Razlaga srednjega in največjega šolskega katekizma. Spisal Tomaž Mraz, nadžupnik in dekan. Priloga k „Slov. Pri j ati j iP. 1883 . Nalianila tigkarnica družbe e’ 7 '. Mobora v Celovcu. 114781 TZ-C, h&i/mc*. Vvod 1-4 Pervi del ali pervo poglavje. O sveti veri. I. Razdelek. Kaj je kristjanska katoljška vera. I. Kaj se pravi kristjanski katoljški verovati. Sveto pismo starega in novega zakona. Ustno izročilo. 5—8 II. Vera se mora z deli kazati in z ustmi pričati. Zakaj moramo verovati? Vera je potrebna.. . 9 12 III. Šestere poglavitne resnice. Molitve, ktere ima vsak katoljški kristjan znati. Sveta apostoljska vera. 12—18 II. Razdelek. O dvanajsterih členih vere. I. Le en sam Bog je. Bog je sam od sebe najbolj popolnoma bitje. 1. Bog je večen. 2. Bog je čist duh .... 18—24 II. 3. Bog je vseveden. 4. Bog je neskončno moder . . . 24—29 III. 5. Bog je vsemogočen. 6. Bog je vsegapričujoč . . . 29—34 IV. 7. Bog je neskončno svet. 8. Bog je neskončno resničen in zvest 34—40 V. 9. Bog je nespremenljiv. 10. Bog je neskončno dobrotljiv . 40—40 VI. 11. Bog je neskončno usmiljen. 12. Bog je neskončno pravičen 46—53 VII. O presveti Trojici. Zakaj se prekrižujemo .... 53—59 O stvarjenju Pervi člen vere. I. Perva božja oseba: Bog Oče, stvaritelj nebes in zemlje . . 59—60 II. Angelji.\ . 60—65 III. Perva človeka. Njun greh in njuna kazen. Obljuba rešenika . 65—71 Drugi člen vere. O drugi božji osobi, o Jezusu Kristusu, rešeniku .... 71—77 Tretji člen vere. I. Rojstvo Jezusa Kristusa. Nacaret. Betlehem .... 77—81 II. Rojstvo Jezusovo so zvedeli 1. pastirji, 2. trije Modri. Umoritev nedolžnih otročičev. 3. Ljudje v tempeljnu. Dvanajstletni Jezus potuje v Jeruzalem. 81-83 III. Rojstvo Janeza Kerstitelja. Njegov nauk v puščavi. Kersti lju¬ bega Jezusa v Jordanski reki. 83—86 IV. Jezus se posti štirdeset dni in noči, je od hudobnega duha skušan, in si izvoli svoje perve učence. 86—89 V. Kaj je Jezus v svojem eno in tridesetem letu učil in delal . 89—93 VI. Kaj je preljubi Jezus v svojem dva in tridesetem letu učil in delal . . . . . . . . . . . 93-97 VIL Kaj je preljubi Jezus v svojem tri in tridesetem letu učil in delal.97-100 Četerti člen vere. I. . n. . m. iv. Peti člen vere. I. . n.. Šesti člen vere .... Sedmi člen vere .... Osmi člen vere. I. O tretji božji osebi, o svetem Duhu. II. Sveti Duh je pravi Bog .. III. Bog sveti Duh nas posvečuje. Deveti člen vere. I. Kaj je sveta katoljška cerkev? Njena poglavarja II. 1. odlomek: O znamenjih prave cerkve. 2. odlomek. Deseti člen vere . Enajsti člen vere. Dvanajsti člen vere .... Drugi del ali drugo poglavje. O upanju. I. Razdelek. Kaj je kerščansko upanje. II. Razdelek. O molitvi. O Gospodovi molitvi posebej. Od pervih treh prošenj Gospodove molitve. Od poslednjih štirih prošenj Gospodove molitve . • ; I. Molitev: „0eščena si Marija ali angeljsko češčenje." „A.ngelj Gospodov ali angeljevo oznanenje." ...... II. O svetem rožnivencu. O juterni in večerni molitvi Tretji del ali tretje poglavje. O ljubezni. I. Razdelek. Kaj je kerščanska ljubezen. II. Razdelek. Od deset božjih zapoved sploh. III. Razdelek. 1. Od deset božjih zapoved posebej. Kaj perva božja zapoved za¬ poveduje in prepoveduje.. 2. O češčenju angeljev in svetnikov. O svetinjah ali ostatkih svetnikov . 3. O drugi božji zapovedi: „Ne imenuj po nepridnem božjega imena. O tretji božji zapovedi. Stran. 100-103 103—107 107—110 110-111 111—116 116—120 120—123 123-126 126—129 129—132 132-142 142—149 149-160 160-166 166—170 170—174 174—178 178—182 182-189 189—195 195 -201 201—214 214-223 223—231 231—239 239-250 250—261 261-276 276 - 295 295—308 O sedmerih poslednjih zapovedih božjih, ktere hranijo v sebi dolžnosti do 1. O četerti zapovedi božji. 308—334 2. O peti božji zapovedi: „Ne ubijaj.“. 334—343 3. O šesti božji zapovedi. 343—352 4. O sedmi božji zapovedi: „Ne kradi". 352—361 5. O osmi božji zapovedi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega". 361—373 6. O poslednjih dveh božjih zapovedih: 9. „Ne želi svojega žene," 10. „Ne želi svojega bližjega blaga". 373—381 Cerkvene zapovedi. O cerkvenih zapovedih sploh. 381—385 V. Eazdelek. O cerkvenih zapovedih posebej. 385—411 I. Druga cerkvena zapoved.411—414 II. O sveti meši.. 414—421 III. Kako moramo pri sv. meši biti. 421—430 IV. O pridigah. 430—436 O tretji cerkveni zapovedi. 436—444 O četerti cerkveni zapovedi. 444—447 VII. O peti in zadnji cerkveni zapovedi. 447—451 Četerti del ali četerto poglavje. O svetih zakramentih. I. Eazdelek. O svetih zakramentih sploh. 451—465 II. Eazdelek. O svetih zakramentih posebej. 465— §.1.0 zakramentu sv. kersta. 465—493 O zakramentu sv. birme. 493—514 O zakramentu presv. rešnjega Telesa I. .514—533 II. O dušni in telesni pripravi k vrednemu zavžitju zakramenta pre¬ svetega rešnjega Telesa.. . 533 —543 III. Kako se je vedeti pri vžitju neskončno svetega rešnjega Te¬ lesa, in kako po svetem obhajilu . . . . . . 543—555 IV. Mnogoverstne imena zakramenta presv. rešnjega Telesa . . 555—561 O zakramentu sv. pokore. I. Vvod. 561-573 II. O izpraševanju vesti . . . ... . . 573—586 III. O drugi k zakramentu sv. pokore potrebni reči: o grevengi ali kesu. Kaj je grevenga, kaka mora grevenga_ biti . . 586—606 IV. O tretji k zakramentu sv. pokore potrebni reči: o terdnem sklepu ali predvzetju. 606—617 V. O četerti k zakramentu sv. pokore potrebni reči: o sveti spo¬ vedi . . . ..617-629 VI. Strašno je, ali s premislikom ali iz pregrešne zanikernosti velik greh zamolčati.. • 629—642 VII. O peti in poslednji k zakramentu sv. pokore postrebni reči: ali naloženi pokori. 642—654 VIII. O odpustku. 654- 670 O zakramentu sv. olja . . .. 670—696 O zakramentu mešuikovega posvečevanja .... 696—714 O zakramentu svetega zakona.714—733 Peti del ali peto poglavje. O kerščanski pravici. 733—752 Poglavitni grehi, I. napuh, lakomnost, nečistost .... 752—771 II. Zavist, požrešnost, jeza. lenoba. 771—793 Šešteri grehi zoper svetega Duha .. 793—807 Štiri v nebo vpijoči grehi. 807—822 Deveteri tuji grehi. 822—848 Drugi del kerščanske pravice: stori dobro. 848—868 O djanskih čednostih. 868—872 O čednostih, ktere so sedmerim poglavitnim grehom nasproti . 872—891 O dolžnotih, ktere je Jezus Kristus posebno priporočil . . . 891—903 O osem zveličanskih čednostih. 903—923 O dobrih delih kristjana. 923—929 O dobrih delih posebej. 929—933 O telesnih delih usmiljenja. 933—945 O duhovnih delih usmiljenja. 945—960 O treh angeljskih svetih.. . 960—977 Pristavek. O štirih poslednjih rečeh. 977—978 a) Od sodbe. 978—986 b) Od sodbe. 986-992 O vicah .......... 992—1004 O vesoljni ali poslednji sodbi. 1004 -1018 c) Od pekla.1018-1025 d) Od presrečnih in prelepih nebes. 1025—1033 Ogovor, riznana resnica je in derznem se reči, da ne samo dušni pastirji, ampak tudi prosti verniki so do živega prepričani, da nejevera in dosledno tudi hudobija se po vseh stanovih in krajih, toda vzlasti po mestih in tergih, čedalje bolj šopiri ter družbinsko življenje razjeda in izpodkopava. Kako je tej prežalostnej prikazni v okom priti? Rana zanemarjena se teško ali celo ne da izceliti. Treba je dobro paziti, da se rana ne širi in ostalo zdravo telo ne okuži. V družbinskem življenji so zdravi ter še ne do čista pokvarjeni ud ali del ljubi ne¬ dolžni otroci. Te zdrave in nepopačene ohraniti, mora biti slehernega duhovnega pastirja perva in največja skerb: pre- važna, presveta naloga , ta se pa izverši le po temeljitem poučevanji v resnicah in čednostih Kristusove vere. V ta na¬ men sem bil spisal „katekeze za pervence". Ali z leti se v otročjih sercih zbuja nagon, ki še ne¬ popačenega ter nedolžnega mladenčiča in deviško deklico ši¬ loma v greh poteguje. Tu je treba sosebno marljivega in te¬ meljitega poučevanja v verskih resnicah in djanskih vednostih naše sv. rimsko-katoljške cerkve; je treba ne samo um bistriti in spomin vterjevati, temveč tudi serce vnemati za dobro, in voljo nagibati za nebeške čednosti; treba, otroke opozorjati na mogoverstne izgrede, razvade, strasti itd. sedajnega raz¬ uzdanega sveta, in jim kazati, kako se jim je odtegovati; treba, otroke opominjati, da bodo, dom svoj zapustivši in po svetu se razšli, hudobne ljudi vse drugače govoriti slišali, kakor duhovni v šoli učijo. V to sverho sem spisal razlago večega ter srednjega in največega šolskega katekizma, v kteri — v razlagi — se je kolikor možno na vse odnošaje ali okoljščine življenja ozir jemalo. Glede razlaganja doticnega katekizma naj čč. gg. kate¬ heti sleherno leto vsega poveršno razložijo, zelo temeljito pa vsako leto nauk o zakramentih sv. pokore in presvetega reš- njega Telesa, in za očitno poskušbo eno ali dve poglavji, tako da v dveh ali treh letih dotični katekizem vsega temeljito razjasnijo. Dotične razjasnilne svetopisemske povestnice naj se cele in besedno pripovedujejo, dasitudi s.o že znane; teško razumljivi izreki pa pojasnijo. Kar je treba sosebno na um si prisvojiti, na primer zapovedi, razna plemena grehov, čed¬ nosti itd., naj čč. gg. kateheti v vsaki poučni uri nekaj z učenci glasno in vkupej ponavljajo; tako si bodo učenci zelo lehko prisvojili vse, kar jim je treba sosebno na um znati. Da me je spisava razlage mnogo truda in časa stala, vsakdo lehko ume! ali vse rad zabim, da bo le mnogo žlah- nega sadja predragemu mi slovenskemu narodu iz nje do¬ raslo. „Yse za Boga, vero in domovino". Gospod Bogu pa bodi preserčna zahvala, da se je prevažno delo srečno skončalo. Vuzenica ob koroški železnici na Štajerskem v La¬ vantinski škofiji v den 2. oktobra 1883. Tomaž Mraz, nadžupnik in dekan. Vvod valjen bodi Jezus Kristus! Predragi "učenci iu učenke moje, prav v sercu me veseli, kajti vas že pervi dan novega šolskega leta toliko zbranih vidim. To živo spričaje, da vas zelo veseli, v učilnico ali v šolo hoditi. To je prav in ljubemu Gospod Bogu ne¬ izmerno dopadljivo. Cesar se bodete v pervem, najlepšem cvetju svoje mladosti naučili, bodete tudi odrasli znali. S prelepimi be¬ sedami Boga svetega Duha: „Pridite, otroci, poslušajte me; straha Gospodovega vas bom učil“ Psalm 33, 12. vas priserčno vabim in opominjam , da prav pridno in z veseljem tudi novo šolsko leto v šolo hodite in me pazno poslušate. Razlagal vam bodem sveti krist- janski katoljški nauk iz knjige ali bukev, ki se imenuje katekizem. Učil vas bom premilega Gospod Boga se bati ali ne žaliti in mu lepo zvesto služiti vse dui svojega življenja. Predenj vas jamem podučevati, obernimo se k Bogu svetemu Duhu, in molimo: V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amem Pridi sveti Duh, napolni'serca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, ki si ljudstva vseh jezikov k edinosti svete vere poklical. Mij svojega Duha črez nas, ter bodemo prerojeni in prenovil bodeš zemlje obraz. O Bog, kteri si serca svojih vernih po razsvitljenju svetega Duha učil, daj nam po ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in se njegove tolažbe vselej veseliti, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako tudi na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Iu odpuščaj nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolž¬ nikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen. Češčena si Marija, milosti (guade) polna, Gospod je s tebo. Blago¬ slovljena (žegnana) si med ženami in blagoslovljen (žegnan) je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas greš¬ nike zdaj in o naši smertni uri. Amen. Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje. In Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. Kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Marije device. Terpel pod Poucijem Pilatom , križan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta Vsegamogočnega. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Verujem v svetega Duha, sveto katoljško cerkev; občestvo svetnikov; odpu- Šolske katekeze. II. , 1 2 ščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Amen. Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej, in na vse večne čase. Amen. V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Opomba. Tako naj se moli pred vsakim ukom celo takrat, kedar kateket drugo ali tretjo uro — mesto perve — podučuje. Aleksander, ali imaš katekizem? Pokaži ga, ali je pravi. Ees, pravi je. Alojzija, pokaži tudi ti svoj katekizem. Je tudi pravi. In tako dalje. Andrejček, začni katekizem ali kristjanski katoljški nauk brati. Beri na drugem listu pervo besedo. Ktero besedo si bral? Beseda „vvod“ nas opozoruje in nam naznanja, da se bo¬ demo nekaj učili. Tako reči, veli nam: „Pazite, kako knjigo vroči imate in česa se bodete iz nje učili." Agata, kaj pomenja ali kaj nam veli beseda „vvod“ ? Benedikt, beri dalje. Katekizem se ime¬ nuje . . . Kako knjigo imaš v roči? Knjig je sila veliko. Tudi vi veliko knjig poznate, na primer berilo, iz kterega se lepo gladko brati vadite in učite, — računico, iz ktere se računiti ali številke spo- znavljati, šteti, doštevati, odštevati, poštevati in razštevati učite, — pisavno knjižico ali teko, v kteri se lepo čedno pisati vadite. Zdaj pa bodete slišali, kaka knjiga je katekizem, ktero ravno v roči imate. Katekizem je knjiga, ktera ves kristjanski katoljški nauk v vprašanjih in odgovorih ob kratkem v sebi ima. Barbika, kako knjigo ravno zdaj v roči imaš ? Kaka knjiga je katekizem ? Ali še kako drugo knjigo poznaš? Cernu je berilo? Čemu je računica? Čemu je pisavna knjižica ali teka? Kaka knjiga je pa katekizem? Katekizem je knjiga, ktera ima v sebi kristjanski katoljški nauk v vprašanjih in odgovorih ob kratkem. Nauk je sploh vsako podučevanje v kaki reči ali resnici. Katekizem ima v sebi krist¬ janski katoljški nauk. Nauk, kterega katekizem v sebi ima, se imenuje kristjanski katoljški. Kristjanski — kerščanski — nauk zato, kajti ga je Kristus iz nebes na zemljo donesel in učil; ka¬ toljški pa za tega delj, ker ga varuje in mesto milega Jezusa Kri¬ stusa uči sveta cerkev, ktera se imenuje katoljška, da se razloči od krivih kristjanskih cerkev, ktere se hočejo imenovati prave krist- janske cerkve, kakor na primer lutrovska ali protestantska cerkev. Kristijanski katoliški nauk se v katekizmu ne razlaga na dolgo, marveč prav kratko. Vprašuje se in odgovarja. Anton, kaka knjiga je katekizem ? Kak nauk ima v sebi ? Kaj je nauk sploh? Katekizem ima v sebi kristjanski katoljški nauk. Zakaj se imenuje kristjanski nauk? Zakaj katoljški? Ali se krist¬ janski katoljški nauk v katekizmu na dolgo razlaga? kako pa? Cecilija, beri dalje. V kolikih poglavjih se v tem katekizmu . . . Sveti kristjanski katoljški nauk se v katekizmu razlaga ne- pretergano, po iepem redu, da sigalagljeje v spominu in v sercu ohranimo. Razlaga se v petih delili, ktere imenujemo poglavja, in v pristavku. Pervi del ali pervo poglavje zapopada nauk o sveti 3 veri. Iz svete vere izvira vse dobro. Sveta vera je toraj korenina vsega dobrega. Zato se bodemo najprej učili o sveti veri. Kdor ve¬ ruje v predobrega Gospod Boga, bode tudi od njega pričakoval ali upal, kar potrebuje za dušo in telo. Iz svete vere izvira tedaj upanje. Ravno zato zapopada drugi del ali drugo poglavje nauk o upanju. Kdor v predobrega Gospod Boga veruje in upa, gotovo ga bode tudi ljubil, ter vse božje in cerkvene zapovedi iz ljubezni do njega rad z veseljem spolnoval. Iz upanja izhaja ljubezen. Za tega delj zapopada tretji del ali tretje poglavje nauk o ljubezni. Sami ob sebi ne moremo nič dobrega, Gospod Bogu dopadljivega storiti. Potreba nam je milosti ali gnade božje. Milost božja pa se nam deli v svetih zakramentih. Zatoraj zapopada četerti del ali četerto poglavje nauk o svetih zakramentih. Z milostjo ali gnado božjo, ktero si pridobivamo v svetih zakramentih, zamoremo se vsega hudega ali greha varovati in dobro delati. Toraj peti del ali peto poglavje v sebi shranuje nauk o kerščanski pravici. Bernardek, ali se v katekizmu kristijanski katoljški nauk brez reda razlaga? Kako pa? V kolikih delih ali poglavjih ? Naš tej petere dele ali poglavja. Kak nauk zapopadapervi del ali pervo poglavje? Čemu ali zakaj o sveti veri? Kak nauk v sebi hrani drugi del ali drugo poglavje? Zakaj o upanju? Kak nauk zapopada tretji del ali tretje poglavje? Zakaj o ljubezni? Doroteja, kak nauk ima v sebi četerti del ali četerto poglavje? Zakaj o svetih zakramentih? Z milostjo ali gnado božjo, ktero si pridobivamo v svetih zakramentih, zamoremo se greha varovati in dobro storiti. O kakem nauku go¬ vori toraj peti del ali peto poglavje v katekizmu? Človek ne živi vedno, marveč mora umreti. Precej ko umerje, bo sojen. Obsojen pa bode ali v vice , ali v strašni pekel, ali pa sprejet v presrečna in vesela nebesa. Zato ima katekizem v sebi na zadnje še pristavek, kteri zapopada nauk o smerti, sodbi, peklu in nebesih. Kajti smert, sodba, pekel in nebesa vsakega človeka ob koncu njegovega življenja zadevajo, zato se imenujejo štiri člove¬ kove poslednje reči. Blažek, ali človek vedno živi? Kaj pa? Kaj se godi, precej ko umerje? Kam bode obsojen? Kaj toraj katekizem naposled v sebi še ima? O kterih reči govori pristavek? Ktere so štiri člo¬ vekove poslednje reči ? Zakaj imenujemo smert, sodbo, pekel in nebesa štiri človekove poslednje reči? Predragi učenci in učenke, zdaj veste, kaka knjiga je katekizem. Kaže nam ravno pot v prelepa in presrečna nebesa. Oh, le pridno in radi hodite v učilnico in marljivo in z veseljem učite se kate¬ kizma. Izgledujte se nad svetim Martinom, kterega god ali spomin letos ravno jutre obhajamo. Bil je sveti Martin na Ogerskem ali Mažarskem rojen. Njegovi stariši so bili neznabogi ali ajdi in so tudi Martineka v neznabožni ali ajdovski veri redili. Kedar je pa Martinek deset let star bil, je večkrat skrivši v cerkev kristjanov 1 * 4 se zmuznil, ter pazno in željno poslušal svete kristijanske nauke. Prav živo mu je k sercu šlo in se mu prav sveto zdelo vse, kar je slišal. Dal se je v število kristijanškili novincev vpisati, da bi 'bil podučen in slej tudi kerščen. Od te dobe je rad in goreče molil in lepo živel po naukih svete kristijanske vere. Postal je slaven in svet škof. Bil je tolikanj ponižen, da se je skril, ko so ga hotli škofa zvoliti. Ali gos je glasno gagala in tako razodela, kjer je bil skrit. V ta spomin vidimo svetega Martina vpodobljenega v škofovi obleki in gos pri njem. Bes, premili Gospod Bog neizmerno rad ima in očetovsko skerbi za otroke, ki radi poslušajo svete kristjan- ske nauke in tudi zvesto po njih živijo. Kdor v mladosti se pridno uči, Njemu hudega bati se ni. Zdaj pa vstanite, ter bodemo lepo pobožno molili: V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Hvala tebi, Go¬ spod nebeški Oče, za vse dobro, ktero nam tukaj spoznavljati daješ. Prosimo te, naj naru bodi ta nauk k časnemu in večnemu pridu. Prosimo te, blagoslovi našega papeža . . ., našega cesarja . . ., našo duhovsko in deželsko gosposko, naše stariše, učenike in do¬ brotnike, in jim obilno poverni vse dobro, kar nam oni storijo; naj njim in vsem ljudem prav dobro bodi po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. 1. Angelj Gospodov je Mariji oznanil in je spočela od svetega Duha. Ceščena si Marija .... 2. Marija je rekla: Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. Ceščena si Marija . ... 3. In Beseda se je včlovečila in je med nami pre¬ bivala. Ceščena si Marija .... Na čast svetim dvanajsterim apo- steljnom, ki so presveto Jezusovo vero oznanovali, ali na čast brit- kemu Kristusovemu terpljenju, ali na čast preblaženi materi božji in prečisti Mariji devici. Oče naš ... . Ceščena si Marija . . . . Verujem v Boga Očeta .... Čast bodi Bogu Očetu .... Bodi pozdravljen, počeščen in moljen Jezus Kristus v presvetem rešnjem Telesu. O Marija, presveta devica, bodi vedno naša priprošnica. V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Opomba. Tako naj se skonča vsak šolski kristijanski nauk brez ozira na čas podučevanja. 5 Pervi del ali pervo poglavje. O sveti veri. I. Razdelek. Kaj je kr isti janska katoliška vera. i. Kaj se pravi kristijanski katoljški verovati. Sveto pismo starega in novega zakona. Ustno izročilo. Sveti kristjanski (keršanski) katoljški nauk se v katekizmu v petih delih ali poglavjih razlaga. Pervi del ali pervo poglavje za- popada nauk o sveti veri. Vera je korenina vsega dobrega. Brez vere ne moremo ljubemu Gospod Bogu dopasti. Ravno zato se nauk o sveti veri najprej razlaga ali v pervem delu ali poglavji. Da bi pa preimenitni nauk o sveti veri lagleje razumevali, je pervo po¬ glavje ali nauk o sveti veri v dva menjša dela razdeljen, ktera se razdelka imenujeta. Pervi menjši del ali pervi razdelek hrani v sebi podučevanje o sveti kristijanski katoljški veri in o šestih poglavitnih resnicah. Drugi menjši del ali drugi razdelek pa hrani v sebi podučevanje o dvanajsterih členih svete apostoljske vere, o lastnostih božjih in o presveti Trojici. Elizabeta, beri dalje iz katekizma. I. Poglavje .... Ali še veš, v kolikih delih ali poglavjih se kristijanski katoljški nauk v katekizmu razlaga? Ktera so petera poglavja? Kak nauk zapopada pervi del ali pervo poglavje? Zakaj ravno sveto vero? Da bi nauk o sveti veri lagljeje razumevali, v koliko menjših delov je pervo poglavje razcepljeno? Kako imenujemo ta dva menjša dela? Kako podučevanje hrani v sebi pervi razdelek? In kako drugi? Boštjan, zdaj bodeš ti dalje bral. Kaj se pravi: kristijansko katoljško verovati? .... Preden vam razložim, kaj se pravi kristijansko katoljško verovati, moram vam povedati, kaj se pravi sploh ali človeško verovati. Sploh ali človeško verovati se pravi, imeti za res, kar nam razumni in resnicoljubni ljudje novega pripo¬ vedujejo. Verujemo tedaj razumnim ljudem ali takim, ki so že mnogo poskusili in mnogo vejo; verujemo pa tudi resnicoljubnim ljudem ali takim, ki resnico ljubijo, resnico govorijo in toraj vedoma ne lažejo. Angela, kaj se pravi sploh ali človeško verovati? Kterim ljudem bodeš toraj verovala? Zdaj ko veste, kaj se pravi sploh ali 6 človeško verovati, bodete lehko umeli, kaj se veli kristijanski ka- toljški verovati. Kristijanski verovati se veli terdno za resnico imeti vse, kar je Kristus učil; katoljški verovati pa se veli terdno za resnico imeti vse, kar nas zdaj sveta katoljška cerkev v imeni in na mesto Kristusa uči. Kar je Kristus učil in nas v njegovem imeni sveta katoliška cerkev zdaj uči, razodel je sam Gospod Bog in je zapisano v svetem pismu. Toda kar je Kristus učil in nas v njegovem imeni sveta katoliška cerkev zdaj uči, ni vse zapisano v svetem pismu; marveč je mnogo tudi takih resnic in naukov, ki jih je Bog sicer razodel, pa so se nam od ust do ust ohranile. Take resnice in nauke imenujemo ustno izročilo. Sveta katoljška cerkev zajema tedaj svoje resnice in nauke iz dveh studencev, namreč iz svetega pisma in iz ustnega izročila, ker oboje obsega nauke in resnice, ki jih nam je Bog razodel. Ustno izročilo moramo ravno tako verovati, kakor sveto pismo. Zdaj bodete lehko umeli, kaj se pravi kristijanski katoliški verovati. Kristijanski katoljški verovati se pravi, za res imeti vse, kar .... Cirilek, kaj se veli sploh ali človeško verovati? Kterim ljudem bodeš toraj veroval? Kaj se pa pravi kristijansko katoljško verovati? Kaj je to, katoljško verovati? Kdo je razodel, kar je Kristus učil in kar zdaj v njegovem imeni sveta katoljška cerkev uči? Ali je vse zapisano, kar je Kristus učil in zdaj mesto nja sveta katoljška cerkev uči? Kaj pa da? Kaj je toraj ustno izročilo? Iz koliko studencev zajema tedaj sveta katoljška cerkev svoje nauke in resnice ? Ali moramo ustno izročilo ravno tako verovati ko sveto pismo? Moram vam še nekaj povedati o svetem pismu in ustnem izročilu. Kaj je ustno izročilo, že veste. Ema, kaj je ustno izročilo ? Sveto pismo pa so svete knjige ali bukve, ktere so od Boga svetega Duha razsvitljeni možje spisali in ktere je sveta katoljška cerkev za svete (knjige ali bukve) razglasila. Sveto pismo se razdeljuje v dva dela, namreč v sveto pismo stare zaveze ali starega zakona, in v sveto pismo nove zaveze ali novega zakona. Sveto pismo stare zaveze ali starega zakona ima v sebi dogodbe, ktere so se prigo- dile od začetka sveta do Kristusovega rojstva in so jih zapisali sveti, od Boga razsvitljeni ljudje. Sveto pismo stare zaveze ali starega zakona ima mnogo-mnogo svetih knjig ali bukev. So namreč petere Mojzesove knjige ali bukve, ktere nam pripovedujejo, kako je vsemogočni Gospod Bog stvaril svet, perva dva človeka Adama in Evo, kako sta Adam in Eva grešila, kako je pravični Gospod Bog razun osem pobožnih osob vse hudobne ljudi v vesoljnem po¬ topu pokončal, kako se je judovsko (izraeljsko, hebrejsko) ali iz¬ voljeno ljudstvo božje pričelo. Razun peterih Mojzesovih knjig ali bukev ima sveto pismo stare zaveze ali starega zakona še Jozvetovo knjigo, Rutino knjigo, čvetere bukve kraljev, dvoje časoslovske ali kroniške knjigi, dvoje knjigi Ezdrove in Nehemijeve, Tobijevo knjigo, Juditno knjigo, Esterno knjigo, Jobovo knjigo, knjigo psalmov ali 7 svetih pesem, knjigo pregovorov, knjigo pridigarjevo, visoko pesem, modrostno knjigo, Sirahovo knjigo, preroške knjige, in naposled še dve knjigi Makabejcev. Dominik, kaj je ustno izročilo? Kaj je sveto pismo? Kako ali v koliko delov razdeljujemo sveto pismo? Ali ima sveto pismo stare zaveze ali starega zakona mnogo knjig ali bukev ? Ali moreš ktere imenovati? Kaj nam pripovedujejo petere Mojzesove knjige ali bukve! Ali še moreš imenovati ktere druge knjige svetega pisma starega zakona? Sveto pismo nove zaveze ali novega zakona ima v sebi, kar je ljubi Kristus Jezus učil in so sveti aposteljni oznanovali. Ima tudi nekoliko svetih knjig, namreč štiri evangelija, ktera hra¬ nijo v sebi, kar je učil in delal mili Jezus. Pervo evangelije je spisal sveti evangelist Matevž, drugo Marka, tretje sveti Lukež in četerto sveti Janez. Sveti Matevž, sveti Marka, sveti Lukež in sveti Janez se imenujejo evangelisti, kajti so evangelija spisali. Beseda evangelije je gerška beseda in pomenja po naše „veselo oznanilo,“ ker sveta evangelija oznanujejo, kaj nam je storiti, da dojdemo v prevesela nebesa. Sveto pismo nove zaveze ima tudi knjigo, ktero imenujemo djanje apostoljsko. Djanje apostoljsko je spisal sveti evangelist Lukež. Apostoljsko djanje nam pripoveduje, kako se je sveta kristijanska cerkev pričela, kako so jo sveti aposteljni in učenci Jezusovi čedalje razširjevali, akoravno so jih terdovratni judje neusmiljeno preganjevali in grozovito vmorjali. Dalje še ima v sebi sveto pismo novega zakona, kar so aposteljni učili. Aposteljni so svoje nauke kristijanskim občinam ali cerkvam ustmeno in po listih ali pismih oznanovali. Največ listov je pisal sveti apostelj Pavelj, namreč štirnajst. Naposled še ima v sebi sveto pismo novega zakona skrivno razodenje, ktero je spisal sveti evangelist in apo¬ stelj Janez po navzdihovanju božjem. Bazodenje hrani v sebi same skrivnostue reči. Francka, kaj ima v sebi sveto pismo nove zaveze ali novega zakona? Katere knjige ali bukve ima? Kteri sveti možje so pisali štiri evangelija? Kako se zato imenujejo? Kaj pomenja beseda evangelje? Kdo je spisal djanje apostoljsko? Kaj nam pripoveduje djanje apostoljsko? Kako so sveti aposteljni kristijanskim občinam ali cerkvam svoje nauke oznanovali? Kteri apostelj je največ listov pisal? Koliko listov je pisal sveti apostelj Pavelj? Edmund, kteri sveti apostelj in evangelist je spisal razodenje? Kaj hrani v sebi razodenje ? V svetem pismu starega in novega zakona je po tem takem shranjena božja beseda, ktera se za tega delj imenuje razodeta božja beseda. Vem, da bi tudi radi vedeli kaj o ustnem izro¬ čilu. Cernu je ustno izročilo? Ustno izročilo razjasnuje in dopol- nuje sveto pismo, da ga lagleje umemo. Na primer sveto pismo pravi: „Kdor ni prerojen iz vode in iz svetega Duha (kdor ni kerščen), 8 ne more iti v božje kraljestvo/' Janez 3, 5. Ali sveto pismo ne pove, ali morajo že otroci ali še le odrasli kerščeni biti. Ustno iz¬ ročilo nam še le jasno pove, da morajo kerščeni biti že otroci, precej ko luč sveta zagledajo. Dalje pravi sveto pismo: „ Ako ne bodete jedli mesa Sina človekovega in pili njegove kervi, ne bodete imeli živ¬ ljenja v sebi.“ Janez 6, 54. To je, ako ne bodete prejemali presvetega rešnjega Telesa, ne bodete ohranili večnega življenja v sebi“. Ali sveto pismo ne pove, ali morajo že otroci ali še le odrasli prejemati presveto rešnje Telo. Pač pa nam ustno izročilo pravi, da otrokom, ki se pameti še ne zavejo, ni potrebno prejemati presvetega rešnjega Telesa, marveč še le odraslim je potreba, prejemati ga. Glejte, tako ustno izročilo razjasnuje in dopolnuje sveto pismo. Sveti apostelj in evangelist Janez razločno pravi: „Je pa tudi še veliko drugega, kar je Jezus storil, in ko bi se to vsako posebej popisovalo, menim, da bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo pisati/' 21,25. V svetem pismu in v svetem ustnem izročilu je shranjena božja beseda. Helena, iz koliko studencev zajema sveta katoljška cerkev svoje resnice in nauke? Kaj je ustno izročilo? Čemu je ustno izročilo? Kaj pravi sveto pismo o svetem kerstu ? Ali nam pa sveto pismo tudi pove, ali morajo kerščeni biti že otroci ali še le odrasli? Kdo nam to razločno pove? Kaj pravi sveto ustno izročilo? Edvard, kaj pravi sveto pismo o prejemanju presvetega rešnjega Telesa? Ali nam pa sveto pismo tudi pove, da imajo zelo majhni otroci že pre¬ jemati presveto rešnje Telo ali še le odrasli ? Kaj pravi sveto ustno izročilo o prejemanju presvetega rešnjega Telesa? Ktera ali kaka beseda je shranjena v svetem pismu in v ustnem izročilu? Bog sveti Duh nam je sveto vero že pri svetem kerstu v serce vlil, naj bi, kedar se pameti zavemo, živo in terdno verovali, kar nas Jezusova namestnica, mila mati sveta katoliška cerkev, uči. Uči nas pa sveta katoljška cerkev vseh resnic in naukov, ki so shranjeni v svetem pismu starega in novega zakona in v svetem ustnem iz¬ ročilu. Ako bi ne verovali le ene resnice, le samo enega nauka ne, kojega nas uči sveta katoljška cerkev , nismo ne katoljški kristjani in ne dojdemo v nebeško kraljestvo. Ljubi Jezus pravi: „Kdor (pa) ne veruje, bo pogubljen'*. Marka 16, 16. Naša sveta vera je kakor milo doneč zvon: dokler je zvon cel, je lep in čist tudi nja glas. Ge pa poči zvon le na eni sami strani, zgubil bo ves svoj lep in prijeten glas. Po sveti veri, ktere nas uči sveta katoljška cerkev, spoznavljamo predobrega Gospod Boga. Oh srečen je, kdor prav pozna ljubega Gospod Boga! Oj srečen je ta, ki Boga prav spozna, Najboljšega Očeta v nebesih ima. 9 II. Vera se mora z deli kazati in z ustmi očitno pričati. Zakaj moramo verovati? Vera je potrebna. Naj bi tudi živo in terdno verovali vse, karkoli sveta katoljška cerkev uči, k večnemu zveličanju bi nam vendar le nič ne poma¬ galo , ako bi po sveti veri ne živeli. Zatoraj je daljno vprašanje: Ali je k zveličanju zadosti, . . .? Jerica, beri to vprašanje. Zve¬ ličani še ne bomo, ako le v sercu verujemo, kar je Bog razodel ali kar sveta katoljška cerkev uči; marveč 1. m o r a m o, k a r v sercu verujemo, kazati v delih ali z deli, to je , kar sveta vera zapoveduje, moramo storiti, spolnovati; kar pa sveta vera prepoveduje, moramo opuščati ali ne storiti. Nič nam ne pomaga k zveličanju, verovati v sercu, da moramo ljubiti sovražnika. Moramo sovražniku v sercu tudi dobro želeti, mu v pomoč priskočiti, kedar je v stiski , in za-nj moliti, ter prijazno in odkrito se ž njim obhoditi. Nič nam ne pomaga k večnemu zveličanju v sercu verovati, da je ljubi Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa kot pravi Bog in človek pričujoč, marveč moramo ga tudi moliti v presvetem rešujem Telesu. Kedar pridemo v cerkev, v kteri je presveto rešuje Telo, ali kedar mešnik mešujejo in presveto rešnje Telo in Kri povzdigujejo, ali presveto rešuje Telo k bolniku .nesejo ali na sveto obhajilo grejo, moramo poklekniti in milega Jezusa v presvetem rešnjem Telesu kot pravega, živega Boga moliti, rekoč: Bodi pozdravljen, počeščen in moljen Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Nič nam k večnemu zveličanju ne'pomaga, v sercu verovati, da imamo vsemogočnega Gospod Boga hvaliti, častiti in moliti; mar¬ več moramo ga tudi res in očitno pred ljudmi hvaliti, častiti in moliti. Kedar na primer zjutraj, opoldne, zvečer in drugekrati k molitvi zvoni, moramo se — možki — odkriti in pobožno moliti, akoravno bi hudobni ljudje nas za voljo tega zasmehovali. Moramo biti tudi pri procesijah v križevem tednu, na praznik božjega Telesa in o drugih prilikah. Nič nam k večnemu zveličanju ne pomaga, v sercu verovati, da je greh, se lagati, bližnjemu škodo delati, krasti; marveč moramo se tudi res skerbno varovati vsake tatvine. Nič nam k večnemu zveličanju ne pomaga, v sercu verovati, da ima sveta cerkev oblast od samega Jezusa Kristusa, zapovedi dajati; marveč moramo tudi, res o petkih in ostalih prepovedanih dneh mesojeje se zderžati, vsaj o veliki noči k sveti spovedi iti in prejeti presveto rešnje Telo. Glejte, tako moramo svojo vero v delih ali z deli kazati. Gotovo ste že videli merliča. Ne more nič storiti. Kakor merlič je tudi mertva sveta, vera, ako se v delih ali z deli ne kaže. Mertva vera ne more človeka zveličati. Sveto pismo pravi: „Kakor je Šolske katekeze, 2 10 namreč telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva.“ Jakob, 2, 26. Feliks ali je k zveličanju zadosti, da katoljški kristjan le v sercu veruje, kar je Bog razodel (in kar zdaj sveta katoljška cerkev uči) ? Kaj se pravi svojo vero z deli ali v delih kazati ? Ali bi nam kaj pomagalo k večnemu zveličanju le v sercu verovati, da moramo sovražnika ljubiti? Ali bi bilo zadosti k večnemu zveličanju, samo v sercu verovati, da je ljubi Jezus v zakramentu svetega oltarja kot Bog in človek pričujoč? Bi nam mar kaj pomagalo k večnemu zveličanju, le v sercu verovati, da moramo predobrega Gospod Boga hvaliti, častiti in moliti? Johana, bodemo li zveličani, ako le v sercu verujemo, da je greh lagati se, bližnjemu škodo delati, krasti? Ali je že zadosti k zveličanju, le v sercu verovati, da ima sveta katoljška cerkev od samega Jezusa Kristusa oblast, zapovedi dajati? Ali merlič more kaj storiti ? Kaj pravi toraj sveto pismo o veri brez del? Da se zveličamo, moramo svojo vero z deli ali v delih kazati, kar smo ravno zdaj slišali. 2. Moramo, kar v sercu verujemo, če je treba, z ust mi očitno spoznati in pričati, to je, moramo se za sveto vero poskusiti, jo zagovarjati. Kedar bodete odrasli, bodete morali veči del očetov dom zapustiti. Nekteri zmed vas bodo morali pri tujih ljudeh služiti, nekteri se hodo učili kakega rokodelstva, na primer črevljarstva, mizarije. nekteri štacunarstva. Kedar bodete pri tujih ljudeh in po svetu okoli hodili, bodete slišali vse drugačne nauke, kakoršnih vas jaz zdaj učim v šoli in v cerkvi. Hudobni, brezbožni ljudje bojo krive nauke trosili, rekoč: „Ni res vse, kakor in kaj mešniki učijo. Ni ne greh o petkih meso vživati, ni ne greh, kaj nesramnega storiti, sv. meso zanemarjati. Culi bodete malopridne ljudi genio govoriti zoper preljubega Gospod Boga, zoper prebla- ženo mater božjo Marijo devico, zoper ljube svetnike božje. Kedar bodete kaj takega slišali, nikakor ne smete molčati, marveč morate sveto vero z ustmi očitno spoznati in pričati, to je v pričo in pred ljudmi morate sveto vero zagovarjati na primer tako le: „Da imajo mešniki oblast učiti, dobro vemo. Od kodi pa iprate vi oblast, to¬ likanj neumno in bogokletno govoriti ali prav za prav blebetati. Mešnike, ki so Kristusovi namestniki, moramo poslušati in njim verovati, nikakor pa vam.“ Neka zelo dobra, pobožna mati so imeli hčerko, ktera je bila še le pet let stara, in vendar že neizrečeno bogaboječa. Njeno oko je bilo že navzgor obernjeno, in njeno mlado serce je bilo vse nedolžno in ljubemu Gospod Bogu dopadljivo. 1 risla pa je deklica enkrat s svojimi starši v veliko mesto, v kterem se med mnogimi drugimi nahajajo tudi bogati in imenitni ljudje, kterim bi najljubše bilo, ako bi smerti ne bilo, ali pa vsaj Boga ne in njegove sodbe. Sedela sta ondi v gostilnici ali taberni tudi dva imenitno oblečena, bogata gospoda, ter sta gerdo in zaničljivo 11 govorila o dobrem Gospod Bogu, stvarniku nebes in zemlje. Marsi- kteremu, ki je ž njima vred v tisti gostilnici za mizo sedel, morda ni bilo po volji, kar sta govorila; toda nobeden si ne upa, ju zaver- niti, boje, da bi se njima ne zameril. Ker se tedaj nobeden ni hotel* potegniti za ljubega Gospod Boga, in si nihče ni upal, usta zama¬ šiti hudobnežema, prigovarjal je angelj varh deklici, rekoč: »Vzdigni seti, hčerka, in nikar se ničesar ne boj“ ! In majhna, petletna deklica se vzdigne, in s resnobnim obličjem se vstopi pred una dva ime¬ nitna gospoda, ter jima pravi: „Tako se ne govori o ljubem Gospod Bogu. To pač ni prav.“ Morda že veliko let ni rudečica oblila tistih dveh gospodov; zdaj pa njima je kri v glavo vdarila in sta se pre¬ strašila , kakor bi bila glas zaslišala iz unega sveta, iz večnosti. Vsem drugim pa je bilo milo pri sercu, ko so videli, da se jemala, pridna deklica tako lepo potegnila za preljubeznjivega Gospod Boga, in neki star gospod je zdaj glasno priterdil, rekoč: „Da, ljubo dete, prav imaš; tabo se ne sme govoriti o ljubem Gospod Bogu." Ferdinand, kako moramo svojo vero kazati, da se večno zve¬ ličamo ? Kaj se pravi svojo vero z deli ali v delih kazati ? Kaj se pa veli svojo vero z ustmi očitno spoznati in pričati? Ali bodete zmerom tako učiti čuli, kakor vas jaz zdaj učim tu v šoli in v cerkvi? Kaj pa da? Mi li moreš povedati, kako se je pridna, šele pet let stara deklica za preljubega Gospod Boga poskusila? Prav dobro znaš. Jožefa, poskusi dalje brati. Zakaj se mora verovati, . . . ? Za res imamo, kar nam resnicoljubni in razumni ali modri ljudje pripovedujejo. Ali ljudje ne govorijo vselej resnice. Nekteri se radi lagajo, nekteri ne vejo, da je laž, kar govorijo. Drugi niso razumni ali modri; toraj včasih prav bedasto govorijo. Ljudem toraj ne moremo in ne smemo verovati vselej in vsega, kar govorijo. Le preljubemu Gospod Bogu moramo naravnost vse in vselej verovati; kajti zmirom in vedno resnico govori ali kajti je večna resnica. Perviin staršem je rekel neskončno resnični Gospod Bog: Od vsega drevja po vertu jejta. Od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jejta; zakaj kteri dan koli od njega jesta, bosta morala iz raja iti. I. Mojz. 2 , 16. 17. Pervi stariši so jedli prepovedani sad; za tega delj sta morala iz raja iti. Kes, Gospod je večna resnica. Njemu moramo verovati naravnost vse in vselej. Moramo pa ljubemu Gospod Bogu naravnost vse in vselej verovati tudi zato, kajti je neskončna modrost, to je, le ljubi Gospod Bog sam najbolj ve, ktere resnice moramo verovati in ktere nauke spolnovati, da se zveličamo. Ker je ljubi Gospod Bog večna resnica, goljufati ne more; in ker je neskončna modrost, se zmotiti ali goljufan biti ne more. Filip, kaj se veli sploh ali človeški verovati? Ivterim ljudem bodeš veroval? Ali bodeš ljudem vselej veroval? Zakaj ne? Komu pa moramo naravnost vse in vselej verovati? Zakaj moramo Iju- 2 * 12 bemu Gospod Bogu naravnost vse in vselej verovati ? Kaj je to, Bog je večna resnica ? Kaj je rekel ljubi Gospod Bog pervim staršem? Kaj njima je storil, kajti sta jedla prepovedani sad? Glej, ljubi Gospod Bog je večna resnica. Zakaj še moramo dobremu Gospod Bogu naravnost vse in vselej verovati? Kaj se to veli Bog je neskončna resnica? Kdo zdaj uči vse, kar je mili Gospod Bog razodel? Komu moramo toraj tako verovati, kakor samemu do¬ bremu Gospod Bogu? Tudi ti znaš dobro in gladko odgovarjati. Julijana, beri naprej. Je li vera vsakemu človeku, . . . .? Že večkrat sem vam pravil da je sveta vera korenina vsega dobrega, da je studenec, iz kojega se izhajajo vse ostale kreposti ali čednosti. Ravno zato se ne more zveličati, kdor ne veruje. Sveto pismo pravi: „Brez vere pa je nemogoče Bogu dopadati 11 . Hebr. 11, 6. In ljubi Jezus sam pravi: „Kdor (pa) ne veruje, bo pogubljen". Marka 16, 16. Florijan, je li vera vsakemu človeku, kteri hoče zveličan biti, potrebna? Zakaj? Kaj pravi sveto pismo? In kaj še reče ljubi Jezus? Ali more toraj zveličan biti, ki ne veruje vse, kar sveta katoljška cerkev mesto milega Jezusa Kristusa uči? Ako se hočemo kdaj v prelepih nebesih razveseljevati, pa tudi že tukaj na zemlji srečni biti, nikakor še ni zadosti, da prav živo in terdno v sercu verujemo vse, kar nas ljubi Gospod Bog po svoji sveti cerkvi uči; marveč moramo tudi svojo vero z deli ali v delih kazati in jo, kedar je treba, z ustmi očitno spoznati in pričati. Sveto pismo pravi: „Bodite pa delavci besede — božje —, in ne samo poslušavci, s čemur bi sami sebe zapeljevali 4 '. Jakob 1,22. Zvesto spolnuj, kar Bog uči, Boš srečen na zemlji in v večnosti. III. Šestere poglavitne resnice. Molitve, ktere ima vsak katoljški kristijan znati. Sveta apostoljska vera. Karolina, dalje beri. Kaj mora vsak človek .-...? Te šestere resnice imenujemo poglavitne resnice zato, kajti so tolikanj ime¬ nitne, da človek, ki se svoje pameti zave, ne more večnega zveličanja doseči, ako jih ne ve ali ne zna in veruje. Frančišek, kaj mora vsak človek, kedar pride k pameti, vedeti ali znati in verovati, da bode zveličan? Kako imenujemo te šestere resnice ?Zakaj njih imenujemo poglavitne resnice? Bodem vam zdaj vsako poglavitno resnico posebej razjasnil, le pazno poslušajte. Perva poglavitna resnica je, da j e en Bog. Da je res Bog, nas uči že naš um. Nobena reč ali stvar se sama ne naredi. Klop, v koji ti Gabrijel in tvoji tovariši sedijo, se nikakor ni sama naredila, marveč jo je nek umen in zveden človek napravil. Ako svet ali 13 nebo in zemljo premišljujemo, nam naš um pravi, da kdor je ju stvaril, mora biti vsemogočen in neskončno moder. Vsemogočen in neskončno moder je pa le edino Gospod Bog. Zato govori sveti Duh: „Neumnež pravi v svojem sercu: Ni Boga.“ Psalm 13, 1. Daje Bog, pravi nam dalje vest ali glas v naših persih. Kedar kaj dobrega storimo, pohvali nas vest ali notranji glas ter smo veseli; kedar pa kaj hudega ali pregrešnega storimo, graja nas vest ali notranji glas, ter smo nemirni in plahi. Vest ali notranji glas nam je dal, ki je neskončno svet in toraj hoče, da bi tudi mi sveti bili, to je da bi dobro delali, hudo pa opuščali. Neskončno svet je pa le edino ljubi Gospod Bog. Naposled nas še tudi sveto pismo podučuje, da je Bog. Zakaj Bog je govoril že pervim staršem: „Od vsega drevja po vertu jejta; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jejta.“ I. Mojz. 2, 16. 17. Katarina, koliko je poglavitnih resnic? Ktera je perva po¬ glavitna resnica? Kdo nam že pravi, da je Bog? Kaj nam pravi naš um? Kaj pravi sveto pismo ali sveti Duh o človeku, ki Boga taji? Od kod še vemo, da je Bog? Kaj nam veli vest? Od kod še nazadnje vemo, da je Bog? Druga poglavitna resnica je, da je Bog pravičen sod¬ nik, kteri dobro plačuje in hudo kaznuje. Ljubi Go¬ spod Bog natenko in dobro ve, kaj dobrega v glavi mislimo, v sercu poželjujemo, kaj dobrega storimo ali opuščamo in kaj hudega delamo. Po naših dobrih in hudih mislih, po naših dobrih in hudih željah, in po naših dobrih in hudih delih nas bo sodil in po tem po¬ plačal z večnim veseljem v nebesih ali pa kaznoval z večnim ter- pljenjem v peklu. Zato pravimo, da je pravičen sodnik. Gregorij, ktera je druga poglavitna resnica? Zakaj pravimo, da je Bog pravičen sodnik? Tretja poglavitna resnica je, d a so tri božje osobe enega bitja in ene natore: Oče, Sin in sveti Duh. Božje osobe so tri: perva je Oče, ki nas je stvaril. Druga je Sin, ki nas je odrešil. Tretja je sveti Duh, ki nas je posvetil ali svete storil pri svetem kerstu. Te tri božje osobe so enega bitja iu ene natore. Enega bitja zato, kajti imajo vse tri božje osobe enake lastnosti. Večen je Oče, večen je Sin, večen je sveti Duh. Vseveden je Oče, vse¬ veden je Sin, vseveden je sveti Duh. Vsemogočen je Oče, vsemo¬ gočen je Sin, vsemogočen je sveti Duh i. t. d. Tri božje osobe so pa tudi ene natore, namreč božje natore, to je, vsaka treh božjih osob je pravi, živi Bog. Oče je Bog, Sin je Bog, in sveči Duh je Bog. Klara, ktera je tretja poglavitna resnica? Koliko je božjih osob? Kako se imenuje druga božja osoba? Kaj nam je Sin dobrega storil? Ktera božja osoba nas je stvarila? Kako se imenuje perva božja osoba? Kako se imenuje tretja božja osoba? Kaj nam je sveti Duh dobrega storil ? Kakega bitja in kake natore so tri božje osobe ? Kaj se pravi enega bitja? In kaj ene natore? 14 Četerta poglavitna resnica je, da je druga božja o soba, Bog Sin, človek postal, da bi nas s svojo smer tj o na križu odrešil in večno zveličal. Kavno ste slišali, da so tri božje osobe ene natore, namreč božje natore. Oče je Bog, Sin je Bog, in sveti Duh je Bog. Oče ima le eno natoro, namreč božjo natoro, je le Bog. Sveti Duh ima tudi le eno natoro, namreč božjo natoro, je le Bog. Sin pa ima dve nabori, namreč božjo in človeško, je Bog in človek skupaj ob enem. Druga božja osoba, Sin , ni le samo Bog, ampak tudi človek v eni osobi ali ob enem, to se veli: božja in človeška natora ste bile sklenjeni ali združeni v eni osobi. Kjerkoli je ljubi Jezus bil, hodil in karkoli je delal, bil je pričujoč kot pravi Bog in človek. Kot pravi Bog in človek je bil tudi pričujoč, ko je na križu umeri, ko sta ga pobožna moža Jožef Arimatejski in Nikodem v grob položila. V ta spomin se pri sveti meši pri drugem delu, pri darovanju, vlije vina in vode v kelih, ki v kelihu se v eno združita. Vino pomenja božjo natoro, voda pa človeško, kteri ste obedve združeni v ljubem Jezusu Kristusu. Zakaj pa je mili Jezus človek postal ali zakaj se je včlovečil? Zato, da je za nas terpeti in na križu umreti mogel in nas tako večnega pogubljenja odrešil. Bo božji natori ali kot Bog usmiljeni Jezus ni mogel terpeti in umreti; kajti Bog je čist ali zgol duh in toraj nima telesa. Ne bili bi ga mogli niti zgrabiti niti križati. Za to je na se dovzel telo, kakoršno je naše, to je včlovečil se je. Žejen je bil in lačen, bolečine čutil, kot mi. Po človeški natori ali kot človek je bil za vsem nam enak, le nobenega greha ni imel, v tem ko smo mi vsi grešniki. Henrik, ktera je četerta poglavitna resnica? Kake natore so tri božje osobe? Koliko uator imaperva božja osoba ali Oče? Koliko nator ima tretja božja osoba ali sveti Duh ? Koliko nator ima druga božja osoba ali Sin? Ali ste božja in človeška natora sklenjeni ali združeni? Kako? ,Kako je bil toraj mili Jezus pričujoč povsod, kjer¬ koli je bil in hodil? Kako je bil pričujoč, ko je na križu umeri in ko sta ga pobožna moža Jožef Arimatejski in Nikodem v grob po¬ ložila? čemu je ljubi Jezus človeško natoro na se dovzel ali se včlovečil ? Ali bi ne bil mogel terpeti in umreti po božji natori ali Bog? Zakaj ne? Peta poglavitna resnica- je, da je človeška duša ne- u m e rij i v a ali neumerjoča. Človeška duša je duh ali tako bitje, ktero ima um in voljo, telesa pa ne. Duše toraj ne moremo videti niti ošlatati. Kajti je naša duša duh, nikdar nikoli ue umerje ; je toraj neumerljiva ali neumerjoča, Kedar se telesa loči, gre ua sodbo božjo; telo pa utnerje iu ga v zemljo Dokopljejo, kajti je umerljivo ali umerjoče. ' ‘ Da je duša naša neumerljiva ali neumerjoča, učil nas je sam ljubi Jezus. Svojim učencem je nekdaj pravil, koliko da bodo mo¬ rali terpeti, ker va-u.j verujejo in po njegovih uaukih živijo. Vsled teh besed so žalostni postali. Usmiljeni Jezus pa njih tolaži: „Ne 15 bojte se njih, kteri telo umorijo, duše pa ne morejo umoriti; marveč bojte se veliko bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel“. Matevž 10, 28. Tu mili Jezus sam razločno pove, da se sicer telo more umoriti, ali nikakor ne duša. Duša človeška je tedaj neumer- ljiva ali neumerjoča. — Tudi v naslednji dogodbi preljubi Jezus prav jasno kaže, da je res človeška duša neumerljiva ali neumer¬ joča: Bil je pa neki bogat mož, pripoveduje usmiljeni Jezus, kteri se je oblačil v škerlat in v tenčico in se je vsak dan imenitno gostil. In je bil ubožec , po imeni Lazar, kteri je ležal pred njegovimi vratini poln ran. In se je želel nasititi z drobtinami, ktere so pa¬ dale od mize bogatega, in mu jih nihče ni dal; marveč tudi psi so hodili, in lizali njegove rane, (ter mu bolečine z lizanjem le še hujši delali). Prigodilo se je pa, da je umeri ubogi, in je bil nesen od augeljev v naročje Abrahamovo. Umeri je pa tudi bogati, in je bil pokopan v pekel. Povzdignil je pa (bogati) svoje oči, ko je bil v terpljenju, in je videl od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. In on je vpil in rekel: Oče Abraham, usmili se me, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpirn v tem plamenu. Abraham pa je rekel: Sin, pomisli, da si prejel dobro v svojem življenju, in ravno tako Lazar hudo; zdaj pa je ta oveseljen, ti pa terpiš. In verh vsega tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, da, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti. Lukež 16, 19-27. V tej dogodbi preljubi Jezus spet prav razumno uči, da je naša duša neumerljiva ali neumerjoča, kajti, če bi duša po smerti telesa ne živela, bi ne bil niti Lazar v prevesela nebesa sprejet niti bogati v strašni pekel pokopan. — Preden je mili Jezus na križu umeri, je z velikim glasom zaupil: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo“. Lukež 23, 46. Ako bi s telesom tudi duša uinerla, bi je ljubi Jezus ne bil svojemu uebeškemu Očetu v roke izročil. Naša duša je tedaj res neumerljiva ali neumerjoča. Hudobni, pregrešni ljudje sicer kvantajo , da s telesom vred tudi duša umerje. Čemu tako blebetajo? V velikih pregrehah in v ostudnih hudobijah tičijo, pokore delati pa se jim pretežavno zdeva; za tega delj želijo in tudi govorijo, da duša s telesom vred umerje. Tako mislijo uiti večnim kaznim ali peklu. Pa se motijo. Takih hudob¬ nežev in zaničevavcev svete vere ne smete nikdar nikoli poslušati. Sveti Duh pravi: ,,Tako mislijo iu se motijo, zakaj njih hudobija jih je oslepila 1 *. Modrostma knjiga 2, 21. Kristina, ktera je peta poglavitna resnica? Zakaj je naša duša neumerljiva ali neumerjoča? Je li nas tudi usmiljeni Jezus učil, da je naša duša neumerljiva? Kako je rekel? Ignacij, moreš li po¬ vedati dogodbo o bogatem možu in o ubožcu Lazarju? Pripoveduj ! Kaj nam v tej dogodbi mili Jezus prav jasno kaže? Zakaj? Kuni- guada, kako je ljubi Jezus z velikim glasom zaupil, preden je na križu umeri? Oemu je z velikim glasom zaupil: Oče, v tvoje roke 16 izročim svojo dušo. Ako še nisi pa morda bodeš slišala rekati: Duša s telesom vred umerje, kaki ljudje tako neumno blebetajo? Zakaj tako brezumno kvantajo? Šesta poglavitna resnica je, daje milost božja k zve¬ ličanju potrebna, in da brez milosti božje človek nič za večno življenje zaslužnega ne more storiti. Kaj je milost božja? Milost božja je sosebna pomoč božja, ki,ero nam neskončno dobrotljivi Gospod Bog v serce vlije, da se hudega varujemo, dobro pa delamo. Ta milost božja se imenuje djanska milost božja, kajti nas priganja dobro djati. Milost božja nas pa tudi grehov očiščuje v zakramentih svetega kersta in svete pokore. Ta milost božja se imenuje posvečujoča milost božja, kajti nas po¬ svečuje ali svete dela. Niti brez djanske niti brez posvečujoče milosti božje zamore človek kaj dobrega storiti, kar bi mu pomagalo k večnemu zveličanju. Kajti brez djanske milosti božje še misliti kaj dobrega ne zamoremo. Sveto pismo pravi: „Ne premoremo iz sebe kaj (dobrega) misliti, kakor iz sebe, marveč naša zmožnost je iz Boga.“ II. Kor. 3, 5. Kavno tako pa tudi brez posvečujoče milosti božje nič ljubemu Gospod Bogu dopadljivega storiti ne moremo. Kajti dokler v velikih grehih tičimo, ločeni smo od milega Jezusa, brez kojega nič dobrega storiti ne moremo; smo kakor veja, ktera odcepljena od drevesa ne more rasti, marveč vsahne ter se verže v ogenj, da zgori. Za tega delj pravi ljubi Jezus: „Brez mene ne morete nič storiti.“ Jan. 15, 5. Glejte, vsega tega nas spominja šesta poglavitna resnica. Jakob, kako se glasi šesta poglavitna resnica? Kaj je milost božja? Kako se imenuje ta milost božja? Cernu djanska milost božja ? Kaj pravi sveto pismo ? Ali zamoremo kaj ljubemu Gospod Bogu dopadljivega storiti brez posvečujoče milosti božje? Zakaj ne? Kaj reče ljubi Jezus? Glejte, ljubi otroci, dokler smo v smertnem grehu, nič zaslužnega ne moremo storiti za sveta nebesa, kajti naše molitve in ostala dobra dela pred ljubim Gospod Bogom nobene vrednosti in veljave nimajo. Ako smo velik ali smerten greh sto¬ rili, hitro se moramo spovedati, da si spet pridobimo posvečujočo milost božjo. Lucija, beri dalje. Kaj je vsakemu . . . .? Eazun šest po¬ glavitnih resnic, ktere mora vsakdo, ki se svoje pameti zave, vedeti in verovati, da v nebesa dojde , mora še vsak katoljški Kristijan znati te le molitve: 1. Apostoljsko vero ali verujem v Boga Očeta .... 2. Gospodovo molitev ali Oče naš. 3. Deset božjih in pet ceikvenih zapoved. Božje zapovedi so tiste, ktere je sam dobri Gospod Bog dal na Sinajski gori Izraeljcem in nam. Teh zapoved je deset. Ceikvene zapovedi so tiste, ktere je sveta mati cerkev ka- toljška, v imeni Jezusa Kristusa dala. Cerkvenih zapoved je pa pet. 4. bedem svetih zakramentov. Po sedem svetih zakramentih nam kakor po sedem studencih doteka milost božja, ktera nas grehov 17 očiščuje ali svete dela, — posvetivna ali posvečujoča milost božja —, in nas podpira , da se lahko in radi hudega varujemo in dobro delamo — djanska milost božja —. 5. Kristijansko ali kerščausko pravico, ktera nam veli, greh opuščati, dobro pa storiti. Jernej, ktere molitve znati je še zapovedano vsakemu katolj- škemu kristijanu? Kako se glasi sveta apostoljska vera? Kako še pravimo Gospodovi molitvi? Kaj so božje zapovedi? Kje je dal ljubi Gospod Bog desetere božje zapovedi? Kaj so cerkvene zapo¬ vedi? Moli jih. Ludovika, moli deset božjih zapoved. Koliko je svetih zakramentov? Moli jih. Kaj dobivamo po svetih zakramentih? Kaj je kristijanska ali kerščanska pravica? Jožek, beri še ti naprej. Kje je to, kar mora . . . . ? Ali zdaj veš, kde je vse, kar ima katoljški kristijan verovati, sosebno za- popadeno ? Magdalena, beri ti dalje. Koliko delov ali členov . . . . ? Ali si zapomnila si, koliko delov ali členov ima sveta apostoljska vera? Gotovo bi radi vedli, kaj je sveta apostoljska vera in zakaj da ima ravno dvanajst delov ali členov. Molitev: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega .... se imenuje „Vera“ zato, kajti ima v sebi prav na kratko skupaj strinjene vse nauke, ktere je mili Jezus učil in jih zdaj uči njegova namestnica sveti mati cerkev katoljška. Imenuje se, „apostoljska“ vera, ker so jo složili ali soslavili sveti aposteljni. Preden je usmiljeni Jezus v prelepa nebesa šel, je za¬ ukazal aposteljnom : „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelije vsi stvari. 11 Marka 16, 15. Poprej pa, ko so se sveti aposteljni. razšli po vsem svetu, sošli ali zbrali so se blizo Jeruzalema ter pogovarjali, kaj in kako bodo vsa ljudstva po vsem svetu poduče- vali, da bi vsi enako presveti Jezusov nauk oznanovali. V ta namen so složili ali sostavili molitev: Verujem v Boga Očeta, vsemogoč¬ nega .... imenovano po njih »apostoljsko vero, 11 ktere se ima pri podučevanju vsak apostelj zvesto deržati. Še dandanešnji kažejo blizo Jeruzalema mesto, kjer so bili aposteljni sveto apostoljsko vero složili ali sostavili. Vsak apostelj je svoj del ali člen izustil ali iz¬ rekel. Ker je bilo dvanajst aposteljnov, ima sveta apostoljska vera dvanajst delov ali členov. Jurij, moli prav lepo pobožno sveto apostoljsko vero. Zakaj imenujemo molitev: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega . . . . „vero M ? Zakaj „apostoljsko 11 vero? Kje in kedaj so aposteljni slo¬ žili ali sostavili sveto „apostoljsko vero 11 ? Čemu so jo složili aii sosta¬ vili? Zakaj ima sveta apostoljska vera ravno dvanajst delov ali členov? Neizrečeno nas mora veseliti, pa tudi priserčno moramo hva¬ liti predobrega Gospod Boga, da smo otroci premile matere cerkve katoljške; kajti po besedah svetega Avguština ni večega bogastva, ni večega zaklada memo svete katoljške vere, ker le ta je edino prava, edino zveličavna vera. Sveta, prava vera je nebeški ključ: Kdor jo zataji, ugasne si večno luč. 18 Mieika, kak nauk hrani v sebi pervo poglavje v katekizmu? Koliko menjših delov ali razdelkov ima pervo poglavje ? Kaj za- popada pervi menjši del ali pervi razdelek? Kaj pa drugi? Dobro si odgovarjala. Skončali smo pervi menjši del ali pervi razdelek. Pričnemo toraj danes drugi menjši del ali drugi razdelek. Kajetan, prični brati drugi razdelek. II. Razdelek. O dvanajsterih, členih vere. Kak nauk hrani v sebi drugi razdelek ? Ali še veš, čemu imenujemo molitev: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega . . . . „vero“? Zakaj „apost"ljsko vero." Zakaj ima sveta apostoljska vera dvanajst členov ali malih delov ? Marjetka, dalje beri. §. 1. O pervem členu .... Kako se glasi pervi člen vere? I. Le en sam Bog je. Bog je sam od sebe najbolj popol¬ noma bitje. I. Bog je večen. 2. Bog je čist duh. Beseda „verujem" hoče reči: Terdim, da je Bog Oče, ki je naredil iz nič ali stvaril nebo in zemljo, to je ves svet. Kaj pravi beseda „verujem" ? Karol, naprej beri ? a) Od Boga. (mesto: ..Ko¬ liko je bogov"? naj se bere: „Je več, kakor en Bog?“) Da je Bog, sem vam pravil, ko sem vam razlagal pervo poglavitno resnico. Ali še veš, kako po svojem umu dobrega Gospod Boga spoznamo ? Kako po vesti ali po znotranjem glasu? H komu je govoril dobri Gospod Bog ? Kdo nam pripoveduje, da je ljubi Gospod Bog k Adamu, Evi, kači, Kajnu govoril? Glejte, tako po svojem umu, po vesti ali po notranjem glasu in po svetem pismu spoznavljamo, da je res Bog. Toda bogov ni več ali veliko, marveč le en sam Bog je. Da je le en sam Bog, nas uči naš um in sveto pismo. Ako bi bila v eni hiši dva gospodarja ali več gospodarjev, ne godilo bi se vse po lepem redu. Šlo bi vse večkrat navskriž; kajti hi pervi gospodar zapovedal to, drugi mio, tretji spet kaj drugega. Domači bi ne vedeli, kterega gospodarja bi ubogali. Po vsem svetu se pa godi vse po lepem redu. Za zimo sledi prijazna vigred, za vigredjo po¬ letje, za poletjem jesen , in za jeseujo zima. Ako bi pa dva boga ali več bogov bilo, ne godilo bi se po vsem svetu vse po tako lepem redu, kajti vsak bog bi kaj drugega hotel imeti. Pervi bog hi rad imel na primer vigred, drugi o ravno tistem času poletje ali zimo. Vse bi se res godilo navskriž, če bi dva boga ali celo več bogov 19 bilo. Celo naš um priča, da je le en sam Bog. Ravno to pa tudi poterjujo sveto pismo. Sveti Duh pravi judom ali izraeljeein: po¬ slušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod". V. Mojz. 6, 4. Tudi perva božja zapoved uas uči, da je le en sam Bog. Glasi se namreč: Veruj v enega samega Boga. Nas um in sveto pismo nas učita, da je le eri sam Bog. Marta, je li več ko le en sam Bog ? Ali nam že naš zdravi um spriča, da je le en sam Bog? Kaj nam pravi naš um, ako bi dva boga ali več bogov bilo? Ali nam tudi sveto pismo spričuje, da je le eu sam Bog? Kaj govori sveti Duh izraeljcem ali judom? Kako se glasi perva božja zapoved? Beri dalje. Kaj je Bog ? .... Za gotovo vemo, da je Bog in da je le en sam Bog. Toda vedeti moramo še tudi, kak ali kaj da je Bog. Kavno ste slišali, da je Bog sam od sebe najbolj po¬ polnoma bitje. Bog je bitje. Kaj pomenja beseda bitje? Bitje je vsaka reč, ktera je v resnici. Na primer človek je bitje, kajti je v resnici. Drevo, žival, kamen je bitje, kajti je v resnici. Tudi an- gelji so bitje, ker so v resnici. Bog je toraj tudi bitje, kajti je v resnici. Pa kako bitje je Bog? Bog je najbolj popolnoma bitje. Zakaj je Bog najbolj popolnoma bitje? Bitja niso vse enako dobra ali lepa; marveč nektera bolj, nektera menj. Človek je lepši ali boljši merno žival. Angelji so boljši in lepši metno človeka. Ljubi Gospod pa je najboljši in najlepši merno vseh reči, celo merno an- geljev. Zato pravimo: Bog je najbolj popolnoma bitje. Ali ljubi Gospod Bog je sam od — iz — sebe najbolj popolnoma bitje. Ce si človek kako dobro, lepo čednost pridobiti Loče, mora si jo pri¬ svojiti od drugih , ter njih lepi izgled posnemati. Kdor hoče na primer pohleven, krotek biti, sovražnike ljubiti, mora se od milega Jezusa učiti, pohlevnemu, krotkemu biti in sovražnike lju¬ biti, in po njegovem svetem izgledu se ravnati. Kdor hoče na primer dobro kristijanski nauk znati, pa lepo pisati, gladko brati, mora marljivo v učilnico ali v šolo hoditi, pridno se učiti in vaditi. Pre¬ dobri Gospod Bog se od nikogar ni kaj učil, kakor se vi učiti morate; marveč On ve in zna vse sam od ali iz sebe. Glejte, zalo rekatuo: Bog je sam od ali iz sebe najbolj popolnoma bitje. Klemen, kaj je Bog? Kaj pomenja beseda „bitje“? Ali si ti tudi bitje? Zakaj? Zakaj je toraj Bog bitje? Kako bitje je Bog? Zakaj „najbolj popolnoma 1 * bitje? Zakaj pa pravimo, da je Bog „-sam od ali iz sebe“ najbolj popolnoma bitje? Že vemo , da je Bog sam od ali iz sebe najbolj popolnoma bitje. Nekoliko preljubega Gospod Boga že spoznamo. Ali še bolje ga bodemo spoznavljali po njegovih svetih lastnostih. Kaj pa je lastnost? Lastnost je dobro in hudo, kar kak človek najrajše govori in dela, česar se je toraj že tolikaj navadil, da mu je že lastno. Lastnost je tedaj dobra in huda. Vsak človek more po tern takem imeti dobre iu hude lastnosti. Po dobrih in hudih lastnostih 20 spoznavljamo vsakega človeka. Na primer nekter rad moli in v cerkev kodi, ima dobro, lepo lastnost; rekarno, ta človek je pobožen. Nekter človek molči, če ga kdo žali; ima dobro, lepo lastnost, je namreč tih, krotek in pohleven. Nekter človek grozovito razsaja in preklinja, ako mu vse po volji ne gre, če ga kdo in celo žival le količkaj razdraži. Tak človek ima hudo, slabo, pregrešno lastnost, je namreč jezast in togoten. Ljudje morejo imeti, kakor smo ravno zdaj slišali, dobre in hude lastnosti. Ljubi Gospod Bog pa ima le samo dobre, ja najboljše lastnosti sam od ali iz sebe, kterib si ni od nikogar prisvojil, kajti je sam od ali iz sebe najbolj popolnoma bitje. Matilda, kaj je Bog? Kaj ne, nekoliko že preljubega Gospod Boga spoznamo; kako ali po čem ga bomo še bolje spoznavljali? Kaj je „lastnost“? Kake lastnosti toraj more vsak človek imeti? Kako ali po čem po tem takem vsakega človeka spoznavljamo? Kterega človeka imenujemo na primer pobožnega? Kterega tihega, pohlevnega, krotkega? Kterega jezastega in togotnega? Kake last¬ nosti pa ima preljubi Gospod Bog? Zakaj pa ima preljubi Gospod Bog najboljše ali najlepše lastnosti sam od ali iz sebe? Ker vemo, da ima preljubi Gospod Bog sam od ali iz sebe najboljše, najlepše lastnosti, bodemo se nekterih učili. Kourad, beri toraj dalje. Ktere lastnosti božje . . . .? Koliko lastnost božjih si bral ? Nikakor ue smete misliti, da preljubi Gospod Bog ima le samo dvanajst lastnost. Preljubi Gospod Bog ima najboljših, naj¬ lepših lastnost brez števila. Ali dvanajst jih je sosebno, kterib naj bi vsak katoljški kristijan na pamet — iz glave ■— znal ali vedel. Tako je tudi nastavljeno uprašanje: Ktere lastnosti božje imamo „sosebno“ vedeti? Monika, koliko lastnost ima preljubi Gospod Bog? V kate¬ kizmu jih je le samo dvanajst; kako toraj praviš, da jih ima brez števila? 1. lastnost božja: Bog je večen, to je, je vselej bil — se toraj ni nikoli začel —, je — zdaj —, in bode vselej — ne bode nikdar nikoli biti odjenjal —. Večen je po tem takem, ki se nikdar nikoli ni. začel in je tedaj brez pričetka, je še zdaj, in ne bode nikdar nikoli konca imel in bo toraj zrnirom. Večen je pa le sam Bog; kajti vsaka stvar se prične, je nekoliko časa, po tem pa pre¬ mine, odjenja biti. Nekdaj ni bilo nobene stvari. Ni bilo ne zemlje ne neba. Ni bilo solnca, lune, zvezd, drevja, cvetlic, i. t. d. Vse to je^ dobri Gospod Bog stvaril. Sveto pismo pravi: „V začetku — v začetku časa, preden je še kaj stvarjenega bilo — je Bog stvaril nebo in zemljo.“ I. Mojz. 1, 1. Ljubi Gospod Bog je tedaj pervi bil in najpoprej, kajti je nebo iu zemlja in vse drugo stvaril. Bil je vselej brez pričetka. Ako so hrami v dobrem stanu, sklepamo, da je lastnik ali gospodar skerben. Solnce, luna, zvezde na nebu, in vse drugo po zemlji, ob v kako lepem redu je vse. Ljubi Gospod 21 Bog ima vse na nebu in po zemlji v tolikanj lepem redu. Ljubi Gospod Bog je tudi ge zdaj. Na tem svetu preminejo vse stvari. Cvetlice, še tolikanj krasne in žlahne, vsahnejo, drevje se poseka, segnije ali ga burja iz zemlje izruje, človek umerje, celo najterše stvari kakor kamen, železo preminejo. Vse stvari zginejo iz sveta. Le ljubi Gospod Bog bode zmirom, ne bode nikdar nikoli prejenjal. Sveto pismo pravi: „Tvoja leta — Gospod — se ne manjšajo. 11 Psalm 101, 28. Ljubi Gospod Bog je *toraj večen. Krištof, ktera je perva lastnost božja? Kaj je to, Bog je večen? Kdo ali kteri se ni nikdar nikoli pričel? Zakaj se ljubi Gospod Bog ni nikdar nikoli pričel? Ali je dobri Gospod Bog tudi še zdaj? Kako spoznavljamo, da je preljubi Gospod Bog tudi še zdaj ? Je li bodo cvetlice, drevesa, ljudje in ostale stvari vedno na svetu? Kaj pa da? Ali bode tudi dobri Gospod Bog biti prejenjal? Kako go¬ vori sveto pismo? Iz vsaktere lastnosti božje si imamo kak lep nauk posneti. Kaknauksi bodemo posneli izperve lastnosti božje: Bog je večen? V prav sladko tolažbo nam je perva lastnost božja: Bog je večen; kajti preljubi Gospod Bog nikdar nikoli ne premine. Premoženje, časno blago, denarje vtegnemo zgubiti, nam vtegne kdo ukrasti, vtegnejo nam dobri oče, skerbna mati in ostali dobrotniki umreti; ali predobri Gospod Bog, preljubi Oče nebeški, nam vedno ostane , kajti je večen. Ravno zato ne smemo biti ža¬ lostni in nikdar nikoli obupati; kajti nam preljubeznjivi Gospod Bog zmirom ostane in nam toraj tudi vsaki čas pomagati zamore. Nekemu fantičku sta zapored oče in mati odmerla. Ubogi fantiček je bil zdaj velika velika sirota, kajti ni imel ni očeta ni mater in nikogar drugega, da bi se bil nja usmilil. Milo — britko — se je jokal. Naproti mu pride prijazen mož. Jokajoči fantiček se dobremu možu v serce usmiluje. Ljubeznjivo ga upraša: Moj dragi fantiček, pokaj jokaš? Oj, pokaj bi ne jokal, fantiček žalostno odgovori, kajti nikogar nimam, ki bi se me usmilil, moji preljubi stariši pa so mi odinerli. Dobri mož prijazno odgovori: Meniš sicer, da ni¬ kogar nimaš več na svetu; ali ne poznaš Onega, ki po očetovsko za nas vse skerbi, ne poznaš preljubeznjivega Gospod Boga, ki nikdar nikoli ne premine, ki je večen ? Glej, dragi moj fantiček, predobri Gospod Bog sam me je k tebi poslal ter mi v serce go¬ vori, da se te usmilim in za svojega sineka sprejmem. Odjenjaj toraj se plakati, ter si v spominu zvesto obrani te le prelepe besede: Kdor zaupa prav v Boga, Se nikoli ne goljfa. Kdo zamore povedati, kar sem vam ravno zdaj pripovedoval ? No, Nežika, kaj si imamo iz vsaktere lastnosti božje posneti? Kteri . lep nauk si bomo posneli iz perve lastnosti božje: Bog je večen ? Povej prelepo dogodbo o sirotnem fantičku. Toda, predragi otroci, 22 moramo preljubemu Gospod Bogu lepo služiti. Hudobnih ljudi ljubi Gospod Bog nima rad. 2. lastnost božja je: Bog je čist ali zgolj Duh, to je bitje, ktero ima najbolj popolnoma um in najboljšo voljo, telesa pa ne. Lorene, kako se glasi druga lastnost božja? Ali še veš, kaj pomenja beseda „bitje“ ? Kes, tako je. Bog je Duh. Kaj je „duh“? Duh je bitje, ktero ima um in voljo, telesa pa ne. Duh je po tem takem umno, nevidno bitje. Kajti Bog nima telesa, je duh. Veter, piš, vihar ali burja sicer tudi nima telesa, se ne da prejeti; ali vendar le ni duh, ker nima uma in volje. Ne ve, kaj dela, da na primer drevo iz zemlje izruje, in ne more hoteti ali željeti niti kaj dobrega niti kaj hudobnega. Veter toraj ni duh. Pač je naša duša duh; kajti nima telesa, pa ima um in voljo, to je, naša duša more spoznavljati in razločevati mnogoverstne stvari, in more hoteti ali željeti kaj dobrega in kaj hudega. Bolj popolnoma um in boljšo voljo memo naše duše imajo ljubi angelji božji; kajti bolj natenko spoznavljajo in razločujejo mnogoverstne reči memo naše duše, in le samo dobro, nikakor pa kaj hudega, hočejo ali željujejo. Toda preljubi Gospod Bog pa ima najbolj popolnoma um, to je, Gospod Bog pozna najbolj vse reči in stvari, — in najboljšo voljo, to je, Gospod Bog hoče najbolj le edino, pravo in dobro; zato pravimo, Bog je čist ali zgolj duh, bitje, ktero ima nabolj popolnoma um, in najboljšo voljo, telesa pa ne. Otilija, kako se glasi druga, lastnost božja? Kaj je duh? Ali je veter ali piš tudi duh? Zakaj ne? Zakaj je toraj ljubi Gospod Bog duh ? Ali zamoremo toraj dobrega Gospod Boga videti, ošlatati ali celo z rokami prejeti? Zakaj je pa preljubi Gospod Bog čist ali zgol duh? Kaj je to, Bog ima najbolj popolnoma um? In kaj to, Bog ima najboljšo voljo? Ali je naša duša tudi duh? Ali ima naša duša tudi tako popolnoma um in tako dobro voljo, kakor ljubi Gospod Bog? Ali morda tako, kakor augelji božji? Zakaj imajo angelji božji bolj popolnoma um in boljšo voljo memo naše duše. In zakaj ima ljubi Gospod Bog najbolj popolnoma um in najboljšo voljo? Kaj je toraj mili Gospod Bog, ker ima najbolj popolnoma um in najboljšo voljo, telesa pa ne? Preljubi Gospod Bog je čist ali zgol duh; toraj ga ne moremo videti. Pa vendar ga vidim včasih — v naši cerkvi nad velikim oltarjem na oboku — vpodob- l.jenega kot starega, častitljivega moža z belo brado v desnici kroglo. Kot star, častitljiv mož se je bil ljubi Gospod Bog pobožnemu možu Danijelu ■— Danijel 7, 9. — prikazal, ne kakor da bi res star bil; marveč le zato, ker je od vekomaj. Krogla v desnici po¬ menja nebo in zemljo ali svet, kterega od vekomaj neskončno modro vlada, in ohranja. Tudi slišite včasih v pridigah in kristijanskih naukih govoriti o božjih ušesih, o božjem očesu, o božji roči, o božji nogi. Ljubi Gospod Bog nikakor nima ušes, očes, rok, nog; marveč uho in oko pomenja, da dobri Gospod Bog vse vidi in vse 23 sliši, da toraj vse ve. Eoka pomenja, da je vsemogočen, noga na¬ znanja, da je veličasten in kralj nebes in zemlje. Preljubi Gospod Bog je čist ali zgol duh; nima toraj telesa. Uho, oko, roka, noga nam le božje lastnosti prav živo pred oči stavljajo. Lenard, zakaj vidimo včasih ljubega Gospod Boga vpodob- Ijenega kot starega, častitljivega moža? Zakaj se ne more preljubi Gospod Bog starati? Res, kajti je čist duh in toraj telesa nima. Kaj pomenja krogla v desnici? Je li ima res ljubi Gospod Bog uho, oko, roko, nogo? Kaj pa da? Kak nauk nam podajadrugalastnost božja: Bog je čist ali zgolj duh? Mili Jezus pravi: „Bog je Duh, inkteri ga molijo, morajo ga v duhu in resnici moliti .“ Jan. 4, 24. Kedar molimo oče naš, češčena si Marija, ali kako drugo molitev, vselej moramo misliti v glavi in čutiti v sercu, kar z ustmi izrekamo. Tako molimo v duhu. V resnici pa molimo, če spolnujemo v djanju, kar molimo. V očenašu molimo na primer: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Ako toraj radi odpuščamo tistim, ki nas žalijo, molimo v resnici. Le če v duhu in resnici molimo, naša molitev dobremu Gospod Bogu dopada. Regina, kak nauk nam podaja druga lastnost božja: Bog je čist ali zgoi duh ? Kdaj molimo v duhu ? Kdaj v resnici ? Prebival je pobožen kristijansk fantiček v hiši molikovavca, kteremu je večkrat djal: Le en sami Bog je, ki je stvaril nebo in zemljo. On daje solnce in dež. On vidi vse naše djauje in nehanje in sliši naše molitve. On sam je pravi živi Bog, ki nam lebko vse hudo in dobro poverne, nas zveliča in pogubi. Vsi vaši moliki pa niso nič drugega kot iz lesa in persti narejene podobe, in toraj ne slišijo in ne vidijo, ter nikomur pomagati in škodovati ne morejo. Ali molikovavec ni hotel resnice poslušati. Prigodi se, da moliko- vavec od doma odide. V tem kristijanski fantiček vse molike ali krive bogove s palico razbije. Le največega molika celega pusti, ter mu palico v roko da. Ko molikovavec domu pride, ves serdit se zadere: Kdo je to storil? Kristijanski fantiček odgovori: Menite, da ni najyeči molik svoje manjše bratune potolkel ? To ni mogoče, zareži se molikovavec togotno nad kristijanskim fantičkom, kajti noben molik še ni nikdar nikoli roke ganil. To si ti, hudobnež storil; za tega del te bodem s palico do smerti stolkel. Kristijanski fan¬ tiček prav prijazno in serčno odgovori: O nikarte se ne jezite. Oe vi svojemu največemu moliku ne prisodite , kar sem jaz s svojo slabo roko doprinesel in pravite, da je to nemogoče, kako neki bi vaš molik bil pravi Bog, ki je nebo in zemljo stvaril ? Molikovavec omolkne in jame premišljevati fantičkove besede. Pa kmali prime molika in ga razdrobi. Po tem pa poklekne in moli pervokrat prav v duhu in resnici pravega Boga. V duhu in v resnici Boga molimo, Da si večno zveličanje zadobimo, 24 II. 3. Bog je vseveden. 4. Bog je neskončno moder. Leopold, ali še veš, kteri lep nauk nam podaja druga last¬ nost božja: Bog je čist duh? Kaj se pravi v duhu moliti? Kaj se pravi, v resnici moliti? Ali veš povedati o pobožnem kristijan- skem fantičku in molikovaveu? Le lepo počasi pravi. Kako toraj pravite v verstici? V duhu in v resnici Boga molimo, Da si večno zveličanje zadobimo. Tretja lastnost božja je: Bog je vseveden: Vedenje, kteri kaj ve. Vi otroci že nekaj veste, ter znate na primer šteti, računiti, pisati, brati, tudi že nekaj kristijanskega nauka veste: ste toraj vedni. Nekteri pa znajo ali vejo več memo vas. Vaši stariši, učitelji in bistroumni ljudje veliko-veliko več znajo ali vejo memo vas. Tako na primer napravi urar uro, kolar voz, krojač ali šivar obleko, česar vi ne premorete. Vaši stariši, učitelji in bistroumni ljudje so toraj bolj vedni memo vas. Vseveden pa je, kteri vse zna ali ve. Ali nobeden človek, celo nobeden angelj vsega ne zna ali ne ve. Vse zna ali vse ve le sam ljubi Gospod Bog; ravno zato je le Bog vseveden, to je, on vse vidi in vse sliši. Sveto pismo pravi: „Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti.“ Matevž 10, 30. Kaj vse pa ve ljubi Gospod Bog? Ve sedanje, to je kar se ravno zdaj godi, ve, da smo zdaj v šoli, ve, kteri zmed vas zvesto poslušajo in kaj znajo , ve, kaj vaši stariši in ostali ljudje zdaj doma, ali v lesu, ali na polji delajo, celo ve, kaj se ravno zdaj po vsem svetu godi. Mi pa, ki smo zdaj v šoli, le samo vemo, kar se ravno zdaj v šoli godi. Nikakor pa ne vemo, kar se v šoli pod nami, ali doma godi. Sveto pismo pravi: „Oči Gospodove pregledujejo vso zemljo.“ II. Kroniška kuj. 16, 9. Roza, ktera je druga lastnost božja? Ali ste vi otroci vedni? Zakaj ste vedni? Kteri so pa bolj vedni memo vas? Zakaj je le sam ljubi Gospod Bog vseveden? Kaj pravi sveto pismo o naših lase? Glej ljubi Gospod Bog ve celo, koliko las vsak človek na glavi ima. Kaj se ti dozdeva, ali ve ljubi Gospod Bog, da smo mi zdaj v šoli? Ali ve, kaj se zdaj pri vas doma in po vsem svetu godi ? Kako imenujemo, kar se ravno zdaj tu v šoli in po vsem svetu godi? Kaj, pravi sveto pismo, pregledujejo oči Gospodove? Ljubi Gospod Bog pa ne ve le sedanjega? ampak tudi preteklo, to je, kar se je že davno-davno, že pred več sto leti godilo, in sicer ravno tako, kakor da bi se ravno zdaj godilo. Mi kar hitro zabimo, kar se je na primer pred tednom godilo. Kar se je pa pred več leti godilo, bi celo ne vedeli, ako bi v knjigah zapisano ne bilo. Sveto pismo pravi: „Gospod Bogu je bilo vse znano, preden je bilo 25 stvarjeno, in tako on tudi po tem vse pregleduje, ko je storjeno." Sirali. 23, 29. Ludevik, ali dobri Gospod Bog samo ve, kar se ravno zdaj po vsem svetu godi? Kaj je „preteklo?“ Kako ve, kar se je že davno pred več sto leti godilo? Ali mi tudi vemo vse, kar se je že godilo? Kaj pa da? Kaj pravi sveto pismo, da je Gospod Bogu znano? Ljubi Gospod Bog pa ne ve le sedanjega in preteklega, ampak tudi prihodnje, to je, kar se bode še le jutre ali še le čez več sto let godilo. Gospod Bog pozna vsakterega človeka, preden ko se rodi, ve, kako dolgo bode vsakteri človek živel in kteri dan bode umeri, kakor sveto pismo spričuje: „Vse moje pote*.— Gospod — si pre- videl.“ Psalm 138, 4. Mi pa še ne vemo, kaj se bode čez četer- tinko ure, celo pa ne, kaj se bode jutre, čez leto in dan ali po- zDeje godilo. Le takrat bi vedeli, kaj se bode še le godilo , ako bi nam vsevedni Gospod Bog razodel. Rozalija, ljubi Gospod Bog ve, sedanje, preteklo; ali ve tudi prihodnje? Kaj je »prihodnje" ? Ali pozna tudi človeka, preden se rodi? Kaj pravi sveto pismo? Ali mi vemo, kaj se bode čez četer- tinko ure, ali jutre ali čez več let godilo? Kdaj bi pa vendarle tudi prihodnje vedeli? Kaj vse toraj ve ljubi Gospod Bog? Pač res, ljubi Gospod Bog ve vse: ve namreč sedanje, preteklo in prihodnje. Vsevedni Gospod Bog pozna pa tudi in ve najskrivniše reči, ve celo vse, kar mi v glavi mislimo in v sercu poželjujemo: ve tudi naše najskrivniše misli in želje; zatoraj ga ne more nihče go¬ ljufati. Sveto pismo pravi: „Bog pregleduje serca in obisti." Psalm 7, 10. To se pravi, ljubi Gospod Bog pozna celo notranjega človeka. Ali veste, zakaj ljubi Bog ve tudi naše najskrivniše misli in želje? Zato ker nas je stvaril. Urar na primer pozna natenko v uri vsaktero kolesce in peresce, ker ure dela; kdo drugi pa ne pozna, kajti ni urar. Ravno tako ljubi Gospod ve vse, karkoli v glavi mislimo in v sercu poželjujemo, ker nas je stvaril. Ljubega Gospod Boga ne moremo toraj nikdar nikoli goljufati. Vi otroci in tudi ostali ljudje morete na primer starišem, sosedom ali komu drugemu v obraz prijazni in sladki biti, v glavi pa kaj hudega o njih mi¬ sliti in jim v sercu kaj žalega želeti: morete tedaj stariše, sosede in ostale ljudi goljufati, ker ne vejo vaših misel in želj. Vse¬ vednega Gospod Boga pa ne morete nikdar nikoli goljufati, kajti mu je znano vse, celo naše misli in želje. Ljubi Gospod Bog vas ovaruj, kaj gerdega v glavi misliti, kar povedati očetu ali materi bi se sramovali, in v sercu poželjevati kaj hudega, bar storiti pred ljudmi bi se bali. Kedar se vam v glavo grešne misli in v serce nesramne, prevzetne, jezaste želje vsiljujejo, le hitro mislite, da vse¬ vedni Gospod Bog tudi vaše najskrivniše misli in želje ve, ter zdi¬ hujte: „0 ljubi Gospod Bog, hiti mi pomagat, hude misli iz glave in pregiešne želje iz serca spravit." Šolske katekeze. II. 3 26 Luke/,, ljubi Gospod Bog ve sedanje, preteklo in prihodnje; ali še kaj več ve? Kaj pravi sveto pismo? Zakaj pa ljubi Gospod Bog ve, kar v glavi mislimo in v sercu poželjujemo ? Zakaj tudi urar v uri pozna vsaktero kolesce in peresce ? Ali moremo toraj vsevednega Gospod Boga goljufati ? Ali moremo ljudi goljufati ? Zakaj pa ljubega Gospod Boga ne moremo goljufati ? Ker vsevedni Gospod Bog celo ve naše najskrivniše misli in želje, kaj toraj ne smemo? Ako bi se tebi hude misli v glavo in pregrešne želje v serce vsilovale, kaj si bodeš mislil? Kako bodeš zdihoval? Kaj sebomo učili iztretje lastnosti božje:Bogje vseveden ? Da ne smemo nič hudega v glavi misliti in nič grešnega v sercu poželjevati, in nikjer kaj hudobnega storiti, na primer kaj skrivši vzeti, ali vkrasti. Nek fantiček gre v šolo. Med potjo stopi v so¬ sedovo hišo, klicat svojega tovariša, da bi skupaj v šolo šla. V hiši ne vidi nobenega človeka, ugleda pa pri oknu jerbas zelo lepih jabelk. Ta jabelka so prav lepa, fantiček si sam pri sebi misli, bližeje stopi in jih željno ogleduje. Tem dalje jih gleda, čim lepša se mu zdevajo. Že roko steguje, da bi jih nekoliko vzel; toda še o pravem času sam sebe zaverne: „Nikar, to bi ne bilo prav, tega ne smem storiti: Ce me tudi nobeden človek ne vidi, me pa vidi ljubi Gospod Bog, ki ve vse reči.“ To reče, pusti jabelka pri miru, in se odpravlja iz hiše. Ko pa ravno čez prag misli stopiti, za¬ kriči nekdo nad njim: „Stoj“. Fantiček se prestraši, tembolj, ko izza pečjo prileze starček, kterega fantiček poprej ni videl v hiši. „Ne boj se,“ veli starček, vidim, da si pošten fantiček, kajti si imel preljubega Gospod Boga pred očmi, in nisi hotel jabelk skrivši vzeti. Zdaj pa jih vzemi, kolikor jih le hočeš, ter si zapomni ves svoj živi dan prelepi, zlati nauk: Kjerkoli sem, kar počnem le, Moj Bog, moj Oče, gleda me. Terezija, kaj se imamo učiti iz tretje lastnosti božje: Bog je vseveden? Povej o poštenem fantičku. Da, preljubi otroci, res zlate so besede: Kjerkoli sem, kar počnem le, Moj Bog, moj Oče, gleda me. Ceterta lastnost božja je: Bog je neskončno moder: stori vse iz najboljšega konca, in izvoli najpripravniše pripomočke, da svoj namen doseže. Da bodete to lastnost božjo dobro razumeli, moram najprej razjasniti, kaj je konec ali namen in kaj so pripomočki. Konec in namen je eno in tisto. Kaj je toraj konec ali namen? Konec ali namen je resnobna volja, to ali uno storiti, ali doseči ali pa od sebe odverniti. Na primer vi otroci hočete ali imate resnobno voljo, pošteni, umni in dobri postati. Pošteni, umni in dobri postati je tedaj vaš konec ali namen, mesto konec ali namen 27 pravimo tudi cilj iu konec. Da bodete pa pošteni, umni in. dobri, morate zdaj marljivo v cerkev in v šolo hoditi, zvesto poslušati in pridno se učiti. Marljivo v cerkev in v šolo hoditi, zvesto poslušati in pridno se učiti, so pa pripomočki, kterih se morate posluževati, da bodete svoj konec ali namen dosegli, ter pošteni, umni in dobri postali. Pripomoček je po tem takem to, česar se kdo posluži, da svoj konec ali namen doseže. Bolnik hoče bolezen odverniti ali zdrav postati. Bolezen odverniti ali zdrav postati je konec ali namen. Da bi bolnik bolezen odvernil in zdravje dosegel, vživlja zdravila. Zdravila vživljati je pa pripomoček, kterega se bolnik natenko po¬ služuje, da bi bolezen odvernil in zdravje dosegel. Maksi, kako se glasi četerta lastnost božja? Kaj je konec ali namen? Kaj so pripomočki? Ti hočeš na primer kdaj pošten, umen in dober človek postati, kaj je toraj tvoj konec ali namen ? Kterega pripomočka se bodeš poslužil, da bodeš kdaj pošten, umen in dober človek postal ? Urška, bolnik hoče bolezen odverniti, kteri je njegov konec ali namen ? Kterega pripomočka se bode poslužil, da bolezen od sebe odverne. Ker veste, kaj je namen in kaj so pripomočki, bodete tudi lehko spoznali, kteri človek je moder. Moder človek je, ki stori vse iz dobrega konca ali namena, in izvoli pripravne pri¬ pomočke, da svoj namen doseže. Toda malo-malo jih je, ki storijo vse iz dobrega konca ali namena, in izvolijo pripravne ali dobre, pravične pripomočke, svoj namen doseči. Veliko jih je hudobnih, ki delajo ali kaj storijo iz hudobnega konca ali namena, na primer da koga v škodo ali greh pripravijo, in izvolijo tudi hudobne pri¬ pomočke na primer laž, krivico, da dosežejo svoj hudobni namen. Malopridni judejski veliki duhovni, farizeji, in pismarji so hotli ljubega Jezusa pogubiti, imeli so hudoben namen; da bi svoj hu¬ dobni namen ali konec dosegli, izvolili so tudi hudobne pripomočke, namreč laž, krivo tožbo in krivo pričevanje. Ali preljubi Gospod Bog stori vse in vselej iz dobrega konca ali namena — v našo časno in večno srečo —, in izvoli zmirotn najpripravniše — naj¬ boljše — pripomočke, da doseže svoj dobri namen; zato pravimo: Bog je neskončno moder. Markec, kteri človek je moder? Ali pa ljudje storijo vse iz dobrega konca ali namena? Ali tudi izvolijo vselej pripravne ali dobre, pravične pripomočke, da dosežejo svoj namen ? Kak konec ali namen so imeli malopridni judejski veliki duhovni, farizeji in pismarji do milega Jezusa? Kake pripomočke so izvolili? Ti bi rad ubogim in revežem kaj dobrega storil. Da pa moreš njim kaj do¬ brega storiti, očetu in materi kradeš denarje, žito, moko. Ali si moder? Saj storiš iz dobrega namena, namreč da bi ubogim po¬ magal? Tako je, kajti morajo tudi pripomočki pripravni ali pošteni biti, da bode namen dober. Zakaj je toraj preljubi Gospod Bog ne¬ skončno moder? .Nebo in zemlja nam pravita, da je Gospod Bog neskončno 3 * 28 moder. Na nebu je solnce, ktero kaj svitlo in toplo sije. Naj bi se prižgalo še tolikanj luči, nikakor bi ne svetile tako svitlo ko ljubo zlato solnce. Solnce vsaki dan vzhaja in zahaja in dela tako dan in noč. Ko bi zmerom netili, ne bilo bi tako toplo, kakor kedar solnce lepo sije. Na nebu sveti se tudi sreberna luna. Naj bi po noči mirno in sladko pospavali, neskončno modri Gospod Bog po noči ne da solncu sijati. Mesto solnca bleda luna po noči miiobno sveti.ter ponočnim popotnikom pot kaže. Na nebu še migljajo neštevilne zvezdice kot čuda lepi biseri, ki nas ljudi razveseljujejo. Kes, nebo nam jasno oznanuje, da je preljubi Gospod Bog neskončno moder. Veronika, kaj nam pravi, da je Gospod Bog neskončno moder? Kaj je na nebu? Pokaj je Gospod solnce stvaril? Pokaj luno? Pokaj zvezdice? Da, ljubi Bog je neskončno moder. Pa tudi zemlja, na kteri živimo, nam pravi, da je ljubi Gospod Bog neskončno moder. Zemlja je namreč taka, da seme, ki se vanjo verze, sicer segnije, pa iz nje lepo čversto steblo priraste in stoterni sad donese. Da more seme rasti, da mili Gospod Bog o pravem času solncu sijati in deževati. Iz gor in hribov izvira čista in bistra voda, da jo ljudje pijejo in da namaka polje. Ktero koli stvar na zemlji premišljujemo, vsaktera, nam jasno govori, da Gospod Bog je neskončno moder. Najlepša in imenitnejša stvar na zemlji pa je človek. Je ravne postave, v nebo gleda, kajti je za sveta nebesa stvarjen. Visoko spred ima oči, da more varno hoditi, ima ušesa, da lehko posluša in se podučuje, v ustih ima jezik, da more go¬ voriti, ima roki, da si zamore živež prisluževati, ima nogi, ktere ga nosite iz enega kraja v drug kraj, ima neumerljivo, ljubemu Gospod Bogu podobno dušo, ktera ga uči, dobro spoznavljati, hoteti in delati, da si more zaslužiti prelepa, presrečna nebesa. Da, preljubi Gospod Bog je res neskončno moder, kajti je vse na nebu in na zemlji tolikanj lepo stvaril, najlepše pa človeka. Martin, ali nam le nebo oznanuje, da je Gospod Bog neskončno moder? Kaj bode iz semena, ako se zaseje v zemljo? Da pa seme more rasti, kaj daje ljubi Gospod Bog ? Kaj daje ljubi Gospod Bog izvirati iz gor in hribov? Čemu? Ktero stvar na zemlji je dobri Gospod Bog .najlepše in najimenitnejše 'stvaril? Kake postave je človek? Zakaj ravne postave? Kaj ima človekovo truplo? Kaj uči neuraerljiva duša človeka? Kaj se bodemo učili iz lastnosti božje: Bog je n e s k o n č no moder? Ljubi Gospod Bog stori vse iz dobrega, konca ali namena, in izvoii vselej najpripravniše pripomočke, da doseže.svoj konec ali namen; zatoraj no smemo nikdar nikoli ne¬ jevoljni biti, nikdar nikoli godernjati, ako nam neskončno modri Gospod Bog stiske, preganjanje in ostale grenkosti in britkosti po¬ šilja, kajti stori vse iz dobrega konca ali namena, to je v naš časni in večni blagor. Poslušajte naslednjo dogodbo iz svetega pisma stare zaveze — I. Mojz. 39, 40, 41. — Jožef, imenovan 29 Egipčanski, je bil doma v kananski deželi. Bil je ves nedolžen, pošten in bogaboječ. Zato so ga oče Jakob najrajše imeli. Bratom je pa zeI6 merzelo, da ga oče memo njih raje imajo. Niso ga mogli več prijazno pogledati. Sklenili so, ga celo umoriti. Ali najstareji brat Buben jim zabrani, ga umoriti. Prodajo ga tergovcem, ki ga pripeljejo v Egipčansko deželo, ter ga ondi prodajo imenitnemu in bogatemu gospodu Putifarju. Putifar je imel zelo hudobno ženo, ki je hotla nedolžnega Jožefa v ostuden greh pripraviti. Pobožni mla- deneč ni hotel preljubega G-ospod Boga žaliti, odgovoril je nepre- strašeno nesramni ženi: „Kako bi mogel to hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga“? Malopridna žena se razjezi in boga¬ boječega mladenča po krivem pri svojem možu zatoži, kakor da bi bil hotel nedolžni Jožef njo vgerdigreh zapeljati. Mož Putifar verjame lažnjivi ženi, ter da pridnega mladenča v ječo zapreti. Nedolžni mladeneč Jožef je bil čez dve leti v ječi. Na zadnje ga kralj Faraon iz ječe reši. Z božjo pomočjo je Jožef kralju sanje dobro razložil. Za tega del kralj Jožefa postavi čez vso egipčansko deželo. V zna¬ menje te visoke časti kralj Jožefu natakne perstan na roko, ga obleče v oblačilo iz tančice iu mu de zlato verižico okoli vrata. Reče ga posaditi na svoj dragi voz. Oznanovavec pred njim kliče, da naj se vsi pred Jožefom priklanjajo in vedo da je postavljen čez vso egipčansko deželo. — Drugi zgledi: Mojzes je rešen II. Mojz. 1, 2. Aman zaveržen in obešen. Ester 1—7. — Glejte, tako je ne¬ skončno modri Gospod Bog nedolžnega mladenča Jožefa po ternjevi poti britkost in stisk vodil in pripeljal do zelo visoke časti. Vse modro stori, Kar Bog naredi. Agata, kaj se moramo učiti iz lastnosti božje: Bog je ne¬ skončno moder? Zakaj ne smemo nikdar nikoli godernjati? Ali si zapomnila si prelepo dogodbo o nedolžnem mladenču Jožefu egipčanskem? Povej jo. Da res je: Vse modro stori, Kar Bog naredi. III. 5. Bog je vsemogočen. 6. Bog je vsegapričujoč. Peta lastnost božja je: Bog je vsemogočen: je s tv ari 1 nebo in zemljo in vse,kar je, njemu ni nič nemogoče storiti, to je more vse storiti kar hoče. Kdor kaj zamore , je mogočen, na primer neki eri zamorejo lepe vozove napravljati, visoke hrame stavljati. Več zamorejo knezi, kralji in cesarji, ki imajo ve¬ liko podložnikov iu vojščakov. Tem marsikaj zapovedujejo, zdaj da morajo široke iu gladke ceste napraviti, zdaj da kako deželo pri- 30 dobijo. Knezi, kralji in cesarji so toraj mogočniši memo drugih ljudi. Ali vsega vendar le ne premorejo, niti travice ne morejo storiti, da iz zemlje raste. Po tem takem knezi, kralji in cesaiji nikakor niso vsemogočni. Le ljubi Gospod Bog je vsemogočen, kajti vse more storiti, karkoli hoče. Stvaril ali iz nič napravil je nebo in zemljo. Nad nami pod nebom visi solnce prosto, ki sviilo sveti in nas in zemljo ogreva; nad nami pod nebom visi prosto lepa luna, ki po noči rnilobno sveti; nad nami pod nebom prosto migljajo svitle zvezdice na milijone in milijone. Kdo vterduje nad nami pod nebom solnce, luno in nešteviine zvezdice, da na zemljo na nas ne padajo? Vterduje jih vsemogočni Gospod Bog. Vsemogočni Gospod Bog pa tudi še zdaj nebo in zemljo oskerbuje in ohranuje. Ako gospodar ne skerbi za hrame, ter strehe pridno ne popravlja, kmali se hrami razrušijo. Tudi nebo in zemlja bi precej razpadla, ako bi vsemogočni Gospod za nju ne skerbel. Vsemogočni Gospod Bog hoče , da sneg zemljo pokrije in se zemlja odpočije. Vsemo¬ gočni Gospod Bog spet hoče, da sneg zgine. Na njegovo povelje pokrije zdaj zelena trava zemljo, raste lepo žito ali rež, pšenica, se ozeleni drevje, prijetno cveti in dobro okusno sadje donaša. Ce pa vsemogočni Gospod Bog hoče, da je spet zima, ukaže, da naj listje od drevja odpada, zemlja zmerzue , voda po potokih se zledeni in beli sneg zemljo pokrije. Karkoli vsemogočni Gospod Bog hoče, zgodi se precej. Bo njegovi vsemogočni volji gromi in bliska, sije prijazno solnce in dežuje, po njegovi vsemogočni volji morajo rav¬ nati angelji v nebesin, ljudje na zemlji in živali. Zato pravi sveto pismo: „Pri Bogu ni nemogoča nobena reč,“ Luk. 1, 37. to je pri Bogu je mogoča vsaka reč. Matevž, ktera je peta lastnost božja? Ktere ljudi imenujemo mogočne? Kteri so še mogočniši ? Zakaj so knezi, kralji in cesarji mogočniši? Ali so pa knezi, kralji in cesarji vsemogočni? Zakaj ne? Kdo pa je vsemogočen ? Zakaj je le Gospod Bog sam vsemogočen? Kako je vsemogočni Gospod Bog svet napravil? Kdo zamore iz nič kaj napraviti? Zakaj le sam Gospod Bog? Ali so solnce, luna in nešteviine zvezdice nad nami na nebu pripete? Kdo jih vse vter¬ duje, da ne padajo na zemljo na nas ? Kdo še zdaj skerbi, da nebo in zemlja ne razpadeta? Kdo zapoveduje snegu zemljo pokriti? Kdo zapoveduje zemlji ozeleniti se? Kaj pravi toraj sveto pismo? Kaj nas uči peta lastnost božja: Bog je vsemo¬ gočen? Peta lastnost božja: Bog je vsemogočen, nas uči: 1. da se moramo bati, da vsemogočnega Gospod Boga z no¬ benim, niti z najmenjšim grehom ne žalimo. Kajti namreč je Go¬ spod Bog vsemogočen, more nas, ako ga žalimo, strašno kazniti. Babilonski kralj Nabuhodonozor je bil zelo ošaben in prevzeten. Mislil je, da nja oblast do nebesa sega. Ali vsemogočni Gospod Bog je prevzetnega kralja ostro kaznil. Pahnil ga je izmed ljudi. Moral je kralj Nabuhodonozor med živali več časa bivati. Jedel je BI travo kakor vol, in njegovo telo je močila rosa spod neba , da so mu bili lasje zrastli kakor postojni perje in nohti kakor pticam kremplji. Danijel 4, BO. — Velikan Golijat. I. Kralj. 1, 40. — Herod Agripa. Djanj. ap. 12, 23. Ana, kaj nas uči peta lastnost božja: Bog je vsemogočen? Kako jo kazni! vsemogočni Gospod Bog babilonskega kralja Na- buhodonozorja, ker je bil ošaben in prevzeten? Peta lastnost božja: Bog je vsemogočen, nas 2. uči, da mo¬ ramo vselej terdno v vsemogočnega Gospod Boga zaupati. Kedar se nam hudo godi, kedar smo bolni ali v kaki drugi stiski in nam noben človek pomagati ne more, moramo si misliti: „Vsemogočni Gospod Bog nam zamore vselej in povsod pomoči in „ko do verba sila prikipi, že tudi se pomoč glasi." Izvoljenemu ljudstvu božjemu Izraeljcem ali Judom — tudi Hebrejcem — se je v Egipčanski de¬ želi sila hudo godilo. Kralj Faraon je postavil čez nje tlačanske priganjače, da bi jih zatirali s težkim delom. Ljubi Gospod Bog se usmili svojega ljudstva. Ukaže svetemu možu Mojzesu, da naj pelje Izraeljce iz Egipta v boljšo deželo, v kanaansko deželo, kjer so prej bivali njih očetje. Kralj Faraon se obotavlja spustiti Izraeljce, kajti so mu pridno delali. Naposled pa jih vendar le spusti. Sveti mož Mojzes pelje na božje povelje Izraeljce iz Egipta, ter jih pripelje do morja, ktero se imenuje rudeče morje, kajti se po njem vidi sem ter tje rudečkast mah. Kralja Faraona zgreva, da je spustil Izraeljce. Da napreči svoj voz in vzame seboj svoje ljudi. Vzame tudi šest sto odbranih vozov , in vse vozove Egipčanov in vojvode čez vso svojo vojsko ter hiti za Izraeljci. Dojde jih v šotorišču ob morji. Ko Izraeljci vidijo Egipčane za seboj , se silno prestrašijo, ter vpijejo k vsemogočnemu Gospod Bogu. Sveti mož Mojzes tolaži prestrašene Izraeljce, rekoč: Nikar se ne bojte, stojte in glejte ve¬ ličastna dela Gospodova, ktera bode daDes storil; zakaj Egipčanov, ki jih zdaj vidite, ne bodete nikoli več videli. Gospod se bode bo¬ jeval za vas; vi pa molčite! Izraeljci so bili zares v hudi stiski; kajti proti jutru je bilo morje, proti jugu grozepolna puščava, proti večeru sterma gora in proti Severju za njimi so bili Egipčani. Člo¬ veško soditi ni bilo zanje rešitve. Ali ljubi Gospod Bog je vsemo¬ gočen, in „ko do verha sila prikipi, že tudi se pomoč glasi". Na povelje božje vzdigne sveti mož Mojzes svojo palico, in stegne svojo roko nad morje; vsemogočni Gospod Bog pa morje proč vzeme po silno močnem in pekočem vetru, ki je pihal vso noč, in je posušil morje, in voda se je razdelila. Izraeljci grejo skozi sredo suhega morja; zakaj voda je bila ko zid na njih desnici in na njih levici. Egipčani uderejo za njimi. Vsemogočni Gospod Bog pa vojsko Egipčanov pokonča s strelo in nevihto. In sveti mož Mojzes na božje povelje spet stegne svojo roko po morji. Morje se verne ob pervem zoru na svoje poprejšne mesto; in ko so Egipčani bežali, jim je voda naproti prišla, in zageruil jih je Gospod v sredi valov. 32 Tako je vsemogočni Gospod Bog otel Izraeljce iz roke Egipčanov. II. Moj. 14. Res vsemogočni Gospod nas lehko reši iz vsake tudi največe stiske. Ne bodimo tedaj nikoli maloserčni in brezupni; kajti resnične so besede, ktere pravijo: Kdor terdno upa na Boga, Mu terden zid za varstvo da. Matija, kaj nas uči peta lastnost božja: Bog je vsemogočen? Kako je rešil svemogočni Gospod Bog Izraeljce iz roke Egipčanov ? Šesta lastnost božja je: Bog je vsegapričujoč; je povsod v nebesih in na zemlji. Mi smo vselej le na enem mestu pričujoči. Zdaj smo v šoli; smo toraj le v šoli pri¬ čujoči, nikakor pa doma v hiši. Kedar smo doma v hiši; smo pri¬ čujoči le doma v hiši, pa ne v šoli ali v cerkvi. Kedar smo v cerkvi pri službi božji, smo pričujoči le v cerkvi, ne pa tudi doma ali v šoli. Ljubi Gospod Bog pa je vsegapričujoč, to je, ljubi Go¬ spod Bog je ob enem povsod, je namreč ob enem v prelepih ne¬ besih, na zemlji, v šoli, doma, na polji in na potu. Ni ga kota, kjer bi preljubi Gospod Bog ne bil. Angela, ktera je šesta lastnost božja? Kje smo mi zdaj? Kje smo toraj zdaj pričujoči? Kdaj smo doma v hiši pričujoči? Kdaj smo v cerkvi pričujoči? Na kolikih mestih zamoremo tedaj pričujoči biti? Je li ljubi Gospod Bog tudi le na enem mestu pričujoč? Kaj se veli: Bog je vsegapričujoč? Preljubi Gospod je ob enem povsod, na vsakem mestu, kajti je čist duh; sosebno pa je v nebesih in v cerkvi. Včasih grozovito bliska in gromi. To jasno spričuje, da je dobri Gospod Bog sosebno v prelepih nebesih in od tod straši in kaznuje hudobne ljudi, ki za njegove — božje — in cerkvene zapovedi ne marajo. Včasih je po noči nebo kaj lepo razsvitljeno, neštevilne zvezdice migljajo kakor svitli biseri na ponočnem nebu, kar nam spet jasno kaže, da je ljubi Gospod Bog sosebno v veselih nebesih, od koder se pridnim, bogaboječim ljudem zelo rad prijaznega in dobrotljivega skazuje. Ker je ljubi Gospod Bog sosebno v presrečnih nebesih, jemlje dobre ljudi, ko umerjejo , k sebi v večno veselje. Oh bodimo zato prav pridni in bogoljubni, da pridemo kdaj k ljubemu Gospod Bogu, in se nam bode neizrekljivo dobro godilo! — Ljubi Gospod Bog je pa sosebno pričujoč tudi v cerkvi. V cerkvi nas sosebno pričakuje, da k njemu pridemo in ga molimo, v cerkvi nas najraje posluša, kedar mu svoje stiske tožujemo in ga pomoči prosimo. Ravno zato se cerkev imenuje hiša božja, niša molitve, in pridni otroci, ki do¬ brega Gospod Boga ljubijo, kaj radi v cerkev hodijo. Mislim, da še nikakor niste zabili, kako rad je tudi Sin božji, ljubeznjivi Jezus Kristus, v cerkev hodil. Skoraj tri dni daleč je šel jz Nacareta v Jeruzalemski tempelj in v njem tri dni ostal. Oh naj bi tudi vi raje v cerkvi bili, kakor pa doma, na ulici, pri igrači. 33 Miha, kje je ljubi Gospod Bog pričujoč ? Kje je pa sosebuo pričujoč? Kaj včasih vidiš in slišiš izpod neba? Kaj nam blisk in grom pravi? Kako je nad nami ponočno nebo, kedar je jasno? Kaj nam pravijo neštevihre zvezdice na nebu? Kje je še ljubi Go¬ spod Bog sosebno pričujoč? Čemu je ljubi Gospod Bog sosebno v cerkvi pričujoč? Kako se za tega delj cerkev imenuje? Kam pridui otroci najraje hodijo? Kdo je zelo rad v cerkev hodil ? Kako daleč je imel ljubi Jezus iz Nacareta v Jeruzalemski tempelj? Kaj se bomo učili iz šeste lastnosti božje: Bog je vsegapričujoč? Kajti je preljubi Gospod Bog ob enem na vsakem mestu pričujoč, moramo se lepo obnašati povsod, sosebno pa v cerkvi, ker je hiša božja, hiša molitve. Pobožni otroci radi v cerkev hodijo, se vstopijo pred oltar, kjer se presveta meša obhaja, rokice sklenijo in pobožno molijo. Bog ne daj, da bi se v cerkvi okoli ozirali, posmehovali, pogovarjali in drug drugega semtertje suvali. Celo misliti ne smete v cerkvi na kaj drugega, kakor na to, kar se v cerkvi na oltarju godi. Ljubi Gospod Bog je ob enem povsod, sosebno pa cerkvi, kder ga le moliti, nikakor pa žaliti moramo. Ker je ljubi Gospod Bog vsegapričujoč, nas ne sme nikoli strah biti, kedar smo sami, ne smemo nikoli žalostni biti, naj se nam godi, kakor rado. Ako kdo zmed vas mora po noči kam sam iti, ga je sila strah. Če pa oče ž njim grejo, ter ga za roko peljejo, nikakor ga ni strah. Pa močnejši in boljši oče merno vašega očeta je preljubi Oče nebeški, je predobri Gospod Bog. Preljubi Gospod Bog je ob enem povsod na vseh potih in cestah, tudi v groza temni hosti — gojzdu, borštu, lesu —, vodi vse naše stopinje in nas povsod spremlja. Ravno zato vas ne sme nikdar nikoli strah biti, ako bi morali celo po daljnih, tujih krajih hoditi. Očak Izak je imel dva sina: Ezava in Jakoba. Ezav je svojega brata Jakoba sila sovražil, celo umoriti ga je hotel. Ubogi Jakob je moral v daljno deželo bežati, namreč v Mezopotamijo, kjer je nja ujec Laban — brat njegove matere Rebeke — bival. V Mezo¬ potamijo beže pride v neki kraj, kjer je hotel po solnčnem zahodu prenočiti. Vzame kamen, dene ga pod glavo, ter zaspi. V spanji vidi lestvico, ktera je na zemlji stala in se z verhom nebes dotikala, in angelje božje po nji gori in doli hoditi. Gospod Bog sloni na lestvici, ki Jakobu reče: Jaz sem Gospod, Bog Abrahama, tvojega očeta, in Bog Izakov. Zemljo, na kteri spiš, bom dal tebi in tvo¬ jemu zarodu. Tvoj vark bom, kamor koli pojdeš, in te bom nazaj peljal v to deželo. Ko se Jakob iz spanja zbudi, reče: Resnično, Gospod je na tem kraji, in jaz nisem vedel. Ves prestrašen sam pri sebi pravi: Kako strašen je ta kraj! Tukaj ni druzega, kakor hiša božja in vrata nebeška. Ko Jakob zjutraj vstane, vzame kamen, ki ga je pod glavo imel, ga postavi v znamenje in z oljem oblije, da naj mu bo ta kamen v znamenje milosti, ktero je od ljubega Gospod Boga prijel. Imenoval je ta kraj Betel, po naše hiša božja. 34 Prej so ga Luca imenovali. I. Moj. 28. Res, ljubi Gospod Bog je ob enem povsod, je vsegapričujoč. Drugi zgledi: Hagar s svojim sinom Izmaelom v puščavi. Gospod Bog jej studenec pokaže. I. Mojz. 24. — Danijel v levnjaku. Bog ga varuje, da se mu nič žalega ne prigodi. Danijel 14. — Ker je dobri Gospod Bog ob enem povsod, nam tudi povsod pomagati zamore. Nikogar se nam ni treba bati. Ako svet te zapusti, Bog ti zna pomagati. Apolonija, kako se glasi šesta lastnost božja? Kaj se imamo iz te lastnosti božje učiti? Kje se moramo sosebno lepo čedno ob¬ našati? Zakaj se moramo sosebno v cerkvi lepo čedno obnašati? Kako se morate vi otroci v cerkvi obnašati? Kaj ne smete v cerkvi? Miklavž, ti moraš v temni noči kam iti, ali te bode mar kaj strah ? Zakaj te pa ne bode strah? Ali te tudi v daljnem, tujem kraju ne bode strah? Ali nam tudi sveto pismo pravi, da je ljubi Gospod Bog ob enem povsod? Povej toraj prelepo iu mično dogodbo o Jakobu. Ali se nam je treba koga bati? Zakaj ne? Da, res je: Ako svet te zapusti, Bog ti zna pomagati. IV. 7. Bog je neskončno svet. 8. Bog je neskončno resničen in zvest Sedma lastnost božja je: Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro iu sovraži vse hudo. Svet je tisti, ki dobro ali kar božje in cerkvene zapovedi zapovedujejo, rad ima ali ljubi iu tudi na tenko spolnuje, hudega pa ali kar božje in cerkvene zapovedi prepovedujejo, nima rad ali studi in sovraži in toraj tudi ne stori. Bog je svet, se tedaj veli: Bog ima rad ali ljubi dobro, hudo pa nima rad ali studi in sovraži. Dobri Gospod je neizrečeno vesel, ako se otroci pobožno obnašajo, radi in pazno molijo, radi v šolo hodijo in se marljivo učijo , se do vsakega prijazno vedejo. Onih pa nima rad, ki se doma, v šolo in iz šole grede , v cerkvi se hudobno obnašajo, raje okoli letajo, kakor pa da bi se učili in molili, ki ostale ljudi, brata, sestro, hlapca, deklo, berača, psovajo in jim nagajajo, živali terpinčijo. Vseh takih in enakih otrok ljubi Gospod Bog nikakor nima rad, jih ne more videti; kajti le dobro rad ima ali ljubi, hudo pa nima rad ali sovraži. Pervi stariši Adam in Eva sta imela sperva dva sina. Pervorojenemu je bilo ime Kajn. Bil je kmet. Drugorojenemu je bilo ime Abelj. Bil je ovčar. Oba sta dobremu Gospod Bogu v priserčno zahvalo za prejete dobrote darovala. Kajn je daroval darov od sadu zemlje ali poljskih pri- 35 delkov; Abel j pa pervencev svoje čede in njih masti. Kajn ni iz dobrega serca daroval, kajti v sercu ni rad imel dobrega Gospod Boga. Zato je ljubi Gospod Bog njegov dar zavergel Pobožni Abelj pa je iz dobrega serca daroval; v sercu namreč je rad imel do¬ brega Gospod Boga. Zato je ljubi Gospod Bog njegov dar rad sprejel. Zažgal je darove Abeljnove z nebeškim ognjem, ker so mu prijetni bili; ne pa Kajnovih ker mu niso dopadli. Ljubi Gospod Bog namreč le dobro rad ima, hudo pa sovraži. I. Moj. 4, 15. — Drugi zgledi: Noe in tačasni ljudje. L Mojz. 6 in 7. — Lot in Sodom¬ ijam. I. Mojz. 19. Barbara, ktera je sedma lastnost božja? Kteri človek je svet? Zakaj je toraj ljubi Gospod Bog svet? Kdaj dobri Gospod Bog nad vami veselje ima? Kdaj vas pa nima rad? Koliko sinov sta Adam in Eva sperva imela? Kterega je dobri Gospod Bog rad imel? Zakaj? Bog pa ni le svet, ampak neskončno svet. Nahajali so se otroci, mladenči in dekleta, možje in žene, ki so dobro radi imeli ali ljubili in tudi storili, hudo ali greha pa niso radi imeli ali so¬ vražili in se ga toraj tudi prav skerbno varovali, kakor na primer Jožef Egipčanski. Take imenujemo „svete ljudi 1 '. Ali neskončno sveti vendar le niso. Neskončno svet je le ljubi Gospod Bog sam, ker le Gospod Bog sam ima rad ali ljubi dobro čez vse in studi ali sovraži hudo čez vse, to je nihče, noben človek, ne ljubi do¬ brega in ne sovraži hudega tako zelo, kakor ljubi Gospod Bog. Njemu je že celo najmanjši greh zopern in ostuden. Ako kdo le sam trenutljej v glavi kaj hudega misli in v sercu kaj gerdega ali grešnega poželjuje, neskončno svetemu Gospod Bogu že ne do- pada več, ga že nima več rad. Naša svetost se Božji svetosti nikakor primeriti ne da. O nebeških augeljih ste že slišali, da, kedar jih je ljubi Gospod Bog k ljudem na zemljo poslal, so imeli tako belo obleko, kakoršen je novo padli sneg. Bela boja ali barva po- menja, da so nebeški angelji zelo nedolžni, dobri in sveti. Ali sve¬ tost vseh nebeških angeljev v primeri z Božjo svetostjo ni nič. Tako lehko prav jasno razvidite, da je ljubi Gospod Bog neizmerno, ne¬ izrekljivo dober in svet, da je neskončno svet. Modest, ktere ljudi imenujemo svete? Ali še veš, kaj je rekel Jožef Egipčanski nesramni Putilarjevi ženi, ko ga je hotla v ostuden greh pripraviti? Kako ga zato imenujemo ? Ali je pa tudi neskončno svet? Kdo pa je neskončno svet? Zakaj je le ljubi Gospod Bog neskončno svet? Ali seda naša svetost z Božjo svetostjo primeriti? Ali se zamore angeljska svetost primeriti z Božjo svetostjo? Kdo je toraj neskončno svet? Kaj se učimo izlast n osti: Bog je neskončno svet? Ker je ljubi Gospod Bog neskončno svet, ne smemo nikdar nikoli kaj hudega storiti ali kaj takega, kar božje in cerkvene zapovedi prepovedujejo. Zel<5 močno bi se zamerili neskončno svetemu Gospod 36 Bogu , iu ne imel bi nas rad. Storiti pa moramo mnogo-mnogo dobrega, to je storiti moramo radi, kar zapovedujejo božje in cer¬ kvene zapovedi. Ob kako iad nas bode neskončno sveti Gospod Bog imel, neizrečeno vesel nas bode. Kedar nas mika, kaj hudobnega ali grešnega storiti, koj si moramo misliti: „Ljubi Gospod Bog je ne¬ skončno svet, ostro prepoveduje kaj hudega storiti in v se zlo čez vse sovraži, nočem ne storiti. Baje hočem dobro storiti, dober in svet hočem biti. To neskončno svetemu Gospodu Bogu dopada.“ Perva tvoja skerb naj bo, Da živiš pobožno in lepo. Cecilija, ker je preljubi Gospod Bog neskončno svet, česa ne smemo tedaj storiti? Kaj pa moramo mnogo-mnogo storiti? Ako bi te mikalo, storiti kaj hudega , na primer ukrasti denarjev, kruha, sadja, kaj si bodeš hitro mislila? Kaj mora perva tvoja skerb biti? Osmaf lastnost božja je: „Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče, je res, in kar obljubi ali žuga, vse spolnuje. Najprej vam bodem razjasnil, kaj se veli: Bog je ne¬ skončno resničen? Kaj je to: Bog je neskončno resničen? Bog je neskončno resničen se pravi, preljubi Gospod Bog ljubi resnico čez vse in zaničuje laž tudi čez vse. Neskončno sveti Gospod Bog rad ima ali ljubi vse, karkoli je dobro, in zaničuje vse, kar je hudo. Aii resnico sosebno rad ima in laž sosebno zaničuje. Vse, karkoli govori, je vselej res; laži ne more sterpeti. Zato pravimo: Bog je resničen. Ljudje niso zmirom resnični, ali ne govorijo vselej, kar je res. Mnogi ne govorijo resnice, ker je ne vejo in so toraj nevedni, kakor nekteri med vami. Ako jih še tolikrat kaj uprašam, nič kaj ne morejo odgovoriti, kajti nič ne vejo. Nekteri sicer resnico vejo; pa je nočejo govoriti, ker so hudobni. Hudobni otroci na primer se lagajo svojim starišem ter tajijo , da so to ali uno hudo storili. Ljubi Gospod Bog pa vselej resnico govori. On zamore tudi resnico vselej govoriti, ker je vseveden ; hoče pa tudi resnico zmirom govoriti, ker je dober in neskončno svet. Mnogi ljudje so sicer tudi resnični, sicer tudi radi resnico govorijo, ljubijo resnico in zaničujejo gerdo laž; pa vendar ne tako, kakor ljubi Gospod Bog. Preljubi Gospod Bog namreč ljubi resnico čez vse in zaničuje laž čez vse. Njemu je vsakteri, ki laže, zopern, tako da se nikakor dopovedati ne da; in ravno za tega voljo pravimo: Bog je neskončno resničen. Pankracij, ktera je osma lastnost božja? Koliko delov ima ta lastnost božja? Dva dela, prav si povedal. Kteri je pervi del? Kaj je to, Bog je neskončno resničen? Kaj ima rad neskončno sveti Gospod Bog? Kaj pa sovraži? Kaj pa ima sosebno rad? In kaj sosebno zaničuje? Kako pravimo zato? Ali ljudje vselej resnico govorijo? Kaj pa? Kdo zmirom resnico govori? Zakaj zamore ljubi 37 Gospod Bog resnico vselej govoriti? In zakaj hoče resnico vselej govoriti ? Ali niso tudi nekteri ljudje resnični, ki radi imajo resnico in tudi govorijo, gerdo laž pa zaničujejo? Kako ljubi Gospod Bog resnico ljubi in kako zaničuje laž? Kak je zatoraj ? Drugi del osme lastnosti božje je: Bog je neskončno zvest. Kaj se veli: Bog je neskončno zvest? Ljubi Gospod Bog je neskončno zvest se pravi: Bogspolnuje, karkoli obljubi, inover- šnje, karkoli žuga. Kakor je ljubi Gospod Bog neskončno resničen, tako je tudi neskončno zvest, to je: Bog spolnuje kar obljubi, in overšuje, kar žuga. Ljudje niso zmirom zvesti. Nekteri ne morejo spolniti, kar so obljubili, ker nimajo tega, kar so obljubili. Na primer ti Janezek si obljubil Tonetu goldinar ali knjigo dati. Kajti pa nimaš niti goldinarja niti knjige, mu ne moreš dati goldinarja ne knjige. Toraj nisi zvest. Nekteri imajo in bi toraj lehko dali, kar so obljubili; pa nočejo dati, kajti so hudobni. Ti Jožefa na primer si Tereziki obljubila kruha. Imaš, pa ga nočeš dati. Tudi nisi zvesta. Dobri Gospod Bog pa je zmirom zvest: zamore vselej dati, kar obljubi, ker je vsemogočen, vse premore, in hoče tudi vselej dati, kar je obljubil, ker je dober in neskončno svet. Dobri Gospod Bog je bil obljubil pobožnemu očaku Abrahamu lepo, rodovitno deželo. Rekel mu je: Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta, in pridi v deželo, ktero ti bodem pokazal. I. Moj. 12, 1. Pobožni očak je ubogal in neskončno zvesti Gospod Bog mu je dal deželo, ktera je bila tako lepa in dobra, da se je po nji cedila sterd in mleko. — Gospod Bog obljubi Abrahamu in Sari pridnega sineka in ga jima tudi da. I. Mojz. 18, 21. — Gospod Bog pa tudi over¬ šuje , kar žuga. Pervim starišem je zažugal: Od vsega drevja po vertu jejta; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jejta. Zakaj kteri dan koli od njega jesta, bosta morala umreti. I. Mojz. 2, 16—18. Ker Adam in Eva nista hotla ubogati, morala sta iz prelepega verta ali raja iti in tudi umreti. — Vesoljni potop I. Mojz. 6. — Paveij, kteri je drugi del osme lastnosti božje ? Kaj je: Bog je neskončno zvest? Ali so ljudje vselej zvesti? Kaj pa? Kdo pa je zmirom zvest? Kaj se veli: Bog je zmirom zvest? Kaj je bil neskončno zvesti Gospod Bog na primer pobožnemu očaku Abrahamu obljubil? Kako mu je rekel? Kaj je bil neskončno zvesti Gospod Bog na primer pervim starišem Adamu in Evi zažugal ? Iz osme lastnosti božje: Bog je neskončno resničen in zvest, si moramo dva imenitna nauka posneti. Kajti je ljubi Gospod Bog neskončno resničen in zvest, moramo tudi mi resnični in zvesti biti. Moramo biti resnični, to je povsod in vselej moramo resnico govoriti, lagati pa nikdar nikoli ne smerno. Moramo pa tudi biti zvesti, to je dajati in spolnovati moramo, kar obljubimo. 38 Varujte se toraj prav skerbno, da ne boste nikdar nikoli lagali. Neskončno pravični Gospod Bog nje , ki lažejo , večkrat že v se¬ danjem, gotovo pa v prihodnjem življenju ostro-ostro kaznuje. Varuj se lagati, Boga ni moč goljufati. Na Izraeljskem je živel sveti prerok Elizej. K njemu pride imeniten in bogat mož z imenom Naaman iz Sirske dežele s konji in vozovi in z veliko strežaji, ter ga prosi, da bi ga ozdravil. Imel je Naaman gerdo bolezen, namreč gobe, ktere so še hujše, kakor pri nas garje — kraste, srab —. Sveti prerok Elizej da Naamanu povedati: Pojdi in umij se sedemkrat v reki Jordanu, in tvoje meso ali telo hode spet doseglo zdravje in očiščen bodeš. Šel je in se umil v reki Jordanu sedemkrat po besedi moža božjega in njegovo meso — telo — se je popravilo, kakor meso — telo — majhnega dečka, in je bil očiščen. Naaman gre zdaj sam z vsemi svojimi strežaji k možu božjemu Elizeju, da se mu zahvali, ter ga hoče obdarovati. Ali mož božji Elizej nobenega darila ne vzeme. Naaman gre s svojimi strežaji domu v Sirsko deželo. Mož božji Elizej je imel hlapca, kteremu je bilo ime Gieci. Bil je zelo hudoben, ter gerdo lagal. Ker mož božji Elizej od Naamana ni hotel nobenega darila sprejeti, leti Gieci zadi za Naamanom. Ko Naaman hlapca za seboj teči vidi, skoči z voza njemu naproti in ga vpraša: Mar ni kaj prav? Lažnjivi hlapec odgovori Naamanu: Moj gospod — mož božji Elizej namreč — me je poslal k tebi, da bi mu dal srebra in dvoje oblačilo. Naaman veruje, dd hlapcu še več srebra, kakor je imeti hotel in dvoje oblačilo. Celo dva svojih lastnih stre- žajev da, da neseta srebro z Giecijem. Ko že zvečer do Elizejevega hrama pridejo, skrije Gieci srebro in oblačilo. Po tem gre v hišo, ter se vstopi pred moža božjega Elizeja, ki ga upraša: Od kod prideš, Gieci? Lažnjivi Gieci odgovori: Nikamor ni bil šel tvoj hlapec. Od vsevednega Gospod Boga razsvitljeni Elizej lažnjivemu Gieciju reče: Ali nisem v duhu videl, ko ti je Naaman dal srebra in dvoje oblačilo? Prejel si od Naamana srebra in dvoje oblačilo; pa tudi gobe Naamanove se bodejo prijele tebe in tvojega zaroda, dokler ne bode pomeri. In lažnjivi hlapec Gieci gre ves gobov od moža božjega Elizeja. IV. knjiga Kraljev 5. — Ananija in Satira. Dj atije ap. 5, 1—12. — Bes je: Varuj se lagati, Boga ni moč goljufati. Elizabeta, kako se glasi osma lastnost božja? Koliko lepih naukov imamo iz te lastnosti božje posneti? Kteri je pervi? česar se moramo toraj prav skerbno varovati ? Ali veš kako je neskončno pravični Gospod Bog lažnjivega Elizejevega hlapca Giecija kaznil? Peter, ali si že kdaj slišal o zakonskih Auanijn in Zafiri? Povej. 89 Glejte, preljubi otroci, kako zelo neskončno sveti Gospod Bog laž sovraži in kako strašno jo kaznuje ! Toraj: Varuj se lagati, Boga ni moč goljufati. Drugi imenitni nauk, kterega moramo iz osme lastnosti božje posneti, je: Terdno in živo moramo za res imeti ali verovati, kar nas ljubi Gospod Bog uči in na tenko ravnati po njegovih presvetih naukih. Kar je premili Gospod Bog nekdaj govoril, kar je ljubi Sin božji, Kristus Jezus učil, in kar so sveti aposteljni, razsvitljeni od samega Boga svetega Duha, ozuanovali, ravno vse to zdaj uči naša mila in skerbna mati, sveta cerkev katoljška. Njeni nauki so nauki božji. Kdor cerkve ne posluša in — ne veruje, kar sveta cerkev katoljška uči —, je nevernik ali ajd in očiten grešnik. Mat. 18, 17. Neverniki in očitni grešniki pa ne pojdejo v božje kraljestvo. Ko so pobožni pastirji v hlevu Betlehemskem pri jaslicah Jezusovih pri¬ povedovali, kako da so se jim angelji prikazali in nebeški lepo pre- pevljali, ohranila je presveta mati božja Marija — verovala je — vse te besede in premišljevala v svojem sercu. Lukež 2, 19. Ako terdno in živo za res imamo ali verujemo, kar nas ljubi Gospod Bog, Kristus Jezus, in sveti aposteljni po mili materi, sveti cerkvi katoljški, učijo in po teh presvetih naukih tudi zvesto živimo, oh kako srečni smo že tukaj na revni zemlji, po smerti pa nas bode neskončno resnični in zvesti Gospod Bog v prelepih nebesih z več¬ nim veseljem poplačal. Nebo in zemlja bota pošla, — Matevž 24, 85, —; kar pa preljubi Gospod Bog govori, ne bode nikdar nikoli pošlo, marveč se bode gotovo spolniio. Božja naj beseda lehko te omeči, Ona sama le te pelje k pravi sreči. Ema, kteri drugi imenitni nauk si imamo posneti iz lastnosti božje? Kdo uči zdaj kar je nekdaj govoril preljubi Gospod Bog, kar je mili Jezus učil in kar so ozuanovali od samega Boga sve¬ tega Duha razsvitljeni aposteljni? Za koga moramo imeti, kteri ne posluša in ne veruje, kar v božjem imeni uči sveta cerkev katoljška? Ali bodo neverniki in očitni grešniki v božje kraljestvo prišli? Kdo je ohranil ali veroval in premišljeval v svojem sercu besede, ktere so govorili bogoljubui pastirji pri Jezusovih jaslih v hlevu Betle¬ hemskem? Ali je že zadosti, da le terdno in živo verujemo, kar ljubi Gospod Bog, mili Jezus Kristus in sveti aposteljni po sveti cerkvi katoljški k nam govorijo ali nas učijo? Kaj pa da? S čem nas bode poplačal neskončno resnični in zvesti Gospod Bog, če njegove presveie nauke terdno in živo verujemo in jih tudi na tenko spolnujemo ? Kaj bode pošlo. Kaj pa nikdar nikoli ne bode pošlo, marveč se bode gotovo spolnilo? Božja naj beseda lehko te omeči, Ona sama le te pelje k pravi sreči. 40 V. 9. Bog je nespremenljiv. 10. Bog je neskončno dobrotljiv. Deveta lastnost božja je: Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti, to je, ljubi Gospod Bog je zmirom tak, kakoršen je od vekomaj, ne bode nikdar nikoli mogočniši, modrejši ali vedniši. Sveto pismo pravi: „Pri Bogu ni premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti." Jakob 1, 17. Vse reči in stvari na svetu se spreminjajo, kajti so se pričele in bodo prejenjale. Ker so se nekdaj pričele, rastejo in se množujejo, in ker bodo prejenjale, se zmenjšujejo. Drevje na primer priraste zelo majhno iz zemlje, doraste v veliko, debelo drevo, s časoma se posuši, poseka ali tudi segnije, ter prejenja. Rožice prirastejo majhne iz zemlje, se raz¬ rastejo in razcvetejo, naposled pa usahnejo in prejenjajo. Tako se godi z vsemi rečmi in stvarmi, celo z najteršimi, kakor s kamenjem in z železom. Človek pride kot majhno, revno dete na svet. Doraste polagoma v velikega, lepega in jakega ali močnega človeka. Ali jame se starati, nezmožen in slab postajati, na zadnje telo premine ali umerje in se pokoplje. Celo svoje misli in želje človek spreminja. Zdaj mu dopada to, zdaj uno. Kar danes za dobro in potrebno spozna, drugi dan že overže. Danes nas ta ali uni človek rad ima, nam je prijazen in dobrotljiv , jutre nas ne more više sterpeti, ter nam hudo željuje in hoče kako škodo napraviti. Glejte, tako je vsaka stvar božja tu na zemlji spremenljiva. Celo nekteri augelji v nebesih so se spremenili. Postali so hudobni, ker niso hotli pokorni biti preljubemu Gospod Bogu. Ravno zato jih je neskončno sveti Gospod Bog pahnil iz presrečnih nebes v grozepolni pekel. Le premili Go¬ spod Bog se ne spreminja, marveč je vedno tak, kakoršen je od vekomaj. Je zmirom enako veden, moder, enako mogočen, enako svet, euako pravičen. Ne more ni menj, ni bolj veden, ni menj, ni bolj mogočen, ni menj ni bolj svet, ni menj ni bolj pravičen po¬ stati, ker je od vekomaj vseveden, od vekomaj neskončno svet, od vekomaj neskončno piravičen: preljubi Gospod Bog je nespremenljiv; je vekomaj ali vedno ravno tisti. Res je tedaj, kar sveto pismo pravi: „Pri Bogu ni premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti." Jakob 1, 17. Primož, ktera je deveta lastnost božja? Kaj je: Bog je ne¬ spremenljiv? Ali reči ali stvari božje tu na zemlji vedno enake ostajajo? Kaj pa da? Kako na primer se spreminja drevo? Kako rožice? Kako človek? Ali so se tudi nekteri angelji v nebesih spre¬ menili? Ali človek celo svoje misli in želje spreminja? Ali se pre¬ mili Gospod Bog tudi spreminja? Ali more postati menj ali bolj veden? Zakaj ne? Ali zamore'postati menj ali bolj svet? Zakaj ne? Kako mu za tega delj pravimo? Kaj ali kako pravi sveto pismo? 41 Kaj se učimo izlastnostibožje: Bog je uespre¬ menljiv? Ker je preljubi Gospod Bog nespremenljiv, ne smemo v umer- ljive, nezmožne ljudi zaupati, moramo le zaupati v premilega Boga. Neumni ljudje se zanašajo na razne reči. Nekteri se zanašajo na svoje denarje in blago. Toda denarje morejo hudobni tatje ukrasti in blago ogenj pokončati. Nekteri se zanašajo na svoje zdravje, na svojo lepoto, na svojo modrost. Pa utegnejo oboleti in precej za zmiraj zgubiti zdravje in lepoto. Zraven tega ne morejo odverniti grenkosti in britkosti ne zdravje ne lepota, celo niti vsa človeška modrost. Nekteri se zanašajo na ljudi, na svoje/s.tariše in dobre prijatelje. Ali prijatlji se kaj radi spreminjajo. Dokler smo mladi, lepi in bogati, nas marsikteri prijatelj rad ima, se nam prilizuje in sladka; ake se pa postaramo, obožamo in nismo več lepi, ne mara nihče više za nas. Stariši, ki nas res radi imajo in v terdi sili v pomoč priskočijo, morejo sami obožati ali tudi nam umreti. Le samo eden je, na kterega se moremo vselej in povsod, v vsaki sili in stiski zanašati, namreč nespremenljivi Gospod Bog. On nam je zmirom najmočnejši pomočnik, ako ga le nikdar nikoli ne žalimo s kakim velikim, smertnim grehom. On nas vedno rad ima, nam je vedno prijazen in dober, akoravno se postaramo, smo revni in siro¬ mašni in nismo lepi. Zato pravi Bog sveti Duh: »Blagor njemu, ki zaupa v Gospoda, svojega Boga.“ Psalm 145, 5. Poslušajte, kaj nam pripoveduje Bog sv. Duh v svetem pismu stare zaveze o po¬ božnem možu Danijelu. Perzijanski kralj Darij je dal povelje, da sleherni, ki v trideset dneh kakega boga — namreč krivega ali moiika — ali človeka zunaj njega — kralja Darija — kaj prosi, bodi veržen v levnjak. Levnjak je bila velika štirivoglata jama v zemlji, v koji jami so bili zelo strašne in grozovite živali, ki se levi imenujejo. Ko Danijel zve, da je postava dana, gre v svojo hišo , na ravni strehi, obernjen proti Jeruzalemu trikrat na dan, namreč zjutraj, opoldne in zvečer, poklekne in moli svojega Boga, kakor je imel že pred navado delati. Danijel je bil pobožen jud in je edino pravega Boga molil. Njegovi sovražniki ga za tega delj pri kralju Dariju zatožijo. Kralj Darij je zvestega Danijela rad imel. Bil je toraj silno prežaljen in je hotel bogoljubnega Danijela rešiti. Toda Danijelovi sovražniki so kralja prisilili, da ga ukaže v levnjak vreči. Ko so Danijela v levnjak vergli, reče mu kralj: Tvoj Bog, kterega zmiraj častiš, te bode rešil. Položijo velik in težek kamen na luknjo v jamo in kralj in njegovi boljšaki zapečatijo kamen s svojim perstanom. Kralj prežaljen ne more večerjati, niti po noči spati. Komaj se dan stori, kralj ustane in hiti k levnjaku. Z milim glasom Danijela pokliče: Danijel, služabnik živega Boga! Danijel se kralju oglasi, rekoč: Kralj večno živi! Moj Bog je svojega an- gelja poslal, da je levom gobce zaperi in mi niso škodovali; ker sem bil pred njim , — pred Bogom — pravičen najden, pa tudi Šolske katekeze. II. 4 42 zoper tebe, o kralj, se nisem pregrešil. Kralj se močno oveseli, ter zapove Danijela iz levnjaka izvleči. Danijel je bil iz levnjaka po¬ tegnjen , in nobene rane ni bilo najti na njem; kajti je zaupal v svojega Boga! Zdaj kralj Darij ukaže tiste može, ki so bili Danijela zatožili, v levnjak vreči, njih žene in njih otroke. In glej, še niso bili do tal v jami prileteli, že so jih levi zgrabili in vse njih kosti razdrobili. Danijel 6, 7—25. — Trije Danijelovi tovarši v razbeljeni peči. Danijel 3. — Apostelj Peter v ječi. Dj. ap. 12, 1—18. Franca, ljubi Gospod Bog je nespremenljiv, v koga ne smemo, in v koga moramo nad vse zaupati? Na kaj se zanašajo nekteri ljudje? Ali na svoje stariše se smemo vendar le zmiraj zanašati? Zakaj ne? Na koga pa se smemo in moramo vedno, še v tolikanji stiski, zanesti? Zakaj na ljubega Gospod Boga? Ali moreš povedati, kako je premili Gospod Bog iz levnjaka rešil pobožnega Danijela, kajti je va-nj zaupal? Povej! Dobro. Zapomnite si te le besede: Zaupaj na Boga, Pomoč le on ti da. Ker je preljubi Gospod Bog nespremenljiv, ter nas zmirom rad ima, moramo tudi mi biti nespremenljivi, to je, premilemu Gospod Bogu moramo vedno zvesto služiti, naj se nam že dobro godi ali slabo. Pobožni mož Danijel je, kakor ste ravno čuli, pre¬ ljubemu Gospod Bogu zvest ostal celo v največi stiski, ko so ga namreč v strašni levnjak vergli. Kedar smo zdravi, veseli in imamo vsega zadosti, ne smemo ne pozabiti, da vse dobro pride le od pre¬ dobrega Gospod Boga. Toraj ga moramo hvaliti, rekoč: „Tebi, premili Gospod Bog, bodi čast in zahvala, da sem zdrav, vesel, in da imam vsega zadosti." Kedar se nam pa slabo, hudo godi, tudi ne smemo na preljubega Gospod Boga zabiti, marveč moramo se pred njim poniževati in njegovi presveti volji podvreči, ter moliti: „ Premili Gospod Bog, tvoja presveta volja, naj se zgodi. Odvzemi mi bolezen, stisko, preganjanje; pa vendar le ne moja, marveč tvoja presveta volja naj se zgodi." Nespremenljivi, to je stanovitni moramo biti v dobrem, ter natančno spolnovati božje in cerkvene zapovedi, naj nas tudi hudobni ljudje zavoljo tega zasmehujejo ali celo preganjajo. Dobro delaj, kjer le bodi, Pot čednosti vedno hodi. Bajmund, premili Gospod Bog je nespremenljiv, ali moramo tudi mi nespremenljivi biti? Kaj nam je storiti, kedar smo zdravi, veseli in imamo vsega zadosti? Kako se nam je vedeti, kedar se nam slabo ali hudo godi, kedar smo na primer bolni, žalostni, kedar nas ničpridni ljudje zaničujejo? Kaj se veli stanovitnim biti v dobrem ? Dobro delaj, kjer le bodi, Pot čednosti vedno hodi. 43 Deseta lastnost božja je: Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po o č e t n o za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega. Kaj je: Bog je neskončno dobrotljiv? Do¬ brotljiv je, kteri nam kaj dobrega stori. Vaši stariši, brati, sestre, strici, ujci, kumi ali botri so dobrotljivi, ker vam mnogo dobrega storijo. Ljubi stariši vaši vam dajejo kruha, obleke, vas pošiljajo v šolo: storijo vam veliko dobrega, so dobrotljivi. Brati, sestre vam pomagajo kako delo opraviti, strici, ujci, kumi ali botri vam dajoje včasih kak denar ali kaj drugega lepega, na primer o veliki noči lepo rudečo pisanko ali kolač: so toraj dobrotljivi. Toda stariši, brati, sestre, strici, ujci, kumi ali botri in ostali ljudje vam ne morejo vsakikrat kaj dobrega storiti, ker nimajo. Nekteri ljudje sicer imajo vsega obilo, pa nočejo dati, ker so terdoserčni. Ljudje toraj niso vedno dobrotljivi. Le premili Gospod Bog zamere nam vselej in povsod vse dobro dati, ker ima vsega v obilo in nas neizrečeno rad ima. Zato pravimo : Bog je neskončno dobrotljiv. Nobeden človek, celo oče, mati, nas tako rad nima in nam toliko dobrega ne stori, kakor preljubi Gospod Bog. Zatoraj ga imenujemo „Očeta‘, ter molimo: „Oče naš, kteri si v nebesih 1 '. Mat. 6, 9. Genovefa, ktera je deseta lastnost božja? Kteri človek je do¬ brotljiv ? So li vam vaši bratje in sestre dobrotljivi ? So ii vam dobrotljivi vaši strici, ujci, tete, kumi ali botri? Zakaj? Ali vam pa vaši stariši in ostali ljudje zamorejo vselej kaj dobrega storiti? Zakaj ne? Kdo pa zamore vselej in povsod kaj dobrega storiti? Zakaj preljubi Gospod Bog? Kako mu za tega del j pravimo? In kako molimo? Premili Gospod Bog je do vseh svojih stvari neskončno do¬ brotljiv , kakor dober oče skerbi za nje. Vsaki dan jih nahranuje in napaja. Kedar je trava in zelišče usahnilo, jo vdrugo oživi. O kako lepe in naše oči in serce razveseljivim so cvetlice, ktere neskončno dobrotljivi Bog iz zemlje rasti da, kakor na primer lilije, vertnice, solčnice! Ptičem daje za obleko kaj lepo perje, da jim najti naj- drobniše zernice, nareja jim neizrečeno veselje, ker od veje na vejo, ja celo od drevja na drevje skakljajo in mično prepevljajo. Neskončo dobrotljivi Bog skerbi tudi za ribe. Daje jim, kar tolikanj rade imajo, obilo vode, v kteri hitro ko blisk gori in doli švigajo ali tekajo in vse vesele dleskajo, da voda ven brizglja. Da! neskončno dobrotljivi Bog preživlja vse živali, domače kakor konja, vola, kravo, ovco; zverino kakor zajca, lesijaka, medveda. Daje vsem živalim po svoje se razveseljevati. Nektere skačejo, kakor ovce, kozli, konji; nektere plezajo po drevju, na primer veverica. Celo najmanjše ži- valice, namreč ubogega červička, neskončno dobrotjjivi Gospod Bog ne žabi. Sosebno pa neskončno dobrotljivi Gospod Bog nas ljudi rad ima in za nas skerbi. Dal nam je življenje, daje nam ljubo, zlato zdravje. Naj imamo tudi denarjev na kupe in časnega blaga polne shrambe, oh veliki reveži bi vendar le bili, ako smo bolehni. 4 * 44 Daje na polju rasti mnogoverstno zernje, iz kterega se ljubi dobri kruhek pripravlja. Daje vodi iz zemlje izvirati, da jo pijemo, kedar smo žejni. Tudi drugih pijač, na primer vina, ola nam daje. Osker- buje nam tudi obleko in stanovanje, brez kterih bi se nam po zimi zelo hudo godilo. Skratka, neskončno dobrotljivi Gospod Bog nam daje vse mogoče dobro. Zavoljo nas daje milemu solncu sijati, za¬ voljo nas sadonosno drevje in pisane cvetlice rasti. Da bi osamljeni in žalostni ne bili, dal nam je neskončno dobrotljivi Gospod Bog ljube skerbne stariše, mile brateče in sestrice, ljubeznjive tovariše, duhovne in učitelje, ki nas marljivo podučevajo v cerkvi in šoli, da bi zvesti in pobožni kristjani postali. In če bodemo predobremu Gospod Bogu zmirom vse svoje dni zvesto služili, dal nam bode po sinerti tolikanj lepo plačilo, da se z besedami popisati ne da, namreč prelepa, prevesela, presrečna sveta nebesa. Ja, preljubi otroci, mili Gospod Bog je res neskončno dobrotljiv. Rok, je li premili Gospod Bog do vseh stvari neskončno do¬ brotljiv, do trave in ostalega rastlinstva? Kako do ptičev? Kako do rib? Kako do ostalih živil? Koga pa neskončno dobrotljivi Go¬ spod Bog najraje ima? Kaj vse za nas stori? Kaj nam bode po smerti dal, ako mu bodemo vse dni lepo zvesto služili ? Kaj nas uči deseta lastnost božja? Ker je prelju- beznjivi Gospod Bog neskončno dobrotljiv do nas, moramo 1. njemu hvaležni biti in ga radi imeti. Kedar vam oče, mati, stric, boter kaj lepega in dobrega podelijo, ste prav veseli in se jim lepo čedno zahvalite. Neskončno dobrotljivi Gospod vam pa največ lepega in dobrega stori, za tega delj morate tudi njemu hvaležni biti. Kedar kruhek ali kaj drugega jeste, vsakikrat morate predobrega Gospod Boga zahvaliti. Pa tudi ljubiti morate neskončno dobrotljivega Go¬ spod Boga, radi morate ubogati in storiti, kar vas učijo mešniki in stariši. Bogomila, ker je premili Gospod Bog do nas neskončno do¬ brotljiv , kaki moramo do njega biti ? Če ti oče, mati, boter, teta kaj lepega in dobrega dajo, kako ti je pri sercu in kaj storiš? Ker je preljubi Gospod Bog do nas neskončno dobrotljiv, moramo tudi mi 2 . do vseh stvari dobrotljivi biti. Glejte, kedar je ostra zima, uboge ptičice nimajo kaj jesti. Dobrotljivi otroci sebi kruheka pritergajo, ter ga lačnim ptičicam pred hramom nadrobijo. Dobrotljivi otroci neme živince ne terpinčijo. Sirovi otroci na primer na paši vole, krave, ovce grozovito pretepljejo in celo kamenje va-nje lučajo. Neki pastirče je bil tako terdega serca, da je ne¬ dolžno. ovco zgrabil in jo v žareči ogenj potisnil in sicer za kratek čas ali da bi se razveselil. Ubogo živinco ravno tako boli, kakor vas, kedar vas kdo udari. Pa vi še morete potožiti, da vas boli; uboga živinca pa nikomur ne more potožiti svoje skeleče bolečine. Oh take hudobne otroke pač Gospod Bog ne more rad imeti! Ljubi Gospod Bog vas varuj, ubogo živinco terpinčiti. Sosebno pridne 45 ptičice ne smete preganjati, kajti tolikanj lepo prepevljajo in mer- čese po sadonosnem drevju pobirajo, Vse živalice so božje stvari. Ce ptičke preganjaš in gnjezda razdiraš, Tud petje in sadje od sebe potiraš. Ako že živinico morate radi imeti, ter jej ne smete nič žalega storiti, za tolikanj več se morate med sebo radi imeti. Neskončno dobrotljivi Gospod vse vas prav rad ima, zato se morate tudi vi med sebo ljubiti: Ne smete drug drugega zmirjati, po krivem tožiti, pretepati ali celo kamenje lučati drug v drugega. Oj kako ljubemu Gospod Bogu dopadajo otroci, ki se radi imajo! Tudi nebeški an- geljci se veselijo mirnih in pohlevnih otrok. Ce otroci se ljube, Angeljci se vesele. Rupert, ker je preljubi Gospod Bog do vseh stvari neskončno dobrotljiv, kakošni moramo tudi mi do njih biti ? Kaj storijo dobrot¬ ljivi otroci, ko vidijo uboge ptičice po zimi stradati? Zakaj ne smemo pridne ptičice preganjati? Ce ptičke preganjaš in gnjezda razdiraš Tud petje in sadje od sebe potiraš. Kako se pa sirovi in hudobni otroci na paši vedejo ali ob¬ našajo do uboge živinice? Kako se morate med sebo obnašati? Komu mirni in pohlevni otroci dopadajo? Kdo se jih še veseli? Ce otroci se ljube, Angeljci se vesele. Ker je premili Gospod Bog do vseh stvari, sosebno pa do nas ljudi neskončno dobrotljiv, moramo ga v sili zaupljivo in goreče v pcmoč klicati. Ljudje so včasih v velikih skerbeh, kaj bojo drugi dan jedli, in da bi se jim kaj žalega ali hudega ne prigodilo. Vi otroci se zanašate na svoje ljube stariše; kajti dobro veste, da raje sami stradajo, kakor pa da bi vas lačne videli, in ker vas Ijubez- njivo vsega zla varujejo. Ali raje od vaših starišev vas preljubi Gospod Bog ima, in kedar vam. vaši stariši pomagati ne morejo, pomaga vam neskončno dobrotljivi Oče nebeški. Poslušajte pazljivo to le prelepo dogodbo! Revna, zapuščena vdova Terezija je imela petero otrok, ktere je z veliko težavo redila. Nekega jutra jim reče : „Ljubi otročiči moji, danes vam nimam ničesar dati za kosilice ali zajuterk. Nimam ni kruha, ni moke, še enega bornega jajceta nimam več pri hiši. Prosite neskončno dobrotljivega Boga, da se vas usmili; on je bogat in mogočen, pa je tudi sam rekel: Prosite me, kedar boste v potrebi in rad vam bodem pomagal.“ Mali Kristl, še le šest let star, odide ves žalosten in tešč v šolo. Memo cerkve grede, vidi, da so vrata odperta. Hitro stopi noter in poklekne pred veliki oltar. Misleč, da ni nikogar v cerkvi, jame glasno moliti; „Ljubi nebeški Oče, mi otroci nimamo nič jesti! Naša dobra mamica nimajo 46 niti kruha, niti moke, še enega jajceta nimajo več pri hiši. Lepo prosim, pomagaj nam v tej velikej potrebi in daj nam jesti, da ne bodemo z materjo vred lakote terpeli. Saj si zadosti bogat in mo¬ gočen ; lehko tedaj pomagaš, kar si nam tudi obljubil, ako te bo¬ demo prosili. “ Tako je molil pobožui Kristl v svojej otročjej pro¬ stosti ; potem odide v šolo poln zaupanja na pomoč božjo. Ko iz šole domov pride, ugleda na mizi velik hleb belega kruha, veliko skledo moke in poln jerbašček jajec. „Bogu bodi hvala! 11 zaupije veselo. „Bog je mojo molitev uslišal. Jelite, draga mamica, to vse vam je augelj skoz okno v hišo prinesel. 11 „To ravno ne, 11 odveruejo mati, ali Bog je vendar uslišal tvojo molitev. Ko si pred oltarjem molil in mislil, da te nihče ne vidi, klečala je gospa županja v svojej zaslonjenej klopi. Ti je nisi mogel videti, ali oua je videla tebe in slišala tvojo glasno molitvico; zato nam je vse to poslala. Ona je biia tedaj isti angelj, po kterem nam je neskončno dobrot¬ ljivi Gospod Bog pomagal v našej velikej sili in potrebi. 11 Preljubi otroci, kličite toraj v vsakej sili neskončno dobrotljivega Gospod Boga v pomoč. Ne zabite nikdar nikoli prelepega, res zlatega izreka: K Bogu kliči v vsakej sili, On povsod je Oče mili. Habakuk nese Danijelu v levnjak južino. Danijel 14. — Kro¬ karji nosijo preroku Eliju jesti. III. knjiga kraljev , 17, 1—7. —■ Elija v Sarefti pri neki vdovi. III. knjiga kraljev 17, 8—17. Olga, ker je preljubi Gospod Bog do vseh stvari, sosebno pa do nas ljudi neskončno dobrotljiv, koga moramo v sili in po¬ trebi zaupljivo in goreče v pomoč klicati ? Na koga se vi otroci zanašate? Kdor vas še memo vaših starišev raje ima? Si li si za¬ pomnila mično dogodbo o ubogi vdovi Tereziji in pobožnem šolarju Kristlnu ? Povej jo. Kterega prelepega, res zlatega izreka ne smete nikoli pozabiti? K Bogu kliči v vsakej sili, On povsod je Oče mili: Enajsta lastnost božja je: „B o g je neskončno usmiljen; nam odpušča naše grehe, ako se resnično pobolj¬ šamo. Usmiljen je, ki nam rad odpušča in nas spet rad ima, ko smo ga žalili in odpuščanja prosili. Ljudje niso vsi usmiljeni. Ne- kteri nikakor nočejo odpustiti, akoravno se odpuščanja prosijo, in nočejo više radi imeti svojih razžaljnikov, marveč jih še ostro stra¬ hujejo. Ali premili Gospod Bog nam vselej odpušča, nas spet rad ima in nas ne strahuje precej, ko smo ga žalili, ako nas le peče in boli pri sercu in se resnično poboljšamo. Zato pravimo: Bog je neskončno usmiljen; nam odpušča naše grehe, ako se resnično po¬ boljšamo. Neskončno usmiljeni Bog nam tako rad odpušča, kakor neki oče svojemu zgubljenemu sinu. „Neki človek, nam pripoveduje usmiljeni Jezus pri sv. Lukežu v 15, 11—25., je imel dva sina. 47 Mlaji zmed nju je rekel očetu: Oče, daj mi del blaga, ki mene zadene. Oče je jima razdelil premoženje. Malo dni potlej je mlajši sin vse pobral, ter se je podal v daljno deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z razujzdanim življenjem. Po tem pa, ko je bil zapravil, vstala je velika lakota v tisti deželi, in on je začel po- menjkanja terpeti. Šel je, ter se pridružil nekemu mestjanu tiste dežele. Mestjau ga je poslal na svojo pristavo ali na kmetijo zunaj mesta svinje past. Revež je želel svoj trebuh napolniti z luščinami ktere so svinje jedle; pa nihče mu jih ni dal toliko, da bi se bil nasitil. Kajti čez hlapce in pastirje je bil viši postavljen, ki jim je hrano delil. Luščine so bile stročje nekega drevesa, kterega rožice imenujemo. Luščine ali stročje so bile jed za živino in najrevniše ljudi v jutrovih deželah. Ubogi, zastradani sin je šel sam v se, to je, jel je premišljevati, zakaj se mu tolikanj hudo godi. Ko je spo¬ znal, da je sam kriv svoje velike revščine, ga je pri sercu bolelo in peklo ali grevalo, da je svojega preljubega očeta zapustil. Ves žalosten je zdihnil: Oh koliko najemnikov ali delavcev v hiši mo¬ jega očeta ima obilo kruha, jes pa tukaj lakoto poginjam ali umiram. Uzdignil se bodem, ter pojdem k svojemu očetu in mu rečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe, to je ljubega Gospod Boga sem razžalil in tebe. Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; stori me ali sprejmi me kakor enega svojih najemnikov. Revni sin so res vzdigne in pride k svojemu očetu. Ko je pa še dalječ bil, ga zagleda njegov oča in se mu milo stori. Sin priteče, se očeta oklene okoli vrata in ga poljubi. Oče reče svojim hlapcem: Hitro prinesite najbolje oblačilo, oblecite ga, dajte mu perstan na roko in čevlje na nogi. Pripeljite tudi pitano tele in zakoljite; hočemo namreč jesti in gostiti se. Zakaj ta moj sin je bil mertev in je spet oživel, bil je zgubljen in je najden. In so se začeli gostiti.“ Oh kako usmiljen je bil oče do svojega sina! Ker ga je priserčno grevalo, da je svojega preljubega očeta žalil, in se je tudi resnično poboljšal, odpustil mu je dobri oče vse in ga spet sprejel kot svojega sina. Ta oče je nebeški Oče, je neskončno usmiljeni Gospod Bog; malo¬ pridni sin pa smo mi grešniki, ki nočemo predobremu Gospod Bogu pokorni biti, marveč ga žalimo. Neskončno usmiljeni Gospod Bog ima nad grešnikom, ki se svojih grehov priserčno zgreva in resnično poboljša, toliko veselja, da se dopovedati ne da, in ga spet sprejme za svojega preljubega otroka. — Ninivljani. Jona 3, 10. — Marija Magdalena. Luk. 7, 48. — Simon, kako se glasi enajsta lastnost božja ? Kteri človek je usmiljen? Ali ljudje radi odpuščajo? Kdo pa vselej rad odpušča, če odpuščanja prosimo in se resnično poboljšamo? Kako mu za tega delj pravimo? Kdo nas uči, da neskončno usmiljeni Gospod Bog rad odpusti, če grešnika greva in se resnično poboljša? Pri¬ poveduj prelepo dogodbo o usmiljenem očetu in poboljšanem sinu. Prav dobro! Pridi, dam ti zelč lepo podobo. 48 Iz lastnosti božje: Bog je neskončno usmiljen, zapomnimo si dva prelepa nauka. Pervi nauk je ta le: ako smo grešili in preljubeznjivega Gospod Boga žalili, ako smo na primer se lagali, koga zmirjali, preklinjali: precej se moramo greha skesati in reči: „0. preljubi Oče nebeški, žalil sem te, kajti sem se lagal ali preklinjal, nisem več vreden tvoj otrok imenovan biti. Pa ponižno te prosim, odpusti mi in imej me spet rad; saj me ja greva , in hočem se resnično poboljšati. 11 Iu neskončno usmi¬ ljeni Gospod Bog nam bode odpustil in nas spet rad imel. Ce si grešilo dete moje! Skusi zbrisati grebe svoje. Neža, ktera je enajsta lastnost božja? Koliko prelepih naukov si moramo zapomniti in te lastnosti božje? Kteri je pravi nauk? Lani sem vam pravil o svetem Alojziju. Ali veš, kaj je bil ukradel in kaj govoril ? Kako mu je bilo pri sercu, ko je spoznal, da je greh storil? Ce si grešilo dete moje! Skusi zbrisati grehe svoje. Ali ni bil tudi sveti Peter milega Jezusa razžalil? Ali mu je usmiljeni Jezus odpustil ? Zakaj ? Drugi prelepi nauk, kterega nam podaja enajsta lastnost božja, je: ker je preljubi Gospod Bog neskončno usmiljen do nas, ternam rad odpušča naše grehe; moramo tudi mi usmiljeni biti do svojih tovaršev, ter radi odpuščati njim, ki nam kaj žalega ali hudega storijo, na primer nas zmirjajo, nas zasramujejo. Pridni otroci radi posnemajo svojega očeta v dobrem, tudi mi moramo radi posnemati svojega neskončno usmiljenega Očeta nebeškega, ki rad odpušča zgrevanim in poboljšanim grešnikom. Če nas kdo psuje, udari, ali nam kaj drugega žalega stori, ne smemo ga sovražiti ali mu celo poverniti hudo z hudim; marveč odpustiti mu in spet ga radi imeti moramo, če ga greva, da nam je to ali uno hudo storil. Keči mu moramo : „Glej, moj ljubi, ti si me jako žalil: ali kajti spoznaš, da si mi hudo storil, hočemo si spet dobra tovariša biti, ter ne¬ skončno usmiljenega Gospod Boga in vse dobrovoljne ljubi razve¬ seliti. 11 Ako bi pa mi ne hotli odpustiti svojim razžalnikom, tudi ljubi Gospod Bog nam odpustil ne bode, kedar ga žalimo. Godilo se nam bode. kakor nekemu neusmiljenemu hlapcu. Mili Jezus namreč pripoveduje to-le: „Nek kralj ali gospod je hotel obrajt delati s svojimi hlapci. Ko je začel rajtati, bil je pred-nj postavljen eden, ki mu je bil dolžen deset tisučev talentov, to je, več ko dva in dvajset milijonov goldinarjev, toraj nesplačljiv dolg. Ker pa ni imel s čem plačati, ukazal je gospod prodati njega, njegovo ženo, nje¬ gove otroke in vse,, kar je imel, da bi se davk vsaj nekoliko po¬ plačal. Hlapec pa je padel na koleni in je gospoda prosil, rekoč: 49 Poterpi z menoj in vse ti bodem povernil. Dobri Gospod se je usmilil hlapca, ga je spustil in mu dolg odpustil. Spred gospoda grede pa je ta hlapec našel enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev ali okoli dvajset goldinarjev. Hudobni, nehva¬ ležni hlapen zgrabi svojega sohlapca, ga davi ter mu reče: Plačaj, kar si dolžen. Njegov sohlapec pred-nj pade in prosi rekoč: Po¬ terpi z menoj in vse ti bodem povernil: On pa ni hotel; marveč je šel in ga je vergel v ječo, dokler ne bode splačal dolga. Ko so pa videli njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu, kar se je bilo zgodilo. Go¬ spod nehvaležnega hlapca pokliče in mu reče: Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, kajti si me prosil; ali nisi bil toraj tudi ti dolžen usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jes tebe usmilil ? Iu gospod se razserdi, ter ga izda trinogom, dokler ne poplača vsega dolga. Tako bode tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu — tovarišu — iz svojih sere" Matevž, 18, 23—35. Gotovo si bodete zrajtali, kdo je kralj ali gospod, ki je svojemu hlapcu tolikanj odpustil: namreč ne¬ skončno usmiljeni Gospod Bog. Hlapec je hudobni človek, ki pre¬ dobrega Gospod Boga žali, ter se pri njem močno-močno za¬ dolži. Sohlapec je vsak človek ali tovariš, ki svojega bližnjega ali tovariša nekoliko žali in se nekoliko pri njem zadolži, V tej do- godbi nam ljubi Jezus jasno kaže, da nam neskončno usmiljeni Gospod Bog vse še tolikanj gerde grehe rad odpušča, ako se jih priserčno zgrevamo in odpuščanja prosimo; da nam pa ljubi Go¬ spod Bog nikakor ne bode odpustil, če mi svojemu bližnjemu še zelo majhnih grehov nočemo odpustiti. Smo neusmiljeni do bližnjega, neusmiljen bode tudi Gospod Bog do nas. Ne odpustimo mi njim, ki nas žalijo, Gospod Bog tudi nam ne bode odpustil naših grehov. Glejte, zato molimo v „Očenašu“ ne le: „Odpusti nam naše dolge — naše grehe —“; marveč tudi „kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom — njim, ki nas žalijo.“ Odpusti, če je kdo razžalil te, Sovražnikom bod’ dober, Jezus tako če. Štefan, kteri je drugi prelepi nauk, kterega si moramo za¬ pomniti iz enajste lastnosti božje? če te na primer Tonek psuje ali kepo snega v te verže, potem pa odpuščanja prosi, kaj mu bodeš rekel ? Kaj pa, če nočeš Toneku odpustiti ? Kako se ti bode godilo ? Kako se je godilo neusmiljenemu hlapcu? Kdo je kralj ali gospod? Kdo hlapec? Kdo sohlapec? Kaj nas toraj premili Jezus v tej do- godbi prav jasno uči? Kako toraj molimo v „Očenašu“? Odpusti, če je kdo razžalil te, Sovražnikom bod’ dober, Jezus tabo če. Dvanajsta lastnost božja je: Bog je neskončno pra¬ vičen; plačuje vse dobro in kaznuje vse hudo na 50 tenko, kakor si kdo zasluži. Kedaroče, mati, učitelj, pridne, ubogljive otroke pohvalijo ali jim kako darilo, na primer belega kruha, lepo podobico dajo, ter jih toraj poplačajo; malopridne, le¬ nobne, svojeglavne pa na primer s šibo postrahujejo ali kaznujejo, so pravični. Kedar sodniki rogovileže, tate, uldjavce in ostale hu¬ dobneže postrahujejo ali kaznujejo, so pravični. Ali mati, oče, učitelj, ne pohvalijo in ne poplačajo vselej pridnih, ubogljivih otrok; ker tega ali unega otroka ne morejo prav plačati, dasitudi je priden in rad uboga. Pa tudi ničpridne, lenobne, svojeglavne otroke oče, mati, učitelj včasih ne postrahujejo ali ne kaznujejo, ker jih preradi imajo in se jim usmiljujejo. Ravno tako tudi sodniki hudodelnike ne kaznujejo zmirom tako, kakor so si zaslužili, ker včasih ne morejo na tenko zvedeti vse hudo, kar so hudodelniki storili. Celo se pri¬ godi, da je hudodelnik za nedolžnega spoznan in izpuščen; pošteni pa za huiodelnika ali krivega spoznan in vječen. Ljudje toraj niso vseskozi pravični. Le preljubi Gospod Bog je pravičen in sicer ne¬ skončno pravičen, to je, le edini Gospod Bog poplačuje vse dobro in kaznuje vse hudo na tenko, da noben človek tako ne zamore. Pre¬ mili Gospod Bog namreč gleda človeku v serce, zatoraj tudi dobro ve, kar človek v glavi misli in v sercu poželjujo in kak namen da ima, dober ali hudoben. Preljubi Gospod Bog je dobro vedel, da mu je pobožni Abelj iz dobrega serca ali namena daroval, malo¬ pridni Kajn pa iz hudobnega; zato mu je Abeljuov dar dopadel, nikakor pa Kajnov. Preljubeznjivi Gospod Bog poplačuje tudi naj¬ manjše dobro delo, poplačuje celo kupico vode, košček kruha, kterega ubogim podelimo; postrahuje pa tudi najmenjše hudo, kaznuje, če kaj nespodobnega v glavi mislimo , v sercu poželjujemo, kaj pre¬ grešnega govorimo. Preljubi Gospod Bog ne gleda, ali je kdo bogat ali siromašen, imeniten gospod ali boren kmetič, mlad ali star, lep ali nelep ; marveč poplačuje in kaznuje vsakterega ravno tako, kakor si zasluži. Hudobnega bogatega je v pekel pahnil, revnega, zani¬ čevanega Lazarja pa v prevesela nebesa sprejel. — Nabuhodonozor. Danijel 4. 30. — Premili Gospod Bog pa tudi zamore dobre večno poplačati, hudobne pa večno kaznovati. Res, preljubi Gospod Bog je neskončno pravičen. Otilija, ktera je dvanajsta in poslednja lastnost božja? Kdaj so na primer oče, mati, učitelj pravični? Ali pa oče, mati učitelj vselej poplačujejo pridne otroke in kaznujejo hudobne tako, kakor si zaslužijo? Zakaj ne? So li sodniki zmirom pravični? Zakaj ne? Kaj se včasih prigodi? Kdo pa je vedno pravičen in sicer neskončno pravičen? Zakaj je le edini Gospod Bog neskončno pravičen? Neskončno pravični Gospod Bog plačuje dobre in poštene s tim, da jim 1. dobro in mirno vest daje. Dobri in pošteni sladko in mirno spijo, so zmirom dobre volje in veseli. Neskončno pra¬ vični Gospod Bog daje dobrim 2. sreče in svoj sveti blagoslov, to je, dobri so zdravi in vse, karkoli počnejo, jim po sreči gre. Naj 51 vertnar še tolikanj marljivo cvetlice posaja in zaliva in naj kmet še tolikanj pridno orje in poseva, ako preljubi Gospod svojega sve¬ tega blagoslova ne da namreč lepega vremena, toplega solnca in dežja o pravem času, ves trud je brezvspeha: cvetlice bodejo usah¬ nile , nič ne bode rastlo in žetev slaba. Ako pa premili Gospod Bog trud in delo blagoslovi, vse bode lepo rastlo, žetev obila in shrambe bodejo polne čverstega zernja. „Na božjem blagoslovu vse leži.“ Tako je neskončno pravični Gospod Bog blagoslovil pobožnega očaka Izaka. V Kanansk; deželi, kjer je bogoljubni Izak s svojo ženo Eebeko prebival, nastala je huda lakota. Na povelje božje gre brumni Izak s svojo ženo v bližnjo deželo Geraro. Izak je sejal v tej deželi in je to leto stoterno pridelal, ker ga je bil Gospod bla¬ goslovil. I. Mojz. 26, 12. — Kmetovalec Izidor. — Bes, neskončno pravični Gospod Bog poplačuje dobre večkrat že na tem svetu ; ali popolnoma jih bode poplačal še le po smerti. Vzel jih bode k sebi v prelepa in presrečna sveta nebesa, kjer se jim bode pri ljubih angeljih božjih neizrečeno dobro godilo. Tomaž, zakaj je premili Gospod Bog neskončno pravičen? Kako poplačuje dobre in poštene že na tem svetu ? Kako še kaj ? Ali veš, kterega pobožnega očaka je neskončno pravični Gospod Bog blagoslovil? Kje in kdaj pa bode neskončno pravični Gospod dobre še le popolnoma poplačal? Neskončno pravični Gospod Bog pa tudi hudobne kaznuje in sicer 1. pripušča, da huda vest jih peče. Hudobni nimajo mira niti po dne niti po noči. Ne morejo spati, jih ne veseli ne jesti, ne piti. Zlato solnce, mično žvergoljenje ptičic, belorudeče cvetlice hudobnih nikakor no razveseljujejo. Ko je hudobni Kajn svojega pobožnega brata Abeljna ubil, jela ga je huda vest tolikanj peči, da nikjer ni mogel miren biti. Mislil je, da vsakteri ve, da je brata umoril, in da ga bode ubil, kdorkoli ga dobi. I. Mojz. 4, 14. Neskončno pravični Gospod Bog kaznuje hudobne 2. s sramoto in revščino. Gospod Bog hudobnim ne daje svojega svetega blago¬ slova, da jim nič po sreči ne gre, pripušča, da obožajo, obolijo, da jih je sram, da bodejo vječeni in včasih celo umorjeni. Hudobni sin Absalom se je zoper svojega lastnega očeta kralja Davida spuntal. Hotel mu je kraljestvo vzeti. Ubogi oče kralj David je moral pred svojim lastnim sinom bežati. Ali neskončno pravični Gospod je hu¬ dobnega sina Absaloma ostro kaznih Davidovi vojščaki premagajo Absaloma in njegove vojščake. Morali so bežati. Hudobni sin Ab¬ salom je bežal sede na mezgu. Mezeg pride pod košat in velik hrast med dve veji, okoli kterih so se Absalomovi lasje tako ovili, da se ni mogel rešiti. Mezeg je spod njega zdirjal; on pa je visel za lase na vejah med nebom in zemljo. Davidov vojskovodja ga s tremi sulicami prebode. In ko je še na hrastu viseč trepetal, priteklo je deset mladenčev, ki so po njem mahnili, ter ga ubili. Na to so ga 52 vergli v gojzlu v prav veliko jamo in v zasramovanje na-nj silno velik kup kamenja nanosili. II. knjiga Kraljev 18, 7—19. — Malo¬ pridni dečki, ki so preroka Elija zaničevali. IV. knjiga Kraljev 2, 23—22. — Vesoljni potop. I. Mojz. 6 in 7. — Tudi dandanešnji neskončno pravični Gospod Bog včasih tepe in kaznuje hudobne ljudi, ter pripušča, da grom strašno buči, blisk treši v hram in vse sežge, da toča polje, travnike, sadunosno drevje pokonča. Neskončno pravični Gospod Bog pa bode hudobne najostrejši kaznil po smerti; pahnil jih bode v prestrašni pekel, kjer bojo v večnem ognju goreli; kakor je terdoserčnega bogatega v pekel zavergel. Lukež. 