M I FRANZ TA DRUGI, fkos Boschjo gnade isvolen Rimskij Zefsar uselei gmerouz tega Krailestva, Krail na Nemschkim na Vvgerskim, inu na Pem- skim &c. nai ta veschi Vaivod na Estraiho, Vaivod naBurgundi, inuLotringi? veliki Vaivod u tuscani &c. &c. Kir Nafs sedaini zhafsi persilijo, leto Vojfko, hkatgri Nafs je Franzofki Folk permoru, naprejpelati, leta pak taku Siunu veli- ku kofhta, de, kokar flghterni zhlovek lehko previdi, tg navadni davki fa vfe Kofhtenge opraviti na tgknejo , tedej potrgbuu jd, pcfgbne ft E E&lsv #118658 pofgbne poti inu vishe fa noter jemanie tiga duarja fnajti, inu po- mankaine hitru noter pamelti; Mi Tedej po Nafti Miiolti, skatero Nafiufli IVeilim Pod- losknim p?so tik Davkov, aku je le mogozhe, pomajnfhati vo- fhhno, fklenili fmo , tudi Lejtufs to lohkeifhi visho eniga vfim na- poerbanih deshgl sa to sli? tekozhu shounirfku lejtu 1793. na ta¬ ko visho poggrvati, inu vim Spifsati, de bodo sa ta pofojeni dnar, kokar hitru bo zel odrajtan, pravi landfhafmi Obligazioni sa pejt od tto pofodiuzam vun dani, inu isrozheni. Foltave, po katerih flehterni podloshni fvoju pofodilu odraj- tati more, oftanejo t§ lansfke, kokar tudi visha tiga noterjemaina tiga odrajtaina v’ navadna kafso , te ihtrafenge sa gollivu fati- raine , v’tim l?jti raven lete oftane , kokar je bla sa to vlanfku shounirfku Lejtu naprejpifsana, inu fe snajde vPatenti od 13. Ja- nuara 1794. fapopadena. Le fantu te Gosposke, katire hmete pod faboi imajo, ozhe- mo Mi, de Taiste fa fdei sche entolku lete Novize h’ leti voiski plazhati moreje, kolku one shtibre eno zelo letu od žele greschine fa febe plazhajo. Kar pak kmgte fadgne, per ftari rngri tiga lanfkiga Patenta, to je, de tridelfet od sto njih z§le novize po- fodili bodo, oltane. losheniga pofodila isvoliti, inu tailtu po navadnim potu, od Nafhih Leto pofodilo imajo Gofpofke , inu hmf tj e, po ti v’ vfaki desheli navadni vishi, kokar fizer fhtibro, to je, raunu vto kafso, Kamer Kamer fe fizer novizs, ali fhtibra plazhuje, odrajtati, inu po tim, kedar fe vezh vkup nabralu bode, ima vfe fkup v’Zefsarfko Kaf- so tih dolgov prenefsenu biti. Sa vfaki odrajtan dnar bodo Gofpofke inu Hmetje v’ p^m- fkih deshelah od Krafsifkih Kafsirjou, inu v’ eftrajfkih od land- fhaftnih Kafs poffbne Kvitenge prejeli, inu Kedar bo želu pofso- dilu dopolnenu, prave landfhaftne Okligazione, po Gofpofkah, sa Gofpofke, inu Hmgte pofgbe, fadobili, od katerih bo od dn^va tiga odrajtaina z§le fhume p^jt od lto zhinsha teklo, Judje, kateri fe v’ ne katerih Deshelah fnajdejo, inu tudi med to sorto Pofodiuzou flijhio, injajo tudi, kokar vlani, po maf- si tih davkov, katere sizer plazhujejo, tridefset od sto dati, inu bodo ravnu taku tudi po Sofefkah obligazione sa ppjt od ilo sa- dobili. Ravnu na tako visho tudi p er vlanfkimu pofodilu hiflinih Gofpodarjov v’ poglavitnim mejili flehterne deshele ollane, nam- rezh, de,p?jtdefset od llo ; ali polovizo od hifhniga davka, kar na z^lu lejtu pride, plazhali, inu ravnu take Obligazione prejeli bo¬ do; plazhilu pak fe v 7 tih sizer navadnih Friflitih, s’hifhnim dav- kam vred, sgoditi more. Le fe famu sallopi, de od takih liifh, ali drugiga leshzo- zhiga premosheina, Kat^ru je od tf navadne Shtibre, ali novize fa vfelej , ali le na nekatere Letja frej , se ima pofodilu po ti Novize, al Shtibri rajtati, Katera bi ga sadila, aku bi frej ne bilu. Ta zheterta Sorta ludy, to je tailli, kateri leshzozhiga pre- )( z mosheina mosheina nimajo , inu tudi med t£ hefhlifhjo , kateri fo is zef- sarfkih, Stanovfkih, ali