Grška tahigrafija je bila jako razširjena in se je rabila pri raznih zborovanjih kakor tudi v filozofskih šolah, pri sodnih razpravah in v cerkvenem poslovanju. Znamenitejši grški možje so imeli lastne stenografe. V govorništvu prosluli cerkveni pisatelj Origen (185 — 254 po Kr.) je dovolil tahigrafom, da so beležili njegove govore. Tudi cerkveni pisatelj iz IV. stoletja po Kr., Sokrat, pripoveduje, da so govore Ivana Zlatoustega zapisavali tahigrafi. Dokazano je nadalje, da je sloveči govornik Prohairezij iz Ce-zareje zahteval stenografov, da so sledili njegovim govorom. Starejša grška tahigrafija se ni ohranila v nobenem rokopisu, pač pa novejša v starih kodeksih,
od katerih sta najznamenitejša „codex Parisinus" ali „codex Hermogenis", ki se nahaja v pariški narodni knjižnici in je pisan v X. stoletju po Kr., ter „codex Vaticanus" ali „codex Areopagiticus", ki se čuva v vatikanski knjižnici v Rimu in je pisan v XI. stoletju po Kr. Trdi se, da sta oba kodeksa pisana v samostanu Grottaferrata v Rimu. Zadnji je ves iz per-gamena ter obsega 270 listov, od teh 44 tahigra-firanih. — Tretji spomenik, imenovan „Nonnova glosa" iz leta 972. po Kr. se hrani v knjižnici britskega muzeja v Londonu. Poleg teh imamo v Leijdenu in Lipskem še več neznatnejših fragmentov o grški tahigrafiji.
::::hH|h::::11[b1I ::::nTHln::::
Noč.
Zložil Tonej Jelenič.
Začrta Stvarnik kolovoze črne z besedo večno v višnji svod neba, voznikom svetle baklje v roke da in nepoznane dalje jim odgrne.
Mi spimo. Ne? Na urnem vozu spimo in v trdi mrak nebeško pot hitimo. A z nami — kdo ? Znabiti angel naš.
Pode vozniki. Iskra se utrne tutam pod jeklom skrivljenih kopit. Čez mrak žarenje — rdečih bakelj svit in dolga senca nase svet ogrne.
Kot iskre konji — mi pa brez zavisti. In voz drvi, strašno drvi po cesti. Voznik — ti dobro pravo pot poznaš?
f   coocoooooooooodooccoo    j
Življenje.
Zložil Tonej Jelenič.
— — in gledam smeh okroglih češenj in rdeča jabolka na drevju in gledam v svojo plamenečo krono z bogatim sadjem po vejevju.
Šibi se deblo, trda hrastovina, od teže vrh se k tlom pobesi in sadje pada raz drevo življenja Gospod, potresi, le potresi!
C
2
Pomlad.
Zložil dr. L. Len ar d.
Pomlad je prisijala, nikdo ne ve odkod, in duša moja vstala je na nebeško pot.
In dvomov so svinčene izginile megle, in v prsih spet iskrene mi želje se bude.