16, 22. Begina, kako neskončno pravični Gospod Bog hudobne kaznuje ? Ali veš, kdo je tako nemirno vest imel? Kako še neskončno pra¬ vični Gospod Bog hudobne kanuje? Kaj se je hudobnemu sinu Absalomu prigodilo? Zakaj? Kdaj in kje pa bode neskončno pra¬ vični Gospod Bog hudobne gotovo in najostrejši kaznil ? Nek pošten listonos, ki je o zimskem času nesel veliko de¬ narjev v neko ves, je bil od hudodelca napaden, oropan in ubit. Mertvo njegovo telo so našli pozneje v snegu, bilo je okrog in okrog vse s kervjo oškropljeno. Sodnik je šel še tisto noč na kraj kjer se je bilo to zgodilo. „Pri zažganih bakljah ogleduje mesto, na kterem je bil pošteni listonos ubit. Ko tj e pride , ugleda na tleh majhen košček palice, tega pobere in skrivši v svoj žep vtakne. Ko pride drugo jutro v uradnijo, ves prestrašen zapazi, da na palici uradnega sluga, ktera je v kotu za vratmi stala, majhen košček menjka, in res se je najdeni košček ravno k tej palici na odkerh- njeno mesto prilegal. Sodnik koj zapove, da se ubijalec zgrabi, vklene in v ječo verže. Sperva je hudodelec terdovratno tajil svoje hudodelstvo, toda uni mali in nemi košček lesa je jasno pričal o njegovem hudodelstvu. Naposled prebledi in razodene resnico , da je namreč vedel, da uradni listonos mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu hudodelstvu nagnala. Po- vezek z denarji ubijalec še odperl ni, marveč ga je skril v dervar- nico med derva, ter še videl ni denarja, zavoljo kterega je umoril dobrega in poštenega človeka. Vpričo velike množice ljudi je moral na vislicah storiti sramotno smert. Sleherni se je čudil, da taka mala stvarica, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo od¬ kriti more. Predragi otroci, varujte se vsakega hudodelstva, kajti bode prej ali slej gotovo odkrito in ostro kaznovano; zakaj preljubi Gospod Bog je neskončno pravičen. Ne zabite nikdar nikoli teh le besed: Večkrat strašne hudobije Kakšna majhna reč odkrije. Gašpar, koliko lastnost ima preljubi Gospod Bog? Res, brez števila jih ima. Koliko lastnost božjih pa imamo sosebno vedeti? 53 Katere so tiste dvanajstere lastnosti božje? Kdo je toraj preljubi Gospod Bog, ker ima najlepše, najboljše lastnosti? Zakaj pravimo, Bog je „sam od sebe“ najbolj popolnoma bitje? Ktera je dvanajsta ali zadnja lastnost božja? Kaj se pravi, Bog je neskončno pravičen? Ali neskončno pravični Gospod Bog kudodelnike že večkrat na tem svetu kaznuje? Ali veš tako dogodbo povedati? Ktere besede si morate sosebno dobro zapomniti? Večkrat strašne hudobije Kakšna majhna reč odkrije. Vsi dobro veste, da so v Bogu. tri osobe, kfcerih perva se ime¬ nuje Oče, druga Sin in tretja sveti Duh. Oče nas je stvaril, Sin odrešil, in sveti Duh posvetil. Kolikrat slišimo, beremo ali imenu¬ jemo besedo „Bog“, misliti si moramo vse tri božje osobe. Vse tri božje osobe pa imajo ene tiste lastnosti, vsaka osoba je pravi, živi Bog. Oče je Bog, Sin je Bog, in sveti Duh je Bog. Kakoršen je toraj Oče, takošen je tudi Sin , takošen je tudi sveti Duh. Oče je večen, je čist ali zgol duh, je vseveden, i. t. d.; večen, čist ali zgol duh, vseveden je tudi Sin; večen, čist ali zgol duh, vseveden je tudi sveti Duh ? In glejte, ravno zato, ker imajo vse tri božje osobe ene in tiste lastnosti, so vse skupaj le eno, le en sam Bog ali presveta Trojica. Kaj je toraj presveta Trojica? Presveta Tro¬ jica je en sam Bog v treh osobah: Oče, Sin in sveti Duh. Po na- tori se tri božje osobe nikakor ne razločujejo , vse tri božje osobe imajo eno in tisto natoro, namreč božjo natoro, to je, vsaka osoba je pravi, živi Bog. Tudi po bitju se ne razločujejo tri božje osobe; vse tri božje osobe so namreč enega in tistega bitja, ker imajo ene in tiste lastnosti: kakoršen je Oče, takošen je tudi Sin, takošen je tudi sveti Duh. Vendar pa se tri božje osobe takole razločujejo: 1. Bog Oče je sam iz sebe od vekomaj, to je: ni iz nobenega drugega. Bog Sin je rojen iz Boga Očeta od vekomaj. Bog sveti Duh se iz¬ haja iz Boga Očeta in iz Boga Sina od vekomaj. Tri božje osobe se razločujejo 2. po imenu. Perva božja osoba namreč se imenuje Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. Zadnjič se tri božje osobe razločujejo 3. po delih, ktera jim pripisujemo. Pravimo namreč: Bog Oče nas je stvaril, Bog Sin nas je odrešil, Bog sveti Duh nas je posvetil. Boža, ali je več ko en Bog! Koliko osob je v enem Bogu? Kedar toraj slišiš, imenuješ ali bereš besedo, „Bog“, koliko osob si moraš misliti? Kake lastnosti imajo vse tri božje osobe? In kako natoro ? Ker imajo vse tri božje osobe ene in tiste last¬ nosti, in eno in tisto natoro, kdo so toraj vse skupaj ? Kaj je tedaj presveta Trojica ? Ali se pa tri božje osobe nikakor ne razločujejo? Kako jih razločujemo? Melbijor, beri dalje. Koliko je božjih osob? Kako se 54 imenujejo tri božje osobe? Kako se imenujejo vse tri božje osobe skupaj? Vse te tri uprašanja sem vam ravno zdaj razjasnil. Po¬ vedal vam bodem pa tudi, od kod vemo, da so tri božje osobe. Rozalija, kaj je ljubi Gospod Bog rekel, preden je človeka stvaril? Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti. I. Mojz. ], 26. Te besede nam prav jasno kažejo, da so tri božje osobe, in da imajo tri božje osobe le eno samo, namreč božjo natoro. Mili Gospod Bog namreč ni rekel, zdaj naredim človeka, kakor da bile ena sama božja osoba bila; tudi ni rekel, narediva človeka, kakor da bi le dve božje osobi bile; marveč rekel je, naredimo človeka, kajti so tri božje osobe. Ljubeznjivi Gospod Bog je rekel: Naredimo človeka po „svoji podobi in podobnosti 11 . Besede po „svoji podobi in podobnosti 11 nam do dobrega spričujejo, da imajo vse tri božje osobe le eno samo, namreč božjo natoro; zakaj ako bi vsaka osoba drugo natoro imela, bil bi mili Gospod Bog rekel: Naredimo člo¬ veka po svojih — ne pa po svoji podobi in podobnosti — podobah in podobnostih. Baltazar, od kod vemo, da so tri božje osobe ? Kaj nam be¬ sede: naredimo človeka po „svoji podobi in podobnosti 11 prav jasno pravijo ? Ktere besedi nam pravite , da so tri božje osobe ? Zakaj besedi: naredimo človeka? Ktere besede nas učijo, da so vse tri božje osobe le samo ene, namreč božje natore? Zakaj besede: na¬ redimo človeka „po svoji podobi in podobnosti 11 ? Prav jasno spričuje sveto pismo nove zaveze, da so tri božje osobe ali da je presveta Trojica. Terezija, ali ni sveti Janez Kerstitelj milega Jezusa v reki Jordanski kerstil? Pripoveduj nam, kako ga je kerstil in kaj se je takrat godilo. — Glej „šolske katekeze za pervence 11 stran 49 in 50. — Kdo je bil glas, ki se je iz nebes zaslišal? Kako je bil ljubi Jezus pričujoč? In kako sveti Duh? Glej, vse tri božje osobe so se razodele. Presvete skrivnosti, da so tri božje osobe in vendar le en sam Bog, to je, visoke skrivnosti presvete Trojice pa ne moremo popol¬ noma umeti s svojim umom. Poslušajte, kaj se je svetemu Avgu¬ štinu nekdaj prigodilo. Sveti Avguštin je bil slaven in svet škof v Afriki. Bil je zelo visoko učen mož in prebistra glava. Sprehajal se je nekdaj ob morskem bregu. Hode je premišljaval neizrekljivo skrivnost presvete Trojice, da bi jo razumel in tudi razjasnil drugim, za ktere je ravno knjigo o presveti Trojici pisal. Nekega dne za¬ gleda fantička ob morju sedeti, z malo žiičico morje zajemati, ter v plitvo jamico lij ati. Sveti Avguštin se fantičku začudi rekoč: n Kdaj in kako pa ti hočeš to preveliko morje v to majhno jamico počrepljati ?“ Fantiček svetemu Avguštinu odgovori: Poprej bodem jes celo morje v to jamico spravil, preden bodeš ti skrivnost pre¬ svete Trojice razumel. To reče in zgine.. Fantiček je bil angeljček 55 nebeški. Preljubi Gospod Bog sam je dal svetemu Avguštinu po svojem angelju naznaniti, da previsoke skrivnosti presvete Trojice nikdar nikoli na svetu razumel ne bode. Pa sveta katoljška cerkev uas v imeni božjem uči, da so tri božje osobe le en sam Bog ali presveta Trojica. Živo in terdno moramo toraj verovati v previsoko skrivnost presvete Trojice, in jo goreče moliti in častiti s prelepimi besedami: „Svet, svet, svet Gospod Bog vojskinib trum,“ ali: „Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetemu Duhu: kakor je bilo o začetku, zdaj in vselej in na veke vekov. Amen“. Urh ali moremo s svojim umom previsoko skrivnost presvete Trojice do dobrega razumeti? Kteri sveti škof je previsoko skriv¬ nost presvete Trojice ob morskem bregu se sprehajajo premišljeval, ter jo hotel do dobrega razumeti? Previsoke skrivnosti presvete Trojice toraj noben človek tu na svetu ne more razumeti. Kdo nas pa uči, da so tri božje osobe, in vendar le en sam Bog ali presveta Trojica? Kaj moramo toraj živo in terdno verovati? In kaj še? Kako in s kterimi prelepimi besedami moramo moliti in častiti pre¬ visoko skrivnost presvete Trojice? Tekla, beri dalje. S čim katoljški kristjan spo¬ zna vij a . . . Ali zdaj veš, kdaj imenuješ, to je, kdaj spoznavljaš ali terdiš presveto Trojico ? Zakaj ravno, kedar se prekrižuješ ali z znamenjem svetega križa? Prekrižaj se prav lepo? Koliko božjih osob si imenovala? Kako se imenujejo vse tri božje osobe skupaj? Glej, kedar se toraj prekrižujemo, imenujemo, to je spoznavamo ali tsrdimo presveto Trojico. Zdaj pa tudi gotovo veš, pokaj se pre¬ križujemo ? Bes, prekrižujemo se zato, da se spominjamo trojedinega Boga ali presvete Trojice. Valentin, beri ti dalje. Kaj spoznava katoljški kri- stijan še z znamenjem svetega križa? Katoljški kri- stijan ... Na kaj še moramo misliti, kedar se prekrižujemo? Na ktere dve skrivnosti svete vere moramo toraj misliti, kolikrat se pre¬ križujemo ? Še iz enega namena ali vzroka se prekrižujemo, da se namreč razločujemo od krivovernih kristijanov na primer od lutrovcev, kalvincev, in sploh od vseh, ki niso svete katoljške vere, kajti le pravoverni kristjani se prekrižujejo. Toraj se iz treh namenov pre¬ križujemo. Toraj se iz treh namenov prekrižujemo: 1. da se spo¬ minjamo presvete Trojice ali trojedinega Boga; 2. da se hvaležno spominjamo, da je Sin božji, usmiljeni Kristus Jezus, za nas na križu umeri in nas s tim večnega pogubljenja rešil; in 3. da se razločujemo mi pravoverni ali katoljški kristjani od krivovernih kristjanov, lutrovcev, kalvincev, kakor tudi od judov iu neznabogov ali ajdov. Veronika, iz kolikih namenov ali vzrokov se prekrižujemo ? Venceslaj, beri dalje. Kako se križ dela? Prekriževati se znate vsi prav dobro. Tudi smo se ravno zdaj učili, da se iz treh namenov ali vzrokov prekrižujemo. Moramo še pa tndi vedeti, kako 56 se križ dela ali kako se prekrižujemo. Pa tudi tega smo se že ne¬ koliko lani učili. Otilija, s ktero roko se prekrižujemo? Kam pa se levica de. Prekrižaj se zdaj. Tako je lepo. Ali danes vam bodem še veliko lepega in podučnega o zna¬ menju svetega križa povedal, kar vedeti je slehernemu katoljškemu kristjanu zelo potrebno. Prekrižujemo se takole: s pavcem napra¬ vimo od zgoraj doii, kakor je čelo široko, nikakor pa črez glavo, čerto | v pomen, da je Sin božji, mili Kristus Jezus, od zgoraj, to je iz nebes prišel doli ali na zemljo, odrešit nas na svetem križu ; zdaj napravimo s pavcem drugo čerto poprek črez pervo in sicer ravno tako veliko ko pervo od zgorej doli +. To čerto napravimo od leve strani proti desni v znamenje, da nas je usmiljeni Jezus od leve strani jeze božje postavil na desno stran prijaznosti božje s svetim križem, ali da je s svojo britko smertjo na križu potolažil jezo božjo in nam zaslužil sveta nebesa. Kedar se prekrižujemo na čelu, ter napravimo od zgoraj doli čerto | , rekamo: V imeni, ne pa v imenih. Nekteri pa pravijo po stari šegi: to je imen, kar celo nič ni. Pravimo pa v imeni in ne v imenih zato, ker je le en sam Bog, akoravno so tri božje osobe. Viktor, kako se prekrižujemo? Zakaj napravimo na čelu, kakor tudi na ustih in na persih čerto od zgoraj doli ? In pokaj poprek ? Kedar se na čelu prekrižujemo, ter čerto od zgoraj doli napravimo, ktero besedo izgovorimo? Zakaj v imeni, in ne v imenih? Kaj pa nekteri stari ljudje izgovarjajo mesto v imeni? Ali je kaj „to je imen“? Prekrižujemo se pa na čelu, na ustih in na persih. Najprej se prekrižujemo na čelu. V čelu so možgani, v možganih pa so vse naše misli. Kdor kaj gerdega, nesramnega in sploh kaj hudobnega rad premišljuje, močno žali vsevednega trojedinega Boga ali presveto Trojico. Zatoraj se na čelu prekrižujemo, da bi vedno mislili to, kar dopada trojedinemu Bogu ali presveti Trojici. Kdor na primer misli, kako da bode rad ljube stariše ubogal, pridno se učil , z veseljem v cerkev hodil in pred oltarjem kleče pobožno molil, take in enake misli zelo dopadajo trojedinemu Bogu ali pre¬ sveti Trojici. Neža, zakaj se prekrižujemo na čelu? Kdaj žalimo v mislih trojedinega Boga ali presveto Trojico? Kdaj pa dopadamo v mislih trojedinemu Bogu ali presveti Trojici? Zakaj se na ustih prekrižamo? V ustih tiči jezik, z jezikom pa govorimo.. Kdor preklinja, laže, nesramno govori iu prepevlja, slabosti bližnjega raznaša, hudo žali z jezikom ali govorjenjem pre¬ ljubega trojedinega Boga ali presveto Trojico. Tedaj se na ustih prekrižujemo, da bi govorili in prepevljali samo to, kar rad ima premili trojedini Bog ali presveta Trojica. Kdor zmiraj resnico go¬ vori, se za čast in pošteno ime bližnjega poteguje, o svetih in 57 božjih rečeh rad pogovarja in lepe pesmi prepevlja, časti z jezikom ali govorjenjem presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico. Viljem, zakaj se prekrižujemo na ustih ? Kako žalimo z je¬ zikom ali govorjenjem presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico? Kako pa častimo z jezikom ali govorjenjem presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico? Zadnjič se še prekrižujemo na persih. Zakaj na persih ? V persih je serce. V sercu pa sklepamo, kaj bodemo storili. Kdor na primer denarje in ostale reči krade, mejnike prestavlja, se pretepa, živinico terpinči, žali sila trojedinega Boga ali presveto Trojico z dejanjem ali z deli. Zategadelj se na persih prekrižujemo, da bi nikdar nikoli z dejanjem ali z deli ne žalili presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico, marveč da bi vselej storili ali delali le to, kar dopada presvetemu trojedinemu Bogu ali presveti Trojici. Kdor na primer ubogim rad daje, bolnike obiskuje, zjutraj, opoldne in zvečer pobožno moli, rad odpusti, ako ga kdo žali, z dejanjem ali z deli časti presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico. Monika, pokaj se prekrižujemo na persih ? Kdo z dejanjem ali z deli žali presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico ? Kdo pa časti z dejanjem ali z deli presvetega trojedinega Boga ali presveto Trojico? Kedar se na čelu prekrižujemo, rečemo: V imeni | Boga Očeta +. Prekrižaje se na čelu imenujemo Boga Očeta, ker je Oče perva božja osobo v trojedinem Bogu ali v presveti Trojici, in je sam iz sebe od vekomaj. Kedar se na ustih prekrižujemo, rečemo: in | Sina +, ker je Sin druga božja osoba v trojedinem Bogu ali v presveti Trojici, in je rojen iz Boga Očeta od vekomaj. Kedar se prekrižujemo na persih, rečemo: in | svetega Duha +, ker je sveti Duh tretja božja osoba v trojedinem Bogu ali v presveti Trojici, in se izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj. Ko smo se prekrižali, reke sklenemo, ter rečemo: Amen. Amen je judejska beseda in po- menja po naše: res je, to je, živo in terdno verujemo, da so tri božje osobe, in vendar le en sam Bog ali presveta Trojica. Vincencij, koga imenuješ, kedar se na čelu prekrižuješ ? Zakaj Očeta? Koga imenuješ, kedar sena ustih prekrižuješ? Zakaj Sina? Koga imenuješ, ko se na persih prekrižuješ? Zakaj svetega Duha? Ko se prekrižujemo, naposled roke sklenemo in rečemo: Amen, kaj pomenja beseda Amen ? Še vam moram povedati, kdaj se imamo prekriževati in čemu je sveti križ v cerkvi. Prekrižati se moramo 1. na vse zgodaj precej ko se zbudimo. Presveta Trojica nas je po noči po angelju vsega zla ovarovala, da smo spet zdravi in veseli se zbudili. Za to milost se moramo presveti Trojici lepo zahvaliti, precej ko se zbudimo. Zahvalimo se pa s tim , da se pobožno prekrižamo in tako hvaležno spominjamo presvete Trojice, jej obljubimo, da bodemo čez dan njej na čast vse mislili, govorili in storili; ob enem jo pa prosimo, da bi nas po dne vsakoišne nesreče varovala. Šolske katekeze. II. 5 58 Prekrižati se moramo 2. zvečer preden zaspimo. Presveta Trojica nas je celi dan vsakoršne nevarščine varovala, nam dala potrebnega, živeža. Za to preveliko dobrotljivost se moramo zvečer, preden zaspimo, presvete Trojice hvaležno spominjati. ter po¬ božno prekrižati se in presveto Trojico goreče prositi, da bi nam dala, sladko mirno spati in zdravim se zbuditi. Prekrižati se moramo 3. ko moliti začnemo in moliti jenjamo. Presveta Trojica nam daje, da zamoremo prav iz serca moliti. Za¬ tegadelj se moramo prav pobožno prekrižati, preden začnemo moliti, da bi zamogli prav iz serca moliti. Presveta Trojica pa tudi stori, da je naša molitev dobra in da bode uslišana. Kavno zato se mo¬ ramo tudi po opravljeni molitvi prekrižati, da bi naša molitev do¬ padljiva in uslišana bila. Matilda, kdaj se moramo prekriževati ? Po kaj že na vse zgodaj, precej ko se zbudimo? Zakaj zvečer preden zaspimo? Zakaj preden jamemo moliti? Cernu po opravljeni molitvi? Skoraj povsod vidimo križ. Vidimo ga v cerkvi na vsakem oltarju, vidimo ga skoraj v vsaki hiši ali sobi, semtertje tudi zunaj na hišah. Križ vidimo ob potih in cestah, križ vidimo na mirišču ali britofu, vidimo ga na vsakem grobu. Križ ali podobo križanega Jezusa vi¬ dimo povsod iz tega namena, da preljubega Jezusa, ki je za nas na križu umeri, nikjer in nikoli ne pozabimo. Na usmiljenega Je zusa moramo sosebno v cerkvi misliti, na-nj misliti moramo pa tudi doma , na potu, na polju, da bi ne mislili, ne govorili in ne storili nikjer in nikoli kaj takega, kar bi utegnilo žaliti njega — preljubega Jezusa—, ki nas je tolikanj ljubil. Zatoraj morate, pre¬ ljubi otroci, kedar memo križa greste, se — fantički — odkriti, se prikloniti, prekrižati in te le prelepe besede reči: „ Moli m o Te, o Kristus in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. 0 —• Kedar memo mirišča ali britofa greste in sveti križ že od dalječ zagledate, moramo na usmiljenega Jezusa spet misliti ter ga po¬ nižno prositi, naj se po svoji grenki smerti na križu duš vseh, ki na mirišču počivajo, kakor tudi vseh vernih duš v vicah usmili in jih k sebi v večno veselje vzeme. Morate pa moliti bo-le molitvico: „Večni pokoj jim daj, o Gospod. In večna luč jim naj sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Oče naš . . . Ceščena si Marija . . . , Videk, kje kaj vidimo podobo križanega Jezusa ali sveti križ? Čemu je skoraj povsod sveti križ? Kje moramo misliti na križanega Jezusa? Kje še kaj? Kako se imate vedeti ko memo križa ob potih in cestah greste? In kaj moliti? Molimo vsi skupaj te pre¬ lepe besede: »Molimo Te, o Kristus, in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil/ 1 59 Marta, kaj ti je storiti, kedar memo mirišča ali britofa greš in sveti križ že od dalječ zagledaš? Kako moraš moliti? Ako se lepo in pobožno, ter z živo vero in s terdnim zaupa¬ njem prekrižujemo, ima znamenje svetega križa čudno moč v sebi. Gotovo ste že videli podobo svetega Janeza, aposteljna in evan¬ gelista. Podoba namreč — v pratiki — ima kelih s kačo. Zakaj? 8veti Janez, apostelj in evangelist, je hotel nekega malikovavca prepričati, da je vera v ljubega Jezusa Kristusa edino prava in zveličavna. Malikovavec poda svetemu Janezu kelih vina s strupom navdanega, da se prepriča, ako taka pijača ne škoduje onemu, ki v milega Jezusa veruje. Sveti Janez vzeme kelih s strupom navda¬ nega vina, stori pobožno sveti križ nad kelih in glejte, strup se precej spremeni v kačo, ter se v podobi kače iz keliha zvija. Sveti Janez spije na to iz keliha do čistega, pa mu celo nič ni škodovalo. Na to res čudovito prigod bo nas spominja podoba svetega Janeza, aposteljna in evangelista, namreč kelih s kačo. Glejte, toliko moč ima v sebi sveti križ, ako ga pobožno narejamo. Prekrižajmo se toraj vselej prav pobožno, to je narejajmo celo podobo svetega križa, izgovarjajmo besede čversto in pobožno, ter sveto, kakor se spodobi za svete reči. Ako nas nadlegujejo nesramne misli v glavi in hu¬ dobne želje v sercu, le hitro se pobožno prekrižajmo, in nesramne misli in hudobne želje bojo na mah zginiie; zakaj sveti križ je hu¬ demu duhu strašilo in ga precej prežene. Oj hvaljen bodi sveti križ! Le ti nam upanje deliš, Le ti nam milost zadobiš, Le ti nam odpreš paradiž. O stvarjenju. Pervi člen vere. i. Perva božja osoba: Bog Oče, stvaritelj nebes in zemlje. Maks, kako se tri božje osobe razločujejo? Kaj toraj Bogu Očetu pripisujemo? Beri dalje. Kdo je svet stvaril? . . . Kaj je Bog Oče v začetku ali najprej stvaril ? Kakošna sta bila nebo in zemlja, bo ju je Bog stvaril? V koliko dneh pa je vsemogočni Gospod Bog na nebu in zemlji vse tako lepo napravil, ko je zdaj ? Kaj je Bog Oče stvaril pervi den? Kaj drugi den? Kaj je tretji den zapovedal ? Kaj je četerti den stvari! ? Kaj peti den ? Kaj šesti den ? Ali bi vsemogočni Gospod Bog ne bil mogel vse naenkrat stvariti ? Zakaj je pa le še v šestih dneh vse stvaril? 5 * 60 Marjeta, beri dalje. Kaj po menja beseda: stvariti? Kaj mora šivilja imeti, če hoče obleko napraviti? Kaj je ljubi Go¬ spod Bog imel ko je svet narejal? Ali je toraj Gospod Bog svet stvaril ali naredil? Kdo toraj stvar ja in kdo nareja? — Glej šolske katekeze za pervence stran 10 — 13. II. Angelji. Micka dalje beri. Ktere so na j i m e n i t n iš e stvari božje? Kako imenujemo vse, kar je predobri Gospod Bog stvaril? Ali je na primer drevo, kamen, tudi stvar božja? Zakaj? So li vse stvari božje enako imenitne? Ktere stvari božje so najimenituiše? Marka, beri dalje. Kaj — kdo —so angelji? Ali še veš, kaj je duh? Ali je veter duh? Zakaj ne? Moremo li angelje videti? Zakaj ne ? V cerkvi na oltarju vidimo angeljske podobe, kaj pomenjajo ? Kake so kaj angeljske podobe ? Zakaj nam angeljske podobe kažejo angelje lepe in mlade? Cernu imajo sklenjene rokice in glavico pripognjeno? Čemu imajo perute ali babe? Včasih vidite od an- geljčkov samo glavice, kaj pomenjajo angeljske glavice? Magdalena, beri dalje: Zakaj je Bog angelje stvaril? Neskončno dobri Gospod Bog je angelje stvaril 1. zato, da bi njega častili, to je o njem lepo dobro mislili; 2. zato, da bi ga ljubili, to je po njem hrepeneli in ga radi imeli; 3. zato , da bi ga molili , to je , da bi ga kot svojega najvišega Gospoda spoznali; 4. zato, da bi njemu služili, to je, da bi hitro in natanko spoznovali, kar jim zapoveduje, ako jih na primer k ljudem pošlje, jim kaj naznanit ali jih kake nesreče ovarovat. Tako je preljubi Gospod Bog v stari zavezi — knjiga Sodnikov 6, 11 do 15. — poslal k pobožnemu možu Gedeonu angelja, mu naznanit, da naj Izraeljce ali jude iz roke Madjanov , ki so jib hudo-hudo stiskali, reši. Tudi k prečisti devici Mariji je poslal velikega an¬ gelja Gabrijela, jej naznanit, da bo rešenika sveta rodila. Lukež 1, 26—39. — Agara — I. Mojzes 21, 9—20. - Peter. Djanje ap. 12, 1—18.; na zadnje je ljubi Gospod Bog 5. angelje še zato stvaril, da bi ljudi varovali, to je, da bi gledali in skerbeli, da bi se ljudem kaka nesreča ne pripetila in da bi greha ne storili. Povej Martin , zakaj je preljubi Gospod Bog angelje stvaril? Kaj je to da bi njega častili? Njega ljubili? Njega molili? Njemu služili ? Cernu pošilja predobri Gospod Bog k ljudem angelje ? Kaj je pa to, da bi ljudi varovali? Ludovika, beri dalje. Kakošne j eBog angelje stvaril? Preljubeznjivi Gospod Bog je stvaril angelje 1. v svoji milosti, to je svete, pravične, toraj njemu — Gospod Bogu — dopad¬ ljive. Gospod Bog je stvaril angelje 2. z velikimi popolnostmi, 61 to je, angelji so vse bolj popolni kakor mi: vse bolj natenko spo¬ znajo ljubega Gospod Boga in njegove presvete lastnosti, imajo boljšo voljo, kot mi: gorečeje po dobrem Gospod Bogu hrepenijo in ga gorečeje ljubijo. Sosebno pa so angelji bolj popolni memo nas zato , ker nimajo umerljivega telesa, kakor mi. Zato niso nikoli bolni, nikoli lačni, nikoli žejni in ne morejo umreti. Oj kako srečni so pač ljubi angelji. Matija, kakošne je dobri Gospod Bog angelje stvaril? Kaj je to: v svoji milosti? Ali nas Gospod Bog ni v svoji milosti stvaril! Kako pa pridemo na svet? Bes, v izvirnem ali podedovanem grehu se rodimo in toraj neskončno svetemu Gospod Bogu nikakor nismo dopadljivi. Kakošne je še preljubi Gospod Bog angelje stvaril? Kaj je to: z velikimi popolnostmi ? Lucija, dalje beri. So li vsi angelji v milosti božji ostali? Ljubezujivi Gospod Bog je angelje v milosti božji, to je, pravične, svete in sebi dopadljive stvaril. Ali nekteri angelji niso ostali ljubemu Gospod Bogu prijetni in dopadljivi. Zgubili so svetost, pravičnost in dopadljivost božjo, v kteri so bili stvarjeni, po grehu napuha, to je, dobremu Gospod Bogu niso hotli pokorni biti, njega niso hotli častiti in moliti. Prelepi angelj Lucifer, po naše svitloba božja, je iz nehvaležnosti le sebe poviševal, in neskončno svetega Gospod Boga ni hotel hvaliti, govoreč: „Saj sem jas Bogu enak.“ Njegov napuh je bil drugim angeljem všeč. Veliko jih je z Luci¬ ferjem enako prevzetno in nepokorno mislilo in ravnalo. Povej zdaj Lucija, ali so vsi angelji v milosti božji, to je, sveti, pravični in ljubemu Gospod Bogu prijetni ostali ? Kako se je to zgodilo? Miha, beri dalje. Kako je Bog nap uh nje n e angelje kaznoval? Ljubi Gospod Bog je neskončno svet. Vsakega po¬ plača ali kaznuje brez razločka ravno tako, kakor si zasluži. Kaznil je tudi prevzetne, nespokorne angelje, ter pahnil jih v grozepolui pekel. Poslušajte, kako se je to godilo. Veliki angelj Mihaelj se je hudobnemu Luciferju in njegovim tovarišem serčno ustavil. S svetim velikim angeljem Mikaeljem so potegnili vsi dobri angelji, ter ne¬ skončno svetega Gospod Boga častili, hvalili in molili. Vnelo se je med dobrimi in hudimi angelji vojskovanje. Veliki angelj Mihaelj in njegovi dobri tovariši so premagali hudobnega Luciferja in nje¬ gove napuhujene tovariše. Lucifer in njegovi tovariši so bili iz pre¬ lepih nebes pahnjeni v prestrašni pekel. Imenujejo se hudiči, satani, vragi, peklenščeki. Bog sveti Duh nam v svetem pismu nove zaveze — razodenie 12, 7—10. — boj med dobrimi in hudimi angelji tako-le opisuje: „Iu navstal je velik boj v nebesih. Mihaelj in njegovi angelji so se bojevali z drakonom — z Luciferjem, ki je bil že v nebesih v kazen v drakona ali gerdo kačo spremenjen —; in drakon se je bojeval in njegovi angelji. In niso premagali in ujih mesto se tudi ni več našlo v nebesih. In doli je bil pahnjen 62 tisti veliki drakon, stara kača, kterej se pravi hudič in satan, kteri zapeljuje svet; doli je bil pahnjen na zemljo, in njegovi angelji so bili ž njim verženi v pekel. Kunigunda, kako je neskončno pravični Gospod Bog hudobne angelje kaznoval? Kteri veliki angelj s svojimi dobrimi tovariši se je za božjo čast potegnil? Kaj se je vnelo v nebesih med dobrimi in hudobnimi angelji? Kako Bog sveti Duh ta hoj opisuje? Ali je toraj ljubi Gospod Bog tudi hudiče stvaril? Kaj pada? Bes, hudiči so se sami stvariii, kajti so se zoper vsemogočnega Gospod Boga spuntali. Ali nas hudobni angelji radi imajo? Kdo je perve stariše v gieh pripravil? — Nauk o angeljih glej „šolske katekeze za per- vence“ stran 13—15. Hudobni angelji ali hudiči ljubega Gospod Boga sovražijo, ter si nad vse prizadevajo, da bi ljudje neskončno svetega Gospod Boga kot najvišega Gospoda ne spoznali in ne častili. Oslepil je nezna- boge ali ajde, da so stvari, na primer, solnce, luuo, zvezde, drevje, živali, narejene podobe po božje častili in jim celo nedolžne otročiče darovali. Tako so Amonijani, ki so za časa judov živeli, imeli molika, kteremu je bilo ime Moloh. Molik Moloh je imel podobo človeka z bikovo glavo in z razpetima rokama, v kteri so, ko ste bili razbeljeni, nedolžne otročiče metali, ter jih rnoliku v čast sežigali. Oh, strašno je bilo poslušati grozoviti krič ubogih otročičev. III. knjiga Mojz. 18, 21. —Vojska velikega angelja Mihaelja s satanom, ki je hotel, da bi se Mojzesov grob razodel in bi Izraeljci truplu svojega največega moža božjo čast skazovali, vsemogočnega Gospod Boga pa žalili. List svetega Juda 9 v. in 5 Mojz. 34, 6. — Hu¬ dobni angelji ali peklenski duhovi se sila veselijo, ako se neskončno sveti Gospod Bog žali in njemu nečast skazuje; ali žal jim je in zel<5 serditi so, ako ljudje preljubega Gospod Boga spodobno častijo, ter mu zvesto služijo. Pa. tudi nas peklenski duhovi čertijo, ter nas v enomer v greh pripravljajo. Perve stariše Adama in Evo je pe¬ klenski duh v greh pripravil, ter tako nju in vse ljudi v neizrek¬ ljivo nesrečo potisnil. Pred Kristusovo smertjo je peklenski duh do ljudi, sosebno do takih, ki so grešili, tako moč in oblast imel, da je vanje šel in v njih prebival ali jih obsedel. Sveti evangelist Marka nam v 5. poglavju od 1. do id. to le pripoveduje: Ko so prišli mili Jezus in njegovi aposteljni na uno stran morja v deželo Gerazenov, v okrajino ne daleč od galilejskega morja, in je — ljubi Jezus — iz čolna stopil, mu je precej naproti prišel iz grobov člo¬ vek, v kterem je peklenski duh prebival. Ubogi, od hudiča obsedeni človek je bival v grobeh in tudi z verigami ga nihče ni mogel zvezati. Bil je namreč večkrat z železjem in z verigami zvezan, in je verige raztergal in železje razdrobil, in nihče ga ni mogel ukrotiti. Bival je vedno, noč in dan, v grobeh in na gorah, je upil in se s kamni tolkel. Ko je pa usmiljenega Jezusa od daleč videl, mu je naproti tekel, pred-nj padel in z velikim glasom upil, ter rekel: 63 Kaj je meni in tebi, Jezus, Sin Boga najvišega? Zarotim te pri Bogu, nikar me ne nadleguj! Zakaj rekel mu je: Idi, nečisti duh — peklenski duh—, iz človeka! In ga je uprašal — mili Jezus —: Kako ti je ime? In mu je rekel: Legijon mi je ime, ker nas je veliko. Hudobni duh je zdaj ljubega Jezusa močno prosil, da bi ga ne izgnal iz dežele. Bila je pa ondi pri gori velika čreda svinj, ki se je pasla. Hudi duhovi so Kristusa prosili, rekoč: Pošlji nas — daj nam iti — v svinje, da va-nje gremo. In Jezus jim je precej dovolil. Nečisti — peklenski — duhovi so iz ubogega človeka šli, ter se spustili v svinje, in čreda svinj okoli dva tisoč se je z veliko močjo zagnala v morje in so v morji potonile. — Lukež 4, 33 do 37. — Matevž 9, 32—34. — Glejte, tako so peklenski duhovi ali hudiči ljudi nadlegovali in mučili, celo ljubega Jezusa je hudič v greh pripravljal, ter ga trikrat skušal. Matevž 4, 1—12. Miklavž, ali peklenski duhovi — hudiči — celo predobrega Gospod Boga sovražijo? Kaj si na vse prizadevajo? Kako so ne- znaboge ali ajde slepili? Kak je bil molikMoloh? Kako so hudiči pred Kristusovo smertjo ljudi nadlegovali in terpinčili? Ali moreš kak zgled povedati? Povej. Hudobni angelji ali hudiči sovražijo najsvetejšega Gospod Boga in nas ljudi, dobri angelji pa goreče ljubijo predobrega Gospod Boga in nas ljudi. Neizrečeno se veselijo, ako ljudje preljubega Gospod Boga spodobno častijo in molijo in nikoli z nobenim grehom ne žalijo. Nas ljudi k dobremu opominjajo in nas hudega skerbno varujejo. Poslušajte naslednjo dogodbo iz svetega pisma stare zaveze. IV. Mojzes 22, . . . Ko so Izraeljci na božje povelje iz Egipta v obljubljeno — kanansko — deželo šli, potovali so tudi skoz deželo Moabljanov. Kralj Moabljanov, Balak, je dobro vedel, da so Izraeljci vse narode, ki so se jim zoperstavljali, z božjo pomočjo premagali. Da bi toraj njega in njegovega ljudstva ne premagali, pošlje po pre¬ roka Bileama — tudi Balaam —, ki je dalječ od ondod prebival, naj bi prišel, ter Izraeljce preklel, to je, jim božjo moč odvzel, da bi kralja Balalca in njegovo ljudstvo ne premagali. Ljubi Gospod Bog sam je preroka Balaama v spanju opominoval, da naj ne gre Izraeljce preklet. Ali malopridni prerok Bileam dobrega Gospod Boga noče ubogati; marveč zjutraj ustane, osedla svojo oslico, vzame s sebo dva hlapca, ter se poda na pot. Pa kaj se zgodi ? Mili Gospod Bog se razserdi, da Balaam po svoji lastni volji ravna, in si misli, ljubi Gospod Bog mu bode dovolil Izraeljce preklinjati, da bi njegovi lakomnosti in častiželjnosti ustregel. Neskončno modri Gospod Bog pošlje toraj svojega angelja, ki se ustopi na pot Ba- laamu sproti, ki je na oslici jezdil. Ko oslica vidi stati angelja na potu s potegnjenim mečem, ogne se s pota, -ter gre na polje. Balaam oslico tepe, ter jo hoče zopet na pot pripeljati. Ali angelj se drugič ustopi nekoliko dalje na ozko pot v tesnobi med dva zidova, s kterima so bili vinogradi obdani. Ko oslica angelja spet vidi se 64 pritisne k steni — k ’/.idn —, ter stisne jezdecevo nogo. Baham oslico zopet pretepa. In angelj gre na še tesnejši kraj, kjer se oslica ne more ogniti, niti na desno, niti na levo , ter se jej ustopi na¬ sproti. Ko vidi oslica — v tretjič — angelja stati, pade pod jezdi- cevima nogama, ki se razserdi in jo še bolj po rebrih tolče. Vse¬ mogočni Gospod Bog da sedaj ubogi oslici govoriti. Bekla je preroku Bileamu: Kaj sem ti storila? Zakaj me tepeš? glej, že v tretjič? Balaam odgovori: Ker si zaslužila, in me zasramovala. O da bi imel meč, kar ubil bi te! Oslica reče: Ali nisem tvoje živinče, ktero si vselej jezdaril do danešnjega dneva ? Povej, kdaj sem ti kaj takega storila? Prerok odgovori: Nikoli ne. Gospod Bog odpre Ba- laamu oči, ter vidi angelja stati na potu s potegnjenim mečem, pade na zemljo in ga — angelja — časti, kajti se je smerti bal. Angelj mu reče: Zakaj že vtretjič tepeš svojo oslico? Jaz sem prišel, tebi nasprotovat, ker tvoja pot je krivična in je meni na¬ sprotna, kajti si se ne le svojeglavno, ampak tudi z namenom, božje ljudstvo preklinjat, na pot podal. In ko bi se ne bila oslica s pota obernila in meni ne odjenjala, ko sem nasproti stal, bil bi tebe umoril; ona pa bi živela. Oslica je namreč po tem govorjenji po¬ ginila. Balaam odgovori: Grešil sem nad svojo živaljo, ker sem jo pretepal, ker nisem vedel, da si se mi ti ustavljal nasproti; zdaj pa, če ti ni všeč, da grem, bodem se vernil. Angelj mu reče: Pojdi pa varuj se kaj drugega govoriti, kakor kar ti bodem ukazal. In Balaam je šel. Toda ni preklel Izraeljctv, marveč blagoslavljal jih je , kakor mu je bil angelj Gospodov ukazal. Blagoslavljal pa je Bileam Izraeljce tako le: To ljudstvo bode posebej prebivalo in se ne bode zmešalo z drugimi narodi. IV. Mojzes 23,9. Njih Bog je njih kralj in njemu samemu razodevajo veselje. Bog ga pelje iz Egipta, ter brez zaderžka podi pred sebo svoje sovražnike in jih pobija. 21, 22. Iz tega ljudstva bode izhajal rešenik sveta. IV. Mojzes 24, 17. — Tobija 5, ... —Danijel v levnjaku. 14, 30-42, — Peter v ječi. Djanje ap. 12, 1—18. — Vidite, ljubi otroci, kako radi nas ljudi dobri angelji imajo, ter si skerbno prizadevajo, da se nam kaj žalega ne prigodi. Da nas pa bodo angelji radi imeli, moramo vselej in povsod lepo o njih misliti, govoriti in jih žaliti se močno varovati. Priporočevati se moramo zjutraj, ko ustanemo iu zvečer, ko spat gremo, svojemu ljubemu angelju varku tako-le: (zjutraj) Preljubi angelj, varuh moj! Meni danes na strani stoj. Varuj me, prosim te, V sveti raj pripelji me. (zvečer) Preljubi angelj, varuh moj! Meni nocoj na strani stoj, Nagle smerti varuj me, V sveti raj pripelji me. 65 Klara, kteri angelji nas ljudi radi imajo? Kaj dobre angelje nad vse veseli? K čemu nas ljudi opominjajo? Česar nas skerbno varujejo ? Ali moreš iz svetega pisma povedati, kako močno nas ljudi dobri angelji hudega varujejo? Kdaj nas bodo dobri angelji sosebno radi imeli? Kaj še moramo? Kako se jim moramo pripo- ročevati zjutraj, ko ustanemo? Preljubi angelj, varuh moj! Meni danes na strani stoj, Varuj me, prosim te, V sveti raj pripelji me. Pankracij, kako se moramo priporočevati ljubemu angelju varhu zvečer, ko spat gremo? Preljubi angelj, varuh moj! Meni nocoj na strani stoj, Nagle smerti varuj me, V sveti raj pripelji me. III. Perva človeka. Njun greh in njuna kazen. Obljuba rešenika. Katarina beri dalje. K ter a'j e za angelji . . . Kako ime¬ nujemo, kar je vsemogočni Gospod Bog skvaril ? Ali so vse stvari božje enako imenitne? Ktere stvari božje so pa najimenitniše? An¬ gelji so po tem tukem najimenitniša stvar božja. O augeljih smo se že učili. Sedaj pa bodemo slišali nekoliko o človeku. Pavlek, dalje beri. Iz česa je človek? Človek je . . . Ali še veš kteri dan je ljubi Gospod Bog človeka stvaril? Kaj je šesti dan stvaril? Koliko človekov je sperva stvaril? Ali je moža ali ženo najprej stvaril? Kako je moža stvaril? Kako je bilo truplo? Kako ga je oživil? Iz česa je toraj človek? Kako je moža imenoval? Kaj pomenja ime Adam? Človek ima neumerljivo dušo, ktera je stvarjena po božji podobi, to je, naša duša je podobna ljubemu Gospod Bogu, kakor je podobna hčerka svojemu očetu. Nekoliko je človek ljubemu Gospod Bogu podoben že po svojem telesu; kajti človeško telo je med vsemi živimi stvarmi najlepše in najimenitniše. Ima namreč ravno postavo in proti nebesom gleda, v tem ko je vsaka žival skrivljena in v tla gleda. Ali ves je človek milemu Gospod Bogu podoben po svoji neumerljivi duši. Ljubi Gospod Bog je namreč, kakor nas druga lastnost božja uči, čist ali zgol duh, to je bitje, ktero ima najbolj popolnoma um in najboljšo voljo, telesa pa nima. Tudi naša duša je duh, to je bitje, ktero ima urn in voljo, telesa pa nima. Mili Gospod Bog nikdar nikoli ne bode 66 odjenjal, marveč bode zmirom; tildi naša duša, dasi tudi telo uinerje in se pokoplje, bode vekomaj mislila in hotela, to je, bode vekomaj živela. Glejte, tako je naša duša. preljubemu Gospod Bogu podobna ali stvarjena po božji podobi. Ravno zato je rekel premili Gospod Bog, preden je človeka stvaril, to le: „Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti/' I. Mojzes 1, 26. Samo ta razloček je, da naša duša nima tako popolnega uma in tako dobre — za vse sveto vnete — volje, kakor predobri Gospod Bog. Ker je mili Gospod Bog sam iz sebe najbolj popolnoma bitje, ima ravno za tega delj najbolj popolnoma um in najlepšo voljo. Karolina, iz česa je človek? Zakaj pravimo, da je naša duša po božji podobi stvarjena ? Ali ni človek ljubemu Gospod Bogu tudi po telesu podoben? Po čem je pa ves milemu Gospod Bogu podoben ? Kako je po duši preljubemu Gospod Bogu podoben ? Kaj je toraj predobri Gospod Bog rekel, preden je človeka stvaril? Ali pa ni nobenega razločka med ljubim Gospod Bogom in našo dušo ? Si jako dobro poslušala, kajti si lepo in gladko odgovarjala. Peter, dalje beri. „Zakaj je Bog človeka stvaril! Bog je človeka stvaril, da bi ga spoznal, . . . Neskončno modri Gospod Bog je vsako stvar stvaril zavoljo nekega namena, to je, vsaka stvar je zavoljo česa na svetu, na primer želišče , da je nam in živalim v živež, drevje, da nam daje sadja in derv za netiio, itd. Ali še veš, zakaj je neskončno dobrotljivi Gospod Bog angelje stvaril? Glej, ravno zato skoraj je ljubi Gospod Bog tudi človeka stvaril. Mili Gospod je namreč človeka stvaril, da bi ga 1. spoznal. Ljubega Gospod Boga spoznavati se pravi, učiti se, kakošen je, kake lastnosti ima in kaj od nas hoče. Dobrega Gospod Boga spoznavati se učite v šoli, v cerkvi, ako prebirate pobožne knjige, kakoršne družba svetega Mohora izdaje, celo vsaka stvar nas uči predobrega Gospod Boga spoznavati; vse nam živo pravi, kako moder, kako dobrotljiv, kako usmiljen da je preljubi Gospod Bog. Julika, zakaj je ljubi Gospod Bog človeka 1. stvaril? Kaj se pravi predobrega Gospod Boga spoznavati? Kje se učite premilega Gospod Boga spoznavati? Preljubi Gospod Bog je človeka stvaril 2. zato, da bi ga častil. Predobrega Gospod Boga častiti se pravi, na-nj lepo in prav v glavi misliti in na-nj se spominjati doma, na potu, na paši, sosebno pa v božji hiši ali v cerkvi. Primož, zakaj je mili Gospod Bog človeka še stvaril? Kaj se veli preljubega Gospod Boga častiti? Predobri Gospod Bog je človeka stvaril 3. zato, da bi ga ljubil. Predobrega Gospod Boga ljubiti se pravi, po njem hre¬ peneti, do njega in nad njim največe veselje imeti, o njem se rad pogovarjati. 67 Jožefa, zakaj je tretjič preljubi Gospod Bog človeka stvaril? Kedaj ljubiš predobrega Gospod Boga? Mili Gospod Bog je 4. človeka stvaril zato, da bi ga molil. Le samo neskončno svetega Gospod Boga smemo moliti, to je, ga imeti in spoznati za najvišega Gospoda nebes in zemlje, ki vse iz lastne moči premore. Felicijan, zakaj je premili Gospod Bog štertič človeka stvaril? Kaj je, neskončno svetega Gospod Boga moliti? Ali smemo kterega svetnika ali angelja moliti? Zakaj ne? Vendar sveto mater božjo, preblažeuo Marijo devico, smemo in moramo gotovo moliti ? Zakaj ne? Kako nam zamore presveta mati božja pomagati? Ljubi Gospod Bog je 5. človeka stvaril, da bi njemu služil. Dobremu Gospod Bogu služimo , da ga ne le samo v sercu radi imamo ali ljubimo, ampak da svojo ljubezen tudi v delih, dejanju, skazujemo, in njegovo sveto voljo vselej in radi spolnujemo. Na primer, neskončno modri Gospod Bog nam včasih pošilja kako te¬ žavo , da smo močno bolni, da huda toča polje poškoduje ali celo pokonča. Ce v bolezni ne mermramo, marveč tiho in poterpljivo vse bolečine in vse nesreče prenašamo , preljubemu Gospod Bogu služimo; kajti Djrgova presveta volja je, da smo v boleznih in ne¬ srečah tihi in poterpljivi. Johana, zakaj je mili Gospod 5. človeka stvaril? Kedaj služimo predobremu Gospod Bogu? Na primer, neskončno modri Gospod Bog dopusti, da te glava zelo močno boli, kako bodeš v svoji bo¬ lezni milemu Gospod Bogu služila? Zakaj? Preljubeznjivi Gospod Bog je 6. človeka stvaril, da bi mu pokoren bil. Pridni otroci so svojim ljubim starišem pokorni, to je, radi in veseli storijo, kar jim starši velevajo. Človek je tudi predobremu Gospod Bogu pokoren, ako rad in vesel stori, kar pre¬ ljubi Gospod Bog veleva; toraj ako rad in vesel, ter iz golj lju¬ bezni do Boga in cerkve spolnuje božje in cerkvene zapovedi. Rajmund, zakaj je mili Gospod Bog 6. človeka stvaril? Kdaj smo pokorni preljubemu Gospod Bogu? Naposled je mili Gospod Bog še človeka 7. stvaril, da bi v e č n o zveličan bil. Ako pastir živiuico lepo pase, hlapec in dekla go¬ spodarju in gospodinji zvesto služi, prejme plačilo, ktero pa kmali preide ali mine. Ako bodemo ljubega Gospod Boga spoznali, častili, ljubili, molili, njemu služili, mu pokorni, nas bode večno poplačal, ter k sebi v prelepa nebesa vzel, kjer bodemo brez konca iti kraja srečni in veseli. Jerica, zakaj je na zadnje mili Gospod Bog človeka še stvaril? Kaj je, da bi večno zveličan bil? Rok, beri dalje. Je li človek . . . Kje sta bila Adam in Eva? Kaj sta vživala vvertu? Ali sla smela od vsega drevja sadja vživati? Kaj pa? Ali sta dobremu Gospod Bogu pokorna bil? 68 Helena, beri dalje. Kako je bil . . . Kako sta Adam in Eva ljubemu Gospod Bogu nepokorna bila? Pripoveduj, kako se je to prigodilo ? Kako imenujemo ta greh? Zakaj podedovani greh? Ali so ta greh vsi ljudje podedovali? Zakaj pa ravno preblažena Marija devica ni ga podedovala? Kako imenujemo praznik, o kterern se spominjamo , da je bila preblažena Marija devica brez vsega madeža podedovanega greha spočeta? Kdaj ga obhajamo? Rupert, kako se še imenuje podedovani greh? Zakaj izvirni greh ? Zakaj se imenuje podedovani greh tudi vrojeni greh ? Ali še imaš podedovani greh? Zakaj ga nimaš več? V kterern svetem zakramentu se tedaj podedovani greh zbrisuje? Ktera božja osoba ga zbrisuje? Kako se imenuje tretja božja osoba? Kaj nam toraj tretja božja osoba dobrega stori ? Res, tretja božja osoba ali Bog sveti Duh naš posvečuje, to je , svete dela in sicer najprej v za¬ kramentu svetega kersta. Genovefa, še bodeš pa ti dalje brala. Je li greh samo... Ali je podedovani greh samo Adamu in Evi škodoval? Kako je bilo Adamu in Evi, po tem ko sta prepovedani sad jedla? Kaj sta si naredila iz smokovega perja ? Aii je ljubi Gospod Bog vedel, da sta prepovedani sad jedla? Zakaj? Kaj je, Bog je vseveden? Simon, ali je ljubi Gospod Bog v raj prišel? Kako je klical? Kaj je Adam odgovoril? Glej, precej ko sta prepovedani sad Adam in Eva jedla, bil je njun um otemnjen. Menila sta, da se moreta med drevje skriti pred obličjem premilega Gospod Boga, ki je povsod, tudi na najskrivnišem kraju. Pred storjenim grehom je bil njun um dober ter svitel, kot svitlo goreča sveča ter sta spoznala prav dobro Boga in njegove lastnosti. Ali ni tudi naš um otemnjen ? Kako to spo¬ znamo? Res, tako je. Marsiktero reč slišimo večkrat jasno razla¬ gati, ali vendar je dobro ne umemo. Podedovani greh toraj ni ško¬ doval samo pervim starišem, temuč tudi nam; ter ni samo Adamu in Evi otemnil uma, ampak tudi nam. Francka, ali je Adam pri¬ znal, da je prepovedani sad jedel? Na koga se je izgovarjal? Kako je rekel? Ali je Eva priznala? Kako je ljubemu Gospod Bogu od¬ govorila? Iz odgovorov Adama in Eve se spet do dobrega prepri¬ čamo , da po storjenem grehu je bila tudi njuna volja oslabljena. Nobeden izmed nju ni hotel priznati, da je prepovedani sad jedel, ter žalil neskončno svetega Gospod Boga. Drug na drugega sta zavračala pregreho. Prej pa je bila njuna volja za dobro vneta, kajti je želela in hrepenela samo po tem, kar je neskončno svetemu Gospod Bogu všeč bilo. Stefan, ali je podedovani greh tudi našo voljo spridil? Kako? Da, tudi našo voljo je podedovani greh po¬ pačil; kajti mi raje hudo memo dobrega hočemo in tudi bližnjemu, sosebno nasprotnikom in žalnikom hudo želimo, kar vse preljubemu Gospod Bogu nikakor ni všeč. Pervi ali podedovani greh toraj ni samo Adamu in Evi škodoval, ainpa.k tudi nam; njima je um oslabil in voljo spridil, oslabil je pa tudi nam um in spridil voljo. 69 Katekizem dalje pravi, da nam je podedovani greh donesel časno in večno smeri. Kaj je časna in kaj je večna smert? Časna smert je, da mora vsak človek umreti, celo majhen otrok mora umreti, da si tudi nič grešnega ni storil. Adam in Eva sta hila pred grehom tudi po telesu neumerljiva, nikoli bi ne bila, ako bi ne bila jedla prepovedanega sadu, živa bi bila v prelepa nebesa spre¬ jeta od milega Gospod Boga. Tudi mi bi nikoli ne umerli, ako bi Adam in Eva ne bila jedla prepovedani sad. Ker sta neskončnemu Gospod Bogu nepokorna bila. morala sta umreti, in kajti smo mi njun greh podedovali, moramo tudi mi umreti, in to imenujemo časno smert. — Večna smert pa je večno pogubljenje ali pekel, kterega sta bila zaslužila Adam in Eva v trenutljeju, ko sta jedla prepo¬ vedani sad. Kajti smo mi njun greh podedovali, zaslužili smo tudi večno smert, to je, večno pogubljenje ali pekel. Ema, kaj ali kako smert nam je donesel podedovani greh? Kaj je časna smert? Ali bi bila kdaj Adam in Eva umerla, ako bi ne bila jedla prepovedanega sadu? Zakaj moramo tudi mi umreti? Kaj je večna smert? Ali smo tudi mi zaslužili pekel? Ali še veš, kaka je bila duša Adamova in Eve pred storjenim grehom? Bes, bila je pravična in sveta, ter neskončno svetemu Gospod Bogu dopadljiva, kakor so mu dopadljivi prelepi angeljčki nebeški. Oh nesrečni greh! Pa tudi še veliko dru¬ gega hudega nam je podedovani greh donesel, pravi naposled ka¬ tekizem. Tomaž, ali še veš, kaj je neskončno pravični Gospod Bog rekel Adamu, preden ga je iz raja pregnal? Kaj je moral Adam zunaj raja ? Kaj morajo tudi vaši očetje, bratje, sestre, hlapci in dekle? Kdo je tega kriv? Ja, vsi moramo vsak v svojem stanu, težavno si svoj kruh služiti. Duhovni, svetovni gospodje, morajo veliko-veliko let pridno se učiti, da si zamorejo vsakdanji živež prisluževati, in kedar so se izučili, morajo v enomer učiti, pisariti, pravde razsojevati. Elizabeta, kaj je neskončno pravični Gospod Bog rekel Evi, kedar jo je iz srečnega raja pregnal? Kaj ne, da imajo uboge matere veliko težav z otroci, sosebno dokler so še majhni? Kdo je tega kriv? Kaj se ti dozdeva, zakaj je greh pervih starišev tudi nam škodoval? Prav dobro si odgovorila; zato namreč, kajti smo njunega rodu. Adam in Eva sta bila pervo seme vsega človeškega rodu. Ako kmetovalec slabo seme seje, slabo, malopridno bode tudi zernje ali žito. Grešna sta bila Adam in Eva, grešni tudi mi pridemo na svet; kajti iz nju izhajamo. Urh, poskusi še ti dalje brati. Je li bil tudi človek . . . Y trenutljeju, ko sta bila Adam in Eva preljubega Gospod Boga žalila, zaslužila sta bila, da bi nju bil neskončno pravični Gospod Bog koj v strašni pekel pahnil, kakor napuhnjene angelje. Ali veste, zakaj neskončno usmiljeni Gospod Bog Adama in Eve ni pahnil v pekei, kakor napuhnjene angelje? Zato ne, kajti je nju hudobni duh v greh pripravil ali zapeljal, hudobni angelji pa so sami od sebe ljubemu Gospod Bogu nepokorni bili. Cilika, kaj sta bila zaslužila 70 Adam in Eva v trenutljeju, ko sta prepovedani sad jedla? Ali je nju neskončno pravični Gospod Bog tudi v pekel pahnil? lo pa vendar ni prav, da je ljubi Gospod hudobne augelje precej v pekel pahnil, Adama in Eve pa ne, akoravno sta hudo-hudo grešila. Tako je. Valentek, zadnje uprašanje bodeš pa ti bral. Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka . . . Kako je, da neskončno pravični Gospod Bog Adama in Eve ni koj pahnil v pekel, kakor hudobne angelje? Koga jima je poslati obljubil? Kako je rekel kači? Ali je rešenik, Kristus Jezus, tudi za nas moral umreti? Zakaj tudi za nas? Mesija je judovska beseda, ter se pravi po naše: „Maziljeni“, to je, ki je z močjo od zgoraj obdarovan. Kaj pomenja beseda „Mesija?“ — O Adamu in Evi, o njunem grehu in o ob¬ ljubi rešenika glej „katekeze za pervošolce“ stran 15—27. — Mili Jezus je svojim učencem nekdaj to le povedal: „Neki imeniten človek je šel v daljno deželo vzet kraljestvo v last in se vernit. Poklical je pa svojih deset hlapcev in jim dal deset liber, in jim rekel: Kupčujte, dokler ne pridem. Njegovi mestjani so ga pa so¬ vražili in so poslali sporočenje za njim, rekoč: Nočemo, da bi ta kraljeval črez nas. In zgodilo se je, da je, ko je bil kraljestvo pre¬ vzel, nazaj prišel, in ukazal poklicati hlapce, kterim je bil dal de¬ narje , da bi zvedel, koliko je vsakteri prikupčeval. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod, tvoja libra je deset liber pridobila. In mu je rekel: Prav, dobri hlapec, ker si bil v malem zvest, imej oblast črez deset mest. In drugi je prišel, rekoč: Gospod , tvoja libra je storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi črez pet mest. In eden — hlapcev — je prišel, rekoč: „Gospod, glej svojo libro, ktero sem imel shranjeno v ruti: zakaj bal sem se, ker ši ojster človek, jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Si vedel, da sem ojster človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in žanjem, česar nisem sejal. Zakaj nisi dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi jih bil jaz, kedar bi bil prišel, z obrestjo potegnil? In je rekel zraven stoječim: Vzemite mu libro, in jo dajte tistemu, kteri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod, ima deset liber. Povem vam pa, da vsakemu, kteri ima, se bo dalo, in bode obilno imel. Kdor pa nima, mu bode še, kar ima, odvzeto.“ Lukež. 19, 12—27. „In malopridnega hlapca verzite v uuanjo temo: tam bode jok in škripanje zzobmi“. Matevž 25, 30. Imenitni človek je ljubi Kristus Jezus, ki je po svojem britkem terpljenju in grozni smerti na križu v nebeško kraljestvo šel. Hiapci smo mi ljudje. Libre in denarji so pomoč božja, s ktero zamoremo veliko-veliko dobrega storiti. Zvesti hlapci so pridni kristjani, ki radi in veseli božje m cerkvene zapovedi spolnujejo. Zato jih bode mili Kristus Jezus, kedar nas sodit pride, k sebi v nebeško kraljestvo vzel. Hudobni, leni hlapec pomenja malopridne kristjane, ki zanemarjajo božje in cerkvene zapovedi. Zato jih bode neskončno 71 pravični Kristus Jezus sodni dan obsodil v strašni kraj, kjer je jok in škripanje z zobmi ali v pekel. Usmiljeni Jezus je nas učil, je za nas terpel in umeri in daje vsakteremu toliko pomoči, da se zamore lekko zveličati. Ne zabite toraj, ljubi otroci, zakaj nas je mili Gospod Bog stvaril, namreč zato: da bi ga spoznali, častili, ljubili, molili, njemu služili, mu pokorni in večno zveličani bili. Plačilo le pridnega čaka, Sramota in škoda bedaka. Drugi člen vere. 0 drugi božji osobi, o Jezusu Kristusu, rešeniku. Kdo je Jezus Kristus? Zakaj se je včlovečil? Podedovani greb ni le samo Adamu in Evi škodoval: njim, ki so pred nami bili in so že umerli, nam, ki zdaj živimo, in njim, ki bodejo za nami še rojeni. Neizrečeno hudega je nesrečni podedo¬ vani greh na svet donesel. Kajti je podedovani greh naš um otemnil, niso ljudje pravega Gospod Boga nič več spoznavali. Sčasoma niso vedeli, da je le en sam Bog, kak da je, kake lastnosti ima, kaj hoče, da bi storili, da bi mu umno in modro služili. Zabili so celo na edino pravega Gospod Boga, ter so jeli stvarjene stvari mesto njega častiti in moliti. Solnce lepo svitlo sije in ljudi in zemljo ogreva, jeli so toraj solnce kot boga moliti. Luna in' zvezdice ob jasni noči čudovito lepo na nebu svetijo; jeli so tedaj nekteri luno in zvezdice kot bogove moliti. Nekteri so drevesa kot bogove molili, drugi ljudi, spet drugi živali, kakor na primer Egipčani, ki so bika po božje častili. Sezidali so mu lep tempelj in kedar je poginil, žalovala je vsa dežela. Nekteri so si narejali razne podobe, ter jim celo nedolžne otročiče darovali, kakor sem vam pravil o moliku Molohu. Amonijani so namreč imenovali svojega boga Moloha. Moloh je imel podobo človeka z bikovo glavo in z razpertima ro¬ kama, v kteri so, ko ste bili razbeljeni, žive otročiče metali in se¬ žigali njemu v čast. III. Mojz. 18, razi. 18. — Baal. Sod. 2, 13. Pagon I. Kralj. 5, 2. Bel. Danijel 14, 2. — Tako so postali ne- znabogi — molikovavci, ajdi ali neverniki —. In ker je podedovani greh tudi voljo popačil, doprinašali so ljudje neizrečeno ostudne pregrehe in hudobije, s kterimi so menili svoje bogove sosebno častiti. Kuniguada, ali nam moreš povedati, kako so postali nezna- bogi a!i ajdi ali tudi neverniki ? Povej! Da bi se pa ne porazgubila vera v enega pravega Boga, iz¬ volil si je preljubi Gospod Bog nekega sosebno pobožnega moža, namreč Abrahama. Abraham je bil rojen v Kaldejski deželi v mestu 72 Ur. Njegovi sorodniki so bili tudi molikovavei ali ajdje. Da bi tudi on molikovati ne jel, reče mu Gospod Bog: Pojdi iz svoje dežele, in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta, in pridi v deželo, ktero ti bodem pokazal. In iz tebe bodem storil velik narod, in te bodem oblagodaril. V tebi bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje. Abraham je šel, kakor mu je bil Gospod Bog ukazal, in je vzel seboj Žaro, svojo ženo, in Lota, sina svojega brata, in vse premo¬ ženje in vso družino. Prišli so v Kanansko deželo, ki se tudi imenuje sveta dežela, Palestina, judejska dežela. I. Mojz. 12, 1—6. In glejte, iz očaka Abrahama in nja žene Žare izhajajo judje, Merim pravimo tudi izraeljci, hebrejci. Iz Abrahama in Žare iz¬ haja po mesu, to je, po človeški natori, tudi rešenik sveta, preljubi Kristus Jezus. Venceslaj f ali si si zapomnil, kako so postali judje ali iz¬ raeljci, ktere imenujemo tudi hebrejce ? Pripoveduj. Celo judje so jeli ščasoma vero enega pravega Boga zapuščati, ter so se dali molikovavcem zapeljati. Ko so šli iz Egipta, kjer se jim je sila hudo godilo, prišli so v puščavo do Sinajske gore, na kteri je ljubi Gospod Bog jim po Mojzesu svoje zapovedi dal. V tem, ko je Mojzes pri milem Gospod Bogu na Sinajski gori, na¬ redijo si zlato tele, ter kričijo: To so naši bogovi, ki so nas iz¬ peljali iz egiptovske dežele. II. Mojz. 32, 4. Judje in neznabogi so v božjih resnicah in rečeh čedalje bolj nevedni postajali. O pre¬ dobrem Gospod Bogu skoraj niso nič več kaj vedli. Niso vedli, kaj bode z dušo po smerti trupla, niso nič kaj gotovega vedli o pri¬ hodnjem življenji. Vsi judje in neznabogi so živo spoznali, da jim je treba od zgoraj , iz nebes, učenika, ki jih bode v vseh božjih resnicah in rečeh za gotovo podučil in jih tako rešil večne pogube. Vsi, judje in neznabogi, so goreče in priserčno hrepeneli po obljub¬ ljenem rešeniku. Pobožni očaki so vpili po njem, rekoč: „Bosite ga nebesa, od zgoraj, in oblaki, dežite pravičnega; odpre naj se zemlja, in naj rodi zveličarja." Izaija 45, 8. Ko so tedaj judje in neznabogi, sosebno pa pobožni očaki, živo spoznali, da jim je treba božjega učitelja in rešenika , in po njem goreče in neprenehoma hrepeneli, se jih je neskončno dobrotljivi Gospod Bog usmilil, ter jim ga poslal, kterega imenujemo „Jezus Kristus". Zato bodemo se zdaj učili o ljubem Jezusu Kristusu. , Kristina, beri dalje. Od drugega člena vere. Kako se glasi . . . Kak nauk zapopada drugi člen vere? Prav. Ali ne samo drugi člen vere hranuje v sebi prelepi nauk o drugi božji osobi, to je o premilem Jezusu Kristusu, ampak tudi tretji, četerti, peti, šesti in sedmi. V teh členih svete vere se bodemo učili o nje¬ govem rojstvu, učilstvu in čudežih, terpljtnji, smerti, vstajenju in vnebohodu. Kaj se. ti dozdeva, ali so judje vero v enega pravega Boga ohranili? Kaj so počenjali? Kaj so naposled judje in nezna¬ bogi piav živo spoznali? Kako so sosebno brumni očaki po Mesiju 73 hrepeneli? Kedaj je toraj neskončno dobrotljivi Gospod Bog reše- nika poslal? Kako mu je bilo ime? Le dalje beri. „Kdo je . . . Zdaj smo slišali, kdo je Jezus Kristus, namreč 1. edino rojeni Sin Boga Očeta. Beseda »edinorojeni 11 pomenja, ki je rojen iz natore in bitja drugega in je vedno v njem. Ljubi Jezus Kristus sam je rojen iz natore in bitja Boga Očeta in je tudi vedno v njem, je toraj ravno tak, kakor Bog Oče: namreč od vekomaj in bode vekomaj; tedaj je, kakor Oče, pravi živi Bog. Zato se imenuje „edinorojeni Sin Boga Očeta. To pravi Bog Oče sam ljubemu Jezusu Kristusu: „Iz sebe sem te rodil pred zgodnjo danico — od vekomaj 41 —. Psalm 10'J, 3. Po tem takem je mili Jezus Kristus sam pravi m resnični Sin božji. Sicer se pa angelji in ljudje tudi sinovi ali otroci božji imenujejo; ali angelji in ljudje niso od vekomaj sinovi ali otroci božji, kakor pre¬ ljubi Jezus Kristus; marveč angelji in ljudje so še le v času po¬ stali sinovi ali otroci božji, in sicer angelji so postali sinovi ali otroci božji, ko jih je preljubi Gospod Bog stvari! iz zgolj milosti božje in mi ljudje postajamo sinovi ali otroci božji v svetem kerstu tudi le iz zgoij milosti božje, ker nas Bog Oče kot sinove in hčere prevzame. Kteri zmed vas more povedati, zakaj se premili Jezus Kristus imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta? Viljem! Povej. Ali se angelji in ljudje ne imenujejo tudi si¬ novi ali otroci božji ? Po tem takem pa mili Jezus Kristus ni edino¬ rojeni Sin Boga Očeta ali Sin božji? Zvesto si poslušal. Na krasno podobico za to, da si tako pazno poslušal. Jezus Kristus je 2. naš Gospod, p os ta v o daj a v ec in učitelj. Preljubi Jezus Kristus se imenuje „n a š Gospod 11 zato, kajti nas je odkupil iz peklenske oblasti in sužnosti. Po podedo¬ vanem grehu smo bili razun preblažene Marije device vsi zapadli peklenskemu duhu v oblast in sužnost. Nismo bili več otroci božji, marveč hudičevi, toraj obsojeni v večno pogubljenje. Usmiljeni Jezus Kristus pa nas je s svojim britkim terpljenjem in grozepolno smertjo na križu iz hudičeve oblasti iu sužnosti odkupil; je toraj postal naš Gospod, mi pa njegova lastina. Klotilda, zakaj se imenuje ljubi Jezus Kristus naš Gospod ? Mili Jezus Kristus se imenuje dalje „p o s t a v o d a j a v e c 1 , kajti je staro postavo, dano po Mojzesu, ktero so bili pismarji iu farizeji popačili, spet popravil in zboljšal. Pismarji in farizeji so bili na primer postavo ali zapoved glede ljubezni do bližnjega zelo popačili. Učili so namreč, da se ima ljubiti le samo prijatelj in dobrotljivnik; sovražnik pa čertiti. Ljubi Jezus pa je naravnost za¬ povedal ljubili ne le samo prijatljev, sorodnikov in doinačev, ampak vse ljudi brez razločka, toraj tuje, drugovernike, sovražnike, govoreč: Jes pa vam povem: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kleri vas sovražijo, in molite za-nje, kteri vas preganjajo in obre¬ kujejo, da hote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje Šolske katekeze. II. ® 74 svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežiti na pravične in krivičneMat. 5, 44—45. Tudi je dal nove postave ali zapovedi, tako na primer, da imamo mili materi sveti rimsko-katoljški cerkvi pokorni biti, če hočemo srečno večno življenje v prelepih nebesih zadobiti. Eekel je: „Ce pa — kdo — cerkve ne posluša, naj ti bode kakor nevernik — neznabog, ajd —in očiten grešnik?“ Mat. 18, 17. Vincencij, zakaj pravimo, da je mili Jezus postavodajavec ? Kaj so pismarji in farizeji na primer učili o zapovedi ljubezni do bližnjega? Kaj pa je usmiljeni Jezus glede te zapovedi naravnost rekel? Ali je morebiti tudi kako novo zapoved ali postavo dal? Učitelj se ljubi Jezus imenuje, kajti je ljudi učil tri leta. Kaj pa je mili Jezus učil? Učil je najsvetejše nauke. Učil je, kaj smo dolžni dobremu Gospodu, samim sebi in bližnjim storiti, da srečno dojdemo v prelepe nebesa. Skoraj vse pa, kar je usmiljeni Jezus Kristus učil, branja v sebi sveto pismo nove zaveze. Vsako nedeljo mešniki vernim predberejo presvete Jezusove nauke, namreč sveto evangelje, ktero nam ko svitla luč v presrečne nebesa pot kaže. Klara, zakaj se imenuje ljubi Jezus Kristus učitelj? Kaj nas je učil? Kje se shranja, kar je učil? Ali kdaj slišiš predbrati, kar je učil? Vid, beri. Kaj p o menja ime Jezus? . . . Presveta be¬ seda „Jezus“ je hebrejska ali judejska in se po naše pravi rešitelj ali zveličar. Ako bi kdo izmed vas v jamo ali v vodo padel in ga drugi ven potegne, je ta njegov rešitelj ali rešenik. Usmiljeni Jezus pa ni le enega ali veliko človekov iz jame večnega pogubljenja po¬ tegnil ali rešil, temuč vse ljudstva in vse narode; zakaj zavoljo greha pervih starišev so bili razven preblažene Marije device vse ljudstva in vsi narodi v jamo večnega pogubljenja padli. Toraj se preljubi Jezus po vsej pravici imenuje rešitelj ali rešenik in sicer vseh ljudstev in narodov. Katarina, kaj pomenja ime„Jezus“? Kte- rega človeka imenujemo rešitelja ali rešenika? Zakaj imenujemo toraj preljubega „Jezusa“ rešitelja ali rešenika in sicer vseh ljudstev in narodov? Volfgang, beri daljo: Z a k a j se Jezu su z veličar pravi? Zveličar se mu pravi, . . . Presveta beseda „Jezus“ no pomenja samo rešitelj ali rešenik, ampak tudi zveličar. Po podedovanem grehu smo se bili pri neskončno svetem Gospod Bogu zadolžili ali zamerili, in ni nas rad imel. Ako se kdo pri kom zadolži ali zameri, se. krivega stori kazni, male ali velike, kakoršno je zadolženje, malo ali veliko. Naši stariši in mi po nijuh smo bili žalili samega Go¬ spod Boga, ki je neskončen in večen. Zadolženje je toraj bilo ne¬ skončno, toraj bi tudi kazen morala biti neskončna ali večna. Vsega tega: večnega zadolženja in večne kazni za neskončno zadolženje ali večne smerti • večnega pogubljenja — nas je usmiljeni Jezus otel; pa nam tudi ob enem nebeške vrata odperl, ter nam pridobil večno zveličanje. Zato se imenuje tudi zveličar. Adalbert, beri ti dalje: Kako se Jezusu še pravi? Je- 75 zusu se tudi pravi Kristus, . . . Besedi Kristus in Mesija pomenjate eno isto. Ali veš, kaj pomenja beseda Mesija? Kes, beseda Mesija pomenja „Maziljeni“, ki je z močjo od zgoraj obdarovan. Kavno to pomenja tudi beseda „Kristus“. Mesija je hebrejska, Kristus pa gerška beseda. Zakaj se pa imenuje Jezus Mesija ali Kristus, to je Maziljeni? Na božje povelje so v stari zavezi s svetim oljem ma¬ zilili preroke, više duhovne in kralje v pomen, da jim je ljubi Go¬ spod Bog imenitno in visoko službo izročil. Ko je mili Jezus na svet prišel, izročil mu je ljubi Oče nebeški tudi trojno službo. Bil je prerok — preroki so v imeni božjem učili in sveto živeli —, kajti nebeški lepo je učil in presveto živel; bil je viši duhoven — duhovni so za ljudstvo darovali in molili —, kajti je sam sebe na križu nebeškemu Očetu za grehe vsega sveta daroval; je pa tudi naš najviši kralj — kralji so sebi od Gospod Boga izročene ljudstva vladali —, kajti v nebesih poveličan ves svet vlada in ga bode vladal do konca časov. Zavoljo tega prav za prav le samemu Jezusu gre prečastno ime Kristus ali Mesija, to je Ma¬ ziljeni. Sicer ga nihče ni kakor v stari zavezi preroke, više du¬ hovne in kralje, na truplu s svetim oljem mazilil; ampak ljubi Oče nebeški je oblagodaril njegovo človeško natoro s posebnimi milostmi in darovi svetega Duha. To je mili Jezus v Nacaretu v shodnici sam rekel: Duh Gospodov je nad menoj; zato me je on mazilil, in me je poslal evangelije oznanovat ubogim. Luk. 4, 18. Justina, kaj pomenja beseda „Kristus“? Ktera beseda še ravno to pomenja? Zakaj se mili Jezus imenuje Kristus ali Mesija, to je, Maziljeni? Zakaj so v stari zavezi preroke, više duhovne in kralje mazilili? Kako je bil ljubi Jezus prerok? Kako viši duhoven? Kako kralj? Ali je bil res s svetim oljem na truplu maziljen? Kaj pada? Albert, beri dalje. Zakaj se imenuje Jezus Kristus edinorojeni Sin božji? . . . To sem vam že razlagal. Ali še veš? Kako smo pa mi in angelji sinovi ali otroci božji? Julijana, poskusi ti dalje brati? Kako je Jezus Kristus Kog in človek vkup? Jezus Kristus je Bog in človek vkup, • • . Kavno smo slišali, da je ljubi Jezus Kristus rojen iz natore in bitja Boga Očeta in da je vedno v njem. Kajti je rojen iz na¬ tore in bitja svojega Očeta nebeškega, je toraj tudi od vekomaj, pravi živi Bog. Kot Bog se ni nikdar nikoli začel. Da je mili Jezus Kristus pravi živi Bog , ste že lani se učili. Usmiljeni Jezus je namreč čudeže delal iz svoje moči in oblasti. Iz svoje moči in oblasti čudeže delati zamore le Bog. Aleksander, ali še veš, kaj je čudež? Kje je mili Jezus pervi čudež storil? Kdo zamore vodo spreminjati v dobro vino? Ljubi Jezus pa je vodo spremenil v dobro vino. Kdo je toraj? Mili Jezus pa tudi sam pravi, da je s svojim nebeškim Očetom enega, namreč božjega bitja, govoreč: „Jaz in Oče sva eno.“ Janez 10,30. Sveti aposteljni so ljubega Jezusa naravnost Gospoda in Boga imenovali. Ko je na primer sveti apostelj Tomaž od smerti 6 * 76 vstalega Jezusa pervikrat videl, je ves zgrevan vskliknil: „Moj Go¬ spod in moj Bog!" Janez 20, 28. Od svetega Duha razsvitljena cerkev je zmirom učila, da je mili Jezus pravi resnični Bog, kakor nja nebeški Oče, ter je iz občestva ali družbe pravovernih kristi- janov izbrisala, ki so tajili, da je usmiljeni Jezus Kristus pravi živi Bog. Jožefa, ali ni mili Jezus sam rekel, da je svojim nebeškim Očetom enega, namreč božjega bitja? Kako je rekel? So li tudi sveti aposteljni ljubega Jezusa kot Boga imeli? Kako je vskliknil sveti Tomaž? Kako je pa sveta cerkev učila? Usmiljeni Jezus pa ni le Bog, ampak tudi pravi človek. Je pravi Bog in pravi človek vkup, toda v eni osobi. Kodar je hodil in kjer koli je bil, povsod in zmiraj je bil pričejoč kot pravi Bog in pravi človek. Kot Bog je od vekomaj in kot človek je v času, kajti je se začel, ko je bil rojen v Betlehemu. Aleš, je li mili Jezus samo Bog? Ali je bil kot Bog za-se? in kot človek za-se? Kako pa? Ali je bil kot človek tudi od vekomaj ? Zakaj ne ? Johana, beri dalje. „Zakaj se Jezus Kristus naš Go¬ spod imenuje? Naš Gospod se imenuje, . . . Tudi to sem vam že razložil? Ali veš, zakaj pravimo ljubemu Jezusu Kristusu naš Gospod? Kes je tako. In zakaj odrešenik? Alfonz, beri zadnje uprašanje. Zakaj se je Siu božji včlovečil? Sin božji se je včlovečil, . . . Tudi to sem vam več¬ krat razlagal. Ali veš, zakaj se je Sin božji včlovečil ali človek postal? Ali bi ne bil mogel po božji natori ali kakor Bog terpeti in umreti? Zakaj ne? Ali bi bil čutil, ko so ga bičevali, s ternjem kronali in na križ pribijali? Leta 317 po Kristusovem rojstvu je na Egipčanskem v mestu Aleksandriji nek hudobnež, z imenom Arij, jel krivo učiti, da ljubi Jezus Kristus ni s svojim nebeškim Očetom enega božjega bitja, da toraj ni Bog. Ker hudobni krivoverec ni hotel preklicati svoj krivi nauk, se je v mestu Nicaji zbralo leta 325 tri sto osemnajst škofov. Enoglasno so poterdili nauk svete katoliške cerkve, da mili Jezus Kristus ni le samo človek, ampak tudi pravi Bog, ter so terdovratnoga krivoverca izobčili ali izbrisali iz občestva pravo¬ vernih kristjanov. Neskončno pravični Gospod Bog je hudobnega krivoverca Arija sila ostro kaznih Ko je hudobnež s svojimi malo¬ pridnimi tovariši v mesto Konstantinopel hotel slovesni vhod imeti, precej oboli ter gre na stran k potrebi. Ker ga dolgo ni nazaj, grejo ga iskat. Najdejo ga mertvega v njegovi kervi ležati, ves drob se mu je bil iz suh Spoznajmo toraj zmirom in povsod, da je mili Jezus Kristus naš Gospod in Bog. Sosebno pa presveti imeni Jezus Kristus častitljivo in zaupno na pomoč kličimo v stiskah in skuš¬ njavah. Radi se pozdravljajmo in pobožno s prelepim, kristjanskim pozdiavom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus" — na vse veke. Amen. Sveta prava vera je nebeški ključ: Kdor jo zataji, si ugasne večno luč. 77 Tretji čleo vere. i. Rojstvo Jezusa Kristusa. Nacaret. Betlehem. Jerica, beri o tretjem členu vere. Kako se glasi tretji člen vere? Tretji člen vere se glasi: Kteri je spočet. . . Kako se glasi tretji člen vere? Le dalje beri. Ima li Jezus očeta? Jezus ima kakor Bog . . . Kajti je mili Jezus rojen iz natore in bitja nebeškega Očeta, in je toraj pravi Bog, ima kakor Bog tedaj nebeškega Očeta za svojega Očeta. Po tem takem kakor človek ali po človeški natori nima nobenega očeta. Alojzij, po kteri natori ima ljubi Jezus očeta? Zakaj po božji natori ali kakor Bog? More li toraj imeti po človeški natori ali kakor človek očeta? Koga ima očeta po božji natori ali kakor človek očeta? Koga ima očeta po božji natori ali kakor Bog? Helena, beri dalje: Ali ni bil Jožef oče Jezusa Kri¬ stusa? Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Mili Jezus Kristus je imel le po božji natori ali kakor Bog Očeta in sicer nebeškega Očeta, kajti je bil božji Sin. Po človeški natori ali kakor človek nima očeta. Sveti Jožef je bil le rednik ali oskerbitelj Jezusa Kri¬ stusa, to je, sveti Jožef je varoval ljubega Jezusa in mu skerbel za stanovanje, za hrano , za obleko, za zdravje, ga je učil moliti, delati in lepo vedeti se. Morebiti so stariši kterik izmed vas spre¬ jeli tujega, zapuščenega otroka. Skerbijo mu tudi, kakor vam, za stanovanje, hrano, obleko zdravje, ga učijo moliti in ga, v šolo pošiljajo. Mu niso stariši, marveč le redniki ali oskerbitelji. Tak reditelj ali oskerbitelj je tudi sveti Jožef milemu Jezusu bil. Skerbel je za-nj bolj, ko oče za lastnega otroka skerbeti zamore. Zato je hvaležni Jezus svojega reditelja ali oskerbitelja neizrečeno rad imel in preblažena mati božja je svetega Jožefa naravnost Jezusovega očeta imenovala. Lukež 2, 8. Preljubi Oče nebeški sam je svojega Sina, premilega Jezusa, svetemu Jožefu v varstvo izročil. Ambrozij, a li ni bil sveti Jožef oče Jezusa Kristusa? Zakaj ne? Bes, po člo¬ veški natori ali kakor človek ljubi Jezus nima očeta. Kdo pa je bil sveti Jožef milemu Jezusu? Kaj je to rednik? Kdaj bi bili tvoji stariši redniki ali oskerbitelji? Kako je skerbel sveti Jožel za lju¬ bega Jezusa? Kdo je milemu Jezusu svetega Jožeta varha izvolil? Genovefa, bodeš ti dalje brala: Je li imel Jezus mater? Jezus kakor Bog ni imel nobene matere, kakor človek je imel . . ■ Dobro si zapomnite: po božji natori ali kakor Bog ima ljubiti Jezus očeta in sicer nebeškega Očeta, matere pa nima po božji natori ali kakor Bog, kajti je iz Boga Očeta rojen od vekomaj; po človeški natori ali kakor človek pa nima očeta, marveč le mater in 78 sicer Marijo, presveto devico. Ali veš, po kterinatori ima mili Jezus očeta? Koga? Ali ima po božji natori ali kakor Bog tudi mater? Po kteri natori pa ? Koga ima tedaj po božji uatori ali kakor Bog ? Koga pa po človeški natori ali kakor človek? Andrejček, beri ti dalje: Zakaj se Marija mati božja imenuje? Marija se imenuje mati božja, ... Ali še veš, kdo je ljubi Jezus Kristus? Kes, Bog in človek je vkup. Gotovo bodeš vedel, zakaj se presveta Marija mati božja imenuje? Angela, beri dalje. Od kogajeMarijaJezusa spočela? Marija je Jezusa od svetega Duha spočela. Kje je bila doma presveta Marija devica? Kako je bilo ime njenimstarišem? Kakega rodu so bili? Od kterega kralja so izhajali? Ali so bili bogati, ker so iz¬ hajali od kralja Davida? Kaj pa da? Kakega vedenja ali zader- žanja so bili? S kom je bila presveta Marija devica zaročeua? Kakega rodu je bil sveti Jožef? Je li bil bogat? S čim si je živež prisluževal? Glej, preljubi Gospod Bog tudi uboge ljudi rad ima, ako so le pobožni in si pridno in pošteno svoj živež prisluževajo. Zato ne smemo nikoli biti žalostni in nejevoljni, ako smo ubogi in si moramo s težavnim delom živež prisluževati. Ako predobremu Gospod Bogu zvesto služimo in se greha skerbno varujemo, mu bolj dopadamo, kakor kralj ali cesar na zlatem prestolu, ki pa grešno živi. Anton, ali je preljubi Gospod Bog presveti Mariji devici na¬ znanil, da bode porodila rešenika ? Koga je poslal k njej ? Kaj je delala, ko je veliki angelj Gabrijelj k njej prišel? Kako jo je po¬ zdravil? Kako je bilo presveti Mariji devici, ko je angeljevo po- zdravljenje zaslišala? Zakaj se je prestrašila? Kako jo je veliki angelj Gabrijelj utolažil? Kaj je preblažena Marija devica na to od¬ govorila? Kako jej je veliki angelj Gabrijelj razjasnil, da bode de¬ vica ostala, akoravno bode božjega Sina porodila? Glej, zategadelj pravimo, da je preblažena Marija devica spočela od svetega Duha, kajti j e j j 0 velike angelj Gabrijelj rekel: „Sveti Duh bode prišel v te in moč Najvišega te bode obsenčila. 11 Ana, ktera prelepa molitev nas spominja, da je veliki angelj Gabrielj preblaženi Mariji devici oznanil, da bode rešenika porodila? Moli prav lepo angeljsko po- zdravljenje ali angelj Gospod. Ali zdaj veš, zakaj molimo angeljsko pozdravljenje ali angelj Gospodov? Veš li tudi, kteri praznik nas spominja, da je veliki angelj Gabrijelj preblaženi Mariji devici na božje povelje oznanil, da je izvoljena mati božjega Sina? Kako še imenujemo praznik oznanenja preblažene Marije device? Zakaj praznik včlovečenja božjega Sina? Ali tudi veš, kteri den obhajamo ta praz¬ nik? Ti bodem pa jaz povedal. Veseli praznik oznanenja preblažene Manje device ali včlovečenja božjega Sina obhajamo vsako leto dne sušca ali marca. Anzelm, kam je šla prav naglo preblažena Manja devica, potem ko jej je veliki angelj Gabrijelj oznanil, da je izvoljena mati božja? Kje je bila doma Marijina teta Elizabeta? Kako je bilo ime njenemu možu? Kdo je bil Cakarija? Kaj je 79 storila preblažena Marija devica, ko je stopila v Caharijevo hišo ? Kaj morate tudi vi storiti, kedar vas stariši pošljejo k sosedu ? Kako morate pozdravljati? Kotija, kako morate pa na potu pozdravljati? Ali ni bila sveta Elizabeta napolnjena s svetim Duhom, ko je pre¬ blažena Marija devica k njej prišla? Kako je tedaj z velikim glasom zavpila. ? Ktero prelepo pesem je na to preblažena Marija devica zapela? Kako dolgo je ostala pri svoji teti Elizabeti? Zakaj okoli treh mescev? Kam se je po rojstvu svetega Janeza kerstitelja spet podala? Glej „šolske katekeze za pervence,“ str. 27—30. Kajti ste mi tolikanj lepo in dobro odgovarjali, povedal vam bodem nekoliko o mesticu Nacaretu, kjer so stanovali Marija, njeni stariši Joabim in Ana, in njen ženin Jožef. Naearet so pravi po naše cvetlica in sicer po pravici, kajti je v njem rojena najlepša cvetlica, rožna devica Marija. Mestice Naearet je v lepem goratem kraju na Galilejskem 24 ur od Jeruzalemskega mesta, ktero je na Judejskem. Hiša, v kteri je stanovala preblažena Marija devica s svojimi starši in s svojim ženinom, je bila konec mesta proti Jeruzalemu v skalo vsekana jama z nekoliko predzidjem. Sveta Helena, mati pervega kristijanskega rimskega cesarja Konštantina Velikega, je dala nad hišo lepo cerkev zidati. V cerkvi je na mestu, kjer je veliki angelj Gabrijelj na božje povelje oznanil preblaženi Mariji devici, da je izvoljena mati božja, steber in blizo meter od tega stebra je drug steber, kjer je klečala, preblažena Marija devica. Eden teh stebrov je še cel. Leta 1291 so v sveto deželo priderli neverni in grozoviti Turki, ter so to cerkev popolnoma razsuli. Danešnji den je na mestu cerkve samostan ali klošter častitih očetov frančiškanov. V sredi samostana je cerkev. Pod altarjem je kraj ali mesto, kjer je Sin božji se včlovečil. Na oltarju gorijo pa brez prenehanja luči. Na prelepi plošči iz mramorkamna (pod altarjem) je z velikimi pismenkami zapisano: „Tukaj se je Beseda včlove- čila.“ V Nacaretu je zdaj okoli 7000 stanovalcev, kristjanov je naj¬ več med njimi. Naearet, kakor vsa sveta dežela, je v turški oblasti. Kdo mi more o mesticu Nacaretu kaj povedati? No, Avguštin, pripoveduj! Cecilija, beri dalj: Kje je Marija Jezusa porodila? Marija je Jezusa v Betlehemu v enem hlevu porodila. Kje je bila doma preblažena Marija devica ? Kako seje pa prigodilo, da je obljubljenega rešeuika v mesticu Betlehemu na Judejskem porodila? Zdaj vemo, zakaj je preblažena Marija devica milega Jezuščeka v judejskem mesticu Betlehemu porodila. AL pokaj ga ni v kaki prelepi hiši porodila, marveč v bornem hlevu? Benedikt, ali je že dolgo, odkar je pre¬ blažena Marija devica božjega Sina porodila ? Kako imenujemo noč, v kteri se je rodil preljubi Jezušček ? Kako pa den ? Zakaj sveta noč in sveti den ? Ali ne imenujemo svetega dnu tudi Božič ? Zakaj Božič ? Kaj moramo storiti sveto noč, sveti den ali o Božiču ? Kaj na- 80 rejajo v nekterih krajih po hišnih hramih? Kaj pomenja raj po hišnih hramih? Po mestih in tergih postavljajo tudi Kristusovo ali Božično drevce, na kterem gori veliko svitlih lučie in visijo pozla¬ čeni orehi, jabelka in ostaie dobre in sladke reči, ki se pridnim otrokom delijo, kaj pomenja vse to? V naši cerkvi so o svetem Božiču na oltarju jaslice, v katerih leži lepo detice; kaj pomenjajo jaslice in lepo detice ? O vseh drugih še tolikanj visoko svetih praz¬ nikih in nedeljah gremo po dne k službi božji, o svetem Božiču pa že gremo o polnoči; zakaj ravno o svetem Božiču že o polnoči ? Pokaj je cerkev o svetem Božiču neizrečeno lepo ozaljšana in raz- svitljena? Glej, šolske katekeze za pervence“ str. 31—33. Tudi o mesticu Betlehemu in jaslicah vam moram nekoliko povedati. Mestice Betlehem je na Judejskem, kake dve uri od Je¬ ruzalema, in se voli po naše hiša kruha, kajti je v njem rojen pre¬ ljubi Jezus Kristus, ki je živi kruh, kteri je prišel z nebes. Janez 6, 61. Mestice Betlehem je na gori. Pot do nja je sicer kamnita in neravna; ali obdana na obeh straneh od lepih njiv, vinogradov, smokev ali fig in oljk, ki delajo romarju prijetno popotovanje. Betlehem so tudi Davidovo mesto imenovali Lukež 2, 11., kajti se je ondi kralj David rodil. Nekdaj je bilo mestice dobro zidano vterjeuo; zdaj je pa revna ves in nima nobene lepote, nima ne ozidja, ne lepih hiš. Vse hiše so revne in šteje se jih komaj sto, v kterih prebiva nekoliko ubogih katoljških kristjanov. Kakih dvesto korakov od Betlehema preti vzhodu imajo častiti očetje frančiškani samostan z lepo cerkevjo, v kteri je rojstno mesto božjega deteta. Pobožna mati pervega kristjanskega rimskega .cesarja Konstantina Velikega, namreč sveta Helena, je tudi na tem mestu dala lepo cerkev v čast preblaženi Mariji devici sezidati. Ravno pod velikim oltarjem je skalnata jama, v kteri se je rodil preljubi Jezus Kristus. V jamo se gre po zvitih stopnicah. V sredi jame, kamur nikoli den ne po¬ sveti,. gori vedno 32 srebernih svetilnic. Zadej proti vzhodu je mesto, kjer je preblažena Marija devica ljubega Jezuščeka porodila. V mramor vložen kamen in sreberna zvezda z napisom: „Tu je bil od Marije device Jezus Kristus rojen 44 , kaže rojstno mesto. Sveto uoč grejo kristjani v. procesiji semkej. Na čelu procesije grejo oče gvardijan ali predstojnik očetov frančiškanov, ter nesejo v naročju prelepo podobo premilega Jezuščeka. Za njimi grejo ostali duhovni, domači kristjani in romarji, vsak žgečo bakljo v roki. Na rojstnem mestu se evangelje svetega večera poje, in pri besedah: „Iu ga je v plenice povila 41 povijejo ože gvardijan milega Jezuščeka tudi v plenice, pred-nj pokleknejo iu z nazočimi molijo. Kdo izmed vas mi more povedati, kar sem vam zdaj pravil o mesticu Betlehemu ? Povej Barbika! i • - e 0 vam ,r| oram uekaj povedati. Jasli, v ktere je bila premažena Marija prelepo božje detice položila, bile so lesene. 1 ozueje so jasli z nekaj kamni od jame prenesli v mesto Rim, kjer I 81 so jih v lepi sreberni shrambi v cerkev matere božje, imenovane „Marija velika“ dajali in jih o svetem Božiču na ogled in počeščenje postavljajo. Navada, po cerkvali in hišnih hramih napravljati o svetem Božiču jaslice, pa izhaja od svetega Frančišeka Asiškega, ki se zavoljo svoje plamteče ljubezni do milega Jezuščeka tudi „Serafiuski“ imenuje. Ta sveti mož je od rimskega papeža dovoljenje dobil, v svoji majhni cerkvici o svetem Božiču narejati jaslice, v kojih je bila lepa podoba milega božjega deteta, pri in okoli jaslic so bili preblažena mati božja, sveti Jožef, osi ek in volek, ktera sta božje dete s svojo sapico ogrevala, zadej pa pastirji. Sveto noč je sveti mož Frančišček v cerkvici prižgal veliko veliko lučic, cerkvica je bila rajski razsvitljena, prišli so njegovi tovariši frančiškani, k ter ih početnik je ravno ta sveti Frančišček, prišli so tudi verni od vseh krajev, ter so bili pri službi božji in so prelepe pesmi v čast novorojenega Zveličarja prepevljali. To je vernim neizrečeno dopudlo in precej so jeli po cerkvah in hišnih hramih o svetem Božiču jaslice narejati. Kteri med vami mi ve povedati o Betlehemskih jaslicah? Povej Bernardek. Od kod pa je navada, o svetem Božiču po cerkvah in hišnih hramih jaslice narejati? Slišali ste danes o res prav lepih inpodučnih rečeh. Oj, pre¬ ljubi otroci, le prav pobožno in sveto se obnašajte doma in v cerkvi o svetem Božiču. Premišljujte in posnemajte globoko ponižnost ljubega Jezuščeka. Akoravno božji Sin, vendar le je rojen bil v bornih jaslicah. Le ponižno serce Gospod Bogu dopada. Kaj pomaga vsa lepota, Ako serce lepo ni? Vsa nečimurnost je zmota, Ki nedolžnost oslepi. II. Rojstvo Jezusovo so zvedeli I. pastirji, 2. trije Modri. Umoritev nedolžnih otročičev. 3. Ljudje v tempeljnu. Dvanajstletni Jezus potuje v Jeruzalem, Veronika, kteri so najprej zvedeli, da je preblažena Marija devica milega Jezuščeka porodila? Kako se je prigodilo, da so pastirji najprej zvedeli? Kam so se veruili augeljščki, ko so pre¬ lepo pesem: „Gloria in exce!sis Deo.. ali slava Bogu na višavah 11 zapeli? Kaj so pobožni pastirji počeli? „Komu so pravili, kar so videli? Glej, tako so po bogoljubnih pastirjih domači in ostali ljudje zvedeli. Blažek, kam nesejo malo detice koj po tem, ko na Svet pride? Pokaj pa v cerkev? Kaka navada pa je pri Judih bila? Kako ime so božjemu detetu dali? Kaj se veli hne „Jezus" po naše? Zakaj rešeuik? Zakaj zveličar? Ali ue pra- 82 vimo ljubemu Jezusu tudi Mesija ali Kristus? Kaj pomenjate be¬ sedi Mesija ali Kristus? Kdo je dal božjemu detetu presveto ime Jezus? Kako je rekel veliki augelj Gabrijelj ua božje povelje pre- blaženi Mariji devici, da ima imenovati božje dete? Valburga, kteri sc za pobožnimi pastirji zvedeli, da se je preljubi zveličar v Betle¬ hemu rodil? Kako še imenujemo tri kralje? Zakaj ,.Modre“? Kako je bilo ime trem kraljem? Kako so trije Modri ali kralji zvedeli, da je preblažena Marija devica rešenika porodila ? Pripoveduj nam vse lepo. Boštijan, Valburga je le lepo pripovedovala, kako so trije Modri ali kralji v Betlehem prišli, ti nam pa bodeš pravil, kaj so milemu Jezuščeku darovali. Zakaj so zlata darovali? Zakaj kadila? Zakaj mire ? Kteri praznik nas spominja, da so trije Modri ali kralji v Betlehem prišli in božjemu deticu zlata, kadila iu mire darovali? Urška, ali so se trije Modri po tistem potu v svojo do¬ movino vcrnili? Zakaj ne? Pokaj je hotel hudobni kralj Herod lju¬ bega Jezuščeka umoriti ? Je li umoril božje detice ? Kako se je neki prigodilo, da ga ni umoril? Kake otročiče je ukazal umoriti? Kteri sopraznik nas opominja, da je grozoviti kralj Herod dal ne¬ dolžne otročiče pomoriti? Kaj delajo ta den otroci? Kaj pomenja šapanje? Cirilik, ali veš, kako je neskončno pravični Gospod Bog hudobnega kralja Heroda kaznil, ker je dal nedolžne otročiče po¬ moriti? Kako dolgo je ostalo božje dete s presveto materjo Marijo in s svetim rednikom Jožefom na Egipčanskem ? Kdo je rekel sve¬ temu Jožefu, se verniti s premilim Jezuščkom in ž njegovo presveto materjo Marijo? Je li ostal ž njima na Judejskem ali na Galilej¬ skem? Zakaj na Galilejskem v mesticu Nacaretu? Glej, kako je sveti Jožef za milega Jezuščeka skerbel, ter ga varoval smertne nevarnosti. Zakaj se toraj imenuje Jezus „Nazarejski“ ? Terezika, kteri so najprej zvedeli, da se je ljubi Zveličar rodil? Kteri pa za pastirji? Kteri so še zvedeli? Kako so zvedeli ljudje v tempeljnu po Simeonu in Ani ? Kteri sveti praznik nas opominja te lepe dogodke? Kako še imenujemo ta praznik? Zakaj darovanje našega Gospoda Jezusa Kristusa? Ali ga ne imenujemo tudi „sveč- nica u ? Zakaj? Preblažena Marija devica je iz pokorščine in poniž¬ nosti storila, kar je bil dobri Gospod Bog zapovedal, kaj moramo tudi mi? Kaj si pripravlja, kdor zvesto dopolnuje božje postave? Ja, res je: Kdor božje postave spolnuje zvesto, Si spravlja bogastvo za sveto nebo. Dominik, kje sta bivala preblažena Marija devica in sveti Jožef z milim Jezuščekom po tem, ko so iz Egipčanskega v domačo deželo se vernili? Zakaj v Nacaretu na Galilejskem? Kako dolgo je bival ljubi Jezus v Necaretn? Kaj vemo o njem, ko je bil dva¬ najst let star? Zakaj je šel v Jeruzalem velikonočne praznike ob¬ hajat? Ali so morale žene in otroci tudi hoditi? Kako daleč je 83 bilo od Nacareta v Jeruzalem? Rozalija, povej, kaj se je prigodilo, ko je mili Jezušček s svojimi starši šel v Jeruzalem veliko¬ nočne praznike obhajat? Edvard, kako pa to, da sta presveta mati božja in Jožef, ljubega Jezuščeka zgubila? Kdaj in kje sta ga našla? Kaj jepreblažena Marija devica rekla, ko ga je našla? Kam je mili Jezušček potem z Marijo in Jožefom šel? Kaj pravi sveto evaugelje, kako se je v Nacaretu vedel ali obnašal? Kaj vas dvanajstletni je¬ zušček uči ? Glej šolske katekeze za pervence“ stran 33—47. Le svete reči So za mlade ljudi. III. Rojstvo Janeza Kerstitelja. Njegov nauk v puščavi. Kersti ljubega Jezusa v Jordanski reki. Roza, kam je šel božji fantiček Jezušček s svojimi starši po tem, ko sta ga v tempeljuu našla? Kako dolgo je bival pri svojih stariših v Nacaretu ? Kako se imenuje, ker se je izredil v Nacaretu ? Kako se je kaj vedel pri svojih stariših v Nacaretu? Kaj lepega in za vas posneme vrednega pravi o njem sveti Vincencij Fererij? Glej, kako rad je ubogal svoje stariše. Oj ubogajte tudi vi svoje ljube stariše, da boste dobremu Jezuščcku podobni. Kdor starše ljubi in spoštuje, Bogu, ljudem se prikupuje. Egidek, kaj je ljubi Jezus počel, ko je bil trideset let star? Koliko let je učil ? Kaj pa po tem , ko je tri leta učil ? Res, na svetem križu je za nas umeri, da bi nas večnega pogubljenja ali pekla rešil? Koliko je bil star, ko je za nas na križu umeri? Ali ni nekdo že nekoliko časa ljudi na Kristusov nauk pripravljal ? Ne¬ koliko sem vam že pravil o svetem Janezu kerstitelju. Danes pa vam bodem več povedal. Znano vam je, da očetu svetega Janeza Kerstitelja je bilo ime Caharija, materi pa Elizabeta. Mati Elizabeta je bila preblaženej Mariji devici teta. Bila sta tedaj ljubi Jezus in Janez kerstitelj sorodnika ali v žlaliti. Janez je bil pol leta stareji kakor mili Jezus. Janezova roditelja ali stariši sta bivala v judej¬ skih gorah v mestu Hebron ali pa v mestu Juta ali Jota. Bila sta oba prav pobožna in pravična. Lepo sta božje zapovedi dopolnovala in nikomur nista kaj hudega ali žalega storila. Nista pa imela otrok. Caharija je bil judejski duhoven. Judejski duhovni so bivali po raznih mestih. Kedar je kterega versta zadela, moral je iti v Je¬ ruzalem, v tempeljnu na oltarju kadilo zažigat. Judje so imeli edini tempelj v Jeruzalemu, kjer so smeli ljubemu Gospod Bogu darovati. Edini jeruzalemski tempelj je jude spominjal na edinega Boga. Doma, 84 v svojih krajih , so imeli shodnice, v kterih so smeli le molitve opravljati, psalme prepevljati in sveto pismo brati in razlagati. Eavno versta zadene Caharija. Gre toraj v Jeruzalem, ter celih osem dni v tempeljnu duhovske opravila opravlja. Nekega dne zažiga kadilo, množica pa v tempeljnovih preddvorih moli. Precej se pri¬ kaže Cahariju Gospodov angelj stoječ na desni strani kadilnega oltarja. Caharija, ko vidi angelj a, se prestraši in, groza ga obide. Gospodov angelj pa mu reče: Ne boj se, Caharija; zakaj tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena Elizabeta ti bode sina porodila, in njegovo ime imenuj Janez, po naše: božja milost. Veselja bodeš poskakoval in mnogo ljudi se bode razveselilo njegovega rojstva. Zakaj velik bode pred Gospodom; vina in močne pijače ne boue pil, in bode že v maternem telesu podedovanega greha očiščen in v prijetnega otroka božjega posvečen. Veliko Izraeljcev bode k Go¬ spodu Bogu spreobernil in jih bode na Kristusov prihod in nauk pripravljal. Kteri mi more to povedati? Begina, povej. Kako je bilo roditeljema svetega Janeza kerstitelja ime? Kje sta bivala? Kaj je bila Elizabeta presveti Mariji devici? Za koliko je bil Janez ker- stitelj stareji memo milega Jezuščeka? Kdo je bil Caharija? Povej nam zdaj vse prav lepo. Cahariju se je nemogoče zdevalo, da bode v svoji starosti sineka dobil. Zato je rekel angelju: Po čem bodem to spoznal, ali kako se bode to godilo, kajti sva oba stara? Gospodov angelj mu odgovori: Jes sem Gabrijelj, ki stojim pred Bogom, in sem poslan, ti to oznanit. In glej, mutast bodeš in ne bodeš mogel govoriti do dneva, ko se bode to zgodilo; zato ker nisi verjel mojim besedam, ktere se bodo dopolnile ob svojem, času. To izgovori angelj Go¬ spodov in se verne v sveta nebesa. Bila je pa navada, da je judej¬ ski duhoven po tem, ko je kadilo zažgal, ljudstvo blagoslovil. Ljud¬ stvo toraj čaka Caharija in se čudi, da se tako dolgo mudi v tem¬ peljnu. Ko pride ven iz svetišča, ne more blagoslovilnih besed iz¬ govarjati. Ljudstvo -spozna, da je Caharija neko posebno prikazen z nebes videl. Le miga ljudstvu in mutast ostane. Ko je osem dni svoje službe v tempeljnu dopolnil, verni) se je na svoj dom. — Feliks, ali se je Cahariju mogoče zdelo, da bode v starosti sineka dobil? Kaj je tedaj angelju rekel? In kaj mu angelj odgovori? Zakaj je ljudstvo v tempeljnovih preddvorih čakalo? Zdaj pa pazno poslušajte, kaj čudovitega se je godilo o Ja¬ nezovem rojstvu. Devet mescev po tem, ko se je bil Gospodov an¬ gelj Cahariju prikazal, je sveta Elizabeta sina povila. Koj se snidejo sosedje in sorodniki ali žlahta pri Elizabeti, ter goreče hvalijo pre¬ ljubega Gospod Boga., da jej je usmiljenje skazal, in se ž njo vred veselijo. Znano vam je, da so pri Judih dete osmi den po rojstvu obrezovali in mu ime dali. Caharijevega iu Elizabetinega sineka so tudi osmi dan po rojstvu obrezali, in so mu hoteli dati ime nje- 85 govega očeta, namreč ime Caharija. Toda mati Elizabeta reče: Tega ne, marveč Janez naj se imenuje. Odgovorijo jej; Saj ni ni¬ kogar v tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. Pomignejo pa očetu Cahariju, kako hoče, da bi se sinek imenoval. Oče si ukaže deskico ali tablico dati, na ktero zapiše: Janez je njegovo ime. In vsi se čudijo. Pri tej priči pa se odprejo njegova usta in njegov jezik, ter spregovori in Boga hvali. Vse sosede zdaj strah opade in po vseh judejskih gorah so se te reči razglasile. In vsi, kteri so te reči sli¬ šali , so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj neki bode iz tega deteta ? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim. Oče Caharija pa je bil na¬ polnjen s svetim Duhom in je prerokoval, rekoč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu itd.; To prelepo pesem slišite včasih v cerkvi pri mertvaških bilah pre- pevljati. Prične se s temi latinskimi besedami: Benediktus Dominus, Deus Izrael .... Majhni Janezek pa je rastel in močen prihajal v duhu. Živel je, ko je nekoliko odrasel, v pustem, samotnem kraji ali puščavi med mestom Jeriho in reko Jordanom, do tistega dne, ko mu je Gospod Bog ukazal, Mesijev prihod oznanovati. Lukež 1, 5—80. 'Glejte, kako čudovite reči so se godile o rojstvu svetega Janeza kerstitelja. Janez ja postal tolikanj slaven, svet mož, da ljubi Jezus sam spričuje, da med od žen rojenimi ni večegamemo svetega Janeza kerstitelja. Matevž 11, 11. — Otilija, ali moreš povedati, kaj čudovitega se je godilo o rojstvu svetega Janeza kerstitelja? Pa povej prav glasno in lepo. Kje je bival sveti Janez, ko je ne¬ koliko odrasel? Kaj pravi sam ljubi Jezus o njem? Kako je bil oblečen? Kaj je jedel in pil? Ferdinand, kako je sveti Janez v puščavi učil in opominjal ljudi? Ali ga je veliko ljudi hodilo po¬ slušat? Kteri ljudje so ga prišli poslušat? Kaj je rekel bogatim? Kaj cestninarjem? Kaj vojščakom? Na ktere ljudi je bil zelo hud? Kaj jim je rekel? Kaki'ljudje so bili farizeji? Kaki sadim ji ? Notburga, zakaj imenujemo svetega Janeza kerstitelja ? V kteri reki je sveti Janez ljudi z vodo oblival ali kerščeval? Ali je njegov kerst tudi podedovani greh izbrisal? Kako znamenje je bil Janezov kerst? V kterem svetem zakramentu se pri nas kristijanih podedovani greh izbriše? Ktera božja osoba ga izbriše? Kdo je pridobilkerstu moč, da se v njem podedovani greh izbriše? Filip, ali ni sveti Janez kerstitelj tudi usmiljenega Jezusa kerstil? Zakaj ne? Kaj se je godilo pri tem, ko je sveti Janez preljubega Jezusa Kristusa kerstil ? Kdo je presveta Trojica ali Troji-eno? Kdaj so se toraj tri božje osobe razodele ali prikazale? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 47-51. Bog sveti Duh ljubi ponižne, krotke, sramožljive in čiste ljudi. Zato se je nad milim Jezusom v telesni podobi, kakor golob, prikazal. Bodite toraj tudi vi tihi in odpuščajte njim, ki o vas hudo govorijo in vam kako krivico storijo. Bodite sramožljivi, ter nikoli kaj nespodobnega v glavi ne mislite, v sercu ne poželjujte 86 in ne storite, ne doma, ne na paši, ne sami s seboj, ne z drugimi, sosebno pa ne, kedar se umivate iii kopljete. Ponižnost, nedolžnost, dobrota serca Med vsemi bogastvi še največ velja. IV. Jezus se posti štirideset dni in noči, je od hudobnega duha skušan, in si izvoli svoje perve učence. Neža, kaj počnemo prej, ko vas učiti začenjam? Moli pre¬ lepo molitev: Pridi sveti Duh. . . . Zakaj molimo pred vsakim naukom to prelepo molitev? Ali se je tudi ljubi Jezus pripravljal, preden je učiti jel? Kako se je pripravljal? Kak kraj je puščava? Kako dolgo se je postil ? Kaj se je godilo po tem, ko se je štirideset dni in noči postil? Florijan, kdo je usmiljenega Jezusa skušal? Kaj se pravi, koga skušati? Kolikrat je hudobni duh milega Jezusa skušal? Kje ga je pervikrat skušal? Kako ga je skušal? Kaj je to: človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust božjih? Monika, kje je gerdi satan ljubega Jezusa drugikrat skušal? Kako ga je skušal? Kaj pomenjajo besede: ne skušaj Go¬ spoda , svojega Boga ? Frančišček, kje je peklenski vrag dobrega Jezusa tretjikrat skušal? Kako ga je skušal? Ali ga je še večkrat skušal? Zakaj ne? Kdo je ljubemu Jezusu stregel po tem, ko je peklenskega duha tolikanj serčno in srečno premagal? Vem, da bi radi vedeli kaj o puščavi, v kteri se je naš Zveličar Kristus Jezus postil. Precej, koga je sveti Janez v jordanski reki kerstil, podal se je mili Jezus v puščavo. Ta strahovita puščava je sredi med mestoma Jeruzalemom in Jeriho in se imenuje Kvarantana, to je, štiridesetnica. Neb učeni mož — nemški učenjak Schubert — piše o tej puščavi tako le: „Nikoli nisem hodil po bolj strašni puščavi, ki bi bila tako zoperna, kakor je ta. Ta pusti kraj je enak smertni postelji, na kteri nič ne raste.“ V tej strašnej puščavi je gora, na kteri se je ljubi Jezus postil. Med vsemi gorami judejske dežele najtežavuiša pot je na njo. Ta gora nima ne germovja, ne gozda; marveč samo kamenje, skalovje in pečine. Ena sama sterma steza derži na to goro, steza je samo poldrugo ped široka. Verh gore so same pečine, ki stojijo kakor zid; pod seboj pa imaš strašeu pre¬ pad, več sto metrov globok. Na sredi te gore je globoka jama, kjer je mili Jezus se postil in od hudiča pervikrat skušan bil. V ta spomin se vidi še nad jamo stara podoba: Kristus od hudiča skušan. V jami pa je oltar, da se leliko sveta meša obhaja. Ako se iz te jame doli gleda, vidi se zdolaj tolikanj globoka dolina, da se človeku omotica dela. Verh te gore pa je mesto , kjer je pe¬ klenšček ljubega Jezusa tretjikrat skušal, ter mu kazal vse kralje- 87 stva in veličastva sveta. Tudi tu je v spomin kapela postavljena. Kdo med vami mi more kaj povedati o grozoviti puščavi, v kteri se je naš Zveličar Jezus Kristus štirideset dni in noči postil? No, saj vas veliko ve. Matilda, bodeš pa ti povedala. Si zelo pridna. Gabrielj, usmiljeni Jezus se nikakor ni dal hudobnemu duhu pre¬ magati ali v greh pripraviti; kaj moramo tudi mi storiti, kedar nas malopridni ljudje v greh pripravljajo? Kaj pa, če hudobneže ubogamo? Ti si včasih lačen, ali si bodeš sam kruha vzel? Glej „ šolske ka- tekeze za pervence“ stran 54—54. Kroti človek poželjenje. Da ne prideš v pogubljenje. Marta, koliko je bil ljubeznjivi Jezus star, ko je ljudi učiti jel? Kje je do svojega tridesetega leta bival? Kako se imenuje zato, kajti je v Nacaretu odrasel in izrejen bil? Kaj pa potem, ko je tri leta učil? Za koga je na križu umeri? Koliko je bil star, ko je na križu umeri? Ali je mili Jezus sam učil? Kako imenujemo nje¬ gove pomočnike? Koliko učencev si je bil izvolil? čemu si je bil dva in sedemdeset učencev izvolil ? Moram vam povedati, ktere učence si je bil perve ali najprej izvolil. Ko se je usmiljeni Jezus štirideset dni in noči postil in je peklenskega duha premagal, gre k svetemu Janezu, ki je ob jordanski reki učil in kerščeval. Ko vidi sveti Janez milega Jezusa k sebi priti, kaže s perstom na-nj, govoreč: Glej, jagnje božje, glej, ktero odjemljegreh sveta. Bila sta pa pri svetem Janezu dva njegovih učencev, namreč Andrej iu Janez (apostelj in evangelist). Ko sta toraj svetega Janeza na lju¬ be/,njivega Jezusa kazati videla in ga jagnje božje imenovati sli¬ šala, gresta za njim. Mili Jezus se ozre, in ko Andreja in Janeza za seboj iti vidi, nju upraša: Kaj iščeta ? Odgovorita mu: Babi — p 0 naše učitelj —, kje stanuješ? Dobri Jezus jima reče: Pridita in poglejta! Gresta in vidita, kje stanuje, in ostaneta tisti den pri njem. Bilo je ob štirih popoldne. Tako sta Andrej in .Janez, prej Janeza kerstitelja učenca, zdaj postala Jezusova učenca. Učenec Andrej je imel brata Simona. Ko ga najde, reče mu: Mesija smo našli. Pelje ga k milemu Jezusu. Ko ljubi Jezus Simona pogleda, reče mu: Ti si Simon, Jonov Sin. Imenovan bodeš Kefa ali Petei, je po naše: skalar in sicer zato, ker je dobri Jezus na-nj ko na tempeljni ali vogelni kamen svojo sveto cerkev sezidalktere peklenske moči nikdar nikoli zmagale ne bodo. — Gregorij, veš K ktere učence si je mili Jezus najprej izročil? Povej prav lepo. Si jako priden fantiček! — Drugi den je hotel dobri Jezus iti iz judejske dežele v galilejsko. Na potu najde lilipa. Reče mu: Hodi za menoj. Filip kakor Andrej in Peter, je bil doma v Betzajdi, mestu ob galilejskem morji. Filip najde Natanaela ali Jerneja, ter mu reče: Našli smo Jezusa iz Nacareta, o kterem so pisali Mojzes in preroki. Mestice Nacaret je bilo bolj novo in v stari zavezi 88 nikjer ni imenovano. Zategadelj so se nja prebivavci, Nacarejci, zelo zaničevali. Zato reče Natanael ali Jernej Filipu: More li kaj dobrega iz Nacareta priti! Filip Jerneju odgovori: Pridi in poglej. Ko vsevedni Jerneja k sebi priti vidi, reče o njem: „Glej, to je pravi Izraelec, v kterem ni zvijače ali hinavščine^. Natanael ali Jernej mu odgovori: Od kod me poznaš? Mili Jezus mu reče: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvenim ali figovim drevesom, sem te videl. Filip se ves zavzeme, odgovoreč: Učitelj, ti si Sin božji, Mesija, ki bode kralj izraeljski. Dobri Jezus pa mu reče: Ker sem ti rekel, pod smokvenim drevesom sem te videl, veruješ; še kaj večega, kakor to, bodeš videl. Resnično, resnično, vam povem, videli boste nebo odperto in angelje božje gori in doli hoditi nad Sinom človekovim , to je , vi me boste posihmal čuda velike in imenitne reči videli delati, da se bode vam zdelo: vsa nebesa so odperta in angelji božji hodijo doli in gori, ter so pri¬ pravljeni, po moji volji meni služiti. Janez 1, 29—51. Zdaj veste, kteri Jezusovi učenci so bili pervi, namreč: Andrej, Janez — apo- stelj in evangelist —, Simon Peter, Filip in Natanael ali Jernej. Ostale učence si je pozneje izvolil. — Marjetka, kteri Jezusovi učenci so bili pervi? Kako je Filip postal Jezusov učenec? Kako pa Natanael ali Jernej ? Pokaj je rekel Natanael ali Jernej: More li kaj dobrega iz Nacareta biti? Kaj pomenjajo Jezusove besedo: Resnično, resnično, vam povem, videli boste odperto nebo in an- geljo božje gori in doli hoditi nad Sinom človekovim? Henrik, ko¬ liko aposteljnov si je ljubi Jezus iz dva in sedemdeset učencev iz¬ bral? Kdo je bil aposteljnom poglavar? Kdo pa potlej, ko je mili Jezus k svojemu Očetu v prelepa nebesa se vernil? Kdo ga je po¬ glavarja postavil? Kako je bilo svetemu Petru sperva ime? Kdaj mu je ljubi Jezus ime Kefa ali Peter dal? Kaj pomenja ime Kefa — judejska beseda — ali Peter — gerška beseda — ? Zakaj skala? Micka, ali še veš, kaj je mili Jezus učil? Kje se nahaja veči del tega, kar je učil? Kaj pomenja beseda „evangelije“? Zakaj „veselo oznanilo 11 ? Koliko je tistih svetih mož, ki so sveto evangelije po¬ pisali? Kteri štirje so? Ali kedaj slišiš sveto evangelije brati ? Kako mesni k v cerkvi na leči ali prižnici sveto evangelije berejo? Hie¬ ronim, ali veš, kje je kratko zapopadeno vse, kar nas je ljubi Jezus verovati učil? Moli jih prav lepo. Magdalena, zakaj imenujemo te šestere resnice „poglavitne resnice ?“ Glej šolske katekeze za per- vence“ stran 54—55. Živo, terdno moramo verovati vse, kar nas je mili Jezus ve¬ rovati učil in kar nas v njegovem presvetem imeni sveta mati ka- toljška cerkev verovati uči. Poslušajte kako živo, močno in terdno vero je imel sveti Pankracij, akoravno je še ves mlad bil. Bil je rojen sveti Pankracij v Aziji v deželi Frigiji. Njegov oče Kledonij je pri rimskem poganskem cesarju Dioklecijanu veliko veljal. Umeri pa je, ko je bit Pankracij še le deset let star. Umirajoči oče pri- 89 poroči desetletnega sineka svojemu bratu Dioniziju. Stric skerbi za malega Pankracija po očetovsko, čez nekoliko časa prideta obadva v Eim. Seznanita se s sveto kristjansko vero, ter se dasta kerstiti. Stric Dionizij kmalo potem zboli in umerje. Mladenča Pankracija pa pogani ali ajdje zgrabijo, in ga pred sodnika peljejo. Nevernemu sodniku se mladi Pankracij usmili; zato ga sili, naj ljubeznjivega Jezusa in vero va-nj zataji, da si življenje in svoje veliko bogastvo ohrani. Toda serčni mladeneč Pankracij nevernemu sodniku nepre- strašen odgovori: „Jaz sem kristijan še le postal, pa ostal bodem kristijan na veke. Pač sem mlad in moja misel je terdna in se ničesar ne bojim. Kristus je moje življenje, za Kristusa umreti jo moj dobiček." Ker sveti mladeneč Pankracij v veri v milega Je¬ zusa in v presveti nauk stanoviten in nepremagljiv ostane, obsodi ga neverni sodnik v smeit. S sekiro somu glavo odsekali leta 304. Sveti mladeneč Pankracij je bil še le štirnajst let star. Zato vidimo na njegovi podobi razcveteno cvetlico ali rožo, predktero je sekira; kajti je njegova mlada, cvetoča glava padla pod sekiro, kakor roža pod vertnarjevo roko. Ne dajte se, ljubi otroci, hudobnim, brez¬ vernim ljudem nikdar nikoli ne preslepiti. Taki hudobneži so vso vero v dobrega Jezusa in v njegov presveti nauk zgubili, in hočejo če drugim sveto vero iz serca izruti. Mili Jezus pravi: „ Kdor veruje, bo zveličan.'' Marka 16, 16. Toraj imejmo za resnico živo in terdno vse, kar nas je božji Sin, preljubi Jezus Kristus, verovati učil in nas zdaj verovati uči nja presveta namestnica, cerkev katoljška. Kteri more povedati, kar sem pravil zdaj o svetem mladenču Pan¬ kraciju? No, Pankracij, pa povej, kar veš o svojem patronu. Naj¬ prej nam povej, kako se mala, kako je upodobljen tvoj patron, sveti mladeneč Pankracij? Zakaj tako? Zdaj pa počasi in glasno pri¬ poveduj, kar veš o svojem svetem patronu? Kaj se moramo toraj učiti iz življenja tvojega svetega patrona? Ali še veš, kaj je sveta prava vera? Kes, Sveta prava vera je nebeški ključ: Kdor jo zataji, si ugasne večno luč V. Kaj je Jezus v svojem eno in tridesetem letu učil in delal. S svojimi najprej izvoljenimi učenci: z Andrejem, Janezom, s Simonom Petrom, Filipom in z Natanaelom ali Jernejem je šel ljubi Jezus iz judejske v galilejsko deželo v terg Kana, po naše ters. Kana je v lepi dolini, Zabulon imenovani in sicer na visokem hribu. Lepo jo je videti in od daleč jo že popotnik zagleda. Kana je bila nekdaj mesto, zdaj pa je le terg. Ludovika, kam je šel mili Jezus s svojimi pervimi učenci iz judejske dežele? Kaj je bila Šolske katekeze. II. 7 90 nekdaj Kana? Kaj je pa zdaj? Ali je v lepem kraji? Si li kdaj že kaj slišala o Kani? Oj, kaj si že pozabila? Kdo ve? Ignacij, povej. Kes v tergu Kani je vsemogočni Jezus pervi čudež storil? Povej vse lepo. Zakaj je spremenil vodo v vino? Ali bi zamogli velik, imeniten gospod, na primer, svitli cesar vodo v vino spre¬ meniti? Zakaj ne? Preljubi Jezus je pa vodo v vino spremenil, kdo je tedaj? Kaj je toraj čudež? Kake čudeže je mili Jezus delal? Kdo zamore take in enake reči storiti? Mili Jezus jih je pa iz lastne moči storil, kdo je tedaj ? Ti si zelo dobro znal. Pridi sem, dal ti bodem lep svinčnik, da bodeš ž njim risal in pisal, da bode kaj. „Glej šolske katekeze za pervence“ stran 61—63. Iz terga Kana je božji Sin, Jezus Kristus, s svojo materjo in svojimi učenci— Janez 2, 12. — šel v mesto Kafarnaum, po naše terg tolažbe. Mesto Kafarnaum si je mili Jezus v svoje pre¬ bivališče izvolil, v kterem je učil in čudeže delal, in s kterega je hodil učit in se je spet vanj vračal. Bival je v hiši svetega apo- steljna Petra. Imenuje se zato „njegovo mesto“. Matevž 9, 1. Mesto Kafarnaum je stalo konec galilejskega morja. Bilo je ime¬ nitno kupčijsko mesto. Zdaj ga ni več. Kar sem vam dozdaj pravil o milem, odraslem Jezusu, godilo se je vse v tridesetem letu nje¬ gove starosti. V tridesetem letu svoje starosti je bil kerščen, se je pestil štirideset dni in noči, je bil od peklenskega duha trikrat skušan, si je izvolil svoje perve učence in je storil pervi čudež. Ko se je ljubi Jezus na svoj nauk lepo pripravil, izvolil perve učence in jih po pervem čudežu v Kani na Galilejskem v veri vanj poterdil, jel je očitno učiti. Da vam bode prav jasno vse, kar je mili Jezus v treh letih učil in delal, bodem vam pripovedoval, kar je v pervem, v drugem in v tretjem letu učil in delal. Olga, kam je dobri Jezus s svojo materjo in svojimi učenci iz terga Kana šel? Kaj se veli Kafarnaum po naše? Kje je stalo mesto Kafarnaum? Ali je še zdaj ? Zakaj se imenuje Kafarnaum njegovo mesto ? V čigavi hiši je navadno bival? V kterem letu svoje starosti je bil preljubi Jezus kerščen, se je postil, je bil skušan, si je perve učence izvolil in je pervi čudež storil? Da vam bode prav jasno, kar je v treh letih učil in delal, kaj vam je treba vedeti? V eno in tridesetem letu svoje starosti je šel mili Jezus iz primorskega mesta, Kafarnauma na Galilejskem na Judejsko v mesto Jeruzalem, svete velikonočne praznike obhajat. Precej ko v tempelj stopi, zagleda ljudi, ki so v tempeljnu prodajali vole, ovce, golobe in denarje zamenjavali. Izidor, kam se je ljubi Jezus v eno in tridesetem letu svoje starosti iz primorskega mesta Kafarnauma na aalilOjskem podal ? Kaj je zagledal precej, ko je v tempelj stopil? Kaj je toraj storil? Kaj pa je rekel tistim, ki so golobe prodajali ? Zakaj je s temi mehkejši ravnal? Kaka hiša je cerkev? Lucija, kaj ne smemo v cerkvi? Ako želiš v nebesa priti, česa se moraš vaiovati? Glej „šolske katekeze za pervence 11 stran 63—64. 91 Ko je mili Jezus ob velikonočnih praznikih v Jeruzalemu bil, ve¬ rovalo je veliko ljudi vanj, da je obljubljeni Mesija, kajti so videli čudeže, ki jih je delal. Tudi imeniten mož Nikodem, farizej in ud velikega zbora v Jeruzalemu, je va-nj veroval. Hodil je iz strahu pred svojimi zbornimi tovariši po noči k njemu, ter se ž njim pogovarjal o božjem kraljestvu. Glejte, Nikodem je tisti pobožni mož, ki je z Jožefom Arimatejskim presveto Kristusovo telo častito in slovesuo pokopal. Po skončanih svetih velikonočnih praznikih so mili Jezus poda iz mesta Jeruzalema na deželo in pride do reke Jordana, kjer je s svojimi učenci učil in kerščeval. Kmalo si je pridobil mnogo učencev, še več memo Janeza, ki je takrat v Enonu blizo Salima ob Jordanu kerščeval. Svetega Jaueza.kerstitelja veseli, da je ljubi Jezus veliko učencev si pridobil. Precej na toda grozoviti kralj Herod Antipa, sin hudobnega Heroda, ki je ukazal nedolžne otročiče po¬ moriti , svetega Janeza kerstitelja v ječo vreči, ker mu je nepre- strašeno njegovo pregrešno življenje očital. Ko mili Jezus to zve in sliši, da tudi njega hinavski farizeji zalezujejo , poda se skoz Sa¬ marijo iz Judeje v Galilejo. Samarija je bila zelo majhna deželica med Judejo in Galilejo. Prebivalci, Samarijani, so bili nekaka zmes izmed Judov in nevernikov. Bili so sploh molikovavci, toraj od Judov zelo zaničevani. V Samariji pride- do Jakobovega vodnjaka pri mestu Sihem, danešnji dan Nablej; ves truden se vsede k vod¬ njaku , ter pošlje učence v mesto, živeža nakupit. Bilo je ravno opoldne. V tem pride samarijanska žena po vode. Prijazno jo pod¬ uči , da je on obljubljeni Mesija. Žena va-nj veruje. Dva dni pri Samarijanih ostane in jih uči. Veliko Samarijanov je va-nj verovalo. Iz Samarije pride v Galilejsko v terg Kano, kjer je bil pervi čudež storil, ter vodo v vino spremenil. Den hoda od terga Kana je bilo primorsko mesto Kafarnaum, v kterein je bival služabnik kralja Heroda Antipa. Služabnikov sin je bil hudo bolen. Merzlica ga je tresla. Skerbni oče zve, da je vsemogočni Jezus v Kani. Pride toraj iz Kafarnaum a v Kano k milemu Jezusu, ter ga prosi, naj ž njim gre in ozdravi .obolelega sina. Jan. 2, 12—25. 3, 4. — Jakob, ko je ljubi Jezus v velikonočnih praznikih v Jeruzalemu bil, ali je veliko ljudi va-uj verovalo? Zakaj? Ali veš, kteri imenitni mož je tudi vanj veroval? Kaj še veš o'pobožnem možuNikodemu? Kunigunda, kam je šel dobri Jezus po skončanih velikonočnih praznikih? Kteri je več učencev imel, ali ljubi Jezus ali Janez kerstitelj? Ali je uiili Jezus dolgo na Judejskem ostal? Zakaj ne? Skoz ktero de¬ želico se je podal na Judejsko? Kje je bila deželica Samarija? Kdo so bili njeni prebivalci? Janez, ali se ni dobri Jezus v Sa¬ mariji mudil? Kje? Kaj se je ondi godilo? Kako dolgo se je pri Samarijanih mudil? Je li veliko Samarijanov va-nj verovalo? Kri¬ stina, kam je prišel usmiljeni Jezus iz Samarije? Ali ti je terg Kana znan? Kako? Ali ni vsemogočni Jezus še neki drug čudež v Kani storil? Pripoveduj, kako je ozdravil obolelega sina kraljevega 7 * 92 služabnika? Kdo zamore ozdraviti bolnika, brez da bi ga.videl? Vsemogočni Jezus pa ga je ozdravil, kdo je tedaj? Kako.imenu¬ jemo učene može, ki bolnike ozdravljajo? Ali ne delajo tudi zdrav¬ niki čudežev? Zakaj ne? Glej ,šolske katekeze za pervence" stran 64—65. Mili Jezus je zdaj po Galilejskem učil. Povsod je ljudi k po¬ kori opominjeval, govoreč: Cas je dopolnjen in božje kraljestvo se je približalo. Spokorite se in verujte evangeliju. Marka. 1, 15. Prišel je v tem spet v primorsko mesto v Kafarnaum; šel je soboto v shodnico in je učil. Čudili so se njegovemu uku, ker je učil kakor kdor ima oblast, ne pa kakor pismarji. V shodnici je bil človek, ki je bil od hudega duha obseden, in je zavpil: Kaj nam hočeš, Jezus Nazarenski? Mi nič nimamo s teboj. Zakaj le čez grešnike imamo oblast. Si morebiti že prišel, nas sodit in na večne čase v pekel zaklenit? Vem, kdo si, Sveti božji, to je, Najsvetejši, Mesija. Vsemogočni Jezus hudemu duhu zažuga: Obmolkni in pojdi iz člo¬ veka. In hudi duh je šel iz človeka. Vsi so ostermeli. Jernej, k čemu je ljubi Jezus ljudi po Galilejskem opominjeval? Kako je klical? V ktero mesto je v tem prišel? Kam je šel v soboto v mestu Kafarnaumu? Kaj je delal v shodnici? Ni li tudi čudež storil? Povej ta čudež. Iz shodnice je šel mili Jezus v hišo bratov Simona Petra in Andreja. Simon Petrova tašča, to je mati njegove žen?., je bila bolena, tresla jo je merzlica. Vsemogočni Jezus pri¬ stopi , jo vzdigne, prime za roko in merzlica jo precej popusti. Tašča vstane in jim streže. In ko se je večer storil, po solnčnem zahodu, pripeljali so k njemu vse bolehne in obsedene, da jih je ozdravil. Marka 1, 21—33. Klotilda, kam je šel ljubi Jezus iz shodnice? Koga je v hiši bratov Simona Petra in Andreja ozdravil? Kako? Kaj pa, ko se je večer storil, po solnčnem zahodu? Nekega dne se mili Jezus s svojimi učenci iz Kafarnauma čez Galilejsko ali Genezareško morje pelje na uno stran. Ljubi Jezus zaspi v čolnu, ko se učenci peljejo. Precej nastane na jezeru hud vihar. Učenci so v nevarnosti. Toraj zbudijo spečega Jezusa, rekoč: Učenik, poginjamo. Vsemogočni Jezus vstane, zažuga vetru in vodnim valovom in zopet je tiho. Pokregal pa je učence: Kje je vaša vera? Oni pa se prestrašijo in začudijo, ter med seboj rečejo: Kdo neki je tada tudi vetrovom in morju zapoveduje, in so mu pokorni? Lukež 8, 22—25. Jožek, ali se ni mili Jezus nekega dne čez Ga¬ lilejsko morje s svojimi učenci na uno stran peljal? Kaj se je prigodilo ? Oez. nekoliko časa se ljnbi Jezus z učenci v Kafarnaum verne. V i etrovi hiši uči, kjer so ga velike množice čakale. Štirji pridni moži prinesejo mertvoudnega človeka, ter ga skoz streho ravno pred usmiljenega Jezusa spustijo, da bi ga ozdravil. Kteri zmed vas ve, kako je vsegamogočni Jezus mertvoudnega ozdravil ? Klara ? Povej tedaj. la kako so prišli na streho? Kaj so mislili hinavski farizeji 93 in pismarji v svojih hudobnih glavah? Klara je jako pridna. Glej »šolske katekeze za pervence“ stran 72—73. Iz Petrove hiše gre ljubeznjivi nebeški učenik k morju učit. Memo grede vidi na cestuiji ali colniji sedeti Levija, sina Alfeje- vega ali Matevža, ter mu reče: Hodi za menoj. Matevž vstane, gre za njim , ter postane njegov učenec Marka 2, 14—15. Iz hvalež¬ nosti Matevž usmiljenega Jezusa na južino povabi. Ko odjejo, pride k njemu predstojnik ali glavar judejske shodnice. Bilo mu je ime Jajr. Prosi vsemogočnega Jezusa, da bi ozdravil njegovo dvanajst¬ letno obolelo hčerko. Gotovo mi more kdo med vami ta čudež po¬ vedati. Sej vas veliko ve tudi, kam je šel mili Jezus iz Petrove hiše učit? Koga je vidil memo grede? Ali ga ni Matevž iz hva¬ ležnosti na kosilo povabil? Zdaj pa le vse lepo počasi povej. Tudi ti si priden. Glej, šolske katekeze za pervence stran 66—67. Jajreva hčerka je bila še le dvanajst let stara in vendar leje morala umreti. Kes, umreti mora vsak človek, celo majhno detice. Smerti se pa ne smemo bati, ako lepo pobožno in pošteno živimo. Sinert pravičnega in pobožnega je prestop iz te revščine in terp- Ijenja polne zemlje v presrečne in vesele nebesa. Le pravično naj živimo, Za nebesa prav skerbimo. Tam, kjer hudo vse neha, Tam v nebesih smo doma. VI. Kaj je preljubi Jezus v svojem dva in tridesetem letu učil in delal? V svojem dva in tridesetem letu gre mili Jezus v Je¬ ruzalem, — berž ko ne — sveti binkoštni praznik obhajat. O tej priliki je storil čudež, o katerem še niste slišali. Hočem vam ga zdaj povedati. Le pazno poslušajte! V Jeruzalemu je bila pri ovčjih vratih kopel, imenovana hebrejski Betzajda ali po naše hiša ribče- vanja, po greški Betzajda ali po naše hiša usmiljenja. Ovčje vrata so bile proti vzhodu od Jeruzalema in so dobile svoje ime od ovec, ktere so skoz te vrata v tempelj gonili, kjer so jih Gospod Bogu darovali. Ta kopel je bila velik obzidan bajar, v kterem je bil in je še zdaj studenec, kterega voda je solna in ima zdravilno moč in še to le posebnost, da ob jutrih, od treh do šestih, topla iz zemlje vre, pa spet počasi tako odteče, da je ni skoraj celi den v njem. Kopel je imela pet lop ali pokritih mostovžev, v kterih je ležala velika mno¬ žica bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kteri so čakali pljivkanje vode. Zakaj angelj Gospodov je ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala ali s posebno močjo iz zemlje vrela, ker jej je angelj božji 94 posebno zdravilno moč dajal. Kdor je po pljivkanji vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, ki je bil osem in trideset let bolen. Ko je vsemogočni Jezus reveža videl ležati in je vedel, da je že dolgo časa bolen, mu reče: Hočeš ozdravljen biti? Bolnik, mu odgovori: Gospod, nimam človeka, da bi me, kedar se voda skali, v kopel dejal; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi. Neskončno dobrotljivi Jezus mu reče; Vstani, zadeni svojo postelj, in hodi. In revež je precej ozdravel, ter vzel svojo postelj in hodil. Janez 5, 1—10. Katarina, kteri praznik je šel obhajat v Jeruzalem mili Jezus v svojem dva in tridesetem letu? Kak čudež je storil o tej priliki? Kako se je godilo? Iz Jeruzalema gre ljubi Jezus skoz jordansko dolino spet v Galilejo, ter pride do genezareškega jezera ali galilejskega morja. Grede je povsod učil. V prelepi okolici galilejskega morja blizo mesta Tiberijada je podolgasta, štirivoglata gora. Kristjani jo ime¬ nujejo hrib zveličanskih čednosti ali blagrov, ker je ljubi Jezus na tej gori učil osem zveličanskih čednosti ali osem blagrov. Preden pa, ko je osem blagrov učiti jel, prenočil je v molitvi in zjutraj izvolil iz dva in sedemdeset učencev dvanajst aposteljnov, namreč: Simona Petra, Andreja njegovega brata, Jakoba in Janeza, Filipa in Jerneja, Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega sina in Simona s priimkom Gorečnika, Juda Tadeja, in Juda Iškarijota, imenovanega tako, ker je bil doma iz mesta Karijot v Judeji. Na to je učil osem zveličanskih čednosti ali blagrov. Kajetan, kam se je vernil ljubi Jezus po skončanih praznikih iz Jeruzalema? Na ktero goro se je podal? Kaj je po noči na gori delal? Ali moreš nektere aposteljne imenovati? Kaj je na to učil? Karolina, moli prav lepo osem zve¬ ličanskih čednosti ali blagrov? Učil je tudi na tej gori, kako imamo ubogajmo dajati in moliti, govoreč: Glejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, kteri je v nebesih. Kedar tedaj ubogajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hinavci delajo po shodnicah in po tergih, da bi od ljudi hvaljeni bili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kedar pa ubogaime daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja milošnja na skrivnem, in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bode. povernil. Karl, kaj je tudi mili Jezus na hribu zveličanskih čednosti ali blagrov učil? Ali ne smemo nikoli pred ljudmi svojih dobrih del opravljati? Kaj, ako jih pred ljudmi opravljamo zato, da bi nas videli in hvalili ? Kje so hinavski judje radi ubogajme dajali? Zakaj po shodnicah in po tergih? Ali je bilo prav? Zakaj moramo revežem na primer kruha, krajcar, obleko dajati? Res, dobremu Gospod Bogu dopadamo. lu kedar molite, pravi ljubi Jezus, ne bodite kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje molijo, da bi jih ljudje videli. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, 95 kedar moliš, pojdi v svoj liram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bode povernil. Jožefa, kje so hinavski judje radi molili? Zakaj v shodnicah in na voglih potov stoje? Ali ne smemo v cerkvi moliti? Ti si na cesti in slišiš k molitvi zvoniti, ne bodeš li molila? Iz kakega namena moramo tedaj moliti, hodi si v cerkvi, na potu ali doma? Na hribu zveličanskih čednosti ali blagrov je mili Jezus še učil, da imamo sovražnikom odpuščati in da ne smemo bližnjega pre- derzuo sojevati. Zakaj ako ljudem odpustite njih grehe, je rekel, bo tudi vam vaš Oče nebeški odpustil vaše pregrehe. Ako pa ne od¬ pustite ljudem , tudi vaš Oče ne bode vam odpustil vaših pregreh. Klemen, tebe je Micka zmerjala; si jezen in je nočeš prijazno po¬ gledati in ž njo govoriti. Je li prav? Ali ti bode ljubi Oče ne¬ beški tvoje grehe odpusil? Zakaj ne? Ne sodite, je rekel usmiljeni Jezus na hribu, da ne bosle sojeni. Zakaj s kakoršno sodbo sodite, s takošno boste sojeni, in s kakoršno mero merite, s takošno se vam bode nazaj merilo. Julika, ti si o svoji tovaršici Luciji hudo govorila, ona o tebi še huje zdaj govori; zakaj, misliš ? Res, kajti si ti od nje hudo govorila. Kaj pravi ljubi Jezus? Je li prav, da o tebi hudo govori, kajti si ti o njej hudo govorila? Kaj pa bi imela? Res odpustiti bi ti imela. Matevž, 5, 6, 7. Res, prav lepo je dobri Jezus učil. Ko je svoj uk skončal, šel je.raz hriba. Veliko množic je hodilo za njim. In glej, gobov je prišel in ga molil, rekoč: Gospod, ako hočeš, me moreš očistiti. Usmiljeni Jezus stegne roko in se ga dotakne, rekoč: Hočem, bodi očiščen. In gobovi je bil očiščen svojih gob. Ljubi Jezus mu reče : Glej, da nikomur ne poveš; marvež pojdi, skazi se duhovnu, in opravi dar, kterega je Mojzes zapovedal., njim v pričevanje. Gobe so bile grozna bolezen. Najprej so se prikazale kot sneg bele, svitle pikice po vsem životu. Časom so se razširile in proderle tako, da je gobovi ves krastev bil. Tak revež je moral osamljen živeti, dokler ni ozdravel. Nihče se ni blizo nja upal, kajti so gobe bile nalez¬ ljiva bolezen. Kedar je gobovi ozdravel, moral je priti k duhov¬ nikom in darovati. Ako je gobovi res ozdravel, dali so mu duhovni ^pričevanje, da je res zdrav. Potem je smel spet med ljudi. Matevž 8,_1—5. Konrad, kak čudež je storil vsegamogočni Jezus, ko je raz hriba šel? Kaka bolezen so bile gobe? Raz hriba je šel jjubeznjivi Jezus v mesto Kafarnaum. Tu k njemu pride poganski ali ajdovski stotnik ali poveljnik čez sto mož, ter ga prosi, rekoč: Gospod, moj hlapec leži doma mertvouden in ga hudo vije. Usmiljeni Jezus mu reče: Bodem prišel in ga ozdravil. Stotnik mu pa odgovori: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho; marveč reci le z besedo, in moj hlapec hode ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo in imam vojščake Pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; inunemu: Pridi, in pride; 96 in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko mili Jezus to sliši, se začudi in onim, ki so za njim šli, reče: Resnično vam povem, toliko vere nisem v Izraelu našel. Povem vam pa, da bode veliko nevernikov, ki v mene verujejo, v nebeško kraljestvo došlo; judje pa bodo v temo, ktera je zunaj nebeškega kraljestva, verženi, kajti nočejo v mene kot božjega Sina verovati, kjer bodo žalostni in serditi zavoljo lastne nesreče. Matevž 8, 5—15. Johana, v ktero mesto je mili Jezus s hriba spet prišel? Kak čudež je storil v mestu Kafarnaumu. Iz mesta Kafarnauma gre ljubi Jezus v mesto Najm. Ali kteri vas ve, kak čudež je vsemogočni Jezus v mestu Naj mu storil? Pripoveduj, Krištof. Glej »šolske katekeze za pervence“ stran 65 do 66. Iz mesta Najma pride mili Jezus v mestice Nazaret, kjer je dorasel in izrejen bil. Po svoji navadi gre sobotni den v shod¬ nico, in vstane, da bi bral. Ko je bukve razgernil, bere iz preroka Izaija to le: „Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil, in me je poslal evangelije oznanovat ubogim, ozdravljat te, ki so po- tertega serca, oznanovat jetnikom spuščenje in slepim pogled, za¬ tirane v prostost spustit, oznanit prijetno leto Gospodovo in den vračila. 1 ' In ko je bukve zaperl, sedel je. Vseh oči v shodnici so bile va-nj obernjene. Usmiljeni Jezus zdaj razlaga, kako da so se te besede spolnile, da je on prišel učit, ozdravljat, rešit, kar je bilo zgubljenega. Vsi pa so mu pričali, da zna učiti; ali verovati va-nj kot božjega Sina vendar le niso hoteli; marveč so ga imeli le za Jožefovega sina. Zato jim reče: Resnično vam povem, da noben prerok ni prijeten v svojem kraji. Ker niso hoteli va-nj verovati, tudi ni hotel pri njih nobenega čudeža storiti. Ravno za tega del so bili polni jeze. Vstanejo in ga iz mesta izženejo. Peljejo ga na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa je, posred njih grede, zginil. Lukež 4, 16—31. Ignacija, kam se jo mili Jezus iz mesta Najma podal? Kam je šel v mesticu Nazaretu? Kaj je bral? Kako je te besede iz preroka Izaija raz¬ lagal? Lorene, ali so Nazarečani v ljubega Jezusa kot božjega Sina verovali? Za koga so ga imeli? Kaj jim je rekel? Kaj so mu hoteli storiti, ker ni pri njih nobenega čudeža storil? Ali so ga sunili? Res gerdo in nehvaležno so Nazarenčani ravnali; kajti so hoteli usmertiti preljubega Jezusa, akoravno je njihov rojak bil. Nazanenčanotn so podobni vsi, ki nočejo v milega Jezusa verovati in se njegovim zveličavnim naukom posmehujejo. Pogubljeni bodo na veke kakor Nazarenčani, akoravno je ljubi Jezus v njihovem mestu rojen bil. Blagor pa vsem, ki v usmiljenega Jezusa kot v pravega Boga verujejo in po njegovih presvetih naukih živijo. Oni ga prav častijo. Časti Jezusa vse žive dni, Pa boš srečen v večnosti. 97 VIL Kaj je preljubi Jezus v svojem tri in tridesetem letu učil in delal. Iz mesta Nazareta, kjer so ga hudobni meščani hoteli v glo¬ bočino suniti, gre ljubi Jezus v ostale mesta, terge in vesi. Povsod uči in čudeže dela. Razpošlje pa tudi svoje aposteljne oznanovat njegov zveličavni nauk. Da jim tudi oblast, izganjati nečiste ali hu¬ dobne duhe in ozdravljati ktero koli bolezen. Mili Jezus pride v mesto Tiberijado ob galilejskem morju. V mestu Tiberijadi zve, da je dal Herod Antipa, sin grozovitega Heroda, morivca nedolžnih otročičev, svetega Janeza kerstitelja obglaviti. Prepelje se tedaj črez genezareško jezero — galilejsko, tiberijaško morje — v samotnem kraj blizo kraja Betzajde Julijade. Neštevilne množice vrejo za njim, da bi poslušale njegove zveličavne nauke. Bilo je samih mož pet tisoč. Ves den so ga poslušali, ter niso nič jedli. Tevse, može in žene z otroci vred, je vsemogočni in predobrotljivi Jezus nasitil s petimi ječmenovimi kruhi in dvema ribama tolikanj čudovito, daje bilo koscev ostalo še dvanajst košev. Gotovo ve kteri med vami povedati ta čudež. Johana, povej. Glej „šolske katekeze za per- vence“ stran 68—69. Opomba: Vrinila se je pomota. Mesto „tri dni u so bili pri njem, reče se naj, „ves don“ so bili pri njem itd. Premili Jezus se poda v svoje mesto Kafarnautn. Iz mesta- Kafarnaurna pride do mest Tira in Sidona. Mesti Tir in Sidon niste bili na Galilejskem, marveč v tuji deželi Feniciji. V mestih Tiru in Sidonu so bivali neverniki. Pride v neko hišo in ni hotel, da bi kdo vedel, pa se ni mogel prikriti. Glej! kananejska — neverna, ajdovska — žena pride iz tistih krajev — iz krajev mest Tira m Sidona —vpije milo za njim ter prosi: Usmili se me, Gospod, bin Davidov — o Mesija —! moja hči veliko terpi od hudiča. Ljubi Jezus, da bi njeno vero, zaupanje in stanovitnost skusil, jej besede ne odgovori, ter zapusti hišo, kjer je učil. Njegovi učenci pristopijo in ga prosijo, rekoč: Dopolni jej željo in odpravi jo, ker za nami vpije. Dobri Jezus jim odgovori: Nisem poslan, kakor le k zgub¬ ljenim ovcam Izraelove hiše — k Judom ali Izraeljcem. Toda žena ue odjenja, pride in ga .moli, rekoč: Gospod! pomagaj mi. Mili Jezus pa odgovori: Ni prav jemati kruha otrokom, in ga psom metati. — Judje so nevernike ali ajde kakor omadeževane, nečiste malikovavce, pse imenovali. Ljubi Jezus govori tu po navadi Judov. — Žena pa reče: Kaj pa da, Gospod, saj _ tudi psički jed<5 drobtine, ktere padajo z mize njih gospodov. Hotla je reči, če sem ravno kot nevernica psiček, vendar nisem popolnoma tuja; živi me, kakor psička, kajti kakor psiček ne morem mize Gospodove zapustiti, /daj dobri Jezus odgovori, ter jej reče: O žena! velika je tvoja vera. 98 Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči je bila zdrava od tiste ure. Marka 7, 24. Matevž 15, 22—29. Lenard, kje je vsemogočni in predobrotljivi Jezus zelo veliko ljudi s petimi ječmenovimi krnili in dvema ribama čudovito nasitil? Kam se je od tod podal? Kam je prišel iz mesta Kafarnauma? Kak čudež je storil v krajih blizo mest Tira in Sidona? Pripoveduj nam lepo. Zakaj so Judje never¬ nike pse imenovali? Iz krajev mest Tira in Sidona gre mili Jezus k galilejskemu morju. Tu mu pripeljejo gluhega in mutastega — človeka —, in ga prosijo, da naj položi roko na-nj. Usmiljeni Jezus ga vzeme zmed množice na stran, vtekne svoje perste v njegove ušesa, pljune in se dotakne njegovega jezika, pogleda v nebo, zdihne in mu reče: Efeta, to je, odpri se. Iu kar se siromaku odprejo ušesa, se raz¬ veže vez njegovega jezika, in je slišal iu prav govoril. Ponižni Jezus ljudem zapove, da naj nikomur tega ne pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedoval, bolj so oznanovali. In so močno stermeli, ter rekli: V vsem in povsod le dobro dela! gluhim da slišati in mustastim go¬ voriti. Marka 7, 31—37. Jožefa, kam je mili Jezus iz krajev mest Tira in Sidona šel? Kak čudež je storil pri galilejskem morju? — Pripoveduj. Od galilejskega morja je šel ljubi Jezus na goro. Neštevilua množica ga posluša cele tri dni. Jezus pokliče svoje učence in jim reče: Množica se mi smili; ker glejte! tri dni so že pri meni in nimajo kaj jesti. Ako jih lačne spustim na njih dom, bodo omagali na poti; nekoliko namreč jih je od daleč prišlo. Njegovi učenci mu odgovorijo: Kako jih bode kdo mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom? Mili Jezus jih vpraša: Koliko imate kruhov? Mu rečejo: Sedem. Predobrotljivi Jezus ukaže množici sesti po tleh. Na to vzeme sedmere kruhe, zahvali, razlomi in da svojim učencem, da bi pred množico položili. In so položili. Imeli so tudi nekaj ribic. Tudi ribice blagoslovi in ukaže pred nje položiti. In so jedli in se nasitili, in so pobrali ostanke koscev sedem jerbasov. Njih pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tisoč. In jih je spustil. Marka 8, 1—10. Leopold, kam je šel preljubi Jezus od galilejskega morja? Kak čudež je tukaj storil? Povej prav lepo. Ali ni bil vsemogočni Jezus enakega čudeža že prej storil? Kje? Kedaj ? Prav si odgovoril, namreč pred judejsko veliko nočjo. Koliko je bilo tam samih mož ? S ko¬ likimi kruhi jih je tam nasitil? S kolikimi pa zdaj? Koliko košev ostankov^ je tam bilo? Koliko pa zdaj? Koliko dni so ga tam poslušali? Kes, en den. Koliko pa zdaj? Tako je, tri dni so ga poslušali. Z gore, kjer je tri dni učil, gre mili Jezus v kraje mesta Cezareje Filipove, pod hribom Antilibanom — ne v Cezarejo pri srednjaškem morju —. Tu vpraša svoje učence, rekoč: Kdo, pra¬ vijo ljudje, da je Sin človekov — to je ljubi Jezus sam —? Učenci mu odgovorijo: Nekteri, da je Janez kerstitelj, nekteri pa, da Elija 99 — velik in slaven prerok —, nekteri pa, da je Jeremija — tudi velik in slaven prerok —, ali prerokov kdo. Zdaj -vpraša mili Jezus svoje učence: Vi pa, kdo pravite, da 8601 ? Simon Peter — kot po- poglavar vseh aposteljnov v njihovem imeni — odgovori: Ti si Kristus, Sin živega Boga. Ljubi Jezus Simonu Petru reče: Blagor ti, Jonov — ali Janežev — sin! ker meso in kri —• sama pamet — ti nista tega razodela, marveč moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter — skalar, temeljni kamen —, in na to skalo bodem zidal svojo cerkev — vidno kraljestvo na zemlji —, in peklenske vrata ali moči je ne bodo zmagale. In tebi bodem dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli bodeš zvezal na zemlji, bode zvezano tudi v nebesih, in karkoli bodeš razvezal na zemlji, bode razvezano tudi v nebesih. Matevž 16, 13—20. S temi besedami je usmiljeni Jezus Simona Petra najvišega poglavarja svoje svete cerkve, ter svojega namestnika na zemlji postavil. Ju- ljjana, kam je šel ljubeznjivi Jezus z gore, kjer je tri dni učil ? Česa je vprašal svoje učence? Kaj so mu odgovorili? Ko je pa vprašal učence: Vi pa, kdo pravite, da sem? kteri apostelj je od¬ govoril v imeni vseh drugih? Kaj je rekel Simon Peter? Kaj mu je mili Jezus zdaj povedal? Koga je ljubi Jezus s temi besedami Simona Petra postavil? Potem pride preljubi Jezus na hrib Tabor. Ta hrib je kake dve uri od Nazareta in tolikanj prijazen in lep, da so ga pozemelj- ski raj imenovali. Popotniki pričajo enoglasno, da je s tega hriba na vse strani krasen razgled. Na ta rajski hrib gre mili Jezus, ter vzeme seboj tri apostelj ne, ktere je najraji imel, namreč Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza. Zdaj pa prav pazno poslušajte, kaj se je imenitnega in velečastnega na Taborskem hribu godilo. Na Taborskem hribu se je namreč ljubeznjivi Jezus pred svojimi tremi učenci spremenil, to je, se jim je v svitli podobi, v nebeški luči pokazal: njegov obraz se je svetil kakor solnce, njegove obla¬ čila pa so bile bele ko sneg. In glej, prikazala sta se jim dva. sveta, ljubemu Gospodu sosebno všeča moža iz stare zaveze: Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter , poln nebeškega veselja, želi zmiraj na rajskem hribu Tabor ostati, zato reče milemu Jezusu: Gospod, dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore — ute —, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Koše Peter govori, glej, stopi med aposteljne in tri spremenjene — med ljubega Jezusa, Mojzesa in Elija — svitel oblak, ki je spremenjene njih.očem odtegnil; in glej, glas iz oblaka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadanje; njega poslušajte. Aposteljni pa, ko slišijo ta glas, popadajo na svoj obraz, in so se silno bali, kajti človeška slabost ne more prenesti pogleda veličatsva božjega. Mili Jezus pa pristopi, se jih dotakne in jim reče: Vstanite, in nikar se ne bojte! Ko pa svoje oči vzdignejo, nikogar ne vidijo, kakor dobrega Jezusa samega. In ko z gore grejo, jim ljubi Jezus za- 100 poveda rekoč: Nikomur ne pravite te'prikazni, dokler Sin človekov — usmiljeni Jezus — od mertvik ne vstane. Matevž 17, 1—10. Ludovik, ali ti je rajski hrib Tabcr znan ? Blizo kterega mesta je preprijazni hrib Tabor ? Kaj imenitnega in veličastnega se je godilo na Taborskem hribu ? Povej nam prav lepo. Pokaj, se ti zdeva, se je preljubi Jezus na Taborskem hribu spremenil ? Res zato, naj bi aposteljni vsaj nekoliko spoznali, kako veselo in veličastno da bode v prelepih nebesih in da bi se toraj za-nje trudili. Veliko ljudi je dobrega Jezusa rado imelo. Bilo jih je pa tudi, kteri so ga sovražili. Ti so bili malopridni judejski duhovni, hi¬ navski in štimani pismarji. Vsi ti niso mogli dobrega Jezusa videti. Povsod so ga zalezovali, ter bi ga bili radi umorili. Ali poterpež- Ijivi Jezus se jim je umaknil, kajti čas njegovega terpljenja še ni bil prišel. Šel je unkraj reke Jordana, na tisto mesto, kjer je Janez kerstitelj pervič kerščeval in je ondi ostal. Janez 10, 39—41. Tu so mu pobožne matere prinašale otročičev, da bi se jih dotaknil, ter jih blagoslovil. Učenci pa so v pridne matere režali, in jih niso predenj pustili. Mili Jezus pa, ko je to videl, bil je nevoljen in je učencem rekel: Pustite otročičem k meni priti, in nikar jim ne branite; zakaj takih je božje kraljestvo. In je otročiče objemal, roki na nje pokladal, in jih blagoslovi]al. Marka 10, 13—17. Ju¬ stina, ali so vsi ljudje dobrega Jezus radi imeli? Kteri so ga so- sebno sovražili? Kaj se ti zdeva, zakaj so ga sovražili judejski duhovni, hinavski farizeji in štimani pismarji? Res zato, kajti jim je resnico povedal. Kam se je vsevedni Jezus umikal? Zakaj? Kateri so ondi k njemu prišli ? Kaj so mu pobožne matere prinesle ? Ali je to učencem prav bilo? Preljubi Jezus ima pridne, dobre ljudi nezmerno rad. Pred vsem drugim pa mu dopadajo nedolžni otročiči. Hočete toraj, da bode dobri Jezus tudi vas rad imel, ter vas blagoslovil, morate svojim preljubim starišem radi pokorni biti, ter jih nikdar nikoli ne žaliti. Morate pa tudi vselej resnico govoriti in svoje bratce in sestrice radi imeti. Le svete reči So za mlade ljudi. Ceterti člen vere. i. V tem, ko je mili Jezus unkraj jordanske reke s svojimi učenci bival, zbolel je v tergu Betaniji, kako uro od Jeruzalema, njegov prijatelj Lazar. Lazarjeve sestri Marija Magdalena in Marta pošljete do usmiljenega Jezusa, rekoč: Gospod, glej, kterega ljubiš, je bolen, la kaj bi vam dalje pravil, kajti vem, da gotovo kteri 101 med vami ve to dogodbo pripovedovati. No Luka,, povej! Prav priden si. Karolina od kterega časa so judejski duhovni, farizeji in pis- marji sosebno jeli sovražiti dobrega Jezusa? Kaj so sklicali? Kaj so v zboru sklenili? Ali je ljubi Jezus še tam — v Betaniji — ostal? Kam je bežal? Kako povelje so hudobni judejski duhovni, farizeji in pismarji dali, ko je ljubi Jezus zbežal? Kaj se ti zdeva, ali se niso Marija Magdalena, Marta in Lazar prav radi med seboj imeli ? Kdo se veseli, če se otroci ljubijo ? Če otroci se ljube, Angeljci se vesele. Glej „šolske katekeze za pervenee“ str. 74—76. Katarina, koliko dni pred veliko nočjo je dobri Jezus iz mesta Efrema spet v terg Betanijo prišel s svojimi učenci? Kaj so mu bili v Betaniji napravili? Kdo mu je pri večerji stregel? Kaj pa mu je Marija Magdalena storila? Kteri den ? Kaj je mili Jezus drugi den v mestu Jeruzalemu imel? Povej, kako je imel slovesni vhod? Maksi, kteri den je imel dobri Jezus slovesni vhod v_Jeru¬ zalem ? Ali se ni na oljski gori nad mestom Jeruzalemom zjokal? Kako je rekel? Kdo ga je pozdravljal, ko je v tempelj prišel? Kaj so k temu rekli zavidni farizeji in pismarji ? Kako pa to, da je ljubi Jezus na oslici v Jeruzalem jezdil? Ali veš, ktero nedeljo se spominjamo, da je mili Jezus veličastni vhod v Jeruzalem imel? Kaj se godi pri nas katoljških kristjanih cvetno nedeljo? Klara, kak greh sta Adam in Eva v raji storila? Kako sta podedovani greh storila? Komu je podedovani greh škodoval? Kako njima? Kako nam? Markec, ali še veš, kaj je neskončno pravični Gospod Bog napuknjenim angeljem storil ? Kaj pa je storil Adamu in Evi in nam, ki smo tudi grešili in njega hudo-hudo žalili? S kterimi besedami je obljubil rešenika? Kristina, kako je bilo reše- niku ime? Od kod je prišel? Ktera sveta devica ga je porodila? Kje ga je porodila? Kdo je bilrešenikov oče? Kdo pa je bil Jožef? Martin, ali še veš, kaj vse nas je mili Jezus učil ? Koliko let je n čil? Kaj pa se mu je zgodilo potem, ko je tri leta učil? Zakaj nli za koga je na križu umeri? Ali je morebiti svojim učencem že prej naznanil, da bode moral terpeti in umreti? Kedaj? Kako je rekel? Kunigunda, kteri apostelj je dobrega Jezusa izdal? Kteri de h ga je izdal? Za koliko ga je izdal? Da bi sovražniki nedolž¬ nega Jezusa, in ne koga drugega vjeli, kaj jim je rekel? Glej „šolske katekeze zapervence“ str. 77—81. Matevž, kaj je mili Jezus obhajal pred svojim terpljenjem in svojo smertjo na križu? Koliko dni so judje veliko noč obhajali? Ali so se morali vseh sedem dni dela zderžati? Lidvina, kaj so morali judje o veliki noči zaklati? Kdo iim je bil zapovedal? Pokaj jim je 'bil ljubi Gospod Bog zapovedal, vsako leto o veliki noči 102 jagnje zaklati in jesti? Mika, kje so bili nekdaj judjo? Kako se jim je na Egipčanskem godilo? Kteremu svetemu možu je bil Go¬ spod Bog zapovedal, jude iz Egipčanskega v sveto deželo peljati ? Kako je moralo biti velikonočno jagnje ? Lucija, kako so judje velikonočno jagnje jedli? Kaj so morali ž njimi jesti? Koliko dni so morali opresni ali neokvašeni kruh jesti ? Matija, ali je tudi usmiljeni Jezus velikonočno jagnje jedel? Zakaj? Kteri den ga je jedel? Kterima učencema je velikonočno jagnje pripraviti zapovedal? Kairo jima je rekel? Ludovika, kaj je ponižni Jezus svojim učencem storil potem, ko je velikonočno jagnje jedel? Pokaj jim je noge umival? Zakaj je najprej Petru nogi umival ? Ali ni mili Jezus Petru rekel, da niso vsi aposteljni čisti? Zakaj? Miklavž, kaj je predobri Jezus po¬ stavil potem, ko je učencem noge umil? Kako? Kaj je rekel Črez kruli ? Kaj črez kelih z vinom ? V kaj je tedaj spremenil kruh ? In v kaj vino? Komu je dal oblast, spreminjati kruh v njegovo pre¬ sveto Telo in vino v njegovo presveto Kri ? Kako je rekel ? Magda¬ lena, kaj so aposteljni opravljali po cerkvah pri sveti meši? Kdo pa zdaj ravno to opravlja v cerkvi pri sveti meši ? Komu darujejo mešniki Jezusovo presveto Telo in Kri? Glej „šolske katekeze zaper- vence“ stran 81—84. Pankracij, kako je ljubemu Jezusu pri sercu bilo potem, ko je zakrament presvetega rešnjega Telesa in daritev presvete meše postavil? Zakaj je bil žalosten? Kteri den je bil hudobni Juda Iškarijot obljubil pismarjem in farizejem, da jim bo nedolžnega Jezusa izdal? Za koliko? Marička, je ii dobri Jezus nesrečnega Juda Iškarijota svaril, naj ga ne izda? Kako je rekel aposteljnom? Ali so te strašne besede ganile — v serce segale — malopridnega Juda Iškarijota? Zakaj ne? Kako je bilo ostalim aposteljnom pri sercu, ko jim je vsevedni Jezus rekel, da ga bo nekdo izmed njih izdal? Kaj so toraj počeli? Ko pa niso nič zvedeli, koga so tedaj prašali ? Pavlek, kaj je dobri Jezus odgovoril aposteljnom, ko so ga prašali, kdo ga bo izdal? Ali ga je tudi hinavski Juda Iškarijot prašal, kdo ga bo izdal? Zakaj ga je prašal? Ali so ostali apo¬ steljni umeli, da bo malopridni Juda Iškarijot nedolžnega Jezusa izdal, ko je roko ž njim v skledo pomočil? Zakaj ne? Marjetka, kteri izmed aposteljnov bi bil sosebno rad vedel, kdo bo nedolžnega Jezusa izdal ? Kteremu aposteljnu je pomignil, da naj ljubega Jezusa praša? Kaj je mili Jezus Janezu odgovoril? Peter, ali so vedli zdaj ostali aposteljni, da bo ničvredni Juda Iškarijot nedolžnega Jezusa izdal ? Kaj neki so mislili ? Zakaj so kaj takega mislili ? Marta, kdo^ je hudobnega Juda Iškarijota nagovarjal, da naj precej ne¬ dolžnega Jezusa izda? Kaj je toraj milega Jezusa prašal? In kaj mu je dobri Jezus odgovoril? Primož, kam je šel Juda Iškarijot, da bi nedolžnega Jezusa izdal? Ali je mili Jezus potem še dalej pri mizi sedel? Kako se je z aposteljni pogovarjal? K čemu jih je oporninjeval? Koga jim je po svoji smerti poslati obljubil? Pokaj? 103 Matilda, kaj je dobri Jezus s svojimi aposteljni zapel, ko je od mize vstal? Kaj moramo tudi mi po jedi storiti? Kam je na to z aposteljni šel? Ali je bila oljska gora daleč od Jeruzalema? Ktera dolina je bila med Jeruzalemom in oljsko goro? Kteri potok je tekel skoz dolino Jozafat? Rajmund, ko je mili Jezus z aposteljni iz mesta navzdol šel, kaj jim je rekel ? Kaj mu je Peter odgo¬ voril? Kaj vsevedni Jezus na to Petru reče? In kaj Peter spet od¬ govori? Monika, ko dobri Jezus do potoka Cedron pride, za koga je molil? Kam je pot6m šel? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 84—87. Rok, kam je šel premili Jezus veliki četertek na večer po zadnji večerji? Po kaj je šel na oljsko goro? Kje, v kterem vertu je molil? Ali je vse aposteljne s seboj v sredo verta vzel? Koliko pa? Nežika, kje je ljubi Jezus ostalih osem aposteljnov pustil? Kako je bilo ljubemu Jezusu pri sercu, ko je s Petrom, Jakobom in Janezom v sredo verta šel? Kaj jim je rekel ? Rupert, kako daleč se je mili Jezus od Petra, Jakoba in Janeza odtegnil? Kolikokrat je molil? Kako je perzikrat molil? Ali so aposteljni tudi čuli in molili? Kako jih je posvaril? Kako je vdrugo molil, Ko je spet k trem aposteljnom prišel, kako jih je našel? Ali so mu mogli kaj odgovoriti? Otilija, kako je mili Jezus vtretje molil? Ali mu je zdaj še hujši pri sercu bilo? Kdo ga je poterdil ali utolažil, ko so ga smertne težave obšle? Zakaj pa je bil tolikanj otožen in žalosten ? Zakaj da še ? In zakaj da še ? Simon, kdaj se spomi¬ njamo, da je usmiljeni Jezuskervavi pot potil? Kdaj še tudi? Ker je nesrečni greh nedolžnemu tolikanj žalosti naredil, česa se mo¬ ramo tedaj nad vse varovati ? Kako moramo moliti, kedar smo bo- leni? Kako, kedar so bolni oče ali mati? Kaj nam stori molitev? Molitev te krepča, da živiš po božji volji, In kdor rad tak živi, tudi rad in pridno moli. Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 87—90. II. Regina, kaj je rekel dobri Jezus trem aposteljnom, ko vtretje k njim pride in jih speče najde? Kdo pride zdaj na vert, nedolž¬ nega Jezusa lovit? Ali je Juda Iškarijot sam prišel? Kdo je dobil beričev in vojškakov ? Kaj jim je rekel, ko jih je iz mesta proti oljski gori peljal? Štefan, kaj je rekel hudobni Juda Iškarijot ne¬ dolžnemu Jezusu na oljski gori, ko je z beriči in vojščaki k njemu prišel? Kako ga je mili Jezus posvaril? Kaj je ljubi Jezus beričem in vojščakom rekel? Kaj so mu odgovorili? In kaj je dobri Jezus na to rekel? Roza, ko so beriči in vojščaki kot mertvi na zemljo Popadali, ali bi no bil nedolžni Jezus lehbo zbežal? Zakaj ni zbežal? Knj je spet mili Jezus vprašal beriče in vojščake, ko so se odah- 104 nili in vstali? Kaj jim je dobri Jezus na to rekel? Kaj je to: ako mene iščete, pustite te iti? Kaj je tedaj še rekel beričem in vojščakom? Tomaž, kaj so rekli aposteljni milemu Jezusu, ko so videli, da ga hočejo hudobni beriči in vojščaki vgrabiti ? Ali je kteri aposteljnov z mečem mahnil? Rozalija, ali je pustil ljubi Jezus aposteljnom po beričih in vojščakih z mečem mahniti ? Kako jih je posvaril? Kaj je Petru še posebej rekel? Kako je bilo hlapcu ime, kteremu je bil Peter desno uho odsekal? Ali ga je vsemo¬ gočni Jezus ozdravil? Kako? Kaj so na to hudobni beriči in voj¬ ščaki nedolžnemu Jezusu storili? Glej „šolske katekeze zapervence" stran 90—92. Urh, ali še veš, kaj je vsevedni Jezus aposteljnom napovedal, ko je ž njimi šel po zadnji večerji iz Jeruzalema proti oljski gori? Ali se je tudi tako zgodilo? Kdaj so aposteljni ljubega Jezusa za¬ pustili in zbežali ? Zakaj ? Tekla, kam so gnali ničvredni beriči in vojščaki zvezanega Jezusa z oljske gore ? Na kteri hrib ? H komu so ga gnali najprej na Sijonski hrib? Ali je bil res Ana takrat veliki duhoven? Kaj pa? Valen tek, gotovo ti je Sijonski hrib znan. Kdaj je jedel ljubi Jezus na Sijonskem hribu z aposteljni veliko¬ nočno jagnje? Kaj je tudi postavil na Sijonskem hribu? Kaj je vprašal veliki duhoven milega Jezusa, ko so ga k njemu prignali? Kaj je dobri Jezus odgovoril? Kaj je na ta odgovor hudobnih hlapcev eden nedolžnemu Jezusu storil? Urška, ali je krotki Jezus kaj žalega storil hudobnemu hlapcu, ki ga je bil za uho udaril ? Kaj pa mu je rekel ? Ako bi tebe Lizika za uho vdarila, ali bi jej tudi z zaušnico veruila? Zakaj ne? Ja, prizanesljivega Jezusa mo¬ ramo posnemati! Venceslaj, kam so gnali hudobni beriči in voj¬ ščaki silno terdno zvezanega Jezusa od velikega duhovna Ana? Kako se mu je pri velikem duhovna Kajfežu godilo? Ali se je krivo pričevanje vjemalo ? Kaj ste zadnje dve priči pričali zoper dobrega Jezusa? Ali je bilo res, da je hotel podreti z rokami stor¬ jeni tempelj? Kaj pa? Veronika, ali se je usmiljeni Jezus zago¬ varjal na krive tožbe in pričevanja? Zakaj ne? Ker hudobni ve¬ liki duhoven Kajfež iz Jezusovih ust nobene besede ni spravil, kaj ga je naposled vprašal? Kaj je nedolžni Jezus odgovoril? Kaj je hudobni Kajfež na to storil? Kaj je še rekel? Viljem, kako so ničvredni beriči in vojščaki z nedolžnim Jezusom ravnali po tem, ko je bil po krivičnem v smert obsojen? Ker so mu sveti obraz zakrivali, ali je vedel, kdo ga bije? Zakaj je vedel? Glej „šolske katekeze za pervenee 11 stran 92—95. Terezika, kaj je bil napovedal vsevedni Jezus aposteljnom; ko je šel ž njimi po zadnji večerji od Sijonskega hriba navzdol proti potoku Cedron? Kaj je bil Petru še posebej napovedal? Kaj mu je Peter rekel? Kje je bil Peter nedolžnega Jezusa pervič zatajil? Kje pa vdrugo in v tretje? Vincencij, kolikokrat je bil lehkomiselni Peter nedolžnega Jezusa zatajil? Kje ga je bil vpervo zatajil? Ali 105 mi moreš povedati, kako ga je vpervo — na dvorišču velikega du¬ hovna Ana — zatajil? Pripoveduj. Prav dobro, si zelč priden. Moram ti lepo podobico dati. Agata, kje je lehkomiselni Peter ne¬ dolžnega Jezusa vdrugo in vtretje zatajil ? Kako ga je vdrugo za¬ tajil? Kako ga je vtretje zatajil? Vid, ali je nesrečni Peter kmali spoznal, da je bil nedolžnega Jezusa, svojega preljubega učenika, zatajil? Kako je bil spoznal? Kaj je počel? Kako se je dobremu Jezusu v ječi godilo ? Glej ,,šolske katekeze za pervence“ stran 95-97. Alojzija, beri zdaj od četertega člena vere. § 4. Od četertega člena vere. Kako se glasi četerti člen vere? Ceterti člen vere se tako glasi: Terpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, . . . V kaj so se starašini ljudstva, veliki duhovni in pismarji petek prav zgodaj zbrali v veliki zbor? Ali so nedolžnega Jezusa tudi v ve¬ liki zbor pripeljali? Volfgang, kaj so starašini ljudstva, veliki du¬ hovni in pismarji v velikem zboru milega Jezusa vprašali? Kaj jim je odgovoril? Ali so ga tudi v velikem zboru v smert obsodili? Zakaj ? Kolikokrat so bili hudobni starašini ljudstva, veliki duhovni in pismarji nedolžnega Jezusa v smert obsodili? Kdaj pervikrat? Ana, ali so smeli Judje koga umoriti? Zakaj pa ne? Kam so toraj nedolžnega Jezusa iz velikega zbora peljali? Ali je cesarski na¬ mestnik Poncij Pilat zmirom v Jeruzalemu prebival? Kdaj je na¬ vadno prišel v Jeruzalem? Aleksander, ko so Judje nedolžnega Je¬ zusa k Ponciju Pilatu pripeljali, ali so šli v sodujo hišo ? Zakaj ne? Kje so tedaj z zvezanim Jezusom ostali? Ali je Poncij Pilat iz hiše k njim prišel? Kaj jih je vprašal? Kaj so odgovorili? Angela, zavoljo kterih reči so hudobni Judje nedolžnega Jezusa tožili ? Ali je ljubi Jezus na krive tožbe kaj odgovoril ? Ali ni Poncij Pilat milega Jezusa za sebo v sodnjo hišo poklical? Aleš, kaj je Poncij Pilat v sodnji hiši dobrega Jezusa vprašal ? Kaj je mili Jezus odgovoril? Ali je ljubi Jezus pozemeljski ali posveten kralj bil? Pokaj je prišel na s^et? Ali je Poncij Pilat nad milim Je¬ zusom kaj krivega ali hudobnega našel ? Kaj je torej rekel Judom, ki so pred sodnjo hišo stali? Glej „šolske katekeze za pervence" stran 97—100. Antonija, kteri apostelj je bil nedolžnega Jezusa izdal? Kteri den? Cernu so se toraj kristjani nekdaj vsako sredo postili? Zakaj je nesrečni Juda Iškarijot nedolžnega Jezusa izdal? Kaj si je mislil? Boštjan, kam je nesel ničvredni Juda Iškarijot srebernike, ko so v velikem zboru petek v jutro nedolžnega Jezusa v smert obsodili? Kaj jim je rekel? Kaj so mu oni odgovorili? Kaj je Juda Iškarijot na to storil? „Glej „šolske katekeze za pervence 11 stran 100 - 101 . Apolonija, ali je cesarski namestnik Poncij Pilat milega Je¬ zusa h kralju Herodu poslal? Zakaj? Ali je ta kralj Herod bil tisti, ki je dal nedolžne otročiče pomoriti? Ali je bolji od svojega Šolske katekeze. H. 2 106 očeta? Kaj pa? Blaž, ali je kralj Herod zmiraj v Jeruzalemu pre¬ bival? Kdo mu je dovolil, da je smel kralj na galilejskem biti? Ali je bil vesel, ko so nedolžnega Jezusa k njemu pripeljali ? Zakaj? Barbika, kralj Herod je milega Jezusa z mnogimi besedami po- praševal, ali mu je kaj odgovoril ? Ali je kak čudež vpričo njega storil? Zakaj ne? Ali je kralj Herod nedolžnega Jezusa v smert obsodil? Kako pa je kaj ž njim ravnal? Glej „šolske katekeze za pervence 11 stran 101—102. Bernard, kam je kralj Herod ljubega Jezusa poslal? Ko so hudobni Judje milega Jezusa k Pilatu nazaj pripeljali, koga je po¬ klical? Kaj jim j<|> rekel? Ali je bilo Judom všeč, da je hotel ce¬ sarski namestuik nedolžnega Jezusa spustiti? Cecilija, kaka navada je bila pri Judih o veliki noči? Kaj je torej Poncij Pilat Judom rekel? Zakaj? Ali je tistega hudobnega jetnika v ječi imel? Kako mu je bilo ime? Kaj je bil storil? Ko je ljudstvo prišlo pred Poncij Pilatovo hišo in prosilo, naj jim jetnika spusti, kako je vprašal? Cirilek, morebiti je ljubi Gospod Bog cesarskega namest¬ nika svaril, da naj nedolžnega Jezusa spusti? Kako ga je svaril? Ker je cesarski namestnik dobro vedel, da starašini, veliki duhovni in pismarji ljudstvo hujskajo, kako je drugikrat vprašal? Rotija, kaj je ljudstvo na drugo Poncij Pilatovo vprašanje odgovorilo ? Kaj je cesarski namestnik na to rekel ? Kaj je spet ljudstvo odgovorilo ? Kako je Poncij Pilat nedolžnega Jezusa še vtretje zagovarjal? Ali je kaj pomagalo? