavljajo v KS Dobrova. Po tej cesti poteka zelo gost tovorni promet, ker vozijo težki tovornjaki po tej bližnjici material iz asfaltne baze v Podutiku na Vrhniko. Zato je ta cesta vsak dan bolj razbita. 11 kilometrov ceste bi bito treba asfaltirati, da bi bil ta problem rešen. Asfalt pa bi po mnenju prebivalcev Dobrove veljal ogromno in bi to moral financirati kdo od zunaj, saj KS tega ne bi zmogla. Ker je ta cesta tako uničena, tudi avtobus ne vozi v Podsmreko. Viator je sicer poskusno dal avtobus na to cesto, vendar so si potem premislili, ker so uvideli, da bi uničili avtobus na tej cesti, ki je primerna le za najtežje tovornjake in džipe. Cesta je tudi preozka, da bi iahko vozil avtobus. To, da ni avtobusne zveze, pa povzroča celo vrsto problemov. V šolo sploh ne morejo prevažati učencev s tega področja, čeprav bi jih morali, ker ni avtobusa na tej relaciji. Zato bi bilo nujno takoj popraviti oziroma asfaltirati in razširiti obstoječo cesto! ŽELUO SI ELEKTRIKO Osnovna in prva naloga, ki je na vrhu vsega, je v KS Polhov Gradec še vedno elektrifikacija vseh naselij. Naselja so doslej 70-odstotno elektrificirana. Doslej so dosegli z elektriko .vasi Sela Kozjaki in Babno goro. Tu je šlo delno za obnovo omrežja, saj so doslej imeli pravzaprav v hiS le žarnico, delno pa za povsem novo napeljavo. Za letos sta ostala za elektrifikacijo še Mačkov graben in Bela. Če bo to vse elektrificirano, bo elektrika v vsaki hiši v KS in občani upajo, da bo to v najkrajšem času. To je sedaj tudi osnovni cilj KS. Kar so lani storili na tem področju, je bilo zelo veliko. 1,15 milnona je bil predračun za dela z elektrifikacijo in so ga občani precej zmanjšali s svojini delom. Precej je bilo udarniškega dela, posebej pa so se izkazala društva kot gasilci, lovci in ZRVS. POLHOGRAJSKE KADROVSKE TEŽAVE Predsednik krajevne organizacije SZDL Polhov Gradec Srečko Bož-nar pravi, da v zadnjem času precej časa posvečajo kadrovskim težavam. „Smo na prelomnici, ker bo treba novo vodstvo. Sedanje vodstvo v KS bo zapustilo ta mesta, ker imajo že preveč funkcij. Želimo si, da bi delovalo čimveč ljudi, vendar ni največjega zanimanja za delo. Trenutno imamo resnično kadrovske težave." NOVA HOJA Podjetje Hoja širi svoje proizvodne prostore v Polhovem Gradcu. Povečali bodo sedanjo proizvodnjo, medtem ko ne bodo širili asortimenta proizvodnje. Taki so vsaj načrti ob sedanji gradnji nove hale. Sedaj zaposluje Hoja okoli 120 ljudi, kasneje pa bo v končni fazi zaposlovala še enkrat več. V novi tovarni bodo izdelovali individualno opremo za poslovne stavbe in hotele. Nova tovarna bo ob zaključku del vredna več milijard. Hoja je dobila za gradnjo te tovarne kredit v višini 150 milijonov. UREDILI BODO POSTAJO KS Polhov Gradec ima v programu za letos gradnjo avtobusne postaje. Lokacija je že pripravljena in sploh vse urejeno. Letos bodo zgradili le prvo fazo, ki bo veljala okoli 40 tisočakov. V končni fazi pa bodo uredili še čakalnico in bife. To je za Polhov Gradec že nujnost in je zato treba postajo urediti še letos. ZAENKRAT LE NAČRTI V Polhovem Gradcu je treba v najkrajšem času urediti kanalizacijo. Kanalizacijo je treba popraviti, kolikor že obstaja, saj je marsikod že dotrajala, ponekod pa jo bo sploh šele treba urediti. Posebej jo bo treba urediti v novem delu. Prav tako je ena bistvenih nalog rekonstrukcija vodovoda. Letos bodo za to pripravili vse ustrezne načrte, ker za več ni denarja, prihodnje leto pa bodo začeli verjetno z deli. POCENI PARCELE ŽE POZIDANE V Polhovem Gradcu raste pod ovo šoto lepo stanovanjsko naselje. Tam je bilo urejenih za gradnjo 32 el, ki — J------------J ’- parcel, ki so bile dosegljive pod izjemno ugodnimi pogoji. Kvadratni meter parcele je veljal namreč s komunalnim prispevkom le med šestimi in osmimi tisočaki. Te parcele so uredili v Polhovem Gradcu, cele, na katerih je moč zid kaže, da gradnja tega naselja lepo napreduje, saj so vsi lastniki parcel takoj začeli graditi »LJUBLJANSKE OPEKARNE« Ljubljana ČESTITAJO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ vsem delovnim ljudem in občanom in priporočajo nakup gradbenega materiala vseh vrst v lastni »Industrijski prodajalni«, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2. COLOR CREME KOLESTON 1+1 BARVA + NEGUJE COLOR CREME KOLESTON l+l BARVA + NEGUJE £72 dasisi* ILIRIJA Ljubi]ana-Vx COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE 1+1 Izvoljen družbenopolitični zbor občinske skupščine Od skupno 48.920 vpisanih volivcev je za kandidatno listo glasovalo 38.324, proti kandidatni listi je glasovalo 2848, neveljavnih glasovnic pa je bilo 2477. Na listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili: 1. Aleš Marija 2. Beti Ivan 3. Brglez Alenka 4. Buh Milan 5. Černivec Anton 6. Dolčič Emil 7. Gerkšič ing. Jože 8. Gorjup Vera 9. Homec Nuša 10. Jakša Franc 11. Kranjc Franc 12. Krumberger Franc 13. Kustec Anton 14. Malovrh Franc 15. Oprešnik Pepca 16. Purkat Dani 17. Rogelj Marjan 18. Suhadolnik Andrej 19. Svetic Franc 20. Šilc Jože 21. Šut Jožica 22. Tesner Stane 23. Trček Gabrijel 24. Valetič Tatjana 25. Vidmar Metka 26. Virtič Stane 27. Vrhunc Tončka 28. Zdešar Pavle 29. Zevnik Jože 30. Ziernicki Rudi IZVOLILI SMO DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI BRDO 1. Čertanc Jernej 2. Grdadolnik Lado 3. Jaklič Jože 4. Janežič Lado 5. Žan Branko BREZOVICA 1. Japelj Izidor 2. Kržič Silvestra 3. Kušar Avguštin 4. Oven Anica 5. Ropret Ciril 6. Slana Anton 7. Urbančič Janko ČRNI VRH 1. Jereb Alojz 2. Košir Milan 3. Maček Jože 4. Potočnik Tomaž 5. Rus Ludvik DOBROVA 1. Bozovičar Vera 2. Dobnikar Anton 3. Saksida Janez 4. Setnikar Janez 5. Svete Ivan 6. Vrhunc Peter 7. Zdešar Marko VERA BOZOVIČAR, vzgojiteljica iz Dobrove: Sem edina ženska in edina zastopnica mladih v delegaciji naše krajevne skupnosti. Predlagali so me zato, da bi zastopala področje vzgoje in izobraževanja, in to bom pri svojem delu tudi upoštevala. Zavzemala se bom, da bi uredili varstvo za čimveč otrok, predvsem tistih, ki izhajajo iz socialno šibkih družin. Adaptirali bomo vrtec, ob šoli bo treba urediti športno igrišče za mladino. Tako bi lahko ustanovili športno društvo, ki bi povezovalo našo mladino. Reči moram kritično besedo čez naše mladince in mladinke: veliko govorijo, malo naredijo. Zavzemala se bom, da bi tudi veliko delali Kajti dela, ki čaka mlade v Dobrovi, je obilo. IZIDOR JAPELJ, kmet iz Brezovice: Za delegacijo sva bila v naši krajevni skupnosti predlagana dva kmeta, žal pa sem bU na volitvah izvoljen samo jaz. Tako me bo čakalo precej več dela, kot sem bil pričakoval. Po pravici priznam, da se kar malce bojim, da bom moral preveč časa presedeti po sestankih. No, zaupanja tistih, ki so me izvolili, ne bom smel izneveriti Boli me, da nas je na Brezovici še zelo malo pravih kmetov. Zdaj nam bo še precej zemlje pobrala avtocesta. Zavzemal se bom, da bi nam namesto tega dala občina drug svet. Vprašam vas, kaj če kmet z denarjem, brez zemlje? SOLO - ZAPOTOK 1. Ganoni Vlado 2. Germek Jože 3. Gradišar Jože 4. Peček Marija 5. Ponikvar Albert 6. Štebljaj Albin 7. Štebljaj Franci HORJUL 1. Golc Franc 2. Končan Franc 3. Leskovec Franc 4. Sečnik Janez 5. Vrhovec Franc 6. Vrhovec Štefan 7. Zdešar Matko IG 1. Ciber Jože 2. Čož Ela 3. Jakša Miro 4. Modic Ciril 5. Orhini Janez 6. Uršič Martina 7. Žagar Anton KOLEZIJA 1. Brajnik Pavel 2. Brezovnik Ivo 3. Černec Dragica 4. Dolničar Boris 5. Gradišnik inž. Milan 6. Grahek Stane 7. Grča Stane 8. Hucika Blaž 9. Koncilija Cveto 10. Kosmač France 11. Labernik Tadej 12. Nafat (Tomič) Branka 13. Puntar Božidar 14. Pizzulin Rudi 15. Pohleven Rozi KOZARJE 1. Bernik Franc 2. Korelec Anton 3. Stanovnik Alojz 4. Šifrar Irena 5. Šebenik Franc KRIM - RUDNIK 1. Bevc Marjana 2. Bradač Bogdan 3. Bregar Jože 4. Čelar Miloš 5. Čeme dr. Franc 6. Durjava Peter 7. Golob Rudi 8. Jaki Stanko 9. Jarc Milena 10. Kastelic Vinko 11. Kumše Ivanka 12. Lavrinc Ferdo 13. Ličen Karel 14. Močnik Maks 15. Repovš dr. Dušan 16. Strgar Janez 17. Strle Jernej 18. Trček Jakiča 19. Vrbinc Franc LAVRICA 1. Glavič Antonija 2. Javornik Jure 3. Koncilja Viktor 4. Kupljenik Janez 5. Žitnik Milan MALČI BELIČ 1. Bernik Gabrijel 2. Buh Tatjana 3. Čeč Viktor 4. Dobovišek Marija 5. Gumilar Štefan 6. Korošec Lovro 7. Košak Ivan 8. Logar Jernej 9. Lovšin dr. Jože 10. Petelin Milan 11. Premru dr. Lev MILAN ČESNIK 1. Brili Hinko 2. Čepon Jurij 3. Derganc Ana-Marija 4. Erega dr. Franjo 5. Filipič Vera 6. Kerševan Peter 7. Klasič Jože 8. Krajgher Olga 9. Kržišnik Ermin 10. Makarovič Lojze 11. Lukežič Jure NOTRANJE GORICE Humanost in solidarnost trnovskih občanov Dne 8. marca 1974 je v večernih urah izbruhnil požar v stanovanju družine Bajc - Rečna 3 in popolnoma uničil stanovanje s celotno opremo. Pogorelim je ostala le obleka, ki so jo imeli v času požara na sebi. Rdeči križ je takoj pristopil v okviru možnosti k reševanju tega perečega problema. Posredoval je družini najnujnejša oblačila in posteljnino ter nekaj denarnih sredstev. Vse pozornosti pa je vredna akcija Rdečega križa in krajevne skupnosti Trnovo, ki sta sc odločili za pobiranje prostovoljnih prispevkov trnovskih občanov. Tu se je zopet rzkaeala naša velika solidarnost ter humanost , saj so prebivalci na območju Trnovega prispevali denarna sredstva v skupni višini 7.440,50 dinarja. V imenu prizadete družine, občinskega odbora Rdečega križa in krajevne skupnosti vsem najiskreneješa zahvala. 