Obisk med krvodajalci
Krvna skupina-edina razlika
TUDI ŠIŠKA ZAVZEMA VISOKO MESTO MED KRVODAJALSKIMI OBČINAMI
Ni dolgo tega, ko sein bral — ne vem več v katerem časopisu — da po svetu primaiij-kuje veliko krvi. Med driavami, ki jo »po-grešajo«, sq tudi naše sosednje države. Pa me je zanimalo, kako je s krvodajalstvom pri nas: v Jugoslaviji, Sloveniji in tudi v naši občitii. V začetku februarja je organizacija »Rdečega križa« y naši občini organizirala krvodajalsko akcijo — že drugo po vrstl v letošnjem letu. ln ker sem krvodajalec tudi sam, sem čas, ko sem čakal v vrsti na od-vzem, porabil za naslednji zapis.
V našo krajevno skupnost je prišel kombi šele ob 9. uri, ker je bilo že prej tako do-govorjeno in smo na »zavod za odvzem krvi« prišli sorazmerno pozno. Dvorana, ki je na-menjena čakajočim, je bila nabito polna, ta-ko da je bil zrak kar malo zatohel. Pravo nasprotje temu pa je bilo razpoloženje med čakajočimi. Pogovarjali so se vse vprek, se med pripovedovanem šal smejali, nekateri — med njimi največ gospodinje — pa so že n_e-strpno gledali na uro. Skratka vzdušje je bilo na »višku«, kot se temu reče in bolj po-dobno kakemu veselemu pričakovanju v kul-turnem domu kot pa čakalnici v zdravstve-nem domu. Ljudje so bili drug drugemu bli-zu, ni se čutilo razlik med starimi in mladi-mi, ženami — odnosi niso bili prav nič od-tujeni.
HUMANO DEJANJE
»Vedno je tako, ljudje vedo, da bodo sto-rili humano dejanje, da so si tu vsi enaki in to jih združuje, povezuje. Edina razlika med njimi je grupa krvi. Danes je v akciji veliko vodilnih delavcev, direktorjev, šefov, no pa povej, če se kaj razlikujejo od drugih«, je pričela z najinim pogovorom Pavla Kunaver, ki je akcijo, kot član občinske organizacije Rdečega križa v Šiški, tudi vodila.
Nedvomno je krvodajalstvo enaod najbolj množičnih akcij, ki je prva v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji naletela na plodna tla. V Sloveniji daruje vsak dan prek 200 obča-nov kri in to ja za deželo, kot je naša, zelo veliko. Uvršča nas med najbolj krvoda-jalske dežele na svetu. Toda takoj moramo dopolniti, da je tudi »žal« ogromno potrebu-jemo.
MLADI ŽE VEČKRAT REŠILI
»Tudi šiška zavzema visoko mesto med krvodajalskimi občinami. Mi vsako leto izde-lamo plan. Lansko leto je plan zajemal 2500 krvodajalcev, pa je bil močno presežen. Nasploh se našemu vabilu za krvodajalsko akcijo vsako leto odzove vedno več občanov
— krvodajalcev. Včasih smo imeli samo stal-ne krvodajalce — take, ki so kri dali že po 10-krat in več. Toda ti postajajo že utrujeni, se starajo, napade jih ta ali ona bolezen. In zamenjali so jih mladi. Prav presenetljivo je, v kakšnem številu so se prav mladi odzvali našemu vabilu. Številčno so presegli vsa na-ša pričakovanja. In tako je tudi prav. Najbrž je tako dobremu »krvodajalskemu stanju« v naši občini »krivo« to, da akciji posvečamo dosti pozornosti. Bodisi s propagando, oseb-nimi vabili itd. Pa tudi zavest Ijudi je že na tako visoki ravni, da se nam ni bati, da bi ne dosegli plana in zadovoljili potreb.
Lani na primer decembra akcije nismo imeli začrtane — glede krvi pa je bilo kri-tično. Vseeno smo v nekaj dneh zbrali 300 krvodajalcev. Prav v takih trenutkih se naj-več obrnemo na šole, pa tudi na delovne or-ganizacije. Lahko bi rekli. da nas je gimna-zija Šentvid že večkrat reševala.«
Za »začetnike«, predvsem take, ki še niso, pa bodo krvodajalci še postali, pa zapišimo tole: nič ne boli in občutek, da si naredil ne-kaj koristnega, da si morda nekomu rešil življenje, je zelo prijeten...
Stojan Hribar