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 103 do 104. Dominik, zakaj ni cesarski namestnik milega Jezusa precej v smert obsodil? Da bi ga smerti otel, kaj je še ukazal? Res, bičati ga je ukazal. Bičanje je bilo grozno terpljenje. Zato beremo v katekizmu: terpel pod Poncijem Pilatom. Beri dalje. Je li Jezus mogel terpeti? Jezus je mogel kakor človek, .... Mili Jezus je pravi živi Bog, kakor Oče. Kot pravi živi Bog je čist duh, brez telesa. Usmiljeni Jezus je pa odrešenik sveta, ki je bil od nebeškega Očeta odločen, za nas in za vse ljudi terpeti in umreti. Kakor Bog ali po božji natori pa ni mogel terpeti in umreti, kajti Judje bi ga ne bili mogli niti ugrabiti, niti mučiti niti umoriti. Zato se je včlovečil, to je, človeško natoro na-se vzel, ter enako nam bolečine čutil. Akoravno se je pa včlovečil, vendar le je povsod kot Bog in človek pričujoč bil. Pričujoč je bil kot Bog in človek, ko so ga na oljski gori ugrabili, terdno zvezanega gonili k velikima duhovnima Ani in Kajfu, k cesarskemu namestniku Ponciju Pilatu, h kralju Herodu, ko so ga bičali, s ternjem kronali in križali. Lizika , koliko nator ima preljubi Jezus? Po kteri natori je mogel terpeti? Zakaj pa ni mogel kot Bog ali po božji natori terpeti ? Ali je v svojem groznem terpljenji povsod kot Bog in človek pričujoč bil? Edmund, beri dalje. Je li Jezus tudi resnično terpel . . . . Ker je mili Jezus enako telo imel, ko mi, je tedaj 107 vse telesne bolečine čutil, in toraj tudi resnično terpel. Človek ima dva poglavitna dela, namreč dušo in telo; dobri Jezus je torej terpel na duši in telesu. Slišali bodemo zdaj, kaj je terpel pervič na duši, jutri pa, kaj na telesu. Ema, beri dalje. Kaj je Jezus na svoji duši ter¬ pel? Jezus je na svoji duši .... Dvoje je ljubi Jezus na svoji duši terpel: britkost in žalost. Britko, to je, težko mu je bilo, v sercu ga je bolelo in peklo , to je, žalosten je bil sosebno veliki četertek, ko je na oljski gori molil, in sicer tolikanj težko mu je bilo in tolikanj ga je v sercu bolelo, da je kervavi pot potil. Britko ali težko mu je bilo in nezmerno ga je v sercu peklo, ko so ga hudobni Judje veliki petek pri Ponciju Pilatu in kralju Herodu po krivem tožili, da ljudi zapeljuje in krivo, to je, ne prav uči. Oh kako britko ali težko mu je bilo in kako grozno ga je moralo v sercn boleti, ko je bil ubijavec Baraba izpuščen, on pa v sramotno smert na križu obsojen, ko je kot največi hudodelnik težki križ med dvema razbojnikoma skoz mesto na goro mertvaških glav moral nositi. Bes, dobri Jezus je na svoji duši veliko britkost in žalost terpel. Ali zdaj veš, kaj je ljubi Jezus na svoji duši terpel? Kaj je britko ? Kaj je žalostno ? Kedaj mu je bilo sosebno britko in ga jo v sercu peklo? Ali še veš, zakaj mu je veliki četertek na oljski gori tolikanj britko bilo in ga tolikanj v sercu bolelo, da je ker¬ vavi pot potil ? Kaj pa veliki petek ? Kaj je bilo krivo vse njegove britkosti in žalosti? Kako mora tudi nam pri sercu biti zavoljo hudobnega greha? Bes: Če si grešilo dete moje, Skusi zbrisati grehe svoje. III. Edvard, ali še veš, kaj je dobri Jezus na svoji duši terpel P Kaj je britkost in žalost? Kedaj in kje je terpel na svoji duši brit¬ kost in žalost? Danes pa še bomo slišali, kaj je usmiljeni Jezus na svojem telesu terpel. Francka, beri ti to vprašanje. Kaj je Jezus na svojem telesu terpel? Jezus je na svojem telesu veliko rev .... Nedolžni Jezus je terpel rev, to je, bolečin in težav — mu je te¬ žavno bilo —, ko so ga na veitu Getcemani vgrabili, terdno zve¬ zali, ter terdno in tesno zvezanega naglo gonili v mesto po kamnatih Potih, da je velikrat padel in padši si ne pomagati mogel. Bile so ne- zapopadljive reve ali bolečine in težave. Veliko tepenja in ran je terpel oa primer, ko ga je sirovi hlapec pred velikim duhovnom Anom z železno rokovico po licih udaril, sosebno pa, ko ga je cesarski na¬ mestnik bičati dal. Povej zdaj, kaj je mili Jezus na svojem telesu terpel. Kaj so reve? Kaj težave? Kedaj je terpel reve in težave? 8 * 108 Kdaj je veliko tepenja in ran terpel ? Egidek, kdo je dal nedolž¬ nega Jezusa bičati? Zakaj je dal Poncij Pilat nedolžnega Jezusa bičati? Povej, kako so neusmiljeni rabeljni milega Jezusa bičali. Zavoljo česa je bil nedolžni Jezus tolikanj grozovito bičan ? Ees, zavoljo naših grehov je bil bičan. Oh varujmo se toraj skerbno hudobnega greha! Da ne zabimo, da je nedolžni Jezus zavoljo naših grehov z groznimi šibami pretepen bil, kako molimo v žalostnem delu sv. roženkranea v drugem oddelku? Veliko rev in težav, ve¬ liko tepenja in ran na svojem telesu je nedolžni Jezus tudi preterpel, ko je s ternjem kronan bil. Gabrijela, ali veš, kaj so neusmiljeni beriči in vojaki nedolžnemu Jezusu še storili po tem, ko so ga kronali. Zakaj so ga s ternjem kronali ? Kako so ga kronali ? Glej, koliko rev in težav, koliko tepenja in ran je preljubi Jezus na svojem presvetem telesu spet preterpel! Feliks, v kteri molitvi se spominjamo, da so zdivjani beriči in vojščaki nedolžnemu Jezusu na glavo ternjevo krono potisnili ? Kako molimo v tretjem, oddelku žalostnega roženkranea? Kajti je nedolžni Jezus za naših grehov delj tolikanj rev in težav, tolikanj tepenja in ran na svojem pre¬ snetem telesu preterpel, kaj moramo nad vse sovražiti? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 104—106. Genovefa, beri dalje. Kaj je Jezus še več terpel? Terpel je veliko zaničevanja,.Nedolžni Jezus je terpel ve¬ liko zaničevanja, ko so terdovratni Judje na primer tirjali, naj se hudobni, smertivredni razbojnik Baraba spusti, mili Jezus pa umori; ko so terdno zvezanega v norčevski obleki po mestnih ulicah od Poncija Pilata do Heroda in nazaj vlačili. Veliko zasramovanja je nedolžni Jezus terpel, ko so nečloveški beriči in vojščaki v Kajfovi hiši mu oči zakrivali, potem ga po glavi bili, rekoč : Prerokuj nam, kdo te bije; ko so ga s ternjem kronali itd. Povej zdaj, kaj je usmi¬ ljeni Jezus še več terpel? Kdaj je na primer terpel veliko zaniče¬ vanja? Kdaj veliko zasramovanja? Preklinjevanja veliko je terpel nedolžni Jezus, ko so mu hudobni Judje gerde, nespodobne 'priimke dajali, na primer, da je goljuf, zapeljivec ljudstva, kriv učenik. Ve¬ liko obrekovanja je nedolžni Jezus terpel, ko so ga lažnjivi Judje pri cesarskem namestniku Ponciju tožili, da hoče rimskega cesarja Tiberija, kojemu so Judje takrat podložni bili, spodriniti in sam judejski pozemeljski kralj postati, da pravi ljudstvu , da ni treba rimskemu cesarju dače ali štibre odrajtovati. Veliko krivic je ne¬ dolžni Jezus terpel; ali največa krivica je bila, da.so ga po ne¬ dolžnem , brez vsega pravičnega vzroka, toraj po krivem v smert obsodili, da je moral kot največi hudodelnik med dvema razboj¬ nikoma težki križ na hrib mertvaških glav nositi in med njima sra¬ motno na križu umreti. Ferdinand, kaj je nedolžni Jezus še več terpel? Kdaj je terpel veliko zaničevanja? Kedaj veliko zasramo¬ vanja? Kako je terpel veliko preklinjevanja? Kako veliko obre- 109 kovanja? Je li tudi veliko krivic terpel? Ktera je bila naj veča krivica ? Helena, ali bi ti tudi rada brala? Beri torej. Kje je bil Jezus Kristus križan in kje je umeri? Jezus Kristus je bil križan .... Pred koga so zdivjani beriči in vojščaki peljali nedolžnega Jezusa po tem, ko so ga bičali in s ternjem kronali ? Kako je bilo Ponciju Pilatu pri sercu, ko je milega Jezusa tolikanj zdelanega videl? Kaj je toraj storil? Filip, komu je cesarski na¬ mestnik Poncij Pilat ljubega Jezusa pokazal ? Kaj jim je rekel ? Kaj je: Glejte, človek, ali latinski: Ecce homo? Ali so starašini ljudstva, pismarji in viši duhovni nedolžnemu Jezusu prizanesli? Kako so kričali? Kaj jim je Poncij Pilat rekel? In kaj so mu oni na to odgovorili? Ignacija, ko je Poncij Pilat slišal, da je ljubi Jezus božji Sin, kako mu je bilo pri sercu, ali je bil vesel, ali se je bal ? Kam je spet šel ? Kaj ga je vprašal ? Ali mu je kaj odgovoril? Kaj mu je toraj cesarski namestnik rekel, ker je molčal? Florijanek, kaj je mili Jezus Ponciju Pilatu na to odgovoril? Ali ni cesarski namestnik skušal nedolžnega Jezusa spustiti? Ali je bilo to starašinom ljudstva, pismarjem in višini duhovnom všeč? Kaj so rekli? Kam je Poncij Pilat ljubega Jezusa iz sodnje hiše peljal? In kam je sedel? Kje so Judje in Kimljani hudodelnike obsojevali? Johana, ko Poncij Pilat na sodnji stol sede, kaj še poskuša? Kaj reče Judom? Kaj je: Glejte, vaš kralj? Kako pa terdoserčni Judje vpijejo? Kaj pravi Poncij Pilat? Kaj odgovorijo starašini ljudstva, pismariji in viši duhovni ? Ko Poncij Pilat vidi, da nič ne opravi, kaj stori? Zakaj si roki umije? Kaj pa ljudstvo reče? Franček, ko je cesarski namestnik Poncij nedolžnega Jezusa v križanje obsodil, kaj so sirovi beriči in vojščaki ž njim počeli? Kje so milega Je¬ zusa križali ? Zato se bere v katekizmu: Jezus Kristus je bil križan na gori Kalvariji blizo mesta Jeruzalema. Jerica, ali je moral ne¬ dolžni Jezus sam težki križ na mesto križanja nositi? Ali je bil le sam, ali še kdo drugi v križanje obsojen? Kako je bilo hudodel- njkoma ime? Zakaj je moral nedolžni Jezus med razbojnikoma težki križ nositi ? Gabrijelj, ali je bilo veliko ljudi v Jeruzalemu, ko so nedolžnega Jezusa v križanje obsodili? Zakaj jih je veliko kilo? Ali se je preljubi Jezus vsem usmilil, ko je težki križ na brib Kalvarija nosil? Kterim se je najbolj usmilil? Jožefa, kaj je rekel mili Jezus ženam, koje so ga objokovale? Ali je lehko težki križ nesel? Koga so beriči in vojščaki silili, da naj pomaga lju¬ bemu Jezusu težki križ nositi? Kteri ženi se je nedolžni Jezus sosebno usmilil, ko je po neki ulici težki križ nesel? Kaj mu je podala? In kaj je on v ruto vtisnil? Gregorij, kolikokrat je ne¬ dolžni Jezus pod križem padel? Kteri oddelek žalostnega dela sv. roženkranca nas spominja, kako težek je bil križ, ki ga je nedolžni Jezus za naših grehov delj na hrib Kalvarijo nosil? Kaj nas je Premili Jezus učil s tem, da je težki križ nosil ? Kdo neki pripušča, 110 da nas včasih glava boli ali kaka druga grenkest tare? Zakaj pri¬ pušča? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 106—11. Kar Bog nam pošlje, slabo ni, Čeravno se nam napak zdi. IV. Julijana, kaj so počeli rabeljni, ko je nedolžni Jezus težki križ na hrib Kalvarijo prinesel? Ali so mu dali kaj piti? Cernu so mu dali piti vina z miro in žolčem mešanega? Ali ga je pil? Zakaj ne? Henrik, kako so nečloveški rabeljni nedolžnega Jezusa križali? Ob kteri uri po naše so ga križali? Ali so njega samega križali? Zakaj so ga med dvema razbojnikoma križali? Kaj so ž njegovo obleko storili? Kaj pa z nesešito suknjo? Justina, ko je nedolžni Jezus za roki in nogi pribit na križu visel, ali so ga hudobni Judje v miru pustili? Kaj pa? Kteri so ga kaj zasramovali ? Kako ? Glej, še na križu viseč je moral mili Jezus veliko zaničevanja in zasra¬ movanja terpeti. Ignacij, ali je ljubi Jezus nejevoljen bil, ko so ga hudobni Judje zasramovali? Kaj pa? Kako je prosil za-nje? Kaj moramo tudi mi tistim, koji nam na primer hudo želijo, škodo delajo, nespodobne priimke dajejo, nas po krivem tožijo? Kdo tako če? Odpusti, če je kdo razžalil te, Sovražnikom bod dober, Jezus tako če. Karolina, ali sta razbojnika nedolžnega Jezusa tudi zasramo¬ vala? Ali se je kteri spreobernil? Kaj ga je tako ganilo, da se je spreobernil? Kako je svaril svojega tovarša, ki je še zmirom pre¬ klinjal nedolžnega Jezusa? Jaka, h komu se je zgrevani ali desni razbojnik obernil, po tem ko je bil svojega terdovratnega tovarša posvaril? Kako je dobrega Jezusa prosil? In kaj mu je usmiljeni Jezus rekel? Katerca, kaj je eden zmed vojščakov pri v križanje obsojenih nosil? Kaj je bilo na beli dilici ali tablici zapisano? Kam so ta napis dejali? Ali je cesarski namestnik Poncij Pilat tudi za nedolžnega Jezusa tak napis napravil? Kaj je bil napisal? Janez, ali je bil ta napis Judom všeč? Zakaj ne? Kaj so torej cesarskemu namestniku rekli? Ali jim je storil tako? Kaj jim je rekel? Klara, kteri so stali poleg križa Jezusovega? Ko je mili Jezus svojo žalostno mater poleg križa stati videl, kaj jej je rekel? Kaj je: Žena, glej, tvoj sin? Kaj je pa Janezu rekel? Kaj pomenjajo besede: Glej, tvoja mati? Jernejček, kaj ste dolžni svojini ljubim starišem storiti, kedar se postarajo? Kdo vas tega tolikanj lepo uči? Ali zamorejo otroci kdaj poverniti vse dobro, kar so jim skerbni stariši storili? Otroci, kar vam stariši dad6, Povernjeno nikdar zadost ne bo. 111 Klara, ko je preljubi Jezus že nekoliko časa na križu visel, kaj seje storilo po vsi zemlji? Kdaj, o kteri uri seje strašna tema začela? Kako dolgo je trajala ali terpela? Zakaj je nebeški Oče hotel, da se je solnce po vsem svetu tako strašno stemnilo ? Jožek, nedolžni Jezus je na križu viseč neizrečene bolečine terpel, ali je kaj tožil zato svojemu nebeškemu Očetu? Kako je z velikim glasom zaupil? Kaj je: Eli, Eli, lama sabaktani? Klotilda, ko je premili Jezus na križu visel, ali ni bil zelo žejen? Zakaj? Kako je toraj zaupil, ker je bil zelo žejen? Kaj so mu piti dali? Juri, ali je žejni Jezus kisa pokusil? Kako mu je bilo na to? Ali je še dolgo živel? Kaj je toraj rekel? Kaj se pravi: Dopolnjeno je? Komu je svojo dušo izročil, preden je umeri? Kako je zaupil? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 111—116. Ko je nedolžni Jezus na križu visel, govoril je sedem prelepih besed, kterih je treba vedeti vsakemu dobremu kristjanu. Slišali ste jih ravno zdaj. Hočem vam jih povedati ob kratkem po lepem redu. Perva beseda je: „Oče, odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo!“ Lukež, 23, 34. Druga beseda: „Kesnično , ti povem, danes bodeš z menoj v raji.“ Lukež 23, 43. Tretja beseda: „Žena, glej, tvoj sin!“ „Glej, tvoja mati!“ Janez 19, 26—27. Ceterta beseda: „Moj Bog, moj Bog! zakaj sime zapustil?“ Matevž 27, 46. Peta beseda: „Žejensem!“ Janez 19,28. Šesta beseda: »Dopolnjeno je!“ Janez 19,30. Sedma in zadnja be¬ seda: „Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo.“ Lukež 23, 46. Kri¬ stina, koliko prelepih besed je preljubi Jezus s križa govoril? Ktera je perva? Ktera druga? Ktera tretja? Ktera četerta? Ktera peta? Ktera šesta? Ktera sedma in zadnja? Si zelo pridna. Kajetan, mili Jezus je lebko in srečno umeri; kaj se ti zdeva, zakaj je lehko in srečno umeri ? Kes, zato je lehko in srečno umeri, ker je lepo pobožno po volji svojega nebeškega Očeta živel in ljudem veliko dobrega storil. Ali zamoremo tudi mi lehko in srečno umreti? Kako ? Kdor prav živi, Se smerti ne boji. Peti člen vere. i. K u n i g u n*d a! Alibi t i t u d i r a d a brala? No, pa P o s k u s i. Kako se glasi peti člen vere ? Peti člen vere se tako glasi: Doli je šel pred pekel, .... Je li Jezus Kristus z dušo iu s te¬ lesom pred pekel šel? Le duša Jezusa Kristusa je . . . . Kam je šla presveta duša Jezusova, ko se je od telesa ločila? Kje pa je njegovo presveto telo ostalo? Ali je preljubi Jezus tudi kot Bog bil pričujoč, ko jena križu umeri? Zakaj? Kes, zalo kajti Kristus 112 ima dve natori, božjo in človeško v eni osebi. Karl, po kteri na- tori je mili Jezus križan bil ali je na križu umeri? Ali ni mogel po božji natori umreti? Zakaj ne? Lucija, beri dalje. Kaj pomen j a beseda pekel? Beseda pekel pomenja tiste skrite kraje, .... Beseda pekel pomenja skrit kraj ali prostor, v kterem so bil« duše vseh, ki so pomerli. Kaj po¬ menja beseda pekel ? Konrad, beri dalje. Je li več takih skritih krajev, ki se jim pekel pravi? Več je takih skritih krajev, . . . . Beseda pekel — skrit kraj ali skrit prostor, v kterem so se na¬ hajale duše vseh do zdaj umerlih — pomenja tri take skrite kraje ali skrite prostore. Pervič pomenja strahovito, gerdo, temno ječo, v kterem so satani ali hudiči. V tej strahoviti, gerdi, temni ječi med hudiči so duše pogubljenih , to je dnše pregrešnih ljudi, ki so nespokorjeni umerii. V tej strahoviti, gerdi, temni ječi gori ogenj, ki ne ugasne. Marko 9, 43. Ta strahovita, gerda, temna ječa je prav za prav pekel — od besede peči —, kjer pogubljeni brez konca in kraja, to je večno terpijo. Oh neskončno usmiljeni Gospod Bog pomagaj nam, da ne pridemo v ta strašni kraj grozepolnega, večnega terpljenja! Kaj pomenja beseda pekel? Ali je več takih skritih krajev ali prostorov ? Kak je pervi ? Kterih duše so v tej strahoviti, gerdi, temni ječi? Kako se ta strahovita, gerda, temna ječa prav imenuje? Zakaj pekel? Beseda pekel pomenja drugič tisti skriti kraj ali skriti pro¬ stor, v kterem terpijo, pa ne večno, marveč od neskončno pravičnega Gospod Boga odločen čas duše takih ljudi, ki so ali v majhnih grehih umerii ali pa se še niso zadosti spokorili na tem svetu za svoje velike grehe, kojih so se skesali in spovedali pred smertjo in so torej spokorjeni umerii. V tem kraji se morajo očiščevati, da pridejo v presrečne in vesele nebesa, kamur nič nečistega ne more. Razodeuje sv. Janeza 21, 27. Zato se ta kraj imenuje kraj očišče¬ vanja ali vice. Ludovika, kak kraj pomenja drugič beseda pekel? Kako se za tega delj imenuje ta kraj ? Beseda pekel pomenja tretjič tisti skriti kraj ali skriti prostor, v kterem so bile duše pobožnih in pravičnih ljudi, ki so pomerli do časa, bo je premili Jezus Kristus na križu umeri. Ter- pele niso. nič, ali v presrečne nebesa vendar le niso mogle; kajti dokler ni usmiljeni Jezus na križu umeri, bile so vesele nebesa zaperte celo pobožnim in pravičnim. S svojo britko smertjo na križu je mili Jezus prelepe nebesa odperl. Ta kraj je bil tudi pod zemljo; ali ker ni bil tako globoko pod zemljo kot pravi pekel, se imenuje zato predpekel. V predpeklu so bile duše pobožnega in pravičnega Abrahama, Jakoba, Jožefa Egipčanskega, itd. V svetem 113 pismu se imenuje predpekel naročje Abrahamovo, kamur so bili nesli angelji umerlega Lazarja. Lukež 16, 22. V predpekel ali v naročje Abrahamovo je šla presveta duša Jezusova, ko se je od telesa ločila, pobožnim in pravičnim ljudem preveselo novico na¬ znanit, da je usmiljeni rešenik že na križu umeri in da bodo kmali ž njim v presrečne nebesa šli. Oh kako zelo so se razveselili po¬ božni in pravični v predpeklu! Krištof, kak kraj pomenja beseda pekel tretjič ? Zakaj niso mogli pobožni in pravični v vesele nebesa ? Ali so morali kaj terpeti ? Kako se veli temu kraju? Zakaj predpekel ? kako se pa v svetem pismu imenuje? Koga so bili angelji nesli v Abra¬ hamovo naročje? Magdalena, v kterega teh treh krajev je šla presveta duša Jezusova, ko se je na križu od telesa ločila? Pokaj je šla v pred¬ pekel ? Kaj se ti zdeva, ali je še zdaj predpekel ? Kaj je zdaj mesto predpekla ? Ktere skrite kraje zdaj imamo? Kes, imamo pekel, vice ali kraj očiščevanja in prevesele nebesa. Lovrenc, kteri dan se je presveta- duša Jezusova od telesa ločila ali kteri dan je nedolžni Jezus na križu umeri ? O kteri uri ? Kako imenujemo petek, o kterem je premili Jezus za nas na križu umeri? Kako je kaj veliki petek v cerkvi? Zakaj? Čemu mešnik in pobožni kristjani podobo križanega Jezusa poljubujejo ? Kako moraš moliti, kedar merno križa greš? Micka, zakaj se po nekterih krajih ob petkih ob treh popoldne z velikim zvonom zvoni? Kako moraš tačas moliti ? V kteri molitvi se še spominjamo, da je usmi¬ ljeni Jezus za nas na križu umeri ali križan bil? Kako molimo? Maksi, kaj čudovitega se je godilo, ko je nedolžni Jezus na križu umeri? Čemu je bilo zagrinjalo vtempeljnu? Koliko delov je imel Jeruzalemski tempelj? Kteri ljudje so pravega Kogavpervem delu molili ? Kteri v drugem ? Marjetka, kako se je tretji del tempeljna imenoval? Zakaj Najsvetejše? Kaj se je še čudovitega godilo, ko je nedolžni Jezus na križu umeri ? Kaj so rekli stotnik in vojščaki, ki so to videli? Kaj so ljudje počenjali, kteri so se bili sošli, to gledat? Markec, kteri so sosebno žalovali ob Jezusovi smerti? Od kod so bile žene prišle? Zakaj? Zakaj nam mora sosebno mar biti ? Glej »šolske katckeze za pervence“ stran 118—120. Le sveta čednost Daje pravo vrednost. Marta, kteri dan je predobri Jezus zavoljo naših grehov križan bil? Kak praznik je bil drugi dan ali soboto? česa so torej Judje cesarskega namestnika Poncija Pilata prosili, da bi trupla tako velik praznik na križu ne ostala? Čemu so se križanim trupla sterla? Martinek, kako ali s čem so križanim kosti poterli ali polomili? Komu so vojščaki najprej kosti polomili? Komu potem? Kako? Ali so milemu Jezusu tudi kosti sterli ali polomili? Zakaj ne? Matilda, kaj je ljubemu Jezusu vojščakov eden storil? Kako mu je bilo ime ? Kaj je teklo iz prebodenega serca ? Zakaj je tekla kri in 114 voda ? Matevžek, ktera dva poštena in bogoljubna moža sta mertvega Jezusa pokopala? Kdo je bil Jožef in od kod je bil? Kdo je bil Nikodem ? Kteri izmed teh dveh mož je serčno Poncija Pilata prosil, da bi smel milega Jezusa pokopati? Ali mu je cesarski namestnik precej privolil? Kaj pa? Monika, kteri den sta pobožna moža Jožef Arimatejski in Nikodem mertvega Jezusa pokopala? Zakaj sta ga že petek, pa ne soboto pokopala ? Kako sta ga pokopala ? Kam sta ga pokopala? Kam sta ga položila? Kaj sta k grobnim durim zavalila? Zakaj? Matija, ali ni mogla preblažena mati božja Marija svojega preljubega mertvega Sina pokopati? Zakaj ne? Kes, kajti je zelo uboga bila, ga ni mogla častno pokopati. Kako delo sta torej poštena moža Jožef Arimatejski in Nikodem storila, ker sta premilega mertvega Jezusa tolikanj častno pokopala? Komu dobre dela dopadajo? Glej „šolske katekeze za pervence“ str. 120—122. Dobra dela so Najbojše blago Za sveto nebo. Neža, zdaj bodeš pa ti dalje brala. Kdaj je Jezus Kri¬ stus spet od mertvik vstal? Jezus Kristus je tretji dan,.... Ali se niso o Jezusovi smerti tudi grobi odpirali? Kaj so torej ve¬ liki judejski duhovni in farizeji mislili? Da bi tedaj učenci Jezu- vega mertvega trupla ne ukradli, kaj so izumeli veliki judejski du¬ hovni in farizeji in kam so soboto zgodaj šli? Pokaj? Mihec, kako so veliki judejski duhovni in farizeji Ponciju Pilatu rekli? Kaj jim je cesarski namestnik odgovoril? Kako so tedaj veliki judejski du¬ hovni in farizeji Jezusov grob okovarili? Ali jim je vse to kaj po¬ magalo? Kaj pa? Otilija, kako dolgo je mili Jezus v grobu mertev ležal? Glej zato si brala: Jezus Kristus je tretji dan od mertvih vstal. Kteri dan je po tem takem od mertvih vstal? Zdaj pa po¬ slušajte , kako je vsemogočni Jezus od mertvih vstal. Katekizem pravi: Jezus Kristus je od mertvih vstal 1. iz lastne moči, 2. ne- utnerjoč in častitljiv, kakor premagavec smerti in hudiča. Ljubi Jezus je od mertvih vstal 1. iz lastne moči, kajti je bil ne le človek, ampak tudi pravi, živi Bog. Kot pravi, živi Bog je pa vsemogočen, in torej od nikogar nobene pomoči ne potrebuje. Mi bodemo sicer tudi od mertvih vstali, pa ne iz lastne moči; marveč z božjo po¬ močjo. Vsemogočni Gospod Bog nas bode od mertvih obudil. Pred svojo smertjo je vsemogočni Jezus rekel: Jaz imam oblast življenje dati, in imam oblast ga spet vzeti. Janez 10, 18. Miklavžek, kako je vsemogočni Jezus od mertvih vstal ? Zakaj je mili Jezus iz lastne moči od mertvih vstal? Ali bodemo mi tudi iz lastne moči od mertvih vstali? Kaj je rekel vsemogočni Jezus pred svojo smertjo? Vsemogočni Jezus je od mertvih vstai 2. neumerjoč in častitljiv. Neumerljiv ali neumerjoč po telesu, ktero nikoli več ne umerje, temuč bo vekomaj živelo. Sveti apostelj Pavel pravi — list do Rimljanov 6, 9. —: 115 „Vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih, več ne umerje; smert več ne bo čez njega gospodovala.“ Častitljiv je vsemogočni Jezus od mertvih vstal, kajti so se pri njegovem vstajenju čudovite reči go¬ dile. Angelj je namreč iz nebes pričel in težki kamen od groba od¬ valil in se na-nj vsedel. Ko je mili Jezus iz groba šel, se je zemlja tresla, da bi njegovo čudovito vstajenje naznanila. Vojščaki, ki so grob varovali, so se tolikanj prestrašili, da so bili kakor mertvi itd. Regina, kako je ljubi Jezus od mertvih vstal ? Kaj se pravi: Jezus Kristus je iz lastne moči od mertvih vstal? Kako je od mertvih vstal drugič? Kaj je: neumerljiv ali neumerjoč? Kaj je rekel pred svojo smertjo ? Kaj se pravi: častitljiv? Kaj se je čudovitega go¬ dilo pri Jezusovem vstajenju? Modest, kam so vojščaki bežali, potem ko so se po strahu zavedli? Pokaj? Ali je veiike judejske duhovne razveselilo zvedeti, da je preljubi Jezus od mertvih vstal ? Kaj so storili, da bi vojščaki nikomur ne povedali, da je vsemo¬ gočni Jezus od mertvih vstal? Kaj so jim obljubili in kako jih naučili, da naj govorijo? S svojim vstajenjem je mili Jezus pre¬ magal smert in hudiča. Strahovita smert ni mogla njegovega pre¬ svetega trupla tako pokončati, da bi bilo vedno rnertvo v grobu ležalo, ampak je velečastno iz groba vstalo, in tako je vsemogočni Jezus strahovito smert osramotil, ter častito premagal. S svojim vstajenjem je pa mili Jezus tudi hudiča premagal. Hudič je bil judejske velike duhovne, starašine ljudstva, farizeje in pismarje pod- pihal in nahujskal, da so nedolžnega Jezusa vsepovsod preganjali, po krivem pri cesarskem namestniku Ponciju Pilatu zatožili, ne¬ izrečeno neusmiljeno ž njim ravnali in ga na zadnje na sramotni križ pribili. Že je hudič mislil, da s smertjo nedolžnega Jezusa bode tudi vera va-nj — v premilega Jezusa — na veke pokončana, in bode on — hudič — spet ljudi slepil, da ne bodo pravega Gospod Boga molili, marveč mertvim malikom božjo čast skazovali. Ker je pa vsemogočni Jezus spet iz groba prišel, je, kakor strahovito smert, tudi hudiča osramotil, ter premagal. Boža, kaj je vsemogočni Jezus s svojim vstajenjem premagal? Kako je strahovito smert premagal? Kako je pa hudiča premagal? Mohor, ali si že kdaj slišal o velikem tednu? Kaj vse je storil usmiljeni Jezus v velikem tednu? Kaj nam je s križem odperl? Komu je veliki teden sosebno posvečen ? Kaj moramo toraj v ve¬ likem tednu? Ali je že zadosti, da le premišljujemo? Rozalija, hako imenujemo dan, o kteremje vsemogočni Jezus od mertvih vstal? Zakaj veliko noč? Kako obhajamo veliko noč? Kaj se pravi po naše „Aleluja“ Zakaj nesejo mešnik ven pod milo nebo presveto rešnje Telo v slovesni procesiji? Pankracij, kaj zapojo mešnik, ko pre¬ sveto rešnje Telo nazaj v cerkev prineso? Zakaj? Kaka podoba se velikonočno nedeljo na altar postavi? Kaj pomenja banderce? 'Kaj pa pomenja velikonočna sveča ? Ali se da dopovedati, koliko dobrot in milosti nam je pridobil preljubi Jezus s tem , da je častito od 116 mertvih vstal ? Kako zato sveta cerkev o svetem velikonočnem času neprenehoma prepevlja? Kaj morate tudi vi otroci? Glej „šolske katekeze za pervence 11 stran 122—125. Celo divje zveri more hvaležnost ukrotiti, Ne pusti se človek od žival sramotiti. II. Pavelj, zakaj niso Jezusovega mertvega telesa že v petek do dobrega ali popolnoma mazilili? Ktere pobožne žene so ga hotle popolnoma maziliti? Kedaj so ga šle mazilit? Kaj so med potjo med seboj govorile? Olga, kdo je od duri groba kamen odvalil? Kako je bilo njegovo obličje ? In kako njegovo oblačilo ? Ali so vse tri žene šle v grob ? Peter, ktera treh žen ni šla v grob ? Kam pa je tekla Marija Magdalena? Kaj ste ugledale une dve ženi v grobu? Ali se niste prestrašile? Kako ju je angeljev eden utolažil? In kaj jima je še naročil? Primož, komu se je najprej od smerti vstali Jezus prikazal? Kteri so še pa prej, ko Marija Magdalena, vedeli, da je od mertvih vstal? Kes, vojščaki, ki so Jezusov grob varovali, so ga celo iz groba živega priti videli, ter so 3e tako prestrašili, da so bili kot mertvi. Kako se je godilo, da se je od mertvih ustali Jezus Mariji Magdaleni najprej prikazal? Prav dobro si znal. Tekla, komu se je od mertvih ustali Jezus najprej prikazal? Komu po Mariji Magdaleni ? Kako se je unema dvema ženama prikazal ? Ali ni bila Marija Magdalena velika grešnica? Glej, tolikanj rad ima dobri Jezus grešnika, ako se resnično poboljša! Glej „šolske ka¬ tekeze za pervence*' stran 125—128. Kdor se napak počasi odvaduje, Življenje si popravlja in zboljšuje. Rajmund, kteri so najprej vedeli, da je mili Jezus od mertvih ustal ? Komu pa se je od mertvih ustali najprej prikazal ? Komu po Mariji Magdaleni? Komu pa v nedeljo popoldne? Kam sta šla učenca Kleofa in Lukež? O čem sta se po poti pogovarjala? Ali sta ga spoznala? Kako? Urška, ali sta učenca Kleofa in Lukež v tergu Emavs ostala, ko sta v lomljenji kruha preljubega Jezusa spoznala? Kam pa sta naglo šla? Pokaj? Ali še aposteljni niso vedli, da je vsemogočni Jezus, od mertvih ustal? Kteremu izmed njih se je že bil prikazal? Rok, ali se niso bili aposteljni prestrašili, ko je mili Jezus pri zapertih durih k njim prišel? Kdo, so mislili, tla je? Ali so zdaj verovali, da je on? Kaj je hotel od njih imeti, tla bi se do dobrega prepričali, da je on? Kteri zakrament je usmi¬ ljeni Jezus postavil, ko se je svojim aposteljnom pri zapertih durih prikazal? Kako jim je rekel? Kdaj pa je zakrament presvetega rešnjega Telesa in daritev presvete meše postavil ? Valburga, ali so 117 bili vsi aposteljni skupaj, ko se jim je vsemogočni Jezus pri za- pertih durih prikazal? Kterega ni bilo zraven? Kaj so mu ostali rekli, ko je k njim prišel? Ali jim je verjel? Kaj je rekel? Rupert, ali so se aposteljni močno veselili, ko so milega Jezusa spet videli? Kako radost so v sercu čutili? Kaj moramo tudi mi? Kje nas ljubi Jezus pričakuje in nam svojih obilnih milost ponuja? Kaj moramo storiti in reči, kedar memo farne cerkve gremo? Glej »šolske ka- tekeze za pervence“ stran 128—131. Časti Jezusa vse žive dni, Pa boš srečen v večnosti. Veronika, kdaj se je spet vsemogočni Jezus aposteljnom pri zaklenjenih durih prikazal? Ali je bil Tomaž tudi zraven? Kaj mu je mili Jezus rekel? Kaj je Tomaž odgovoril? Kaj se pravi: Moj Gospod in moj Bog? Kaj mu je ljubi Jezus na to rekel? Simon, ali se je od .mertvih ustali Jezus aposteljnom le na judejskem — v Jeruzalemu in v tergu Emavs — prikazoval? Zakaj se jim je tudi na galilejskem prikazal? Kje se je dobri Jezus aposteljnom na galilejskem prikazal? Olga, kaj so delali aposteljni pri tiberijaškem morji? Koliko jih je bilo? Kteri so bili kaj? Ali nam moreš to res prav lepo dogodbo povedati? Povej jo! Štefan, kaj je premili Jezus Simona Petra vprašal, po tem ko se bili odjedli ? Kolikrat ga je vprašal? Kaj mu je Simon Peter odgovoril? Kaj mu je ljubi Jezus rekel? Ali je bil Simon Peter žalosten, ker ga je ljubezujivi Jezus trikrat vprašal, ali ga ljubi? Kaj si je mislil? Agata, kaj je dobri Jezus z besedami: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce“ Simonu Petru podelil? Kteri škof imajo zdaj najvišo oblast čez vse kristjane? Zakaj ravno rimski škof? Kako imenujemo rimskega Škofa? Kaj pomenja beseda „papež“ ? Kako je sedajnemu rimskemu Škofu ali papežu ime? Res, sedajnemu papežu je ime Leon XIII. Tomaž, kako je pa bilo prejnemu papežu ime? Koliko dni se je priserčni Jezus še na zemlji mudil, ko je od mertvih ustal? Komu se je v teh štiridesetih dneh na judejskem prikazal? In komu na galilejskem? Kje? Koliko jih je bilo na gori blagrov? V kterem delu sv. roženkranca se spominjamo, da je vsemogočni Jezus od mertvih ustal in se štirideset dni na zemlji mudil? Kako molimo v pervem oddelku? Alojzija, kaj se ti zdeva, zakaj se je mili Jezus brumnim ženam, aposteljnom in učencem prikazoval? Zakaj jih je rad imel? Kaj si moramo tedaj prizadevati, da bode ljubi Jezus tudi nas rad imel? Kaj mora biti naša perva skerb? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 132—135. Perva tvoja skerb naj bo, Da živiš pobožno in lepo. Urh, beri dalje? Zakaj je Jezus Kristus od mertvih ustal? Jezus Kristus je od mertvih ustal: 1. da je ... . Slišali 118 ste, da je preljubi Jezus po svojem odsmerti ustajenji štirideset dni na zemlji bival, ter se brumnim ženam, aposteljnom in učencem na judejskem in galilejskem prikazoval. Treba nam je pa tudi ve¬ deti, zakaj da je od mertvih ustal. Urh je ravno bral, da je vse¬ mogočni Jezus iz teh treh vzrokov od mertvih vstal, in sicer 1. da je sveto pismo in svoje lastno prerokovanje spolnil. Da je sveto pismo spolnil. Že v stari zavezi so preroki — sveti možje, ki so od vsevednega Gospod Boga razsvetljeni prihodnje reči na¬ povedovali — več ko tisoč let poprej pravili, da bode vsemogočni Jezus od mertvih ustal. Najjasneje je Kristusovo ustajenje napo¬ vedal kraljevi prerok David, ki je mesto Jezusa k preljubemu Go¬ spod Bogu tako le zdihoval: Ne bodeš pustil moje duše v peklu, in tudi ne bodeš pripustil svojemu svetemu videti trohnobe. Psalm 15. 10. To je: Jezusova presveta duša bode po ločitvi od telesa v predpekel šla, pa ne bode v njem zaostala, marveč se bode z mertvim truplom spet sklenila, da v grobu ne strohni, marveč živo iz groba ustane. Vsemogočni Jezus je od mertvih ustal. da je 2. svoje lastno prerokovanje spolnil. Vsevedni Jezus sam je večkrat razločno in jasno pravil, da bode od mertvih ustal. Ko je kot očitni učitelj šel pervikrat v Jeruzalem sveti velikonočni praznik obhajat, je rekel v tempeljnu Judom: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bodem postavil. On pa je govoril od tempeljna svo¬ jega telesa. Janez 2, 20. 21. To je: umorite me, pa tretji dan bodem spet od mertvih ustal. Nekoliko časa pred svojo smertjo je šel priserčni Jezus z aposteljni v Jeruzalem. Grede jim pravi: Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in vse se bode dopolnilo, kar je pisano od Sina človekovega po prerokih. Izdan bodo namreč nevernikom ajdom —, in bode zasramovan, in bičau in zapljuvan; iu po tem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili, in tretji dan bode (od mertvih) ustal. Lukež 18, 31 —34, Vse to je bilo njegovim sovraž¬ nikom — judejskim velikim duhovnim, farizejem in pismarjem — dobro znano ; zato so rekli veliko soboto zjutraj cesarskemu na¬ mestniku Ponciju Pilatu: Gospod, spomnili smo se, da je zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Cez tri dni bodem ustal. Matevž 27, 63. Glejte, ker je vsemogočni Jezus od mertvih ustal, je res spolnil sveto pismo in svoje lastno prerokovanje. Ali še veš, Urh, zakaj je vsemogočni Jezus od mertvih ustal? Kteri sveti možje so že v svetem pismu stare zaveze čez tisuč let prej pravili, da bode mili Jezus od mertvih ustal ? Kteri prerok je posebno jasno Kristusovo ustajenje napovedal? Kako je mesto Kristusa k preljubemu Gospod Bogu zdihoval? Kaj se pravi: Ne bodeš pustil . . . Glej, kajti je vse¬ mogočni Jezus od mertvih ustal ? je spolnil sveto pismo. Ana, ali m tudi vsevedni Jezus sam rekel, da bode od mertvih ustal? Kako je rekel Judom v Jeruzalemskem tempeljnu? Kaj je to: Poderite? kdaj i n komu je še tudi rekel, da bode od mertvih ustal? Komu je lulo to znano? Kaj so to raj judejski veliki duhovni, farizeji in 119 pismarji veliko soboto cesarskemu namestniku Ponciju Pilatu rekli? Glej, ker je vsemogočni Jezus od mertvih ustal, spolnil je tudi svoje lastno prerokovanje. Vsemogočni Jezus je od mertvih ustal, da je 3. svetu neoveržljivo dokazal, da je njegov uk resničen, in da je bil res od Boga poslan. Ako bi mili Jezus ne bil od mertvih ustal, ako bi se ne bilo v njem dopolnilo vse, kar so o njem preroki napovedovali in kar je sam o sebi pravil, bil bi ves njegov uk ali nauk lažnjiv, in on bi ne bil od Gospod Boga ob¬ ljubljeni in poslani rešenik sveta, ne bil bi Sin božji. Judje in vsi narodi bi bili mislili, da je ljubi Jezus res zapeljivec, kakor so ga viži judejski duhovni, farizeji in pismarji pri Ponciju Pilatu ime¬ novali, Matevž 27, 63. in učenci bi ne bili nikoli njegov nauk Judom in malikovavcem oznanovali. Ker je pa vsemogočni Jezus res od mertvih ustal in so aposteljni po vseh pokrajinah sveta nje¬ gove zveličavne nauke oznanovali in zdaj milijonov ljudi va-nj ve- ruje, je ravno s svojim odsmertivstajenjem svetu ali vsem narodom neoveržljivo — da nihče ne more tajiti — dokazal, da je njegov uk resničen, in da je bil res od Bega poslan. Zato pravi sveti apo- stelj Pavelj: „Ako pa Kristus ni ustal, je tedaj prazno naše ozna- novanje, prazna tudi vaša vera.“ I. Kor. 15, 14. „Ktori — Jezus Kristus — je bil izdan zavoljo naših grehov, in je ustal zavoljo našega opravičenja.“ Kirn. 4, 25. Valentek, zakaj je vsemogočni Jezus od mertvih ustal? Ali bi bil njegov uk resničen in on od Boga poslan, ako bi ne bil od mertvih ustal? Kaj pa? Ker so njegovi aposteljni Judom in nevernikom po vseh krajinah sveta njegove zveličavne nauke oznanovali in zdaj milijonov in milijonov va-nj veruje, kaj je s svojim ustajenjem svetu neoveržljivo dokazal ? Kaj je neoveržljivo? Kaj pravi sv. Pavelj? Vsemogočni Jezus je od mertvih ustal zato, da je 4. naše upanje poterdil, in nam prihodnjo ustajenje za¬ gotovil ? Vsled podedovanega greha moramo vsi umreti. Naše mertvo truplo se v grob zakoplje. Ali vsaki zmed nas priserčno želi, da bi njegovo truplo ne ostalo vedno v grobu, marveč da bi kdaj živo iz groba ustalo. S svojo smertjo na križu nas je usmi¬ ljeni Jezus greha odrešil. Toraj upamo, da bode naše truplo tudi vezi smerti rešil. To nam je tudi obljubil, rekoč: Jaz sem usta¬ jenje in življenje; kdor v me veiuje, bode živel, ako ravno umerje. Janez 11, 25. Ker je pa vsemogočni Jezus sam od mertvih ustal, je s svojim ustajenjem naše upanje, da bodemo tudi mi kdaj od mertvih ustali, poterdil in nas ob enem tudi zagotovil, da bodemo tudi resnično od mertvih ustali, sosebno ker je razločno učil, da je naša duša neumerljiva. Angela, zakaj je ‘vsemogočni Jezus ou mertvih ustal? Zakaj moramo vsi umreti? Kako nas je preljubi Jezus podedovanega greha odrešil? Kaj toraj upamo? Morebiti nam je to tudi obljubil? Ker je pa vsemogočni Jezus sam od mertvih 120 ustal, kaj nam je s tem poterdil ? In kaj zagotovil ? Zakaj ? Ali še veš, kako je rekel? Kes, rekel je: Ne bojte jih, kteri telo umorijo, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel. Matevž 10, 28. Glej, ker duša nikoli ne umerje, se bode, kedar bode vsemogočni Gospod Bog hotel, s telesom sklenila. Telo bode po tem takem oživelo , ter živo iz groba ustalo. Ko je malikovavski rimski cesar Maksimilijan kristjane stra¬ hovito preganjal in moril, je kristjanski vojskovodja ali general Viktor od hiše do hiše hodil, ter kristjane oserčeval, da naj se nikakor ne bojijo smerti in le hrepenijo po večnem zveličanji. V francoskem mestu Marselji so serčnega Viktorija ugrabili, ter pred sodnika peljali. Sodnik ga hoče prepričati, da je pač zelo bedasto, mertvega človeka — tako je malikovavski sodnik premilega Jezusa imenoval — moliti in se s tim ob cesarjevo milost in vse zasluge pripraviti. Serčno Viktor odgovori: „Nič kaj ne maram za vse ce¬ sarjeve dobrote, kterih bi se udeležil le s tim, ako bi milemu Je¬ zusu Kristusu, edinemu Sinu božjemu, nezvest postal, ki se je to¬ likanj ponižal, da je nas zveličat se včlovečil in za nas umeri, ki pa je po svoji smerti spet ustal in s svojim nebeškim Očetom sedaj kraljuje, kteremu je za vsem enak.“ Cez nektere dni po tem so ga obglavili. Res, vsemogočni Jezus je od mertvih ustal in zdaj v prelepih nebesih veličastno kraljuje. Od mertvih ustali bomo kdaj tudi mi in s preljubim Jezusom v svetih nebesih kraljevali, ako grešno življenje opustimo in po zveličavnih Jezusovih naukih zvesto živimo. Čednost je najboljše blago, Popelje nas v sveto nebo. Šesti člen vere. Venceslaj, beri o šestem členu vere. Kako se glasi šesti člen vere? Šesti člen vere se tako glasi: Gorej je ... . Kako se glasi šesti člen vere? Le dalje beri. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Jezus je štirideseti dan .... Koliko dni se je preljubi Jezus po svojem odsmertivstajenji na zemlji mudil? Kam je potem šel? Antonija, ktera molitev nas spominja, da je priserčni Jezus v presrečne ne¬ besa šel? Kako^ molimo v drugem oddelku častitega dela svetega roženkranca? Kam je rekel mili Jezus svojim aposteljnom priti, preden je v prevesele nebesa šel? Yiktor, kam je predobri Jezus aposteljne in učence iz Jeruzalema peljal? In kam iz Betanije? Kaj jim je rekel, ko je ž njimi na Oljsko goro prišel? Apolonija, kteri greh se zbriše v zakramentu sv. kersta? Ktera božja osoba ga zbriše ? Koliko je svetih zakramentov ? Moli jih. Viljem, kje je puserčni Jezus v prelepe nebesa šel? Kaj je storil aposteljnom in 121 učencem, preden je v prevesele nebesa gel? Kdo je stal pri apo- steljnih, ko ga je oblak spred njih oči vzel? Kaj sta jim angelja rekla? Avguština, kdaj bode preljubi Jezus spet prišel? Kteri praz¬ nik se spominjamo, da je v svete nebesa šel? Kaj se v praznik vnebohoda Kristusovega z oltarja vzeme in shrani? Kaj še po od¬ petem evangeliju? Zakaj? Vincencij, kam so šli aposteljni z Oljske gore, ko se je usmiljeni Jezus spred njih oči v prelepe nebesa vernil ? Pokaj so se podali v zgornje nadstropje? Kteri so bili ž njimi? Koliko jih je bilo vseh vkup? Koliko je pa zdaj aposteljnov bilo? Zakaj samo enajst? Barbara, ker je samo enajst aposteljnov bilo, kaj je tedaj poglavar cerkve, sveti Peter, aposteljnom in učencem rekel? Koliko mož so postavili? Ktera dva? H komu so se ober- nili, preden so novega aposteijna volili? Kako so molili? Kako so po tem volili? Kterega postavljenih mož je vadljej zadel? Vid, kaj moramo tudi mi storiti, preden se kakega dela in opravka lotimo ali podstopimo? Kako morate na primer vi otroci k do¬ bremu Jezusu zdihovati, ko se učiti začnete? Zakaj? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 118—120. Z Bogom začni vsako delo, Da bo dober tek imelo. Benedikta, ti moreš gotovo gladko brati, beri toraj dalje. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Oče ta vsem o- gočnega? Jezus sedi na desnici Boga vsemogočnega, . . . Pre¬ ljubi Oče nebeški je, kakor nas druga božja lastnost uči, čist ali zgel duh ; toraj ne sedi, kakor pozemeljski cesarji, kralji in knezi, na prestolu ali tronu, ker nima niti telesa niti desnice. A ko tedaj beremo in molimo : Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega, se veli: da ima mili Jezus v nebesih ravno tisto veličastvo in oblast, kakoršno ima vsemogočni Oče nebeški sam. Kedar namreč poze- ffieljski cesar, kralj ali knez svojemu sinu oblast podeli, da sme ž njim vladati in se njegovega veličastva vdeleževati, mu da sedeti na prestolu in sicer na desnici, ker je desnica častitljivša memo levice ali leve strani. Tudi ljudje ponujajo sedeti na desnici, komur hočejo skazati sosebno čast. Ljubeznjivi Jezus je pa Sin božji, je pravi Bog in ima po tem takem z Očetom nebeškim od vekomaj enako oblast in veličastvo. Nas večnega pogubljenja rešiti se je usmiljeni Jezus včlovečil. „Ko je težavno opravilo, našega odrešenja doveršil in s poveličanim telesom v prelepe nebesa šel, je preljubi Oče nebeški tudi njegovi človeški natori za zmiraj podelil največo oblast in veličastvo črez vse stvari. Zato piše sveti apostelj Pavelj — Efež. 1, 20—21—: „Bog je skazal svojo mogočno moč nad Kristusom, ker ga je od mertvih obudil, in ga posadil na svojo desnico v nebesih črez vse poglavarstvo, in oblast, in moč, in go¬ spostvo, in vsako ime, ki se imenuje ne le na tem svetu, ampak tudi v prihodnjem". Resnico toraj, da je premili Jezus tudi s svojim Šolske katekeze. JI. 9 122 poveličanim telesom — s svojo poveličano človeško natoro — v vednem posestvu najviše oblasti in najvišega veličastva črez vse stvari v nebesih in na zemlji, pomenjajo besede: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega. Ali veš — Benedikta —, kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega? Ali res sedi preljubi Oče nebeški na prestolu, kakor pozemeljski cesarji, kralji in knezi? Zakaj ne? Kaj stori pozemeljski cesar, kralj ali knez, kedaj pusti svojemu sinu ž njim vladati in se njegovega ve¬ ličastva vdeleževati? Zakaj na desnici? Volfgang, zakaj pa ima premili Jezus s svojim nebeškim Očetom enako oblast in veličastvo in sicer od vekomaj ? Ali ima to oblast in veličastvo samo kakor Sin božji ali kot Bog? Zakaj tudi po svoji poveličani človeški na- tori ? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj ? Ktero resnico torej pomenjajo besede: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega ? Premili Jezus je v presrečne nebesa šel na Oljski gori. Ta gora je četertinko ure od Jeruzalema proti izhodu. Viša je Oljska memo vseh drugih gor okrog Jeruzalema. Ima v eni versti tri veršiče. Preljubi Jezus je na srednjem, na najvišem, svoj veličastni vnebohod doveršil. Iz te višave se prekrasen razgled črez Jeruzalem noter do srednjega morja razprostira, na drugo stran pa se vidijo galilejske gore in vidiš blizo do mertvaškega morja. Oljik — oljke so drevesa, na kterih priraste oljkini sad, drobnim jabelkom enak, iz kterega se napravlja dobro, žlahno oljkino olje — je zdaj malo; vendar rodi oljska gora tudi druge sadne drevesa, kakor dateljne — neizrečeno dober sad —, smokve ali fige, citrone. Na mesti, kjer je usmiljeni Jezus v prelepe nebesa šel, je sveta cesarica Helena prekrasno cerkev z osmimi voglji sezidati dala. Ondi, kjer se je preljubi Jezus proti nebu vzdignil, zidarji niso mogli niti stropa prezidati, niti tam s kamnjem zadelati ali vložiti. To prelepo cerkev so pozneje neverni Turki razrušili, ter na mestu nje postavili svojo cerkev, mošejo. V sredi te mošeje ali turške cerkve je nekaka kapela, v kteri se vidi še sled, ktero ste Kristusove nogi, ko se je v presvete ne¬ besa vzdignil, v kamen vtisnili. Zdaj se še vidi vtis leve noge, sled desne noge pa so Turki preč vzeli in jo v svoji mošeji, ktera je na mestu nekdajne kristijanske cerkve, zelo častijo. Sveta stopinja je čisto razločna, čeravno so jo brezštevilni poljubki romarjev že nekoliko zagladili. V varstvo je zdaj sveta stopinja z zidom obdana, da se ne hodi črez in pa nekaki turški menihi tudi tu stražijo, ter imajo majhne štirivoglaste kamene pri sebi, s kterimi se svete sto¬ pinje dotikajo in jih potem romarjem za majhno darilo ponujajo. Usmiljeni Jezus nas je neizrečeno ljubil, iz zgolj ljubezni do nas je na sramotnem križu umeri. Gotovo tudi zdaj, ko sedi na desnici preljubega Očeta nebeškega, neprenehoma za nas prosi — namreč po svoji poveličani natori. — To spričuje sveti apostelj Pavelj, ki o usmiljenem Jezusu tako-le pravi — Hebrej. 7, 25 —: „Vedno živi, da za nas prosi 11 . Kedar koli se tedaj nahajamo v stiskah in 123 grenkostih, obernimo se k predobremu Očetu nebeškemu, ter serčno prosimo premilega Jezusa Kristusa, da naj podpira naše ponižne prošnje. Neskončno dobrotljivi Oče nebeški nas bode zavoljo svo¬ jega Sina gotovo uslišal ter nam podelil vse dobro, česar potrebujemo. Le po Jezusu smo si Svesti božje milosti. Cecilija, kje ali na kteri gori je priserčni Jezus v sveta ne¬ besa šel? Kako daleč je Oljska gora od Jeruzalema? Koliko višav ali verhov ima? Kteri verb je najviši? Na kterem verhu je pre¬ mili Jezus v presrečne nebesa šel? Kaj še veš o Oljski gori? Ali ne prosi predobri Jezus zdaj v nebesih za nas? Po kteri natori? Kam se moramo obračati, kedar se nahajamo v stiskah in gren¬ kostih? Zakaj k premilemu Jezusu? Kes je: Le po Jezusu smo si Svesti božje milosti. Sedmi člen vere. Adalbert, hočeš li tudi ti brati ? Beri! Kako se glasi sedmi člen vere? Sedmi člen vere se tako glasi: Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Kako se glasi sedmi člen vere? V prejšnem členu vere — v šestem ■— smo se učili, da je ljubi Jezus štirideseti den po svojem odsmertivstajenji v svete nebesa šel; v sedmem pa smo slišali, da bode spet prišel od „ondod“, to je, iz nebes, kamor je šel, sodit žive in mertve. Beseda od ondod po- menja torej: iz nebes. Kaj pomenja beseda: od ondod? Zakaj: iz nebes ? Kaj se tedaj veli: Od ondod bo prišel ? Pokaj bo prišel od ondod ali iz nebes ? Ali ni bil mili Jezus že enkrat iz nebes prišel ? Bred koliko leti je bil prišel pervikrat? Pokaj? Pokaj bode prišel drugikrat? Cita, kdo je stal pri aposteljnih ko je oblak preljubega Jezusa spred njih oči vzel? Kaj sta jim angeljarekla? Pokaj bode toraj spet prišel mili Jezus iz nebes? Glej, zato so aposteljni po¬ vsod učili: Od ondod, to je, iz nebes bode prišel ljubi Jezus sodit. Ali ge veš, kolikrat bode vsak človek sojen? Kdaj pervikrat? Kdaj drugikrat? Mili Jezus sam je večkrat povedal svojim aposteljnom in učencem, da bode sodil vse ljudi. Poslušajte, kaj jim je pravil 0 sodbi: Kedar pa pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi aposteljni ž njim, takrat bode sedel na sedežu svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bode narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bode postavil na svojo des¬ nico, kozle pa na levico. — Ovce pomenjajo dobre, pravične, ker so kakor ljube ovce nedolžni, priprosti in poterpežljivi; kozli pa Pomenjajo hudobne, ker so kakor kozli nečisti in ge rde razvade —. 9 * 124 Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pri¬ pravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti, žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec — popotnik — sein 'bil in ste me pod streho vzeli; nag — lepše gol — sem bil, in ste me oblekli; bolen sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili: Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega in smo te napojili? Kdaj smo te pa videli tujega ali potovajočega, in smo te pod streho vzeli ? ali golega in smo te oblekli ? Ali kdaj smo te videli bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bode od¬ govoril in jim rekel: Resnično, vam povem, kar ste storili kteremu teh mojih najmenjših bratov, ste meni storili. Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem — namreč iz prelepih nebes zavoljo nepokorščine v strašni pekel za- verženim. — Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti; žejen sem bil, in mi niste dali piti; tujec ali popotnik sem bil, in me niste pod streho vzeli; gol sem bil, in me niste oblekli; bolen in v ječi sem bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli iačnega, ali žejnega, ali tujega — potovajočega —, ali golega., ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli. Takrat jim bode odgovoril, rekoč: Resnično, vam povem, kar niste storili kteremu teh najmenjših, tudi meni niste storili. In ti pojdejo v večno terpljenje; pravični pa v večno življenje — v prevesele nebesa. — Matevž 25, 31—47. Glejte, tu ljubi Jezus sam jasno pravi, da bode sodil vse narode. Človekov sin, kralj pomenja milega Jezusa samega. Tu na zemlji so ga hudobni, terdovratni Judje čertili, preganjali in celo na križ pribili, ali prišel bode k vesoljni sodbi kot Gospod nebes in vseh stvari v svojem veličastvu, ter bode sodil vse ljudi, ker je terpel in umeri za vse ljudi. — Ale¬ ksander, kolikrat bodemo sojeni? Kedaj bodemo sojeni pervikrat? Kako imenujemo to sodbo? Zakaj posamezno — tudi pervo — sodbo? Kdaj bodemo sojeni drugikrat? Kako imenujemo to sodbo? Zakaj vesoljno sodbo? Kdo bode vse ljudi sodil? Zakaj bode ravno mili Jezus vse ljudi sodil? Dominika, ali je morebiti ljubi Jezus sam pravil, da bode vse ljudi sodil? Komu? Kako je aposteljnom in učencem o vesoljni sodbi pravil? Kdo je človekov sin kralj, ki bode. sedel na sedežu svojega veličastva ? Ktere pomenjajo ovce na desnici? Zakaj dobre, pravične? Aleš, ktere pomenjajo kozli na levici? Zakaj hudobne? Zakaj pojdejo dobri, pravični v večno živ- ljenje ali v prevesele nebesa? Res, zato ker so veliko dobrih del storili. Zakaj pa pojdejo hudobni v večno terpljenje? Doroteja, ali veš, kdaj bode sodni den ali vesoljna sodba? Kdo je učil, da še ar| g e lj*! Ja celo človekov Sin ne vč, kdaj bode sodni den ali ve¬ soljna sodba? 125 Alfonzij, beri dalje. Bode li Jezus spet prišel? Jezus bo sodni .... Kdaj bode spet ljubi Jezus prišel ? Kdaj bode sodni den ? Od kod bode prišel ? Zakaj iz uebes V Lizika, beri ti dalje. Zakaj bo sodni deu spet prišel? Jezus bo sodni den . . . Pokaj bode prišel mili Jezus spet sodni den ? Neskončno pravični Jezus bode sodil vse ljudi, žive in mertve. Sodil bode žive, to je, take, ki so se v milosti božji, spravljeni z ljubim Očetom nebeškim, sveta ločili. Sodil bode pa tudi mertve, to je, take, ki so bili veliki grešniki in so se nespokorjeni sveta ločili. Alojzij, ktere ljudi bode dobri Jezus sodil? Kteri so živi? Kteri pa mertvi? Ema, vem da bi ti tudi rada brala; beri tedaj. Kako bo Jezus sodni den ljudi sodil? Jezus bo sodil ljudi po tem,... Kako bode torej mili Jezus pravičnim na desnici rekel ? Zakaj pojdejo pravični v večno življenje ali v prevesele nebesa? S čim jih bode torej poplačal? Ambrozij, kako bode pa neskončno pravični Jezus hudobnim na levici rekel? Kam pojdejo toraj hudobni? Zakaj v večno terpljenje ? Kako bode tedaj ljubi Jezus hudobne kaznoval ? Kralj Bolgarov, Bogorij, pokliče k sebi meniha Metuda, ki je bil izversten izobrazitelj ali malar, ter mu naroči, da naj mu kaj prav strahovitega izobrazi ali namala. Menih Metud nam izobrazi vesoljno sodbo. V oblaki sedi božji sodnik, veličasten in serdit, angelji ga obdajajo. Na desnici božjega sodnika so pravični, lepo nebeško razsvitljeni; na levici pa hudobni, vsi bledi, žalostni, plahi in boječi čakajo obsodbe. Zdolej so hudiči, neizrečeno gerdi, imajoči vsakega plemena orodja, s kterirn terpinčijo nesrečne grešnike. V globočini pa je bil grozepoln požar, čegar plameni so na viš švi¬ gali. Neverni ali ajdovski kralj Bogorij, ko vgleda podobo, je bil sperva razveseljen, rekoč, da tolikanj lepega in strahovitega še nikoli ni videl. Ko pa ne ve, kaj pomenja strahovita podoba, prosi Metuda, naj mu jo razjasni. Menih kralju prav živo razloži, kaj da stra¬ hovita podoba pomenja. Kralj ves presunjen se malikovavstvu od¬ pove, ter dober kristijan postane. Kedarkoli je mislil kaj storiti, je prej rekel: „Ne zabimo, da, kar hočemo zdaj storiti, bode na božji sodbi pretreseno. 1 ' Oh, ljubi otroci, kedar hočete kaj govoriti ali storiti, dobro prej pomišljujte, ali bode najsvetejšemu Gospodu Bogu dopadlo, da ga žalili ne boste. Vse premisli, kar storiš, In pa nikdar ne grešiš. 126 Osmi člen vere, i. O tretji božji osobi, o svetem Duhu. Zakaj je prišel sveti Duh čez aposteljne? Franca, kako se glasi sedmi člen vere ? Kdaj bode spet prišel ljubi Jezus iz nebes? Pokaj bode prišel? Kteri so živi? Kteri so mertvi? Ali veš povedati o kralju Bogoriju ? Povej. Kaj se moramo iz te dogodbe učiti? Vse premisli, kar storiš, In pa nikdar ne grešiš. Andrejček, bodeš pa še ti dalje bral. Kako se glasi osmi člen vere? Osmi člen vere . . . Kako se glasi ali kteri je osmi člen vere? O kteri božji osobi govori tedaj osmi člen vere? Ali veš, o kteri božji osobi govori pervi člen vere ? Kteri členi vere pa govorijo o drugi božji osobi? Tako je prav. Pervi člen vere govori o pervi božji osobi, o Bogu Očetu. Drugi, tretji, četerti, peti, šesti in sedmi člen vere hranijo nauk o drugi božji osebi, o Bogu Sinu, preljubem Jezusu Kristusu. Osmi člen vere pa zapopada nauk o tretji božji osobi, o Bogu svetem Duhu. Učili smo se do zdaj, kdo je perva božja osoba, kake lastnosti ima, in da je stvarila nebo in zemljo in vse, kar je. Slišali smo, kdo je druga božja osoba, kje se je po človeški natori porodila, kje odrasla, kaj učila, ktere čudeže delala, da je zavoljo naših grehov nepovedljivo veliko ter- pela, na sramotnem križu za nas umerla, tretji den po svoji smerti veličastno od mertvih vstala in štirideseti dan po svojem odsmerti- ustajenji v prelepe nebesa šla in da bode iz nebes spet prišla, sodit žive in mertve. Treba nam je torej še vedeti, kdo je tretja božja osoba, sveti Duh, in kaj nam dobrega stori, ktere dare nam podeljuje. Gabrijela, beri ti dalje. Ktera božja osoba je sveti Duh? Sveti Duh je tretja . . . Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je bil zelo-zelo potreben aposteljnom, ker aposteljni so morali po Kristu¬ sovem vnebohodu sveto evangelje vsem narodom oznanovati. Ali dokler je preljubi Jezus pri njih bil, niso bili v to sposobni; ker niso jasno umevali njegovih zveličavnih naukov. Tako so mislili, da bode preljubi Jezus mogočen pozemeljsk kralj in napravil ali ustanovil spet judejsko kraljestvo, veliko in mogočno, kakoršno je bilo za časa kralja Davida. Prašali so ga torej ravno pred nje¬ govim vnebohodom : „Gospod, ali bodeš v tem času spet postavil Izraelovo kraljestvo 11 . Djanje apost. 1,6. Mislili so v novem izraelj- skem kraljestvu visoke, imenitne službe doseči. Matevž 20, 20—21. 127 Mili Jezus sam jim je rekel: „Še veliko vam imam povedati; toda zdaj ne morete nositi. Kedar pa pride on, Duh resnice, vas bode učil vso resnico 11 . Janez 16, 12—13. Ali je bil sveti Duh aposteljnom potreben ? Zakaj jim je bil potreben ? Ali niso Jezusovih naukov jasno umevali? Kaj jim je sam ljubi Jezus rekel? Glej, kako potreben je bil sveti Duh aposteljnom. — Aposteljni pa tudi niso živeli po pre¬ svetih Jezusovih naukih. Preljubi Jezus je na primer učil, da mo¬ ramo sovražnike ljubiti, to je, jim v sercu dobro želeti, jim dobro storiti in za nje moliti. Tega aposteljni niso storili. Šel je mili Jezus v Jeruzalem, svete velikonočne praznike obhajat. Potoval je skoz deželo Samarijanov. Poslal je aposteljne pred svojim obličjem, da bi v mestu Samarijanov prebivališče pripravili. Ali hudobni Sa¬ marijani preljubega Jezusa niso hotli sprejeti, ker so Jude čertili. Aposteljna Jakob in Janez se vsled tega zelo razjezita nad Sama¬ rijani, ter vsa serdita rečeta: »Gospod, hočeš, da rečeva, da naj ogenj pride iz neba, in jih pokonča? Usmiljeni Jezus pa ju po¬ svari : Ne vesta, kterega duha sta ? — Ne spoznata, da vaji ne božji, marveč hudi duh naganja—. Človekov sin ni prišel duš po¬ gubljat, marveč rešit. 11 Lukež 9, 51—56. Glejte, kako potreben je bil sveti Duh aposteljnom, da bi jih ganil, po zveličavnih naukih Kristusovih živeti. Anton, ali so aposteljni živeli po prelepih naukih Jezusovih? Kaj na primer uči preljubi Jezus o sovražnikih? Ali so aposteljni sovažnike ljubili? Kaj pa? Kdo jim je bil tedaj potreben? Zakaj jim je bil sveti Duh potreben ? — Aposteljni so bili plahi in boječi. Peter je sicer rekel, da je pripravljen, za dobrega Jezusa iti v ječo in v smert. Lukež 22, 33. Ali ko je bilo treba storiti v dejanji, kar je z jezikom govoril, je preljubega Jezusa trikrat za¬ tajil , preden je petelin dvakrat zapel. Ostali aposteljni pa so vsi pobegnili in se na Oljski gori po jamah skrili, ko so vojščaki in beriči premilega Jezusa vgrabili in terdno zvezali. Celo po odsmerti- ustajenji Jezusovem so se na Sijonskem hribu v Jeruzalemu v hišo zaklenili zavoljo strahu pred Judi. Janez 20, 19. Glejte, kako zelo potreben je bil sveti Duh aposteljnom, da jih je oserčil. Genovefa, ali niso bili aposteljni plahi in boječi? Kaj je Peter storil? Kaj ostali aposteljni, ko so vojščaki in beriči dobrega Jezusa ugrabili in terdno zvezali? Kako so se obnašali, ko je mili Jezus od mertvih nstal ? Kdo jim je bil torej potreben ? Čemu jim je bil sveti Duh potreben? — Aposteljni so po povelju Jezusovem imeli sveto evan¬ gelije vsem narodom oznanovati. Matevž. 28, 19. Narodi pa ne go¬ vorijo vsi enega jezika, marveč vsak narod govori svoj jezik, to je po svoje. Aposteljni pa so bili ubogi, nevedni in neučeni ribiči. Nebi bili zamogli vsem narodom oznanovati Kristusovih naukov. Za to jim je bil sveti Duh potreben, da jih je naučil govoriti vseh narodov jezike. Avguštin, kolikim narodom so imeli aposteljni po Kristusovem povelju njegovo presveto evangelje oznanovati? Ali so zamogli vsem narodom sveto evangelje oznanovati? Zakaj ne? Kdo 128 jim je bil torej potreben, da bi jih vseh narodov jezike govoriti naučil? Kakor ste ravno zdaj slišali, je bil sveti Duh aposteljnom iz štirih vzrokov potreben, 1. moral jim je um razsvetliti, da'so presvete Jezusove nauke jasno razumevali. 2. moral jih je ganiti, ter njih voljo nagibati, po prelepih Jezusovih naukih življenje svoje ravnati. ' 6 . moral jih je oserčiti, ter jih močne storiti, da bi se ne prestrašili preganjanja zavoljo Jezusovega nauka. In 4. moral jim je dati v mngoterih jezikih govoriti, da so zarnogli vsem narodom sveto Kristusovo evaugelije oznanovati. Vse to je sveti Duh storil, kakor bodemo kmali slišali, Bogomila, iz kolikih vzrokih je bil sveti Duh aposteljnom potreben? Iz kterih štirih? Dobro. Premili Jezus je ravno veliki četertek po večerji svojim apo¬ steljnom svetega Duha poslati obljubil, ter jim je rekel: „In jaz bodem Očeta prosil, in vam bode drugega Tolažnika — Zagovor¬ nika, Pristopnika, Besednika, Učenika — dal, da pri vas ostane vekomaj. Tolažnik sveti Duh pa, kterega bode poslal Oče v mojem imeni, on vas bode učil vse, in vas bode opomnil vsega, kar koli sem vam rekel 11 . Janez 14, 16. 26. Pred svojim vnebohodom pa jim je rekel: „ Prij eli boste moč svetega Duha, kteri bode v vas prišel, in mi boste priče v Jeruzalemu in po vsi Judeji in Samariji in do kraja sveta 11 . Djanje apost. 1, 8. To je, sveti Duh vas bode osereil, ter neprestrašene storil, da boste po Judeji, Samariji in po vseh pokrajinah sveta mene, — križanega Jezusa — oznanovali. Benedikt, kdaj je obljubil dobri Jezus aposteljnom svetega Duha poslati ? Kako je rekel? Kaj jim je pred svojim vnebohodom rekel? Kaj je hotel s temi besedami reči: Helena, v kterem mestu in v kteri hiši je sveti Duh nad aposteljue prišel? Ali je morebiti dobri Jezus apo¬ steljnom naročil, da morajo prihoda svetega Duha v Jeruzalemu pričakovati? Kdaj jim je bil naročil? Kam so se torej aposteljni z Oljske gore podali? Bernardek, kolikeri don po svojem vnebohodu je mili Jezus aposteljnom svetega Duha poslal ? In kolikeri den po svojem odsmertiustajenji ali po veliki noči? Ali je bilo takrat ve¬ liko Judov v Jeruzalemu, ko je ljubeznjivi Jezus aposteljnom in pervim vernim svetega Duha poslal? Pokaj so bili prišli v Jeru¬ zalem? A kak spomin ali zakaj so Judje binkoštne praznike ob¬ hajali? Ignacija , v kteri hiši so aposteljni in pervi verni bivali, ko jim je preljubi Jezus svetega Duha poslal? Kako so se pri¬ pravljali, da bi ga vredno prejeli? Koliko dni so se pripravljali? Pripoveduj .nam prav lepo, kako ali v kakih podobah je sveti Duh nad aposteljne in perve verne prišel, Ko se je šum piša in vneto govorjenje v mnogoterih jezikih zaslišalo, kam so Judje hiteli? Kako in kaj so Judje aposteljne slišali govoriti? Blažek, ali so se vsi Judje čudili, ko so slišali, vsak v svojem jeziku, aposteljne ve¬ like dela božje govoriti? Kaj so hudobni rekli? Kteri aposteljnov se. je za-nje poskusil? Zakaj ravno Peter? Kako je govoril ? Johana, ali so Petrove besede Jude v serce zbodle? Kaj so njega in to- 129 varše vprašali? Kaj jim je Peter odgovoril? Koliko Judov se je dalo kerstiti? Koliko duš se je po tem takem že binkoštno nedeljo v kristjansko cerkev pridružilo ? V kterem imeni so morali kerščeni biti, preden so postali udje svete kristjanske cerkve? Boštijanek, kako imenujemo praznik, o kterem je sveti Duh Srez aposteljne in perve verne prišel? Kaj pomenja beseda, „binkošti“ ? Zakaj „pet- deset“? Na kaj nas torej „binkošti“ spominjajo? V čem so bili pervi verni stanovitni? In v čem združeni? Kaj se tedaj pravi, za presrečne nebesa skerbeti? Glej „šolske katekeze za pervence“ stran 138—140. Obračaj v dobro svoje dni, Dokler življenja luč svetli. II. Sveti Duh je pravi Bog. Jerica, kdo je sveti Duh? Koliko pa je božjih osob? Kako se imenuje perva božja osoba? Kako druga? Kako tretja? Kako pa. se imenujejo vse. tri božje osobe ukup ? Kolikera božja osoba v presveti Trojici je torej sveti Duh? Da je perva božja osoba: Oče, pravi živi Bog, smo že slišali, ko smo se o pervem členu vere učili. Kavno tako tudi dobro vemo, da je druga božja osoba: Sin, pravi, živi Bog; o tem smo slišali od drugega do osmega člena vere. Znano nam je pa tudi že nekoliko , da je sveti Duh ravno tako pravi živi Bog, kakor Oče in Sin. Kmali se boste tega do jasnega prepričali. Cirilek, gotovo veš, iz kolikih vzrokov je bil sveti Duh aposteljnorn potreben? Res, iz štirih. Iz kterih štirih? Kaj vse je torej moral sveti Duh aposteljnorn storiti? 1. Kak je bil um aposteljnov, ko še ni bil sveti Duh črez nje prišel? Pokaj, so menili, je ljubi Jezus na svet prišel ? Ali so znabiti njegove svete nauke in resnice umeli? Kaj jun je zatorej premili Jezus rekel? Jožefa, kak je bil um aposteljnov, 'ko je sveti Duh črez nje prišel? Ali so zdaj vedeli, pokaj je usmiljeni Jezus na zemljo prišel? So li tudi razumeli njegove svete nauke in resnice? Kdo zamore naenkrat um tako razsvetliti? Sveti Duh je pa to storil, kdo je tedaj ? Zakaj se je tedaj Bog sveti Duh aposteljnorn v podobi ognja prikazal? Dominik, zakaj je bil aposteljnorn sveti Duh 2. potreben ? V kaj jih je moral ganiti, ali v kaj njih voljo nagibati? Ali še veš, kaj sta hotla Jakob iu Janez Samarijanom storiti, ker niso kotli dobrega Jezusa sprejeti? Kaki so pa bili, ko je bil sveti Duh črez nje prišel? Kaka je bila njih volja? Zakaj je še torej v podobi ognja črez nje prišel ? Glej , kako je bila njih poprej slaba, huda 130 volja naenkrat v dobro obernjena. Kdo zamore voljo naenkrat tako dobro storiti? Sveti Duh je pa to storil, kdo je torej? Julijana, zakaj je bil sveti Duh aposteljnom 3. potreben ? Kake jih je moral storiti? Zakaj jih je moral oserčiti ali močne storiti? Kaki so bili, ko še ni bil sveti Duh črez nje prišel? Kaki so pa postali, ko je sveti Duh prišel? Kteri apostelj je posebno navdu¬ šeno binkoštno nedeljo križanega Jezusa Judom v Jeruzalemu ozna- noval? Kdo zamore plahe in boječe ljudi precej tako neprestrašene in serčne storiti? Sveti Duh je pa storil, kdo je tedaj? Zakaj je torej Bog sveti Duh kot šum sila prihajočega piša ali vetra črez aposteljne prišel? Edvard, čemu je bil aposteljnom sveti Duh 4. potreben ? Kako ali kaj jim je moral dati govoriti ? Zakaj v mnogoterih jezikih ? Ali so znali tako govoriti, da so jih razumeli ljudje mnogoterih je¬ zikov, ko še sveti Duh ni bil prišel? Koliko jezikov so znali go¬ voriti? Kako pa potem, ko je sveti Duh prišel? Kdo zamore tako napraviti? Sveti Duh je pa to napravil, kdo je tedaj? Zakaj je torej Bog sveti Duh v gorečih jezikih črez aposteljne prišel? Justina, Kako so aposteljni križanega Jezusa Judom oznanovali, ker jih je Bog sveti Duh oserčil ali močne storil? Kaj so vsakemu nepre- strašeno povedali? Kdo tudi nam pomaga, da vselej in povsod resnico govorimo brez straha, ako le hočemo ? Komu dopadamo, ako vselej in povsod resnico govorimo? Ali se nam je treba koga bati, ako vselej in povsod resnico govorimo? Glej „šolske katekeze za per- vence“ stran 140—143. Kdor resnico govori, Se mu Boga bati ni. Sveti Duh je pravi Bog, kakor Oče in Sin. Prestvaril je apo¬ steljne naenkrat, kar bi pa ne bil mogel, ako bi ne bil vsemogočen, kakor Oče in Sin. — Sveti Duh je pa tudi vseveden, kakor Oče in Sin. Preljubi Jezus sam pravi, da je sveti Duh vseveden: „Tolažnik sveti Duh pa, kterega bode poslal Oče v mojem imeni, on vas bode učil vse, in vas bode spomnil vsega, karkoli sem vam rekel“. Janez, 14,26. Vse učiti in vsega opomniti, zamore le vsevedni Gospod Bog; sveti Duh pa po besedah Jezosovih to tudi premore, torej je vseveden, in torej pravi Bog. Egldek, kako se prepričamo, da je sveti Duh pravi Bog? Kdo zamore ljudi naenkrat tako prestvariti in spremeniti? Sveti Duh je pa to storil, kdo je tedaj ? Ali ni sveti Duh tudi vseveden ? Kdo pravi, da je sveti Duh vseveden? Kako pravi premili Jezus? Kdo zamore vse učiti in vsega opomniti? Sveti Duh pa to premore, ktera božja lastnost se mu zato prilastuje ? — Sveti Duh je neskončno resničen. Ljubi Jezus pravi: „Kedar pa pride on, Duh resnice, vas bode učil vso resnico 11 . Janez 16, 13. Vso resnico učiti zamore le neskončno resnični Gospod Bog. Sveti Duh pa zamore učiti vso 131 resnico, tedja tudi neskončno resničen kakor Oče in Sin, torej pravi Bog. Karolina, ali ni sveti Buli tudi neskončno resničen ? Kako pravi dobri Jezus? Kdo zamore vso resnico učiti? Sveti Duh pa premore vso resnico učiti, ktera božja lastnost se mu torej prilastuje ? Preden je preljubi Jezus v presvete nebesa čel, ukazal je svojim aposteljnom: (Torej) „Pojdite, in učite vse narode inkerščujte jih v imeni Očeta, iu Sina in svetega Duha.“ Matevž 28, 19. Mili Jezus ukazuje aposteljnom one, ki bodo njegov nauk sprejeli, ker- ščevati ne le v imeni Očeta in Sina, ampak tudi v imeni svetega Duha; ker je sveti Duh enakega, namreč božjega, bitja, kakor Oče in Sin, torej kakor Oče in Sin pravi Bog. Feliks, kaj je premili Jezus svojim aposteljnom ukazal, preden je v prelepe nebesa šel? Zakaj je ukazal kerščevati ne le samo v imeni Očeta in Sina, am¬ pak tudi v imeni svetega Duha? Tudi aposteljni so verovali, da je sveti Duh pravi, živi Bog, kakor Oče in Sin. Poslušajte prav pazljivo naslednjo dogodbo iz svetega pisma: Pervi verni ali kristjani so bili enega serca in enega duha, ker jih je en duh ljubezni in ena vera navdajala. Ni bilo ubogega med njimi, ker kteri so imeli njive ali hiše, so prodali in denarje izročili aposteljnom, da so jih delili vsakemu, kakor je bilo komu potreba. Zakonska, mož Ananija, žena Zafira, sta tudi svojo njivo prodala. Pogovorila pa sta se, da ne bosta vsega de¬ narja aposteljnom izročila, marveč sta en del vtajila. Mož Ananija prinese tedaj le en del denarja aposteljnu Petru, kot poglavarju aposteljnov. Peter, od Boga svetega Duha razsvitljen, reče možu: Ananija! zakaj je navdal satan ali hudič tvoje serce, da si lagal svetemu Duhu, in prideržal nekoliko njivine cene? Kdo ti je dolž¬ nost naložil, njivo prodati in skupljeni denar nam v oblast dati? Kako si zamogel v hudičevo skušnjavo k laži prostovoljno privoliti ? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu. Ko je Ananija te besede zaslišal, je padel in umeri. Velik strah pa je obšel vse, kteri so to slišali. Vstali so mladenči, ga vzdignili, ven nesli in pokopali. In prigodilo se je črez kake tri ure in je prišla njegova žena, ktera pa ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. Peter pa ji je rekel: Povej mi žena! ali sta za toliko njivo prodala? In ona reče: Prav za toliko. Peter pa jej je rekel: Zakaj sta se vendar pogovorila na poskušnjo djati, ali sveti Duh, ki v nas prebiva, to ve ali ne ? Glej noge tistih, ki so pokopali tvojega moža, so pred durmi, in te ven poneso. Pri tej priči mu je padla pred nogi in je umerla. In ko so mladenči noter stopili, so jo našli mertvo, in so jo ven nesli, ter pokopali pri njenem možu. Velik strah pa je obšel vso cerkev, in vse, kteri so to slišali. Djanje apost, 4, 32. 34. 35. 5, 1—15. Apostelj Peter svetega Duha naravnost imenuje Boga, rekoč: Nisi lagal ljudem, ampak Bogu. Katarina, ali so aposteljni tudi vedeli in verovali, da je sveti Duh pravi Bog, 132 kakor Oče iii Sin? Kteri apostelj imenuje svetega Duha naravnost Boga? Pripoveduj nam lepo glasno in počasi. Tudi sveta cerkev, to je, vsi pravoverni kristjani po vsem svetu, veruje, da je sveti Duh pravi Bog, kakor Oče in Sin. Vsi pravoverni kristjani po vsem svetu molijo sleherni den večkrat kratko pa prelepo molitvico: Čast bodi Očetu, in Siuu , in sve¬ temu Duhu, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej, in vekomaj. Amen. V tej prelepi molitvici skazujemo svetemu Duhu enako čast, kakoršna gre Očetu, in Sinu. Očetu in Sinu pa gre božja čast. Ferdinand, moli prelepo molitvico: Čast bodi Očetu, . . . Kako čast skazujemo v tej prelepi molitvici svetemu Duhu ? Kaka čast pa gre Očetu in Sinu? Povej nam zdaj, kdo je sveti Duh? Sveti Alojzij je bil najstareji sin grofa Ferdinanda Goucaga in pobožne matere Marte Taue. Oče, vojak skozi in skozi, je pri- serčno želel, da bi tudi Alojzij v vojaški stan se podal. Da bi ga za vojaški stan vnel, ga oče povsod in vselej s sebo jemlje, kjer¬ koli so se vojaki v vojaškem orodji vadili. Ko pa nedolžni Alojzij vidi, da se vojščaki nespodobno obnašajo, mu nič ni bilo mar za vojaško življenje. Po lepem nauku svoje bogoljubne matere Marte predobremu Gospod Bogu nedopovedljivo lepo služi. Bog sveti Duh mu da jasno spoznati, da vse časno bogastvo in vsa posvetna čast le prepogostokrat človeka zaderžava, preljubemu Očetu nebeškemu zvesto iu stanovitno služiti. Zato kot pervorojeni sin vse pravice pervorojenstva svojemu mlajšemu bratu prepusti, ter se poda v sa¬ mostan. V samostanu je najmenjše dela po kuhinji opravljal. Z vrečo črez ramo od hiše do hiše po Rimskem mestu beračiti za uboge, in hudo boleuim streči, bilo je njegovo uajveče veselje. Še le 22 let star je sveto umeri in zdaj tam gori v presrečnih nebesih vživlja večno veselje. Tako Bog sveti Duh pomaga brumno živeti vsakteremu, ki ga razsvitljenja prosi. Ne zabite torej, preljubi otroci, vsaki den k Bogu svetemu Duhu prav iz dna serca zdihovati: „0 Bog sveti Duh, daj mi vse posvetno in časno zaničevati, pa čed¬ nostim živeti!“ Le sveta čednost Daje pravo vrednost. III. Bog sveti Duh nas posvečuje. Znano vam je, da nam je vsaka božja osoba kaj dobrega storila. Oče nas je stvaril, Sin odrešil, sveti Duh pa nas posvečuje ali svete, predobremu Gospod Bogu, dopadljive dela in sicer s tem, da nam v svetih zakramentih svojo milost deluje. Ko sem vam šest poglavitnih resnic razlagal, razjasnova! sem vam tudi, kaj je milost božja, ktero nam Bog sveti Duh v svetih zakramentih po- 133 deluje. Kteri zmed vas more povedati, kaj je milost božja? Klara? Povej. Kako se razdeljuje milost božja? Kaj je djanska milost božja? Kaj je pa posvetivna ali posvečujoča milost božja? Beri zdaj dalje, Klara. Kje nas svetiDuh posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje: 1. V svetem kerstu. 2. V zakramentu... Kaj nam je perva božja osoba: Oče, dobrega storila? Kaj druga božja osoba: Sin? In kaj nam tretja božja osoba: sveti Duh, do- broga dela ali stori? Kaj se veli: sveti Duh nas posvečuje? Kako nas sveti Duh posvečuje, ali svete, predobremu Gospod Bogu do¬ padljive dela? Filip, kje nas sveti Duh 1. posvečuje ? Bes, v svetem kerstu. Kaj ima v sebi dete, ko se na svet porodi ? Kaj je podedovani greh ? V kterem svetem zakramentu se izbriše podedovani greli? Ktera božja osoba ga izbriše v svetem kerstu? Kako se imenuje tretja božja osoba? Kako milost božjo nam tedaj Bog svetiDuh v svetem kerstu podeluje? Zakaj posvetivno ali posvečujočo ? Glej, zato pra¬ vimo: Bog sveti Duh nas v svetem kerstu posvečuje, to je, svete, preljubemu Očetu nebeškemu dopadljive dela ali stori. Klotilda, kje nas Bog sveti Duh 2. posvečuje, ali svete, pre¬ milemu Očetu nebeškemu dopadljive stori? Res, v zakramentu svete pokore. Kako dolgo ostanemo po svetem kerstu predobremu Gospod Bogu dopadljivi? Ako hudo ali smertno po svetem kerstu grešimo, kaj zgubimo? Ali nas neskončno sveti Oče nebeški še rad ima? V kterem zakramentu zadobimo odpuščenje grehov, ktere po svetem kerstu storimo? Ktera božja osoba nam tudi v zakramentu svete pokore po kerstu storjene grehe zbriše? Kako se imenuje tretja božja osoba? Kako ali ktero božjo milost nam tedaj tudi v za¬ kramentu svete pokore Bog sveti Duh podeljuje? Glej, zato pra¬ vimo : Bog sveti Duh nas 2. v zakramentu svete pokore posvečuje, ali svete, premilemu Očetu nebeškemu dopadljive stori ali dela. Florijanek, koliko reči nam je treba storiti, da v zakramentu svete pokore odpuščanje po svetem kerstu storjenih grehov zadobimo? Ktere so tiste petere reči? Kaj se pravi, vest. izpraševati ?. Kedaj imaš pravo grevengo črez svoje grehe? Zakaj te mora pri sercu peči in boleti? Kaj je terdni sklep? Kaj se veli spovedati se? Kaj se pravi, naloženo pokoro ali zadostilo opraviti ? Kristina, kje nas Bog sveti Duh 3. posvečuje? Res, kolikor- krat druge svete zakramente, namreč sveto birmo, presveto rešuje Telo, sveto olje, sveto mešnikovo posvečenje in sveti zakon, vredno prejmemo. Povedati vam moram , da nas Bog sveti Duh v sveti birmi, v presvetem rešujem Telesu, v svetem olji, v svetem meš- nikovem posvečenji in v svetem zakonu celo na drug način posve¬ tuje, kakor v zakramentih svetega kersta in svete pokore. Le dobro Poslušajte, kako nas Bog sveti Duh posvečuje v zakramentih sve¬ tega kersta in svete pokore, in kako v zakramentih svete birme, Presvetega rešnjega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega po- 134 svečenja in svetega zakona. Kako nas Bog sveti Duh posvečuje v zakramentih svetega kersta in svete pokore? Ko se dete na svet porodi, ima v sebi, kakor ste ravno poprej slišali, podedovani greh. Nikakor neskončno svetemu Očetu nebeškemu ne dopada: nima po- svetivne ali posvečujoče milosti božje. Zatorej novorojeno dete hitro v cerkev k svetemu kerstu nesejo, kjer mu Bog sveti Duh podedo¬ vani greh izbriše, ga svetega, premilemu Očetu nebeškemu dopad¬ ljivega stori: podeli mu znova posvetivno milost božjo. Ako odraslo dete po svetem kerstu hudo, smertno greši, ter neskončno svetega Očeta nebeškega močno-močno žali, zgubi v svetem kerstu prijeto posvetivno milost božjo. Preljubi Oče nebeški takega deteta nikakor nima več rad; ker premili Oče nebeški je neskončno svet ter so¬ vraži vse hudo ali greh nad vse. Ako se pa dete v zakramentu svete pokore vseh svojih po svetem kerstu storjenih grehov prav zgrevano in ponižno obtoži ali spove, mu Bog sveti Duh spet ali znova posvetivno milost božjo podeli, in predobri Oče nebeški ga spet rad ima, kakor ga je po svetem kerstu rad imel. Gotovo boste zdaj vedeli, kako nas sveti Duh v zakramentih svetega kersta in svete pokore posvečuje: znova nam podeluje posvetivno milost božjo in znova nas stori otroke božje. Franček, ali nas Bog sveti Duh v vseh svetih zakramentih enako posvečuje? Kako nas posvečuje v zakramentih svetega kersta in svete pokore? Kaj ima v sebi dete, ko se na svet porodi? Ali neskončno svetemu Očetu nebeškemu dopada? Ali ima tedaj posvetivno milost božjo? Kam ga torej hitro po rojstvu nesejo? Zakaj? Kako tedaj Bog sveti Duh v svetem kerstu milost božjo podeljuje? Zakaj znova? Kunigunda, kako dolgo ima dete v svetem kerstu prejeto posvetivno milost božjo? Ako tedaj po svetem kerstu hudo ali smertno greši, kaj zgubi? Alije še otrok božji? Kje zamore spet posvetivno milost božjo zadobiti? Kako nas torej Bog sveti Duh v zakramentu svete pokore posvečuje? Zakaj znova podeluje v zakramentu svete pokore posvetivno milost božjo? V sveti birmi, v presvetem rešnjem Telesu, v svetem olji, v svetem mešnikovem posvečenji in svetem zakonu nas Bog sveti Duh tudi posvečuje ali nam posvetno milost božjo podeluje, toda ne znova marveč v nas posvetivno milost božjo množuje. Preden človek zakramenta svetega kersta in svete pokore prejme, nikakor nima posvetivne milosti božje, za tega delj mu jo Bog sveti Duh v zakramentih svetega kersta in svete pokore znova podeluje. Kdor pa hoče zakramente svete birme, presvetega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega posvečenja in svetega zakona prijeti, mora že posvetivno milost božjo imeti. Nekteri zmed vas so letos zakrament svete birme prejeli. Morali so prej k sveti spovedi priti ali prejeti zakrament svete pokore. V zakramentu svete pokore pa Bog sveti Duh posvetivno milost božjo znova deluje. Ker so v zakramentu svete pokore znova posvetivno milost božjo prejeli, v zakramentu svete birme pa jim jo Bog sveti Duh še doda, jo v njih pomnoži. 135 Nekteri zmed vas so bili že pri svetem obhajilu ali so že prejeli zakrament presvetega rešnjega Telesa, morali so vsakokrat poprej k sveti spovedi iti ali zakrament svete pokore prejeti. V zakramentu svete pokore so pa prejeli z nova posvetivno milost božjo, Bog sveti Duh pa jim tiste v zakramentu presvetega rešnjega Telesa še doda, torej jim jo pomnoži. Kdor ima prazno skledico, pa jo nalije, je znova polna. Preden človek zakramenta svetega kersta in svete po¬ kore prejme, nikakor nima posvetivne milosti božje; zato mu jo Bog sveti Duh v zakramentih svetega kersta in svete pokore znova podeluje. Kdor pa ima že kaj v skledici, pa ge dolije, se mu pa pomnoži. Preden človek zakramente svete birme, presvetega rešnjega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega posvečenja in svetega zakona prejme, mora že imeti posvetivno milost božjo. Ako pa človek že ima posvetivno milost božjo, Bog sveti Duh pa mu tiste v za¬ kramentih svete birme, presvetega rešnjega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega posvečenja in svetega zakona še doda, mu jo torej pomnoži. Gabrijelj, kako ali na kak način nam Bog sveti Duh v zakramentih svetega kersta in svete pokore posvetivno milost božjo podeluje? Zakaj znova? Kako pa v zakramentih svete birme, pre¬ svetega rešnjega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega posve¬ čenja in svetega zakona? Zakaj množuje? Lidvina, beri še ti dalje. Kako nas sveti Duh posve¬ čuje? Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vlije . . . Glejte,, to upra- šanje zapopada, kar sem vam ravno zdaj razjasuoval. Povej Lidvina, v kterih zakramentih Bog sveti Duh v nas vlije (znova) posveču¬ jočo milost in nas stori otroke božje ? Zakaj v zakramentih svetega kersta in svete pokore? V kterih zakramentih pa Bog sveti Duh posvečujočo milost božjo v nas pomnoži? Zakaj v zakramentih svete birme, presvetega rešnjega Telesa, svetega olja, svetega mešnikovega posvečenja in svetega zakona? Na kolikeri način nas torej Bog sveti Duh v svetih zakramentih posvečuje? Kako na dvojni način? Gregorij, ali bi ti tudi rad bral? No, pa poskusi. Kaj še več sveti Duh s svojo milostjo v nas stori? Sveti Duh tudi razsvetljuje naš um; nas uči in nagiblje, .... Ne samo po¬ svetivno milost božjo, ktero prijemamo v svetih zakramentih, nam podeluje Bog sveti Duh; ampak ponuja in nam tudi res daje djan- sko milost božjo. Posvetivna milost božja nas namreč grehov očiščuje in premilemu Očetu nebeškemu prijetne in dopadljive stori. Posve¬ tivna milost božja se nam od Boga svetega Duha podeluje in mno- žuje v svetih zakramentih, in ostane v nas dotle, dokler hudo ali smertno ne grešimo. Djanska milost božja se nam podeluje od Boga svetega Duha zunej svetih zakramentov o mnogoterih priložnostih, na primer v bolezni, če nas kaka nesreča zadene, kak prijatelj ali znanec umerje. Sploh Bog sveti Duh djansko milost božjo podeluje hudobnim, grešnim ljudem, da bi se spreobernili, ter poboljšali, djanska milost božja namreč pomaga dobro djati. Po djanski mi- 136 losti božji Bog sveti Duh razsvetljuje naš um, da spoznamo, kaj je dobro, kaj neskončno svetemu Očetu nebeškemu dopada; in kaj je hudo, kaj neskončno sveti Oče nebeški sovraži. Po tem takem Bog sveti Duh v nas po djanski milosti božji zbuja dobre misli, svete želje in sklepe. Po noči je temno; ne moremo lehko kaj najti. Ako pa luč prižgemo; naenkrat je svitlo, ter lehko najdemo za- željeno stvar. Tako tudi Bog sveti Duh po djanski milosti božji razsvetljuje naš um, da lehko spoznamo, kar neskončno svetemu Očetu nebeškemu dopada in kar mu ne dopada. Dobre misli imeti in svete želje, dobro sklepe narejati k zveličanju nič ne pomaga, ako ni ljubemu Očetu nebeškemu prijetnega in dopadljivega djanja. Zato nas po djanski milosti božji Bog sveti Duh tudi uči in na¬ giblje po volji božji ravnati, to je, po svojih prelepih naukih, po svojem svetem navdajanji naše serce močno stori in našo voljo gibčno in pripravno., dobro tudi res ali v djanji doprinašati, naj nas še toliknnj težavno stane. V našem sercu na primer se zbudi sveta želja v pomoč priskočiti v sili onim, ki nam krivico delajo in nas sovražijo. Ali sama sveta želja nič ne pomaga, ampak moramo tudi v djanji doveršiti, kar v sercu dobrega sovražniku hočemo ali že¬ limo : mu streči, kedar je bolen , mu živeža dati, kedar je lačen. Tega nas uči Bog sveti Duh po svojem dobrem navdajanji in omeči našo voljo storiti, kar premili Oče nebeški od nas zahteva ali hoče. Povej , Gregorij, ali nam Bog sveti Duh samo posvetivno milost božjo podeluje? Kaj pajedjanska milost božja? Ali nam Bog sveti Duh djansko milost božjo tudi v svetih zakramentih podeljuje? Kako pa? Lucija, kaj nam Bog sveti Duh po djanski milosti božji razsvetljuje? Zakaj nam um razsvetljuje? Ali moremo najti za- željeno reč, kedar je temno ? Kaj moramo torej, da je lehko in hitro najdemo ? Glej, tako tudi lehko in hitro spoznamo, kar premilemu Očetu nebeškemu dopada in kar ne, kedar nam Bog sveti Duh po djanski milosti božji um razsvetljuje. Henrik, ali je že zadosti k zveličanju, da dobro le spoznamo? Kdo nam pomaga dobro tudi v djanji doprinašati ? Kako nam Bog sveti Duh dobro tudi v djanji doprinašati pomaga? Zdaj bodeš pa lehko povedal: Kaj še več sveti Duh s svojo milostjo v nas stori? Djansko milost božjo nam Bog sveti deljuje sosebno v sedmerih načinih, ktere sedmere na¬ čine imenujemo sedmere darove svetega Duha; ker nas Bog sveti Duh sosebno v sedmerih načinih obdaruje s pravimi nebeškimi za¬ kladi ali darovi. Zato pravimo: nam podeljuje svoje darove. Lu- dovika, v kolikerih načinih nam Bog sveti Duh podeljuje djansko milost božjo ? Kako imenujemo te sedmere načine ? Zakaj sedmere da¬ rove svetega Duha? Kaj Dam po tem takem Bog sveti Duh podeljuje? Beri dalje. Kteri so dari svetega Duha? Dari svetega Duha so ti: 1. Dar modrosti .... Kteri so dari ali darovi svetega Duha? Koliko jih je? Dobro. Zdaj vam bodem vsak dar Boga svetega Duha razjasnoval. 137 1. Pervi dar svetega Duha je dar modrosti. Kaj je dar mo¬ drosti? Dar modrosti je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri nam jasno spozuavljati daje, da smo za presrečne nebesa stvarjeni; da je torej naša perva in edina skerb, da srečno v prelepe nebesa dojdemo. Po načinu ali daru modrosti nam pa Bog sveti Duh tudi spregledati daje, kaj nam je storiti, kterih pripomočkov se imamo posluževati, da gotovo zadobimo večno srečno zveličanje: moramo namreč vestno spolnovati božje in cerkvene zapovedi, večkrat in prav vredno prejemati zakramenta svete pokore in presvetega reš- njega Telesa, prebirati bogoljubne knjige, kakoršne na primer družba svetega Mohora izdaja, pohujšijivih ljudi skerbno varovati se in dolžnosti vsak v svojem stanu, pridno in iz ljubezni do pre¬ ljubega Očeta nebeškega spolnovati. Sv. Jedert je Jbila hči Pipina Landenskega, ki je bil hišni oskerbnik kraljev v Avstraziji na vzhodnem Francoskem, njena mati pa Ita. Pobožna mati je Jederto ali Jero tako sveto izrejevala, da se je zdelo, kakor bi Jerici bile vse keršanske čednosti že prirojene. Oče Pipin napravi kralju Dago- bertu in nekterim plemenitašem slavno pojedino in veselico. Med veselico pride po očetovem povelji Jerica med goste. Kralj Dago- bert jej je bil ves v baržun-žamet — in svilo — žido — oblečen, ves z zlatimi verižicami okinčan, in smehljaje popraša, ali bi jej ne bil tak ženin všeč? Od Boga svetega Duha z darom modrosti razsvitljena Jerica vsa sramožljiva odgovori: „Jaz sem si ženina že izvolila. Njegova večna lepota je vir lepote vseh stvari, njegovo bogastvo je neizmerno, pred njegovim obličjem angelji trepetaje padajo in ga ponižno in goreče molijo — namreč prelepega Je¬ zusa —Kralj Dagobert in vsi pričujoči stemnijo nad modrim od¬ govorom pobožne deklice. Starši pa se veselijo bogoljubnosti svoje hčerke in skerbijo, da se v svojem svetem sklepu še bolj poterdi. — Drugi zgledi: Trije Modri nastopijo daljno in težavno pot, da najdejo novorojenega rešenika sveta. Matevž 2, 1—12. — Kralj ' Salomon ne prosi bogastva in slave, marveč modrosti. III. knjiga kraljev 3, 3—13. — Pavelj ima vse: blago, veselje, čast itd. za zgubo, da si le ljubega Kristusa — vero va-nj — pridobi. Filip •h 7—12. Ignacij, koliko darov svetega Duha je? Kteri so? Kako se imenuje pervi dar svetega Duha? Kaj je dar modrosti? Kaj še spoznamo po daru modrosti? Ali veš, ktero sveto deklico je Bog z darom modrosti oblagodaril? Kaj veš o sveti Jerici? 2. Drugi dar svetega Duha je dar umnosti. Kaj je dar umnosti? Dar umnosti je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri razumevamo prelepe zveličavne nauke in resnice naše presvete vere in tedaj razločujemo dobro od hudega, pravo, resnično od krivega, °d lažnjivega. Sveti Tomaž Akvinsld je bil sin Landulfa, grofa Akvinskega in matere Teodore grofinje Teaške. Ko je bil peto leto dosegel, izročijo ga pobožni stariši menihom Kasinskim, da bi ga v potrebnih vednostih in sveti kristijanski veri podučevali. Bog Šolske katekeze. II. ^ 138 sveti Duh je dobrega Tomažeka z darom umnosti kaj lepo oblago- daril. Razumeval je vse tolikanj jasno innagloma, da so se učeniki zavzemali nad njegovim hitrim napredovanjem, ker neki še nikdar niso imeli učenca tako blagega serca in z dušnimi zmožnostmi tolikanj obdarovanega. Že čez šest let do tako visoke stopinje ved¬ nosti dospe , da učeniki staršem svetujejo , ga na visoke šole v mesto Neapoljsko poslati. Postal je zelo razumen in slavit učitelj svete cerkve, da so ga učeni možje na visili šolah tako spoštovali, da, ko se med njimi vneme prepir v tej ali drugi reči, se pogodijo, njegove razsodbe se poprijeti. Veliko lepih knjig je spisal. Vsi visoko učeni možje njegove knjige občudujejo. Sosebno je ve¬ liko lepega o zakramentu presvetega rešnjega Telesa spisal. Do- veršeni spis položi na oltar, ter goreče prosi križanega Jezusa, da bi mu razodel, ali je pač ktera zmota v spisu. Tedaj se mu zdi, kakor bi videl Jezusa samega, in bi slišal glas: „Tomaž, dobro si o meni pisal“. — Drugi zgledi: Katarina, mučenica in devica, — življenje svet. 4. d. str. 356 dne 25. novembra — sveta Terezija, devica, življenje svet. 4. d. str. 91. 19. oktobra. — Magdalena, kteri je drugi način ali dar svetega Duha? Kaj je način ali dar umnosti? Kterega svetega fantička je bil Bog sveti Duh z darom umnosti obkladal? Kaj veš o svetem Tomažu Akvinskem? 3. Tretji dar svetega Duha je dar sveta. Kaj nebi je dar sveta? Način ali dar sveta je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri, kedar ne vemo, ali nam je kaj storiti ali opustiti, sebi in drugim prav razsodimo ali svetujemo, kaj je nam ali njim storiti ali pa opustiti, da neskončno svetega Očeta nebeškega ne žalimo. Na primer, oče ali mati, gospodar ali gospodinja, velijo sineku ali hčeri, hlapcu ali dekli, pastirici, ali komu zmed vas živino po tujem pasti, soseda gerdo psovati, komu skrivši derv, sadja ali kaj drugega vzeti, ravno to pa neskončno sveti Oče nebeški prepoveda. Sinek, hčerka, hlapec, dekla, pastir, pasterica ne ve, koga bi ubogal ali ubogala. V takih težavnih primerljejih nas Bog sveti Duh raz- svitljuje, ako ga goreče prosimo, ter nam svetuje, očeta, mater, gospodarja, gospodinjo nikakor ne slušati, kedar nam kaj grešnega storiti ukazujejo; ker „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi 11 ? Djanje apost. 5, 29. Svetega Antona Egipčanskega, puščavnika, je bil Bog sveti Duh sosebno oblagodaril z darom (dobrega) sveta. Neizmerno veliko ljudi ga je glede večnega zveličanja za svet po- popraševalo. Vsem je dajal dober svet. Celo cesar Konštantin Veliki in nja sinovi so ga za dober svet prosili. Podelil jim je izverstne opomine in svete. — Sveti Bernard je bil menih, ter je živel v Klervovem —- Clairveaui — na Francoskem. Pošiljali so iz vseli stanov in krajev kristjanskega sveta k njemu po dober svet. Dobro je svetoval celo cesarjem in kraljem, papežem in škofom. Njegove svetovanja so jim bile kot zapovedi. Njegovi izreki so bili čudoviti, ter so jasno spričevali, da izhajajo iz božjega studenca, od Boga 139 svetega Duha. Ker noč iu dan je bila njegova sveta duša v Bogu zbrana, ali je namreč molila ali premišljevala ali pa pred Bogom prevdarjala. — Jakob, kteri je tretji način ali dar svetega Duha? Kaj je način ali dar sveta? Ti hi na primer služil. Gospodar bi ti rekel, sosedu po noči voz derv ali lesa na tihem odpeljati. Ravno to pa neskončno sveti Oče nebeški prepoveda. Zdaj ne veš, kaj ti je storiti. H komu se bodeš obernil? Zakaj k Bogu svetemu Duhu? Koga je treba bolj slušati, ljubega Gospod Boga ali ljudi ? Ali veš, kteri svetnik je dobro^ svetoval ? Komu je kaj sveti Anton Egip¬ čanski, puščavnik, dobro svetoval? 4. Ceterti dar svetega Duha je dar moči. Kaj je dar moči? Dar moči je tista pomoč svetega Duha, ktera našo voljo gibčno in pripravno, to je, močno stori, da čeduostno ali po božjih in cerkvenih zapovedih živimo , vse skušnjave, ktere nas v hudobni greh vabijo, serčno premagujemo, ter preljubemu Gospod Bogu vselej in povsod zvesti ostajamo. Sveti Vincencij je bil od ime¬ nitnih starišev rojen v mesticu Oski na Španskem. Bil je lepo kristjanski izrejen. Španska dežela je bila tisti čas v oblasti rim¬ skega cesarja Dioklecija, ki zaukaže, naj se kristjani po vsem ce¬ sarstvu polovijo in prisilijo, od svete kristjanske vere odstopiti. Tudi Vincencija zgrabijo, v težke železne verige vkovajo in v temno ječo pahnejo. Ker sveti kristjanski veri zvest ostane , ga rabeljni najprej hudo bičajo, potem zvežejo, na te.zavnico veržejo in tako nategujejo, da mu žile in kite pokajo in udje iz sklepov grejo, z železnimi grebeni mu strani tergajo, da se mu drobovina vidi, pa njegove stanovitnosti ne premagajo. Smehljaje Vincencij očita ra- beljnom, da z grebeni preslabo delajo, čeravno jim že roke oma¬ gujejo. Na to ga položijo na ražen, ki je bil z ojstrimi zobmi na¬ sajen, in žerjavice pod njega nasipajo, od zgor pa ga z razbeljenim železom žgejo in rane s soljo potrosijo, da ga še huje peče. Pa sveti Vincencij vse voljno terpi in veselo, in še prosi trinoge, naj si izmislijo še hujših muk, ker želi še več terpeti za Jezusa. Po tem ga veržejo na tla, ki so bile z ostrimi črepinjami posute, potlej ga denejo v klado, mu roki zvežejo, ter ne dajo niti jesti uiti piti, da bi lakote in žeje konec vzel. Vkljub vsemu temu mi¬ lemu Jezusu zvest ostane. — Drugi zgledi: sveta devica in mu¬ čenica Neža: življenje svet. 1. d. str. 7, 9. dne 21. januarja. — V stari zavezi: makabejski brati iu njih mati, sosebno najmlajši. II. knjiga Makabejcev, 7, 24—41. — Micka, kteri je četerti način a li dar svetega Duha? Kaj je način ali dar moči? Kaj veš pove¬ dati o svetem Vincenciju? Glej , kako ga je Bog sveti Duh z na¬ činom ali darom moči oblagodaril! 5. Peti dar Boga svetega Duha je dar učenosti. Kaj je dar učenosti? Način ali dar učenosti je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri prelepe, zveličavne nauke in resnice naše svete vere ne le sami — po daru umnosti — razumevamo, ampak jih tudi 10 * 140 druge jasno učimo, ki jih še ne vejo in ne razumevajo. Tako je sveta devica Magdalena Paciška imela način ali dar učenosti od Boga svetega Duha. Bila je rojena na Laškem v lepem mestu Flo- renciji. Ko je še otrok bila, je nje največe veselje bilo, otroke okoli sebe zbirati, da jih je v resnicah svete kristjanske vere jasno podučevala, ž njimi o ljubem Gospod Bogu pogovarjala se, njim naprej molila in k pobožnemu življenju napeljavala. — Drugi zgledi: Sveti Janez Kapistran, življenje svet. 4. d. str. 140. dne 22. okt., sveti Anton Padovanski, kterega so celo ribice poslušale; življenje svet. 2. d. str. 370. dne 13. junija. — Janez, kteri je peti način ali dar Boga svetega Duha? Kaj je način ali dar učenosti? Ktera sveta deklica je kaj rada nevedne otroke podučevala? 6. Šesti dar Boga svetega Duha je dar pobožnosti. Kaj je dar pobožnosti? Dar pobožnosti je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri nas nad vse veseli, predobremu Gospod Bogu lepo in stanovitno služiti, po kteri tedaj radi in priserčno molimo, radi v cerkev k sveti meši hodimo , pazljivo božjo besedo poslušamo, s procesijo hodimo, vselej in povsod sramožjlivo in spodobno se obnašamo. Sveti Venceslav, češki kralj, je bil kaj pobožen. Dolgo v noč moliti je bila njegova navada. Sosebno pobožnost in ljubezen pa je skazoval prečisti daritvi presvete meše in presvetemu rešnjemu Telesu. Z lastno roko si sejal pšenico, jo je sam žel in v snope vezal, ter tudi sam mlel, kolikor se je je za svete hostije potrebo¬ valo. Bavno tako je s tert grozdje sam obiral in vino napravljal za prečisto daritev presvete meše, pri kteri streči mu je angeljsko veselje bilo. Po noči in še celo v najhujši zimi s postelje vstaja in cerkve obiskuje; pred cerkvenimi vrati kleče moli za-se in za svoje ljudstvo. Enkrat gre bos v najhujši zimi o polnoči, spremljan od enega svojih služabnikov, v cerkev; sneg in led je po tleh. Venceslav gre hitro naprej; služabnik nasproti ves mraza trepeče in toži, s koliko težavo da gazi po snegu. Venceslav mu svetuje, naj stopa po njegovih stopinjah, in glej, kmalu se služabniku nogi prijetno ogrejete, ker stopinje so bile z Venceslavovo kervijo oškrop¬ ljene. — Drugi zgledi: Roza Limanska, življenje svet. 3. d. str. 328. dne 30. avgusta, Notburga, dekla, življenje svet. 3. d. str. 397 dne 13. septembra — Marjetka, kteri je šesti način ali dar Boga svetega Duha? Kaj je način ali dar pobožnosti? Ali moreš povedati o svetniku, ki je bil od Boga svetega Duha sosebno z načinom ali darom pobožnosti oblagrovan? Kaj veš o pobožnem češkem kralju, svetem Venceslavu? 7. Sedmi in poslednji dar Boga svetega Duha je dar straha božjega. Kaj je dar straha božjega? Darstraha božjega je tista pomoč Boga svetega Duha, po kteri zamore premilega Očeta ne¬ beškega, črez vse ljubiti, ter ga raji imeti, ko vse druge stvari, celo raji imeti ko svojega očeta in mater. Če pa preljubega Očeta nebeškega nad vse stvari radi imamo, varovali se bomo, v glavi 141 kaj misliti, v sercu kaj poželevati, z jezikom kaj govoriti ali pre- pevljati in v djanji kaj storiti, kar bi ga žalilo. Sveti Benedikt je bil rojen na Laškem ali Italijanskem. Starši ga pošljejo v rimsko mesto na više šole. Ali čisti, v prelepi nedolžnosti cvetoči mla¬ deneč sprevidi z žalostjo, da se mladi učenci kaj gerdo in ne¬ sramno vedejo. Močno se je bal preljubega Očeta nebeškega žaliti, ker so ga botli ničvredni tovarši spriditi. Zato zbeži iz mesta v sa¬ moto, kjer prav bogoljubno živi. Ali hudi duh ga v samoti v miru ne pusti. Navdajal ga je z gerdimi, nespodobnimi mislimi in željami. Benedikt se sila boji, neskončno svetega Očeta nebeškega tudi le v gerdih mislih in nesramnih željah žaliti; zatorej se posti, goreče moli in se celo slečen po bodečem ternji valja, da gerde misli in nesramne želje zatere. Tolikanj se je bal, predobrega Očeta ne¬ beškega žaliti, ker ga je črez vse ljubil. Imel je od Boga svetega Duha način ali dar straha božjega. — Drugi zgledi: Sveti Fran¬ čišek Šaleški kot mladeneč, življenje svet. 1. d. str. 119—122. dne 29. januarja, sveta devica in mučenica Agata, življenje svet. 1. del. str. 162. dne 5. februarja. — Jernejček, kteri je sedmi in posled¬ nji način ali dar Boga svetega Duha? Kaj je način ali dar straha božjega? Zakaj se moramo premilega Očeta nebeškega bati, ali zato, da bi nas ne kaznil, ali zato, da bi ga ne žalili? Res, bati se moramo predobrega Očeta nebeškega samo zato , da bi ga ne > žalili. Tak strah je božji strah in zveličaven. Ali veš, kteri sveti mladeneč se je tolikanj bal, preljubeznjivega Očeta nebeškega ža¬ liti? Kaj je počel sveti mladeneč Benedikt, da bi predobrega Očeta nebeškega ne žalil? K svetemu Janezu, — ne k Janezu kerstitelju, tudi ne k Janezu aposteljnu in evangelistu — predstojniku ali opatu nekega samostana pride več menihov. Jamejo se pogovarjati o vremenu. Močno in veliko je deževalo, pravijo brati menihi. Palme — dre¬ vesa, ki imajo dober sad — so se kaj lepo ozelenile, čversto rastejo in bojo gotovo mnogo-mnogo sadja rodile. Hvala bodi predobrot- ljivemu Gospod Bogu, odgovori pobožni opat Janez: Palmam ho¬ čemo tudi mi, nadaljuje bogoljubni opat, podobni biti, ktere so znova oživele in lepo cvetijo, ter hočemo priserčno prositi usmi¬ ljenega Gospod Boga, da naj naše serca z roso in dežjem svoje milosti namaka in poživlja. Tako bodemo tudi mi v strahu Gospo¬ dovem obilno sadja za srečno večno življenje obrodili. Res, božje milosti in pomoči moramo pogosto prositi, ter s svetim Avguštinom v sercu in z ustmi moliti: „Navdihuj me, o sveti Duh, da mislim dobro, naganjaj me, da dobro storim, k sebi me poteguj, da te aigdar ne zgubim.“ Ali Bog sveti Duh prebiva le v vsakega greha prostem in čistem sercu. Sveto pismo pravi: „(Ker) modrost ne gre v hudovoljno dušo, tudi ne prebiva v telesu, ki je vdano grehom“. Modrostma knjiga 1, 4. Glejte predragi otroci, kako skerbno se vam je treba varovati, da ne boste nikdar nikoli v glavi kaj mislili, 142 v serci kaj želeli, z jezikom kaj govorili ali prepevljali, in v djanji kaj dopriuašali, kar bi ne bilo po božji volji. Bog sveti Duh bi ne hotel v vaših nagnjusnih sercih prebivati; ker ljubi le čiste in ne¬ dolžne serca. Za pridne in dobre otroke je največe veselje, da so čisti in nedolžni, kakor angelji nebeški. V čistosti in nedolžnosti Se veselimo tudi mi. Deveti člen vere. i. Kaj je sveta katoliška cerkev? Njena poglavarja. Marta, ali še veš, kako je pobožni opat Janez podučil svoje tovarše menihe, ko so mu pravili, kako lepo so se palme ozelenile in kako milo cvetijo? Česa moramo tudi mi prositi, da bodemo v strahu Gospodovem mnogo-mnogo sadja za srečno večno življenje rodili? Kako moramo s svetim Avguštinom moliti? Česa se pa moramo še verh tega skerbno varovati, da bode Bog sveti Duh v nas prebival ? Kaj pridne in dobre otreke najbolj veseli ? V čistosti in nedolžnosti Se veselimo tudi mi. Mnogo je darov, kterih nam Bog sveti Duh podeljuje, sosebno pa jih je sedem, ktere sem vam ravno razlagal. Ali Bog sveti Duh nam še nekaj zelo dobrega stori: on razsvitljuje in vlada sveto kristjansko-katoliško cerkev, da se v resnicah in naukih Kristu¬ sovih še nikdar nikoli zmotila ne bode. O sveti kristjansko-kato- liški cerkvi ste že marsikaj slišali; več pa še boste o njej slišali v devetem členu vere, ker deveti člen vere v sebi hrani prepotrebni nauk o sveti kristijansko-katoliški cerkvi. Jožek, ti že dolgo nisi bral iz katekizma; beri zdaj glasno in gladko. §. 9. O devetem členu vere. Kako se glasi deveti člen vere ? Deveti člen vere se tako glasi: Sveto — namreč verujem — ka¬ toliško cerkev, občestvo svetnikov. Kako se glasi ali kteri je de¬ veti člen vere? Mislim, da se boste sami zrajtali, da deveti člen vere ima dva odlomka ali oddelka. Pervi odlomek ali oddelek je: (Verujem) Sveto katoljško cerkev; drugi pa: (Verujem) Občestvo ali zavezo — po stari šegi: gmajno — svetnikov. Kako se glasi deveti člen vere? Kaj se ti zdeva, koliko odlomkov ali oddelkov ima deveti člen vere? Kteri je pervi odlomek ali oddelek? Kteri pa drugi? Kak nauk torej zapopada pervi odlomek ali oddelek? Kak pa drugi? 143 Najprej bodemo slišali o pervem oddelku devetega člena vere: učili se bodemo najprej, kaj je sveta katoijška cerkev, o njenem nevidnem in vidnem poglavarji, in ktera cerkev je prava, edino zveličavna. 1. odlomek ali oddelek. Matilda, vem, da bi prav rada brala, beri tedaj, a) Od svete cerkve. Kaj je sveta katoliška cerkev? Sveta katoliška cerkev je viden zbor . . . Koliko let je mili Jezus učil, ko je iz nebes na zemljo prišel? Kako so se imenovali, ki so njegove presvete, zve¬ ličavne nauke sprejeli ? Koliko aposteljnov si je izmed učencev iz¬ volil? Koliko je bilo prav za prav takih učencev, ki so v nje¬ govem imeni po dva in dva sveto evangelije oznanovali ? Glej, iz¬ med dva in sedemdeset učencev si je dvanajst aposteljnov izvolil. Jurek, kdo je bil sperva poglavar ali najviši aposteljnom in vsem, ki so njegove — Kristusove — nauke sprejeli? Kako dolgo je bil mili Jezus aposteljnom in vsem va-nj verujočim poglavar ali naj¬ viši? Koga je ljubi Jezus na svoje mesto poglavarja ali naj- višega aposteljnom in va-nj verujočem postavil? Kaj je torej sveta katoijška cerkev ? Sveta cerkev so torej vsi, ki v milega Jezusa verujejo in so kerščeni. Katekizem pravi: Sveta katoijška cerkev je viden zbor vseh pravovernih kristjanov pod vidnim poglavarjem rimskim papežem, kteri verujejo ene nauke in pre¬ jemajo ene zakramente. Sveta katoijška cerkev je viden zbor. Zbor je toliko, kakor zbirališče. Vsi kristjani po vsem svetu so ena družba ali zbor. Ker se kristjani zbrani vidijo, pravimo viden zbor. Tudi mi v šoli smo viden, toda zelo majhen zbor, ker smo zbrani, saj drug drugega vidimo, in nas tudi vsakteri vidi, ki v Solo stopi. Cerkev se imenuje „katoljška“, da se razločuje od drugih kristjanskih cerkev — na primer od lutrovske, protestan- tovske, kalvinske —, ktere so tudi kotle biti prave Kristusove cerkve. Sveta se imenuje zato, ker je njen pričetnik sam ljubi Jezus Kristus, ki je Sin božji, torej Najsvetejši. Pozneje vam bodem besedi: sveta in katoijška bolj na drobno razlagal. Zdaj že vemo, kaj je cerkev, in zakaj je sveta in katoijška. Monika, kako Se je cerkev pričela? Kaj je torej cerkev? Zakaj zbor ali zbira¬ lišče? Zakaj viden zbor ali vidno zbirališče? Zakaj se cerkev ime¬ nuje „katoljška“? In zakaj „sveta“? Sveta katoijška cerkev je viden zbor kristjanov, ali kakih kristjanov? Kristjan je, ki v Kristusa veruje m 'po njegovih naukih živi. Lutrovci, protestanti, kalvinci so sicer tudi kristjani, toda ne pravoverni kristjani. Kteri kristjani pa so „pravoverni“ ? Pravoverni kristjani so, ki prav verujejo. Prav verujejo pa kristjani, ki vse za res imajo, kar je preljubi Jezus Kristus učil in kar v njegovem imeni sveta katoijška cerkev uči. 144 Sveta katoljška cerkev pa v imeni Jezusovem ali ž njegovo oblastjo uči, da je rimski škof ali papež pravi Kristusov namestnik, da nam po sedmih svetih zakramentih kakor po sedmih studencih milost božja doteka. Kteri kristjani tedaj vsega verujejo in ravno tako verujejo , kar in kakor je premili Jezus učil in kar in kakor sveta katoljška cerkev v njegovem imeni uči, so pravoverni kristjani. Lutrovci, protestanti, kalvinci pa ne verujejo vse in tako, kar in kakor je dobri Jezus učil in kar in kakor sveta katoljška cerkev v njegovem imeni uči. So torej nepravoverni, marveč krivo¬ verni kristjani, in nikakor ne udje svete katoljške cerkve. Zato pravi katekizem: Sveta katoljška cerkev je viden zbor vseh pravo¬ vernih kristjanov pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kteri verujejo ene nauke in prijemajo ene zakramente. — Karl, sveta ka¬ toljška cerkev je viden zbor kristjanov, pa kakih kristjanov ? Kteri so pravoverni kristjani? Kteri kristjani pa verujejo prav? Kaj uči sveta katoljška cerkev v imeni Jezusovem o rimskem škofu? Koliko, pravi, da je svetih zakramentov? Kaj nam doteka po sedmih svetih zakramentih ? Ali so lutrovci, protestanti, kalvinci tudi pravoverni kristjani? Zakaj krivi? Lutrovci, protestanti, kalvinci ne verujejo, da so rimski škof ali papež vidni poglavar svete katoljške cerkve ali vidni namestnik Kristusov na zemlji; tudi nimajo vsi enako veliko zakramentov, nekteri jih imajo dva, nekteri pet, zatorej so krivi ali ne pravi kristjani. Kakih kristjanov viden zbor je tedaj sveta katoljška cerkev? Neža, tudi ti moreš gladko brati; beri dalje. Ima li sveta cerkev tudi nevidnega poglavarja? Cerkev ima tudi. . . Sveta katoljška cerkev ima dva poglavarja, namreč vidnega in ne¬ vidnega. Vidni poglavar so rimski škof, ali papež, to je, oče vseh pravovernih kristjanov. Zakaj so pa ravno rimski škof, papež ali vidni poglavar svete katoljške cerkve ali vidni namestnik Kri¬ stusov? Preljubi Jezus je bil pervi vidni poglavar svete katoljške cerkve. Ker je pa imel spet se verniti v svete nebesa k svojemu premilemu Očetu , ki ga je bil poslal iz nebes na zemljo, nas odrešit, je svojega namestnika na zemlji postavil aposteljna Petra. Sveti apostelj Peter je kot vidni poglavar svete katoljške cerkve ali kot vidni namestnik Kristusov bival nad pet in dvajset let v Rimu in je ondi tudi umeri ter križan bil. Po tem takem so le rimski škof pravi naslednik svetega aposteljna Petra, torej pravi vidni poglavar svete katoljške cerkve, ter pravi vidni na¬ mestnik Kristusov na zemlji. Povej koliko poglavarjev ima sveta katoljška cerkev? Kteri škof so vidni poglavar svete cerkve ali vidni nainestnik Kristusov na zemlji ? Zakaj so ravno rimski škof vidni poglavar svete katoljške cerkve ali vidni Kristusov namestnik na zemlji, ne pa na primer naš — lavantinski — ali dunajski ali kteri drug? Kako imenujemo rimskega škofa? Zakaj papeža? Mili Jezus Kristus je večkrat aposteljnu Petru naravnost 145 povedal, da bode njegov vidni namestnik na zemlji. Že veste, da perva Jezusova učenca sta bila Andrej in Janez — apostelj in evan¬ gelist.— Andrej je imel brata Simona. Andrej pelje svojega brata Simona k dobremu Jezusu. Ko usmiljeni Jezus Simona pogleda, reče: „Ti si Simon, Jonov sin; ti bodeš imenovan Kefa“ (kar je pre¬ stavljeno Peter, v našem jeziku skalar) — Janez 1, 35—44. S temi besedami je preljubi Jezus Simona Petra v sosebno imenitno službo odločil, ktero imenitno službo mu je pozneje razločno izročil, rekoč: „Tebi bodem dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli bodeš zvezal na zemlji, bode zvezano tudi v nebesih; in karkoli bodeš razvezal na zemlji, bode razvezano tudi v nebesih.“ Matevž 16, 19. — in: „Pasimoje jagnjeta. Pasi moje ovce.“ Janez 21, 15—17. — Krištof, kterega aposteljna je bil dobri Jezus sveti cerkvi svojega vidnega namestnika postavii ? Kdaj je bil Simona že v to preirne- nitno službo odločil? S kterimi besedami? S kterimi besedami mu je pa bil to službo razločno izročil? Ali veš, kdaj in kje mu je rekel: pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce ? Povej vse lepo. Dobro. Glej „šolske katekeze za pervence“ str. 132—133. Vidite, kako neskončno modro je mili Jezus za svojo sveto cerkev skerbel — za nas vse pravoverne kristjane —, ker jej je svojega vidnega namestnika, vidnega poglavarja postavil! Zakaj vsaka še tolikanj majhna družba mora imeti svojega vodnika ali predstojnika, ker drugače razpade. Zato ima vsaka občina svojega predstojnika ali župana, vsak okraj svojega poglavarja, vsaka dežela svojega poglavarja ali cesarskega namestnika, vse dežele ukup pa svojega najvišega poglavarja, kte- remu pri nas cesar pravimo. Vsaka duhovnija ali fara ima svojega vodnika — župnika ali fajmoštra —, vsaka škofija svojega škofa, vsi pravoverni kristjani po vsem svetu z župniki in škofi vred pa svojega najvišega voditelja v Kirnu papeža, ki so vidni poglavar vesoljne cerkve, to je, vseh pravovernih kristjanov po vsem svetu, pravi vidni namestnik Kristusov na zemlji. Sedajni papež se ime¬ nujejo Leon XIII. — Notburga, ali ni preljubi Jezu3 neskončno modro ravnal, ker je svoji cerkvi svojega vidnega namestnika postavil? Zakaj? Kes, celo vsaka hiša mora svojega vodnika ali zapovedo- vavca imeti, da se vse lepo po redu godi. Koga mora imeti vsaka občina? Vsak okraj? Vsaka dežela? In vse dežele uKup? Koga ima vsaka duhovnija ali fara? Koga vsaka škofija? In koga ve¬ soljna cerkev ali vsi pravoverni kristjani po vsem svetu z župniki in škofi vred? Kako je sedajnemu rimskemu papežu ime? ali še veš, kako je bilo prejnemu ime? Še nekaj vam moram o rimskem papežu, vidnem poglavarju vesoljne svete cerkve, ter vidnem namestniku Kristusovem na zemlji, povedati. Premili Jezus je nekdaj Petru, svojemu vidnemu namestniku na zemlji, rekel: „Simon, Simon! glej, satan vas je kotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jes pa sem prosil za-te, da ne jenja tvoja vera, in ti, kedar se bodeš nekdaj spre- 146 obernil, pcterduj svoje brate." Lukež, 22, 31—32. Hotel je preljubi Jezus s temi besedami reči: Simon Peter, vidni moj namestnik na zemlji, satan ali hudi duh bode tebe, tvoje tovariše — aposteljne — in vse, ki bodo v me verovali, naganjal, da bi od moje vere v tej ali uni resnici odstopili. Ali jes sem svojega nebeškega Očeta posebej za-te prosil, ker je vse na tebi, vidnem poglavarju vesoljne cerkve, da tvoja vera v mene nikoli ne jenja. Sicer bodeš tudi ti omahoval, ter me trikrat zatajil; pa se bodeš spet spreobernil. Po svojem spreobernjenju tudi svoje tovarše — aposteljne — v veri poterduj. Gospod Jezus Kristus tu Petru, kot vidnemu poglavarju vesoljne cerkve, in vsem njegovim pravim naslednikom, rimskim papežem, določno obljubi, da se v resnicah in naukih svete Kri¬ stusove vere nikdar nikoli motili ne bodejo, to je, sveti Peter, kot vidni poglavar vesoljne cerkve, in njegovi pravi nasledniki rimski papeži, kot vidni poglavarji vesoljne cerkve, so nezmotljivi v verskih resnicah in naukih. Kar torej rimski papež kot vidni poglavar vesoljne cerkve in kot vidni Kristusov namestnik verovati in kako po božjih in cerkvenih zapovedih ravnati zapovejo moramo verovati ravno tako, kakor da bi bil sam mili Jezus vero¬ vati inspolnovati ukazal. Ako bi pa ne hotli verovati in spolno- vati, nismo ne več pravoverni kristjani, torej tudi ne udje svete katoljške cerkve. Da so rimski škof ali papež kot vidni poglavar vesoljne cerkve v verskih resnicah in naukih nezmotljivi, so kristjani že od pri¬ četka svete katoljške cerkve verovali. Leta 1870 pa je vesoljni cerkveni zbor vatikanski — imenovan zato tako, ker se je obhajal v palači papeževi, ktera se Vatikan imenuje —, to je, vsi škofi z rimskim papežem — sklenili, da ima vsak pravoverni kristjan ve¬ rovati, da so vsak rimski papež kot pravi naslednik svetega apo- steljna Petra v verskih resnicah in naukih nezmotljivi. Med ka- tolškimi kristjani jih je pa tudi hudobnih. Malopridni katoliški kristjani in še drugi neverni, sveti katoljški cerkvi sovražni ljudje, sosebno Judje in lutrovci, so jeli nauk o papeževi nezmotljivosti krivo obračati, bodi si ali v nevednosti ali bodi si, ker so hu¬ dobnega serca in popačene volje. Poslušajte, kako bedasto trobijo. „Ker so rimski papež nezmotljivi, kvantajo neumneži, tudi ne morejo grešiti." To pa nikakor ni res. Vsak čLovek je vsled po¬ dedovanega greha podveržen grehu, torej tudi papež. Tudi papež morejo grešiti, kakor vsak drug človek, ako ne živijo po božjih in cerkvenih zapovedih. In če so papež grešili in hočejo zadobiti odpuščanje grehov, morajo se tudi spovedati, kakor vsak drug grešnik. Papež se morejo zveličati, pa tudi pogubiti. „Papež so nezmotljivi, torej se v nobeni reči ne morejo zmotiti," blebetajo na dalje hudobneži in nevedueži. Ta laž je pač zelo de¬ bela , ker papež so v verskih resnicah in naukih nezmot¬ ljivi, nikakor pa tudi v posvetnih rečeh. Ako bi papeža kdo po- 147 prašal, kako vreme bode črez uro, jutre, po jutrajšnem, ali bode dobra ali slaba letina, bi ne mogli nikakor ne brez sosebnega razodenja božjega povedati, ker so nezmotljivi le v verskih, nikakor pa v posvetnih rečeh. Toda najbolj neslano pa čvekajo, ki pravijo: „Papež so ne¬ zmotljivi, so torej bog; ker je le samo Bog nezmotljiv. 11 Ta čen¬ čanja je pa vendar le odveč neumna, ali prav za prav hudobna. Preljubi Gospod Bog je večna resnica, tedaj samizsebe nezmotljiv; papež pa niso nezmotljivi sami iz sebe, marveč po milem Jezusu Kristusu, ki je svojega nebeškega Očeta za svetega Petra — Luka 22, 31—32. — in za vsakega njegovega pravega nasledoika prosil, da bi ga v veri poterdil. Mešnik na primer v spovednici v imeni božjem grehe odpuščajo; pa vendar niso bog, akoravno tudi le samo Gospod Bog grehe odpušča. V sili more vsak človek kerstiti, ter podedovani greh izbrisati; ali tak delivec svetega kersta vendar ni bog. Svitli cesar imajo oblast, v ječi zaperte hudobneže spustiti. Ce pa komu drugemu, na primer ministru, dajo oblast in pravico, v ječi priperte hudodelnike v njihovem imeni oprostiti, minister vendar le ni cesar. — Lorene, kaj se veli: rimski papež so nezmot¬ ljivi? Kdo je prosil Očeta nebeškega že za aposteljua Petra, da bi se v veri nikoli ne zmotil? Kako je premili Jezus prosil? Kedaj ali v čem so pravi naslednik svetega Petra ali rimski papež ne¬ zmotljivi? Kteri cerkveni zbor je razglasil kot versko resnico, da so rimski papež kot vidni poglavar svete katoljške cerkve nezmot¬ ljivi ? Ali so kristjani že prej verovali, da so rimski papež ne¬ zmotljivi? Glej, cerkveni vatikanski zbor je leta 1870 prav za prav le poterdil, kar so kristjani že od pričetka svete katoljške cerkve verovali. Olga, ali pa vsi katoljški kristjani in druge vere ljudje papeževo nezmotljivost prav razlagajo? Kaj nekieri kvantajo? Ali je res, da papež ne morejo grešiti? Kaj spet drugi trobijo? Ali so rimski papež tudi v posvetnih rečeh nezmotljivi? Kaj še ne- kteri čenčajo? Ali so rimski papež sami iz sebe nezmotljivi? Kako pa? Kdo edini je sam iz sebe nezmotljiv? Zakaj je le samo ljubi Gospod Bog sam iz sebe nezmotljiv ? Ti bi na primer v sili kerstila, torej izbrisala podedovani greh; ali si mar za tega delj bog? Zakaj ne? Res, ker nisi sama iz sebe, marveč v Jezusovem imeni po¬ dedovani greh izbrisala. Če svitli cesar ministru ali komu drugemu oblast dajo, v njihovem imeni v ječi priperte spustiti, ali je zatega¬ delj minister ali kdo drugi cesar? Kar vam je treba vedeti o papežu, vidnem poglavarju svete katoljške cerkve, ter vidnem Kri¬ stusovem nemestniku na zemlji, ste zdaj slišali. Ali sveta katoljška cerkev ima razun vidnega poglavarja tudi še nevidnega pogla¬ varja. In kdo je nevidni poglavar svete katoljške cerkve? Nevidni poglavar svete katoljške cerkve je sam ljubi Jezus Kristus. Kako Pa je premili Jezus Kristus nevidni poglavar svete katoljške cerkve? Usmiljeni Jezus je bil Bog in človek ukup. Imel je torej dve na- 148 tori, božjo in človeško, kteri ste bile združene v eni osobi. Po božji natori je premili Jezus — nevidno — povsod pričujoč , v nebesih in na zemlji; po človeški natori pa je bil kakor mi le v enem kraju. Preljubi Jezus pa je šel štirideseti den po svojem odsmerti vsta¬ jenju v svete nebesa— se ve, da kot Bog in človek — s poveličanim telesom —, in torej ni več viden na zemlji po človeški natori, marveč neviden je na zemlji; ravno za tega delj je nevidni po¬ glavar svete katoljške cerkve. Preden je premili Jezus Kristus v prelepe nebesa šel, rekel je aposteljnom ia učencem: „In glejte! jes sem z vami vse dni do konca sveta. “ Matevž 28, 20. S temi besedami je preljubi Jezus Kistus to-le rekel: Dasiravno vas zdaj zapustim, ter v vesele nebesa grem, vendar vas ne pustim samih, marveč ostanem med vami nevidno pričujoč, in vam bodem delil pomoč do konca sveta. Dobri Jezus Kristus je po tem takem ne¬ vidni poglavar svete katoljške cerkve. — Lenard, koliko poglavarjev ima sveta katoljška cerkev? Kdo je vidni poglavar svete katoljške cerkve? Kdo je pa nevidni poglavar? Kako je premili Jezus Kristus nevidni poglavar svete katoljške cerkve? Ali je morebiti obljubil, da bode do konca sveta pri svoji sveti cerkvi? Kedaj? Kako je rekel aposteljnom in učencem? Kaj je z besedami: „Glejte! jes sem z vami vse dni do konka sveta“, hotel reči? Milega Jezusa je nekdaj veliko nevernih učencev zapustilo. Rekel je torej dvanajsterim aposteljnom: Hočete tudi vi preč iti? Simon Peter mu je tedaj odgovoril: Gospod! h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš; in mi smo verovali, in spoznali, da si ti Kristus, Sin božji. Janez 6, 67—71. Mesto preljubega Kristusa Jezusa je vodil najprej Simon Peter sveto cerkev, in zdaj jo vodijo v Jezusovem imeni rimski škof ali papež (Leon XIII.). Oh veselo in tolažljivo je za nas vse pravoverne kristjane, ker vemo, da so rimski papež pravi naslednik svetega Petra, pravi namestnik Kristusov, in da premili Jezus svoje svete cerkve nikdar nikoli za¬ pustil ne bode. Vemo namreč gotovo, da preljubi Jezus Krtstus v sveti cerkvi sam živi njen nauk je Jezusov nauk, njena hramba je njegova bramba. Zatorej smo dolžni rimskega papeža, ter ne¬ zmotljivega učitelja svete katoljške cerkve , kot samega dobrega Jezusa poslušati, jih kot pravega vidnega namestnika Kristusovega na zemlji častiti, s spoštovanjem o njih govoriti, za njih čast se potegovati in za njih moliti. Verh tega moramo pa tudi njih nauke spolnovati, da bodemo premilemu Jezusu dopadali in krono življenja dosegli. Ni dosti naukov poslušati: Potreba jih je tudi spolnovati. 149 II. O znamenjih prave cerkve. Preljubi Jezus je le samo eno cerkev ustanovil: Povsodi go¬ vori le samo o eni cerkvi. Tako na primer pravi: Na to skalo bodem zidal svojo cerkev — ne: svoje cerkve —. Matevž 16, 18., o enem hlevu in enem pastirju. Janez 10, 16. — o enem ne¬ beškem kraljestvu na zemlji. Matevž, 13, 24. Po tem takem mora le ena cerkev prava biti, ktera nepopačeni nauk Kristusov uči in v kteri se moremo gotovo zveličati. Vse druge cerkve pa so krive, po njih naukih se ne more nihče zveličati. Verskih družeb, ktere se imenujejo kristjanska cerkev, je veliko. Že za časa aposteljnov so krivi učeniki, kakor Cerint in drugi, na noge stopili, ter o ljubem Jezusu krive nauke razširjali, namreč terdili, da je le samo človek, ne pa tudi Bog. V vseh stoletjih so ustajali krivi učeniki, ki so vse drugače učili, kakor je učil premili Jezus in njegova sveta cerkev. Napravili ali osnovali so družbe, ktere so se imeno¬ vale tudi kristjanske cerkve, pa niso pravi Kristusov nauk učile. Otilija, beri dalje. Je li več pravih cerkev ko ena? Le ena prava cerkev je. . . . Zakaj je le ena prava cerkev? Go¬ vori li ljubi Jezus o eni ali več cerkvah? Kako govori? Kako se je zgodilo, da je več kristjanskih družeb ali cerkev postalo? Ali niso bili že začasa aposteljnov krivi učeniki? Kaj je Cerint učil? Besnica je le ena, torej more tudi le ena cerkev prava biti, to je, taka, ktera ravno to in tako uči, kar in kako je mili Jezus učil, ktera torej nepokvarjeni, nepopačeni, tedaj čisti nauk Kri¬ stusov uči, in le v tej cerkvi se moremo zveličati. Ako hočemo reč °d reči razločiti in dobro spoznati, nam je treba do čistega po¬ znati znamenj ali lastnosti, po kterih se reč od reči razločujejo in do dobrega spoznavlja. Tako moremo razločevati in spoznati po znamenjih ali lastnostih dobrega človeka od hudobnega, zdravega od bolnega, drevo od drevesa. Kavno tako razločujemo in spoznamo Po znamenjih ali lastnostih pravo Kristusovo cerkev od vseh drugih Krivih cerkev. Zategadelj bodemo zdaj slišali o znamenjih ali lastnostih prave Kristusove cerkve. Ludovik, ali moreš gladko in razumljivo brati? No pa beri! Ktere so zn amenje prave cerkve? Znamenja prave cerkve so štiri; in te so: 1. da je edina; 2. . . . Koliko znamenj mora Prava cerkev imeti? Ktere so? Pervo znamenje ali perva lastnost Prave cerkve je: da je edina. Kdaj ali v čem mora prava cerkev edina biti? 1. Prava Kristusova cerkev mora edina biti a) v vidnem po¬ glavarju, b) v naukih in c) v svetih zakramentih. Udje prave Kri¬ stusove cerkve morajo torej le enega vidnega poglavarja, ene in tiste nauke, ene in tiste svete zakramente po vseh krajih imeti. 150 Da bi vsi verni edini bili, je mili Jezus veliki četertek po zadnji večerji grede s svojimi aposteljni iz Jeruzalema na Oljsko goro ob Kidronskem potoku svojega preljubega Očeta nebeškega prosil: „Da bodejo vsi eno — po veri in ljubezni —, je molil, kakor ti, Oče! v meni, in jaz v tebi.“ Janez 17, 21. Enako terdijo sveti aposteljni, da je edinost — v vidnem poglavarju, v naukih, in v svetih zakramentih — neoveržljivo znamenje prave Kristusove cerkve. Tako uči sveti apostelj Pavelj: „Eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica En Gospod, ena vera, en kerst, en Bog in Oče vseh, kteri je črez vse, in po vsem in v nas vseh.“ Efez. 4, 4—6. To je: edini morate biti v sveti veri; saj ste tudi le eno telo, njegovi — telesa — udje ste vi verni, in njegova glava je Kristus ; vas vse oživlja en Duh, in vsi imate eno upanje, da bote kdaj zveličanje dosegli. — Regina, koliko zna¬ menj ali lastnosti mora imeti prava Kristusova cerkev? Ktero je pervo znamenje ali perva lastnost prave Kristusove cerkve? Kako ali v čem mora biti edina prava Kristusova cerkev ? Kaj je: prava Kristusova cerkev mora edina biti v vidnem poglavarju, v naukih in v svetih zakramentih? Kako je dobri Jezus prosil svojega pre¬ milega Očeta nebeškega, da bi bili verni edini? Kako pa uči sveti apostelj Pavelj ? 2. Drugo znamenje ali druga lastnost prave Kristusove cerkve je: Prava Kristusova cerkev mora biti sveta? Kaj se veli: prava Kristusova cerkev mora biti sveta? Prava Kristusova cerkev je sveta: a) ako je njen pričetnik svet, b) ako njeni nauki k svetosti na¬ peljujejo, c) ako ima tudi pripomočke, ki ljudi posvečujejo ali svete delajo, in d) ako se v njej vedno nahajajo svetniki. Mili Jezus pravi o svojih vernih — o svoji cerkvi —: „In za nje se jes sam sebe posvečujem, da so tudi oni posvečeni v resnici.“ Janez 17, 19. To je, samega sebe za nje darujem, da se tudi oni darujejo kot učeniki in duhovni sveti službi, oznanovanju mojih naukov. Jasneje še uči sveti apostelj Pavelj: „Kristus je sam sebe za cerkev dal, da bi jo posvetil, ter jo očistil v kopeli vode z besedo življenja, da bi napravil sam sebi častito cerkev, ktera nima ne madeža, ne gerbe, ali kaj drugega takega, marveč da je sveta in neomadežana.“ Efez. 5, 25—18. To se veli: Kristus seje dal v. smert za cerkev ali za ljudi, da bi jej pridobil milosti pre- rojenja, ktera se podeli pri svetem kerstu z vodo in s kerstnimi besedami, kerščenca očisti in posveti, ker ga k daljni svetosti pri¬ pravnega stori. Prava cerkev Kristusova je torej svela v svojem pričetniku,. v svojih naukih in v svojih zakramentih in v njej se vedno nahajajo sveti ljudje. — Lukež, ktero je drugo znamenje ali druga lastnost prave Kristusove cerkve? Kaj se pravi: prava Kri¬ stusova cerkev mora biti sveta? Kako pravi preljubi Jezus o svojih vernih ali o cerkvi ? In kako uči sveti apostelj Pavelj ? 'd. Tretje znamenje ali tretja lastnost prave Kristusove cerkve 151 je: prava Kristusova cerkev mora biti katoljška, to je ve¬ soljna. Kdaj ali kako je prava Kristusova cerkev katoljška ali vesoljna? Beseda, katoljška je gerška, in se pravi po naše: ve¬ soljno, povsod. Prava Kristusova cerkev mora biti katoljška, to je, vesoljna, povsodnja, ali za vse ljudi, za vse čase in vse kraje, in vse terdno verovati, kar je premili Jezus Kristus učil. Da bode prava Kristusova cerkev katoljška ali vesoljna, po¬ vsodnja, to je za vse ljudi, za vse čase in vse kraje, je ljubeznjivi Jezus napovedal v naslednjih prilikah: „a) Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zernu, ktero je človek vzel in na svojo njivo vsejal. To je sicer najmenjše zmed vseh semen; kedar pa zraste, je veče, kakor vse zelišča in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo in prebivajo na njegovih vejah. Matevž 13, 31—33. Kakor majhno gorčično seme veliko drevo zraste, da ptice spod neba na njegovih vejah prebivajo, tako se je sveta kristjanska serkev sicer iz majhnega pričela, pa se bo po vseh krajih sveta med vse na¬ rode razširila, b) Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, da se je vse skvasilo. Matevž 13, 33. Kakor malo kvasa veliko moke okusno prekvasi, ker jo nevidoma po vseh delih prešine, tako je prišlo božje kraljestvo na zemlji ali cerkev med vse narode sveta. Svojim aposteljnom pa je rekel ljubi Jezus: Pojdite po vsem svetu, in učite vse narode. Marka 16, 5. Matevž 28, 19. — Glej še v djanji apostoljskem 10, 9—30. lepo dotično pojasnilo. Prava Kristusova cerkev mora torej biti katoljška, po naše vesoljna, povsodnja, jo je, za vse ljudi, za vse čase in vse kraje, in mora vse verovati in učiti, kar je učil premili Jezus Kristus. — Rozalija, ktero je tretje znamenje ali ktera tretja lastnost prave Kristusove cerkve? Kaka beseda je: „katoljška“ ? Ali je morebiti ljubi Jezus sam napovedal, da bode njegova cerkev za vse ljudi, za vse čase in za vse kraje, in vse verovala in učila, kar je on učil? Ktera je perva prilika? Kaj pomenja majhno gorčično seme, ki je zrastlo veliko drevo? Ktera je druga prilika? Kaj je kvas, ki moko po vseh delih ne¬ vidoma prekvasi? Kaj pa je ijubeznjivi Jezus svojim aposteljnom naročil? Kako mora torej biti prava Kristusova cerkev? 4. Četerto znamenje ali četerta lastnost prave Kristusove cerkve je: prava Kristusova cerkev mora biti apostoljska. V ta namen je premili Jezus izvolil izmed dva in sedemdeset učencev dvanajst nposteljnov, ki naj po njegovem vnebohodu njegov presveti zve ¬ ličavni nauk vsem narodom oznanujejo. Aposteljni pa so bili umer- Ijivi, kakor smo mi. Jezusov presveti zveličavni nauk pa bi se imel nepretergano oznanovati. Zato je preljubi Jezus aposteljnom mazal, naslednike si izvoliti, ter jim je dal v to ravno tisto oblast, ktero j® od svojega nebeškega Očeta prejel; rekel jim je: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jes vas pošljem .“ Janez 20, 21. To je: ravno listo oblast, ktero mi je moj Oče dal, oblast namreč, cerkev usta- 152 noviti in vladati, tudi vam dam. Res so aposteljni si iavolili na¬ slednike, pobožne in učene može, ter so na-nje roke pokladali, črez nje molili, — djanje apost. 13, 3. — jim božjo oblast in sosebno milost Boga svetega Duha podelili, da so mogli svojo imenitno in sveto službo zvesto in stanovitno opravljati. Nasledniki aposteljnov se imenujejo škofi — viši nadzorniki — in mešniki. KakOr so apo¬ steljni bili v zvezi s svetim Petrom, kot vidnim poglavarjem svete cerkve, tako morajo tudi škofi in mešniki kot pravi nasledniki svetih aposteljnov biti v zvezi s pravim naslednikom svetega Petra namreč z rimskim papežem. Po tem takem je prava Kristusova cerkev apostoljska tista, ktera a) veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; ker so aposteljni po Jezusovi zapovedi njegov nauk po vsem svetu oznanovali, b) v kteri so škofi pravi nasledniki svetih apo¬ steljnov. Da mora prava Kristusova cerkev biti apostoljska, spri- čuje sveto pismo ’ „Vzidani ste na stalo ali podlago aposteljnov 11 . Efež. 2, 20. —Maksi, ktero je četerto znamenje ali ktera četerta lastnost prave Kristusove cerkve ? Kako dolgo mora biti Kristu¬ sova cerkev ? Ktere može si je mili Jezus izmed dva in sedemdeset učencev izvolil, da bi po njegovem vnebohodu v njegovem imeni njegove presvete zveličavne nauke vsem narodom oznanovali? Ali so aposteljni zmiraj živeli? Kako oblast jim je dal torej preljubi Jezus? Kako je rekel? Ali so si aposteljni res naslednike izvolili? Kako so jih izvolili? Kako se imenujejo njih nasledniki? S kom so bili aposteljni po Kristusovem vnebohodu v zvezi ? S kom morajo tudi njih pravi nasledniki v zvezi biti? Kdaj ali kako je torej prava Kristusova cerkev apostoljska? Ali tudi sveto pismo spričuje, da mora prava Kristusova cerkev biti apostoljska? Kako pravi sveti apostelj Pavelj ? Ker vemo, po kterih znamenjih ali lastnostih se prava Kri¬ stusova cerkev razločuje in do dobrega spoznavlja od krivih cerkev, treba nam je še tudi preiskovati, ktera Kristusova cerkev ima ravno razlagane znamenja ali lastnosti, ali ktera Kristusova cerkev je prava, da se gotovo v njej in po nji — če namreč tudi po njenih naukih živimo — zveličamo. Koza, koliko znamenj ali lastnosti mora prava Kristusova cerkev imeti? Ktere štiri? Ktero je pervo znamenje ali ktera je perva lastnost prave Kristusove cerkve? V čem ali kako mora biti prava Kristusova cerkev edina? Kristjanskihcerkev je veliko: na primer lutrovska, protestantovska, kal vinska ali staroverska, itd.; lutrovska, protestantovska, kalvinska ne spoznajo ali nobenega vidnega poglavarja, ali pa imajo najvišega deželnega oblastnika, cesarja — na Pruskem— kralja, — na Angleškem celo kraljico kneza, za _ svojega vidnega poglavarja. Ker lutrovci, protestanti, kalvinci, niso v zvezi z nobenim vidnim poglavarjem, so razcepljeni y ločinke ali stranke, ktere se v enomer prepirajo, le v sovraštvu 153 do prave Kristusove cerkve so složni ali edini. Odkritoserčni pro¬ testantje pravijo, da nimajo edine cerkve. Tako na primer pravi profesor Plank: „Nimamo ene, marveč mnogo cerkev,“ ali knjiž¬ ničar — bibliotekar — Biester: „Med protestanti prav za prav ni nobene cerkve več“, ali pastor — lutrovsk župnik — Boli: „Mo- ramo si prizadevati, da bode protestantovsko spoznanje še le prav za prav cerkev." Kako je pa z Gerki ali staroverci? Gerki alistaro- verci skoraj vse verujejo, kar veruje in uči sveta katoljška cerkev, imajo tudi sedem svetila zakramentov; toda razcepljeni so brez edinega vidnega poglavarja. Na Ruskem je Gerkom ali starovercem cesar vidni poglavar. Na Gerškem nimajo nobenega poglavarja. Na Turškem imajo poglavarja Carigraškega patrijarha ali nadškofa, spet drugod koga drugega. Le samo sveta katoljška cerkev je v zvezi z rimskim papežem; vsi katoljški kristjani s škofi in mešniki vred imajo rimskega škofa ali papeža svojega vidnega poglavarja; vsi so kot ena kristjanska družba. Sveta katoljška cerkev je torej edina a) v vidnem poglavarju. — Prava Kristusova cerkev mora biti edina b) v naukih. Protestantovska cerkev ima nad sto ločink ali strank, ki se imenujejo po svojih pričetnikih lutrovci, — lutrovci spet stari in novi lutrovci —, kalvinci, presbiterijani, metodisti, moravski bratje, itd. Vsaka ločinka ali stranka drugače uči. Pro¬ testantom veljajo besede: „Kolikor glav, toliko misel." Učeni in odkritoserčni protestantovski duhoven Klaus Harms pravi, da bi vse nauke, v kterih so protestantje še edini, zelo lehko na svoj palčevi noht zapisati mogel. V sveti katoljški cerkvi pa se učijo po vsem svetu eni in isti nauki. Kar vas jes tukaj učim, učijo škofje in mešniki z rimskim papežem vred po vsem svetu. Sveta katoljška cerkev je edina b) v naukih. — Prava Kristusova cerkev mora edina biti c) v svetih zakramentih. Protestantje imajo nekteri po dva, nekteri po tri zakramente, namreč kerst, pokoro, večerjo — zakrament svetega oltarja. — Melahton, Martin Lutrov tovarš, je nčil zdaj, da sta dva zakramenta, zdaj, da so trije, zdaj, da so štirje, ja celo, da jih je pet. Protestantovski Sasi imajo tri za¬ kramente. Protestantje na Agleškem imajo štiri zakramente, namreč kerst, pokoro, poslednjo večerjo in mešnikovo posvečenje. Kaj ne, da taka vera je res čudovita, katera ima po nekterih krajih po dva, po drugih po tri, spet po drugih po štiri zakramente. Kristus pa m za nektere protestante po dva, za nektere po tri, in spet za nektere po štiri zakramente postavil. Kristus je za svoje verne sedem svetih zakramentov postavil, kakor jih sveta katoljška cerkev po vseh krajih vsega sveta ima. Sveta katoljška cerkev je torej edina tudi v svetih zakramentih. Od svojega pričetka do da- nešnjega dneva uči, da je sedem svetih zakramentov. Pervo zna¬ menje ali pervo lastnost prave Kristusove cerkve ima že sveta ka¬ toljška cerkev, ker je edina a) v vidnem poglavarju, b) v naukih, m c) v svetih zakramentih. — Roza, ktero je pervo znamenje ali perva Šolske katekeze. II. U 154 lastnost prave Kristusove cerkve? V čem ali kako je edina prava Kristusova cerkev? Ali je protestantovska cerkev edina v vidnem poglavarju? Kaj pa? Ali je geršna ali staroverska cerkev edina v vidnem poglavarju? Ktera cerkev pa je edina v vidnem poglavarju ? Zakaj sveta katoljška cerkev ? Martinek, ali je protestantovska cerkev edina v naukih ? Y koliko ločink je razcepljena? Kaj pravi učeni protestant Klaus Harm o naukih, v kojih so ge edini pro¬ testantje? Ktera cerkev pa je edina v naukih? Zakaj sveta ka¬ toljška cerkev? Terezija, ali je protestantovska cerkev edina v za¬ kramentih? Koliko svetih zakramentov je preljubi Jezus Kristus postavil? Ktera sveta cerkev ima ravno sedem svetih zakramentov? Kako dolgo že ima sveta katoljška cerkev sedem svetih zakra¬ mentov? Glej, pervo znamenje ali pervo lastnost prave Kristusove cerkve že ima sveta katoljška cerkev, ker je edina a) v vidnem poglavarju, b) v naukih in c) v svetih zakramentih. Matevžek, ktero je drugo znamenje ali ktera je druga last¬ nost prave Kristusove cerkve? Kdaj ali kako je prava Kristusova cerkev sveta? Protestantje so alilutrovci ali kalvinci, imajo tedaj več pričetnikov. Protestantom so bili pričetniki Luter, Cvingli, Kalvin, in še drugi, ki so vsi gerdo, pregrešno živeli; torej noben njih ni bil svet. Pričetnik gerški ali staroverski cerkvi je bil na- puhnjeni Mihal Cerularij, ki ni hotel pokoren biti rimskemu papežu. Kad bi bil celo gerški cesar postal. Gerški ali staroverski torej tudi ni bil svetnik pričetnik. Sveti katoljški cerkvi pa je pričetnik sam ljubi Jezus Kristus, ki je Sin božji, tedaj neskončna svetost. Sveta katoljška cerkev je torej sveta, ker je a) njen pričetnik svet. — Prava Kristusova cerkev je sveta, ako b) take nauke uči, ki k svetosti napeljujejo. Protestantovska cerkev uči nauke, ki nikakor ne merijo na sveto življenje. Luter je na primer učil, da k zveli¬ čanju ni treba dobrih del; torej ni treba moliti, ne postiti se, ne ubogajme dajati, ne sovražnikom odpuščati, ne bolnikov obiskovati. Taki nauki pač res ne napeljujejo k svetosti. Stermite, kaj je Kalvin učil! Učil je, da je preljubi Gospod Bog od vekomaj nektere ljudi za presrečne nebesa odločil, nektere pa v strašni pekel ob¬ sodil , tako da nekteri pridejo v svete nebesa, naj si še tolikanj pregrešno živijo , nekteri pa v grozepolni pekel, naj si še tolikanj bogoljubno živijo. Kaj ne, taki nauki so bedasti, zoper zdravi člo¬ veški um, pa nikakor ne sveti. Sveta katoljška cerkev pa uči, da moramo sicer vse njene nauke živo verovati, toda tudi dobre dela doprinašati, namreč moliti, postiti se, ubogajme dajati, sovražnike ljubiti, ter jim odpustiti, in naravnost pove, da brez dobrih del ne pridemo v prelepe nebesa, da je premili Gospod Bog vse ljudi za prelepe nebesa stvaril. Vsak njen nauk nas opominja, da naj pre¬ ljubemu Gospod Bogu dopadljivo , sveto živimo. Sveta katoljška cerkev je tedaj sveta, ker b) vsi njeni nauki k svetosti napeljujejo. — Prava Kristusova cerkev je sveta, ako ima c) take pripomočke, 155 po kterih vernim doteka milost božja, da jih posvečuje. Protestantje nimajo razun pridig — v kterih se pa nikakor ne oznanuje čista božja beseda, ja pogosto se v njih gola nevera kaže — in par za¬ kramentov pač nič, kar bi jih posvečevalo. Celo njih cerkve so prazne lepote, in v njih se imajo posvetne veselice, zbirališča, kakor v navadnih hišah. Njih služba božja nikakor ne povzdiguje človeka k svetim nebesom; za tega delj so njih cerkve med službo božjo sploh prazne. Sveta katoljška cerkev pa ima sedem svetih zakra¬ mentov, ki nam milost božjo ali znova podeljujejo ali jo pa v nas množujejo. Sveta katoljška cerkev ima sveto meso — protestantje nimajo svete meše —, in mnogotere blagoslovila, obhajajo službo božjo z ganljivimi obredi ali ceremonijami; ob kratkem: vse, karkoli ima sveta katoljška cerkev pri službi božji, vse povzdiguje človeka k premilemu Gospod Bogu, poterjuje pravične in pobožne v dobrem, grešnike pa vabi k poboljšanju. Ko je Kardinal plemenit Cincen- dorf v Vratislavi — Bresiau — slovesno veliko mešo pel, rekel je protestantovski pruski kralj Friderik II.: „Kalvinci imajo Boga kot strežaja, lutrovci kot enega izmed njih , katoličani pa kot (res) Boga“. Ker ima sveta katoljška cerkev tolikanj izverstnih pripo¬ močkov, ki k pravi pobožnosti napeljavajo, ravno zato so se v nji skoz vse čase nahajali, ki so že tukaj na zemlji sveto živeli in ktere je preljubi Gospod Bog po smerti po čudežih kot svoje svete in stanovitne služabnike razglasil. Takih je na milijone in milijone. Zdaj prelepega Gospod Boga v svetih nebesih od obličja do obličja gledajo in za nas prosijo. Svetnike in svetnice božje jih imenujemo. Med protestanti še do zdaj nobenega svetnika ni bilo. Svojim otrokom dajejo pri kerstu imena katoljških svetnikov. Katoljška cerkev je sveta, ker ima c) take pripomočke, ki verne posvečujejo, ter svete delajo. Tudi drugo znamenje prave Kristusove cerkve ima katoljška cerkev, je namreč sveta; ker ima svetega pričetnika, ker b) njeni nauki k pravi svetosti napeljevajo, in ker ima c) take pripomočke, ki verne posvečujejo. — Tekla, ktero je drugo znamenje ali ktera je druga lastnost prave Kristusove cerkve? Kdaj ali kako je prava Kristusova cerkev sveta? Ali imajo protestantje svetega pričetnika ? Zakaj ne ? Ali ima gerška ali staroverska cerkev svetega pričetnika? Kako da ne? Ktera cerkev pa ima svetega pričetnika? Kdo je gveti katoljški cerkvi pričetnik? Matiček, ali imajo pro¬ testantje nauke, ki k svetosti napeljevajo? Kaj je učil na primer Martin Luter? Kaj je učil Kalvin? Kake nauke uči pa sveta ka¬ toljška cerkev? Ali imajo protestantje takih pripomočkov, ki ljudi posvečujejo? Kake so njih cerkve? Kaka njih služba božja? Kake Pripomočke pa ima sveta katoljška cerkev? Kteri so taki pri¬ pomočki? Kteri še kaj? Ali niso torej v sveti katoljški cerkvi s koz vse čase nekteri sveto živeli, da jih je preljubi Gospod Bog P? čudežih kot svoje sosebno zveste služabnike in prijatle razglasil? Kako jih imenujemo? Ali imajo tudi protestantje svoje svetnike? 11 * 156 Kake imena dajejo pri kerstu svojim otrokom ? Ali ima katoljška cerkev tudi drugo znamenje ali drugo lastnost prave Kristusove cerkve? Zakaj ali kako? Urška, ktero je tretje znamenje ali ktera je tretja lastnost prave Kristusove cerkve? Kaj pomenja beseda „katoljška“ ? Kako je prava Kristusova cerkev katoljška ali vesoljna, povsodnja? Pro¬ testantje so še le nekoliko nad tri sto let. Njih pričetnik Martin Luter je bil rojen leta 1483, in je leta 1517 krivo jel učiti. Tudi Gerki ali staroverci so se prav za prav še le leta 1439 od svete ka- toljške cerkve ločili. Le sv. katoljška cerkev se je pričela od lju¬ bega Jezusa Kristusa, ter nima nobenega drugega pričetnika kot njega, kterega se nepretergano derži. O vsaki drugi verski ločinki ali družbi se ve, kdo je njen pričetnik, kdaj in kje se je pričela. O sveti katoljški cerkvi pa se ne ve noben drugi pričetnik kakor premili Sin božji, Jezus Kristus, nobeno drugo leto njenega pri¬ četka kakor leto 33, in nobena druga dežela njenega pričetka kakor Palestina ali sveta dežela. Tudi nimajo niti protestantje niti Gerki ali staroverci toliko spoznovalcev ali udov, kakor jih ima sveta katoljška cerkev, ker je razširjena po vseh štirih delih sveta med vsemi narodi in se še čedalje bolj razširja. Že samo v Evropi je katoličanov več, kakor protestantov in Gerkov ali starovercev skupaj, akoravno so protestantje in Gerki ali staroverci v Evropi najbolj razširjeni. V Evropi se šteje katoličanov okoli 130 milijonov, pro¬ testantov pa le 54 in Gerkov ali starovercev le 50 milijonov. Po vseh delih sveta šteje sveta katoljška cerkev 200 milijonov svojih spoznovalcev, protestantov in Gerkov ali starovercev pa je po vseh delih svetakvečemu vsakih po 70 milijonov. Sveta katoljška cerkev ima tedaj tudi tretje znamenje ali tretjo lastnost prave Kristusove cerkve, ker je res katoljška ali vesoljna, povsodnja, to je, za vse ljudi, za vse čase in za vse kraje in ker vse ljudi zmirom in po¬ vsod uči ravno to, kar je ljubezenjivi Jezus učil. — Miha, ktero je tretje znamenje ali ktera je tretja lastnost prave Kristusove cerkve? Kako je prava Kristusova cerkev katoljška ali vesoljna, povsodnja? Kdaj so se protestantje pričeli? Kdaj pa Gerki ali sta¬ roverci? Kdaj se je pa pričela sveta katoljška cerkev? Kje se je pričela? Kdo je njen pričetnik? Kod je kaj sveta katoljška cerkev razširjena? Koliko spoznovalcev ali udov šteje v Evropi? Koliko je pa protestantov v Evropi ? In koliko Gerkov ali sta¬ rovercev? Koliko spoznovalcev ali udov ima sveta katoljška cerkev po vseh delih sveta? Koliko je pa protestantov po vseh delih sveta? In koliko Gerkov ali starovercev? Ktera cerkev ima tedaj največ spoznovalcev ali udov ne le samo v Evropi, ampak tudi po vseh delih sveta? Ali ima sveta katoljška cerkev tudi tretje znamenje ali tretjo lastnost prave Kristusove cerkve ? Zakaj ali kako? Valburga, ktero je četerto znamenje ali ktera je četerta 157 lastnost prave Kristusove cerkve? Kdaj ali kako je prava Kri¬ stusova cerkev apostoljska? Kalvinci učijo, kar naravnost nasprotuje naukom aposteljnov, na primer, da usmiljeni Jezus ni vseh ljudi odrešil, da je vera brez dobrih del zadosti, da se zveliča. Martin Luter pa na aposteljne celo nič ni kaj porajtal, tako da je list svetega aposteljna do Rimljanov v 3, 28. popačil z dostavljanjem besede „samo“ in list svetega aposteljna Jakoba imenoval „slamo“. Sveta katoljška cerkev pa vse drugači ravna. Nauke aposteljnov spoštuje kot nauke Kristusove, ter se jih do pičice tenko derži. Ona uči s svetim aposteljnom —11. Kor. 5, 15. —: da je Kristus za vse umeri, in da najmočnejša vera brez ljubezni nič ne velja — I. Kor. 13, 2.; s svetim aposteljnom Jakobom — 2, 17. —, da vera, če nima (dobrih) del, je mertva sama v sebi. Protestantje se deržijo le sv. evangelija glede svetih zakramentov, ter prezirajo oblast aposteljnov; zato imajo nekteri po dva, nekteri po tri, nekteri spet po štiri zakramente. Sveta katoljška cerkev pa ima sedem svetih zakramentov, ter tako svete aposteljne spoznavlja za delilce sedem svetih Jezusovih zakramentov, ker sveti aposteljni so gotovo dobro vedeli, ktere zakramente in koliko zakramentov je Kristus postavil. Sveta katoljška cerkev podeljuje razun zakra¬ mentov svetega kerst-a, presvetega rešnjega Telesa in svete pokore, o kterih sveto evangelje govori, tudi zakrament svete birme, o kteri spričnje djanje apostoljsko 8, 17. svetega olja, o kterem piše sveti apostelj Jakob 5, 14—15. svetega mešnikovega posvečenja, o kterem piše sveti apostelj Pavelj II. Tim. 1, 6., in svetega zakona, o kterem razločno uči tudi sveti apostelj Pavelj Efez. 5, 32. Sveta katoljška cerkev ima tedaj ravno toliko svetih zakramentov, kolikor so jih aposteljni imeli namreč sedem. In da je sedem svetih za¬ kramentov , so aposteljni po vseh krajih sveta učili, kakor tudi zdaj uči po vseh krajih sveta katoljška cerkev. 