1. Kušar Alojz 2. Pešec Draga 3. Pristavec Miro 4. Rakovec Brane 5. Sojer Jože 6. Susman Stane 7. Žniderič Zmaga PODPEČ-PRESERJE 1. Bovha Alojz 2. Gregorka Jože 3. Grum Anton 4. Jerina Albin 5. Jerina Ivan 6. Kocijan Franc 7. Makovec Ivan 8. Nagode Milan 9. Peršin Jože 10. Smole Franc 11. Suhadolnik F rane 12. Svete Anton 13. Zajc Janez 14. Zalar Emil 15. Zalar Ludvik POLHOV GRADEC 1. Jankovec Sonja 2. Čemoš Drago 3. Getjolj Marko 4. Kavčič Jože 5. Marolt Alojz 6. Osredkar Franc 7. Zibelnik Franc RAKITNA 1. Erjavec Vida 2. Grmek Pepca 3. Grom Jože 4. Kovačič Matija 5. Kovačič Stanko 6. Mikuš Jože 7. Šuštaršič Branko JOŽE OBLAK, izdelovalec suhe robe iz Opalkova: - Zavzemal se bom za domačo obrt - suho robo. Zato so me tudi predlagali. Večina tukajšnjih prebivalcev živi od suhe robe, to je tradicija, ki jo je treba obdržati in jo še naprej gojiti Dohodek, ki ga našim ljudem prinaša suha roba, vlagajo v kmetijstvo. Večina kooperira s kmetijsko zadrugo v Velikih Laščah z živino in z izdelovanjem suhe robe. Za naložbe v kmetijstvu nam daje zadruga nižje obresti kot za naložbe za suho robo. Menim, da to ni prav, saj ima zadruga več suhorobarskega kot živinskega prometa, zato bi morala znižati obresti pri kreditih za izdelovalce suhe robe. ROB 1. Arko Jože 2. Cimperman Jože 3. Gorjup Anton 4. Ponikvar Anton 5. Škulj Slavko 6. Zakrajšek Jože 7. Žnidaršič Slavko ROŽNA DOLINA 1. Belič Viljem 2. Dovgan Stanislav 3. Jagodic dr. Boris 4. Jamar Mirko 5. Kavčič Vili 6. Kersnič Milica 7. Klanšek Irena 8. Kozak Vidojka 9. Kristan Judita 10. Markovič Alempije 11. Poljšak Friderik DRAGA PEŠEC, gospodinja iz Notranjih goric: Predvsem se bom potrudila za izvrševanje nalog, ki si jih bomo zadali. No, da bi nam zmanjkalo nalog, se pa res ne bojim. Hočem le reči, da bom bolj zastavila svoje sile za to, da bodo sprejete naloge tudi uresničene, kot pa za to, kaj bomo delali O tem bomo pač skupno odločali. Nekoliko bolj se bom zavzemala za varstvo otrok, pa tudi za to, da bi naš mladinski aktiv, ki je že ustanovljen, tudi kaj delal 12. Potisek Milica 13. Remškar Marija 14. Sagadin ing. Zvonko 15. Stritar dr. ing. Albin ŠKOFLJICA 1. Boh Terezija 2. Lani Jože 3. Marinček Anton 4. Nered Drago 5. Repar Marjan 6. Robežnik Jože 7. Zakrajšek Jože TOMIŠELJ 1. Bernard Franc 2. Modic Srečko 3. Nered Franc 4. Prek Miro 5. Primožič Ivan TRNOVO 1. Ferbežar Angela 2. Grujakovič Miroljub 3. Hočevar Ciril 4. Japelj Tatjana 5. Lekič Matko 6. List Anica 7. Majdič Viktor 8. Mandelj Franc 9. Milič Dušan 10. Oven Rudi 11. Planinc Julij 12. Pranci Rajko 13. Prusnik Franc 14. Steiner Lojzka 15. Tišler Miloš TURJAK 1. Levstik Jože 2. Perhaj Jože 3. Tekavec Jože 4. Zabukovec Stane 5. Zgonec Marija VELIKE LAŠČE 1. Marolt Jože 2. Oblak Jože 3. Samsa Bogomir 4. Samsa Zdenko 5. Rigler Franc 6. Valjavec Niko 7. Virant Anton 8. Žužek Janko VIC 1. Kalan Darinka 2. Klančar Jelo 3. Kmet Janez 4. Knez Borut 5. Kocijan Gregor 6. Kuret Emil 7. Sever Franc VNANJE GORICE 1. Brolih Franc 2. Marinko Marko 3. Marinko Stane 4. Marinko Ignac 5. Rakovec Štefan 6. Stanovnik Anton 7. Šifrer Franc VRHOVCI 1. Berčič Stane 2. Maroša Drago 3. Suhadolnik Marija 4. Šifrer Ivo 5. Šuler Peter 6. Tomc Franc 7. Tomšič Franc 8. Vizjak Matjaž 9. Vrhove Stane ŽELIMUE 1. Giovani Janez 2. Golob Alojz, ml. 3. Golob Franc 4. Jakič Jože 5. Paznar Janez 6. Šket Samo 7. Žunič Tone SAMO ŠKET, rani inženir živilske gije iz Želimelj: Problem vseh nov je cesta. Zdaj j0..,,/ Naša skrb pa je, da bi l0^i\ asfaltirali. Za to cesto s' ji samoprispevkom zbro1 starih milijonov, kar 1 ^ liko za naših tristo P^u.( frf cev. Po proračunu, ki ' ^ napravljen minulo bi razširjanje in aS{f 'ilii-r ceste stalo 950 starih ' ^ nov. Občinski prora^u.Q ^ je za lansko leto da'^n m rih milijonov, ki srn_t/l t sami prispevali Tt jr_ občinskega prvračuh0 dobili letos in z njo j? nali račune za . ‘J bila na cesti opravil 0 lansko leto, le nekaj M nov nam je ostalo »c M čilo letos opravijo'1 ^ Bojimo se, da boaV ^ iJ' tega cestna dela zast p se bomo za nekaj ^ cesto obrisali Pf ^eH J Vsi delegati v K*.**. 61«*. — bomo zavzeli, da seto m zgodilo. Zazidalni /^i je napravljen zc na* kanalizacije, napraviti boli,,ian[i 0‘ potlej tega predlog ski skupščini v> O 2 > < UJ Q > O Q Z Ul O Ui C( Ui u. O * Ul v o"> 2 Z as O OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK IZVRŠNI ODBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATOV OBČINSKA KONFERENCA DELEGATOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK PREDSEDSTVO OS ZSS OBČINSKA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK DELEGACIJA ZVEZE SINDIKATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINE DELEGACIJA DELAVCEV V KULTURI DELEGACIJA DELAVCEV V GOSTINSTVU OBČINSKI ODBOR sindikata gradbenih delavcev OBČINSKI ODBOR sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji O -o .5 1. za kadrovska vpraianja 2. za organizacijo polit .sistema 3. za izobraževanje članstva 4. za družbeno ekonomske in samoupravne odnose 5. za družbeni standard 6. za stanovanjsko gradnjo 7. za kulturno prosvetno delo v OOS 8. za Šport, rekreacijo in oddih delavcev 9. za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka In osebnih dohodkov KOORDINACIJE OSZSS 1 "PravirŠtevanimi nalogami, ki so jih ^vetih V'^ sindikati v minulih w mesec>h dejavnosti, je bila 1,r,'UkaJna tut*‘ naloga reorganizacije Vnc„ °v v skladu s sklepi 4. kon-Žd-j s{ndikatov Slovenije. beležimo v 17R osm lir ^cijaS^ov7 1604^7Vet S katerimi deluje 1730 čla-0rtiiaijVrSr'i^ 0 izbranih v osnov-^ ^e dejav^nsko konferenco sindi-vA 'zvoC11 v°dil izmed dclega-pjlV' ‘zvršni odbor, ki ga ^ lScdstVQ eod,n'kl' ki so vključeni v (j! Strokovna usposobljenost članstva je glavna naloga občinske i zveze. To zahtevno delo so prevzeli strokovnjaki iz lastnih vrst, kar je Id "ulilo v preteklih letih velike uspehe. Tečaji za podčasnike, gasilce, n "rejnike, saniteto in dihalne aparate se vrstijo vsako leto v zimskih Mesecih. Zaključni izpiti so pokazali 98 odstotni uspeh, iz katerega je '»zvidno, kako resno sprejemajo posamezniki prostovoljno gasilsko službo. Povezanost gasilcev z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu se stalno izboljšuje, kar je vsekakor zasluga družbenopoli-ričnih delavcev, ki so sprevideli, kako pomembno je sodelovanje za Mfevanje tekočih problemov. Krajevne skupnosti in civilna zaščita so tesno povezane z gasilci in lun tudi izdatno pomagajo pri reševanju finančnih problemov in °Premljenosti. Civilna zaščita da društvom v oskrbo svoj material, da je dobro “skladiščen in vzdrževan. Vsakoletna kontrola s strani civilne zaščite Potrjuje to zaupanje. . Največ kritike je bilo slišati na račun vodovodnega omrežja in j jUdrantov. Delegat iz gasilskega društva Vič Marjan Zdešar je povedal, ! vsakoletna kontrola hidrantov na območju viškega požarnega okoliša kaže nezainteresiranost Mestnega vodovoda, saj je že vrsto let pokvarjenih 53 odstotkov hidrantov, kljub vsakoletnim urgencam. 'Udi drugi delegati so postavljali isto problematiko in zahtevali, da postni vodovod takoj odpravi okvare in posreduje posameznim “tuštvom točne načrte hidrantnega omrežja. V razpravi je bilo slišati celo vrsto pripomb, predlogov in nerešenih Problemov, kot je včlanjanje žensk in deklet, nabava gasilskih uni-'°tm, odprava prometnega davka na material za gradnjo gasilskih “®mov, povezanost in skupne vaje z industrijskimi gasilskimi društvi, Svečana naročnina na Gasilski vestnik, zavarovanje avtomobilov, uomov in članstva, nabava novih cevi in ostalega orodja. . Bine Lenaršič - predstavnik občinske konference SZDL, je v svo-Imu nagovoru poudaril pomembnost gasilstva kot ene od najbolj ptivnih organizacij na območju občine. Zaželel je še nadaljnjega resnega sodelovanja z ostalimi terenskimi organizacijami, saj se le s "kupnim delom lahko dosežejo isti cilji v dobro naše skupnosti. Iz-v°ljeno je bilo tudi vodstvo občinske gasilske zveze z Jernejem Cer-Mncem na čelu. — FRANC SEVER K d*» ‘l! >p'! i. i i'! d Gradaščico urediti 1 J Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobrova, Zvone Tušak, J/ )e posebej opozoril na problem onesnaženja narave in ureditve ‘reg voda na njihovem področju. j-Cdeležend zborov vaških skupnosti so močno poudarili po-. embnost reševanja okolja pred onesnaženjem. Prebivalci so za-reresirani za a isto okolje, kar je povsem razumljivo, saj jim del- no ne more biti vseeno, v kakšni okolici živijo. Prav zatega-‘J gledajo z vso zaskrbljenostjo na to, da, žal, njihova naselja gi«ajajo smetišča. Vse pogosteje dovažajo iz mesta sem emba-iHet ’ ^P^n* material iz polivinila in predvsem neuporabne pred-Tuh*’ k 80 PreveliKi, da bi jih bilo mogoče stlačiti v smetnjake. •Previlj0 Peričih običajno izletniki niso razpoloženi, da bi po- "am Srebne onesnažena je struga Gradaščice. Vaške skupnosti djjV^avujo v sodelovanju s šolo organizirati akcijo čiščenja Gra-djjriee. Kljub onesnaženosti prihaja na Gradaščico v poletnem da h,VSe ve^ kopalcev iz Ljubljane. Tako se je tudi porodila ideja, IgjJl1 v Dobrovi uredili športni rekreacijski center z bazenom, Dobr parkiriščem in gostinskim objektom. Navsezadnje je tet r<^a oddaljena od Viča vsega pet kilometrov in ob sobotah turtZe"VJUrDV1 samo bife, gostilne rihnu ' rega 56 P” krajevni skupnosti dobro zavedajo, kljub saj u pa kanijo napraviti program turističnega razvoja Dobrove, dod„rez lega ni mogoče začeti. Na Ljubljančane, sedanje in bo-TOhai^8*0’ Pa "uskvljajo apel, naj spoštujejo okolje, v katerega Pravic °' Nihče ne bo mestnemu delovnemu človeku kratil deželi ’ c*a P^de na oddih na deželo, pač pa ima prebivalec na prih^Previco od njega zahtevati, da spoštuje okolje, v katerega hasio^ r-a neP°sredno prehajamo na temo, ki smo jo zapisali v [jala 2/’jijadaščico bo treba tako regulirati, da ne bo več odplav-Noriuiv Prav tako bo treba pravočasno preprečiti zlitje JVezj, ® m Gradaščice, ker bi to ogrozilo večji del Kozarij. V l n razo"1 namerava krajevna skupnost Dobrova pripraviti pose-audourni>L0r s Predstavniki vaških skupnosti, Podjetja za urejanje k> prebil 1 V' »odne skupnosti in občinske skupščine. Pri Šujici f^rezui^ d! rere' posegli v Gradaščico, da so lahko rešili most, ki 'Mici so« a e Selo, ker bi sicer bili odrezani od sveta. Prebi-d« je .Pjre ravnali prav, saj druge rešitve ni bilo, vendar je nujno, lt0n'PieL, ureditve voda na tem področju prične reševati ** bosta v a 0 P41 *cot vsc kaže, ne bo možno vsaj dotlej, dokler S^Pirala h1 ^ “kupnost in Podjetje za urejanje hudournikov d*VigeRa^ ’ 00 "oci rega pristojnost enega in do kod pristojnost C IT '*8roieri.''(j'^*ca v Dobrovi ne bo očiščena z večjimi posegi, je ?0,tom no^^T® bencinska črpalka. Pri vasi Šujici bi morali za ZftraiL **1 Ljubljana-Polhov Gradec, ki bi naj bil že lani na POd VasK' Ijic^nTstaU Pr°PUSt ^ ^glavje^/?