mejltnih Kafs sa njih flushbo plazhani (sa volo katerih ravnu tudi, kokar sa volo duhovfhine vifsokiga, al nifkiga flanu, to potrebnu r povelje vimgre) imajo k’timu pofo¬ dilu na tako visho perftopiti, de od tega, kar fkusi zplu l^jtu no¬ ter vsamejo, naj jim leto na interefsih , ali lizer na eno drugo srisho noter pride, 12. od ho plazhajo , kadar ta notervsetik od ZfligaLejtavdnarjih, aji v’deputatih zhes 300 1 L vfaku Lfjtu fnbfse. Kar pak teifte fadfne, kateri zhes 300 fl. fkusi želu Lfjtu noter nevsamejo, imajo leti do 100 fl. faflusheka, od pofodila frej pufheni biti, od 101 fl. do 150 fl. 4 od flo — od i^i fl. noter do 200 fl. 7 od lto — inu od 201 fl. do 300 fl. 8 od lto na letim pofodilu odrajtati. Mi sizer per noterjemainu tiga pofodila to Sitno visho tiga fatiraina želu svershemb; vunder pak je per ti Sorti Ludi, katf- rih notervsetik fe ozhitnu v?det nemore, nemogozhe, to kar bi jih fad§ti imelu, na drugo visho porajtati, kakor de Slfhterni hi- fhni Gofpodar, ali pofebe zhlovek enu Spifsanje od febe da, ko- iiku njega ne letim pofodilu sad^nej inu Mi favupamo miloflvu, de bo flehterni zhlovek leto fpifsanje svejltu, inu refnizhnu od se¬ be dau; kirMi nafhim sa volo tiga pofodila gori poftavlenim ko- mifsijam tudi povelje damo, tam, kir ozhitnu fnajdejo, de eden, ali drugi fvoj notervsetik nelesh sataji, ali majn povej, kokar premore , ta ifliga davk is fvoje mozhi na tanku ismeriti, inu noter parnefli, . ' Od tega pofsodila so tudi lejtus frej rezheni a) Tf, kadri v’ roiski stojijo, ali hvoiski flifhjo, vonder pak fo neh fhgne, inu otrozi, stem, kar jem pofsgbi noter pride, von ufeti. .. 1 ; J ' . •/' ; ' - . :' \' ' “ " " : - '• - . . it b) Nasnani is funainih Deshel, kadri v’ Nashih poerbanih Deshelah stanujejo, s’tem, kar is funainih Deshel vleizhejo. c) Sploh ufe t§, kadri zhes ioo fl. ufaku leitu noter nau- famejo. Par taillih ludeh, katiri fraunu neh lesheozhiga premosheina, od Katiriga je she sgorei govor jenu blo, ali fraunu neh shlushni- ga Plazhila is zefsarskih, ftanouskih, inu Meistnih Kafs, ali Pen- lionu , fa volo kadrih je she tudi pofsebnu Poveie von shlo, sh§ kakshnu drugu premosheine, ali Noterufetik imajo, par let§h je Poltava, de od tega pottranskiga noterufetka ahu raunu tuliku, kokar neh lesheozhu premosheine, inu flushnu plazhilu oboju u- kop ufetu fnefse, she pofsebi ia. od ito na letim pofsodilu od- raitati imajo. Ordnaine tega opravila, flafti pak ene pravizhne glihe, po katiri en flehterni zhlovek h temo pofsodilu perftopiti ima, bo Doushnolt t£ v’ flehterni Desheli pod vishainam nar vikshiga Po¬ glavarja gori poltaulene Komifsije, kokar je bla u popreishnim leitu, inu mi leti Komifsiji fupet oblati damo s ludmi, kadri so X )( v enu v enu tovarshtvu u kop sdrusheni, poftavim : S. Menavzl , fveli- kim inu malim kopzi, i shtaznarji, S. Drushbami tek Dokterjo, Antverherjo, inu tako naprei, po Mafsi neh faflushika zhes sgii- hati, katiri fe potler farni med faboi faltopti fnajo, koko oni ta sglihani dnar med faboi resdailiti, u kup fpraviti, inn odraitati o- zhejo ; ter bodo tudi fa ta pofsojeni dnar raunu taki obligazioni, kokar fe fizer flehternimo pofsebi von dajo , na želu tovarshtvu, ali Drushbo pifsani, Frishti, u katerih ta voiskna No viza od te tsheterte Sor¬ te Ludi more platshana biti, fa terdno postauleni fatu letu nate LEOPOLD Graf KOLLOWRAT, od te Cefarfke Pemske mi vifhi Cmzlije. HEINRICH FRANZ graf ROTTENHANN. od nai vifhi cefarfke kraleve povela, ANTON THEODOR graf COLLOREDO, ":.'h