1 — Martin Luter, Kalvin, Cvingli in drugi pač ne morejo reči, da so pravi na¬ sledniki svetih aposteljnov in od njih pooblaščeni, ker niso v nobeni zvezi s svetimi aposteljni. To velja tudi gerški ali staro- verski cerkvi. Ruski cesar ne more škofe po svetu razpošiljati, ker nima oblasti v to. Tudi drugi gerški ali staroverski škofje ne niorejo mešnike razpošiljati, ker v trenutljeju, ko so nehali imeti rimskega papeža za pravega naslednika svetega Petra, so zgubili apostoljsko oblast in niso več udje prave Kristusove cerkve. V sveti katoljški cerkvi pa so mešniki posvečeni od škofov. Škofi pa so posvečeni od drugih škofov prednikov, in tako nazaj, da na zadnje pridemo do svetih aposteljnov, ki so na perve škofe roke položili — perve škofe posvetili — in po njih na vse naslednje do danešnjega dneva. Zato pravi sveti Irenej: „Zamoremo našteti, ki so bili od aposteljnov kot škofje cerkvam postavljeni in so njih nasledniki do nas“. Ravno tako redno zamoremo papeže našteti do svetega Petra. Papežev je dozdaj 265. Sedanji papež so Leon XIII.; 158 pred njim so bili Pij IX. pred tim Gregor XVI., pred tim Leon XII. pred tim Pij VIII., pred tim Pij VII., pred tim Pij VI. pred tim Klemen XIV., in tako pridemo nazaj do pervega papeža, svetega Petra. Sveta katoljška cerkev je tudi apostoljska, ker a) veruje in uči ravno to, kar so aposteljni verovali in učili, b) ker so apo- steljni po Jezusovi zapovedi njegov nauk po vsem svetu oznanovali, in c) ker so škofje nasledniki aposteljnov in rimski papež naslednik svetega Petra. Sveta katoljška cerkev ima po tem takem tudi če- terto in poslednjo lastnost prave Kristusove cerkve. — Miklavžek, ktero je četerto in poslednje znamenje ali k cera je četerta in po¬ slednja lastnost prave Kristusove cerkve? Kdaj ali kako je prava Kristusova cerkev apostoljska? Ali protestantje verujejo in učijo, kar so aposteljni verovali in učili? Ali učijo Kalvinci, kar so učili aposteljni? Kaj pa je storil Martin Luter? Ali sveta katoljška cerkev uči, kar so učili aposteljni, na primer sv. Jakob ? Koliko svetih zakramentov so aposteljni delili? Koliko jih imajo pro¬ testantje? Koliko jih podeljuje sveta katoljška cerkev? Ali so Martin Luter, Cvingli, Kalvin in drugi krivi učeniki od aposteljnov pooblaščeni? Zakaj ne? Ali so gerški ali staroverski škofje od aposteljnov pooblaščeni ? Zakaj ne ? Od koga so v sveti katoljški cerkvi mešniki posvečeni? Od koga so škofi posvečeni? Od ko^a spet ti škofje? In od koga so posvečeni pervi škofje? Koliko je do zdaj papežev? Kako se imenujejo sedanji papež? Kteri so bili pred njim? Kteri pred Pijem IX.? Kteri pred Gregorijem XYI.? In kteri je bil pervi papež? Glej, tako zamoremo našteti in ime¬ novati vse papeže od sedajnega nazaj do svetega Petra. Ali ima sveta katoljška cerkev tudi četerto in poslednje znamenje ali četerto in poslednjo lastnost prave Kristusove cerkve? Zakaj je apostoljska ? Slišali smo zdaj, ter se do dobrega prepričali, da le samo sveta katoljška cerkev ima vse štiri znamenja ali vse štiri lastnosti prave Kristusove cerkve, da je namreč 1. edina, 2. sveta, 3. katoljška, in.4. apostoljska; toraj je le sveta katoljška cerkev edino prava, edino zveličavna cerkev. V nji in po nji se vsakteri lehko zve¬ liča , ker le ona je edina Kristusova cerkev, ki veruje in uči ravno to in ravno tako, kar in kako je preljubi Jezus Kristus učil in kar in kako so sveti aposteljni učili. Sveta katoljška cerkev kot edino prava Kristusova cerkev se še nikdar v naukih motila ni in se tudi nikdar nikoli motila ne bode , ker je sam premili Jezus Kristus ž njo vse dni do konca sveta. Matevž 28, 20. Oj kako srečni smo, da smo njeni otroci! Oh, da bi le tudi zvesto in sta¬ novitno živeli po njenih presvetih naukih! -— Veronika, ktera cerkev ima vse štiri znamenja ali vse štiri lastnosti, prave Kristusove cerkve? Ktera cerkev je ledaj edino prava Kristusova cerkev? Zakaj se le v sveti katoljški cerkvi zamoremo zveličati? Ali se je 159 že kdaj sveta katoljška cerkev v naukih motila? Ali se bode kdaj motila? Zakaj ne? Mokorek, beri dalje. Kako se prava cerkev še dru- gači imenuje? Prava cerkev se imenuje tudi Rimska, ker je Rimska cerkev glava . . . Vidni poglavar svete katoljške cerkve biva kot pravi naslednik svetega Petra v Rimu, kjer je najlepša in največa cerkev svetega Petra. Ker je torej vidni poglavar svete katoljške cerkve v Rimu, je toraj Rimska cerkev glava vseh drugih cerkev po vsem svetu. Vsi škofje in mešniki z vernimi vred so v zvezi z rimskim papežem, ter se do njih obračajo, kedar na primer v verskih rečeh prepiri navstanejo, in se Njihovi razsodbi kakor Kri¬ stusovi razsodbi podveržejo; zato se imenuje Rimska cerkev sre¬ dišče cerkvene edinosti. Ali zdaj veš, kako se še drugači imenuje sveta katoljška cerkev kot prava Kristusova cerkev? Zakaj rimska? Kako je tedaj Rimska cerkev glava vseh drugih cerkev po svetu? Kako je pa Rimska cerkev središče cerkvene edinosti? Moram vam še nekaj povedati o kristjanih, ki ne spadajo k sveti Rimsko-katoljški cerkvi, in ti so protestantje, lutrovci, kal- vinci, Gerki ali staroverci, in še mnogo-nmogo drugih. Ali bo¬ dejo taki vsi pogubljeni? Preljubi vsevedni Gospod Bog pre¬ gleduje serca in obisti — psalm 7, 10. Mi ne smemo nikogar ob¬ soditi. Nekteri nikakor ne vejo, da so v krivi veri, ker so neučeni in niso nikdar nikoli priložnosti imeli, pravo Kristusovo vero spo¬ znati, in mislijo, da je njih vera prava. S takimi bode neskončno usmiljeni Gospod Bog gotovo prizanesljivo ravnal, ako so le po svoji veri, ktero so nezadolženi za pravo imeli, zvesto živeli in po pameti ravnali. Ali vse drugače bode neskončno pravični Gospod Bog ravnal z onimi, ki so učeni, ki so priložnost imeli, pravo sveto vero spoznati ali so jo morebiti tudi spoznali, pa je zavoljo kakega časnega dobička ali zavoljo terdovratnosti niso hoteli spre¬ jeti. Take bode Gospod Bog ostro sodil, ker spoznani kristjanski resnici se ustavljati je greh v svetega Duha, ki bode težko od¬ puščen v sedanjem in v prihodnjem življenju. Zaničevati ali celo sovražiti ali pogubljevati pa ne smemo nikdar nikoli nobenega, ki ui naše vere; marveč moliti moramo za vse take krivoverce, naj W jih Bog sveti Duh razsvetlil, da bi našo pravo vero spoznali in sprejeli. In hvala bodi neskončno dobremu Gospod Bogu! povsod se krivoverci vračajo k sveti rimsko-katoljški cerkvi. Sosebno pa se je že mnogo-mnogo Gerkov ali starovercev vernilo k sveti rimsko- katoljški cerkvi. Take Gerke ali staroverce imenujemo gerko-ka- toljške kristjane ali tudi zedinjene Gerke, ker so se z nami zedinili ■n imajo rimskega papeža spet za pravega naslednika svetega Petra, ter pravega namestnika Kristusovega na zemlji. —■ Agata, ali bodejo Pogubljeni taki kristjani, ki niso naše vere, na primer, lutrovci, protestantje, Gerki ali staroverci? Ali smemo zaničevati ali celo 160 sovražiti one, ki niso naše vere? Ktere kristjane imenujemo gerško- katoljške kristjane ali zedinjene Gerke? Mladeneč iz Nemškega in sicer Bavarskega poda se v Ameriko. Pride v veliko mesto Novi Jork, ki je izmed najlepšili amerikanskik mest. Željno in debelo ogleduje krasue in velike poslopja, ter pre¬ korači ulico za ulico. Kar zasliši zvon milo zvoniti. Zdeva se mu, da ga v cerkev vabi. Gre v cerkev. In glej! katoljški mešnik se vstopijo pred altar, prelepo oblečeni, obhajat presveto daritev nove zaveze. Na koru se poje ganljiva pesem: Gospod usmili se nas, Kriste usmili se nas, Gospod usmili se! Na to mešnik čversto za¬ pojejo. „Glorija in excelsis Deo, ali slava Bogu na višavi.“ Ves presunjen uzklikne mladeneč: „0h, nebeška, sveta cerkev! Kakor v moji očetnjavi, govoriš tudi tu, obhajaš ravno tiste presvete skriv¬ nosti, in prepevljaš tisto slavo božjo. Zlata nisem našel, kakor se mi je obečalo; pač sem našel svojo sveto vero in svojo tolažbo 1 '. Neizmerna hvala bodi preljubemu Gospod Bogu, da smo rojeni v pravi, edinozveličavni, sveti rimsko-katoljški cerkvi! Sveta rimsko- katoljška vera bodi nam nad vse draga. Ona je neprecenjeni dar božji. Prizadevajmo si pa skerbno, da si ohranimo svete vere pravo luč. Ne poslušajmo nikdar nikoli brezvernih ljudi, ki nečejo vero¬ vati v Jezusa Kristusa in v njegovo sveto cerkev. Takih nesreč¬ nežev pamet božjih reči ne razumi in spoznati ne more; zato jim tudi svete vere vesela luč ugasne. Vsa svitloba nič ne hasne, Če nam vere luč ugasne. 2. odlomek ali oddelek, Drugi odlomek ali oddelek devetega člena vere hrani v sebi nauk o občestvu svetnikov. Kaj je toraj občestvo ali zveza svetnikov, bodemo se danes učili. Pankracij, ali hočeš tudi ti dalje brati? No, pa beri. Od ob¬ čestva svetnikov. Kako imajo pravoverni kristjani občestvo ali zvezo med sebo? Pravoverni kristjani imajo med sebo . . . Vsi pravo¬ verni imajo med sebo nekako zvezo, to je, vsi pravoverni živijo med sebo v nekaki zvezi ali v družbi, ker imajo vsi ene zakra¬ mente, verujejo vsi ene Kristusove nauke in vsi si prizadevajo, čednostno, pobožno živeti in kdaj v prelepe nebesa priti. Ta zveza ali družba vseh pravovernih pa je zveza ali družba neumerljivih duš; toraj ta zveza ali družba duš tudi po smerti trupla ne od- jenja, marveč nepretergano traja. Pravoverni so med sebo po duši v zvezi, kakor udje našega telesa. Vsak ud našega telesa je na drugi ud navezan, vsak ud drugega podpira, in če je en ud bolen, bolni so vsi ostali udje. Oko na primer sveti vsemu telesu ali vsem drugim udom telesa, da se more gibati in da se ne oškoduje, 161 v jamo ne pade. Uho posluša za vse telo, to je, za vse njegove ude. Boki in nogi služite vsemu telesu ali vsem njegovim udom; roki namreč delate za vse telo ali za vse njegove ude, nogi nosite vse telo ali vse njegove ude. Ud udu služi in pomaga. V ravno tako tesni zvezi ali družbi so tudi pravoverni med sebo po duši ali po duhu. Kar eden pravoverni dobrega stori — moli, se posti, je pri sveti meši, bolnike obiskuje, ubogajme daje —, pomaga ali je v korist vsem drugim pravovernim, vsem udom prave Kristu¬ sove cerkve; in kar dobrega stori vsa prava Kristusova cerkev ali vsi pravoverni po vsem svetu, pomaga ali je v korist vsakemu pravovernemu posebej po vsem svetu. Res, prelepa, zlata, bratovska zveza, ktere mora vesel biti vsak pravoverni! — Ali nimajo vsi pravo¬ verni med sebo nekako zvezo ali družbo ? Kako živijo vsi pravo¬ verni med sebo v nekaki zvezi ali družbi ? Ali ta zveza ali družba vseh pravovernih po smerti trupla premine ali odjenja? Zakaj ne? Alfonza, kako so vsi pravoverni med sebo po duši ali v družbi ? Ali oko le za-se sveti? Ali uho le za-se posluša? Ali nogi le sebe nosite ? Glej, v ravno tako tesni zvezi ali družbi živijo vsi pravo¬ verni po duši ali duhu med sebo. Ako eden pravoverni kaj dobrega stori, na primer, moli, je pri sveti meši, presveto rešuje Telo prejme, ubogim kaj podeli, ali le sebi samemu pomaga? In če vsa prava Kristusova cerkev kaj preljubemu Gospod Bogu dopadljivega stori, na primer svete opravila opravlja, komu je v korist? Kako imajo tedaj pravoverni ali kristjani med sebo občestvo ali zvezo? Pavlek, tudi ti moraš dalje brati. V čem obstoji občestvo alVzveza svetnikov? Občestvo ali zveza svetnikov obstoji v tena, da ... Po zakramentu svetega kersta smo stopili v občestvo ali zvezo prave Kristusove cerkve, to je, postali smo udje prave Kristusove cerkve, ter bili vpisani v njeno občestvo ali zvezo. Ravno s tem smo dosegli pravico do svetih zakramentov, do božje besede, do presvete meše; vse to pa je v korist našim dušam, zato se imenujejo sveti zakramenti, božja beseda, uajsvetejša mešna daritev duhovni zakladi, ker so naši duši v neizmerno korist za nebeško kraljestvo. Kot udje prave Kristusove cerkve, ki smo po svetem kerstu postali, se tedaj udeležujemo duhovnih zakladov. — Kako ali kdaj smo postali udje prave Kristusove cerkve? Ykaj smo bili toraj vpisani po zakramentu svetega kersta? Kako pravico smo do¬ segli? Zakaj imenujemo svete zakramente, božjo besedo, presveto mešno daritev duhovne zaklade? Kakih zakladov se torej vsi pravo¬ verni udeležujejo? Alojzija, zdeva se mi, da bi tudi ti rada dalje brala! Beri. K t e r i soudjecerkve,ki i m aj o občestvo ali zvezo med sebo? bdje cerkve, kteri imajo občestvo ali zvezo med sebo, so: I. Verni na zemlji. 2.... Smo mi vsi pravoverni na zemlji med sebo v ob¬ čestvu ali zvezi. Mi se namreč moramo med sebo ljubiti, ali drug drugega radi imeti, drug za drugega moliti, drug drugega spodbujati, 162 da bogoljubno živimo in se na veke zveličamo; tako imamo mi vsi pravoverni na zemlji med sebo občestvo ali zvezo. Preljubi Jezus Kristus pravi — Janez 13, 34—35. — „Novo zapoved vam dam: da se ljubite med sebo, kakor sem jes vas ljubil, da se tudi vi ljubite med sebo. V tem bodejo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli med sebo". Povej , kteri so udje cerkve, kteri imajo zvezo ali občestvo med sebo? Kteri so pervi? Kako imamo mi vsi pravoverni na zemlji občestvo ali zvezo med sebo? Kaj pravi premili Jezus Kristus? — Drugi udje cerkve, ki imajo ob¬ čestvo ali zvezo med sebo, so svetniki v n e b e s ih. Sveta ljubezen, ktero je usmiljeni Jezus učil, zvezuje sedanji svet z unim. „Ljubezen nikoli ne mine." I. Kor. 13, 8. Kavno zato nas svetniki, ki so že tu na zemlji bližnjega ljubili, vedno radi imajo. Žeijujejo nam vse dobro, sosebno pa, da bi sovražnike dušne zmagali in srečno k njim v vesele nebesa prišli, ter se gori ž njimi na veke združili. Ker pa nam svetniki iz lastne moči ne morejo pomagati, nepre¬ nehoma za nas neskončno dobrotljivega Očeta nebeškega prosijo, da bi nam v vsaki sili v pomoč priskočil, ter podelil, česar nam je treba v telesni iu dušni blagor. To nam spričuje sveto pismo stare zaveze. Sveti mož Juda Makabejec je videl v sanjah to-le: Onija, kteri je bil viši duhoven, dober in dobrotljiv mož, častitljive podobe, pameten v zaderžanju, in prijeten v govorjenju, in ki je bil od mladosti v čednostih izurjen, je roki razprosterl in molil za vse judejsko ljudstvo. Potem se je prikazal tudi drugi mož, za¬ voljo starosti in slave čudovit, in z veliko lepoto obdan. Onija pa je spregovoril, rekoč: Ta je prijatelj bratov in izraelovega ljud¬ stva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in vse mesto — Jeruzalem— Jeremija, prerok božji. II. knjiga Mabab. 15,12—15. Glejte, tako svetniki v nebesih za nas molijo in prosijo neskončnega usmilje¬ nega Očeta nebeškega, ter z nami občestvo ali zvezo imajo. Ker nas svetniki tolikanj radi imajo, moramo jih tudi mi radi imeti. Ako pa kdo koga rad ima, va-nj tudi zaupa, ter v sili in stiski pri njem pomoči in tolažbe išče. Kedar se tedaj nahajamo v brh¬ kostih, obračati se moramo do ljubih svetnikov v nebesih, da naj za nas prosijo neskončno dobrega Očeta nebeškega, kteri jih raji posluša in uslišuje memo nas, ker smo grešniki. ^Veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega 4 ', pravi sveti apostelj Jakob v 5, 16. Ktere radi imamo ali ljubimo , jih tudi spoštujemo in čestimo. Svetnike moramo tedaj čestiti, ker so boljši memo vseh drugih pozemeljskih prijatljev in nam v vseh okoljščinah življenja najlepše zglede dajejo. Zvesto so živeli po božjih in cerkvenih zapovedih; zato jih je preljubi Jezus v svoje prijatlje povišal- Rekel je namreč svojim učencem: „Vi ste moji prijatlji, ako sto¬ rite, kar vam jes zapovem." Janez 15, 14. uestimo pa in spoštujemo svetnike, ako se njih podobam odkrivamo — fantički namreč —-> jih v pomoč zaupno kličemo in posnemamo njih prelepe čednosti, 163 na primer, sveto čistost — Alojzija —, pohlevnost, usmiljenost, itd., „Hvalimo sloveče može in naše očake v njih rodovinah. Veliko slovečega je Gospod storil od začetka v svojem veličastvu 11 (nad njimi), pravi Bog sveti Duh v Sirahovi knjigi 44, 1—2. Glejte, tako imamo mi vsi pravoverni občestvo ali zvezo z ljubimi satniki v nebesih, ker jih v pomoč kličemo, jih spoštujemo in čestimo, in njih prelepe čednosti posnemamo. Peter, kteri so drugi udje cerkve, ki imajo občestvo ali zvezo med sebo? Kako imajo ljubi svetniki v nebesih občestvo ali zvezo z nami pravovernimi na zemlji? Ali nam dobri svetniki v nebesih zamorejo iz lastne pomoči pomagati? Kako prikazen je videl sveti mož Juda Makabejec v sanjah? Glej, tako ljubi svetniki v nebesih za nas neskončno usmiljenega Očeta nebeškega prosijo , ter imajo na tak način občestvo ali zvezo z nami na zemlji! Anika, kako pa imamo mi pravoverni na zemlji občestvo ali zvezo z ljubimi svet¬ niki v nebesih? Kaj moramo torej storiti, kedar se nahajamo v sili? Zakaj predobri Gospod Bog ljube svetnike v nebesih raji po¬ sluša in uslišuje memo nas? Kako čestimo ljube svetnike v ne¬ besih? Kako smo torej mi pravoverni na zemlji v občestvu ali zvezi z ljubimi svetniki v nebesih? Tretji udje cerkve, ki imajo občestvo ali zvezo med sebo, so duše mertvih, ki so v vicah. Primož, povej, kterih duše pri¬ dejo v vice? Kako dolgo morajo uboge verne duše terpeti v vicah? Ali jim zamoremo terpljenje okrajšati? Glejte, ker zamoremo ubogim vernim dušam v vicah terpljenje okrajšati, imamo ž njimi občestvo ali zvezo. Ubogim dušam v vicah pa zamoremo muke okrajšati ali pomagati, da poprej pridejo v prevesele nebesa. Ubogim vernim dušam iz vic pomagamo 1. s presveto mešno daritvijo, ker se Jezus daruje za vse — žive in mertve. 7 ~ Bog sveti Duh pripoveduje v drugi knjigi Makab. 12, 43.: da je Juda Makabejec napravil, in poslal dvanajst tisuč drahem srebra — prav veliko denarjev —• v Jeruzalem, da bi se daritev opravila za grehe — namreč majhne — mertvih, ker je dobro in pobožno mislil o ustajenju. To je, ker je veroval, da daritve njim, ki so utnerli v zvezi z Bogom ali v milosti božji, pomagajo k zveli¬ čanemu odsmertivstajenju Vsako sveto meso, pri kteri smo bodi s i o delavnikih ali o nedeljah in praznikih, moremo darovati vernim dušam v vicah v pomoč. Ako mi ubogim vernim dušam iz vic pomagamo s presveto mešno daritvijo, z molitvijo in z dobrimi deli, bodejo one v nebesih nam zelo hvaležne, ter za nas prosile Pued prestolom milosti božje. Glejte, tako imajo tudi uboge verne duše v vicah občestvo ali zvezo z nami na zemlji. 2. Z molitvami. Neskončno usmiljeni Gospod Bog le more uboge verne duše iz strašnih vic rešiti; zato ga moramo goreče Prositi, da jih reši. K temu nas spodbuja sam Bog sveti Duh, ter Pravi: „Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi bili 164 grehov — majhnih in muk rešeni." II. knjiga Makab. 22. 46. Da hi ne zabili za uboge verne duše v vicah moliti, nas premila mati sveta rimska katoljška cerkev vsak dan tega opominja, ker veli vsak večer po „večni luči" ali „zdravi Mariji" z manjšim zvonom zvoniti. Kedar torej slišimo zvečer „po večni luči" z menjšim zvonom zvoniti, moramo moliti očenaš in češčena si Marija za vse verne duše v vicah, sosebno pa za tiste, za ktere smo zlasti dolžni moliti in ktere posebno naše priprošnje potrebujejo. Ko smo zmolili oče naš in češčena Marija, moramo še reči prav iz serca: Bog daj vsem vernim mertvim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru. Amen. Ubogim vernim dušam v vicah pomagamo 3., ako preljubemu Gospod Bogu dopadljive dela d'(»prinašamo, na primer bolnike obiskujemo, ter jim kaj od Kristusovega terpljenja ali iz drugih bogoljubnih knjig beremo, jim kaj podelimo na primer do¬ brega vina, mesene juhe, ako za olepšanje cerkve skerbimo, pre¬ sveto obhajilo vredno prejmemo. Kedar pa kaj dobrega storimo, moramo, da bode ubogim vernim dušam v vicah v pomoč, zmerom ta le dobri uamen napraviti: naj neskončno usmiljeni Gospod Bog, kar si s kakim dobrim delom prislužimo, ubogim vernim dušam v vicah podeljuje, ter jim okrajša njih grozepolne muke. Pred vsem drugim pa ubogim vernim dušam iz vic pomaga ubogajme dajati, ker Bog sveti Duh v Tobijevi knjigi v 4, 11. pravi: Ker milošnja reši vsega greha in smerti, in ne pusti duši priti v temo. Angela, kteri so tretji udje cerkve, ki imajo občestvo ali zvezo med sebo? Na kak način ali kako imamo mi na zemlji ob¬ čestvo ali zvezo z ubogimi vernimi dušami v vicah? Kako za- moremo ubogim vernim dušam iz vic pervič pomagati ? Kaj pravi Bog sveti Duh? Rajmund, kako zamoremo ubogim dušam iz vic drugič po¬ magati? Kak namen moramo napraviti pri vsakem dobrem delu? Kaj pravi Bog sveti Duh o milošnji? Antonija, kako zamoremo ubogim dušam iz vic tretjič pomagati? Kaj pravi Bog sveti Duh o pobožnem možu Judi Makabejcu? Kaj je veroval o onih , ki so v milosti božji odmerli? Kaj moramo mi ubogim vernim dušam v vicah v pomoč darovati? Kako bodejo uboge verne duše v vicah nam hvaležne? — Zdaj, mislim, dobro veste, kaj je občestvo svet¬ nikov. Pravoverni na zemlji, svetniki v nebesih, in uboge verne duše v vicah namreč so občestvo svetnikov. Rok, ali veš zdaj, kaj si moraš misliti, kedar v apostoljski veri moliš: verujem občestvo svetnikov ? Beri še ti dalje. Kakošno zvezo imajo med sebo verni na zemlji? Verni na zemlji imajo zvezo med sebo, da slehernega .... Ker smo, kakor sem vam že povedal, med sebo po duši v zvezi, kakor udje našega telesa, nam je v korist vse dobro, kar kteri koli pravoverni po vsem svetu stori, kakor je ud udu v korist in v pomoč. Ako kteri zmed vas moli, ali je prav 165 pobožno pri sveti meši, ali kaj drugega dobrega, premilemu Gospod Bogu dopadljivega stori, ne moli le samo za se, ni pri sveti meši le samo za se, ne stori dobrega le samo za se, temuč za slehernega pravovernega. Ravno zato molimo v svetem Očenašu, ne: daj mi danes moj vsakdanji kruh, marveč: daj nam danes naš vsakdanji kruh; ne: odpusti mi moj dolg, marveč: odpusti nam naše dolge. Povej zdaj, kako zavezo imamo mi pravoverni na zemlji medsebo? Na primer, ti si ubogemu, zapuščenemu bolniku hladne vode pri¬ nesel, mu od Kristusovega terpljenja kaj predbral, ali zasluženje tvojega dobrega dela le samo tebi pomaga? Zakaj je tudi sleher¬ nemu pravovernemu v korist? Kako torej molimo v očenašu? Škotijska kraljica Marija Stuvartska, je bila zavoljo svete rimsko-katoljške vere od protestantovske Angležke kraljice Elizabete v sinert obsojena. Milo je prosila, da bi se, preden jo na morišče peljejo, smela spovedati svojemu rimsko-katoljškemu mešniku, ki je bil ž njo vred v isti ječi pripert. Mesto rimsko-katoljškega spo¬ vednika jej pošljejo protestantovskega duhovna, naj bi jo na krivo vero nagovarjal. Ali kraljica Marija Stuvartska v sveti rimsko- katoljški veri kot siva skala terdna in stanovitna možato odgovori: „Jes sem v sveti rimsko-katoljški cerkvi rojena, v nji odgojena, v nji mi je tudi umreti volja; nikdar nikoli, na veke ne nočem občestva te zveličavne cerkve zapustiti, v kteri vez ljubezni še un- kraj groba traja in se ubogim vernim dušam z molitvami in s presveto mesno daritvijo pomaga.“ Na to pritisne podobo križanega na svoje serce, ter vsa utolažena uzklikne: „Kako nek bi mogla m oja roka podobo križanega objeti, ako ne bi bilo moje serce pre¬ sunjeno ljubezni do njega“! Serčno stopa po tem na morišče, in ko moli iz 30. psalma 6 versto: „V tvoje roke, o Gospod izročim svojega duha“, pade njena glava. Dala je preblaga kraljica časno življenje za večno srečno življenje v prelepih nebesih. Stanovitni bodimo tudi mi v svoji sveti rimsko-katoljški veri, ne dajmo se krivim učenikom in hudobnim zasramovalcem naše svete vere zmotiti, ustavljajmo se serčno vsem skušnjavam, da nebeški venec zmage zadobimo. Vse hudo premagujmo, Ki duše pogubi; Za venec se vojskujmo, Ki vekomaj cveti. Apolonija, ali moreš povedati, ktera pobožna kraljica je bila zelo stanovitna v sveti rimsko-katoljški veri ? Kakošni moramo tudi mi biti? Kaj bodemo v prelepih nebesih prijeli, ako se serčno ustavljamo hudobnim zasramovalcem naše svete vere? Ja res: Vse hudo premagujmo, Ki duše pogubi; Za venec se vojskujmo, Ki vekomaj terpi. 166 Deseti člen vere. Rupert, kteri člen vere pride zdaj na versto? Beri torej o desetem členu vere. Kako se glasi deseti člen vere? Deseti člen vere se tako glasi: Odpuščenje grehov. V desetem členu vere terdimo, da se nam grehi odpuščajo, namreč podedovani greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi; pa tudi grehi, kterih se krivi storimo po svetem kerstu. Kako se glasi ali kteri je deseti člen vere? Kaj terdimo in verujemo v desetem členu vere? Avguština, beri dalje. Kaj nas uči ta člen vere? Ta člen vere nas uči, da je . . . Grehi odpuščati se morejo le samo v pravi Kristusovi cerkvi, ker je neskončno usmiljeni Jezus Kristus le samo svoji cerkvi dal oblast, grehe odpuščati. Prava Kristusova cerkev pa je, kakor ste slišali, le samo sveta rimsko-katoljška cerkev; po tem takem ima le samo sveta rimsko-katoljška cerkev oblast, grehe odpuščati. Zato pravi in uči deseti člen vere, da je Jezus Kristus svoji cerkvi oblast dal, grehe odpuščati. Simon, v kteri cerkvi se morejo grehi odpuščati? Zakaj le samo v pravi Kristusovi cerkvi? Ktera cerkev je pa prava Kri¬ stusova cerkev? Zakaj ima tedaj le samo sveta rimsko-katoljška cerkev oblast, grehe odpuščati? Kaj nas torej uči deseti člen vere? Barbika, bodeš pa ti dalje brala. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati? Y pravi cerkvi imajo škofje . • • Preljubi Jezus je učil, da se grehi odpuščajo; pa je tudi sam kot božji Sin res zgrevanim in potertim grešnikom grehe odpuščal. Poslušajte prav pazljivo naslednjo zelo ganljivo dogodbo, v kteri nam predobri Jezus kaj živo in jasno razkazuje, da neskončno usmiljeni Oče nebeški zgrevanemu grešniku rad grehe odpusti. „Neki človek — oče —, pripoveduje mili Jezus, je imel dva sina. Mlaji zmed nju reče očetu: Oče! daj mi del blaga — premoženja —, kteri mene zadene. Oče sinoma razdelijo premoženje. Malo dni po tem mlajši sin vse svoje pobere, ter se poda v daljno deželo. Tani zapravi svoje premoženje z razujzdanim življenjem — je dobro jedel iu pil, igral, malopridne tovarše gostil—. Kmalo je vse svoje premoženje zapravil Ko nič več nima, navstane velika lakota v tisti deželi. Začel je pomanjkanje terpeti, ter ni imel kaj jesti. Kaj je ubogemu revežu zdaj početi? Tovarši mu nič ne dajo. Gre k ne¬ kemu mestjanu — prebivalcu v mestu —. ter se mu v službo ponuja. Mestjan ga sprejme v službo, in ga pošlje na pristavo — kmetijo zunaj mesta — svinje past. V službi se mu je tudi prav hudo godilo. Rad bi si bil svoj trebuh napolnil z luščinami — s stročjem nekega drevesa, ki ga rožiče imenujemo, in je bilo jed za živino in najrevniše ljudi v jutrovih deželah —, ktere so svinje jedle; pa mu jih ni nihče dal toliko, da bi se bil nasitil, ker 167 črez hlapce je bil nekdo postavljen, ki jim je hrano delil. Ker se mu je tolikanj hudo godilo, gel je sam v se — jel premišljevati, kdo je kriv njegove revščine —, in je rekel: Koliko najemnikov — delavcev — v hiši mojega očeta ima obilno kruha — je bil žalosten, da je očeta zapustil —, jes pa tukaj lakote poginjam! Vzdignil se bodem, ter pojdem k svojemu očetu — je sklenil, po- poboljšati se — in mu porečem: Oče! grešil sem zoper nebesa — preljubega Gospod Boga sem razžalil — in zoper tebe — je po¬ vedal, kaj je hudega storil, se spovedal —. Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti: stori me, kakor enega svojih najemnikov — je hotel kaj neprijetnega, težavnega prenašati: zadostilo ali naložena pokora —. Kes se je vzdignil, in prišel k svojemu očetu. Ko je pa še daleč bil, so ga oče njegov zagledali; v serce se jim je usmilil. Oče so pritekli, se ga okoli vrata oklenili in poljubili. Sin pa je rekel: Oče! grešil sem zoper nebesa in zoper tebe; več nisem vreden, tvoj sin imenovan biti. Oče pa so ukazali hlapcem: Hitro prinesite najbolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu perstan na roko, in čevlje na nogi. Pripeljite tudi pitano tele in zakoljite; hočemo namreč jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel, je bil zgubljen in je najden. Začeli so se gostiti. Luk. 15, 1].—25. V tej res mili dogodbi nam je preljubi nebeški učenik prav na drobno razjasnil, da Oče nebeški zgrevanim greš¬ nikom grehe odpušča; povedal nam je pa tudi na tenko, kaj nam je storiti, da zadobimo odpuščenje grehov: moramo namreč, kakor sem vam pravil, 1. vest dobro izpraševati, 2. nas mora pri sercu Boleti in peči, da smo z grehi neskončno svetega Gospod Boga žalili; mora nas grevati, 3. moramo resno voljo imeti, pobolj¬ šati se, 4. se moramo svojih grehov spovedati, in 5. se pokoriti. Llovek ali oče. ki je imel dva sina, je preljubi Oče nebeški. Mlajši, grešni sin smo vsi grešniki, ki smo zapravili premoženje, t° je, pri svetem kerstu prijeto milost božjo. Oče nebeški se ne¬ skončno veseli, ako se k njemu povernemo, se resnično pobolj¬ šamo. Tudi angeljci , svetniki in svetnice božje se veselijo. ako Se poboljšamo. Usmiljeni Jezus je pa tudi kot Sin božji grehe odpuščal, na primer Mariji Magdaleni, rekoč: Odpuščeni so ti grehi. Lukež 7 . 48. Odpuščal je pa ljubi Jezus grehe le samo zgrevanim grešnikom. — Štefan, ali je premili Jezus res učil, da^se grehi odpuščajo ? Povej prelepo dogodbo. Kdo je človek ali oče, ki je imel dva sina? Kteri so mlajši, grešni sin? Koliko reči je storil mlajši sin, da so mu oče odpustili? Kako je vest izpraševal ? L daj ga je grevalo? Kako je imel resno voljo, poboljšati se? Kdaj ; se je obtožil, kaj je hudega storil? Kako je bil pripravljen, po¬ koro storiti? Kolibo reči moramo tudi mi storiti, če hočemo od- Puščenje grehov zadobiti? Ali je usmiljeni Jezus tudi odpuščal grehe? Komu kaj? Kako je rekel Mariji Magdaleni? Komu je še ka .i odpustil? Res, tudi aposteljnu Petru je odpustil? Ali je pa 168 premili Jezus slehernemu grešniku odpustil? Kterim grešnikom pa je odpuščal? Preljubi Jezus je bil pravi živi Bog; imel je torej tako oblast, kakoršno ima njegov vsemogočni Oče nebeški. Odpuščal je tedaj usmiljeni Jezus grehe iz lastne moči in oblasti. Oblast grehe odpuščati, je izročil svojim aposteljnom; aposteljni pa so to oblast izročili svojim naslednikom, škofom in mešnikom. V sveti rimsko- katoljški cerkvi pa so škofi in mešniki, kakor ste se učili, pravi nasledniki aposteljnov; torej imajo v pravi cerkvi, — v rimsko- katoljški cerkvi — škofje in mešniki oblast, grehe odpuščati. Cecilija, ali je premili Jezus grehe iz lastne moči in oblasti odpuščal? Zakaj? Komu je izročil oblast, grehe odpuščati? Ali veš, kdaj je dal oblast aposteljnom, grehe odpuščati ? Kako jim je rekel? Komu so pa aposteljni izročili oblast, grehe odpuščati ? Kteri imajo torej v pravi Kristusovi cerkvi, to je , v sveti rimsko-katoljški cerkvi, oblast, grehe odpuščati ? Zakaj škofje in mešniki ? Ali škofje in mešniki iz lastne moči in oblasti grehe odpuščajo? V čigavem imeni pa? Tomaž, vem, da bi rad dalje bral; beri. Kje se grehi od¬ puščajo? Grehi se odpuščajo ... V dveh zakramentih se grehi odpuščajo, namreč v zakramentu svetega kersta in svete pokore. V zakramentu svetega kersta se odpušča podedovani greh. Kedar se pa kak odraščeni kerstiti da, na primer jud, turk, neznabog ali ajd, bodejo pa tudi vsi pred kerstom storjeni grehi odpuščeni. Binkoštno nedeljo je apostelj Peter v Jeruzalemu Judom križanega Jezusa oznanoval. Petrove besede so jih v serce zbodle. Rekli so Petru, in unim aposteljnom: Kaj nam je storiti, možje, bratje? Peter pa jim je rekel: Spokorite se, in daj se kerstiti slehern zmed vas v imeni Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov. Kteri so tedaj njegov nauk sprejeli, so bili kerščeni. Pridružilo se jih je tisti dan v kristjansko cerkev okoli tri tisoče duš. Djanje ap. 2, 37—43. Vsi, ki so bili kerščeni, so zadobili odpuščenje, ne le samo podedovanega greha, temuč tudi vseh pred kerstom storjenih grehov; Peter namreč je rekel: Daj se kerstiti slehern zmed vas v imeni Jezusa Kristusa v odpuščenje ne le samo enega, namreč podedovanega greha, temuč v odpuščenje grehov, to je, v odpu¬ ščenje podedovanega greha, in vseh pred kerstom storjenih grehov. Po svetem kerstu postanemo čisti, nedolžni, sveti, tako kakor pre¬ lepi angeljei v nebesih. Podedovani greh in vsi pred kerstom stor¬ jeni grehi bodejo izbrisani. Pa v kerščenem. človeku ostane še hudo, pregrešno poželjenje, ki ga v enomer v hudo ali v greh vabi. Ako se človek pregreš¬ nemu poželjenju uda, stori greh, ter žali neskončno svetega Gospod Boga. Oče nebeški ga ne more videti. Kaj mu je početi, da se spet spoprijazni z razžaljenim Gospod Bogom? Neskončno usmi¬ ljeni Jezus je dobro poznal vse človeške slabosti. Postavil je za- 169 krament svete pokore , v kterem zadobivamo odpuščenje grehov, ktere po svetem kerstu doprinašamo, ako se jih le prav zgrevano in popolnoma postavljenemu spovedniku spovemo. V zakramentu svete pokore bodejo po tem takem odpuščeni grehi, ktere po svetem kerstu doprinašamo. Rotija, v kterih dveh zakramentih se grehi odpuščajo? Kteri grehi se v zakramentu svetega kersta odpuščajo? Rekla si, da se v zakramentu svetega kersta odpuščajo tudi vsi pred svetim kerstom storjeni grehi, saj komaj rojeni otrok ne more grešiti? Od kod pa vemo, da se v zakramentu svetega kersta odpuščajo ne le samo podedovani greh, temuč tudi vsi pred svetim kerstom storjeni grehi? Kako je rekel Peter onim, ki so ga uprašali, kaj jim je storiti? Urh, kteri grehi se pa odpuščajo v zakramentu svete po¬ kore? Kaki postanemo po svetem kerstu? Kako dolgo smo po svetem kerstu tako čisti, nedolžni in sveti kot prelepi angeljci v svetih nebesih? Kako pa more človek po svetem kerstu grešiti? Kteri sveti zakrament je neskončno usmiljeni Jezus postavil, da za- moremo zadobiti odpuščenje grehov, ktere po svetem kerstu do¬ prinašamo? Kdaj je postavil premili Jezus zakrament svete po¬ kore? Kako je rekel aposteljnom? Ali tudi veš, kdaj je postavil zakrament svetega kersta? Kako je rekel aposteljnom? Si res prav priden. Izidor je bil ravno dvanajst let star. Zavoljo nekega pregreška iu smel iti z drug im i vred k pervemu svetemu obhajilu. Ker se je poboljšal, smel je iti o sveti veliki noči k svetemu obhajilu. l J rav lepo se je pripravljal. Večkrat se je spovedal, da bi ja prav vredno pervo presveto obhajilo prejel. Preden je jel vest izpraševati, podal se je v neko kapelico, ter pokleknil pred podobo Marije, inatere božje. Priserčno je prosil Marijo, mater milosti, pribeža¬ lišče grešnikov, naj bi mu po svoji mogočni priprošnji pomagala, vest na tanko izpraševati, in se spovedati prav zgrevano in po¬ polnoma. Na to je pokleknil pred križanega Jezusa, ter je molil: »O moj Zveličar, ki vseh serca pregleduješ, pomagaj mi, v globočino serca mojega pogledati. Od svoje hudobnosti zaslepljen sem hudo zabredel; še zelo mlad ločil sem se od tvoje črede ; o daj mi, preljubi •Jezus! spet k tvoji čredi priti. O dobri pastir! daj mi število in ostudnost mojih grehov dobro spoznati, da se tvojemu namestniku pokažem in odkrijem, kakoršen sem, da mi zamore podeliti odvezo, ktero bodeš tudi ti, kakor se terdno zanašam, v nebesih poterdil.“ Jn dobri pastir je res pomagal zavoljo grehov potert.i ovčici k po- loljšanju; prejel je pridni Izidor o veliki noči presveto pervo ob¬ hajilo in je svoje serce prav lepo na to pripravil. Posnemajte 'Nagega fantička Izidorja, preljubi otroci! da se zmirom prav lepo Pripravljate, kedar k sveti spovedi greste. Neskončno usmiljenemu Jezusu, predobremu pastirju vaših duš, bode to neizrečeno všeč: Šolske katekeze. II. 12 170 odpustil vam bode po svojem namestniku, mešniku, vse vaše grebe. Oj, ne zabite vam že znanega, res zlatega izreka: Ce si grešilo, dete moje! Skusi zbrisati grebe svoje. Lizika, mi li moreš povedati, kar sem vam zdaj o dobrem fantičku Izidorju pripovedoval? Pripoveduj nam počasi in glasno. Kaj nas uči poboljšani fantiček Izidor? Kaj mora tedaj dete, če je grešilo? Ce si grešilo, dete moje! Skusi zbrisati grehe svoje. Enajsti člen vere. Valentek, o enajstem členu vere bodeš pa ti bral. Kako se glasi enajsti člen vere ? Enajsti člen vere se tako glasi: U s t a j e n j e mesa. Kteri je ali kako se glasi enajsti člen vere? Ta člen vere nas uči, da bodemo kdaj vsi od mertvik ustali. Kaj nas uči ta člen vere? Ema, ti v me gledaš, kakor da bi rada dalje brala. No, le beri. Kaj je to: u staj en j e mesa? Ustajenje mesa je to, da bode Bog sodni den ... Ko je premili Jezus štirideseti den po svojem odsmertivstajenju na Oljski gori v prelepe nebesa šel, in so ga aposteljni gledali v nebo iti, glej! dva moža — angelja — sta stala pri njih v belih oblačilih, ter sta rekla: Možje ga- lilejci! kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo bode tako prišel — k sodbi —, kakor ste ga vi¬ deli iti v nebo. Djanje apost. 1, 10—12. Ljubi Jezus bode prišel poslednji den, ali konec sveta. Kdaj pa bode poslednji den ali konec sveta, nihče ne ve; Jezus pravi: Tistega dne pa ali ure nihče ne ve, tudi ne angelji v nebesih, ne Sin božji, — namreč po svoji človeški natori —, ampak le Oče. Marka 13, 32. Pri¬ kazale se pa bodejo konec sveta mnoge in velike znamenja na nebu, ter oznanovale splošno sodbo. Solnce bode namreč otemnelo, luna ne bode dala svoje svitlobe, zvezde bodejo padale z neba in moči nebeške se bodejo gibale. Matevž 24, 29. Vsa zemlja se bode potresla, tako da bodejo gore in griči razpadli. Morje bode svoje bregove preskočilo in šumelo kot grom. Ljudje pa, ko bojo vse te stra¬ hovite reči videli, bodejo straha usalinovali. Po teh grozepolnib dogodljejih pa se bode na nebu prikazal križ, na kterem je usmi¬ ljeni Jezus v naše odrešenje svojo predrago kri prelil. Za križem bode prišel naš preljubi Zveličar, ter se bode vidno izpod neba na zemljo spuščal, pa ne boren in zaničevan, kakor pervikrat, ko je rojen bil ; marveč na prestolu sede v znamenje svojega ve¬ ličastva, in angelji ga bodejo spremljali v znamenje njegove 171 oblasti. Na to pošlje vsegamogočni Jezus svoje angelje v vse kraje sveta, ki bodejo trobentali: Ustanite mertvi in pridite k sodbi. Glas angeljev se bode slišal v podzemeljskih krajih, v votlinah in jamah, kakor tudi v globočinah morja. Na glas angeljev pojde duša slehernega človeka, kar jih je od stvarjenja sveta do sod- njega dneva pomerlo, v grob svojega mertvega telesa, ter se bode ž njim sklenila in združila. Po tem grej o trupla vseh pomerlih žive iz grobov, kakor je nekdaj premili Jezus Kristus živ iz groba prišel. Glejte, ker se bodejo duše sklenile in združile s trupli, ki so večidel iz mesa, in pojdejo trupla žive, kakoršne so bile pred smertjo tu na zemlji, iz svojih grobov, zato molimo v enaj¬ stem členu vere: Ustajenje mesa. Venceslaj, kolikeri den po svojem odsmertivstajenju je ljubi Jezus v prelepe nebesa šel? Kdo je stal pri aposteljnih, ko so ga gledali v nebo iti? Kaj sta jim rekla angelja? Pokaj bode premili Jezus spet prišel ? Kdaj bode prišel k sodbi, ali sodit žive in mertve? Francka, kdaj bode poslednji den ali konec sveta? Kako je pa, da celo Sin božji ne ve, kdaj bode poslednji den ali konec sveta? Ali ne bodejo morebiti nekake znamenja oznanovale po¬ slednji den ali konec sveta? Kake znamenja? Viljem, kdo bode mertve k življenju obudil ali v življenje poklical? Kako se bode to godilo? Zakaj torej molimo v enajstem členu vere: ustajenje mesa? Da bodemo od mertvih ustali, uči uas priroda ali natora. Seme se—-pšenica, rež, koruza — v zemljo verže, v zemlji segnije; pa spet iz zemlje lepo priraste, cveti in zernje prirodi. Nemogoče se nam zdeva, pa vendar le je resnično. Solnce gre na večer v milosti božji za gore. Povsod je tema, vesele ptičice utihnejo, pridni ljudje počivajo, vse žive stvari so kakor da bi bile pomerle. Kedar pa v jutro milo solnce vse veličastno izza gor priplava, vse se oživi, živali in ljudje ustajajo znova okrepčani. Jesen vsa pri¬ roda ali natora jame umirati, drevje listje zgublja, travica in ostale rastline usahnujejo, po zimi pa vse pod terdim ledom in snegom pomerje; ali v vigredi jemlje vse oživljati se: drevje se ozelenuje in zemlja je vsa kakor prerojena. Kdo stori vse to? Vse¬ mogočni Gospod Bog. Mi zaspimo na večer, ter tako sladko po- spavamo črez noč, da celo nič ne vemo, kaj se godi okoli nas: smo, kakor mertvi; v jutro pa vsi znova oživljeni iz postelji usta- jamo. Vse to do živega spričuje, da bodemo od mertvih iz grobov ostali. Naj bi bila divja zver mertvo truplo razkosila in požerla, ali naj bi bil vihar razbošeno truplo v vse kraje sveta raznesel, ostalo bode zopet od mertvih. Gospod Bog je vsemogočen; kakor je naše trupla čudapolno stvaril in oživil, ravno tako bode tudi iz Se gnitih ostankov novo, živo truplo upodobil. Tudi sveto pismo stare in nove zaveze uči, da bomo od mertvih ustali. Prav živo popisuje v stari zavezi sveti mož, prerok 12 * 172 Ecehijel, odsmertivstajenje mertvih, kakor ga je v prikazni videl: „Gospodova roka je bila nad menoj, in me je peljala v duhu Go¬ spodovem, ter me je spustila na sredi polja, ki je bilo polno kosti. In me je peljala skozi nje povsod okrog; bilo jih. je pa silno ve¬ liko na polji, in so bile močno sube. In Gospod mi je rekel: Pre¬ rokuj od teh kosti, in jim reci: Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo. Glejte, jes bom duha v vas poslal, ter bote oživele. Ko sem pa prerokoval, ustal je šum, in glej gibanje: kosti so šle h kostem, sleherna k svojemu sklepu. Žile in meso so šle na nje, in koža se je razpela črez nje po verhu. Duh je šel vanje in so oživele, in stopile na svoje noge — prav silno velika truma.“ Ecehijel 37, 1—11. V novi zavezi pa o odsmertivstajenju odločno govori sam mili Jezus: „Besnično, resnično vam povem, da pride ura, in je že zdaj, ko bodejo mertvi slišali glas Sina božjega; in kteri bodejo slišali, bodejo živeli. Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kteri bodejo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sina božjega. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali , v vstajenje obsojenja—pogubljenja 11 —. Janez 5, 25. 28. 29. In vse¬ mogočni Jezus je tudi res mertve v življenje poklical, na primer mertvega mladenča v Naj mu — Lukež, 7, 11—18., mertvo Jajrovo hčerko Matevž 9, 18—26. Luk 8 , 41—56. Mat. 5 , 22—43. in mertvega Lazarja — Janez 11, 1—56., kar sami dobro veste. Gabrijela, kako se glasi enajsti člen vere? Ali nas ne uči že priroda ali natora, da bodemo od mertvih ustali? Kaj se zgodi s semenom, s pšenico, z režjo, ovsom itd. ko se v zemijo zagerne? Kaj ne, da se nam nemogoče zdeva, da bi kaj iz segnitega semena prirastlo? In vendar je res. Kaj je, kedar ljubo solnce v milosti božji za goro gre? Kako se po zemlji jesen in po zimi godi? Kako je pa v vigredi ? Ali mi kaj vemo, kaj se po noči okrog nas godi, ko sladko pospavamo ? Ali bo truplo tudi živo ustalo, ki ga je na primer divja zver razkosila in požerla? Kdo ga bode spet oživil? Zakaj ga more Gospod Bog oživiti ? Vincencij, ali nas tudi sveto pismo nove in stare zaveze uči, da bodemo od mertvih ustali? Kteri sveti prerok popisuje prav živo v stari zavezi odsmertivsta¬ jenje mertvih? Kako govori? Kdo pa v novi zavezi določno terdi, da bodemo iz grobov živi ustali? Kako govori preljubi Jezus? Genovefa, ali ni vsemogočni Jezus tudi mertve v življenje obudil? Ktere mertve kaj ? Pripoveduj nam, kako je mertvega mladenča v Najmu obudil? Vid, zdeva šemi, da veš, kako je vsemogočni Jezus Jajrovo hčerico v življenje poklical? Le povej nam! Kteri med vami pa ve, kako je vsemogočni Jezus mertvega Lazarja obudil? Bogomila? No, le lepo pripoveduj. Glejte, vse to nas živo in jasno uči, da bodemo kdaj, namreč poslednji dan ali konec sveta, k splošni ali drugi sodbi od mertvih ustali. Ko je bil brezbožni ali ajdovski Sirski kralj Antijoh Epifan, 173 t. j. imenitni, Jude v svojo oblast dobil, jih je silil zoper njih sveto vero ravnati. Gospod Bog je bil Judom po Mojzesu svinjetino jesti prepovedal? Hudobni kralj pa sili Jude, zoper postavo svinje¬ tino jesti. Veči del Judov malopridnega kralja sluša, ter vživlja svinsko meso. Bilo jih je pa tudi, ki so preljubemu Gospod Bogu zvesti ostali. Med njimi so bili neka mati — zavoljo svoje serč- nosti „Makabejska" imenovana — in nje sedmeri sinovi. Grozoviti kralj jih da z biči in volovskimi žilami pretepati. Najstareji sin brezbožnemu kralju tako-le govori: „Kaj prašaš in kaj hočeš od nas zvedeti? Pripravljeni smo raji umreti, kakor očetovske postave božje prestopiti". Ničvredni kralj se jako raztogoti, ter ukaže ponve in brončene kotle razbeliti, na to mu jezik odrezati, kožo z glave potegniti, tudi roki in nogi na konceh odsekati. Ko je že po vsem telesu pohabljen, ga reče v ogenj vreči in še zdihajočega v ponvi peči. Ko se v ponvi dolgo muči, se drugi z materjo vred med sebo opominjajo srečno umreti, rekoč: „Gospod Bog gleda na resnico, in nas bo potolažil, kakor je Mojzes v hvalni pesmi pričal in rekel: „In tolažil bo svoje služabnike." Ko je bil pervi umeri, pripeljejo drugega, za drugim tretjega, za tretjim četertega. Ko je četerti umiral, govoril je tako: Dobro je, da po ljudeh v smert dani imajo upanje v Boga, da jih bode spet obudil; tebi pa — o kralj — ustajenje ne bo k življenju — namreč ne k večnemu veselemu živ¬ ljenju. II. Makab. 7, 1—14. Radi in veseli so vsi sedmeri sinovi z materjo vred prenašali najskrajnejše muke iz ljubezni do ljubega Gospoda Boga. Raji so vsi grozepolno umerli, kakor da bi bili božjo postavo prelomili. Upali in vedeli so , da bodo vsi ustali k večnemu veselemu življenju. Res, dobri, v sveti veri stanovitni kristjani se ne bojijo niti bolečin, niti smerti, ker le predobro vejo, da jih unod groba čaka večno veselje. Gospod, enkrat tvoj glas Iz grobov zbudi nas, Zato naj groba, smerti Se človek ne boji. Volfgang, ali si kaj si zapomnil, kar sem vam zdaj pravil o hudobnem sirskem kralju, o Makabejski materi in njenih sedmerih sinovih? Le povej lepo. Kako je rekel četerti sin? Kaj ga je. tedaj oserčilo, da je tolikanj rad in vesel terpel in umeri? Ali se je do¬ bremu in zvestemu kristjanu treba bati bolečin in smerti? Zakaj ne ? Si li si zapomnil izrek o grobu in smerti? Gospod, enkrat tvoj glas Iz grobov zbudi nas; Zato naj groba, smerti Se človek ne boji. 174 Dvanajsti člen vere. Helena, ali že moreš dobro brati ? Poskusi! Kako se glasi dvanajsti člen vere? Dvanajsti člen vere se tako glasi: Večno življenje. Kteri je dvanajsti člen vere? Dvanajsti člen vere nam veleva, za res imeti ali verovati, da po sedajnem življenju, ktero se tudi časno imenuje — ker le nekoliko časa živimo —, pride večno življenje, ktero je brez konca in kraja. Kaj nam veleva dva¬ najsti člen vere za res imeti ali verovati? Kako se še imenuje sedajno življenje? Zakaj časno? Kaj je pa večno življenje? Adam, beri še ti dalje o dvanajstem členu vere. Kaj ve¬ rujemo in spoznamo z besedami dvanajstega člena vere? Z besedami dvanajstega člena vere spoznamo in verujemo . . . Kedar molimo dvanajsti člen vere: (Verujem) večno življenje, na znanje dajemo in terdimo, da po splošni sodbi bomo večno živeli, in sicer bomo večno — brez konca in kraja — živeli ali prav veseli v presrečnih nebesih, ali pa prav žalostni v strahovitem peklu. Zakaj besedi: „večno življenje 1 ' pomenjate v svetem pismu zdaj vesele nebesa ali večno zveličanje, tako pravi Bog sveti Duh v modrostim knjigi v 5, 16.: Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je njih plačilo; besedi „večno življenje" pomenjate pa tudi večno terpljenje v peklu, kakor sveti apostelj in evangelist Janez v svojem razodenju v 20, 14. pravi: In pekel in smert sta bila veržena v ognjeno jezero. To je, v peklu je večna smert ali večno terpljenje. O splošni sodbi sem vam že pravil, ko sem vam razlagal sedmi člen vere, ter vam povedal, da jo bo sklenil ne¬ skončno pravični Jezus tako-le: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo . ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Matevž 25, 34. Tako namreč poreče tistim, kteri bodo na njegovi desnici; onim pa, kteri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču, in njegovim angeljem — luciferju in njegovi derhali v peklu —. Matevž 25, 41. Na to pojdejo vsi na Jezusovi desnici ali pravični v prelepe nebesa, oni na levici ali pogubljeni pa v grozepolni pekel. V pre¬ srečnih nebesih se bojo želje svetnikov in izvoljenih popolnoma dopolnovale. Kaj pa so željeli svetniki in izvoljeni tukaj na zemlji? Priserčno so želeli, preljubega Gospod Boga nikoli ne žaliti, pri- serčno so želeli, njega od obličja do obličja gledati in brez konca se ga veseliti, priserčno so želeli, biti pri premili materi božji Mariji, pri lepih angeljih in pri vseh svetnikih in svetnicah božjih- Popolnoma ali do čistega se jim je dopolnilo, po čem so tolikanj goreče hrepeneli. V svetih nebesih neskončno svetega Gospod Boga nikoli ne bodo žalili, gledali ga bodo na veke v njegovi nepoved- ljivi lepoti, nikoli ne bojo mogli, nagledati se ga zadosti, ker božja lepota se ne more izreči. V prelepi tovaršiji Marije, ljubih angeljev, 175 svetnikov in svetnic božjih bojo vekomaj. Oh to je pač veselje, kterega noben človek umeti ni v stanu! Ignacija, kaj dajemo na znanje in kaj terdimo z besedami: (Verujem) večno življenje? Kaj pomenjate besedi „večno življenje" v svetem pismu? Kako bo toraj „večno življenje"? Ali še veš, kako bo neskončno pravični Jezus sodnji den ali o splošni sodbi vse ljudi sodil? Adalbert, kako pa bo neskončno pravični Jezus splošno sodbo skončal? Kam pojdejo toraj oni na desnici ali pra¬ vični? Kaj so svetniki in izvoljeni tukaj na zemlji priserčno želeli ? Kako se jim bojo njih želje v svetih nebesih dopolnovale ? Zakaj po¬ polnoma ali do čistega ? Kaj pa bo neskončno pravični Jezus onim na levici ali zaverženim rekel? • Pri splošni sodbi bo ljubeznjivi Jezus sosebno dobrih del od nas tirjal. Samo vera nam pač nič ne bo pomagala. Da le samo delavna vera nas svetih nebes vredne stori, pokazal je sam mili Jezus v tej lepi priliki: „Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devicam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pet jih je bilo nespametnih, pet pa pametnih. Petere ne¬ spametne so vzele svetila, olja pa niso vzele seb6; pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse device podremale in zaspale. O polnoči pa je šum ustal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti. listale so zdaj vse device, in so napravljale svoje svetila. Nespametne device pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilaugasujejo. Pametne pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcem in si ga kupite. Kedarso pa šle kupovat, prišel je ženin, in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se zaperle. Poslednjič pa pridejo tudi nespametne device, rekoč: Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril: Resnično, vam povem, vas ne poznam. Matevž 25, 1—13. Ženin je preljubi Jezus, nevesta je sveta rimsko-katoljška cerkev, device pa so vsi pravo¬ verni kristjani. Nespametne device, ki so imele sicer svetila, pa n e olja, so tisti kristjani, ki sicer vse verujejo, kar uči Jezusova namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev, pa nič dobrih del nimajo; zato jih ženin, neskončno pravični Jezus, ni pustil na ženitnino — jih ni sprejel v prelepe nebesa. Pametne device, ki so imele svetila z oljem vred, so pa tisti kristjani, ki ne le samo verujejo, kar sveta rimsko-katoljška cerkev v Jezusovem imeni uči, ampak tudi marljivo doprinašajo dobre dela, ki imajo toraj delavno vero. ~~ Johana, na kaj bo ljubi Jezus pri splošni sodbi sosebno gledal ? Ali nam ni prav živo v neki priliki razjasnil, da bo pri splošni sodbi sosebno dobre dela od nas tirjal ? Povej prelepo priliko! Kdo je ženin? Kdo je nevesta? Kdo so device? Ktere kristjane pa po- menjajo petere pametne device? Kako vero moramo tedaj imeti, če hočemo priti na ženitnino ali v presrečne nebesa? Aleksander, beri dalje. Kaj terdimo z besedo Amen? 176 Z besedo Amen terdimo, da . . . Kterokoli molitev skončamo, skončamo jo z besedo Amen; tudi sveto apostoljsko vero kon¬ čamo z besedo Amen. Beseda Amen ni slovenska, niti latinska, niti nemška; marveč hebrejska beseda. Besedo Amen so tudi Judi v svoji službi božji rabili. Kaj pa naznanjamo z besedo Amen? Z besedo Amen naznanjamo dvoje: zdaj namreč kaj poterjujemo z besedo Amen, zdaj pa kaj priserčno željujemo. Kedar na primer omolimo sveto apostoljsko vero in o koncu izustimo Amen, z be¬ sedo Amen poterjujemo vse, kar je zapopadenega v sveti apostoljski veri, kakor bi hoteli reči: Ja, terdno verujemo vse, kar smo zdaj omolili. Kedar pa na primer omolimo sveti oče naš, ali češčena si Marija in konečno rečemo Amen, z besedo Amen goreče po- željujemo, naj bi se res in gotovo zgodilo, kar smo ravno molili in česar ravno prosili. V svetem očenašu molimo in prosimo med drugim tudi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ko ob koncu svetega očenaša izustimo besedo Amen, ž njo priserčno željujemo, naj bi nam neskončno dobrotljivi Oče nebeški podelil vsega, česar je treba nam in vsem ljudem za dušo in telo. Jerica, ktero besedo izrečeš, kedar omoliš sveto apostoljsko vero? Ali je beseda Amen slovenska, latinska, ali nemška beseda? Kaj pomenja hebrejska beseda Amen ? Kaj hočemo izreči z besedo Amen, kedar omolimo na primer sveto apostoljsko vero? Kaj pa, kedar omolimo sveti očenaš? Skončal sem danes razlago svete apostoljske vere, ki v sebi hranjuje ob kratkem vse, kar mora vsak rimsko-katoljški kristjan vedeti in terdno verovati, ako hoče v prelepe nebesa priti; zakaj preljubi Jezus določno pravi: Kdor ne veruje, bo pogubljen. Mark. 16, 16. Molite, predragi otroci, radi in pogostoma sveto apostoljsko vero, pa tudi premišljeno molite; morate namreč vedeti, kaj da z ustmi izgovarjate, da boste .poterjeni v sveti veri. Sveti Peter — ne apostelj in vidni namestnik Kristusov na zemlji — imenovan Veroneški, ker je bil rojen na italijanskem v mestu Veroni, je imel krivoverske stariše. Ubogi fantiček Peterček je bil tedaj v veliki veliki nevarnosti, na veke pogubljenemu biti. Toda neskončno dobri Gospod Bog se malega Peterčka usmili. Ker v domačem kraji ui bilo nobene krivoverske šole, izročijo ga oče katoljškemu učitelju. Oče so si mislili, Peterček se bo že pozneji krive vere naučil. Ali človek nareja, Bog pa naredi. Preljubi Gospod Bog ni hotel, da bi bil Peterček krivoverec. Pridni Peterček se v katoljški šoli ni učil samo brati, pisati, računiti in drugih reči, ampak naj- poprej svete apostoljske vere, in kmali se je čutil s čudovito močjo k sveti rimsko-katoljški cerkvi nagibanega. Nekega dne, ko gre ravno iz šole, sreča ga stric — brat njegovega očeta — njegov in ga upraša, kaj se je naučil. Peterček stricu gladko moli' sveto apo¬ stoljsko vero. Strica, zakletega krivoverca, sosebno razkačijo besede: ,,Stvarnik nebes in zemlje,“ ter si na vso moč prizadeva, Peterčku 177 dopovedati, da ne vsemogočni Gospod Bog, marveč hudič je vse vidno stvaril. Ali Peterček zagovarja in brani sveto apostoljsko vero in njeno katoljško — pravo — razlago z razumnostjo in stanovit¬ nostjo, ktera je njegove leta visoko presegala. Ves serdit gre stric k očetu pregovorit jih, da bi pač Peterčka več ne pošiljali v ka¬ toljško šolo. Oče ga dajo pozneji v više šole v mesto Bolonijo, ktere so tudi katoljške bile; ker zmiraj so še mislili, Peterček bo še goreč krivoverec. Ali vse drugače se je dogodilo. Ko Peterček odraste, pridruži se menihom , kteri so se imenovali Dominikam. Dominikam so pa najbolj zoper krivo vero pridigovali. Peter je ves navdušen zagovarjal in branil sveto rimsko-katoljško vero, ter goreče pridigoval po vseh krajih zoper krivo vero. Veliko krivo¬ vercev je spet pripravil v sveto rimsko-katoljško cerkev. Vsled tega so jeli terdovratni krivoverci Petra jako čertiti. Cio zarotili so se, ga umoriti. Podkupili so morivce. Na potu med mestoma Milanom in Komom ga sovražni morivci napadejo; eden izmed njih Petra mahne dvakrat s sekiro po glavi. Sveti Peter, ko se zgrudi, jame sveto apostoljsko vero moliti, kakor se je je kot otrok bil naučil, pomoči perst v kri, ktera mu je vrela iz ran in zapiše na zemljo besede: Verujem v Boga Očeta. Morivec, ko to vidi, mu bodalo po¬ tisne v bok, in tak sveti Peter življenje konča dne 6. aprila 1252, star 47 let. Ker je svoje življenje dal za sveto rimsko-katoljško vero, imenuje se mučenec. Sveti Peter je največ v misel jemal in najraji govoril o tem, kar mu je najbolj pri sercu bilo, namreč o sveti rimsko katoljški veri. Res pobožni ljudje se le o pobožnih, božjih rečeh radi pogovarjajo; hudobni, ničvredni ljudje se pa po svojih gerdih pogovorih razodevajo, da jih prav leliko spoznavljamo in se jih varujemo! Cesar serce polno je, To iz ust človeku vre. Aleš, kaj sveta apostoljska vera v sebi hranjuje? Ali bo v prelepe nebesa prišel, kdor ne veruje ? Kaj pravi sam ljubi Jezus? Ktero molitev morate tedaj radi, pogostoma in premišljeno moliti, da bote poterjeni v sveti veri? kteri pridni fantiček je kaj rad in pobožno molil sveto apostoljsko vero? Kaj nam moreš povedati o svetem Petru Veroneškem? Bogomila, o čem pobožni, pošteni ljudje najraji govorijo? O čem pa hudobni, ničvredni ljudje? Po čem za- •noremo spoznavljati bogoljubne in hudobne ljudi? Kterih se mo¬ ramo na vse varovati in izogibati? Zakaj pobožni ljudje radi o lepih, preljubemu Gospod Bogu dopadljivih rečeh govorijo, hudobni pa 0 gerdih, nespodobnih? Tako je: Česar serce polno je, To iz ust človeku vre. 178 Drugi del ali drugo poglavje. O upanju. I. Razdelek. Kaj je kerščansko upanje. Pervo poglavje katekizma v sebi zapopada prelepi nauk o veri sploh in sosebno nauk o sveti rimsko-katoljški, ter edino zve¬ ličavni veri. Sveta rimsko-katoljška vera nas uči, da je en Bog v treh osobah, in da je troj edini Bog vsemogočen, neskončno dobrot¬ ljiv, ki očetovski za nas skerbi; da je neskončno usmiljen, da nam tedaj rad naše grehe odpušča, ako se jih le prav iz serca skesamo in zgrevano in popolnoma obtožimo njegovemu namestniku ali po¬ stavljenemu spovedniku. Kdor tedaj živo in terdno veruje, da je preljubi Gospod Bog vsegamogočen, neskončno usmiljen: ta se bo tudi terdno zanašal, da mu bo premili Gospod Bog podelil vsega, česar mu je treba za telo — živeža, obleke, zdravja — in za dušo — odpuščenje grehov, milost božjo, veselje do molitve, do božjih reči —. Bo toraj od preljubega Gospod Boga vse dobro pričakoval ali upal. Glejte! ravno zato se v katekizmu za naukom o sveti rimsko-katoljški veri precej razlaga veseli nauk o keršanskem upanju; ker sveta rimsko-katoljška vera je korenina vsega dobrega. Drugo poglavje katekizma po tem takem v sebi ima preveseli, utolažljivi nauk o upanju sploh in sosebno o kristjanskem ali ker- ščanskem upanju. Iz vere se izhaja upanje. Da si ložej za¬ pomnimo naukTo kerščanskem upanju, razpada poglavje o kerščan- skem upanju v dva oddelka ali razdelka, dva majhna dela—. Pervi razdelek govori o keščanskem upanju; drugi pa o molitvi. I. Razdelek: kaj se pravi kerščanski upati. Alfons, o drugem poglavju, o kerščanskem upanju boš pa ti jel brati. Kaj se pravi: kerščansko upati? Kerščansko upati se pravi: terdno se zanašati, da . . . Povej nam, kak nauk v sebi ima pervo poglavje katekizma? Kaj nas uči sveta rimsko-katoljška vera? Kdor toraj živo in terdno veruje, da je preljubi Gospod Bog vsemogočen, neskončno dobrotljiv, neskončno usmiljen, kaj bo od njega pričakoval ali upal? Zakaj se tedaj za naukom o sveti rimsko- katoljški veri precej razlaga preveseli nauk o kerščanskem upanju ? Prav, ker namreč iz vere se izhaja upanje. Zdaj pa dobro poslu¬ šajte, ker vam bom razjasnil, kaj se veli kristjansko ali kerščansko upati. Kaj se pravi sploh ali človeški upati, vam je že znano. Kteri more povedati, kaj se veli sploh ali človeški upati? — Benedikt? No, pa povej. Prav si povedal. Sploh ali človeški upati namreč se veli: od koga — od očeta, matere, strica — nekaj dobrega, pri¬ jetnega, veselega, na primer belega kruha, lepo knjigo, novo obleko, pričakovati. Kaj pa bo kristjanski ali kerščanski upati ? Kerščanski upati je, tako upati ali kaj veselega, dobrega, prijetnega pričako¬ vati, kakor nas je preljubi Kristus učil — zato kristjanski ali ker¬ ščanski upati —. Kako pa nas je učil upati ali kaj dobrega, pri¬ jetnega, veselega pričakovati predobri Kristus ? Ter dno, to je, pre¬ pričani moramo biti. da nam bo preljubi Gospod Bog ali Oče ne¬ beški dal, kar nam je obljubil, tako kakor je otrok prepričan, da bo dobil od očeta in matere, kar sta mu obljubila. Otrok misli, da ni mogoče, da bi mu oče in mati ne dala, kar sta mu obljubila. Tako terdno moramo tudi mi upati. Zdaj boste lehko vedeli, kaj se pravi kerščanski upati? Kerščanski ali kristjanski upati se pravi: terdno se zanašati ali nadjati, da nam bo Bog dal, kar nam je ob¬ ljubil. — Jožefa, koliko razdelkov ali manjih delov ima drugo po¬ glavje katekizma ali poglavje o upanju? Kak nauk ima v sebi pervi razdelek? Kak pa drugi razdelek? Kaj se veli sploh ali člo¬ veški upati ? Kaj se pravi pa kristjanski ali kerščanski upati ? An- drejček, kako upati nas je učil premili Kristus ? Kaj se veli terdno upati? Kaj misli otrok, kteremu so oče kaj obljubili? Glej! tako terdno moramo tudi mi upati? Kaj se toraj pravi kristjanski ali kerščanski upati? Veronika, beri dalje. Kaj upamo od Boga? Upamo od Boga večno življenje, ... Od ljudi pričakujemo ali upamo le samo pozemeljske reči, kakor kruha, obleke , denarja. Od predobrega Gospod Boga pa upamo sosebno nadzemeljske, to je, nebeške do¬ brote; ker nebeške dobrote nam je preljubi Gospod Bog pred vsem drugim obljubil. Obljubil nam je namreč večno — srečno — živ¬ ljenje, to je, prelepe nebesa ali večno zveličanje — da se nam bo po smerti vedno prav dobro godilo —. Toda hočemo večno zve¬ ličanje doseči, moramo storiti, kar premili Gospod Bog od nas za¬ hteva: moramo namreč radi moliti, božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati, greha se zvesto varovati in srečno ali v milosti božji umreti. Po takih pripomočkih bomo dospeli v svete nebesa. Tudi pripomočke , večno zveličanje doseči, nam je obljubil ne¬ skončno dobrotljivi Gospod Bog. Tonek, kaj upamo ali pričakujemo od ljudi — od očeta, matere, botra — ? Kaj pričakujemo ali upamo pa od predobrega Gospod Boga? Kaj je večno življenje? Kaj pa nam pomaga v pre¬ srečne nebesa priti ? Ali nam je preljubi Gospod obljubil tudi pri¬ pomočke, večno zveličanje doseči? Kaj — vse — upamo od Boga? r Valburga, ti pa že dolgo nisi iz katekizma brala; beri zdaj. ^ a k a j upamo? Upamo, ker je Bog vsemogočen, ... Kaj do¬ brega, prijetnega, veselega pričakujemo ali upamo od človeka, ki 180 kaj premore ali kaj ima, ki gotovo spolnuje, kar obljubi, in rad da — je dobrotljiv — in je mehkega serca — je usmiljen —. Kdor nič ne premore ali nič nima, ne more dati; toraj tudi nič od njega ne upamo. Kdor ne spolnuje, kar obljubi, — dasi tudi ima — od takega nič ne upamo. Kdor ima, pa ne da — ni do¬ brotljiv — od njega nič ni dobrega pričakovati. Kdor je terdega serca ali neusmiljen, tudi od njega ne moremo nič dobrega pri¬ čakovati. Od ljudi tedaj ne moremo vselej kaj dobrega, prijetnega, veselega pričakovati ali upati, ker nekteri nič nimajo in toraj ne morejo dati; nekteri imajo, pa ne dajo; ker se radi lažejo, niso dobrotljivi, so terdega serca. Le samo od premilega Gospod Boga moremo in moramo vse dobro, vse prijetno, vse veselo pričakovati ali upati in sicer zato, ker je a) vsemogočen: more vse storiti, b) ker je v spolnovanju svojih obljub zvest; kar obljubi, gotovo resnično dopolnuje: c) ker je neskončno dobrotljiv: noben tako rad ne daje, kakor on; in d) ne¬ skončno usmiljen: njemu se ubogi revež zmiraj .smili. Ravno zato preljubi Gospod Bog more spolniti, kar je obljubil, ker je vsemo¬ gočen in zvest v spolnovanju svojih obljub; in hoče spolniti, kar je obljubil, ker je neskončno dobrotljiv in usmiljen. Avguštin, od kterega človeka boš kaj dobrega, prijetnega, ve¬ selega pričakoval ali upal? Ali boš kaj upal od onega, ki nič nima? Od onega, ki ne spolnuje, kar obljubi? Od onega, ki ne da ali ni dobrotljiv? Od onega, ki je terdega serca ali ni usmiljen? Ali moremo po tem takem od ljudi vselej kaj dobrega, prijetnega, ve¬ selega pričakovati ali upati ? Zakaj ne ? Urška, od koga pa moremo in moramo zmirom kaj dobrega, prijetnega, veselega pričakovati ali upati? Zakaj le samo od preljubega Gospod Boga? Zakaj nam toraj more predobri Gospod Bog dati, kar je obljubil? In zakaj nam hoče dati, kar je obljubil ? Bernardek, tudi ti moraš dalje brati. S čim se kerščan- sko upanje obuja? Kerščansko upanje se obuja sosebno z mo- litevjo. Ako hočemo od koga, na primer, od očeta, matere, tete, kaj dobrega, prijetnega, veselega pričakovati ali upati, moramo prositi. Ti Videk, bi rad, da bi ti oče molitevno knjižico ali obleko kupili; toraj prosiš očeta: „Preljubi moj oče! prelepo vas prosim, kupite mi molitevno knjižico , novo obleko.“ Oče ti obljubijo ku¬ piti. Ti zdaj molitevno knjižico pričakuješ ali upaš, ktero so ti oče vsled tvoje lepe prošnje kupiti obljubili. Glej, tako se tvoje upanje ponavlja ali obuja. Ravno tako se tudi ponavlja ali obuja kristjansko — kerščansko — upanje, to je, moremo se terdno zanašati ali nadjati, da nam bo premili Gospod Bog dal, kar nam je po¬ treba, ker smo ga prav lepo in ponižno prosili in k njemu molili. Ako smo ga prav priserčno prosili in k njemu molili, dal nam bo svoje pomoči, da bomo radi molili, po božjih in cerkvenih zapo¬ vedih zvesto živeli, v milosti božji umerli in srečno dosegli večno 181 zveličanje. Zato pravimo: kristjansko — keršansko — upanje se z molitevjo obuja ali ponavlja. Terezika, ti bi rada, da bi ti mati novo obleko kupili, kaj boš storila? Mati ti obljubijo kupiti, kaj se v tebi obuja ali po¬ navlja? Zakaj so ti mati obljubili kupiti? Ako hočemo od pre¬ ljubega Gospod Boga kaj prijeti, kaj moramo tudi? In če smo prav priserčno molili, kako se moramo zanašati ali nadjati, da nam bo dal? S čim se tedaj obuja ali ponavlja kristjansko — kerščansko — upanje ? Pobožni mož Job je živel tisti čas, ko so Izraeljci v egip¬ čanski sužnosti zdihovali. Bival je v pusti Arabiji v deželi Hus. Bil je mož brez vse zvijače in goljufije, in pošten. Imel je sedem sinov in tri hčere. Bil je pa tudi sila bogat. Posestoval je sedem tisuč ovec, tri tisuče kamelj, pet sto jarmov volov, pet sto oslic, in sila veliko družine. Bil je velik — imeniten — med vsemi jutrovci ali Arabljani. Neskončno modri Gospod Bog je pripustil, da so po¬ božnemu možu vsi otroci pomerli, da je prišel ob vse premoženje in da je naposled hudo-hudo bolezen dobil, ktera se imenuje gobe. Ves život mu je otekel, zlasti pa ste mu nogi otekli, tako da ste slonovim bili podobni — nenavadno debeli —. S črepino je gnoj po životu stergal. Ali vendar le je terdno v preljubega Gospod Boga zaupal. Njegova žena ga zasmehuje, ter reče: Pokaj v Boga zaupaš, saj ti noče pomagati? Bogoljubni Job jej odgovori: Govoriš, kakor brezbožnih, hudobnih žen ena. Ako smo dobro iz roke božje prijemali, zakaj bi hudega ne sprejeli? V vsem tem pobožni Job s svojimi ustnicami ni grešil. In ko so ga njegovi prijatlji zavoljo njegove vdanosti v voljo božjo zasramovali, rekel jim je: „Ako bi me — premili Gospod Bog — tudi umoril, bom va-nj zaupal.“ Ker je bogoljubni Job v neskončno dobrotljivega Gospod Boga celo v največi revščini tolikanj terdno zaupal, oblagodaril ga je napo- slednje, ter mu dal veliko pridnih otrok, mnogo premoženja in ®u živeti še sto in štirideset let. Job. 1, 2, 13, 15. 42, 12—16. l’ako neskončno dobri Gospod Bog poplača, kdor va-nj terdno in stanovitno zaupa, ker on svojih nikdar nikoli ne zapusti. Upadlo mi ne bo serce, Zakaj moj Bog mi dobro če. Blažek, kako moramo v premilega Gospod Boga zaupati ? 'vdaj moramo sosebno v preljubega Gospod Boga terdno in stano¬ vitno zaupati? Bes, v bolezni, v revščini, v stiski. Ali veš, kteri sveti mož je v revščini in bolezni terdno, stanovitno zaupal ? Povej vse lepo o pobožnem možu Jobu. Ali smemo kdaj žalostni, nevoljni biti, ako smo ubogi, bolni, nas neumni ljudje zasramujejo? Zakaj ne ? Povej lepi izrek. Upadlo mi ne bo serce, Zakaj moj Bog mi dobro če. 182 II. Razdelek. O molitvi. Doveršili smo pervi razdelek — majhni del — drugega po¬ glavja, in se učili, kaj se veli sploh ali človeški in kristjanski — kerščanski — upati. Zdaj pričnemo drugi razdelek — majhni del — drugega poglavja. Ta razdelek ima v sebi zelo-zelo zanimiv in lep nauk, namreč nauk o molitvi. O drugem razdelku pa bo jel brati Bogomir. II. Razdelek. O molitvi. §. 1. O molitvi sploh. Kaj je molitev? Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. V pervem razdelku smo se učili, da se kerščansko upanje obuja sosebno z molitevjo. Ako toraj molimo prav goreče k preljubemu Gospod Bogu, prejeli bomo, česar smo prosili. Toda vsaka molitev pre¬ milemu Gospod Bogu ne dopada; zato nam je treba vedeti, kaj je molitev ali kaj se veli moliti, da bomo mogli prav moliti. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu, ali moliti se pravi, duha k Bogu povzdigovati. Duh je pa duša. Duša je pa bitje, ki ima um in voljo, telesa pa ne. Z umom mislimo v glavi, z voljo pa v sercu želju- jemo. Po tem takem se moliti veli: misli in želje povzdigovati k preljubemu Gospod Bogu, to je, kedar molimo, moramo v glavi misliti na to in v sercu hoteti, želeti in čutiti to, kar izrekamo z ustmi, Tekla, koliko majhnih delov ali razdelkov ima drugo poglavje katekizma? Kak nauk zapopada pervi razdelek? Kak pa drug raz¬ delek? Kaj je molitev ali kaj se pravi moliti? Kaj se pravi duha k Bogu povzdigovati? Kaj je duša? Kaj se tedaj prav za prav pravi moliti? Ker se moliti pravi, v glavi misliti in v sercu čutiti, kar z ustmi izgovarjamo, zamoremo moliti na dva načina, namreč ali samo misli in želje k premilemu Gospod Bogu povzdigujemo, brez da bi jih z ustmi izgovarjali — tako molimo znotranje: z no¬ tranja molitev —; ali pa, kar v glavi mislimo in v sercu čutimo, z ustmi izgovarjamo, po besedah naznanjamo — tako mo¬ limo zunanje: zunanja, ustna, besedna molitev. Tako je v stari zavezi znotranje ali v glavi in sercu molila Ana, žena poštenega moža Elkana, v Sionskem tempeljnu. Prosila je pre¬ ljubega Gospod Boga, naj bi jej dal pobožnega sineka. Bilo je Ani bridko pri sercu, ter je molila k Gospodu, in se je obilno jokala. Storila je obljubo, rekoč: Gospod vojskinih trum, ako se ozreš in pogledaš na nadlogo svoje dekle in mi daš sina, dala ga bom Go¬ spodu vse dni njegovega življenja — bo zmirom v tempeljnu Go¬ spodu služil. Ko je dolgo molila pred Gospodom, ju je veliki du¬ hoven Heli na nje usta gledal. Ana je namreč v svojem sercu 183 govorila, le samo njene ustnice so se majale, glas pa se celo ni slišal. I. knjiga Kr. 1, 9—14. Zunanje molimo na primer v šoli, v cerkvi, doma, ko z ustmi izgovarjamo, kar v glavi mislimo inv sercu čutimo. Znotranja molitev je zmirom dobra, zunanja, ustna, besedna pa le samo takrat, ako ob enem v glavi mislimo in v sercu čutimo, kar izrekamo z ustmi. Boštijanek, kaj se pravi moliti ? Na kolikeri način zamoremo moliti? Kedaj molimo samo znotranje? Ali veš, ktera pobožna žena v stari zavezi je molila samo znotranje? Rozalija, kedaj molimo zunanje? Kako molimo na primer v šoli, v cerkvi, doma? Zakaj zunanje? Ktera molitev je boljša, ali znotranja ali zunanja? Zakaj znotranja? Kedaj je pa tudi dobra zunanja? Ali takrat kaj velja zunanja molitev, ako ne mislimo v glavi in v sercu ne čutimo ob enem, kar z ustmi izgovarjamo? Ali oreh je zakaj, če nima jedra? Kaj s takim orehom storiš ? Glej, tako tudi neskončno sveti Gospod Bog zaverže našo molitev, ako je le samo zunanja, to je, ako ob enem v glavi ne mislimo in v sercu ne čutimo, kar z ustmi izrekamo. Naj pa znotranje ali zunanje molimo, moramo moliti. 1. v presvetem Jezusovem imeni, to je, moramo spoznati, da nismo vredni, da bi nas uslišal preljubi Oče nebeški; marveč da nam je mili Jezus po svoji britki smerti na križu za¬ služil, da nas predobri Gospod Bog sluša in uslišuje. „Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imeni, vam bo dal.“ Janez 16, 23. — Cirilek, na kolikeri način zamoremo moliti ? Naj si pa molimo znotranje ali zunanje, kako moramo pervič moliti? Kaj se pravi m oliti v imeni Jezusovem? Kaj pravi premili Jezus? 2. moramo moliti sskesanim ali zzgrevanimsercem, l'° je, mora nas pri sercu peči in boleti, da smo grešniki, in mo- ramo imeti resno voljo, poboljšati se. Preljubi Jezus nam pripo¬ veduje to le: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, in eden cestninar — ki ob cesti ali ob mostu harmico ali mutnino po¬ bira —. Farizej je stal, in je sam pri sebi to molil: Bog! za¬ hvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, Prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Se postim dvakrat v tednu, d a jem desetino od vsega, kar imam. Cestninar je pa od daleč stal, M še oči ni hotel proti nebu vzdigniti; marveč je terkal na svoje Persi, rekoč: Bog, bodi milostiven meni grešniku! Vam povem, ta je šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri se po¬ suje, bo ponižan, kdor se pa ponižuje, bo povišan. Lukež 18, 10 —15. Tolikanj gleda premili Oče nebeški na skesano, zgrevano serce pri molitvi. Rotija, kako moramo drugič moliti ? Kdaj molimo s skesanim z zgrevanim sercem? Kaj pripoveduje priserčni Jezus o dveh Go vekih: o farizeju in cestninarju? 3. moramo moliti z izročenjem v voljo božjo, to je, 184 kedar molimo, moramo izročiti se v božjo voljo, ter prepustiti pre¬ milemu Očetu nebeškemu, da nas po svoji modri previdnosti ali usliši ali pa ne. Tako je ljubeznjivi Jezus veliki četertek po zadnji večerji na Oljski gori ves vdan v presveto voljo svojega nebeškega Očeta molil, ter je v znamenje najglobokejšega poniževanja pred svojim ljubim Očetom na svoj obraz padel, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih — ta britka smert —; pa vendar ne, kakor jes hočem, marveč kakor ti — ne moja človeška, marveč tvoja božja volja naj se zgodi—-.Matevž26, 39. Ako bi bil kdo med vami bolen, mora tako-le moliti: Moj preljubi, vsemo¬ gočni Oče nebeški, lepo ponižno Te prosim, ozdravi me; pa vendar ne kakor jes bočem, marveč kakor Ti hočeš. Dominik, kako moramo tretjič moliti? Kaj se pravi, z izni¬ čenjem v voljo božjo moliti? Kdo je ves udan v presveto voljo božjo molil? Kako je molil premili Jezus Kristus? Kako moraš na primer ti moliti, kedar te glava, roka, noga boli ? 4. moramo moliti stanovitno, to je, ne smemo jenjati moliti, ako nas preljubi Oče nebeški precej ne usliši, marveč mo¬ ramo prositi in moliti velikrat, več dni, več tednjev zapored. Ako ga kaj dobrega prosimo, na primer, da bi se lehko in dobro učili, da bi bili tihi, prizanesljivi, krotki, ponižni, gotovo nas bode uslišal. Mili Jezus nam pripoveduje naslednje: Sodnik je bil v nekem mestu, kteri se Boga ni bal, in za človeka ni maral. Bila je pa tudi neka vdova v tistem mestu, in je prišla k njemu, rekoč: Stori mi pravico zoper mojega nasprotnika ali sovražnika. Sodnik pa vdovi dolgo časa ni hotel pravice etoriti. Potlej je pa sam pri sebi rekel: Ako se ravno Boga ne bojim in za človeka ne maram, vendar, ker mi ta vdova nadlego dela, jej bom pravico storil, da zadnjič ne pride prav hudo me nadlegovat. Lukež 18, 2—6. Kakor vdova, moramo tudi mi stanovitno predobrotljivega Očeta prositi, in gotovo bodemo prejeli, česar prosimo. Boža, kako moramo četertič moliti? Kaj se pravi stanovitno moliti? Kaj nam preljubi Jezus o sodniku in vdovi pravi? Zdaj ko vemo, kaj se pravi moliti, na kolikeri način moremo moliti, in kako moramo moliti, nam je treba tudi vedeti, zakaj molimo. — Edmund, beri dalje. Zakaj molimo? Molimo zah) 1. da Boga . . . Kedar tedaj molimo, ne smemo moliti, da bi nas ljudje videli in hvalili, marveč da preljubemu Gospod Bogu dopadamo. Premili Gospod Bog ima najboljše lastnosti, je ne¬ skončno popolnoma bitje. Njegovi smo mi, njegovo je vse, ker je on vse stvaril in sicer zato, da vse njemu služi in ga časti. On je torej najviši Gospod. Njemu je vse podložno. Zato molimo, da Boga, najvišega Gospoda, po dolžnosti častimo. — Edvard, ali zato molimo, da bi nas ljudje videli in hvalili? Pokaj pa? Zakaj smo dolžni Boga častiti? Kako je Bog najviši Gospod? Da moram® preljubega Boga, najvišega Gospoda; častiti in moliti, nas tudi 185 sveti Duh opominja, rekoč: Pridite, molimo in padimo, in jokajmo — ker smo ga žalili — pred Gospodom, ki nas je stvaril. Psalm 95, ti. Regina, ali nas tudi sveti Duh opominja, da moramo Boga, najvišega Gospoda, častiti in moliti ? Vse dobro, kar nam neskončno dobrotljivi Gospod Bog podeljuje, daje nam iz zgoij ljubezni. Ni¬ kakor ae zaslužimo, da nam kaj daje. Priden otrok lepo zahvali očeta, mater, strica, ujca, teto, brata, botra, kedar kaj dobrega dobi, glejte, enako se moramo tudi mi predobrotljivemu Gospod Bogu zahvaliti, ter roke in serce k njemu povzdigovati, kedar koli kaj dobrega od njega prejmemo. Priserčno ga moramo zahvaliti sosebno po jedi. Celo takrat moramo zahvaliti preljubega Očeta ne¬ beškega, kedar pripusti, da nam hudobni ljudje krivico delajo, nas sovražijo in preganjajo, kedar dovoli, da smo hudo bolni, ker vse to nam služi v večno zveličanje, če po njegovi presveti volji smo tihi in poterpljivi. Kaj lepo uči sveti apostelj Pavelj: V vseli rečeh se zahvalite; zakaj to je volja božja v Kristusu Jezusu do vas vseh. I. Tes. 5, 18.-To je, za vse, tudi za terpljenje, ki je tudi k vašemu zveličanju, bodite hvaležni; zakaj to hoče Bog od vas vseh, kakor nam je po Jezusu Kristusu razodel. Po tem takem molimo 2. zato, da se Bogu za prejete dobrote zahvalimo. Egidek, od koga dobivamo v$e dobro ? Ali je preljubi Gospod dolžen, nam dobrote skazovati ? Kaj stori pridni otrok, če na primer od očeta, matere, botre kaj dobrega prejme? Kaj moramo tudi mi, kedar nam neskončno dobrotljivi Gospod Bog kaj dobrega podeli? Kedaj se moramo sosebno zahvaljevati preljubemu Gospod Bogu? Pavlina, ali se moramo zahvaljevati premilemu Očetu nebeškemu tudi takrat, ko pripusti, da smo hudo boleni , da nas hudobneži preganjajo ? Zakaj ? Kako nas uči sveti apostelj Pavelj ? Preljubi Gospod Bog ve, česar nam je treba, preden ga prosimo, ker je vseveden; in ker je neskončno dobrotljiv, nam hoče tudi pomagati. Toda predobri Gospod Bog hoče, da ga lepo ponižno prosimo, da tako pregledamo, da vse dobro le od njega pride. „Prosite in se vam bo dalo." Matevž 7, 7. Zato molimo, 3. da premilega Gospod Boga prosimo za to, kar nam je v prihodnje potreba, na primer živeža, sosebno pa, da radi in goreče n jemu služimo. — Otilija, zakaj še tretjič molimo? Ali prelju- beznjivi Oče nebeški ne've, česar nam je vprihodnje treba? Ali nas tudi mili Jezus opominja, da moramo prositi? Leliko boste Z( bj spoznali, da ima molitev razne imena, imenuje se namreč T častitev — kedar Boga, najvišega Gospoda, po dolžnosti ča¬ stimo — ; imenuje se 2. zahvalitev — kedar premilega Gospod Boga zahvaljujemo za prejete dobrote —; imenuje se 3. prositev 1 kedar preljubega Očeta nebeškega za kaj, na primer za zdravje, Prosimo —. Feliks, kako se kaj molitev imenuje ? Zakaj častitev ? ^nkaj zahvalitev? Pokaj prositev? Šolske katekcze. II. 186 Zakaj še dalje moramo moliti, o tem bode bral Ferdinand. Zakaj še molimo? Molimo tudi 4. za odpuščanje grehov, in da . . . Razun tega, da Boga, najvišega Gospoda, po dolžnosti častimo, ga za prejete dobrote za¬ hvaljujemo in prosimo zato, kar v prihodnje potrebujemo, moramo tudi še moliti, da bi nam neskončno usmiljeni Gospod Bog mi¬ lostno odpustil, ker ga vsaki den žalimo. Ali da nam bo odpustil, moramo grehe svoje serčno skesati, se jih spovedniku obtožiti in se resnično poboljšati. Le tako se smemo zanašati, da nam bo od¬ pustil, kedar ga prosimo. — Notburga, zakaj še molimo? Pa kaj moramo storiti, da nam bo neskončno usmiljeni Gospod Bog od¬ pustil naše grehe? Ali bi nam odpustil, ako bi se ne hoteli svojih grehov serčno skesati, jih spovedati se in resnično poboljšati se? Molimo še 5. da si od Boga izprosimo pomoči v splošnih in posebnih po¬ trebah. Kaj so splošne potrebe, in kaj posebne? Splošne potrebe so take, ki zadevajo brez razločka vse ljudi. Taka splošna potreba je na primer , da bi vsi ljudje po vsem svetu božje in cerkvene zapovedi natanjko spolnovali, ter sveto živeli. Ker pa brez božje pomoči nič ne premoremo storiti, moramo premilega Gospod Boga pomoči prositi, rekoč: Predobri Gospod Bog, daj meni in vsem ljudem po vsem svetu prav sveto živeti in po smerti v prelepe nebesa priti. To se pravi moliti v splošnih potrebah. Splošna po¬ treba je „ da bi vsi ljudje — ker smo vsi grešniki — svoje grehe dobro spoznali, se jih zgrevali, božjemu namestniku se jih spo¬ vedali in se za res poboljšali; ker po drugem potu grešniki ne morejo večno zveličanje doseči. Ako toraj molimo: Neskončno usmiljeni Oče nebeški, prosim te prav ponižno, daj meni in vsem grešnikom po vsem svetu resnično spokoriti se, molimo v splošnih potrebah. Splošna potreba je dalje živež, ker ljudje po vsem svetu brez živeža ne morejo obstati. Brez živeža bi vsi ljudje in vse ži¬ vali po. vsem svetu pomerli. Ako toraj molimo: Oh neskončno do¬ brotljivi Oče nebeški! daj meni in vsem ljudem in živalim povsem svetu potrebnega živeža, molimo v splošnih potrebah. Posebne po¬ trebo so pa take, ktere le nektere ljudi in nektere kraje zadevajo. Tako moramo posebno moliti za svoje stariše, ker nam mnogo dobrega storijo; za svoje brate, sestre, sorodnike in dobrotnike, ker smo ž njimi v sosebni — v bolj tesni — zvezi; za papeža, škofa, duhovne, za cesarja in njegove namestnike, ker so naši oblastniki in voditelji in jim je tedaj treba posebnega razsvitljenja božjega; za kak kraj, okolico, faro, deželo, kjer je na primer suša, ali ne¬ prenehoma deževno vreme, ali huda bolezen ljudi ali živali umarja. Filip, ali moramo moliti tudi v splošnih in posebnih po¬ trebah? Kaj so splošne potrebe? Kedaj bi ti molil v splošni po¬ trebi? Kedaj še? Kaj so pa posebne potrebe? Ti moliš na primer: Oh ljubi Oče nebeški, daj mojim starišem, bratom, sestram, so- 187 rodnikom sreče in kdaj v vesele nebesa priti, ali si molil v splošni ali v posebni potrebi? Zakaj v posebni potrebi? Nežika, ti moliš na primer: Oh neskončno modri Gospod Bog, razsvitljuj svetega Očeta rimskega papeža, in vse duhovne, cesarja in vse njegove na¬ mestnike, da naravnajo le samo to, kar je tebi v čast, nam pa v časni in večni blagor; ali si molila v splošni ali v posebni potrebi ? Plorijanek, v . . . . fari so ljudje hudo bolni. Ti moliš: Neskončno usmiljeni Oče nebeški, daj jim ljubega zdravja, ali si molil v splošni ali posebni potrebi? Zakaj v posebni potrebi? — Moliti še moramo, da si izprosimo od Boga pomoči v lastnih in bližnjega potrebah. Lastne potrebe so, ki zadevajo nas same. Ako nas na primer glava, želodec, roka boli, pa molimo: Oh predobri Gospod Bog, ozdravi mi glavo , želodec, roko , prosimo Boga pomoči v lastni potrebi. Ako smo božjo ali cerkveno zapoved prelomili, ter preljubega Očeta nebeškega žalili, pa molimo: Oh usmiljeni Gospod Bog, odpusti mi; prosimo Boga pomoči v lastnih potrebah. Bližnjega potrebe so, ki zadevajo bližnjega, na primer, očeta, mater, brata,. sestro, prijatlja, soseda. Sosedu je ogenj vse pokončal. Med vami nekdo prav serčno moli: „Oh neskončno dobrotljivi Oče nebeški! pomagaj ubogemu sosedu, obudi dobroserčne ljudi, da mu dajo živeža, obleke, in v pomoč priskočijo, da si hrame spet postaviti zamore“. Kdor tako moli, prosi predobrega Gospod Boga pomoči v potrebah bliž¬ njega. Nekega pobožnega moža hudobni ljudje preganjajo, mu kri¬ vico in škodo narejajo, ga dolžijo te in une pregrehe. Nekemu iz¬ med vas se po nedolžnem preganjani mož v serce usmili. On moli: Oh neskončno pravični Gospod Bog! utolaži po krivem preganjanega moža in vštikni njegove nasprotnike ali sovražnike. Ta prosi Boga v potrebah bližnjega. Monika, kaj so lastne potrebe? Kdaj bi toraj prosila preljubega Gospod Boga v lastnih potrebah ? Franček, tvoj tovarš Mihec je sila bolen. Ti moliš: „Oh vsemogočni Gospod Log, prelepo Te prosim, ozdravi mojega ljubega tovariša Miheca“. Si li prosil pomoči dobrega Gospod Boga v lastni ali v potrebi bližnjega? Zakaj v potrebi bližnjega? Kaj so tedaj potrebe bližnjega? Modesta, ti pa že dolgo nisi brala. Bodeš pa zdaj brala. Ali s mo dolžni moliti? Dolžni smo moliti, zakaj moliti . . . Da smo dolžni moliti, nas uči že zdravi človeški um. Človeški um nam veleva prositi, ako hočemo kaj imeti, zahvaliti se, ako smo kaj dobrega prejeli, čast skazovati vsakemu, kteri je časti vreden, d oraj s mo dolžni častiti predobrega Gospod Boga, ker je naš najviši Go- s P°d; ga zahvaliti, ker vse dobro od njega izhaja; ga prositi, ker si sami ne moremo pomagati. Da smo dolžni moliti, nas Jezus uei po svojem lepem zgledu. Kot pravi Bog ni od nikogar kaj po¬ treboval in vendar je molil. Molil je, preden je poslušalcem kruh delil, — Matevž 14, 19. in Lukež 9, 16 —, molil je celo noč, preden je aposteljne volil — Lukež 6, 12., — molil je v brhkosti, “d je na oljski gori v vertu Getcemani kervavi pot potil Ma cvz 13 * 188 26, 39.—, molil jena križn za svoje morivee— Lukež23, 34.—. Ako je usmiljeni Jezus molil, dolžni smo tudi mi moliti. Mili Jezus je pa tudi naravnost zapovedal, da moramo moliti. „Gospoda, svojega Boga, moli, in njemu samemu služi." Matevž 4, 10. ,,Pro¬ site in se vam bede dalo“. Matevž 7, 7. Gabrijelj , ali smo dolžni moliti? Kaj nas že udi, da smo dolžni moliti, da je toraj molitev ena izmed najimenitniših dolž¬ nosti naše vere ? Kaj nam veli že človeški um ? Kdo nas pa raz¬ ločno uči moliti? Kako? Kdaj je kaj premili Jezus molil? Ali nam tudi zapoveduje naravnost moliti? Glej, zato je molitev ena najimenitniših dolžnosti naše svete vere. Slednje uprašanje bode pa brala Mihela. Kje je zapopa- deno vse, za kar moramo moliti? Vse, za kar moramo moliti, zapopadeno je . . . Vsak človek je iz trupla in duše. Truplo in duša potrebujeta mnogo, da moreta živeti. Vsi ljudje po vsem svetu potrebujejo mnogo-mnogo, da morejo živeti po truplu in duši. Vse pa, kar je nam treba in vsem ljudem po vsem svetu na truplu in duši, je zapopadeno v prelepi molitvi, ktero imenujemo Oče naš. V očenašu toraj prosim predobrega Očeta nebeškega vsega, kar mi in vsi ljudje po vsem svetu potrebujemo na truplu in duši. Zato moramo prav pogostoma in radi moliti preimenit.no molitev Oče naš. Gregorij , koliko delov ima vsak človek? Ali veliko potre¬ bujeta truplo in duša, da moreta živeti? Kaj pa vsi ljudje povsem svetu? Kje je zapopadeno vse, kar je treba nam in vsem ljudem po vsem svetu? V kteri molitvi moramo tedaj prositi predobrot- Ijivega Očeta nebeškega vsega , kar potrebujemo mi in vsi ljudje po vsem svetu na truplu in duši? Ktero molitev moramo zato po¬ gostoma in radi moliti? Po storjenem grehu sta morala Adam in Eva iz preveselega raja iti. Hudo sta morala zdaj zemljo obdelovati. Napravila sta si vert, v kterem je bilo veliko drevja in zelišča. Žlahno polno klasje se je šibilo pod težo lepega, zrelega zerna. Tudi drevje je nosilo mnogo okusnega sadja. Adam in Eva z otroki vred bila sta na pri¬ jetnem griču, ter ogledavala lepo polje, ktero se je lesketalo v ve¬ černem solncu. Kar pristopi k njim Kerub — angelj —, ki je. vert veselja varoval; pa ni imel ognjenega in švigajočega meča vroči. Bil je zelo-zelo prijazen. Lepo jih pozdravi rekoč: „Glejte, ne raste vam kruh več sam ob sebi, kakor nekdaj; v potu obraza si ga mo¬ rate zdaj pridelovati. Ali po prestanem trudu se veselite sada, kte- rega ste si sami pridelali, in krasno se bliskečejo polni klasi. Go¬ spod Bog, ki je neskončno usmiljen, dal vam je v roke sredstvo, namreč delo, da si sami naredite vert veselja." Kes, zaverne Adam. velika je božja miloba, če tudi kaznuje. Kadi hočemo delati v potu obraza. Ali nekdaj je bil Gospod Bog nam bližej , nas je blago¬ slavljal, njegovo obličje nas je razsvetljevalo in poslušali smo njegov 189 preljubeznjivi glas. Zdaj z nami več ne občeva; oh, kaj nam je mesto tega v delež? „Molitev“ odgovori Kerub — angelj —. Po delu vam bodo v delež časni darovi, po molitvi pa nebeške mi¬ losti. In Adam pogleda v nebo z Evo in otroci, zahvali in moli. Zdaj se razvedri njegovo oko, obličje žari, in — Adam — reče: „Gospod je prijazen, in njegova dobrota je vekomaj.“ (Parabeln von Dr. Fr. A. Krumacher, 3. B. S. 151.) Res, po serčni, po¬ božni molitvi s preljubim Gospod Bogom občevamo, to je, se ž njim pogovarjamo , ter si izprosimo neštevilnih milost in dobrot. Zato pravi nek stari izrek: „Pobožna molitev je ključ v nebesa. 1 ' Matilda, zakaj sta morala Adam in Eva iz veselega raja iti ? Kako se je jima godilo zunaj presrečnega raja? Kaj sta si na¬ pravila? Kdo je k njima prišel? Kaj so se pogovarjali Kerub in Adam in Eva? Po kterern sredstvu zamoremo tudi mi s preljubim Gospod Bogom občevati ali žnjim pogovarjati se? Kaj je pobožna molitev? „Pobožna molitev je ključ v nebesa." Že vemo, kaj je molitev, zakaj molimo, zakaj smo dolžni moliti; vedeti še moramo, ktera molitev preljubemu Očetu nebeškemu sosebno dopada, in ktero moramo toraj prav radi in pogostoma moliti. Da bodete pa prelepo molitev Očenaš ali Gospodovo mo¬ litev dobro razumeli in toraj z zbranim duhom molili, vam jo bodem od besede do besede razlagal. Zato sledi zdaj nauk o Go¬ spodovi molitvi posebej. Henrik, beri §. 2. Od Gospodove molitve posebej. Kdo nas je učil moliti? Kristus, naš Gospod . . . Pervi, ki je moliti učil, bil je preljubi Kristus. Učil je pa moliti najprej svoje aposteljne. Po njegovem vnebohodu so šli aposteljni po vsem svetu — Marka 16, 15. — in učili vse narode — Matevž 28, 19., kar R o njega učiti slišali. Učili so jih — vse narode — tudi moliti. Ti so učili moliti svoje otroke in mlajše, ti spet svoje otroke hi mlajše, in tako naprej. Vas so učili moliti vaši stariši. Tudi jes vas moliti učim, ter popravljam, ako bi prav moliti ne znali. Glejte, tako smo se moliti naučili vsi od premilega Kristusa, Gospoda našega; zato pravimo: Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti. Povej, Henrik, kdo nas je učil moliti? Ali je tebe tudi pre¬ dobri Kristus moliti učil? Kdo pa je učil tvoje stariše moliti? Kdo Pa je najpervi učil moliti? Koga je premili Kristus najprej učil moliti? Koga so pa aposteljni učili moliti? Od koga smo se tedaj vsi moliti učili? Kako zato pravimo? Sedaj bodemo slišali, ktero prelepo molitev in kje nas jo je učil usmiljeni Kristus moliti. 190 Marta, beri to uprašanje. Kako nas je — prav za prav, ktero molitev — Kristus učil moliti ? Kristus nas je učil moliti Oče naš, ki se mu . . . Priserčna molitev, ktero nas je učil moliti preljubi Kristus, se imenuje „Oče naš" zato, ker se prične z ravno temi be¬ sedami, namreč: „Oče naš". Imenuje se pa tudi „ Gospodova mo¬ litev" zato , ker nas jo je učil moliti Kristus , ki je naš Gospod. Premili Kristus je pa naš Gospod, ker je nas s svojo britko smertjo rešil hudičeve oblasti, in nas sebi pridobil, da smo zdaj njegova lastina. Kdo nas je učil moliti — Marta? Ktero molitev nas je usmiljeni Kristus učil moliti? Zakaj se imenuje „Očenaš?" Zakaj pa »Gospodova molitev"? Kako je premili Kristus naš Gospod? Kje pa je priserčni Kristus učil aposteljne moliti prelepo molitev „Oče naš"? Ne deleč od Jeruzalema se nahajajo ostatki kapelice, ktera je stala na mestu, kjer je preljubi Jezus uepovedljivo goreče in pobožno molil. (Guill. Handb. 3. Thl. 2. Abth.) Njegovih učencev eden ga vidi moliti. Tudi on bi rad tako gereče in serčno molil. Ves ginjen in spoštovalno se mu toraj bliža, ter ponižno poprosi: »Gospod! uči nas moliti, kakor je tudi Janez — kerstitelj , ki je ljudi na Kristusov prihod pripravljal — svoje učence učil“. Luk. il, 1. Uči nas moliti tako z zbranim duhom in serčno, kakor ti moreš. Ves prijazen se oberne k njim, rekoč: „Kedar molite, ni¬ kar veliko ne govorite, kakor malikovavci; ker menijo, da bodejo zavoljo svojih veliko besed uslišani. Ne bodite tedaj njim enaki: zakaj vaš Oče ve, česar potrebujete, preden ga prosite. Vi tedaj tako molite: (Zdaj jim je »Oče naš" predmolil.) Matevž 6, 7—14. Ignacij , kje je premili Jezus učence svoje moliti učil »Oče naš?" O kteri priložnosti? Kaj jim je rekel? Marjetka, beri še ti. Kako se moli Oče naš? Očenaš se tako moli: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje. ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. In ne vpelji nas v skušnjavo; temuč reši nas hudega. Amen. Od učenca naprošen je usmiljeni Jezus predmolil „Oče naš". Moli — Ignacij — počasi in pobožno sveti „Oče naš." Nekteri molijo: ker si v nebesih, ali je prav? Kako pa se mora moliti? (Oče naš), kteri si v ne¬ besih. Veliko jih je, ki še molijo: „In nam odpust našim dolž¬ nikom ; te besede nimajo pač nobenega pomena. Kteri tako molijo, nepremišljeno molijo in preljubega Očeta nebeškega zelo žalijo. Ali veš, kako se prav moli? Kes: „In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Naučiti se morate prelepo molitev Oče naš moliti ravno tako, kakor je v katekizmu. Ako slišite kterega, ki tako ne moli sveti Oče naš, kakor je v ka¬ tekizmu; Bog ne daj, da bi ga zasmehovali, marveč podučiti ga morate z lepa. Veliko namreč jih sveti Oče naš ne moli prav zato, ker niso v šolo hodili in jih nihče podučil ni. 191 Da ima sveta apostoljska vera dvanajst členov ali delov, veste; vedeti pa tudi morate, koliko delov ima preimenitna molitev Oče naš ali Gospodova molitev. To uprašanje bode bral Izidor. Iz česa obstoji Gospo¬ dova molitev? (Po mojem mnenji bi bilo to uprašanje bolje nastavljeno: Koliko delov ima Oče naš ali Gospodova molitev?) Gospodova molitev obstoji . . . Ali še veš, koliko členov ali delov ima sveta apostoljska vera? Zakaj dvanajst? Koliko delov pa ima Oče naš ali iz česa obstoji Gospodova molitev? Ali je kak raz¬ loček med „Oče našem“ in Gospodovo molitvijo? Res ne: Oče naš in Gospodova molitev je ena in ista molitev. Zakaj se imenuje Oče naš? In zakaj Gospodova molitev? Dobro. Sv. Oče naš ali Gospodova molitev ima predgovor in sedem prošenj. Ktere besede ima predgovor in kaj pomenja? O pred¬ govoru bode brala Micka. a) Od predgovora. Kako se glasi predgovor? Predgovor se tako glasi: „Oče naš, kteri si v nebesih. « Kako se glasi pred¬ govor? Zakaj je predgovor pred prošnjami ali Kaj pomenja pred¬ govor? Kedar hočeš, ti Micka, od ljubega očeta ali dobre mame kaj imeti, na primer novo obleko ali novo molitevno knjigo, jih lepo ogovoriš: „Preljubi oče moj, predobra mama moja, zmirom ste me radi imeli, ter lepo za me skerbeli; mislim, da mi tudi zdaj ne bodete moje ponižne prošnje odbili: glejte, moja obleka je že vsa raztergana, ali nimam molitevne knjige. Oh priserčno vas prosim, kupite mi drugo obleko, kupite mi molitevno knjigo.« Glejte, dragi otroci, tako tudi z besedami predgovora: „Oče naš, kteri si v nebesih,« ogovorimo preljubega, predobrotljivega Očeta nebeškega, ter na znanje dajemo, da va-nj zaupamo, da nas bo rad poslušal in uslišal, česar ga.prosimo, ker je vsemogočen in neskončno usmiljen. — Jaka, kako se glasi predgovor? Kaj po¬ menja predgovor ali zakaj je pregovor pred prošnjami ? Ker veste, zakaj je predgovor pred prošnjami ali kaj pomenja predgovor, bodete tudi lehko spoznali, kdo je „Oče naš«, kteri je v nebesih. Magdalena, beri dalje. Koga kličemo s temi bese¬ dami? Sterni besedami . . . Oče naš, kteri je v nebesih, je toraj Bog sam. Ko je preljubi Jezus k Bogu molil, imenoval ga je svo¬ jega Očeta, ker je njegov edinorojeni Sin. „Oče moj! je molil na Oljski gori v vertu Getcemani, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih — terpljenja . . .« Matevž 26,39. „Oče! je molil za svoje morilce na križu, Oče! odpusti jim; saj ne vejo, kaj delajo«. Luk. 23, 34. Umiraje je molil: „Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo.« Lukež 23, 46. Tako nas je učil premili Jezus sam tudi v molitvi, preljubega Boga kot svojega Očeta ogovoriti. Janez, kdo je „Oče naš«, kteri je v nebesih? Kdo nas je učil, tudi v molitvi predobrega Boga ogovoriti kot svojega Očeta? 192 Ali je usmiljeni Jezus premilega Boga tudi v molitvi imenoval in ogovoril kot svojega Očeta? Kdaj? Oče naš, ki je v nebesih, je preljubi Bog sam. Zakaj pa imenujemo predobrega Boga „Očeta“? To uprašanje bode brala Ludovika. Zakaj pravimo Bogu „Oče“? Bogu pravimo „Oče“, ker je ... Iz dveh vzrokov ime¬ nujemo premilega Boga „ Očeta": 1. zato, ker je nas in vse ljudi po svoji podobi stvaril. Gotovo še veste, da, ko je pervega človeka — Adama — stvaril, je preljubi Bog rekel: „Narediwo človeka po svoji podobi in podobnosti." I. Mojz. 1, 26. Vsak človek je podoben premilemu Bogu po duši, ktera ima um in prosto voljo, telesa pa ne. Tudi preljubi Bog ima um in prosto voljo, tdesa pa ne. Samo ta razloček je med premilim Bogom in našo dušo, da ima predobri Bog najbolj popolnoma um in najboljšo voljo. Naša duša je podobna preljubemu Bogu, kakor hči svojemu očetu. Premili Bog je 2. zato „Oče", ker nas vsak trenutljej z ne- številnimi milostmi in dobrotami oblagodarja. Daje nam zdravja, kruha, ostalega živeža, obleke, svoje milosti. Ako neskončno do¬ brotljivi Bog ne da rasti kruha in ostalega živeža, vam stariši in ostali dobri ljudje tudi nič dati ne morejo. Jernejček, iz koliko vzrokov imenujemo premilega Boga, „Očeta“? Zakaj pervič? Kako smo preljubemu Bogu podobni? Zakaj imenujemo drugič predobrega Boga „Očeta“? Preljubega Boga imenujemo „Očeta“ in sicer rekamo „Oče naš ali naš Oče"; nikakor pa „Oče moj ali moj Oče." Čemu tako pravimo, bodemo kmali slišali. Naj pa še Lucika bere. Zakaj pravimo Bogu, „naš Oče"? Bogu pravimo naš oče , ker nas je vse . . . Vsled greha Adama in Eve smo bili vsi neskončno svetega Gospod Boga hudo žalili. Ni nas več rad imel. Vsi smo bili večne kazni ali pekla vredne se storili. Ali neskončno usmiljeni Jezus Kristus je s svojo grenko smertjo na sramotnem križu vse naše grehe zbrisal, ter nas oprostil večne kazni. Premilemu Očetu nebeškemu smo spet do- padli, sprejel nas je spet kot svojo ljube in mile otročiče. Spre- jemlje pa nas v svetem kerstu za svoje otroke, v kterern Bog sveti Duh v nas izbriše podedovani greh, da postajamo čisti, ne¬ dolžni in sveti, kakor prelepi angeljčki nebeški, toraj res otroci božji. Ker po svetem kerstu postajamo otroci preljubezujivega Očeta nebeškega, zadobimo ob enem pravico do prelepih nebes, to je, postanemo dediči božji; in ker je premili Kristus tudi s po¬ veličanim človeškim truplom že v svetih nebesih, smo toraj so¬ dediči Jezusa Kristusa. Ker po svetem kerstu postajamo otroci božji, je po tem takem premili Bog „Oče“ nas vseh; mi pa med sebo brati in sestre. Preljubi Bog toraj ni Oče moj ali vaš, ali ne- kterih ljudi, ali tega ali unega naroda, na primer le Slovencev, 193 ali Italijanov; Oče vseli ljudi, kolikor koli jih je po vsem svetu. Zato molimo: „Oče naš“. Jožek, zakaj molimo ali pravimo „Oče naš ali naš Oče 1 '; pa no „Oče moj ali moj Oče“? Ali nas je rad imel neskončno sveti Bog po grehu, kterega sta storila Adam in Eva? Kdo nam je zaslužil preveliko milost, da nas preljubi Bog spet rad ima? Kje nas pre¬ mili Beg spet sprejemlje kot svoje otroke? Ker po svetem kerstu postajamo res otroci božji, kaj ob enem zaiobimo? Kdo tedaj po¬ stanemo? Ali nismo tudi sodediči Jezusa Kristusa? Kako ali zakaj? Ker je preljubeznjivi Bog naš Oče, kdo smo tedaj med sebč ? Ali je tedaj predobri Bog Oče le moj ali tvoj, le Slovencev ali Itali¬ janov? Kako pravimo in molimo toraj ? Znano nam je zdaj, zakaj je preljubi Bog „Oče“, in zakaj molimo in pravimo „Oče naš ali naš Oče“; in ne Oče moj 11 . Raz¬ jasnjene še morajo biti besede: „kteri si v nebesih?" Lidvina. beri to uprašanje. Zakaj pravimo: kteri si v ne¬ besih? Pravimo: kteri si v nebesih, ker Bog, dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno . . . Premili Bog je čist ali zgolj duh; to je bitje, ktero ima najbolj popolnoma um in najboljšo voljo, telesa pa ne. Kot čist ali zgolj duh je toraj povsod, to je, po vseh krajih vsega sveta ob enem pričujoč. Ni ga ne nikjer nobenega kraja, kjer bi preljubeznjivi Gospod Bog ne bil. Toda sosebno v nebesih prebiva v nepovedljivo lepi svitlobi in veličastvu, kjer ga angelji in svetniki kleče molijo in od obličja do obličja gledajo. Zato pravi sv. pismo: „Ozri se — o Bog — z neba, in poglej s svojega svetega in s svojega veličastnega prebivališča. 11 Izaija 63, 15. Da angelji in svetniki neizrečeno lepega in dobrega Gospod Boga gledajo, kakoršen je, napolnuje jih s tolikim veseljem, da jim nič ni kaj mar za telesno jed; zato pravimo, da se jim uživati daje. Kedarkoli sveti Oče naš ali kako drugo molitev molimo, moramo si preljubeznjivega Gospod Boga sosebno v prelepih ne¬ besih pričujočega misliti. Tudi mili Jezus nas, potem ko smo pre¬ dobrega Boga kot Očeta svojega ogovorili, dalje moliti uči: kteri si v nebesih. Ob enem pa, ko molimo: kteri si v nebesih, moramo tudi goreče in priserčno hrepeneti po veselih svetih nebesih, ter s pobožnim življenjem je doseči si prizadevati. Tako bodemo resnično molili; Oče naš, kteri si v nebesih. Kedar molimo: Oče naš, kteri si v nebesih , še ničesar premilega Očeta nebeškega ne prosimo; z nto so te besede le predgovor k sedmerim prošnjam Gospodove molitve ali Oče naša. Juri, kaj pomenjajo besede: „kteri si v nebesih"? Zakaj je Bog povsod? Kje pa sosebno prebiva? Kaj pravi sveto pismo? Kako se angeljem in svetnikom predobri Gospod Bog uživati daje? Kunigunda, kje si moramo toraj preljubega Gospod Boga sosebno Pnčujcčega misliti, kedar molimo: kteri si v nebesih? Kdo nas J e učil, preljubeznjivega Gospod Boga kot Očeta ogovoriti? Po 194 čem moramo goreče in priserčno hrepeneti ob enem, kedar mo¬ limo: kteri si v nebesih? Ali že kaj predobrotljivega Gospod Boga prosimo, kedar molimo: Oče naš, kteri si v nebesih? Kaj so tedaj te besede k sedmerim prošnjam Oče naša ali Gospodove molitve? Reven fantiček je klečal pri novem grobu in je britko jokal. Saj so pod to gomilo njegov dobri, ljubi oče počivali. Pred malo dni so dobrega očeta zagernili v černo zemljo. Že pred več leti je svojo milo mamico bil zgubil; bil je toraj popolnoma sirota. De¬ bele solze so ga polivale in zdihoval je milo: „Oh kako grozno grenko je, nobenega očeta ne imeti“! Zdaj povzdigne svoje ob¬ jokane oči in zagleda sveti križ, ki je stal verh groba. Na križu je bil angelj božji vpodobljen: perst njegov je kazal proti nebesom, druga roka pa je deržala listič, na kterem so bile zapisane te le besede: „Oče naš, kteri si v nebesih 1 '! Te besede so kot nebeški žarek revno siroto potolažile. Hitro si je solze obrisal, rokici sklenil in molil: „Ok vendar na te, dobri Bog v nebesih, bi bil hmalo zabil; ti si vendar moj oče ostal, tebe nisem še zgubil. Mesto rajnega očeta hočeš zdaj ti mi oče biti. Nebeški Oče! ne zapusti mene, uboge sirote; bodi in ostani ti od zdaj moj oče. 11 Oče ne¬ beški te sirote ni zapustil. Fantiček res ni bil bogat nikoli; pa zadovoljen in srečen je bil. Oh, kako razveseljivim za nas so be¬ sede: Oče naš, kteri si v nebesih. Zatorej se le radi ozirajmo proti nebesom, kjer sosebno prebiva predobrotljivi Gospod Bog. Gori v presveto lepo nebo, Naj bo obernjeno naše oko. Kajetan, ali so za nas razveseljivne besede: Oče naš, kteri si v nebesih ? Zakaj ? Moreš li povedati, kar sem vam ravno pravil o nekem revnem, zapuščenem fantičku ? Kam se moramo tedaj v vsakej sili ozirati? Gori v presveto lepo nebd, Naj bo obernjeno naše oko. Sveti Oče naš ali Gospodova molitev ima predgovor in' sedem prošenj. Predgovor je: „Oče naš, kteri si v nebesih. 11 Kaj pred¬ govor pomenja, smo se že učili. Zdaj se bomo jeli učiti, kaj po- menjajo in obsegajo sedmere prošnje. Najprej se bodemo učili perve tri prošnje, namreč: 1. posvečeno bodi tvoje ime. 2. pridi k nam tvoje kraljestvo. 3. zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji. Perve tri prošnje hranijo namreč v sebi, kar zadeva božjo čast. Dolžni smo pa pred vsem drugim prositi, da bi preljubi Go¬ spod Bog povsod in od vseh ljudi prav spoznan in moljen bil- „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice 11 , pravi pre¬ mili Jezus. Matevž 6, 33. 195 Kristina, prični brati o pervih treh prošnjah Gospodove molitve. b) Od pervih treh prošenj Gospodove molitve. Ktera je perva prošnja? Perva prošnja je: „P o sveče no bodi tvoje ime.“ Koliko delov ima sveti Oče naš ali Gospodova molitev ? Kako se glasi predgovor? Ktere so perve tri prošnje? Kaj hranijo v sebi perve tri prošnje? Česa smo dolžni pred vsem drugim prositi? Kdo nas tega uči? Beri še dalje. Zakaj prosimo najpoprej, da bi božje ime posvečeno bilo? Prosimo najpoprej, da bi božje ime posvečeno bilo, ker smo dolžni . . . Kako se glasi perva prošnja oče naša ali Gospodove molitve ? Treba vam je vedeti, kaj pomenja beseda: „Posvečeno“. Beseda „posvečeno“ tukaj pomenja: z največim spoštovanjem, s svetim strahom bodi izgovorjeno ali izrekovano, namreč tvoje — božje —- ime. Beseda „ime £< pomenja predobrega Gospod Boga samega. Zakaj sveto pismo pravi v peti Mojzesovi knjigi v 28, 58.: „Ako se ne bojiš njegovega častitljivega in strahovitega imena, to je, Gospoda, svojega Boga“; (bo Gospod namnožil tvoje nadloge). Posvečeno bodi tvoje ime se tedaj veli: Gospod Bog bodi imenovan, izgovarjan, izrekovan z največim spoštovanjem, s svetim strahom. Karolj, ktera je perva prošnja Oče naša ali Gospodove molitve? Kaj pomenja beseda „posvečeno“? In kaj beseda „ime“? Kaj tedaj veli perva prošnja: posvečeno bodi tvoje ime? Gospod Bog je naj- popolniše bitje sam iz sebe, to je, preljubi Gospod Bog ima sam iz sebe — toraj od nikogar drugega —- najlepše in najboljše last¬ nosti ali največe popolnosti; zato smo ga dolžni pred vsem drugim najbolj častiti — moliti—. Zato prosimo najprej, da bi božje ime posvečeno bilo, ker smo dolžni . . . Klotilda, kdo je preljubi Go¬ spod Bog? Kaj smo zato dolžni predvsem drugim? Zakaj prosimo najpoprej da bi božje ime posvečeno bilo? Konrad, beri dalje. Kaj prosimo v p er vi prošnji O če¬ li aš a? V pervi prošnji Očenaša prosimo: 1. Da naj bo . . . Perva prošnja Očenaša je: posvečeno bodi tvoje ime, to je, naj bode preljubi Gospod Bog povsod od vseh ljudi z največim spoštovanjem, s svetim strahom imenovan, izgo¬ varjan in izrekovaD. Da bodejo pa ljudje povsod predobrega Go¬ spod Boga z največim spoštovanjem, s svetim strahom imenovali, izgovarjali, izrekovali, treba je pred vsem drugim, da ga spoznajo, da vejo, kdo je, kake lastnosti ima, in kaj od nas tirja. Ker le tistega častimo , o kterem vemo, da ima lepe in dobre lastnosti, pa bodejo toraj vsi ljudje premilega Gospod Boga z največim spo¬ štovanjem, s svetim strahom imenovali ali častili, morajo tudi ve¬ deti, da ima najlepše in najboljše lastnosti ali le same popolnosti. l J a ne samo v sercu morajo imeti največe spoštovanje, sveti strah do neskončno svetega Boga, ampak tudi govoriti morajo lepo in spodobno o njem in posnemati njegove popolnosti. Kavno zato pro- 196 simo v pervi prošnji Očenaša pervič: da naj bo Bog pri vseli ljudeh na zemlji spoznan, in njegovo presveto ime — on sam — povsod znano in češčeno. Klara, kako se glasi perva prošnja očenaša? Kaj se veli: po¬ svečeno bodi tvoje ime? Da bodejo vsi ljudje predobrega Gospod Boga z največim spoštovanjem, s svetim strahom imenovali ali častili, kaj morajo vedeti? Kterega človeka častimo ? Ali je že za¬ dosti, da imajo ljudje le samo v sercu največe spoštovanje, sveti strah do neskončno dobrega Gospod Boga? Kaj toraj prosimo v pervi prošnji očenaša? Največo nečast delajo neskončno svetemu Gospod Bogu greš¬ niki, ker ne marajo za njegove svete zapovedi in ne za zapo¬ vedi, v njegovem imeni od svete cerkve dane. Zelo-zelo žalijo pre¬ dobrega Gospod Boga ter ga zapustijo. Grešniki so tudi krivi, da drugi ljudje preljubega Gospod Boga žalijo, ker se po njih hu¬ dobnih zgledih ravnajo. Ako se pa grešniki spet k predobremu Gospod Bogu obernejo ter spoznajo svoje pregrešno življenje, ga serčno obžaljujejo in se resnično poboljšajo, s tim preljubega Go¬ spod Boga neizrekljivo razveselijo ter mu znova spodobno čast skazujejo. Tega nas prepriča mili Jezus sam, ter pravi: „Povem vam, da bo v nebesih veče veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in devetdeseterimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo pokore.“ Luk. 15, 7. Zato prosimo v pervi prošnji Očenaša. 2. da naj se grešniki k Bogu spreobernejo, in se k po¬ kori obude. Krištof, kteri neskončno svetemu Gospod Bogu največo ne¬ čast delajo? Zakaj grešniki? Kaj pa, če grešniki svoje pregrešno življenje spoznajo, ga se skesajo in resnično poboljšajo? Kaj veli pre¬ mili Jezus? Za kaj prosimo toraj v pervi prošnji Očenaša drugič? Sveta rimsko-katoljška cerkev v božjem imeni uči resnice in nauke, po kterih moramo ravnati življenje svoje, da bodemo pre¬ ljubemu Gospod Bogu pravo in spodobno čast skazovali. Kdor pa ne veruje tako, kakor sveta rimsko-katoljška cerkev, kot Jezusova namestnica, verovati uči, ne veruje prav, to je, veruje krivo — — krivoverstvo — toraj tudi premilega Gospod Boga prav ne časti, mu tedaj nečast dela. Kdo celo ne veruje, kar sveta rimsko- katoljška cerkev uči, nima vere, je neveren — nevera — in tedaj neskončno svetega Gospod Boga celo nič ne časti. Kdor o pre¬ ljubem Gospod Bogu in njegovih prelepih lastnostih gerdo govori, na primer, Bog ni vseveden, ni pravičen itd., oh tak gerdun ne¬ skončno svetega Gospod Boga kolne —bogokletstvo — in nikakor ne časti. Kdor noče tako živeti, kakor nas je učil nebeški učenik Kristus, ter noče čist in nedolžen ostati, noče biti prizanesljiv, tih, krotek, pohleven, noče razžalnikom odpuščati, nekristjanski — nekerščanski 197 — živi, ter tako z nekristjanskim življenjem predobremu Gospod Bogu nečast dela. Zato prosimo v pervi prošnji Očenaša 3.: da naj se njego¬ vemu imeni nikoli nečast ne dela, ne s krivoverstvom in nevero, ne z bogokletstvom in nekerščanskim življenjem. Katika, kdo nas uči v božjem imeni, kako moramo ravnati življenje svoje, da predobremu Gospod Bogu spodobno čast ska- zujemo? Ali prav veruje, kdor tako ne veruje, kakor uči sveta cerkev? Ali bode mogel ljubega Gospod Boga prav častiti? Kaj pa če celo nič ne veruje, kar uči sveta cerkev? Ali bode tak ne- verec premilega Gospod Boga častil? Lovrek, kak greli stori, kteri gerdo govori o preljubeznjivem Gospod Bogu in njegovih prelepili lastnostih, rekoč: Bog ni usmiljen, Bog ni vsemogočen? Ali bogo¬ kleten neskončno svetega Gospod Boga časti ? Ali predobremu Go¬ spod Bogu skazuje čast, kteri noče živeti tako, kakor je učil ljubi Kristus, ter noče odpuščati sovražnikom, noče ostati čist in ne¬ dolžen? Kako imenujemo tako življenje? Zakaj nekerščansko ali prav za prav nekristjansko ? Zakaj prosimo tedaj v pervi prošnji Očenaša tretjič? Slišali smo zdaj razlago perve prošnje Očenaša. O drugi prošnji bode brala Karolina Ktera je druga prošnja? Druga prošnja je: »Pridi k nam tvoje kralj estvo“. Ktera je druga prošnja Očenaša? Kraljestvo pomenja Jezusovo najvišo oblast. Kedar toraj molimo: pridi k nam tvoje kraljestvo, se veli: Naj ima preljubi Jezus vselej in povsod najvišo oblast črez nas, mi pa mu bodimo pokorni. Mili Jezus pa naj bo na trojni način naš kralj , namreč vidno po svoji sveti namestnici — cerkvi — na zemlji, nevidno po svetih čednostih v naših sercih , in spet vidno v prelepih nebesih, kjer bodemo pa tudi mi ž njim kraljevali. Toraj prosimo v drugi prošnji Očenaša preljubega Gospod Boga za trojno kraljestvo, kakor bodemo zdaj slišali. Xenart, beri dalje. Kaj prosimo v drugi prošnji? V drugi prošnji prosimo: 1. Da naj Bog svojo cerkev . . . Preljubi Jezus je na zemlji utemelil duhovno kraljestvo: to je svojo sveto cerkev, ktere nevidni poglavar je on, vidni pa njegov namestnik, rimski škof ali papež. Svoji sveti cerkvi je izročil svete zakramente, po kterih nam svojo milost podeljuje, da zamoremo sveto živeti, a h s kterimi nas posvečuje — kraljestvo milosti božje —. 'Veliko J e jjudi, ki so pravi udje svete cerkve in kraljestva milosti ''°žje, ki toraj preljubega Jezusa kot svojega duhovnega kralja imajo; ali veliko jih je pa tudi, ki premilega Jezusa ne poznajo, namreč malikovavci, brezverniki in terdcvratniki, krivoverci, ki Peklenskemu duhu ali hudiču služijo , so tedaj v hudičevi oblasti, hj 1 ' greh v njih sercih gospodari — kraljestvo hudiča in greha. Kedar tedaj molimo: pridi k nam tvoje kraljestvo, prosimo, naj J vsi ljudje postali pravoverni, to je, udje svete rimsko-katoljške 198 cerkve, ki nas s svetimi zakramenti posvečuje. Če pa bodejo ljudje čedalje pristopali v sveto rimsko-katoljško cerkev, hudič ne bode imel več služabnikov, konec bode njegovega in kraljestva greha. Justina, ktera je druga prošnja? Kaj pomenja beseda „kra- ljestvo“? Kaj se tedaj veli: pridi k nam tvoje kraljestvo ? Na ko- likeri način naj bo usmiljeni Jezus naš kralj ? Kaj prosimo v drugi prošnji pervič? Kako kraljestvo je cerkev? S čim nas posvečuje? Ali so pa vsi ljudje pravoverni, to je, udje svete rimsko katoljške cerkve? Komu služijo maiikovavci, brezverniki in terdovratniki krivoverci? V čigar oblasti so tedaj? Kako bode konec hudičevega in kraljestva greha? Kaj prosimo toraj pervič v drugi prošnji? Ni še pa zadosti, da je kdo le zunanje ali na videz ud svete rimsko-katoljške cerkve; marveč tudi v glavi in v sercu mora terdno in nedvomljivo za božjo resnico imeti, kar Jezusova na¬ mestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev, verovati uči. Kristus pravi: „Kdor veruje in bo — je — kerščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen/' Marka 16, 16. Terdno moramo tudi se na- djati ali upati, da nam bode neskončno dobrotljivi Gospod Bog večno zveličanje podelil, pa tudi pomočkov dal, tisto doseči. Kdor ne hrepeni po presrečnih nebesih, jih tudi vreden ni. Naposled mo¬ ramo neskončno svetega Gospod Boga črez vse ljubiti in bližnjega, ker je božja podoba, kot same sebe. Sveto pismo pravi: „Kdor ne ljubi, ostane v smerti". I. Janez 3, 14. To je, kdor bližnjega ne ljubi, ne more po smerti iti v božje kraljestvo. Mi pa smo slabotni ljudje, toraj prosimo premilega Gospod Boga, naj bi va nj živo verovali, terdno upali in ga goreče ljubili, ali pa, da bi vero, upanje in ljubezen v nas pomnožil, prav za prav v nas uterjeval. Ako bodemo živo ve¬ rovali, terdno upali in priserčno ljubili, bode preljubi Jezus v nas kraljeval — znotranje kraljestvo božje —. Zato prosimo v drugi prošnji: 2. da naj — Bog — vero, upanje in ljubezen v nas vlije in te čednosti v nas pomnoži. Leopold, ali je že zadosti, da je kdo le zunanje ali le na videz ud svete rimsko-katoljške cerkve? Kaj pravi Kristus o njem, kteri ne veruje? Kaj imamo upati od pre¬ ljubega Gospod Boga? Kako njega in bližnjega ljubiti? Kaj toraj prosimo v drugi prošnji drugič? Smo pravi udje svete rimsko-katoljške cerkve, ne le zunanje ali na videz, marveč tudi v glavi in v sercu, bodemo tudi pre¬ milemu Gospod Bogu prav služili in po smerti večno veselo in lepo plačilo prejeli: vzel nas bode k sebi v prevesele, presrečne nebesa — v nebeško kraljestvo —. Oh tam gori bodemo uživljali veselje, ktero se dopovedati ne da. Zato prosimo v drugi prošnji- 3. poslednjič, da naj — Bog — nam po tem življenju — p° smerti — nebesa dodeli. Julijana, ako smo pravi udje svete rimsko- katoljške cerkve, kako bodemo predobremu Gospod Bogu služili? 199 In kaj po smerti za to prejeli? Kaj prosimo toraj v drugi prošnji Očenaša tretjič? Še eno prošnjo Očenaša vam bodem danes razložil, namreč zadnjo pervih treh ali tretjo. Ludovik, beri o tretji prošnji Očenaša. Ktera je tretja prošnja? Tretja prošnja je: „Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. 41 Beseda „volja“ po- menja zapovedi božje, pa tudi cerkvene; ker jih sveta cerkev daje v imeni božjem. Po tem takem veli tretja prošnja: zgodi se tvoja volja, toliko, kakor: naj božje zapovedi in cerkvene dopolnujejo na zemlji ljudje ravno tako radi in veseli, kakor jih dopolnujejo v ne¬ besih angelji in svetniki božji. Kako se glasi tretja prošnja? Kaj pomenja beseda „volja“? Kaj veli toraj tretja prošnja očenaša: „zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji 11 ? Zdaj bodete sami ob sebi umeli, kaj prosimo v tretji prošnji Očenaša. Jožefa, beri o tem , kar prosimo v tretji prošnji Očenaša. Kaj prosimo v tretji prošnji? V tretji prošnji prosimo: 1. Da naj nam Bog da milost, njegovo sveto voljo . . . Božje in cerkvene zapovedi vselej in povsod, naj se nam dobro ali hudo godi, na tenko iz ljubezni do predobrega Gospod Boga in svete rimsko-katoljške cerkve dopolnovati, je včasih težavno, ker smo slabotni, bolj v hudo, kakor v dobro nagnjeni ljudje in je tolikanj hudobnih zgledov po svetu. Treba nam je tedaj pomoči ali mi¬ losti božje, da bi mogli spolnovati božje in cerkvene zapovedi vselej, bodimo si ubogi ali bogati, bolni ali zdravi, žalostni ali veseli — v vseh okoljščinah — in sicer tako na tenko in voljno, kakor an¬ gelji in svetniki v nebesih Angelji in svetniki v nebesih dopol- nujejo božjo voljo na tenko, ker vse storijo, kar jim reče, in nič, celo najmenjšega ne zanemarjajo; voljno pa, ker radi, veseli zver- fojejo, kar jim zapove , in nikoli ne godernjajo. Zato prosimo v tretji prošnji, da nam Bog da milost, njegovo sveto voljo v vseh okoljščinah na zemlji tako na tenko in voljno dopolnovati, kakor jo angelji in svetniki v nebesih dopolnujejo. Lukež, ali zamoremo božje in cerkvene zapovedi vselej in Povsod spolnovati? česa nam je toraj treba? Kaj se veli: v vseh okoljščinah božjo voljo — božje in cerkvene zapovedi — tako do¬ polnovati, kakor jo dopolnujejo angelji in svetniki v nebesih? Itako dopolnujejo voljo božjo angelji in svetniki v nebesih? Kaj se pravi: na tenko? Kaj voljno? Kaj tedaj pervič prosimo v tretji prošnji? Bo svetu je mnogo pregrešnih ljudi, ki ne marajo se niti za 'Ožje niti cerkvene zapovedi in toraj zaničujejo in zasramujejo še one, "I jih na tanko in voljno dopolnujejo. Tako neumno ravnanje hudobnih ‘Judi je velikrat krivo , da opuščamo in prelomljujemo božje m cerkvene zapovedi. Marsikteri vživlja o petkih in ostalih postnih dneh meso, ker se boji zasmehovanja malopridnih ljudi. Tudi hudi 200 duh si na vso moč prizadeva, nas premotiti, naj hi ne spolnovali božjih in cerkvenih zapoved, kakor je premotil Evo. I. Mojz. 3, 1—7. V sercu našem se zbujajo grešne želje, ktere nas v greli vabijo in vlečejo. Mnogokrat grešno poželjenje v našem sercu nas v greh napeljuje: vzemi očetu denarjev, materi kruha, mleka, smetane, sosedu sadja. Glejte, ničvredni ljudje, hudi duh ali hudič,' in naše grešno poželjenje nas napeljujejo, božje in cerkvene za¬ povedi v nemar puščati. Za tega delj prosimo v tretji prošnji: 2. da naj Bog od nas odvrača vse, kar je dopolnovanju nje¬ gove svete volje na potu. Jerica, ali vsi ljudje dopolnujejo božje in cerkvene zapovedi, božjo voljo? Kdo si še na vso moč prizadeva, nas premotiti, naj bi ne dopolnovali božjih in cerkvenih zapoved? Ali veš, koga je premotil hudi duh? Povej nam, kako je premotil Evo? Kaj se pa v našem sercu včasih zbuja? Kaj pravi hudo poželjenje v našem sercu? Kaj vse nam brani spolnovati božje in cerkvene zapovedi ali božjo voljo? Kaj prosimo tedaj v tretji prošnji drugič? Sveto pismo starega zakona — I. Mojz. 22. 1.—14. — nam pripoveduje o pobožnem očaku Abrahamu, da je natanko in voljno dopolnil voljo božjo ali to, kar mu je preljubi Gospod Bog za¬ povedal. Ukazal pa je premili Gospod Bog brumnemu očaku Abra¬ hamu, da naj vzame svojega edinega sina Izaka, kterega je zelo- zelo ljubil, ter mu ga naj daruje v žgavni dar na gori Morija. Očak Abraham tedaj prav zgodaj ustane, obloži svojega osla, vzeme seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. In ko je naklal derv za žgavni dar, gre na kraj, kamur mu je Gospod Bog ukazal. Tretji den pa vzdigne oči in ugleda kraj od daleč. Reče svojima hlap¬ cema: počakajta tukaj z oslom; jes in sin greva hitro tje gori) in kedar bova zmolila, verneva se k vama. Zdaj vzeme derva za žgavni dar, ter jih naloži svojemu sinu Izaku; on pa nesevrokak ogenj in meč. In ko skupaj gresta, reče Izak svojemu očetu: Moj oče! Oče odgovorijo: Kaj hočeš, sin? Glej, pravi, ogenj in derva; kje je klavščina — jagnje — za žgavno daritev? Oče Abraham odgovorijo: Bog si bode priskerbel klavščino ali jagnje za žgavno daritev, moj sin! Gresta dalje. Ko prideta na kraj, kterega mu jo Bog pokazal, postavi oltar in na-nj derva zloži, Po tem zveže Izaka, svojega sina, ter ga položi na oltar verh germade. Zdaj stegne roko in prime za meč, da bi zaklal svojega sina. In glej , angel) Gospodov z neba zakliče, rekoč: Abraham, Abraham! In on od¬ govori: Tu sem. Angelj mu reče: Ne steguj svoje roke nad fflla- denča, in nič mu ne stori; zdaj sem spoznal, da se Boga bojiš, ker nisi zanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene. Očak Abraham vzdigne svoje oči in zagleda za seboj ovna, ki je za roge med ternjem tičal, in ga prime, in prinese v žgavno daritev namesto svojega sina. Tako so preljubemu Gospod Bogu všeč, ki radi do¬ polnujejo njegovo presveto voljo. Očak Abraham je še mnogo Im 201 živel in je imel vsega v obilo; pa tudi njegovega pokornega sina je premili Gospod blagoslovil, ter mu podelil veliko premoženja. Zvesto spolnuj, kar Bog uči, Boš srečen na zemlji in v večnosti. Maksi, ali moreš povedati, kdo je rad in vesel spolnoval pre¬ sveto voljo božjo? Kaj je bil ljubi Gospod Bog očaku Abrahamu ukazal? Pripoveduj vse prav lepo. Kako je neskončno dobrotljivi Gospod Bog poplačal očaka Abrahama? Kako pa njegovega ubog¬ ljivega sina Izaka? Zvesto spolnuj, kar Bog uči, Boš srečen na zemlji in v večnosti. Do zdaj smo se učili o predgovoru in pervili treh prošnjah Očenaša ali Gospodove molitve. Predgovor in perve tri prošnje hra¬ nijo v sebi, kar tiče božjo čast. Dolžni smo pa vselej in pred vsem drugim prositi za to, kar zadeva neskončno svetega Gospod Boga in njegovo čast. Mi imamo neumerljivo telo. Duša in telo potre¬ bujeta živeža. Duša je duh, potrebuje toraj duhovnega živeža, namreč molitve, božje besede, presvetega rešuj ega Telesa. Telo je iz zemlje vzeto — I. Mojz. 3, 19. — potrebuje toraj zemeljskega živeža, na primer kruha, vode, obleke. Da nam bode neskončno dobrotljivi Gospod Bog podelil dušnega in telesnega živeža, moramo ga prositi, kakor nas preljubi Jezus uči — Lukež 11, 9. —: „Prosite, in se vam bo dalo.“ V poslednjih štirih prošnjah očenaša ali Gospodove molitve prosimo tedaj za to, česar je nam in vsem ljudem po vsem vsetu — toraj tudi judom, turkom, neznabogom, sovražnikom — treba za dušo in telo. O poslednjih štirih prošnjah Očenaša ali Go¬ spodove molitve bode jela brati Johana. c) Od p o sle dnj ih štirih prošenj Gospodove mo¬ litve. Ktera je četerta prošnja? Četerta prošnja je: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh.“ Kaj prosimo v četerti prošnji? V četerti prošnji prosimo 1. Da naj nam Bog . . . Ali še veš, kaj zapopadajo pred¬ govor in perve tri prošnje očenaša ali Gospodove molitve? Zakaj? Iz česa je človek? Kaj potrebujeta duša in telo? Kak živež mora imeti duša? Zakaj duhoven živež? Kakega živeža potrebuje telo? Zakaj potrebuje zemeljskega živeža? Kaj prosimo toraj v poslednjih štirih prošnjah Očenaša ali Gospodove molitve? Kako se glasi perva poslednjih štirih prošenj ali četerta prošnja? Vsak človek je, kakor sem ravno pravil iz umerljivega telesa in iz neumerljive duše. Telo Potrebuje živeža, da živi; potrebuje ga pa tudi duša, da ne oslabi na potu v v nebeško kraljestvo. Telo je napravil premili Gospod Bog ■z ila zemlje — I. Mojz. 2, 7.—. toraj telo potrebuje zemeljskega živeža, namreč kruha, pijače, obleke, stanovanja, zdravja. Ase to Šolske katekeze. II. ^ 202 imenujemo telesno življenje, in pride od neskončno dobrotljivega Gospod Boga. Človek ima tudi dušo, ktera jedub, to je bitje, ktero ima um in voljo, telesa pa ne. Duša po tem takem potrebuje drugega ži¬ veža, kakor telo, namreč duhovnega. Ker ima duša um, mora vedno popolniši prihajati, kar se zgodi po zveličavnih naukih Je¬ zusovih, po kterih zamore čedalje spoznavljati predobrega Go¬ spod Boga — po njegovih lastnostih — in njegove zapovedi. Zato veli preljubi Jezus — Matevž 4, 4.—: „Človek neživi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust božjih". Dalje potrebuje duša božje milosti, po kteri njena volja moči dobiva, vse dobro hoteti in storiti, vse zlo ali hudo pa sovražiti in opuščati. Naj- tečniša in imenitniša jed za dušo pa je presveto rešnje Telo, pravo meso in prava kri našega Gospoda Jezusa Kristusa pod po¬ dobo belega kruha ali hostije. Premili Jezus pravi — Jan. 6, 55. —: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jes ga bom obudil poslednji dan". Naj navadni ša, tako reči, vsakdanja jed za dušo pa je pobožna in priserčna molitev. Da pa bodemo radi poslušali božjo besedo, dobro zmiraj hoteli in doprinašali, hudo ali greh sovražili in se ga varovali, presveto rešnje Telo pogostoma in vredno prejemali in veseli molili, vse to pride spet od ne¬ skončno dobrega Gospod Boga. Glejte, zato prosimo v četerti prošnji Očenaša ali Gospodove molitve pervič : Da naj nam Bog da vsega, česar nam je potreba, da ohranimo telesno in dušno — duhovno —- življenje. Markee, ktera je četerta prošnja Očenaša ali Gospodove mo¬ litve? Iz česa je ali obstoji vsak človek? Kaj potrebuje umerljivo telo, da more živeti? Kakega živeža? Zakaj zemeljskega živeža? Kdo daje zemeljskega živeža? Ignacija, kakega živeža potrebuje duša? Zakaj duhovnega? Kaj je duh? Ker ima duša um, kaka mora čedalje prihajati? Kako duša čedalje popolniši prihaja? Kaj pravi mili Jezus? Martinek, naša duša ima prosto voljo, kaj mora hoteti in^ doprinašati, in kaj sovražiti in opuščati? česa jej je v to treba? Ktera jed je pa najzdatniša in najimenitniša za dušo? Kaj veli preljubi Jezus ? Ktera jed je najnavadniša, tako reči, vsakdanja za dušo ? Da bodemo radi poslušali božjo besedo, vselej dobro ho¬ teli in doprinašali, hudo sovražili in opuščali, presveto rešnje Telo pogostoma in vredno prejemali, in veseli molili, kdo nam mora pomagati? Kaj prosimo toraj pervič v četerti prošnji? .Telesni. živež prirašča na polju. Kmetovalci orjejo in pre¬ vlečejo zemljo, in jo obsejajo. Ali če neskončno dobrotljivi Gospod Bog o pravem času deževati in solncu sijati ne da, nič ne priraste. Ako solnce neprenehoma pripeka, vse se posuši; ali če nepretergano dežuje, tudi nič rasti ne more. Tudi zamore slana polje in vino¬ grade posmoditi, terda toča uničiti ali pokončati. Y tem primer- Ijeju se nič ali zelo malo žita pripravi; zato je drago. Zdaj pri 203 nas hektoliter koruze stane le 6 gold, ker je je veliko. Ali kedar je suha ali deževna letina, ali slana vse posmodi ali terda toča vse razdrobi, se je le malo ali celo nič ne pripravi. Zategadelj je draga, hektoliter stane po 20 tudi več goldinarjev. Ker v hudih letih ljudje tudi denarjev ne gleštajo , morajo stradati ali lakoto terpeti, včasih tako, da lakote umirajo. Kdo pa je kriv, da nam neskončno pravični Gospod Bog slabe, hude letine daje? Ljudje sami so krivi. Kedar jim preljubi Gospod Bog dobre, rodovitne letine daje, da imajo vsega v obilo, oh takrat so prav nehvaležni, ter cele noči pijančujejo in razsajajo, razuzdano živijo; pa nič ne molijo in v cerkev ne hodijo. Tako ljudje sami preljubega Gospod Boga silijo, da jih tepe in strahuje, ter jim zavoljo gerdih grehov pošilja slabe, hude letine. Glejte, zato prosimo v četerti prošnji drugič, da naj Bog dragoto in lakoto, pa tudi greh, kteri več¬ krat take kazni prinaša, dobrotljivo od nas odverne. Helena, kje prirašča telesni živež? Kdo ga pripravlja? Kako pripravljajo kmetovalci telesni živež? Ali že zadostuje, da kmeto¬ valci polje orjejo, prevlečejo in obsejajo? Kako postajajo slabe in hude letine? Kaj je, češe malo ali celo nič žita ne pripravi? Kdo je kriv, da nam neskončno pravični Gospod Bog slabe, hude letine daje? Kako se navadno ljudje vedejo ali obnašajo v dobrih, ro¬ dovitnih letinah? Kaj prosimo toraj v četerti prošnji drugič? Hočemo pa, da nam bode neskončno dobrotljivi Gospod Bog telesnega živeža dal, moramo 1. lepo moliti pred jedjo in po jedi. Pred jedjo moramo moliti, da bi nam blagoslovil preljubi Oče nebeški, kar bodemo zavžili. Ljudje, ki pred jedjo in po jedi nič ne molijo, dobro veste, komu so podobni, namreč nesnažnim in nehvaležnim ži¬ valim, ktere svinje imenujemo. Svinje pod drevesi slive, hruške, jabelka, orehe, želod pobirajo; ali ne pogledajo na drevesa, od kterih sad na tla pada. Prav hvaležni so lepi, snažni golobi, ki, preden kapljico vode poserkajo, proti nebesom pogledajo, kakor da bi hotli hvaliti neskončno dobrotljivega Gospod Boga za ljubo vodko. Bila je v nekem kraji ženitnina. Med povabljenimi gosti je tudi nek stari lončar bil. Ko jedi na mizo prinesejo, stari lončar se lepo prekriža in moli, kakor se spodobi kristjanskemu človeku. Ko zmoli, usede se za mizo. Gostov eden jame pobožnega lončarja pikati, rekoč? „Kaj ne, pri vas doma morajo vsi moliti“ ? „Ysi pri meni doma ne molijo“ zavorne pošteni lončar. ,,Kako, da vsi ne molijo“ ? poprašuje gost. „Vhlevu imam dve svinji, ktere ne molite, kedar jim dekla pomij prinese,“ se pridni lončar pohlevno odreže. Nič¬ vredni gost zarudi in omolkne. Pridni šolarji doma pred jedjo in po jedi lepo počasi, glasno in pobožno predrnolijo, ostali pa za njimi. Pred jedjo morate tako le moliti: V imeni f Boga Očeta, in f Sina in f svetega Duha. Amen. Vseh oči v tebe gledajo , o Gospod, in ti jim daješ živeža o pravem času. Svojo milo roko od- 14 * 204 preš, in napolnuješ vse, kar živi, s svojimi dobrotami. Blagoslovi, o Gospod, nas in te svoje darove, ktere bomo od tvoje dobrote zavžili po Jezusu Kristusu, Gospodu nagem. Amen. Oče naš, kteri . . . Oeščena si Marija . . . Oast bodi . . . V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in f svetega Duha. Amen. Med jedjo se morate pošteno obnašati. Bog ne daj, da bi kaj nespodobnega, pregrešnega govorili. Ne smete niti prepočasi niti prehitro jesti. Ko ste se najedli, spet lepo počasi, glasno in pobožno predmolite, ter se priserčno zahva¬ lite neskončno dobrotljivemu Gospod Bogu, kar ste zavžili. Molite pa po jedi tako le: Y imeni f Boga Očeta in f Sina, in f sve¬ tega Duha. Amen. Hvaljen bodi Oče nebeški, ker si nasitil s svo¬ jimi darmi naše telo; napolni tudi s svojo milostjo naše serce, da bodemo v dobrem obilno rastli in vse hudo premagovali. Amen. Za¬ hvalimo te, vsemogočni Bog, na vse večne čase. Amen. Oče naš, kteri . . . Oeščena si Marija . . . Čast bodi . . . V imeni f Boga Očeta, in f Sina, in f svetega Duha. Amen. Matevžek, kaj moramo pervič, da nam bode neskončno do¬ brotljivi Gospod Bog telesnega živeža dal? Kdo ne moli pred jedjo in po jedi? Kako se pa vedejo snažni, lepi golobi? Ali še veš, kako se je vedel nek pobožen lončar na ženitnini? Genovefa, kdo mora doma pred jedjo in po jedi lepo počasi, glasno in pobožno predmoliti? Moli prelepo molitev pred jedjo, kojo smo se že lani učili? Matiček, kako se morate med jedjo vedeti ali obnašati? Kaj pa po tem ko ste se najedli? Zakaj molimo po jedi? Zakaj pa pred jedjo? Ali znaš prelepo molitvico po jedi? Moli jo. Si zelo priden. Da nam bode predobrotljivi Gospod Bog telesnega živeža dal, moramo 2 . biti zadovoljni s tem, kar nam da. Zato molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, to je, daj nam, preljubi Gospod Bog, toliko živeža, kolikor ga vsaki dan potrebujemo. Sveti Duh kaj lepo pravi — Knjigi pregovorov 30 , 8. —: „Ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva; podeli mi le, kolikor mi je v živež treba.“ Gabrijela, kaj moramo drugič, da nam bode premili Gospod Bog telesnega živeža dal? Kako pravi Bog sveti Duh? Da nam bode preljubi Gospod Bog telesnega živeža dal, moramo 3. marljivo delati. Ako nam kdo kaj daruje ali zastonj da in ako od koga kaj podedovamo, je sicer tudi naše; ali vendar nam tako ne tekne, kakor kar si sami po lastnem trudu pridelamo in pripravimo. Neskončno modri Gospod je vsakemu človeku slan odločil, pa mu tudi potrebnih zmožnost podelil, stanske dolžnosti vestno spolnovati. Če tedaj na tenko spolnujemo svoje dolžnosti, vsak po svojem stanu, nam neskončno dobrotljivi Gospod Bog tudi potrebnega telesnega živeža dal bode. Tudi preljubi Jezušček je svojemu krušnemu očetu svetemu Jožefu, v Nacaretu pri težavni 205 tesariji pomagal, svoji deviški materi Mariji pa vode v verču do- našal. Kdor rad in marljivo dela, mu vsaka pošteno napravljena jed dobro diši in tekne. Sveti apostelj Pavelj v svojem drugem listu do Tesaloničanov v tretjem poglavji 10. pravi: „Zakaj tudi, ko smo pri vas bili, smo vam to zapovedovali, da, kdor noče delati, naj tudi ne je.“ Mihec, da nam bode premili Gospod Bog telesnega živeža dal, kaj moramo tretjič? Kaj nam najbolj tekne? Ali ni naše, kar nam kdo daruje ali kar od koga kaj podedovamo? Kaj je ne¬ skončno modri Gospod Bog vsakemu človeku odločil? Ali zamoremo svoje stanske dolžnosti spolnovati? Če na tenko spolnujemo svoje stanske dolžnosti, kaj nam bode preljubi Gospod Bog podelil? Ali je premili Jezušček tudi delal? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj v svojem drugem listu do Tesaloničanov ? Dospemo do pete prošnje Očenaša ali Gospodove molitve. O peti prošnji bode brala Francka. Ktera je peta prošnja? Peta prošnja je: „0 d pusti nam naše dolge, kakor . . .“ Kako se glasi peta prošnja? Dolgi so grehi. Kolikorkrat neskončno sve¬ tega Gospod Boga žalimo ali grešimo, se pri njem zadolžimo. On zapisuje vse naše dolge ali grehe v veliko knjigo. Kedar se svojih grehov skesamo, se jih odkrito obtožimo, resnično poboljšamo, in iz serca odpustimo onim, ki so nas žalili; neskončno usmiljeni Go¬ spod Bog vse naše dolgove ali grehe v veliki knjigi zbriše, to je, nam odpusti. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom se tedaj veli: Izbriši, pozabi, oh neskončno usmi¬ ljeni Oče nebeški, naše grehe, kakor tudi mi izbrišujemo, pozab- ljujemo vse razžaljenje, ktere nam je storil naš bližnji, to je, naš bratec, naša sestrica, hlapec, dekla, naš sošolec, naš sosed. Miklavžek, ktera je peta prošnja Očenaša ali Gospodove mo¬ litve ? Kaj so dolgi ? Zakaj so grehi dolgi ? Kdaj nam odpusti ne¬ skončno usmiljeni Gospod Bog naše dolge ali grehe? Če pa mi nočemo odpustiti svojim bližnjim, ki so nas žalili, bode li nam od¬ pustil? Kaj tedaj veli peta prošnja: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom? Treba je še vedeti, kako nam odpušča preljubi Gospod Bog naše dolge ali grehe? Ljubez- njivi Gospod Bog nam odpušča naše dolge ali grehe ravno tako ; kakor tudi mi odpuščamo onim, ki so se pri nas zadolžili. Ako mi svojim dolžnikom ali onim, ki so nas žalili, vse iz serca radi od¬ pustimo in vse razžaljenje pozabimo, kakor da bi nas nikoli ne bili žalili; bode tudi neskončno usmiljeni Oče nebeški vse grehe naše zbrisal, ter nas spet tako rad imel, kot da bi ga nikoli žalili ne bili. Ako pa mi svojim dolžnikom ali žalnikom le na pol ali celo ne odpustimo, ravno tako nam bode neskončno pravični Gospod Bog naše grehe ali dolge le na pol ali celo ne odpustil. Ako tedaj hočemo , da nam bode preljubi Gospod Bog vse naše dolge ali grehe popolno odpustil in nas spet rad imel, moramo 206 tudi mi svojim bližnjim vse razžaljenje popolno odpustiti in jih radi imeti, kakor da bi nas ne bili nikdar nikoli žalili. Ne smemo več jeze in maščevanja v sercu kuhati, ne jim kaj hudega želeti, celo ne misliti kaj hudega o njih; marveč lepo o njih misliti, vse dobro jim želeti in storiti, veseliti se, ako se jim dobro godi, ža¬ lovati pa, ako jih kaka nesreča stiska in tare. Ema, kako nam neskončno usmiljeni Gospod Bog naše dolge ali grehe odpušča? Kdaj nam bode vse naše dolge ali grehe po¬ polno odpustil? Kdaj pa le na pol ali celo ne? Kaj ne smemo več v svojem sercu kuhati? Ko sem vam lani razlagal enajsto lastnost božjo, pravil sem vam o nekem kralju, kteri jeimelobrajt s svojimi hlapci. Kdo more to mično pripoved Jezusovo povedati. Nikdo ne? Morate zvestejše poslušati v šoli in doma premišljevati, kar ste v šoli culi. Pa zdaj dobro poslušajte. Da nam neskončno pravični Gospod Bog naših dolgovali grehov nikdar nikoli odpustil ne bode, ako mi popolno iz serca ne odpustimo onim, ki nas bodi si kakor koli žalijo, je preljubi nebeški učenik Jezus Kristus v na¬ slednji dogodbi prav živo pokazal. Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je hotel obrajt delati s svojimi hlapci. Ko je začel rajtati, bil je pred-nj postavljen eden, kteri mu je bil dolžen deset tisoč talentov — neizrečeno veliko denarjev, nesplačljiv dolg —. Ker pa ni imel s čem plačati, ukazal je njegov gospod prodati njega in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na koleni, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga spustil, in mu dolg odpustil. Spred njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kteri mu je bil dolžan sto denarjev — okoli dvajset goldinarjev — in ga je zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžen. Tedaj je njegov hlapec pred-nj padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. On pa ni hotel; temuč je šel in ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. Ko so pa videli njegovi so- hlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter so šli in po¬ vedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod in mu reče: Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil, ali nisi bil toraj tudi ti dolžen usmi¬ liti se svojega soblapca, kakor sem se tudi jes tebe usmilil? In njegov gospod se je razserdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih sere. — Matevž 18, 23 35.) .Neskončno pravični Gospod nara po lem takem le takrat odpusti, če mi iz serca odpustimo svojim razžalnikom. Tega ne smemo nikdar pozabiti. Ne žabi, kaj ti Bog stori, In kar mu všeč je, stori ti, 207 Modest, ali moreš povedati prelepo Jezusovo dogodbo, M sem jo ravno zdaj pravil? Poskusi tedaj. Kaj si ti zdeva, kdo je kralj, ki je delal obrajt s svojimi hlapci? Kes, kralj je Oče nebeški. Kdo so pa hlapci, s kterimi je imel Oče nebeški obrajt? Mi ljudje smo. Kdaj nam bode preljubi Gospod Bog ali Oče nebeški odpustil naše dolge ali grehe? In kdaj ne? Kaj ne smemo toraj nikdar zabiti? Ne žabi, kaj ti Bog stori, In kar mu všeč je, stori ti. Lizika, beri o šesti prošnji. Ktera je šesta prošnja? Šesta prošnja je: In ne vpelji nas v skušnjavo. Kako se glasi šesta prošnja očenaša? Skušnjava je priložnost, v kteri lehko božjo in cerkveno zapoved prelomimo ali grešimo. Take skušnjave ali priložnosti v greh so pohujšljive tovaršije, hiše, kerčme, kraji, kjer hudobni gerdo, nespodobno govorijo, pojejo, preklinjajo, sveto vero, sveto spoved, svete cerkvene obrede ali ceremonije zasmehujejo, o petkih in ostalih postnih dneh prederzno meso vživljajo. Take in enake priložnosti so večkrat krive, da božjo in cerkveno zapoved prelomimo, ter predobrega Gospod Boga ža¬ limo. Skušnjava ali priložnost v greh je tudi, če na primer ti Ya- lentek prideš v sosedovo hišo. Tvoj oče te pošljejo po kako orodje — sekiro — na posodo. V hiši ni nikogar. Na mizi vidiš lepo sreberno uro ali dvajsetino. Hitro se v tvojem sercu zbuja hudo po- željenje, rekoč: „Yzemi uro ali dvajsetico, saj te nihče ne vidi.“ Šesta prošnja: In ne vpelji nas v skušnjavo, tedaj pomenja: „Oh, preljubi Oče nebeški, ne pripusti nikdar nikoli priti nas v priložnost, v kteri bi prelomili božjo in cerkveno zapoved in tako tebe žalili. Mohor, ktera je šesta prošnja Očenaša? Kaj je skušnjava? Kaj so na primer take priložnosti v greh? Na primer, ti prideš v kerčmo. Kavno je petek. Ničvredni ljudje meso jejo, in ti ga po¬ nujajo. Kaj je kerčma za te? Ali bodeš jedel meso? Zakaj ne? Kaj tedaj pomenja šesta prošnja: „Iu ne vpelji nas v skušnjavo 1 '? Rotija, ti v me gledaš. Zdeva se mi, da bi rada brala. No, pa poskusi. Kaj prosimo v šesti prošnji? V šesti prošaji prosimo, da naj nam Bog . . . Vsled podedovanega greha smo mi vsi nagnjeni bolj v hudo kot v dobro. Ysak raji stori slabo kot dobro. Verh tega se nahajajo povsod skušnjave ali priložnosti, ktere nas v greh vabijo. Ako nas neskončno dobrotljivi Gospod Bog s svojo pomočjo ne podpira, oh kako lehko in hitro grešimo. Celo apostelj Peter je preljubega Jezusa Kristusa v eni noči trikrat za¬ poredoma zatajil. Glejte, zato prosimo v šesti prošnji, da naj nam Bog ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegne in ne pripusti, da bi pod skušnjavo obnemagali. Fortunat, kaj je krivo, da mi raji hudo ali greh kot dobro storimo? Y kaj smo tedaj vsled podedovanega greha bolj nagnjeni? 208 Kaj še nas verh tega povsod v greh mika ali vabi? Kaj lekko in hitro storimo, ako nas preljubeznjivi Gospod Bog s svojo pomočjo ne podpira? Kteri apostelj je premilega Jezusa Kristusa v eni noči trikrat zapored zatajil? Kaj tedaj prosimo v šesti prošnji? Cilika, beri dalje? Kdo nas sosebno skuša? Skuša nas sosebno svet, naše meso . . . Skuša, to je, v greh mika in vleče nas troje: 1. svet, to je, ničvredni, hudobni, nesramni ljudje, ki gerdo, nespodobno pri delu, po kerčmah govorijo, pojejo in pohujšljivo se vedejo ali obnašajo, svete božje reči zasmehujejo, in pravijo, da starišem krasti, o petkih pri mastnem biti ni greh. Takim hudob¬ nežem ne smemo nikdar nikoli verjeti, veliko menj pa jih ubogati. Koliko reči nas — Cilika — skuša ali v greh mika in vleče ? Kdo je svet, ki nas skuša ali v greh napeljuje? Kako nas hudobni 'ljudje skušajo ali v greh vabijo? Ali smemo takim hudobnežem verovati? Skuša ali v greh nas mika 2. naše meso, to je, naše hudo, pregrešno poželjenje, ktero tiči v našem sercu. Zdaj bi radi kaj dobrega — belega kruha, po¬ tice —, zdaj kaj sladkega — sterdi, smetane — jedli, zdaj kaj dobrega — vina ali celo ostudne žganice — pili, in ker nimamo, pa si sami vzememo ali ukrademo, če le moremo. Zato pravi sveto pismo: „Vsak je skušan, kedar je od svojega poželjenja vlečen in vabljen. 1 ' Jakob 1, 14. Toda ne smemo storiti nikdar, v kar nas goni naše hudo, pregrešno poželjenje. Pankracij , kaj nas skuša ali v greh vabi drugič? Kje tiči hudo, pregrešno poželjenje? Kako nas na primer naše hudo, pre¬ grešno poželjenje skuša ali v greh vleče? Kaj pravi sveto pismo? Ali smemo storiti, v kar nas vleče hudo, pregrešno poželjenje? Skuša ali v greh vabi nas 3. hudi duh ali hudič. Hudič ali hudi duh je že mater vseh ljudi Evo v greh nagovarjal in pripravil; hudi duh ali hudič tudi nas v greh pripravlja, ter nam laže, kakor Evi, da ni greh, če se nad druge povzdigujemo in uboge, revne zaničujemo, da ni tolik greh, ako hudo , škodo storimo, ki nas žalijo. Sveti Peter pravi v svojem pervern listu v 5, 8.: „Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč oroslan ali lev okoli, in išče, koga bi požerl. 11 Oroslan ali lev je strahovita, grozovita žival, ktera zgrabi in razterga človeka; enako tudi hudič škoduje naši duši, ter jo hoče pogubiti večno s tem, da jo zalezuje s skušnjavami. Barbika, kaj nas skuša ali v greh vabi tretjič? Koga je hudič najprej v greh pripravil? Kako je Evo v greh pripravil? Kako tudi nas v greh pripravlja? Kaj pravi sveti apostelj Peter? Ali je oroslan ali lev strahovita žival? Kako tudi hudič našej duši ško¬ duje? Ako hočemo hudiča zmagati, moramo po besedah svetega apopteljna Petra trezni biti, to je, malo jesti in piti, in pa čuti, to je, paziti, kaj se zbuja v našem sercu, in pa moliti. Pavlek, 209 kaj nam je storiti, da hudiča zmagamo? Kaj se veli, treznim biti? In kaj se pravi čuti. Skušati pa se ne veli samo, koga v greh pripravljati, ampak tudi se prepričati o kom, aker bode tudi v hudih dneh, v bolezni, v siromaštvu, 'preljubemu Gospod Bogu zvest ostal. Tako neskončno modri Gospod Bog tudi pobožne in pravične skuša, to je, pripušča, da hudo obolijo, in sicer pripušča vse to zategadelj, da se pre¬ priča , ako bodo tudi v stiskah va-nj zaupali in v dobrem stano¬ vitni. Ostanejo stanovitni, jih neskončno pravični Gospod Bog obilno poplača, večkrat poplača že tu, gotovo pa v prelepih nebesih, kjer jim veče veselje podeli. Da neskončno modri Gospod Bog tudi pobožne in pravične skuša, o tem bode brala Avguština. Ali Bog tudi pobožne in pravične skuša? Tudi pobožne in pravične Bog skuša . . . Povej — Avguština, ali se veli skušati samo v greh pripravljati ? Kako neskončno modri Gospod Bog pobožne in pravične skuša? Zakaj? Kako jih poplača, ako stanovitni v dobrem ostanejo? Vaša soseda bi bila hudo-hudo bolna, ali bi prav bilo, ko bi ljudje rekali, da mora biti velika grešnica? Zakaj ne? Kes, ker neskončno modri Gospod Bog tudi pobožnim in pravičnim bolezni in ostale nadloge pošilja, jih poskusiti, ako bodo tudi v hudih dneh njemu zvesti ostali. Kaj se ti pa zdeva, po čemu preljubi Gospod Bog greš¬ nikom bolezni in nadloge pošilja? Prav dobro si povedala, namreč zato, da bi se spokorili in zveličali. Le pridi, dal ti bodem lepo podobico. Da neskončno modri Gospod Bog tudi pobožne in pravične skuša, da bi se prepričal, ali bodo tudi v žalostnih, nesrečnih dneh va-nj zaupali in mu zvesti ostali, prepriča nas sveto pismo stare zaveze. Bil je mož, pripoveduje sveto pismo, v deželi Hus z imenom Job. Bil je mož brez vse zvijače in goljufije in pošten. Imel je sedem sinov in tri hčere. Bil je sila bogat. Posestoval je sedem tisoč kamel, pet sto jarmov ali parov volov pet sto oslic, in sila veliko družine. Bil je Job imeniten mož med vsemi ondotnimi ljudmi. Gospod Bog je pripustil, da je ob vse premoženje prišel, vse svoje otroke zgubil, in hudo obolel. Nekega dne so bili vsi njegovi sinovi in hčere v hiši pervorojenega sina, ter jedli in pili. Kar pride k Jobu oznanovalec, ter sporoči: Voli so orali, in oslice so se pasle zraven njih, in Sabejci — neki roparji — so planili, vse pobrali in pastirje z mečem pomorili; le jes sam sem ušel, da ti oznanim. In ko je še ta govoril, pride drugi oznanovalec, ter pove: Ogenj božji ali strela je z neba padel, zadel in pokončal ovce in pastirje; le jes sam sem utekel, da ti oznanim. Pa ko je tudi ta še govoril, pride tretji oznanovalec in reče: Kaldejci — tudi roparji — so prišli v treh trumah, ter na kamele planili, jih odgnali, in tudi pastirje z mečem potolkli; le jes sam sem po¬ begnil, da ti oznanim. Še je ta govoril, in glej, četerti oznanovalec 210 noter stopi, ter pravi: Ko so tvoji sinovi in hčere jedli in pili v hiši tvojega pervorojenega sina, se je na nanagloma silen vihar vzdignil od strani puščave, in je potresel štiri vogle hiše, ktera se je poderla, in tvoje otroke poterla, ter so umerli; le jes sam sem ubežal, da ti oznanim. Kote žalostne sporočila sliši, Job vstane, v znamenje svoje velike žalosti svoje oblačila preterga, in glavo obrije; na to na zemljo pade in moli: Gol sem prišel iz telesa svoje matere ■— gol sem se rodil — in gol se povernem tje; Go¬ spod je vzel, kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime, V vsem tem Job ni grešil s svojimi ust¬ nicami, in nič nespametnega ni zoper Boga govoril. Jobova knjiga 1, 1. 2. 3. 13—22. Glejte, dragi otroci, tako je neskončno modri Gospod Bog pobožnega Joba naprej skušal s siromaštvom. Ali bogo- Ijubni Job je predobremu Gospod Bogu zvest ostal. Kteri med vami mi more prelepo dogodbo povedati? Glej, vas precej veliko more in ve povedati. Ste res pridni. Naj pa Pe¬ terček pove. Kako je tedaj neskončno modri Gospod Bog poštenega Joba pervič skušal? Ali je bil bogoljubni Job nevoljen v svojem siromaštvu? Kako je molil? Ti dobiš od svojih dobrih starišev lepe zidane hrame, veliko živine in drugega premoženja. Neskončno modri Gospod Bog pripusti, da vse zgori, in ti čisto nič nimaš, niti obleke ne, ali bodeš nevoljen in preklinjal? Kaj pa? Kako je bogoljubni Job molil? Neskončno modri Gospod Bog je pa pravičnega Joba še huje skušal, poslal mu zelo strašno bolezen. Po vsem životu, od pod¬ platov do temena, je imel naj hujše turove. Nogi ste mu tako močno otekli, da ste bili slonovim podobni ali zelo-zelo debeli. Serbelo ga je neizrečeno močno, tako da je s čepino gnoj po životu stergal, ne pa s persti, ker so bili preslabi serbečico potolažiti, in je na gnojišču sedel. Nihče ga ni tolažil. Celo njegova žena ga je za¬ smehovala, rekoč: Kaj imaš zato, ker Boga tolikanj popolno ljubiš? Odpovej se Bogu in umori se. Žena je res neumno bogokletno go¬ vorila. Poterpljivi Job jo prijazno posvari, ter jej reče: Kakor ktera zmed brezbožnih ali hudobnih žen si govorila. Ako smo dobro iz roke božje prejemali, zakaj bi hudega ne sprejeli? V vsem tem Job s svojimi ustnicami ni grešil. Ostal je preljubemu Gospod Bogu tudi v zelo strašni bolezni zvest. Zato ga je naposlednje bolj oblago- daril, kakor v njegovem začetku. Dal mu je še več živine. Dal mu je spet sedem sinov in tri hčere, in živel je po tem še sto in štir- deset let. Jobova knjiga 2, 7—11. 42, 12—16. Tako preljubeznjivi Gospod Bog skuša celo pobožne ljudi, pa jih tudi obilno poplača velikrat že tukaj, ako mu tudi v žalostnih, nesrečnih dneh zvesti ostanejo. Polonika, kako je neskončno modri Gospod Bog pravičnega Joba najpred skušal? Kako potlej? Kako bolezen je imel? Ali ga je kdo tolažil? Kako mu je preljubi Gospod Bog povernil, ker mu 2ft je zvest ostal? Kako ali prav za prav s čim tedaj skuša Bog po¬ božne in pravične ? Druge nadloge so na primer: ljubi Gospod Bog pripušča, da nas hudobni ljudje preganjajo, po nedolžnem tožijo, z gerdimi priimki pitajo, nas kot neumneže zasmehujejo. Kake so na primer druge nadloge? Primož, koliko delov ima sveti Očenaš ali Gospodova molitev? Koliko prošenj sem vam že razložil? Ktera pride zdaj na versto? O sedmi prošnji bodeš pa ti bral. Ktera je sedma prošnja? Sedma proš¬ nja je: Temučreši nas hudega. Kako se glasi sedma prošnja? Hudo, kterega nas naj predobri Gospod Bog reši, je dvojno: eno tiče dušo, telo drugo. Hudo, ktero tiče dušo, to je, jej škoduje, je nevednost in pomota v božjih rečeh, žalost in skerb, huda vest in pohujšanje. Največe hudo ali zlo za dušo pa je greh. Ako namreč kdo greši, njegova duša neskončno svetemu Gospod Bogu ne do- pada več, zgubi pravico do prelepih nebes, ter si nakoplje pri ne¬ skončno pravičnem Gospod Bogu časno in večno kazen. Kako se glasi sedma prošnja—Primož—? Kolikero je hudo ? Kaj je hudo za dušo ? Zakaj je greh največe zlo ali hudo za dušo? Ker veste, da je za dušo greh največe hudo, bodete lehko razumeli, kaj prosimo pervič v sedmi prošnji. O tem bode Tonika brala. Kaj prosimo v sedmi prošnji? V sedmi prošnji prosimo: 1. Da naj nas Bog sosebno reši hudega na duši, kar je greh, in nas obvaruje večnih in časnih kazni za greh. Kaj pervič pro¬ simo v sedmi prošnji? Zakaj je greh največe zlo ali hudo za dušo? Kolikero kazen si človek nakoplje, kedar hudo greši? Ali še veš, kaj so večne kazni? Kje mora nespokorjeni grešnik večne kazni terpeti ? Kaj so časne kazni ? Kje moramo pa časne kazni terpeti? Hudo je, kakor ste slišali, dvojno: eno tiče dušo, telo drugo. Hudo za telo so časne nadloge, to je, sedajne ali tukajne nadloge, ktere moramo terpeti v tem življenju. Take časne ali sedanje —• tukajne — nadloge so: ako smo bolni, ubogi — nimamo jesti, niti obleke, niti stanovanja —, ako nas ničvredni ljudje čertijo, kedar pridejo hudobni, sovražni vojščaki, kakor nekdaj neverni Turki, v naše kraje, in vse pokončajo in ljudi umarjajo. Ako take čarne nadloge prav voljno, vdani v presveto voljo božjo, kakor po¬ božni Job, prenašamo, so nam gotovo k zveličanju. Judejski kralj Manase je bil zelo hudoben. Pravega Boga je zapustil. Sezidal je malikom oltarje. Daroval je celo maliku Molohu svojega sina. Ljudstvo je silil, da je malike molilo. Tako so Judje, zapeljani po svojem kralju Manasetu, hudo delali, bolj kakor narodi — ajdi —, ktere je Bog razterl spred obličja Izraelovih otrok. Dal je brez¬ božni kralj pomoriti veliko prerokov in pravičnih. Zato je ne¬ skončno pravični Gospod Bog pripustil, da je Tartan, viši vojniški poveljnik asirskega kralja Sargona — Izaija 20, 1. — Manaseta vjel, in zvezanega z verigami in vezmi v mesto Babilon peljal. V svoji hudi stiski je kralj Manase molil k Gospodu, svojemu Bogu, 212 in močne je pokoro delal pred njim. Prosil ga je, ter je priserčno molil. In preljubi Gospod Bog je uslišal njegovo prošnjo, ter ga spet pripeljal v Jeruzalem. Zdaj je kralj Manase vse mališke oltarje poderl, ter z ljudmi vred pravemu Bogu služil. IV. knjiga kraljev 21, 1—6. II. Kroniška knjiga 33, 11—14. Kralju Manasetu je bila tedaj časna nadloga k zveličanju. Ali mnogim ljudem so časne nadloge v pogubljenje, ker jih neradi prenašajo. Nekteri bolniki godernjajo ali celo preklinjajo, kedar so bolečine hude ali se jim prav ne postreže. Nekteri ubogi, mesto pridno delati ali dobro- serčne ljudi potrebnega živeža prositi, goljufujejo, kradejo, in so za¬ vidljivi, ali nevoščljivi bogatim. Vsem takim in enakim so časne nadloge ne k zveličanju, marveč k pogubljenju. Ravno zato prosimo v sedmi prošnji drugič: Felicijan, beri: Da naj nas Bog reši tudi časnih nadlog, če niso k našemu zveličanju. Kaj prosimo v sedmi prošnji drugič? Kaj so časne nadloge? Ktere nadloge so na primer časne ali sedanje, tukajne? Kdaj so nam časne nadloge k zveličanju? Kdo je bil Manase? Kaj se mu je prigodilo? Ali mu je bila časna nadloga k zveličanju? Kdaj pa niso časne nadloge ljudem k zveličanju ? Kaj prosimo tedaj v sedmi prošnji drugič? Ker morejo vse nadloge in težave: dušne — žalost in skerbi, ali smo voljni in v Boga zaupamo , huda vest, če nas k resnič¬ nemu poboljšanju prebudi, pohujšanje, če ga premagujemo in ga sami ne dajemo, in telesne — bolezen, siromaštvo, preganjanje, ako vse vdani v presveto voljo božjo prenašamo — nam v časni in večni blagor pripomoči, ako jih namreč iz ljubezni do prelju¬ bega Gospod Boga nosimo, mi pa smo slabotni ljudje; nam je treba božje pomoči, da zamoremo dušne in telesne nadloge in te¬ žave radi, veseli, brez mermranja prenašati. V to prosimo v sedmi prošnji. 