^, CSste ^ Ljubljane proti Polhovemu Gradcu je spet ^ievna »in.JI Zahtevo po ureditvi tega mostu bo upnost postavila pred SirSo družbeno skupnost. VLADIMIR JERMAN Gasilsko društvo Brdo Letos, 27. januarja, je bil v domu družbenih organizacij na Brdu redni letni občni zbor prostovoljnega Gasilskega društva Brdo. Zbranih je bilo kar 62 članov društva. Tega zbora se je udeležilo tudi precej gostov, med njimi tudi Miro Kušar - predsednik MGZ Ljubljana ter tovariš Jernej Certanc - predsednik občinske gasilske zveze, ki je hkrati tudi častni predsednik svojega matičnega društva na Brdu. Upravni odbor je občni zbor dobro pripravil ter si s svojim programom za tekoče leto zadel več nalog. Nakazal je tudi nekaj •• • ’ ’ ------ — območju Brda, Tudi gostje iz sosednjih društev so povedali, da se srečujejo z istim problemom. Občni zbor je sprejel sklep, da preko občinske gasilske zveze pošlje na Mestni vodovod poziv o rešitvi tega vprašanja. Do sedaj so morali gasilci sami, čeprav za to niso zadolženi, skrbeti za hidrante. Kot kaže, se danes le gasilci zavedajo, kakšen pomen imajo hidranti za dobro organizirano požarno varnost. Nace Kavčič, znan družbenopolitični delavec s področja Brda in Vrhovcev, je izrazil občudovanje zaradi vse večjega vključevanja mladine in žensk v društvo. Zakaj je odziv mladine v gasilske vrste tako množičen? Zato, ker mlad človek čuti v sebi potrebo, da bi pomagal bližnjemu in v vsakem trenutku priskočil na pomoč. Rad bi se izkazal v dobrem delu. Vse to mu gasilska organizacija lahko nudi. Tu bo našel plodna tla za svoje prostovoljno humano delo. V gasilski organizaciji se tako ne bojimo pomanjkanja kadrov. Le tako številni kot smo danes bomo vedno na razpolago pri reševanju premoženja naših občanov, s tem pa tudi seveda našega socialističnega samoupravnega sistema. FRANC KUNOVAR Delovni jubilej Jerneja Čertanca Pred petdesetimi leti je postal član gasilske organizacije. Od svojega 17. leta dalje je aktiven član Gasilskega društva na Brdu. Tu je bil tudi dolgoleten tajnik, poveljnik in predsednik društva. Med vojno ga je doletela usoda mnogih zavednih Slovencev. Okupatorjev teror je najhuje občutil v koncentracijskem taborišču Dachau. Kot komunist, delu predan, nesebičen borec za čim boljše odnose med ljudmi opravlja že ves čas po vojni številne in odgovorne naloge v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. Težišče njegovega dela pa je v gasilski organizaciji. Bil je prvi predsednik gasilskega društva Vič-Brdo kasneje sekretar Gasilske zveze Slovenije, predsednik in sekretar okrajne Gasilske zveze v Ljubljani. Leta 1958 je bil izvoljen za predsednika občinske gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik. Od 1966. leta pa je tudi sekretar Mestne gasilske zveze Ljubljana. Sedaj je tudi častni predsednik gasilskega društva na Brdu in častni član štirih gasilskih društev. Kot dopisnik se je uveljavil v raznih revijah in strokovnih knjigah. Svoje široko strokovno znanje še danes prenaša na mladi rod kot predavatelj in višji gasilski častnik I. stopnje. Za svoje dolgoletno delo v gasilskih in drugih organizacijah je prejel že vrsto priznanj in odlikovanj. Med njimi tudi srebrno priznanje OF. Jerneju Certancu, stalnemu sodelavcu Naše komune, iskrene čestitke ob delovnem jubileju! UREDNIŠTVO NASE KOMUNE Intervencijske hiše na Viču Prizadevanja vseh faktorjev naše občine za gradnjo cenejših stanovanj in v tem okviru tudi intervencijskih hiš so splošno znana. Pred časom je bilo sklenjeno v občini, naj se grade intervencijske hiše novomeškega Pionirja v Murglah, ki so bile prvotno planirane kot naselje za ljudi, ki nimajo ravno najdebelejše denarnice, vendar se je to kasneje izrodilo zaradi sprememb urbanističnih načrtov. Te intervencijske hiše naj bi vsaj malce vrnile naselje prvotnemu namenu, vendar je predlog naše občine mesto tedaj zavrnilo. Tedaj je bilo obljubljeno, da bo v občini kljub temu prostor za te cenene hišice. Lokacija je sedaj končno tudi določena in bo tako Pionir lahko prodrl s svojimi hišami v Ljubljano. Te hiše so zaradi svoje cene, ki znaša 160 tisočakov, zanimive za marsikoga in je že precej zanimanja zanje. Intervencijske hiše bodo že letos gradili v naselju Bonifacija ob Gorjančevi cesti. Tam bodo zgradili 30 intervencijskih hiš, ki bodo gotove v nekaj mesecih. Tako se bo ta gradnja, ki se je doslej uveljavila že v mnogih predelih Slovenije, posebej pa še Hrvatske, sedaj udomačila tudi v Ljubljani. Občani se za te hiše zanimajo v velikem številu in so nad to gradnjo navdušeni Zemljišča za to gradnjo bo opremil Komunalni sklad viške občine. Kako bo s temi hišami in komu bodo dosegljive smo povprašali vodjo službe komunalnega sklada dipl. oec. Janka Solmajerja. ,,Nekateri so se zavzemali naj bi te hiše oddali na natečaju Pionirju in naj bi jih ta potem prodajal za trg. Tega pa nismo sprejeli, temveč smo se odločili, naj bodo te hiše prosto oddane na licitaciji, saj pomenijo rešitev za najnujnejše primere. Tako bodo hiše dosegljive vsakomur. M. DIMITRIC Urejeno samo za letos Izvršni odbor mestnega sveta organizacij za tehnično kulturo Ljubljane je ob nedavni obravnavi financiranja svojih osnovnih dejavnosti ugotovil, da so njegove zahteve naletele v vseh ljubljanskih občinah na ugoden odmev, posebno pri mestni konferenci SZDL. Svet za šport, telesno in tehnično kulturo pri skupščini mesta Ljubljane je namreč sredi februarja aklamativno podprl najvišjo predlagano vsoto za leto 1974. Ta pa je za 21 odstotkov večja od lanske. Mestnemu svetu organizacij za tehnično kulturo so obljubile izdatnejšo finančno pomoč tudi vse ljubljanske občine, med katerimi se je za višje financiranje dejavnosti organizacij tehnične kulture odločna tudi naša. Vendar je za zdaj obljubljena samo pomoč, kolikšna pa bo, še ni znano. Ob razpravah o sistemu financiranja tehnične kulture na ravni mesta in v občinah, je mestni svet organizacij za tehnično kulturo predlagal občinam, naj ustanovijo posebne mladinske tehnične centre. Njihovo financiranje naj bi urejala vsaka občina posebej. Kljub tej ideji pa je ostalo pod vprašajem nadaljnje financiranje aktivnosti organizacij za tehnično kulturo, tako v Ljubljani kot v vseh petih občinah, ki ga bo zdaj treba urejevati z družbenim dogovarjanjem. (iv) Kolezija potrebuje zelenje V KS Kolezija v zadnjem času z vedno večjo zaskrbljenostjo postavljajo vprašanje, če bo ostala ta KS oziroma nje deli še zeleni ali ne. Nevarnost je namreč, da ne. Zato je krajevna organizacija SZDL sklicala zadnjega januarja v Koleziji informativni sestanek o tem. Razpravljali pa so seveda tudi o ostalih vprašanjih, ki neposredno zadevajo tamkajšnje prebivalce, kot je to npr. vprašanje cest, kurjave itn. 120 prebivalcev blokov ob Riharjevi ulici je resno zaskrbljenih, kaj bo z zelenjem, posebej pa še s parkom. Na to so opozorili ljubljansko skupnost za varstvo okolja in jo tudi prosili za zaščito parka ob gerontološki kliniki. Tam je namreč v januarju podjetje Rast po nalogu graditelja to je GP Tehnike, posekalo več zelo lepih, velikih dreves, ki so bila zaščitena. S tem se je park še bolj skrčil, prebivalci pa se boje tudi nadaljnjih krčenj teh zelenih pljuč. Skupnost za varstvo okolja je obljubila pomoč in tudi že posredovala na naši občini. Sklep je bil tudi, da se organizira zaradi tega poseben sestanek. Vzporedno z rastjo naselja bi morale rasti tudi zelene površine, vendar se to ne dogaja. Nasprotno, že obstoječe zelene površine se krčijo. Prebivalci Kolezije so poudarili, kot tudi predstavniki Tehnike in komunalnega sklada, da je treba ohraniti čim več dreves in zelenic. Zaradi tega se prebivalci tudi ne strinjajo z načrtovano lokacijo za vrtec, čeprav je zanj rezerviran prostor, ker bi se morala zaradi te gradnje umakniti nekatera drevesa, kar pa ni sprejemljivo. Izvajalec gradbenih del, to je Tehnika, pa jamči, da_z gradnjo ne bo bistveno prizadela dreves na tem območju, temveč, da bodo nasprotno posadili še enkrat več dreves, če bi morali katero posekati. Zelena zavesa iz dreves pa bo po teh zatrjevanjih tudi v bodočnosti med podaljškom Titove ceste in šolo. To ne bo le dajalo naselju lepšega videza in zagotavljalo boljšega ozračja, temvč bo tudi varovalo naselje pred hrupom. Pred truščem pa bo naselje varoval tudi nov trgovski objekt, ki ga bodo zgradili v tem naselju. Trgovski objekt bo verjetno gradila Nama. Ta trgovina pa se bo že v fazi gradnje prilagodila po legi in obliki že obstoječim drevesom, tako da bo ostalo čimveč zelenja. Drevju grozi pa še neka nevarnost in sicer zaradi kurilnic. Drevesa se bodo namreč posušila, če bo stanje ostalo še vnaprej tako kot doslej. Vse je namreč črno od dima in se tudi zato zelenje krči brez nadomestila. Komunalni sklad je ravno zato lani investiral prek 250 tisočakov v saditev drevja, vendar je marsikatero drevo že uničeno. Znan je npr. celo primer, da je lastnik hiše samovoljno posekal drevo pred hišo, ostali dve, ki sta mu motili razgled, pa je posekal do polovice. Če se spomnimo na dejstvo* da je bilo naselje projektirano po tem drevoredu, je to dejanje milo rečeno, kriminal. Za marsikaj pa so krivi tudi prebivalci sami. Prebivalci namreč večkrat sami uničujejo zelenice, za katere se sicer tako načelno zavzemajo, saj hodijo po njih, ker je pot nekaj korakov bližja in jih tako uničujejo. Po trditvah nekaterih občanov pa povzročajo precej škode tudi otroci, ki igrajo na teh zelenicah nogomet. Zaradi vsega tega so prebivalci predlagali nastavitev čuvaja, ki bi skrbel za zelenice in jih ne le čuval, temveč tudi negoval. Otroška igrišča je seveda treba urediti, vendar ne na zelenicah. M. DIMITRIC ■ * * 5 * * * § f * * <« 5 5 * * * i * * * * * * * * * * * * * Rastoče hiše v Murglah Murgle bodo sedaj dobile še en nov tip hiš. Gre za tako imenovano rastočo hišo. Ta hiša je načrtovana tako, djo je moč dograjevati v horizontali, je serijska in izdelana v več tipih. Hiša ima ngr. začetni osnovni prostor oziroma zaključeno celoto, ki lahko sluzi kot stanovanjska enota. Zaradi manjše površine je relativno poceni in dosegljiva marsikomu. Ko si lastnik v začetku postavi tako hišico, pa jo lahko kasneje širi. Če se družina poveča oziroma prihrani več denarja, zlahka zida naprej. Osnovna stanovanjska enota ostane tako le center oziroma osnova, dodatne prostore, za katere so elementi tudi serijski, pa se le dodaja oziroma dozidava. Tako se hiša povečuje brez kakih rušenj ali podobnega in je torej zelo primerna posebej za mlade družine. Nadaljnje faze so vedno cenejše, ker ni več stroškov za komunalno opremo in zemljišče. Take hiše bodo sedaj stale v Murglah. Svet za urbanizem občine Vič-Rudnik je namreč dal soglasje za tovrstno gradnjo, saj je idejo ugodno sprejel. Idejo o rastoči hiši v Murglah je podal inž. arh. Franc Ivanjšek. Te hiše bodo stale le ob širokih cestah, ki obkrožajo naselje. Za to so se odločili, ker so Murgle mirno stanovanjsko naselje in ga želijo vsi kot takega tudi ohraniti Če pa bi v bodočnosti lastniki teh rastočih hiš le te povečevali, kar je tudi njihov namen, pa bi promet, težki tovornjaki in drug hrup ob gradnji preveč poslal v srce naselja. Zaradi tega so se odločili, naj rastejo rastoče hiše le ob robovih naselja. u n Hmezad pohvalno reagiral V naši občini so že ustanovili prve potrošniške svete. Tak svet imata že Rožna dolina in Kozarje. V tej številld bomo predstavili delovanje in začetne korake potrošniškega sveta v Rožni dolini, kasneje pa bomo redno obveščali o delovanju ostalih