3. Da naj nam Bog dodeli milost, vse nadloge in težave, ktere nam pošlje, poterpljivo in stanovitno prenašati. Angela, ktere so dušne nadloge ? Kdaj so nam žalost in skerbi k zveličanju? Kdaj huda vest? Kdaj pohujšanje? Rajmund, ktere so telesne nadloge in težave? Kdaj nam je k zveličanju bolezen, siromaštvo, preganjanje? Ali mi radi in lehko prenašamo dušne in telesne nadloge in težave? Česa potrebujemo v to? Kaj prosimo toraj tretjič v sedmi prošnji? Sveti Očenaš ali Gospodovo molitev končamo z besedo „Amen.“ Kakor veste je beseda „Aineu“ judejska, in pomenja tukaj: „zgodi se,“ ali ^zgodilo se bode.“ Z besedo „Amen“ tedaj priserčno že¬ limo, neskončno dobrotljivi Gospod Bog naj dopolnuje vse, kar smo ga v svetem Očenašu ali Gospodovi molitvi prosili. Anika, s ktero besedo končamo sveti Očenaš ali Gospodovo molitev? Kaka beseda je„Amen“? Kaj pomenja tukaj ? Kaj želimo tedaj z besedo „Amen“ ? 213 Bila je neka zelo pobožna žena. Ljubila je predobrega Gospod Boga serčneje, kakor priden otrok svojega preljubega očeta ljubiti zamore. Po dne je marljivo delala. Ko se je mračiti jelo , šla je v cerkev, ter polna pobožnosti pred velikim oltarju pokleknila. Za¬ hvalila je neskončno dobrotljivega Gospod Boga za vse terpljenje in veselje, kterega jej je po dne poslal. Obtožila se je pa tudi sle¬ hernega, tudi najmanjšega pregreška s prav skesanim sercem. Na to zmoli kratko molitvico, ter gre vsa utolažena domu. Cerkovnik vidi bogoljubno ženo vsaki dan ob mraku v cerkev iti. Bad bi vedel, po kaj žena v hišo božjo hodi. Gre toraj skrivši za njo in na tihem posluša. Brumna žena moli kot druge krati. Solze jo oblijejo, ktere se v svitu lampice — večne lučice — bleskečejo ko biseri. In glej , prelep golobček od oltarja priferfra, pokljuje njene solze, ter ž njimi na viš odleti. Cerkovnik ostermi, gre tiho za pobožno ženo, ter jo popraša, ktero molitev je molila, da so se tolikanj čudovite reči godile. „Oh, odgovori bogoljubna žena, samo eno molitvico znam in sicer Očenaš.“ „Le Očenaš“? Zaverne jo cerkovnik. Ta molitev je ja najnavadniša. Pač ko bi se ti kak psalm ali hvalno pesem naučila; gotovo bi preljubega Gospod Boga še bolj razveselila. Dolgo, dolgo se je uboga žena psalm učila. Ko se ga priuči, hiti vsa vesela v cerkev. Ko pa hoče psalm moliti, ne more nič kaj prav moliti in nič kaj lehko jej je pri sercu. Cer¬ kovnik je ne vidi solziti se niti golobčeka priferfrati, da bi jej solze pokljuval. Jame spet Očenaš moliti. In res, spet se jej vidijo solzice kot svitli biseri, spet priferfra golobič, da jej solzice po¬ kljuje, in glas se sliši: „Ysakdo moli, kakor ravno more; ali go¬ reče in resnično, brez zvijače. Bog rad posluša Očenaš, saj je Go¬ spodova molitev“. (Po „ Johann Gabriel Seidl“.) Da res, sveti Očenaš ali Gospodova molitev je pač najlepša, preljubemu Gospod Bogu najdopadljivša molitev. Slišali ste, predragi otroci, Očenaš ali Go¬ spodovo molitev od besede do besede razlagati. Molite ga radi in pogostoma, ali tudi počasi, goreče in z zbranim duhom, kakor pobožna žena. Ako bodete tudi radi ubogali, marljivo se učili, in veseli storili, kar vam starši zapovejo, oj kako zadovoljni in srečni bodete! Kdor rad moli, pridno dela, Sreča bode mu cvetela. Bok, kaj še ti zdeva, ktera molitev je lepša in Bogu dopad- Ijivša, ali Očenaš ali psalm? Od kod veš? Pripoveduj o pobožni ženi. Kako moramo Očenaš ali Gospodovo molitev moliti, da bode dopadala preljubemu Očetu nebeškemu? Ali je že zadosti, da samo molimo ? Bes delati moramo tudi. Kdor rad moli, pridno dela, Sreča bode mu cvetela. 214 I. Molitev: „Češčena si Marija ali angeljsko 5eščenje.“ ,,Angelj Gospodov ali angeljevo oznanjenje". Vvod. S svetim Očenašem ali z Gospodovo molitevjo naravnost v neskončno svetega Gospod Boga ali Očeta nebeškega kličemo, ter ga kot najvišega Gospoda nebes in zemlje spoznamo in častimo — molimo —, in priserčno prosimo vsega, kar je treba nam in vsem ljudem po vsem svetu na duši in telesu. Le samega Boga smemo moliti, ker je najpopolniše bitje. Svetnike smemo pa le častiti za¬ voljo njihovih prelepih čednosti in zgledov, in ker so prijatelji ali ljubeji božji. Ali med vsemi angelji, med vsemi svetuiki in svet¬ nicami božjimi, je preblažena mati božja Marija največa. Ravno zato jej pa tudi za premilim Gospod Bogom gre največa čast. Sicer jej ne gre taka čast, kaka gre neskončno svetemu Gospod Bogu ali božja čast; ker le preljubi Gospod Bog sam je najpopolniše bitje in sicer sam iz sebe; Marija pa je vse svoje prednosti in mi¬ losti od njega prejela. Ali ker je preblažena Marija devica božjega Sina porodila — je toraj mati božja —, je nad vse angelje nebeške, svetnike božje in svetnice povišana, in za tegadelj jej gre za pre¬ ljubim Gospod Bogom pred vsemi angelji, svetniki božjimi in svet¬ nicami največa čast. Zato jo tudi pervo za premilim Gospod Bogom pozdravljamo in počeščujemo in sicer s premično in priserčno mo¬ litevjo: Češčena si Marija ali angeljevim češčenjem. O češčena si Marija ali o angeljevem češčenju bode brala Alojzija. 3. Od angeljskega češčenja. Ktero molitev katoljški kristjani veči del — Kdo ve, kaj pomenja tukaj beseda večidel, saj vsi pravi katoljški kristjani Očenašu češčena si Marija dostav¬ ljajo — Očenašu dostavljajo? Katoljški kristjani . . . Zakaj molimo za Očenašem češčena si Marija ali angeljevo češčenje? Ali gre preblaženi Mariji devici taka čast, kaka neskončno svetemu Gospod Bogu ali božja čast? Zakaj ne? Odkod ima sveta devica Marija svoje prednosti in milosti? Zakaj pa jej gre za pre¬ ljubim Gospod Bogom pred vsemi angelji, svetniki božjimi in svet¬ nicami največa čast? Zakaj tedaj precej za Očenašem molimo če¬ ščena si Marija ali angeljevo češčenje? Kteri kristijani molijo če¬ ščena si Marija ali angeljevo češčenje? Zakaj katoljški? Dobro si povedala, da le katoljški, to je, pravoverni kristjani češčena si Marija ali angeljevo češčenje molijo; krivoverni kakor lutrovci, kalvini in ostali Marije ne častijo. Ali to ni prav? Katoljški krist¬ jani verujemo v ljubega Jezusa Kristusa kot pravega Boga in člo¬ veka , zatorej moramo častiti tudi preblažeuo devico Marijo kot božjo mater, ker je ona njega porodila. Premična in priserčna mo- 215 litev: „Oeščena si Marija“ se imenuje tako zato, ker se s temi besedami prične; in angeljsko češčenje zategadelj, ker je na božje povelje veliki angelj Gabrijel preblaženo Marijo devico pozdravil z besedami. „ Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teb6, ti si blagoslovljena med ženami“. Rupert, zakaj se prelepa molitev: češčena si Marija, tako imenuje? Zakaj pa angeljsko češčenje? Agata bi gotovo rada brala. Poskusi. Kaj je angeljsko češčenje? Angeljsko češčenje je molitev, s ktero . . . Kaka mo¬ litev je češčenasimarija ali angeljsko češčenje? Zakaj molimo po tem takem češčena si Marija? Ali še veš, čemu molimo sveti Oče naš? Kaka molitev pa je apostoljska vera? Simon, ti pa že dolgo nisi bral. Morebiti si že celo pozabil ? Beri zdaj. Kako se moli angeljsko češčenje? Angeljsko Češčenje se tako moli: Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teb6. Blagoslovljena si med ženami, in blagoslovljen je sad tvojega telesa: Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas greš¬ nike zdaj in o naši smertni uri. Amen. Veronika, moli počasi in prav pobožno priserčno molitev če¬ ščena si Marija. Ali je prav, da nekteri molijo : gnada polna? Kako pa se prav moli? Gnade — tudi milosti — polna. Marija namreč je gnade ali milosti polna. Gnada polna ni nič kaj. Nekteri tudi molijo: Bog je s tebo; ali je prav? Kako pa mora biti? Spet ne¬ kteri molijo: prosi za nas za grešnike ali se tako prav moli? Kako pa? Da bodete prav molili, morate se molitev ravno tako priučiti, kakor so v katekizmu, in če zapazite, da kteri, na primer, oče, mati, brat, sestra, hlapec ali dekla, prav ne moli, morate ga lepo prijazno podučiti, da v prihodnje prav moli. Kaj ne, da bi radi vedeli, koliko delov ima prelepa molitev češčena si Marija ali angeljsko češčenje? Priserčna molitev če¬ ščenasimarija ali angeljsko češčenje ima Iri dele. Pervi del se tako le glasi: „Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teb6. Blagoslovljena si med ženami. Besede pervega dela, kakor dobro veste, je govoril nadangelj Gabrijelj, ter ž njimi preblaženo Marijo devico lepo prijazno pozdravil, ko jej je, od preljubega Gospod Boga samega poslan, naznanil, da bode po¬ rodila Sina božjega, ter rešenika sveta. Štefan, koliko delov ima prelepa molitev češčena si Marija ali angeljsko češčenje ? Koliko delov ima sveti Očenaš ali Go¬ spodova molitev? Koliko delov ima sveta apostoljska vera? Kteri je pervi del molitve češčenasimarija? Kdo je pervi del govoril? Ali ge veš, kje je bila doma preblažena Marija devica? Kako je kilo ime njenim staršem? Kakega rodu so bili? So li bili bogati, ker so izhajali od kralja Davida? S kom je bila zaročena prečista devica Marija? Kakega rodu je bil sveti Jožef? Ali je bil bogat? S Čim si je prisluževal vsakdanji živež? Valburga, komu je bil že obljubil predobri Gospod Bog rešenika? S kterimi besedami je bil 216 Gospod Bog Adamu in Evi rešenika obljubil? Ali je bil rešenik tudi nam potreben? Ker veste pervi del prelepe molitve češčena si Marija, bodem ga vam razložil, da ga bodete zamogli prav z zbranim duhom moliti. Ko je nadangelj Gabrijelj preblaženi devici Mariji na božje povelje naznanil, da bode porodila že pervim staršem obljubljenega rešenika, jej je rekel: „Češčena si Marija", to je, bodi pozdravljena Gospa — ime Marija namreč pomenja med drugim tudi Gospo —, ti dopadaš sosebno preljubemu Gospod Bogu. Teodor, kaj se pravi: češčenasimarija? Milosti polna je presveta devica Marija zato, ker jo je premili Gospod Bog z mnogimi prednostmi pred vsemi drugimi svetniki in svetnicami božjimi oblagodaril, so¬ sebno pa s to prednostjo, kt-r je bila brez vsega madeža podedo¬ vanega greha spočeta; pa tudi zategadelj je preblažena Marija devica milosti polna, ker po njeni mogočni priprošnji predobrotljivi Gospod ljudem velike dobrote podeljuje, na primer: skesanim greš¬ nikom odpuščenje grehov, bolnikom zdravje, potertim ali žalostnim tolažbe. Urška, zakaj je prečista devica Marija milosti polna? Zakaj še? Gospod je s teb6. Ako človek neskončno svetemu Gospod Begu zvesto služi in se ga žaliti varuje, ga sosebno rad ima, ter biva s svojo milostjo v njegovi duši. Tak človek je tempelj Boga svetega Duha, ž njim je preljubi Gospod Bog. Ali s prečisto devico Marijo je Gospod Bog še sosebno bil, ker jo je bil izvolil v mater svojemu Sinu, kterega je spočela od svetega Duha, in kterega je kot Boga in človeka v svojem deviškem telesu pod sercem devet mescev nosila in po tem porodila. Tomaž, s kterim človekom je preljubi Gospod Bog? Kako je še pa bil sosebno s preblaženo Marijo devico? Blagoslovljena si med ženami, se veli: Ti Marija si nad vse žene po vsem svetu povišana, ti si med vsemi ženami, tudi med naj- imeinitnišimi, najbolj srečna in najbolj slavna in hvale vredna; ker nobeni ni po vsem svetu premili Gospod Bog tolike časti skazal, kakor tebi, ker te je svojemu edinemu Sinu v mater izvolil. Terezika, kaj pomenjajo besede: Blagoslovljena si med ženami? Zakaj ali kako je presveta devica Marija med vsemi ženami po vsem svetu najbolj srečna in slavna? Drugi del prelepe molitve češčenasimarija je ta le: „In blagoslovljen je sad tvojega telesa." Te besede je govorila sveta Elizabeta. Marijina teta, to je, sestra Marijine matere svete Ane. Marijna teta, sveta Elizabeta, je bila omožena z duhovnom svetim Caharijem. Bivala sta v judejskih hribih v mestu Hebron ali pa Juda — Juta —. Živela sta pravično, to je, po zapovedih. Otrok nista imela. Prosila sta v enomer goreče in zaupljivo, naj bi jima dal pridnega otroka. Preusmiljeni Gospod Bog je njuno prošnjo uslišal. Poslal je nadangelja Gabrijela k Cahariju, ravno ko je v Jeruzalemskem tempeljnu žlahno dišeče kadilo užigal, ki mu je naznanil, da bode njegova žena porodila sina, kterega naj imenuje Janeza. Sest mescev po tem pa pošlje premili Gospod Bog ravno 217 tistega nadangelja Gabrijela k pretlačeni Mariji devici v Nacaretu, naj jej tudi naznani, da bode porodila Sina božjega. Med'drugim nadangelj Gabrijelj Mariji reče: „In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti tisti, ktera je imenovana nerodovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč 11 Lukež 1, 36—37. Preblažena Marija devica ko to sliši, hitro k svoji teti Elizabeti gre, jej oznanit, kaj jej je veliki angelj Ga¬ brijelj naznanil; pa tudi se žnjo veselit in jej sreče želet, da bode tudi sina porodila. Ko presveta devica Marija v hišo Caliarijevo stopi in teto Elizabeto lepo pozdravi, teta Elizabela, napolnjena s svetim Duhom, z velikim glasom zaupije, ter reče preblaženi Mariji devici: Blagoslovljena si ti med ženami, — je še ponovila zadnje besede nadangelj Gabrijelove — in blagoslovljen je sad tvojega telesa": Lukež 1, 40—42. Urh, kteri je drugi del prelepe molitve Češčenasimarija ? Kdo je te besede govoril? Kdaj je sveta Elizabeta, Marijina teta, be¬ sede: In blagoslovljen je sad tvojega telesa, govorila? S kom je bila omožena sveta Elizabeta? Kje sta bivala Caharija in Elizabeta? Pokaj je šla preblažena Marija devica k svoji teti, sveti Elizabeti? Kako je sveta Elizabeta zaupila, ko je prečista devica Marija v Caharijevo hišo stopila in jo — Elizabeto — lepo pozdravila? Besede drugega dela prelepe molitve Češčenasimarija: „Tn blagoslovljen je sad tvojega telesa 11 , imajo ta le sveti pomen: hva¬ ljen in moljen bodi otrok, kterega bodeš porodila — sad tvojega telesa —; ker ta otrok je ja Sin Najvišega — Lukež 1, 32. —, in bode vse ljudi od njih grehov odrešil — Matevž 1, 21. Tekla, kteri je drugi del priserčne molitve Češčenasimarija? Kdo je besede: „In blagoslovljen je sad tvojega telesa 11 , govoril ? Kdaj je sveta Elizabeta, Marijina teta, te besede govorila? Kteri sveti pomen hranijo besede: In blagoslovljen je sad tvojega telesa, v sebi ? Tretji del prelepe molitve Češčenasimarija je ta: „Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in o naši smertni uri. Amen 11 . Kaj mislite, kdo je govoril ali dodal in učil tretji del priserčne molitve Češčenasimarija? Tretji del premile mo¬ litve Češčenasimarija so dodali in učili cerkveni predstojniki, to je, škofje in cerkveni očaki z rimskim papežem, in sicer besedo Jezus so sveti oče rimski papež Urban IV. leta 1262 dodali k besedam Elizabetinim: In blagoslovljen je sad tvojega telesa: „Jezus 11 , da verni vejo, kdo je blagoslovljeni sad Marijinega telesa, namreč pre- Ijubeznjivi Jezus, sam Sin božji. Valentek, kteri je tretji del prelepe molitve Češčenasimarija? Kdo je dostavil ali učil tretji del? Kteri rimski papež so Eliza¬ betinim besedam: In blagoslovljen je sad tvojega telesa, dostavili besedo: „Jezus 11 ? Kdaj? Zakaj? Besede: „Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj ia o naši smertni uri. Amen 11 so pa dostavili škofje in cerkveni Šolske katekeze. II. 15 218 očaki z dovoljenjem rimskega pepeža Celestina že leta 431. V tem letu namreč je hudobnež Nestorij jel učiti, da preblažena Marija devica nikakor ni mati božja. Ta nauk je bil bogokleten nauk. Zakaj ako presveta devica Marija ni mati božja, tudi premili Jezus Kristus nikakor ni Sin božji, marveč le človek. S tim, da je krivo¬ verni Nestorij terdil, da preblažena Marija devica ni mati božja, je ob enem tudi tajil, da je preljubi Jezus Kristus Bog. Ta bogo¬ kletni nauk slišati, so bili vsi pravoverni ali rimsko-katoljški krist¬ jani zelo-zelo nejevoljni, ker so premilo devico Marijo kot mater božjo visoko in priserčno častili. Prosili so rimskega papeža Cele¬ stina in cerkvene predstojnike, naj razsodijo, kaj in kako je z novim naukom. Zbrali so se z dovoljenjem rimskega papeža Celestina cerkveni predstojniki v mali Aziji v primorskem mestu Efež. Celi dan so za Marijino čast vneti verni čakali pred cerkvenimi vratini, kjer so cerkveni predstojniki novi nauk pretresovali. Ko se zvečer cerkvene vrata odprejo in verni zaslišijo, da je novi nauk overžen, krivoverec Nestorij iz cerkve izobčen — zbrisan iz družbe svete cerkve —, jeli so prevelikega veselja na ves glas vpiti: „Sovražnik hvale vredne Device je na tla pomandran, živila častitljiva in vselej zmagajoča mati božja." Cerkvene predstojnike so z gorečimi bakljami domu spremljali, in po vseh mestnih ulicah žlalino dišeče kadilo vžigali. O tej priložnosti so cerkveni predstojniki z dovoljenjem rimskega papeža Celestina leta 431 dostavili besede : „ S veta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in o naši smertni uri Amen. Gotovo bi radi vedeli, kako je neskončno pravični Gospod Bog hudobnega krivoverca Nestorija kaznil. Nestorij je v svoji krivoveri terdovraten ostal, so mu živemu jezik, s kterim je presveti materi božji Mariji toliko nečasti delal, ostudni červi razjedli. (Cerkvena zgodovina iz 5. veka.) Emilijana, kako se glasi tretji del priserčne molitve Češčena- .simarija? Kdo je tretji del dodal? Kteri sveti oče ali rimski papež so Elizabetinim besedam: In blagoslovljen je sad tvojega telesa, presveto besedo: Jezus dodali? Zakaj? Venceslaj, kdo je dostavil besede: Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in o naši smertni uri. Amen"? Kdaj so cerkveni predstojniki z do¬ voljenjem rimskega papeža Celestina te besede dodali? Zakaj? Povej nam vse lepo. Kako pa je neskončno pravični Gospod Bog terdo- vratnega krivoverca Nestorija kaznil? Kaj presveta’beseda: Jezus, pomenja, že veste, namreč Zveličar alirešenik; ker nas je po svojem britkem terpljenji in grozoviti smerti na križu zveličal, to je, več¬ nega pogubljenja rešil in svete nebesa odperl. Kozalija, kaj se veli presveta beseda: Jezus? Zakaj Zveličar ali rešenik? Sveta Marija zato pravimo, ker je preblažena Marija devica zmirom vestno po božji volji živela in preljubega Gospod Boga nikdar nikoli z no¬ benim grehom žalila ni, celo v mislih ne. Viktor, zakaj pravimo ali prav za prav molimo: Sveta Marija? Zakaj molimo: Mati božja? 219 Ali je bil premili Jezus pravi Bog posebej in pravi človek posebej, ali v dveli osobah? Mi vsi smo slabotni, in toraj ne dopolnujemo božjih in cer¬ kvenih zapovedi tako na tenko, kakor presveta mati božja Marija. Prelomimo jih večkrat, in s tim neskončno svetega Gospod Boga žalimo ali grešimo. Greli pa nas pred dobrim Gospod Bogom časne in večne kazni krive stori. Preljubi. Gospod Bog nas nima nič več rad. Ako v grehu umerjemo, ne pridemo v prelepe nebesa. Zato z besedami: Prosi za nas grešnike, premili materi božji Mariji se priporočamo , da bi nam pri neskončno usmiljenem Gospod Bogu priserčno obžalovanje in odpuščenje naših grehov in vse sprosila, kar potrebujemo na duši in telesu; saj vemo, da grešnikov Bog ne usliši. Janez 9, 31. Olga, ali mi tudi tako na tenko dopolnujemo božje in cer¬ kvene zapovedi, kakor preblažena Marija devica? Kaj toraj želimo z besedami: Prosi za nas grešnike? Vselej, dokler živimo na zemlji, treba nam je pomoči božje, zlasti pa, kedar se bode naša duša trupla ločila ali o smertni uri. Kedar nam bode umreti , oh takrat bodejo naše truplo grozne bo¬ lečine vile, naša duša pa se bode tresla pred bližnjo sodbo božjo. Zategadelj nas uči sveta mati katoljška cerkev moliti: (Prosi za nas grešnike) zdaj — dokler živimo — in o smertni uri. Res ; o strašni smertni uri naj nam sprosi premila mati božja, da bi voljno v presveto voljo božjo vdani prenašali bolečine svoje bolezni in v milosti božji umerli. Vilhelm, ali nam je vselej, dokler tukaj živimo, treba božje pomoči? Kdaj pa sosebno? Zakaj sosebno o smertni uri? Zakaj nas torej mila mati sveta katoljška cerkev uči moliti: (Prosi za nas grešnike) zdaj in o naši smertni uri. Konec prelepe molitve Oeščenasimarija tudi rečemo: Amen; ker s to besedo ponovimo svoje spoštovanje in prošnjo do preblažene Marije device, kakor da bi hoteli reči: Ja, presveta mati božja Marija, mi te prelepo po¬ zdravimo in častimo, oh prosi za nas! Roza, kaj rečemo, ko odmolimo prelepo molitev češčenasi- marija ali angeljsko češčenje? Kaj ponavljamo z besedo „Amen“? Vincencij, beri dalje. Zakaj pravimo: Sveta Marija, mati božja? Pravimo: Sveta Marija mati božja; ker je sveta devica... Te besede sem vam ravnokar razložil; ali še veš, zakaj pravimo: Sveta Marija? Zakaj pa imenujemo Marijo mater božjo? v Za svetim Očenašem ali Gospodovo molitevjo je pač peščena si Marija ali angeljsko češčenje najlepša molitev. Preblaženi Mariji devici molitev Češčenasimarija neizrečeno dopada, ker jo z ravno tistimi besedami pozdravljamo in počastimo, kedar Češčenasimarija molimo, s kterimi jo je nadangelj Gabrijelj na božje povelje po¬ zdravil in počastil. Bil je nek hraber vitez Hugo, živo je spoznal, da na svetu je vse nečimerno, da vse premine. Sklene stopiti v 15 * 220 samostan, ter se pridruži menihom bratom, bi niso mešniki, marveč poredne dela v samostanu opravljajo; na primer kuhajo, šivajo, vert obdelavajo. Ali opat želi, da hrabri vitez Hugo samostanski mešnik postane. Ukaže menihu, naj viteza duhovne ure ali brevir moliti nauči. Toda vitez, ki se učiti ni bil navajen, se priuči le besedice: češčenasimarija. Besedice Češčenasimarija je molil, kjer¬ koli je bil. Celo v spanju jih je pobožno izrekoval. Bile so njegova juternja in večerna molitev. Se umirajoč jih je priserčno molil. Ko ga pokopljejo, jame iz groba rasti lepa bela lilija. Na slehernem lilijnem perescu so se ko zlato blesketale besede: „ Češčena si Ma¬ rija 11 . (Po Rosengarten.) Regina, ktera molitev je za Očenašem ali Gospodovo molitevjo najlepša? Zakaj molitev Češčenasimarija preblaženi Mariji devici sosebno dopada? Kaj nam moreš povedati o hrabrem vitezu Hu- gonu ? Tudi vi morate radi in pogostoma, na paši, doma, na potu, preljubo mater božjo Marijo s prelepo molitvijo Oeščenamarija po¬ zdravljati in častiti. Oh kako rada vas bode imela premila mati božja. Vid, alibi rad dalje bral? Poskusi? Kdaj katoljška cerkev mater božjo posebno časti z angeljskim če- ščenjem? Katoljška cerkev časti . . . Kakor molitev Češčena si Marija ali Angeljsko češčenje preblaženi Mariji devici dopada, jej dopada tudi molitev, ktero imenujemo: „Angelj Gospodov" ali „angeljsko oznanenje — tudi pozdravljenje". Angelj Gospodov ali Angeljsko oznanenje moli se tako le: Molijo se tri Češčenasimarija. Pred vako Češčenasimarijo se molijo nektere besede. Pred pervo Češčenasimarijo se molijo te le besede: 1. ^ Angelj Gospodov je Mariji oznanil in je spočela od svetega Duha. Češčenasimarija, . . . Pred drugo Češčenasimarijo molimo te besede: 2. Marija je rekla: Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. Češčena si Marija, . . . Pred tretjo Češčenasimarijo pa molimo te le be¬ sede: 3. In Beseda seje včlovečila, in je med nami prebivala. Češčena si Marija,... Kedar rečemo: „In Beseda se je včlovečila, 11 moramo z desnim kolenom na tla poklekniti in desno roko na persi položiti, ker besede „In Beseda se je včlovečila 11 velijo: In Jezus Kristus je človek postal; in ker je človek postal, je med nami prebival, to je, je Bog in človek skupaj v eni osebi celih tri in trideset let na zemlji bival in naposled za nas^ na križu umeri. Otilija, ktera molitev razun Češčenasimarije preblaženi Mariji devici še dopada? Kako se moli angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje ? Ktere besede molimo pred pervo Češčenasimarijo ? Ktere pred drugo? Ktere pred tretjo? Kaj nam je storiti, kedar molimo: In Beseda se je včlovečila? Zakaj moramo z desnim kolenom na tla poklekniti in desno roko na persi položiti? Kaj velijo besede: In je med nami prebivala? Volfgang, moli prav lepo in pobožno angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje. Molimo pa angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje iz dvojnega 221 vzroka: 1. da se hvaležno spominjamo zveličavnega včlovečenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, in 2. da pozdravljamo in počastimo Marijo kot preblaženo mater božjo. In ker je preljubi Jezus Kristus nam neizrečeno veliko ljubezen pokazal s tim, da se je včlovečil za nas — ker nas je tako večnega pogubljenja odrešil —, molimo vsak dan trikrat, namreč zjutraj, opoldne in zvečer, angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje , da bi se premilemu Jezusu Kristusu so- sebno hvaležne skazovali in pa preblaženi Mariji devici kot materi božji. Da bi pa ne zabili vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje moliti, nas naša mila mati, sveta rimsko-katoljška cerkev v to opominja , ker zapoveduje vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer zvoniti. Ludovik, iz koliko vzrokov molimo angelj Gospodov ali an¬ geljsko češčenje? Kolikrat vsakdan angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje molimo? Zakaj trikrat? Zakaj dd. naša mila mati sveta katoljška cerkev vsak dan trikrat, namreč zjutraj, opoldne in zvečer zvoniti k molitvi angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje? Modesta, ali moreš dobro brati? Pa beri. Česa se j e pri tem zvonenju sosebno treba spominjati? Pri tem zvo- nenju se je sosebno ... To sem vam že povedal. Ali še veš, zakaj angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje? Kolikrat vsak dan? Zakaj trikrat? Po čemu pusti sveta cerkev zjutraj, opoldne in zvečer zvo¬ niti k molitvi angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje? Molitev angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje je v navado prišla 1. 1827 po svetem očetu ali rimskem papežu Janezu 22. Že kakih sto let popred se je vsak večer delopust — da se ima delati odjenjati ali opustiti — zvonilo. Leta 1327 dne 7. maja pa so ravno imenovani papež ukazali, naj se, kedar se delopust zvoni, trikrat moli: Češčena si Marija, in vsem, ki to molitev pobožno oprav¬ ljajo, se je obljubil odpustek desetih dni. 41 let je tako ostalo, da se je angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje molilo le zvečer. Leta 1368 pa je cerkveni zbor v Lavou (Lavaux-u) zapovedal vsem cerkvenim oskerbnikom ali župnikom, da naj se tudi zjutraj kakor zvečer zvoni. Moliti pa je bilo priporočeno pet Očenašev v čast peterih Jezusovih ran, in sedem Češčena si Marija v čast sedem ve- selij Marijinih. Že koj prihodnje leto je bilo pa v cerkvenem zboru Besirskem zapovedano, naj da se, kedar jame svitati, trikrat po¬ zvoni, in kdor sliši, naj da tri Očenaše in Češčena si Marija moli, in kteri to molijo, se jim dvajset dni odpustek podeli. Da se tudi opoldne zvoni, in angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje moli, izvira od te le imenitne dogodbe. Leta 1456 so mesto Beligrad Turki že crez 4 mesece oblegali. Turški sultan —cesar — mesto že večkrat brez vspeha napade. Sklene toraj, se mesta s splošnim naskokom ali napadom polastiti. Dvajset ur neprenehoma so se na vso moč bili, in branitelji mesta so bili že tako utrudeni, in tako jim je serce upadlo, da so se že menili podati. Kar se Janez Kapistran, 222 pobožen, pa tudi serčen Frančiškan, s podobo Križanega v roči pred kristjanske vojščake in prebivavce mesta vstopi, in moli k Bogu in rožnej devici Mariji za varstvo in pomoč. „0 mogočna nebes kraljica!“ — je molil — „ bodeš li otroke svoje nevernikom prepustila, ki tvojega božjega Sina zaničujejo, in ki bodejo posme- hovaje še rekli: „Kje je zdaj Bog kristjanov?" Tako mole se joka in gorke solze toči. Ali kristjane so njegove besede in pogled nje¬ govih solz tako navdušile, da so s pravo serčnostjo na Turke, ki so že v mesto derli, udarili, jih mnogo tisoč pobili, in druge v beg zapodili. Ta nepričakovana in slavna zmaga se je sploh le pomoči božjej in zlasti priprošnji Marijinej pripisovala. Zato so zapovedali sveti oče ali rimski papež Kalist III., ko se jim je bila ta zmaga naznanila, da naj se kristjani po cerkvah vsega krist- janstva za to zmago preljubemu Gospod Bogu in rožnej devici Mariji, materi božji, sosebno zahvalijo v večen spomin tolike do¬ brote, in da bi so kristjani vsak dan spominjali, na nebes kraljico prav veliko zaupanje imeti, so ukazali ravno ta papež tudi po vsem kristjanstvu med dvema in tremi popoldne angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje-zvoniti, ker so se o tej uri Turki pri Belem- gradu zmagali. Pozneje se je jelo opoldne zvoniti. Da bi kristjane spodbudili, na tanko in veselo moliti angelj Gospodov ali angeljsko oznauenje, so sveti oče, rimski papež, Benedikt 13. leta 1724 po¬ polnoma odpustek obljubili vsem, ki enkrat v mescu zakramenta svete pokore in presvetega rešnjega Telesa vredno prejmejo, angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje pobožno molijo, in zraven tudi za edinost kristjanskih vladarjev in za razširjanje svete katoljške cerkve Boga prosijo. Tudi so podelili ravno ta papež tem, ki kak dan v letu angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje s pobitim sercem molijo, sto dni odpustek. Oh kako radi in veseli bi toraj imeli moliti premilo molitev angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje! Sveti Karl Boromej, milanski nadškof, se ni sramoval z voza sto¬ piti in sred ceste angelj Gospodov ali angeljsko oznanenje moliti, kedarkoli je zvoniti slišal. Veliko malopridnih kristjanov pa je, ki se sramujejo, le za klobuček poprijeti, ter se odkriti. Kteri izmed vas more povedati, kako je prelepa molitev an¬ gelj Gospodov ali angeljsko oznanenje v navado prišla? Franček? No, pa povej. Si zelo priden. Ali veš, kteri svetnik je celo z voza stopil in molil angelj Gospodov, ko je zvoniti čul? Kako se pa vedejo malopridni kristjani? Ljubi otroci, premilo mater božjo , prečisto devico Marijo, izvolite si v svojo mater, njej priporocujte vsak dan večkrat svoje ljube starše, sami sebe, svoje brate in sestre, k nji zdihujte, njo v pomoč kličite v vseh okoljščinah življenja, njo počastujte sosebno ko njeno podobo ugledate s prelepimi besedami: O Marija, prečista devica! Bodi vedno naša priprošnjica. 223 II. O svetem rožnivencu. O juterni in večerni molitvi. Pravoverni ali rimsko-katoljški kristjani za premilim Gospod Bogom rožno devico Marijo pač najraje častijo in v pomoč kličejo. Preljubi materi božji Mariji v čast so sestavili mnogo-mnogo pre¬ lepih in mičnih molitev, kakor jih slišite v cerkvi in tudi doma moliti. Zakaj pa pravoverni kristjani preljubeznjivo mater božjo Marijo tolikanj radi častijo in v pomoč kličejo? Zato, ker po nji neskončno usmiljeni Gospod ljudem največ dobrot in milost skazuje. „Kdor Marijo časti, njega nikdar ne zapusti", pravi star pregovor. Molitev, s ktero pobožni kristjani premilo mater božjo tudi kaj radi častijo, je sveti rožni venec, o kterem sem vam že lani nekoliko pravil. — Glej šolske katekeze za pervence stran 237—240. Kteri med vami mi še ve kaj povedati o svetem rožnivencu ? Gabrijela? Povej tedaj, ali je velika sreča za vas otroke, da ste v sveti rimsko-katoljški veri rojeni in podučeni ? Kaj uči sveta rimsko- katoljška vera vaše starše? Kako pa poganski ali ajdovski stariši s svojimi otroci ravnajo? Kdo nam je pravo, božjo vero — sveto rimsko-katoljško — donesel? Od kod nam je usmiljeni Jezus sveto vero donesel? Kaj je daroval za svojo sveto vero? Vincencij, kaj smo ljubemu Jezusu za sveto vero dolžni? Kako se dobremu Je¬ zusu za sveto vero hvaležne skazujemo? Ktera presveta Devica nam je milega Jezusa porodila? Komu še moramo toraj hvaležni biti? Kaj pridni otroci radi nabirajo in svojim staršem darujejo? Po kaj jim darujejo rožne šopike? Lizika, ali zamorete vi otroci tudi milemu Jezusu in njegovi preljubi materi Mariji lep rožen šopek darovati? Kako? Je li več kakor en rožen venec? Koliko delov pa ima rožni venec? Kteri so trije deli? Kteri je pervi del svetega rožnivenca? Kdaj se moli veseli del svetega rožnivenca? Kako se moli? Modest, na kaj nas opominjajo besede: Kteri nam oživi pravo vero? Kes, da bi namreč mili Jezus v nas vero močno storil, naj bi terdno verovali vse skrivnosti njegovega spočetja in rojstva. Kaj izrekajo besede: Kteri nam daj terdno upanje? Kaj pa upamo od predobrega Gospod Boga? Kaj hranijo v sebi besede: Kteri nam užgi ljubezen? Kako moramo premilega Gospod Boga ljubiti? Kako pa moramo bližnjega ljubiti? Karolina, ktero skrivnost, mo¬ limo vpervih desetih Češčena si Marija (veselega dola)? Kaj nam pred oči stavlja skrivnost: Kterega si Devica spočela? Gabrijelj, ktero skrivnost molimo v drugih desetih Češčena si Marija (ve¬ selega dela)? Na kaj nas spominja skrivnost: Kterega si Devica v obiskovanji Elizabete nosila? Francka, ktero skrivnost molimo v tretjih des. Češčena si Marija? Kje si moramo preljubo mater božjo Marijo misliti pri besedah: Kterega si Devica porodila? Karl, ktero skrivnost molimo v četertih des. češčena si Marija? Na kaj nam je 224 misliti, kedar molimo: Kterega si Devica v tempeljmi darovala? Micka, ktero skrivnost molimo v petih des. Češčena si Marija? Na kaj nas opominjajo besede: Kterega si Devica v tempeljnn našla? Za koga molimo po vsakem delu svetega rožnivenca? Kaj velevajo be¬ sede: Usmili se vernih duš — ne pa črez verne duše — v vicah? Zakaj se naj sosebno mili Jezus vernih duš v vicah usmili? Da, zato, ker je on za vse — žive in mertve — terpel in umeri. Duše imenujemo „verne“ duše tistih, ki so v stari zavezi v Kristusa kot od preljubega Gospod Boga obljubljenega Rešenika sveta verovali in ga željno in goreče pričakovali; v novi zavezi pa duše tistih, ki so v že rojenega Mesija kot božjega Sina verovali in v živi veri va-nj umerli. Janez, kterih duše imenujemo verne v stari zavezi? Kterih pa v novi zavezi ? Ignacija, kteri je drugi del svetega rožnivenca ? Zakaj se ime¬ nuje žalostni del? Kdaj se moli žalostni del? Kako se moli? Kaj pomenjajo besede v pervi Češčena si Marija: Kteri nam raz¬ svetljuje razum? Res, da bi prav do dobrega ali jasno spoznali, kaka gerdoba je greh, zavoljo kterega je usmiljeni Jezus tolikanj terpeti in naposled še sramotno na križu umreti moral. Kaj velijo besede, ktere molimo v drugi Češčena si Marija: Kteri nam poter- duje voljo? Da bi namreč dobro vselej hoteli in doprinašali, in nikdar več preljubega Jezusa s kakim grehov znovič ne križali. Kaj hranijo v sebi besede, ktere v tretji Češčena si Marija molimo? Kteri nam krepi — močno stori —• pamet? V pameti namreč hranjujemo, kar smo se učili ali smo culi. Tudi bridko terpljenje in grozovito smert Kristusovo moramo vedno v pameti hraniti, da se bodemo lagleje ostudnega greha varovali. Mihec, ktero skrivnost molimo v pervih desetih Češčena si Marija (žalostnega dela svetega rožnivenca)? Kaj nam v spomin sklicujejo besede: Kteri je za nas kervavi pot potil? Johana, ktero skrivnost molimo v drugih desetih Češčena si Marija žalostnega dela svetega rožnivenca? Na kaj nas opominjajo besede: Kteri je za nas šiban — bičan — bil? Kteri dan so hudobni Judje ne¬ dolžnega Jezusa šibali? Kako so ga šibali? Rok, ktero skrivnost molimo v tretjih desetih Češčena si Marija (žalostnega dela svetega rožnivenca)? Kaj nam pred oči stavljajo besede: Kteri je za nas s ternjem kronan bil? Mehtilda, ktero skrivnost molimo v četertih desetih Češčena si Marija? Kaj velijo besede: Kteri je za nas težki križ nosil? Benedikt, ktero skrivnost molimo v poslednjih ali v petih desetih Češčena si Marija (žalostnega dela svetega rožni¬ venca)? Kaj nam naznanjajo besede: Kteri je za nas križan bil ali na križu umeri? Za koga molimo tudi konec žalostnega dela svetega rožnivenca ? Kako rečemo ? Ali še veš, kterih duše ime¬ nujemo „verne“ v stari in novi zavezi? Leopolda, kteri je zadnji ali tretji del svetega rožnivenca? Zakaj se imenuje častni del? Kdaj molimo častni del? Kako 225 ga molimo? Kaj velijo besede, ktere režemo v pervi Češčena si Marija: Kteri nam vodi naše misli? Kam morajo obernjene biti naše misli? Kaj pomenjajo besede, ktere molimo v drugi Češčena si Marija: Kteri nam vodi naše besede ? O kakih rečeh se moramo tedaj radi pogovarjati? Kaj hočejo besede, ktere molimo v tretji Češčena si Marija: Kteri nam vodi naše djanje? Kedaj bodejo naše dela preljubemu Gospod Bogu dopadale? Cirilek, ktero skrivnost molimo v pervih desetih Češčena si Marija (častnega dela svetega rožnivenca? Kaj nam pravijo besede: Kteri je od smerti ustal? Kteri dan je mili Jezus od smerti ustal? Kako je ustal? Lucija, ktero skrivnost molimo v drugih desetih Češčena si Marija (čast¬ nega dela svetega rožnivenca)? Kaj velevajo besede: Kteri je v nebesa šel? Kje je mili Jezus v nebesa šel? Metodek, ktero skriv¬ nost molimo v tretjih desetih Češčena si Marija (častnega dela svetega rožnivenca) ? Na kaj nas spominjajo besede: Kteri je svetega Duha poslal? Kolikeri dan po svojem vnebohodu je dobri Jezus aposteljnom svetega Duha poslal? In kolikeri dan po svojem od- smertivstajenju? Kako ga je poslal? Nežika, ktero skrivnost molimo v četertih desetih Češčena si Marija? Ali je preblažena mati božja Marija tudi v nebesa šla, kot vsemogočni Jezus? Kdo jo je vzel v prelepe nebesa in sicer z dušo in telesom ? Glej, zato pravimo vnebohod Kritusov, ker je mili Jezus kot Bog iz lastne moči v ) res ve te nebesa šel, — in vnebovzetje preblažene matere božje Harije, ker Marija ni bila Bog, in tedaj ni šla iz lastne moči v )resrečne nebesa; marveč je le po svojih prelepih čednostih in kot nati božja zaslužila, da so jo angeljci na Jezusovo povelje z dušo ii telesom v svete nebesa zanesli. Boman, ali je preblažena mati fožja Marija iz lastne moči v prelepe nebesa šla? Zakaj ne? Kako ji zaslužila, da so jo božji angelji na Jezusovo povelje z dušo in Mesom v svete nebesa zanesli? Zakaj pravimo toraj Kristusov VLebohod? In zakaj vnebovzetje matere božje? v Filomena, ktero skrivnost molimo v poslednjih ali petih desetih Češčena si Marija (astnega dela svetega rožnivenca)? Kaj nam pravijo besede: Kteri j' tebe — devico Marijo — v nebesih kronal? Ko je bila namreč pesveta mati božja Marija v svete nebesa vzeta, povišal jo je tro- jdini Gospod Bog nad vse angelje in svetnike božje in svetnice, t:ko da jo imajo v nebesih angelji in svetniki za najvišo Gospo, a zemlji pa ljudje za največo in najmogočnišo priprošnjico. Kaj s ti zdeva, ali nam zamore preblažena mati božja iz lastne moči pimagati? Zakaj ne? Kako pa nam more pomoči? Za koga molimo Siet konec častnega dela svetega rožnikranca? Ako kterega med vami poprašam, kaj je sveti rožnivenec, ne bde mu težko odgovoriti: Sveti rožnivenec namreč je molitev, ki ostaja 1. iz znamenja svetega križa; 2. iz apostoljske vere; 3. iz (čenaša ali Gospodove molitve; 4. iz češčenasimarije, v ktere po jresveti besedi Jezus vpletamo skrivnosti naše svete vere, posnete 226 iz Kristusovega življenja; iii 5. iz prelepe molitvice: Čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu itd., ktero molimo po pervih treh Češčenasimarija, in po vsakih desetih (Češčenasimarija). Pravi, pobožni kristjani molijo vsaj vsako soboto in nedeljo, dan pred kakim praznikom in na praznik zvečer pred večerjo prelepo molitev svetega rožnivenca. Takim domačim je preblažena Marija devica premila mati, in jim pri trojedinem Gospod Bogu vsaktero milost in dobroto sprosi; zakaj „Kdor Marijo časti, njega nikdar ne zapusti. “ Adalbert, ali veš, kaj je sveti rožnivenec? Iz kterih delov obstoji prelepa molitev svetega rožnivenca? Kdaj molijo pobožni kristjani vsaj prelepo molitev svetega rožnivenca? Kako poplača premila mati božja Marija tiste, ki radi, z zgrevanim sercem in zbranim duhom sveti rožnivenec molijo? Gotovo vas bode veselilo zvedeti, kako in kdaj se je vpeljala prelepa molitev svetega rožnivenca. Hočem vam povedati. Le prav pazljivo poslušajte! Leta 1170 so se na Fran¬ coskem prikazali krivoverci imenovani Albigenzi tudi Katari. Učili so mnogo nespodobnih bedarij ter preslepili veliko ljudi. Predobri Gospod Bog, ki svoje svete cerkve nikdar zapustil ne bode (Matevž 28, 20.). obudi zoper nesramno krivoverce svetega moža DO' minika. Sperva sveti Dominik zoper terdovratne krivoverce nič kaj ne opravi. Ves žalosten se priporoča preblaženi Mariji devici, ne jenja prositi in moliti, dokler ni uslišan. Poda se iz mesta Tuluse — Toulous —, kjer je kot menih bival, na samoten kraj. Tamkij se verže na koleni in prosi serčno in goreče Marijo milosti polio devico pomoči zoper sovražnike svete rimsko-katoljške vere. Tri dni in tri noči je molil sveti Dominik. Ves vspehan pa zaspi, in v spanju se mu prikaže mati božja v vsi lepoti in časti. Ž njo io bile tri kraljice, in vsaka kraljica je imela petdeset tovaršic. Perca kraljica s svojimi tovaršicami je bila belo oblečena; druga kraljici s svojimi tovaršicami rudeče; in tretja kraljica s svojimi tovaršicani je imela obleko vso zlato. Preblažena Marija devica svetemu Dominku razloži to prikazen. Tri kraljice pomenjajo tri dele svetega rožnivema, in petdeset tovaršic petdeset češčena si Marija. Bela obleka peire kraljice in njenih tovaršic pomenja veseli del, rudeča obleka drige kraljice in njenih tovaršic žalostni del, in zlata obleka tretje k:a- ljice in njenih tovaršic pa častni del svetega rožnivenca. Skrivnosti spočetja, rojstva, življenja in terpljenja mojega sina, njegovega «1- smertivstajenja in vnebohoda, spletene z angeljskim češčenjemiu z Gospodovo molitvijo, to je rožnivenec, s kterim hočem jes ]o- češčena biti. „Vpelji to moiitev povsod, in spreobernil bodeš zgib- ljene ovčice." Tako je rekla mati božja. Ves razveseljen po tej pi- kazni se poda sveti Dominik v mesto Tuluz, ter gre naravnost v veliko cerkev. V tem jamejo zvonovi sami od sebe zvoniti. Mestjaii, 227 ko slišijo o nenavadnem času zvoniti, vrejo trumama v cerkev. Drug drugega poprašujejo, kaj da je. Sveti Dominik stopi na pri- dižnico, ter ozuanuje ljudem božjo pravičnost. Da bi odveruili ostro sodbo božjo, ktera jih čaka, priporoča jim, naj bi pribežali k pre- blaženi Mariji devici, materi milosti, in molili sveti rožnivenec. Sveti Domenik razloži zdaj sveti rožnivenec, ter ga začne pred- moliti. Vse ljudstvo je molilo za njim, in kmali se je videla čudna moč te prelepe molitve. Veliko krivovercev se je spokorilo in k sveti rimsko-katoljški veri vernilo. Sveti Dominik je vpeljal bra¬ tovščino živega svetega rožnivenca. Marjetka, pripoveduj nam, kdaj in kako se je vpeljala vsem pravim kristjanom tolikanj priljubljena molitev svetega rožnivenca? Kteri svetnik je tedaj učil in vpeljal prelepo molitev svetega rožnivenca? Kdo je svetemu Dominiku veleval vpeljati priserčno molitev svetega rožnivenca? Početek mesca oktobra obhajamo sveto rožnivensko ali rožni- kransko nedeljo. Tudi o tej vam moram kaj povedati. Leta 1571 so imeli kristjani na morju pri otoku Lepanto z divjimi Turki zelo kervavo vojsko. Kristijanom je bil poveljnik Don Žuvan — Juan — Avstrijski; grozovitim Turkom pa Hali. Sveti oče rimski papež so bili tistokrat Pij V. Ko so se kristjanske barke na morje podale, so sveti oče Pij Y. k preljubemu Gospod Bogu molili, in jrosili preblaženo Marijo devico, naj bi kristjani divje Turke pre¬ magali. Tudi so vsem samostanom ukazali, naj pridno in goreče molijo, in vsi kristjani so molili sveti rožnivenec. Strašni boj se j? pričel, pet ur so se že bojevali; pa vendar niso še vedeli, kteri bodejo zmagali, ali kristjani ali Turki. Slednjič so zmagali krist¬ jani. Skoraj vse barke divjih Turkov so bile pokončane, bilo jih j h je še črez 200. 15.000 vjetih kristjanov je bilo rešenih. 30.000 lurkov pa je bilo pobitih. V večni spomin so sveti oče praznik Harije premagavke postavili, in v lavretanske litanije vpletli verstico: „Pomoč kristjanov, prosi za nas!“ To molitev svetega rožnivenca s« kristjani dosegli Marijno pomoč, da so bili divji Turki pre¬ magani. Zatoraj so sveti oče Pij V. zaukazali, naj se na dan Marije premagavke tudi obhaja spomin svetega rožnivenca. Njih naslednik Gregorij XIII. pa so ukazali, naj se spomin svetega rožnivenca zinirom pervo nedeljo v mesecu oktobru obhaja, ker ravno to ne¬ deljo — dne 7. oktobra — so bili Turki premagani, in zato se ta nedelja imenuje rožnivenska ali rožnikranska nedelja. Leopold, ti si zelo pazljivo poslušal; gotovo bodeš vedel, kako je postala sveta rožnivenska ali rožnikranska nedelja. Si pak jako P'iden. Da imate vsaki dan trikrat, namreč zjutraj, opoldne in zvečer angelj Gospodov ali angeljevo oznanenje moliti, sli¬ šali ste že večkrat. Oh preljubi otroci, nikdar nikoli ne opuščajte 228 te prelepe molitve. „Kdor Marijo časti, njega nikdar ne zapusti. 1 ' Morate pa še vsaki dan zjutraj, preden še ustanete, moliti ju tern o molitev in napraviti dobri namen, in zvečer, preden spat greste, opraviti večerno molitev. — Veliko ljudi po noči kaka nesreča zadene; nekteri naglo obolijo ali celo umerjejo, nekterim se kaka škoda pripeti, na primer, da jim hudobni tatovi kaj ukradejo ali da jim nesrečni ogenj vse imetje pokonča. Ako pa vi zdravi se zbudite in se vam nič žalega dogodilo ni, povejte mi, ali ni vaša sveta dolžnost, da se prav serčno zahvalite preljubemu Očetu ne¬ beškemu, preblaženi Mariji devici, in dobremu angelj varhu ? Treba je pa tudi preljubega Očeta nebeškega prositi, da nas črez dan vsaktere nesreče ovaruje. Zatoraj hitro ko se zbudite že v postelji se morate s hvaležnim sercem neskončno dobrotljivega Očeta ne¬ beškega spomniti, lepo prekrižati in pobožno moliti juterno mo¬ litev, rekoč: (Molimo vsi vkup, kakor druge krati) „V imeni Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. Ustanem v imeni križanega Jezusa, kteri me je s svojo drago kervjo odrešil. Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me to noč vsega hudega ovaroval. Prosim te, ohrani me tudi danešnji dan pred vsem hudim na duši in telesu. Vse moje djanje naj bo danes k tvoji časti. O Marija! bodi moja mati, in prosi za me. Preljubi angelj, varh moj! meni danes na strani stoj. Varuj me, prosim te, v sveti raj pripelji me. Amen. V imeni Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen 11 . Alite, da je ju- terna molitev res zelo lepa in mična! V nji se priserčno zahvalimo premilemu Očetu nebeškemu, preblaženi Mariji devici, materi božji, in dobremu angelj varhu; ob enem pa tudi storimo dobri namen z besedami: „Vse moje djanje naj bo danes k tvoji časti 11 . S tem namreč preljubemu Očetu nebeškemu obljubimo, da se bodemo tudi najmanjšega greha varovali, in le storili, kar njemu dopada, in da bodemo vsako delo iz ljubezni do njega, ter radi in voljni opravljali. Oj le nikdar nikoli ne zabite opraviti prelepe juterne molitve, precej ko se zbudite, že v postelji. Kedar ste pa ustali, molite prav pobožno angelj Gospodov ali angeljevo oznanenje, po tem se čedno umite, oblecite in svoje dela opravljajte, kakor sem vam že pogostoma naročeval. Klara, ktero molitev moraš moliti zjutraj, precej ko se zbudiš, toraj še v postelji? Zakaj moramo juterno molitev opravljali? Moli prav lepo in po časi juterno molitev. Komu si se zahvalili? Kaj si še ob enem storila? S kterimi besedami si storila dobri namen? Kaj je dobri namen? Kaj vam je storiti, po tem ko ste vstali? Kedar se umivate, morate se spodobno, ter sramožljivo obnašati, ter reči: „Oh da bi bil jes vsakega greha čist in lepo bel na duši 11 ! Jernejček, kako se morate vedeti ali obnašati, ko se umi¬ vate? In kaj reči? Po dne morate vedno preljubega Gospod Boga pred očrni imeti, ter nanj misliti. Kedar greste na primer živino past in kij 229 drugega delat, morate ponoviti dobri namen, rekoč: „Iz ljubezni do tebe, premili Oče nebeški! grem zdaj past, to ali uno delo opravljat. Ead hočem delati; saj je ja tudi preljubi Jezus svojemu krušnemu očetu, svetemu Jožefu, tesariti pomagal. 1 ' Tako ravnati se veli, preljubi otroci, neprenehoma moliti, kar vsak delavec lehko zamore. Lenika, koga morate po dne vedno pred očmi imeti? Kaj se veli, preljubega Gospod Boga vedno pred očmi imeti? Kaj imate ponoviti, kedar greste past ali na kako drugo delo? Vsak petek se zvoni pri nas ob deveti uri z velikim zvonom v pomen, da je nedolžni Jezus veliki petek na kalvarijski hrib težki križ prinesel, na kterega so ga hudobni Judje pribili. Vsak petek ob deveti uri morate moliti te le molitvice: (Ustanite, bodemo molili vsi skupaj) „V imeni Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. Pri Jezusovi smerti je od šeste do devete ure po vsi zemlji tema postala. — Po naše: od dvanajste do tretje —. Ob deveti — ob tretji — uri je Jezus z velikim glasom zaupil: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" Jezus je še enkrat z velikim glasom zaupil: „Oče! v tvoje roki izročim svojo dušo", je glavo nagnil in umeri. Kristus je bil za nas pokoren do smerti na križu. Molimo: O Gospod, Jezus Kristus! po britkosti tvojega svetega terpljenja, ki si ga za nas na križu prestal, sosebno ob uri, kakor se je tvoja sveta duša telesa ločila; te prosimo, usmili se tudi naših revnih duš, kedar se bodejo trupla ločile, naj tvoj križ in terpljenje za nas zgubljeno ne bode. Pripelji tudi nas, kader spokornega razboj¬ nika, v sveti raj, ki z Bogom Očetom živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen". V čast in v hvalni spomin britki smerti Jezusovi in v čast njegovi žalostni materi Mariji devici: Oče naš, . . . Češčena si Marija . . . Verujem v Boga Očeta . . . Čast bodi. . . Vimeni Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. Pavlek, zakaj se pri nas vsaki petek do poldne ob deveti uri z velikim zvonom zvoni ? Ktere molitvice moramo toraj vsaki petek zjutraj ob deveti uri moliti? Zvečer moramo, preden se vležemo, moliti večerno molitev, Preljubi Oče nebeški nas je po dne ovaroval vsaktere nesreče v tem, ko so morebiti marsikteri nesrečni bili ali celo nagle smerti umerli. Spodobi se tedaj, da se mu priserčno zahvalimo, ga pa tudi goreče prosimo, da bi nam odpustil, kar smo ga po dne žalili, da bi nas črez noč vsega zla ali hudega ovaroval, in da se lepo priporočimo premili devici Mariji, dobremu angelj varhu, in svojemu patronu, pa tudi spominjamo ubogih vernih duš v vicah. Le ustanite, bodemo lepo vsi skupaj molili večerno molitev. „V imeni Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. Zahvalim te, Oče nebeški! za vse dobrote, ktere si meni danes dal, in me hudega ovaroval. Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s kterimi sem tebe žalil. V tvoje roke izročam svojo dušo in telo. Tvoj sveti angelj naj me varuje, 230 da mi sovražnik kaj škodovati mogel ne bo. O Jezus! tebi živim. O Jezus! tebi umerjeni. O Jezus! tvoj sem živ in mertev. Amen. O Marija, moja mati, prosi za me, da se mi nicoj kaj hudega ne prigodi. Preljubi angelj, varil moj, meni nicoj na strani stoj. Nagle smerti varuj me, v sveti raj pripelji me. Sveti — Pavelj — Marija — moj patron — moja patrona —, prosi za me, naj nicoj prav sladko spim, in se jutre vesel zbudim. Vsem vernim dušam, o Bog, večni pokoj daj; večna luč jim sveti naj. Amen“. Veronika, ktero molitev moraš opraviti, preden se zvečer vležeš? Zakaj moramo večerno molitev opraviti? Moli prav lepo večerno molitev. Dragi otroci! nikdar nikoli ne opuščajte prelepe juterne in večerne molitve. Začenjajte vsaki dan z Bogom in končajte ga z Bogom. Neskončno pravični Gospod Bog obilno poplača tiste, ki zvesto opravljajo juterno in večerno molitev. Poslušajte to le prelepo do- godbo. Nek fantiček je bil sam doma. Njegovi stariši so bili na somenj šli; pa jih dolgo-dolgo ni bilo domu. Željno čaka pridni fantiček svojih ljubih starišev, ker so mu ljubi stariši vsakikrat kaj dobrega od somnja domu prinesli. Ker jih pa le ni domu, in se je temna noč storila, spravlja se fantiček spat. Sleče se in moli lepo pobožno večerno molitev. Neki tat, ki je vedel , da še starišev ni doma, hotel jih je okrasti. Tiho pride v hišo. Že hoče razne reči v svojo vrečo spravljati, ko vidi pobožnega fantička klečati in večerno molitev opravljati. Gane tata tolikanj, da že ukradene reči pusti, zbeži, in od tiste dobe nikoli več ne krade. Glejte, kako obilno predobri Gospod Bog poplača, ki vsakdanje molitve zvesto, iz ljubezni do njega, opravljajo. O varoval je fantička in njegove stariše velike škode in nesreče; pa tudi tat se je spre- obernil. Res, kteri radi molijo in delajo, prislužijo si od preljubega Očeta nebeškega časni in večni blagor. Dobro si zapomnite ta le zlati izrek: Z Bogom začni, z Bogom tudi končaj, Srečno boš živel, in prišel v večni raj. Peterček, ali ti kaj rad moliš zjutraj in zvečer? Moli prav lepo juterno molitev. Moli še večerno molitev. Kaj imaš pričakovati ali upati od premilega Očeta nebeškega, ako zvesto opravljaš ju¬ terno in večerno molitev? Kako je o varoval preljubi Oče nebeški bogoljubnega fantička? Ali še veš zlati izrek: Z Bogom začni? Z Bogom začni, z Bogom tudi končaj, Srečno boš živel, in prišel v večni raj. Kat.ika, kaj je katekizem? V kolikih poglavjih ali delili se kristjanski katoljški nauk v katekizmu razlaga? Kak nauk hrani v sebi pervo poglavje? Kak drugo poglavje? In kak tretje? O čem se bodemo toraj danes jeli učiti ? Beri. 231 Tretji del ali tretje poglavje. Od ljubezni. Kdor v neskončno svetega Gospod Boga živo veruje in vse dobro od njega pričakuje ali upa, mora nad njim največe veselje imeti, mora po njem vroče hrepeneti, mora ga rad imeti, mora ga ljubiti. Iz žive vere in terdnega upanja se izhaja toraj ljubezen. Glejte, zatorej se v tretjem poglavju katekizma razlaga nauk o kristjanski ljubezni. Naj bi imenitni nauk o kristjanski lju¬ bezni dobro razumevali, ima tretje poglavje pet majhnih delov ali razdelkov. 1. razdelek zapopada poduk o kristjanski ljubezni. 2. raz¬ delek o desetih božjih zapovedih sploh, 3. razdelek o desetih božjih zapovedih posebej, to je, o vsaki zapovedi božji posebej. 4. razdelek o petih cerkvenih zapovedih sploh; in 5. razdelek o petih cerkvenih zapovedih posebej, to je, o vsaki cerkveni zapovedi posebej. Henrik, zakaj hrani v sebi tretje poglavje katekizma nauk o kristjanski ljubezni? Da bi nauk o kristjanski ljubezni lagleje razumevali, koliko majhnih delov ali razdelkov ima tretje poglavje? Kak poduk zapopada 1. razdelek? Kak drugi? Kak tretji? Kak četerti? In kak peti? Kristina, bi pa rada dalje brala; le beri. I, Razdelek. Kaj je kerščariška, ljubezen. Kak poduk zapopada pervi razdelek? Beri še dalje. Kaj se Pravi: kerščanskolj ubiti? Kerščansko ljubiti se pravi: Boga, največo dobroto, . . . Sploh ali človeški ljubiti se veli: nad kako lepo rečjo, na primer, — nad lepo podobo, nad lepo obleko, ve¬ selje, dopadenje imeti, ali pa tudi kakega človeka —očeta, mater, brata, sestro, učitelja, soseda — rad imeti, o njem lepo, dobro misliti, mu v sercu dobro želeti, o njem dobro govoriti, ga v časti imeti, ali spoštovati, pogostoma nanj misliti, pri njem rad biti, nad njim se razveseljevati, ter mu storiti, kar rad ima in ga ove- seljuje. Koga pa bodemo tako radi imeli ali ljubili ? Ali ne tistega, ki je priden in pošten, ki se čednostno vede ali obnaša, ki drugim, ki so v stiski, rad pomaga, ki veliko koristnega in lepega ve in zna, ali da s kratka povem: tistega ljubimo ali radi imamo, ki ima 232 le dobre, le lepe lastnosti. Vaši starši so na primer tihi, poterpež- Ijivi, radi molijo, v cerkev hodijo, pridno delajo, zato jih radi imate ali ljubite. Vaši stariši pa nimajo le samo dobrih in lepih lastnost, vaši stariši vam dajejo tudi še, česar potrebujete, namreč obleke, kruha, vas pošiljajo v šolo, da bi se kaj koristnega in lepega naučili. Če ste bolni, pošljejo po zdravnika, da bi vi spet ozdraveli. Ker imajo stariši take lepe in dobre lastnosti in tolikanj lepo za vas skerbijo, morate jih radi imeti, morate do njih veselje imeti, mo¬ rate jih spoštovati in ubogati, to je, morate jih ljubiti. Kdor ima več dobrih in lepih lastnost, in kdor nam več dobrega stori, tistega raje imamo, tistega bolj ljubimo. Najboljše, najlepše lastnosti pa ima preljubi Gospod Bog, zato se imenuje „največa dobrota." Ker je premili Gospod Bog največa dobrota ali ker ima najboljše in najlepše lastnosti — toraj le same popolnosti —, moramo ga ravno zavoljo tega — zavoljo njega samega — radi imeti ali ljubiti. Za neskončno dobrim Gospod Bogom moramo radi imeti ali ljubiti tudi bližnjega in sicer zavoljo Boga, to je, ker nam je sam Gospod Bog bližnjega ljubiti zapovedal. Toraj moramo bližnjega radi imeti iz ljubezni do premilega Gospod Boga. Zavoljo Boga ali iz ljubezni do njega moramo voljni ali veseli storiti vse, kar nam zapoveduje. Preljubega Gospod Boga in bližnjega tako ljubiti, kakor sem vam ravno zdaj razložil, nas je pa učil mili Kristus. Zato velimo: Krist- janski — kerščanski — ljubiti se pravi: Boga, največo dobroto, zavoljo njega samega in bližnjega zavoljo Boga ljubiti, zavoljo Boga voljno storiti vse, kar nam je zapovedal. Tomaž, kak poduk zapopada pervi razdelek tretjega poglavja? Kaj se veli človeški ali sploh ljubiti ? Koga ali kake ljudi pa bo¬ demo radi imeli ali ljubili ? Zakaj imate na primer vi otroci svoje siariše radi? Zakaj še? Ali bodemo vse ljudi enako ljubili? Kdo ima najboljše in najlepše lastnosti? Kako se imenuje premili Go¬ spod Bog, ker ima najboljše in najlepše lastnosti? Za česardelj moramo tedaj ljubiti Gospod Boga? Koga moramo za neskončno dobrim Gospod Bogom radi imeti ali ljubiti? Zakaj moramo bliž¬ njega radi imeti ali ljubiti? Kaj se veli, bližnjega zavoljo Boga ljubiti? Kaj še moramo zavoljo Boga, to je iz ljubezni do Boga? Kdo nas je neskončno dobrega Gospod Boga zavoljo njega samega in bližnjega zavoljo Boga ljubiti učil? Kaj se toraj pravi kristjanski ali kerščanski ljubiti? Avguština, poskusi dalje brati. Zakaj moramo Boga še ljubiti? Boga moramo ljubiti tudi za to, . . . Slišali šle, da moramo premilega Gospod Boga radi imeti ali ljubiti, ker je naj¬ veča dobrota ali ker ima najboljše in najlepše lastnosti, to je, le zgolj popolnosti; ali radi imeti ali ljubiti moramo predobrega Go¬ spod Boga tudi za to , ker nam noben človek toliko dobrega ne stori, kakor preljubi Gospod Bog. Vaši skerbni stariši vam res mnogo dobrega storijo, kolikor le premorejo. Ali ker je premili 233 Gospod Bog vsemogočen, zamore nam vse dobro storiti; zato je neskončno dobrotljiv. Gotovo bodete zdaj vedeli, kak razloček je med besedama „dober“ in „dobrotljiv“. Dober je, kdor ima dobre in lepe lastnosti, če je na primer tih, prizanesljiv, rad moli in v cerkev hodi, če je sramožljiv, nikdar nikoli kaj gerdega ne misli, ne poželjuje, ne govori, ne prepevlja in ne stori. Dobrotljiv je pa, kdor lačnim rad kruha daje, kdor sploh potrebnim in revnim rad, iz ljubezni do premilega Gospod Boga, pomaga. Takega bodemo radi imeli ali ljubili in sicer iz dveh vzrokov, ker je 1. dober, in 2. dobrotljiv. Tudi Gospod Boga moramo radi imeti ali ljubiti iz dveh vzrokov, namreč 1. zato, ker je naj veča dobrota, in 2. zato, ker je neskončno dobrotljiv. Gregorij, kaj se pravi kristjanski ljubiti ? Za česar delj mo¬ ramo premilega Gospod Boga radi imeti ali ljubiti ? Zakaj ga še moramo radi imeti ali ljubiti? Kak razloček je med besedama „dober“ in »dobrotljiv"? Kteri je tedaj dober? Kteripa dobrotljiv? Iz koliko vzrokov moramo toraj koga radi imeti ali ljubiti? In iz koliko vzrokov moramo tudi Gospod Boga radi imeti ali ljubiti? Kaj je: Bog je neskončno dobrotljiv? Johana, beri dalje. Kako moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti čez vse, ... Ali bodeš vse ljudi enako rada imela ali ljubila? Kdo ima najboljše in najlepše lastnosti — kdo je naj- veča dobrota —, in je neskončno dobrotljiv? Koga moramo torej črez vse ljubiti? Zakaj moramo Boga črez vse ljubiti? Boga moramo ljubiti iz celega svojega serca. Kteri otrok svoje stariše resnično ljubi, hrepeni tako obnašati se, da bodo nad njim veselje imeli, ter hoče vedno pri njih inž njimi biti. Tako moramo tudi mi hrepeneti, željeti, vselej in povsod obnašati se tako, da bode mili Gospod Bog nas vesel. Verh tega moramo pa tudi hrepeneti, že- Ijeti, da bi po smerti k njemu v prelepe nebesa prišli, zmirom pri njem bili, da bi ga tam gori še bolj spoznali in gorečiši ljubili. Hrepeni, poželjuje pa v nas serce. Iz celega svojega serca po tem takem ljubimo Gospod Boga, če vselej in povsod hrepenimo, mu veselje napraviti in kdaj po smerti na veke pri njem biti. Lavrencij , po čem hrepeni otrok, ki svoje stariše ljubi? Po čem moramo tudi mi hrepeneti ali kaj želeti? Kaj pa hrepeni ali poželjuje v nas? Kdaj ali kako tedaj ljubimo Boga iz celega svo¬ jega serca? Glej, če ti doma, na paši, na potu, v sercu zdihuješ: «Oj, predobri Gospod Bog! da bi jes le tebi dopadal in kdaj k tebi v presrečne nebesa prišel" ! in se tudi vselej in povsod lepo pošteno obnašaš, predobrega Gospod Boga iz celega svojega serca ljubiš. Boga moramo ljubiti iz vse svoje duše. Otrok, ki svoje stariše rad ima, pogostoma na-nje misli, celo takrat, če je tudi daleč od njih. Enako moramo tudi mi vselej in povsod na neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga misliti, ne le samo, kedar Šolske katekeze. II. ^ 234 molimo, moramo na-nj misliti; ampak tudi kedar smo srečni, zdravi in veseli, kakor tudi, kedar smo bolni in nas mnogoverstne gren- kosti stiskajo, in pri vseh svojih opravkih. Ako torej vselej in po¬ vsod na premilega Gospod Boga mislimo, ga ljubimo iz vse svoje duše; ker misli se v duši rodijo ali snujejo. Francka, predobrega Gospod Boga moramo ljubiti iz vse svoje duše , kako ga ljubimo iz vse svoje duše? Kje se rodijo ali snujejo misli? Neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga moramo ljubiti iz vse svoje pameti. Ako bodemo vselej in povsod na preljubega Gospod Boga mislili, ter pomišljevali njegove predobre in prelepe lastnosti, pomišljevali, da nas vsak trenutljej z neštevil- nimi dobrotami osiplje; nikakor ne bomo neobčutni in ledeni, mar¬ več največe veselje, največe dopadenje bodemo nad njim imeli. Na tak način ljubimo premilega Gospod Boga iz vse svoje pameti; ker pamet čuti veselje in dopadenje. Miklavžek, kaj se veli neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga iz vse svoje pameti ljubiti? Zakaj pa moramo nad premilim Gospod Bogom največe veselje, največe dopadenje imeti? Kaj čuti v nas veselje in dopadenje? Neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga še moramo ljubiti iz vse svoje moči. Če otrok hoče, da bodejo stariši nad njim veselje imeli, mora jih rad in vesel ubogati. Tudi mi moramo vse božje in cerkvene zapovedi vselej na tenko spolnovati, da bode preljubi Gospod Bog nas vesel. Ali ne samo duša mora misliti in hoteti tako, kakor neskončno sveti Gospod Bog zapoveda; ampak tudi vse telesne moči in telesni udje morajo spolnovati'božje in cerkvene zapovedi. Noge nas morajo nositi v cerkev k službi božji, roke morajo ubogim kruha in ostalih dobrih darov deliti, ušesa morajo poslušati božje besede, jezik mora govoriti poštene, bogo- ljubne besede, gerlo prepevljati pobožne, svete pesmi. Če tako rav¬ namo, ljubimo predobrotljivega Gospod Boga iz vse svoje moči. Da moramo neskončno dobrotljivega Gospod Boga ljubiti, kakor sem vas zdaj učil, spričuje sam ljubi Kristus Jezus. Nekdaj ga je pismarjev edenuprašal: „Ktera je perva vseh zapoved? Jezus pa mu je odgovoril: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in vse svoje duše, in iz vse svoje pameti in vse svoje moči.“ Marka 12, 28. 30. Katika, kedaj ali kako ljubimo neskončno do¬ brega in neskončno dobrotljivega Gospod Boga iz vse svoje moči? Kdo nas je učil premilega Gospod Boga tako ljubiti, kakor ste zdaj slišali? O kteri priložnosti je dobri Kristus Jezus Gospod Boga tako ljubiti učil? Kdo bi rad dalje bral? Bode pa Eok dalje bral. Kaj se pravi: Boga črez vse ljubiti? Boga črez vse ljubiti se pravi: ... Po svetu je zelo lepih in dragocenih reči, kakor na primer zlatih in srebernih denarjev in ostalih reči, umetno zidanih po¬ slopij, krasnih svilnatih oblačil. V nebesih pa so angelji in svetniki 235 božji nepovedljivo lepi, ali med njimi najlepša, najsvetlejša je pre- blažena Marija devica, preljuba mati božja. Toda, ljubi otroci, nobene reči in stvari na zemlji, in nobene stvari v svetih nebesih, niti kraljice angeljev in svetnikov božjih , preljubeznjive matere božje Marije, ne smemo tako radi imeti, toliko veselje in dopadenje nad njo imeti, jo tako ljubiti, kakor premilega Gospod Boga; ker on edini je najbolj popolnoma bitje sam iz sebe, to je, le preljubi Gospod Bog ima najboljše in najlepše lastnosti, je tedaj najboljši in najlepši sam iz sebe. Vse stvari Da zemlji in v nebesih imajo svojo lepoto in vse ostalo dobro od premilega Gospod Boga. Videk, tebi ponuja bogat, imeniten gospod veliko bleskečih zlatov, da bi terdil, da je tvoj tovariš Janez zoper njega — zoper gospoda — kaj hudega govoril, kar pa ni res. Gospod namreč je na Janeza jezen, in bi ga rad v nesrečo pripravil. Ako po krivem govoriš zoper Janeza, dobiš veliko zlatov. Moreš si kupiti lepo oblačilo in še ostalih dragocenih reči. Ali bodeš pričal po krivem zoper Janeza? Kaj pa, ko bi pričal po krivem zoper njega, kaj bi bolj ljubil ali premilega Gospod Boga ali pa zlate ? Ali bi po tem takem premilega Gospod Boga črez vse ljubil? Zakaj ne? Ees, ker moramo Gospod Boga raje imeti, kakor vse stvari, kakor vse , kar nam je prijetno in dopadljivo. Magdalena, kako moramo neskončno dobrega in neskončno dobrotljivega Gospod Boga ljubiti? Kaj se pravi: Boga črez vse ljubiti? Kaj je lepega po svetu? Kaj pa v presrečnih nebesih? Kdo pa je v svetih nebesih najlepši.? Ali smemo preblaženo mater božjo Marijo raje imeti ali bolj ljubiti, kot predobrega Gospod Boga? Tebi bi oče ali pa mati rekli: »Magdalena, naš hudobni sosed nam je veliko škodo storil. Pojdi nicoj, ko bode prav temno, in vžgi mu na skrivem hrame. Za to bodeš dobila kaj lepo svilnato oblačilo 11 . Ali bi storila? Zakaj ne? Glej, ko bi storila, bi stariše in lepo svilnato oblačilo raje imela ali bolj ljubila, kot premilega Gospod Boga, kterega moramo črez vse ljubiti. Bajmund, ti moreš dobro brati, beri dalje: Kdo se ra¬ zumeva z besedo bližnji? Z besedo: bližnji se razume . . . Ali še veš, kaj se pravi, kristjanski ljubiti? Koga moramo torej radi imeti ali ljubiti? Res, predobrega in neskončno dobrotljivega Gospod Boga in bližnjega. Bližnji naš pa niso le oče, mati, brat, sestra, dobrotnik , znanec, ali kteri so naše vere in naši rojaki; ampak vsakteri človek, toraj tudi tujec, naš sovražnik, kteri niso naše vere: Lutrovci, Judje, Turki in malikovalci, in kteri niso naši rojaki: Nemci, Lahi ali Italijani, Mažari ali Ogri. Kdo pa nas je učil, da je vsak človek naš bližnji? Dobro veste, da nas je sam usmiljeni Kristus Jezus učil, da je vsakteri človek naš bližnji, v neki prelepi dogodbi. Kteri med vami more povedati tisto milo dogodbo? Regina? Povej. Nekoliko si že pozabila. Nič ne de. Le dobro poslušajte, 16 * 236 bodem vam jo znovič povedal. V nekem kraju je preljubi Kristus Jezus učil. Po končanem nauku eden zmed farizejev, učenik po¬ stave — Matevž 22, 34—35. — ustane, in ga skuša, kako da je v postavi — v svetem pismu (st. z.) — učen, in reče: — Učenik! kaj naj storim, da bodem večno življenje zadobil ? On pa mu reče: Kaj je v postavi pisano ? Kako bereš? Farizej odgovori: Ljubi Go¬ spoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in vse svoje duše, in iz vse svoje moči, in vse svoje misli; in svojega bližnjega kakor sam sebe. Mili Jezus mu reče : Prav si odgovoril; to stori, in bodeš živel — vekomaj v nebesih —. Farizej pa se hoče sam sebe pra¬ vičnega delati, to je, hlini se, kakor da bi imel resnično željo, po¬ stavo na tenko spoznati, da bi jo mogel spolnovati. Zato reče ljubemu Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Kristus pa odgovori in pripoveduje: Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi oropali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mertvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven — judejski — šel po tistem potu; in ga je videl, in je memo šel —- ranjenemu ni pomagal —. Ravno tako je tudi levit — tempeljski služabnik, ki je judejskim duhovnom pri službi božji stregel —, ko je prišel na to mesto, in ga videl, memo šel, Neki popoten Samarijan — mož doma v Samariji, deželici med judejsko in galilejsko deželo — pa je prišel do njega, in ko gaje videl, se mu je v serce smilil. In je pristopil, in mu obezal rane, in je vlil va-nje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga oskerbel. In drugi dan je vzel dva denarja — 20 krajcarjev —, in ju je dal gostivniku in je rekel: Skerbi za-nj, in kolikor bodeš izdal, ti bodem jes nazaj grede povernil. Kteri teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? Farizej pa je rekel: Tisti, ki mu je usmi¬ ljenje storil. In mili Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti tako stori. Lukež 10, 25—38. V tej prelepi dogodbi nas preljubi Jezus prav jasno uči, da vsakteri človek je naš bližnji, naj ga poznamo ali ne, naj bo naš dobrotnik ali sovražnik, naš rojak ali tujec, naše vere ali druge, tedaj celo Jud, Turk, neznabog ali ajd. Usmiljeni Sa¬ marijan, vgledavši ranjenega, ni ga izpraševal: Kdo si ti? Si li moj rojak in moje vere? Si li moj dobrotnik? Znabiti si tujec ali celo moj nasprotnik? Marveč precej mu je pomagal, in za-nj skerbel, dokler ni ozdravel. Adalbert, kdo se razume z besedo: bližnji? Kdo nas je učil, da je vsakteri človek naš bližnji? Kdaj ali o kteri priložnosti nas je premili Kristus Jezus učil, da je sleherni človek naš bližnji? Martinek bi bil v te kamen vergel, ter te tolikanj ranil, da ne moreš lehko hoditi. Martinek zelo obožen, nima niti jesti niti obla¬ čila. Ti pa imaš vsega dovelj. Ubogi revni Martinek k tebi pride, ter te kaj lepo ponižno prosi, da bi mu dal jesti ali kako oblačilo; mu li bodeš dal? Zakaj? 287 Angela, bi li rada dalje brala? Beri. Kaj se pravi: bliž¬ njega ljubiti? Bližnjega ljubiti se pravi: bližnjemu dobro hoteti, ... Da bodemo bližnjega, to je, slehernega človeka, torej tudi sovražnika, prav, resnično in po božji volji ljubili, moramo ga radi imeti znotranje ali v sercu, in unanje ali z besedo in dejanjem. Znotranje imamo radi svojega bližnjega, ako dobro, lepo o njem mislimo, mu vse dobro hočemo ali želimo, na primer, da bi bil zdrav, da bi se mu vse po sreči godilo; sosebno pa, da bi neskončno svetemu Gospod Bogu zvesto služil in po smerti k njemu v presrečne nebesa prišel. Kdor tedaj o svojem bližnjem, ako bi tudi njegov sovražnik bil, kaj hudega misli, mu kaj škodljivega želuje, na primer, da bi obolel, da bi se mu kaka nesreča pri¬ petila, da bi po smerti v strašni pekel prišel, svojega bližnjega ne ljubi, marveč ga le sovraži. Ali ne le samo lepo moramo misliti o svojem bližnjem in mu dobro hoteti ali željeti; temuč tudi storiti mu moramo, kar mu je prijetno in k pridu. Bližnjemu je prijetno ali dopadljivo, da ga zagovarjamo, kedar kak hudobnež o njem kaj laže, ali njegove slabosti in pregreške v tovaršijah raznaša, da se torej potegujemo za njegovo dobro in pošteno ime in njegove slabosti in pregreške, kar je prav in brez greha, zagovarjamo. K pridu je bližnjemu, ako mu, kedar premoremo, v stiski denarjev posodimo, ali kako delo opravimo, polje orjemo, če nima živine. Naposled moramo, da bo¬ demo svojega bližnjega po volji božji ljubili, opuščati vse, to je, ne smemo nič storiti, kar bi mu neprijetno-in škodljivo bilo. Bliž¬ njemu bi neprijetno bilo, ako bi njegove slabosti in pregreške •— da rad pijančuje, hudo preklinja — drugim pripovedovali. Bližnjemu bi škodljivo bilo , ako bi brez njegovega dovoljenja po njegovih travnikih in njivah vozili, mejnike prestavljali, skrivaj drevje po- sekovali. Ako bližnjemu storimo, kar mu je prijetno in k pridu, in opuščamo, kar mu je neprijetno in škodljivo, ljubimo ga vnanje. Mohorček, kako moramo bližnjega radi imeti, da ga bodemo prav, resnično in po volji božji ljubili? Kako imamo bližnjega znotranje ali sercu radi? Je li bi ti bližnjega prav, resnično in po volji božji ljubil, ako bi v sercu želel, da bi obolel, ali da bi se mu kaka škoda pripetila? Ignacija, kako pa moramo bližnjega vnanje radi imeti, da ga bodemo prav, resnično in po volji božji ljubili? Kaj je bližnjemu prijetno ali dopadljivo? Kaj mu je k pridu? Kaj moramo opuščati, ali ne storiti, da bodemo bližnjega prav resnično in po volji božji ljubili? Kaj je bližnjemu neprijetno ali kaj mu ne dopada? Kaj mu je škodljivo? Ti bi bližnjemu dala kako oblačilo ali kos kruha, v sercu bi pa željela, da bi umeri, in v pekel prišel ali bi ga resnično ljubila? Zakaj ne? Ti bi sicer bližnjemu v sercu željela, da bi zdrav in srečen bil; pa bi o njem hudo govorila, in mu ne hotela dati jesti, kedar je potreben, ako- 238 ravno imaš vsega zadosti, ali bi ga resnično ljubila? Zakaj ne? Kaj pa, kedar je bližnji žalosten? Kes, moramo tudi mi njegovo žalost, njegovo srečo v sercu čutiti. Kedar pa je srečen, moramo veseli biti, da se mu dobro godi. Kaj se torej pravi: bližnjega ljubiti ? Izidor se smeje, gotovo bi rad dalje bral. Je li kerščan- ska ljubezen potrebna? Kerščanska ljubezen je tako potrebna, da človek, . . . Kdor se svoje pameti zave, ter spozna, kaj je dobro in kaj hudo; pa ne ljubi predobrega Gospod Boga črez vse, in bližnjega kakor sam sebe, kakor nas mili Jezus ljubiti uči, ne more zadobiti večnega zveličanja. To spričuje tudi sam Kristus. Ko gaje neki farizej vprašal, kaj mu je storiti, da bode večno življenje za- dobil, mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega, kakor sam sebe. In ljubi Jezus mu je rekel: Prav si odgovoril; to stori, in boš živel. Lukež 10, 25—29. Kunigunda, je li keščanska lju¬ bezen potrebna ? Kdo spričuje, da moramo predobrega Gospod Boga črez vse, in bližnjega kakor sam sebe ljubiti, ako hočemo večno zveličanje doseči? Kako je rekel mili Jezus farizeju? Valentek, ti glasno bereš, beri dalje. Kako sepokaže lju¬ bezen do Boga in do bližnjega? Ljubezen do Boga . . . Pridni otroci pokažejo, da svoje dobrotljive stariše radi imajo, so- sebno s tem, da veseli storijo, kar jim rečejo ali velevajo. Če oče ali mati rečejo: „Ptterček, pojdi živino past, Micika, varuj dete," in Peterček in Micika rada ubogata, s tem jasno kažeta, da ljubita svoje stariše. Enako tudi mi očitno pokažemo, da ljubimo neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga, in bližnjega, ako radi in veseli spolnujemo božje zapovedi, ker po svojih svetih zapovedih premili Gospod Bog zapoveda ali veleva storiti, kar smo njemu in bližnjemu storiti dolžni. Zatorej pravi ljubi Jezus: „Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je ki me ljubi." Janez 14, 21. Ludovika, kako kažejo pridni otroci, da svoje dobrotljive stariše radi imajo ali ljubijo? In kako pokažemo mi, da neskončno do¬ brega in dobrotljivega Gospod Boga in bližnjega radi imamo ali ljubimo ? Kaj nam preljubi Gospod Bog po svojih svetih zapovedih veleva? In kaj pravi premili Jezus? Predobri Jezus nas uči, da je vsak človek, torej tuli naš najhujši sovražnik, naš bližnji, in da moramo radi imeti ali lju¬ biti vsakega človeka, celo svojega največega sovražnika; ker je sle¬ herni človek, tudi naš sovražnik, stvarjen po podobi božji, kakor mi. Vsi smo otroci enega Očeta, namreč nebeškega Očeta; ravno zato moramo radi imeti ali ljubiti drug drugega, da neskončno svetega Očeta nebeškega ne žalimo. V zelo vročem delu sveta, v Afriki, kjer so ljudje večidelj Černe kože, bival je desetleten fan¬ tiček. Nekega dne gre poslušat misijonarja ali mešnika, ki divjim 239 ljudem pravega Boga ozuanuje. Pridiga misijonarjeva ubogemu, desetletnemu zamorčeku tako globoko v serce segne, da postane kristjan. Njegov gospodar, misijonarjem sovražen, mu prepove mi¬ sijonarja še dalje poslušat hoditi. Ubogi zamorček ne ve kaj početi. Ali vendar spet gre pobožnega misijonarja poslušat. Ko pridni za¬ morček domu pride, ukaže mu jih grozoviti gospodar z bičem petindvajset našteti, ter ga bogokletno upraša: „Kaj more zdaj Jezus Kristus za te storiti ?“ „Daje mi moč, zaverne ubogi zamorček, vse tepenje voljno preterpeti . 11 „Naštejte mu jih še petindvajset , 0 zakriči nečloveški gospodar. „Kaj more zdaj Jezus Kristus za te storiti ? 11 spet bogokletno popraša grozovitnik poterpljivega zamor- čeka. „Kaže mi večno plačilo v nebesih / 1 odgovori pohlevni za¬ morček. „Naštejte mu jih še petindvajset / 1 krohota jeze se peneči gospodar, ter se peklensko veseli, ko se revni zamorček od skelečih bolečin vije in umira. Še ga enkrat bogokletno popraša: /Kaj more zdaj Jezus Kristus za te storiti ? 11 Majhni mučenec svoje poslednje moči napne, rekoč: „Pomaga mi, za vas moliti / 1 — in umerje. Oh prelepi zgled ljubezni do grozovitega sovražnika in sicer nad mladim, še le desetletnim zamorčekom, ki je komaj presveto Kri¬ stusovo vero spoznal! Kdor sovražnikom odpuša, Se za njega Bog poskuša. Dominik, kaj nas uči predobri Jezus? Zakaj pa moramo radi imeti ali ljubiti vsakega človeka, celo svojega najhujšega sovraž¬ nika? Ali veš povedati prelep zgled ljubezni do grozovitega so¬ vražnika? Kdo se poskuša za njega, ki sovražnikom odpušča? Kdor sovražnikom odpuša, Se za njega Bog poskuša. Glej, sam ljubi Gospod Bog se je za ubogega zamorčeka po¬ skušal, ter ga krepčal, da je vse strahovito tepenje stanovitno pre- terpel. Zdaj vživa v presrečnih nebesih večno veselje. II, Razdelek, Od deset božjih zapoved sploh. Že vemo, kaj se veli človeški ali sploh ljubiti, kaj je krist- janska ljubezen, kako moramo neskončno dobrega in dobrotljivega Gospod Boga in svojega bližnjega ljubiti, in da svojo ljubezen do premilega Gospod Boga in do bližnjega pokažemo, ako spolnujemo božje zapovedi. Vse to smo se učili v pervem razdelku tretjega poglavja. Da bodemo pa zamogli premilega Gospod Boga in bliž¬ njega prav ljubiti, treba nam je vedeti in znati božje zapovedi, 240 koliko jih je, kdo jih je dal, kje, komu in za koga. O vsem tem pa v sebi hranjuje poduk drugi razdelek. O drugem razdelku bode pa jela brati Cilika. II. Razdelek. O deset božih zapoved sploh. Ktere so desetere zapovedi božje? Po poglavitnem zapopadku . . . Že mnogokrat ste slišali, da zapovedi božje je dal sam preljubi Gospod Bog, zato se imenujejo „božje“ zapovedi, in sicer dal jih je deset; imamo torej deset božjih zapoved. Svojih deset zapoved je bil neskončno sveti Gospod Bog bolj obširne ali dolge dal. Perva božja zapoved se je glasila tako le: „Jes sem Gospod, tvoj Bog, ko sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej ptujih bogov zraven mene. Ne delaj si zrezane podobe, tudi nobene podobe od tega, kar je v zgoraj na nebu, ne od tega, kar spodej na zemlji, ne od tega, kar je vodi, pod zemljo. Ne moli jih, in ne časti jih; zakaj jessem Gospod, tvoj Bog, močen, goreč Bog, ki pokorim hudobijo očetov nad sinovi do tretjega in četer- tega rodu nad njimi, ki me sovražijo. 1 ' II. Moj z. 20, 2—7. Glejte, tolikanj obširna ali dolga je bila perva božja zapoved. Bilo je treba, da je preljubi Gospod Bog Judom — Izraeljcem, Hebrejcem — zelo na drobno povedal, da si ne smejo narejati podob niti od solnca, lune, zvezd, drevja, niti od žival, ker bi jih bili po božje častili. Bivali so namreč med Egipčani, ki so bili malikovalci, in koderkoli so šli iz egiptovske dežele v obljubljeno, povsod so bili malikovalci, celo v obljubljeni deželi so bivali zgolj malikovalci. Kako lehko bi bili tudi Judje pravega, edinega Gospod Boga, za¬ pustili, ter mnogoverstne podobe po božje častili ali molili!—če pa obširno ali dolgo pervo božjo zapoved nekoliko pomišljemo, pre¬ gledamo, da v nji je zapopadena najimenitniša ali poglavitna resnica, da imamo verovati in moliti le enega samega Gospod Boga, ker premili Gospod Bog sam pravi: „Jes sem Gospod, tvoj Bog“. Zato je božja namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev, vse obširne ali dolge zapovedi — obširne ali dolge zapovedi so tudi druga in so- •sebno tretja in deveta; ostale so, kakor jih navadno molimo — okrajšala, ter Iz njih posnela najimenitniše ali poglavitne resnice: Zato pravi katekizem: po poglavitnem zapopadku so desetere za¬ povedi božje te le: 1. Veruj v enega samega Boga . . . Tako okrajšane zapovedi božje si pa tudi lagleje zapomnemo. Zdaj pa ustanite, bodemo skupaj molili božje zapovedi. Kdo je dal božje zapovedi? Zakaj se tedaj imenujejo „božje?“ Koliko zapoved je dal preljubi Gospod Bog? Koliko božjih zapoved tedaj imamo? Ktere so po poglavitnem zapopadku ? Viljem, zakaj pravi katekizem: „po poglavitnem zapopadku so desetere zapovedi božje te le. 11 Zakaj bi bili Judje ali Izraeljci lehko pravega, edinega Gospod Boga za¬ pustili, in malike molili? Terezika, hočeš li dalje brati? Beri. Komu je Bog dal deset božjih zapoved? Bog je dal deset božjih zapoved Moj- 241 zesu . . . Preljubi Gospod Bog je dal deset božjih zapoved — kar smo ravno prej slišali —. Komu jih je dal? Mojzesu. Kje? Na gori Sinaj ? Za koga ? Za izraeljsko ljudstvo — Jude, Hebrejce —. Kdaj ? Ko je iz egiptovske dežele po puščavi v obljubljeno deželo hodilo. Povej, (Terezika) kdo je dal deset božjih zapoved? Komu? Kje? Za koga? Kdaj? Bodem vam vse te uprašanja razjasnil, po¬ slušajte prav pazljivo. Hebrejci, izvoljeno ljudstvo božje, so izhajali od pobožnega očaka Abrahama in so najprej bivali v sila plodni deželi, po kteri se je cedilo mleko in med. II. Mojz. 13, 5. Ta dežela se je ime¬ novala Palestina, sveta judejska, obljubljena dežela. Abraham je imel sina Izaka. Izak je imel dva sina, namreč Ezava in Jakoba. Jakobu je Gospod Bog sam dal ime Izraelj. (I. Mojz. 32, 28.) Zato se po njem Hebrejci imenujejo Izraeljci. Jakob ali Izraelj je imel dvanajst sinov. Ceterti rojeni sin se je imenoval Juda. Po tem so se Hebrejci imenovali Judi. Hebrejci, Izraeljci, Judje so eni in tisti. Kako so prišli Izraeljci iz Palestine v Egipt? Egipt je bila dežela — in je še zdaj — v Afriki. Palestina je v Aziji. Egipt je na južno-zahodni strani od Palestine unkraj velike arabske puščave in rudečega morja. Dobro veste, da je očak Jakob imel dvanajst sinov. Sina Jožefa je zelo rad imel, ker je bil prav pobožen otrok. Ostalim bratom ni bilo všeč, da je očak Jakob Jožefa rad imel. Sklenili so nedolžnega Jožefa umoriti, kar jim je brat Kuben zabranil. Ali prodali so ga madjanskim kupcem za dvajset srebernikov — okoli deset goldinarjev po naše-—. Bil je Jožef takrat šestnajst let star. Madjanski kupci so ubogega Jožefa peljali v Egipt, ter ga ondi prodali imenitnemu gospodu Putifarju. Putifar je bil viši vojščakov egipčanskega kralja. Jožef se je tudi v tuji deželi bal neskončno dobrega Gospod Boga žaliti. Bil je zvest v svoji službi in pošten. Savno zato ga neskončno pravični Gospod Bog ni zapustil. Ko je egiptovski kralj — Farao — se prepričal, da je Jožef pobožen, pošten in moder, postavil ga je za svojega namestnika črez ves Egipt. Bil je zdaj Jožef trideset let star. Y Egiptu je bilo najprej sedem zelo dobrih let. Modri Jožef je vse obilno zernje kupil, ter shranil v žitnicah. Bilo je zernje v rodovitih letinah v Egiptu tako obilo, kakor peska ob morji, da ga ni bilo mogoče zmeriti. Za zelo rodovitimi letinami je nastopilo precej sedem nerodovitih letin. Bila je lakota po vseh deželah. Po vsem Egiptu pa je bilo dosti kruha, ker so bile v slehernem mestu žitnice polne zernja. Kmali se je zvedelo, da je v Egiptu dosti zernja. Zatorej so iz vseh dežel hodili živeža kupovat v Egipt, da bi se hude lakote branili. Ko je Jožefov oče Jakob, ki je s svojimi sinovi v Palestini bival, zvedel, da se v Egiptu zernje prodaja, pošlje svoje sinove v Egipt, ga kupit. Jožef se je dal spoznati svojim bratom, ter jih z očetom vred povabi, naj pridejo k njemu v Egipt. Stari oče Jakob je šel z vsemi svojimi sinovi, ž njih ženami in otroci v Egipt. Bilo 242 je vseh z očetom Jakobom vred sedem in šestdeset, z Jožefom in njegovima dvema sinovoma pa ravno sedemdeset. Egiptovski kralj — Farao — jim je dal v prebivališče gesensko deželo, kjer je bila dobra paša. I. Mojz. 37, 39, 41, 42, 45, 46 in 47. Glejte, tako so prišli Hebrejci ali Izraeljci, tudi Judje v Egipt. Šimon, iz kterega očaka izhajajo Hebrejci? Kako še imenujemo Hebrejce? Kje so Hebrejci ali Izraeljci, tudi Judje, najprej bivali? Pripoveduj nam prav lepo, kako so Hebrejci ali Izraeljci v Egipt prišli? Koliko jih je bilo vseh vkup? In z Jožefom in njegovima dvema sinovoma vred? Ktero deželo jim je egiptovski kralj — Earao — dal v pre¬ bivališče ? Izraeljcem se je sperva v Egiptu prav dobro godilo. Množili so se tako, kakor da bi rastli iz zemlje. Bili so silno močni, ter napolnovali deželo. Nastopil je pa kralj črez Egipt, kteri je jel Izraeljce zatirati, Bal se je namreč, da bi se Izraeljci, ki so se tolikanj množili, njegovim sovražnikom pridružili, in zoper Egip¬ čane vojskovali. Morali so Izraeljci opeke ali cegle delati in Egip¬ čanom mesta zidati. Hudobni kralj je črez nje — Izraljce — po¬ stavil tlačanske priganjače — beriče —, ki so jih v enomer k težkemu delu priganjali in pretepali. Naposled je še grozoviti kralj zapovedal, da se ima vsakteri hebrejski ali izraeljski otrok možkega spola hitro po rojstvu v vodo vreči, da bi se Hebrejci tako ne množili. Izraeljcem se je toraj hudo-hudo v Egiptu godilo. Jeli so zdihovati in vpiti k neskončno usmiljenemu Gospod Bogu. Preljubi Gospod Bog se je ozerl na Hebrejce. Izvolil je svetega moža Moj¬ zesa, naj jih pelje iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo, v kteri je nekdaj bival očak Jakob s svojimi sinovi. II. Mojz. 1, 2, 23—25. Alojzija, kdo je povabil očaka Jakoba in njegovo rodovino iz Palestine v Egipt? Zakaj? Ktero deželo jim je dal egiptovski kralj — Farao — v prebivališče ? Kako so se Jakob in njegovi sinovi imenovali? Kako se je Hebrejcem ali Izraeljcem sperva v Egiptu godilo? Kako pa pozneje? Kaj še je grozoviti kralj zapovedal, da bi se tolikanj ne množili? H komu so jeli Hebrejci zdihovati in vpiti? Koga je neskončno usmiljeni Gospod Bog izvolil, da jih pelje iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo? Tudi o imenitnem možu Mojzesu vam bodem nekoliko po¬ vedal, da spoznate, da je Gospod Bog vsemogočen in neskončno moder. Za časa, ko je neusmiljeni kralj egiptovski ukazal, da ima vsaktera hebrejska mati otroka možkega spola precej po porodu v vodo vreči, sta živela dva zakonska. Možu je bilo ime Amram, ženi pa Johabeda. Žena Johabeda porodi fantička. Bil je lep. Mati ga skriva tri mesce, da ne bi bil v vodo veržen. Ker ga ne more dalje prikrivati, ga de v jerbašček iz bičja, kterega je zamazala s smolo. Jerbašček položi v ločje na bregu vode. Fantičkova sestra Marija pa od daleč skrivši gleda, kaj se bo godilo. Pa glej, kraljeva — 243 Faraonova — hči pride doli k vodi — k reki Nilu —, se kopat. Njene dekle pa hodijo ob reki. Kraljeva hči ugleda jerbašček v ločji. Precej pošlje eno svojih dekel, da jerbašeek prinese. Kraljeva hči odpre jerbašček, in vidi v ujem lepo dete, ki se milo joka. Usmili se ga, rekoč: To je zmed hebrejskih detet. Detetova sestra Marija pristopi, ter kraljevi hčeri reče: Hočeš, da grem in pokličem hebrejsko ženo, ktera zamore dojiti dete? Kraljeva hči jej odgo¬ vori: Idi! Deklica gre, in pokliče detetovo mater. Ž njo govori kraljeva hči, ter jej reče: Vzemi to le dete, in doji mi ga; jes ti bodem dajala plačiio. Žena vzame dete, in ga doji. Oh kako je bila vesela, da je svoje lepo, preljubo dete spet nazaj dobila! Ko dete odraste, ga mati Jehobeda kraljevi hčeri izroči, ktera ga na sinovo mesto vzame, in imenuje njegovo ime Mojzes, ker ga je bila iz vode izvlekla. Mojzes namreč se pravi po naše: iz vode potegnjen. II. Mojz. 2, 1—11. In glejte, Mojzesa neskončno modri in vsemo¬ gočni Gospod Bog izvoli, da od hudobnih Egipčanov tlačene He¬ brejce ali Izraeljce reši iz sužnosti, ter jih spet pelje v njih per- votno deželo, v Palestino. Mojzesu je pomagal tudi njegov pobožni brat Aron v tem imenitnem opravilu. Nežika, kako se je Hebrejcem ali Izraeljcem sperva v Egiptu godilo? Kako pa pozneje? H komu so zdihovali in vpili? Kterega svetega moža je predobrotljivi Gospod Bog izvolil, da jih iz suž¬ nosti v Palestino pelje ? Kaj se veli „Mojzes“ po naše? Zakaj iz vode potegnjen? Povej zdaj vse prav lepo. Kdo je še Mojzesu v tem imenitnem opravilu pomagal? Egiptovski kralj — Farao — pa ni hotel spustiti Hebrejcev a li Izraeljcev, ker so mu pridno delali. Vsemogočni Gospod Bog g a je udaril z mnogoverstnimi nadlogami ali šibami. Ali komaj ko je nadloga odjenjala, že je preklical svojo besedo, ter ni hotel jih spustiti. Naposled udari neskončno pravični Gospod Bog zakerk- njenega — terdovratnega — kralja in vse Egipčane še z jako hudo šibo: v vsaki egiptovski hiši, od pervorojenega kraljevega, sina do Pervorojenega sina dekle, je pervorojeni sin umeri: Tudi pervina zmed živine je cerknila. Pri vseh Hebrejcih ali Izraeljcih pa še Pes ni cerknil. Zdaj spusti kralj Hebrejce ali Izraeljce. Mojzes in Aron peljeta Hebrejce iz Egipta , in prideta ž njimi do rudečega morja. Bili so Hebrejci ali Izraeljci na Egiptovskem štiri sto in trideset let. Namnožili so se bili tolikanj, da, ko so iz Egipta šli, j>h je bilo okoli šest sto tisoč možakov, pešcev, brez žen in otrok. Preljubi Gospod Bog sam je Izraeljcem pot kazal in sicer po dnevu v oblačnem stebru, po noči pa v ognjenem — stebru —Nikoli ni zginil spred Hebrejcev niti oblačni steber po dnevu, niti ognjeni steber po noči. Egiptovskega kralja — Faraona — pa je. zgrevalo, da je spustil pridne Izraeljce. Plane za njimi z vso svojo vojsko. Pojde jih v šotorišču ob rudečem morji. Hebrejci se silno pre¬ strašijo; ker so bili zares v hudi stiski. Proti izhodu ali jutru je 244 bilo rodeče morje, proti zahodu ali jugu strašna egiptovska puščava, proti večeru sterma gora in puščava, in proti severju za njimi so bili Egipčani. Človeški soditi ni bilo za-nje rešenja. Mojzes tolaži Izraeljce, rekoč: Nikar se ne bojte, stojte in glejte veličastne dela Gospodove, ki jih bo danes storil; zakaj Egipčanov, ktere zdaj vi¬ dite, ne bodete nikoli več videli. Gospod se bo bojeval za vas: vi pa molčite. Zdaj reče dobri Gospod Bog Mojzesu : Vzdigni svojo palico, in stegni svojo roko nad morje. Mojzes stegne roko nad morje, voda se razdeli ko zid na desnici in levici, močen in pekoč veter posuši morje, in Izraeljci gredd skozi suho morje. Egipčani uderejo z vso vojsko za njimi. Že so v sredi morja. Vsemogočni Gospod Bog pogleda vojsko Egipčanov iz ognjenega in oblačnega stebra, in pokonča njih vojsko s strelo in z nevihto. Egipčani ho¬ čejo bežati. Ali Gospod Bog reče Mojzesu: Stegni svojo roko nad morje. Ko Mojzes svojo roko stegne po morji, verne se na svoje poprejšnje mesto. Ko so Egipčani bežali, jim je voda na proti prišla, in zagernil jih je Gospod Bog v sredi valov. Kar eden zmed njih ni ubežal. — Budeče morje ima svoje ime od rudečkastega morskega mahii, po kterem se vidi voda rudečkasta, akoravno je bela, kakor vsaka druga ■—. Andrejček, ali je egiptovski kralj rad Hebrejce spustil? S kako šibo ali nadlogo je vsemogočni Gospod Bog kralja in vse Egipčane naposled udaril? Ali je Jude tudi tako udaril? Kako dolgo so bili Izraeljci v Egiptu? Ali so se bili jako namnožili? Koliko jih je bilo sperva v Egiptu? Kdo jim je pot kazal? Bo kterega morja prideta Mojzes in Aron ž njimi? Kaj pa je egip¬ tovski kralj storil? Zakaj so se Hebrejci Egipčanov ob rodečem morji tolikanj prestrašili? Kdo jih je tolažil? Kako jih je Mojzes tolažil? Kako jih je vsemogočni Gospod Bog po Mojzesu rešil? Kaj pa se je Egipčanom prigodilo? Od kod ima rodeče morje ime? Od rodečega morja pelje Mojzes Hebrejce dalje. Najprej pride ž njimi v puščavo Sur. Tu vode nimajo. Iščejo je tri dni. Tretji dan jo najdejo. Ali grenka je bila. Neskončno dobrotljivi Gospod Bog pokaže Mojzesu les, kterega verže — Mojzes — v vodo, Voda postane sladka in Izraeljci jo morejo zdaj piti. Iz puščave Sur pride Mojzes z Hebrejci v puščavo Sin. Tu nimajo kaj jesti. Vsemo¬ gočni Gospod Bog jih čudovito hrani. Prileti namreč zvečer ne- številno veliko prepelic prav nizko, da so jih lehko vjemali, in potem pekli. Dal jim je tudi kruha, kteremu so rekali mana. Vsako jutro je padla mana izpod neba, in je ležala kot rosa na poveršini zemlje. Le soboto ni padla, ker soboto niso smeli Judje ničesar delati, niti jedi kuhati. Sobota je bila Izraeljcem , kar je nam kristjanom nedelja. Zato je neskončno dobrotljivi Gospod Bog petek dal pasti mane za tolikanj več, kar so je soboto potrebovali. Bila pa je mana kakor prav drobno okroglasto zerno, belo kot sneg- 245 Hebrejci so mano ali v mlinu mleli ali pa jo v možnarju tolkli. Na to so jo v piskru kuhali in iz nje pekli neizrečeno dobre, kot sterd sladke pogače. IY. Mojz. 11, 7—8. Tudi v sinajski puščavi Hebrejci večkrat vode nimajo. Na božje povelje udari Mojzes na skalo, in voda priteče. Ako so jim se kje sovražniki ustavljali, z božjo pomočjo so jih premagali, kakor na primer Amalečane. Že je bilo dva meseca preteklo, odkar so Hebrejci izšli iz Egipta. Napočil je tretji mesec. Tretji dan tretjega meseca pridejo do si¬ najske gore, ter so postavili šotore gori nasproti. II. Mojz. 15, 22—27. 16, 17, 19, 1—3. Sinajska gora je visoka, kamnita, stiašna, da se takih malo na svetu nahaja. Sinajska gora je v kamniti Arabiji v Aziji med samimi visokimi, golimi gorami, ločena od njih. Deli se sinajska gora v dva verha. Zahodnji, niži verh se imenuje gora Horeb, po naše pustota. Vzhodni, skoraj še enkrat tako visoki verh se imenuje gora Sinaj, karpomenja po našeternjev gena. Obe gori ste iz samih rudečih, rujavih in skoraj raztreskanih pečin. In glejte, na gori Sinaj je dal neskončno sveti Gospod Bog po Mojzesu Izraeljcem svojih deset zapoved, ktere imenujemo desetere božje zapovedi. Tonika, v ktero puščavo je peljal Mojzes Hebrejce od rudečega morja? Kaj niso imeli v puščavi Sur ? V ktero puščavo pelje Mojzes Izraeljce iz puščave Sur? Kako je vsemogočni Gospod Bog Jude v sinajski puščavi preži vil ? Prepelice poznaš. Kaj pa je mana bila? Od kod so vode dobili? Kako dolgo so že Izraeljci iz Egipta hodili? Kolikeri dan in mesec po izhodu iz Egipta so prišli do gore Sinaj ? Kaka je gora Sinaj? Ali se vsa gora tako imenuje? Kaj je dal na sinajski gori preljubi Gospod Bog po Mojzesu Hebrejcem? Dal pa je neskončno sveti Gospod Bog po Mojzesu Judom svojih deset zapoved tako le: Poklical je Mojzesa k sebi na goro Sinaj, ter mu reče: Idi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri, in sperejo naj svoje oblačila. Naj bodo pripravljeni na tretji dan. Postavi mejnike okrog gore, in reci jim: Varujte se, stopiti na goro, in se dotakniti njenih mej. Slednji, kteri se gore dotakne, bo umeri. Mojzes stopi z gore, ter vse ljudstvu naznani. Ko tretji dan napoči, jelo je grometi in se bliskati. Silno gost oblak je po¬ krival goro, in trobentin glas je čedalje bolj bučal. Mojzes pelje Izraeljce iz šotorov Gospodu Bogu nasproti. Stali so pod goro. Vsa gora Sinaj se jame kaditi, ker se je Gospod v ognji na-njo spustil. Iliru se je valil iz nje kakor iz peči. Vsa gora je bila strašna. Trobentin glas polagoma močnejši prihaja, in se čedalje bolj raz¬ lega. Mojzes prosi za postavo ali za zapovedi, in preljubi Gospod jo obljubi ljudstvu dati. Na božje povelje gre Mojzes s svojim bratom Aronom verh gore. Zdaj govori Gospod Bog iz oblaka Hebrejcem svojih deset zapoved, ktere se imenujejo tudi Mojzesova, sinajska postava. Po tem je preljubi Gospod Bog svoje_ desetere zapovedi zapisal na dve kamneni tabli, ter ju izročil Mojzesu, naj 246 tabli shrani in božje zapovedi Izraeljce uči. Na pervi tabli so bile zapisane perve tri božje zapovedi; ker perve tri božje zapovedi v sebi hranijo dolžnosti, ktere imamo do predobrega Gospod Boga. Na drugi tabli pa so bile zapisane sedmere poslednje zapovedi božje, ker v sebi hranijo dolžnosti, ktere imamo do bližnjega. Ko je ne¬ skončno sveti Gospod Bog svoje zapovedi dajal, gromelo in bliskalo se je v znamenje, da bode Izraeljce ostro kaznoval, ako ne bodejo njegovih svetih zapoved na tenko spolnovali. Bazun svojih deseterih zapoved je preljubi Gospod Bog Hebrejcem na sinajski gori še mnogo drugih zapoved dal, sosebno kako imajo službo božjo oprav¬ ljati, in ktere praznike imajo razun sobote še obhajati. II. Mojz. 19, 10—25. 20. Gregor, kje je dal premili Gospod Bog Judom svoje zapovedi? Kako jih je dal? Na kaj jih je zapisal? Koliko jih je bilo za¬ pisanih na pervi kamneni tabli? Zakaj so bile zapisane na pervi kamneni tabli le perve tri božje zapovedi? Koliko jih je bilo za¬ pisanih na drugi kamneni tabli ? Zakaj je takrat gromelo in se bliskalo, ko je neskončno sveti Gospod Bog na sinajski gori svoje zapovedi dajal ? Ali je razun deset zapoved tudi še drugih za¬ poved dal? Iz sinajske puščave je peljal Mojzes Hebrejce v faransko pu¬ ščavo. Hodili pa so Izraeljci celih štirdeset let po puščavah v ob¬ ljubljeno deželo. Vsemogočni Gospod Bog jih je čudovito hranil in preživil in jih sovražnih narodov reševal. Njih oblačila se v štir- desetih letih niso postarale, in čevlji njih nog se od starosti niso raztergali. V. Mojz. 29, 5. Oh kako moder in dobrotljiv je vendar preljubi Gospod Bog! Genovefa, v ktero puščavo je peljal Mojzes Jude iz sinajske puščave? Koliko let so hodili Hebrejci v obljubljeno deželo? Po kakih krajih so hodili ? Kdo jih je čudovito hranil, preživil in jih sovražnikov reševal ? Ali so se njih oblačila in čevlji v štirdesetih letih postarale in raztergale? Vincencij, beri še ti dalje. Je li mogoče, deset božjih zapoved spolnovati? Deset božjih zapoved spolnovati je mo¬ goče, . . . Preljubi Gospod Bog nam nič ne naloži, kar bi zveršiti ne mogli. Ker je vseveden, in toraj našo nezmožnost dobro pozna. Nalaga nam tedaj, kar storiti zamoremo. Verh tega nam daje svoje svete pomoči, s ktero zamoremo sleherno , celo najtežavniše dobro delo storiti. Tako je na primer svetim mučencem dajal svoje svete podpore, da so nepovedljivo veliko za sveto kristjansko vero pre- terpeli in tudi grozovite smerti umerli, popolnoma vdani v presveto božjo voljo. Zato veli sveti apostelj Pavelj: „Vse zamorem v njem — v Gospod Bogu —, kteri me močnega dela.“ Filip. 4,13. Povej, ali zamoremo deset božjih zapoved spolnovati ? Kaj veli sveti apostelj Pavelj? Valburga, ti kaj rada bereš. Beri. Kaj zapopadajo v sebi 247 desetere zapovedi božje? Perve tri zapovedi božje zapopa- dajo ... To uprašanje vam je že jasno. Povej, na kaj je zapisal premili Gospod Bog svojih deset zapoved? Koliko jih je bilo za¬ pisanih na pervi kamneni tabli? Čemu so bile zapisane na pervi kamneni tabli le perve tri božje zapovedi? Koliko jih je bilo za¬ pisanih na drugi kamneni tablici? Zakaj sedem? Zakaj torej ni bilo zapisanih na vsaki tabli pet božjih zapoved? Herman, rad bi vedel, ako moreš še gladko brati. Poskusi. Kje se najde zapopadek deset zapoved božjih ob kratkem? Zapopadek deset zapoved božjih . . . Vam je znano, da je izmed farizejev nekdo milega Jezusa uprašal: Učenik! ktera je velika zapoved v postavi? Jezus mu odgovori: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti, in iz vse svoje misli. Ta je naj veča in perva.zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je zapopadana vsa — sinajska— postava in preroki. Matevž 22,3—41. Te dve zapovedi se imenujete zapovedi ljubezni, ker nam velevate preljubega Gospod Boga ljubiti črez vse in bliž¬ njega kakor sam sebe. Zato so v teh dveh zapovedih zapopadane ob kratkem vse desetere zapovedi božje. Kaj je odgovoril preljubi Jezus Farizeju, ki ga je uprašal, ktera je velika zapoved v postavi? Kako se imenujete te dve za¬ povedi? Zakaj se imenujete zapovedi ljubezni? Kaj je v dveh za¬ povedih ljubezni ob kratkem zapopadeno? Francka, beri dalje. Ktera je perva zapoved lj ubezni? Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda. V pervi zapovedi lju¬ bezni so zapopadene perve tri božje zapovedi, namreč 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nepridnem božjega imena, in 3. Posvečuj praznik. Ako namreč predobrega Gospod Boga res¬ nično ljubimo, bodemo tudi vanj verovali, njegovo presveto ime vselej in povsod spodobno izrekovali, in njegove dneve, ter nedelje in praznike, vredno obhajali. Ktera je perva zapoved ljubezni? Koliko božjih zapoved je zapopadenih v pervi zapovedi ljubezni ? Zakaj? Ali še veš, kaj se veli Gospod Boga ljubiti iz vsega serca? Kaj iz vse duše? Kaj iz vse pameti? In kaj iz vse moči? Bernardek? ali še moreš dobro brati? No poskusi! Ktera je druga zapoved ljubezni? Druga zapoved ljubezni je: ■Ljubi svojega bližnjega ... V drugi zapovedi ljubezni je zapopa¬ denih poslednjih sedem božjih zapoved, namreč: 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj. 7 . Ne kradi. 8. Me pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene, in 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. Zakaj ako mi bližnjega kakor same sebe ljubimo, bodemo vestno spolnovali, kar poslednje sedmere božje zapovedi’do nas in do bližnjega velevajo; pa tudi skerbno opuščali, kar prepovedujejo. Bavno zato je premili Jezusa Farizeju, ko mu 248 je dve zapovedi ljubezni povedal, rekel: „V teh dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki/' Matevž 22, 20. Hotel je reči, vse sveto pismo govori le od teh dveh zapoved; zakaj vse, kar ob¬ sega, le to hoče, da bi se te zapovedi spolnovale. Magdalena, ktera je druga zapoved ljubezni? Koliko božjih zapoved je zapopadenih v drugi zapovedi ljubezni ? Zakaj? Kaj je rekel ljubi Jezus Farizeju, ko mu je povedal dve zapovedi ljubezni? Kaj je hotel s temi be¬ sedami reči? Ali še veš, kaj se pravi bližnjega ljubiti? Peterček, naslednje uprašanja bodeš pa ti bral. Kako raz¬ laga Kristus zapoved ljubezni do bližnjega? Kristus razlaga zapoved ljubezni do bližnjega s temi besedami: Vse, kar¬ koli . . . Kaj hočeš ali kaj bi rad, kedar si 'lačen ? Glej, tudi ti moraš dati jesti svojemu bližnjemu, kedar je lačen. Ali bi ti bilo všeč, ko bi te, kedar kam greš, kdo zmirjal ali sneg v te lučal? Tako moraš tudi ti vsakega v miru pustiti. Ti bi težko govoril, nekdo bi te pa zasmehoval ali oponašal, ali bi ti kaj takega do- padalo? Glej, kar tebi ni všeč ali ne dopada, tudi bližnjemu, ter svojemu tovarišu, ne smeš storiti. Tako bodeš svojega bližnjega po Jezusovi volji ljubil. Tako ljubiti bližnjega nas učijo postava in preroki, to je vse sveto pismo, pa tudi naš zdravi um. Kako tedaj razlaga mili Jezus zapoved ljubezni do bližnjega? Zapovedi božje moramotudi mi vsi kristjani na tenko spolnovati, ako hočemo večno življenje doseči. Nekdaj je mladeneč preljubega Jezusa uprašal: Dobri učenik! kaj naj storim dobrega, da zadobim večno življenje? Mili Jezus mu od¬ govori: Ako pa hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. Matevž, 19, 16—17. Da bodemo pa zapovedi božje prav spolnovali, ter si tako večno življenje v veselih nebesih prislužili, treba nam je vedeti, kar vsaka zapoved božja zapoveda, in kar prepoveda. Kar zapoveda, moramo na tanko spolnovati; kar pa prepoveda, moramo odpuščati, to je, nikoli ne storiti. To uprašanje bode brala Kegina. Kaj se mora pri vsake,j zapovedi pomniti? Pomniti se moramo, da je v vsaki zapovedi . . . Ali moramo tudi mi kristjani božje zapovedi spolnovati, da dosežemo večno življenje? Od kod vemo to? Da pa bodemo božje zapovedi prav spolnovali ter si tako večno življenje prislužili, kaj nam je treba o vsaki zapovedi vedeti? Kaj moramo na tenko spol¬ novati? Kaj pa opuščati ali nikoli ne storiti. Že sveti mož Mojzes je grozovito žugal, kteri ne bodejo vse božje zapovedi na tenko spolnovali. ,,Preklet bodi, kdor ne ostane v besedah te postave, in jih v djanji ne spolnuje; in vse ljudstvo naj reče: Amen." V. Mojzes 24, 26. To je, v sedanjem in prihod¬ njem življenju bodi nesrečen, kdor ne spolnuje vseh zapoved božjih. Nek pridigar so tem Mojzesovim strašnim besedam dostavili še to le: Zapomnite si dobro, o kristjani! pekel je ves poln pogubljenih, 249 ki so sicer več božjih zapoved dopolnovali, ali vendar le so po¬ gubljeni, ker niso vseh spolnovali. Preljubi otroci! bodi vam perva in naj veča skerb , da bote vse, in ne le nektere božje zapovedi, zvesto spolnovali. Kdor le eno, ali dve ali tudi več zapoved, pa ne vseh, dopolnuje, ne more se zveličati. Kdor na primer sicer rad v cerkev hodi, pa Staričev ne spoštuje, ali nesramno živi, ali krade, ne more v svete nebesa priti, ker vseh božjih zapoved ne spolnuje. Sveto pismo pravi: „Kdor koli pa vso postavos polnuje, se pa pregreši v enem, je vsega kriv. Zakaj kteri je rekel: Ne prešestuj, je tudi rekel: ne ubijaj. Ako sicer ne prešestnješ, ubijaš pa, si prestopnik postave." Jakob 2, 10—11. Vse zapovedi božje moramo vestno in sicer iz ljubezni do preljubega Gospod Boga — da bi njemu dopadli in on nas vesel bil — spolnovati. Tako bodemo bogati v dobrih delih, in svete nebesa bodejo gotovo naše. Kdor božje postave spolnuje zvesto, Si spravlja bogastvo za sveto nebo. Alekš, je li že zadosti, da le nektere zapovedi božje spol- nujemo? Ti bi na primer svoje stariše rad ubogal, pa bi lagal, kradel, ne hotel moliti, ali bi mogel večno zveličanje doseči? Kako že v stari zavezi neskončno pravični Gospod Bog po svetem možu Mojzesu žuga onim, ki vseh njegovih zapoved ne spolnujejo? Kaj so pa tem strašnim besedam neki pridigar dostavili? Kaj mora tedaj biti vaša perva in največa skerb? Kaj pravi sveto pismo? Kako bodemo bogati v dobrih delih? Kdor božje postave spolnuje zvesto, Si spravlja bogastvo za sveto nebo. Vse zapovedi božje moramo na tenko in zvesto iz ljubezni do predobrega Gospod Boga spolnovati, da si nabiramo zakladov za nepovedljivo srečne nebesa. Zakaj le: Kdor božje postave spolnuje zvesto, Si spravlja bogastvo za sveto nebo. Da bodemo pa mogli zapovedi božje prav spolnovati, treba nam je dobro vedeti, kaj vsaka zapoved božja posebej zapoveduje in kaj prepoveduje. Zapovedano moramo vestno dopolnovati ali storiti ; prepovedano pa opuščati ali ne doprinašati. O tem pa go¬ vori tretji razdelek, o kterem bode jela brati Rozalija. Šolske katekeze. II. 17 250 III. Razdelek, I. Od deset božjih zapovedi posebej. — Kaj perva božja zapoved zapoveduje in prepoveduje. §. l.Od pervih treh zapovedi, ktere zapovedujejo dolžnosti do Boga. — Kaj nam je treba vedeti, da bodemo mogli božje zapovedi prav spolnovati? Kaj moramo vestno dopol- novati ali storiti? Kaj pa opuščati ali ne doprinašati? Kteri raz¬ delek o tem govori, kaj vsaka zapoved božja zapoveduje in kaj pre¬ poveduje? Na kaj je bil preljubi Gospod Bog svoje svete zapovedi na Sinajski gori napisal? Koliko božjih zapoved je bilo zapisanih na vsaki kamneni tabli? Zakaj jih je bilo na pervi kamneni tabli samo treh zapisanih? O kterih zapovedih božjih se bodemo torej najprej učili, kaj vsaka posebej zapoveduje in kaj prepoveduje? Zakaj najprej o pervih treh božjih zapovedih? Bes,ker moramo pre¬ dobrega Gospod Boga najprej pred vsemi drugimi črez vse ljubiti. Viljem, ktera je perva božja zapoved? Beri torej najprej, kar perva zapoved božja zapoveduje. Kaj je v pervej zapovedi zapovedanega? V pervej zapovedi je zapovedano, 1. v enega Boga verovati . . . Preljubega Gospod Boga moramo častiti ne le nnanje, marveč tudi znotranje, to je, v sercu. Znotranje ali v sercu pa predobrega Gospod Boga pred vsem drugim častimo, ako va-nj verujemo. V enega Boga verovati pa se veli, ne le verovati, da je, ampak tudi za res imeti vse , karkoli nam je razodel, in karkoli od njegovega edinega Sina Kristusa Jezusa postavljena cerkev uči. Ako znotranje ali v sercu ne verujemo, ne moremo se zveličati. Sveti apostelj Pavelj piše: „Brez vere pa je nemogoče Bogu dopasti. Zakaj kdor 'hoče k Bogu pristopiti, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevavec." Hebr. 11, h. Ludoviba, kak nauk ima v sebi tretji razdelek? Ktera je perva zapoved božja? Kaj je treba vedeti o vsaki zapovedi posebej? Kaj je v pervi zapovedi zapovedanega? Kako moramo preljubega Go¬ spod Boga častiti ? Kako častimo predobrega Gospod Boga znotranje ali v sercu pred vsem drugim ? Kaj se veli v enega Boga verovati ? Kaj piše sveti apostelj •Pavelj ? V pervi zapovedi je zapovedanega 2.: Boga moliti. Toraj častimo predobrotljivega Gospod Boga znotranje ali v sercu drugič, da ga molimo, kar tudi mili Jezus uči: „Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi." Matevž 4, 10. Gospod Boga moliti se pravi, ga za največega Gospoda in za najpopolniše bitje spoznati, v sercu največo čast in najgloblješe spoštovanje do njega čutiti, ia te čutljeje v molitvi kazati. Zato smemo le edinega Gospod Boga moliti. 251 Edmund, kaj je v pervi zapovedi drugič zapovedanega? Kdo nas uči Gospod Boga moliti? t Kaj se pravi, Gospod Boga moliti? V pervi zapovedi je 3. zapovedanega, v Boga upati. Znotranje ali v sercu premilega Gospod Boga tretjič častimo, ako va-nj upamo. Predobrotljivi Gospod Bog nam je vse mogoče dobro obljubil, česar nam je treba na telesu in na duši, na unem svetu pa večno zveličanje. Gospod Bog pa je vsemogočen, toraj nam vse dobro dati zamore; Gospod Bog je neskončno dobrotljiv, nam tedaj vse dobro dati hoče; in ker je v spolnovaiiju svojih ob¬ ljub neskončno zvest, moramo se terdno nadjati, da nam bode vse obljubljeno dobro gotovo podelil: moramo vanj upati. Sveto pismo pravi: „Deržimo se nepremakljivo spoznanja svojega upanja, zvest je namreč, kteri je obljubil". Hebr. 10, 23. Francka, kaj je v pervi zapovedi tretjič zapovedanega? Kako moramo toraj Gospod Boga znotranje ali v sercu častiti? Kaj nam je predobrotljivi Gospod Bog obljubil? Zakaj se smemo terdno nadjati, da nam bode vse obljubljeno dobro podelil? Kaj pravi sveto pismo ? V pervi zapovedi je še 4. zapovedanega, Boga ljubiti. Znotranje ali v sercu Gospod Boga četertič častimo, da ga ljubimo. Gospod Boga ljubiti pa se pravi, nad njim največe veselje in do- padenje imeti, in se truditi, njemu samemu dopadati. Predobrega Gospod Boga ljubiti nam zapoveda mili Kristus Jezus sam: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, in i? vse svoje duše, in iz vse svoje pameti, in iz vse svoje moči. To je perva zapoved". Marka, 12, 30. Janez, kaj je v pervi zapovedi četertič zapovedanega? Kako toraj Gospod Boga četertič znotranje ali v sercu častimo? Kaj se veli Gospod Boga ljubiti? Ali nam morebiti mili Kristus Jezus sam zapoveda, Gospoda Boga ljubiti? Ali veš, kako moramo pre¬ dobrega Gospod Boga ljubiti? Ali moraš premilega Gospod Boga raje imeti memo očeta in matere ? Kes, sicer preljubega Gospod Boga nismo vredni. Ker spet Jezus sam pravi: „Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden." Matevž 10, 37. Povej zdaj, kaj je v pervi zapovedi zapovedanega? Kedar greste k sveti spovedi, morate sami sebe izpraševati pri pervi božji zapovedi: Sem li zmiraj terdno v enega Boga veroval in v to, kar nam je razodel, in kar nas Jezusova namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev, uči, sem li Gospod Boga molil zjutraj, opoldne, zvečer in kedar je k molitvi zvonilo, sem li va-nj upal in ga nad vse rad imel ali ljubil? Že vemo, kaj perva zapoved božja zapoveduje ali kaj nam je storiti po pervi božji zapovedi, da bodemo premilega Gospod Boga prav in resnično ljubili; ali treba nam je tudi vedeti, kaj prepove¬ duje ali kar ne smemo storiti po pervi božji zapovedi, da ne bo¬ demo žalili njega. 17 * 252 Kar je v pervi božji zapovedi prepovedanega, o tem bode brala Cita. Kaj je v pervi zapovedi prepovedanega? V pervi zapovedi je prepovedano: nevera,malikovanj e,... Pervi hudobni greh, kterega perva božja zapoved prepoveduje, je ne¬ vera. Kaj je nevera, ali kdo se udeležuje greha nevere? Že sama beseda nevera pove, kdo stori greh nevere. Beseda nevera je se¬ stavljena iz besed ne in vera: tedaj pomenja beseda nevera: ne verovati. Hudobni greh nevere stori po tem takem, kdor ne veruje v Boga Očeta, Sina, in svetega Duha, ali v troj edinega Boga in v to , kar je trojedini Bog razodel — sveto pismo stare in nove zaveze in sveto ustno izročilo —, kar je učila, uči, in bode učila do konca sveta Kristusova namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev. Greha nevere so krivi sosebno terdovratni Judje, ki ne verujejo v preljubega Jezusa Kristusa kot Sina božjega, in v to, kar je učil, toraj tudi ne verujejo sveto pismo nove zaveze. Tudi med kristjani jih je veliko, ki vsi hudobni, nesramni, krivični, lažnjivi, pijan- časti, ne verujejo v Boga, ter pravijo, da človek nima duše, da ni pekla, niti nebes. Ali vse tokvantajo zato, da bi brez straha živeli po svojih pregrešnih željah, in ker se bojijo presvetega Gospod Boga kot neskončno pravičnega sodnika. Vsi taki neverci bodejo vekomaj pogubljeni. Ker Kristus Jezus sam veli: „Kdor (pa) ne veruje, bo pogubljen. 1 ' Marka 16, 16. „Kdor je (pa) Sinu — Je¬ zusu Kristusu — neveren, ne bo življenja — v nebesih — videl, temuč jeza božja ostane nad njim." Jan. 3, 36. Franček, ktera je perva božja zapoved? Kaj zapoveduje perva božja zapoved? Kaj pa prepoveduje? Kaj je pervo, kar perva božja zapoved prepoveduje? Ali ti ne pove že sama beseda nevera, kak greh da je? Kdo se tedaj udeležuje hudobnega greha nevere? So li Judje verni ali neverni? Zakaj neverni? Ali se tudi med krist¬ jani nahajajo, ki ne verujejo v Boga? Kteri kristjani ne verujejo? Kaj pravi mili Jezus sam o takih, ki ne verujejo? Drugi ostudni greh, kterega perva božja zapoved prepoveduje, je malikovanj e ali malikovalstvo. Gerdi greh malikovanja ali malikovalstva stori, kdor nežive — kakor na primer solnce, luno, zvezde, drevje — ali stvari — kako žival ali človeka — ali narejene podobe moli ali jim božjo čast skazuje, to je, misli, da mu zamorejo iz lastne moči ali sami iz sebe pomagati, kakor naš vsemogočni Gospod Bog. Malikovanja ali malikovalstva so krivi neznabogi ali ajdi, ki ne poznajo pravega trojedinega Gospod Boga. Perzijani so molili in še zdaj molijo ogenj. Stari Egipčani so po božje častili vola, kterega so apis imenovali. Celo koze, volke, pse, mačke, miši so neznabogi molili. Kdor je ktero teh žival, na primer mačko, ubil, precej so ga umorili. M bilo skoraj nobene stvari ia reči, da bi je neznabogi ne bili po božje častili ali molili. Gerški pisatelj Hezijodij, ki je 900 let pred Kristusovim rojstvom živel, pripoveduje, da so neznabogi nad 30.000 bogov po božje častili ali 253 molili. Take bogove imenujemo malike in one, ki jih častijo, ma¬ likovalce. Celo Judje so malikovali. Ko je Mojzes pri ljubem Go¬ spod Bogu na sinajski gori bil in ga dolgo ni bilo z gore, so He¬ brejci njegovemu bratu Aronu rekli: Vzdigni se, in nam naredi bogov, kteri bodo hodili pred nami ; zakaj ne vemo, kaj se je pri- godilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele. In Aron jim je rekel: Vzemite zlate uhane iz ušes svojih žen, svojih sinov in svojih hčer, ter jih prinesite k meni. In storilo je ljudstvo, kar je ukazal, in so prinesli uhanov Aronu. In jih je vzel in raztopil, in je naredil iz njih zlito tele. Tedaj so rekli: To so tvoji bogovi, o Izraelj! ki so te izpeljali iz egiptovske dežele. Aron, ko to vidi, je napravil oltar pred njim, in je po oznanovalcu dal oklicati, rekoč: Jutri je praznik Gospodov! In zjutraj so ustali in darovali žgavne daritve; in ljudstvo se je usedlo jest in pit, in so ustali igrat. II. Moj z. 32, 1—7. Barbika, kaj je drugo, kar perva božja zapoved prepoveduje? Kdo stori greh malikovanja ali malikovalstva? Kteri so krivi greha malikovanja ali malikovalstva? Kaj so molili in še zdaj molijo Perzijanci? Kaj so nekdanji Egipčani po božje častili? Ktere ži¬ vali so še neznabogi po božje častili? Koliko bogov so neznabogi imeli? Kako imenujemo njih bogove? Kako pa imenujemo, ki so malike častili? Anzelm, so li tudi Judje malikovali ali malike molili? Pripoveduj. Tretja pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje, je krivoverstvo ali kriva vera. Beseda krivoverstvo je sestav¬ ljena iz besed krivo in verovati. Beseda krivo pomenja „ne prav“; toraj je krivoverstvo tolikanj, kakor ne prav verovati, ne verovati tega in tako, kar in kakor je preljubi Kristus Jezus učil, in kar in kakor zdaj njegova namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev uči. Gotovo boste vedeli, kdo je kriv greha krivoverstva. Greh krivo¬ verstva namreč stori, kdor eno ali več resnic, enega ali več naukov, eno ali več dolžnost ne veruje ali tako ne veruje, kakor je učil premili Jezus, in uči v njegovem imeni sveta rimsko-katoljška cerkev. Tako so lutrovci, protestantje, kalvinci krivoverci ali ne pravi kristjani, ker ne verujejo vsega in tako, kar in kakor je učil nebeški učitelj Kristus, in zdaj uči njegova namestnica, sveta rimsko-katoljška cerkev. Mili Jezus je učil in njegova namestnica sveta rimsko-katoljška cerkev uči, da se beli kruh ali hostija spre¬ meni v Jezusovo presveto Telo, kedar mešnik pri sveti meši ravno pred povzdigovanjem nad belim kruhom ali hostijo rečejo besede: „To je moje Telo, ktero bo za vas dano; to storite v moj spomin 1 ', Lukež 22, 19. ktere besede je vsegamogočni Kristus sam veliki četertek pri zadnji večerji nad belim kruhom ali hostijo izustil. Ali lutrovci, protestantje, kalvinci tega ne verujejo, vsaki po svoje učijo; zato so krivoverci ali ne pravi kristjani. Ljubeznjivi Jezus Kristus je učil, in njegova namestnica sveta rimsko katoljška cerkev 254 uči, da smo dolžni drug za drugega — za verne duše v vicah — moliti, revežem dobro storiti, ker nam dobre dela prislužijo večno zveličanje; ali lutrovci, kalvinci to dolžnost zametujejo. Zato jim pravimo krivoverci ali ne pravi kristjani. Krivovercev se moramo skerbno ogibati. Sveto pismo pravi: „Krivovernega človeka se ogiblji. 4 ' Tit. 3, 10. Notburga, ktera je tretja pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje? Iz kterih besed je sestavljena beseda krivoverstvo ali kriva vera? Kaj pomenja beseda krivo? Kaj se toraj veli krivo¬ verstvo ali kriva vera? Kdo stori po tem takem greh krivoverstva ali krive vere? Zakaj so lutrovci, protestantje, kalvinci krivoverci ali ne pravi kristjani? Ali tudi ktere dolžnosti zametujejo? Ktere? Ali se smemo tovaršiti s krivoverci? Kaj pravi sveto pismo? Četerta pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje, je vedeževanje. Beseda vedeževanje — vedeževati — se veli po- zvedovati. Greha vedeževanja se zadolži, kdor po kakih znamenjih, na primer po dlani roke, po kvartah, po sanjah, naznanja, kako se bode njemu samemu, ali komu drugemu godilo; pa tudi tisti stori greh vedeževanja, kdor veruje, da mu zamore kdo po kakih zna¬ menjih kaj dobrega ali hudega naznaniti. Tako nekteri po zna¬ menjih pozvedujejo, kdo jih je okradel, ali osoba, o kteri že dolgo niso nič culi, živi, kako dolgo bodo živeli, ali bodejo srečni ali nesrečni. Le sam vsevedni Gospod Bog ve, kako se nam bode go¬ dilo. So ljudje, ki drago plačujejo, ki jim prihodnje reči naznanjajo ali vedeževajo. Ciganice bedastim ljudem naznanjajo, ktere šte¬ vilke naj stavijo, da bodejo obogateli. Ako bi ciganice šte¬ vilke poznale, hi jih pač same stavile, pa nikakor drugim na¬ povedovale. Kteri vedeževajo ali po znamenjih prihodnje reči na¬ znanjajo, so nesramni goljufi; oni pa, ki take reči za res imajo, so neumneži, pravi bedaki. Ker Bog sveti Duh pravi: „Lažnjivo razlaganje ptičjega petja in sanje so nečimernost", so prazne, go¬ ljufive. Sirahova knjiga 34, 5. Neskončno pravični Gospod Bog' ostro kaznuje, ki se zadolžijo greha vedeževanja. Sveti Duh nam v svetem pismu stare zaveze v IV. knjigi kraljev v 1, 2—18. to le pripoveduje: Izraeljski kralj Ohozija je padel skozi omrežje svoje zgornje hiše, ktero je imel v Samariji, ter je zbolel. Poslal je spo- ročnikov, ter jim rekel: Pojdite, uprašajte Belcebuba, boga v fili¬ stejskem mestu — Akaronu, ali zamorem ozdraveti v tej svoji bo¬ lezni. Angelj Gospodov pa je govoril — preroku — Eliju, rekoč: Vstani in pojdi sporočnikom samarijskega — izraeljskega — kralja naproti, in jim reci: Mar ni Boga v Izraelu , da greste uprašat Belcebuba, boga v Akaronu? Za tega voljo govori tako Gospod: S postelje, na ktero si se ulegel, ne boš vstal; temuč umeri boš, umeri. In šel je Elija. Kmeri je tedaj Ohozija po besedi Gospodovi, ktero je govoril Elija. — Peterček, ktera je četerta pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje ? Kaj pomenja beseda vedeževanj e ali vedeževati? 255 Kdo tedaj stori greh vedeževanja? Ali se dolžnega stori greha vedeže¬ vanja le samo tisti, ki po kakih znamenjih prihodnje re8i naznanja, ali tudi tisti, ki vedeževavcu veruje? Kdo edini ve in pozna, kaj se bode v prihodnje godilo? Kdo so, ki vedeževajo ? In ki vedeževavcem verujejo? Kaj eiganice bedastim ljudem napovedujejo? Kaj pravi Bog sveti Duh? Karolina, ali moreš povedati dogodbo iz svetega pisma stare zaveze, da neskončno pravični Gospod Bog ostro kaznuje, ki po vedeževavcih poprašujejo, ter jim verujejo ? Pripoveduj. Peta pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje, je prazna vera. Prazno je tam, kjer nič ni. Kaj je tedaj prazna vera, ali kdo se zakrivi greha prazne vere? Greh prazne vere stori, ki misli in veruje, da ima kaka stvar ali reč, na primer kaka korenina, zelišče, drevo, nekako skrivno moč v sebi, ktere pa nima niti po svoji natori niti po svojem stvarjenju od Gospod Boga, niti po nauku svete cerkve. Prazna vera je dvojna, časna ali te¬ lesna in duhovna ali dušna. Časna ali telesna prazna vera je, če na primer bolnik kake besede na papir napiše, okoli vrata obesi, in veruje, da bode brez zdravnika ozdravel; če kdo sveti večer kolobar načerta, in va-nj stopi. Hudi duh pride, in žuga v kolobarju stoječemu; ako stoječi v kolobarju ostane, prinese mu hudič polno vrečo denarjev; če, kedar toča pada, kako orodje na primer sklede, pečne vile, narobe ven pomečejo ter verujejo, da bode toča odjenjala, če kerstno vodo pijejo ali komu drugemu, celo živali piti dajejo, in verujejo, da bodo ozdraveli; če mislijo in verujejo, da, ako lovec v podobo križanega Jezusa ali v sveti križ streli, sleherno zverjad zadene. Duhovna prazna vera pa je, ako kdo veruje, da, če vsak dan nekako molitev odmoli, ne bode pogubljen, naj si tudi pre¬ grešno živi; ako kdo veruje, da, če se dan pred sv. tremi kralji posti, bode tri dni popred svojo smert videl. Goljufi okoli lazijo in po hišah nevednim, bedastim ljudem prodajajo — kramarji — mnogoverstne knjižice, molitvice, čudne pisma, ki so polne prazne vere in pomot, o kterih nihče ne ve, kdo da jih je spisal. Varujte se vi in vaši stariši, takih prazne vere polnih, toraj pregrešnih knjižic, molitvic, čudnih pisem kupovati, bodi si na somnju, po štacunah, ali doma, da ne zabredete v prazno vero, ktera je velik- velik greh. Brez nevarnosti smete kupovati in brati le take knjige, na kterih pervem listu je zapisano: „Z dovoljenjem visoko častitega — Lavantinskega, Ljubljanskega, Kerškega ali kterega drugega — knezoškofijstva ali škofijstva, 1- ' kakoršne so knjige družbe svetega Mohora. Kedar ne veste, ali bi smeli brez nevarnosti kako knjigo, ali čudno pismo, ali kake druge spise in časnike brati, je najbolje, da jih pokažete svojim duhovnim pastirjem, ter č. g. župniku ali kaplanu; oni vam bodejo za gotovo povedali, ali jih smete brati ali ne. Neskončno sveti Gospod Bog sovraži, ki ljubijo prazne, ne- 256 čimerne reči, in se v nje zanašajo, če tudi zastonj. Sveti Duh pravi: „Ti sovražiš njeki se nečimernosti derže zastonj.“ Psalm 30, 7. Jakec, ktera je peta pregreha, ki jo perva hožja zapoved pre¬ poveduje? Kje je prazno? Kaj je prazna vera, ali kdo se zakrivi greha prazne vere? Kolikera je prazna vera? Kaj je časna ali te¬ lesna prazna vera? Kaj je duhovna ali dušna prazna vera? Kaki ljudje prodavajo po hišah knjižice, molitvice, čudne pisma, ki so polne prazne vere in pomot? Kake knjige, molitvice, in pisma smete brez nevarnosti kupovati in brati? Ako ne veste, če smete brez nevarnosti brati kako knjigo , ali kak spis, ali kak časnik, koga morate poprašati, ter pokazati knjigo, ali spis ali časnik? Ali neskončno sveti Gospod Bog sovraži, ki se v prazne, nečimerne reči zanašajo ? Kaj pravi sveti Duh v 30. psalmu, v 7 versti? Glejte^ kak velik greh je prazna vera. Šesta pregreha, ktero perva božja zapoved prepoveduje, so vraže. Beseda vraže se izhaja iz besede vrag, to je hudič, pe¬ klenšček, hudi duh. Greha vraž — po domače rekamo mesto vraže copernija — se krivega stori, kdor veruje, da si zamore s pomočjo vraga ali hudiča kaj dobrega storiti, na primer obogateti, ter za¬ klad denarjev najti; ali če veruje, da zamore s pomočjo vraga ali hudobnega duha svojemu bližnjemu škodovati, na primer, ga ob ljubo zdravje pripraviti; greh vraž stori pa tudi, ki veruje, da mu zamore njegov sovražnik s pomočjo vraga ali peklenščeka kaj hu¬ dega storiti, na primer napraviti, da mu živina oboli in pokrepa, ali da krava mleka nima, in da ima modro — plavo — ali rudeče mleko. Nekteri neumni ljudje celo verujejo, da zamorejo vražarice točo delati, ja celo mešnike dolžijo, da se v tako imenovani „černi šoli“ učijo točo napravljati, in da zamorejo točo narejati pa tudi zavračati. Vraže so med grehi, ktere perva božja zapoved prepo¬ veduje, največi greh. Ker pri vražah se vsemogočni in neskončno sveti Gospod Bog taji in zaverže, vrag ali hudič pa v pomoč kliče, ter postavi na mesto večnega Gospod Boga. Neskončno sveti Gospod Bog je po svetem možu Mojzesu Hebrejcem ukazal umoriti, ki z močjo satana, v čegar službi so, marsikake sleparije doprinašajo, rekoč: „Vražarjev ne puščaj pri življenju,“ II. Mojz. 22, 18. pa tudi tistim ostro-ostro žuga, ki vražarjem verujejo, ter tako le pravi: „ Človeka, kteri se oberne k vražarjem, in se ž njimi pre¬ greši — se ž njimi združi v namen vražnih in hudobnih zvijač—-, bom s serditim obličjem pogledal, in ga bom potrebil izmed nje¬ govega ljudstva. 4 ' III. Mojz. 20, 6. Pa od kod pride, da krava včasih mleka nima? Ali se jej dobro ne streže, ali pa jo kdo drugi skrivaj molze ali doji, ali pa je bolna. Da ima krava včasih modro ali pa rudeče mleko, se izhaja od tod, ako kako škodljivo zelišče ali škodljivo rožo poje. Krava ima modro mleko , če povžije na paši gobe ali mlado smrečje; rudeče pa, če povžije vijoličasto cve- tečo velikonočnico (Pulsatilla vulgaris, Kiichenschelle), zobnik ali 257 travo sv. Apolonije — Bilsenkrat —, praprotu podobno kobulnico — farnartige Rebendolge —. Točo pa da padati neskončno pra¬ vični Gospod Bog sam, da nas strahuje in tepe, kedar pregrešno, hudobno živimo. Sveti Duh nam pripoveduje, da je Gospod Bog tepel z grozno točo Egipčane, ker njih terdovratni kralj ni hotel Hebrejce spustiti. Bekel je Mojzesu: Stegni svojo roko proti nebu, in naj gre toča po vsi egiptovski deželi na ljudi in na živino, in na vse zelišče v egiptovski deželi. In stegnil je Mojzes palico proti nebu, in Gospod je dal gromenje, in točo, in blisk, ki je švigal na zemljo; in Gospod je usipal točo na egiptovsko deželo. In toča z ognjem zmešana se je usipala, in bila je tolike velikosti, kakoršne ni bilo nikoli poprej po vsi egiptovski deželi, kar ta narod v nji prebiva. In toča je pobila po vsi egiptovski deželi vse, kar je bilo na polji, od človeka do živine; tudi vse poljsko zelišče je toča po¬ bila, in vse drevje polomila po deželi. Samo v gesenski deželi, kjer so bili Izraelovi otroci, ni bilo toče. II. Mojz. 9, 22 — 27. Dež se spremeni v točo, ko pada skozi rnerzle vetrove. Vetrovi pa so v božji oblasti. Ako se v toči nahajajo lasje in pesek, pride od tod, ker vetrovi lasje, pesek, in ostalo smet iz cest in potov v zrak med dež zaganjajo, saj ja dobro veste, da pred točo vetrovi strahovito razsajajo. Neka gospodinja je svojemu gospod župniku britko toževala, da krave zjutraj mleka nimajo. Gotovo je to kdo s pomočjo vraga ali hudiča napravil. Prosila je tedaj zelo lepo, naj jej gospod župnik kak blagoslovljen pomoček dajo. Gospod župnik so hoteli gospodinjo prazne vere in vraž popolnem ozdraviti; zato jej velijo, naj popoldne pride, ker bodejo v tem že kaj pripravili, /ena pride res, in gospod župnik jej izročijo zapečaten listič, ter jej ukažejo, da lističa ne sme odpečatiti, da pa naj ž njim vsak večer ob deseti uri vse kotiče in duri kravjega hleva vestno otipa. Gospodinja zelo na tenko gospod župnikovo povelje over- Suje. Pervi večer najde vrata odperte. Misle da jih je dekla za¬ preti zabila, jih terdno zapre. Željna videti, ako bode od gospod župnika dani pomoček uspešen, dojele zjutraj sama krave molzt ali dojit. O čudo! krave imajo spet mleko. Drugi večer vidi duri spet odperte. Pokrega deklo, da jih je odperte pustila. Krave pa so imele mleko kakor prej. Ko pa gre tretji večer s čudodelnim lističem v hlev, so bile duri sicer zaperte, ali ko hoče s čarovnim lističem vse kotiče otipati, ugleda dekelnega brata v kotiču skri¬ tega, ki je bil znan kot nič vreden, tatovsk postopač. Gospodinja zdaj spozna, čemu je dekla vrata odperte puščala , namreč zato, da je brat po noči hodil krave molzt ali dojit. Se ve , da krave niso mogle mleka imeti. Drugo jutro je hotela gospodinja deklo zagnati; ali dekla jo je bila že po noči pobrisala. Osramočena gre gospodinja k gospodu župniku, ter jim vse odkrito pove. Gospod župnik jej rečejo, da v prihodnje gotovo ne bode več po- 258 rajtala na prazno vero in na vraže, odpečatijo čudoviti listič, ter jej predberejo: „Dalej čuj, Bolj ogleduj, Coper bo preč, Ne bo ga več.“ Gospodinja se je bila zakrivila ob enem dveh grehov, ktera perva božja zapoved prepoveduje, namreč prazne vere, — ker je verovala, da ima zapečateni listič nekako posebno moč v sebi —, in vraž —• ker je terdno mislila, da je kdo s pomočjo vraga ali hudiča napravil, da krave mleka nimajo —. Morala se je res sra¬ movati , da je tolikanj bedasta bila. Po tem takem krave včasih mleka tudi zato nimajo, ker jih tatje pomolzejo ali podojijo. Bogomila, ktera je šesta pregreha, ktero prepoveduje perva božja zapoved? Od kod se izhaja beseda vraže? Kdo stori tedaj greh vraž? Kako dobijo krave včasih modro aliplavo mleko? Kako pa rudeče? Kako pa včasih celo mleka nimajo? Pripoveduj o go¬ spodinji, ktera je terdno mislila, da je kdo kravam s pomočjo vraga ali hudiča napravil, da nimajo mleka. Koliko grehov se je bila go¬ spodinja ob enem udeležila? Feliks, kaj pa bedasti ljudje o toči čvekajo? Od kod je, da se nahajajo v toči lasje, pesek in ostala smet? Kdo nas torej s točo strahuje? Ali imamo v to dokaz iz svetega pisma? Povej lepo. So li vraže velik greh? Zakaj največi med grehi, ktere prepoveduje perva božja zapoved? Kaj pravi ne¬ skončno sveti Gospod Bog sam o vražarjih? Kako pa žuga njemu, ki vražarjem veruje ter jih išče? Nevera, malikovanje, krivoverstvo, vedeževanje, prazna vera, vraže , so grehi zoper sveto vero v enega Boga; ker nam perva božja zapoved zapoveduje verovati v enega Boga in moliti ga. Kedar se k sveti spovedi pripravljate ter vest izprašujete, morate dobro pomišljevati, ali niste storili kterega grehov, ktere perva božja zapoved prepoveduje; sosebno pa, ako se niste udele¬ žili vedeževanja, prazne vere in vraž. Perva božja zapoved pa še tudi prepoveda: sovražiti Boga, kar je zoper božjo ljubezen. Predobrega Gospod Boga sovraži, kteri misli in govori nespodobno o njem, na primer, da ni pravičen, da ni vseveden; neskončno svetega Gospod Boga na dalje sovraži, kdor nima veselja in dopa- danja nad njim in nad božjimi rečmi, kdor toraj noče o božjih, svetih rečeh se pogovarjati in jih poslušati, noče pobožnih knjig prebirati, na primer življenje svetnikov, noče svetih pridig in kristjanskega nauka poslušati, noče zjutraj, opoldne, zvečer, pred jedjo in po jedi, in svetega rožnivenca moliti. Apolonija, ali ne prepoveduje perva božja zapoved tudi pre- dobrotljivega Gospod Boga sovražiti ? Kaj se veli premilega'Gospod Boga sovražiti? 259 Perva zapoved prepoveduje: obupati. Beseda obupati po- menja: ob upanje v Boga priti ali upanje na vsemogočnega Go¬ spod Boga zgubiti. Dokler na zemlji živimo, nas tarejo mnogo- stranske gren kosti in nadloge, na primer skeleče bolečine, revščina, da nimamo kaj jesti, kaj obleči, in svoje strehe, da nas hudo- voljni ljudje preganjajo. V vseh takih okoljščinah življenja moramo preljubega Očeta nebeškega v pomoč klicati, in njemu se izročiti, ter terdno nadjati, da nam pomagal bode. So pa neumni ljudje, ki v za¬ dregah ne iščejo vsemogočnega in neskončno dobrotljivega Gospod Boga, marveč prederzno rekajo: „Bog mi noče, mi ne more pomagati." Taki ljudje obupajo, ter se hudo-hudo pregrešijo zoper vsemogoč¬ nega Gospod Boga, ki vselej in povsod more in hoče pomagati, ako ga le prav zaupno in stanovitno v pomoč kličemo. Žalosten zgled obupanja imamo nad pervim izraeljskim kraljem Saveljnom. Bog sveti Duh pripoveduje to le: Filistejci pa so se vojskovali zoper Izraelj, in Izraelovi možje so bežali pred Filistejci, in so po¬ padali pobiti na gori Gelboi. In Filistejci so planili na Savlja in njegove sinove, ter so pobili Jonatana, in Abinadaba, in Malkisua, sinove Savljove, in vsa vojskina moč se je obernila v Savlja, in došli so ga lokostreljci, in hudo je bil ranjen od lokostreljcev. In Savelj je rekel svojemu oprodu — strežaju, ki je orožje nosil —: Potegni svoj meč, in me prebodi, da kje ne pridejo uni neobrezani — Filistejci —, in me ne umorijo, in se mi ne posmehujejo. Njegov oproda pa ni hotel; zakaj silno je bil prestrašen — silno se je bal, kralja umoriti —. Savelj je tedaj zagrabil meč, ter se je nanj nasadil. I. knjiga kraljev 31, 1—5. Alojzij, kaj pomenja beseda obupati? Ali se nam tukaj na zemlji vsigdar dobro in po volji godi? Koga imamo v stiskah za¬ upno in stanovitno v pomoč klicati? Kaj pa malopridni, slabo- verni ljudje v britkostih počenjajo? Kteri kralj je v stari zavezi obupal ? Perva božja zapoved prepoveduje: ne zaupati v božjo milost. Že beseda sama pove, kaj se veli ne zaupati v božjo mi¬ lost ali pomoč, ne upati, ne zadosti terdno upati, da nam predobri Gospod Bog gotovo pomagal in dodelil bode, kar nam je treba ali Par nam je obljubil. Greha ne zaupati v božjo milost sta se za¬ krivila Mojzes in Aron. Porvi mesec štiridesetega leta po izhodu iz Bgipta so prišli Hebrejci v puščavi Cin do kraja Kadesbarne. Ko niso imeli vode, zbrali so se zoper Mojzesa in Arona, ter so se spuntali in rekli: O da bi bili pač umerli s svojimi brati vred pred Gospodom! Zakaj sta množico Gospodovo izpeljala v puščavo, da poginemo mi in naša živina? Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, in pripeljala v ta silno hudi kraj, ki se ne more obsevati, ki ne rodi smokev, ne vinskih tert, ne margaranovili — neizrečeno dobrih — jabelk, in verk tega še vodenima v pijačo? In ko sta bila Mojzes ^ Aron množico odpravila, sta šla v šotor zaveze , sta padla na 260 zemljo, ter sta vpila k Gospodu, rekoč: Gospod Bog! usliši vpitje tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se napijejo, ter neha njih godernjanje. In prikazalo se je nad njima veličastvo Gospodovo. In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Vzemi palico, in zberi ljudstvo, ti in Aron, tvoj brat, in govorita skali pred njimi, in dala bo vode. In ko boš izpeljal iz skale vodo, naj pije vsa množica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico, ktera je bila pred Gospodom — v svetišču, pred ko ne zraven skrinje zaveze ■—, kakor mu je bil Bog zapovedal. Ko se je bila množica zbrala pred skalo, jim je rekel: Poslušajte puntarji in neverni; ali vam bova mogla iz te skale vode priterkati? — ker ste tolikanj ne¬ pokorni in terdovratni —. In Mojzes je vzdignil roko, in je udaril s palico dvakrat na skalo , in priteklo je prav obilno vode, tako da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu ih Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila posvečevala — po¬ veličevala — vpričo izraeljevih otrok, zato ne bota peljala teh ljudstev v deželo, ktero jim bom dal. IV. Moj z. 20, 1—13. Glejte, Mojzes je že samo zato grešil, ker je mislil, da mu vsemogočni Gospod Bog ne bode dal iz skale vode priterkati, ker so Hebrejci tolikanj nevoljni, in malo va-nj zaupajo. Zavoljo tega ni smel pe¬ ljati ljudstva v obljubljeno deželo, in je moral dvakrat na skalo s palico terkati, preden je voda pritekla. Terdno, nedvomljivo moramo tedaj povsod in vselej se zanašati ali upati, da nam bode premili Gospod Bog pomagal in dal, kar je obljubil, ker je vsemogočen in neskončno zvest. Otilija, kaj pomenja beseda ne zaupati v božjo milost ali pomoč? Kaj se veli tedaj ne zaupati v božjo milost? Ktera dva moža v stari zavezi sta se zakrivila greha ne zaupati v božjo mi¬ lost ? Kako ? Nazadnje še perva zapoved božja prepoveduje: prederzno zaupati v božjo milost. Kakor greši, ki premalo v vsemogočnega Gospod Boga zaupa ali ne zaupa v božjo milost, enako greši, ki preveč ali prederzno va-njo zaupa. Greha: prederzno ali preveč zaupati v božjo milost se udeležijo, ki sicer gotovo pričakujejo, kar jim je predobrotljivi Gospod Bog obljubil, sami pa nič ne storijo: na primer, nekteri pričakujejo terdno, da jim bode premili Gospod Bog potrebnega živeža in obleke dal, delati pa nočejo in varovati, kar imajo. Greha: prederzno ali preveč zaupati v božjo milost se zakrivijo, ki se v nevarnost podajajo, ako tudi treba ni, in tako po¬ gubijo telo in dušo. Na primer: nekdo skoči za denar z visokega; lehko se prigodi, da se ubije, in tako tudi svojo dušo pogubi. Greha: prederzno ali preveč zaupati v božjo milost se zadolžijo naposled terdovratni grešniki, ki se zanašajo, da jim bode preljubi Gospod Bog grehe odpustil, naj se poboljšajo ali ne. Na zahodnjem bregu galilejskega morja blizo Kaparnauma ste bili mesti Korocajn in Betzajda. V njih je premili Jezus navadno živel, učil in mnogo 261 čudežev storil. Ali mesti se niste hoteli spokoriti. Tema mestoma je zažugal: „ Gorje tebi Korocajn! gorje tebi Betzajda! zakaj ako bi se bili v Tiru in Sidonu — Tir in Sidon ste bili neverski ali ajdovski mesti, kteri pa njegovega presvetega nauka niste slišali — godili čudeži, kteri so se pri vas godili, bi se bili zdavnej v ojstrem oblačilu in v pepelu pokorili. Pa vam tudi povem: Tiru in Sidonu bo ložej sodnji dan, kakor vam.“ Matevž 11, 21—23. Adalbert, kaj še nazadnje perva božja zapoved prepoveduje ? Kteri prederzno ali preveč zaupajo v božjo milost? Na primer: na paši je več otrok. Eden ti reče, splezaj na to le drevo, skoči potem doli, in dal ti bodem ta kos belega kruha. Ti splezaš na drevo, in skočiš ž njega, kteri greh zoper pervo božjo zapoved si storil? Zakaj, prederzno ali preveč zaupati v božjo milost? Kaj bi se utegnilo prigoditi ? Tekla, kteri se še naposled udeležijo greha: prederzno ali preveč zaupati v božjo milost? Kteri mesti ste se zakrivili tega greha? Kako jima je zažugal neskončno sveti Jezus ? Pri izpraševanju vesti morate tedaj pomisliti, ali niste Boga so¬ vražili — niste hotli zjutraj, opoldne, zvečer, pred jedjo in po jedi, itd . . . moliti —, obupali, ne zaupali, ali pa prederzno za¬ upali v božjo milost, ker vsi ti grehi so zoper upanje v predo- brotljivega Gospod Boga. Razložil sem vam jasno, ter na tenko vse, kar perva božja zapoved zapoveduje, in prepoveduje. Kar zapoveduje, moramo vestno spolnovati; kar pa prepoveduje, moramo opuščali ali ne storiti, da ne žalimo neskončno svetega Gospod Boga. Kdor ne spolnuje, kar perva božja zapoved zapoveduje; pa stori ali ne opušča, kar pre¬ poveduje, hudo-hudo greši, ter se zadolži večnega pogubljenja. Gospod Bog sam pravi v svetem pismu starega zakona: „ Jes sem Gospod, tvoj Bog, močen, goreč Bog, ki pokorim hudobijo 1 ' II. Mojz. 20, 5. Ba tedaj ne zapademo strašni božji kazni, le radi in na tenko spolnujmo , kar zapoveda perva božja zapoved, in nikdar nikoli ne storimo, kar prepoveda. Ako se pa v kaki reči pregrešimo zoper pervo božjo zapoved, obtožimo se na sveti spovedi prav s skesanim sercem in popolnoma. Tako očitno kažemo, da ljubimo premilega Gospod Boga. Ljubimo s celega serca Boga; Vse, kar imamo, imamo od Nja. II. O češčenju angeljev in svetnikov. O svetinjah ali ostatkih svetnikov. Konrad, ktera je perva božja zapoved? Kaj zapoveda perva božja zapoved? Kaj pa prepoveda? Kako se tedaj pregrešimo zoper 262 pervo božjo zapoved? Kaj moramo toraj pomisliti, kedar vest iz¬ prašujemo? če nam vest očita, da smo se v kaki reči pregrešili zoper pervo božjo zapoved, kaj nam je storiti? Kaj kažemo, ako se s skesanim sercem in popolnoma na sveti spovedi obtožimo, kar smo zagrešili zoper pervo božjo zapoved? Ljubimo s celega serca Boga; Yse, kar imamo, imamo od Nja. Perva božja zapoved nam veleva, v enega Boga verovati, in ga moliti. Moliti smemo le neskončno svetega Boga, ter ga spoz- navljati za najvišega Gospoda nebes in zemlje, ki edini nam more in hoče iz lastne moči pomagati in vse mogoče dobro delivati za telo in dušo, ker je le on edini vsemogočen in brezkončno dobrotljiv. Ali mi rimsko-katoljški, to je: pravoverni kristjani ne molimo le samo trojedinega Gospod Boga ali presveto Trojico, temuč častimo tudi angelje in svetnike in med angelji in svetniki častimo sosebno preblaženo Marijo devico, ker je premilega Jezusa Kri¬ stusa, pravega Sina božjega, porodila; je toraj mati božja, in ravno s tem povišana nad vse angelje in svetnike; gre jej tedaj za troje- dinim Gospod Bogom ali za presveto Trojico največa čast in hvala. Lutrovci, protestantje in kalvinci ne častijo ne angeljev ne svetnikov, niti kraljice angeljev in svetnikov : preblažene matere božje Marije; ker niso rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani, marveč krivo¬ verci. Toda mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani ne molimo angeljev in svetnikov, niti kraljice angeljev in svetnikov, prebla¬ žene porodnice božje Marije; ker noben angelj in noben svetnik, niti premila mati božja Marija ni najpopolniše bitje , kakor ne¬ skončno dobri Gospod Bog, in nam toraj ne more pomagati iz lastne moči; mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani angelje in svetnike, kakor tudi kraljico angeljev in svetnikov, preblaženo mater božjo Marijo, le samo častimo. Nu, kaj se veli angelje in svetnike, in kraljico angeljev in svetnikov, premilo Marijo devico, ča¬ stiti? Angelje, svetnike in njih kraljico, preljubo mater božjo Marijo, častiti se veli: lepo, pobožno o njih misliti, v sercu se veseliti, da so angelji v nebesih svoje puntarske tovariše, svetniki pa na zemlji hudobne , zapeljive ljudi premagovali, da je prebla- žena mati božja Marija brez vsega madeža podedovanega greha spočeta, da ni neskončno svetega Gospod Boga nikdar nikoli, niti z najmenjšim grehom žalila, da je božjega Sina porodila, v sercu se radovati, da v prelepih nebesih vživljajo nedopovedljivo veselje, v sercu goreče hrepeneti, po bogoljubnem — toraj njim enakem —' življenju k njim priti, in se jim priporočevati priserčno, naj bi za nas pri neskončno dobrem Gospod Bogu prosili ali jih na pomoč klicati. Ker vemo, kaj se pravi angelje in svetnike častiti, nam j® treba vedeti, ali jih tudi smemo častiti. 263 O tem bode bralaAnika. Ali ni zoper pervo zapoved, angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati? M zoper pervo zapoved, marveč dobro in koristno je,. . . Perva božja zapoved tedaj ne prepoveduje, angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati; le moliti jih prepoveda in pa verovati, da nam za- morejo iz lastne moči pomagati, Ko bi angeljem in svetnikom božjo ter najvišo čast skazovali, in verovali, da nam zamorejo iz lastne moči pomagati, zakrivili bi se velikega in ostudnega greha, kteremu se veli malikovanje. Le častiti in na pomoč klicati smemo angelje in svetnike. Častiti in na pomoč klicati angelje in svetnike pa ni greh, marveč je, kakor uči Jezusova namestnica, sveta rimsko- katoljška cerkev, dobro in koristno. Dobro, ker, kedar angelje in svetnike častimo in na pomoč kličemo, se spominjamo njih lepih krepost ali čednost, ktere nas budijo in nagibljejo, da jih posnemamo in tako dobri, to je, neskončno svetemu Gospod Bogu dopadljivi postajamo in se večno zveličamo. V presvetih nebesih so angelji, ki radi in veseli spolnujejo , kar jim neskončno sveti Gospod Bog zapoveda, in ki neprenehoma trojedinega Gospod Boga ali presveto Trojico častijo in molijo: „Svet, svet, svet je Gospod Bog voj- skinih trum, vsa zemlja je polna njegovega veličastva .“ Izaija 6,3. To nas zbuja: da moramo tudi mi veseli in radi storiti božjo voljo, in goreče moliti trojedinega Gospod Boga ali presveto Trojico. V prelepih nebesih so svetniki in svetnice, ki so na zemlji sperva grešno živeli; ali pozneje so se spreobernili, ostro pokorili, in večno zveličali, kakor na primer Marija Magdalena, Avguštin in ostali. Takih svetnikov življenje budi grešnike, da se zdramijo iz pregreš¬ nega življenja, ter poboljšajo, in zveličajo. Med svetniki in svet¬ nicami so pa tudi taki, ki niso nikdar nikoli, niti z najmenjšim grehom, premilega Gospod Boga žalili, kakor preblažena Marija devica, — ki so le kakega malega greha se zakrivili, kakor na primer sveti Alojzij , ki je kot še nezavedni otrok nekake gerde besede govoril, ktere je čiil od malopridnih vojščakov, in nekoliko streljnega praha ali pulfra ukradel. Ko mu je njegov pobožni uči¬ telj povedal, da je nespodobno govoriti in krasti greh, se je žalosti zjokal, da je neskončno svetega Gospod Boga žalil. Posihmalo no¬ benega greha več storil ni. Takih svetnikov in svetnic življenje nas z nebeško gorečnostjo navdihuje za božjo službo, ter nas živo l 'či, da se zamore sleherni človek z božjo pomočjo greha varovati. Dobro je torej — za dušo — angelje in svetnike častiti, in na pomoč klicati. Angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati je pa tudi koristno — za truplo —. Ker angelji in svetniki nam sprosijo pri vsemogočnem Gospod Bogu 'časni blagor ali srečo pri mnogo- stranskih opravilih, pri delu, telesno zdravje, itd. kakor bodete po¬ zneje slišali. Miklavžek, koga mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani 264 molimo? Zakaj le samo neskončno svetega Gospod Boga molimo? Ali angelje in svetnike tudi molimo? Kaj se veli angelje in svet¬ nike častiti in na pomoč klicati? Kaj se pa pravi neskončno do¬ brega Gospod Boga moliti? Ali vse angelje in svetnike enako častimo? Po čemu preblaženo Marijo devico med vsemi angelji in svetniki najbolj častimo? Komu gre tedaj za trojedinim Gospod Bogom ali za presveto Trojico največa čast? Apolonija, ali nismo malikovalci, ako angelje in svetnike častimo in na pomoč kličemo? Zakaj ne? Morebiti je pa zoper pervo zapoved božjo, angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati? Zakaj je dobro — za dušo — angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati? Zakaj pa ko¬ ristno — za truplo —? Ni toraj zoper pervo božjo zapoved, toraj tudi greh ne; marveč dobro in koristno je, angelje in svetnike častiti in na pomoč klicati. Zakaj pa častimo in kličemo na pomoč mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani angelje in svetnike? O tem bodeš ti Venceslaj bral. Zakaj kličejo katoljški kristjani angelje na pomoč? Katoljški kristjani kličejo an- gelje na pomoč, ker so ljudem za varhe dani; . . . Angelje kli¬ čemo na pomoč 1. zato, ker jih je predobrotljivi Gospod Bog sam za varhe dal, ter jim ukazal, da morajo nas var o vati. „Ker svojini angeljem je zapovedal zavoljo tebe , da naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo v kamen ne zadeneš. 1 ' Psalm. 9, 11—12. Vsak človek ima svojega angelja varlia. Zakaj kličemo pervič angelje na pomoč? Kaj je preljubi Gospod Bog svojim angeljem zapovedal? Koga ima tedaj vsak človek za varha ? Glejte, kako neskončno dobrotljiv do nas je vendar preljubi Gospod Bog! Angelje kličemo na pomoč 2. zato, ker nas 1 j ubijo, to je, ker nas radi imajo. Neizmerno jih veseli, če preljubemu Gospod Bogu lepo služimo, ter zvesto in stanovitno spolnujemo božje in cerkvene zapovedi. Agata, zakaj kličemo angelje na pomoč drugič? Kaj se veli, ker ljudi ljubijo? Angelje na pomoč kličemo 3., ker za naše zveličanje skerbe, to je, nas navdihujejo, vnemajo za dobro; skušnjave pa in hudo premagati pomagajo. Ludovik, zakaj kličemo angelje na pomoč tretjič? Kaj je ker za naše zveličanje skerbe? Angelje kličemo na pomoč 4., ker za nas prosijo, to je, neprenehoma prosijo za nas neskončno dobrotljivega Gospod Boga naj nam prizanaša, kedar ga žalimo, in naj milostljivo nam po¬ deljuje, česar nam je treba za dušo in telo. Doroteja, zakaj kličemo angelje na pomoč, četertič ? česa prosijo angelji za nas pri ljubem Gospod Bogu? 265 Nazadnje še kličemo angelje na pomoč, ker vedno Boga gle¬ dajo in mu tudi molitev ljudi darujejo. Angelji so vedno v pre¬ lepili nebesih , ter neprenehoma troj edinega Boga molijo , in na njegove povelja čakajo; torej tudi predobrega Gospod Boga vedno gledajo in veliko pri njem premorejo. Angelji pa tudi za nage zveličanje skerbijo. Priserčno želijo, da bi tudi mi k njim v pre¬ srečne nebesa prišli. Toda prelepe nebesa si moramo prislužiti z lepim, ljubemu Jezusu Kristusu podobnim življenjem. Tedaj mo¬ ramo , kakor premili Jezus Kristus, radi moliti, in dobro storiti. Ako veseli in pobožno molimo, in dobro storimo, na primer, re¬ vežem kruha damo, nevedne podučimo, v jezi molčimo, itd.; an¬ gelji vsako našo molitev in dobro delo nesejo pred prestol tro- jedinega Gospod Boga, ter mu tako reči v naročje položijo, da bi nam milostljiv bil. Ker torej angelji vedno Boga gledajo, in mu naše, se ve pobožno opravljene molitve in dobre dela darujejo, jih kličemo na pomoč. Valentek, zakaj še kličemo zadnjič angelje na pomoč? Zakaj gledajo angelji vedno preljubega Gospod Boga? Kaj angelji pri¬ serčno želijo? S čim si moramo prelepe nebesa prislužiti? Ako svoje molitve pobožno in dobre dela opravljamo, kam jih nesejo angelji? Zdaj pa na vse uprašanje odgovori: Zakaj kličejo katoljški kristjani angelje na pomoč? Kar sem vam ravno o angeljih pravil, spričuje tudi sveto pismo stare zaveze. Hebrejci ali Izraeljci so se bili hudo pregre¬ šili. V kazen jih je dal neskončno pravični Gospod Bog neznabogom ali ajdom v oblast. Prišel je namreč asirski kralj Salmanasar, jih premagal in s sebo v sužnost odpeljal. Med njimi je bil pobožen Mož z imenom Tobija. Njegovi ženi pa je bilo ime Ana. Tobija tudi med neznabogi ni zgubil vere in ljubezni do preljubega Gospod Boga. Svojega sina, kteremu je tudi Tobija bilo ime, je od mla¬ dosti učil, Boga se bati, in zderževati se vsega greha. V sužnosti je bival v mestu Ninive z ženo in s sinom. Ako ravno so njegovi rojaki jedli jedi neznabogov, na pr. svinjino, ktera jim je bila v postavi prepovedana, Tobija je varoval svojo dušo, ter se ni ognjusil nikoli ž njih — neznabogov — jedmi. Ker je iz vsega svojega serca v Gospod Boga mislil, mu je milost dal pri kralji Salma- uasarji. Dal mu je namreč kralj Salmanasar oblast, hoditi, kamur koli bi hotel, in mu je bilo dopuščeno, delati, karkoli bi hotel. Hodil je toraj k vsem, ki so bili v sužnosti, in jim je dajal zve¬ ličavne opominjanja. Prišel je tudi v mesto Medijane, Ragez, kjer je bival v potrebi Gabel, mož njegove sorodovine ali žlahte. Temu j e dal na dolžno pismo ali posodil, vendar pa brez obresti, deset talentov srebra, to je, okoli petnajst tisoč tolarjev. Za Salmana- sarjem je kraljeval njegov sin Seneharib, kteri je pa Hebrejce so¬ vražil. Prepovedal je celo mertve pokopavati. Pobožni Tobija hodi vsak dan k vsem svojim rojakom, ter jih tolaži, lačnim jesti daje, Šolske katekeze. II. 18 266 gole oblači, mertve in ubite skerbno pokopava. Trupla umorjenih pobira, v svoji liiši skriva, in o polnoči pokoplje. Nekega dne pride ves truden od pokopavanja na svoj dom, se k steni svoje hiše vleže in zaspi. V spanji mu iz lastovčnega gnjezda gorko blato — topli odpadek lastovce — v oči padne in oslepi. Ali to res veliko nadlogo je ves udan v presveto božjo voljo prenašal. Ko Tobija misli, da bode skoraj umeri, pokliče k sebi svo¬ jega sina — tudi Tobija —. Da mu mnogo prav zveličavnih nau¬ kov; sosebno mu naroči, mater spoštovati, in preljubega Gospod Boga vse dni življenja v spominu imeti. Ob enem mu razodene, da je svojemu sorodovincu Gabelu v mestu Medijanov, Ragezu, na dolžno pismo deset talentov srebra ali okoli petnajst tisoč tolarjev posodil. Toraj mu veli, naj si poišče zvestega človeka, da pojde ž njim po denarje. Mladi Tobija naleti na zalega mladenča, ki je bil kakor na pot pripravljen. Ko se mladi Tobija in zali mladeneč na potovanje odpravita, jima reče stari Tobija: Srečno hodita, Bog bodi na vajnem potu, in njegov angelj naj vaji spremlja! Na potu da mlademu Tobiju zali mladeneč — mladi Tobija mu je rekal Azarija — v reki Tigridi silno veliko ribo vloviti. Na njegovo povelje jo mladi Tobija iztrebi, in si ohrani njeno serce, in žolč ih jetra, ker te reči šobile s pridom v ozdravljanje. Meso je spekel, in sta ga seboj vzela na pot; drugo pa sta osolila, in tudi seboj vzela. Zali tovarš dobi mlademu Tobiju v ženo Saro, pobožno hčer bogatega moža Ragvela in njegove žene Ane, ktera sta v mestu Ekbatanah prebivala, in mu pripravi v roki tudi denarje, ktere je bil stari Tobija Gabelu posodil. Stariši mladega Tobija žalujejo, da ga dolgo domu ni. Stara mati Ana gre vsak dan verh griča gledat, ako skorej pride. Ko ga nekega dne od daleč priti zagleda, gre vsa oveseljena svojemu možu povedat. Slepi oče vstane, in ker ne more iti, ga hlapec sinu naproti pelje. Najprej priteče pes, kterega je mladi Tobija seb6 imel, ter se s svojim repom prilizno mahljaje raduje. Na to prideta mladi Tobija in zali tovarš. Oče in mati sina objameta in poljubujeta, ter jameta od veselja jokati. Vsi predobrotljivega Gospod Boga molijo in zahvalijo. Zdaj vzame, kakor mu je bil prej na potu zali tovarš ukazal, mladi Tobija žolča, in pomaže oči svojega očeta. Črez pol ure se je jela bela mrena iz oči luščiti, kakor jajčja mrena, in stari Tobija je spet videl. Vsi so zdaj premilega Gospod Boga častili. Sedem dni potem je prišla tudi Sara, žena mladega Tobija, in vsa njena družina zdrava, in živina in kamele, in veliko denarja. Stari in mladi To¬ bija ponudita spremljevavcu, zalemu mladenču, polovico prinesenega denarja za plačilo. Ali spremljevavec jima reče: Razodenem vama resnico, in vama ne bom prikril skrivnosti. Kedar si s solzami molil, in si mertve pokopaval, sem jes tvojo molitev pred Gospoda nosil. In ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je skušnjava sku¬ sila — da si oslepil —. In zdaj je Gospod mene poslal, tebe 267 ozdravit; jes sem namreč angelj Rafaelj— po naše: zdravilna moč božja —, eden zmed sedmerih, ki stojijo pred Gospodom. Ko sta to slišala, sta se ustrašila, in trepetaje na tla padla na svoj obraz. Veliki angelj Rafaelj ju utolaži in opominja, naj hvalita Boga, in oznanujeta vse njegove čuda; potem se verne v sveto nebo. Stari in mladi Tobija pa sta še tri ure na obrazu ležala, in Boga hvalila; iu ko sta ustala, sta oznanovala vse njegove čuda. Tobijeva knjiga 1, 2, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12. Glejte, tako nas res angelji varujejo, nas ljubijo, za naše zveličanje skerbijo, in za nas prosijo, vedno Boga gledajo in mu naše molitve in dobre dela darujejo. Zato je dobro iu koristno, angelje častiti in na pomoč klicati. Katarca, zakaj mi katoljški ali pravoverni kristjani angelje častimo in na pomoč kličemo? Ali to tudi sveto pismo spričuje? Pripoveduj. Si zelo pazno poslušala. Moram ti dati lepo podobico. Le pridi sem. Ali ne le samo angeljev, temuč tudi svetnike mi katoljški ali pravoverni kristjani častimo in na pomoč kličemo. O tem bode pa bral Alfonzij. Zakaj kličejo katoljški kristjani tudi svetnike na pomoč? Katoljški kristjani kličejo tudi svetnike na pomoč, ne kakor da bi iz lastne moči po¬ magati mogli; ampak zato, ker so prijatlji božji, in tudi za ljudi pri Bogu prosijo. Le trojedini Gospod Bog nam zamore iz lastne moči pomagati; ker je vsemogočen. Nobeli svetnik — tudi prebla- žena mati božja Marija ne, dasitudi je kraljica vseh angeljev in svetnikov — nam ne more iz lastne moči pomagati, ker noben svetnik vsemogočen ni; vsemogočen je le samo trojedini Gospod Log. Svetniki nam zamorejo pomagati le s tim, da za nas pre- dobrotljivega Gospod Boga prosijo, da bi nam na primer grehe odpustil, nam bolnim ljubo zdravje podelil, nam v tej ali uni stiski in zadregi pomagal. Neskončno sveti Gospod Bog nas velikrat ne more in noče uslišati, ker smo veliki, nehvaležni grešniki. Za tega delj se polni zaupanja obračamo do svetnikov, da naj oni premi¬ lega Gospod Boga prosijo, da nas posluša in uslišuje. Svetniki so čisti in brezmadežni, preljubi Gospod Bog jih rad ima, so toraj prija¬ telji božji, in ravno zato jih premili Gospod Bog rad posluša in uslišuje, kedar za nas prosijo. Svetniki nas ljubijo, ter priserčno želijo , da bi tudi mi k njim v presrečne nebesa prišli. Ker pa dobro vejo — saj so ja sami poskusili —, kako slabotni da smo mi, kako kmali se damo hudemu duhu, zapeljivim ljudem in grešnemu poželjenju premotiti, neprenehoma predobrotljivega Go¬ spod Boga za nas prosijo, da bi nam pomagal vse zalezovanja hu¬ dobnega duha, zapeljivih ljudi in pregrešno nagnjenje serčno zma¬ govati in srečno dospeti v prevesele nebesa. Glejie, zato tedaj katoljški ali pravoverni kristjani — krivoverni kristjani: lutrovci, Protestantje, kalvinei in drugi jih ne častijo iu ne kličejo na po- 18 * 268 moč — svetnike častijo in na pomoč kličejo. Že naš zdravi um nam jasno pove, da je prav svetnike na pomoč klicati. Ti Bogomila imaš še tri bratce in sestrico. Bratec Pavlek ni hotel ateja in mamo ubogati, ter ju je zelo žalil. Oče Pavleku pre¬ povejo v kazen, da ne sme ž njimi kakor vi ostali, pri mizi jesti. Pavlek milo joka in ateja priserčno prosi, da naj mu odpustijo; toda atej nočejo Pavleku dovoliti pri mizi jesti, ker jih je hudo žalil. Pavlek se do vas oberne, da bi za-nj ateja prosili, da bi mu dovolili spet pri mizi jesti. Ker vi ostali otroci bi vendar le radi, da bi bratec Pavlek z vami pri mizi jedel, zategadelj vi vsi ljubega ateja prelepo prosite, naj Pavleku odpustijo, ter mu dovolijo, da sme spet pri mizi jesti. Ker vi dobrega očeta zmirej radi ubogate, vas atej ljubijo in uslišijo. Pavlek sme zopet k mizi. Kar si sam ni mogel sprositi, sprosili ste mu vi. Enako tudi premili Gospod Bog nam marsikaj podeli, kedar ga svetniki za nas prosijo, kar bi nam ne podelil, ako bi za nas ne prosili. Bratca in sestrica niso iz lastne moči rekli Pavleku k mizi sesti, marveč le prosili so ateja zanj. Enako tudi svetniki nam ne pomagajo iz lastne moči, marveč le s tistim, da za nas prosijo. Zato molimo v litanijah: Bog, Oče nebeški, usmili se nas; Bog Sin, rešenik sveta, usmili se nas; Bog sveti Duh, usmili se nas; sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas. Ker sveta Trojica, en sam Bog, ali Oče, Sin, in sveti Duh nam za- more vsak iz lastne moči pomagati, ker je vsak vsemogočen. Ko pa jamemo moliti: Sveta Marija, sveti Mihaelj, itd. ne rečemo: „Usmili se nas“, ampak: „Prosi za nas“; ker nam sveta Marija, sveti Mihaelj, itd. ne more pomagati iz lastne moči — ker ni vsemo¬ gočna, vsemogočen —, ampak samo s tem, da prosi za nas Boga. Da svetniki za nas preusmilj enega Gospod Boga prosijo, spriča tudi sveto pismo. Bog sveti Duh sam v II. knjigi Makabejcev v 15, 12—15. to le govori: „Onija, kteri je bil viši duhoven, dober in dobrotljiv mož, častitljive podobe, pameten v zaderžanju , in prijeten v govorjenju, in ki je bil od mladosti v čednostih izurjen, je roki razprosterl, in molil za vse judejsko ljudstvo. Po tem se je prikazal tudi drugi mož , zavoljo starosti in slave čudovit, in z veliko lepoto obdan. Onija pa je spregovoril rekoč: „Ta je pri¬ jatelj bratov in izraeljevega ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji.“ S tim, da svetnike častimo in na pomoč kličemo, neskončno svetemu trojedinemu Gospod Bogu dolžne časti nikakor ne odjemljemo, - 7 - le takrat bi mu je odjemali, ako bi menili, da nam svetniki iz lastne pomoči pomagati zamorejo —, marveč ravno s tim, da jih častimo in na pomoč, kličemo, ob enem tudi predobrega Gospod Boga častimo, ker mu nad vse dopada, da spoštujemo in na pomoč kličemo tudi tiste, ktere on sam rad ima, kteri so njegovi prijatlji- Bavno zato pravi Bog sveti Duh v svetem pismu stare zaveze v 150. psalmu 1 .: „Hvalite Gospoda v njegovih svetih. 269 Ignacij, ali mi katoljški ali pravoverni kristjani le samo an- gelje častimo in na pomoč kličemo? Zakaj kličejo katoljški krist¬ jani tudi svetnike na pomoč ? Ali nam zamore kteri svetnik, na primer pretlačena mati božja Marija, ktera je kraljica vseh angeljev in svetnikov, iz lastne moči pomagati ? Zakaj ne ? Kdo edini nam zamore iz lastne moči pomagati? Zakaj le edini Gospod Bog? Zakaj preljubi Gospod Bog svetnike raji memo nas posluša in usli- šuje? Kako so svetniki božji prijatelji? Jožefa, zakaj pa prosijo svetniki za nas? Kaj priserčno želijo? česar prosijo toraj prelju¬ bega Gospod Boga? Ali nam že zdravi um naš pove, da je prav, svetnike na pomoč klicati? Ali tudi sveto pismo spriča, da svet¬ niki za nas premilega Gospod Boga prosijo? Gregorec, zakaj mo¬ limo v litanijah: „Bog, Oče nebeški, usmili se nas“; „Bog Sin, rešenik sveta, usmili se nas“; „Bog sveti Duh, usmili se nas“; „sveta Trojica, en sam Bog, usmili senas“? Kako pa rečemo po: „Sveta Marija, sveti Mihaelj itd. ? Zakaj „prosi za nas“ ? Monika, ali s tim, da svetnike častimo in na pomoč kličemo, ne odjemljemo neskončno svetemu Gospod Bogu dolžne časti ? Zakaj ne ? Kdaj ali kako bi mil pa dolžne časti jemali? Ali tudi sveto pismo pravi, da, ako svetnike častimo in na pomoč kličemo, ob enem tudi pre¬ milega Gospod Boga hvalimo ali častimo? Naj bi se ložeje in večkrat angeljev in svetnikov spomin¬ jali, imamo o njih podobe. Kakor pa ni zoper pervo zapoved božjo — toraj nikakor ni greh —, angelje in svetnike častiti in na po¬ moč klicati; tudi ni greh, od njih podobe imeti, in častiti. Beri dalje Monika. Ali je zoper pervo zapoved, po¬ dobe imeti in častiti? Podobe imeti in častiti ni zoper pervo zapoved božjo; zakaj ta le prepoveduje podobe delati za to, da bi jih molili. Kakor ne smemo misliti, da nam kteri svetnik ali svetnica iz lastne moči more pomagati; enako tudi ne smemo me¬ niti , da, iz česar je podoba angelja ali svetnika, na primer les, popir, zlato, srebro, kositer, za nas prositi ali nam celo iz lastne moči, kakor vsemogočni Gospod Bog, pomagati zamore. Ako bi namreč mislili, da nam, iz česar je podoba angelja ali svetnika, toraj, mertva podoba sama, pomagati zamore, krivi bi bili ostud¬ nega greha malikovanja, kterega perva zapoved božja — tedaj ne¬ skončno sveti Gospod Bog sam — ostro prepoveduje. Na sinajski gori je Gospod Bog izraeljskemu ljudstvu govoril: „Ne delaj si zrezane podobe, tudi nobene podobe od tega, kar je zgoraj na Debu, ne od tega, kar je spodaj na zemlji, ne od tega, kar je v vodi pod zemljo. Ne moli jih, in ne časti jih — po božje —; zakaj jes sem Gospod tvoj Bog.“ II. Mojz. 20, 4—5. Te svetopisemske besede jasno kažejo, da je neskončno sveti Gospod Bog Izraeljcem podob delati prepovedal le zato, da bi jih ne molili in ne častili po božje; ker le on sam je njih Gospod Bog. I)a premili Gospod Bog ne brani podob angeljev in svetnikov imeti in častiti, nam sveto pismo 270 stare zaveze v II. Mojzesovi knjigi v 25, 18—21. spriča: Gospod Bog namreč je Mojzesu zapovedal: „Naredi tudi dva zlata keru- bima — angelja više verste —, iz celega vlita, na obeh koncih spravnega pokrova — ki je bil na skrinji zaveze —. En kerubim bodi na eni strani, drugi pa na drugi. Obe strani spravnega po¬ krova naj pokrivata s prostertimi perutami, ter naj obsenčujeta spravni pokrov, in naj si nasproti gledata z obernjenim obličjem v spravni pokrov, s kterim naj bo pokrita skrinja." Podobe an- geljev in svetnikov toraj smemo imeti in častiti, ker jih je pre¬ ljubi Gospod Bog sam Mojzesu narejati ukazal. Ali misliti nikakor ne smemo, da, iz česar je podoba, ali podoba sama, nam pomagati ali za nas premilega Gospod Boga prositi zamore; marveč le oni, kterega podoba predstavlja ali kaže. Na primer tukaj v učilnici ali šoli vidite dve podobi, namreč podobo križanega Jezusa iz lesa, in podobo preblažene matere božje Marije na popirju. Les, iz kterega je podoba križanega Jezusa, nam ne more kaj dobrega storiti ali pomagati, ker je mertev; pa, kterega podoba kaže ali predstavlja, nam zamore pomagati in sicer iz lastne moči: namreč usmiljeni Kristus Jezus, ker je pravi živi Bog, in toraj vsemogočen. Popir, iz kterega je podoba preblažene porodnice božje Marije, ne more za nas predobrotljivega Gospod Boga prositi, ker je mertev; mar¬ več le, ktero nam podoba kaže ali predstavlja, namreč preljubljena mati božja, prečista devica Marija, ktera v prelepih nebesih večno življenje vživlja. Kaj se pa veli, podobe častiti? Podobe častiti se pravi: podobe lepo shranjevati v molitevnih knjižicah, po steni obešati, jih lepšati — velike — s cvetlicami pred njimi lučico prižgati, memo grede se odkrivati —- možki —, priklanjati, prekriževati, in moliti na primer pred podobo križanega Jezusa: „Hvalimo te, Kriste, in molimo; ker si po svojem križu svet odrešil"; pred podobo preblažene matere božje Marije: „0 Marija, prečista devica, bodi vedno naša priprošnjica"; pred podobo kakega drugega svetnica: „Sveti Frančišek, sveti Jakob, sveta Barbara, sveta Neža, itd. prosi za me, da srečno pridem k tebi v prelepe nebesa" ! Podobe ne častiti ali jim nečast delati, jih oskrunjevati se pa se veli: podobe razmečkati, raztergati, jih omadeževati s čer- nilom , jih zametavati na kak nespodoben kraj, se jim ne odkri¬ vati in priklanjati, vse to je velik greh. Albert, kaj imamo o angeljih in svetnikih, da se jih lagleje in večkrat spominjamo? Ali ni zoper pervo zapoved, podobe imeti in častiti? Zakaj ne? Ali ni bil neskončno sveti Bog Izraeljcem podob narejati prepovedal? Pa zakaj? Kako je rekel? Od kod je znano , da nam preljubi Gospod Bog ne brani, podobe imeti in častiti? Kako je rekel Mojzesu? Marjetka, kaj ne smemo o po¬ dobah misliti? Kdo pa nam more pomagati ali za nas predobrot¬ ljivega Gospod Boga prositi? Glej, na steni visi lesena podoba križanega Jezusa, ali nam zamore mertvi les ali mertva podoba 271 sama kaj dobrega storiti ali pomagati? Kdo pa tedaj? Ko greš domu, vidiš ob potu podobo sv. Lorenca, ktera je iz papirja; ali zamore mertvi popir, iz ktere je podoba, za te prositi? Kdo pa? Kje pa je sveti Lorene? Konrad, kaj se pravi, podobe častiti? Kaj še? Kako se pa podobam nečast dela? Vemo zdaj dobro, da ni greh, podobe imeti in častiti. Moramo pa tudi še vedeti, zakaj mi katoljški ali pravoverni kristjani po¬ dobe častimo. O tem beri, Cirilek. Zakaj katoljški kristjani po¬ dobe časte? Katoljški kristjani časte podobe, ker nam kaj častit¬ ljivega, postavim: božjo osobo, ali y mater božjo, ali angelja, ali kakega svetnika pred oči stavijo. Češčenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomenja. Ima kdo podobo svojega prijatelja, mu je ljuba in draga; kolikrat jo pogleda, spominja se njega in njegovih lepih, dobrih lastnost, podobo spodobno shranja, ter jo v časti ima. Draga in ljubljena je pridnemu otroku podoba od očeta in matere. Vesel jo ogleduje in poljubuje. Tudi katoljški ali pravoverni kristjani se razveseljujejo svetih, pobožnih podob, ker nam predstavljajo ktero treh božjih oseb: Boga Očeta, ali Boga Sina, ali Boga svetega Duha, ali pa presveto Trojico ali kakega svetnika, svetnico. Ugledamo podobo Boga Očeta, precej se hva¬ ležno spominjamo, da je vse stvaril, in da za vse svoje stvari, so- sebno pa za ljudi, po očetovsko skerbi. Vidimo podobo Boga Sina, v spomin nam pride, da je iz ljubezni do nas se včlovečil, tri leta prelepo učil, in naposled na sramotnem križu umeri, da nas večno zveliča. Zagledamo podobo Boga svetega Duha, nam na misel pride, kako je binkoštno nedeljo nad aposteljne prišel, jih v dobrem poterdil, jih vse prestvaril, kako tudi nas posvečuje ali svete dela v zakramentih, in kako .nas tudi zunaj svetih zakramentov k do¬ bremu nagibuje. Se nam* pred oči stavlja podoba presvete Trojice ali troedinega Boga, precej se nam v spomin sklicuje verska skriv¬ nost, da so sicer tri božje osobe, vendar le en fam Bog. Podoba preblažene device Marije nas uči, da jo je premili Gospod Bog svojemu Sinu za mater izvolil, da je med vsemi angelji in svetniki najperva, in da torej njena priprošnja pri neskončno usmiljenem Gospod Bogu tudi največ premore. Podoba našega farnega patrona ali varuha, svetega Lorenca, nam živo kaže, da se je sveti Lorene vaji na razbeljenem rožu peči dal, kakor da bi bil zatajil vero v preljubega Kristusa Jezusa in izročil cerkvene zaklade poganom ali ajdom. In tako sleherna pobožna podoba kaj častitljivega, to je, Časti vrednega naznanja in prelepo podučuje celo one, ki niti pis¬ menke ali čerke ne poznajo. Zato pravi sveti papež Gregor veliki: „Svete podobe so knjiga ali bukve neučenih kristjanov." Podobe pa ali molimo ali častimo. Nam podoba predstavlja ktero božjih osob, na primer, križanega Jezusa, jo molimo; toda ne molimo lesa, popir Mi križ; marveč le usmiljenega Kristusa Jezusa, ki je na svetem 272 križu umeri. Molitev tedaj ne gre podobi ali križu; marveč le pre¬ milemu Jezusu, kterega nam podoba predstavlja. Častimo pa po¬ dobe , kedar nam predstavljajo preljubo devico Marijo ali kakega angelja, kakega svetnika ali kako svetnico. Čast iu češčenje skazu- jemo nikakor podobi, marveč premili devici Mariji, ali angelju, sploh svetniku ali svetnici, kterega ali ktero nam podoba kaže. Saj tudi otrok nima v časti podobe; marveč le preljubega očeta, pre¬ milo mater , kterega ali ktero mu podobica — fotografija — pred oči stavlja. Slavni nemški pisatelj, Friderik Leopold Stolberg, mož zelo pobožen, se je leta 1793 po ulicah mesta Heidelberg sprehajal. Ugleda kamneno podobo preblažene Marije device z napisom. Pri stopi k podobi in radoveden bere napis: „Niti kamna, niti podobe, niti stebra; marveč Dete božje in njegovo mater častimo." Grof Fri¬ derik Leopold Stolberg je bil lutrovec ali protestant, toraj krivoverec. Lutrovci ali protestantje nam pravovernim ali rimsko-katoljškim kristjanom očitajo , da podobe po božje častimo ali molimo. Tudi grof Friderik Leopold Stolberg je pravoverne ali rimsko-katoljške kristjane krivo sodil. Ali besede: „Niti kamna, niti podobe, niti stebra, marveč Dete božje in njegovo mater častimo", dobroserčnega in bistroumnega grofa do dobrega in jasno podučijo , da pravo¬ verni ali rimsko-katoljški kristjani ne molijo in ne častijo lesa, kamna, železa, popirja ali kake druge robe, iz ktere je podoba; marveč da molijo le, kar podoba predstavlja, na primer Boga Očeta, ali Boga Sina, ali Boga svetega Duha, ali presveto ime Jezusovo, ali presveto Jezusovo serce, ali presveto rešnje Telo Je¬ zusovo , ali presveto Trojico ali trojedinega Boga; — in častijo, kar podoba kaže, na primer, preblaženo Marijo devico, sveto Ma- rijno serce, sveto Marijno ime, ali angelja, ali kakega drugega svetnika in svetnico. Ves vesel zapiše pošteni grof besede: „Niti kamna, niti podobe, niti stebra; marveč Dete božje in njegovo mater častimo," v svoj dnevnik ali v knjižico, v ktero je zapisoval vsak dan, kar je koli spomina vrednega videl. Sedem let po tem, namreč leta 1800, se je blagi grof krivoveri odpovedal, ter postal goreč rimsko-katoljški ali pravoverni kristjan. Tudi njegovi na¬ sledniki so goreči rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani. Johana, zakaj mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani podobe častimo? Na primer, ti imaš podobo o svojem očetu ali o svoji materi, na kaj te spominja podoba? Kes na vse dobro, kar ti oče ali mati storijo? Ali bodeš tedaj podobo v kak kot vergla? Kaj nam pa pobožne podobe predstavljajo? Na kaj nas opominja na primer podoba Boga Očeta? Boga Sina? Boga svetega Duha? Presvete Trojice? Matere božje? Podoba našega farnega patrona ali varuha, svetega Lorenca? Kaj pravi toraj sveti papež Gregor? Venceslaj , ali mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani podobe molimo in častimo ? Ko bi ti imel podobo očeta ali matere svoje, 273 bi ti imel v časti podobo ali očeta ali mater? Ali si si zapomnil, kaj sem vam pravil o lutrovcn grofu Frideriku Leopoldu Stolbergu ? Pa ne samo podobe, temuč tudi os ta tke — svetinje — svet¬ nikov in svetnic božjih častimo. Kaj so pa ostatki ali svetinje svetnikov božjih in svetnic? Ostatki ali svetinje svetnikov božjih in svetnic so reči, ktere so po smerti svetnikov božjih in svetnic tu na zemlji ostale, — toraj ostatki -—. Sem spadajo cela trupla, ali le kak del trupla na primer glava, jezik, roka, noga, kosti, kri, pepel, — sosebno perve čase kristjanstva, ker so neverniki ali ajdi stanovitne kristjane tudi zažigali—; obleka, ktero so svetniki božji in svetnice v tem življenju nosili, pero, s kterim so pobožne knjige spisovali; orodje, s kterim so mučeni bili, kakor raženj nagega farnega patrona svetega Lorenca. Take in enake reči, ktere so od svetnikov božjih na zemlji ostale, ali ostatki so nam rimsko- katoljškim ali pravovernim kristjanom priljubljene, drage in svete; zato se ostatki svetnikov božjih in svetnic tudi svetinje, to je, spoštovanja vredne, svete reči, imenujejo. Saj so tudi otrokom pri¬ ljubljene in drage reči, ktere so jim od premilega rajnega očeta ali od preljube rajne mamice ostale, na primer kaka obleka, perstan. Skerbni dobri otroci od nepozabljenih starišev ostale reči varujejo, ne prodajo jih za nobeno ceno, ter jih v časti imajo. Tem bolj moramo mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani ostatke ali sve¬ tinje služabnikov božjih in služabnic spoštovati in v časti imeti, ker jih je vsemogočni Gospod Bog sam s čudeži poveličal ali po¬ častil. Vendar nikakor ne smemo misliti, da nam zamorejo po¬ magati ali kaj sprositi ostatki ali svetinje same svetnikov božjih in svetnic; marveč pomagati ali kaj sprositi nam zamorejo le svet¬ niki božji in svetnice, kterih ostatke ali svetinje čedno in spošto- valno shranjujemo iu spodobno častimo. — Da preljubi Gospod Bog sam časti ostatke ali svetinje svojih svetnikov, spriča nam sveto pismo stare zaveze v IV. knjigi Kraljev v 13, 20—22., kjer sveti Duh to-le pripoveduje: „Umerl je (tedaj) Elizej , in pokopali so ga. Roparji pa so iz Moaba prišli v deželo tisto leto. Neki pa, ki so pokopovali človeka, so videli roparje, in vergli so merliča v Elizejev grob. In ko se je bil dotaknil Elizejevih kosti, je oživel človek, in je stal na svojih nogah. “ Še dandanešnji pomaga vse¬ mogočni Gospod Bog večkrat čudopolno njim, ki v krajih, kjer so ostatki ali svetinje svetnikov božjih, z živo vero in zaupljivo njega molijo in prosijo, ter se goreče izročujejo močni priprošnji svetnikov. Voda se povsodi nahaja. Ali vendar nima povsodi zdravilne moči. Ee v nekterih krajih je svemogočni in neskončno modri Gospod Eog vodi tako lastnost in moč podelil, da, ako jo ljudje pijejo ali se v njej kopljejo, zdravje dobivljajo — od tod zdravilni studenci m zdravilne toplice ali' kopališča —. Enako si je vsemogočni in neskončno modri Gospod Bog nektere svete kraje ali cerkve sosebno izvolil, kjer na priprošnjo tega ali unega svetnika, te ali une svetnice, 274 Čegar ostatki ali svetinje se ondi častijo, zlasti pa na mogočno priprošnjo preblažene matere božje Marije in nje prečistega ženina, svetega Jožefa, čudeže dela, na primer slepi precej spregledajo, hromi hodijo , bolni ozdravijo. Tako so postali božji poti in ro¬ marske cerkve, na primer Marija na Višarjah na Koroškem, Ma¬ rija Seljska v gornjem Štajarskem. Ne , kakor da bi ostatki ali svetinje svetnikov čudodelne bile, ne, kakor da bi podoba presvete porodnice božje Marije , svetega Jožefa čudodelna bila, tudi ne ; kakor da bi kraj sam čudodelen bil; marveč čudeže dela le edini vsemogočni in neskončno modri Gospod Bog. Urška, ali mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani tudi ostatke ali svetinje svetnikov častimo? Kaj so ostatki svetnikov? Zakaj imenujemo ostatke svetnikov tudi svetinje ? Ludovik, ali nam ostatki ali svetinje svetnikov same pomagati in kaj sprositi za- morejo? Zakaj pa častimo ostatke ali svetinje svetnikov? Kdo nam pripoveduje in spriča, da premili Gospod Bog sam ostatke ali sve¬ tinje svetnikov časti? Julijana, ali preljubi Gospod Bog tudi še dandanešnji ostatke ali svetinje svetnikov s čudeži časti? Ali po- vsodi ? Zakaj le v nekterih svetih krajih ali cerkvah ? So li ostatki ali svetinje svetnikov čudodelne? Kdo pa dela čuda? Hočemo, da bodejo svetniki in svetnice božje za nas prosili, moramo po njih svoje življenje ravnati. Po mnogoverstnih potih so prišli v prelepe in srečne nebesa. Nekteri tudi s tem, da so radi Kristusovo terpljenje premišljevali, kakor sveta Armela. Bila pa je sveta Armela hči kmetiških, toda pobožnih starišev. V svojih mladih letih je pasla ovce. Imela je na paši lep pisan čas moliti in premišljevati božje reči. Na polji ugleda ob poti sveti križ, ter reče sama sebi: „Kako za ljubo te Jezus ima, ki se je za tebe križati dal.“ Na te besede se je njena duša neizrečene ljubezni do premilega Jezusa vnela. Svoje devištvo je vedno neomadeževano ohra¬ nila. Svojih zadnjih trideset let je žlahnemu gospodu gospodinila. Vse svoje dela je iz golj ljubezni do preljubega Jezusa opravljala; zato jej je šlo vse lepo od rok. Srečno je umerla. Njena poslednja be¬ seda je bila presveto ime „ Jezus“. Po prelepem zgledu bogoljubne Armele morate tudi vi, dragi mi otroci, radi se spominjati sle¬ herni dan bridkega terpljenja Kristusovega, sosebno pa o četertkih zvečer in o petkih. Mislim, da še niste pozabili prelepe molitve, ktera se moli vsaki četertek večer po „večui luči.“ Molimo jo prav požno vsi vkup. 1. Na Oljski gori je Jezus molil: ,,Oče, ako je mogoče, od¬ vzemi mi kelih terpljenja; vendar ne moja, marveč tvoja volja se naj zgodi. Oče naš, kteri si nebesih ... 2. Moja duša je žalostna do smerti.“ Oče naš, kteri si v nebesih . . . 3. In njegov pot je postal, kakor kaplje kervi tekoče na zemljo. Oče naš, kteri si . . . 275 V. Bog svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel. 0. Marveč ga je za nas vse dal. Molimo. O milostljivi Gospod, Jezus Kristus, ki si zavoljo naših in vsega sveta grehov toliko otožnosti in žalosti prestal, kervavi pot potil, in si bil v svoji bridkosti od angelja poterjen; dodeli nam milost, se v vsaki težavi v sveto voljo božjo podati, smertne brid¬ kosti srečno prestati; in doseči večno življenje, ki z Bogom Očetom in s svetim Duhom živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj. Amen. Molimo še molitev za petek ob 9. uri dopoldne, ali pa tudi ob tretji uri popoldne. 1. Pri Jezusovi smerti je od šeste do devete ure — od dva¬ najste ure do tretje popoldne — po vsej zemlji tema postala. Oče naš . . . 2. Ob deveti uri — ob tretji uri popoldne — je Jezus z ve¬ likim glasom zaupil: „Moj Bog, zakaj si me zapustil. 1 ' Oče naš, kteri si v nebesih . . . 3. Jezus je še enkrat z velikim glasom zaupil: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo," je glavo nagnil in umeri. Oče naš, kteri si v nebesih . . . V. Kristus je bil za nas pokoren. O. Do smerti na križu. Molimo. O Gospod, Jezus Kristus, po bridkosti tvojega svetega terp- Ijenja, ki si ga za nas na križu prestal, sosebno ob uri, kedar se je tvoja sveta duša telesa ločila; te prosimo, usmili se tudi naših revnih duš, kedar se bodo trupla ločile, naj tvoj križ in terpljenje za nas zgubljeno ne bo. Pripelji tudi nas, kakor spokornega raz¬ bojnika v sveti raj, ki z Bogom Očetom živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj. Amen. Bodi si bogat ali revež, žlahnik ali kmet, gospodar ali slu¬ žabnik: slehern v svojem stanu se more zveličati, ter postati svetnik božji in svetnica nebeška, ako le zvesto iz ljubezni do neskončno svetega Gospod Boga dolžnosti svojega stana spolnuje, in pravično 111 nedolžno živi. Vsako pridno dobro delo Bo plačilo tam imelo; Le kdor dela dobro rad, Bo v nebesih tam bogat. Valentek, kaj nam je storiti, da bodejo svetniki božji in svetnice nebeške za nas prosile? Lizika, kdo je bila sveta Armela? Kaj je rada premišljevala? Kako je živela? Kaj moramo tudi mi vadi premišljevati? Kdaj se moramo sosebno spominjati britkega 276 terpljenja Kristusovega? Zakaj Setertek večer? In zakaj petek? Tomaž, ktero prelepo molitev moramo moliti sleherni četertek večer? Matilda, ali moreš moliti molitev v spomin britkega terp¬ ljenja Kristusovega, ktera se moli o petkih? Moli jo prav lepo počasi in z zbranim duhom. Ali se zamore slehern človek zveličati in svetnik postati? Povej prelepi izrek: Vsako pridno dobro delo Bo plačilo tam imelo; Le kdor dela dobro rad, Bo v nebesih tam bogat. III. 0 drugi božji zapovedi: „Ne imenuj po nepridnem božjega imena.“ Perva božja zapoved nam veleva, neskončno svetega Gospod Boga znotranje ali v sercu častiti. Znotranje, to je v sercu, mo¬ ramo v predobrega Gospod Boga verovati, moliti ga, v njega upati, njega ljubiti. Znotranje božje češčenje tiče ali zadeva dušo. Ali preljubi Gospod Bog je slehernemu zmed nas podelil tudi telo, ktero ima kakor duša služiti v češčenje in poveličevanje božjega Stvarnika. Zato imamo vero, upanje, ljubezen in spoštovanje, kte- rega čutimo v sercu do neskončno svetega Gospod Boga, tudi z besedami in z deli razodevati, ali zunanje — telesno — najvišega Gospod Boga častiti. Bog sveti Duh pravi v 144 psalmu 21.: „Hvalo Gospodovo bodo moje usta oznanovale, in vse meso — vse, kar živi — naj hvali njega sveto ime ven in ven, vekomaj in ve¬ komaj." Neskončno svetega Gospod Boga z besedo in z deli — zu¬ nanje — telesno — častiti, naroča nam druga božja zapoved: „Ne imenuj po nepridnem božjega imena." O drugi božji zapovedi bode bral Ferdinand. Kaj je v drugi zapovedi prepovedanega? Ali še veš, kaj se mora pomniti pri vsaki božji zapovedi? Bes, da nekaj zapoveduje, in nekaj pre¬ poveduje. Beri torej najprej, kar druga božja zapoved zapoveduje. Kaj je v drugi zapovedi zapovedanega? V drugi zapovedi je zapovedano božje ime posvečevati in s častjo izrekovati. Kako nam veleva perva božja zapoved neskončno svetega Gospod Boga častiti? Ali znotranje božje če¬ ščenje tiče dušo ali telo? Ktera pa je perva božja zapoved? Boža, ali ima človek le dušo ? Ker ima slehern človek tudi telo, kako še moramo predobrega Gospod Boga častiti ? Kako ali kaj govori Bog sveti Duh sam v 144 psalmu 21.? Ktera božja zapoved nam na¬ roča, najvišega Gospod Boga tudi zunanje ali telesno častili ? Kako se glasi druga božja zapoved? Kaj je zapovedanega v drugi božji 277 zapovedi? Preden vam pričnem razjasnovati drugo božjo zapoved, moram vam povedati, kaj je „božje ime.“ „Božje ime“ ne po- menja samo trojedinega Gospod Boga: Očeta, Sina, in svetega Duha; ampak tudi božje lastnosti. Kdor tedaj spodobno in lepo govori o Bogu Očetu, da za nas skerbi, ko telesni oče za svoje otroke; o Bogu Sinu, da nas je neskončno rad imel ali ljubil, ker je za nas terpel in umeri; o Bogu svetem Dubu, da nas je že v svetem kerstu posvetil, in nas še zdaj posvečuje, in razsvitljuje naš um, in nagiba našo voljo k natanjčnemu spolnovanju božjih in cerkvenih zapoved; kdor lepo in spodobno govori o božjih lastnostih, na primer, da je trojedini Gospod Bog neskončno svet, ki tudi senčico greha so¬ vraži, vse dobro pa ljubi; da je trojedini Gospod Bog neskončno usmiljen, ki nam rad odpušča grehe, ako jih le res spoznamo, pri- serčno jih se skesamo, odkrito namestniku božjemu obtožimo, in resnično se poboljšamo , posvečuje božje ime, to je, časti zunanje ali telesno trojedinega Gospod Boga. Kdor je bolen in v kakej drugej sili, in Boga Očeta, ali Boga Sina, ali Boga svetega Duha na pomoč kliče z živo vero, da more, in s terdnim zaupanjem, da nam hoče pomagati, rekoč: „Bog Oče, ti si vsemogočen; prosim te, ozdravi me; Bog Sin, ti si neskončno usmiljen; prosim te, od¬ pusti mi moje grehe; Bog sveti Duh, ti si neskončno moder; prosim te, razsvetli me, da v svoji zadregi pravo, tebi dopadljivo zvolim in overšim; — ta božje ime s častjo ali s spoštovanjem izreka. »Božje ime“ pomenja na dalje vse, kar služi v božjo čast, v ne¬ besih angelje in svetnike, na zemlji mešnike, menihe, nune, svete zakramente, svete cerkvene obrede ali ceremonije, cerkvene reči, na primer blagoslovljeno vodo, pepeljenje, blagoslov svetega Blaža itd. Kdor po tem takem spodobno in lepo govori o angeljih, da nas varujejo; o svetnikih, da za nas pri neskončno dobrotljivem Gospod Bogu prosijo; kdor spoštuje mešnike, nune zavoljo njih častivrednega stana; kdor prejema vredno svete zakramente; kdor se z živo vero in s terdnim zaupanjem prekrižuje, z blagoslovljeno vodo kropi, prejme blagoslov svetega Blaža in se pepeliti da, — posvečuje božje ime. Štefan, kako se glasi druga božja zapoved? Kaj je v drugi božji zapovedi zapovedanega? Kaj pomenja „božje ime“ ? Kdo toraj posvečuje božje ime? Kdo pa s častjo ali s spoštovanjem božje ime izreka? Kaj še dalje pomenja »božje ime“? Kako se še tedaj božje ime posvečuje? Zdaj sem vam povedal, kaj pomenja „božje ime“, kaj se veli božje ime sploh posvečevati in s častjo izrekovati; zdaj bote pa slišali, kako — prav za prav „kdaj“ — se božje ime posvečuje. O tem beri dalje Tonika. Kako se božje i m e p o s ve ču j e? Božje ime se posvečuje: 1. Ako Boga naravnost pred vsem svetom spo¬ zna vij a m o. Nikoli se ne smemo sramovati ali bati, predobrega 278 Gospod Boga pred vsem svetom, to je, v pričo vseli ljudi, častiti in moliti, za njegovo čast in njegovih svetnikov se potegovati, božje in cerkvene zapovedi na tenjko iz zgolj ljubezni do premi¬ lega Gospod Boga in njegove namestnice na zemlji, svete rimsko- katoljške cerkve, spolnovati. Kdor tedaj, kedar je v tovaršiji, in k molitvi zvoni, se lepo prekriža in moli, poklekne in pozdravi lju¬ bega Jezusa kot Boga — človeka v najsvetejšem zakramentu, kedar se nese k bolniku; kdor moli pred jedjo in po jedi v kerčrni ali v kakej drugej družbi, da si ga tudi malopridni ljudje zasmehujejo; kdor se o petkih in ostalih postnih dneh v kerčrni ali v kterej si bodi tovaršiji mesojeje zderžuje, spozna Boga naravnost pred vsem svetom, to je, ga časti pred vsemi ljudmi. Kdor le doma, v pričo domačih, moli pred jedjo in po jedi, in se zderžuje o petkih in ostalih prepovedanih dneh mesojeje, nikakor pa ne tudi v kerčrni in v kterej si bodi tovaršiji, ne spoznavlja Boga pred vsem svetom ali pred vsemi ljudmi, toraj tudi ne posvečuje božjega imena. Pre¬ mili Jezus pravi: »Kdorkoli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jes spoznal pred svojim Očetom , ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jes zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih." Matevž 10, 32—34. Morijanec, kako se posvečuje božje ime pervič? Na primer, ti bi bil že odrasel, prideš petek ali kak drug postni dan v kerčmo, vsi jejo meso; ali ga bodeš tudi ti jedel? Ko bi ga pa vendar le jedel, bi li spoznal Boga naravnost pred vsem svetom ali pred vsemi ljudmi? Ali že zadostuje, šele doma, pred domačimi, mesojeje zderževati? Kaj se toraj veli, Boga naravnost pred vsem svetom spoznati ? Kaj pravi preljubi Jezus ? Glejte, kdor Boga pred ljudmi ne spoznavlja, ga tudi mili Jezus kot svojega služabnika ne bode spoznal; bode toraj pogubljen. 2. Ako Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. Človek je iz duše in telesa. Marsikaj potre¬ bujemo za dušo in telo. Naše potrebe so po tem takem dvojne: dušne in telesne. Naša duša mora v svetih čednostih ter v dobrem čedalje rasti ali napredovati. Toda mi smo slabotni, ter raje hudo kot dobro doprinašamo. Vsa pomoč pa pride od predobrotljivega Očeta nebeškega. Ako toraj zdihujemo in prosimo: »Premili Oče nebeški, pomagaj mi hudo premagovati in dobro delati, poterjuj me v svetih čednostih," kličemo Boga na pomoč v dušni potrebi. Kedar smo žalostni zavoljo kake britkosti ali ker smo najsvetejšega Gospod Boga z grehi žalili, pa zdihujemo in prosimo: „Preljubi Oče nebeški, tolaži me v tej moji žalosti, odpusti mi moje grehe,“ kličemo v dušni potrebi Boga na pomoč. Kedar smo bolni, pa zdihujemo in molimo : „Vsemogočni Oče nebeški, polajšaj mi moje skeleče bolečine, ozdravi me, ako je tvoja sveta volja", kličemo v telesni potrebi Boga na pomoč. Ako nimamo kaj jesti, ali smo komu kaj dolžni, pa ne moremo plačati, pa zaupljivo zdihujemo 279 in molimo: „Oh predobrotljivi Ode nebeški, daj nam potrebnega živeža, pomagaj mi dolgove poplačati,“ kličemo Boga na pomoč v telesni potrebi. Ako tedaj v dušnih in telesnih potrebah Boga na pomoč kličemo, posvečujemo božje ime; ker s tem kažemo, da je premili Gospod Bog vsemogočen in neskončno dobrotljiv, in nam tedaj v vsakej dušni in telesni potrebi pomagati more in hoče. Sveti Duh pravi: „Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me boš častil. “ Psalm 49, 15. Monika, kako se božje ime posvečuje drugič? Iz česa je človek? Kolikere so tedaj naše potrebe? Kdaj bi ti na primer v dušnih potrebah Gospod Boga na pomoč klical? Kdaj še? Maksi, kdaj bi ti v telesnih potrebah Gospod Boga na pomoč klical? Kdaj toraj drugič božje ime posvečujemo ? Zakaj ? Kaj pravi sveti Duh v 49. psalmu, 15.? 3. Ako s pravično prisego Boga na pričo pokli¬ čemo, da bi kako reč verjetno storili. Resnično pri¬ segati nikakor ni greh; marveč ako resnično ali pravično prisegamo, neskončno svetega Gospod Boga ravno tako častimo, kakor kedar molimo ali smo v cerkvi pri službi božji. In Gospod Bog sam ve¬ leva prisegati, rekoč: „ Gospoda, svojega Boga, se boj, in njemu samemu služi, in pri njegovem imenu prisegaj." V. Mojzes VI. 13. Kaj se pravi prisegati? Prisegati se veli, vsevednega in ne¬ skončno pravičnega Gospod Boga samega na pričo poklicati in vzeti, da je res, kar govorimo, in da bodemo vestno in na tanjko spol- novali, kar obetamo. Kdor prisega, pokliče in vzeme na pričo pre¬ ljubega Gospod Boga samega, ki dobro ve, ali resnico govori ali se laže prisegovavec; in ki zamore ostro kazniti, kdor se pri¬ segaj e laže. Marjetka, kako se tretjič božje ime posvečuje ? Ali smemo prisegati? Kako čast skažemo neskončno svetemu Gospod Bogu, a ko resnično ali pravično prisežemo ? Morebiti premili Gospod Bog sam prisegati veleva? Glej, resnično ali pravično prisegati toraj nikakor ni greh, marveč z resnično ali pravično prisego se le pre¬ ljubi Gospod Bog časti. Resnično ali pravično prisegati se ne smemo nikdar nikoli bati. Martinek, kaj se pravi prisegati? Koga torej na pričo pokliče in vzame, kdor prisega? Kaj je: Bog je vseveden? In kaj: Bog je neskončno pravičen? Bil je pošten kmet v nekem kraju — v Vinici na Dolenj¬ skem, — moj farman, ki nikakor ni hotel pred deželsko gosposko Priseči, misleč, da je sleherna prisega greh. Deželska gosposka — v Černomlju — se do mene oberne s prošnjo, da bi sicer bogo- Ijubnega kmeta podučil o prisegi. Ko sem kmeta dobro podučil, kaj se veli prisegati, in da se z resnično ali pravično prisego ne¬ skončno sveti Gospod Bog sam časti, radovoljen je prisegel. Tudi vi bote odrasli, in boste morali morebiti kterikrat pri- 280 segati. Da bote neskončno svetemu Gospodu Bogu na čast pa v zveličanje svoje duše prisegali, bodem vam zdaj razjasnil, kaj se veli resnično ali pravično prisegati. Preljubi Gospod Bog sam nas poduči, kako moramo prisegati, rekoč: „(Ampak) prisegel boš v resnici in v sodbi in po pravici. 1 ' Jeremija 4, 2. Neskončno sveti Gospod Bog pravi, da moramo prisegati 1. v resnici, to je, resnično, 2. v sodbi, to je, kedar je treba, in 3. po pravici, to je , pravično. Kedar bote prisegali, morate prisegat 1. v resnici ali resnično. V resnici ali resnično bote prisegali, ako je resnična reč, ktero hočete s prisego poterditi. Ako bi se vam le zdevalo, da utegne reč biti tako ali tako , in bi toraj za gotovo ne vedeli, ali je res tako ali ne, bi nikakor ne smeli pri¬ seči. Na primer, nekdo izmed vas je videl, da sta se dva tepla. Drug je drugega po glavi mahnil, ter je nekaj v roči imel; pa ne ve prav, ali je imel v roči kako železo ali kaj lesenega. Po tem takem bi nikakor ne smel priseči, da je videl v roči železo, niti da je videl kaj lesenega; marveč bi smel za gotovo le priseči, da je videl, kako je drug drugega po glavi mahnil. Tako je preljubi Kristus Jezus v resnici ali resnično prisegel. Veliki četertek gaje v velikem zboru veliki duhoven Kajfež vprašal: Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji — obljubljeni Mesija —? Mili Jezus mu reče: „Ti si rekel." * To je, da, jessem. Matevž 26, 63—64. Preljubi Jezus je tedaj slovesno pred sodbo prisegel, da je Sin božji in Mesija; ker je tudi v resnici bil. Emica, ali se je treba bati priseči? Zakaj ne? Kdo nas pod- učuje, kako moramo prisegati? Kako pravi premili Gospod Bog? Kako moramo toraj pervič prisegati? Kaj se veli v resnici ali resnično prisegati? Ti si videla na primer iz daleč, da je neka ženska na polji sosedu buče kradla, pa ne veš, ali je bila Urša ali Liza; bi li smela priseči, da je Urša kradla? Zakaj ne? Ali bi smela priseči, da je Liza kradla? Zakaj ne? Kaj se toraj veli, v resnici ali resnično pri¬ segati? Kdo je v velikem zboru pred velikim duhovnom Kajfom veliki četertek v resnici ali resnično prisegel? 2. Moramo prisegati v sodbi, to je, kedar je treba. Preden kdor priseže, mora dobro pomisliti, ali je reč, ktero misli s pri¬ sego poterditi, tolikanj imenitna, tolikanj veljavna in vredna, da se res s prisego poterdi, in ako bode zamogel spolniti, kar s pri¬ sego obeta. Zelo se je treba varovati, nepremišljeno prisegati. Tako nepremišljeno je prisegel galilejski knez ali vladar Herod s pri¬ imkom Antipa, sin grozovitega Heroda, morivca svetih nedolžnih otročičev. Zgodilo se je pa, kakor nam sv. pismo nove zaveze pri¬ poveduje, tako le: Galilejski knez ali vladar — ljudje so ga tudi kralja imenovali — Herod je v dan svojega rojstva večerjo na¬ pravil knezom, vojvodom in pervakom galilejskim. In ko je bila prišla hči Herodijana, in je plesala, in dopadla Herodu in ž njim 281 sedečim; je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal. In je ven šla, in rekla svoji materi. Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo Janeza kerstnika. — Herodijada je bila prava žena Filipa, brata Herodovega. Ali Herod je svakinjo k sebi vzel, ter ž njo živel kot z lastno ženo. To pa je bil zelo-ze!6 velik in ostuden greh. Vsi ljudje so se nad tem pohujševali; ali nobeden se ni pre- derznil Herodu kaj reči. Sveti Janez kerstnik pa ni mogel tega terpeti, marveč je očitno pred vsem ljudstvom kralja svaril, rekoč: „Ni ti pripuščeno imeti žene svojega brata.“ Zavoljo teh ostrih besed se je Herod razserdil, in je ukazal svetega moža v ječo za¬ preti; Herodijada pa je hotela, naj ga da umoriti. Zato je rekla hčeri, naj tirja glavo Janeza kerstnika —. In je šla zdajci hitro noter h kralju, in je prosila, rekoč: Hočem, da mi jaderno —- precej — daj v skledi glavo Janeza kerstnika. In kralj je bil ža¬ losten; pa zavoljo prisege in zavoljo ž njim sedečih — ker so bili priče njegove prisege — je ni hotel žaliti — jej ni hotel odreči —; marveč je poslal rabeljna, in ukazal prinesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi ob glavo djal — spomin obglavljenja Janeza kerst- nika —; in je prinesel njegovo glavo v skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji materi. Marka 6, 21—29. Tako nepre¬ mišljeno in nepotrebno so tudi Judje prisegali zdaj pri nebu, zdaj pri zemlji, zdaj pri Jeruzalemu, zdaj pri glavi; zato jim je mili Jezus tako nepremišljeno in nepotrebno prisegati prepovedal. Matevž 5, 33—38. Tudi sveti apostelj Jakob uči, da se ne sme nikdar ni¬ koli nepremišljeno in brez potrebe prisegati. Jakob 5, 12. Pa tudi med sedajnimi kristjani jih je mnogo, ki imajo gerdo navado, nepremišljeno in brez potrebe prisegati, rekoč: „Pri moji duši", »kakor je Bog v nebesih", „naj me hudič vzeme", če to ali uno ni res. Oj tako nepremišljeno in nepotrebno prisegati je pač gerd in velik greh. Neskončno pravični Gospod Bog take ničvredneže ostro kaznuje. Peterček, kako moramo drugič prisegati? Kaj se pravi v sodbi prisegati ? Ali veš , kteri hudobnež je nepremišljeno in brez po¬ trebe prisegel? Pripoveduj, kako se je godilo? Kteri so še imeli gerdo navado, nepremišljeno in nepotrebno prisegati? Kako so Judje prisegali? Kdo jih je svaril, da ne smejo tako nepremišljeno In nepotrebno prisegati? Ali morebiti imajo tudi nekteri ničvredni kristjani ostudno navado, nepremišljeno in nepotrebno prisegati ? c) moramo po božji volji prisegati po pravici ali pravično, to je: reč, ktero imamo s prisego poterditi, mora biti dobra, po¬ štena, pravična; nikakor pa hudobna in pregrešna. Na primer, neki vdovi hoče hudobnež po krivici njivo vzeti. Sosed dobro ve, da je njiva res vdovina lastnina, in da toraj hudobnež nima nobene praviee do nje. Pošteni sosed se hoče za ubogo vdovo poskusiti ter pred deželsko gosposko priseči, da je njiva res vdovina. Poštenega soseda prisega je po pravici ali pravična, toraj neskončno svetega Gospod Šolske katekeze. II. 19 282 Boga častivna, ker reč, ktero koče pošteni sosed s prisego poter- diti, je dobra, poštena, pravična. Sveto pismo nove zaveze nam v Djanji aposteljnov v 23, 12—13. pripoveduje, da se jih je zbralo nekaj zmed Judov, in so se zaprisegli in rekli, da ne bodo jedli, ne pili, dokler ne bodo umorili Pavlja. Bilo jih je pa več ko štiri¬ deset mož, kteri so bili to prisego storili. Teh štirideset Judov pri¬ sega ni bila po pravici ali pravična; marveč krivična, hudobna in pregrešna, ker so se bili zaprisegli, da hočejo svetega aposteljna Pavlja umoriti. Rozalija, kako moramo tretjič prisegati ? Kaj se veli, po pravici ali pravično prisegati? Nekdo je iz sovraštva do svojega bližnjega prisegel, da mu bode hrame požgal, zato, ker je zoper njega pri deželski gosposki pričal, da je svojemu sosedu denarje ukradel, kar je tudi res storil; je li njegova prisega po pravici ali pravična? Zakaj ne? Ali je po pravici ali pravično prisegel on, ki ga je videl krasti denarje sosedu? Zakaj je po pravici ali pra¬ vično prisegel? Dobro si razsodila. Ali še moreš povedati, koliko jih je bilo Judov, ki so se bili zoper svetega aposteljna Pavlja zaprisegli? Kaj so se bili zaprisegli? Ali je bila njih prisega po pravici ali pravična? Zakaj ni bila po pravici ali pravična? Ker si zvesto poslušala, in dobro odgovarjala, dam ti lepo podobico. 4. Božje ime se posvečuje, ako Bogu storjene obljube — zaobljube — zvesto spolnu jem o. Obljuba prav za prav zaobljuba je vsako dobro, ter neskončno svetemu Gospod Bogu dopadljivo delo, kterega nam pa niti božja niti cer¬ kvena zapoved storiti veleva, kterega toraj sami radi in prosto¬ voljno storimo. Na primer, na božjo pot hoditi k preblaženi "Vi; šarski ali Celjski materi božji aii kam drugod niti božja niti cerkvena zapoved ne veleva; kdor toraj sklene iti, se zaobljubi ali zaobljubo stori, in ako zaobljubo spolni, s tem predobrega Gospod Boga časti. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih smo dolžni le pri eni sveti meši biti; ako pa kdo sklene, vsako nedeljo in vsaki zapovedani praznik pri dveh svetih mešah biti, se zaob¬ ljubi ali zaobljubo stori, in ako jo na tenko spolnuje, božje ime posvečuje, to je, premilemu Gospod Bogu sosebno čast skazuje. Lorene, kako se četertič božje ime posvečuje? Si li si za; pomnil, kaj je zaobljuba? Ali smo dolžni tudi ob delavnikih pri sveti .meši biti ? Ako ti skleneš, tudi ob delavnikih k sveti meši hoditi, kaj si preljubemu Gospod Bogu storil? Zakaj zaobljubo? In. ako zaobljubo zvesto spolnuješ, kaj posvečuješ? Ker že veste, kaj je zaobljuba, moram vam še tudi povedati. kako se imamo zaobljubovati ali kako moramo zaobljube delati. Zaobljube moramo delati premišljeno, to je , dobro moramo pomisliti 1. ali bodemo mogli overšiti ali spolniti, v kar se zaoblju- 283 bimo. Kar ne moremo overševati ali spolnovati, v to se ne smemo zaobljubiti. Na primer nekdo zmed vas ali kak drugi, ki nič nima, bi se zaobljubil, za cerkev darovati sto goldinarjev; tak bi se ne¬ premišljeno zaobljubil, ker ne more zaobljube overšiti. Premišljeno zaobljubiti se 2. veli, razločno izreči, kar se hoče kdo zaobljubiti. Ako kdo le misli se zaobljubiti, ni nobena zaobljuba. Kdor se hoče tedaj zaobljubiti, mora terdni sklep imeti zaobljubiti se ter raz¬ ločno izreči: „Premili Gospod Bog, zaobljubim se, na božjo pot iti k preblaženi Višarski ali Celjski materi božji"; „zaobljubim se, skoz celi mesec ob delavnikih k sveti mesi hoditi 1 ', „zaobljubim se med uboge 10 goldinarjev razdeliti". Premišljeno se zaobljubiti se 3. pravi, reč, zavoljo ktere se kdo v dobro preljubemu Go¬ spod Bogu dopadljivo delo zaobljubi, mora biti dobra in poštena. Na primer nekdo se zaobljubi, skoz dva meseca ob delavnikih k sveti meši hoditi, ako bode soseda srečno okradel ali ogoljufal; taka zaobljuba je grešna. Premišljeno se zaobljubiti se 4. pravi, kdor se zaobljubi, mora pomisliti, ali se tudi sme zaobljubiti; ker otroci, ki še niso 24 let stari in toraj niso samostalni, in posli ne morejo zaobljubovati se, da bodejo na primer kam daleč na božjo pot šli. Samo takrat se smejo otroci zaobljubiti na božjo pot iti, ako jim stariši, in posli, ako jim predpostavljeni dovolijo. Kdor je pa premišljeno zaobljubo storil, jo mora zvesto spolniti; ker s tem neskončno svetega Gospod Boga časti. Preljubi Gospod Bog sam pravi v svetem pismu stare zaveze: „Kar je (pa enkrat) prišlo iz tvojih ust, spolni in stori, kakor si obljubil Gospodu, svojemu Bogu, in kakor si govoril po svoji volji in s svojimi ustmi". V. Mojz. 23, 23. Nepremišljeno ne smemo nikdar nikoli zaobljube delati. Sveto pismo stare zaveze v knjigi Sodnikov v 11, 4—41. nam pripoveduje, da je bil vojvoda Jefte nepremišljeno zaobljubo storil. Amonijani — neko Izraeljcem ali Judom sovražno ljudstvo — so se vojskovali zoper Izraeljce , in so jih močno pritiskali. Izraeljci vzamejo v pomoč moža Jefteta, rekoč: „Pridi, in bodi naš vojvoda, in vojskuj se zoper Amonijane. Jefteta navda duh Gospodov, obhodi vso deželo unkraj reke Jordana, ter vojščake na¬ bira; in obljubi Gospod Bogu obljubo, rekoč: „Ako mi boš dal Amonijane v roko, bom njega, kdorkoli pervi pride skozi vrata moje hiše, in me sreča, ko se vernem v miru ali srečno iz vojske z Amonijani, daroval Gospodu v žgavno daritev". Jefte potolče z božjo pomočjo Amonijane. Ko se pa verne v Masfo na svoj dom, mu proti priteče njegova edina hči. Ko jo ugleda, žalosti razterga svoje oblačila, in reče: Jojmene, moja hči! veselil sem se te spet videti, zdaj pa me žališ; zakaj odperl sem svoja usta Gospodu — zaob¬ ljubil sem te Gospodu v žgavno daritev, in ne morem nič drugega storiti — kakor te darovati Gospodu Bogu —. Uboga hči je dva mesca po gorah hodila s svojimi tovaršicami, ter objokovala svoje 19 * 284 mlade leta. Ko sta bila dva meseca pretekla, vernila se je k svo¬ jemu očetu, in jej je storil, kakor je bil obljubil. Izraelove hčere so se vsako leto snidle objokovat hčer Jefteta štiri dni, ker se je očetovi obljubi radovoljna vdala, in se za domovino darovala. Serčni vojskovodja Jefte je pač nepremišljeno zaobljubo storil, ker ni po¬ mislil, da mu utegne proti priti skozi vrata hiše njegova edina hči ali kteri drugi človek. Sicer pa ni bil zavezan, zaobljubo spolniti; ali vendar jo je spolnil, ker je mislil, da se močno zameri ne¬ skončno svetemu Gospod Bogu, ako je ne spolni. Ako bi mu bila proti pritekla kaka žival, na primer ovca, oven, vol; bi pač ostro bil zavezan, obljubo overšiti. Armela, kako se četertič božje ime posvečuje ? Kaj je zaob¬ ljuba? Ti storiš terdni sklep, da bodeš vsaktero nedeljo in vsakteri zapovedani praznik pri (eni) sveti mesi, ali si se zaobljubila? Zakaj ne? Kdaj ali kako bi se pa bila zaobljubila? Primož, kako se mo¬ ramo zaobljubovati ali zaobljube delati? Kaj se veli premišljeno zaobljube delati pervič? Kako drugič? Ako bi ti le samo mislil, skozi celi mesec ob delavnikih k sveti meši hoditi, ali bi se bil zaobljubil? Kaj se pravi tretjič premišljeno zaobljube delati? In kaj četertič? Kteri ne smejo zaobljub delati? Kedaj smejo otroci in posli zaobljube delati? Ako kdo premišljeno zaobljubo stori, kaj mora potem? Kaj pravi premili Gospod Bog sam? Agata, povej, kdo je v stari zavezi nepremišljeno se zaobljubil? Kako se je serčni vojskovodja nepremišljeno zaobljubil? Ali je bil zavezan, obljubo spolniti? Zakaj ne? Kaj pa, ako bi mu bila kaka žival, na primer ovca, kozel, tele, proti pritekla? 5. Božje ime posvečujemo, ako božjo besedo pridno in s pobožnostjo poslušamo. Božja beseda je od samega preljubega Gospod Boga; imenuje se zato „božja“. Božja beseda, kakor dobro veste, je shranjena pervič v svetem pismu stare in nove zaveze, pa tudi drugič v bogoljubnih knjigah, na primer v knjigi: „Kristusovo življenje in smert,“ „Življenje svet¬ nikov/' „Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta“, in v ostalih knjigah, ktere na svitlo daje „družba sv. Mohora v Celovcu. 11 Plačati je le 1 gold., pa se dobiva po 5 do 6 prav dobrih in hasno- vitih knjig. Le prosite prav lepo svoje stariše, naj se dajo vpisati v družbo sv. Mohora pri meni, kar sem že večkrat v cerkvi oznanil. Božjo besedo so oznanovali učenci Jezusovi, in jo zdaj oznanujejo ob npdeljah in zapovedanih praznikih njih nasledniki, škofje in mešniki. Bazjasnujejo pa škofje in mešniki božjo besedo v imeni Jezusovem, toraj kot njegovi namestniki, pri dopoldanski službi božji v pridigah, pri popoldanski pa v kristjanskih naukih. Moramo tedaj radi in veseli pridige in kristjanske nauke poslušati, ter si misliti, da sam ljubi Jezus po svojih namestnikih nebeške resnice in nauke oznanuje. Ako njegove namestnike zvesto in radi poslu¬ šamo, premilega Jezusa samega poslušamo. Zato pravi mili Jezus: 285 „Kdor vas — škofe in mešnike — posluša/' Lukež 10, 16. Ali ni še zadosti, božjo besedo le poslušati, ampak moramo jo tudi v serci ohranjati in po njej živeti. Božja beseda na primer nas uči, da ne smemo kleti, ne iagati se, da moramo, kedar nas kdo žali, iz lju¬ bezni do pohlevnega Jezusa molčati in poterpeti. Ako res ne kol¬ nemo, se ne lagamo, in smo tihi, mirni in prizanesljivi, tako še le božje ime posvečujemo ali neskončno svetega Gospod Boga častimo. Preljubi Jezus veli: „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo/' Matevž 7, 21. Felicijan, kako se petič božje ime posvečuje? Od kod je božja beseda? Kje je shranjena božja beseda? Kdo je sperva v novi za¬ vezi oznanoval božjo besedo? Kdo jo je oznanoval za ljubim Je¬ zusom? Ludovika, kdo zdaj oznanuje božjo besedo? V čegavem imeni ali mesto koga oznanujejo škofje in mešniki božjo besedo? Kje in kdaj razjasnujejo škofje in mešniki božjo besedo ? Kaj mo¬ ramo toraj radi in veseli poslušati ? Ako škofe in mešnike, ki v pri¬ digah in kristjanskih naukih božjo besedo razjasnujejo, poslušamo, koga poslušamo? Kaj pravi mili Jezus? Filip, ali je že dosti, da božjo besedo radi in zvesto poslušamo? Kaj veli preljubi Jezus? Kako toraj res posvečujemo božje ime ali častimo neskončno sve¬ tega Gospod Boga? 6. In zadnjič posvečujemo božje ime, ako vse, kar počnemo, k časti in slavi božjega imena storimo in Bogu darujemo (izročamo). Preljubi Gospod Bog je najpo- polniši in najviši, toraj vreden najviše časti in slave ali hvale. Stvaril nas je tudi zato, da ga častimo in slavimo ali hvalimo. Zato moramo, karkoli počnemo in opuščamo, početi in opuščati samo iz tega namena, da bi neskončno svetemu Gospod Bogu dopadali, ter mu veselje narejali; da bi toraj premili Oče nebeški nad nami, kakor nad svojim preljubeznjivim Sinom Kristusom Jezusom, do- padanje imel. Kar dobrega počnemo, na primer molimo, gremo na delo, greste na pašo; vse dobro morate početi ali storiti, da bi dopadli predobremu Očetu nebeškemu. Kar opuščamo — opuščati moramo hudobno ali greh, toraj ne smemo lagati se, ne kleti . . —, moramo opuščati, da bi ne žalili premilega Očeta nebeškega. Vi otroci morate, preden kaj dobrega počnete, reči: „Grem past, hočem se učiti, ljube stariše prav rad ubogati v vseh Bogu do¬ padljivih rečeh, da predobremu Očetu nebeškemu dopadam in ve¬ selje narejam". Kedar hudo opuščate, morate reči: „Nočem kruha, denarja ukrasti, nočem lagati se, nočem kleti, nočem živinico pre¬ tepati, da ne žalim premilega Očeta nebeškega. Prav lepo nas uči sveti apostelj Pavelj: „ Ali tedaj jeste ali pijete, ali kaj drugega delate, vse k časti božji delajte". I. Kor. 10, 31. Celo, kedar smo bolni, nas na primer glava boli, grize, nas hudobni ljudje zaničujejo, 286 zasramujejo , po nedolžnem o nas hudo govorijo , nas preklinjajo, celo s tem božje ime posvečujemo ali neskončno svetega Gospod Boga častimo, ako vse voljno in pcterpljivo prenašamo, ter rekamo: „Tebi, premili Oče nebeški, vse darujem, tebi se izročim, zgodi se, kakor je tebi ljubo“. Tako vse premilemu Gospod Bogu darujemo ali izročamo. Sveti apostelj Pavelj uči: „Vemo pa, da njim, kteri Boga ljubijo, vse k dobremu pomaga. 4 ' Rimlj. 8, 28. Sveti Pavelj hoče reči, da pravim kristjanom v dobro — v večno zveličanje — pomagajo vse reči, zlasti nadloge in križi; zakaj po njih se človek čisti in z Bogom združi. Da bodejo tudi vam vse reči v dobro ali v večno zveličanje, napravite vsako jutro, ko ste juterno molitev omolili, dobri namen tako-le: „0 moj Bog, k tvoji časti hočem danes vse dobro storiti in vse hudo opustiti; iz ljubezni do tebe, moj Jezus, hočem voljno prenašati, karkoli zopernega in britkega mi danes pošlje neskončno modri Oče nebeški. Y imenu božjem, z božjo pomočjo pričnem danešnji dan 44 . Francka, kako se šestič in zadnjič božje ime posvečuje? Kdo je najviše časti in slave ali hvale vreden? Zakaj premili Gospod Bog? Zakaj je nas stvaril? Da bodemo najvišemu Gospod Bogu tudi največo čast in slavo skazovali, iz kakega namena moramo vse dobro početi in vse hudo opuščati ? Kaj mbrate vi otroci reči, kedar greste na primer past ? Kaj morate reči, kedar opuščate hudo , kedar na primer nočete kruha, denar ukrasti ? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj ? Feliks, tebe kak hudobnež zasmehuje, zmirja, po krivem hudo o tebi govori, ali tebe močno glava boli; zamoreš li tudi božje ime posvečevati? Kako? Kaj se tedaj veli, preljubemu Gospod Bogu vse darovati ali izročevati ? Kako uči sveti apostelj Pavelj ? Kako tedaj v dobro ali v večno zveličanje pomagajo tudi nadloge in križi? Kaj morate vsako jutro, ko ste omolili juterno molitev, napraviti? Dobri namen bodemo zdaj vsi molili; le usta- nite. „0 moj Bog, k tvoji časti hočem danes vse dobro storiti in vse hudo opustiti; iz ljubezni do tebe, moj Jezus, hočem voljno pre¬ našati, karkoli zopernega in britkega mi danes pošlje neskončno modri Oče nebeški. V imenu božjem, z božjo pomočjo pričnem danešnji dan. 44 Gabrijela, moli sama dobri namen. Alojzij, moli še ti dobri namen. Sveta Boža je bila v Ameriki rojena, Ubogega stana je bila, pa lepega obličja; zato so jo imenovali Božo, mesto Izabelo, na čegar ime je kerščena bila. Boži pa ni dopadla telesna lepota, ktera deklice tolikanj rada goljufa, in v časno in večno nesrečo pripravi. Skerbelo jo je pa pošteno, bogaboječe serce; zato je rada molila, da bi se posvečevalo božje ime. Da bi se grešnih nevarnost mogla ogibati, ni hotela zahajati v posvetne tovaršije in veselice, ne po navadi malopridnih razuzdano živeti. Zato so pošteno Božo nič¬ vredni ljudje čertili, zasmehovali, in gerdo-gerdo obrekovali, to je, po nedolžnem hudo o njej govorili. Ali vse je voljno prenašala, ter 287 vesela bila za Jezusa voljo preganjanje terpeti. Sveta Koza je tudi za svoje stariŠe pridno delala, ter jim je kakor pridna bučeliea živež nosila. Da bi sveta Koza v kreposti ali čednosti popolnoma dorasla, jej neskončno modri Gospod Bog hudo bolezen pošlje. Voljno je vse bolečine terpela in pogostoma zdihovala: „Oj ljubeznjivi Bog, le pošlji mi težav, pa tudi svojo ljubezen v mojem sercu poterdi“. Mlada v letih, pa bogata v krepostih je polna ljubezni v Jezusu sveto življenje svoje sklenila. Tako je pridna deklica Koza le po nebeškem hrepenela, ter goreče božje ime posvečevala ali neskončno svetega Gospod Boga poviševala. Če serce po nebeškem hrepeni, Prav lehko vse posvetno zapusti. Micka, kako se glasi druga božja zapoved? Kaj zapoveduje druga božja zapoved? Kako ali kdaj se božje ime posvečuje? Ali veš', ktera deklica je goreče božje ime posvečevala? Povej prav lepo glasno in počasi, kar si zapomnila si o sveti deklici Rozi. Kako je torej sveta deklica Roza božje ime posvečevala? Kdaj serce posvetno lehko zapusti? Če serce po nebeškem hrepeni, Prav lehko vse posvetno zapusti. Kar druga božja zapoved zapoveduje, že vemo; kar pa prepo¬ veduje, bodemo se danes učili. O tem naj bere Tonek. Kaj jev druge j zapovedi prepovedanega? V drugi zapovedi je pre¬ povedano, božjemu imenu nečast delati. Ali še veš, kaj je „božje ime“ ? Kako se božje ime posvečuje ? Menim, da bodete lehko spo¬ znali , kako se božjemu imenu, to je, trojedinemu Gospod Bogu, osobam in rečem, ki služijo v božjo čast, sploh nečast dela, namreč ako se o trojedinem Gospod Bogu nespodobno govori, na primer Bog Oče ni pravičen, Sin ni pravi Bog ali pravi človek, sveti Duh ni Bog in nas ne posvečuje, svetniki ne prosijo za nas, z blago¬ slovljeno vodo kropiti se nič ne pomaga; božjemu imenu nečast delajo tudi, ki mešnike in ostale Gospod Bogu posvečene osobe, menihe in nune, zasramujejo in gerdo o njih govorijo, ki iz na¬ vade ali v jezi izrekajo presveto ime Jezus, zakrament, krucifiks. Lizika, kako se božjemu imenu sploh nečast dela? Kako še? Vemo, kako se božjemu imenu sploh nečast dela; treba je pa tudi vedeti, kako se božjemu imenu posebej nečast dela. Krištof, beri dalje. Kako se božjemu imenu nečast dela? 1. Z vsakim grehom. 2. Posebno z bogokletstvom (preklinje- vanjeml, kedar se od prave vere in od svetnikov zaničljivo govori. 3. Kedar kdo brez potrebe ali celo po krivem priseže. 4. Kedar se Bogu storjena obljuba prelomi. 5. Kedar se božje ime brez po¬ trebe in brez časti izreče. 6. Kedar kdo božjo besedo ali pači, ali pa napačno (na zlo) obrača. 288 1. Božjemu imenu se nečast dela z vsakim grehom. Znano vam je, da greh dela, ki ne stori, kar neskončno sveti Go¬ spod Bog ali sam po svoji sveti cerkvi zapoveduje, in stori, kar neskončno sveti Gospod Bog ali sam ali po svoji sveti cerkvi pre¬ poveduje. Preljubi Gospod Bog sam zapoveda v tretji božji zapovedi: Posvečuj praznik, to je, ob nedeljah zderžuj se slehernega nepo¬ trebnega dela in hodi v cerkev k božji službi; zapoveda pa tudi po svoji namestnici na zemlji, po svoji sveti cerkvi v pervi in drugi cerkveni zapovedi zapovedane praznike — novo leto ali praznik obrezovanja našega Gospoda Jezusa Kristusa, svečnico ali praznik očiščevanja preblažene Marije device, praznik svetega Jožefa — po¬ svečevati, se kakor ob nedeljah zderževati slehernega nepotrebnega dela in ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobož¬ nostjo pri sveti meši biti. Kdor tedaj ob nedeljah ali zapovedanih praznikih brez potrebe dela in brez pravičnega vzroka pri službi božji ni, božjemu imenu nečast dela, to je neskončno svetega tro- jedinega Gospod Boga samega žali, ker ne stori, kar Gospod Bog sam ali po svoji sveti cerkvi zapoveda. Adamu in Evi je bil Go¬ spod Bog prepovedal sad jesti od drevesa spoznanja dobrega in hudega — I. Mojzes 2, 17. —; pa tudi po svoji namestnici na zemlji, svoji sveti cerkvi, prepoveda v tretji cerkveni zapovedi, meso jesti ali pri mastnem biti sveti štiridesetčlanski, kvaterni post, in o petkih in sobotah. Adam in Eva sta božjemu imenu nečast delala, ter neskončno dobrega Gospod Boga hudo-hudo žalila, ker jima je bil Gospod Bog prepovedal: jedla sta namreč sad od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Enako delajo nečast božjemu imenu, ter močno žalijo neskončno svetega Gospod Boga, kteri ob pre¬ povedanih dneh meso jejo ali so pri mastnem brez potrebe. Kedar koli toraj kak greh storimo, na primer se lagamo , kolnemo, kaj vkrademo, božjemu imenu nečast delamo, to je, presvetega troje- dinega Gospod Boga žalimo; ker po slehernem grehu prelomimo ali božjo ali cerkveno zapoved. Ako vi otroci nočete ubogati ljubih starišev, jih žalite; enako žalimo neskončno dobrega trojedinega Gospod Boga., kedar se ne maramo niti za božje niti za cerkvene zapovedi. Sveti apostelj Pavelj pravi: „Ti se s postavo — zapo¬ vedjo — hvališ, in s prelomljenjem postave — zapovedi — Bogu nečast delaš. 41 Bimlj. 2, 23. Karolina, kaj je v drugi božji zapovedi prepovedanega? Kako se božjemu imenu nečast dela pervič? Kdaj človek greh dela? Ti si svoji materi kruha ali krajcar ukradla, kaj si božjemu imenu storila? Koga si toraj žalila? Zakaj neskončno svetega troje¬ dinega Gospod Boga? Danes je petek, in toraj prepovedano meso jesti ali pri mastnem biti; ali ti nič ne maraš za tretjo cerkveno zapoved, ter ješ brez potrebe meso, .kaj si storila božjemu imenu? Zakaj•• nečast? Kedar bodeš ti gospodinja, in bodeš imela deklo; 289 ali ti bode prav, če dekla ne bode storila, kar jej bodeš zapovedala? Glej, enako je tudi premili Gospod Bog žaljen, kedarkoli prelomimo ali božjo ali cerkveno zapoved, ker mu s tem nečast delamo. Kaj veli sveti apostelj Pavelj ? 2. Božjemu imenu se nečast dela posebno z bogoklet¬ stvom (preklinjevanjem): kedar se od prave vere in od svetnikov zaničljivo govori. Bogokletstvo je neizmerno velika hudobija. Bogo¬ kletstva se krivega stori, kteri o neskončno dobrem Gospod Bogu zaničljivo, to je nespodobno, hudo govori. So namreč ničvredni ljudje, ki se derznejo božje naredbe grajati, rekoč: „Zakaj ima moj sosed vsega zadosti, jes pa moram težavno delati in lakoto terpeti“ ? „Bog ni pravičen", ali „Bog te reči ni prav stvaril, jes bi bil vse drugače napravil", ali „Bog je neusmiljen ali pa ne ve, da sem v enomer bolen, da me preganjajo, in mi krivico delajo". Ako se hudo pregreši podložnik, ki gosposko zmirja ter jej nečast stori; tem bolj se pregreši, ki zaničljivo ali nespodobno govori o pre¬ svetem trojedinem Gospod Bogu, ki je najpopolniše bitje, pred •kterim celo angelji popadajo in ga molijo. — Bogokletstva se dalje krivega stori, ki od prave vere zaničljivo ali nespodobno govori. Učili smo se v desetem členu svete apostoljske vere , da je sveta rimsko-katoljška vera edino prava ter edino zveličavna vera. Kdor bi tedaj blebetal, da je sleherna vera dobra, da ni vse res, kar liči sveta rimsko katoljška cerkev, na primer sveta spoved ni od Kristusa Jezusa, marveč so jo mešniki iztuhtali, da ni treba sedem svetih zakramentov, da rimski škof niso vidni namestnik Kristusov na zemlji, kdor svete cerkvene šege ali ceremonije, na primer pe- pelenje, blagoslovljenje vode, vina, lesa zasmehuje, kdor mešnike iz šale ali iz norčarije posnema, kako obhajajo najčistejšo daritev presvete meše ali ko opravljajo ostale cerkvene opravila; — se bogokletstva krivega stori. — Svetniki v nebesih so sosebni pri¬ jatelji božji. Preljubi Gospod Bog svetnike rad ima, ker so tu na zemlji po njegovih in cerkvenih zapovedih na tanko živeli. Mi želimo, da, ktere mi radi imamo, jih tudi drugi radi imajo in spo¬ štujejo; ako tedaj kdo našega prijatlja žali, nam ni prav. Tudi premili Gospod Bog hoče, da mi njegove prijatlje ter svetnike in svetnice božje v časti imamo in spoštujemo. Ako toraj kdo d svet¬ nikih in svetnicah božjih, o angeljih in celo o kraljici svetnikov in angeljev, o preblaženi Mariji devici zaničljivo ali nespodobno govori, na primer Marija devica ni mati božja, angelji nas ne va¬ rujejo, svetniki in svetnice božje ne vejo , česar nam je treba in za nas ne morejo prositi, toraj nam nič ne pomaga, njih prošnjam se priporočevati; — se bogokletstva vdeleži. Janez, kako se drugič božjemu imenu nečast dela? Kako nič¬ vredni ljudje zaničljivo ali nespodobno govorijo o presvetem tro¬ jedinem Gospod Bogu? Kako govorijo hudobni ljudje zaničljivo ali nespodobno o edini pravi ter edino zveličavni, sveti rimsko ka- 290 toljški veri? Kako govorijo zaničljivo ali nespodobno o svetnikih in svetnicah božjih, o angeljih, in celo o kraljici svetnikov in au- geljev, o preblaženi Mariji devici? Kaj delajo vsi taki in enaki presvetemu božjemu imenu? Koga toraj žalijo? 3. Božjemu imenu se nečast dela, kedar kdo brez po¬ trebe ali celo po krivem priseže. Johana gotovo še veš, kaj se veli prisegati, povej nam tedaj. Ali smemo prisegati? Pa kako moramo prisegati, da bode prisega resnična ali pravična, in da bodemo s prisego neskončno svetemu Gospod Bogu čast ska- zovali? Kaj se pravi prisegati v resnici? Nekdo priseže, da je videl svojega bližnjega sosedu Komarju hlev zažgati, pa ga ni videl; je li prisegel v resnici ali resnično? Kaj je s prisego poterdil? Kako je toraj prisegel? Kes, lažnjivo ali po krivem. Kaj je storil božjemu imenu? Zakaj? Da, ker je vsevednega in neskončno pravičnega Gospod Boga na pričo poklical, da resnico govori, pa je le ne¬ sramno se lagal. Stefan, kaj se veli prisegati v sodbi ? Glej, po tem takem ne smemo prisegati zavoljo vsaktere ničvredne reči, kakor prisegajo in se priduševajo ničpridni ljudje: „Pri moji duši", „kakor je Bog v nebesih* 1 , „vrag me naj vzeme, če ni res, kar go¬ vorim". Oh s tem se presvetemu božjemu imenu velika-velika ne¬ čast dela; ker se brez potrebe prisega. Francka, kaj se pravi pri¬ segati po pravici ali pravično? Tebe je Tonček žalil, ti skleneš, nad njim zgroziti se ter kamen va-nj vreči; ali je tak sklep pra¬ vičen? Kaj si s tem neskončno svetemu božjemu imenu storila? Ja, preljubi otroci, prisega je zelo imenitna, sveta reč, ker, ki pri¬ segajo , vsevednega in vsemogočnega Gospod Boga na pričo po¬ kličejo, da resnico govorijo, in bodejo vestno spolnili, kar obetajo. Zato se prisega pred duhovsko in deželsko gosposko prav slovesno opravlja. Na mizi je podoba križanega Jezusa ali sveti križ, na desni in na levi strani križa gori voščena —- žalibože, da se po pisarnjcah „mili“ sveče prižigajo — sveča. Ki prisega, vstopi se odkrit ali gologlav pred podobo križanega Jezusa. Križ pomenja, da je ljubi Jezus za resnice delj na križu umeri, voščeni goreči sveči spominjate, ki prisega, da stoji pred vsevednim božjim sod¬ nikom , ki pregleda tudi najskrivnejše shrambe človeškega serca, ter ga tako opomnujete, da naj v resnici ali resnično priseže. Ki prisega, vstopi se odkrit ali gologlav pred podobo križanega , da pokaže, spoštovanje svoje do premilega križanega Jezusa, pa tudi v znamenje, da podverže svojo glavo božji pravici, kakor da bi rekel: „Neskončno pravični troj edini Gospod Bog, tukaj imaš mojo glavo; ako ni res, kar govorim". Ki prisega, vzdigne kviško svojo desnico, stegne tri perve perste, palec itd., po koncu, slednja dva persta pa nazaj zakrivi. — Naj se otrokom vse lepo pokaže —. Pervi trije kviško stegnjeni persti pomenjajo presvetega trojedinega Gospod Boga ali presveto Trojico: Očeta, in Sina in svetega Duha. S per- vimi tremi kviško stegnjenimi persti, ki prisega, reče: „Ako ni res, 291 kar zdaj s prisego poterjujem, naj me Bog Oče izbriše iz knjige večno veselega življenja v presvetih nebesih; Boga Sina britko terpljenje in grenka smert na svetem križu bodi zgubljena nad meno, Bog sveti Duh naj mi vprihodnje nobene milosti več ne deli, ter mi naj odvzeme k večnemu zveličanju potrebne pomoči. Zadnja dva nazaj zakrivljena persta pomenjata dušo in telo, in sicer perst, na kterega se perstan natika, pomenja dušo in večno življenje, ktero nima ne konca ne kraja, kakor perstan, ki tudi nima ne konca ne kraja; mali perst pa ali mezinec pomenja telo in se¬ danje, pozemeljsko življenje, ktero je kratko. Ko tedaj, ki prisega, zadnja dva persta nazaj zakrivi, in jih perviiti trem kviško steg¬ njenim tako rekoč podverže, s tem naznanja, naj ga vsevedni in neskončno pravični Gospod Bog ostro kaznuje v sedanjem , poze- meljskem in v prihodnjem, večnem življenju, naj mu časno, po¬ zemeljsko življenje skrajša in ga pahne v večno nesrečno življenje, v večno terpljenje, ako bi po krivem ali lažnjivo prisegel. Časno in večno nesrečo si nakoplje, ki krivo ali lažnjivo priseže. Ne¬ skončno sveti Gospod Bog sam nas svari, krivo ali lažnjivo pri¬ segati, rekoč: „Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu, in ne skruni imena svojega Boga. Jes sem Gospod." III. Mojz. 19, 12. Matiček, kako se pred duhovsko in deželsko gosposko prisega opravlja? Kaj pomenja podoba križanega Jeznsa ali sveti križ? Kaj pomenjate voščeni goreči sveči? Pokaj se vstopi odkrit ali gologlav pred sveti križ, ki prisega? Ignacija, ktero roko vzdigne, ki pri¬ sega? Ktere perste stegne kviško ? Kaj pomenjajo pervi trije kviško stegnjeni persti? Kaj pomenjata zadnja dva zakrivljena persta? Ali nas tudi neskončno sveti Gospod Bog sam opominja, da lie smemo po krivem ali lažnjivo prisegati? 4. Božjemu imenu se nečast dela, kedar se Bogu stor¬ jena obljuba prelomi. Benedikta, kaj je zaobljuba? Ali smo tedaj zavezani ali dolžni, zaobljube delati? Kaj pa, če zaobljubo storimo? Da, na tanko jo moramo spolniti? In če zaobljube ne spolnimo? Kes, neskončno svetemu božjemu imenu, Gospod Bogu samemu, nečast delamo ter ga hudo-hudo žalimo. Glej, tebi bi bila Anika prostovoljno obljubila, da ti bode lepo podobo prebla- žene Marije device dala, pa ti je ne da; ali ne bodeš nejevoljna, ker se je tebi lagala ? Enako je tudi preljubi Gospod Bog močno žaljen, ako se mu zaobljubimo, zaobljube pa ne spolnimo. Zato pravi sveti Duh: „Ako nič nočeš obljubiti, si brez greha." V. Mojz. 23, 22. Ako se tedaj nikdar nikoli ne zaobljubimo, nikakor ne grešimo; ako se pa zaobljubimo, zaobljube storjene pa ne storimo, se hudo zadolžimo pri presvetem Gospod Bogu po besedah svetega Duha: „Kedar storiš obljubo Gospodu, svojemu Bogu, ne odlašaj je do¬ polniti; zakaj Gospod, tvoj Bog, jo bo tirjal, in ako se obotavljaš, ti bo šteto v greh." V. Mojz. 23, 21. Edvard, se li pri milem Gospod Bogu zadolžimo, ako nikdar 292 nikoli nobene zaobljube ne storimo? Kaj pravi sveti Duh? Kaj pa, če storjene zaobljube ne storimo? Kaj pa, če storjene zaobljube ne dopolnimo? Kaj veli sveti Duh? Tebi je Metodek radovoljen obljubil, da ti bode lepih, dobrih jabelk dal, pa ti jih ne da; ali nisi žaljen, da te je nalagal? 5. Božjemu imenu se nečast dela, kedar se — božje ime — brez potrebe in brez časti izreče: Kedar k neskončno dobrotljivemu Gospod Bogu molimo, o njegovih presvetih lastnostih in čudovitih naredbah govorimo, moramo njegovo presveto ime: „ Gospod Bog, Bog Sin , Jezus Kristus, Bog sveti Duh, presveta Trojica ali trojedini Gospod Bog, presveto režnje Telo, presveto serce Jezusovo 4 *, častitljivo izrekati, to je, glavo prikloniti in v sercu sveto spoštovanje čutiti. Božje ime smemo izrekati le v molitvi, ali kedar smo v sili, na primer bolni, na pomoč klicati z živo vero, da nam more, in s terdnim zaupanjem, da nam hoče pomagati. Smemo toraj v bolezni zdihovati in klicati: „Usmiljeni Gospod Bog, polajšaj mi hude bolečine moje bolezni**, kakor je vpil neki slep ob potu, ko je mili Jezus v Jeruzalem šel, rekoč: „ Jezus, sin Da¬ vidov, usmili se me“! Lukež , 18, 38. Nahajajo se pa brezbožni ljudje, ki pri ničvrednih prigodljejih iz grešne navade ali celo v jezi — toraj brez potrebe — izrekajo; „Jezus** ali tudi „Marija“, „Jožef“, „krucifiks“, „zakrament*‘, ter tako božjemu imenu, svet¬ nikom in ostalim božjim rečem, nečast delajo, kteri iz grešne na¬ vade sveto ime božje izrekajo , glave ne priklonijo in v srcu ne čutijo spotovanja, ga toraj brez časti izrekujejo. Ako bi kdo kte- rega izmed vas brez potrebe v zaničevanje imenoval, bi gotovo žaljen bil. Sveti Duh pravi: „Božje ime ti ne bodi vedno v ustih — ne izrekaj ga pri vsaki reči —, in imen svetnikov nikar ne mešaj k svojemu govorjenju; sicer ne boš zavoljo njih brez greha.** Sirah 23, 10. To je, zavoljo nepotrebnega in lahkovoljnega izreko- vanja božjega imena in imen svetnikov ne boš brez greha. Izre- kujmo toraj božje ime povsod in vselej le v potrebi in z največim spoštovanjem po nauku svetega aposteljna Pavlja: „Zakaj pisano je: Kakor res jes živim, pravi Gospod, meni se bo vsako koleno pripogovalo, in vsak jezik bo hvalil Boga.** Bimlj. 14, 11. Lucija, kako se petič božjemu imenu nečast dela? Kaj se veli brez potrebe božje ime izrekati? Kedaj smemo božje ime izgo¬ varjati? Kako moramo božje ime v molitvi in v sili izgovarjati? Kaj se veli božje ime s častjo izgovarjati ? Andrejček, ali izrekajo s spoštovanjem božje ime, ki ga izgovarjajo pri vsaki ničvredni reči ali celo v jezi? Kako ga toraj izgovarjajo? Res, brez časti. Ali bi se tebi dobro dozdevalo, ko bi te Videk brez potrebe v za¬ smeh imenoval ali klical? Kaj pravi sveti Duh o božjem imenu? Kterih imen še tudi ne smemo brez potrebe in brez časti izgo¬ varjati? Kako moramo tedaj božje ime izgovarjati? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj? 293 6. In poslednjič se božjemu imenu nečast dela, kedar kdo božjo besedo ali pači ali pa napačno (na zlo) obrača. Božja beseda je sveto pismo stare in nove zaveze, in pa sveto ustno izročilo; ker v teh dveh virih ali studencih je shranjena vsa božja beseda. Kdor tedaj izreke svetega pisma stare in nove zaveze ali svetega ustnega izročila pači, to je, po svoje obrača in razlaga, kakor se ravno njemu dozdeva, dela božjemu imenu nečast. Že hu¬ dobni duh je božjo besedo pačil ali po svoje obračal in razlagal. Gospod Bog je rekel Adamu in Evi: „Od vsega drevja po vertujej; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikakor ne jej; zakaj kteri dan koli od njega ješ, boš moral umreti“ — na duši in na telesu —. I. Mojz. 2, 16—17. Hudobni duh — kača — pa je rekel ženi —Evi —: „Ne bota umerla ne; zakaj Bog ve, da, kteri dan koli bota jedla od njega, se vama bodo vajne oči odperle, in bota kakor bogova, in spoznala dobro in hudo.“ I. Mojz. 3,4—5. Malo¬ pridni Judje so Kristusovo besedo pačili ali po svoje obračali in razlagali. Ljubi Jezus jim je za časa praznika zelenih šotorov v Jeruzalemskem tempeljnu rekel: „Kamor jes grem, vi ne morete priti.“ Jan. 8, 21. To je, vernil se bodem k svojemu Očetu v ne¬ besa, kamor vi ne morete priti, ker ste terdovratni grešniki. Nič¬ vredni Judje so te Kristusove besede pačili ali po svoje obračali, in razlagali, ter so rekli: „ Ali bo morda sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jes grem, vi ne morete priti?“ Janez 8, 22. Tudi vsi krivoverci pačijo ali po svoje obračajo in razlagajo božjo be¬ sedo. Ko je mili Jezus veliki četertek pri zadnji večerji zakrament presvetega rešnjega Telesa postavil, rekel je nad kruhom: „To je moje telo, ktero bo za vas dano" — na križu darovano —; in nad kelhom: „Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za vas prelita/' Lukež, 22, 19—20. Vsemogočni Jezus je hotel reči: „Kruh, kterega v roči imam, je zdaj moje telo, in vino, ktero je v kelhu, je zdaj moja kri." Krivoverni Luter pa je te presvete besede Je¬ zusove zelo pačil ter jih po svoji hudobni domišljavi obernil in razložil; rekel je namreč: „Kruh bode Telo Kristusovo" — kedar se namreč zavžije, zavživlje se s kruhom tudi Kristusovo telo —, in „vino bode Kristusova kri"; — kedar se bode pilo vino, zavžila se bode z vinom Kristusova kri. — Kdo tako pači ali po svoje obrača in razlaga božjo besedo, presvetemu božjemu imenu ali Gospod Bogu samemu, nečast dela. Le sveta rimsko-katoljška cerkev ima oblast in sicer od milega Kristusa Jezusa samega, božjo be¬ sedo razlagati. Ako se tedaj hočemo večno zveličati, moramo vero¬ vati, kar in kako ona uči. Kdorkoli drugače uči, besedo božjo pači in presvetemu božjemu imenu, trojedinemu Gospod Bogu samemu, nečast dela. Kaj se pa veli, božjo besedo napačno (na zlo) obračati? Napačno ali na zlo božjo besedo obračati se veli, božjo besedo v zasmeh, v ktetev ali drugače v hudo ali v greh izgovar- 294 jati. Nekteri hudobneži na primer se po mešniški — pustni dan — oblečejo ter mešnike posnemajo, kako presveto mešo obhajajo ali ostale svete cerkvene opravila opravljajo, žlobodrajo nekaj in kako latinsko besedo — dominus vobiscum — izrečejo, da se ne¬ umni ljudje na vse gerlo smejijo; nekteri v jezi „zakrament“, „kru- cifiks" v kletev izgovarjajo, nekteri celo božjo besedo v hudo ali v greh jemljejo, kakor je storil hudi duh. Ko je namreč hudi duh drugikrat milega Jezusa skušal, vzel ga je seboj v mesto— Jeru¬ zalem —, in postavil na verh tempeljna, in mu rekel: „Ako si Sin božji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim angeljem je za¬ voljo tebe povedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš.“ Matevž 4, 5 6. Gospod Bog je sicer an¬ geljem zapovedal, da morajo pomagati ljudem, ki so res v nevar¬ nosti — če kdo na primer po naključbi v vodo ali v jamo pade, in tega ni sam kriv —: ali ni jim zapovedal varovati ljudi, ki se prederzno, toraj brez potrebe v nevarnost podajajo, na primer za denar v globoko vodo skočijo in v njej plavajo , ali za denar kaj prav težkega nesejo ali iz visokega skočijo. Zato tudi neskončno modri Jezus se nikakor ni hotel izza verha tempeljna doli vreči ter se podati v sila veliko nevarščino, ker ni bilo treba; marveč je rekel satanu: „Ne skušaj Gospoda, svojegaBoga.“ Matevž 4, 7. To je, ne podajaj se v nevarščino brez potrebe. Kralj, cesar, knez, je žaljen in onečasten, ako se njegove povelja pačijo in napačno ali na zlo obračajo; tembolj se dela nečast naj višemu Gospod Bogu, kedar se njegova presveta beseda pači, ali napačno — v hudo —■ obrača. Nežika, kako se šestič in poslednjič božjemu imenu nečast dela? Kako se pači božja beseda? Kdo je pa že pačil ali po svoje obračal božjo besedo? Kako je pačil hudobni duh božjo besedo? Filipek, ali niso tudi ničvredni Judje pačili božjo besedo? Kedaj? Marjetka, ali ni tudi krivoverni Luter pačil božjo besedo? Ktere Kristusove besede je pačil ali po svoje obernil? Kako? Kdo ima oblast, božjo besedo učiti in razlagati? Kaj in kako imamo toraj verovati ? Kaj stori tedaj presvetemu božjemu imenu, ki kaj dru¬ gega in drugače veruje in uči? Klara, kaj se pa veli božje ime napačno ali na zlo obračati? Kteri hudobni ljudje na primer božjo besedo napačno ali na zlo obračajo? Kdo je v greh vzel božjo be¬ sedo ? Ali ni predobrotljivi Gospod Bog angeljem zapovedal, da morajo ljudi varovati, in jim v nevarščini v pomoč pristopiti? Kako se tudi nekteri ljudje brez potrebe v nevarščino podajajo? Kaj de¬ lajo presvetemu božjemu imenu? Zdaj dobro veste, kako se neskončno svetemu božjemu imenu, to je, naj višemu Gospod Bogu samemu, božjim svetnikom in rečem, ktere v božjo službo služijo, nečast dela. Neskončno pravični Gospod Bog pa tudi ostro strahuje, ki njegovo presveto ime onečastijo ali njemu nečast delajo. Poslušajte strahovito dogodbo iz svetega pisma 295 stare zaveze. Sin izraeljske ženske, kterega je porodila od egip¬ tovskega moža — ki pa je bil Jud postal — se je skregal z iz- raeljskim možem v šotoru. In ko je preklinjal ime — Boga, Go¬ spoda — in ga klel, je bil peljan k Mojzesu (njegova mati pa se je imenovala Salumita, hči Dabritova iz Danovega rodu), in so ga vergli v ječo, dokler bi ne zvedli, kaj bo zapovedal Gospod. On je govoril Mojzesu, rekoč: Pripelji preklinjavca iz stanišča, in naj vsi, kteri so ga slišali, polože svoje roke na njegovo glavo, — da dajo s tem spričevanje zoper njega — in vse ljudstvo naj gakamnja. In reci Izraelovim otrokom : Človek, ki preklinja svojega Boga, naj nosi svojo pregreho — naj preterpi kazen za toliko pregreho, ter je ne sme prenesti na kako darivno žival -—, In kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje; s kamenjem naj ga posuje vsa množica, naj si je bil on rojak ali tujec. Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje. In Mojzes je govoril Izraelovim otrokom, in so peljali njega, ki je preklinjal iz stanišča , ter so ga posuli s kamenjem. In Izraelovi otroci so storili, kakor je bil zapovedal Gospod po Mojzesu. III. Mojz. 24, 10—23. Glejte strahoviti konec, ki božjemu imenu nečast dela. Človek mora grešno nagnjenje svoje krotiti, da v zmirom večo hudobijo ne zabrede, in ga pra¬ vična roka božja ne udari. Večkrat hudobnež brez vse skerbi Sam sebi smertni kamen vali. Franček, kaj je v drugi božji zapovedi prepovedanega? Kako ali kdaj se božjemu imenu nečast dela? Ali neskončno pravični Gospod Bog brez kazni pusti, ki njegovo presveto ime preklinja ter mu nečast dela? Kaj nam pripoveduje sveto pismo stare zaveze ? Kako človek tolikanj globoko zabrede, da celo predobrega Gospod Boga preklinja? Kaj tak hudobnež večkrat sam sebi vali? Večkrat hudobnež brez vse skerbi Sam sebi smertni kamen vali. O tretji božji zapovedi. Znotranje spoštovanje in češčenje razodevamo zunanje do ne¬ skončno svetega Gospod Boga tudi s tem, ako posvečujemo praz¬ nik , kar nam on sam v svoji tretji zapovedi veleva: »Posvečuj praznik." Vsaka božja zapoved nam nekaj zapoveduje, kar moramo iz ljubezni do premilega Gospod Boga na tanko dopolnovati. Kaj nam zapoveduje tretja božja zapoved? O tem bode brala Helenika. Kaj je v tretji zapovedi zapovedanega? V tretji zapovedi je zapovedano, v nedeljo, ktera je že od apostoljskih časov k spominu Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena, od dela prenehati in počivati in pobožne 296 dela opravljati. Neskončno sveti Gospod Bog je stvaril nebo in zemljo , in vso njuno lepoto v šestih dneh. Sedmi dan je blago¬ slovil, in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega svojega dela. I. Mojz. 2, 1. 3. Preljubi Gospod Bog je sedmi dan blagoslovil, to je,' Gospod Bog je sedmi dan odločil ali prav za prav ločil od drugih dni v tednu, in ga je posvetil, to je, sedmi den je mili Gospod Bog navadnim vsakdanjim opravilom odtegnil in ga je na¬ menil za pobožne, svete, Bogu posvečene opravila, zato je sedmi dan v tednu bil sosebno svet, Gospod Bogu posvečen dan. Gospod Bog je ta dan — sedmi dan v tednu — počival, to je, on je nehal vstvarjati, naj bi ga tudi človek v svetem pokoji ali počitku pre¬ živel, potem ko je šest dni marljivo delal. Zato je preljubi Gospod Bog sedmi dan v tednu imenoval „saboto“, po naše: počitek po¬ svečen Gospodu. II. Mojz. 31, 15. Toraj je presveti Gospod Bog sam v stari zavezi sedmi dan v tednu, to je saboto, v praznik od¬ ločil, ter ga z gromom in bliskom na sinajski gori praznovati — od slehernega dela odjenjati, in posvečevati — pobožne, svete opravila opravljati — zapovedal, rekoč: „Spomni se, da posvečuješ sabotni dan. Šest dni delaj in opravljaj vse svoje dela; sedmi dan pa je sabota Gospoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh namreč je Bog vstvaril nebo in zemljo, in morje, in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival; toraj je Bog blagoslovil sabotni dan, in ga je posvetil.II. Mojz. 20, 8—12. Judje so morali saboto ostro praznovati. Še mane niso smeli sabotni dan nabirati, ko so bili v puščavi. „Izraeljci ali Judje so prišli v puščavo Sin, ktera je med Elimami in med Sinajem, petnajsti dan drugega mesca, kar so šli iz Egipta. In godernjala je vsa občina Izraelovih otrok nad Mojzesom in nad Aronom v puščavi. In so jima rekli Izraelovi otroci: O da bi bili umerli po roči Gospodovi v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, in smo jedli kruh do sitega! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da bi pomorila vso množico z la- kotjo? In Gospod je rekel Mojzesu: Glej, dežil vam bom kruha spod neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, kolikor ga po¬ trebuje za vsakteri dan, da ga skusim, ali bo hodilo po moji po¬ stavi ali ne. Šesti dan naj pa prihranijo, kar bodo nanosili, in bodi tega dvakrat toliko , kar so nabirali vsakteri dan.“ II. Mojz. 16, 1—6. Šesti dan v tednu ali petek so Izraeljci v puščavi mane na¬ brali dvakrat toliko, kar so je nabrali vsakteri dan. En del ali po¬ lovico so imeli za petek, en del ali drugo polovico pa za saboto, ker ta dan ni bilo pripuščeno nobeno, niti najmanjše in najlaglejše delo. Ako se je kdo zmed Izraeljcev prederznil saboto celo naj¬ manjše in najlaglejše delo opravljati, bil je strahovito-strahovito kaznjen. šveto pismo nam pripoveduje to le: „Prigodilo se je pa, ko so bili Izraelovi otroci v puščavi, in so našli človeka, ki je derva nabiral sabotni dan, so ga pripeljali pred Mojzesa in Arona, ia 297 pred vso množico, in so ga zaperli v ječo, ker niso vedeli, kaj naj bi ž njim storili. In Gospod je rekel Mojzesu: Smerti mora umreti ta človek; posuje naj ga s kamenjem vsa množica zunaj šotorišča. In ko so ga ven peljali, so ga s kamenjem posuli, in je umeri, kakor je bil Gospod zapovedal. 1 ' IV. Mojz. 15, 32—37. Pravi He¬ brejci — Izraeljci, Judje — še dan danešnji soboto ostro-ostro praznujejo. Ako jim listonoša sabotni dan list donese, neodpečatijo ga in ne berejo; tudi štacun ali prodajalnic ne odpirajo, in nič kaj ne prodajajo in ne kupujejo. Peterček, kako še znotranje spoštovanje in češčenje do ne¬ skončno svetega Gospod Boga zunanje razodevamo ? Ali nam pre¬ ljubi Gospod Bog sam veleva praznik posvečevati? Kaj je v tretji božji zapovedi zapovedanega? V koliko dneh je Gospod Bog stvaril nebo in zemljo, in vso njuno lepoto? Je li sedmi dan tudi stvarjal? Kaj se veli, Gospod Bog je sedmi dan blagoslovil? Kaj se veli, Gospod Bog je sedmi dan posvetil? In kaj, Gospod Bog je sedmi dan počival? Kako je preljubi Gospod Bog sedmi dan v tednu ime¬ noval? Kaj se pravi po naše „sabota“? Veronika, kdo je tedaj v stari zavezi sedmi dan v tednu, to je saboto, v praznik odločil? Kako je rekel premili Gospod Bog Hebrejcem na sinajski gori? Aleš, ali so morali Hebrejci saboto ostro praznovati ? Koliko mane so morali vsakteri petek nabirati? Ali ni neskončno pravični Go¬ spod Bog ostro kaznil onih, ki so o sabotah celo najlaglejše delo opravljali? Kako pravi Judje dan danešnji saboto praznujejo? Judje so sedmi dan v tednu ali saboto praznovali; sabota je bila Judom, kar je nam kristjanom nedelja. Mi kristjani praznujemo ne zadnji, sedmi dan v tednu ali saboto, marveč pervi dan v tednu, kterega imenujemo „nedelja“. Zakaj pa mi kristjani obhajamo mesto sabote pervi dan v tednu ali nedeljo ? Katekizem pravi k spominu Kristusovega vstajenja. Pervi dan v tednu ali nedeljo je naš Zve¬ ličar od mertvih vstal ter še le s svojim veličastnim odsmerti- ustajenjem zveršil ali zgotovil naše odrešenje. Sveti apostelj Pavelj piše: „Ako pa Kristus ni ustal, je tedaj prazno naše oznanovanje, prazna tudi vaša vera.“ I. Kor. 15, 14. Judje so praznovali sedmi dan v tednu ali saboto v hvalni spomin, da jih je premili Gospod Bog rešil iz strahovite egipčanske sužnosti; mi kristjani pa praz¬ nujemo pervi dan v tednu ali nedeljo v priserčno zahvalo, da je nekončno usmiljeni Sin božji Kristus Jezus pervi dan v tednu ali nedeljo veličastno od mertvih ustal ter s tem zveršil ali zgotovil naše odrešenje iz večno nesrečne sužnosti peklenskega duha. Pervi dan v tednu ali nedeljo prazuujemo mi kristjani tudi zato, ker je Kristus — binkoštno — nedeljo aposteljnom in vernim ter svoji sveti cerkvi svetega Duha poslal. Pervi dan v tednu ali nedeljo praznujemo mi kristjani po¬ slednjič še zato, ker je presveti trojedini Gospod Bog pervi dan v tednu ali nedeljo svet stvarjati začel. Šolske katekeze. II. 20 298 Katerca, kteri dan v tednu so Judje praznovali? Kaj je bila Judom sabota? Kteri dan v tednu pa mi kristjani praznujemo? Zakaj mi kristjani mesto sabote pervi dan v tednu ali nedeljo praznujemo? Kaj veli sveti apostelj Pavelj ? V kteri hvalni spomin so Judje saboto praznovali ? In v ktero priserčno zahvalo mi krist¬ jani nedeljo praznujemo? Tomaž, zakaj dalje mi kristjani nedeljo praznujemo? In zakaj ge poslednjič? Iz koliko vzrokov tedaj mi kristjani nedeljo praznujemo? Kes, iz treh vzrokov mi kristjani pervi dan v tednu ali nedeljo praznujemo. Vsaktero nedeljo se moramo hvaležnega serca treh imenitnih dogodeb iz svetega pisma spominjati. Kdaj so jeli kristjani mesto sabote pervi dan v tednu ali ne¬ deljo praznovati ? kdo je judejsko saboto odpravil in kdo pervi dan v tednu ali nedeljo zapovedal? Katekizem pravi, da je nedelja že od apostoljskih časov v nag praznik odločena. Ljubi Jezus sam je saboto djansko odpravil. Judje so sedmi dan v tednu ali saboto praznovali ne samo v hvalni spomin, da jih je premili Gospod Bog rešil iz egipčanske sužnosti, ampak tudi v pomen, da bode obljub¬ ljeni regenik sveta, Kristus Jezus, sedmi dan v tednu ali saboto v grobu počival. Sedmi dan v tednu ali sabota je bila toraj Judom predpodoba Jezusovega počivanja v grobu. Neskončno usmiljeni Jezus je veliki petek ob treh popoldne na svetem križu umeri, in veliki petek pred solnčnim zahodom sta ga sveta moža Jožef Arimatejski in Nikodem pokopala. Počival je vso saboto v grobu ter je nedeljo zgodaj od mertvih listal. Po tem takem je sabota zgubila svoj pomen, kedar je prigla tista sabota, o .kteri je Kristus v grobu počival. In ker je nedeljo od mertvih ustal, je ravno s tem nedeljo v praznik postavil ter saboto djansko odpravil. Predpodoba namreč zgine, kedar se dopolni tista reč, ktero je predpodoba naznanjala. Preden je mili Jezus v prelepe nebesa šel, rekel je apo steljnom: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jes vas pogljem.“ Jan. 20, 21. Hotel je reči, enako oblast, ktero mi je moj Oče dal, tudi vam dam, oblast namreč naravnovati, karkoli je v duhovni ali dušni prid vernih. Ysled te jim od preljubega Jezusa samega iz¬ ročene oblasti so aposteljni pervi dan v tednu ali nedeljo v praznik odločili. Da so verni že za časa aposteljnov mesto sedmega dneva v tednu ali sabote pervi dan v tednu ali nedeljo res prazno vali, do jasnega spričuje sveto pismo, ktero nam to le pripoveduje: „Mi smo se pa — godilo se je to ob tretji apostoljski hoji svetega Pavlja in tovargev 1. 58. po Kristusovem rojstvu ali pa 25 let po njegovem vnebohodu —peljali po morji iz Filip po dnevih opres- nikov — po veliki noči —, in smo prišli v petih dneh k njim k tovaršem, ki so naprej šli — v Troado, kjer smo se sedem dni mudili. Pervi dan po saboti — toraj nedeljo — ko smo se zbrali kruh lomit — presveto mego obhajat —, jim je Pavelj govoril, ker je hotel drugi dan — pondeljek — zjutraj preč iti, in je po- 299 daljšal svoje govorjenje — pridigo — do polnoči. Bilo je pa veliko svetil v obednici, kjer smo bili zbrani. Sedel je pa na oknu nek mladeneč, po imenu Evtih; in ker je Pavelj dolgo govoril, je terdo zaspal, je v spanji omahnil in je doli padel s tretjega nastropja, in je bil mertev vzdignjen. Pavelj pa je šel doli k njemu, se je vlegel na-nj, ga obsegel in rekel: Ne bodite nepokojni, zakaj nje¬ gova duša je še v njem — on spet živi —. Tedaj je šel gori, je zlomil kruh — obhajal presveto mešo — in jedel — imel kosilo ljubezni —, in ko je še veliko govoril do dneva, je tako dalje šel. Pripeljali so pa mladenča živega, in niso bili malo obve- seljeni.“ Djanje ap. 20, 6—13. Ta prelepa svetopisemska dogodba pač jasno kaže, da se je že za časa aposteljnov mesto sabote ne¬ delja praznovala. Kristina, kdaj so jeli kristjani mesto sabote pervi dan v tednu ali nedeljo praznovati? Kdo je judejsko saboto djansko odpravil? Kako je preljubi Jezus sam judejsko saboto djansko odpravil ter mesto nje nedeljo v praznik odločil? Ali so tudi aposteljni mesto judejske sabote pervi dan v tednu ali nedeljp praznovati ukazali? Vincencij, od kod vemo, da so verni že za časa aposteljnov mesto sedmega dneva v tednu ali judejske sabote pervi dan v tednu ali nedeljo praznovali? Kaj nam pripoveduje sveto pismo? Do dobrega zdaj vemo, zakaj mi kristjani mesto judejske sabote nedeljo praznujemo in da so verni res že za časa aposteljnov mesto sedmega dneva v tednu pervi dan praznovali? Kaj je zapovedanega o nedelji? Katekizem pravi, od dela prenehati in počivati, in pobožna dela opravljati. V tretji božji zapovedi je toraj dvoje zapovedano, 1. od dela prenehati in počivati, 2. pobožna dela opravljati. Sedmi dan v tednu je premili Gospod Bog počival od vsega svojega dela, ki ga je bil stvaril in dokončal. I. Mojz. 2,3. To je: Gospod Bog je nehal ustvarjati. Preljubi Gospod Bog, kakor dobro veste, svet ni narejal z rokama in orodjem, marveč ga je le v mislih stvaril, in delo s svojo besedo v djanji pokazal; in vendar je sedmi dan ustvarjati nehal ter s tem jasno pokazal, da moramo tudi mi kristjani, ki mesto sedmega dneva v tednu ali judejske sabote pervi dan v tednu Praznujemo, slehernega nepotrebnega dela vestno se zderževati. Zato imenujemo pervi dan v tednu „nedeljo“, to je dan, o kterem ne smemo delati. „Nedelja“ nam kristjanom veleva: „Ne opravljaj nobenega dela, ne delaj “, ter nam v spomin sklicuje besede, ktere je neskončno sveti Gospod Bog na sinajski gori Hebrejcem —- Iz- raeljcem — govoril: „Spomni se, da posvečuješ sabotni dan. Šest dni delaj in opravljaj vse svoje dela; sedmi dan pa je sabota Go¬ spoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh namreč je Bog ustvaril nebo in zemljo, in morje, in vse, kar je v njih, sedmi dan 20 * 800 pa je počival; toraj je Bog blagoslovil sabotni dan, in ga je po- svetil.“ II. Mojz. 20, 8—12. Po teli res lepih Gospodovih besedah ne sme nihče ob nedeljah delati: niti oče in mati, niti otroci, niti gospodar in gospodinja, niti hlapec in dekla, — če oče ali mati otrokom, gospodar ali gospodinja služabnikom ob nedeljah delati zaukažejo, hudo grešijo vsi: otroci in služabniki, ki delajo, hujše pa stariši, gospodarji in gospodinje, ki delati velevajo—, niti kak drugi delavec, niti živina, — toraj se ob nedeljah težke reči, ka¬ menje, derva, ne smejo voziti. Zares, Gospod Bog je pač neskončno moder in dobrotljiv, ker je en dan v tednu — nam kristjanom pervi dan ali nedeljo — delati prepovedal! Zakaj ako človek ves teden hudo, težavno dela, oh kako dobro mu de, da se nedeljo od¬ počije in za prihodni teden nove moči dobiva. Ako bi moral ne- pretergano brez počivanja delati, bi pač kmali obnemogel ter si življenje okrajšal. Enako tudi nemi živinci dobro tekne , da nedeljo počiva in se okrepča za novo delo. Človek, ves teden v posvetne opravila zakopan, le prerad na preljubega Gospod Boga pozabi, pozabi, da je za večno srečne in vesele nebesa stvarjen. Nedelja pa ga spominja, da je Gospodov dan, to je, da mora nedeljo so- sebno predobremu Gospod Bogu posvetiti, ter namestiti in porav¬ nati, kar je v tednu zamudil in zanemaril. V to je v tretji božji zapovedi 2. zapevedano, pobožna dela opravljati. Pobožna dela so taka, ki so po Bogu, ki toraj Bogu do- padajo ali bogoljubna dela. Sveto pismo pravi: „Bog je sedmi dan posvetil." I. Mojz. 2,13. To je, preljubi Gospod Bog je sedmi dan v to odločil, da se njemu v čast obrača ter njemu dopadljiva, po; božna dela opravljajo. Dela „po Bogu" ali pobožna dela opravljati se tedaj veli, biti pri najsvetejši meši, kjer se Sin božji sam, Kri¬ stus Jezus, svojemu nebeškemu Očetu v podobah kruha in vina za nas grešnike daruje. Pri celi presveti mešni daritvi moramo biti, goreče v duhu in resnici neskončno svetega trojedinega Gospod Boga moliti, ter se mu priserčno zahvaliti za vse v tednu prejete milosti in dobrote in ga ponižno prositi pomoči in blagoslova v prihodnje. Moramo tudi pazno poslušati božjo besedo, ktero na¬ mestniki božji oznanujejo v pridigi. Bavnati moramo življenje svoje po božji besedi, da zamoremo bogoljubno živeti in v Bogu umreti. Sveti Duh pravi: „Kdor svoje ušesa odvračuje, da ne sliši postave — besede božje — njega molitev bo gnjusoba." Knjiga Preg. 28, 9- To je: kdor noče božje besede poslušati, njega ne bo Gospod Bog uslišal. Dela „po Bogu" ali pobožna dela so dalje: prejemati zakra¬ ment svete pokore, da zadobimo odpuščenje grehov, prejemati za¬ krament presvetega rešnjega Telesa, da smo v dobrem poterjeni, popoldne biti pri svetem kristjanskem nauku, pri blagoslovu in litanijah. Te dela „po Bogu" ali pobožna dela moramo v cerkvi opravljati. Ali nedelja je vsa neskončno svetemu Gospodu Boga 301 posvečena. Ni še tedaj zadosti, da samo v cerkvi opravljamo po¬ božna dela; tudi zunaj cerkve jih moramo doprinašati s tem, da prebiramo bogoljubne knjige, na primer „Kristusovo življenje in smert,“ Življenje svetnikov," „Slovenski Goffine ali razlaganje cer¬ kvenega leta", in ostale prelepe in hasnovite knjige, kakoršne na svitlo daje in sicer prav dober kup družba sv. Mohora; pobožne pesmi popevamo, bolnike obiskujemo ter jim kaj — kruha, vina — darujemo, če premoremo, jim postrežemo, jih tolažimo ter jim kaj beremo ali povemo iz Kristusovega terpljenja ali iz življenja svetnikov, zvečer z domačimi sveti rožnivenec prav z branim duhom molimo, po tem pa vest izprašujemo in grevengo obudimo, preden spat gremo. Tako bodemo po volji božji nedeljo prav posvečevali. Vsako nedeljo moramo praznovati, telo se mora slehernega nepotreb¬ nega dela zderževati in počivati; vsako nedeljo moramo pa tudi posve¬ čevati, duša naša se mora v delih „po Bogu" ali v pobožnih delih v nebesa pred prestol presvetega trojedinega Gospod Boga povzdi¬ govati; s kratka: telo mora nedeljo počivati, duša pa delati. Ako nedeljo od dela prenehamo in počivamo, pa pobožna dela oprav¬ ljamo, nas neskončno pravični Gospod Bog obilno blagoslovi. Prišel je svoje dni kristjansk tergovec do znanega rokodelca, ter mu očituje, da tudi v nedeljo ne miruje, ter zveršuje svoje de- lavniške dela. Rokodelec pa se izgovarja in pravi: „Ljubi moj go¬ spod, reven sem, in moram tudi v nedeljo delati, drugač ne shajam". Pobožni tergovec rokodelca zaverne: „Ni čuda, da si reven. Ali reven in ubog si zato, ker v nedeljo delaš. Kako ti bode Bog dal svoj blagoslov, ko nedelje ne praznuješ in ne posvečuješ? Pa veš narediva pogodbo; jenjaj v nedeljo delati, in posvečuj ta dan tako, kakor se spodobi, da ga posvečuje kristjanski človek. Črez kakega pol leta bodem spet prišel, in ti povernil vso škodo, ktera te bode zadela zavoljo tega, ko v nedeljo več delal ne bodeš. Po¬ vernil ti bodem vse, in naj bi me stalo celo sto kron." Rokodelec se v pogodbo spusti, in posihmalo prav po kristjansko nedelje po¬ svečuje. Črez kakih pet mescev se tergovec spet pri njem oglasi, in ko mu čevljar pripoveduje, da se je terdo deržal storjene po¬ godbe, vprašuje ga tergovec, in mu pravi: „No, zdaj pa povej, koliko ti moram poverniti za škodo, ktera te je zadela zavoljo po¬ svečevanja nedelj." čevljar mu odgovori: „0 nične, celo nič ne! Posvečevanje nedelje mi je blagoslov doneslo in nobene škode ne. Pred petimi mesci nisem krave imel; zdaj jo pa imam, in ne terpim nobenega pomenjkanja." Res, kdo nedeljo praznuje in posvečuje, neskončno pravični Gospod Bog ga blagoslovi. Dokler so Judje sa- boto praznovali in posvečevali, rosil se je na-nje obilen blagoslov božji. Preblagi Gospod Bog jim je obljubil: „Praznujte moje sabote, >n spoštujte moje svetišče. Jes sem Gospod. Ako bote po mojih Postavah živeli, in moje zapovedi spolnovali in se po njih ravnali, dajal bom dež ob svojem času, in zemlja bo rodila svoj sad, in 302 drevje bo napolnjeno s sadjem. Mlatev bo segala do tergatve, in tergatev bo segala do žetve — bote imeli veliko-veliko zernja in vina —, in jedli bote do sitega svoj kruh, in prebivali bote brez straha v svoji deželi. 4 ' III. Mojz. 26, 2—6. Avguština, kaj je v tretji božji zapovedi zapovedanega? Kaj se veli od dela prenehati in počivati? Kdo nas je učil, nedeljo od ' dela prenehati in počivati? Kako nas je učil preljubi Gospod Bog nedeljo od dela prenehati in počivati? Kako tedaj imenujemo mi kristjani pervi dan v tednu? Zakaj „nedeljo“? Kaj nam toraj ne¬ delja veleva? In ktere prelepe Gospodove besede nam nedelja v spomin sklicuje? Kteri ne smejo po teh Gospodovih besedah o ne¬ deljah delati? Karl, ali ni premili Gospod Bog zelo modro ravnal, ker je zapovedal ob nedeljah od dela prenehati in počivati? Zakaj je zelo modro ravnal? Kaj je še v tretji zapovedi božji drugič za¬ povedano? Kaj so „pobožna dela"? Kako je Gospod Bog sedmi dan posvetil? Kaj se tedaj veli, pobožna dela v cerkvi opravljati? Ali moramo tudi zunaj cerkve pobožna dela opravljati? Kako pa zunaj cerkve opravljamo pobožna dela? Johana, kaj smemo upati od neskončno pravičnega Gospod Boga, ako nedelje praznujemo in posvečujemo ? Povej mično dogodbo o rokodelcu čevljarju. Glej, neskončno pravični Gospod Bog obilno blagoslovi, ki nedelje praz¬ nujejo in posvečujejo. Kako se je Judom godilo, dokler so vestno praznovali in posvečevali Gospodove sabote? Kaj jim je bil obljubil predobrotljivi Gospod Bog, ako bodejo praznovali in posvečevali njegove sabote? Kedar pred sveto spovedjo vest izprašujete, morate dobro pomisliti, kako ste kaj praznovali in posvečevali nedeljo, ali ste radi v cerkev hodili, pri sveti meši prav zbrani bili, pazno božjo besedo poslušali, k popoldanski službi božji hodili in ali ste doma pobožne knjige prebirali, bolnike obiskovali in jih tolažili. Kako moramo nedeljo praznovati in posvečevati, kaj nam je toraj ob nedeljah storiti, smo se ravno učili; zdaj bodemo pa sli¬ šali, kaj ne smemo doprinašati, ali kaj je v tretji božji zapovedi prepovedanega. Peterček, beri dalje. Kaj je v tretji zapovedi prepo¬ vedanega? V tretji zapovedi je prepovedano: 1. Vse hlapčevsko delo brez potrebe in brez pravega dovoljenja. 2. Vsa druga opravila, ktera temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje odvra¬ čajo ali zaderžujejo. Tretja božja zapoved toraj prepoveduje 1. Vse hlapčevsko delo. Hlapčevsko delo, bodi si lehko ali težavno, je sleherno delo, kterega opravljajo navadno hlapci, dekle, najemniki ali težaki kterim se precej vsak dan proti plačuje —, rokodelci in kmeto¬ valci. Šivarsko delo na primer ni težavno delo, in vendar je pre¬ povedano ob nedeljah, ker je rokodelske delo, in se toraj za plačo opravlja. Po tem takem je pod smertnim grehom prepovedano ob 303 nedeljah: kositi, mlatiti, voziti kamenje, derva, seno, sternino s polja, turšico, krompir, repo ogrebati, žeti, po vinogradih kopati, rezati, grozdje brati ali tergatev imeti, zidati, tesariti, kovati, šivati, itd. Vsa taka in enaka dela so hlapčevska dela, in toraj ob nedeljah ostro prepovedana. Ali so pa hlapčevska dela ob nedeljah zmirom, brez izjemka, prepovedana? Katekizem pravi, da je ob nedeljah prepovedano vse hlapčevsko delo brez potrebe in brez pravega dovoljenja. Hlapčevska dela se toraj smejo ob nedeljah brez greha oprav¬ ljati v dveh primerljejih: 1. kedar je potreba, in 2. kedar je do¬ voljeno. Hlapčevska dela ob nedeljah opravljati je potreba: kedar se nedeljo na primer kaže, da bode več dni ali celo ves teden de¬ ževalo, in je sternina na polju, in seno na travniku, sme se ne¬ deljo domu voziti, da se ne uniči ali ga povodenj ne odplavi; kedar je v prejnem tednu nepretergano deževalo, nedeljo pa lepo, in je seno na travniku, sme se, toda nikdar nikoli, ko se služba božja obhaja, marveč še le po službi božji, raztrositi, da se ne po¬ kvari ; ob nedeljah smejo pekarji kruh peči ter ga prodati ubogim ljudem; ob nedeljah smejo kuriti ter ogenj ohraniti po plavžih, steklarnicah, opečnicah, apnenicah, ogljarnicah; ob nedeljah smejo voziti živež za vojsko, zdravnika k bolniku; ob nedeljah sme skrinjar skrinjo — trugo — narejati in grobar jamo kopati, tudi šivar černo oblačilo napravljati, ako je kdo saboto umeri in bode ne¬ deljo zvečer ali pa pondeljek pokopan. Ob nedeljah si smejo po službi božji hlapci, dekle in ostali ubogi ljudje oblačilo zakerpati ali popraviti, ki v tednu nimajo časa, celo šivar sme za kakega ubogega brez plače oblačilo napraviti. Dovoljeno je ob nedeljah hišo pometati, postljati, kuhati, posodo osnažiti in živino ogleštati. Ko bi kak hram goreti začel, in bi ljudje ravno pri službi božji biti, morali bi službo božjo opustiti in hram branit iti. Ako je kdo bolen, ter si sam postreči ne more, mora varh doma ostati, ter mu streči ali dom varovati. Da so hlapčevska dela ob nedeljah v potrebi pripuščena, nas uči preljubi Kristus Jezus sam. „Milega Jezusa je bil nek viši farizej v saboto kruh jesti ali h kosilu po¬ vabil. Pri kosilu je bilo tudi več farizejev, ki so nanj gledali. In glej, nek vodeničen človek je bil pred njim. In Jezus je sprego¬ voril, in djal učenikom postave in farizejem, rekoč: Ali se sme v saboto ozdravljati? Oni pa so molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izvlekel precej sabotni dan? In mu niso mogli na to odgovoriti." Lukež 14, 1—7. Hlapčevska dela se smejo ob nedeljah 2. opravljati, kedar je dovoljeno. Ob nedeljah hlapčevska dela, naj si bodejo lehka ali težavna, v potrebi opravljati imajo oblast dovoljevati župniki ali faj- moštri, ker so oni od svete cerkve postavljeni in pooblaščeni, ču¬ vati, da se nedelje praznujejo in posvečujejo. Kedar hočejo farmani 304 ob nedeljah seno sušiti, domu voziti sternino, morajo prej svojega g. župnika za dovoljenje prositi, in ako bi ne mogli prej za do¬ voljenje prositi, ker so predaleč in je sila zavoljo dežja in povodnji, morajo svojemu duhovnemu pastirju pozneje naznaniti, kako hlap¬ čevsko delo in zakaj da so ga opravljali, da so brez greha. Gospod župnik morejo tudi dovoliti, da smejo sosedi svojemu bližnjemu, ki je pogorel in je ubog, ob nedeljah popoldne kamenje, les in ostale potrebne reči brez plače privažati, da si revež zamore hram spet postaviti. Hlapčevska dela se tedaj smejo ob nedeljah brez greha opravljati le tedaj, kedar je potreba ali sila in pa dovoljeno. Ali veliko hudovoljnih ljudi je, ki brez potrebe in brez pravega dovoljenja ob nedeljah hlapčevska dela opravljajo ali iz golj lakom¬ nosti, da bi namreč obogateli, ali pa iz golj zaničevanja božje in cerkvene zapovedi. Ob nedeljah, kakor sami večkrat vidite, vozarijo vino, les, kamenje, kosijo, derva sekajo, in ostala prepovedana dela opravljajo. Takim prederznim prelomljevavcem tretje božje zapovedi: „Posvečuj praznik 1 ', in druge cerkvene: „Bodi ob nedeljah — in zapovedanih praznikih — s spodobno pobožnostjo pri sveti meši“; neskončno pravični Gospod Bog svojega svetega blagoslova ne da. Vsi taki ničvredneži s časoma pod nič pridejo. V sedanjih dneh ljudje nič kaj ne porajtajo na svete nedelje, in ravno za tega delj se jim tudi slabo-slabo godi. Vsega jim pomaojkuje, in ako tudi kaj pridelajo in si pridobijo, nič jim ne zaleže ali tekne. Včasih Gospod Bog oskrunjevavce njegovih svetih nedelj očitno udari. Neki mlinar v Šent-Janžki duhovniji ali fari v Vendejski pokrajini na Francoskem je bil tako nezmerno lakomen, da je skoraj vsako ne¬ deljo delal in mlel. Velikokrat so celo med božjo službo v nje¬ govem mlinu tekle kolesa. Nek velik svetek spet ni bil šel k službi božji, marveč je še črez poldne terdo delal. Njegova žena ga dolgo čaka; ko ga pa le ni domu, vzdigne se proti večeru vendar le, ga gre iskat. Našla ga je mertvega, na zemlji ležečega. Ena stran života mu je bila vsa raztolčena od mlinskih veternic. Imel je namreč mlin na sapo, to je, mlin, kterega ni voda, ampak veter gonil. Ko je zjutraj iz doma šel, tožil je, da je premalo sape ali vetra. Pristavil pa je: „ Jes si bodem svoj mlin tako naravnal, da nikoli ne bode stal, marveč se vertel na vsako sapico." Ko v mlin pride, pričakoval je več ur sape. Ko vidi druge ljudi v cerkev za¬ hajati k božji službi, prikrival se jim je ker vest mu je očitovala, da ne dela prav. Ko pa ljudje odidejo, vstopi se spet pod vreteno in pod veternice, in ogleduje oblak. Pri tej priči pa sapa zapiha, in vreteno oberne. In gleh ! le enkrat samo se je obernilo vreteno; z vretenom vred pa so se obernili tudi veternice in so dosegle mlinarja, potem pa so zastale. Dosegle so mlinarja, in so ga ubile, in vergle kakih dvajset korakov daleč proč od mesta, na kterem je stal. Njegova smert je ljudi močno pretresla in vsakdo zmed njih jo je imel za očitno kazen božjo zavoljo onečastenja nedelj. 305 Dopolnujejo'se strašne besede, s kterimi se je Gospod Bog zoper Hebrejce že pritožil: „Moje sabote so grozno skrunili: zato sem bil namenil svoj serd v puščavi nad nje izpustiti, in jih pokončati". Ecehijel 20, 13. Francka, kaj je v tretji božji zapovedi prepovedanega? Kaj je hlapčevsko delo ? Kaj je toraj ob nedeljah prepovedano ? Ti bi bila šivilja, in bi ob nedeljah brez potrebe za plačo šivarila, bi li tudi velik ali smerten greh storila ? Zakaj ? Kdaj bi smela ob ne¬ deljah brez greha šivati? Kdaj so toraj hlapčevske dela ob nedeljah brez greha pripuščene ? Kaj se sme ob nedeljah navadno brez vsega greha opravljati? Kdo nas uči, da se smejo ob nedeljah nektera dela brez dovoljenja in toraj tndi brez greha opravljati? Kajetan, kdo ima pravico in oblast dovoliti, da se ob nedeljah hlapčevska dela opravljajo? Zakaj gg. župniki ali fajmoštri? Kaj pa, če far¬ mam zavoljo proteče sile ne morejo gospoda župnika pred delom za dovoljenje prositi? Kaj še smejo gospod župnik ob nedeljah dovoliti? Micka, gotovo si vidila ničvredne ljudi ob nedeljah brez potrebe in pravega dovoljenja delati, na primer derva, les, kamenje vozariti, itd. kaj se ti zdeva, zakaj tako ravnajo? Bode mar ne¬ skončno pravični Gospod Bog take hudobneže blagoslovil? Zakaj ne? Res da ne; zato, ker prelomljevajo tretjo božjo in drugo cer¬ kveno zapoved. Zakaj se danešnje dni ljudem tolikanj slabo godi ? Ali morebiti neskončno sveti Gospod Bog oskrunjevavce svetih ne¬ delj včasih očitno strahuje? Kaj pa se je prigodilo malopridnemu mlinarju ? V tretji božji zapovedi so prepovedana drugič vsa druga opra¬ vila, ktera temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posveče¬ vanje odvračajo ali zaderžujejo? Opravila, ktera sveti nedelji nečast delajo, so posvetni opravki, kteri so krivi, da se služba božja opušča, na primer nepotrebno potovanje ali tergovina. Marsikteri malopridni kristjan se- ravno v nedeljo na pot poda, kupovat živino, les, vino ali kako drugo robo; veliko jih je, ki ob nedeljah blago prodajajo, kramarji o lepih ne¬ deljah. Taki sveti nedelji nečast delajo. Sami niso pri službi božji, pa so tudi večkrat krivi, da drugi službo božjo opuščajo. Sveti ne¬ delji nečast delajo lovci, to je, ničvredni ljudje, ki ob nedeljah na lov — na jago — hodijo. Niso navadno pri službi božji, pa tudi svoje malopridne tovarše odvračajo od službe božje. Sveti nedelji nečast delajo, ki se vina, ola, mošta, žganjice vpijanijo. Pijanci strahovito preklinjajo, razsajajo, nespodobno govorijo zoper božje reči, klafajo, nesramne pesmi prepevljajo, se dostikrat pretepajo, drug drugega nevarno ranijo ali celo umorijo. Sveti nedelji nečast delajo igravci s kvartarni ali s čunji — s kegli —. Navadno iz dobičkarije igrajo, drug drugega goljufajo, se prepirajo in tudi stepejo. Sveti nedelji nečast delajo brezbožni kerčmarji, ki, ko se dopoldanska in popoldanska služba božja opravlja, gostom pijačo 306 točijo, in godce imajo, ki vso noč godejo, da razuzdani sinovi in hčere, hlapci in dekle in ostali klateži plešejo ali rajajo. Oj koliko gerdih grehov se ravno ob nedeljah stori! Glejte, ta so opravila, ktera svetim, preljubemu Gospod Bogu posvečenim nedeljam ne- čast delajo, branijo, da marsikteri k službi božji ne gre — nedeljno posvečevanje odvračajo — in marsikteri ob nedeljah ne prebira bogoljubnih knjig — nedeljno posvečevanje — zaderžujejo. Poslu¬ šajte žalostno dogodbo, ktera jasno priča, kako se godi, ki s pijan¬ čevanjem sveti nedelji nečast delajo. Nekoliko rokodelskih hlapcev se je bilo podalo njega dni v nedeljo v kerčmo ali v pivnico s tem namenom, da bi ondi za stavo pili. Eden zmed njih, mlad človek, pridnih in premožnih starišev sin, ukaže polič — črez pol litra — žganja na mizo prinesti, in se zaveže, da bo ves polič žganja sam izpil, ter s tim pokazal, da je on pervi korenjak med njimi, ki zamere več izpiti, kakor vsi uni drugi. Tovarši mu ob¬ ljubijo, da bodejo žganje oni plačali, ako vsega izpije; ako ne, ga bode plačal sam. Mladeneč si tedaj žganja nataka, ga pije in izpije do poslednje kupice. Pri poslednji kupici pa se mu začne ustavljati; izgovarja se, da je ne more več izpiti. Ko pa njegovi tovarši v njega tiščijo in mu žugajo, da je stavo zgubil, ako ne izpije, in da bode moral sam plačati ves polič žganja; posili se vendar le, in izpije še poslednjo kupico. Komaj pa jo izpije, premagajo ga te¬ žave , da omedli, kakor bi ga že smert objemala s svojo ledeno roko. Zanesli so ga v hišo njegovega gospodarja; nič več se ni za¬ vedel, in je še tisto noč umeri. Glejte tukaj žalostni konec malo¬ pridnega, lehkomišljenega mladenča, ki je nečast delal sveti, pre¬ ljubemu Gospod Bogu posvečeni nedelji. Volfgang, kaj je v tretji božji zapovedi prepovedano drugič? Kake in ktere opravila sveti nedelji nečast delajo? Kteri ljudje tedaj sveti nedelji nečast delajo? Zakaj? Kteri še delajo nečast sveti nedelji? Kako delajo igravci sveti nedelji nečast? Magdalena, kako delajo nečast sveti nedelji pijanci? Kako kerčmarji ? Kako se toraj nedeljno posvečevanje odvrača? In kako zaderžuje? Veš li po¬ vedati žalostno dogodbo, kako se sem ter tje godi razuzdancem, ki s pijančevanjem nečast delajo Gospodovi nedelji? Ne smemo pa nikakor misliti, da je ob nedeljah pošteno in brezgrešno veselje prepovedano. Tako smemo po poldanski službi božji s poštenimi tovarši za kratek čas igrati, kmetovalci smejo tudi v kerčmo iti, ter se pri pijači z modrimi in s skušenimi so¬ sedi o tej ali unej reči pogovarjati; le razsajati, gerdo govoriti, se vpijaniti, cele noči se po vesi ali po kerčmi klatiti, je velik, smerten greh. Takim in onim, ki ob nedeljah hlapčevska dela oprav¬ ljajo in taka opravila, ki nedeljam nečast delajo, neskončno sveti Gospod Bog svoj sveti blagoslov odtegne in jih hudo tepe, kakor nekdaj Jude, ki so njegove sabote oskrunjevali. Duhoven Ezdra Izraeljce lepo opominja, ko vidi, da nič ne porajtajo na Gospodove 307 sabote. Tiste dni sem videl, pravi pobožni duhoven Ezdra, v Judu ljudi v saboto tlačivnice — preše — tlačiti, snope nositi, in na osle nakladati vino, in grozdje, in smokve — fige —, in vsakoršne bremena, in sabotni dan v Jeruzalem nositi. In spričeval sem — sem jih zarotil —, naj prodajajo ob dnevu, kedar se sme prodajati. In Tirci — ljudje iz ajdovskega mesta Tir — so v njem — v Je¬ ruzalemu — prebivali, kteri so ribe in vsakoršne reči na prodaj nosili, in ob sabotah prodajali Judovim sinovom — Judom — v Jeruzalemu. Tedaj sem kregal boljšake— imenitne in bogate ljudi v Judu in sem jim rekel: Kakošnahuda reč je to, ki jo počenjate, in sabotni dan oskrunjate? Ali niso naši očetje tako delali, in ali ni naš Bog poslal te nesreče nad nas in nad to mesto ? — Sovraž¬ niki namreč so bili Jeruzalem in tempelj razdjali, in Jude v suž- nost odpeljali, iz ktere jih je Ezdra nazaj pripeljal. — In vi še zvišujete serd na Izrael, kersaboti nečast delate? In ker bi morale vrata v Jeruzalem počivati sabotni dan, sem rekel, da naj vrata zaprd, in sem zapovedal, da naj jih ne odperajo do po saboti; in nekaj svojih hlapcev sem k vratom postavil, da bi nihče ne nosil vanj kake butare sabotni dan. Tako so ostali kupci in oni, ki so razne reči prodajali, zunaj pred Jeruzalemom enkrat ali dvakrat. In jes sem zoper nje pričal — sem jim zažugal —, in sem jim rekel: Zakaj ostajate pred zidom ? Ako še enkrat to storite, vas bom prijel. In od tistega časa niso več hodili v saboto.“ II. Ez- drova knjiga 13, 15—22. Tako se je duhoven Ezdra, od božjega Duha razsvitljen in v postavi prav učen mož, za posvečevanje Gospodovega dneva goreče poskušal. da bi Hebrejci spet srečni in zadovoljni bili, in bi jim predobrotljivi Gospod Bog svoj sveti blagoslov naklonil. Ja, preljubi otroci, ljudje bodejo res zadovoljni, srečni in veseli, ako bodejo Gospodove nedelje po božji volji pra¬ znovali in posvečevali. Zadovoljno in v Bogu veselo serce je več vredno memo bogastva vsega sveta. Serce zadovoljno in veselo. Boljše je, kakor kraljestvo celo. Janez, ali je pošteno, brezgrešno razveseljevanje ob nedeljah prepovedano? Kteri od božjega Duha razsvitljen in v postavi prav učen mož se je v stari zavezi goreče poskušal za posvečevanje Go¬ spodovega dneva? Kaj sveti mož sam pripoveduje? Begina, zakaj se je sveti mož Ezdra tolikanj poskušal za vestno posvečevanje Go¬ spodovega dne? Kdaj bodejo ljudje prav zadovoljni, srečni in v Gospod Bogu veseli ? Zakaj ? Serce zadovoljno in veselo Boljše je, kakor kraljestvo celo. 308 0 sedmerih poslednjih zapovedih božjih, ktere hranijo v sebi dolžnosti do bližnjega. Neskončno sveti Gospod Bog je dal na sinajski gori po Moj¬ zesu Hebrejcem in nam svojih deset zapoved, da bi po njih na¬ tančnem spolnovanju časno in večno srečni bili. Imenujemo desetere zapovedi „božje“ zapovedi, ker jih je neskončno dobri Gospod Bog sam dal, in sicer na dveh kamnenih ploščah ali tablah. Na pervi so bile tri perve zapovedi božje, ktere zapopadajo dolžnosti do pre¬ svetega Gospod Boga. Premili Gospod Bog namreč je najpopolniše bitje; ravno zato mu gre pred vsem drugim najpervo in najviše češčenje in spoštovanje. Češčenje in spoštovanje do predobrega Go¬ spod Boga moramo razodevati ali kazati znotranje in zunanje. Zno- tranje češčenje in spoštovanje kažemo, ako pervo božjo zapoved: „Veruj v enega samega Bog“; zunanje češčenje in spoštovanje pa razodevamo, ako na tenko dopolnujemo drugo in tretjo božjo za¬ poved: „Ne imenuj po nepridnem božjega imena", in: „Posvečuj praznik. " Glejte, tri perve božje zapovedi, o kterih smo se do zdaj res prav podrobno učili, hranijo v sebi dolžnosti, ktere imamo do neskončno svetega Gospod Boga. Vse desetere božje zapovedi so zapopadane v dveh največih zapovedih, namreč v dveh zapovedih ljubezni. Perva največa zapoved ali perva zapoved ljubezni je: „Ljubi svojega Gospoda, svojega Boga, iz celega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči." V pervi največi zapovedi ali v pervi zapovedi ljubezni so zapopadene tri perve božje zapovedi namreč: 1. „Veruj v enega samega Boga," 2. „Ne imenuj po nepridnem božjega ime," in 3. „Posvečuj praznik," ktere so bile na pervi kamneni plošči, in hranijo v sebi dolžnosti do premilega Gospod Boga. Druga največa zapoved ali druga zapoved ljubezni pa je ta: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." V drugi največi zapo¬ vedi ali v drugi zapovedi ljubezni pa so shranjene ali zapopadene sedmere poslednje božje zapovedi namreč: 4. „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji." 5. „Ne ubijaj." 6. „Ne prešestuj." 7. „Ne kradi." 8. „Ne pričaj" po krivem zoper svojega bližnjega." 9. „Ne želi svojega bližnjega žene." 10. „Ne želi svojega bližnjega blaga," ktere so bile na drugi kamneni plošči; ker v sebi hranijo dolžnosti, ktere imamo do svojega bliž¬ njega. Za neskončno svetim Gospod Bogom, ki ga imamo črez vse vse ljubiti, moramo toraj ljubiti svojega bližnjega in sicer kakor sami sebe. Kdo je naš bližnji, dobro veste. Moram vam še povedati, kterega človeka imenujemo „sovražnika“. Sovražnika imenujemo člo¬ veka, ki hudobno o nas misli, nam škodo željuje, in tudi dela, o nas hude reči govori, kterih nismo storili, in našim besedam drug pomen in namen podtikuje, kakoršnega res imajo. Na tak način 309 so bili judejski veliki duhovni, farizeji in starašini ljudstva in pis- marji premilemu Jezusu sovražni. Hudobno so o njem mislili. Ko je vsemogočni Jezus v Kaparnaumu mertvoudnega ozdravil, mu je rekel: Zaupaj moj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko je Jezus videl njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v svojih sercih? Matevž 9, 14. In so pazili na priložnost, in poslali zulezovavcev — veliki duhovni in pismarji namreč—, kteri bi se pravične hli¬ nili, da bi ga vjeli v besedi, in da bi ga izdali gosposki, in oblasti deželnega oblastnika. Lukež 20, 20. Veliki duhovni in pismarji so nedolžnemu Jezusu škodo želeli. — Kekali so, da je požrešnik in pijanec — Lukež 7, 34. —, on pa se je ostro posvetil. Matevž 4, 2.; da zapeljuje ljudi, in da brani cesarju davke dajati, in pravi, da je on Kristus, kralj. Lukež 23, 2., on pa je ljudi učil, dajati cesarju, kar je cesarjevega Matevž 22, 21., je plačal dac za se in za Petra Matevž 17, 26., in je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta Janez 18, 36. ali pozemeljsko, marveč duhovno in toraj nadzemeljsko. — So podtikali njegovim besedam drug pomen in namen. Pred velikim duhovnom Kajfom v noči med velikim če- tertkom in velikim petkom ste dve krive priči rekle: Ta je go¬ voril: Jes morem podreti tempelj božji, in v treh dneh ga spet sezidati. Mat,evž 26, 61. Priči ste pa prav kosmato legale. Mili Jezus namreč tako ni rekel, niti razumel. Eekel je pa: Poderite ta tempelj — na se kazaje —, in v treh dneh ga bom postavil. Janez 2, 19. Kristus ni hotel božji — jeruzalemski — tempelj po¬ dreti, in ga v treh dneh spet sezidati; marveč je le rekel: Umorite me — poderite ta tempelj —, in pokazal bodem svojo božjo oblast in veljavo s čudežem, ker bodem tretji dan iz lastne moči od mertvih listal. Kristus je sovražnike ljubiti učil rekoč: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo in molite za-nje, kteri vas preganjajo in obrekujejo — vam krivico delajo in o vas govorijo hudobno, kar nikdar niste storili —, da hote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežiti na pravične in krivične." — Glejte, le tedaj smo otroci božji ali pravi kristjani, ako ljubimo, to je, v sercu dobro želimo in tudi dobro storimo svojim sovražnikom, in molimo za nje, da bi se jim dobro godilo. Ako namreč tako rav¬ namo, smo podobni premilemu Očetu nebeškemu, ki da solncu si¬ jati in dežiti ne le na one, ki ga ljubijo, ampak tudi na one, ki ne ravnajo po njegovi presveti volji. S tem jih namreč vabi in kliče, da bi se poboljšali. Ako se pa nočejo poboljšati, in v ne- pokori umerjejo, jih bode neskončno pravični Gospod Bog v pri¬ hodnjem življenju večno kaznih Ako sovražnikov svojih ne ljubimo in za-nje ne molimo, nismo kristjani, marveč cestninarji in ne- znabogi ali ajdi; ker tudi cestninarji in neznabogi ljubijo le svoje prijatlje, svojih sovražnikov pa ne. To priča usmiljeni Kristus Jezus 310 sam, rekoč: „Zakaj ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno plačilo bote imeli? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? — Najbolj zaničljivi, terdoserčni ljudje —. In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več — kaj storite posebnega —? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? Bodite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče ne¬ beški popolnoma. — To je, prijazno pozdravljajte tudi svoje so¬ vražnike, dobro jim storite in molite za-nje, tako posnemamo ne¬ skončno dobrega Očeta nebeškega" , ter smo njemu podobni —. Matevž 5, 44—48. Ali mili Jezus ni le učil ljubiti sovražnike, ampak je svoj nauk tudi v djanju kazal. Na križu visečega so ve¬ liki duhovni, pismarji in starašini zasramovali: „Aha, kako tempelj božji poderaš, in v treh-dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin božji, stopi s križa. Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ako je izraeljski kralj, naj stopi zdaj s križa, in verujemo va-nj. V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad ima. Saj je rekel: Sin božji sem.“ Matevž 27, 40—44. Vsemogočni Jezus bil bi zamogel vse svoje terdoserčne sovražnike v dno pekla pahniti; ali on je milo-milo k svojemu nebeškemu Očetu za-nje molil: „Oče, tako je molil, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo"! Lukež 23,34. Glejte, preljubi otroci, enako moramo tudi mi ravnati, da bodemo pravi učenci Jezusovi, ter božji otroci. Razun sovražnikov morate tudi radi imeti revne ljudi, ki so že stari, v enomer boleni, dobro ne vidijo in ne slišijo, niso prav umni, ne lepe ter ravne postave, na primer sklučeni, gerbasti, ali sapa iz njih smerdi. Oh Bog ne daj, da bi take revne ljudi zaničevali ter iz njih norce delali! Tudi taki reveži so stvarjeni po podobi božji. In premili Jezus ne pravi: „Ljubi lepega, zdravega, umnega, mladega bližnjega kakor sam sebe, marveč ljubi bližnjega, toraj slehernega človeka, bodi si star, ubog, slabo oblečen, bolen , gerbast, mertvouden itd., kakor sam sebe. Kedar toraj k sveti spovedi se pripravljate, dobro in na tenko vest izprašujte, ali ste sovražnike ljubili in revne ljudi radi imeli. Ignacij, kje je dal neskončno sveti Gospod Bog svojih deset zapoved? Zakaj imenujemo desetere zapovedi „božje“ zapovedi? Na kaj jih je bil napisal? Koliko jih je bilo na pervi kamneni plošči ali tabli? Ktere tri? Zakaj perve tri? Zakaj gre preljubemu Gospod Bogu pred vsem drugim najpervo in najviše češčenje in spoštovanje? Johana, kako moramo do predobrega Gospod Boga češčenje in spoštovanje razodevati ? V kteri božji zapovedi ga razode¬ vamo znotranje? In v kterih zunanje? Kaj toraj hranijo v sebi perve tri božje zapovedi? Kje so vse desetere božje zapovedi ob kratkem zapopadene? Ktera je perva največa zapoved ali perva zapoved ljubezni ? Ktere božje zapovedi zo zapopadene v pervi naj- veči zapovedi ali v pervi zapovedi ljubezni? Zakaj perve tri? Franček, ktera je druga največa ali druga zapoved ljubezni ? Koliko božjih zapoved je hranjenih v drugi največi ali v drugi zapovedi ljubezni? Zakaj poslednjih sedmero? Angela, kdo je naš bližnji? 311 Kdo nas je učil, da jeslehern človek nag bližnji? Povej prav lepo genij iv o dogodbo o usmiljenem Samaritanu. Kaj nas premili Jezus uči v tej mični dogodbi? Koliko božjih, zapoved je bilo na drugi kamneni' plošči ali tabli ? Zakaj poslednjih sedmero ? Leon, kterega človeka imenujemo sovražnika? Kteri zmed Judov so bili prelju¬ bemu Jezusu sosebno sovražni? Kdaj so o njem hudobno mislili? Ali so mu tudi škode'—hudega-—želeli? Ali so o njem govorili hude reči, kterih nikdar storil ni? Ali so tudi njegovim besedam podtikali drug pomen in namen, kakoršnega so res imele ? Vincen¬ cija, ali je usmiljeni Jezus učil ljubiti tudi sovražnike? Kdaj smo še le otroci božji ali pravi kristjani? Če le prijatlje pozdravljamo in ljubimo, ne pa tudi sovražnikov, ali smo boljši memo cestninarjev in malikovalcev? Kako zamoremo popolnoma biti, kakor preljubi Oče nebeški? Boštijanek, ali je mili Jezus le samo učil sovražnike ljubiti, ni li tudi za-nje molil? Ktere ljudi razun sovražnikov še moramo sosebno radi imeti? Kteri ljudje so kaj revni? Ali je dobri Jezus učil: Ljubi mladega, lepega, bogatega, zdravega bližnjega? Kaj mo¬ rate tedaj dobro in na tenko pomišljevati, kedar koli se priprav¬ ljate k sveti spovedi ? Kes, dobro morate vest izpraševati, ako ste morebiti sovražnike svoje čertili in revne ljudi zasmehovali; ker otroci sovražnike svoje velikrat obrekujejo in uboge ljudi zaničujejo, kar je velik-velik greh. Vsakteri človek, bodi si tudi sovražnik in revež, je naš bližnji, kteremu moramo po Kristusovi zapovedi dobro želeti in storiti, za-nj moliti in ga spoštovati kot podobo božjo. Ali izmed vseh ljudi so nam najbolj ali pervi bližnji naši stariši. Zato perva za tremi pervimi božjimi zapovedmi zapopada dolžnosti, ktere imajo otroci do svojih starišev. O tem naj bere Lizika. §. 2. Od sedem poslednjih zapovedi, ktere imajo v sebi dolž¬ nosti do bližnjega. I. Dolžnosti otrok do starišev. Kaj je v četertej zapovedi zapovedanega? V če- tertej zapovedi je posebno zapovedano, da naj otroci svoje stariše ljubijo, spoštujejo in jim strežejo; da naj jim bodo v vsem, kar ni zoper božjo zapoved, pokorni, naj jim v dušnih in telesnih po¬ trebah pomagajo in za nje molijo. Naj si bodejo otroci mali ali že odrasli, dolžni so svoje stariše 1. ljubiti. Ne da se nikakor ne dopovedati, koliko dobrega pridni stariši svojim otrokom na telesu in na duši storijo! Nobena stvar božja se tolikanj slabotna na svet ne vrodi, kakor otrok. Ve¬ liko let si otrok ne more nič prislužiti. Pridni stariši morajo za-nj skerbeti. Morajo težavno delati in dostikrat sami stradajo, da otrokom morejo pripraviti potrebnega živeža in oblačila. In kedar je otrok bolen, oh koliko noči skerbni stariši prečujejo in solz pretočijo? Če tudi otroci že odrasejo, pridni stariši ne jenjajo za nje skerbeti. 312 Pomagajo jim, da se kakega rokodelstva priučijo ali jim zemljišče kupijo ali jim v kolji stan — v mešniški, v učiteljski, v uradniški — pripomorejo, da zamorejo pošteno živeti. Ali ne samo na telesu, ampak tudi na duši pridni stariši otrokom mnogo dobrega storijo. Učijo jih od mladih nog najpotrebniših resnic in naukov božjih, učijo jih moliti, opominjajo jih priserčno in ljubeznjivo, naj se skerbno gerdega greha varujejo, čednosti in dobre dela pa dopri- našajo, da so tukaj na zemlji premilemu Gospod Bogu dopadljivi, po smerti pa k njemu v presrečne nebesa pridejo. Bes, otroci ne morejo nikoli poverniti, kar jim skerbni stariši dobrega storijo. Zato jih morajo ljubiti ali radi imeti s tem, da radi nanje mislijo, jim dobro željujejo, na primer, da bi bili zmirom zdravi, srečni, sosebno pa, da bi zvesto premilemu Gospod Bogu služili, da imajo nad njimi dopadajenje in veselje, da spoznajo, koliko dobrega jim storijo, da opuščajo vse, karkoli bi jih utegnilo žaliti in se radi in ljubeznjivo o njih pogovarjajo. Ambrozij, kdo nam je izmed vseh ljudi najbolj ali pervi bližnji? Ktere dolžnosti tedaj zapopada perva poslednjih sedmerih zapoved? Kako se glasi četerta božja zapoved? Kaj je v četerti božji zapovedi zapovedanega? Kaj so otroci, bodijo si majhni ali odrasli, dolžni pervič svoje stariše? Jereka, kaj se veli: otroci morajo svoje stariše ljubiti? Zakaj pa morajo otroci svoje stariše ljubiti? Kaj dobrega storijo stariši svojim otrokom na telesu? In kaj dobrega na duši? Otroci bodijo si mali ali že odrasli, so dolžni svoje stariše 2. spoštovati. Premili Gospod Bog sam je otrokom stariše dal ter po njih skerbi za njihov telesni in dušni blagor. Stariši so po tem takem otrokom svojim vidni namestniki božji. Bavno zato morajo otroci stariše svoje spoštovati ne le v sercu ali znotranje, da namreč zmirom le lepo in dobro o njih mislijo; ampak morajo spoštovanje svoje tudi v besedi in v vsem svojem dejanju ali zu¬ nanje kazati, to je, otroci morajo starišem svojim veselo in pri¬ jazno v obraz gledati, ž njimi radi in ponižno se pogovarjati, po¬ gosto govoriti o njih lepih ter dobrih lastnostih , in se njih ne smejo nikdar nikoli sramovati, čeravno bi bili stariši ubogi, bo¬ lehni in revni, otroci pa bogati in imenitnega in visokega stana. Oj kako zelo je ljubil in spoštoval svojega starega očeta Jakoba Jožef Egipčanski! Ko stari oče Jakop, ki so pastir bili, z ostalimi sinovi pridejo v Egipt, kjer je njih sin Jožef za kraljem pervi bil, ukaže pridni sin — Jožef — svoj voz napreči, ter se svojemu staremu očetu naproti pelje. Ko starega očeta ugleda, z voza skoči, se jih okoli vrata oklene, in med objemanjem joka, in jih pripelje pred kralja. I. Mojz. 46, 29. 47, 1. Toliko veselje in dopadanje je imel pošteni sin Jožef, akoravno je bil visokega stana, nad svojim starim očetom — jih je ljubil —, da se jim je naproti peljal, jih objemal, in pripeljal pred kralja — se jih ni sramoval, marveč 313 lepo spoštoval —. Starše ljubiti in spoštovati Bog sveti Duh sam uži: „Kdor se Gospoda boji, starše spoštuje, in kakor gospodom služi njim, ki so ga rodili. Z djanjem in z besedo spoštuj svojega ožeta — in svojo mater —, da njegov blagoslov nad te pride.“ (Sir. knjiga 3, 8—11.) Po teh prelepih besedah Boga svetega Duha pridni otroci ljubijo in spoštujejo svoje stariše, ker se bojijo — žaliti — Gospod Boga, ako bi jih namreč ne ljubili in ne spoštovali. Rupert, kaj so otroci, naj bodjeo si mali ali že odrasli in visokega stana, svoje stariše drugič dolžni? Kako morajo pridni otroci sta¬ riše svoje spoštovati? Kako jih spoštujejo v sercu ali znotranje? Kako pa v besedi in v vsem svojem dejanju ali zunanje? Zakaj so dolžni otroci stariše svoje spoštovati? Kunigunda, moreš linam povedati, kteri pošteni sin je svojega starega očeta zelo ljubil in spoštoval, akoravno je bil visokega stana? Kako nas Bog sveti Duh sam uči stariše spoštovati? Kteri otroci po teh prelepih besedah Boga snetega Duha stariše ljubijo in spoštujejo? Otroci, sosebno ako so že odrasli, so dolžni svojim starišem 3. streči. Ko so otroci še mali bili, ter sami si niso mogli pomagati, lepo inljubeznjivo stregli so jim skerbni stariši, sosebno kedar so oboleli. Oh kako marljivo so pozvedovali, kje bi bil zveden, umen in skušen zdravnik, kako milo so popraševali, kje ubogega otroka boli, kaj bi rad imel in jedel, ako mu je že kaj odleglo ali se mu na bolje obernilo. Jako žalostni so bili, ako je otroka močno bolelo in milo so jokali, kedar je otrok zavoljo hudih bolečin jokal. Kad vse pa so se veselili, kedar se je obolelemu otroku na bolje obernilo. Vse svoje imetje so bili pripravljeni darovati, naj bi jim le. otroci zdravi bili. Enako morajo tudi otroci svojim starišem streči, kedar obolijo, da jim vsaj nekoliko povernejo. Morajo jih prijazno popraševati, kje jih boli, kaj bi radi imeli in jedli, kte- rsga zdravnika naj pokličejo, naj jim postelj večkrat poravnajo, jim pomagajo vstati in se vleči, naj jim njihova bolezen tako k sercu gre, kakor da bi sami bolni bili, naj pri njih po noči čujejo in zdravila dajejo na tenko, kakor je ukazano od zdravnika. Naj ne bodejo otroci nikoli nevoljni in nepoterpljivi, marveč naj obo¬ lelim starišem iz ljubezni do predobrega Gospod Boga vse radi in veseli na migljej storijo. Naj tudi obolele stariše tolažijo , da se popolnoma v presveto voljo božjo podajo v svoji hudi bolezni. V ta namen naj jim berejo o Kristusovem terpljenju, o življenju svet¬ nikov, in naj ž njimi počasi molijo kako lepo molitvico. Sosebno pa. naj ne zabijo, obolelega očeta ali obolelo mater lepo prijazno opomniti, nagovarjati in prositi, da se dajo o pravem času s svetimi zakramenti previditi, ali da o pravem času „po gospoda pošljejo 11 . Tako pridni otroci svojim obolelim starišem strežejo ter jim ne¬ koliko povernejo. Kako lepo opominja Bog sveti Duh slehernega otroka: „Sin (hči), poverni jim — starišem —, kar so ti oni sto¬ rili. “ Sirahova knjiga 7, 30. Šolske katekeze. II. 21 314 Jurij, kaj so otroci, sosebno ako se že odrasli, svojim starišem tretjič dolžni? Kdaj morajo otroci svojim starišem vzlasti streči? Kako morajo otroci obolelim starišem streči? Na kaj ne smejo otroci sosebno zabiti, kedar stariši obolijo? Zakaj morajo otroci starišem streči? Kaj pravi Bog sveti Dub? Otroci naj bodejo si mali ali že odrasli, so dolžni svojim starišem 4. pokorni biti v vsem, kar ni zoper božjo — in cerkveno — zapoved. Vselej in v vseh rečeh otroci ne smejo stariše ubogati ali jim pokorni biti. Nahajajo se namreč stariši, ki so slabo pod¬ učeni, in toraj vselej ne vejo, da je ta ali una reč, ktero otrokom ukažejo, greh; tako nekteri stariši mislijo, da nikakor ni greh po tujem živino pasti, sadje in derva pobirati, kar je pa zoper sedmo božjo zapoved: „Ne kradi." So pa tudi neverni in hudobni stariši, ki dobro vejo, da je greh, kar svojim otrokom ukazujejo; tako ne¬ kteri malopridni stariši svoje otroke iz zaničevanja do svetih cer¬ kvenih zapovedi silijo ob petkih in ostalih prepovedanih dneh meso jesti ali pri mastnem biti. Kedar toraj stariši, bodi si ali iz neved¬ nosti ali iz hudobnosti, otrokom storiti ukažejo, kar je zoper božji in cerkveni zapovedi, jih ne smejo ubogati, in če jih ubogajo, grešijo. Pridni otroci morajo reči: „Ljubi moj oče, draga moja mati, zmirom sem vas ubogati dolžen ali dolžna; ali, kar mi zdaj storiti velevate, nikakor ne smem storiti, ker kaj takega božja —- ali cerkvena — zapoved storiti prepoveda. Ako storim, imam greh; vi pa imate še veči greh, ker me v to silite. Na Španskem je imel kralj zahodnih Gotov, po imeni Leovigild dva sina, namreč Her- menegilda in Rekareda. Ker je bil oče kralj Leovigild arijanski krivoverec, je tudi oba sina izredil v arijanski krivoveri. Arijanski — njih početnik Arijau — krivoverci so med drugim tudi tajili, da je mili Kristus Jezus pravi Bog in toraj Marija mati božja. Sin Hermenegild pa se je arijanski krivoveri odpovedal, ter je sveto rimsko katoljško vero sprejel. Oče kralj Leovigild se nad sinom sila hudo razserdi. Ukaže ga v verige okovanega v močen stolp v mestu Sevila zapreti; pa ponuja mu prostost in kraljestvo, ako sveto rimsko katoljško vero zataji. Junaški sin Hermenegild po¬ slancu, ki ga je prišel pregovarjat, odverne: „Verni se, ter sporoči mojemu očetu, da ne maram niti za kraljestvo niti za življenje, niti za njegovo milost in ljubezen, ako bi moral za tega del pravo sveto vero zatajiti. 1 ' Nečloveški oče pošlje v noči 14. aprila 1. 585 v ječo rabeljne, ki v pravi sveti veri stanovitnemu sinu s sekiro glavo preko! jej o, da se možgani po tlaku razškropijo. Pridni kraljevi sin Hermenegild ni hotel pokoren biti svojemu hudobnemu očetu Leovigildu, ker neskončno sveti Gospod Bog v pervi božji zapovedi prepoveda, namreč krivo vero. Sveto pismo pravi : w „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi." Djanje ap. 5, 29. Yse pa, kar ni zoper božjo ali cerkveno zapoved, morajo otroci radi, veseli in hitro storiti; na primer, ako oče ali mati rečejo: Martinek, pojdi živinco past 315 namreč po domačem, Lizika, ti bodeš pa dete lepo varovala. Oj kako lepo opominja sveti apostelj Pavelj otroke: „Otroci! bodite pokorni starišem v vseli rečeh, zakaj to je dopadljivo v Gospodu — pred Gospodom. 1 ' Kološ. 3, 20. Ludovika, kaj so otroci, naj bodejo si mali ali že odrasli, svojim starišem četertič dolžni? Ali morajo otroci vselej in v vseh rečeh starišem pokorni biti ? Kako pa, da nekteri stariši otrokom svojim zapovedajo, kar je zoper božje in cerkvene zapovedi? Na primer tebi rečejo mati ali oče, da moraš kvaterno sredo meso jesti ali pri mastnem biti, pa si zdrava; ali boš ubogala? Zakaj ne? Kako bodeš očetu ali materi odgovorila ? Šimek, ali veš povedati lep zgled, da otroci ne smejo ubogati stariše, ako jim zapovejo, kar je ali zoper božjo ali cerkveno zapoved? Kaj pravi sveto pismo? Kako pa morajo otroci ubogati stariše, ako zapovejo, kar ni niti zoper božjo niti zoper cerkveno zapoved? Kako opominja sveti apostelj Pavelj otroke? Otroci, sosebno ako so že odrasli in morebiti že sami gospo¬ darji in gospodinje, morajo svojim starišem 5. v dušnih in telesnih potrebah pomagati. Že večkrat ste slišali, da vsakteri človek ima dva poglavitna dela, namreč dušo in telo. Vsaki del ima svoje potrebe ali težave. Toraj se sleherni človek nahaja v dušnih in telesnih potrebah ali težavah. Dušne težave so na primer žalost zavoljo velikih skerbi, dvomi, to je, če človek ne ve, kaj mu je storiti, kaj počenjati v kaki za¬ motani stvari. So tedaj stariši, da jih je kaka nesreča zadela, morajo jih pridni otroci prijazno tolažiti, ter jim na serce govoriti, da se brez vednosti premilega Gospod Boga nič ne zgodi, da kar se nam nesreča dozdeva, je dostikrat nam v pravo srečo, da nadloge in britkosti so ravna in gotova pot v večno srečne in vesele nebesa, po kteri je tudi naš preljubeznjivi učenik Kristus Jezus v svoje veličanstvo hodil. Ne vejo stariši, kaj jim je početi v kaki zamotani stvari, naj jim, ako zamorejo, dobro svetujejo ali pa modre, odkrito- serčne in skušene moževe za dober svet prosijo. Sosebno pa naj goreče molijo otroci k neskončno dobrotljivemu Gospod Bogu, da stariše v žalosti krepča in jih z dobrim, modrim svetom navdiha. Tako pridni, dobroserčni otroci svojim starišem pomagajo v dušnih potrebah. Stariši se pa tudi mnogokrat nahajajo v telesnih potrebah. Do telesu se namreč postarajo, ter tako omagajo, da si ne morejo sami vsakdanjega živeža več prislužiti. In ker so svoje imetje veči del obračali v to, da so pošteno svoje otroke izgojili, ter jim po- mogli, da si lagleje svoj kruh služijo, morali bi stradati in celo od glada umreti, ako bi se jih nihče ne usmilil. Kedar so toraj starši v telesnih potrebah, morajo jih otroci rediti, svojim lastnim ustom pritergati, ter jim dati. Ako otroci na primer služijo, ter so hlapci in dekle, morajo si marsikaj odreči — sinovi naj ne kadijo duhana ali tobaka, hčere naj ne nosijo dragocenega obla- 21 * 316 čila —, da zamorejo pomagati svojim ostarelim in onemoglim starišem. V to jih priganja že hvaležnost, da povernejo vsaj nekoliko, kaj so jim Stariči dobrega storili. Sosebno pa so dolžni otroci, kterim so stariši gospodarstvo zapustili, ž njimi lepo in hvaležno ravnati, ter jim prevžitek, bodi si v denarjih ali v zernji, na tenko in vestno odrajtovati. Kako milo opominja Bog sveti Duh sam otroke, da naj svojim Staričem v dušnih in telesnih potrebah po¬ magajo, rekoč: „Sin, podpiraj starost svojega očeta — in svoje matere —, in ne žali ga v njegovem življenju; in ako mu pamet peča, mu zanašaj, in ne zaničuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo nikdar pozabljeno. 11 Sirahova knjiga 3, 14—15. Premili Sin božji Kristus Jezus bodi v prelepi izgled vsem otrokom, kako naj skerbijo za svoje stariše. Preblažena Marija devica, ker je zelo uboga bila, je z velikim-velikim trudom božjega deteta izrejala. Dobri Jezus se je pa svoji skerbni materi tudi zmirom hvaležnega kazal. Še na križu umirajoč se hvaležno spominja svoje preljub- ljene matere Marije, in ker jej nima kaj zapustiti, izroči jo svojemu zvestemu in ljubemu prijatlju, svetemu Janezu, v varstvo in v skerb, ter mu reče: „Glej, tvoja mati! In od tiste ure je sveti Janez mater božjo k sebi vzel. 11 Janez 19, 27. Prav ljubeznjivo je tudi nek priden hlapec za svojega očeta skerbel. Njegov gospodar ga vpraša: „Čemu ne kadiš duhana ali tobaka? 11 Blagi hlapec sperva molči; ali ko gospodar le vanj sili, odgovori mu: „Mislim, da je pač bolje, da denarje, ktere bi me stal tobak, svojemu ubogemu očetu dajem. 