svetov, saj je njih naloga pri zaščiti potrošnika izredno važna in družbeno pomembna. O potrošniškem svetu v Rožni dolini smo se razgovarjah s predsednikom tega sveta FRANCEM JECLJEM. Franc Jecelj je kar zadovoljen z začetno dejavnostjo sveta. „Naš svet deluje že mesec dni in v tem času smo začeli tudi že konkretno delati. Bui smo že podpisnik družbenega dogovora. Naš svet šteje pet članov, vendar mislimo pritegniti še več novih članov. K sodelovanju smo povabili tudi delovne organizacije s tega področja. Tako bomo, upam, opravičili zaupanje, ki nam ga je izkazal svet KS* ki nas je izvolil. K sodelovanju s konkretnimi predlogi kaj ie treba napraviti ali urediti smo povabili vse občane in pričakujemo številen odziv. Občani naj predlagajo, kaj je treba urediti, da bo boljša oskrba in nas tudi opozaijajo na nepravilnosti, ki jih opazijo. Prvi konkreten primer smo že obravnavali in sicer mesnico Hmezad. Zaradi te mesnice so se potrošniki večkrat pritoževali, ker so jim preveč zaračunavali, medtem ko pa so glede preskrbe in zalo-ženosti s to mesnico zelo zadovoljni. Potrošniški svet je opozoril centralno upravo Hmezada v Žalcu na pritožbe glede napačnega zaračunavanja blaga in dobil tudi zelo ugoden odgovor. Podjetje Hmezad je takoj posredovalo in obljubilo ureditev razmer. Hmezad pa je ob- > ljubil, da bo tudi v bodoče mesnica še tako dobro založena in se je ; priporočil za še nadaljnje sodelovanje s svetom potrošnikov, kar je nedve dvom no pohvale vredno." Sveti potrošnikov so torej zaživeli tudi v praksi in ne bodo ostali le mrtva črka na papirju. Odigrali bodo svojo družbeno pomembno funkcijo in torej dosegli svoj namen. - M. D. RAZPIS Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik objavlja prosto delovno mesto strokovnega sodelavca. Delovno mesto je vezano tudi na terensko delo. Pogoj: aktiven, družbenopolitičen prosvetni delavec. Otrok, ki je rastel brez staršev Milan letos obiskuje prvi razred osnovne šole. Starša sta zelo zaskrbljena glede njegovega vedenja in slabega učnega uspeha. V šolo ne hodi redno, rad zamuja, se potepa in postaja vse manj poslušen. Milan je telesno in duševno zdrav otrok, vendar je drugačen od drugih sošolcev. Na njegovem, nekohko bledem obrazu ni opaziti prešernega smeha, večkrat je žalosten in zamišljen. Doma in v šoli je redkobeseden in je najraje sam. Ne čuti navezanosti na starše, ne na sošolce, vendar hoče s svojim vedenjem zbuditi pozornost doma in v šoli. Starša lepo skrbita zanj, imata ga rada in veliko razmišljata o njem. Oba sta zaposlena, se razumeta, imata lepo stanovanje in primerne dohodke za družinske potrebe. Poleg Milana je v družini še dve leti stara hčerka. Pa vendar se moramo doma in v šoli vprašati, zakaj je otrok težaven, kje so vzroki? Najprej se moramo ozreti na njegovo zgodnje otroštvo, kje in kako ga je preživel? Starša sta Milanovo rojstvo željno pričakovala. Živela sta v skromni sobici v upanju, da bosta dobila večje stanovanje, tako so očetu obljubili v njegovi delovni organizaciji. Pa so nastale težave. Stanovanja starša nista dobila, edino upanje jima je ostalo, da se vključita med stanovanjske varčevalce. Čez nekaj časa sta pričela, sicer s skromnimi prihranki in majhnim posojilom graditi svoj dom. V podnajemniškem stanovanju družina ni mogla vzdržati, zato sta starša peljala leto starega sina k stari mami na Štajersko. Ob vsakokratnem obisku sta mu prinesla igrače, obleko in še marsikaj dobrega. Otrok je rastel, starša sta mnogokrat mislila nanj, toda v tistih težkih trenutkih mu več nista mogla dati. Minila so leta in družina se je vselila v novo stanovanje. Rodila se je hčerka in Milana so pripeljali s Štajerskega. Težko je bilo za Milana slovo od stare mame in vsega tistega, kar je spoznaval in vzljubil v šestih letih. Starša sta verjela, da bo sedaj konec trpljenja in da bodo vsi skupaj zaživeli kot srečna družina. Toda Milan marsikaj ne more razumeti in ni srečen otrok. V najbolj občutljivi otroški dobi je bil prikrajšan za ljubezen staršev. Mesto, kjer živi, mu je tuj svet, še staršema ne more verjeti, da pripada njima. Se preden iščemo pomoč strokovnih institucij, se moramo v družini in v šoli vprašati, kje so vzroki za takšno ponašanje. Upoštevati moramo razvojno pot otroka in vse okoliščine, ki so na kakršenkoli način vplivale na oblikovanje njegove osebnosti. Spoznati moramo otrokovo celovito osebnost in odkriti njegovo pripravljenost za skupno sodelovanje. Za to pa je potreben čas, razumevanje in ljubezen staršev in vzgojiteljev. Le prek bogatih družinskih doživetij se bo otrok vraščal v družinsko skupnost in se prilagajal tudi drugim zahtevam, ki jih terja od njega življenje in čas. Žalosto, pa vendar resnično, da imamo danes veliko podobnih posledic, ki jih pogojuje spremenjen način družinskega življenja. Starši pogostokrat oddajo otroka v varstvo drugi družini ali starim staršem zaradi pomanjkanja stanovanj, vzgojnovarstvenih ustanov, včasip pa taki odločitvi botruje še premajhna osveščenost starševske zavesti. Zato pa je zelo pomembno, da se za rojstvo otroka moramo odločati z vso odgovornostjo in sicer takrat, ko so mu starši resnično sposobni zagotoviti vsaj osnovne pogoje. Prav tako pa je odgovorna naloga družbe, da omogoča staršem opravljati družinske dolžnosti. Ob teh spoznanjih potrjujemo že znano stahšče, daje starševska vzgoja nezamenljiva in da jo lahko le dopolnjujemo. V družini otrok najbolj neposredno doživlja ljubezen in odnose med ljudmi, pridobiva prve izkušnje, uspehe in neuspehe in se najlaže vrašča v širše socialno družinsko okolje. Zato smo danes odgovorni, kako bo živel naš otrok jutri in kako bo spoznaval svet in sebe v njem. Ni dovolj, da poskrbimo le za otrokovo varnost, temveč moramo upoštevati njegove telesne in psihosocialne potrebe ter si dovolj zgodaj prizadevati, da jih tudi uresničujemo. Angelca Žiberna Aktiv Prešernove družbe ustanovljen V marcu so se sestali delegati - zaupniki Prešernove družbe iz delovnih organizacij in ustanovili aktiv Prešernove družbe v naši občini. Aktiv, ki je med (llprvimi v Sloveniji, se medtem dalje širi. Delavcem — Prešer-v novcem je spregovoril tudi tova-. riš France Kimovec-Žiga, ki je poudaril veliko vlogo, ki jo ima PD pri širjenju kulture med delovnimi Ijdumi. „Samo osveščen, kulturno vzgojen in nači-tan delavec lahko zares zaživi kot svoboden in resnično enakopraven samoupravljavec in .nkot osebnost, ki veliko pomeni, ne le v svoji sredini, ampak ima odločilen vpliv tudi na širše . okolje, zunaj kraja, kjer živi in > . zunaj tovarne, kjer dela,“ je poudaril med drugim. Člani aktiva so izvolili tri-najstčlanski občinski odbor aktiva Prešernove družbe, ki mu predseduje Jože Demovšek, a tajniške posle zdaj opravlja Mija Brezavšek iz WZ Kolezija. Izvoljenemu nadzornemu odboru načeljuje Janez Plevnik iz Hoje, a odboru za priznanja Simona Utbasova iz Inštituta za celulozo in papir. Prešernov aktiv šteje zdaj že blizu šestdeset članov. V kratkem bodo na seji odbora sprejeli delovni program, ki bo obsegal: širjenje literature in organizacijo prireditev. J. Demovšek * J ? Seminar za člane ZK £ Občinski komite ZK Ljubljana Vič-Rudnik je organiziral od J J 13. 3. do 16. 3. štiridnevni seminar na Bledu. Seminar, namenjen ^ £ članom ZK, ki so bili sprejeti v zadnjih treh letih, je potekal v ^ / dveh skupinah. S ^ Prisotne smo bile tudi delavke iz VVZ. V imenu vseh se iskreno ^ J zahvaljujemo za res kvalitetno zbrana predavanja. Ob poslušanju ^ J dobrih predavateljev smo veliko pridobile in prepričane smo, da ^ S bomo te pridobitve vnesle v naše samoupravne delovne kolektive. S J Naloge nas komunistov morajo biti še posebno prisotne na našem ^ J vzgojno varstvenem področju, ki je trenutno še potrebno obrav- J £ nave in hitrejših rešitev. ^ / Podobnih srečanj si še želimo! ^ i* Tovarišice iz VVZ Kolezija S MIRO PELJHAN 35 let uspešnega dela Nedavno tega je minilo 35 let, kar je na stari dobrovski oder prvič stopil Miro Peljhan. Nastopil je v svoji prvi gledališki vlogi' Od tistega trenutka pa vse do danes (razen med vojno) je ostal ~ 1 „ .1 „ 1:XX._ ki:_ ______ '■Ti I____________ cn zvest amaterskemu gledališču. Njegove prve gledališke vloge so bile skromne, saj so sc ujemale z uprizoritvijo del, ki so jih igrali v GLEDALIŠKE SKUPINE SE PREDSTAVLJAJO Od konca ga meseca do prejšnjega 21. aprila organizira ZKPO občine Ljubljana Vič-Rudnik tradicionalno revijo gledaliških skupin naše občine. Revija je letos že trinajstič. Za revijo je precejšnje zanimanje, saj je program izvajanih del ne le pester, temveč tudi kvaliteten. Doslej se je v okviru revije že predstavilo KUD Dolomiti iz Dobrove, kije gostovalo v Velikih Laščah z dramo Toneta Partljiča „Naj poje čuk“. Na Lavrici je gostovalo KUD Zadrugar iz No- Vandot in Moder je predstavilo KUD Rob na Dobrovi. Ljudsko igro ..Korenine" Arnolda Weskerja je izvedlo v Podpeči PD HorjuL V okviru revije pa je KUD Ig gostovalo v Notranjih goricah s komedijo Vla-dona ..Pričarani ženin", KUD Lavrica pa je izvajalo v Velikih Laščah ljudsko igro Cvetka Golarja „Vdova Rošlinka". Poslednja predstava v okviru XIII. revije je mladinska igra ..Čudežni pisalni strojček" Smiljana tranjih goric s komedijo Normana Krasne „John ljubi Mary“. Mladinsko igro „Kekec“, katere avtorja sta Rozmana. To igro je izvajalo DPD Po Svoboda Škofljica v Polhovem Gradcu. M. D. tistem času na amaterskih odrih. Sele po vojni seje oprijel zahtevnejših vlog v delih pomembnejših avtorjev. Takrat so začeli graditi na Dobrovi zadružni dom, kjer naj bi imelo svoj prostor tudi gledališče. Miro Peljhan sc je še posebno zavzemal in trudil za primerno ureditev odra, vedel je, da brez dobre odrske opreme ne more biti kvalitetnih predstav. Svoj odrski izraz je začel oblikovati v upodabljanju likov, ki so mu bili najbližji, kjer je bilo njegovo čustvo najbolj pristno. Po; javljal se je v likih tragične veličine, obsojene na propad zaradi tragične situacije, zaradi zgodovinske nuje ali zaradi življenjske ki ti! da te zmote. Mnogi se ga še spominjajo v vlogah Lovra Kvasa v Jurčičevem Desetem bratu. Života v Nušičevcm Navadnem človeku, župana v Naši krvi do župana v Stilmontskcm županu, od očeta v Jamesovi Dedinji, Tecceltona v Dickensovem Cvrčku za pečjo do grofa Hermana v Celjskih grofih, grajskega gospoda v Prežihovih Samorastnikih, pa vse do Kantorja v Cankarjevem Kralju na Betaj- novi, s katerim je proslavil 25-letnico umetniškega delovanja. Leta 1956 se je Miro Peljhan predstavil tudi kot režiser. Na dobrovskem odru je postavil 17 premiernih uprizoritev z izborom, ki sega od Schillerjevega Kovarstva in ljubezni do Partljičeve Naj poje čuk. Po njegovi zaslugi so na tem odru zaživela tudi dela naših pisateljev Finžgarja, Krefta, Kranjca, Klopčiča, Prežiha, Tavčarja in Cankarja. Leta 1961 je prevzel vodstvo komisije za gledališko dejavnost V naši občini. Lotil se je nadvse uspešno organiziranja gledališkega amaterizma. Vsepovsod je spodbujal začetnike, hrabril malo-dušne, vsem je ponujal svojo pomoč, jim dajal napotke. Pe ni V tri da goricah, Podpeči, Robu, Lavrici. Navdušeno „ j____ _______0- . ziranja vsakoletnih občinskih revij gledaliških skupin. Prav zdaj snuje že trinajsto. Vse amatersko delo Mira Peljhana, igralca, režiserja, organizatorja, je bilo pretkano z iskanji, dvomi, lastnin1 malodušjem ob prehudih težavah, s trmasto vztrajnostjo, zagrizenostjo in predanostjo gledališkemu amaterizmu. Ob teh dveh jubilejih mu sodelavci pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij iskreno čestitamo in želimo, da bi bil še naprej tak kot doslej! B. Makovec leg «gl, Nastop moškega komornega zbora iz Brezovice Dne 17. februarja 1974 je pripravil moški komorni zbor iz Brezovice pod vodstvom prof. Milana Trčka množično obiskan koncert v novi osnovni šoli. Na koncertu je sodeloval Ljubljanski kvintet. Po koncertu so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo dveh akademskih slikarjev, Izidorja Moleta in Božidarja Grab- narja. V posrečeni povezavi so obiskovalci tedaj poslušali amaterski zbor in poklicne glasbenike. K tonski govorici se je pridružil še svet likovne, barvne ustvarjalnosti in povezal tako zvočno in vizualno izpoved. Spored zbora je obsegal v prvem delu 8 pesmi in v drugem delu na- % « stopa 8 pesmi. Po štirih pesmih v prvem in štirih pesmih v drugem delu je nastopil Ljubljanski pihalni kvintet. V prvem delu si je izbral zbor skladatelje iz čitalniškcga obdobja ustvarjalnosti z izjemo Gobčeve Pesmi miru, v drugem delu pa je zbor zapel po eno češko in rusko narodno pesem ter skladbi Blagoje Berse in Predraga Miloševiča. Po odmoru smo imeli priliko poslušati pesmi iz slovenske romanj tične preteklosti ter sodobnih izra-“’ žito zborovskih skladateljev (Marolt, Simoniti, .Mirk) in Večerni ave Antona Foersterja. Tudi zaključni del sporeda je segel po motiviki več bni čas Poglejte, kaj znamo! - Otroška risba malčkov iz vrtca Kolezija Prva čitalnica v občini Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, je bila odprta v ljudski knjižnici na Dolenjski cesti št. 19 prva čitalnica v naši občini. V čitalnici je na voljo 20 sedežev in vsa potrebna literatura, ki se sicer ne sposoja na dom: enciklopedije, leksikoni, slovarji, priročniku Za začetek ima čitalnica naročenih 34 časopisov in revij od ,J3ELA“ do ..TEORIJE IN PRAKSE" in re- vije JEZIK IN SLOVSTVO", med njimi tudi 5 inozemskih. Prostor je smotrno in okusno urejen, razsvetljen in odmaknjen od cestnega hrupa. Vsekakor je čitalnica ob ljudski knjižnici na Dolenjski cesti primeren prostor za študij vsem, ki so si tak prostor želeli tudi v tem delu mesta. Odprta je vsak dan nepretrgoma od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. B. M. ali manj v sodobni čas (Srebotnjak, Svikaršič, Tomc, Vrabec). Program je bil torej skrbno, pestro in previdno izbran. Previdno v tem smislu, da si prezahtevnih, ritmično in hannonsko prekomplici-ranih, v tempih razgibanih skladb ni privoščil. Na drugi strani pa je opaziti, da ima dovolj dihalne tehnike, saj je bil kos polifonim, dosti obsežnim „doIgdsapnim“ frazam. Svoj izraz in izpoved išče v poglobljeni, umirjeni, skoraj lirični poanti. Dovolj pozornosti posveča kulturi glasov in se rajši izogiba premočnim, dinamičnim vplivom v jakosti, kar vse nakazuje prizadevanje, da se čim bolj približa stilu komorne zvočne ubranosti. V glavnem ne stremi po dramatičnih efektih za vsako ceno, čeprav bi le te na določenih mestih, ki jih tudi skladatelj nakazuje, od njega poslušalec le pričakoval, zlasti pri agogičnih označbah (accelle-rando) in na splošno pri živahnejših zasnovah v tempu. Zbor je intonančno dokaj homogen, dobro zaseden v tenorjih, katerim smiselno odgovarja timber basov. Dihalno tehniko bi veljalo še bolj izrabiti pri kadencah, ki bi jim tu in tam dopustil morda le še malo več veljave in izpovednosti. Faktura skladbe je skoraj vedno smiselno podoživeta, logično podana, razen v nekaterih niansah, ki se opravičuje z dirigentovo osebno muzikalno in pedagoško presojo. Zbor tehnično, intcrprctacijsko in umetniško raste in ima vse pogoje, da se razvije v pomembnega vokalno-amaterskcga in komornega posredovalca naše in tuje zborovske literature. CVETKO BUDKOVlC Uspel nastop Na osrednji republiški P10^ ^ ob 24. marcu, svetovnem invahdov v Ljubljani, ki je izrazit delovni značaj, sO(v ^ , turnem programu nastop'11’ ^ gojenci zavoda za slepo in (e z vidno mladino. Najprej je L ^ei v kihu imauuiu. j- tet harmonikarjev zaigm1^ los nov valček v priredbi Mr!, Andrašca, potem pa je 1Qq Mihevc, učenka 8. razreda1 ^ rala Musarjevo pesem, P; čeno utemeljitelju pi^a le|j sleoe Louisu Brailleu. |0 z%< * slepe Louisu Brailleu. v 110 gramu so sodelovali še fan^ ^ o. razreda. Na flavto so zaf‘ ^ narodno Prav lepo je reš želi, učenci 3. razreda pa tirali Repičevo Mami. P' _»1 •!• Kf TS *** 11 sta sklenili Nežika Kos W J Dimič, učenki 6. razreda,* ^ na flavto zaigrali Devovo'Jjp. I Gorenje in harmonikarja^ y, Korelc, učenec 6. razreda * ^ dijem odlomkom iz Travia1* J Udeleženci skupne seje/1”, £n. llš^Sr^ojn!«^ ? invalidskega zavarovanja, 'Uj itj^ renče za rehabilitacijo in'*' Ptes Slovenije in številni P9S 5>p{ naše mlade občane za nj^jj redno uspeli nastop nag13^ (fuo spontanim aplavzom. St 5 PROPADAJOČE FRESKE Cerkev na Korenom bi si morali nemudoma ogledati strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo. Na zuna-njili stenah cerkve so namreč freske, ki bi jih bilo treba nujno obnoviti. Gre za izjemno redek motiv, ko v sredini stoji neka svetopisemska oseba, okrog pa so številna srednjeveška orodja in pripomočki, ki so jih uporabljali obrtniki. Razen te najbolj vidne stenske slikarije, so vidni tudi ostanki drugih fresk. Zal je vsa ta slikarija zelo slabo ohranjena, deloma razbita in ometana z novo malto in preluknj.ina od izstrelkov iz vojnih dni. Gradimo vzgojno- varstvene ustanove V Jamnikarjevi žičevi ulici gradimo d' j, Mvcr/i» nzin/v »•o žičevi ulici gradimo "' \ vzgojnovarstveni uStaJpl) bosta predvidoma ^ septembru 1974. potekajo intenzivne za gradnjo VVZ na cih *' ------- že f za gruunju te cih. Na varstvo pa ^ 616 predšolskih otr0* m na območju j/; a M ni Si D*1' na območju krajev"*..* F, t nosti Vič in Malči n1 ffA j( leg tega pa je nujn° ^0 J P no adaptirati ušta^Zi y Tržaški cesti, v kate^L^ p predšolskih otrok 11 .. ‘ t; Rožni dolini M* |j bomo letos na 1IC u„0trcK t, več sredstev za 16 Jj IK ^ vendar je treba PrlZP dejstvo, dase jej * širše okolice 'u2,r^o ^ Viča priselilo Pr‘° !'0, , novih, mladih llčm grodrt f S dili tudi obieuejfpfifl, k bi sočasno reševal n W t) P i T' bleme varstva yr otrok. Zato rnora'sfd pf, hodnjc v vsaki 30 orcit^t rati komunalno P y\!l i rezervate za šole m otroška igrišča ,a ti t rezervate za ^ f z otroška ‘8r^a , istva l * Ob sindikalnem prvenstvu v veleslalomu Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu je bilo 22. marca na Soriški planini. Na štartu se je zbralo Ptjoliino 80 smučark in smučarjev iz delovnih kolektivov naše občine. Prvenstvo so v lepem, sončnem vremenu oHucno pripravili organizatorji občinske Temeljne telesno kulturne skupnosti. Kot vsi drugi, tudi viški športni zim'Vna drugih; ko je padel dan i?rvi težko pričakovani pomla-,„7*^1 sneg. Toda ljudje vendar niso Onovalci, ki se pripravljajo na tek- t, .;. yse, le,t° in najdejo sneg tudi v u, ni’ 5e.je treba Zatorej jim je tre-iPf^t, nekaj časa, da se pripra-J, ln .malo trenirajo. Ker pa so . ,?IIinc že kar tradicionalno Sjcf,? 'bodo morali tudi naši „sin-mal° lnislit‘ ,uJi na su,li n,,)-311'1’ in ogreti se da doma ob ni-,,’ P* ,udi trim steze in telovad-V p!0,- Primerne za ..ogrevanje". trin,a!tiZanu Trnovo je na primer dan taost vadbe, katera če ne dru-zrafi S3,1 Pnživi krvni obtok in pre-tudi . ov?ka. Kri in kisik pa krožita stim p0?1 možgane, kar povem tila vaHKSe veilno mislijo, da je telcs- »>anjvredn™aaj P°VSCm IOČenega in Ce ksnii S*im pralca z naslovom poneha aa ie Prebral ta reklamni a rekreacijo, sem namen dose- ^Jtiuka za člane Sindikata ^ 0dka.r 50 skupaj, so se po-isll 'toiu I? ,večiem športnem tekmo-ntiDiari', delavci Mercatorja so sredi ^thnii-^naS,c>p‘b na Ulovki nad pP^enst0 na_sv°jem prvem športnem »‘K odloč" nem letu ob 25-letnici obstoja gel, zato še nekaj besed o tekmi sami. Na štart ni prišlo vseh 120 prijavljenih smučarjev, temveč nekaj manj. Vsi so bili dobre volje, k čemur je pripomoglo prelepo in sončno vreme. Posebno starejši so se vzpodbujali v rutiniranem žargonu. Človek bi dejal; „stari mački", toda oni so se raje zmerjali z mladinci. Nekateri so tako „cvikali“ pred kolči, da so po štarterjevem štetju še kakšno sekundo obstali in se potem previdno spustili, več pa je bilo takih, da bi gore premikali, kaj šele štarterja, od katerega so se odrivali. Nekdo se je tako silovito pognal, da je skozi prva vratiča šinil naravnost in mimo vseh ostalih vratič do cilja. Zacementirana proga je vzdržala do konca. Le nekaj tekmovalcev je odstopilo, ker so padli ali zgrešili vratca. Takoj po tekmovanju je bila proglasitev zmagovalcev ob Lito-strojski koči. Najhitrejši so dobili lične zlate, srebrne in bronaste medalje, lahko pa so izbirali tudi med praktičnimi nagradami, katere so dobili tisti, ki so se uvrstili do šestega mesta v posamezni kategoriji. Ekipni zmagovalec je bil kolektiv IBE, ki je zato prejel prehodni pokal občinskih sindikatov in pokal v trajno last, ki so ga poklonih mestni sindikati. Rezultati: SKUPINA C - ženske: 1. Pirc Marija, Iskra-razisk. inštitut, 0:26,1; 2. Skubic Olga, Iskra-razisk. inštitut, 0:28,3; 3. Jeghč Judita, IBE, 0:32,4; 4. Jančar Breda, Iskra- razisk. inštitut, 0:37,4. SKUPINA ..VETERANI" -moški: 1. Janežič Savo, IBE, o:25,2; 2. Ighčar Rajko, Mercator, 0:28,4; 4. Letonja Ludvik, IBE, 0:29,0; 4. Wedam Silvo, Iskra-razisk. inštitut 0:29.4. SKUPINA „EF“ - moški: 1. Dobrovoljc Dušan, IBE, 0:24,0; 2. Pirc Dušan, Iskra-razisk. inštitut, 0:243. Zupanc Rudi, SGP Grosuplje, o:24,3; 4. Matjašič Pavle, Iskra-razisk. inštitut, 0:24,8; Čop Janez, Iskra-razisk. inštitut, 0:25,0; 6. Svetlič Janez, IBE, 0:26,4; 7. Ahačič Janez, Iskra-razisk. inštitut, 0:27,0; 8. Žemva Jože, Dom na Bo-kalcah, 0:41,0; 9. Zupančič