11 Cilika, kaj so otroci, sosebno ako so že odrasli in morebiti že sami gospodarji in gospodinje svojim Staričem petič dolžni? Kdaj so na primer stariši v dušnih potrebah ali težavah? Kako naj dobroserčni otroci svojim Staričem v dušnih potrebah ali te¬ žavah pomagajo ? Janez, kdaj so stariši na primer v telesnih po¬ trebah ali težavah? Kako naj otroci svojim Staričem v telesnih potrebah pomagajo? Zakaj jim naj pomagajo, ali kaj jih naj pri¬ ganja pomagati? Kteri otroci so sosebno dolžni svojim Staričem v telesnih potrebah pomagati? Kdo tolikanj milo opominja otroke, da naj pomagajo svojim Staričem v dušnih in telesnih potrebah ali težavah? Terezika, kdo je v prelepi izgled vsem otrokom, da naj za svoje Stariče skerbijo? Ali če veš, kaj sem vam o nekem blagem hlapcu pravil? Pridni otroci, naj bodejo si celo majhni ali že odrasli, so 6. in zadnjič dolžni za svoje Stariče moliti. Ker so stariši za premilim Gospod Bogom otrokom največi dobrotniki, gotovo vsi pridni otroci priserčno željujejo, da bi se ljubim Staričem pač zmirom-zmirom prav dobro godilo. Ali vse dobro izhaja le od neskončno dobrotljivega Gospod Boga. Toraj morajo otroci sleherni dan premilega Gospod Boga prositi, naj Staričem dobro, kar otrokom storijo, stoterno povrača, jih zdrave, zadovoljne in v Bogu vesele 317 ohranja, vsaktere njih opravke osrečuje, in jim v vseh okoljščinah življenja svoje pomoči podeljuje. Ako so pa oče ali mati ali oba že umerla, naj otroci tudi vsaki dan preljubega Gospod Boga goreče molijo in prosijo, da naj dušo umerlega očeta ali umerle matere ali duše umerlih starišev k sebi v prevesele nebesa vzeme, in da bi se tudi oni ž njimi kdaj v presrečnih nebesih vekomaj združili. Sveti apostelj Pavelj uči: „Prosim vas tedaj pred vsemi rečmi — sosebno —, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vse ljudi.“ I. Tim. 2, 1. S temi besedami sveti apo¬ stelj Pavelj verne opominja, da naj prosijo in molijo za vse ljudi; tem bolj morajo tedaj otroci moliti za svoje stariše, moliti sleherni dan, ker so jim stariši za premilim Gospod Bogom največi dobrot¬ niki, in zatoraj najpervi bližnji. Pridni, dobri, hvaležni otroci pa tudi res vsaki dan goreče prosijo in molijo za svoje ljube stariše. Ako otroci nič drugega dobrega ne morejo storiti svojim starišem, ker so še ali zelo mali ali pa zelo ubogi, morejo vendar le mo¬ liti za nje. Urh, kaj so otroci, naj bodejo si ali mali ali že odrasli, svojim starišem šestič in zadnjič dolžni? Zakaj so dolžni moliti? H komu morajo moliti in koga prositi za svoje stariše? Česa morajo pro¬ siti premilega Gospod Boga za svoje stariše, ako še živijo ? Alojzi ja, česa morajo prositi otroci predobrega Gospod Boga za svoje stariše, ako so že pomerli? Kako uči sveti apostelj Pavelj? Ako morajo po teh besedah sv. aposteljna Pavlja verni prositi in moliti za vse ljudi, za koga morajo tem bolj otroci prositi in moliti ? Čemu za stariše? Kaj dobrega zarnore sleherni otrok storiti svojim starišem, bodi si še tolikanj majhen ali ubog? Kaki ali kteri otroci pa tudi res prosijo in molijo sleherni dan za svoje ljube stariše? Blažek, ti bodeš zdaj povedal lepo počasi vse, kar so otroci svojim starišem dolžni ali kar je v četerti božji zapovedi zapovedanega? Zdaj pa vsi prav dobro pomislite, ako ste vselej spolnovali na tenko in iz ljubezni do Boga vse, kar ste po četerti božji zapovedi svojim.sta- rišem dolžni? (Tu se otrokom nekoliko odihljeja pripusti.) Opomniti vas moram, da, kar so pravi otroci svojim pravim starišem po če¬ terti božji zapovedi dolžni, so dolžni tudi rejenci svojim krušnim starišem, pasterki in pasterkinje svojim očmem in mačeham; ker so krušni stariši rejencem, očmi in mačehe pasterkom in paster- kiniarn mesto pravih starišev. Nežika, kaj si svojim krušnim starišem dolžna? Andrejček, kaj si dolžen svoji mačehi? In Tonika, kaj si dolžna svojemu očmu? Dobro veste, kaj ste dolžni svojim starišem, ali kaj zapove¬ duje četerta božja zapoved pravim otrokom do njih pravih starišev, rejencem do njih krušnih starišev, pasterkom in pasterkinjam do očmov in mačeh. Le radi in na tenko spolnujte vse dolžnosti, ktere četerta božja zapoved naroča, da vas bode vesel premili Gospod Bog in vas bodo radi imeli vaši skerbni stariši. Vedeti pa tudi 318 morate, kar četerta božja zapoved prepoveduje kar toraj ne smete storiti. To naj bere Štefan. Kaj je v čete rti zapovedi prepovedanega? V če- terti zapovedi je prepovedano , svojim starišem nepokornim biti, jih sovražiti, zaničevati, zasramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti ali jim škodovati. Četerta božja zapoved prepoveduje pravim otrokom svojim pravim starišem, pa tudi rejencem svojim krušnim starišem in pasterkom in pasterkinjam svojim očmom in mačeham 1. nepokornim biti. Otroci so pa nepokorni, ako,karjim pravi stariši, ali krušni stariši ali očem ali mačeha zapovejo, ali celo ne storijo ali pa neradi in godernjaje zveršijo, rekoč: „Nočem storiti, 11 ali pa „bom že storil, kedar bodem hotel 11 , ali pa, „Dajte mi kaj, pa bodem storil/ 1 ali pa „Kaj mi bote dali, če bodem storil, kar ste mi rekli. 11 Kteri otroci tako ravnajo, se močno-močno pre¬ grešijo zoper preljubega Gospod Boga, ki jim zapoveduje v vseh pra¬ vičnih rečeh starišem pokornim biti, pregrešijo se pa tudi zoper svoje stariše, ker so po svoji nepokorščini krivi, da se —- stariši — vžalijo in jezijo. Ali nepokorni otroci vendar le samim sebi največ škodujejo, ker neskončno pravični Gospod Bog nepokorne otroke v sedanjem in prihodnjem življenju hudo-hudo tepe. V sva¬ rilni zgled bodi vsem nepokornim otrokom Absolona, malopridni sin judejskega kralja Davida. Ničvredni Absolom ni bil svojemu očetu kralju Davidu samo nepokoren, ampak se je še celo njemu zoperstavil. Jame se ljudstvu prilizovati in ga zoper svojega last¬ nega očeta podpihovati. Slehernega, ki je imel kako imenitno pravdo pred kraljevo sodbo, je sladko ogovoril in poljubil, ter mu hi¬ navski rekel: Tvoja pritožba je pravična; ali nihče ni od kralja postavljen, da bi te poslušal. Ko bi jes kralj bil, vsako pravdo bi po pravici sodil. Po takem hinavskem ravnanju si je veliko-veliko Izraeljcev pridobil. V Hebronu se brezbožni sin Absolom zoper svojega očeta Davida z mnogoštevilno vojsko vzdigne ter gre nad njega v Jeruzalem. Ubogi oče kralj David mora pred svojim lastnim ničvrednim sinom Absalomom iz mesta jeruzalemskega bežati. Ne¬ hvaležni sin mahne s svojo vojsko za očetom. Ali precej je pra¬ vica božja dosegla ničvrednega sina. Veliko ljudstva je kralju Da¬ vidu zvestega ostalo. V Efrajmovem gozdu se Absolomova in Da¬ vidova vojski zgrabite. Absolomova vojska je bila od Davidove premagana. Dvajset tisoč jih je bilo pobitih. Pa še veliko več jih je v gozdu zašlo, ter so se v močvirje pogreznili, v jame popadali, ali pa so jih zveri raztergale in požerle. Absolom pa je bežal. Ali ko je mezeg — žival oslu in konju podobna —, kfce*ega je jezdaril, prišel pod košat in velik hrast, je njegova glava obtičala na hrastu med. dve veji, okoli kterih so se njegovi — dolgi •— lasje tako ovili, da se ni mogel rešiti. Visel je med nebom in zemljo, mezeg pa je spod njega zdirjal. Joab, kralju Davidu zvesti vojskovodja 319 pride in tri sulice ničvrednemu sinu Absolomu v serce zasadi. In ko je še na hrastu viseč trepetal, priteče deset mladenčev, Joabovih oprodov — oroženih spremljevavcev —, in so po njem mahnili, ter so ga ubili. Potlej so vzeli Absaloma, ter ga vergli v gozdu v prav veliko jamo, in so nanj silno velik kup kamenja nanosili v zasramovanje, naj bi se otrokom nepokorščina do starišev gnjusila, in da bi se otroci učili, kako‘ostro neskončno pravični Gospod Bog nepokorne otroke že v sedanjem življenju tepe. II. knjiga kraljev 15, 18. Genovefa, kaj je v četerti božji zapovedi prepovedanega? Kaj toraj četerta božja zapoved pervič prepoveda? Ali samo pravim otrokom prepoveda nepokornim biti svojim pravim starišem? Kdaj ali kako so pravi otroci svojim pravim starišem, rejenci svojim krušnim starišem, pasterki in pasterkinje očmom in mačeham ne¬ pokorni? Zoper koga se nepokorni otroci pregrešijo? Janez, komu nepokorni otroci največ škodujejo? Kteri ničvrečni sin bodi vsem nepokornim otrokom svarilen izgled ? Kaj veš povedati o ničpridnem sinu Absolomu? četerta božja zapoved prepoveduje pravim otrokom prave, rejencem krušne stariše, pasterkom in pasterkinjam očme in mačehe 2. sovražiti. Ljubiti se veli, nad kom veselje ali dopada- nje imeti, ter mu vse dobro v sercu želeti. Sovražiti se pa pravi, nad kom nobenega veselja, nobenega dopadanja ne imeti, ter mu le hudo željeti. Menim, da vam je jasno, kdaj ali kako pravi otroci svoje prave, rejenci svoje krušne stariše, pasterki in pasterkinje očme in mačehe sovražijo. Kedar namreč nad njimi nimajo no¬ benega veselja in dopadanja, ter jim v sercu hudo želijo, na primer da bi oboleli, da bi se jim kaka škoda prigodila, ali da bi celo umerli, kar želijo sosebno že odrasli otroci, ki so že gospodarji in gospodinje, da bi ubogim starišem ne bilo več treba prev Žitka da¬ jati. Stariši so ljubili otroke, ter goreče prosili neskončno dobrot¬ ljivega Gospod Boga, da bi se jim zmirom le prav dobro godilo; ali tedaj ni zelo sirov in neotesan otrok, ki starišem hudo željuje? Poslušajte, kaj Gospod Bog sam o tolikanj hudobnih otrocih pravi! S smertjo jim žuga, ter pravi: „Kdor kolne svojega očeta ali svojo mater — kdor hudo željuje svojemu očetu ali svoji materi —, naj umerje.“ II. Mojz. knj. 21, 17. Johana, kaj prepoveduje četerta božja zapoved otrokom drugič? Kdaj ali kako sovražijo otroci svoje stariše, rednike, očme in ma¬ čehe? Ali niso zelo sirovi in neotesani otroci, ki starišem hudo želijo? Kako takim sirovim otrokom Gospod Bog sam žuga? Četerta božja zapoved pravim otrokom prave, rejencem krušna stariše, pasterkom in pasterkinjam očme in mačehe prepoveduje 3. zaničevati. Otroci zaničujejo stariše, rednike — krušne stariše —, očme in mačehe, ako gerdo in nespodobno o njih mi- 320 sli j o , jih gerdo pogledujejo, jim vsako besedo presekajo, rekoč: ,,Kaj pa vi veste", ali pa „Tiho bodite, saj itak nič ne veste," in se jih sramujejo, ter nočejo ž njimi govoriti, ako so revni in ubogi. Edmund, kaj četerta zapoved božja pravim otrokom, rejencem, pasterkom in pasterkinjam tretjič prepoveduje? Kdaj ali kako za¬ ničujejo otroci svoje stariše, rednike in očme in mačehe? Četerta božja zapoved prepoveduje pravim otrokom prave, re¬ jencem krušne stariše, pasterkom in pasterkinjam očme in mačehe 4. zasramovati. Otroci zasramujejo stariše, rednike, očme in mačehe, kedar o njih pregreških govorijo in sicer zato, da bi jih sosedi zasmehovali in zaničljivo o njih govorili. Tako na primer hudobni otroci okoli pravijo: „Sinoč so oče vinjeni —pijani — — domu prišli, so vse lonce pobili, se z materjo tepli itd.“ Otroci ne smejo nikdar nikoli slabosti in pregreške starišev, rednikov, očmov in mačeh raznašati. Dasitudi kaj nad njimi zapazijo, kar ni prav, morajo molčati, jih zagovarjati, in moliti za nje, da bi se poboljšali. Valburga, kaj četerta božja zapoved pravim otrokom, rejencem, pasterkom in pasterkinjam četertič prepoveduje ? Kdaj ali kako pravi otroci svoje prave, rejenci svoje krušne stariše, pasterki in pasterkinje očme in mačehe zasramujejo? Ali smejo otroci razna¬ šati, kar nespodobnega in pregrešnega zapazijo. Gospod Bog ostro preti otrokom, ki svoje stariše, rednike, očme in mačehe zaničujejo in zasramujejo, rekoč: „Oko, ktero svojega očeta zasramuje, in porod svoje matere zaničuje, naj krokarji pri potokih izkljujejo in mladi orli požrejo." Knjiga preg. 30, 17. Viljem, kako preti Go¬ spod Bog otrokom, ki stariše, rednike, očme in mačehe zaničujejo in zasramujejo ? Četerta božja zapoved otrokom prave stariše, rejencem rednike, pasterkom in pasterkinjam očme in mačehe prepoveduje 5. zmerjati. Zmerjajo pa otroci svoje prave stariše, rednike, očme in mačehe, ako si o njih kaj hudobnega izmislijo in potem okoli raznašajo, da bi jih ob dobro ime, poštenje pripravili in v sramoto potisnili. Zmerjali bi na primer otroci svoje prave stariše, rednike, očme in mačehe, ako bi si domislili, da so našli mnogo denarjev, pa niso popraševali, kdo jih je zgubil, ali da po noči krast hodijo, ali da sami vino in žganje delajo, in kot pravo vino in žganje prodajajo. Gospod Bog otroke, ki starše, rednike, očme in mačehe zmerjajo, tako-le svari: „Nikar se ne veseli zasramo¬ vanja svojega očeta; ker tebi ni v čast njegovo osramotenje." Sir. knj. 3, 12. Francka, kaj četerta božja zapoved otrokom petič prepoveduje? Kdaj ali kako zmerjajo otroci svoje stariše, rednike, očme in ma¬ čehe? Kako Gospod Bog take malopridne otroke svari? četerta božja zapoved otrokom stariše, rejencem rednike, pa¬ sterkom in pasterkinjam očme in mačehe prepoveduje. 321 6. preklinjati. Kaj se veli, stariše, rednike, očme in ma¬ čehe preklinjati ? To se veli, jim gerde ter nespodobne priimke dajati in jih tikati, na primer: „Ti stari ded, capin, pijanec, ti stara baba, stara kljuka itd.“ Stariše preklinjati je zelo velik greh. V stari zavezi so bili taki brezbožni otroci kamnjani. Neskončno pra¬ vični Gospod Bog sam je zapovedal: „Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj smerti umerje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri bodi nad njim — to je, on je sam svoje smerti kriv — III. Moj z. 20, 9. Ludovik, kaj četerta božja zapoved otrokom šestič prepoveduje? Kaj se veli stariše, rednike, očme in mačehe preklinjati ? Kako so bili taki hudobni otroci v stari zavezi kaznovani? Kaj je bil ne¬ skončno pravični Gospod Bog sam zapovedal? Četerta božja zapoved otrokom prave stariše, rednike, očme in mačehe prepoveduje 7. v potrebah zapustiti. Nehvaležni so res otroci, ki se še ne zmenijo za svoje stariše, rednike , očme in mačehe, kedar obolijo ali se postarajo, ter si ne morejo več prisluževati živeža. Taki otroci imajo kamneno serce. Lehko bi morebiti obolelim, oslabelim in ostarelim starišem pomagali, ter jim živeža, obleke ali ostalih jim potrebnih reči dali, pa so neobčutni za njih rev¬ ščino. So stariši na smert bolni, je otrok sveta dolžnost , skerbeti, da prejmejo zakramente umirajočih. So stariši žalostni, bi jih imeli otroci lepo tolažiti in za nje moliti. Ali terdoserčnim otrokom ni nič mar za uboge stariše. Zapustijo jih v telesnih in dušnih po¬ trebah. Take otroke neskončno pravični Gospod Bog ostro tepe. čem bolj svoje stariše, rednike, očme in mačehe zanemarjajo, tem hujše se jim bode godilo. Mesto jim v sili pomagati, raje denar zapravljajo s pijančevanjem, ali pa ga za tobak potrošijo. Zabredli bodejo taki nehvaležni otroci po božjem pripuščenju v bolezen ali v kako drugo nadlogo, ali zapuščeni bodejo od vseh, zakaj pre¬ ljubi Jezus sam pravi: „S kakoršno mero namreč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo“. Lukež 6, 38. Barbika, kaj četerta božja zapoved otrokom sedmič prepo¬ veduje? Se li nahajajo otroci, ki se še ne zmenijo za stariše, rednike, očme in mačehe, kedar obolijo , se postarajo, in si ne morejo več prisluževati živeža? Zakaj raji denar potrošijo? Kaka je otrok sveta dolžnost, kedar stariši, redniki, očmi in mačehe na smert obolijo? In kaka, kedar so žalostni? Kako se bode godilo otrokom, ki v telesnih in dušnih potrebah stariše, rednike, očme in mačehe zanemarjajo? Poslednjič četerta božja zapoved otrokom prepoveduje? 8. starišem, rednikom, očmom in mačeham ško¬ dovati. Nobenemu človeku ne smemo škodovati ali škode storiti, veliko menj pa starišem, rednikom, očmom in mačeham, ker so za premilim Gospod Bogom naši najpervi in največi dobrotniki. Ali 322 vendar le je mnogo — namreč hudovoljnih — otrok, ki svojim starišem, rednikom, očmom in mačeham škodujejo, bodi si, da njih pregreške ali domišljeno hudo okoli pripovedujejo, ter jih tako ob dobro ime in poštenje pripravljajo; bodi si, da jim s svojim ger- dim in razuzdanim vedenjem žalost in jezo delajo, ter jih tako ob ljubo zdravje pripravijo ali celo rano v smertni grob potisnejo; bodi si, da jim kradejo denarjev, žita in ostalih reči, da zamorejo pijančevati in razpuščeno živeti; bodi si, da ubogo živino neusmi¬ ljeno pretepajo in jej prav ne strežejo; bodi si, da stariše, rednike, očme in mačehe suvajo, sem ter tj e vlačijo ali celo tepejo. Gospod Bog sam pravi: „Kdor udari svojega očeta ali svojo mater, naj umerje.“ II. Mojz. 21, 15. Nekteri otroci mislijo, da ni greh, če kradejo svojim starišem, rednikom, očmom in mačeham. Poslušajte, kar Bog sveti Duh sam govori: „Kdor svojemu očetu ali materi kaj zmekne — ukrade —, in pravi, da to ni greh, je ubijavcev tovarš.“ Knjiga Preg. 28, 24. Franček, kaj četerta božja zapoved otrokom osmič in posled¬ njič prepoveduje? Kako škodujejo ali škodo delajo otroci starišem, rednikom, očmom in mačeham? Kako Gospod Bog žuga otrokom, ki stariše, rednike, očme in mačehe suvajo, sem ter tje vlačijo in tepejo? Notburga, ali je res, kar nekteri otroci menijo, da namreč ni greh, starišem kaj ukrasti? Kaj pravi Bog sveti Duh sam? Da bi otroci četerto božjo zapoved radi in na tenko spolno- vali, obeta jim premili Gospod Bog nekaj sosebno dobrega. Beri dalje Gabrijel. Kaj je obljubljeno otrokom, kteri to zapoved — četerto božjo — spolnujejo? Otrokom, ki to zapoved spolnujejo, je dolgo življenje in sreča obljubljena. Dve reči obeta neskončno resnični zvesti Gospod Bog otrokom, ki radi iz ljubezni do Boga in na tenko spolnujejo četerto božjo zapoved, ter radi in na tenko storijo, kar zapoveda četerta božja zapoved. 1. obeta premili Gospod Bog v svoji četerti zapovedi dolgo življenje pridnim otrokom. Otrok namreč, ki ljubi, spoštuje svoje stariše, rednike, očmain mačeho in jim lepo streže, imel bode že tukaj dolgo življenje v plačilo. Priden otrok bo dolgo živel; ali ne samo dolgo bode živel, ampak tudi dobro se mu bode v dolgem življenju godilo; zakaj predobri Gospod Bog obeta otrokom, ki radi in na tenko četerto božjo zapoved spolnujejo, 2. tudi srečo. Priden, dober otrok bode toraj po božji obljubi dolgo živel in pre- dobrotljivi Gospod Bog ga bode varoval in obilo blagoslovljal. Sveto pismo stare zaveze nam pripoveduje, da je bogoljubni sin Izak svojega očeta Abrahama rad — I. Mojz. 22,— ubogal in spoštoval. V plačilo dal mu je neskončno resnični in zvesti Gospod Bog dolgo življenje, živel je 180 let — I. Mojz. 35, 28. —; dal mu je pa tudi srečo, ter ga v tuji deželi Gerari varoval in obilo blagoslovil- Sveto pismo pravi: „Sejal je Izak v tej deželi — v Gerari —, in 323 je stoterno pridelal, ker ga je bil Gospod blagoslovil. In obogatel je mož, in čedalje močneji prihajal in rastel, tako da je bil silno mogočem. Imel je tudi v premoženju ovee in goved, in prav ve¬ liko družine". I. Mojz. 26, 12—15. Justina, kaj obeta premili Gospod Bog sosebno dobrega, da bi otroci radi in vestno spolnovali četerto božjo zapoved? Kaj pa zapoveda četerta božja zapoved? Koliko reči obeta neskončno res¬ nični in zvesti Gospod Bog otrokom, ki radi in na tenko storijo, kar zapoveda četerta božja zapoved ? Kaj je dolgo življenje ? In sreča? Kteremu pridnemu sinu v stari zavezi je dal preljubi Go¬ spod Bog dolgo življenje in srečo, ker je svojega očeta rad ubogal in spoštoval. Da bi pa otroci tudi opuščali ter ne storili, kar četerta božja zapoved prepoveduje, jim neskončno pravični Gospod Bog ostro žuga. O tem naj bere Vincencij. Česa se je bati otrokom, kteri te zapovedi — če ter te božje — ne spolnujejo? Otrokom, kteri te zapovedi ne spolnujejo, bati se je prav hudih časnih in večnih kazni. Dvojnih kazen se je bati otrokom, ki ne opuščajo, marveč storijo, kar Go¬ spod Bog po svoji četerti zapovedi prepoveduje, namreč časnih in večnih kazni. Časne kazni so, ktere ničvredne otroke v sedanjem življenju zadevajo, na primer, da ne živijo dolgo, da se jim hudo godi in ako se ne spokorijo, da nesrečno umerjejo; da jih toraj v prihodnjem življenju zadenejo 2. večne kazni v peklu, ktere nikdar nikoli ne odjenjajo. Časna in večna kazen je zadela ničpridnega sina Absoloma, ki je bil svojemu očetu kralju Davidu nepokoren. Bog sveti Duh pravi: „Preklet — nesrečen v tem in unem živ¬ ljenju— bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere; in vse ljudstvo naj reče: Amen -— tako bodi —.“ V. Mojz. 27, 16. Karolina, kaj žuga neskončno pravični Gospod Bog otrokom, hi ne opuščajo, marveč storijo, kar po svoji četerti zapovedi pre- poveda? Kaj so na primer časne kazni? Kaj večne? Kterega nič¬ vrednega sina v stari zavezi je neskončno pravični Gospod Bog tepel s časnimi in večnimi kaznimi? Kako se je vedel hudobni sin Absoloni zoper svojega očeta kralja Davida? Kaj žuga Bog sveti Buh sam otrokom, ki ne spoštujejo svojega očeta in svoje matere? V naslednji svetopisemski dogodbi bodete do jasnega spoznali, da neskončno pravični Gospod Bog pridne ter dobre otroke res po¬ plača , malopridne ter nepokorne pa res ostro tepe. Očak Noe je imel tri sine, kterim je bilo ime Sem, Kam in Jafet. Po ve¬ soljnem potopu je pobožni očak Noe, ki je bil kmet, začel zemljo obdelovati, in je vinograd zasadil. In ko je vino pil, se je vpijanil — ker še ni poznal upijanljive lastnosti vina—, in je ležal razodet v svojem šotoru. Ko je sin Kam, ki je hudoben bil, to videl, da je namreč sramota njegovega očeta odgernjena, je to svojima bra¬ toma zunaj povedal — je toraj svojega očeta zasramoval —. Sem 324 pa in Jafet, ki sta bila pridna, sta vzela plajšč na svoje rame, ter sta šla ritensko, in sta odela sramoto svojega očeta, in njun obraz je bil proč obernjen, in nista videla očetove sramote. Kedar se je pa bil Noe iz pijanosti prebudil, in ko je zvedel, kaj mu je storil njegov mlajši sin, je rekel — po božjem navdihovanju-—: Preklet — nesrečen bodi Kanaan —■ kaznovan boš še v svojem sinu Ka- naanu —, suženj bodi sužnjih svojih bratov. Potem je blagoslovil pridna sinova Šema in Jafeta rekoč: Hvaljen bodi Gospod, Semov Bog; Kanaan bodi njegov suženj. Kazširi naj Bog Jafeta, on naj prebiva v Semovih šotorih, in Kanaan bodi njegov suženj. I. Mojz. 9, 18—28. Noetov blagoslov in pekletje sta se spolnila. Pridni sin Sem je očak izvoljenega ljudstva božjega, ktero samo je zmed vseh ljudstev starega zakona edino pravega Boga za najvišega Gospoda, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, spoznalo in ga vredno častilo. Jafet je bil blagoslovljen z najštevilnejšim zarodom. Nje¬ govi mlajši so se združili s Semovimi mlajši, ter so se tako ude¬ ležili vseh blagost, ktere je skazoval neskončno dobrotljivi Gospod Bog svojemu ljudstvu, sosebno , da je od njega izhajal obljubljeni Mesija. Malopridni sin Kam in njegovi mlajši, imenovani Kanaanejci po njegovem sinu Kanaanu, morali so služiti Semovim in Jafetovim mlajšim; ker so Izraeljci — Semovi in Jafetovi mlajši — Kanaanejce podvergli. Azijani izvirajo sploh od Šema, Evropejci od Jafeta, za¬ goreli Afrikanci pa od Kama. Še dan danešnji morajo Kamovi mlajši služiti kristjanskim ljudstvom, ki so iz rodu Semovega in Ja- fetovega. Glejte, tako neskončno pravični Gospod Bog pridne otroke plačuje, hudobne pa strahuje. Kdor s svojimi stariši lepo ravna, Časno in večno srečo ima. Kdor stariše gerdo ima, Si sam svojo srečo proda. Janez, moreš li povedati iz svetega pisma zgled, da neskončno pravični Gospod Bog pridne otroke plačuje, hudobne pa strahuje? Kako je tedaj preljubi Gospod pridna sinova Šema in Jafeta po¬ plačal ? Kako srečo ima otrok, bodi si mal ali odrasel, ki lepo ravna s svojimi stariši? Kdor s svojimi stariši lepo ravna, Časno in večno srečo ima. Otilija, kako je neskončno pravični Gospod Bog kaznil hu¬ dobnega sina Kama in njegove mlajše? Čegar nasledniki so Ka¬ naanejci? Od koga izvirajo zagoreli Afrikanci? In komu morajo služiti še dan danešnji? Kaj si toraj proda otrok, ki svoje stariše gerdo ima? Kdor stariše gerdo ima, Si sam svojo srečo proda. 325 Dolžnosti podložnikov do duhovske in deželske — svetovne — gosposke, učencev do učiteljev, mlaj¬ ših do starih in do ostalih častivrednih ljudi. Skerbni stariši pač veliko-veliko dobrega svojim otrokom sto¬ rijo; so res za premilim Gospod Bogom pervi in največi dobrot¬ niki otrokom. Pa tudi predpostavljeni ali predstojniki svojim pod¬ ložnikom , učitelji učencem, gospodarji in gospodinje hlapcem in deklam, in stari ljudje mlajšim mnogo dobrega skažujejo. Zatega¬ delj četerta božja zapoved ne veže samo otrok, ampak tudi ostale podložnike. O tem naj bere Urh. Ali četerta zapoved samo otroke in stariše za¬ deva? Ceterta zapoved ne zadeva samo otrok in pa starišev, temuč tudi vse podložne in vse njihove duhovske in deželske gosposke ali oblasti, kakor tudi učitelje in vse tiste ljudi, ki so zavoljo svoje starosti in veljave časti vredni. Gosposka ali oblast — predpostavljeni, predstojniki — je dvojna: duhovska in deželska. Kaj je gosposka ali oblast? Gosposka ali oblast so pred¬ postavljeni ali predstojniki, ki imajo pravico naravnovati, kar po¬ spešuje blagor onih, ki so zavezani, jih ubogati, ki so toraj njih podložniki. Predpostavljeni ali predstojniki, ki imajo pravico na¬ ravnovati , kar pospešuje dušni ali duhovni — ker je duša duh — blagor podložnikov, so po tem takem duhovna — duhovska — gosposka ali oblast. Duhovska ali duhovna gosposka ali oblast so: 1. rimski papež, sedajni Leon XIII. Rimskemu papežu je skerb za dušni ali duhovni blagor vseh ljudstev — tudi neznabogov ali ajdov^— po vsem svetu. 2. Š k o f j e. ali po naše nadzorniki — duhovni —. Slehernemu škofu je skerb za duhovni blagor podložnikov velikega okraja, kte- rega imenujemo „škofija“. Naš sedanji škof so prevzvišeni gospod Jakob Maksimilijan Stepišnek. Okraj, v kterem jim je skerb za duhovni blagor podložnikov, se imenuje lavantinska ško¬ fija. In ker imajo sleherni lavantinski škof ob enem tudi naslov in čast kneza, so naš največe časti vredni škof Jakob Maksimilijan knez in škof. Prebivajo pa naš svitli knez in škof v Mariboru. 3. Župniki ali fajmoštri, kterim je skerb za dušni blagor malega kraja, ki se veli župnija, duhovnija, fara. Duhovska gosposka ali oblast — rimski papež, škofje, župniki — skerbijo za dušni blagor, to je, za večno srečno življenje v prelepih nebesih svojih podložnikov s tem, da jih podučujejo v cerkvi v pridigah in kristjanskih naukih in v šoli, jim deljujejo svete zakramente, oprav¬ ljajo božjo službo in ostale pobožnosti, jim dajejo zapovedi in na- rfi jajo dobrodelne zavode, v kterih seskerbi sosebno za dušni blagor ljudi, na primer hiše, v kterih se izrejajo zapuščeni, sirotni otroci. Vse to opravljati in naravnovati ima duhovska gosposka ali oblast 326 pravico od samega preljubega Gospod Boga. Sveti apostelj Pavelj pravi: „Iu ene je Bog v cerkvi postavil, pervič aposteljne, drugič preroke, tretjič učenike, po tem darove vladati. I. Kor. 12, 28. Micka, ali četerta božja zapoved samo otroke in stariše za¬ deva? Zakaj tudi zadeva ali veže ne samo otrok, ampak tudi vse ostale podložnike? Kolikera je gosposka ali oblast? Simon, kaj je gosposka ali oblast sploh ? Kaj je potem takem duhovska gosposka ali oblast? Kteri so perva duhovska gosposka ali oblast? Kako se imenujejo sedajni rimski papež? Ali je svetemu Očetu, papežu Leonu XIII. skerb za dušni blagor mnogo ljudi ? Bes, skerbeti morajo za dušni blagor vseh ljudi vsega sveta. Zato jim pravimo „papež“, to je oče vseh ljudi. Ana, kteri so druga duhovska go¬ sposka ali oblast? Kaj pomenja beseda škof? Kaj je škofija? Kako se naša škofija imenuje? Kako je našemu svitlemu knezu in škofu ime? Kako da so knez in škof? V kterem mestu prebivajo naš svitli knez in škof? Lekš, kteri so tretja duhovska gosposka ali ali oblast? Kaj je župnija, duhovnija ali fara? Kako skerbi du¬ hovska oblast, to je rimski papež, škofje in župniki za dušni blagor svojih podložnikov? Od koga ima pravico, vse to naravnovati? — Kaj pa je deželska gosposka ali oblast? Deželska go¬ sposka ali oblast so predpostavljeni ali predstojniki, ki skerbijo za časni, telesni blagor podložnikov. Deželska gosposka ali oblast so pervič deržavni — deržava je mnogo dežel — vladar. Pri nas se imenuje deržavni vladar cesar, drugod kralj, vojvoda, knez. Našemu cesarju je ime Franc Jožef I. Njih pomočniki v vla¬ danji so ministri, ki jim svetujejo. Ker svitli cesar z ministri vred ne morejo povsod biti, dajo učenim, modrim in poštenim gospodom pravico, da mesto njih vladajo; zato se druga deželska gosposka ali oblast d ež elni vladarji ali cesarski namest¬ niki, to je predstojniki cele dežele. Predstojnik naše dežele ali cesarski namestnik štajerski je v nemškem Gradcu. Tretja deželska oblast ali gosposka so okrajni glavarji, ki vladajo podlož¬ nike kakega okraja. Naš okrajni glavar jev Slovenskem gradcu. Četerta deželska gosposka ali oblast so okrajni sodniki, ki hudodelce okraja strahujejo. Pri nas je okrajna sodnija v Mahrenbergu. Peta deželska gosposka ali oblast so še župani ali kakor se po novi šegi imenujejo občinski predstojniki. Župane ali občinske predstojnike si ljudje sami volijo; okrajni glavar pa jih poterdi. Župani ali občinski predstojniki na povelje okrajnega glavarja in sodnika nektere malovažne opravke overšujejo. Njih dolžnost je tudi, v svojem kraju za rednost, mir in lepo obnašanje skerbeti. Deželska gosposka ali oblast skerbi za časni, telesni blagor ali srečo s tim, da one, ki na primer kradejo, mejnike prestavljajo, drevesa na tujem sekajo, najdeno blago lastniku ne povernejo, raz- sajevalce in ostale hudodelce ostro strahuje; da zdravnike postavlja, ter tako branjuje, da se nalezljive in kužne bolezni na primer 327 Černe, nevarne osepnice ne širijo. Deželska gosposka skerbi, da se kmetovalstvo, umetalnosti in obertnije zboljševajo. Sosebno svitli cesar skerbijo, da sovražniki v naše kraje, kakor nekdaj divji Turki, ne prilomastijo. V to je treba veliko vojščakov. Zato se vsako leto v vojaštvo krepki mladenči odbirajo. Pravico naravnovati, karkoli pospešuje časno, telesno srečo podložnikov, je deželska gosposka ali oblast prejela od premodrega Gospod Boga, ker preljubi Go¬ spod Bog že sam v svetem pismu stare zaveze pravi: „Po meni kralji kraljujejo, in zapovedniki določujejo, kar je pravično 11 '. Preg. 8,15. Apolonija, kaj je deželska gosposka ali oblast ? Kteri so toraj deželska gosposka ali oblast pervič? Kaj imenujemo deržavo? Kako je našemu deržavnemu vladarju ali cesarju ime? Blažek, kteri so deželska gosposka ali oblast drugič? Kaj so deželni vladarji ali cesarski namestniki? V kterem mestu biva vladar ali cesarski na¬ mestnik naše dežele? Agata, kteri so deželska gosposka ali oblast tretjič? Kaj so okrajni glavarji? Kje biva glavar našega okraja? Andrejček, kteri so deželska gosposka ali oblast četertič? Kaj so okrajni sodniki? Kje je sodnija našega okraja? Doroteja, kteri so deželska gosposka ali oblast petič? Kdo voli župane ali občinske predstojnike? Kako dolžnost imajo župani ali občinski predstojniki ? Janez, kako skerbi deželska gosposka ali oblast za časno, telesno srečo podložnikov ? Od koga ima deželska gosposka ali oblast pra¬ vico naravnovati, karkoli pospešuje časni, telesni blagor podložnikov? Ker vemo, kaj je duhovska in deželska gosposka ali oblast, nam je treba znati tudi dolžnosti do nje. Kaj smo toraj dolžni dubovski in deželski gosposki ali oblasti? 1. Duhovsko in deželsko gosposko ali oblast moramo spo¬ štovati, to je, o njej lepo misliti in spodobno govoriti, pred njo spoštovalno odkriti se in prijazno jo pozdravljati, in dubovski go¬ sposki tudi roko poljubovati. Dubovska in deželska gosposka ali oblast imate od premilega Gospod Boga pravico naravnovati, kar¬ koli pospešuje dušni in telesni blagor podložnikov; ravno zato jo moramo spoštovati ali v časti imeti. Naroča nam to sveto pismo nove zaveze. O dubovski gosposki ali oblasti nam veleva: „Mešniki, kteri so dobri predpostavljeni, naj se dvojne časti vredni štejejo, posebno, kteri se trudijo v besedi in podučevanji. 11 I. do Tim. 5, 17.; — in o deželski: „Kralja častite 11 I. Petra 2, 17. Katra, kaj smo dubovski in deželski gosposki ali oblasti dolžni pervič ? Kaj se pravi, duhovsko in deželsko gosposko ali oblast moramo spoštovati ali v časti imeti? Zakaj moramo duhovsko in deželsko gosposko ali oblast spoštovati ali v časti imeti? Kdo nam naroča spoštovati ali v časti imeti duhovsko in deželsko gosposko ali oblast? Kaj veli sveto pismo o duhovski gosposki ali oblasti? In kaj o deželski? 2. Duhovsko in deželsko gosposko ali oblast moramo ubo¬ gati ter radi in vestno storiti, kar nam zapoveda; 328 ker le to naravnuje, kar nam je v dušni in telesni blagor. Sveto pismo nam naravnost veleva, dnliovski gosposki ali oblasti pokornim biti. „Bodite tedaj podložni vsaki človeški stvari — vsaki človeški oblasti, ktera je od Boga postavljena — zavoljo Boga, bodi si kralju kakor najvišemu, ali vojvodom, kakor od njega — o'd Boga — poslanim v maščevanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvaljenje". I. Petra 2, 13 in 14. Sosebno pa se morajo voljno in natenko odrajtovati raznoverstni davki, ktere deželska gosposka ali oblast imenovana davkarija tirja; ker se z davki plačujejo vojščaki, de¬ želska gosposka, in napravljajo dobrodejne naredbe, više šole, si- rotišča ali hiše, v kterili se izgojevajo ubogi zapuščeni otroci. De¬ želski gosposki ali oblasti davke vestno odrajtovati nam tudi sveto pismo veleva. „Dajte vsakemu, kar ste dolžni: davek, komur (gre) davek, dac, komur dac.“ Rim. 13, 7. Celo ljubi Jezus je bil ma- likovavski deželski gosposki ali oblasti ter Ponciju Pilatu, namest¬ niku rimskega cesarja Tiberija, pokoren — Janez 19, 11 —, in je tudi davek plačal — Matevž 17, 26. —. Kakor pa otroci nikakor ne smejo ubogati stariše, ako jim zapovejo, kar je zoper božjo ali cerkveno zapoved, enako tudi podložniki nikakor ne smejo ubogati niti duhovske niti deželske gosposke ali oblasti, ako bi jim ukazala storiti, kar je zoper božjo ali cerkveno zapoved; ker „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi.“ Djanje ap. 5, 29: Micka, kaj smo duhovski in deželski gosposki ali oblasti dolžni drugič ? Zakaj moramo radi in vestno storiti, kar nam zapoveda duhovska in deželska gosposka ali oblast ? Nam li tudi sveto pismo veleva ubogati duhovsko in deželsko gosposko ali oblast ? Gregorij, kaj morajo podložniki sosebno vestno odrajtovati deželski gosposki ali oblasti, imenovani davkarija? Čemu morajo podložniki davke odrajtovati? Ali tudi sveto pismo uči davke odrajtovati? Kdo nam je prelep izgled, da moramo tudi deželski gosposki ali oblasti po¬ korni biti in davke vestno odrajtovati? Jožek, ali morajo podlož¬ niki duhovski in deželski gosposki ali oblasti vselej povsod pokorni biti? Na primer, jes bi ti petek ali o drugih zapovedanih postnih dneh meso jesti rekel, bi li ubogal? Zakaj ne? Deželska gosposka ali oblast, na primer cesar, deželni glavar ali cesarski namestnik, okrajni glavar, ali kteri drug svetovni gospod bi podložnikom ukazal, da ne smejo neskončno svetega trojedinega Gospod Boga moliti, marveč da morajo iz lesa, kamna, srebra, zlata, narejene podobe po božje častiti —malikovati —, bi li smeli ubogati? Zakaj ne? Ktera božja zapoved prepoveda malikovati? Koga je treba bolj slušati ali ubogati, kakor ljudi, naj bodejo si tudi najviši predpo¬ stavljeni? 3. Za duhovsko in deželsko gosposko ali oblast moramo m o- liti, naj bi jo neskončno modri Gospod Bog z lučjo svoje mo¬ drosti razsvetljeval, da bi naravnovala samo to, kar je podložnikom v dušni ali večni in telesni ali časni blagor, in da bi njej neskončno 329 pravični Gospod Bog obilo povernil, kar podložnikom dobrega sto¬ rijo. V to molimo o nedeljah in zapovedanih praznikih po litanijah v molitvi „Za vse potrebe kerščanstva" za duhovsko gosposko ali oblast — za papeža, škofa — in za deželsko — za cesarja — po¬ sebej, in za duhovske in deželske oblastnike in gosposke sploh, da bi jih preljubi Gospod Bog razsvitljeval, da bi nas na vse to na¬ peljevali, kar zamore k božji časti, k našemu zveličanju, k miru in sreči vsega kerščanstva pripomoči. Bes, prav lepa in pomenljiva molitev! O le prav v duhu in resnici jo molimo ne le o nedeljah in zapovedanih praznikih v cerkvi, ampak tudi doma in sicer sle¬ herni dan. Sosebno radi in prav goreče pogostoma molimo za na¬ šega svitlega cesarja Franca Jožefa I., ker so tolikanj usmiljenega serca do ubogih, da sleherno leto med reveže nad milijon denarjey razdelijo. Ali naš presvitli cesar so pa tudi zvest sin svete rimsko katoljške cerkve ter pobožen kristjan. V Beču ali Dunaju, v glav¬ nem mestu našega cesarstva, kjer presvitli cesar bivajo, se le malo- malo ljudi posti; ali pobožni cesar na tenko spolnujejo tretjo cer¬ kveno zapoved ter se o petkih in o zapovedanih postnih dneh vestno zderžujejo mesojeje in tudi zakramenta svete pokore in pre¬ svetega rešnjega Telesa večkrat v letu prav pobožno prejemljejo. Za duhovsko in deželsko gosposko ali oblast moliti nas opominja tudi sveto pismo. „Prosim vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti. 1 ' I. do Tim. 2, 1—2. Magdalena, kaj smo duhovski in deželski gosposki ali oblasti dolžni tretjič? Zakaj moramo moliti za duhovsko in deželsko go¬ sposko ali oblast? Ali kdaj slišiš moliti za duhovsko in deželsko gosposko ali oblast? Zakaj moramo sosebno mi za našega svitlega cesarja Franca Jožefa I. moliti? Nam li tudi sveto pismo veleva moliti za duhovsko in deželsko gosposko ali oblast? Da bi otroci bili srečni v sedanjem in prihodnjem življenju, treba jim je marsikaj si priučiti. Stariši, sami neučeni in nevedni, ne morejo podučevati svojih otrok; ali ko bi stariši tudi učeni in vedni bili, večidel časa nimajo, da bi v verskih resnicah in ostalih potrebnih in hasnovitih vednostih sami podučevali svoje otroke. Zategadelj skerbni stariši pošiljajo otroke v soseben zavod ali v sosebno hišo, kjer jih pooblaščeni gospodje v verskih resnicah in v ostalih potrebnih in hasnovitih vednostih podučujejo. Zavod ali hiša, kjer se otroci podučujejo v verskih resnicah in v ostalih po¬ trebnih in hasnovitih vednostih, se imenuje učilnica ali latinski šola; gospodje pa, ki podučujejo, se zovejo učitelji. Mešniki podučujejo v verskih resnicah ali v kerščanskem nauku; imenujejo se zato verski duhovni učitelji ali prav za prav kateketi; gospodje Pa, ki otroke učijo v ostalih potrebnih in hasnovitih znanostih, kakor na primer brati, pisati, računiti, risati, se imenujejo svetovni uči- Šolske katekeze. II. 22 330 telji ali naravnost učitelji. Gospodje kateketi ter župniki in ka¬ plani, in učitelji podučujejo otroke mesto starišev, starim pa je preljubi Gospod Bog sam otroke v podučevanje izročil, po tem takem so gospodje kateketi in ostali učitelji božji in starišev na¬ mestniki. Kar so toraj otroci svojim starišem dolžni, ravno to so dolžni tudi gospodom kateketom in ostalim učiteljem: morajo jih ljubiti, spoštovati, ubogati v vsem, kar ni zoper božjo in cer¬ kveno zapoved, in za nje moliti. Na dalje morajo o pravem času v učilnico priti — niti prerano niti prepozno —, v učilnici pazno poslušati, počasi in glasno odgovarjati, iz učilnice naravnost domu iti, ne postajati, ne se prepirati ali celo pretepati, slehernega, kakor v učilnico grede, pozdravljati s prelepim kristjanskim po¬ zdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ doma pa ali tudi na paši premišljevati, kar so v učilnici slišali, ter se marljivo učiti na pamet ali iz glave. Taki učenci so serčno veselje starišem, kate¬ ketom, učiteljem in vsem dobrim ljirdem, sosebno pa jih premili Oče nebeški rad ima. Taki učenci učilnici čast delajo, ter pripo¬ morejo, da stariši učilnico obrajtajo in otroke svoje radi va-njo pošiljajo. Poslušajte svetopisemsko dogodbo o pridnem učencu Sa¬ muelu. V stari zavezi sta pobožna zakonska Elkana in Ana izročila svojega sineka Samuela v podučevanje velikemu duhovnu Heliju, ki je bival v mestu Silo, kjer je bil sveti šotor. Veliki duhoven spi v predvoru svetega šotora, in učenec Samuel blizo njega. Go¬ spod Bog pokliče Samuela. Ta odgovori: Glej tu sem! In teče k Heliju, rekoč: Glej, tušem! ker si me klical. Helij pa reče: Nisem klical. Verni se, in spi. Samuel gre tje in zaspi. In Gospod Bog Samuela spet pokliče. Samuel vstane, gre k Heliju, ter reče: Glej, tu sem! ker si me klical. Helij pa odgovori: Nisem te klical, moj sin! verni se, in spi. Samuel pa še ni spoznal glasa Gospodovega. In Gospod Bog še tretjič pokliče Samuela. Vstane in gre k Heliju, in reče: Glej, tu sem! ker si me klical. Tedaj Helij spozna, da Gospod mladenča kliče, in reče Samuelu: Pojdi in spi, in če te še pokliče, reci: Govori, Gospod! ker tvoj hlapec posluša. Tedaj gre Samuel tje, in spi na svojem mestu. In Gospod Bog pride, stoji, ter pokliče, kakor je poprej klical, dvakrat: Samuel, Samuel! In Samuel reče: Govori, Gospod! ker tvoj hlapec posluša. Gospod zdaj Samuelu razodene, da bode Helija in njegova hudobna sina ostro kaznil, ker nju ni hotel strahovati. I. knjiga kraljev 1,1. 3. Glejte, kako je pridni mladeneč Samuel svojega učitelja, velikega duhovna Helija ljubil, spoštoval, in urno in voljno ubogal. Neskončno pra¬ vični Gospod Bog je pa tudi ubogljivega učenca Samuela obilo- obilo poplačal, ker ga je svojemu ljudstvu ter Izraeljcem najvišega sodnika in voditelja postavil. I. knjiga kraljev 7, 15. Znano vam je tudi, kako pazno je božji fantiček Jezušček vtempeljnu učitelje poslnšal, in tako dobro in modro odgovarjal, da so se vsi čudih njegovemu umu in njegovim odgovorom. Glej „katekeze za per- 331 vence“ stran 44—47. Učitelje spoštovati nas uči tudi sveto pismo. „Spomnite se svojih sprednikov — predpostavljenih —, kteri so vam govorili besedo božjo.“ Hebr. 13, 7. Ignacij, kaj je treba otrokom, da bodejo srečni v sedanjem in prihodnjem življenju? Ali zamorejo stariši sami otroke v po¬ trebnih in hasnovitih vednostih podučevati? Zakaj ne? Angeljina, kam pošiljajo skerbni stariši svoje otroke, da si priučijo potrebnih in hasnovitih vednost ? Kaj je šola ali prav za prav učilnica? Ktere imenujemo učence ali šolarje? Kako se zovejo gospodje, ki pod- učujejo otroke v potrebnih in hasnovitih vednostih? Ktere učitelje imenujemo verske učitelje ali prav za prav katekete ? Kaj učijo gospodi kateketi? In kaj ostali gospodi učitelji? Viktor, mesto koga podučujejo gg. kateketi in ostali učitelji otroke? Kaj so po tem takem učenci dolžni gg. kateketom in ostalim učiteljem? Kako se še morajo učenci nadalje vesti ali obnašati v učilnici, grede v učilnico in iz nje domov, doma ? Francka, moreš li nam povedati lep zgled ubogljivega in pridnega učenca iz svetega pisma stare zaveze? Kako je neskončno pravični Gospod Bog ubogljivega učenca Samuela poplačal? Egidij, kdo nam je pa v novi zavezi prelep zgled najboljšega učenca? Kaj veš o božjem dvanajstletnem fantičku Jezuščku? Ali nam tudi sveto pismo zapoveda, učitelje spoštovati ali v časti imeti? Nahajajo se ničvredni ljudje sosebno hudovoljni otroci, ki stare ljudi: dedeje, babice, ostarele gostače, berače, zasmehujejo, zasramujejo in k jezi dražijo. Stare ljudi in take, ki so zavoljo svoje veljave časti vredni — ki so po svetu mnogo skusili, so zvedeni, umni in dobro svetujejo — moramo tudi spoštovati ali v časti imeti. Celo neznabogi ali ajdi so stare ljudi spoštovali. Sosebno so ne- znabogi Špartanci stare ljudi v časti imeli. K igram — k veselicam — imenovanim „01impiške igre“ so se shajali Gerki — narod — iz vseh strani.“ Pri teh igrah je iskal starček sedež, na kterega bi se bil rad vsedel. Belolas hodi dolgo sem ter tje memo starih in mladih ljudi, pa nihče se mu noče umakniti, nihče mu neče pro¬ stora narediti. Ko pa pride na tisto stran, na kteri so sedeli Špar¬ tanci, mahoma vstanejo vsi mladi ljudje, da bi starčeku prostor Prepustili, ter mu s tim svoje spoštovanje na znanje dali. Ko drugi ljudje to zapazijo, jamejo na ves glas mladenče hvaliti in povzdi¬ govati. Starček pa zdihne in pravi: „0 vi bogovi! čednost sicer spoznajo Gerki vsi; toda le samo Špartanci jo spolnujejo v dejanju." Ako so že neznabogi stare ljudi tolikanj spoštovali ali v časti imeli, temveč moramo mi kristjani jih spoštovati. Pozdravljajte toraj vselej in povsod stare ljudi, prijazno in ljubeznjivo ž njimi rav¬ najte, vidite starčeka stati, vi pa sedite, bodi si v cerkvi ali doma, Precej se umaknite, ter starčeku prostor prepustite. Ako bodete s starčeki lepo ravnali, bode se tudi vam v_starosti dobro godilo. »Kakor se posojuje, tako se povračuje." Preljubi Gospod Bog sam 22 * 332 hoče, da stare ljudi spoštujemo ali v časti imamo, ker tako le pravi: Pred sivo glavo vstani, in spoštuj osobo starega človeka; ter boj se Gospoda, svojega Boga. Jes sem Gospod." III. Mojz. 19, 32. Pred vsem drugim pa se varujte, uboge stare ljudi opo¬ našati, jim gerde priimke dajati, ter jih dražiti. Veste ja dobro, kako ostro neskončno pravični Gospod Bog kaznuje otroke, ki stare ljudi dražijo. Glej, šolske katekeze za pervence" stran 59 zdolej. Antonija, kako moramo s starimi ljudmi ravnati ? Ali so celo neznabogi ali ajdi stare ljudi spoštovali ali v časti imeli? Ako bo¬ dete s starimi ljudmi lepo in ljubeznjivo ravnali, kako se bode vam godilo, ko se bodete postarali ? Ali nam tudi Gospod Bog zapoveda, stare ljudi v časti imeti? Franček, kaj sosebno ne smete starim ljudem storiti? Ali neskončno pravični Gospod Bog ostro kaznuje otroke, ki stare, časti vredne ljudi zasramujejo? — Ljubi otroci, kolikrat greste k sveti spovedi, vsakokrat natanko izprašujte vest ter na drobno pomišljujte, kako ste gg. učitelje spoštovali in s starimi ljudmi ravnali. Ko bodete odrasli, bodejo morali nekteri izmed vas pri tujih ljudeh služiti. Nekteri med vami že zdaj služijo, ker so pa¬ stirji. Gospodar in gospodinja namestujejo hlapcem, deklam, pa¬ stirjem in ostalim služabnikom očeta in mater; toraj so služabniki gospodarjem in gospodinjam dolžni vse, kar so otroci dolžni svojim starišem. Gospodarji in gospodinje storijo služabnikom mnogo do¬ brega na telesu: dajejo jim hrano, obleko in bolnim oskerbijo zdravila; pa tudi na duši: svarujejo jih ter napeljevajo k lepemu, čednostnemu vedenju. Zato morajo služabniki gospodarja in go¬ spodinjo spoštovati kot svojega očeta in svojo mater, pridno in zvesto delati, bodita si gospodar in gospodinja v pričo ali ne, vse, kar se jim ukaže, radovoljno storiti, le takrat ne smejo služabniki ubogati, ako jim gospodar in gospodinja ukažeta, kar je zoper božjo in cerkveno zapoved. Sosebno pa se morajo služabniki teh dveh napak varovati: 1. ne smejo okoli raznašati, kar doma vidijo in slišijo, in 2. ne smejo nikdar nikoli skrivši jemati ali krasti, celo takrat ne, ako menijo, da imajo premalo letno plačo. Sveti apo- stelj Pavelj svojemu učencu Titu glede služabnikov to le naroča list do Tita 2, 9—10. — „Hlapce — to je vse, ki služijo uči, da naj bodo svojim gospodarjem podložni, v vseh rečeh do¬ padljivi, da naj zoper ne govorijo; da naj ne goljufujejo, temuč v vsem dobro zvestobo skazujejo, da bodo uku Boga, našega Zveli¬ čarja, čast delali v vseh rečeh." Ko so hudobni bratje Jožefa iz- maeljskim tergovcem prodali, bil je šestnajst let star. Tergovci so pobožnega Jožefa peljali v daljno egipčansko deželo ter ga prodali imenitnemu gospodu Putifarju. Pošteni mladeneč je pre¬ ljubemu Gospod Bogu tudi kot suženj zvesto služil; zato mu je vse po sreči šlo. Pridni mladeneč je pa tudi zvest bil svojemu go¬ spodarju Putifarju, ki je dobro vedel, da je Gospod Bog ž njim, i n 333 da on vse, kar počenja, vlada po njegovi roči. In Jožef je milost zadobil pred svojim gospodarjem in mn je stregel, in ker je bil od njega Srez vse postavljen, je gospodoval s hišo, ktera je bila njemu izročena in z vsem, kar mu je bilo zaupano. In Gospod Bog je blagodaril hišo Egipčanovo — Putifarjevo — zavoljo Jožefa, in je pomnožil njega premoženje ne le v hiši, ampak tudi na polji; in njegov gospodar ni vedel za nič drugega, kakor za kruh, ki ga je jedel. Akoravno je pa bogoljubni mladeneč Jožef gospodarju in gospodinji v vsem pokoren bil, vendar le nikakor ni hotel pokoren biti v tem, kar je zoper božjo zapoved: „Ne prešestuj." Ko gaje namreč hudovoljna Putifarjeva žena v nesramen greh napeljevala, jej je naravnost rekel: „Kako bi tedaj mogel, to hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga?“ I. Mojz. 37, 2. 28. 39, 1—10. Mladeneč Jožef je bil pokoren, zvest, pobožen in sramožljiv slu¬ žabnik. Poterpežljiv je bil in ves vdan preljubemu Gospod Bogu; zato je pa tudi srečen bil v svojem služabnem stanu. Poterpežljivost težave polajša, In vsakemu stanu britkosti poslajša. Kar sem vam o dolžnostih podložnih do viših ali predpostavljenih pravil, hrani v sebi vse naslednje uprašanje, kterega naj bere Karolina. Ktere dolžnosti imajo podložni? Podložni so dolžni proti svojim visim in predpostavljenim, naj si bodo dobri ali hudi, tako zaderžati se, kakor otroci svojim starišem. Večidel vse, kar je otrokom do njih starišev zapovedano in prepovedano, je tudi pod¬ ložnim do njih viših zapovedano in prepovedano. Tonek, kaj se ti zdeva, bodete li vsi, kar vas v šolo hodi, doma pri svojih ljubih stariših ostali? Koga namestujejo gospo¬ darji in gospodinje hlapcem, deklam, pastirjem in ostalim služab¬ nikom? Ali gospodarji in gospodinje služabnikom veliko dobrega storijo. Kaj so toraj služabniki gospodarjem in gospodinjam dolžni? Marta, morajo li služabniki v vseh rečeh pokorni biti gospodarjem in gospodinjam? Kterih napak se morajo služabniki sosebno varo¬ vati? Kaj naroča sveti apostelj Pavelj glede služabnikov svojemu učencu Titu? Lukež, moreš li povedati lep zgled pobožnega slu¬ žabnika? Zakaj je bil bogoljubni mladeneč Jožef celo v služabnem stanu zadovoljen in srečen? Kaj stori poterpežljivost? Poterpežljivost težave polajša, In vsakemu stanu britkosti poslajša. 334 O peti božji zapovedi: „Ne ubijaj.“ Človek ima, kakor dobro veste, dva poglavitna dela: telo in neumerljivo dušo. Oboje ima od neskončno dobrotljivega in mo¬ drega Gospod Boga. Telo in duša sta velik dar božji, in kako za nju človek skerbi, bo moral se zagovarjati na sodbi božji. Kako mora slehern človek za svoje telo in svojo dušo, pa tudi za telo in dušo svojega bližnjega skerbeti, nas preljubi Gospod Bog uči v peti božji zapovedi: ne ubijaj. O peti božji zapovedi bode jela brati Helena. Kaj je v petej zapovedi prepovedanega? V petej zapovedi je prepovedano, umoriti ali pa poškodovati koga drugega ali pa samega sebe. — Peta božja zapoved nam veleva 1. za telo skerbeti, ter nam pove, kar ne smemo svojemu in telesu bližnjega storiti. Prepoveduje nam najprej samega sebe ali koga drugega umoriti. Kaki so pa ljudje, ki svoje lastno telo ali same sebe umorijo? Večidel same sebe umorijo taki ljudje, ki gerdo, nesramno in pre¬ grešno živijo, se poboljšati nočejo in spokorjenje odlagajo. Jame jih vest kot živi ogenj peči, obupajo in se ali ustrelijo, ali obesijo ali strup ali ktero drugo ostrupeno tekočino zavživljajo. Iz svetega pisma nove zaveze vemo, da je bil ničvredni apostelj Judež Iškarijot nedolžnega Jezusa za denarje prodal — Lukež 22, 3—6., obupal in se obesil — Matevž 27, 5. —, po sredi razpočil, in se izsul ves njegov drob — Djanje apost. 1, 18. —. Tudi danešnje dni po- gostoma beremo in slišimo, da se je zdaj ta, zdaj uni vstrelil ali obesil ali s strupom zavdal, ker je goljufal, več tisoč goldinarjev ukradel ali ktero drugo hudobijo storil. Vsi taki in enaki so ver- ženi v strašni pekel. Je pa tudi mnogo nesrečnikov, ki sami sebe umorijo, ker so um zgubili, ki toraj ne vejo, kaj delajo. S takimi nesrečniki bode vsevedni Gospod Bog po svoji neskončni usmilje¬ nosti ravnal. Peta božja zapoved pa ne prepoveda samo samega sebe umo¬ riti, ampak tudi koga drugega ali bližnjega. TJmori pa koga drugega ali bližnjega, kteri ga vstreli, ali s sekiro, ali z batom ubije, ali mu v jed ali v pijačo strupa — mišence — dene ali na drug način ob živjenje pripravi brez pravičnega vzroka. Hudobni Kajn je svojega nedolžnega brata Abeljna brez pravičnega vzroka ubil. Sveto pismo pravi: In Kajn je rekel Abeljnu, svojemu bratu: Pojdiva ven! In ko sta bila na polji, se je Kajn vzdignil zoper svojega brata Abeljna, in ga je ubil. I. Mojz. 4, 8. Brez pravičnega vzroka so na pol ubili razbojniki človeka, ki je potoval od Jeruzalema v Jeriho. Lukež 10, 30. Brez vsega vzroka so judejski duhovni, pismarji in farizeji usmiljenega Jezusa v grozovito smert na križu obsodili. Matevž 27,18. Kteri tedaj bližnjega brez pravičnega vzroka in s pomislikom ubije, prelomi hudo-hudo peto božjo zapoved. Takemu uboju velimo radovoljni uboj, ki je v nebo upijoč greh. 335 Bog sveti Duh pravi: Kdor koli ho človeško kri prelil, njega kri bo prelita — ho na povelje deželske oblasti ali gosposke umorjen —; zakaj po božji podobi je človek stvarjen. I. Mojz. 9, 6. Ubijavci bodejo večno pogubljeni. Spet govori Bog sveti Duh: Ubijavci bodo imeli svoj del v gorečem, ognjenem in žveplenem jezeru; kar je druga — dušna — smert. Razodenje sv. Jan. 21. 8. Kdaj je pravičen vzrok, koga drugega ali bliž¬ njega umoriti? Rabelj umori iz pravičnega vzroka, toraj brez greha, kedar obsojenemu liudodelniku na povelje deželske gosposke glavo odseka ali ga na vislice obesi. Tergovec gre po poti. Čaka ga skrivši tolovaj, da bi ga ubil, ter mu denarje vzel. Tergovec se brani, in ker se tolovaja rešiti ne more, je prisiljen, ga raniti ali celo umoriti. Tergovec nima greha, ker je imel pravičen vzrok, tolovaja raniti ali celo umoriti. Lukež, ktera je peta božja zapoved? Kaj nas hoče preljubi Gospod Bog v peti zapovedi učiti? Kaj nam tedaj peta božja za¬ poved pervič veleva? Kaj ne smemo niti svojemu niti telesu bliž¬ njega storiti? Monika, kteri ali kaki ljudje sebe morijo? Yeš li iz svetega pisma nove zaveze povedati, kdo je samega sebe umoril? Zakaj je nesrečni apostelj Judež Iškarijot se obesil? Kaj tudi dan danešnji pogostoma slišimo in beremo? Kam so taki in enaki svoji morivci pahnjeni? Kako bode pa vsevedni Gospod Bog ravnal s takimi, ki so same sebe umorili, ker niso bili pri umu? Jožek, ali nam peta božja zapoved prepoveda le same sebe umoriti ? Kteri je v starem zakonu svojega brata ubil? Zakaj je hudobni Kajn svojega nedolžnega brata Abeljna ubil ? Ali tisti tudi bližnjega umori, kteri ga veli po drugih usmertiti ? Kteri so tako umorili ? Res, judejski duhovni, pismarji in farizeji nedolžnega Jezusa. Tudi grozoviti kralj Herod Antipa, sin kralja Heroda, morivca nedolžnih otročičev, je ukazal svetega Janeza kerstnika obglaviti, ker mu je očital, da pregrešno živi. Kaj žuga neskončno pravični Gospod Bog že v starem zakonu onim, ki človeško kri prelivajo? Kaj pav pri¬ hodnjem življenju? kteri sme umoriti brez greha? In kteri še? V peti božji zapovedi pa je tudi prepovedano poškodovati koga drugega ali samega sebe. Koga drugega poškoduje, kteri ga preteplje in rani, va-nj sneg, kamenje, terdo zemljo meče, ga sem ter tj e suvlje, kdor ga s težkim delom preobloži, mu pre¬ malo jesti daje, ali ga napeljeva, da preveč je in pije, da potem oboli. Samega sebe poškoduje, kteri na primer, ko mu je vroče, merzlo vodo prerano pije, več pije in je, kot mu je potreba, kteri je nečeden in nesnažen, in se omivati noče, kteri nezrelo sadje, jabelka, hruške, slive, je, in če na to vodo pije, utegne celo umreti, kteri črez reko brez sile skaklja, brez potrebe na drevje pleže, se guga ali ziblje na od dveh bližnjih dreves spletenih vejah, kakor ponavadno malopridni pastirji na paši ravnajo. Vsi taki in enaki se močno-močno pregrešijo zoper peto božjo zapoved. Gospod živ- 336 ljenja, neskončno pravični Bog, jih bode ostro sodil. Ignacija, ali je v peti božji zapovedi prepovedano samo umoriti koga drugega ali pa samega sebe? Kteri koga drugega poškoduje? Peter, ti si hitro in naglo hodil, ter si se zelo razpotil, in koj merzle vode se napil, koga si poškodoval? Kteri še poškoduje samega sebe? Zdaj pa pazno poslušajte, kako vam je skerbeti za svoje in bližnjega telo. Noge naj bojo vedno suhe in tople, sosebno po zimi. So noge mokre, precej jih s pertom odergnite. Snažnost je pol zdravja. Omivajte si toraj marljivo noge, roke in glavo, vzlasti je za zdravje koristno, vsako jutro persi si omiti z merzlo —■ hladno — vodo. Kedar se potite, nikar ne posedajte in ne pijte precej hladne vode; utegnili bi si nalezti hude bolezni, namreč sušice. Kedar vam je vroče, hodite, pa ne na vetru, počasi gori in doli kako četertinko ure, in še le potem — pol male ku¬ pice na enkrat — pijte. Prav dobro si zapomnite, kedarkoli ste žejni, le po malem pijte. Kdor nepretergano ter brez prenehanja merzlo vodo pije, kedar mu je vroče, utegne precej umreti; ker merzla voda kri zaganja v serce, v pluče in možgane. V žeji je zdravo v merzlo vodo deti kake kaplice dobrega vina, kisa ali gru¬ dico sladkora. Bog pa varuj, v vročini za žejo piti zgol vino ali celo žganje. V žeji mesto piti je zelo hasnovito dobro dozorelega sadja zavžiti. Pe letu je včasih sila vroče po dne, noči pa so hladne. Treba je toraj po noči se odeti; zelo škodljivo je brez odeje ležati. Da bodete močne persi in pluče imeli, morate sleherni dan več¬ krat po letu in po zimi pod milim nebom usta široko odpreti in zrak v se vleči na debelo in globoko, toda nikoli ne vetru nasproti. Skerbite, da je v hišnih hramih, kjer bivate in spite, vedno zdrava sapa ali zdrav zrak. V to je treba slehern dan, vzlasti pa po zimi, okna odpirati in sicer tako, da je prepih; naj ste toraj nekoliko časa odperti dve nasprotni okni ali pa okno in vrata. Varujte se na prepihu stati; vstopite se, kedar se hišni hram prepiha z zdra¬ vim zrakom, v koteč. Na prepihu stati je sila škodljivo, ker sča¬ soma jame po glavi in udih hudo tergati. Kteri med vami more povedati, kar sem ravno zdaj pravil? Filip? No pripoveduj. Glava naj bo hladna, ter zmirom razkrita, razun ako solnce pripeka ali dežuje in na potu. Ušesa si umivajte slehern dan. Ako vas v ušesih serbi, nikar s perstom ali s čim drugim ne brodite po njih. Še huje bode v ušesih žgalo in utegnile bi se pokvariti. Oči dobro-dobro varujte. Nikdar nikoli ne berite zvečer, ko se temni, ne zjutraj, ko se dani, brez svitle luči. Oj zelo na kvar je očem, ako v svetem adventu pri zornicah ali roratah iz molitvenih knjižic berite, ko je razsvitljava slaba. Eaji molite sveti rožnivenec. Prav hasnovito je očem, ako vsak dan vsaj enkrat s perstmi vanje metate merzlo vodo; toda nikdar nikoli ne, kedar vam je vroče. Očem zelo dobro de, ako jih obračate po zelenih rečeh, sosebno 337 pod milim nebom pozeleni livadi in po zelenem drevju. Zobje pri¬ pomorejo, da se hrana v želodcu dobro prekuha. Da bodete močne zobe imeli, ne smete nikdar nikoli terde reči, lešnike, orehe, pre- grizovati, ne prevročo jed vživati, ne med vročo jedjo merzlo vodo piti. Navadite se samo skoz nos dihati, kar je jako koristno za zdravje. Ker skoz nos po zimi merzli zrak topel postaja, po letu pa presuhi moker, da pljučam ne škoduje. Najbolj na kvar je pljučam prah, ki se naravnost v pljuče vsede, ako skoz usta dihamo; če pa skoz nos dihamo, ostane'v nosnicah, iz kterih ga spet ven skihnemo. Pijača bodi vam čista, bistra voda. Navadite se, čisto, bistro vodo vsako jutro na tešče po malem piti, kar je nedopovedljivo zdravo. Nikdar nikoli ne pijte vina ali žganja, čeravno bi vas stariši silili. Vino je za odrasle ljudi, ki hudo ali težavno delajo, in pa za bol¬ nike; žganje pa za nobenega ne. Lastni morivci so, ki tobak ka¬ dijo : ker vsi modri zdravniki terdijo, da tobak je strupeno zelišče. Kdo more povedati, kar sem vam zdaj pripovedoval? Pripo¬ veduj Marjetka. Velikrat vidite in opazujete, da veliko ljudi na¬ sproti ravna ravno temu, kar ste zdaj slišali. Vaša sveta dolžnost > je nevčdneže podučevati. Ako to storite, ljubeznjivo skerbite za telo bližnjega. Janez, kako moreš skerbeti za telo svojega bližnjega? Še nekatere reči so v peti božji zapovedi prepovedane. Johana, beri dalje. Kaj še več je v petej — peti — zapovedi prepo¬ vedanega? V petej zapovedi je tudi prepovedano: jeza, sovraštvo, pohujšanje in vsako razžaljenje bližnjega. Najprej je v peti božji zapovedi prepovedana jeza. Kteri se jeze sadolži? Jeze se zadolži ali jeze je kriv, ki v svojem sercu do hižnjega nevoljo ali merzo redi, ter mu hudo željuje. Jezasti jame z bližnjim prepirati se, ga zgrabi, neusmiljeno pretepa, rani ali cdo ubije. Ljubi Jezus hudobno jezo ostro prepoveda, rekoč: „SlMi ste, da je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jes pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom — bližnjim sploh — bo kriv sodbe." Matevž 5, 21—22. Tomaž, kaj še več je v peti božji zapovedi prepovedanega? Kteri se jeze zadolži ali kteri je jeze kriv? česa bo po Jezusovih besedah kriv, ki se nad svojim bratom ali bližnjim jezi? Drugo, kar peta božja zapoved prepoveduje, je sovraštvo. Sovraštva je kriv, ki je v enomer nad svojim bližnjim razkačen, ter mu škodovati si prizadeva. Sovraštva krivi so bili farizeji in pnmarji. Vsepovsod so bili razkačeni nad nedolžnim Jezusom samo zato, ker je njih pomote in zvijače grajal, in nevedno ljudstvo svaril, naj jim ko krivim in zapeljivim učenikom ne veruje. Iz zgol so- vaštva so ga nekterekrati hoteli vloviti ter umoriti. Naposled so ga pri rimskem oblastniku Ponciju Pilatu po krivem iz sovraštva atožili in dognali, da je križan bil. Ker sovraštvo bližnjega včasi 338 celo ob življenje pripravi, piše sveti Janez: „Slehern, kteri sovraži svojega brata — bližnjega —, je ubijavec." I. Janez 3, 15. Urška, kaj drugo prepoveda peta božja zapoved? Kteri je kriv sovraštva? Kaj so farizeji in pismarji nedolžnemu Jezusu iz so¬ vraštva storili? Kdo je po besedah sv. pisma, ki svojega brata ali bližnjega sovraži? Tretje, kar peta božja zapoved prepoveduje, je pohujšanje. Pohujšanje je sleherna hudobna beseda, sleherno grešno delo ali djanje, po kterem se naš brat ali bližnji leliko v greh pripravi. Pohujšanje se pa tudi godi, ako opuščamo ali zanemarjamo dobro, kar storiti smo zavezani. Po tem takem pohujšuje ali v greh na¬ peljuje, kteri preklinja — vrag, hudič —, nespodobno govori in nesramno prepevlja, — pohujšuje z besedo —; kteri žival preteplje, o petkih in ostalih prepovedanih dneh meso je, kedar je pridiga ali kristjanski nauk, iz cerkve gre, pri službi božji v cerkvi se okoli ozira in pogovarja, — pohujšuje z grešnim delom ali djanjem. —. Pohujšuje na dalje, ki pred jedjo in po jedi, in kedar k molitvi zvoni, ne moli, o nedeljah in o zapovedanih praznikih brez pravega vzroka v cerkev ne gre, ne posvari, ko sliši druge gerdo govoriti, preklinjati, žival pretepati in terpinčiti, — pohujšuje, ker opušča ali zanemarja dobro, ktero storiti je zavezan —. Pohujševati druge je neizrečeno velik greh. Strašno se zagrozi preljubi Jezus nad vsemi, ki druge pohujšujejo. „Kdor pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu mlinski kamen na vrat ♦besil, in bi se potopil v globočino morja." Matevž 18, 6. Kdor druge pohujšuje ali v greh pripravlja, jim tako reči dušo ubije, ter pahne v brezno večnega pogubljenja. Peta božja zapoved nam toraj veleva, ne samo skerbeti za svoje in za telo bližnjega, ampak skerbeti tudi za svojo in za dušo bližnjega s tem, da nikogar ne pohujšairo ali v greh ne pripravimo. Ferdinand, kaj tretje peta božja zapoved prepoveduje? Eaj je pohujšanje? Kteri toraj pohujšuje ali v greh napeljuje? Ali je truge pohujševati ali v greh pripravljati velik greh? Kaj ubije bližnjima, ki ga pohujša ali v greh pripravi ? Ali nam po tem takem peta božja zapoved veleva le za telo skerbeti? Kako pa skerbimo tudi za svojo in za dušo bližnjega? Naposled še peta božja zapoved prepoveda vsako razga¬ ljenje bližnjega. Razžalimo pa bližnjega, ako mu nespodobne priimke dajemo, na primer, ti si neumnež, bedak, capin; ali kaj takega storimo, da ga ljudje zasmehujejo, na primer, mu n(go podstavimo da pade, na herbet s kredo kaj načečkamo, s sajami mu lica namažemo. Iz tega pride prepir, pretep, velikrat tudi uboj. Sosebno pa se moramo varovati, da ne bodemo razžalili takih revežev, ki niso prav na umu. Tudi take je preljubi Gospod stvaril. Mesto take zasmehovati in jih dražiti k jezi, moramo ž njimi le potei- 339 peti, ljubeznjivo ž njimi ravnati, in premilega Gospod Boga hva¬ liti, da mi nismo taki. Julijana, kaj še naposled peta božja zapoved prepoveduje? Kako razžalimo bližnjega? Kaj utegne iz tega izhajati? S kterimi ljudmi moramo sosebno poterpeti, ter jih ne k jezi dražiti? Zdaj vemo, kar je v peti božji zapovedi prepovedano; moramo pa še vedeti, kar je zapovedano. Benedikt, beri še ti o peti božji zapovedi. Kaj je v petej zapovedi zapovedanega? V petej zapovedi je zapovedano: 1. Mir in edinost (zlogo) imeti z vsakim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2. Vsakemu dobre zglede dajati. 3. Bližujemu dušne in telesne dobrote skazovati. Pervo, kar peta božja zapoved zapoveduje, je: mir in edi¬ nost imeti z vsakim, tudi s tistimi, ki so nas raz¬ žalili. Mir imamo z vsakim, ako nikogar ne razžalimo, toraj ni¬ komur žal besede ne rečemo, nikomur krivice ne storimo; ako pa nas kteri razžali, ali molčimo ali ga prav prijazno posvarimo. Tako zamoremo mir imeti z vsakim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili ali z razžalniki. Edinost pa imamo z vsakim, ako hočemo, kar drug hoče. Ve se samo o sebi, da smemo z vsakim hoteti samo to, kar ni niti" zoper božjo niti zoper cerkveno zapoved. Tako zamoremo edinost imeti ali edini biti z vsakim, tudi s tistimi, ki so nas raz¬ žalili. Ako v miru in v edinosti živimo z vsemi, smo veseli in za¬ dovoljni. Tako skerbimo za svoje telo in za svojo dušo, pa tudi za telo in dušo bližnjega. Prav lepo nas opominja sveti apostelj Pavelj, rekoč: „Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi. “ Kirn. 12, 18. Lizika, kaj je v peti božji zapovedi zapovedanega? Kaj je pervo, kar peta božja zapoved zapoveduje? Kako zamoremo mir imeti z vsakimi, tudi s tistimi, ki so nas razžalili ? Ti v Toneka kamen ali snega veržeš, bodeš li imela mir ž njim? Kako pa boš imela mir ž njim? Peterček, Miciki se je prigodilo, da ti je na nogo stopila, ti začneš gerdo razsajati, boš li imel mir ž njo? Zakaj ne? Kako pa boš mir ž njo imel? Pavlek, Edmund ti je bil rekel „neumnež“, zelo pohlevno te nekaj vpraša, ti pa ga ves razkačen pogledaš, ter mu še ne odgovoriš, boš li mir žnjim imel? Zakaj ne? Kako boš pa ž njim mir imel? Roza, tvoja sestra Ema hoče, da bi bila tiha, da bi se lagleje učila, ti pa le v enomer regljaš, boš li ž njo edinost imela? Zakaj ne? Kdaj pa bodeš žnjo edinost imela? Kaj pa, ko bi tvoja sestra hotela, da bi jej poma¬ gala očetu ali materi denarjev ali kaj drugega ukrasti, bodeš li zdaj tudi edina ž njo? Zakaj ne? Kako nas sveti apostelj Pavelj k miru opominja? Kako nam bo, ako bodemo mir in edinost imeli z vsakim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili ? Drugo, kar nam peta božja zapoved zapoveda, je: vsakemu dobre zglede dajati. Dobre zglede dajemo, ako govorimo in 340 delamo, kar je po božjih in cerkvenih zapovedih, kar toraj ne¬ skončno svetemu Gospod Bogu dopada. V besedi lepe zglede da¬ jemo, ako se na primer pogovarjamo, da preljubi Gospod Bog vse ve in vse vidi, kako so se svetniki tu na zemlji slehernega celo najmanjšega greha skerbno varovali, kakor sveti Alojzij; v dejanju dobre zglede dajemo, ako zmerno pijemo in jemo, pred jedjo in po jedi lepo molimo, radi v cerkev hodimo in v cerkvi pri službi božji se pobožno vedemo. Po naših lepih govorih in pobožnih delih ali djanjih vnemani bodejo drugi pošteno živeli, ter tako za telo in dušo skerbeli. Lepe, dobre zglede dajati nas uči preljubi Jezus sani, ter tako le pravi: „Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in častijo vašega Očeta, kteri je v nebesih. 1 ' Matevž, 5, 16. Štefan, kaj drugo nam peta božja zapoved zapoveda? Kako dajemo dobre zglede? Ali dajejo otroci lepe zglede, če kolnejo? Kaj pa? Kako daješ dobre zglede, ako pripoveduješ, kako je na primer sveti Alojzij sramožljivo in pošteno živel? Kako, čezmerno ješ in piješ? Kako se bodejo drugi vedeli po naših lepih pogovorih in poštenih djanjih vnemani ? Ali nas tudi mili Jezus sam uči lepe, dobre zglede dajati? Tretje, kar nam peta božja zapoved zapoveduje, je:Bližtfj emu dušne in telesne dobrote skazovati. Dušne dobrote so take, ktere dušo zadevajo; ker je duša duh, se dušne dobrote ime¬ nujejo tudi duhovne dobrote. Dušne ali duhovne dobrote bližnjemu skazujemo, ako na primer posvarimo, ki gerdo govorijo ali kolnejo, rekoč: „Tako govoriti, kleti neskončno svetemu Gospod Bogu ne dopada, in je velik greh"; ako v božjih resnicah nevedne prijazno podučimo, da je Bog, ki vse vidi in vse ve; ako žalostne in bolne tolažimo in oserčujemo tako le: „Neskončno modri Gospod pripusti, da nas ljudje sovražijo in preganjajo, da smo hudo bolni, da nam oče, mati, brat, sestra, prijatelj umerjejo, da tolikanj bolj na-nj mislimo, se ponižujemo, in vesele nebesa si služimo." Žalostne, poterte, pobite tolažiti in razvedriti nas uči Bog sveti Duh sam, rekoč: „Ne puščaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi žaluj." Sirah. 7, 38. Telesne dobrote so take, ki zadevajo telo. Telesne dobrote skazujemo bližnjemu, ako ubogemu, ki si ne more nič prislužiti, damo obleko, jesti, bolnikom postelj popravimo ali jim na drug način postrežemo. Ako bližnjemu telesne dobrote skazujemo, nas bode mili Jezus obilno poplačal." In kdorkoli da piti komu zmed teh najmenjših le kozarec merzle vode v imenu učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila." Matevž 10, 42. Monika, kaj tretje nam peta božja zapoved zapoveduje? Kaj so dušne dobrote? Kako na primer bližnjemu dušne ali duhovne dobrote skazujemo? Ali nas tudi Bog sveti Duh uči tolažiti in oserčevati žalostne, poterte in pobite? Janez, kaj so telesne do- 341 brote? Edo nas bode obilno poplačal, ako bližnjemu telesne dobrote skazujemo? Sveto pismo stare zaveze nam pripoveduje o bogoljubnem možu Tobiju, da je svojim rojakom skazoval dušne in telesne do¬ brote. Hudobne Izraeljce je dal neskončno pravični Gospod Bog Asircem v sužnost. Med njimi je bil v sužnosti tudi pošteni mož Tobija s svojo ženo Ano in svojim sinom, kteremu je tudi Tobija ime bilo. Tudi v sužnosti med molikovavci ni zgubil vere in lju¬ bezni do Boga. Svoje stiskane rojake je vsak dan obiskoval, ter jih je tolažil — jim je skazoval dušne dobrote —, in slednjemu od svojega premoženja delil, kolikor je mogel: lačnim je dajal jesti, nage je oblačil, mertve in ubite pa je skerbno pokopaval — jim je skazoval telesne dobrote—. Tobijeva knjiga 1, 1—21. Skazujmo bližnjemu dušne in telesne dobrote, zvesto spolnujmo peto božjo za¬ poved in bližnjega dušni in telesni blagor pospešujmo. Premili Gospod Bog tudi nas v sili ali potrebi pozabil ne bode. Kdor se potrebnih usmili, Mu Bog pomaga v sili. Viljem, moreš li povedati iz svetega pisma stare zaveze, kteri dobroserčni mož je svojim rojakom, ter Izraeljcem, v asirski suž¬ nosti skazoval dušne in telesne dobrote? Ako bližnjemu skazujemo dušne in telesne dobrote, ter tako skerbimo za njegovo dušo in telo, kaj smemo v svoji sili ali potrebi pričakovati? Kdor se potrebnih usmili, Mu Bog pomaga v sili. Pa ne samo človek je božja stvar, ampak tudi sleherna žival in živalica. Dobro veste, da preljubi Gospod Bog je peti in šesti dan vseverstne živali stvaril. I. Mojzes 1, 20—26. Ker je sleherna žival celo ubogi červiček stvar božja, ne smemo nobene živali ter- pinčiti. Oj kako sirovi so marsikteri gospodarji in hlapci, ki živali jesti in vode o pravem času ne dajo, da mora stradati in žejna biti; ki živali ter volom, kravam in konjem preveč naložijo, da speljati ali potegniti ne morejo, in jo neusmiljeno bijejo in pre¬ tepajo. Celo med pastirji se nahajajo, ki žival grozovito tolčejo, va-njo pečovje ali kamenje mečejo, ako v škodo gre. Žival nima uma, tedaj tudi ne ve, kedar v škodo gre. Ako bi žival vedela, kdaj in kako škodo stori, bi pač nobenega pastirja treba ne bilo. Zato gospodarji pastirje najemajo, ter jim hrano in obleko dajejo, da lepo na žival ter na ovce, krave, vole, gledajo, in skerbno varujejo, uaj bi se nobena škoda ne prigodila. Ako kdo kterega izmed vas otepe, ali se kteri izmed vas udari, ga močno boli. Toda vi morete povedati in potožiti, kaj in kje vas boli. Oče, mati, gospodar, go¬ spodinja se vas usmilijo, in vam pomagajo. Uboga žival pa ne more nikomur povedati in potožiti, kaj in kje jo boli. Oh uboga 342 žival, koliko mora terpeti! O nekem pastirju so pravili, da je kakor pravi divjak nedolžno ovčico zgrabil, ter jej prednje nogi v ogenj molil, da je uboga sirotica milo-milo bleketala. Med otroci jih je tudi mnogo, ki tičkom jajca z gnjezda jemljejo, mladiče ukradejo, da starka milo tožuje, z vjetimi mladiči neprizanesljivo ravnajo, ter na nit privežejo, perutice odrežejo ali celo jeziček izderejo. Pa kaki ljudje ravnajo z ubogo živaljo tolikanj neusmiljeno? Siroveži in divjaki. Sveto pismo stare zaveze pravi: „Pravični — dobri človek — skerbi tudi za svojo živino; hudobni pa je neusmiljenega serca. 11 Pregov. 12,10. Oj marsiktera žival bode na sodnji dan pred ljubim Jezusom tožila tiste, ki so jo tukaj grozovito pretepali in terpinčili. Neskončno pravični Gospod Bog pa take neusmiljene grozovitnike večkrat še v sedanjem življenji ostro-ostro kaznuje. Poslušajte na¬ slednjo žalostno dogodbo. Na Švicarskem so živeli nek premožen oče, ki so imeli šest sinov. Vsi šesteri sinovi so bili zdravi, umni, toda mutasti — nobeden ni mogel govoriti —. Večkrat so nesrečni oče zavoljo svojih sinov britke solze pretakali. Nekega dne grejo oče s svojimi sinovi na sprehod. Po sprehodu se podajo ž njimi v gostilnico, da bi se nekoliko okrepčali. Sinovi okoli mize sedijo, jejo in pijejo, pa nobeden ne more niti besedice pregovoriti. Očeta debele solze polivajo. Kerčmar, ko to vidi, migne očetu na stran, ter jim na ušesa zašepeta: „Gospod! ali me še poznate? Jes sem stari hlapec, ki sem pri vas služil in vas, ko ste še majhni bili, opominjal in svaril, da ne bi mladičev iz tičjih gnjezd pobirali in jim jezičke izdirali. Ali vi se niste marali za moje svarilo. Ubogi tički so vas pri Bogu zatožili in on vašim otrokom ni dal jezika, da ne morejo govoriti, in da vi lepega in sladkega imena „Oče“ od njih ne slišite". Se ve, da so nesrečnemu očetu kerčmarjeve besede globoko v serce segale. Oj, preljubi otroci, nikdar nikoli nobene živalice ne terpinčite. Kjer neusmiljenje prebiva, Sreča božja ne počiva. Francka, ali so tudi živali božja stvar ? Ker je sleherna žival stvar božja, česa se moramo varovati ? Kako kaj sirovi gospodarji in hlapci z živaljo ravnajo? Ludovik, kako ničvredni pastirji z živaljo delajo, ako v škodo gre? Ve li žival, da škodo dela? čemu so pastirji pri živali? Ako tebe kteri otepe, ali se udariš, te boli, kaj ne? Ali si moreš bolečine polajšati? More li uboga žival komu povedati in potožiti, kaj jej je? Micika, kaj pa s tički nekteri malopridni otroci delajo? Kaj se ti zdeva, kaki ljudje z živaljo gerdo ravnajo? Kaj veli sv. pismo stare zaveze? Bes je: dobri lepo, hudobni pa z živaljo neusmiljeno ravnajo. Le dobro izpra¬ šujte vest, kedar greste k sveti spovedi, kako ste kaj ravnali z ubogo živaljo doma v hlevu in na paši, ali niste terpinčili muhe, miši, mačke, pse, tičke, neusmiljeno pretepali ali celo kamenje 343 lučali v ovce, koze, krave, vole, svinje. Franček, moreš li povedati dogodbo, ktera spričuje, da neskončno pravični Gospod večkrat že tu na zemlji ostro tepe, ki na primer tičke terpinčijo?Ali tam sreča počiva, kjer neusmiljenje prebiva? Kjer neusmiljenje prebiva, Sreča božja ne počiva. 0 šesti božji zapovedi. Naše telo, kterega je neskončno dobri Gospod Bog sam stvaril — I. Mojz. 1, 27. —, ni le prebivališče neumerljive po božji po¬ dobi stvarjene duše, ampak je celo tempelj Boga svetega Duha; ker sv. apostelj Pavelj [v svojem 1. listu do Korinčanov v 6, 19. piše: „Ali ne veste, da so vaši udje — vaše telo — tempelj sve¬ tega Duha, kteri je v vas?“ Dokler smo v milosti božji ali vsaj brez velikega, smertnega greha, sosebno Bog sveti Duh v nas pre¬ biva. Zato moramo svoje telo v časti imeti in spoštovati, da nikdar nikoli ne storimo, kar bi vžalilo Boga svetega Duha. Pred vsem drugim pa ne smemo nikdar nikoli kaj gerdega v glavi misliti, kaj nespodobnega v sercu poželjevati, nič nesramnega in nečistega niti govoriti, niti prepevljati, niti storiti; zakaj ako v glavi kaj gerdega mislimo, v sercu kaj nespodobnega poželjujemo, kaj ne¬ sramnega in nečistega govorimo, prepevljamo, storimo, neskončno sveti Bog sveti Duh nas zapusti: naše telo ni več prebivališče Boga svetega Duha. Bog sveti Duh prebiva namreč le v čistih te¬ lesih. Sleherno nečistost premili Gospod Bog sam ostro prepoveduje v svoji šesti zapovedi: „Ne prešestuj." O šesti božji zapovedi bomo danes se učili. Naiprei bomo slišali, kar šesta božja zapoved prepoveduj e. Ludovika, kaj je naše telo? Kteri apostelj nas uči, da je naše telo tempelj Boga svetega Duha? Kdaj ali kako je naše telo tem- pelj Boga svetega Duha? Gabrijelj, da je naše telo vedno tempelj Boga svetega Duha, kaj ne smemo nikdar nikoli? Kaj nam tedaj neskončno sveti Gospod Bog v svoji šesti zapovedi prepoveduje? Kaj se bomo o šesti zapovedi božji najprej učili ? Pavlina, začni Brati o šesti božji zapovedi. Kaj j e všestej zapovedi prepo¬ vedanega? V šestej zapovedi je prepovedano vse nečisto djanje, nečisto obnašanje in nečiste besede, radovoljno dopadanje in privo¬ ljenj*; pri nečistih mislih in željah ; in vse, kar v nečistost napeljuje. Šesta božja zapoved prepoveduje 1. vse nečisto djanje. Nečisto je toliko kakor gerdo, nesramno, toraj nasprotno prelepi čistosti — djanje pa delo, opravilo; nečisto djanje, ktero je pre¬ povedano, in ga toraj nikdar nikoli ne smemo storiti, je gerdo, ne¬ sramno, sveti čistosti nasprotno delo, opravilo. Nečisto djanje stori, kteri kaj gerdega, nesramnega dela skrivši sam seb6 ali z drugim 344 po noči v postelji, ali po dne v kakem kotu, ali na pači, pri ži¬ vini ali z živino v hlevu, kar storiti ga je sram po dne in vpričo očeta, matere, učenika in ostalih ljudi. Oh ljubi Gospod Bog in naš dobri angelj varuh ovaruj nas slehernega nečistega djanja, ker je neizrečeno velika hudobija! „Nečistniki ne bodo posedli božjega kraljestva ,“ pravi sv. pismo. Pavelj I. do Korinč. 6,10. Nečistniki bojo tedaj v strašen pekel na veke pahnjeni. Vincencij, kako se glasi šesta božja zapoved? Kaj je v šesti božji zapovedi prepovedanega? Kaj je pervo, kar šesta božja za¬ poved prepoveda? Kaj je „nečisto?“ In „djanje?“ Kaj je po tem takem nečisto djanje? Kteri stori nečisto djanje? Kaj pravi sveto pismo o nečistnikih? Šesta zapoved božja nam 2. prepovoduje nečisto — gerdo, nesramno — obnašanje. Nečistega obnašanja se zakrivi, kteri gol — nag — zjutraj, ko vstane, zvečer, ko spat gre, okoli hodi, na očitnem mestu, da ga more vsakteri videti, svojo potrebo opravlja, gol se omiva in koplje. Take in enake imenujemo »nesramneže 4 ', ker jih ni sram, da se gole kažejo. »Nesramnost se še ne imenuj med vami", uči sveti apostelj Pavelj. Efež. 5, 4. Ako se nesram¬ nost imenovati ne sme, veliko menj se sme kristjan nesramno obnašati. Lizika, kaj drugo nam peta božja zapoved prepoveda? Kteri se zakrivi nečistega ali nesramnega obnašanja? Kako imenujemo take in enake? Kaj uči sv. apostelj Pavelj o nesramnosti? Tretje, kar nam šesta božja zapoved 3. prepoveduje, so ne¬ čiste — gerde, nespodobne — besede, bodi si, da jih govorimo ali prepevljamo. Nahajajo se ničvredni hlapci, dekle, de¬ lavci, rokodelci, ki peklenski umazano, gerdo, kosmato govorijo in nespodobno prepevljajo na polju, doma, po kerčmah. O tem pravi sveti apostelj Pavelj: »Nespametne ali gerde besede se še naj ne imenujejo med vami, kar se ne spodobi — kristjanu —Efež. 5,4. Karl, kaj je tretje, kar peta božja zapoved prepoveduje? Kteri kaj radi gerdo govorijo in nespodobno prepevljajo? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj o nespametnih ali gerdih besedah? Ali ne samo nečisto djanje, nečisto obnašanje in nečiste be¬ sede v govorih in v pesmih nam peta božja zapoved prepoveduje, ampak 4. tudi nečiste misli in želje. Sveta čistost je kakor lepo belo oblačilo, ali lilija, ali zerkalo. Ako se lepega belega obla¬ čila, ali lilije samo dotaknemo, se že madež vidi, ako v zerkalo le količkaj dihamo, je že skaljeno. Če tedaj gerde misli v glavi nam dopadajo , in se veseli pri njih mudimo , če nespodobne želje v sercu radi imamo, in vanje privolimo, že ni več čisto naše telo, ni več tempelj Boga svetega Duha naše telo. Sveto pismo pravi; »Hudobne misli so Gospodu gnjusoba." Preg. 15, 16. Nečiste misli in želje so pa le takrat greh, kedar nas veselijo, nam dopadajo. Francka, ali šesta božja zapoved prepoveduje samo nečisto 345 djanje, nečisto obnašanje in nečiste besede? Komu je sveta čistost enaka? Kaj veli sveto pismo o hudobnih mislih? Kdaj so pa ne¬ čiste misli in želje greh? Naposled nam pota božja zapoved še petič prepoveduje vse, kar v nečistost napeljuje. Ne zadostuje še namreč, ne¬ čistosti se varovati, ampak treba je tudi skerbno se ogibati vsega, kar je vzrok ali izvir nečistosti. Kdor noče v potok pasti, ne sme blizo ali celo v potok hoditi. „Kdor nevarnost ljubi, bo v nji po¬ ginil — se bo v nji vekomaj pogubil —Sirah 3, 27. pravi Bog sveti Duh sam. .Mihalek, kaj nam še naposled peta božja zapoved prepoveduje ? Zakaj? Kteri pade ponavadno v potok? Kaj pravi Bog sveti Duh? Johana, povej vse, kar peta božja zapoved prepoveduje. Beri o tem, kar v nečistost napeljuje. Kaj pa na¬ peljuje v nečistost? V nečistost napeljuje: Nečimerna in nesramna noša (obleka), lenoba, nezmernost v jedi in pijači, preprijazno pe- čanje (pajdaštvo) z osebami drugega spola, nespodobni pogledi in branje nečistih knjig ali pisov. Pervo, kar v nečistost napeljuje, je nečimerna in ne- sramnano ša — inobleka. Nečimerna obleka ali noša je gizdava, prevzetna, bahasta obleka. So namreč ljudje celo nizkega stana, ko¬ čarji, hlapci in dekle, ki -vse, kar si zaslužijo, za obleko dajo, se sosebno ob nedeljah in praznikih zelo prešerno ali bahasto oblačijo, da vse na njih šumi. Bedaste dekle in dekleta se tolikanj našo¬ pirijo, da komaj skoz vrata v cerkev zlezejo. Nesramno oblačijo se ffložki in ženske, ki so razgaljeni na persih. Po mestih in tergih se malopridne ženske tako oblačijo, da imajo persi in vrat gol. Oh taka noša, nečimerna in nesramna, je pregrešna, ter se ž njo v ljudeh zbuja, gerdo, nesramno poželjenje, in tako v hudobno ne¬ čistost napeljuje. Preljubi Gospod Bog je obleko stvaril, da se lepo čedno oblačimo. Pokriti moramo z obleko vse ude, ie roke, glava in noge smejo gole biti. Ob nedeljah in praznikih se moramo sicer lepše oblačiti; pa ne, da bi ljudem dopadli, marveč iz ljubezni do premilega Gospod Boga, ker je nedelja in praznik njemu sosebno posvečen dan. Bog sveti Duh pravi: „ Oblačilo na životu in smeh na zobeh in hoja človekova kaže, kaj da je.“ Sirah 19, 27. To je, Po oblačilu, po smehu, in po hoji zamoremo slehernega človeka spoznati, kakega obnašanja da je, ali poštenega ali razuzdanega. Bok, kaj je pervo, ktero v nečistost napeljuje? Kaj je ne¬ čimerna noša ali obleka? Kteri se tedaj nečimerno ali bahasto oblačijo in nosijo? Kteri se pa nesramno oblačijo in nosijo? Kako se moramo oblačiti? Čemu se ob nedelja,h in praznikih lepše obla¬ čimo? Kaj pravi sv. Duh o oblačilu? Kaj kaže oblačilo na človeku? Po čem se človek pozna, kdo in kaj je? Drugo, kar v nečistost napeljuje je lenoba. Kdor noče de- Šolske katekeze. II. 23 346 lati in se učiti, kmali v greh nečistosti zabrede. V glavi lenuha se jamejo gerde misli, v sercu pa nespodobne, nesramne želje zbu¬ jati, ktere ga v greh, zlasti v nečistost, vabijo. Kdor pa marljivo dela in se pridno uči, nikakor nima časa, kaj gerdega misliti, kaj nespodobnega, nesramnega poželjevati. Slišali ste, da so bili So¬ domijam gerdi-gerdi nečistniki. Pa zakaj ? Sveto pismo nam pove, da zato, ker so bili lenobni. Ecehijel 16, 49. Bog sveti Duh pravi: „Postopanje — ne delati in ne učiti se — veliko hudega nauči." Sirah 33, 29. Pobožni otroci niso nikdar nikoli lenobni; marveč ali kaj delajo ali se pa učijo. Celo na pašo jemljejo šolske ali kake druge lepe knjige, ter se pri živini učijo in berejo. Janez, kaj je drugo, kar v nečistost napeljuje? Kteri so le¬ nobni? V kaj lenuhi kmali zabredejo? Zakaj? Kako pa, da tisti ne zabredejo v greh, sosebno v nečistost ne, ki ali kaj delajo ali pa se učijo? Ignacija, kaj ne, Sodomijam so bili gerdi-gerdi ne¬ čistniki, pa zakaj? Kaj pravi Bog sveti Duh o postopanji ali le¬ nobi? Kaj toraj pobožni otroci počenjajo? Tretje, kar v nečistost napeljuje, je nezmernost v jedi in pijači. Ako vedno v peč derva mečeš, strašno gori. Tudi v telesu tistega, kteri preveč je in pije, gori meseno, nečisto po- željenje. Ako se ogenj dobro ne okovari (obvaruje), neizrečeno ve¬ liko škode naredi, vasi, terge in mesta pokonča. Iz mesenega, ne¬ čistega poželjenja, ako se ne premaga, pride nečisto djanje. Sosebno pa tisti kmali-kmali gerdi nečistniki postanejo, ki radi in preveč vino, žganje, mošt in ostale močne pijače pijejo. Zato pra¬ vijo : „Požrešnost — nezmernost v jedi in pijači — je mati ne¬ čistosti." Kaj lepo nas uči sveto pismo nove zaveze: „Nikar se ne upijanite z vinom — tudi ne z moštom, z žganjem —, v kterem je nečistost.“ Efež. 5, 11. Benedikt, kaj tretjič v nečistost napeljuje? Kaj je, ako se v peč v cnomer derva mečejo ? In kaj se godi v telesu tistega, ki preveč je in pije? Kteri sosebno postanejo kmali gerdi-gerdi ne¬ čistniki? Komu je toraj mati požrešnost ali nezmernost v jedi in pijači? Kako nas uči sveto pismo nove zaveze? CetertiS napeljuje v nečistost preprijazno pečanje (paj; daštvo) z osebami drugega spola. Nevarno je sveti čistosti, ako se fantički in dekliči shajajo , prijazno pogovarjajo in drug drugega dotikajo. Hodite toraj v šolo in iz šole, v cerkev in h cerkve, in kam koli greste, fantički posebej in dekliči posebej- Sosebno na paši naj se ne shajajo fantički z dekliči. Brez vedenja starišev naj se fantički in dekliči nikdar nikoli ne pogovarjajo, sosebno skrivši in po noči ne. Oj moji ljubi otroci! ogibajte se skerbno nevarne tovaršije, da ostanete čisti in nedolžni, kakor pi e ' lepi angelji, angelji nebeški, všeči preljubemu Gospod Bogu in pi' e ' čisti Mariji devici! Bog sveti Duh pravi: „Kdor nevarnost ljubi, bo v nji poginil. 1 ' Sirah 3, 27. 347 Lucija, kaj napeljuje četertič v nečistost? Kaj je toraj ne¬ varno sveti čistosti ? Kako morate tedaj v šolo, iz šole, v cerkev, iz cerkve, in kam koli greste, hoditi? Kje in kdaj se sosebno fan¬ tički in dekliči ne smejo shajati? Kaj pravi Bog sveti Duh? Peto, kar v nečistost napeljuje, so nespodobni pogledi. Nikdar nikoli ne smete pogledati, kar je gerdo, kar je nesramno. Oči so okna, skoz ktere, ako jih ne varujemo, greh nečistosti pre¬ dere in se v sercu vgnjezdi. Varujte se toraj skerbno, da sami sebe ne gledate, kedar se slačite in oblačite, kedar k potrebi greste, da drug drugega ne gledate, kedar se kopljete, da se po drugih pre- derzno ne ozirate. Malopridni tergovci prodajajo po hišah nespo¬ dobne podobe, po mestih jih tudi na ogled izpostavljajo. Bog ne daj, da bi take nesramne podobe ogledovali; če jih pa v roke do¬ bite, precej jih raztergajte, da se ne pohujšate. Ljubi Jezus nas uči, kako varni in previdni moramo v pogledu biti, ter pravi: »Ako te tvoje oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje ti je, z enim očesom iti v življenje, kakor dve očesi imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj.“ Matevž 18, 9. Mili Jezus hoče reči: „Ako te reč — gerda podoba — ali osoba, ktero pogledaš, pohujša ter^ v greh napeljuje, oberni se hitro preč; zakaj bolje je za te, da reči ali osebe ne gledaš, in čist in nedolžen ostaneš, kot da jo gledaš, se v tebi hudo, meseno poželjenje obudi, grešiš in morebiti na veke pogubiš. Metodek, kaj je peto, kar v nečistost napeljuje? Kaj so oči? Česa se morate toraj skerbno varovati? Kaj naš ljubi Jezus gledč očes uči? Moramo li res oko izdreti, ako nas pohujša? Poslednje, kar v nečistost napeljuje, je branje nečistih knjig ali p is o v. Nečiste knjige in piši, ki gerde, nespodobne, nesramne reči, ktere so se med osobami možkega in ženskega spola prigodile, pripovedujejo in celo hvalisujejo, kakor da bi pregrešne ne bile. Kteri take gerde in nesramne knjige berejo, jamejo si ponavadno gerde, nespodobne reči domišljevati in predstavljati, in tako le prelehko zagazijo v nagnjusno nečistost. Oj nikdar nikoli ne pregledujte in ne berite niti knjig niti pisov — časnikov —, ktere vam razuzdani in neverni ljudje ponujajo, Le knjige, ktere na svetlo daje družba sv. Mohora, morete brati brez nevarnosti in sploh tiste knjige, ktere tiskati in na svitlo dajati je privolila du¬ hovna oblast ali gosposka. Take knjige so na pervem listu, na pervi ali drugi strani zaznamovane z opazko: »Z dovoljenjem visoko- častitega Lavantinskega, Kerškega, Ljubljanskega ali kterega dru¬ gega knezoškofijstva.“ Ktere knjige nimajo te oprazke, ali jih nikal¬ ne berite ali jih pa donesite svojemu častitemu gospodu župniku ali kaplanu na ogled, ki vam bodejo povedali, ali jih smete brez nevarščine brati. Po somnjih in kedar premilostljivi knezoškof bir¬ majo in ob cerkvenih shodih — o lepili nedeljah, — prodajajo medičarji ali lecetarji medene pogače ali lecet — serčica — ki 23 * 348 imajo spodtekljive in pohujšljive napise; nikar jih ne kupujte, pa tudi ne jemljite od nikogar, celo od očeta, matere, strica, tete, botra in botre ne. Bog sveti Duh pravi: „Svojim ustom vrata in ključavnice napravi. 1 ' Sirah 28, 28. To je, varuj se brati nevarnih spodtekljivih knjig in pisov — časnikov, napisov —, da se ne po¬ tisneš v greh nečistosti. Nežika, kaj poslednjič v nečistost napeljuje? Kaj so nečiste knjige in piši. Kaj jamejo taki, ki nespodobne knjige in piše be¬ rejo? Ali smete toraj vse knjige brez nevarščine brati? Kaj vam je storiti, kedar ne veste, ali smete kako knjigo ali kak pis brez nevarščine brati? Kaj še ne smete niti kupovati niti jemati celo od starišev ne ? Kaj pravi Bog sveti Duh, da moramo svojim ustom napraviti? Kaj se veli, svojim ustom vrata in ključavnice napraviti? Kako škodljivo in nevarno je branje slabih, ničvrednih knjig, nam jasno kaže življenje svete Terezije. Sveta Terezija je bila rojena na Španskem, v mestu Avila, 1.1515 od bogatih in žlahnih starišev. Mnogo so si stariši trudili, Tereziko prav bogaboječe izgojiti. So- sebno so jo vadili duhovne ali pobožne knjige prebirati. Terezika je pa tudi duhovne knjige tolikanj rada prebirala, da se je večkrat s svojim bratom Koderikom v samoten kotič umeknila, naj bi ja v branji nihče ne motil. Dvanajst let starej so pobožna mati umerli. Vsa prežaljena se je pred podobo preblažene Marije device na ko¬ leni vergla, ter zdihovala: „Mati milosti! Tebe izvolim zdaj za svojo mater. Vzemi me revno siroto v število svojih otrok.“ Oče niso mogli zmirom na Tereziko gledati. Seznanila se je z malopridno deklico in z ničvrednimi fantiči, ter se ž njimi o slabih rečeh po¬ govarjala. Uboga Terezika je tudi slabe , pohujšljive knjige jela brati, ktere so jej čisto nedolžno serce do cela popačile. Začela se je nečimerno ali gizdavo nositi, lase krišpati: s kratka skerbelo jo je le, kako bi posvetnim ljudem dopadala. Nje sveta čistost in ne¬ dolžnost je bila v sila veliki nevarščini. Glejte, preljubi otroci, slabe tovaršije in pa pohujšljive ter zapeljive knjige so najhujše sovraž¬ nice mladih ljudi. Velika sreča je bila, da so skerbni oče nevarno stanje Terezino še zarano spoznali. Izročili so jo brumnim nunam v izgojitev. Resnično se je poboljšala, ter postala nuna karmeli- tarica. Zdaj je slavna svetnica v preveselih nebesih in naša mo¬ gočna priprošnjiea pri milem Gospod Bogu. Gola resnica je: Čedno branje Lepo znanje Nas vse srečne s’tri. Slabo branje, Gerdo znanje Nas vse pogubi. 349 Cirilek, se si li zapomnil, kaj sem vam pravil o sv. Tereziji? Kaj stori čedno, in kaj slabo branje? Čedno branje, Lepo znanje Nas vse srečne s’tri. Slabo branje, Gerdo znanje Nas vse pogubi. Slišali ste, kar šesta božja zapoved prepoveduje, in kar vna- gnjusno nečistost napeljuje; zdaj pa se bodemo učili, kar za¬ poveduje. O tem beri Marjetka. Kaj je v šestej zapovedi zapo¬ vedanega? V šestej zapovedi je zapovedano, na duši in na telesu čiste zaderžati se, in sicer celo v mislih, besedah in v obnašanju; tudi je zapovedano, vseh grešnih priložnosti skorbno ogibati se. Šesta božja zapoved nam zapoveduje, na duši in na telesu čisto zaderžati se in sicer celo v mislih, besedah in v ob¬ našanju. Da šesti božji zapovedi zadostimo, moramo se čisto zaderžati na duši. Dobro veste, da ima naša duša um in prosto voljo. Z umom mislimo. Volja ali hoteti in poželjeti pa je v sercu. Da smo na duši čisti, morajo vse naše misli obernjene biti v premilega Gospod Boga. Vedno moramo misliti, da je preljubi Gospod Bog večen, čist duh, vseveden, neskončno moder itd. Giejte, ako so naše misli v božje lastnosti obernjene, smo čisti na duši in sicer v mislih; ker take naše misli neskončno svetemu Gospod Bogu dopadajo. Dobri Jezus sam nam zapoveduje, da moramo premilega Gospod Boga v mislih ljubiti, ter tudi v mislih čisti biti, rekoč: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vse svoje misli." Matevž 22, 37. Naša duša ima tudi prosto voljo, to je: mi moremo hoteti ali željeti ali kaj dobrega, svetega, ali pa kaj hudobnega, pregrešnega. Ako vedno le kaj dobrega, svetega željimo, na primer, da bi vsi ljudje preljubemu Gospod Bogu zvesto služili, ter stanovitno spolnovali božje in cerkvene zapovedi, smo čisti v željah, ker take naše želje dopadajo neskončno svetemu Gospod Bogu. Želje so v sercu. Tudi serce moramo Gospod Bogu darovati, ter ga ljubiti. Mili Jesus pravi; „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca." Matevž 22, 37.' Ako so toraj vse naše misli vselej v neskončno svetega Gospod Boga obernjene in mi hočemo ali željujemo samo to, kar njemu dopada, smo čisti na duši. Leopold, kaj je v šesti božji zapovedi zapovedanega? Kako smo Čisti na duši? Kdo nam zapoveduje,_ da moramo. Gospoda svo¬ jega Boga ljubiti iz vse svoje misli, in iz vsega svojega serca? Na telesu smo čisti, ako se pogovarjamo le o poštenih rečeh, na primer, kako neskončno dobrotljivi Gospod Bog skerbi 350 za vse svoje stvari, sosebno za nas ljudi; ako prepevljamo le lepe pesmi, kakoršne prepevljajo pobožni ljudje doma in v cerkvi; ako smo sramožljivi v pogledu, ko se oblačimo in slačimo, umivamo in kopljemo. Sveti Alojzij je bil čist na duši in na telesu. Vse nje¬ gove misli so bile vedno obernjene le v preljubega Gospod Boga, hotel ali željel je samo to, kar je božjega bilo. Ker je bil grofo¬ vega stana, ga je strežaj oblačil, toda sramožljivi Alojzij ni do¬ pustil, da bi se bil strežaj kdaj njegovega golega telesa dotaknil. Krotil je svoje oči tako, da tudi ženski svoje rodovine ali žlalite v obraz pogledal ni. Njegov oče grof Ferdinand Goncaga so ga bili le še pet let starega s sebč vzeli, da bi videl, kako so se voj¬ ščaki v orožju vadili. Od hudobnih vojščakov je slišal nespodobne besede govoriti, kterih se je izrekovati navadil, ker ni vedel, da so pregrešne. Ko mu pa njegov pobožni učitelj pove, da so besede nespodobne in tedaj pregrešne, mu je sila žal bilo, da jih je iz- rekoval. Posihmalo ni bilo nikoli več kaj gerdega, kaj nespodobnega iz njegovih ust slišati. V mestu Florencija na Toskanskem — de¬ žela na Laškem ali Italijanskem — je kleče pred obličjem nebeške kraljice, preblažene Marije device, ktero je sosebno goreče častil, se zaobljubil, da bode vedno čist in nedolžen ostal. To zaobljubo je na tenko spolnoval tako, da se vse žive dni ni pregrešil zoper lepo, sveto čistost niti s pogledom, niti z besedo, niti z djanjem. Čist je bil ko angelj. Zato ima na podobi lepo, belo lilijo ali limbar. Glejte, preljubi otroci, tako je bil sveti Alojzij čist na duši in na telesu, ter v mislih in željah , v besedah in v obnašanju. Neskončno sveti Gospod Bog sam hoče, da se čisto zaderževamo na duši in na telesu, v besedah in v obnašanju, kakor sveti Alojzij; ker mu čisti, nedolžni ljudje nedopovedljivo dopadajo. Bog sveti Duh namreč pravi: „0 kako lep je čist rod v svetlobi (svoje čed¬ nosti); zakaj njegov spomin je večen, ker je spoznan pri Bogu in pri ljudeh.“ Modrostma knjiga 4, 1. Klara, kako smo čisti na telesu? Moreš li povedati, kteri mla- deneč je bil čist na duši in na telesu, v besedah in v obnašanju? Ali tudi neskončno sveti Gospod Bog hoče, da se čisto zaderžavamo na duši in na telesu, v besedah in v obnašanju? V šesti božji zapovedi je še zapovedano, vseh grešnih priložnosti skerbno ogibati se. Grešne priložnosti so slabe, nevarne tovaršije, ktere lepo, pošteno zaderžanje skazijo. Kdor smolo v roko vzeme, se ga prime. Tako se prime gerdo zaderžanje serca tistega, kteri ima prijaznost s razuzdanimi tovaršicami. V kerčmo, k nesramnim fantičem in deklicam doma v vesi in na paši hoditi, pri delavcih biti, ki gerdo govorijo in se nespodobno obnašajo — kedar na primer koruzo kožuhajo, proso rnenejo, mlatijo itd. —, je za čiste, nedolžne mladenče in deklice bolj nevarno, kakor ogenj v streho nositi. Kedar bodete odrasli, morali bodete nekteri slu¬ žiti. Preden greste kam služit, vsakokrat morate poprej poizvedo- 351 vati, kak je gospodar, kaka je gospodinja — Putifarjeva žena in nedolžni mladeneč Jožef —, kaki so ostali hišni ljudje. Ako po¬ izveste , da niso lepega, čistega zaderžanja niti gospodar, niti go¬ spodinja, niti sinovi, niti hčere, niti hlapci in dekle, nikarte ne hodite v tolikanj nevarno službo. Ce ste pa v taki službi, da vas kdo v nagnjusno nečistost pripravlja, mahoma jo zapustite, naj bi vam se še tolikanj dobro godilo. Ker preljubi Gospod Bog sam v šesti zapovedi veleva, vseh grešnih priložnost skerbno ogibati se, in le v poštene tovaršije zahajati in pobožno službo poiskati si. Bog sveti Duh pravi: „Moj sin — moja hči —! ako te grešniki vabijo , ne vdaj se jim. Ako pravijo: Pojdi z nami! Moj sin — moja hči —! ne hodi ž njimi, zderži svojo nogo od njih potov; zakaj njih noge v hudo tek6.“ Preg. 1, 10—17. Jernejček, kaj je še v šesti zapovedi božji zapovedano? Kaj so grešne ali nevarne priložnosti? Zakaj se je treba skerbno ogibati grešnih priložnosti ali slabih tovaršij ? Kam je sosebno nevarno hoditi in kje sosebno nevarno biti? Kedar bodete odrasli in bodete nekteri morali služiti, kaj morate najprej poizvedovati? Kaj pa, ko ste že v službi, v kteri vas v gerdo nečistost pripravljajo ? Ali nas tudi Bog sveti Duh opominja, skerbno ogibati se grešnih pri¬ ložnosti ali nevarnih tovaršij — kerčem, ponočnih shodov, nevar¬ nih služeb —? Kdor hoče čist na duši in na telesu biti, mora se hudo voj¬ skovati in goreče moliti. S pomočjo božje milosti zamore mladeneč, deklica čista in nedolžna ostati. Poslušajte naslednjo dogodbo. Španjoli so imeli nekdaj velik del Amerike pod svojo oblastjo. O tistem času pa, ko so Španjoli gospodovali po Ameriki, razdeval je neki hudobnež Morgan po imenu, s svojo brezbožno druhalijo Špa- nijolom podložno deželo, se je polastil mesta Panama, in je ve¬ liko silo delal prebivavcem. V tistem mestu pa je živela neka Špauska deklica neizrečno velike telesne, pa še vse veče dušne le¬ pote. Tej bogoljubni deklici je hotel silo delati hudobni Morgan ter jo v gerdi greh nečistosti pripraviti; toda deklica se mu serčno zoperstavlja, ter mu pravi: „Stoj in nikar ne misli, da mi bodeš tudi poštenje, kakor si mi vzel poprej premoženje in prostost. Vedi, da sem pripravljena za lepo, sveto čistost celo umreti, in da bodem ta dragi dušni zaklad branila do poslednjega zdihljeja svojega živ¬ ljenja." Cista, nedolžna deklica je hotla raje vse muke preterpeti, ko da bi bila v nagnjusni greh nečistosti privolila. Nesramnež je Po tem od nje šel. Tudi vam, dragi otroci, bodejo pretile velike skušnjave in nevarnosti; pa ako bodete neskončno svetega Gospod Doga vedno pred očmi imeli, bodete prelepo belo lilijo svete čistosti in deviške nedolžnosti neomadeževano ohranili: Najsvetejšim sercem Jezusa, Marije in Jožefa darujte svoje mlado serce, da čisto in ne¬ dolžno ostane. Molite slehern dan to le molitvico: „0 najsvetejše 352 serce Jezusa, Marije in Jožefa! vam darujem svoje serce. Ohranite ga čistega in nedolžnega." Nedolžnost je tvoja največa lepota, In čistost tvoje najžlahnej blago; Ohrani moj otrok! prav skerbno, da zmota Posvetna tistih ti vzela ne bo. Helena, kaj mora, ki hoče na duši in na telesu čist biti? Povej nam prelepo dogodbo o Španjolski deklici, ktera se je serčno zoperstavila v Ameriki nesramnežu Morganu, ki jo je hotel v na- ■gnjusno nečistost pripraviti ? Kaj tudi vas čaka, kedar bodete odrasli in po svetu se razšli ? Komu morate svoje serce darovati, da bode vedno čisto in nedolžno ? Ktero molitvico morate slehern dan prav serčno moliti? Kaj je največa lepota in najžlahnej blago mla- denčem in deklicam? Nedolžnost je tvoja največa lepota, In čistost tvoje najžlahnej blago; Ohrani, moj otrok! prav skerbno, da zmota Posvetna tistih ti vzela ne bo. 0 sedmi božji zapovedi: „Ne kradi. 44 Kar si kdo časnih reči pošteno pridobi, pravimo, da je nje¬ gova last, njegovo imetje, njegovo premoženje. Na primer, Blažek pase ovce, ter dobi konec leta deset goldinarjev. Deset goldinarjev je njegova last, njegovo imetje, njegovo premoženje; ker si jih je pošteno pridobil ter zaslužil. Arniki podarujejo teta Barba hišico z vertom vred; hišica z vertom vred je Anina last, njeno imetje, njeno premoženje: ker si jo je pošteno pridobila, ter so jej jo teta podarili. Last, imetje, premoženje je hasnovito za telesni in dušni blagor. Kdor kaj ima aii glešta, more bolj brezskerbno živeti — telesni blagor —, in ubogim pomagati — dušni blagor. Ker je last, imetje, premoženje imenitna reč, je vsled tega neskončno modri Gospod Bog nam sosebne dolžnosti dal v sedmi zapovedi, ki se glasi tako-le: „Ne kradi." Kar sedma božja zapoved glede lasti, imetja, premoženja prepoveda in zapoveda, bodemo zdaj slišali. Tomaž, beri o sedmi božji zapovedi. Kaj je v sedmej za¬ povedi prepovedanega? V sedmej zapovedi je prepovedano: Tatvina, goljufija pri meri in vagi (tehtnici), prideržanje tujega (ljudskega) blaga in zasluženega plačila odertija, pri posojevanju in vse poškodovanje bližnjega na njegovem premoženju in na nje¬ govih pravicah. Zdaj pa povej, kaj je last, imetje, premoženje? Ti si našel pet goldinarjev, ali je to tudi tvoja last, tvoje imetje, premoženje? 353 Zakaj ne? Ali je last, imetje, premoženje hasnovito? Kaj nam je toraj neskončno modri Gospod Bog dal glede lasti, imetja, pre¬ moženja? Pervo, kar sedma božja zapoved prepoveduje, je tatvina. Tatvino stori, kteri bližnjemu, očetu, materi, ali komu drugemu, kaj skrivši in brez vedenja vzame. Marsikteri ničvredni otrok vzame očetu, materi, kedar jih ni blizo, da ne vidijo in ne vejo, krajcarjev, pogače, sladkora, smetane ali kaj drugega. Ker je vzel skrivši in brez vedenja očeta in matere, je ukradel, je storil tatvino, ktero neskončno sveti Gospod ostro prepove, ker pravi: „Kdor svojemu očetu ali materi kaj zmekne — ukrade —, in pravi, da to ni greli, je ubijavcev tovarš.“ Pregov. 28, 24. Otroci, nikdar nikoli ne vze¬ mite kaj skrivši in brez vedenja očeta in matere, ker se tudi utegne prigoditi, da bi oče in mati mislili, da je vzel brat, sestra, hlapec, dekla ali kteri drug, in bi ga po krivem obsodili. Nek hudoben deček je ukradel doma zdaj nož, zdaj sreberno žlico, zdaj kaj dru¬ gega, ter je prodal, za denarje pa kupoval sladkarij. Mati so ob¬ dolžili pošteno deklo, ter jo iz službe spodili. Uboga dekla je po nedolžnem zgubila službo in pošteno ime. Hlapci, dekle, pastirji jemljejo gospodarju, gospodinji skrivši in brez vedenja kruha, vina, jajca, žita; toraj kradejo ali storijo tatvino. Sosed sosedu vzeme skrivši in brez vedenja moke , derv, poseka drevo; sosed je tat, storil je tatvino. Neskončno pravični Gospod v časi že v sedanjem življenju tata hudo kaznuje. Sveto pismo stare zaveze nam pripo¬ veduje to le: Ko so Hebrejci iz egipčanske sužnosti prišli v ka¬ naansko deželo, jim je vsemogočni Gospod zaperto in uterjeno mesto Jeriho v roke dal. Ali zapovedal jim je, da ne sme nihče kaj vzeti, niti zlata, niti srebra, niti bronastih in železnih posod. Mož Ahan pa je prelomil Gospodovo zapoved, ter vzel prav lep rudeč plajšč, dve sto šeklov srebra in zlato šibo petdeset šeklov težko, in skril v zemljo proti sedi svojega šotora. Mojzesov na¬ slednik Jozue pošlje služabnikov k šotoru, ki so našli vse skrito v ravno tistem kraju. In so vzeli iz šotora, ter prinesli Joznetu in vsem Izraeljcem, in vsuli pred Gospoda — pred Skrinjo zaveze—. lozue je vzel Ahana, srebro in plajšč, in zlato šibo, tudi njegove sinove in hčere, njegove vole, in osle, in ovce, tudi njegov šotor, in vse orodje, in so jih peljali on in vsi Izraeljci v dolino Akor — po naše dolina britkosti ali nesreče —; in ondi so na božje Povelje Ahana kamnjali, in sežgali z ognjem vse, kar je bilo nje¬ govega. Jozue 7. Po smerti pa se bode tatom še huje godilo; ker sveti apostelj Pavelj piše: „Tatje ne bodo posedli božjega kra¬ ljestva." I. Kor. 6, 10. Veronika, kaj je pervo, kar sedma božja zapoved prepoveda? Kteri stori tatvino? Kdaj ponavadno jemljejo ničvredni otroci očetu in materi denarjev, pogače, smetane, sladkora? Kaj tedaj storijo ? Kaj pravi neskončno sveti Gospod Bog o otrocih, ki očetu 354 in materi zmekmijejo ali kradejo? Kaj se utegne prigoditi, ako ničvredni otroci očetu in materi kradejo? Gregorij, kaj pa hlapci, dekle, pastirji gospodarju, gospodinji skrivši in brez vedenja jem¬ ljejo? Kdo so toraj ? Kaj rad vzeine skrivši in brez vedenja sosed sosedu? Kaj tedaj stori? Kterega Izraeljea je bil neskončno pra¬ vični Gospod Bog ukazal ostro kazniti zavoljo tatvine? Kaj pa sveti apostelj Pavelj pravi o tatih? Ako pa kdo bližnjemu, po¬ potniku, silama kaj vzeme, na primer denarjev, oblačilo, slanine, imenujemo rop, in one, ki silama vzamejo, roparje, in če oropa¬ nega otepejo ali ubijejo, razbojnike. Večkrat slišimo, da so v tem ali unem kraju hudodelci v hišo prederli, ljudi zvezali in odnesli, karkoli in kolikor so mogli. Take imenujemo roparje. Ko je nekdo popotoval od Jeruzalema v Jeriho , nam pripoveduje ljubi Jezus sam pri sv. evangelistu Lukežu v 10, 30—38., je padel med raz¬ bojnike, kteri so ga oropali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mertvega. Bili so razbojniki. Roparji in razbojniki se še vse hujše mimo tatov pregrešijo. Zato pravi sveto pismo: „Nikar se ne motite! roparji ne bodo posedli božjega kraljestva." I. Kor. 9—10. Katra, kaj pa imenujemo rop ? Kako pa one, ki silama jem¬ ljejo? In če oropanega otepejo ali celo ubijejo? Ali nam ne pri¬ poveduje ljubi Jezus sam o razbojniki? Se li roparji in razbojniki še hujše mimo tatov pregrešijo? Kaj pravi zato sveto pismo? Drugo, kar nam sedma božja zapoved prepoveduje, je go¬ ljufija pri meri in tehtnici ali vagi. Pri meri in vagi goljufujejo štacunarji, ki kavo, sladkor, olje nepošteno tehtajo, sol, tobak z vodo kropijo, da je težeje, ki kamno olje ali petrolej, kis, slabo merijo, staro, slabo robo ko novo in močno prodajajo; kerč- marji, ki vodo med vino mešajo pa drago prodajajo. Vse take in enake goljufije sveto pismo ostro prepoveda, rekoč: „To je volja božja, da noben svojega brata — bližnjega — v nobeni reči ne goljufa, ker Gospod je maščevavec vsega tega," I. Tesaloni 4,. 6. Lorene, kaj je drugo, kar sedma božja zapoved prepoveduje? Kteri goljufajo primeri in tehtnici ali vagi? Kaj pravi sveto pismo o goljufiji? Tretje, kar sedma božja zapoved prepoveda, je prideržanje tujega (ljudskega) blaga in zasluženega plačila. Kaj se veli, priderževati tujega ali ljudskega blaga? Tuje ali ljudsko blago je tisto, ki si ga nismo pošteno pridobili, ki toraj ni naše. Kristina na primer je našla v nedeljo, ko je v cerkev šla, lep svilnat robec, ter ga za se obderžala. Storila se je krivo greha, ki ga imenujemo prideržanje tujega ali ljudskega blaga; ker kar naj¬ demo , nikakor ni naše, marveč onega, ki je zgubil. Ako tedaj najdeno prideržimo, imamo tuje ali ljudsko blago, smo tatovi- Miklavžek Rokeca prosi, naj mu shrani za nekoliko časa srebern goldinar, kterega so mu pridni boter dali, ker ga doma ne more 355 varno shraniti. Miklavžek si hoče nov klobuk kupiti, ter prosi Rokeca, naj mu goldinar nazaj da. Hudobni Eokec pa taji, da mu je Miklavžek srebern goldinar shraniti dal. In ker nihče ni videl, da je Miklavžek res dal Eokecu srebern goldinar shraniti, ga zgubi. Ničpridni Eokec si je prideržal tuje ali ljudsko blago, ker sreberni goldinar ni njegov, marveč Miklavžekov, ki mu ga je shraniti dal. Premili Gospod Bog pravi: „Kdor svojemu bližnjemu shranjeno utaji, kar je bilo njegovi zvestobi zaupauega, ali zgubljeno reč najde in utaji, naj poverne vse popolnoma, karkoli je hotel po go¬ ljufiji obderžati, in verh tega še peti del gospodarju, kteremu je bil naredil škodo, za svoj greh pa naj daruje od čede ovna brez madeža. 1 ' III. Mojz. 6, 2—7. Kaj se pravi, priderževati zasluženo plačilo? Vaši očetje in matere, ostali gospodarji in gospodinje, imajo hlapce in dekle, najemajo težake — delavce na dan: kopače, kosce — in rokodelce: šivarje, čevljarje; ako bi pa njim zasluže¬ nega plačila ne dali, ali brez pravičnega vzroka pritergali, zadol¬ žili bi se greha, ki ga imenujemo prideržanje zasduženega plačila. Na primer pri Mlakarju je služil hlapec Metod. Vse leto je zvesto in marljivo služil. Gospodar Mlakar mu konec leta da samo 45 goldinarjev, akoravno mu je bil petdeset goldinarjev obljubil. Go¬ spodar Mlakar je storil greh, ki se mu pravi prideržanje zasluže¬ nega plačila. Sosed Hrastovšek je imel rokodelca krojača ali šivarja Franca, ki je pet dni pridno šival. Eačuni mu od dne po trideset krajcarjev ali soldov. Goljufivni Hrastovšek mu pa nič ne da. Hra¬ stovšek se je krivega storil greha, kteremu pravimo prideržanje zasluženega plačila. Kteri tako ravnajo, doprinašajo veliko-veliko krivico. Bog sveti Duh pravi: „Gorje njemu, kteri svojega pri- jatlja zastonj stiska, in mu ne da njegovega zaslužka." Jerem. 22, 13. Avguština, kaj je tretje, kar sedma božja zapoved prepove¬ duje? Kaj je tuje ali ljudsko blago? Kdaj ali kako bi si ti pri¬ držala tuje ali ljudsko blago? Cegavo je, kar si našla? Kdaj bi s i še prideržala tuje ali ljudsko blago? Čegavo je, kar ti je dala Olga shranit? Tebi je Cilika posodila dvajset soldov ali krajcarjev. več kratov te je prosila, da bi jih vernila; ti pa nečeš, kaj si hočeš prideržati? Zakaj tuje ali ljudsko blago? Kes, kar ti je Ci¬ lika posodila nikakor ni tvoje, marveč Cilikino. Ako kdo posojeno noče verniti, je kriv prideržanja tujega ali ljudskega blaga Kaj P l- avi premili Gospod Bog o takih, ki si prideržavajo tuje ali ljud¬ sko blago ? Ti si prav pridna. Ali si že kdaj od mene podobico dobila? Že tri? Zdaj ti moram četerto dati, ker si zelo dobro znala. Le pridi sem. Kajmund, kaj se nek pravi, deržati zasluženo Plačilo? Na primer, ti bi bil gospodar. Imaš dva poštena hlapca, ki sta ti vse leto prav zvesto delala. Ali konec leta daš enemu pet, drugemu šest goldinarjev menj kot si jima bil obljubil, česa si se zadolžil? Tvoj sosed Vid bi bil tudi gospodar. Ima kosce. Vsakemu ju obljubil dati dobro hrano in goldinar na dan. Kosci so ves dan 356 tako marljivo kosili, da jim je od obraza tekel debel pot; ali Vid jim je dal borno-borno hrano, in zvečer je dvema plačal mesto po goldinarju le po osemdeset soldov ali krajcarjev, dvema pa celo nič ni hotel plačati, česa se je zakrivil? Kako Bog sveti Duh takim nesramnim goljufom žuga ? Ja, ljubi otroci, zasluženo plačilo za- derževati ali pritergovati je v nebopijoč greh, kar ste že večkrat in še bodete slišali. Ceterto, kar nam sedma božja zapoved prepoveduje, je oder- tija pri posoj evanju. Odertije se udeleži, kteri od denarjev, ktere potrebnim posojuje, prevelike obresti terja. Terjati se sme obresti od sto goldinarjev za leto le pet goldinarjev. Nekteri ter¬ jajo od sto goldinarjev, če jih le na mesec posodijo, že po deset tudi po več goldinarjev. Taki se zakrivijo odertije pri posojevanju denarjev. Odertije pri posojevanju se zadolžijo tudi, ki ubogemu sosedu na kake tri ali štiri mesce koruze, ajde ali kakega drugega zernja posodijo v pogodbo, da jim mora sosed polovico več ali še tudi več verniti. Take terdoserčnike imenujemo oderuhe. Bog sveti Duh pravi: „Ako denarjev posodiš komu zmed mojega ljudstva kakemu ubogemu, ki pri tebi prebiva, ne goni ga kakor terjavec in ne teri ga z obrestmi.“ II. Mojz. 22, 25. in: „Boj se svojega Boga, da more tvoj brat pri tebi živeti, in pridelkov črez mero ne terjaj od njega.“ III. Mojz. 25, 36—37. Johana, kaj je četerto, kar sedma božja zapoved prepoveduje? Kteri se udeleži odertije pri posojevanju denarjev? Kteri pa pri posojevanju zernja? Kaj govori Bog sveti Duh o tem? Peto, kar sedma božja zapoved prepoveduje, je vse poškodo¬ vanje bližnjega na njegovem premoženju in na nje¬ govih pravicah. Na premoženju poškodujejo bližnjega, ki so- sebno v vigredi po njegovih njivah in travnikih brez njegovega ve¬ denja vozijo, mlada sadnja ali tudi druga drevesca polomijo, vertne ograje ali plote podirajo, mejnike prestavljajo, po tujem pasejo, kure puščajo v dozorelo pšenico, rež ali v ostalo dozorelo zernje. Na pra¬ vicah pa poškodujejo bližnjega, ki mu ne pustijo na primer po svojem na njegovo polje gnoja in domov iz polja pridelke dovažati, akoravno ima starodavno pravico; ki mu ne pustijo s svojega vodnjaka vode zajemati, na svoji diloreznici ali žagi les rezati, akoravno je vode zadosti, in ima starodavno pravico, iz vodnjaka vode zajemati in na diloreznici les rezati, in tudi pomaga, da se vodnjak in dilo- reznica v dobrem stanji ohranjuje. Vse te in enake reči so pre¬ grešne. Prav lepo nas uči Bog sveti Duh v Tobijevi knjigi v 4, 16.: „Kar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš." Kedar hočemo bližnjega poškodovati na njegovem pre¬ moženju in na njegovih pravicah, moramo vselej poprej same sebe poprašati, ali je meni všeč, kar hočem bližnjemu storiti? Vest jo zdrav um bodeta odgovorila, da ne; toraj ne smemo tudi bliž¬ njemu storiti. 357 Mohor, kaj je peto, kar sedma božja zapoved prepoveduje? Kteri poškodujejo bližnjega na premoženju? Kteri pa na njegovih pravicah? Kaj moramo poprej same sebe poprašati, kedar hočemo bližnjega poškodovati na njegovem premoženju in na njegovih pra¬ vicah? Kaj nas toraj uči Bog sveti Duh v Tobijevi knjigi? Bog sveti Duh nam o krivičnem izraeljskem kralju Ahabu pripoveduje naslednje: Izraelec Nabot je imel v Jezrahelu zraven poslopja kralja Ahaba svoj vinograd. Kralj Ahab reče Nabotu: Daj mi svoj vinograd, da si naredim zelnik, in dal ti bom za-nj boljši vinograd, ali pa, če si ti bolj pripravno zdi, ceno v srebru, kolikor je vreden. Nabot kralju odgovori: Gospod mi bodi milostljiv, da ti ne dam dedščine svojih očetov. Dedščino svojih očetov pro¬ dajati, je prepovedala postava. III. Mojz. 25, 23. Kralj Ahab je bil vsled tega serdit in razkačen, se je vergel na svojo postelj, ter je obernii svoj obraz v steno, in ni jedel kruha — sploh nobene reči—. Njegova hudobna žena, kraljica Jezabela, mu reče: Vstani, in jej kruh, in bodi dobre volje; jes ti bom dala vinograd Nabotov. Pisala je tedaj list v kraljevem imeni, in ga zapečatila ž njegovim perstanom, ter ga poslala do starašin in boljšakov, ki so bili v mestu, v kterem je Nabot bival. Hudobna kraljica Jezabela pa jim je pisala: Naj pričata dva ničvredna moža zoper Nabota v zboru, da je preklinjal Boga in kralja; in po tem ga ven peljite in kainnjajte, in tako naj urnerje. Da bi hudovoljna kraljica pred ljud¬ stvom svojo pobožnost hlinila, jim je ob enem ukazala, da naj se postijo, predno zbor skličejo in nedolžnega Nabota obsodijo. Res so nedolžnega Nabota obsodili, iz mesta peljali, ga s kamnjem po¬ bili in umorili tudi njegove sinove. IV. Kralj. 9, 26. Na to jo vzel kudobni kralj Ahab Nabotov vinograd in vse njegovo premoženje v last. Toda neskončno pravični Gospod Bog pošlje precej preroka Elija, napovedat kazen Ahabu in Jezabeli. Kralju Ahabu je napo¬ vedal to le kazen: To pravi Gospod (Bog): Na tem mestu, kjer so lizali psi Nabotovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri. Kraljici Jezabeli Pa je napovedal: Psi bodo snedli Jezabelo na jezraheljskem polji. Vse se je na tenko dopolnilo. V vojski s Sirci je bil kralj Ahab Premagan in ranjen, ter je še tisti dan v vojski zvečer umeri. '■Tekla pa je kri iz rane po dnu voza. Mertvega kralja so prenesli v Samarijo, ter ga tukaj pokopali. Ko so njegov voz v samarijskem ribnjaku umivali, so psi lizali njegovo kri. III. Kralj. 21, 22, 1—20. Ko je kralj Jehu v Jezrahel prišel, videl je hudobno Jezabelo, ko je ravno vsa nališpana skozi okno gledala. Kralj Jehu jo ukaže doli vreči. Vergli so jo, in stena je bila poškropljena s kervijo in konjske kopita so jo pomandrale, psi pa so jedli njeno meso. Ko so šli, jo pokopat, niso druzega našli, kakor čepino, noge, in konce r °k. IV. Kralj. 9, 30—36. Pobiti pa so bili tudi vsi Ahabovi otroci, da ni bilo od njega nobenega ostanka. IV. Mojz. 10, 11. Tako 358 neskončno pravični Gospod Bog strahovito tepe in strahuje, ki sto¬ rijo in doprinašajo, kar njegova sedma zapoved prepoveduje. Oj človek! le varuj se vsake krivice, In boj se Sodnikove ostre pravice! Francka, kaj nam pripoveduje sveto pismo stare zaveze o ne¬ dolžnem Izraeljcu Nabotu, o krivičnem izraeljskem kralju Ahabu in o njegovi hudobni ženi, kraljici Jezabeli? Zakaj je neskončno pravični Gospod Bog tolikanj strahovito kazni!, ter pokončal vso Ahabovo rodbino? Česa se moramo tedaj nad vse varovati? Oj človek! le varuj se vsake krivice, In boj se Sodnikove ostre pravice! Veliko je tega, kar nam sedma božja zapoved prepoveduje, kar toraj nikakor ne smemo storiti; pa nam tudi nekaj zapoveduje, kar moramo vestno dopolnovati. Kar sedma božja zapoved zapoveduje, o tem beri Fortunah Kaj je v sedmej zapovedi z a p o ve dan e g a? V sedmej zapovedi je zapovedano, vsakemu svoje pustiti, dati in opraviti, ukradeno blago poverniti,in storjeno škodo popraviti. Najprej zapoveduje sedma božja zapoved, vsakemu svoje pustiti, dati in opraviti. Vsakemu svoje pustiti se pravi: kar ni moje, tega se ne smem še dotakniti brez vedenja in volje tistega, čegavo je. Izidor, ti imaš kaj pisati, pa nimaš niti peresca, niti černila, niti papirja. Maksi pa ima vsega tega dovolj. Ti bi mu lehko vzel, ker ga ni blizo. Toda ti se spomniš in dobro veš, da sedma božja zapoved zapoveda, vsakemu svoje pustiti; in nočeš vzeti brez njegovega vedenja in brez njegove volje. Pa prosiš ga prijazno: Ljubi moj Maksi, daj mi peresce, černila in popirja, ker moram nekaj sosebno potrebnega pisati. Pustil si Izidor Makseljnu, kar je njegovega. Micika pase krave okoli Lindičevega verta, v katerem so lepe, dozorele jabelka,, hruške, češpeljni. Nikogar ni blizo. Lehko bi si dobrega sadja dobila. Ali poštena Micika se vse¬ pričujočega Gospod Boga boji, in ne vzeme. Pustila je bližnjemu ter Lindiču, kar je njegovega. Miklavžek pride v Klementovo hišo. Na mizi ugleda prav lepo podobico preblažene Marije device ia zraven bliščečo sreberno dvajsetico. Ni žive duše blizo. Miklavžek bi lehko eno ali drugo ali tudi oboje vzel; toda, ker je pošten, ne vzeme niti ene niti druge. Miklavžek je pustil sosedu Klementu, kar je njegovega. — Sedma božja zapoved zapoveduje na dalje, vsa¬ kemu svoje dati. Vsakemu moramo dati, kar mu gre. Katerca, ti si šivilja. Magdaleniua mati dajo pri tebi napraviti za-njo dolg 0 obleko. Robe je še veliko ostalo. Pa ti si poštena, in daš vse ostalo nazaj. Dala si Magdalenini materi, kar je njenega. Jakecu je dal Feliks lepo sreberno krono shraniti, ktero so mu jo pridni ujec da- 369 rovali. Feliks si hoče nove hlače kupiti, in prosi Jakeca, naj mu krono nazaj da. Pravični Jakec mu jo koj da. Pridni Jakec je dal Feliksu kar je njegovega. — Sedma božja zapoved še zapoveduje, vsa¬ kemu svoje opraviti. Eegina, ti si pastirica. Zvesta si, lepo živino paseš, je ne preteplješ in ne puščaš v škodo. Opraviš, kar si go¬ spodarju in gospodinji opraviti dolžna. Matevžek, oče te pošljejo k sosedu Košiču, prosit, da hi prišla dva fanta drugi dan prav zgodaj kosit. Naročijo ti, hitro hoditi ter se nikjer ne muditi. Ti lepo poprosiš soseda Košiča, hitro hodiš ter se nikjer ne mudiš. Opravil si, kar so ti oče opraviti naročili. Pavlja, tvoja mati grejo v cerkev ali na somenj. Naročijo ti lepo gledati na otroka, iz hiše ne v ves iti, marveč doma ostati. Ti skerbno varuješ otroka, in lepo doma ostaneš. Opravila si, kar so ti mati opraviti velevali. Glejte, tako spolnujemo, kar nam sedma božja zapoved zapoveduje. Sveto pismo pravi: „Dajte vsakemu, kar ste dolžni: davek, komur (gre) davek; dac, komur dac; strah, komur strah; čast, komur čast.“ Kirn. 13,7. Marka, kaj je v sedmi božji zapovedi zapovedano? Kaj se veli, vsakemu svoje pustiti? Kdaj bi Pavlju pustil, kar je njego¬ vega? Kdaj še? Angela, kdaj bi dala Liziki, kar je njenega? Kdaj še ? Avguštin, kdaj bi opravil očetu , kar so ti opraviti naročili ? Jerčka, kdaj bi opravila, kar so ti gospodinja opraviti rekli? Kaj uči sveto pismo? Drugič sedma božja zapoved zapoveduje, ukradeno blago poverniti. Ukradeno blago je čveterno, 1. tako, kterega je kdo bližnjemu ukradel ali šiloma vzel — ropal —. 2. tako, kterega je kdo našel, pa ni hotel nazaj dati; 3. tako, kterega si je izposodil pa ne vernil, in 4. tako, kterega bi imel kdo odrajtati ali plačati, Pa ga ni odrajtal ali plačal, na primer dac deželski gosposki, za¬ služek delavcu in rokodelcu, plačo hlapcu, dekli. Komu se mora ukradeno in ropano blago verniti ? Tistemu, kteremu se je ukradlo ali ropalo. Ako ta ne živi več, njegovim otrokom; in če otrok ni več, njegovi žlahti. Ni pa tudi žlahte več, fflora se ubogim razdeliti, ali potrebni cerkvi dati. Komu se mora najdeno blago verniti? Kdor kaj najde, bodi si denar ali kaka druga reč, mora nazaj dati onemu, kteri je zgubil. Če pa ne ve in tudi ne more zvedeti, kdo je zgubil, mora svojemu gospodu župniku naznaniti, ki bodejo na tanjko zveršili, kar je storiti. Ako se pa tudi po tem ne zve, kdo je zgubil, more obder- žati, ki je našel, ako je ubog; ako pa ni ubog in potreben, naj da revežem. Kar si je kdo izposodil, mora verniti z obrestmi vred, ki mu je posodil. Dac mora odrajtati deželski gosposki ter davkariji, dolžni zaslužek pa obresti vred rokodelcu, hlapcu, dekli, sploh vsem, kterim zaslužek ni plačal. Bog sveti Duh pravi: „0e pa rečem hu¬ dobnemu: Umeri boš, umeri; in pokoro dela za svoj greh, ter prav pravično ravna, in zastavo nazaj da uni hudobnež, in rop po- 360 verne, in se po zapovedih ravna, in nič krivičnega ne stori; bo gotovo živel, in ne bo umeri — vekomaj—.“ Ecehijel 33, 14—15. Janez, kaj sedma božja zapoved zapoveduje drugič? Kolikero je ukradeno blago? Komu se mora ukradeno in ropano blago ver- niti? Se li sme kdaj ukradeno in ropano blago obderžati? Kam se mora dati, če ni nobene žlakte več? Kunigunda, komu se mora najdeno blago poverniti? Ali bi smela najdeno blago kdaj obder¬ žati? Kako se mora izposojeni denar verniti in komu? Komu se mora zaderžani ali neplačani davek odrajtati? Kako se mora in komu zaderžani in ne plačani zaslužek odrajtati? Kaj veli Bog sveti Duh? Kdaj bode toraj krivični vekomaj živel? Sedma božja zapoved zadnjič zapoveduje, storjeno škodo popraviti. Škoda se dela bližnjemu, sosedu, na primer, ako se živina spusti na njegov travnik, v pšenico, rež, proso, kedar je zrelo; ako se mu mejnik prestavi, na travniku odkosi, od njive odorje, mu otroci z žveplenkami poslopje vžigo itd. vse take škode mora poravnati in popraviti tisti onemu , ki mu jih je storil ali pa kriv bil, da so mu jih drugi storili. Bog sveti Duh govori: „Ako kdo poškoduje njivo ali vinograd, in spusti svojo živino, da se tuje popase; naj najboljše, kar ima na svoji njivi ali vinogradu, po cenjeni škodi poverne.“ II, Mojz. 22, 5. Valentin, kaj sedma božja zapoved zadnjič zapoveduje? Kako se bližnjemu škoda stori? Kdor je na tak način škodo bližnjemu ter sosedu naredil, kaj mora tedaj ? Kaj veli Bog sveti Duh ? Nebeški učitelj , preljubi Jezus Kristus, pravi: „Besnično, povem ti, ne pojdeš venkaj od ondod — iz ječe —, dokler ne plačaš zadnjega vinarja.“ Matevž 5, 26. Po teh besedah Kristusovih ne bode zadobil odpuščenja, kteri je bližnjemu krivico storil ter mu kaj ukradel ali ropal ali ga poškodoval na kteri koli pravici, dokler do čista vsega ne poverne. Ta Jezusov nauk razjasnuje sveto pismo nove zaveze v tej le mični dogodbi: „Jezus je prišel v mesto Je¬ riho, ter hodil po njem. V Jerihi je bival mož, Cahej po imenu; bil je viši cestninarjev, to je, cestninski prejemnik, ki je denar podložnih cestninarjev Rimljanom dajal, in bogat. Bad bi bil Je¬ zusa videl, kdo da je; pa ni mogel zavoljo množice, ker bil je majhne postave. In je naprej tekel in zlezel na divje smokveno drevo, da bi ga videl; ker tam je imel memo iti. In ko je bi! Jezus na tisto mesto prišel, je gori pogledal, in ga je videl, ter mu je rekel. Cahej! stopi hitro doli, ker danes moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli stopil, in ga je sprejel z veseljem. In ko so vsi to videli, jih je prav veliko godernjalo, rekoč: K grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej je bil res grešnik, pa je to tudi spo¬ znal. Pripravljen je bil poboljšati se in z grehom storjeno škodo popraviti, ter svojega zveličanja pri Jezusu iskati. Take usmiljen 1 Jezus obiskuje. Cahej je toraj pristopil in rekel Gospodu: Glej; Gospod! polovico svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga kaj 361 ogoljufal, povernem čveterno. Eno polovico svojega blaga da Cahej ubogim; druge polovice pa ne obderži za se, marveč hoče ž njo po krivici pridobljeno čveterno poverniti. Zato mu reče dobri Jezus: Danes ti je zveličanje došlo', zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat’, kar je bilo zgub¬ ljenega." Lukež 19, 1—11. Usmiljeni Jezus je še le potem rekel Caheju: Danes je tej hiši zveličanje došlo, to je, danes —zdaj — so ti tvoji s krivico storjeni grehi odpuščeni, ko je za terdo ob¬ ljubil vsakemu čveterno poverniti, kterega je kaj ogoljufal; verh tega pa hoče drugo polovico svojega blaga ubogim dati, zdaj še le je bil Cahej pravi Abrahamov sin; ker je bil tudi tako pravičen kakor on. Najsrečneje ljudi Poštenje stori. Ludovika, kaj se ti zdeva, ali bodejo krivičnemu grehi od¬ puščeni, ki se sicer svojih krivic spove, pa jih ne poravna? Kdo uči, da ne ? Kako sveto pismo nove zaveze ta Jezusov nauk raz- jasnuje? Kdaj še le je rekel usmiljeni Jezus Caheju: Danes je tej hiši zveličanje došlo? Kdaj še le bode po tem takem krivica — tatvina, rop, odertija, goljufija, storjena škoda, — odpuščena? Kaj toraj ljudi najsrečneje stori? 0 osmi božji zapovedi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.^ Slehernemu med nami je všeč, da drugi o njem lepo mislijo iu govorijo. Če drugi o nas lepo mislijo in govorijo, imamo pri njih dobro, pošteno ime, imajo nas v časti. Dobro, pošteno ime je velik zaklad. Ako smo namreč na dobrem glasu, zamoremo mnogo-mnogo storiti za čast božjo, pa tudi v svoj in v bližnjega Časni in večni blagor. Zato veli Bog sveti Duh: „Dobro ime je boljši kakor obilno bogastvo; črez zlato in srebro je prijetnost — haka lastnost, s ktero se človek ljudem prikupuje, jim dopada, da ga radi imajo —.“ Pregov. 22, 1. Naj si bo nekdo še tolikanj bogat, pa je na slabem glasu, prav zadovoljen in srečen ne živi. Vsakdo se takega izogiblje, nihče noče ž njim kaj početi. Bodi si Pa kdo še tolikanj ubog, je pa na dobrem glasu, vse ga rado ima, v se mu zaupa, vse ga podpira. Dolžnosti glede na naše in na bliž¬ njega dobro, pošteno imehranjuje v sebi osma zapoved božja, ktera ] e ta le; fl Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega." In o osmi božji zapovedi bodemo se danes učili. Tomaž, kaj ti je všeč, da bi ljudje o tebi? Kaj je tedaj dobro, Pošteno ime? Ali je dobro, pošteno ime velik zaklad? Kaj veli 1J og sveti Duh o dobrem, poštenem imenu? More li bogati zado- Šolske katekeze. II. 24 362 voljen in srečen živeti, če je na slabem glasu? Kaj pa ubogi, ki je na dobrem glasu ? Ktera božja zapoved shranjuje v sebi dolž¬ nosti glede na naše in na bližnjega dobro, pošteno ime? Perpetua, jami brati o osmi božji zapovedi. Kaj je v osmej zapovedi prepovedanega? V osmej zapovedi je prepovedano: kriva pričba, kriva tožba, vse laži, tudi laži iz šale (norčije) in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo na¬ tolcevanje (sum), prederzna sodba, podpihovanje. Pervič prepoveduje osma božja zapoved krivo pričbo. Pri¬ čati se veli zagotoviti, poterditi, da se je kaj res ravno tako go¬ dilo , da je ta ali uni res to in to in tako govoril in storil. Ali smemo pričati? Kedar gre za resnico in poštenje, smo pod smertnim grehom dolžni pričati. Osma zapoved božja nam le prepoveduje po krivem, to je lažnjivo, pričati. Laži, krivice ne smemo toraj nikdar nikoli zagotoviti ali poterditi: nikdar nikdar nikoli ne smemo po krivem pričati niti ne zoper sovražnika. Kdor laž zagotovi ali poterdi, po krivem priča. Krive pričbe sta se zadolžila dva moža, hudičeva — ničvredna — otroka, ktera sta govorila zoper Nabota pričevanje pred množico. Preklinjal je Nabot Boga in kralja, in zavoljo tega so ga peljali iz mesta, in so ga s kamnjem pobili. III. Kralj. 21, 13. Vidite, kaj se izhaja iz krive pričbe. Bog sveti Duh pravi: „Kriva pričba ne bo brez kazni; in kdor govori laži, ne bo ubežal. 41 Pregov. 19, 5. Štefan je na primer sosedu Rojaku v okna kamen vergel in jih potrupil. Boji se kazni. Zato pripravi Florijana, da lažnjivo terdi, da je Martinek sosedu Rojaku okna potrupil, ne pa on — Štefan —. Florijanek res to terdi, in je po krivem pričal zoper Martineka. Oh večni Gospod Bog varuj vas, po krivem pričati! Ostra kazen zadene vse krivopričevavce. Cilika, kaj prepoveduje osma zapoved božja pervič? Kaj se veli pričati? Smemo li pričati zoper bližnjega? Pa kako ne smemo pričati? Kteri tedaj po krivem ali lažnjivo priča? Moreš li po¬ vedati krivo pričbo iz svetega pisma stare zaveze? Kdaj bi ti na primer zoper Tereziko po krivem pričala? Kaj veli Bog sveti Duh? Osma božja zapoved prepoveduje drugič krivo tožbo. Krivo ali lažnjivo tožiti se veli, praviti starišem , učiteljem in ostalim predstojnikom, da je bližnji to ali uno hudo storil, kar pa nikakor ni storil, in sicer praviti iz namena, da bi bil kaznovan. Tako so judejski veliki duhovni, pismarji in starašini ljudstva nedolžnega Jezusa pri deželnem oblastniku Ponciju Pilatu na veliki petek po krivem ali lažnjivo tožili, rekoč: Tega smo našli, da zapeljuje nas narod, in da brani cesarju davek dajati, in pravi da je on Kristus, kralj. Lukež 23, 2. Tožba ta je bila gola laž. Kristus kaj takega nikdar nikoli ni učil: On je ljudstvo zmirom le pravo in dobro učil, ter veleval: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. In — ljudje — so se čudili nad njim. Marka 12, Po tem takem ljudi ni zapeljeval, marveč jih je le pokorščine do 363 cesarja učil. Tudi kralj Kristus ni hotel biti. Ko so ga Kotli po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je zbežal na goro. Janez 6, 15. In ko ga je na veliki petek Poncij Pilat vprašal, ali je kralj Judov, mu je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni odtod. Janez, 18, 33—37. Veliki judejski duhovni, pismarji in starašini ljudstva so tedaj lju¬ bega Jezusa po krivem tožili. Poncij Pilat sam jim je rekel: Nič krivega ne najdem nad tem človekom. Janez 23, 4. Peterček, ti bi gospodu učitelju pravil in terdil, da te je Matiček otepel, kar pa res ni. Zadolžil si se krive tožbe. Alojzija, kaj osma božja zapoved drugič prepoveduje ? Kaj se veli krivo tožiti ? Kteri so se zadolžili krive tožbe ? Ali je res Kristus zapeljeval? Je li hotel res kralj Judov biti? Kaj je tedaj Poncij Pilat rekel velikim judejskim duhovnom, pismarjem in sta- rašinom ljudstva? Kdaj bi se ti krive tožbe zadolžila? Osma zapoved božja nam tretjič prepoveduje vse laži iz šale (norčije) in v sili. Kaj je laž, kaj se veli lagati se? baze se, kteri za gotovo ve, da to ali uno ni res, pa vendar le pravi, da je res; ali se laže, kteri drugače govori, kakor v glavi misli in v sercu čuti, da bi bližnjega v pomoto ali v škodo pri¬ pravil. Tebe, Edvard! neki človek vpraša, koliko si star. Ti dobro veš, da si deset let star, pa rečeš, da si še le osem let ali pa, da si že dvanajst let star. Lagal si se, laži si se zakrivil, da bi bliž¬ njega v pomoto pripravil. Antonija, tebe je tvoja prijatljica prosila, da bi jej na semnju robec za glavo kupila. Ti kupiš robec, ter daš za-nj petdeset soldov ali krajcarjev. Prijatljici pa rečeš, da si dala sedemdeset soldov. Lagala si se, gerde laži si se zadolžila, da bi prijatljico v škodo pripravila. Kteri se lažejo, neizrečno žalijo pre¬ ljubega Gospod Boga, ker je neskončno resničen, in ljubi le res¬ nico, sovraži pa gerdo laž nad vse. Zato pravi Bog sveti Duh: »Lažnjive ustnice so Gospodu gnjusoba; kteri pa zvesto ravnajo, mu dopadajo." Pregov. 12, 22. Osma božja zapoved prepove sle¬ herno laž, toraj tudi laž iz šale ali norčije in v sili. Kaj je laž iz šale — za smeh — ali iz norčije? Iz šale ali norčije se lagati se veli, kaj neresničnega ali lažnjivega pripovedovati, da se ljudje smejijo. Lorene bi Primožu pravil, da je največi zvon pri svetem Lenartu iz zvonika padel. Dva oboka je prederl, na pajčevini pa °visel. Lorene se je lagal iz šale ali norčije, izmislil si je to laž, da bi se Primož smejal. Bog sveti Duh uči: „Nikar si ne dovoli nobene laži; zakaj navada v nji ni dobra." 7, 14. Kdor tudi le iz šale ali za smeh in norčije laže, kmali se navadi lagati se, da bi druge v pomoto in v škodo pripravil. Kaj pa je laž v sili? V sili laže, kteri terdi, da to ali uno ni storil, akoravno je storil, da hi od sebe kaj hudega, na primer kazen, odvernil, ter si pomagal. Genovefa včeraj ni bila v šoli, akoravno so jo bili stariši poslali. 24 * 364 Šla je v kosto — v les — v gojzd — spat. Da bi kazen od sebe odvernila ter si pomagala, terdi starišem, da je res bila v šoli. Lagala se jev sili. Valburga tudi terdi Genovefinim starišem, daje bila — Genovefa — včeraj v šoli, da bi jej pomagala, ter kazen od nje odvernila. Tudi Valburga se je v sili lagala. Lagati ni pripu- ščeno, akoravno komu pomaga. Nikoli se ne smemo lagati, naj bi laž še tolikanj dobička donašala. Svetega aposteljna Pavlja so ne- kteri dolžili, da je učil, da se sme hudo delati, toraj tudi lagati se, da se iz hudega — laži — dobro izhaja. Sveti apostelj Pavelj se zagovarja, da kaj takega nikdar nikoli ni učil, rekoč: „Bomo li (kakor nas obrekujejo, in nekteri govore, da pravimo) hudo delali, da dobro iz tega pride? Takih obsojenje jepravično“. Eimlj. 3, 8. To je, kteri misli, da se sme hudo delati, tedaj lagati se tudi, da iz tega dobro pride, naj bo po pravici kaznovan. Felicijan, kaj prepoveduje tretjič osma božja zapoved? Kaj se veli lagati se? Kdaj bi se ti na primer lagal. Kaj pravi Bog sveti Duh o laži? Barbika, ali smemo lagati se iz šale ali norčije, da bi se ljudje smejali? Kdaj bi se ti na primer iz šale ali iz norčije lagala? Zakaj ne smemo niti iz šale ali norčije lagati se? Kaj uči Bog sveti Duh? Filip v sili pa vendar le smemo lagati se? Kdaj bi se ti v sili lagal? Kdaj bi se tudi tvoj tovarš Feliks v sili lagal? Niso li nekteri hudobneži pravili, da je sveti apostelj Pavelj učil, da se sme hudo delati, toraj tudi lagati se, da pride dobro? Kaj je tedaj pisal? Glej, nikar nikoli ne smemo lagati se, niti takrat ne, da bi od sebe ali od drugih kazen ali škodo od- vernili, ter sebi in drugim pomagali. Osma božja zapoved nam prepoveduje četertič obrekovanje. Kaj je obrekovati? Obrekovati se veli, o bližnjem kaj hu¬ dobnega govoriti, kar ni res, kar toraj bližnji niti ni govoril niti storil. Notburga govori in pripoveduje o Francki, da je njeni materi kruha in sladkora ukradla. Pa ni res, marveč Notburga si je to le domislila, ker Francko nikakor nima rada. Notburga je ubogo Francko obrekovala. Obrekovati se pa tudi pravi hudobno , kar jo bližnji res storil, povečevati in kaj dostavljati, nja lepe, dobre last¬ nosti in dobre dela zmanjševati ali celo utajiti. Alojzij je na primer Tončetu dva solda ukradel; Tonče pa pravi, da mu jih je deset ukradel. Tonče je Alojzija obrekoval, ker je hudo, ktero je Alojzij res storil — ukradel je dva solda —, povečeval in dostavljal še več — pravil je , da je ukradel deset soldov —. Znano je , da so Bogomila zelo rada uči. Polonika pa govori, da se Bogomila le semtertje uči, ne pa zelo rada. Lidvina spet terdi, da se Bogomilu do cela nič ne uči, marveč da je jako lenobna. Obedve, Polonika in Lidvina ste pridno Bogomilo obrekovali; in sicer Polonika, ker je lepo, dobro lastnost Bogomile zmenjševala — rekla je namreč, da se Bogomila sicer semtertje uči, pa ne zelo rada —■ Lidvina, ker je 365 lepo, dobro lastnost Bogomile celo utajila — rekla je namreč, da se pridna Bogomila do cela nič ne uči, marveč da je lenobna. Obrekovati bližnjega je velik-velik greh. Obrekovanega člo¬ veka nihče nima rad, nihče ga noče v delo in v službo vzeti razun v veliki sili. Marsikteri obrekovanec mora po nedolžnem stradati. Bog sveti Duh pravi: „Kdor skrivaj svojega bližnjega obrekuje, njega bom premagal." Psalm. 10, 1, 5. Krištof, kaj četertič prepoveduje osma božja zapoved? Kaj se veli obrekovati? Kdaj bi ti na primer Janezeka obrekoval? Otilija, kaj se veli še obrekovati ? Kdaj bi ti na primer Micko obrekovala s tem, da bi nje lepe, dobre lastnosti zmanjševala? Kdaj pa, da bi nje lepe, dobre lastnosti utajila ? Je li bližnjega obrekovati velik greh? Kaj pravi Bog sveti Duh? Petič nam osma božja zapoved prepoveduje opravljanje. Kaj se veli opravljati? Opravljati se veli, hudo, kar je bližnji res storil, brez potrebe, brez pravičnega vzroka razglasovati. Vsi smo slabotni ljudje, ter se v mnogih, mnogih rečeh pregrešimo. Ni ga človeka pod milim nebom, ki bi ne imel svojih pregrešek in slabost. Nobenemu med nami bi ne bilo všeč, ako bi kdo naše pregreške in slabosti razglaševal. Kar pa mi nočemo , da bi nam drugi storili, tudi mi njim ne smemo storiti. Bog sveti Duh nas uči: „Ne bodi opravljivec med ljudstvom." III. Mojz. 19,16. Janez ve, da je Štefanek v Gostenčnikovem vertu po noči jabelk in hrušek ukradel. Janez vsakteremu pravi, kaj je Štefanek storil. Janez Šte- faneka opravlja, ker hudo — tatvino —, ktero je Štefanek storil, brez potrebe, brez pravičnega vzroka razglašuje, in tedaj se močno pregreši. Janez bi imel molčati, in Štefaneka prijazno posvariti, rekoč: „Ljubi moj Štefanek! ukradel si v Gostenčkovem vertu ja¬ belk in hrušek. Do zdaj to še nihče ne ve, kot jes. Za zdaj tudi jes molčim; ali naravnost ti povem, ako še enkrat ukradeš, povedal bom sosedu Gostenčniku in gospodu učitelju. Le ako bi sosed Go¬ stenčnik Janeza vprašali, je li res ukradel Štefanek jabelk in hrušek. moral bi Janez resnico povedati; ali prositi bi moral soseda Go¬ stenčnika, naj Štefaneku za zdej zanesejo, ker se hoče v prihodnje res poboljšati. Enako bi moral Janez ravnati, ako bi ga gospod učitelj ali Štefanekovi stariši vprašali, če je res ukradel. Ako bi ti Tekla vedela, da hoče Močnikova Ana Srabotnikovi materi ali komu drugemu jopico, ali robec, ali perta, ukrasti, morala bi tudi to povedati Srabotnikovi materi. Glejte, le v teh dveh namerah smemo razglasiti pregreške drugih brez greha, ker je res potreba iu pravičen vzrok; drugače pa nikdar nikoli ne. Peterček, kaj nam petič prepoveduje osma božja zapoved? Kaj se veli opravljati ? Ti na primer se rad lažeš, bi li tebi všej: bilo, ako bi Matiček razglasoval, da se ti rad lažeš ? Kaj ti nočeš, da bi ti Matiček ne storil, kaj tudi ne smeš? Kako nas uči Bog sveti Duh? Kdaj ali kako bi ti na primer Andrejčeka opravljal? 366 Kaj bi moral poprej storiti ? Kdaj bi pa vendar le moral pregreške razglasiti? Kdaj še? Ali še veš, iz kterega namena moramo pre¬ greške drugih razglasiti ? Kes, da bi se neskončno sveti Gospod Bog več ne žalil, in da bi se zatoženec poboljšal. Moreš li tudi povedati, kak razloček je med obrekovanjem in opravljanjem? Kes, obrekuje oni, ki si o bližnjem kaj hudobnega domisli in okoli raz¬ naša, ali hudo, kar je bližnji res govoril in storil, povečava in še več dostavlja, in njegove lepe, dobre lastnosti zmenjšava ali celo utajuje. Opravlja pa oni, ki hudo, ktero je bližnji govoril in storil, brez potrebe in brez pravičnega vzroka razglasuje. Oboje neskončno sveti Gospod Bog ostro prepoveduje, in je toraj velik greh. Šestič prepoveduje osma božja zapoved krivo natolce¬ vanje ali sum. Koga krivo natolcevati se veli, o njem brez pravega vzroka kaj hudega misliti. Toraj je kriv natolcevavec, ki o svojem bliž¬ njem, o svojem tovaršu, brez zadostnega, brez pravega vzroka kaj hudobnega samo misli. Agata je na primer svinčnik zgubila, misli pa, da ga jej je ukradla tovaršica Doroteja, akoravno še nikdar ni o nji slišala, da bi bila kdaj komu kaj ukradla. Agata je Dorotejo krivo natolcevala, ker je o nji brez zadostnega, brez pravega vzroka hudo mislila— da jej je namreč svinčnik ukradla —. Ako bi pa bila Doroteja že večkrat kaj ukradla , in bi Agata mislila , da je tudi nji svinčnik ukradla, bi ne grešila, ter krivega natolcevanja se ne zadolžila, ker ima zadosten, pravi vzrok, misliti, da jej je svinčnik ukradla. Brez zadostnega, brez pravega vzroka o bližnjem kaj hudobnega misliti, to je, ga krivo natolcevati ali sumiti je greh; ker Bog sveti Duh uči: „Nobeden vas ne misli hudega v svojem sercu zoper svojega prijatelja." Filip, kaj nam šestič prepoveduje osma božja zapoved? Kaj se veli, bližnjega krivo natolcevati ali sumiti ? Kdaj bi ti na primer Franceka krivo natolceval ali sumil? Kaj pa, ko bi bil Franček že večkrat kaj ukradel? Kaj uči Bog sveti Duh o krivem natolce¬ vanju ali sumu? Sedmič nam osma božja zapoved prepoveduje prederzno sodbo. Prederzno sodi, ki o svojem bližnjem brez zadostnega, brez pravega vzroka kaj hudega govori. Med krivim natolcevanjem in prederzno sodbo je ta le razloček: Krivo natolcevanje ali sum j e samo misliti o bližnjem kaj hudobnega brez zadostnega, brez pra- vega vzroka; krivo soditi pa je govoriti o bližnjem kaj hudobnega brez zadostnega, brez pravega vzroka. Katerca ima na primer šestdeset soldov. Precej jej zmanjka dvajset soldov. Ima zdaj le štirideset soldov. Koj pa jame praviti Micki, Pepki, Alekšu in še ostalim tovaršicam in tovaršem, da jej jih je ukradla Magdalena, akoravno ve, kdo jej jih je ukradel in se še nikdar nikoli ni slišalo, da bi bila Magdalena kdaj komu kaj ukradla. Katerca je Magda- 367 leno prederzno sodila, ker je o nji hudo — da jej je namreč dvajset soldov ukradla — brez zadostnega, brez pravega vzroka govorila. O bližnjem liudo govoriti brez zadostnega, brez pravega vzroka, ali bližnjega prederzno soditi preljubi Jezus ostro prepoveduje, rekoč: „Ne sodite, da ne bote sojeni. Zakaj s kakoršno sodbo sodite , s takošno bote sojeni." Matevž 7, 1—2. To se veli, tisti, o kterih hudo brez zadostnega vzroka govorite, bodejo o vas še hujše go¬ vorili, in neskončno pravični Gospod Bog vam soduji dan ne bode usmiljenja skazal, ako bodete bližnjega neusmiljeno sodili. Če bi pa bila Magdalena že večkrat kaj ukradla, in bi Katerca pravila, da je tudi njej ukradla pogrešanih dvajset soldov, bi sicer se ne zadolžila prederzne sodbe, ampak ali obrekovanja ali opravljanja; obrekovanja, ako bi jej Magdalena ne bila ukradla dvajset soldov, opravljanja pa, ako bi jih bila res ukradla. Vincencij, kaj osma zapoved božja sedmič prepoveduje? Kaj je prederzno soditi? Kak razloček je toraj mod krivim natolceva¬ njem in med prederzno sodbo? Kdaj bi ti na primer Karlna pre¬ derzno sodil? Kdaj pa krivo natolceval? S kterimi besedami pre¬ ljubi Jezus prederzno sodbo ostro prepoveduje? Kaj hoče reči s temi besedami? Česa bi se zadolžil, ako bi bil Karl res večkrat že ukradel, in bi pravil, da je tudi tebi ukradel ? Kdaj bi se zadolžil obrekovanja? In kdaj opravljanja? Poslednjič še prepoveduje osma božja zapoved podpihovanje. Podpihovanja se krivega stori, ki hudo, ktero je kdo govoril ali storil, pripoveduje onemu, zoper kterega je govoril ali storil — hudo —, iz gerdega, ter grešnega namena, da bi med njima prepir in sovraštvo napravil. Marta na primer pravi Heleni, da je Marjetka včeraj doma vina ukradla in močno se napila. Helena dobro ve, da ste si Marta in Marjetka priserčni prijatljici. Da bi ju v prepir in sovraštvo pripravila, hiti k Marjetki, ter jej reče: „Nekaj ti imam povedati. Sicer ti ne rada povem, pa vendar le ti moram povedati, da se prepričaš, kaka hinavka da je tvoja prijatljica Marta. Pravila mi je vsa vesela, da si bila včeraj doma vina — mošta, žganja — ukradla in se tolikanj opijanila, da nisi stati mogla. To pa vendar le ni prav, da kaj takega o tebi govori, ker jo tolikanj rada imaš? Marjetka se zdaj razkači, gre nad Marto, gerdo se kregate, poprej priserčne prijatljici ste si zdaj nespravljive sovraž¬ nici. Helena je podpihovala Marjetko zoper Marto, ker je Marjetki pripovedovala, kaj hudega je Marta' zoper njo govorila in sicer iz gerdega namena, da bi se Marjetka in Marta skregali in več dobri ne bili, kar se je res prigodilo. Pa ko bi tudi Marjetka in Marta s e ne bili skregali, marveč bi si bili tudi še zdaj priserčne pri¬ jatljici, kakor poprej; Helena se je vendar le pregrešila, ker je iz gerdega namena pripovedovala Marjetki, kaj hudega je Marta o nji govorila, namreč da bi ju pripravila v prepir in sovraštvo. Peterček pripoveduje Kajetanu, da mu je Volfgang majhni mlinček potrupil, 368 kterega je napravil, da ga je vodica poleg verta gnala; pripoveduje pa zato, da bi se Kajetan in Volfgang sperla in več dobra ne bila. Kajetan namreč ima Volfganga sila rad, da mu mnogo kratov be¬ lega kruha, jabelk, hrušek. To pa Peterčku žal de. Hoče Kajetana in Volfganga v sovraštvo pripraviti, misleč, da bode potem Kajetan njemu dajal belega kruha in dobrega sadja, nikakor pa več Volf- gangu. Ako bi se tudi Kajetan in Volfgang ne bila sperla, Peterček je vendar le grešil, ker je podpihoval Kajetana zoper Volfganga zato, da bi nju pripravil v prepir in sovraštvo. Sveto pismo stare zaveze ostro obsoduje podpihovanje, rekoč: »Preklet je podpihovavec in dvojezičnih; zakaj, med veliko njih, ki v miru živijo, napravi zmešnjave." Sirah 28, 15. Varujte se ger- dega podpihovanja. Ako derva podpihaš, gori; in če ljudi podpi¬ huješ, vneme se ogenj prepira in sovraštva. Pa tudi ne poslušajte podpihovavcev, ker so v hudičevi službi. Hudiča namreč veseli, ako ljudje v kregu in sovraštvu živijo. V to najema hudobne ljudi, da med mirnimi kreg sovraštvo napravljajo. Urška, kaj še prepoveduje poslednjič osma božja zapoved? Kteri se podpihovanja krivega stori? Kako bi ti na primer Micko zoper Julijano podpihovala? Ako bi se Micka in Julijana tudi ne sperle, bi li.se tudi podpihovanja krivo storila? Zakaj? Ignacij, kako bi še ti Boštjana zoper Ruperta podpihoval ? Kako obsodi sveto pismo že v stari zavezi podpihovanje ? Česa se moramo toraj varovati? Kaj se prigodi, ako derva podpihaš? Smemo li poslušati podpihovavce? Zakaj ne? Ko je Pijor, opat ali glavar menihov, svoje učence o drugih ljudeh hudobno govoriti čul, je molčal in odšel. Ali kmali se verne k njim na herbtu veliko , težko vrečo peska, spredej pa le zelo majhen robec peska. Učenci ga vprašajo, kaj to pomenja? Opat jim odgovori: „Yelika vreča pomenja moje velike pomanjkljivosti in pregrehe, ktere na herbtu nosim, da jih ne vidim. Malo peska v majhnem robcu spredej pred očmi pa so drugih ljudi pomanjk¬ ljivosti in pregreški, ki me vedno zbadajo , in ktere zatorej raz- glasujem. Ali tako vendar le ni prav; marveč svoje pregreške bi imel vselej pred očmi imeti, objokovati, ter neskončno usmiljenega Gospod Boga ponižno prositi, da mi jih odpusti." Ko so učenci to slisali, so rekli: „Resnično! to je pot k življenju." „Pazimo toraj in glejmo na same sebe," to je pravo sredstvo, po kterem pokon¬ čamo sleherno željo, druge obrekovati, opravljati, ter sploh o njih hudobno misliti in govoriti. Hudoben je vsak, kdor druge omiva, Sam svoje gerdobe pa sebi zakriva. Lizika, kaj je storil Pijor, glavar menihov, ko je čul svoje učence o drugih hudobno govoriti? Ktero sredstvo je tedaj pravo, 369 po kterem zamoremo zatreti sleherno željo, o drugih hudobno go¬ voriti? Kak je, ki druge omiva? Hudoben je vsak, kdor druge omiva, Sam svoje gerdobe pa sebi zakriva. Kar po osmi božji zapovedi ne smemo storiti, dobro veste; zdaj bodete slišali, kar moramo storiti ali kar osma božja za¬ poved zapoveduje. Jurček, ali bi rad bral? No pa poskusi. Kaj je v osmej zapovedi zapovedanega? V osmej zapovedi je zapovedano: resnica (istina), odkritoserčnost v govoru in djaDju, poganjanje za dobro ime bližnjega, preklic obrekovanja in opravljanja. Pervo, kar osma božja zapoved zapoveduje, je resnica; po nekterih krajih pravijo mesto resnica istina. Kaj je resnica ali istina? Besnica ali istina je govoriti, kakor kdo ve, kakor se je godilo, da nič ne zamolči in nič ne dostavi. Matilda je na primer videla, da je včeraj iz šole domu grede Urh Kozo v blato vergel. Roza zatoži Urha pri gospodu učitelju, in pove, da je Matilda vse vidila. Matilda vprašana reče, da je Urh Rozo res v blato vergel. Matilda je resnico govorila, ker je izpovedala ravno tako, kakor je vedela in kakor se je dogodilo. Ako bi bila Matilda izpovedala, da je Urh Kozo le malo sunil, da še padla ni, ali da jo je dvakrati v blato vergel, bi ne bila resnice govorila, marveč le se lagala, ker ni tako povedala, kakor je vedela in kakor se je dogodilo. Sveto pismo nas opominja: „Za tega voljo — zavoljo resničnosti — opustite laž, govorite resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje med seboj ?“ Efež. 4, 25. Si m eri, kaj je pervo, kar osma božja zapoved zapoveduje? Kaj se veli resnico govoriti? Kdaj bi ti na primer resnico govoril? Kdaj pa ne ? Kaj pravi sveto pismo ? Drugo, kar osma božja zapoved zapoveduje, j e odkrito¬ serčnost v govoru in djanju. Odkritoserčni smo v govoru, ako ravno tako govorimo kakor v sercu mislimo. Ema reče svoji prijatljici Rozaliji: „Ljuba moja Rozalija, jes te prav rada imam.