Boris, Kemijski inšt. „B. Kidrič", 1:00,9. SKUPINA ,3“ - ženske: 1. Verdnik Mojca, Iskra-razisk. inštitut, 0:30,6; 2. Pelan Jelka, Inšt. „Jožef Stefan", 0:34,4; 3. Levart Alenka, SGP Grosuplje, 0:44,0; 4. Skubic Marjeta, IBE, 1:01,1 Diskvahficirani: Lovrenčič Jelka, SGP Grosuplje, odst. SKUPINA „A“ — ženske: 1. Lavrič Breda, IBE, 0:40,0; 2. Cot-man Janja, SGP Grosuplje, 1:00,1. SKUPINA „A“ — moški: 1. Rome Mitja. SGP Grosuplje, 0:33,0 2. do 3. Čarman Roman, Iskra-razisk. inštitut, o:34,0; 2. do 3. Pipan Marjan, Iskra-razisk. inštitut, 0:34,0; 4. Tancik Marjan, Osn. šola Bičevje, 0:34,8; 5. Fras Miha, IBE, 0:36,6; 6. Pečar Jožko, Mercator, 0:39,2; 7. Bizaj Boleslav, Kovinska industrija IG, 0:45,0; 8. Pucihar Anton, Kovinska industrija Ig, 0:46,2; 9. Safar Marjan, Mercator, 0:48,8 Diskvalificiran: Virant Stane, Kovinska industrija Ig, odst. SKUPINA „B“ - moški: 1. Zor-nada Mitja, Iskra-razisk. inštitut, 0:32,4; 2. Lah Peter, Iskra-razisk. inštitut, o:34,0; 3. Korošec Bogdan, SGP Grosuplje, 0:34,6; 4. Grčar Janez, Iskra-razisk. inštitut, 0:35,2; 5. Slatinšek Janez, Iskra-razisk. inštitut, o:36,4; 6. Šubic Lojze, IBE, 0:37,0; 7. do 8. Mrežar Bojan, Mercator, 0:37,6; 7. do 8. Dobnikar Vinko, Iskra-razisk. inštitut, 0:37,6; 9. Novak Mitja, IBE, 0:38,5; 10. Goršič Tomaž, IBE, 0:44,8; 11. Štemberger Boris, Iskra-razisk. inštitut, 0:49,8; 12. Šmid Ivan, Mercator, 0:51,8; 13. Kranjc Miha, IBE, 0:55,0. Diskvahficirani: Pangerc Stane, Kovinska industrija Ig, odst.; Javornik Stane, Kovinska industrija Ig, odst.; Bizjak Ivan, Hoja, odst.; Markovič Janez, SGP Grosuplje, odst. SKUPINA „C“ - moški: 1. Maurer Helmut, Inšt. ,,Jožef Štefan" 0:32,9; 2. Kavčič Stane, Pekarna—Center, 0:35,4; 3. Murnik Ciril, Osn. šola Bičevje, 0:35,5; 4. do 5. Jakše Janez, IBE, 0:42,2; 4. do 5. Strmetski Andrej, Mercator, 0:42,2; 6. Pušler Peter, Mercator, 0:45,2; 7. Rot Janez, SGP Grosuplje, 0:47,4; 8. Rupnik Stane, Dom na Bokalcah, 1:19,4. SKUPINA „D“ - moški: 1. Sluga Anton, SGP Grosuplje, 0:32,2; 2. Remec Miha, IBE, 0:33,8; 3. Filipič Marjan, Inšt. „Jožef Štefan" 0:35,6; 4. Simčič Marjan, Iskra razisk. inštitut, 0:35,7; 5. Puh Ja nez, Inšt. „Jožef Štefan", 0:36,4; 6 Stupar Janez, Inšt. „Jožef Štefan" 1:00,0. Diskvahficirani: Mihelič Jože, Mercator, odst. EKIPNO: 1. Inženirski biro Elek-troprojekt 4:12,3 ie naViU’,za začetuk v veleslalomu, nem c«..°..L^.cst‘b \ JV’ govine. Pri kar 80 raz-ženske 7 teletu ob 25-letnici S Ca"e ljubljanske veletrgo , los {T/JU pravijo, da bodo imeh le-%teHhdeVet športnih prireditev, na Ih lOOfl nA,nai bi se srečalo najmanj vt, .“nov delovnega kolektiva. ■ »m1LVlovkl 56 j® zbral° ka Ji fcliii ?^ev- Organizatorji so jih L lo tn Pet starostnih skupin: že ... L id ie ® nad 30 let ter moški do 25, a d o Dr do 3?.ter nad 35 let. Prijetno i( 1ed w'}e,ib 5 svojim krmarjenjem ift listi J?atcl- Vsi brez izjeme. Tudi Si) V’50 * morah ob koncu tek-(i1 "'tstitit ■zadovo,i'ti s slabšimi Pt P,a kaj bi' ko j® vscm ni Pa ja f}0 b°lj za množičnost, kot V talto lovorove vence. In prav je o«n^18Hmo ^ najboljše zimske _’iis|r Mercatorja. V skupini jf Setov* (T07n f*® bila najboljša |jll Si do 3sT|°,ZD kogatec), med tr-Skrha 35J®I.Pa Peharčeva (TOZD n Nkimi ,^r . )• Med mlajšimi lij ‘S ’ tor.ej med tekmovalci do (JOzn "Ojn Prvo mesto Arhar Sini u>gatec), v drugi starostni . Sni , Pf Je bil Smuč (TOZD iJSreeva .rekoč nepremagljiv. Na ''tS osvrc-ij® odšla ena sama lovo-lil pa jo je Pušlar. 7 s v.-v SMUČARSKI KLUB »BRDO« NA I. SLOVENSKEM MARATONU Smučarji - tekači, člani smučarskega kluba Brdo, moškega. Uspeh celotne ekip je še pomembnejši, ker so se 9. marca t. 1. udeležili I. slovenskega maratona v so vsi prišli skozi cilj, med njimi nekateri tudi z vidnej-smučarskem teku, ki je bil na Črnem vrhu nad Idrjjo. širni uvrstitvami. Tako je bil Čiril Hren 27., Ivko Hren V prekrasnem sončnem vremenu in idealnih snežnih je dosegel 33., Ivan Van pa 36. mesto. Kar 5 naslednih razmerah se je 11-članska ekipa SK Brdo pomerila s članov ekipe je bilo na cilju uvrščenih do 153. mesta 510 udeleženci tega vehčastnega tekmovanja na odhč- (med njimi tudi veterana Ferdo Acceto in Dušan no pripravljeni 25 km dolgi progi. V ekipi so bili mla- Dobrovoljc). dinci, člani in veterani - bivši tekmovalci v smučar- Smučarski klub „Brdo“ je tako svojim letošnjim skih tekih ter predstavnica nežnega spola Cena Sedej, uspehom v prvem letu dodal še enega. Soglasno so Posebno priznanje gre prav gotovo tej udeleženki, bivši sklenili, da bodo na 2. maratonu prihodnje leto po-tekmovalki, ki je na cilju ..ugnala" marsikaterega novno nastopili D. D. *admintonski klub - Olimpija Karkoh i 1 Pomembnega se je do-,)admimV z8odovini slovenskega vezanr, ;ona> Je gotovo tesno po-teišim h!■z Olimpijo, najsta-^Qveniiia*ičnnV?edu kvahtete kot Stl predvsem ima '“ačem k®nsko C" vrrto, ki je v do- ^ na zaled^sta^au JL>i.^ri-eiani oziroma čla-•j.5®!' pet-^mc, pa so osvojili Jid' državnOVOV na Pnvenstvu. 0?avljcna »c feprezentanca je skorai izključno iz ni’ Pa'nhfih 8ta ccv- Najsklbše je >i tren 'h,,katcrim klub lahko |ž|o se l8 ,lc c"kra' tedensko, o, > ki n, ,embolj potrudil v >vnd,t,m„n°Kih ljubljanskih Ha;Ne morem si predstavljati življenja Urez mojega najljubšega športa, namiznega tenisa," je pred leti dejala Olimpijina igralka, Trnovčanka, 17-letna Tadeja Kalan. Toda nesreča nikoU ne počiva. Nepričakovana in izne-nadna poškodba desne roke je od Tadeje zahtevala popolno mirovanje. Že več kot tri mesece te izredne perspektivne Olimpijine igralke ni na vsakdanji trening, ženska vrsta nastopa v zvezni ligi brez nje. Za sedaj je le malo iz-gledov, da se bo Tadeja Kalan zopet vrnila med zelene mize z reketom v roki.. . Za kakšno poškodbo pravzaprav gre? - Močne bolečine v desni roki sem začutila že v začetku decembra lanskega leta, pravi Tadeja Kalan. Po prvih zdravniških ugotovitvah ni šlo za nevarnejšo poškodvo, zato sem tudi še nekajkrat nastopila, vendar so se bolečine stopnjevale in zopet je bil potreben zdravniški pregled. Sedaj temeljitejši - pri speciahstu. In kakšna je diagnoza? - Verjetno gre za poškodbo kosti, zato moram mirovati. Nobenega stika z reketom. Dva meseca, potem bom poskušala z lažjim treningom. Kaj pa, če se bodo bolečine nadaljevale? - Potem sama ne vem, kaj bo z mojo nadaljnjo kariero. Lahko se celo zgodi, da bom morala na operacijo. V tem primeru bi pa lahko skoraj zagotovo rekla -nikoli več za zeleno mizo! Kljub temu pa upam na vse najboljše, je ob koncu povedala Tadeja Kalan. Sedaj se strogo držim zdravniških navodil. Čez nekaj časa bom poskušala zopet trenirati. Vendar pa bo tudi v primeru ozdravitve potrebno ogromno časa, da se spet vrnem v staro formo, kajti večmesečna pavza pri namiznem tenisu se še kako pozna. Toda važno je, da ne bo težav z roko. Potrebna forma bo prišla že ob pravem času ... niko Šoštarič Obveščamo in vabimo Vzgojno varstveni zavodi razširjajo dejavnost na otroke, ki niso vključeni v varstvo. V interesu predšolskih otrok, ki zaradi še vedno premaloštevil-nih vrtcev niso vključeni v sistematično predšolsko vzgojo, iščemo popularne obhke. Te naj bodo take, da ob dobri organizaciji vrste razhčnih družbenih dejavnikov zmorejo pritegniti vsaj dvakrat tedensko čim večje število predšolskih otrok. Vzgojnovarstveni zavod TRNOVO je zato dal pobudo za organizacijo „male telovadnice" v TVD PARTIZAN TRNOVO. Svet za otroško varstvo pri TIS Ljubljana je predlog takoj podprl in odobril 22.000,00 din za kompletno opremo „male telovadnice". S to akcijo smo dosegU dvoje. Ustvarili smo pogoje za privlačnejšo, za predšolske otroke ustreznejšo obliko telesne vzgoje v okviru TVD PARTIZAN Trnovo. To društvo vključuje že okrog 80 predšolskih otrok v popoldanskem času pod vodstvom vaditeljev, ki so se na seminarju usposobili prav za to delo. PribUžno 140 predšolskim otrokom iz VVZ Trnovo smo dvakrat tedensko omogočih dopoldansko vadbo v pravi telovadnici. Spričo utesnjenosti vrtca, ki nima namenskega prostora za raz-gibanje ob slabem vremenu, je to prepotrebno dopolnilo za zdrav razvoj otrok. Tudi vzgojiteljice so opravile ustrezni dopolnilni seminar, ki ga je pripravil PARTIZAN Slovenije na Taboru v Ljubljani. Menimo, da je to uspešen primer, uporaben za današnji čas. Primer, ko pobuda najde hiter odziv pri odgovornem financerju in ko ustrezno strokovno društvo ponudi svoje objekte in mentorstvo za družbeno učinkovito akcijo. ŽeUmo, da bi vse tovrstne pobude naletele na podobno razumevanje v korist vedno večjega števila predšolskih otrok. Pričujoča informacija žeU biti predvsem VABILO staršem predšolskih otrok za vključitev v telovadbo najmlajših pri TVD PARTIZAN TRNOVO, Borsetova 2. ANICA LIST e športne vesti ) NOGOMET: Kljub optimističnim napovedim so nogometaši Mercatoija izredno slabo startali v nadaljevanju prvenstva II. zvezne Uge. Po treh zaporednih porazih, doma z Lectarjem (1:2), v gosteh pa s Famosom (2:3) in N. Sadom (0:2), so ,,bcU“ z Viča prvo spomladansko zmago zabeležih šele v četrtem kolu, ko so premagaU Iskro (1:0). Peti in šesti nastop nogometašev Mercatorja pa zopet ni bil uspešen. Poraza, v gosteh z Igmanom (0:2) ter doma s Karlovcem (1:2), sta Ljubljančane potisnila na sam rep prvenstvene lestvice. V nadaljnjih štirih kolih se bodo igralci Mercatoija pomerili z Reko in Crvenko doma ter Šibenikom in Dinamom iz Pančeva v gosteh. ROKOMET: V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v ljubljanski rokometni coni so igralci Mokerca premagali ekipo Brežic z rezultatom 20:14 (9:6) in tako še vedno zavzemajo drugo mesto na prvenstveni lestvici z dvema točkama zaostanka za vodečim Šeširjem. NAMIZNI TENIS Ženska vrsta Olimpije, ki nastopa v zvezni namiznoteniški ligi, je po porazih doma z ekipama Sente in Proteteija iz Čoke (obakrat 3:5), po vsej verjetnosti izgubila vse izglede za osvojitev prvega mesta. Z izjemo Eve Jeler, ki je res igrala v reprezentančni formi, sta povsem razočarali Sonja Verstovšek in Zina Martinec (predvsem prva), ki sta igrali precej pod svojimi zmožnostmi. Moška vrsta (Vecko, U. Rak in Mikeln) je v drugem kolu zvezne lige gostovala v Zemunu, kjer je premagala istoimensko moštvo s 5:2 ter v Beogradu, kjer je izgubila z domačim Partizanom - 3:5. Po več kot enomesečni pavzi zaradi evropskega prvenstva se bo tekmovanje v zvezni ligi nadaljevalo šele 20. in 21. aprila. Ženska vrsta bo igrala v gosteh z Vojvodino in Partizanom, moška pa prav tako v gosteh - v Zagrebu, kjer bo nastopila proti Rudešu in Vjesniku. Na mladinskem republiškem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v Mariboru, so igralci in igralke Olimpije imeli precej uspeha. Pri mladincih je Bojan Rak osvojil prvo mesto, prav tako so najvišji naslov v ekipni konkurenci osvojili mladinci (B. Rak, Čadež, Šircelj), mladinke (D. Jeler, Žorž in Čadež) pa so bile druge. KOŠARKA Končano je tekmovanje mlajših pionirjev osnovnih šol občine Vič-Rudnik v košarki. Nastopilo je sedem moštev, ki so bila razdeljena v dve skupini. Iz vsake skupine sta se po dve ekipi uvrstili v finalni del tekmovanja. Rezultati finala: Osn. šola Polhov gradeč — osn šola Brezovica 44:10; osn. šola Trnovo : osn. šola Oskar Kovačič 24:27; osn. šola Brezovica : osn. šola Trnovo 21:13; osn. šola Oskar Kovačič : osn. šola Polhov Gradec 12:19; osn. šola Brezovica : osn. šola Oskar Kovačič 12:14; osn. šola Trnovo : osn. šola Polhov Gradec 21:19. Končni vrstni red: 1. osn. šola Polhov Gradec, 2. osn. šola Oskar Kovačič, 3. osn. šola Brezovica, 4. osn. šola Trnovo. N. Š. ŠAH Letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane v šahu seje udeležilo rekordno število članov delovnih skupnosti iz vseh občin. Iz viške občine sta na prvenstvu sodelovali samo dve moštvi, in sicer ekipa Elektroprojekta in moštvo Komunalnega podjetja Vič. V izredno močni konkurenci se je v 2. ligiElektroprojekt uvrstil v samo sredino, manj uspeha pa so imeli igralci Komunalnega podjetja Vič, ki so tekmovali v peti A ligi. r. v. h ESEDO IMAJO OBČANI # BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČA Kdaj ureditev komunalnega vprašanja na Brdu? Če se kdorkoli napoti peš po cesti iz središča Brda proti domu Bokalci, si bo nemalo zatiskal nos, da bi ne zaužil neznosnega smradu, ki izpuhetva iz odtočnih kanalov ob cesti. Posebno oster vonj se širi poleti. Vzrok je ..znamenita" kanalizacija, ki se odteka v 'odtočne kanale ob cesti, da bi kasneje nastopila v skupen pohod in prerasla v veletok, ki se izliva v „dolino“. Baje so že v rimskih časih skrbeli za to vrsto higiene, tako da bi bil pravilen sklep, da je sanitarna higiena na Brdu danes, pred časom rimskih imperatorjev. Na vsakem zboru občanov se sprejme sklep, da se to mora urediti, krajevna skupnost Brdo pošilja vloge sem ter tja, toda v£ je kot bob ob steno. Naši dišeči izločki se pač svobodno pretakajo po kanalih in prav nihče jih ne ovira. Skoraj ne moremo verjeti, da se danes, ^o govorimo o napredku naše samoupravne družbe, povišanju našega družbenega standarda, na tem delu Ljubljana še dogaja kaj takega. Da sploh ne govorimo o nevarnosti zastrupitve talne vode na tem območju, kjer imajo svoj lastni vodovod, kajti to je morda malenkost v primeri z bolj konkretnimi nevarnostmi. To je namreč igra otrok. Kdo bi le mogel popolnoma preprečiti našim malim otročičem, da bi se ne igrali raznih mlinčkov in jezov ob taki obilici smrdeče tekočine, ki tako svobodno in nezavarovano teče po cesti. Tukajšnje prebivalce boli, da se to dogaja na Brdu, kraju z zgodovinsko tradicijo (saj je bila vas v drugi svetovni vojni od okupatoija požgana). Pri tem pa upravičeno z zavistjo zrejo na novo naselje za prehrambenim centrom na Brdu, kjer rastejo prelepe hiše, z asfaltiranimi ulicami, s še lepšo razsvetljavo, o kakšnem smradu pa sploh ni ne duha ne sluha. FRANC KUNOVAR NESPREJEMUIV PREDLOG V „Naši komuni" št. 2-3 je objavil tovariš Ciril Stanič ..Predlog za novo rešitev Ceste na Rožnik". Po njegovi varianti naj bi se zaprla pot od vile Marije Vere do gostilne „Tikveš“ za ves avtomobilski promet. V idilični dolinici pa predlaga celo ureditev parkirišča in obračališča za avtomobile. S takšno rešitvijo naj bi se ves avtomobilski promet prenesel na razrito in od avtomobilov razbičano Kikljevo ulico, kjer naj bi še še podvojil nemir, ropot in smrad. Pisec članka tudi ni seznanjen s preimenovanjem bivše Cadove ulice v Kikljevo ter ponuja zelo star načrt predmestja. Medtem ko imajo sprehajalci do trim steze, ki vodi pri vili Marije Vere na desno v gozd in ne proti gostilni, lepo idilično pot skozi zelenje, pa se dušijo sprehajalci po Kikljevi ulici v prahu in smradu, predno pridejo da gozda. Frekvenca pešcev, predvsem družin z majhnimi otroki, na Kikljevi ulici ni prav nič manjša kot na nasprotni strani, pač pa obstaja večja nevarnost za pešce. Brezobzirnost mnogih alkoholiziranih avtomobilistov presega včasih vso meje. Vsake pol minute drvi po Kikljevi ulici avto, kar zlasti v poletnih mesecih dviga neznosen prah, ki večkrat skriva dolino tako, da se ne vidi z enega konca na drugega. Škropljenje ulice je nezadostno, posipanje s peskom pomanjkljivo in ga avtomobili zmečejo na vse strani v nekaj dneh. Pomladanska zmrzal dviga cesto zaradi ilovnate podlage in bi asfaltiranje ceste zahtevalo temeljito podlago z velikimi stroški, za kar verjetno ni denarja. Da bi vsaj do neke mere ublažili neznosno stanje, bi bilo treba omejiti hitrost voženj na absolutni minimum, o čemer naj odločajo prometni strokovnjaki. Za vzdrževanje ceste naj bi se uvedla parkirnina. Za parkirišče je dovolj prostora za samo gostilno in stroški za zgraditev bi bili hitro povrnjeni. S tem bi nastal tudi red na cestah pred gostilno, saj so avtomobili razmetani vse križem kražem, včasih visoko v klanec proti Rožniku. Smatram, da prelog tov. Staniča ni sprejemljiv glede parkirišča kot tudi glede ukinitve prometa na Cesti na Rožnik. To, kar sem doslej navedel, pa ni glavni problem Kikljeve ulice in sploh celotne problematike iz zdravstevenga vidika. V poletni vročini, ko presahnejo studenci, ostane v odtočnem kanalu smrdljiva brozga, ki prihaja iz ..potočka" za gostilno v glavni cestni kanal. Ker je do tega voda čista, ni težko ugotoviti, od kod prihaja siva brozga. Ko sem s strgalom potegnil po kanalu, se je odluščila cca. 3-4 cm debela plast smrdljive sluzi, ki v poletni vročini lahko postane izvor nevarne epidemije za vso bližnjo in daljno okolico. Sluz pa se vleče po celi dolžini obcestnega kanala do vtoka v glavno kanalizacijo in je tudi ob največjih nalivih voda ne izpere. Na zadnjem sestanku krajevne skupnosti in v razdeljenem programu bodočih investicij je sicer predvidena kanalizacija jarka -žal brez denarja. Dovoljujem pa si vprašati, kdo bo odgovoren, če bi prišlo do epidemije? Zato predlagam, naj se o tem vprašanju čimprej in temeljito razmisli. Zlasti naj se razmisli tudi o tem, komu se poveri ureditev kanalizacije, kajti enkrat so že razbili prvotno položena betonska korita in jih nadomestili s sedanjimi širšimi, pa kot vidimo, so bili povzročeni samo veliki stroški brez pravega rezultata. Navedel sem dovolj tehtne razloge za vsaj delno rešitev problema Kikljeve ulice, stvar prometnih strokovnjakov in zdrav-stveno-inšpekcijske službe je, da zadevo uredijo na čimboliši in hiter način za varnost in zdravje vsega prebivalstva, ki uporablja Kikljevo ulico. JUSTIN JOŽE K1KLJEVA 7 NEREŠENI KOMUNALNI PROBLEMI V ROŽNI DOLINI Kot občan sem dolžan opozoriti pristojne dejavnike na enega od nerešenih problemov odvajanja odplak in meteorne vode na predelu med Jamnikar- jevo ulico in Glinščico v Rožni dolini. Ta predel je legalno precej gosto naseljen, vendar kompleksne ureditve kanalizacijskega omrežja nima. Odvajanje odpadnih vod rešujejo nekateri z direktnim odpustom v Glinščico, drugi z črnimi priključki na meteorni kanal, če le v bližini obstaja, tretji pa z hišno čistilno napravo, za katere pa je znano, da so neracionalne in kjer so nezadostno vzdrževane, tudi neučinkovite. Navedene pomanjkljivosti so sanitarnim inšpektorjem verjetno že poznane, njihovo administrativno ukrepanje bi moralo biti usmerjeno v nujno potrebno izgradnjo kanalizacije, oziroma vključevanje eksistent-nih stanovanjskih hiš v sistem kanalizacije bližnjega novozgrajenega naselja. V letih 1966-1968 je bilo ob Jamnikarjevi ulici zgrajeno naselje vrstnih hišic, leta 1970 pa je bila zaradi Biotehnične fakultete rekonstruirana in asfaltirana Jamnikarjeva ulica. Obe gradnji bi morali praviloma vključiti tudi problem odvodnjavanja na drugi strani Jamnikarjeve ulice obstoječih stanovanjskih zgradb. Pomanjkanje sredstev ne bi smelo biti odločujoči faktor pri reševanju takih problemov. Posebej bi omenil še Predjamsko ulico. Stanovalci kanalizacijskega prispevka ne plačujemo, vendar bi se ta lahko akumuliral v sredstva za izgradnjo potrebne kanalizacije. Tako slutimo, da te še dolgo ne bo, posebno še, ker je tudi ni v srednje- ročnem programu komunalnega podjetja ,.Kanalizacije". Izgradnjo zadržuje pomanjkanje finančnih sredstev. Tudi odvodnjavanje meteorne vode v Predjamski ulici ni urejeno. Problem se pojavlja vselej, ko pade večja količina dežja oziroma spomladi, ko sneg kopni. Na cesti ter dvoriščih se zadržuje voda in tako ogroža imetje prebivalcev. V projektu rekonstrukcije Jamnikarjeve s strani občine je bilo s projektom „Kanaliza-cije" pravdno urejeno tudi odvodnjavanje meteorne vode po Predjamski ulici, s skupnim iztokom v Glinščico. Izvedeno pa je bilo po sosednji ulici, ki je že imela sicer manjši meteorni kanal. Izgradnjo meteornega kanala po Predjamski ulici bi morala občina nujno rešiti že naslednje leto, ko bo Vodna skupnost Ljubljanica-Sava v tem delu regulirala Glinščico. Približno 100 m dolgi kanal ne bi zahteval prevelikih stroškov, vsaj delno pa bi ublažil neurejeno odvodnjavanje. Na koncu bi omenil ugotovitve, da spada problem odvodnjavanja odplak v širši kompleks onesnaženosti človekovega okolja in pridobiva družbeno veljavo oz. višjo stopnjo nujnosti, posebno v zadnjem času. Treba je postopoma, sistematično ter z vlaganjem večjih sredstev reševati te probleme, s tem pa zagotoviti normalno bivanje človeka v okolju. ALOJZ ČEPON PIJAVA GORICA IMA VODOVOD Po treh letih gradnje so tudi Pijavčani dobili svoj vodovod. Prvi osnutki zanj so bili napravljeni že leta 1951, vendar so bila takrat sredstva le pobrana, denar nakazan, do gradnje pa ni prišlo, čeprav je bilo že tudi trasirano. Leta 1965 je bila zgrajena cesta Skofljica-Kočevje. Pri takem prometu kot se odvija po tej cesti, je bila izgradnja vodovoda nujna, kajti vaški vodnjaki so bili higiensko neuporabni. Poleg tega tudi kurjava z premogom in nafto oziroma oljem ni prinesla napredka v odlaganju saj na strehah hiš. Zahvala, da se je gradnja po tolikih letih le začela, velja v veliki meri sedaj že pokojnemu tovarišu Knep Alojziju - očetu vodovodov občine Vič-Rudnik, ki je dal predlog za gradnjo občinski skupščini. Zahvala, da se je vodovod dogradil, pa gre v prvi vrsti zelo prizadevnemu predsedniku Vodovodne skupnosti Bolha Francu in tajniku Jankovič Antonu, nato pa sledijo vsi marljivi vaščani, ki so si največ z lastnimi rokami izboljšali svoj življenjski standard. Vsakega člana Vodovodne skupnosti je vodovod stal 4805 din in sicer 500 din in dvesto sedeminosemdeset prostovoljnih delovnih ur. Triinšestdeset članov, kolikor jih šteje skupnost, je opravilo 18.088 ur. Vrednost dela vaščanov in njihovih prispevkov znaša 303.320 din. Od občinske skupščine so dobili 254.000 din, na vsakega člana 4200 din. Skupni stroški gradnje tako znašajo 557.320 din. Predvidena dela, ki jih je treba še opraviti, pa znašajo 255 ur ali okoli pol starega milijona. Izravnati je treba teren okrog rezervoarja, ga posejati s travo ter urediti nekaj jaškov. Med nepredvidene stroške pa spada 3877,95 din, ki jih bo morala Vodovodna skupnost plačati za kloriranje vode, čeprav vaščani še do danes ne vedo, od kod taka vsota. Cena za kub. m vode je bila v začetku delovanja vodovoda (od 13. 1. 1973) 1,50 din, sedaj pa se je podražila na 2,50 din. Podražitev je bila nujna, ker je bilo pri prejšnji ceni okrog 300 din primanjkljaja na mesec, poleg tega mora ostati nekaj denaija za amortizacijo oziroma nepredvidene stroške, kot je bilo kloriranje. Cena za tuje odjemalce pa je 5 din. Cena vode je tako visoka tudi zato, ker ima veliko članov plačane priključke, vode pa ne rabijo, ker še ne živijo v novih hišah. Pavšal pri novogradnji do podstrehe pa znaša 100 din. Na zadnjem občnem zboru Vodovodne skupnosti je bila določena tudi cena za nov priključek. Soglasno je bil sprejet sklep, da je cena za tiste prosilce, ki se na novo priselijo oziroma gradijo 500 kg težak vol po dnevni ceni na dan priključka. Za tiste prosilce, ki pa bi lahko dobili priključek že ob gradnji vodovoda, pa ga iz različnih vzrokov niso hoteli, pa je za ceno postavljen 750 kg težak vol, ker so ravno ti krivi, da je voda tako draga, ker se cena vzdrževanja ne dvigne s številom odjemalcev. Z dograditvijo vodovoda so vaščani slavili novo delovno zmago, ki vsekakor ni zadnja, saj si vaščani želijo modernizirati vas in vpeljati vanjo kanček moderne tehnike, kar so dokazali že z novim transformatorjem in rekonstrukcijo električne napeljave, saj stara napeljava ne bi bila kos močnim črpalkam, ki poganjajo vodo od zajetja do rezervoarja. MINKA SKUBIC »Žimnica« v plamenih MALOMARNOST IN NERESNOST MLADOLETNICE STA BILA VZROKA ZA 1,5-MILIJ0NSK0 ŠKODO Gasilske sirene so presunljivo zavijale in prve dni aprila najavljale začetek konca stavbe podjetja Žimnica. Nizko zgradbico v samem centru mesta so požirali veliki zublji in se obenem že preteče ..ozirali" za novimi žrtvami. Ogromni oblaki dima, ki so se dvigali iz stavbe, so dajali slutiti precejšnjo katastrofo, od daleč pa sc ie sploh vse zdelo grozljivo. Tisti, ki so gledali iz centra, so bili prepričani, da gori Tobačna tovarna, opazovalci s Tržaške so bili v strahu za novo Ljubljansko banko, tisti z Rudnika pa so mislili, da gori občinska skupščina. Vse te domneve pa so povzročale kaj neprijetne občutke, posebej še ker so bili oblaki dima in saj vedno večji in vedno višji. Medtem pa se je odigravala drama tega malega 46-članskcga kolektiva. Kje je pravzaprav Žimnica oziroma bolje kje je bila, ve prav malo ljudi, saj tnenijo, da je to še vedno Tobačna tovarna. Prostori tega majhnega podjetja so namreč v prostorih nekdanje Tobačne tovarne, v nizki pritlični stavbi med Tobačno tovarno, skladiščem Volana in Zavodom za avtomatizacijo v Tobačni ulici. Zaradi neposredne bližine vseh teh objektov je bila zaskrbljenost vseh še večja. Kako se je zadeva pravzaprav začela? Začelo se je s prihodom mladoletnega, še ne 17 let starega dekleta v delavnico. Dekle, ki je bilo zaposleno komaj mesec dni, je prišlo v drug obrat, ko je delala in si prižgala cigareto. Očitno ni jemala resno opozoril, da je kajenje v tem podjetju sploh zelo nevarna reč, saj razpolagajo s celo vrsto zelo vnetljivih snovi. Tega opozorila se menda tudi starejši delavci niso posebej držali, vendar so oni znali paziti, mladoletnica pa ne. Malo pred 13. uro 2. aprila se je drama začela. Ali je mladoletnici padla iz rok vžigalica ali cigaretni ogorek, to ni znano. Znano je le, da so bile posledice tega vidne v hipu. Do eksplozije sicer ni prišlo, vendar je takoj začela goreti iprem masa in plastika. V pripravi dela kot se je imenoval te obrat so uporabljali lepilo za lepljenje naslanjačev. To policster-sko lepilo, imenovano teol je delno hlapljivo in lahko vnetljivo. Tako je dovolj le malenkostna iskrica in nesreča je tu. Ta malenkostna iskrica pa je bila podana z ogorkom ali vžigalico. Ko je lepilo začelo goreti, so skušali zadevo rešiti kar delavci sami. Gorečo maso so odnesli iz prostora, vendar le do sosednjega, kjer se je masa polila iz izzvala požar. Pri tem se je poškodoval eden izmed zaposlenih delavcev. Ogenj je imel potem delo, saj je lahko kar izbiral med zelo, srednje in manj vnetljivimi snovmi. Vse je gorelo bolj kot bakla in sami delavci niso mogli več kaj dosti pomagati. Delavci so takoj obvestili gasilce in tako je tudi dežurna brigada ljubljanskih gasilcev vedela za požar že dve minuti po začetku. Delavci so v tem času skušali rešiti, kar se rešiti da. Odnašali so pohištvo, material in druge stvari, ki jih je bilo mogoče odnesti. Še celo vrata so odnesli. Kljub temu pa je večina inventarja končala v ognju. Čudes namreč ni bilo mogoče narediti. Delavec, ki se je poškodoval pri požaru, pa je bil medtem odpeljan v bolnišnico z opeklinami tretje stopnje in je še sedaj v bolnišnici. Gasilska brigada Ljubljane ie skušala narediti čim več. Prvotnemu prvemu avtomobilu se jih je pridružilo še večje število. 32 poklicnih gasilcev se je borilo z ognjem. Levji delež zatiranja požara pa so nosili tudi prostovoljni gasilci. Ti so bili kljub oddaljenosti od požara in dejstvu, da so prostovoljno društvo, izredno hitro na kraju požara. Njih hitrost je resnično občudovanja vredna. Ta prostovoljna društva, ki so prihitela na pomoč, so prišla z Barja, Viča, Kozarij, Trnovega, Brezovice, Brda, Vnanjih goric. Drenovega griča, iz Tobačne tovarne in Iliri ie Gasilci so <• '»redno in dosegli tudi S skupnimi močmi so zbrani gasilci v dobri uri uspeli pogasiti požar. (Foto: UJV Ljubljana) Končno so očistili smetišče v Staretovi ulici v Trnovem Kopica nesnage je bila Krajevni skupnosti Trnovo že v pravo v sramoto. Upajmo, da bodo nove opozorilne table učinkovitejše. Foto: Borut Lukar | Varujmo ^ naše okolje! n< gc je Pi Varstvo človekovega okolja postaja vse bolj p0-membno. Vsi delovni ljudje in vsi občani moramo varovati naše okolje, urejati naselja in smortno gospodariti s prostorom, da zagotovimo osnovne pogoje za zdravo živ- ljenje nas samih in naših otrok, pa tudi za nadaljnji sklad-................................................ 'Jli ra. ral he us ni razvoj vseh območij naše občine in širše Ljubljane. Tako občina kot tudi organizacije zdmženega dela morajo skrbeti za varstvo okolja in pomagati pri preprečevanju zdravju škodljivih posledic, ki nastanejo v prote; vodnji, potrošnji in prometu. Ker do sedaj nismo kaj prida skrbeli za smotrnejšo ureditev našega ožjega in šir-šega okolja v naši občini, smo ustanovili „štab“, komisij? za ureditev okolja v naši občini pri svetu za zdravstvo, k> si je zadal kratkoročni in enoletni program organizirani? akcij. Zlasti želi doseči boljšo ureditev hiš, dvorišč, naselij jjut in zelenic, pa tudi odpraviti brezbrižen odnos do širšega okolja. •tal % Sr: •ku £>bi ili organiziral veliko akcijo čiščenja, o kateri boste prejeli še ^ podrobna pojasnila in navodila na domove, seveda v so‘ 19.111. spet vnelo. Požar se je iz smetišča razširil na suho travo in H1 m in uničil precejšnje površine barjanske pokrajine. Rahel veter, k* pospeševal gorenje, da se je nanagloma širilo v okolico. Dim £0TC?n gum in kemikalij je bilo čutiti prav do ceste v Mestni log in fjj^ Opekarske ceste. Sprva so gasilci gasili le z gasilnimi metlami, P° morah priklicati tudi cisterno. ^*u** piiivuv.aii lUUl IIMUIIIU. * Ob tem nastaja pogosto odprto vprašanje, kdaj bomo v naši opc ivm iiaaiuja uu^žiiu vpičtaajijc, KUdj uumu v n«**'* -7 sodobno urejeno deponijo, ki bo onemogočala pogoste požare m smrad, ki se širi po okohci? vidne uspehe. Ogenj je bitko počasi, toda zagotovo izgubljal. B°J .™j! trajal dobro uro, potem pa je ostalo pogorišče. Oblakov dima in c podobni atomski gobi, ni bilo več, zublji ognja so zginili, ostali P. ( tramovi strehe, uničena notranjost in pepel. Ogenj je požrl ogtp.Tjva ( so rešili ogromno, vendar vsega niso uspeh. Pri reševanju sta bu* -j j poškodovana in le požrtvovalnosti teh smrtnih sovražnikov og > hvala, da ni bilo še huje oziroma sploh uničujoče. . j Kakšno škodo je povzročila malomarnost mladoletnice’? jiijoi^J okoli 1,5 milijona. Žimnica je prijavila škodo v višini 1,1 tisočakov pa je škode pri Tooačni tovarni. Tej tovarni je nai,Ji;od0 "H skladišče kartic za IBM in drug pisarniški material. Glavno utrpela Žimnica, katere celotni prostori so popolnoma uničeni- ^ ^ j|,| Mladoletnica bo seveda zaradi svoje malomarnosti sedla pred *?0yo?j7 tam lahko naprej pojasnjevala in tudi kadila po mih volji- V faTg|nU sm priznala, da je vedela, da se kaditi ne sme, vendar je to kljub 5to?7| Torej je šlo očitno za zavestno malomarnost. Na napako, ki J® 5o opozorilo sodišče s svojo kaznijo, ki jo nedvomno povsem dih povsod nameščeni napisi, ki so opozarjali na nevarnost (,j poved kajenja, pa tudi vsi varnostni ukrepi so bili storjeni-mladoletnica upoštevala, danes ne bj bil edini ostanek Zimnj ^ nepazljivosti in malomarnosti. Na mestu požara pa so imeli vsi kup težav z avtomobili P e parkirišču pred Žimnico. Mnoge so ljudje morah kar zakleni proč. Vodstvo teh akcij so nosili študentje miličniki. Hitri in požrtvovalni akciji ljubljanskih gasilcev pa gre zah^ čosečJlV^lat še večja in da se ni zgodilo najhujše: da bi sc požar ^r^etlji^a^D., bačna tovarna in Zavod za avtomatizacijo imata vrsto lahkov ' hka razširU na obe podjetji, ki sta nepos^;" Največja nevarnost pa je grozila, če bi se P° s0 Si. jetja Volan. Ker je to skladišče povsem P0‘ _ ^ in bi sc ogenj zlahka razširil na obe podjetji, ki sta neposo-^ fii nesrečno Žimnico. Največja n skladišče gum podjetja Volan. iwi j*,j.v.., - . - ^ gasilci prizadevati očuvati ga, saj je v njem okoh tri tone gum, kot bakla. Vse to čuvanje je gasilcem lepo uspevalo. . In kako poteka sedaj proizvodnja v Žimnici? Trenutno sp 5 na več krajih, v glavnem pa v enem svojih skladišč. Obenem ifPppLJ valnico zaprosili za plačilo škode oziroma nove prostore, to L ^ . Požar v Žimnici pa je ponovno resno opozorilo, o .iflvii lalomarnost in neresnost. (jVAN r,<4| zavarovano povzroči malomarnost in neresnost.’