“ Ako Ema Rozalijo tudi v sercu rada ima, da ima tudi v sercu ve¬ selje do nje, da lepo o nji misli, in jej vse dobro željuje: je Ema odkritoserčna v govoru, če pa Ema Rozaliji sicer reče: „Ljuba moja Rozalija, jes te prav rada imam,“ v sercu jej pa hudo željuje, ni odkritoserčna v govoru, marveč hinavska. V djanju smo odkri¬ toserčni, ako tako delamo — ravnamo, se obnašamo —, kakor v sercu čutimo. V cerkvi poklekamo, da svoje spoštovanje, svojo po¬ nižnost do neskončno svetega Gospod Boga zunanje skazujemo. Ako to spoštovanje in ponižnost tudi v sercu čutimo, smo odkritoserčni v djanju. Če pa spoštovanja in ponižnosti v sercu do dobrega Go¬ spod Boga ne čutimo, kedar poklekamo, nikakor nismo odkrito¬ serčni v djanju, marveč hinavski. Le odkritoserčni v govoru in v 370 djanju pridejo v prevesele nebesa. Bog sveti Duh pravi: „ Gospod! kdo bo prebival v tvojem šotoru — v presrečnih nebesih — ? Kdor resniso govori v svojem sercu; kdor s svojim jezikom negoljufuje." Psalm 14, 1—3. Aleks, kaj je drugo, kar zapoveduje osma božja zapoved? Kdaj smo odkritoserčni v govoru ? Kako bi bil ti odkritoserčen do Blažeka? Kaj pa, ko bi mu pa v sercu hudo želel? Eva, kdaj smo odkritoserčni v djanju? Kako bi bila ti odkritoserčna v djanju, kedar v cerkvi poklekaš? Kaj pa, ko bi v sercu ne čutila spošto¬ vanja in ponižnosti do neskončno svetega Gospod Boga? Kteri pri¬ dejo v prelepe nebesa? Kaj veli Bog sveti Duh? Tretje, kar osma božja zapoved zapoveduje, je poganjanje za dobro ime bližnjega. Kdor svojega bližnjega resnično ljubi, ga bode rad zagovarjal, kedar se o njem hudobno govori, sosebno če je nedolžen. Kedar toraj vpričo nas drugi o bližnjem hudobno govorijo ter ga ob dobro, pošteno ime pripravljajo, in mi vemo, da ni res, kar govorijo, nikakor ne smemo molčati. Marveč mo¬ ramo naravnost reči, da hudo, kar o bližnjem govorijo, nikakor ni resnično, da je tedaj nedolžen. Glejte, bližnjega, kedar se hudo laž- njivo o njem govori, zagovarjati je poganjanje za dobro ime bliž¬ njega. Agata je v tovaršiji, kjer Alojzija pripoveduje, da Ana vse, karkoli najde in vidi, vzame ter za se shrani. Agata dobro ve, da je Ana poštena, da toraj ni res, kar Alojzija o nji pripoveduje. Zato reče Alojziji in drugim: „Kar pripoveduješ o Ani, ni res, marveč lažnjivo. Ana je poštena, nikomur nič ne vzame, in če kaj najde, precej nazaj da. Nikar ne govori tako o nji, ker je res ne¬ dolžna." Pridna Agata se je poganjala za dobro, pošteno ime ne¬ dolžne Ane. Ako bi se pa Agata ne bila poganjala za dobro ime poštene Ane, bi imela greh. — Kako je pa takrat ravnati, ako se v tovaršiji o bližnjem govori hudo, kar je res storil? Moramo ga tako le zagovarjati: „Res je hudo, kar je storil. Morebiti bi bil marsikteri tudi zmed nas ravno to storil, ako bi se bil nahajal v enaki skušnjavi. Greva ga, da je storil, in se je tudi resnično po¬ boljšal. Kteri se pa resnično poboljša, mu neskončno usmiljeni Go¬ spod Bog rad odpusti. Cernu bi tedaj mi o njem hudo še govorili? Andrejček pripoveduje tovaršem, da je Janez pri Mlakarju klobaso ukradel. Štefan zu gotovo ve, da je Janez pri Mlakarju klobaso res ukradel. Tatvina Janezova se ne da in ne more utajiti. Ali Štefan se vendar le poskusi za Janeza, rekoč: „Res je Janez pri Mlakarju klobaso ukradel. Pa pomislimo, kako se je prigodilo. Janez pride v Mlakarjevo hišo. Na mizi vidi dobre klobase. Sam je bil, toraj je bila skušnjava velika. Pozabil je siromak, da je preljubi Gospod Bog ob enem povsod, in da je tudi angelj varuh vpričo. Vzel je tedaj skrivši klobaso, in odšel. Ali ko se je zavedel, kaj je storil, se je milo razjokal, klobaso nazaj dal, ter Mlakarja odpuščen,]'a prosil. Premili Gospod Bog je zgrevanemu Janezu gotovo odpustih 371 Molčimo to.iaj tudi mi.“ Glejte, tako se moramo poskušati celo za one, ki so res kaj hudega storili, pa res poboljšali. Ako se pa oni, o kterem se v družbi hudo govori, ni poboljšal, ter je še zmirom hudoben, moramo reči: „Vsakteri more grešiti, in mi, ki smo kaj boljši, glejmo, da grešniki ne postanemo. Za našega grešnega bliž¬ njega pa molimo , da bi se z božjo milostjo resnično poboljšal, in molčimo o njegovih grehih. Tega terja kristjanska ljubezen. 1 ' Angela, kaj je tretje, kar osma božja zapoved zapoveduje ? Zakaj se moramo poganjati za dobro ime bližnjega? Kako se mo¬ ramo poganjati za dobro ime bližnjega, ki je nedolžen? Ti slišiš v tovaršiji, da Tonika pripoveduje, da je Polonika pri Božiču lileb kruha ukradla, pa za gotovo veš, da ni res, kako se bodeš poga¬ njala za dobro ime nedolžne Polonike? Kaj pa, ko bi molčala? Gregorec, kaj pa, ako je bližnji res storil hudo, ktero se o njem govori, pa se je poboljšal? Kaj pa, če se še ni poboljšal, ter je še zmirom hudoben? Oeterto, kar osma božja zapoved zapoveduje, je preklic obrekovanja in opravljanje. Preklicati se pravi izreči, da ni res, kar sem govoril. Obreko¬ vanje preklicati se toraj veli naravnost izreči onim, vpričo kterik smo lažnjivo hudo govorili o bližnjem, ali kaj dostavili, ali nje¬ gove lepe lastnosti ali zmanjšali ali celo utajili, da vse, kar smo govorili, ni res, marveč da smo si le domislili. Tudi moramo obre¬ kovanega odpuščenja prositi, in o njegovih dobrih lastnostih go¬ voriti. Ako vsega tega ne storimo, nam neskončno pravični Gospod Bog veliki greh obrekovanja ne odpusti, naj bi ga se tudi stokrat ali še večkrat spovedali. Opravljanja sicer ne moremo preklicati; ker hndo, kar je bližnji res storil, se nikakor ne da in tudi ne sme utajiti. (Izraz: preklic opravljanja, je do cela kriv ali neprav. Mesto preklic opravljanja bi bilo znabiti bolje: poravnava, vravnava opravljanja.) Kteri je toraj ^bližnjega opravljal, mora pregreške, ktere je bližnji storil, zagovarjati, in njegove iepe lastnosti in dobre dela razglasovati, ter naravnost reči, da mu je zelo žal, da je bliž¬ njega ob dobro ime in čast pripravil. Avguština je na primer ši- vilja. Vzela je včasi kaj od robe , iz ktere je oblačila napravljala in ktere so jej ljudje donašali. Barbika je to ljudem razglaševala, ter Avguštino ob dobro ime pripravila. Kaj mora Barbika storiti, ako hoče odpuščenje greha pri Gospod Bogu zadobiti? Ker je Av¬ guština res od robe večkrat kaj za se shranila, ne more izreči, da to ni res. Mora jo tedaj zagovarjati, ter govoriti: „Avguština je včasi kaj od robe za se shranila, ker je uboga. Ali drugače je po¬ štena, oblačila dobro in močno nareja, zato jej ljudje prav radi v delo nosijo. Meni je prav žal, da sem jo po krivem ob dobro, po¬ šteno ime pripravila." Tako in enako moramo opravljanje poravnati, travnati. Adalbert, kaj je četerto, kar osma božja zapoved zapoveduje? 372 Kaj se veli preklicati? Kaj pa, če obrekovanja ne prekličemo, za- dobimo li odpuščenje? Benedikta, moremo li opravljanja preklicati? Zakaj ne? Kaj nam je tedaj storiti? Ti si na primer pravila, da je Brigita pri Sternadu sladkora ukradla, ker je tudi res, kako bodeš opravljanje poravnala, vravnala? Resnične in odkritoserčne ljudi vsi poštenjaki radi imajo, kar naj spriča naslednja dogodba. Nek kraljevič — sin kralja — se poda na galejo, to je, na veliko ladijo, na ktero so bili prikovani najhujši hudodelniki ter obsojeni k zelo težavnemu delu zavoljo svojih hudobij. Smilili so se kraljiču nesrečniki, ki so na pol goli morali noč in dan terdo veslati. Sklenil je oprostiti vsaj enega zmed njih. Poprej pa bi bil rad zvedel, kteri zmed njih da bi bil najbolj vreden te dobrote. Zaporedoma toraj vprašuje enega za drugim, kako da je tu sem prišel in s čem si zadolžil tako hudo kazen? In eden za drugim tožijo, kolika krivica da se jim godi, in vsakdo terdi, da je pošten in nedolžen in kako da so ga hudobni ljudje pri gosposki po krivem tožili, in gosposka ga je tu sem obsodila, dasiravno tega ni zaslužil. Vsakdo zmed njih prosi kraljeviča, da bi se ga usmilil, ter ga oprostil. Naposled pride kraljev sin še do nekega mladega človeka, ki je tudi ves raztergan bil kot drugi, in ga vpraša: „Kaj si pa ti storil, da so te tu sem djali?“ Milost¬ ljivi gospod!“ odgovori mladi jetnik, jes sem res prav hudoben človek. Svojega očeta in svoje matere nisem hotel ubogati, celo utekel sem jim, razuzdano sem živel, sem kradel in ljudi goljufal; pa poprej bi dve uri preteklo, preden bi jes naštel vse svoje hude dela, ktere sem doprinesel ves čas svojega življenja. Rad toraj terpim svojo kazen, ker vem, da sem jo zaslužil." Kraljevič je pač dobro vedel, da so vsi jetniki res zaslužili kazen, v ktero so bili obsojeni; vedel je pa tudi, da se poboljšali ne bodejo, dokler svojih pregreh ne spoznajo. Pri mladem jetniku pa je terdno upanje imel) da se bode res poboljšal, ker je odkritoserčno spoznal svoje hudo¬ bije. Nasmeji se mu prijazno, ter mu reče: „Kako nek ti, ki praviš, da si hudoben človek , prišel med te le ljudi, ki pravijo , da so pošteni ljudje? Le precej mu verige razklenite, ter ga od tod proč odpravite, da mi morda še celo teh le poštenih ljudi ne zapelje ? In zdajci so mu verige razkovali, ter ga spustili; drugi pa, ki so se nedolžne delali, so morali še dalje ostati in pokoriti se na galeji. Zares, resnica, odkritoserčnost je lepa reč, ter ljuba Bogu in ljudem. Bodimo toraj vselej in povsod resnični in odkritoserčni, ter so skerbno varujmo sleherne laži, ker si z lažjo nič ne pomagamo. Z lažjo se ne vbrani nesreča, Le sploh se naredi še veča. 373 Adam , kake ljudi imajo vsi poštenjaki radi? Moreš li to v dogodki spričati? Kaki moramo tedaj biti? Ali se z lažjo vbrani nesreča ? Z lažjo se ne vbrani nesreča, Le sploh se naredi še veča. 0 poslednjih dveh božjih zapovedih: 9. „Ne želi svojega bližnjega žene“ in 10. „Ne želi svojega bližnjega blaga.“ Ne zadostuje že, če samo zunajno dobro delamo , in hudo opuščamo. Neskončno sveti Gospod Bog hoče, da tudi v sercu dobre, njemu dopadljive misli in želje imamo, hudo pa iz serca iztrebimo. To razvidimo iz dveh poslednjih božjih zapoved, namreč iz devete: „Ne želi svojega bližnjega žene,“ in iz desete: „Ne želi svojega bližnjega blaga.“ Te dve božje zapovedi hranjujete v sebi dolžnosti, ktere imamo v sercu. Kar dve poslednje božje zapovedi prepovedujete in zapovedujete, se bodemo danes učili. Cilika, prični brati o poslednjih dveh božjih zapovedih. Kaj prepovedujete poslednje dve zapovedi? Poslednje dve zapovedi pre¬ povedujete v s e poželjenje tega, kar je drugih. Šesta in sedma božja zapoved nam prepovedujete , kaj nesramnega v djanju storiti in v djanju poškodovati bližnjega na premoženju; deveta in deseta zapoved pa nam prepoveduje clo v sercu željeti kaj gerdega, kaj nečistega, in v sercu hrepeneti po tem, kar ni našega, marveč bližnjega. Kteri koli kaj gerdega, nesramnega, nečistega v svojem sercu le samo poželjuje, če tudi v djanju ni storil, je že prelomil deveto božjo zapoved, ter hudo žalil neskončno svetega Gospod Boga; in kteri koli bližnjega blaga, na primer denarje, oblačilo, knjigo ali bodi si karkoli, po krivici le samo želi dobiti, čeravno ni vzel ali ukradel, je že prelomil deveto božjo zapoved, ter močno žalil preljubega Gospod Boga. Aleksander na primer vidi, da ima Alojzij lepo lisketečo sreberno dvajsetino. V sercu jo želi dobiti, misleč: „Ako bom le mogel, ukradel bodem lepo sreberno dvajsetico. 11 Dasitudi dvajsetine ni ukradel, vendar le je tat v sercu; ker premili Gospod Bog sam prepoveduje v deseti zapovedi, tujega tdaga željeti. Cita, ali že zadostuje, da le samo zunajno dobro delamo in hudo opuščamo ? Iz česa razvidimo, da tudi v sercu moramo imeti dobre misli in želje? Kake dolžnosti toraj v sebi hranjujete po¬ slednje dve božje zapovedi? Kaj po tem takem prepovedujete po¬ slednje dve božje zapovedi? Ali samo v djanju prelomimo deveto deseto zapoved božjo? Kako prelomimo z željo deveto božjo za¬ poved? In kako prelomimo deseto božjo zapoved z željo? Ludovik, beri o tem, kar je v poslednjih dveh zapo- 374 ve d ih zapovedanega. Kaj je v poslednik dveh zapovedih za¬ povedanega ? V poslednjih dveh zapovedih je zapovedano: čistost serca, krotenje hudega poželjenja, in posebno ne imeti nobenih želj do tega, kar ni naše. Poslednje dve zapovedi zapovedujete pervič čistost serca. Čistost serca obstoji v tem, da le na to, kar je dobro, Gospod Bogu dopadljivo, mislimo in storiti željujemo. Čistost serca je pod¬ loga resnični svetosti, ker, kdor ima čisto serce, se tudi zunajuo hudega varuje, dobro pa marljivo doprinaša, ter čedalje pobožniši prihaja. Takega čaka veliko-veliko plačilo v prelepih nebesih. Pre¬ ljubi Jezus pravi: „Blagor jim, kteri so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali." Matevž, 5, 8. Modesta, kaj pervič zapovedujete poslednje dve zapovedi? V čem obstoji čistost serca? Če ti ne misliš na igro, marveč da bi rada in vesela svoje stariše v vseh pravičnih rečeh ubogala, prav z zbranim duhom doma in v cerkvi molila, zmirom in povsod sra- možljivo se obnašala, kako serce imaš? Komu je podloga čistost serca? Zakaj je čistost serca podloga resnični svetosti? Kaj pravi mili Jezus o takih, ki so čistega serca? Dve poslednje božje zapovedi zapovedujete drugič krotenje hudega poželjenja, in posebno ne imeti nobenih želj do tega, kar ni naše. Hudo ali grešno poželjenje v svojem sercu redi, kteri nad tem, kar neskončno sveti Gospod Bog prepoveduje, dopadanje ima ali to poželjuje. Neskončno dobri Gospod Bog prepoveduje, kaj ger- dega, nesramnega storiti, bližnjemu kaj ukrasti in ga poškodovati na premoženju. Kteremu toraj kaj nesramnega dopada, kteri bliž¬ njemu kaj ukrasti in ga na premoženju poškodovati željuje, ima hudo ali grešno poželjenje. Hudo, grešno poželjenje človeka zapelje v grešno djanje. Tako je hudo poželjenje Evo v grešno djanje pri¬ pravilo. Ko je namreč Eva k drevesu, od kterega jej je bil Gospod Bog jesti prepovedal, prišla, jej kača ali hudi duh pokaže sad. Eva ogleduje sad, ker je lep bil. Kmalo se jej zbudi v sercu želja, sad jesti. Mesto da bi željo zmagala, se jej le vda, vzame prepovedani sad, je in še da možu Adamu. Sveto pismo pravi: „In žena je videla, da je drevo dobro v jed, in lepo očem in prijetno ga gle¬ dati, toraj je vzela od njegovega sadu in je jedla; in je dala svo¬ jemu možu, in sta jedla.“ I. Mojz. 3, 6. Tudi v našem sercu na¬ stajajo včasih hude, grešne želje, to je želje po tem in do tega, kar neskončno sveti Gospod Bog prepoveduje. Take želje moramo krotiti, to je, zmagati, v nje ne privoliti, nad njimi veselja in do- padenje nikakor ne imeti. Kedar se toraj zbujajo v našem serca želje po tem in do tega, kar neskončno sveti Gospod Bog prepo¬ veduje, hitro moramo zdihniti: „0 premili Gospod Bog! vstvari v meni čisto serce.“ Psalm 50, 12. „0 prečista Marija devica, mati 375 nedolžnih duš, pomagaj mi ukrotiti hudo poželjenje, tvoje naj bo moje serce!“ Sosebno moramo tako zdihovati k preljubemu Gospod Bogu in k premili Mariji devici, kedar nastajajo v našem sercu želje po tem in do tega, kar ni naše, to je, do tujega blaga. Ker, ako ne ukrotimo želj do tujega blaga: do denarjev, do zemljišča, do oblačila, si ga bodemo pridobiti prizadevali z zvijačo, z lažjo, z goljufijo, s krivico, kakor sem vam pripovedoval o izraeljskem kralju Ahabu in njegovi ženi Jezabeli, III. Kralj. 21, — o Izraeljcu Ahanu, Jozua 7, — o Elizejevem hlapcu Giecu, IV. Kralj. 5, —. Zato veli katekizem, da dve poslednje zapovedi zapovedujete, po- posebno ne imeti nobenih želj do tega, kar ni naše. Modest, kaj zapovedujete dve poslednje božje zapovedi drugič? Kteri redi v svojem sercu hudo ali grešno poželjenje? V kaj pri¬ pravi hudo poželjenje človeka? Zakaj je Eva prepovedani sad jedla, in tako grešila? Ali se tudi v našem sercu zbujajo hude želje, to je, želje po tem in do tega, kar neskončno sveti Gospod Bog pre¬ poveduje? Kaj moramo storiti, kedar nastaja v našem sercu hudo poželjenje? Da bodemo lagleje hudo poželjenje krotili, kako mo¬ ramo zdihovati k premilemu Gospod Bogu? In kako k prečisti Mariji devici? Francka, kakih želj sosebno ne imeti nam zapove¬ dujete poslednje dve božje zapovedi? Zakaj ne smemo sosebno ne imeti želj do tega, kar ni naše? Elizejev hlapec Gieci je imel željo do Naamanovega zlata, srebra, oblačila, kako si je vse to pridobil? In kaka kazen je zadela njega in vso njegovo rodbino? Gabrijelj, Izraelec Ahan je imel željo do zlata, srebra in oblačila, kterega je videl v mestu Jerihi, kako si ga je pridobil? Kako je bil on in vsa njegova rodbina kaznovan? Micika, izraeljski kralj Ahabje imel željo do Nabotovega vinograda, kako si ga je pridobil. Kaka kazen je zadela kralja Ahaba? Kaka kraljico Jezabelo? Želja do tega, kar ni naše, pripravila je nesrečnega aposteljna Juda Iškarijota, da je svojega najboljšega učenika, preljubega Je¬ zusa Kristusa, za trideset srebernikov prodal. Matevž 26, 14. Za¬ dela ga je pa tudi grozovita kazen. Obupal je namreč, se obesil, se po sredi razpočil, in ves njegov drob se je izsul. Djanje apost. 1, 18. Glejte, preljubi otroci! kam pripravijo človeka želje do tega, kar ni naše, ako jih sperva ne krotimo. Zapomnite si toraj prav dobro naslednji izrek: Ne zlato, ne srebro, ne druge reči, Le serce pošteno nas srečne stori. Vincencij, ali ni nesrečni apostelj Juda Iškarijot celo nebe¬ škega učitelja, preljubega Jezusa Kristusa, za trideset srebernikov prodal? Kaj ga je gnalo, toliko hudobijo storiti? Kaka kazen ga je zadela? Kaj nas tedaj srečne stori? Ne zlato, ne srebro, ne druge reči, Le serce pošteno nas srečne stori. 376 Dve poslednje božje zapovedi nam zapovedujete, hude, grešne želje krotiti, ter le poželjevati, kar je dobro , neskončno svetemu Gospod Bogu dopadljivo. Naše poželjenje in hotenje je tedaj ne¬ skončno modri Gospod Bog postavi podvergel. Zakaj ? O tem beri Lizika. Zakaj jeBog tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel? Bog je tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel, da bi nam pokazal: 1. Da je Gospod naših sere. 2. Da mu ni nič skritega od vsega tega, kar se v našem sercu godi. 3. Da je njegova postava veliko boljša, kakor vse človeške postave, ktere nam le unanja dela zapovedati morejo, ne pa tudi naših notranjih misli. 4. Da, ako hočemo greh zatreti, nam je treba zadušiti ga precej pri njegovem viru (izviru), ki je hudo poželjenje. Bog je tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel, da bi nam pokazal: 1. Da je Gospod naših sere. Preljubi Gospod Bog namreč je nas vse stvaril, toraj je tudi nam vsem serce dal. Za tega voljo ima oblast nam zapovedovati — Gospod naših sere —, kaj naj v svojem sercu poželjujemo in hočemo, in kaj naj studimo ali neradi imamo. Ker je Gospod oni, ki drugim zapoveduje, je Bog Gospod naših sere. Sveti Duh pravi: „Kraljevo, — pa tudi slehernega človeka — serce je v Gospodovi roči kakor vodotoki; kamorkoli hoče, ga oberne.“ Pregov. 21, 1. Pavlek, zakaj je preljubi Bog tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel pervič? Kako j e predobri Bog naših sere Gospod? Kaj veli sveti Duh? Preljubi Bog je tudi naše poželjenje in hotenje postavi pod¬ vergel, da bi nam pokazal: 2. Da mu ni nič skritega od vsega tega, kar se v našem sercu godi. Premili Gospod Bog je vseveden, zato ve vse naše djanje —■ kar delamo — in nehanje — kar ne storimo —■> celo vsaki koteč našega serca vidi in pozna: ve toraj, karkoli mi¬ slimo, karkoli poželjujemo in karkoli sklepamo. Gospod Bog pa tudi za tega del ve in pozna vse naše misli, želje in sklepe , ker nas je stvaril. Urar na primer ve za vsaktero peresce in kolesce v uri, ker more ure narejati; enako pozna tudi Gospod Bog sleherno gibanje človeškega serca, ker ga je stvaril. Sveti Duh pravi: ,,Go- spod preiskuje vse serca in razume vse misli duhov. “ I. Kroniška knjiga 28, 9. Karolina, zakaj je Bog tudi naše poželjenje in hotenje po¬ stavi podvergel drugič? Zakaj Gospod Bogu ni nič skritega od vsega tega, kar se v našem sercu godi? Zakaj še ve preljubi Go¬ spod Bog vse naše misli, želje in sklepe? Kaj pravi sveti Duh? Premili Bog je tudi naše poželjenje in hotenje postavi pod' vergel, da bi nam pokazal 3. da je njegova postava veliko boljša, kakor vse 377' človeške p o s ta v e, k te r e nam lezunanja dela zapove¬ dati morejo, ne pa tudi naših notranjih del. Človeška oblast in gosposka zapoveduje samo dela, ktera v oči padajo; ni¬ kakor pa ne more pregledati, kar se v sercu godi. Toraj zamore le zapovedovati, kako se naj zunanje vedemo ali obnašamo, kaj naj zunanje storimo, znotranje ali dušno delovanje, to je, misliti, po¬ željevati in hoteti, sklepati, pa ne more niti zapovedovati niti pre¬ povedovati. Tako more človeški postavodajavec prepovedovati tatvino, goljufijo, nikakor pa napčnega ali prenapetega hrepenenja po tujem blagu; more prepovedati obrekovanje in krivo pričbo, nikar pa krivega natolcevanja. Ker toraj človeške postave samo na zunanje djanje nikakor pa ob enem tudi na znotranje ali dušno delovanje -- misliti, poželjevati in hoteti, sklepati — merijo, so naredbe in povelja celo najumnejšega človeškega postavodajavca pomenjkljive toraj nepopolne. Vsevedni Gospod Bog, kteremu je znano sleherno gibanje človeškega serca, po svojih postavah naznanja ne samo, kako mora biti naše zunanje djanje in nehanje; ampak podverže tudi vse naše misli in želje svoji postavi, po kteri nam naznanja, kar smemo misliti, poželjevati in hoteti, sklepati, in kar ne. Ravno zavoljo tega je marsikteri človek, ki je pred človeško gosposko pravičen — ker se varuje grešnega zunanjega djanja in nehanja ali pa ga zakriva —, pred vsevednim Gospod Bogom grešnik, ker sercu hudo, grešno misli, poželjuje in hoče, in skleplje. Postava božja — Gospoda Boga — je po tem takem veliko boljša memo vseh človeških postav, kar tudi sveti Duh poterjuje: „Gospodova postava je čista — popolna —, ter spreobrača duše.“ Psalm 18, 8. Janez, zakaj je predobri Gospod Bog tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel tretjič? Kake dela zapazuje človeška po¬ stava? Kaj pa vsevedni Gospod Bog? Kaj zamore prepovedovati človeški postavodajavec ? Kaj pa ne ? In ko bi tudi mogel človeški postavodajavec misli, poželjenja in hotenja, in sklepov zapovedovati in prepovedovati, bi vendar le ne mogel nikogar zavoljo znotranjega sli dušnega delovanja niti poplačati niti kaznovati, ker ni vseveden, iu tedaj nikakor ne pozna misli, poželjenja in hotenja, sklepov, člo¬ veškega serca. Francka, kaj pa tudi Gospod Bog po svoji postavi naznanja? Ktera postava je toraj veliko-veliko boljša? Je li človek, ki je pred človeško gosposko pravičen, zato tudi pred vsevednim Gospod Bogom pravičen? Zakaj ne? Kaj pravi sveti Duh? Oh va¬ rujmo se toraj sleherne hudobne misli in pregrešne želje! Neskončno modri Gospod Bog je tudi naše poželjenje in ho¬ tenje postavi podvergel, da bi nam pokazal: 4. Da, ako hočemo greh zatreti, nam j e treba za¬ dušiti ga precej pri njegovem viru (izviru), ki j e h u do Poželjenje. Vse pregrešne besede in dela pridejo ali izvnajo iz hudobnih misli in želj. Vemo to sami od sebe. Kteri rad hudobno nuišljuje in poželjuje, tudi hudobno, grešno govori in dela. Hudo Šolske katekeze. II. ^ 378 poželjenje je tedaj vir ali izvir, pričetek sleherne hudobne besede, slehernega grešnega dela ali djanja, bar poterjuje tudi mili nebeški učitelj Jezus, rekoč: „Iz serca namreč izhajajo hude misli, uboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive pričbe, preklinjevanja. To je, kar človeka ognjuša. Matevž 15, 19—20. Kdor se hoče greha ova- rovati, mora tedaj krotiti, premagovati grešno nagnjenje, se ustav¬ ljati hudemu poželjenju, iz kterega greh izhaja. Kdor hoče na vertu ljuliko ali zel odpraviti, mora nje pričetek, to je korenino, izruti. Ako bi bil Kajn zavidne misli in poželjenje , maščevati se nad svojim nedolžnim bratom Abeljnom, sperva krotil in premagal, bi ga nikakor ne bil ubil. Gospod Bog mu je rekel: „Kmalo je greh pred durmi, toda podverzi si njegovo poželjenje, in ti čez-nj go¬ spoduj." I. Mojz. 4, 7. Grešno poželjenje moramo zatirati. Iskrica se mora zadušiti, da požar ne postane. Mihalek, zakaj je Gospod Bog tudi naše poželjenje in hotenje postavi podvergel četertič? Od kod izvirajo vse pregrešne besede in dela? Kako govorijo in delajo, ki hudobno mišljujejo in pože- 1 j uj e j o ? Kaj izhaja po Jezusovih besedah iz serca? Kaj mora tedaj premagovati, čemu se ustavljati, ki se hoče greha ovarovati? Kdor hoče ljuliko ali zel na polju, na vertu odpraviti, kaj mora izruti? Kako, da je Kajn svojega nedolžnega brata Abeljna ubil? Kaj mu je rekel Gospod Bog? Kaj moramo zatirati? Kar smo do zdaj o poslednjih dveh božjih zapovedih slišali, iz tega do jasnega razvidimo, da neskončno svetemu Gospod Bogu dopasti, še ne zadostuje, da dolžnosti svoje, ter božje in cerkvene zapovedi, le navidez, le zunanje, le zavoljo ljudi spolnujemo: mar¬ več tudi v sercu moramo resno voljo imeti, vse storiti, kar pre¬ ljubi Gospod Bog zapoveduje, in vse opuščati ali nikakor ne storiti, kar prepoveduje. Naj bi svoje dolžnosti, ter božje in cerkvene za¬ povedi, še tolikanj natanjko spolnovali, nič si pri vsevednem Gospod Bogu za večno življenje ne prislužimo, ako jih tudi v sercu ne spol¬ nujemo, to je, ako nismo tudi v sercu pripravljeni jih spolnovati. Zatorej moramo, naj že hočemo ktero božjo ali cerkveno zapoved spolniti, vsakokrat poprej v sercu izdihniti: „0h moj Gospod Bog, iz ljubezni do tebe spolnujem zdaj božjo ali cerkveno zapoved." Za tega delj je naslednje uprašanje tako le nastavljeno: (beri dalje Johana) Kaj se učimo iz poslednjih dveh zapo¬ vedi? Iz poslednjih dveh zapovedi se učimo, da kristjanu ni za¬ dosti zapovedane dolžnosti le zunanje spolnovati, ampak da mora tudi znotraj voljo imeti, to je, iz celega serca pripravljen biti, vse storiti, kar je zapcvedano, in vse opustiti, kar je prepovedano. , Andrej: Kaj do jasnega razvidimo iz tega, kar smo do zdaj slišali o poslednjih dveh božjih zapovedih? Ali bi si kaj zaslužili za večno življenje, ko bi le na videz, le zunanje spolnovali svoje dolžnosti, ter božje in cerkvene zapovedi? Ti nič ne ukradeš, P a Vendar le v sercu poželjuješ tuje blago, ter denarje ali kaj drugega, 379 si li pred Gospod Bogom pravičen, ter mu dopadljiv? Zakaj ne? Kes, tudi v sercu moramo studiti in sovražiti, kar neskončno sveti Gospod Bog prepoveduje. Kako je toraj naslednje uprašanje v ka¬ tekizmu nastavljeno? Kok, bi rad bral? Beri počasi in gladko. Kaj je Bog obljubil tistim, kteri njegove za¬ povedi spolnujejo? Bog je tistim, ki njegove zapovedi spol- nujejo , večno življenje in tudi na tem svetu mnogo srečo in bla¬ goslov obljubil. Gospod Bog je neskončno pravičen: poplačuje namreč vse dobro, in kaznuje vse hudo natanko, kakor si kdo za¬ služi. Storimo toraj dobro, ter spolnujemo v djanju in nehanju, pa tudi v sercu, vse božje in cerkvene zapovedi, dal nam bode po smerti večno življenje, to je, po smerti se bodemo v prelepih in preserčnih nebesih na veke veselili. Mili Jezus je na nekem kraji učil. Po nauku so mu pridne matere prinesle svoje otročiče, da bi se jih doteknil, to je, blagoslovil. Ljubi Jezus je nedolžne otročiče objemal, na nje roki pokladal, in jih blagoslavljal. Kedar je od ondi na pot šel, priteče nekdo, pred-nj poklekne, ter ga vpraša: Dobri učenik! kaj naj storim, da večno življenje dosežem? Marka 10, 16—18. Mili Jezus mu odgovori: Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. Matevž 19, 17. Pa ne le večno življenje v pre¬ lepih nebesih bodemo dosegli, ako tukaj na tanjko spolnujemo v v djanju in nehanju in pa sercu božje in cerkvene zapovedi, am¬ pak tudi na tem svetu nam bode dal mnogo srečo, teknilo nam kode namreč, karkoli bodemo počeli, delo in predvzetje bode dobro izpod rok šlo; dal nam bode tudi še blagoslov, to je , dasiravno malo pridelamo in malo imamo, vendar le bodemo imeli vsega za potrebo, ne bodemo pomanjkanja terpeli. Sveti Duh pravi: »Po¬ slušaj Izraeli, in glej, da storiš, kar ti je zapovedal Gospod, da ti bo dobro.“ V. Moji 6, 3. Benedikta, kaj je Bog obljubil tistim, ki njegove zapovedi spolnujejo? Kaj je večno življenje? Vemo li iz svetega pisma, da bodemo večno življenje v prelepih in presrečnih nebesih dosegli, ako na tanjko spolnujemo božje in cerkvene zapovedi? Kako se nam bode že na tem svetu godilo, ako zvesto spolnujemo božje in cerkvene zapovedi? Kaj se veli: Bog nam bode dal mnogo srečo? In blagoslov? Kaj pravi sveti Duh? . Sveta Notburga je bila rojena na Tirolskem 1. 1266. Njeni stariši so bili priprostega kmečkega stanu, pa pobožni in bogabo¬ ječi. Z besedo in z izgledi so napeljevali svojo hčerko na pot po¬ božnosti; zlasti so jo že z mladega k delavnosti priganjali. Mati so jo večkrat opominjali, da naj nebeškega Očeta nad vse ljubi. Pridna Notburga je vsa vesela ljube stariše ubogala. Vedno je imela svoje misli pri ljubem Gospod Bogu, in kaj rada in z zbranim duhom je vse svoje molitve opravljala. Ničvrednih tovaršev in to- varšic se je skerbno varovala, da bi se ne popačila. Ni se maiala za lišpanje in ples; ker je le predobro vedela, da lišpanje in ples 25 » S80 sta mladini, sosebno pa deklicam zelo-zelo pogubljiva. Imela je le priprosto, domačo obleko, primerno svojemu stanu. Vedno je mo¬ rala snažna hoditi; zato so jo skerbna mati tudi šivati in kerpati navadili. Ker je Notburga že z osemnajstim letom v vseh domačih opravilih izučena in jako delavna bila, gre v grajščino Rotenburg služit. Modro, pridno in zvesto opravlja vse svoje dela, bila je sra- možljiva, kakor doma pri stariših. Grajščinska gospoda jo tolikanj rada ima, da jej gospodinjstvo vse hiše izroči. Vidi namreč, da je zavoljo nje soseben blagoslov božji pri gradu. Priletna grajščinska oblastnika Henrik in Juta sta pošteno Notburgo priporočila svojemu sinu, kteremu je bilo tudi Henrik ime, in ki se je bil oženil z neko Otilijo. Notburga je bila usmi¬ ljenega serca do ubogih. Veliko je lastnim ustom pritergovala, da je njim pomagala. Tudi stara grajska oblastnika Henrik in Juta sta bila usmiljena do ubogih; ter sta bila Notburgi dovolila, da je smela vse, kar je pri gosposki mizi ostalo , med uboge razdeliti. Ali mlada gospa Otilija je bila terdoserčna. Zavidno je večkrat gledala dari, ktere je Notburga ubogim dajala. Po smerti starih mlada gospa Otilija prepove Notburgi, ostalih jedi ne več ubogim, marveč prešičem dajati. Taka neusmiljenost do ubogih je bila vzrok, da je šla Notburga v službo h kmetu v Ebnu, uro od grajščine Rotenburg. V novi službi so jo vsi radi imeli, sosebno pa otroci, ker je polna prijaznosti do njih, ž njimi moli, jim pripoveduje lepe prigodbe iz življenja svetnikov, in jih od hudega zaderžuje, kjer le more. Večkrat je kmetica rekla: „Kedar naša Notburga moli, je kakor bi angelja videli z Bogom se pogovarjati. 1 ' V grajščini Rotenburg v tem s pobožno Notburgo ves blago¬ slov božji zgine. Poklicali so pošteno Notburgo spet v službo. Kmet in kmetica, vzlasti pa otroci so za Notburgo žalovali. Dolgo časa so žalostni za njo gledali, ko proti Rotenburgu odide. Z do¬ voljenjem oblastnikov je Notburga spet ubogim obilno delila. Ž njo vred se kmalu poprejšnji blagoslov božji poverne. Polje bogato rodi, živina se množi, in v petih letih je grajščak Henrik tako obogatel, da poprej nikoli ne tako, bil je eden najpremožniših vitezov v oni okolici. Še devetnajst let služi Notburga v grajščim Rotenburg; 46 let stara, v dobrih delih bogata zveličanski zaspi v Gospodu. Jasno nam Notburga kaže, da neskončno pravično Gospod Bog onim, ki natenko spolnujejo njegove zapovedi, da večno živ¬ ljenje, pa že tudi na tem svetu mnogo srečo in svoj sveti blagoslov. Kdor je dobrega serca, Bog mu blagoslov svoj da. Ignacij, kaj je Gospod Bog obljubil tistim, ki njegove za¬ povedi spolnujejo? Moreš li nam to dokazati v lepi, mični do- godbi? Kaj tedaj premili Gospod Bog daje onim, ki so dobrega 381 serca, to je, v sercu pripravljeni, njegove svete zapovedi natanjko spolnovati ? Kdor je dobrega serca, Bog mu blagoslov svoj da. Cerkvene zapovedi. 0 cerkvenih zapovedih sploh. Dobro vam je znano, da moramo, ako hočemo večno srečno življenje v prelepih nebesih doseči, dvojne zapovedi spolnovati, namreč, božje in cerkvene. O božjih zapovedih smo se na drobno učili. Tudi o cerkvenih zapovedih nam je treba marsikaj vedeti. Kaj so pa cerkvene zapovedi? Cerkvene zapovedi so tiste, ktere je sveta rimsko-katoljška cerkev dala. Sveta rimsko¬ katoliška cerkev pa je, kakor smo se učili, viden zbor vseh pravo¬ vernih kristjanov pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kteri verujejo ene nauke in prejemajo ene zakramente. V sveti rimsko-katoljški cerkvi pa imajo oblast zapovedi da¬ jati rimski papež — sedanji Leon XIII. — in škofje; ker rimski papež je pravi naslednik svetega Petra, in škofje so pravi nasledniki svetih aposteljnov. Mili Jezus je rekel Petru: „In karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar¬ koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Matevž 16, 19. S temi besedami je vsemogočni Jezus sv. Petru in sleher¬ nemu njegovemu pravemu nasledniku dal božjo oblast, vse narav- novati, vse zapovedovati in prepovedovati, karkoli pravovernim kristjanom služi v dušni, večni blagor. Kar tedaj sveti Peter in n .jegov pravi naslednik, rimski papež naravnuje, zapoveduje ali prepoveduje, je tako, kakor da bi bil Oče nebeški, premili Gospod Bog sam naravnoval, zapovedal in prepovedal. „In karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Kar toraj pravi naslednik svetega Petra, rimski papež, naravnuje, to je, zapoveduje, moramo storiti, kakor da bi bil Gospod Bog sam zapovedal; kar pa prepo¬ veduje, moramo opuščati, nikakor ne storiti, kakor da bi bil Go¬ spod Bog sam prepovedal. Pravi naslednik svetega Petra, ter rimski papež, ima božjo oblast, zapovedovati in prepovedovati v duhovnih re čeh, ali cerkvene zapovedi dajati vsemu svetu. Razun rimskega papeža imajo oblast naravnovati, ter ^zapo¬ vedovati in prepovedovati v duhovnih zadevah, še škofje, Škofje namreč so pravi nasledniki svetih aposteljnov. Aposteljnom pa je tudi mili Jezus rekel: „Resnično, vam povem, karkoli bote za¬ vezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli bote raz- 382 vezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Matevž 18, 18. S temi besedami je dal usmiljeni Jezus tudi aposteljnom in nji¬ hovim pravim naslednikom, škofom, božjo oblast, vse naravnovati, kar služi pravovernim kristjanom v dušni, večni blagor, Kar tedaj pravi nasledniki svetih aposteljnov, škofje namreč, zapovedujejo, moramo spolnovati, kakor da bi bil Gospod Bog sam zapovedal; kar pa prepovedajo moramo opuščati, nikakor ne storiti, kakor da bi bil Gospod Bog sam prepovedal. Škofje pa imajo božjo oblast, v duhovnih rečeh zapovedovati in prepovedovati ne po vsem svetu, kakor rimski papež ali sveti Oče, marveč le po svojih škofijah. Ako bi naš svitli knez in škof — zdaj Jakob Maksimilijan — na primer prepovedali kak brezveren časnik brati, bi njihova prepoved veljala nikakor vsemu svetu, marveč le naši škofiji. Že aposteljni so se posluževali od ljubega Jezusa Kristusa jim podeljene božje oblasti, ter so leta 50. po Kristusovem rojstvu krist¬ janom iz malikovavcev prepovedali, maliških daritev, mesa zadušenih žival in kri zavživati. Djanje apost. 15, 10. Kristjani so ubogali aposteljne, kakor da bi bil jim Gospod Bog sam prepovedal. Lucija, kolikerne zapovedi moramo natanjko spolnovati, ako hočemo večno srečno življenje v nebesih doseči? Kaj so cerkvene zapovedi? Kaj pa je sveta rimsko-katoljška cerkev? Kteri imajo v sveti rimsko-katoljški cerkvi oblast, zapovedi dajati ? Zakaj samo rimski papež in škofje? Benedikt, od koga ima sveti apostelj Peter in njegov pravi naslednik, rimski papež, oblast zapovedi dajati? Kako je rekel mili Jezus svetemu Petru? Kaj je dal s temi be¬ sedami svetemu Petru in slehernemu njegovemu nasledniku? Ima li rimski papež božjo oblast v duhovnih rečeh zapovedovati in pre¬ povedovati le po nekterih krajih ? Nežika, kteri še imajo v sveti rimsko-katoljški cerkvi razun rimskega papeža oblast v duhovnih rečeh zapovedovati in prepovedovati? Zakaj škofje? Kako je rekel dobri Jezus aposteljnom? Kako oblast jim je dal s temi besedami? Imajo li škofje božjo oblast, tudi po vsem svetu v duhovnih rečeh zapovedovati in prepovedovati ? Oe naš svitli knez in škof kaj pre¬ povejo, na primer ta ali uni gerdi spis brati, velja li ta prepoved vsemu svetu? Cirilek, ali so se že aposteljni jim od Jezusa Kri¬ stusa podeljene božje oblasti posluževali, v duhovnih rečeh zapo¬ vedovati in prepovedovati? Že vemo, kaj in od koga so cerkvene zapovedi, zdaj se pa uprašuje, smo li zavezani ali dolžni cerkvene zapovedi spolnovati ? O tem naj bere Bilomena. Ali smo dolžni, cerkvene za¬ povedi spolnovati? Dolžni smo, cerkvene spolnovati. 1. Ker nam četerta božja zapoved dolžnost nalaga, duhovsko in deželsko vlado (gosposko) ubogati. 2. Ker je Kristus, naš božji postavodajavec, v evangelju naravnost zapovedal, cerkev slušati. Cerkvene zapovedi smo dolžni spolnovati. 1. Ker nam četerta božja zapoved dolžnost nalaga, duhovsko 383 in deželsko vlado ali gosposko ubogati. V četerti zapovedi zapo¬ veduje premili Gospod Bog ubogati duhovsko in deželsko vlado, to je, gosposko ali oblast. Po svetem aposteljnu Petru pravi sv. Duh: „Bodite tedaj podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga. 11 I. Petr. 2, 13. To je, bodite pokorni vsaki človeški oblasti, ktera je od Boga postavljena; ker Gospod Bog hoče. da ste tistim pokorni, kterirn je oblast na zemlji dal. Po teh besedah svetega Duha mo¬ ramo ubogati sleherno od Boga na zemlji postavljeno oblast ali gosposko, temveč duhovsko, ker se v svojih naredbah ali zapovedih nikdar nikoli zmotiti ne more. Kristus je namreč svetemu Petru in vsem ostalim aposteljnom , toraj učeči in zapovedujoči cerkvi rekel: „Učite jih — vse narode — spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte! jes sem z vami vse dni dokonča sveta." Matevž 28, 20. Leopold, zakaj smo dolžni cerkvene zapovedi spolnovati pervič? Kako pravi sveti Duh po sv. aposteljnu Petru? Zakaj moramo temveč duhovski gosposki pokorni biti ? — Cerkvene zapovedi smo dolžni spolnovati. 2. Ker je Kristus, naš božji postavodajavec, v evangeliju na¬ ravnost zapovedal, cerkev slušati. Kristus je iz nebes prišel, dal je veliko postavo, med drugim je naravnost ali izrečeno cerkev slu- šati ali ubogati zapovedal: „Kdor vas posluša — aposteljne, toraj cerkev —, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal." Lukež 10. 16. Kdor tedaj cerkve ne posluša, jo toraj zaničuje, zaničuje samega Gospod Boga. Kdor pa preljubega Gospod Boga zaničuje, pač ne more zveličan biti. Zato imenuje mili Jezus nepokorščino do svete cerkve veliko hudobijo, rekoč: „Če pa — kteri — cerkve ne posluša, naj bo kakor nevernik in očiten grešnik." Matevž, 18, 17. Neverniki in očitni grešniki pa vendar le ne morejo iti v nebeško kraljestvo. Morebiti ste že slišali, in ako še niste, bodete gotovo slišali ničvredne kristjane govoriti: „Božje zapovedi že spolnujem, cerkvenih pa ne; ker niso od Boga, marveč od ljudi." Kdor cer¬ kvenih zapovedi ne spolnuje, mu tudi za božje ni mar. Kdor o petkih in ostalih prepovedanih dneh brez dovoljenja cerkvene oblasti in brez prave potrebe meso vživa, po navadno tudi o nedeljah in zapovedanih praznikih službo božjo opušča, nesramno živi, se laže, goljufuje, bližnjega obrekuje in opravlja. Prelomljevavec cerkvenih zapoved prelomljuje tudi božje zapovedi. Malopriden kristjan je nekdaj rekel: „Bog nas ne bode pogubil, ako le njegove zapovedi spolnujemo, cerkvene pa v nemar puščamo ali zanemarjamo." Nekdo nau prav dobro odgovori: „Še nikdar nikoli nisem videl, da, kteri cerkvene zapovedi vnemar puščajo, bi bili božje zapovedi na tanjko in vestno spolnovali." Nek vladar, ki ni bil katoljške vere, je po Francoskem potoval. Nek plemenitaš ga na petek na kosilo ali jnžino povabi. Vladarja so slovesno sprejeli,, toda na mizo se do- 384 našajo samo postne jedi. Med povabljenimi senekteri gosti zavoljo postnih jedi gostilniku čudijo. Ali gostilnik, ki je bil pravi kato¬ ličan, neprestrašen povabljenega vladarja tako le ogovori: „Moj vladar! menim, da se nad postnimi jedmi ne bote spodtikali; ker nas cerkvena zapoved veže, o petkih le postne jedi vživati.“ Umni vladar prijazno odgovori: „Kad z vami vživam postne jedi, ker me res veseli, ako se vse zapovedi vestno spolnujejo. Srečen vladar, ki ima podložnike, kteri njegovo veljavo in njegov prestol podpirajo s tem, da Gospod Bogu in cerkvi verno služijo; zakaj taki podlož¬ niki so tudi svojemu vladarju z vestno pokorščino udani.“ Bes, kteri je sveti cerkvi zvest in pokoren otrok, je tudi Gospod Bogu in svojemu vladarju zvest in pokoren služabnik. Marjetka, zakaj smo dolžni, cerkvene zapovedi spolnovati drugič? Od kod je Kristus prišel, in koga je naravnost ali izrečno slušati zapovedal? Kako je rekel? Koga tedaj zaničuje, ki zaničuje cerkev? Ali ima ljubi Kristus nepokorščino do svete cerkve za ve¬ liko pregreho? Morejo li neverniki in očitni grešniki v nebeško kraljestvo iti? Jernejček, če še nisi, bodeš pa gotovo še slišal nič¬ vredne kristjane govoriti: „Božje zapovedi že spolnujem, cerkvenih pa ne, ker niso od Boga, marveč od ljudikaj se ti zdeva o takih ničvrednih kristjanih ? Kaj je tudi nekdaj slab, malopriden kristjan rekel ? In kaj mu je nekdo odgovoril ? Moreš li povedati dogodbo o modrem vladarju , ki ni bil svete katoljške vere, in je bil na petek na kosilo od katoličana povabljen? Komu je tedaj tudi zvest in pokoren služabnik, ki je sveti cerkvi zvest in pokoren otrok? Kakor se je sveta rimsko-katoljška cerkev že v najpervih časih — že sveti aposteljni 1. 50 po Kristusovem rojstvu — jej od Kristusa Jezusa podeljene božje oblasti, zapovedi dajati, po¬ služevala , ravno tako se je tiste oblasti tudi v poznejih časih po¬ služevala in se je bode posluževala do konca sveta. Tako je leta 1215 dala naslednje zapovedi, ktere mora ne samo vedeti, ampak tudi vestno, natanjko spolnovati slehern pravoveren kristjan, ki hoče zveličan biti. Klara beri dalje. Ktere so cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati? Cer¬ kvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati, so petere. 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno po¬ božnostjo pri sveti meši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štiridesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderžuj se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku k naj¬ manjšemu (vsaj) enkrat v letu, in o velikonočnem (vuzemskem) času prejmi sveto rešnje Telo. 385 5. Ne obhajaj ženitbe (svatovščine) o prepovedanih časih. Peterček, kdaj je že sveta rimsko katoljška cerkev jej od Go¬ spoda Kristusa Jezusa podeljene božje oblasti, zapovedi dajati, pervi- krat se posluževala? Kaj je takrat vernim kristjanom iz mali- kovavcev prepovedala ? Se li je tudi pozneje tiste oblasti posluževala? Kterega leta je dala zapovedi, ktere sosebno vedeti in spolnovati mora slehern pravoveren kristjan? Koliko jih je? Moli jih prav lepo. Sedaj bodemo slišali o vsaki cerkveni, zapovedi posebej. He¬ lena beri dalje. V. Razdelek. O cerkvenih zapovedih posebej, to je, o sleherni cerkveni za¬ povedi posebej. §. 1. O pervih dveh cerkvenih zapovedih. Kako se glasi perva cerkvena zapoved ? Perva cerkvena zapoved se tako glasi: Posvečuj zapovedane praznike ali svetke. Kakor sleherna božja za¬ poved nekaj zapoveduje in nekaj prepoveduje, enako tudi vsaktera cerkvena zapoved nekaj zapoveduje, nekaj pa prepoveduje. Kaj za¬ poveduje, moramo zvesto in natanjko spolnovati; kar pa prepove¬ duje, ne smemo storiti. Kaj perva cerkvena zapoved zapoveduje, o tem naj bere Pavljek. N Kaj zapoveduje cerkev v pervej zapovedi? Cerkev zapoveduje v pervej zapovedi, praznike ravno tako praznovati ali posvečevati, kakor nedelje, torej tudi o praznikih (svetkih) počivati, ne delati, marveč pobožna dela opravljati. Perva cerkvena zapoved zapoveduje praznike enako praznovati ali posvečevati, kakor nedelje. Kako imamo nedelje praznovati in posvečevati, nas je učila tretja božja zapoved. Ob nedeljah moramo počivati in ne delati, marveč pobožna dela opravljati; tako moramo tudi o praznikih, ki so od svete cerkve zapovedani, počivati in ne delati, marveč pobožna dela opravljati. Veronika, kaj je treba o sleherni cerkveni zapovedi vedeti? Kaj zapoveduje perva cerkvena zapoved? Ktera božja zapoved nas uči, kako imamo nedelje praznovati ali posvečevati? Kaj moramo tudi ob zapovedanih praznikih? Kaj so prazniki ali svetki? Prazniki so prav za prav delavniki, ki jih je pa sveta rimsko-katoljška cerkev po njej od Gospoda Kristusa Jezusa podeljeni oblasti odločila v svete dneve, o kterih pravoverni kristjani brez pravega vzroka in brez potrebe ue smejo nič delati, pač pa morajo kakor ob nedeljah v cerkev k službi božji hoditi. Vsi malikovavski narodi so imeli in še imajo svoje praznike. V stari zavezi so bili Hebrejci ali Izraeljci — tudi Judje —, po kteri se je hranila vera v edino pravega Boga. He¬ brejcem je Gospod Bog sam zapovedal praznovati in posvečevati vazun saboto še tri praznike vsako leto namreč velikonočni, bin- 386 koštni in praznik zelenih šotorov. Velikonočni praznik so He¬ brejci obhajali v spomin, da jih je Gospod Bog rešil egipčanske sužnosti. Morali so jesti, kakor dobro veste, jagnje z nekim grenkim zeliščem in opresnim kruhom ; zato se velikonočni praznik imenuje tudi praznik opresnikov. Binkoštni praznik so obhajali v za¬ hvalo, da jim je Gospod Bog petdeset dni po izhodu iz Egipta na sinajski gori zapovedi dal in v zahvalo za žetev. Praznik zelenih šotorov so obhajali v jeseni v spomin, da, ko so iz Egipta v obljubljeno deželo skoz puščavo štirideset let hodili, so pod zelenimi šotori stanovali, in v zahvalo za pridelke celega leta. Slehernega teh treh praznikov so obhajali sedem dni. Pervi in sedmi dan niso smeli nič delati. Ostalih pet dni so smeli sicer delati, toda k službi božji so morali slehern dan iti v tempelj. Razun sobote in treh poglavitnih praznikov, namreč velikonočnega, binkoštnega in praz¬ nika zelenih šotorov, so Hebrejci še mnogo drugih praznikov ob¬ hajali. Celo preljubi Sin božji, Kristus Jezus, je, kakor sveto pismo priča, hebrejske praznike obhajal. Obhajal je sveti velikonočni praz¬ nik že od svojega dvanajstega leta. Lukež 2, 42. Obhajal je sveti binkoštni praznik, Janez 5, 1.; praznik zelenih šotorov, Janez 7, 2. 10.; praznik tempeljnovega posvečevanja Janez 10, 22—23. Enako so tudi kristjani že za časa svetih aposteljnov nektere praz¬ nike obhajali, kakor sveti velikonočni praznik, Kristusov vnebohod, binkoštni praznik, spomin Jezusove smerti ali veliki petek. Tudi prazniki na čast preblaženi Mariji devici in ostalim svetnikom so starodavni. Henrik, kaj so prazniki ? So li tudi malikovavski narodi imeli svoje praznike? Koliko poglavitnih praznikov je bil Gospod Bog Hebrejcem vsako leto obhajati zapovedal. Ktere tri? Cernu so ob¬ hajali sveti velikonočni praznik? Zakaj se imenuje sveti veliko¬ nočni praznik? Zakaj se imenuje sveti velikonočni praznik tudi praznik opresnikov ali opresnih kruhov? Zakaj so jagnje jedli? Kako je moralo biti jagnje ? Katerca, kteri je drugi poglavitni praznik, kterega so morali Hebrejci sleherno leto v jeruzalemskem tempeljnu obhajati? Zakaj so obhajali binkoštni praznik? Tomaž, kteri je tretji poglaviten praznik, kterega so morali Hebrejci sle¬ herno leto v jeruzalemskem tempeljnu obhajati? Čemu so obhajali praznik zelenih šotorov? Koliko dni so obhajali slehern poglaviten praznik? Koliko dni niso smeli nič delati? Je li tudi mili Jezus obhajal hebrejske praznike? Od kterega leta je bil zavezan vsakteri Hebrejec moškega spola tri poglavitne praznike sleherno leto v je¬ ruzalemskem tempeljnu obhajati? So li tudi kristjani svoje praz¬ nike obhajali? Kdaj že? Ktere praznike so že za časa aposteljnov obhajali? Kristjani so sperva radovoljno praznike obhajali. Sveta cerkev jim sperva nobenega praznika obhajati ni velevala. Ali s Sa¬ soma so postajali zelo mlačni. Odjenjali so največe in najsvetejše 387 praznike obhajati, ter jih imeti kakor ostale delavne dni. Sveta cerkev, za naše dušno zveličanje vneta mati, je bila toraj primo¬ rana, vernim naravnost po oblasti jej od Gospoda Kristusa Jezusa dani zapovedati, ktere dneve imajo kot praznike obhajati, ako ho¬ čejo biti in ostati nje zvesti in pokorni otroci, ter doseči večno srečno življenje v prelepih nebesih. Praznike, ktere nam sveta rimsko-katoljška cerkev v božjem imeni obhajati veleva, ločimo v tri razrede. Pervi razred so Go¬ spodovi prazniki. Drugi razred so prazniki preblažene de¬ vice in matere božje Marij e. Tretji razred so prazniki svet¬ nikov. Spomin svetih angeljev varhov se obhaja ne delavnik, mar¬ več zmirom le nedeljo od tod angeljska nedelja. Spomin sve¬ tega nadangelja Gabrijelja, Mihaelja in ostalih angeljev pa nikakor ni zapovedan praznik. Enako se tudi spomin cerkvenega posveče- venja nedeljo obhaja. Kristina, ali je bilo kristjanom sperva zapovedano, nektere praznike obhajati? Čemu je pozneje sveta rimsko-katoljška cerkev v imeni božjem vernim zapovedala, da imajo nektere praznike ob¬ hajati? V koliko razredov ločimo praznike, ktere nam sveta rimsko- katoljška cerkev v imeni božjem obhajati zapoveduje? Ni li tudi spomin svetih angeljev varhov in ostalih angeljev zapovedan praz¬ nik? Kaj pa bpomin posvečevanja cerkvenega? Pervi razred praznikov, ktere nam sveta rimsko-katoljška cerkev v imeni božjem obhajati veleva, so Gospodovi prazniki, ki se obhajajo na čast ali Bogu Sinu, ali Bogu svetemu Duhu, ali pa vsem trem božjim osobam ob enem: presveti Trojici. So gospodovi prazniki naslednji: 1. Visokosveti Božič ali praznik veselega rojstva božjega Sina, našega Gospoda in Odrešenika, Jezusa Kristusa, tudi sveta Noč. Visokosveti božični praznik se prav za prav obhaja na čast Bogu Očetu v priserčno zahvalo za poslanega Odrešenika. Spominja nas visokosveti božični praznik na nezmerno ljubezen neskončno usmiljenega Očeta nebe¬ škega do nas, „ki je svet — nas ljudi — tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, teinuč ima večno življenje.“ Janez 3, 16. Ob enem se pa moramo ° veselem božičnem prazniku tudi spominjati nedopovedljive ljubezni božjega Sina do nas, ki je večnega pogubljenja nas rešit, se včlo- večil, ter se kot ubogo dete ne v kraljevi palači, marveč v za¬ puščenem, merzlem hlevu tikoma mesta Betlehemskega rodil. Sveti božični praznik smejo vsakteri mešnik tri svete meše obhajati v Pomen, da moramo sosebno goreče in obilno hvaliti in moliti ne¬ skončno usmiljenega Boga Očeta, da je že pervim starišem obljub¬ ljenega rešenika poslal; hvaliti in moliti sosebno goreče in obilno moramo pa tudi premilega Jezusa, da je hotel presrečne nebesa zapustiti, ter priti na revno zemljo, kjer je neizrečno veliko za nas terpel in naposled na sramotnem križu umeri, Od kod pa izhaja 388 navada, o veselem božičnem prazniku tri svete meše obhajati, in kaj pomenjajo? Pervi kristjani v Rimu so visokosveti božični praz¬ nik zelo slovesno obhajali; ter imeli tri procesije. Pervi obhod ali pervo procesijo so imeli v noči. Šli so v cerkev „svete Marije veče“ (st. Maria maggiore). Ko se je jelo daniti, imeli so drugo procesijo v cerkev svete Anastazije. Ko je solnce vzhajalo, imeli so tretjo procesijo v cerkev svetega Petra. V sleherni cerkvi se je po pro¬ cesiji sveta meša obhajala. Bili so toraj visokosveti božični praznik pri treh svetih meših. To hvalevredno šego so jeli kmalu tudi po drugih krajih posnemati, ali vse tri svete meše so se obhajale le v eni cerkvi. Ker pa na deželi ni bilo pri vsaki župnikovini treh mešnikov, so sveti Oče rimski papež, Aleksander II., privolili, da smejo na visokosveti božični praznik slehern mešnik tri svete meše obhajati. Kaj pa pomenjajo tri svete meše? V spomin, da se je Sin božji v noči rodil, obhaja se perva sveta meša o polnoči. Perva sveta meša o polnoči nam predstavlja Jezusovo večno rojstvo iz Boga Očeta. Kristus namreč je po božji natori ali kot Bog rojen iz Očeta od vekomaj. Druga sveta meša o svitu pomenja njegovo časno rojstvo iz device v Betlehemskem hlevu. Kristus namreč po človeški natori ali kot človek ni od vekomaj, marveč se je začel v času — ko je že mnogo časa poteklo — in sicer se je včlovečil, ko je prečista devica Marija nadangelju Gabrijelu rekla: „Grlej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi,“ Lukež 1, 38, in devet mescev po tem se je rodil. Tretja sveta meša po solnčnem vzhodu pa pomenja njegovo duhovno rojstvo v naši duši. Ako smo brez greha, biva mili Jezus v naši duši, s svojo milostjo. In ako ga v zakramentu presvetega rešnjega Telesa vredno prejmemo, se rodi v naši duši, v našem sercu kot Bog in človek. Gregorij, kteri je pervi Gospodov praznik? Kaj so Gospodovi prazniki? Komu na čast se prav za prav obhaja visokosveti božični praznik? Na kaj nas spominja? Na kaj se še moramo ob enem spominjati o svetem božičnem prazniku? Avguština, zakaj smejo o svetem božičnem prazniku slehern mešnik tri svete meše obhajati r Od kod se izhaja hvalevredna šega, da o visokosvetem božičnem prazniku slehern mešnik tri svete meše obhajajo ? Kaj nam pred; stavlja perva sveta meša o polnoči? Kaj druga pred svitom? K a l tretja po solčnem vzhodu? Drugi Gospodov praznik je praznik obrezovanja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ta praznik imenujemo tudi novo leto, ker na praznik obrezovanja našega Gospoda Jezusa Kristusa počnemo novo leto. Praznik obrezovanja Kristusovega nas opominja da je bilo božje dete osem dni po rojstvu obrezano v znamenj®) da je.res izhajalo po človeški natori ali po mesu od Judov, s kte; rimi je bil Gospod Bog sosebno zvezo napravil, ker so bili v stan zavezi njegovo ljubljeno ljudstvo. Ob enem je bilo božjemu detetu 389 pri obrezovanju dano presveto in presladko ime Jezus, po naše Zve¬ ličar, Rešitelj. Lorene, kteri je drugi Gospodov praznik? Kako še imenujemo ta praznik? Kaj nas praznik Kristusovega obrezovanja opominja? Ktero ime je bilo božjemu detetu pri obrezovanju dano? Tretji Gospodov praznik je praznik razglašenja Gospo¬ dovega, tudi praznik svetih treh kraljev. Ta praznik nam predstavlja, da se je božji Sin v treh dogodbah ljudem raz¬ glasil kot obljubljenega Rešitelja. Nevernikom se je kot Rešitelja razglasil po čudoviti zvezdi; Janezu kerstitelju in veliki množici judejskega ljudstva po glasu Očeta nebeškega in po prikazni sv. Duha v podobi goloba pri kerstu ob jordanski reki; svojim učen¬ cem pa po pervem čudežu v galilejski Kani, kjer je pri ženitbi vodo v najbolje vino spremenil. Za tega delj se imenuje praznik razglašenja Gospodovega. Praznik svetih treh kraljev pa se ime¬ nuje zato, ker so ta dan trije kralji iz daljne vzhodne ali jutrove dežele prišli novorojenega judejskega kralja, to je, Zveličarja, iskat, molit in obdarovat. Bilo je trem kraljem ime Gašpar, Melhijor in Baltazar. Imenujejo se tudi modri, ker so bili učeni; sosebno so gibanje zvezd dobro razumeli. Bilo pred praznikom razglašenja Go¬ spodovega ali svetih treh kraljev se blagoslovlja voda v spomin, da so v najpervih časih kristjanstva v vzhodnih ali jutrovih deželah ta dan slovesno kerščevali. Johana, kteri je tretji Gospodov praznik? Zakaj se imenuje praznik razglašenja Gospodovega? V kterih treh dogodbah se je Sin božji ljudem kot obljubljenega Rešitelja razglasil? Zakaj se imenuje tudi praznik svetih treh kraljev? Kako jim je bilo ime? Zakaj se imenujejo modri? Ali se ne blagoslovlja voda na bilo pred praznikom razglašenja Gospodovega ali svetih treh kraljev? Čemu? Ceterti praznik Gospodov je praznik presvetega in pre¬ sladkega imena Jezusovega, kteri praznik se ne obhaja delavnik, marveč zmirom drugo nedeljo po prazniku razglašenja Gospodovega ali svetih treh kraljev. Ta praznik nas naj zbuja, pre¬ sveto in presladko ime Jezus spodobno poviševati in častiti s tem, da ga v molitvi v stiski, v bolezni, z živo vero in s terdmm za¬ upanjem izrekujemo, v sercu sveto spoštovanje občutimo, ter se — moški — odkrijemo in priklonimo, kedar ga ali sami izrekamo ali Pa izrekati slišimo; nikdar nikoli pa v jezi, v nevolji in ponavadno ue izgovarjamo, ker ime Jezus je tolikanj sveto, „da se v imenu Jezusovem vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji ] n pod zemljo “ Kiliplj. 2 10. Prav za prav bi imel praznik pre¬ detega in presladkega imena Jezusovega obhajati na novega |eta dan, ali ker se ta dan obhaja spomin obrezovanja Kristusovega, je perva nedelja po razglašenju Gospodovem ravno temu praz¬ niku — razglašenju Gospodovemu — še posvečena, ter v n J e g osmini, se toraj drugo nedeljo po treh kraljih posvečuje spomin, 390 da je bilo božjemu detetu osem dni po rojstvu pri obrezovanju dano presveto in presladko ime Jezus, po naše Zveličar ali Re¬ šitelj. Druga nedelja po svetih treh kraljih ali po Gospodovem raz- glašenju nam hoče reči: „ Glejte, tisti, kterega rojstvo, obrezovanje in razglašenje smo ravno obhajali, je Jezus, naš Zveličar, pravi Sin božji.“ Miklavžek, kteri je četerti Gospodov praznik? Se li spomin presvetega in presladkega imena Jezusovega obhaja delavnik? Zakaj obhajamo praznik presvetega in presladkega imena Jezusovega? Kaj pravi sveto pismo o imenu Jezusovem ? Kdaj bi imeli prav za prav spomin presvetega in presladkega imena Jezusovega ob¬ hajati? Kaj nam toraj druga nedelja po razglašenju Gospodovem hoče reči ? Peti Gospodov praznik je praznik darovanja Jezusa Kristusa v jeruzalemskem tempeljnu. Ta praznik je pa tudi ob enem Marijin praznik: praznik očiščevanja preblažene Ma¬ rije device ali Svečnica. Praznik darovanja Jezusa Kristusa nas uči, da je preblažena mati božja Marija svojega božjega sineka, premilega Jezuščeka štirideset dni po rojstvu v jeruzalemski tem¬ pelj prinesla, ter ga Očetu nebeškemu darovala. V spomin namreč, da je bil Gospod Bog zavoljo terdovratnosti kralja Faraona v Egiptu vse pervorojeno od ljudi in od žival v eni noči pokončal, pri He¬ brejcih pa še kužej ali psiček ni poginil, je Mojzes vse pervorojeno od ljudi in od žival po božjem povelju Gospod Bogu posvetiti velel, sosebno pa še, kar je moškega spola bilo. „In Gospod je govoril z Mojzesom, rekoč: Posveti mi slehernega pervorojenega, ki odpre materno telo med Izraeljevimi otroci, pri ljudeh in pri živim; zakaj moje je vse.“ II. Mojz. 13, 1—2. Mili Jezušček ni bil le človek, ampak tudi pravi božji Sin; toraj ga omenjena postava ni¬ kakor ni zadela, ali vendar se je po svoji preblaženi materi Manji iz ponižnosti postavi podvergel. Francka, kteri je peti Gospodov praznik? Ali ni praznik da¬ rovanja Jezusa Kristusa ob enem tudi Marijin praznik? Kaj nas uči praznik darovanja Jezusa Kristusa v jeruzalemskem tempeljnu. Je li bil preljubi Jezušček tudi zavezan, postavi se podvreči? Šesti Gospodov praznik je praznik včlovečenja božjega Sina. Ta praznik je ob enem tudi Marijin praznik in se imenuje praznik oznanenja preblaženi Mariji devici. Spominja pa nas praznik včlovečenja božjega Sina neizmerne ljubezni uo nas, po kteri je Jezus Kristus, pravi Sin božji, v deviškem telesu prečiste device Marije človek postal ali se včlovečil in sicer pr 1 Marijinih besedah: „Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi P® tvoji besedi, 11 Lukež 1, 38., da je mogel za nas terpeti in umreti- Rok, kteri je šesti Gospodov praznik? Ni li praznik včlove¬ čenja božjega Sina ob enem tudi praznik Marijin? česa nas spO' minja praznik včlovečenja božjega Sina? 391 Sedmi praznik Gospodov je praznik odsmertivstajenj a našega Gospoda Jezusa Kristusa, ali velika noč. Ob¬ haja se praznično dva dni, namreč nedeljo in pondeljek: od tod velikonočna nedelja in velikonočni pondeljek. Praznik odsmertivsta- jenja našega Gospoda Jezusa Kristusa nas spominja, da je božji Sin tretji dan po svoji smerti, namreč nedeljo, pred solnčnim vzhodom iz lastne moči, neumerljiv in častitljiv od mertvih vstal, in tako neoveržljivo svet prepričal, da je njegova beseda čista božja resnica, in da je on res od Boga poslani Rešitelj ali Zveličar sveta, in da bodemo, kakor je on od mertvih vstal, kdaj od mertvih vstali tudi mi vsi. Kako, da se sveta velika noč včasih prej, včasih slej obhaja? Sperva so kristjani v Aziji z Judi vred veliko noč obha¬ jali vselej 14. dan po mlaju meseca marca, vse eno, ali je ta dan bila nedelja ali delavnik. V Kirnu in po vseh zahodnih, toraj tudi po naših krajih, so veliko noč obhajali vselej pervo nedeljo, ktera je koj za 14. dnevom po mlaju mesca marca bila. Niti kristjani na jutrovem, niti kristjani po zahodnih deželah niso hotli svoje navade popustiti. Zato je sveti cerkveni Nicejski zbor 1. 325 sklenil in zaukazal, da se ima velika noč od te dobe, namreč od 1. 325 po vseh deželah vsega sveta vselej v nedeljo po pervem šipu ali po polni luni v vigredi obhajati; ako pa je ta šip ali polna luna nedeljo, se obhaja velika noč še le prihodnjo nedeljo. In enako se obhaja še danešnji dan. Vigred ali spomlad se prične po navadno dne 21. marca. Ako je berž po pričetku vigredi ali spomladi na- primer že dne 25. marca šip ali polna luna, je perva nedelja po šipu že sveta velika noč; je toraj rano. Ako je pa po pričetku vigredi najprej na primer zadnji krajec, po tem mlaj, pervi krajec, j n je šip nedeljo, je sveta velika noč zelo pozno.. Glejte, od tod izhaja, da se sveta velika noč včasi prej, včasi slej obhaja. Eva, kteri je sedmi Gospodov praznik? Koliko dni se obhaja, praznik odsmertivstajenja Gospoda našega Jezusa Kristusa? Na kaj nas spominja? Od kod pride, da se sveta velika noč včasih prej, včasi slej obhaja? hod P ra znik Gospodov je praznik Jezusovega vnebo¬ le mr t * ve Jiko Križevo. Ta praznik nam predstavlja, da velik' 1 • us štirideseti dan po svojem odsmertivstajenju ali po stel' 1 110 ^ na Oljski gori vpričo svoje preljube matere Marije, apo- s J“ ov 3n učencev v nebesa šel. Odtod ime vnebohod Jezusov. V se n 1111 ’ ^ a . tega dneva milega Jezusa ni več vidno na zemlji, e a Plaznik Kristusovega vnebohoda pri veliki meši po svetem nie-t u £ asne velikonočna sveča, ktera pomenja Kristusa od Z ' ! lh . vstale ga, in se z altarja umakne podoba od smerti vstalega m ar ja. Praznik Jezusovega vnebohoda se imenuje tudi veliko Princi 0 Za *'°’ k er so ta dan po nekterih krajih farani iz podružnic s 1 k farni cerkvi s procesijo, na ktere čelu se je sveti križ nosil. 392 Rajmund, kteri je osmi praznik Gospodov ? Zakaj se imenuje Jezusov vnebohod? Čemu se mu pravi veliko Križevo? Deveti praznik Gospodov je visokosveti praznik prihoda svetega Duha, tudi binkoštni praznik in Duhovo. Ta sveti praznik nas uči, da je ljubi Jezus petdeset dni po svojem odsmerti vstajenju ali po veliki noči in deset dni po svojem vnebo¬ hodu svetega Duha poslal nad aposteljne in svoje učence — tudi nad svojo premilo mater Marijo —. Ker ga je ravno petdeset dni po svojem vnebohodu ali po veliki noči poslal, petdeset se pa gerški pentekoste imenuje, prazniku prihoda svetega Duha tudi pravimo sveti binkoštni praznik. Obhaja se dva dni, namreč nedeljo in pondeljek; od tod binkoštna nedelja in binkoštni pondeljek. Ker je sveti binkoštni praznik sosebno Bogu svetemu Duhu posvečen, imenuje se tudi Duhovo. Na sveti binkoštni praznik moramo so¬ sebno Boga sv. Duha moliti in hvaliti, da je aposteljne razsvetil iu v dobrem poterdil; moramo ga pa tudi goreče prositi, naj bi tudi nas razsvetil in poterdil, da bi zveličavne nauke Jezusove jasno razumeli in po tistih svoje življenje ravnali. Micka, kteri je deveti Gospodov praznik? Kaj nas uči praznik prihoda svetega Duha ? Pripoveduj nam, v kteri podobi in s kakim znamenjem je prišel sveti Duh nad aposteljne in perve verne? Zakaj v podobi ognjenih jezikov? In čemu z vetrom? Adalbert, zakaj se imenuje praznik prihoda svetega Duha tudi binkoštni praznik ? Koliko dni se obhaja — praznično — ? Ali ne pravimo temu prazniku tudi Duhovo? Čemu? Pervo nedeljo po Duhovem obhajamo praznik presvete Trojice, kteri praznik je deseti praznik Gospodov. Postavlja nam pred oči največo in najvišo skrivnost naše svete vere, namreč da so tri božje osebe: Oče, Sin in sveti Duh. Vsaktera osoba je pravi živi Bog; ali vendar le niso trije bogovi, marveč akoravno so tri božje osobe, skupaj so pa vendar le en Bog: Troji eno ali pre¬ sveta Trojica. Na praznik presvete Trojice moramo priserčno mo¬ liti in hvaliti presvetega trojedinega Boga: Očeta, da nas je stvarni Sina, da nas je odrešil; in svetega Duha, da nas je posvetil. Visoki praznik presvete Trojice obhajamo pervo nedeljo po binkoštih zato, da to nedeljo molimo in častimo vse tri božje osobe ob enem v visoki skrivnosti presvete Trojice, potem ko smo o raznih praz¬ nikih vsako posebej molili in častili. Obhajamo visoki praznik pre¬ svete Trojice pervo nedeljo po binkoštih pa tudi zato, ker so apo- steljni visoko skrivnost presvete Trojice razumeli še le potem, ko je na binkoštuo nedeljo Bog sveti Duh nad nje prišel. v „ Mohorček, kteri praznik obhajamo pervo nedeljo po binkoštih Kaj nam pred oči postavlja praznik presvete Trojice? Zakaj mo¬ ramo na praznik presvete Trojice moliti in hvaliti presvetega tio- jedinega Boga? Johana, ktero nedeljo obhajamo praznik presvete Trojice? Zakaj pervo nedeljo po Duhovem? Zakaj še? 393 Izmed Gospodovih praznikov najlepši in najmlajši je praznik presvetega rešnjega Telesa, kteri se četertek po pervi binkoštni nedelji ali po prazniku presvete Trojice zelo veselo in slovesno obhaja. Prav za prav bi se imel ta praznik obhajati na veliki četertek; ali ta dan kot preddan spomina Jezusove britke smerti je dan nezmerne žalosti. Zvonovi v stolpu, altarski zvonček! in orgije omolknejo. Celo natora žaljuje na veliki četertek, ker še nima cvetlic, večkrat niti zelenja, da bi se mogel prelepi praznik presvetega rešnjega Telesa prav veselo in slovesno obhajati. Ob¬ haja se toraj še le četertek po presveti Trojici, ko je vsa natora se že omladila in oživela, ko se povsod vidi lepota in radost, ko vertovi in travniki žlahno dišečih cvetlic, gojzdi in logi pa lepo zelenega drevja obilno ponujajo, da zamoremo zelo veselo in slo¬ vesno obhajati prelepi praznik presvetega rešnjega Telesa. Obhaja se četertek, ker je premili Jezus ravno četertek — veliki četertek po večerji — zakrament presvetega rešnjega Telesa postavil. — Zakaj pa obhajamo prelepi in preveseli praznik presvetega rešnjega Te¬ lesa? Obhajamo ga, da oživljamo in kažemo svojo vero v živo pri- čujočnost Gospoda našega Jezusa Kristusa v presvetem rešnjem Telesu očitno pred ljudmi, in da prosimo usmiljenega Jezusa.od- puščenja grehov, ker ga mi in drugi nismo vselej prav molili in častili v presvetem zakramentu in smo ga morebiti celo po ne¬ vrednem prejemali v presvetem obhajilu. — Treba vam je še tudi vedeti, kako in kdaj se je pričel prelepi praznik presvetega reš- njega Telesa. Ysi Gospodovi prazniki so se že obhajali v najpervih časih kristjanstva, nekteri celo že za časa svetih aposteljnov; ali prelepi praznik presvetega rešnjega Telesa se je zelo pozno obha¬ jati jel. V začetku trinajstega stoletja je v sedanji Belgiški kralje¬ vini živela pobožna deklica Julijana. Bila je kmetiškega stana. Ze v svojem petem letu je zgubila ljube stariše. Sorodniki sirotico po¬ božnim nunam v mestu Litih v izrejo izročijo. Postala je nuna. Imela je sosebno gorečost do presvetega rešnjega Telesa. Ze od mladosti je imela pobožna Julijana pri molitvi navadno prikazen. Videla je namreč na sinjem nebu priplavati polno luno, ali vselej j e bil kos lune v njenem krogu temen, kakor bi bil iz nje ulom- Ijen. Po dolgi in priserčni molitvi jej Gospod Bog razodene, da luna pomenja sveto cerkev, temni kos v luni pa, da sveti cerkvi š« praznik na čast presvetemu rešnjemu Telesu manjka; ter jej na- r °G, da naj skerbi, da se obhaja ta praznik. Po mnogih letih pove Pobožna nuna Julijana to božje razodetje duhovnom mesta Litih, ki so prikazen zelo ostro preiskovali. Jeli so praznik presve eg tujega Telesa veselo in slovesno obhajati najprej v mestu Litih m v okolici. Leta 1264 pa so Kristusov namestnik na zemlji, rimski P a Pež Urban IV., ukazali, da naj se visoki praznik presve- lega rešnjega Telesa vsako leto četertek po sveti liojioi pi Se lo, lepo in slovesno obhaja po vsem katoljškem s\e u. ve- Šolske katekeze. II. 26 394 Fortun at, kteri izmed Gospodovih praznikov je najlepši in najmlajši? Kdaj obhajamo prelepi praznik presvetega rešnjega Telesa? Kdaj bi ga imeli prav za prav obhajati? Zakaj ga pa ne obhajamo veliki četertek? Cernu obhajamo prelepi praznik najsve¬ tejšega rešnjega Telesa? Zakaj ga ravno četertek in ne nedeljo ali kteri drugi dan ne obhajamo ? Kdo izmed vas more pripovedovati, kako in kdaj se je jel obhajati prelepi praznik najsvetejšega reš¬ njega Telesa? Skorej vsi veste. Ste pa res prav pridni. Katerca, kteri Kristusov namestnik ali rimski papež so veseli praznik pre¬ svetega rešnjega Telesa po vsem katoljškem svetu prav slovesno obhajati zapovedali? Kterega leta? Kako pa se je pričel prelepi praznik najsvetejšega rešnjega Telesa? Moreš li našteti vse Go¬ spodove praznike, od kterih sem vam do zdaj pravil? Poskusi. Si res jako pridna. Moram ti lepo podobico dati. Na jo podobico svoje patrone, svete Katre. Razložil sem vam na kratko vse najbolj znane Gospodove praznike. Pa jih je še več. Slišali bodete o njih v pri¬ digah govoriti. Le prav pazljivo vselej poslušajte. Menim, da dobro veste, čemu ta ali uni Gospodov praznik obhajamo. Oh le obhajajte jih prav pobožno, da vam bodejo dnevi časnega in večnega blagra ali zveličanja! Že dostikrat ste slišali, da je preblažena Marija devica kot mati božja nad vse angelje in svetnike nebeške povišana, da je kraljica angeljev in svetnikov, da jej toraj za neskončno svetim Gospod Bogom med angelji in svetniki naj veča čast in hvala greble moliti je ne smemo. Zato so za Gospodovimi prazniki Marijini pervi. So pa Marijini prazniki delavniki, ktere pa moramo po na- redbi Jezusove namestnice na zemlji, ter svete rimsko-kaioljšk® cerkve, enako kakor nedelje in Gospodove praznike praznovati in posvečevati preblaženi Mariji devici na čast. Izidor, komu izmed svetnikov nebeških gre za neskončno svetim Gospod Bogom največa čast in hvala? Zakaj preblaženi Mariji devici? Ali smemo sveto mater božjo moliti? Kteri praz¬ niki so tedaj pervi za Gospodovimi prazniki? Kaj so pa Marijini prazniki ? Da si bodete Marijine praznike lagljeje zapomnili, vam jih bo¬ dem tudi po versti, kakor Gospodove, povedal. Cerkveno leto prične, kakor vam je znano , pervo adventno nedeljo. Koj v začetku ad¬ venta obhajamo skrivnostni Marijin praznik brezmadežnega spočetja. Ta praznik nam v spomin sklicuje versko resnico, da je preblažena Marija devica po posebni milosti božji in glede ne¬ skončnega zasluženja Jezusovega brez madeža podedovanega greha ne le rojena, ampak v maternem telesu že spočeta bila. Slehernega človeka je podedovani greh dosegel, le samo prečiste device Marij® ne. Najsvetejši, namreč Sin božji, ki je Kristus Jezus, bi si gotovo Marije nikdar nikoli ne bil mater izvolil, ako bi je bil podedovani greh le trenutljej dosegel. V to je nadangelj Gabrijelj na božjo 395 povelje Marijo imenoval, milosti polno. 11 Lukež 1, 28. Milosti poln je pa, ki je slehernega tudi podedovanega greha prost. V svetem pismu je pa preblažena Marija devica edina imenovana „milosti polna 11 ; tedaj tudi le ona edina izmed vseh ljudi brez madeža po¬ dedovanega greha spočeta. Magdalena, kteri je pervi Marijin praznik? Kdaj obhajamo Marijin praznik brezmadežnega spočetja? Ktero versko resnico nam v spomin sklicuje praznik Marijnega brezmadežnega spočetja? Bi li bil Sin božji Marijo mater si izvolil, ako bi jo bil podedovani greh le trenutljej dosegel? Kako je nadangelj Gabrijelj Marijo na Božje povelje imenoval? Čemu milosti polno? Je li jih več v svetem pismu „milosti polnih 11 imenovanih? Na veseli praznik brezma¬ dežnega ali čistega spočetja preblažene Marije device moramo premilega Gospod Boga hvaliti, da je preljubo mater božjo po¬ dedovanega greha ovaroval, in ravno zato prečisto devico Marijo povzdigovati ter se ž njo veseliti zavoljo te jej od predobrotlji- vega Gospod Boga podeljene milosti. Enako milost, kakoršno pre¬ sveta devica Marija v svojem spočetju smo zadobili mi v zakra¬ mentu sv. kersta. Naša perva in največa skerb mora biti, nedolžnost in čistost kerstno neomadeževano si ohraniti, kakor preljuba devica Marija, ktera svoje nedolžnosti niti z najmenjšim grehom, celo ne s pregrešno mislijo ni omadeževala. Tako prelepi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja prav obhajamo. Ako smo pa sveto kerstno nedolžnost in čistost po kakem grehu zapravili, brez odloga moramo grešno svojo dušo v kopelji sv. pokore lepo belo opraviti, ker pre¬ čisti devici Mariji le neomadeževane duše dopadajo. Maksi, kaj moramo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, da ga spodobno obhajamo? Kdaj pa smo mi zadobili enako milost, kakoršno preblažena devica Marija v svojem spočetju ? Knj mora naša perva in največa skerb biti? _ . Drugi — zapovedani — Marijin praznik je praznik nj e- 11 e _ga očiščevanja tudi svečnica. Kaj neki nas ta praznik uči ? Neskončno sveti Gospod Bog je bil po Mojzesu IIl.Mojz. , zapovedal, da je sleherna judejska mati, ktera je porodila sineka, štirdesetih dni po porodu nečista, to je štirdeset dni ne sme po po rodu v tempelj hoditi. Po preteklih štiridesetih dnevih pa naj gre v tempelj, ter naj bogata daruje letno jagnje, uboga pa ve geripj ah pa dva mlada goloba. Tako je očiščena bila ter potem smela bodili v tempelj in v očitne družbe. Marija kot božja mati tej po¬ stavi nikakor ni bila podveržena, ali vendar jo je iz go e p i nosti in pokorščine dopolnila, ter vse na tanjko zversi . Praznik Marijinega očiščevanja. V Kirnu so malikovav mesca svečana ali februarja z gorečimi bakljami okrog tempidjn ^ojih malikov hodili, ter mnoge bedarije m gnjusobe (dopnmisa . a bi se ta gerda šega zaterla, so takratni rimski papež, veti laz) J, drugi dan svečana ali februarja slovesno službo božjo obha 26 * 396 jati zaukazali, pri kteri so se voščene sveče blagoslavljale v spomin, da je prava luč, preljubi Jezus Kristus, ki razsvetljuje vsakega člo¬ veka — Janez 1,9. —, na svet prišla. Z blagoslovljenimi gorečimi svečami gre procesija okoli cerkve v pomen, da je preblažena mati božja Marija svojega božjega sineka, ki je luč v razsvetljenje ne¬ vernikom — Lukež 2, 32. —, v jeruzalemski tempelj donesla. Od te svete cerkvene šege se praznik Marijinega očiščevanja imenuje tudi svečnica. 11 Ta praznik moramo občudovati in tudi posnemati Marijino ponižnost in pokorščino, ter vestno spolnovati ne le samo božje, ampak tudi cerkvene zapovedi. Regina, kteri je drugi — zapovedani — Marijin praznik? Od ktere dogodbe se imenuje praznik Marijnega očiščevanja? Ali se ne imenuje tudi svečnica? Od kod? Kaj moramo ta praznik ob¬ čudovati in tudi posnemati? Tretji —zapovedani — Marijin praznik je praznik o zna¬ ne n j a preblaženi Mariji devici. Čemu ta Marijin praznik obhajamo, nas podučuje prelepa molitev angeljevo oznanenje, ktero vsak dan trikrat molimo, namreč zjutraj, opoldne in zvečer. Miklavžek, moli angeljevo oznanjenje ali „Angelj Gospodo?/ Na kaj nas spominja ta prelepa molitev? Res, nadangelj Gabrijelj je preblaženi Mariji devici na božje povelje oznanil, da bode Že pervim starišem obljubljenega Odrešenika porodila. In ravno to nam tudi praznik oznanenja preblaženi Mariji devici predstavlja. Ali se ne imenuje ta praznik tudi praznik včlovečenja Gospoda Jezusa Kri¬ stusa? Zakaj? Pri kteri h Marijinih besedah se je Sin božji v njenem presvetem deviškem telesu včlovečil? Na koliko svetih dogodeb tedaj nas spominja praznik oznanenja preblaženi Mariji devici ali praznik včlovečenja Gospoda našega Jezusa Kristusa? Glej, od tod imeni oznanenje preblaženi Mariji devici in včlovečenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. Ta praznik moramo premilo devico Marijo priserčno hvaliti, da je hotla mati božja postati, ker je tako tudi k našemu odrešenju in zveličanju pripomogla. Goreče hvaliti in moliti pa moramo tudi preljubega Kristusa Jezusa, ker se je iz ljubezni do nas včlovečil, da bi nas rešil večnega pogubljenja, tor spet odperl presrečne svete nebesa. Joana, kaj moramo na praznik oznanjenja preblaženi Mariji devici in včlovečenja Gospoda našega Jezusa Kristusa? Četerti — zapovedani — Marijin praznik je preveseli praz¬ nik njenega vnebovzetja, kterega obhajamo dne 15. velikeg a serpana ali avgusta. Presveta mati božja Marija je šla po Kristu¬ sovem vnebohodu s svetim aposteljnom in evangelistom Janezom od Jeruzalema v primorsko mesto Efež, kjer je bil sveti Janez Škot. Ko je čutila, da se jej bliža smertna ura, vernila se je s svetim Janezom v Jeruzalem, da bi še enkrat videla in počastila vse mesta, kjer je njen Sin, usmiljeni Jezus Kristus, terpel in umeri. Gre* šestdeset let stara je neizrečeno lepo umerla v Jeruzalemu. Poko- 397 pali so jo prav slovesno na Oljski gori v vertu Getcemani. Pri njenem pogrebu so bili razun Tomaža vsi aposteljni. Tri dni po pogrebu pride Tomaž v Jeruzalem. Silno želi še enkrat videti obličje preljubeznjive Gospodove matere Marije. Njegova prošnja je uslišana. Grob odprejo, ali presvetega deviškega Marijnega trupla ni več v grobu. Le tenjčice — lepi tenki pert —, v ktere je bilo Marijno truplo zavito, so našli. Ker so ljudje po pogrebu pri grobu noč in den čuli, ni mogoče, da bi bil kdo njeno sveto truplo kam drugam odnesel. Tedaj so sklepali in živo verovali, da vsemogočni Gospod Bog nikakor ni dopustil, da bi bilo strohnelo sveto truplo, v kterem je Sin božji se včlovečil in devet mescev počival; mar¬ več da je neskončno pravični Gospod Bog preblaženo devico in mater božjo Marijo spet v življenje obudil, ter z dušo in s truplom k sebi v prelepe nebesa vzel, in jej prelepo krono večnega življenja na glavo dal. In glejte, ljubi otroci, srečne smerti, vnebovzetja z dušo in s truplom, in kronanja Marije v presvetih nebesih nas spo¬ minja preveseli in prelepi praznik Marijinega vnebovzetja. Matevžek, kteri je četerti — zapovedani — Marijin praznik? Koliko svetih reči o preblaženi devici in materi božji Mariji nam v spomin sklicuje prelepi in preveseli praznik Marijinega vnebo¬ vzetja? Kako se je vse godilo? Matevžek, si zelo priden. Ako bodeš zopet tako dobro znal kot danes, bodeš dobil lepo podobo. Na praznik Marijinega vnebovzetja se moramo preserčno veseliti ve¬ like časti, sladkosti in veselja, kterega presveta božja in naša pre¬ mila mati Marija v prelepih in presrečnih nebesih vživlja, ter prav od serca zdihovati: „Oh presveta božja in naša premila mati Marija, veselim se prav močno, da toliko slavo, čast in sladkost v presreč¬ nih nebesih vživljaš; oj oziraj se milostljivo na nas, ter nam po¬ magaj, da srečno k tebi pridemo." . Angelja, kaj moramo na prelepi in preveseli praznik Marij¬ nega vnebovzetja ? , . Peti — zapovedani — Marijin praznik je praznik nje¬ nega rojstva. Starišem preblažene Marije device je bilo ime, očetu Joahim — Joakim, in materi Ana — Hana —. Bili so kia- Ijevega rodu, ter so'izhajali od kralja Davida; ali z božjim pn- puščenjem so bili celo obožali. Bivali so v majhnem , od .Judov zelo zaničevanem, galilejskem mesticu Nazaret. Živeli so pa na- tanjko po božji postavi. Neskončno dobri Gospod Bog jih je prav rad imel, akoravno so ubogi in od hudobnih ljudi zaničevani »ih. Gal jim je najsvetejšo hčerko, ktero je kdaj kaka mati porodila, ker je bila v maternem telesu že spočeta brez podedovanega greha, in namenjena mati Rešenika sveta, božjega Srna Jezusa Kristusa. V ta spomin obhajamo toraj praznik Marijinega rojstva m sicei dne 8. septembra. . „ ... .. 0 v Marka, kteri je peti — zapovedani — Marijin praznik ? V kteri spomin obhajamo ta praznik? Kako je bilo Manjnim s s 398 ime? Kakega rodu so Lili in kje so stanovali? Na praznik Ma- rijnega rojstva moramo pobožno premišljevati, kako sta se sveti Joabim in sveta Ana veselila, da jima je bila rojena tolikanj po¬ božna hčerka, kako so se veselili vsi verni in bogoljubni ljudje stare zaveze v predpeklu, ki zavoljo podedovanega greha niso mogli v presvete nebesa; ker so zvedli daje rojena mati Zveličarja sveta, in se jim toraj bliža rešenje. Mi pa moramo hvaliti neskončno dobrotljivega Gospod Boga, ki je Odrešenika na svet že davno po¬ slal, ker zamoremo, ako v milosti božji sveta se ločimo, precej po smerti v presrečne nebesa priti ? Ignacija, kaj moramo na praznik Marijinega rojstva? Nedeljo hitro po prazniku Marijnega rojstva obhajamo spo¬ min svetega in sladkega imena Marijinega. In ta spomin je šesti Marijin praznik. Spominja nas, da so jej po rojstvu dali sveto in sladko ime Marija. Za presvetim in presladkim imenom Jezusovim je ime Marija najsvetejše in najsladkejše. Ima pa pre¬ lepo ime Marija več pomenov. Med drugim pomenja „Gospo“. Zares je Marija Gospa vseh stvari, ker je porodila Stvarnika nebes in zemlje. Zato se imenuje v lavretanskih litanijah, „mati našega Stvarnika. “ Praznik svetega in sladkega Marijinega imena se sperva ni obhajal po vseh pokrajinah, marveč le po nekterih. Še le od leta 1683 se obhaja po vseh pokrajinah, in sicer od te le dogodbe. Leta 1683 so priderli strašni Turki pred Dunaj, glavno mesto naše cesarevine, ter so hotli vse zatreti, kar je imelo kristjansko ime. Mesto Dunaj je bilo v najhujši zadregi. Poljski pobožni kralj Janez Sobijeski II. pride nepričakovan na pomoč. Preden zgrabi grozovite Turke, bil je pri sv. spovedi in pri sv. obhajilu, ter je pri naj¬ čistejši daritvi presvete meše duhovnu sam stregel ali ministriral. Svoje vojščake opominja, naj na Marijno pomoč terdno zaupajo. Na to, sveto in sladko ime Marija na jeziku, vdarijo vsi navdušeni na kervoželjne Turke, jih premagajo, prav mnogo pobijejo, ostale pa v beg zapodijo. Vsi so bili do dobrega prepričani, da so krist- janski vojščaki, kterih je le malo bilo, velike množice divjih Turkov, kterih je bilo nad 200.000, le na mogočno priprošnjo preblažene Marije device slovito zmagali. V vedni hvaljni spomin te srečne zmage in Marijine pomoči so takratni rimski papež, sveti Oče Inocencij XI., vsako leto nedeljo hitro po prazniku njenega rojstva spomin svetega in sladkega imena Marijinega slovesno obhajati zapovedali. Pavljeb, kak spomin obhajamo nedeljo precej po prazniku Marijnega rojstva? Na kaj nas spominja praznik svetega in slad kega imena Marijinega? Ali se je praznik svetega in sladkega imena Marijinega že sperva po vseh pokrajinah obhajal? Na praz¬ nik svetega in sladkega imena Marijinega moramo skleniti, sveto in sladko ime Marija nikdar nikoli ne ponavadno v nevolji ali T jezi izustiti, pač pa v stiski, v bolezni, v preganjanju s terdnim 399 zaupanjem v pomoč klicati, na primer: „0 sveto in sladko ime Marija prosi Boga za me, da mi odvzeme bolezen, preganjanje, revščino, ako je njegova sveta volja." Johana, kaj moramo na praznik svetega in sladkega imena Marijinega skleniti? Pervo nedeljo mesca oktobra obhajamo hvalni spomin, da so kristjani pri otoku Lepanti leta 1571 Turke do cela potolkli, in mnogo tisuč vjetih kristjanov iz sužnosti rešili in sicer na pri¬ prošnjo udov bratovščine svetega rožnikranca; od tod se ta nedelja imenuje „r oženkr anska nedelja," kar sem vam že vse na tanjko pripovedoval. — Glej razlago „Kerščanskega katoljškega nauka" stran 226—227. Avguštin, kako imenujemo pervo nedeljo v mescu oktobru? Cernu rožnikransko nedeljo? Pripoveduj, kako se je godilo? Micka, kdaj in kako se je vpeljala vsem pravim kristjanom tolikanj draga molitev svetega rožnikranca? Na rožnikransko nedeljo si moramo predvzeti, da bodemo prelepo molitev svetega rožnikranca radi in z zbranim duhom molili o sabotah in nedeljah, o praznikih in o dnevih pred prazniki zvečer, kakor je pri nas ponavadno. Hvalevredno in premili materi božji Mariji zelo dopadljivo je, ako kteri stopi v bratovščino živega svetega rožnikranca. Treba mu je moliti sleherni dan le deset „češčenamarija“ enega dela svetega rožnivenca. Ako kteri med vami hoče stopiti v bratovščino živega svetega rožnikranca, naj se oglasi pri meni. Bodem mu vse prav jasno povedal. Ljubi otroci, le izvolite si premilo božjo po¬ rodnico Marijo za svojo mater; oj kako lehko bodete premagali vse hude poželjenja in pregrešno nagnjenje, zaterli vse hudobije, ter se večno zveličali. „Kdor Marijo časti, njega nikdar ne zapusti." Ma¬ rijinih praznikov je še prav veliko, ki pa niso zapovedani, ampak so le spomini ali oznaniki, kakor na primer spomin ^ ali oznanik Marijinega darovanja, zaročeDja, obiskovanja in drugi. Slišali bodete o njih govoriti tudi v pridigah, kakor o njenih zapovedanih praz¬ nikih. Janezek, kaj si moramo na rožnikransko nedeljo predvzeti? Koga si naj že otroci za svojo mater izvolijo? Je li še več Marijinih praznikov ? Za Marijo so največe časti vredni angelji. Angeljev je ne- številno veliko, zatoraj ne moremo vsakega posebej počastiti. Ob¬ hajamo tedaj spomin vseh angeljev ob enem nedeljo, ktera je najbližeje pervemu dnevu mesca kimovca ali septembra; od tod a ngeljska nedelja. Angeljska nedelja se obhaja od leta 16 <0 Po vsem katoliškem svetu vsled povelja rimskega papeža, svetega Očeta Klemena X. Zakaj pa obhajamo angeljsko nedeljo ? Da za¬ hvalimo preljubega Gospod Boga, da je slehernemu človeku precej ko se vrodi, celo angelja vvarhadal, ki nas varuje od našega ioj- stva do groba, ter nas od hudega odvračeva, na dobro pa nape jeva. Moramo pa tudi svojega angelja varuha počastiti in zahvali i, a las je tolikanj zvesto varoval in ga lepo prositi, da nas mi 400 prihodnje ne zapusti. Da nas bode pa rad varoval, moramo ga ve¬ seli ubogati. „Grlej, pravi preljubi Gospod Bog, jes pošljem svojega angelja, da hodi pred teboj, in te varuje na potu, in te pripelje v kraj, kterega sem pripravil. Glej na-nj, in poslušaj njegov glas, in nikar ga ne zaničuj; ker ne bo zanesel, kedar grešiš, in moje ime je v njem.“ II. Mojz. 23, 20—21. Kristina, kteri so za Marijo največe časti vredni? Moremo li vse angelje ob enem počastiti? Zakaj ne? Ktera nedelja je vsem angeljem v počeščenje odločena? Kako se za tega delj imenuje? Zakaj tedaj obhajamo angeljsko nedeljo ? Kaj veli preljubi Gospod Bog sam o angelju varhu. O delavniku se obhaja spomin svetega nadangelja Gabrijelja, ki je na božje povelje duhovnu Cahariju naznanil, da bode njegova že postarana žena Elizabeta svetega Janeza kerstitelja — Lukež 1, 1—26. —, preblaženi Mariji devici pa, da bode porodila Odreše¬ nika sveta — Luk. 1, 26—39. —; svetega nadangelja Mihaelja, ki je v nebesih premagal Luciferja in njemu pokorne tovarše, ter jih v pekel pahnil. — Razod. sv. Jan. 12, 7—10. —. Tudi je sveti nadangelj Mihaelj poseben varuh svete katoljške cerkve, in spremlja duše v milosti božji pomerlih v srečno večnost; in svetega nad¬ angelja Rafaela, ki je bil, kakor dobro veste, staremu in mlademu Tobiju v veliko pomoč. Franček, ali ne obhajamo nekterih svetih nadangeljev spomin o delavniku? Kaj je dobrega storil sveti nadangelj Rafaelj mlademu Tobiju. Pripoveduj lepo. Lizika, kaj je sveti nadangelj Rafaelj do¬ brega storil staremu Tobiju. Povej vse prav čedno. Si jako pridna. Za angeljskimi prazniki obhajamo praznike svetnikov in svetnic božjih. Prazniki svetnikov so delavni dnevi, ktere pa obhajamo po naredbi sv. cerkve kot nedelje zdaj temu, zdaj unemu svetniku na čast. Najimenitnejši in največi praznik izmed svetnikov je praznik sv. Jožefa, krušnega očeta Sina božjega, Jezusa Kri¬ stusa. Je za Marijnimi prazniki izmed vseh svetnikov največi praz¬ nik , sosebno ker so ga rimski papež, sveti Oče Pij IX., varuha vesoljne cerkve izvolili. Po presvetih in po sladkih imenih Jezus in Marija najraje in z največim zaupanjem izgovarjamo in v po¬ moč kličemo sveto in sladko ime Jožef. Sveti Jožef je bil namest¬ nik samega Očeta nebeškega, ker mu je v varstvo in v skerb izročil svojega edinorojenega Sina, Kristusa Jezusa, in presveto in neoma- deževano mater, prečisto devico Marijo. Njegova priprošnja je za Marijino priprošnjo najmogočnejša. Ravno zato verni kristjani sve¬ tega Jožefa za Marijo najraje na pomoč kličejo. Njemu na čast se je napravila „družba vednega češčenja svetega Jožefa,“ čije udje kteri dan slehernega meseca kako molitvico njemu na čast oprav¬ ljajo, tako da ga vsi vsaki dan celega leta počastijo. Praznik sve¬ tega Jožefa se obhaja dne 19. sušca ali marca. V štirih deželah, v naši — na Štajarskem, Kranjskem, Koroškem in Tirolskem je 401 zapovedani praznik, v drugih deželah se pa drugače slovesno ob¬ haja. Ta dan moramo svetega Jožefa kot krušnega očeta Jezusa Kristusa častiti in se njegovi mogočni priprošnji prav zaupno iz- ročevati. Anzelm, ktere praznike obhajamo za angeljskimi prazniki? Kaj so prazniki svetnikov? Kteri je največi in najimenitnejši praznik svetnikov? Zakaj praznik svetega Jožefa? Kaj moramo na praznik svetega Jožefa storiti? Po najimenitnejšem in največem prazniku izmed vseh svet¬ nikov, namreč po prazniku sv. Jožefa, obhajamo dne 29. junija ali rožnika zapovedani praznik svetih aposteljnov Petra in Pavlja, ki sta skoraj po vseh delih sveta presveto Kristusovo .vero oznano- vala. Oba aposteljna sta bila Juda; pa sta po božji milosti edino- zveličavno Jezusovo vero sprejela ter jo tolikanj goreče razširjevala, da sta za-njo dne 29. junija ali rožnika 1. 67. celo kri in življenje v Rimu darovala. Svetega Petra so križali in sicer z glavo navzdol, ker se je nevrednega imel, križanemu biti, kakor preljubi Jezus; svetemu Pavlju pa so glavo odsekali z mečem. Iz odsekane glave je tekla kri z mlekom. Na praznik svetih aposteljnov Petra in Pavlja si moramo k sercu vzeti, koliko sta za sveto vero preter- pela; moramo pa tudi terdno skleniti, iz ljubezni do Jezusa, za¬ voljo njegove presvete vere tudi zaničevanje in preganjanje po- terpljivo prenašati po besedah svetega aposteljna Pavlja: „In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli.“ II. Tim. 3, 12. Jerica, kteri praznik obhajamo po prazniku sv. Jožefa? Kteri dan obhajamo praznik svetih aposteljnov Petra in Pavlja? Kje sta sveta aposteljna Peter in Pavelj za presveto Jezusovo vero kri in življenje darovala? Kaj moramo na praznik svetih aposteljnov Petra in Pavlja storiti? Za praznikom svetih aposteljnov Petra in Pavlja obhajamo d fl e 1. novembra ali listopada lepi praznik vseh svetnikov. Zakaj obhajamo lepi praznik vseh svetnikov? Veliko-veliko svet¬ nikov in svetnic božjih nam je po imeni znanih. Po imeni so nam znani sveti aposteljni, papeži, škofi, menihi, puščavniki, device, vdove in zakonski; tudi veliko žlahtnežev, kraljev, cesarjev, knezov, grofov in ostalih svetnikov. Ali mnogo-mnogo je še število svet¬ nikov in svetnic, kterih imena nikakor ne poznamo. Spodobi se, da vse svetnike in svetnice božje počastimo, ker tudi premili Go¬ spod Bog njih vse poveličuje. Ker pa zavoljo njih prevelikega šte¬ vila ne moremo slehernega svetnika in sleherne svetnice pose >pj Počastiti, je' Kristusova namestnica na zemlji, sveta rimsko-ka- toljška cerkev zaukazala, da imamo dne 1. novembra vse sve ni e in svetnice božje ob enem počastiti. Glejte, ljubi otroci, v obhajamo praznik vseh svetnikov. Na praznik vseh svetni ov moramo premišljevati slavo in veselje, kterega v pielepih ne esi 402 vživajo in ga bodejo na veke vživali. Celo kratko so terpeli, njih sreča pa je zdaj neskončna. Svetniki in svetnice božje so dosegli presrečne nebesa le po živi veri, to je, niso le prav terdno vero¬ vali vse presvete Jezusove resnice in nauke, ampak tudi natanjko po njih svoje življenje ravnali. Enako se tudi mi le po živi ter delavni veri zveličati zamoremo. Ker smo pa slabotni ljudje, se moramo prav goreče in zaupno sleherni dan večkrat sosebno za časa skušnjave svetnikom priporočevati rekoč: „0j preljubi svet¬ niki in svetnice božje, izvoljeni prijatlji in prijatljice nebeške, pod¬ pirajte me s svojo priprošnjo pri Gospod Bogu, da zvesto po vaših stopinjah hodim in srečno k vam pridem.“ Peterč, kdaj obhajamo lepi praznik vseh svetnikov? Cernu ob¬ hajamo lepi praznik vseh svetnikov? Kaj moramo na praznik vseh svetnikov? Pervi dan za svetim Božičem obhajamo zapovedani praznik svetega Štefana, ki je pervi izmed učencev za ljubega Jezusa in njegovo sveto vero svojo kri prelil; zato se imenuje pervi mu¬ čenec. Berž ko ne je bil Štefan rojen Jud. Po pridigi svetega apo- steljna Petra se je pokristjanil. Bil je zelo terden in stanoviten v presveti Kristusovi veri in poln božjega duha. Ivolili so ga levita, vsled ktere cerkvene časti mu je bila tudi med drugim skerb za uboge izročena. Prav živo je terdovratnim Judom iz svetega pisma spričal, da je Kristus obljubljeni Mesija ali Odrešenik sveta. Go¬ voril je tolikanj modro, da mu niso mogli kaj odgovoriti. In ker jim je naravnost očitoval, da se, kakor njihovi očetje, Bogu sve¬ temu Duhu vedno ustavljajo, so polni serda ga zgrabili, iz mesta vlekli, ter ga zunaj mesta s kamenjem pobili. Sveti Štefan je po prelepem zgledu svojega nebeškega učenika, preljubega Kristusa Jezusa, prosil za one, ki so ga kamnjali: „ Gospod, ne prištevaj jim tega greha. In ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu“. Djanje apost. 7. 59. Na praznik svetega Štefana moramo sosebno si pred- vzeti, moliti za one, ki nas dolžijo, da na primer lažemo, krademo, ali kaj drugega hudobnega storimo: moramo moliti, za svoje so¬ vražnike. Kunigunda, kteri — zapovedani praznik obhajamo koj pervi dan za visokosvetim Božičem? Zakaj obhajamo praznik svetega Štefana pervi dan za Božičem? Kako so hudobni Judje sv. Štefana umorili ? Kaj si moramo na praznik svetega Štefana predvzeti ? Moram vam še povedati o nekterih nam znanih godovih, ktere imenujemo „oznanike“, zato ker se o nedeljah s prižnice vernim oznanujejo, da pridejo k sveti meši. In res pride o nekterih ozna- nikih toliko vernih v cerkev, kolikor o nedeljah in zapovedanih praznikih. Taki oznaniki so 1. oznanik svetega aposteljna in evan¬ gelista Janeza, ki se pervi dan za praznikom sv. Štefana obhaja. Pri nas in po mnogih krajih se na dan svetega Janeza vino blago¬ slavlja. Zakaj? Sveti Janez je hotel nekega malikovavca prepričati, 403 da je vera v ljubega Jezusa Kristusa edino prava in zveličavna. Malikovavec poda svetemu Janezu kelih vina s strupom navdanega, da se prepriča, ako taka pijača ne škoduje onemu, ki v milega Jezusa veruje. Sveti Janez vzame kelih s strupom navdanega vina, stori pobožno sveti križ nad kelih, in glejte, strup se precej spre¬ meni v kačo, ter se v podobi kače iz keliha zvija. Sveti Janez spije na to iz keliha do čistega, pa mu celo nič ni škodovalo. V ta spomin se na njega dan vino blagoslavlja, in verni šent-Janževec pijejo v znamenje, da si hočejo drug drugemu z odkritoserčno lju¬ beznijo vdani biti, ter le vse dobro želeti. Janezek, ali so ti znani „oznaniki?“ Kteri je pervi oznanik? Čemu se na dan svetega Janeza vino blagoslavlja? Zakaj pijejo verni šent-Janževec? Ludovika, za oznanikom svetega Janeza ob¬ hajamo oznanik svetih nedolžnih otročičev, ali veš zakaj ? Kaj delajo ali počenjajo otroci na dan svetih nedolžnih otročičev? Kaj po- menja tepenje, kterega imenujemo „šapanje?“ Glej „šolske kate- keze za pervence" stran 40—41. Za svečnico to je dne 3. svečana ali februarja je oznanik svetega Blaža, škofa in mučenca. Deluje se ta dan blagoslov sve¬ tega Blaža križema z dvema gorečima svečama, da bi nas vsemo¬ gočni Gospod Bog po priprošnji svetega Blaža sleherne bolečine gerla in vsega drugega zlega ovaroval. Deluje se pa vernim blago¬ slov sv. Blaža v spomin, da je že vjet ozdravil madenča, edinega sina matere vdove; mladeneč namreč je bilpožerl ribjo kost, ktera mu je v gerlu obtičala. Sv. Blaža toraj v bolezni gerla na pomoč kličemo. Vsemogočni Gospod Bog nas bode tudi gotovo ovaroval sleherne bolečine gerla na mogočno priprošnjo svetega Blaža, ako bodemo le tudi skerbno se varovali vsega, kar pride iz serca po gerlu, namreč pregrešnih misel in želj, nespodobnega govorjenja, laži, preklinjevanja itd. Valentek, kteri oznanik obhajamo dan za svečnico? Kaj se deluje v cerkvi na oznanik svetega Blaža? V kak spomin se deluje blagoslov sv. Blaža? Kaj nam je storiti, da nas bode vsemogočni Gospod Bog na priprošnjo svetega Blaža ovaroval sleherne bo¬ lečine gerla? Kedar je pustni torek, so ljudje jako veseli, ter plešejo, dobro jed6 in pijejo. Bodejo si veseli, da le preljubega Gospod Boga ne žalijo, ter ne uganjajo kakih bedarij in preveč ne jejo in pijejo. Malikovavci so namreč pustni dan nekega boga častili s tem, da so prav divjali, nezmerno jedli in pili in se pačili. Kteri tedaj pustni dan preveč jedo in pijejo in se pačijo, to je, moški ženska, in ženske moška oblačila oblačijo, malikovavski ravnajo, in ne¬ skončno svetega Gospod Boga hudo-hudo žalijo. Pustni dan naj toraj verni v cerkev k sveti meši grejo, ter naj prav goreče prosijo preljubega Gospod Boga, da naj odpusti vsem, ki ga pustne dni sosebno pa pustni torek po bedastem obnašanju žalijo. Pustni torek 404 naj se sicer razveseljevajo, pa po kristjansko. Pustno noč pa, ko slišijo zvoniti o polnoči, naj opustijo vse razveseljevanje, ker se prične sveti štiridesetčlanski post. Cilika, kaj ljudje vganjajo pustni torek? Kaj pa ne smejo pustni torek? Čemu po navadno ljudje pustni torek plešejo, se pačijo, dobro jedo in pijejo? Kam naj grejo verni pustni torek? Kaj pa pustno noč naj opustijo, ko slišijo o polnoči zvoniti? Za pustnim torkom je pepelnična sreda ali pepelnica. Na pepelnico pride mnogo ljudi v cerkev. Pred sveto mešo mešnik blagoslovijo pepel, s kterim potem verne na čelu potroševajo v podobi križa rekoč: „Spomni se človek, da si prah, in da se bodeš v prat povemil.“ V pervih časih kristjanstva so škof one, ki so očitno grešili pa se spet z razžaljenim Gospod Bogom spra¬ viti hoteli, v sredo za pustnim torkom s pepelom potroševali, ter jim pokoro naložili. Ali sčasoma so si tudi pobožni kristjani dali glavo s pepelom potroševati iz ponižnosti. Leta 1091 po Kristusu pa je sveta cerkev v Benevanškem — Benevent — zboru ukazala, da se naj sredo za pustom v vsaki farni cerkvi pepel blagoslavlja in ž njim vsi verni na čelu potreševajo, ker se moramo vsi pred neskončno svetim Gospod Bogom poniževati in pokoriti, ker smo vsi grešniki. Zato se sreda za pustom imenuje pepelnična sreda ali pepelnica. Pepel je ostanek od tega, kar se sežge. Ako se celo najdrajše reči, na primer žlahni les, sežgejo, le pepel ostane. Tako je pepel podoba minljivosti in smerti. Kedar tedaj mešnik nam glavo na čelu pepelijo, nas ob enem opominjajo, da naj se po¬ korimo, ker nam bode gotovo umreti. Pepeljenje nas posveti v sveti štiridesetdanski post, kterega obhajamo v spomin, da se je neskončno usmiljeni Jezus za naših grehov delj v puščavi Kva- rantanija štirideset dni in noči postil. Od perve postne nedelje do velike noči je ravno šest tednov ali dvainštirideset dni. Ker se pa ob nedeljah kot dnevih duhovnega veselja ne spodobi postiti, ostane od 42 dni, ako 6 nedelj odbijemo, le 36 postnih dni. Da se pa vendar le po zgledu premilega Jezusa 40 dni postimo, jamemo se že 4 dni pred pervo postno nedeljo, to je, že na pepelnico postiti. Ignacij, ktero sredo imenujemo pepelnično sredo ali pepel' nico? Zakaj sredo za pustom? K čemu nas naj pepeljenje priganja? Vkteri sveti čas nas posvetuje pepeljenje? Zakaj se že na pepelnico jamemo postiti. Petek pred cvetno nedeljo je spomin preblažene matere božje svetih sedem žalosti. Podoba nam kaže, da zdaj en meč, zdaj sedem mečev deviško serce Marijino prebada. Ne kakor da bi zdaj ena žalost, zdaj sedem žalosti Marijino serce občutilo, ampak meč pomenja bolečine, ktere je presveta božja in naša pre¬ mila mati Marija ves čas Kristusovega življenja v svojem svetem sercu čutila. Meč nareja skeleče bolečine, kedar prebada in se za- saja v živo meso. Enake, ja še hujše bolečine ter žalosti je terpel a 405 premila mati božja Marija v enomer. Kdo zamore popisati Marijino žalost, ktero je v sercu imela, ko je božjega deteta v hlevu po¬ roditi morala? Vseh žalosti Marijinih se spominjamo petek pred cvetno nedeljo; zatoraj se imenuje petek Matere božje svetih sedem žalosti. Ta dan moramo prav živo čutiti v svojem sercu Marijino žalost, ker so naši grehi krivi, da je presveta mati božja toliko žalost terpela; moramo jo pa tudi prositi, da nam sprosi pri usmiljenem Jezusu pravo serčno žalost nad našimi grehi. Terezika, kako imenujemo petek pred cvetno nedeljo? Zakaj petek Matere božje svetih sedem žalosti? Kaj nam kaže podoba Matere božje svetih sedem žalosti? Zakaj zdaj en meč, zdaj sedem mečev deviško serce Marijino prebada? Kaj moramo na petek Ma¬ tere božje svetih sedem žalosti? Janezek, ali še veš, na kaj nas spominja cvetna nedelja? Kaj nam veliki četertek vpomin sklicuje? In kaj veliki petek? Kako je kaj veliki petek po cerkvi? Zakaj vse černo? Po veliki noči je spomin svetega evangelista Marka, o kterem imamo procesijo. Procesija na dan svetega Marka izvira iz naslednje strašne dogodbe. Leta 597 po Kristusu so se po Laškem in sosebno v Rimskem mestu strašne reči godile. Velikih neviht in vednega dežja so se reke tako narasle, da je — reka — Tibra vse bregove preskočila in vse Rimsko mesto, skoz ktero teče, pod vodo pripravila. Neštevilno živine in ljudi je potonilo. Ko povodenj odjenja, se grozita nalezljiva bolezen ali kuga vneme, ter sila mnogo ljudi pomori. Sveti Gregor, s priimkom Veliki, je takrat papež bil. Prizadeva si nad vse, ljudem pomagati in nagle smerti rešiti jih. Ker pa dobro ve, da nalezljiva bolezen je šiba božja, opominja ljubeznjivo Rimljane k pokori, ter jim pravi: »Bojmo se šibe božje, ktere nismo hoteli prej z resnično pokoro odverniti. Vsi smo v strahu pred mečem božjega maščevanja. Smert prihiti bolezen in predno se spokoriti zamore , grešnik umerje. Obžalujmo svoje grehe, ne obupajmo, ker Bog nas opominja s šibo, da bi zgrevanim grešnikom zanesel.“ Šibo božjo odverniti napove tri obhode ali procesije, pri kterih so od sv. evangelista Lukeža slikano podobo preblažene Marije device okrog nosili in litanije vseh svetnikov popevali. Ko so procesije in molitve skončali, se jih je premili Gospod Bog na priprošnjo svetnikov usmilil. Na tako imenovanem a ngeljevem gradu je sveti papež videl angelja stati, ki je povzdig¬ njeni meč v nožnice vteknil. To mu je bilo znamenje, da je božja Šiba odjenjala, in res je kuga nehala. V večno zahvalo je sv. papež zaukazal, da se ima vsako leto dne 25. aprila, to je, na spomin sv. evangelista Marka, po vsem katoljškem svetu obhod ali pro¬ cesija obhajati, pri kteri naj se molijo litanije vseh svetnikov, naj bi za nas premilega Gospod Boga prosili. Glejte, tako se jepucea Procesija svetega Marka. Kedar gremo v procesiji na dan sv. Mama, moramo prav z zgrevanim in s pobožnim sercem litanije vse i sve 406 nikov moliti, naj bi neskončno usmiljeni Gospod Bog nas po njih mogočnih priprošnjah sleherne bolezni, sosebno pa nalezljive ali kuge ovaroval; moramo pa si predvzeti prav zmerno in pobožno živeti, ker neskončno pravični Gospod Bog nas s hudimi boleznimi večidel zavoljo naših pregreh strahuje. Alojzija, zakaj imamo na dan svetega Marka obhod ali pro¬ cesijo? Kaj si moramo na dan sv. Marka predvzeti? Tudi o obhodih ali procesijah, ktere obhajamo v proš- njem ali križevem tednu, vam moram nekoliko povedati. Okoli leta 469 po Kristusu so na Francoskem mesto Vien-—Viene •—- in njeno okolico raznoverstne in hude nadloge stiskale. Ne¬ skončno pravični Gospod Bog je hudobno ljudstvo ostro kaznoval, ter mu poslal vojsko, pogoste potrese in velike požare; divje zveri so prišle celo v mesto, in so strašile stiskano ljudstvo. Vse je bilo žalostno in prestrašeno. Prosijo svojega škofa, kteremu je bilo ime Mamer — Mamert —, naj da jim pomaga. Bogoljubni škof na¬ pove post in obhode ali procesije, da bi jezo božjo utolažil, mesto in okolico nadlog in težav rešil, ter usmiljenja iz nebes sprosil. Izvolil si je v to tri zadnje dni pred Kristusovim vnebohodom, naj bi to ljudi močno spodbujalo, zaupljivo prositi v imenu tistega, ki pri milem nebeškem Očetu največ premore, in ki jedjal: „Prosite, in bodete prejeli, da bode vaše veselje dopolnjeno/' Janez 16, 24. In res , neskončno usmiljeni Gospod Bog je zgrevane in ponižne prošnje uslišal, ter odtegnil svojo šibo. To je verne kristjane močno oveselilo; zatoraj so prosili, da bi se ti obhodi vsako leto oprav¬ ljali. Glejte, ljubi otroci, tako se je pričel prošnji teden, tako ime¬ novan za tega delj, ker te dni opravljamo očitne molitve in pro- sitve v prazničnih obhodih ali procesijah; imenuje se tudi križev teden, ker se pri obhodih pred nami nosi sveti križ v pomen, da verni kristjani nepremakljivo zaupajo na neskončno zasluženje Je¬ zusa Kristusa, ter v imeni križanega Jezusa svoje roke proti ne¬ besom povzdigujejo in odtod pomoči pričakujejo. V prošnjem ali križevem tednu moramo pri obhodih lepo čedno se obnašati, lepo drug za drugim po versti iti, nikakor se po polji ozirati; marveč naše oči in misli moramo opirati v podobo križanega Jezusa, ter z zgrevanim in pobožnim sercem moliti in prositi, da bi ne¬ skončno dobrotljivi Gospod Bog po nezmernem zasluženji svojega Sina Jezusa Kristusa in po mogočnih priprošnjah vseh svetnikov nam milostljivo podelil vsega, česar nam je treba za neumerljivo dušo in umerljivo telo ali za sedanje življenje ter ovaroval sleherne nesreče naše vinograde in žitne polja, ktere so sosebno o vigredi v veliki nevarščini. Oton, kteri tjeden imenujemo prošnji tjeden? Cernu imenu¬ jemo prošnji tjeden tisti tjeden, v kterem obhajamo lepi praznik Kristusovega vnebohoda? Kako in kdaj so se pričele procesije prošnjega tjedna? Kako še imenujemo prošnji tjeden ? Zakaj križev 407 tjeden? Kako se moramo obnašati pri obhodih prošnjega ali kri¬ ževega tjedna, in česa prositi? Dne 4. maja slavimo spomin in god sv. Florijana, kte- rega vsi pravoverni kristjani kot pomočnika in varuha zoper ne¬ srečni ogenj častijo. Sveti Florijan je bil Nemec, ter rojen na gornjem Avstrijanskem v tergu Cajzelmaver. Bil je poveljnik kar- dela rimskih vojščakov ali častnik — oficir —. Zavoljo stanovitnosti v presveti Jezusovi veri so ga malikovavci vergli v reko Anižo. Vpodoblja se sv. Florijan v vojaški opravi — ker je bil rimski častnik ali oficir —, ter izliva iz posode vodo na gorečo hišo; ker velja, kakor sem že rekel, za priprošnika in pomočnika v nevar¬ nostih ognja. To zaupanje kristjanskega ljudstva se opira najprej na to okoljščino, ker je sv. Florijan v vodi svoje mučenstvo do¬ končal, ogenj pa se z vodo ugasuje; potem pa tudi na to pripo¬ vedko, da je bil ogljar, ki je bil padel v ogljarnico od viharja razkrito, po klicanji in po priprošnji sv. Florijana čudovito otet. Njegova podoba je po nekterih krajih videti skoraj na sleherni hiši. Tudi imajo po marsikterih krajih na dan sv. Florijana pro¬ cesijo v namen, da bi nas neskončno usmiljeni Gospod Bog po mogočni priprošnji sv. Florijana ovaroval časnega in večnega ognja. Na spomin sv. Florjana moramo priserčno moliti, da bomo po nje¬ govi priprošnji ovarovani časnega ognja; pa tudi mi sami se imamo varovati časnega ognja in sicer tako le: otroci naj se ne kratko¬ časijo z žvepljenkami, po otrocih vasi, tergi in mesta pogorijo; streljajo naj le odrasli ter umni ljudje, nikakor pa nespametni dečki; kteri tobak palijo, naj ga kadijo doma v hiši, nikakor pa po vesi ali celo v hlevu, v skednji, ali ko živini rez napravljajo in polagajo, sosebno nevarno kaditi je smodke po vesi; ki palijo tobak iz lule ali fajfe, naj ga kadijo vselej in povsod iz pokrite Inle. Gospodarji, gospodinje, hlapci in dekle, in ostali domačini naj ne hodijo z gorečo tresko po jispah ali dilah, hlevih, skednjih; marveč s svetilnico dobro okovarjeno, to je, z lampico ali svečo v varno okovarjeni laterni; pastirji naj si na paši nikoli ne kurijo ali netijo. Da pa bodemo po priprošnji sv. Florjana večnega ognja ali pekla ovarovani, moramo vravnovati svoje življenje^po lepem življenji sv. Florijana, ter živeti kristjansko-pravično. Oe pa smo se pogreznili v greh, precej se moramo spokoriti in poboljšati. Nežika, na vaši hiši je lepa podoba sv. Florijana, zoper kako nesrečo pa kličejo pravoverni kristjani sv. Florijana na pomoč r Od kod izvira zaupanje pravovernih kristjanov, da sv. Florijana o nevarnostih ognja na pomoč kličejo? Valentek, kdo je bil sv. Florijan? Čemu imajo po marsikterih krajih na spomin sv. Flo¬ rijana procesijo? Kako moramo se pa tudi sami časnega ognja varovati? In kako večnega ognja ali pekla? Dan po prazniku vseh svetnikov ali dne 2. novem na je s pomin vseh vernih mertvih v vicah. Počotek spomina vsi. 408 vernih mertvih v vicah je ta le: Neki romar pride v Sicilijo, po¬ krajino na spodnjem Laškem, obiskat puščavnika, ki mn pripove¬ duje , da je v prikazni videl, kako da so se hudobni duhovi togotili, ker so menihi Kljunjiškega — Clugnej — samostana veliko duš z milošnjo in molitvami iz strašnih vic reševali. Kljunjiškega samo¬ stana glavar ali opat Odilo, ko to sliši, sklene še zdatnejše vernim dušam iz grozepolnih vic pomagati. V to 1. 998. po Kristusu ukaže, da se ima v vseh njemu podložnih samostanih soseben spomin na vse uboge verne duše v vicah vsako leto dne 2. novembra obha¬ jati, o kterem se morajo vse molitve, vse dobre dela in svete mešne daritve le njim v pomoč neskončno milostljivemu Gospod Bogu da¬ rovati. S časoma pa seje jel spomin vernih mertvih v vicah po vsem katoljškem svetu obhajati. Na Španjolskem smejo sleherni mešniki na dan spomina vseh vernih mertvih v vicah tri svete meše ubogim dušam v vicah v pomoč premilemu Gospod Bogu darovati. Na dan spomina vseh vernih mertvih v vicah se vse svete opravila oprav¬ ljajo v černem oblačilu v znamenje, kako uboge duše v vicah ža- ljujejo, ker še niso dovolj očiščene, da bi mogle k preljubeznjivemu Gospod Bogu v presrečne nebesa priti, in da bi mi njih žalost prav priserčno spoznali in čutili, ter jim po dobrih delih in go¬ rečih molitvah iz strašnih vic pomagali. Mešnik pri sveti meši ne blagoslovijo vode, ktera pomenja ljudstvo, kakor jo pri drugih svetih mešah blagoslavljajo, preden jo vinu v kelhu nekoliko prilijejo; tudi pred zadnjim svetim evangelijem ne blagoslovijo ljudstva v lepi pomen , da so vse njih in naše molitve pri sveti meši le edino ubogim vernim dušam v vicah premilemu Gospod Bogu darovane. Naj nas prav živo spominja na verne duše v vicah ter jim pomaga, nas sveta cerkev po svetih opravilih pelje ven na mirodvor, ter ondi milo za nje moli. Na dan spomina vseh vernih duš v vicah moramo tedaj omilovanja vredno ter prav žalostno stanje ubogih duš v vicah živo čutiti in veliko za nje moliti in dobrega storiti, na primer revežem podeliti kruha, kako staro oblačilo , ali kaj drugega. Tonika, kak spomin obhajamo pervi dan za praznikom vseh svetnikov? Kako se je počel spomin vseh vernih mertvih v vicah? Ignacij, v kakem oblačilu se na dan spomina vseh vernih mertvih v vicah vse svete opravila opravljajo? Zakaj v černem oblačilu? Ali blagoslovijo mešnik na spomin vseh vernih mertvih v vicah pri sveti meši vodo in ljudstvo? Zakaj ne? Kam pelje sveta cerkev po svetem opravilu verne? Cernu jih pelje ven na mirodvor? Kaj moramo na dan spomina vseh vernih mertvih v vicah? Tretjo nedeljo oktobra obhajamo obletnico posvečevanja vseh cerkev v škofiji, sosebno pa domače farne cerkve. Prav za prav bi se imela obhajati obletnica posvečevanja sleherne cerkve tisti dan, ko se je bila posvetila za službo božjo. Ker se pa zago¬ tovo ne ve o sleherni cerkvi, kteri dan je bila za službo božjo po- 409 svečena; zato se obhaja obletnica posvečevanja vseh cerkev v ško¬ fiji tretjo nedeljo mesca vinotoka ali oktobra. Obletnica posveče¬ vanja vseh cerkev v škofiji nas tedaj spominja, da je bila zares sleherna cerkev v škofiji za službo božjo posvečena. V neposvečeni cerkvi se ne sme obhajati presveta mešna daritev razun, če ima posvečen oltar. Na obletnico posvečevanja vseh cerkev v škofiji moramo se preserčno zahvaliti predobremu Jezusu, ki se je po¬ nižal svoj vhod v podobi belega kruha imeti v cerkev ter v njej v svetem tabernakeljnu bivati, in za vse dobrote im milosti, ktere prejemamo po nji, namreč da se opravlja presveta mešna daritev, da se nam oznanuje božja beseda, da se otroci kerščujejo, da se nam grehi odpuščajo, da se naše duše hranijo s presvetim rešnjim Telesom v večno srečno življenje. Nedeljo posvečevanja vseh cerkev se razobešajo v zvonikih bandera, ktere se še le osem dni po tej nedelji iz zvonikov shranijo. Razobešene bandera naznanjajo veselje nad tem, da je presveta Jezusova vera malikovalstvo pre¬ magala, da premili Jezus, Sin božji, v cerkvi v tabernakeljnu v podobi belega kruha biva in vernim svoje milosti deljuje. V hvalni spomin posvečevanja cerkve gre to nedeljo okoli cerkve procesija, pri kteri mešnik cerkveno zidovje kropijo z blagoslovljeno vodo, ter tako verne opominjajo, da se imajo ne le v cerkvi, ampak tudi okoli cerkve vselej spodobno obnašati, in ni kakor ne pri cerkvenem zidovju svoje potrebe opravljati in tudi ne na cerkveno zidovje čečkati ali risati. Pri slovesni sv. meši se znotraj na cerkvenih stenah prižiga dvanajst sveč na tistih mestih, ki so bila pri posvečevanji cerkve pomaziljena s sveto križmo v pomen, da se je luč presvetega Kristusovega evangelija po vsem svetu pri¬ žigala po dvanajsterih aposteljnih. Marka 16, 15. Mesta s sveto križmo pomaziljene naznanjajo na steno vpodobljeni križi, ki toraj pričajo, da je bila cerkev od škofa zares posvečena za službo božjo. Razun tega, da se nedeljo posvečevanja priserčno zahvaljujemo pre¬ milemu Jezusu za vse od njega po cerkvi nam podeljene milosti, ga moramo še zgrevano odpuščanja prositi, ker smo se inarsiktero- krat v cerkvi nespodobno obnašali, službo božjo.zamudili ali celo opustili; ob enem tudi terdno skleniti, v prihodnje v cerkvi kot v hiši božji vselej spodobno in čedno obnašati se, in službo božjo nikdar nikoli več zamujati in opuščati. Genovefa, kako obletnico obhajamo tretjo nedeljo vinotoka ali oktobra? Kteri dan bi se imela prav za prav obletnica posve¬ čevanja sleherne cerkve obhajati? Na kaj nas spominja obletnica posvečevanja vseh cerkev v škofiji? Zakaj se imamo na obletnico posvečevanja zahvaliti predobremu Jezusu? Janezek, kako se ob¬ haja obletnica posvečevanja? Kaj pomenjajo razobešene bandera? Zakaj kropijo mešnik pri procesiji okoli cerkve cerkveno zidovje? čemu se prižigajo pri slovesni meši dvanajstere sveče na mestih, Šolske katekeze. II. 27 410 ktere so bile pri posvečevanji cerkve pomaziljene s sveto križmo? Česa moramo na obletnico premilega Jezusa odpuščenja prositi? Razjasnil sem vam Gospodove, Marijne, angeljske in svetnikov praznike, kakor tudi med nami bolj znane oznanike, da bodete ve¬ deli, zakaj se obhajajo in kako se morate obnašati. Bogu dopad¬ ljivo moramo slaviti vse praznike in oznanike, da nam bodejo v časni in večni blagor. — Opomba čč. gg. kateketi naj učencem sle¬ herni praznik in oznanik, preden se obhaja, razjasnijo, čemu se obhaja in kako ga naj obhajajo, da jim bodejo prazniki in oznaniki res dnevi zveličanja in da spoznajo ljubeznjivo skerb dobrotljive matere svete rimsko-katoljške cerkve do svojih vernih otrok. Kaj sveta cerkev vpervi cerkveni zapovedi pre¬ poveduje, o tem beri Johana. Kaj prepoveduje cerkev v pervej zapovedi? Cerkev prepoveduje v pervej zapovedi vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano, namreč: 1. Vsa hlapčevska dela brez potrebe in pravega dovoljenja, in ta dela so, kakor v nedeljo, celi dan prepovedana. 2. Taka opravila in veselice, ktere temu dnevu nečast delajo, ali njegovo posvečevanje zaverajo. Ker moramo zapovedane praz¬ nike enako kot nedelje praznovati in posvečevati, je o praznikih prepovedano vse, kar je prepovedano o nedeljah. — Glej razlago o nedelji ali prav za prav o tretji božji zapovedi. Malopridni ljudje , ki ne marajo niti za preljubega Gospod Boga niti za sveto rimsko-katoljško cerkev, kvantajo in čenčajo po kerčmah in veselicah, da verni o zapovedanih praznikih lenobo pasejo, ker nič ne delajo. Ali taki malopridneži so sami največi lenuhi. O praznikih še v cerkev ne grejo, pač pa grejo na lov na divjad. O delavnikih so pa tudi večji del brez dela, marljivo pa se po kerčmah potikajo. Takim brezbožnim čenčarjem ušes nikar ne odpirajte, ker dobro veste, kako vam je o zapovedanih praznikih obnašati se. Posnemajte raje bogudopadtj ivega moža Krištofa Ko¬ lumba, ki je 1. 1492. Ameriko našel. O nedeljah iu zapovedanih praznikih se ni nikar z ladijo na vodo podal. Na svoji dolgi po¬ vodnji vožnji v Ameriko pa je prenatenko praznoval in posvečeval z mornarji vred nedelje in praznike. Prav s pobožnim in z zbranim duhom so jih obhajali , ladije so bile o nedeljah in zapovedanih praznikih plavajoče cerkvice, po kterili se je presvetemu trojedi- nemu Gospod Bogu slava in hvala popevala. Tako vsi pravoverni kristjani Gospodove in svetniške praznike obhajajo. Takim preljubi Oče nebeški daje svoj sveti blagoslov, na kterem je vse ležeče. Takrat človek srečno shaja, Bog če blagoslov mu daja; Brez Boga ni nič mogoče, Le na njem je vse ležeče. 411 Štefanek, kaj čenčajo brezbožni malopridneži po kerčmah in veselicah o zapovedanih praznikih? Zakaj tako čenčajo in kvantajo? Smete li takih malopridnežev poslušati? Kteri bogudopadljiv mož vam bodi v izgled, da morate vestno praznovati in posvečevati ne¬ delje in zapovedane praznike? Kaj moremo pričakovati od pre- dobrotljivega Očeta nebeškega, če bodemo natanjko obhajali nedelje in zapovedane praznike? Je li na božjem blagoslovu veliko ležeče? Takrat človek srečno shaja, Bog če blagoslov mu daja: Brez Boga ni nič mogoče, Le na njem je vse ležeče. I. O drugi cerkveni zapovedi. Valburga more gladko brati, naj toraj jame brati o drugi cerkveni zapovedi. Kako se glasi druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved se tako glasi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri svetej meši. Ktera je druga cerkvena zapoved? O kterih dneh moramo pri sveti meši biti? Kako moramo biti pri sveti meši? Gre nam zdaj najprej vedeti, kar druga cerkvena zapoved zapoveda. O tem beri Peterček. Kaj je v drugi cerkveni za¬ povedi zapovedanega? V drugi cerkveni zapovedi je zapo¬ vedano, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celej svetej meši s pobožnostjo biti. Kaj je zapovedanega v drugi cerkveni zapovedi ? Skolastika, poskusi dalje brati. Kaj moramo storiti, da nedelje in praznike po namenu cerkve posvečujemo. Da nedelje in praznike po namenu cerkve posvečujemo, mo¬ ramo ne le pri svetej meši biti, ampak tudi pridigo poslušati, za¬ krament svete pokore in presvetega rešnjega Telesa prejemati, duhovne knjige brati, pri popoldanskej službi biti in druga dobra dela opravljati. Za našo časno — sedajno -— in večno srečo skerbljiva mati sveta rimsko-katoljška cerkev hoče, naj bi mi njeni verni otroci o nedeljah in zapovedanih praznikih presvetemu troedinemu Gospod Bogu sosebno čast in hvalo skazovali, pa tudi same sebe posve¬ čevali ali njemu podobni postajali. To je blagi namen svete cerkve. Da bi tedaj po namenu svete cerkve nedelje in zapovedane praz¬ nike obhajali, še nikakor ne zadostuje, da se le dela in greha zderžujemo, ampak tudi dobro moramo doprinašati: moramo biti pri sveti meši; ker se pri sveti meši božja beseda oznanuje in razjasnuje, še nikakor ne spolnimo popolnem svoje dolžnosti s tem, 27 * 412 da smo le pri sveti meši, ampak moramo tudi pridigo poslušati in sicer prav pazno, da moremo slehernemu od nje kaj povedati. Na dalje moramo o nedeljah in zapovedanih praznikih, so- sebno če smo v tednu hudo ali smertno grešili, se svojih grehov prav zgrevano in do čistega spovedati in zakrament presvetega rešnjega Telesa prejeti; doma moramo prebirati duhovne knjige, ktere v sebi hranijo lepe resnice in nauke o presvetem troedinem Gospod Bogu, kakor na primer sveto pismo, življenje svetnikov in svetnic božjih, in ostale hasnovite knjige, kakoršne na svitlo daje Mohorska družba v Celovcu; moramo biti tudi pri popoldanski službi božji, namreč pri kristjanskem nauku, pri litanijah in svetem blagoslovu; naposled še imamo o nedeljah in zapovedanih praz¬ nikih razun do- in popoldanske službe božje tudi druga dobra dela opravljati, kakor na primer bolnike obiskovati, ter premožnim kaj iz svetega pisma, iz življenja svetnikov, in iz ostalih čednostnih knjig lepo počasi predbrati, ubogim pa verhu tega radovoljno po¬ streči, ter jim postelj popraviti, zdrave vode donašati, kruha, vina, zdravila in kaj druzega potrebnega podeliti. Glejte, ljubi otroci tako po namenu svete rimsko- katoljške cerkve nedelje in zapovedane praznike spodobno in vredno obhajamo. Matiček, kaj moramo storiti, da nedelje in zapovedane praz¬ nike po namenu cerkve posvečujemo? Kaj je namen svete cerkve za nas o nedeljah in zapovedanih praznikih? Kaj nam je tedaj storiti, da po namenu svete cerkve nedelje in praznike spodobno in vredno obhajamo? Je li zadosti, da smo le pri sveti meši? Kteri morajo sosebno se spovedati svojih grehov o nedeljah in za¬ povedanih praznikih? Kaj se veli duhovne knjige brati? Je li za¬ dosti, samo dopoldne pri službi božji biti? Kaka dobra dela mo¬ ramo opravljati o nedeljah in zapovedanih praznikih? Kavno smo se učili, kar je o nedeljah in praznikih zapovedano; kar je pa v drugi cerkveni zapovedi prepovedano, o tem naj bere Barbika. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepove¬ danega. V drugi cerkveni zapovedi je sosebno prepovedana lenoba v službi božji, ob nedeljah in praznikih, kakor je na primer: 1. Ce kdo ni pri celej svetej meši, ali ne s pobožnostjo, ali pa če je pri pridigi malo kdaj. 2. Če se čas zapovedane službe božje potrati z jedjo, pijačo, igro in drugim razveseljevanjem, ktero od božje službe odvrača. Druga cerkvena zapoved prepoveduje sosebno lenobo v službi božji o nedeljah in zapovedanih praznikih. Len v službi božji je, kdor nima gorečosti in veselja do svete meše , do božje besede, do svetih zakramentov svete pokore in presvetega rešnjega Telesa, do popoldanske službe božje, in do ostalih dobrih del bolnike obiskovati —, ktere bi imel opravljati o nedeljah in za- 413 povedanih praznikih. Lenemu v službi božji ni nič mar, da bi šel v cerkev, da bi poslušal božjo besedo itd. Filipek, Kaj prepoveduje druga cerkvena zapoved? Kteri je len v službi božji ? Ali je tedaj lenemu v službi božji mar, da bi šel v cerkev? Kdor nima gorečosti in veselja do službe božje, ni rad 1. pri celi sveti meši. Pozno vstane, se dolgo napravlja in toraj sveto mešo zamudi. Včasi še le po svetem evangeliju v cerkev pride, po ne¬ marnem zamudi in se tako zakrivi smertnega greha, če je pa lenuh v službi božji tudi v cerkvi, se ponavadno dolgočasi, okoli ozira, šepeta, smeji, ter na vse drugo misli, samo na to ne, kar se v cerkvi godi, ne ve, kdaj je sveto evangelije, darovanje, povzdigo¬ vanje in povživanje. Njegovo truplo je v cerkvi, pogostoma pa je lenuh zunaj cerkve, misli so pa pri veselicah in v raznih mestih le v cerkvi ne: lenuh v službi božji ni s spodobnostjo pri sveti meši. Po odpetem svetem evangelju grejo mešnik na prižnico, božjo besedo oznanovat. Lenuh v službi božji, ko vidi mešnika na prižnico iti, jo precej iz cerkve pobriše, ker mu ni mar za božjo besedo, in tako je malo kdaj ali pa morebiti nikoli pri pridigi. Notburga, je li lenuh v službi božji rad pri celi sveti meši? Kaj pa? Kako se pa v cerkvi pri sveti meši vede? Mu je li mar za božjo besedo? Lenuh v službi božji mesto iti v cerkev, gre v kerčmo ali v taberno , ter ondi mastno je, dobro pije, kvarta in igra, keglja, pleše in raja, gre tudi na lov na divjad ali ribit, ali kaj drugega delat, in tako 2. čas zapovedane službe božje potrati z jedjo, pijačo, igro in drugim razveseljevanjem, ktero od božje službe odvrača. Rihard, kam gre lenuh v službi božji mesto v cerkev ? Kaj počenja v kerčmi? Kam še gre mesto v cerkev? Kako ali s čem toraj potrati drugič čas zapovedane službe božje ? Povej še enkrat, kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedanega? Pri najsvetejši mešni daritvi moramo biti pazni in pobožni, kakor brumni mladeneč Marij Oliva, ki je bil doma na Fran¬ coskem v mestu Marzelj — Marseille —. Leta 1826 je umeri še le osemnajst let star. Že doma je bil svojim starišem, bratoin in sestram in ostalim domačinom v spodbuden zgled. Ko je na više šole Prišel, svetil je kot goreča baklja svojim tovarišem s čudovito lepim, bogudopadljivim vedenjem. Da bi pri najsvetejši mešni daritvi k največemu dušnemu pridu bil, je do konca svojega življenja tako-le ravnal: „Pred najsvetejšo mešno daritevjo, tako sam pripoveduje, se pripravljam, ter se spominjam božje pričujočnosti in svoje ne¬ vrednosti; do svetega evangelija premišljujem rojstvo in skrito živ¬ ljenje Zveličarjevo; pri svetem evangeliju se spominjam, da sam Gospod k meni govori, ter mu obljubim v ponižni pokorščini do njegove svete postave, do božje besede in do zapovedi njegove svete cerkve živeti in umreti; pri darovanji si živo predstavljam, kako 414 se je preljubi Jezus za nas nebeškemu Očetu daroval, ter sklenem, nebeškemu Očetu darovati vse svoje misli in hrepenenja in vse svoje telesne moči; pri povzdigovanji se vtapljam v skrivnosti terp- ljenja in smerti Jezusa Kristusa, ktere se na oltarju ponavljajo; ko se jame peti „pater noster ali oče naš,“ priserčno hrepenim preljubega Jezusa Kristusa duhovno prejeti, če ga ne prejmem v presvetem obhajilu; naposled po svetem povživanju zahvaljujem goreče Gospoda za vse dobrote in milosti, sosebno pa za zakrament presvetega rešnjega Telesa; molim za svoje stariše, za svoje pri- jatlje in za vso eerkev , da se udeležim blagoslova, kterega mi Gospod Bog po svojih služabnikih ter mešnikih deluje.“ (Guillois II. Bd. S. 218.) Tako pobožno in premišljeno morate tudi vi vselej biti pri najsvetejši mesni daritvi, kakor bogoljubni mladeneč in učenec Marij Oliva. Vsi pravi kristjani se nezmerno veselijo, kedar pride čas službe božje, bodi si nedelja ali zapovedan praznik. Jim ve¬ ljajo besede Boga svetega Duha: „Veselim se tega, kar mi pravijo: „V Gospodovo hišo pojdemo.“ Psalm 121, 1. če radi v cerkev hodimo, služimo si prelepe nebesa; pa tudi časnih darov nam bode dal neskončno dobrotljiv Gospod Bog. Le nebes je treba najpoprej iskati; Bog nam hoče drugo za naveržek dati. Micka, moramo li radi ob nedeljah in zapovedanih praznikih k božji službi hoditi ? Kako moramo pri najsvetejši mešni daritvi biti ? Moreš li povedati o nekem pobožnem učencu, kako pazen in pobožen da je vselej bil pri najsvetejši mešni daritvi? Kteri krist¬ jani veseli in radi hodijo v cerkev? Kako pravi Bog sveti Duh o njih? Kaj si služimo, če radi hodimo v cerkev? Kakih darov nam bode še tudi neskončno pravični Gospod Bog podelil? Le nebes je treba najpoprej iskati; Bog nam hoče drugo za naveržek dati. II. O sv. meši. O nedeljah in zapovedanih praznikih moramo se dela zder- ževati in pri službi božji biti. Najimenitniša služba božja pa L sveta meša in 2. poslušanje božje besede, to je, pridiga in kristjanski nauk. Najprej se bodemo učili o sveti meši. Ignacij, začni brati o sveti meši. 1. Od svete meše. Moram vam povedati, kaka beseda je „meša“, in kaj se po naše veh- Beseda „meša“ je latinska beseda, in se po naše veli „pošiJjatev • Neskončno usmiljeni Oče nebeški je namreč svojega edinorojenega Sina na svet poslal, da se je za naše grehe na svetem križu da- 415 roval. Ker ga Oče nebeški pri vsaki sveti rneši tako reči na oltar pošlje, da se mu v borni podobi belega kruha za nas daruje, ime¬ nuje se ta daritev meša ali pošiljatev: božjega Sina namreč. Povej Ignacij, kaka beseda je meša? Kaj se veli po naše? Zakaj pošiljatev? Marjetka, beri dalje, a) Kaj je sveta meša? Šrota meša je nekervava daritev novega zakona, vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. — Sveta meša je daritev. Daritev sploh je dar, darilo, kterega komu zato podelimo, ker ga radi imamo. Tudi trud in prizadetev, kterega smo imeli ali storili iz ljubezni do koga, tedaj brez plače, imenujemo daritev. Tako dobrotljivi stariši svojim otrokom marsiktero daritev opravijo, ker si prizadevajo in se trudijo, da bi bili njihovi otroci časno in večno srečni. Prav za prav pa je daritev dar ali darilo, ktero se neskončno svetemu Gospod Bogu prostovoljno daruje in nekako ukoača. Ukončanje dara pomenja, da se darila do čistega iznebimo, ter vsega Gospod Bogu damo. Pri sveti meši se nebeškemu Očetu daruje Jezus Kristus sam; zato se imenuje sveta meša daritev. Pri sveti meši sta Jezusovo presveto telo in presveta kri v podobi kruha in vina, tedaj v vsaki podobi, pričujoča. V podobi kruha sta njegovo presveto telo in njegova presveta kri pričujoča, pa tudi v podobi vina. Pa v trenutljeji, ko usmiljeni Jezus svoje presveto telo in svojo presveto kri nebeškemu Očetu daruje , se ne ločita vsak sebi, kakor se je na križu presveta kri ločila od presvetega telesa, toraj se tudi daritev: Jezus Kristus, ne ukonča kakor na križu. Sicer se pa pri sveti meši ločitev presvete Jezusove kervi od pre¬ svetega telesa zaznamnuje s tem, da mešnik kruh — hostijo posebej v presveto telo, in vino posebej v presveto kri Jezusovo spreminja, in Gospod Bogu vsako posebej daruje — Ker se po tem takem pri sveti meši kri nikakor ne preliva, zato se imenuje — sveta meša — nekervava daritev. Na veliki četertek zvečer je mili Jezus svoje telo in kri v podobi kruha in vina — ko je namreč ustanovil zakrament presvetega rešnjega Telesa in sveto rnešo — Gospod Bogu daroval s tem, da je proti nebesom po¬ gledal. Ker je premili Jezus v podobi kruha in vina samega sebe svojemu nebeškemu Očetu daroval, se zove mešnik po redu Melki- zedekovem, ki je v starem zakonu Gospod Bogu kruh m vino da¬ roval v zahvalo, da je bil stari očak Abraham zmagal sovražnike. T - Mojz. 14, 18. Premili Gospod Bog je po svojem Sinu ter Jezusu Kristusu z nami vsemi novi zakon ali novo zavezo stom, za o se 'menuje sveta meša, ktero je ustanovil Jezus -, nekervava da¬ ritev novega zakona ali nove zaveze. , , „ . o Tomažek, Kaj je sveta meša? Kaj je daritev sploh? vaj p j« prav za prav daritev? Cernu se dar ukonča? Kdo se daruje pri sveti meši nebeškemu Očetu? Zakaj se toraj sveta meša imenuje daritev? Zakaj se imenuje sveta meša nekervava dantev? Ounu 416 se imenuje sveta meša nekervava daritev novega zakona ali nove zaveze ? Na dalje je sveta meša tudi vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Vsaka sveta meša nam v spomin sklicuje , da nas je usmiljeni Jezus s svojo kervavo smertjo na križu odrešil ne le grehov, ampak tudi kazni, ktero smo zaslužili za svoje grehe, namreč pekla, ter nam pridobil v prelepih nebesih večno zveličanje. Judje so klali različne živali, ter jih Gospod Bogu darovali. Klavne ali kervave daritve naj bi jim vedno v spomin klicale , da so se oni in vsi ljudje večnega pogubljenja po grehu pervih starišev zakrivili in da bodejo večne kazni v peklu oteti po namestnivnem — bode mesto njih raz¬ žaljenemu Očetu nebeškemu zadostil — zadostenji nebeškega rešenika. Obljubljeni rešenik je bil Jezus Kristus, ki je, da bi vseh ljudi grehe zbrisal, na križu kervavo daritev opravil; Vidna daritev, ktero je Kristus za naše hudobije Gospod Bogu opravil ali daroval, sta bila njegovo telo, ktero je bilo na križ pribito, in njegova kri, kteraseje prelivala, toraj kervava daritev, kakor uči sveto pismo: „Ker veste, da niste s strohljivimi rečmi, z zlatom ali s srebrom rešeni od svo¬ jega nečimurnega obnašanja po očetovskem izročilu, ampak z drago kervjo Kristusa, kakor neomadežanega in nedolžnega Jagnjeta.“ I. Petra 1,18—19. Kristus je svoje telo in svojo kri daroval ne prisiljen, marveč radovoljen. Telo in kri sta bila na križu s smertjo ukončana, ker je na njem — na križu — umeri. V to tudi pravimo: sveta meša je vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Da je sveta meša vedni spomin kervave daritve Kristusove na križu, nas Jezus sam uči. Ko je namreč na veliki četertek zvečer sveto mešo nekervavo ustanovil, rekel je aposteljnom: „To storite v moj spomin.“ Ker se je pa usmiljeni Jezus Kristus drugi dan — veliki petek — svojemu nebeškemu Očetu na križu kervavo daroval, je tedaj sveta meša kot nekervava daritev novega zakona vedni spomin kervave daritve, ktero je na križu opravil. Urška, kaj nam vsaka sveta meša v spomin sklicuje? Kak spomin je toraj sveta meša? Čemu so Judje različne živali klali in Gospod Bogu darovali? Kako pa je obljubljeni Rešenik ali Jezus Kristus vse ljudi grehov in večne kazni v peklu odrešil? Na ktero daritev nas tedaj sveta meša vedno spominja? Je li nas morebiti mili Jezus sam učil, da je sveta meša kot nekervava daritev vedni spomin njegove kervave daritve na križu? Kako je Kristus sveto mešo ustanovil, kervavo ali nekervavo? In kako jo je opravil? Aleksander, beri dalje. Kdo je sveto mešo postavil? Jezus Kristus je pri zadnej večerji sveto mešo postavil. —Agata, kdo je sveto mešo postavil? Kdaj je Jezus Kristus sveto mešo postavil? Kaj so morali Judje pri zadnji večerji jesti in piti? Na kaj je velikonočno jagnje Judje spominjalo ? In koga jim je pred- podobovalo? Kaj je mili Jezus storil aposteljnom, preden je usta- 417 novil ali postavil sveto mešo ? Kaj naj bi aposteljnom in nam umi¬ vanje nog pomenjalo? Kes, da moramo biti ponižni in s čistim sercem pri sveti meši, in vredno prejemati presveto režnje Telo Jezusovo. Boštijanek, nekteri pravijo, da ne moreš dobro brati; jes tega nikakor ne verujem, skusi toraj brati. Kako je Jezus Kristus sveto mešo postavil? 1. Jezus Kristus je vzel kruh in kelih (čašo) z vinom. 2. Je oboje požegnal (blagoslovil) in rekel nad kruhom: To je moje telo; in nad kelihom: To je kelih moje kervi. 3. Je dal oboje pričujočim aposteljnom zaužiti. 4. Je zapovedal: To storite k mojemu spominu. Prav dobro si bral. — Kar je zdaj Boštijanek bral, vam je vse do čistega znano. Ana, kdo je postavil sveto mešo? Kdaj je postavil Jezus Kristus sveto mešo? Kako jo je postavil? Cirilek, beri dalje. Kdo opravlja daritev svete meše? Pri sveti meši se nevidno Jezus Kristus sam daruje za nas svo¬ jemu nebeškemu Očetu; vidno pa mešnik to daritev opravlja. — Najsvetejšo mešno daritev opravljata dva, namreč preljubi Jezus Kristus in mešnik; Jezus Kristus jo opravlja nevidno, ker je skrit v podobi kruha in vina in sicer v vsakteri podobi kot Bog in človek; vidno pa jo opravlja mešnik, ki je tako reči orodje, po kterem se Jezus Kristus svojemu nebeškemu Očetu za nas nevidno daruje. Francka, koliko jih opravlja sveto mešno daritev? Ktera dva? Kako jo opravlja preljubi Jezus Kristus? In kako mešnik? Mnogo je ljudi, ki ne vejo, po čemu da hodijo k sveti meši; treba je toraj vedeti, iz kolikerega namena moramo hoditi v cerkev k sveti meši. Pozdeva se mi, da bi o tem rad Bral Ferdinand, poskusi. Zakaj opravlja mešnik daritev svete meše? Mešnik opravlja daritev svete meše: 1. Da spoznamo največe go- spodstvo božje, največo oblast, ktero ima Bog črez vse stvari. 2. Da zahvalimo Boga za vse njegove dobrote. 3. Da bi zadobili od Boga odpuščenje grehov. 4. da bi izprosili od Boga vse tiste milosti, kterih potrebujemo. Kakor ste ravno slišali, hodimo iz čveternega vzroka ali prav za prav namena v cerkev. Pervi namen je, da spoznamo največe gospodstvo božje, največo oblast, ktero ima Bog črez vse stvari. Bog je svet stvaril, je toraj Gospod črez-nj, ker je njegova last. Tudi nas je stvaril, je tedaj tudi Gospod črez nas, ker smo tudi njegova last. Gospod Bog pa tudi svet in nas ohranja in vlada, ima tedaj največo oblast črez svet in črez nas. Ker je po tem takem Bog največi Gospod in ima največo oblast črez vse stvari, toraj tudi črez nas, moramo tedaj kot njegovi podložniki tudi spo¬ znati njegovo najviše gospodstvo in njegovo največo oblast črez nas in črez vse stvari. Spoštovati, častiti moramo Boga kot pervega in najvišega Gospoda črez nas, ki ima kot pervi in najviši Gospod črez nas tudi največo oblast ali moč črez nas. Kavno v sveti meši 418 spoznamo najviše gospodstvo božje in največo oblast božjo Srez nas in črez vse stvari, ker v sveti meši darujemo Bogu Jezusa, ki ima ž njim enako oblast in je njegovim nogam vse podvergel. Gabrijela, iz kolikerih namenov moramo k sveti meši hoditi? Kteri je pervi namen? Kaj je najviše gospodstvo božje, ali kako je ljubi Bog najpervi in najviši Gospod črez nas in črez vse stvari? Kako ima pa največo oblast ali moč črez nas in črez vse stvari? Zakaj ravno v sveti meši spoznamo najviše gospodstvo božje in največo oblast božjo? 2. Hodimo k sv. meši, da zahvalimo Boga za vse njegove dobrote. Yse, kar smo in kar imamo, podeljuje nam predobrotljivi Gospod Bog zavoljo svojega preljubega Sina Jezusa Kristusa, in zavoljo njega poslušuje in uslišuje naše nevredne prošnje; po Je¬ zusu Kristusu moramo tedaj tudi zahvaljevati Gospod Boga za vse od njega prejete dobrote in sicer s tem, da mu v sveti meši Je¬ zusa darujemo. Ta zahvalna daritev je premilemu Gospod Bogu najprijetnejša; ker Jezus je njegov ljubi Sin, nad kterim ima do- padenje. Matevž 17, 5. Metodek, zakaj hodimo drugič k sveti meši? Kdo nam vse podeljuje, kar smo, in kar imamo? Zavoljo koga nam predobrot¬ ljivi Gospod Bog vse podeljuje? Kako zamoremo premilega Gospod Boga najbolje zahvaljevati za vse od njega prejete dobrote? Zakaj po Jezusu Kristusu? 3. Hodimo k sveti meši, da bi zadobili od Boga odpuščenje grehov. Sicer ne zadobimo v sveti meši odpuščenje grehov; ker grehi se nam odpuščajo v zakramentu sv. pokore. V sveti meši si izprosimo le božjega razsvitljenja, da svoje grehe prav drobno in živo spoznavljamo, od serca studimo in zgrevamo, resnično se bolj¬ šamo, se jih božjemu namestniku skesano in popolnoma obtožimo, in za-nje, kolikor premoremo, zadostujemo; ker le tako nam bo¬ dejo grehi odpuščeni v zakramentu svete pokore. Florijanek, čemu hodimo tretjič k sveti meši ? Zadobimo li v sveti meši odpuščenje grehov? Kaj pa? 4. Hodimo k sveti meši, da bi izprosili od Boga vse tiste milosti, kterih potrebujemo. Veliko je, kar potrebujemo za telo in za dušo. Ker nam pa le vsemogočni Gospod Bog vsega dati zamore, moramo se k njemu zatekati, ter ga prav zaupno prositi, da nam milostljivo podeljuje, česar nam je potreba. Ker zavoljo svojih ve¬ likih in mnogih grehov nikakor nismo vredni, da nas presveti Go¬ spod Bog poslušuje in uslišuje, mu v sveti meši darujemo presveto telo in kri njegovega preljubega Siua, ki je za naše hudobije na križu umeri in je naš vedni priprošnik pri njem po besedah sv. Pavlja: „Vedno živi, da za nas prosi." Hebr. 7, 25. Cecilija, čemu hodimo četertič k sv. meši? Potrebujemo h veliko za telo in dušo ? Kdo nam zamore vse dati ? Ha pa bode premili Gospod Bog nam vsega podelil, kaj mu moramo v sveti 419 meši darovati? Zakaj preljubi Gospod Bog nas vselej ne poslužuje in uslišuje? Gregorij, beri ge dalje. Komu se daritev svete mege daruje? Daritev svete mege se daruje in se sme darovati le samemu Bogu. V sveti mesi se daruje v podobi kruha in vina pre¬ ljubi Jezus Kristus sam, ki je edinorojeni Sin božji, celo pravi Bog sam: ravno zategadelj se sme sveta mega darovati le neskončno svetemu Gospod Bogu kot najpervemu in najvišemu Gospodu nebes in zemlje; ker Bog — Jezus Kristus — se sme darovati le bož¬ jemu bitju, to je, Gospod Bogu. Včasih slišite naznanjati, da bode sveta meša na čast preblaženi Mariji devici, svetemu Jožefu, sveti Luciji, svetemu Antonu, sveti Apoloniji. Sveta mega se daruje Go¬ spod Bogu, ali pri sveti meši se spominjamo preblažene Marije device, ali sv. Jožefa, ali svete Lucije ali svetega Antona, ali svete Apolonije, ter se prav goreče zahvaljujemo neskončno dobrotljivemu Gospod Bogu po Jezusu Kristusu za vse milosti in dobrote, ktere je skazal preblaženi Mariji devici — da je bila na primer brez madeža podedovanega greha spočeta, povišana v mater Odreše- nikovo —, svetemu Jožefu — da ga je izvolil svojemu Sinu kruš¬ nega očeta ali rednika —, sveti Luciji in sveti Apoloniji — da jima je dal grozovite muke voljno prenašati in veselo umreti za Jezuso presveto vero —, in sv. Antonu — da mu je dal minljivost bogastva spoznati, ga med uboge razdeliti in v radovoljnem uboštvu živeti; verhu tega se pa prav zaupno priporočujemo preblaženi Mariji devici, svetemu Jožefu, sveti Luciji, svetemu Antonu, sveti Apoloniji, da bi za nas pri neskončno dobrotljivem Gospod Bogu prosili ter nam izprosili kako milost in lepo čednost, na primer sveto čistost, poterpežljivost v terpljenji, zbranost v molitvi, ali kako telesno dobroto, na primer zdravje. Helena, komu se sme sveta meša darovati ? Zakaj le samemu Gospod Bogu ? Ni li včasih sveta meša na čast preblaženi Mariji devici? Kako je to? Ignacij, beri dalje. Za koga daruje mešnik daritev svete meše? Mešnik daruje daritev svete meše za žive in mertve. — Ko je usmiljeni Jezus na križu umeri, se ni le daroval za one, ki so takrat živeli, ampak tudi za pomerte; ker, ko se je njegova duša telesa ločila, šla je v predpekel, dušam pobožnih pomerim naznanit, da so rešene. Ker je sveta meša tista daritev, KI ero je Jezus na križu opravil, se tudi daruje za žive in mertve Za žive se opravlja sveta mešua daritev, kedar mešnik predobrega Gospod Boga prosijo, naj blagovoli vsem, ki še živijo, po moči svete mesne daritve podeliti vse dobro za telo in dušo; za mertve pa, a m mešnik premilega Gospod Boga prosijo, naj po moči svete mesne daritve pomertih duše, ktere se v vicah nahajajo, v vesele nebesa sprejme. . . , r . Micka, za koga se daruje sveta meša? Zakaj za žive in mer ve 420 Kdaj ali kako obhajajo mešnik sveto mesno daritev za žive? In kdaj za pomerte ? Se nekaj važnega vam moram povedati o sveti meši, namreč: sveta meša je ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. V sveti meši daruje tudi Jezus, in sicer svoje telo in svojo kri, kakor ju je na križu daroval. Med mešno daritvijo in daritvijo na križu je samo ta le razloček: na križu namreč se je Jezus videl, v sveti meši pa se ne vidi, ker ste njegovo telo in njegova kri skriti v podobi kruha in vina; na križu je Jezus kri prelival in nedovedljive muke in bolečine terpel, v sveti meši pa ne preliva kervi, in se brez bolečin daruje; križna daritev se je le enkrat opravljala ali obhajala, mešna daritev se pa sleherni dan obhaja in sicer po vsem pravovernem ali katolj- škem svetu. Videk, je li sveta mešna daritev enaka križni daritvi ? Zakaj ? Kak razloček je pa vendar le med sveto mešno in križno daritvijo? Ker je sveta mešna daritev ravno tista kot križna daritev in se obhaja za žive in mertve, moramo radi in sicer ne le o ne¬ deljah in zapovedanih praznikih, ampak tudi, če moremo, o delav¬ nikih k sveti meši hoditi, dasitudi imamo dalječ v cerkev, čem dalje imamo v cerkev, tem več si prislužujemo za presrečne ne¬ besa , ako iz ljubezni do Gospod Boga in pa iz prej omenjenega čveternega namena hodimo k sveti meši. Nek puščavnik, ki je svojo bajtico imel daleč od studenca, kamur je po vodo hodil, je enkrat na potu tako opešal, da se je komaj domu privlekel. Rekel je toraj sam v sebi: Po čemu mi je treba toliko se truditi? saj je bolj priložno, če zraven studenca bajtico napravim. Ko drugi pot spet z verčem v rokah proti studencu gre, in premišljuje, kam bode svojo bajtico prestavil, sliši za seboj glas, ki šteje: eno, dva, tri, štiri, pet, kakor je puščavnik stopal. Čudno se mu zdeva, da bi na tem samotnem kraju kdo bil, se ozre, pa nikogar ne vidi. Gre tedaj svojo pot naprej, in sliši ravno tisti glas. Spet se ozre, pa ničesar ni. Tako se je v tretjič zgodilo, in ko se je ozerl, za¬ gledal je mladenča s svitlobo obdanega, kteri mu je rekel: „Jes sem angelj božji, ki štejem tvoje stopinje, da bi nobena brez pla¬ čila ne bila.“ In ko je to izrekel, zginil je. Puščavnik pa ves pre¬ plašen je sam sebi rekel: „Kako sem mogel tako daleč se po¬ zabiti, in sam sebi gotovo plačilo zmenjševati?“ Od tistihmal ni več mislil svoje bajtice bližej prenesti, marveč je hotel še dalje jo odmakniti, da bi kakor tukaj več truda, tudi pri Bogu več pla¬ čila imel. Enako si tisti, ki imajo daleč v cerkev, pa vendar le radi k sveti meši hodijo, obilo-obilo zakladov za nebeško kraljestvo nabirajo. Nobena še tolika težava nas ne sme odvračevati od pridne hoje k sveti meši. V sveti meši si najlagljeje izprosimo pomoči 421 božje , da zamoremo čednostno in sveto živeti, kar je vrednejše memo vsega časnega blaga. Boljše je čednost in svetost, Ko vsaka lepota in svitlost. Veronika, zakaj imamo radi k sveti meši hoditi, dasi tudi imamo daleč v cerkev. Povej mično dogodbo o puščavniku. Kaj si najložej v sv. meši izprosimo? Boljše je čednost in svetost, Ko vsaka lepota in svitlost. III. Kako moramo pri sv. meši biti. Naj še tolikanj radi in daleč v cerkev hodimo, vendar le nam nič hasnilo ne bode niti k časnemu niti k večnemu pridu, ako nismo prav pri sveti meši. Kavno zategadelj se bodemo zdaj učili, kako moramo biti pri sveti meši. O tem bi rad, kakor se mi zdeva, Urh bral. b) Kako se mora pri sveti meši biti. Kako moramo biti pri svetej meši? Pri cel e j svetej meši moramo biti, nobenega njenih ime- nitniših delov ne smemo po nemarnem zamuditi; ni pa zadosti, da smo le pričujoči, kedar se bere —lepše in dostojniše bi bilo: obhaja ali opravlja—, ampak moramo tudi 1. pazljivo, 2. spo¬ dobno, in 3. pobožno pri njej biti. Pred vsem drugim je treba, da smo pri celi sveti meši, to je, da smo že v cerkvi, ko se prične sveta meša, in še le iz cerkve gremo, ko so se mešnik spred oltarja v žagrad podali, in da smo pri celi meši, ktero isti mešnik obhajajo; ne pa, da bi bili od pri¬ četka do povzdigovanja pri enem mešniku, od povzdigovanja do konca pri drugem, ali pa od povzdigovanja do konca pri enem, od pričetka do povzdigovanja pri drugem mešniku. Ako več meš- nikov mešuje ob enem, moramo se le ene svete meše deržati, toraj na primer k svetemu evangelju le enkrat vstati, nikakor pa tolikrat, ko se svetih meš obhaja. Da moramo biti pri celi meši, moramo si že predvečer, to je, večer pred nedeljo in praznikom praznično oblačilo pripraviti, noge čedno umiti, rano se v postelj podati, zgodaj vstati, sosebno če gremo k pervemu svetemu opravilu, ter se hitro obleči. Kdor dolgo pospava in prazničnega oblačila pri redu nima, po navadi sveto mešo zamudi, ker prepozno v cerkev pride. Kdor pa po nemarnem sveto mešo zamuja, se hudo-hudo pregreši. Sveti Duh pravi: „Preklet, kdor Gospodovo delo nezvesto opravlja.“ Jeremija 48, 10. Sveta cerkev da o nedeljah in zapo- 422 vedanih praznikih k sleherni službi božji dvakrat zvoniti, da bi verni svete meše ne zamujali. Naj bode v vsaki hiši dobra ura, vravnovana po farni uri, da ljudje morejo o pravem času k službi božji priti. Valburga, kako moramo biti pri sveti meši? Kaj je pred vsem drugim treba, da smo res pri celi sveti meši ? Kako se nam je obnašati, ako več mešnikov ob enem rnešuje? Kolikrat nam je vstati k svetemu evangeliju? Da ne bodemo službe božje o ne¬ deljah in zapovedanih praznikih zamujali, kaj imamo že na pred¬ večer storiti? Viljem, kteri ponavadno službo božjo zamujajo? Se li hudo pregrešijo, ki po nemarnem zamujajo službo božjo? Kaj pravi Bog sveti Duh o takih ? Čemu se tedaj ob nedeljah in za¬ povedanih praznikih k službi božji po dvakrat zvoni ? Kaj naj bode v sleherni hiši, da morejo ljudje o pravem času v cerkev priti? Pri celi sveti meši moramo biti. Ali vendar le še ne zadostuje, da smo pri celi sveti meši. Moramo tudi biti pri celi sveti meši: 1. Pazljivo. Pazljivo smo pa pri celi sveti meši, ako na nič drugega ne mislimo, kakor na to, kar se v cerkvi na oltarju godi. Ako na kaj drugega mislimo, nismo pazljivi pri sveti meši, marveč raztrešeni in razmišljeni; kdor misli v cerkvi pri sveti meši, kako bode doma jedel, pil, s tovarši igral, ni pazljivo pri sveti meši, marveč raztrešen in razmišljen, ter se zakrivi velikega greha. Precej ko čutimo, da nam po glavi druge misli rojijo, mo¬ ramo si jih iz serca in iz glave spraviti, ter pridno paziti na to, kar se na oltarju godi; sosebno pa moramo paziti na štiri najime- nitniše dele svete meše, ki jih vam bodem kmali razjasnil. Da bodete prav pazljivo pri sveti meši, morate, ko v cerkev greste, same sebe popraševati, kam grem ? v cerkev grem. Pokaj grem v cerkev? neskončno svetega Gospod Boga kot najpervega in naj- višega Gospoda nebes in zemlje častit in molit, se mu zahvaljevat za vse prejete dobrote, si izprosit novih dobrot in milost in od- puščenja grehov. Varujte se v cerkev gredč malopridne tovaršije, da si ne bodete pregrešnih misel in želj navzeli. Kedar cerkev od daleč zagledate, pozdravite preljubega Jezusa Kristusa, v zakra¬ mentu presvetega rešnjega Telesa pričujočega, rekoč: „Bodi po¬ zdravljen , počeščen in moljen Jezus Kristus v presvetem zakra¬ mentu. Ko do cerkve pridete, se lepo odkrijte — fantički —, ter recite: „Zdaj pa le vse posvetne in pregrešne misli in želje zunaj cerkve ostanite, ker v cerkvi se moram s preljubim Gospod Bogom pogovarjati.“ V cerkev stopivši se pokropite z blagoslovljeno vodo, rekoč: „Pokropi me, o Gospod! in bom očiščen; operi me, in boni bolj bel kakor sneg. 11 Kedar se pokropite z blagoslovljeno vodo in ravno zaslišane besede izgovorite, mora vas pri sercu peči, ker ste tolikrat premilega Gospod Boga žalili, da bote, če ne z nedolžnim in s čistim, vsaj z zgrevanim sercem pri sveti meši. Grešnika Bog ne poslušuje in ne uslišuje. 423 Peterček, ali že zadostuje, da smo pri celi sveti meči? Kako smo pazljivo pri sveti meši?" Kaj vam je storiti, da bodete paz¬ ljivo pri sv. meši ? Čemu se kropimo z blagoslovljeno vodo ? 2. Moramo biti pri sveti meši spodobno. Spodobno smo pri sveti meši, ako se po telesu čedno obnašamo, o pravem času vstanemo, stojimo in klečimo, roke sklenjene na viš imamo, in se okoli ne oziramo, ne smejimo, ne pogovarjamo, ne naslanjamo na steber in na zid, marveč lepo prosto stojimo, oči pobešene ali pa na oltar obernjene imamo. Vstati imamo k svetemu evangeliju, ter ga stoje poslušati. Pri svetem darovanji moremo ali klečati ali stati. Od „sanktusa“ do po svetem zavživanji, ko so si mešnik nad kelihom perste poplaknili, moramo klečati. Kedar je pa presveto rešnje Telo pri sveti meši izpostavljeno, moramo od pervega do po drugem svetem blagoslovu klečati. Kteri ne morejo nepreter- gano klečati, morejo tudi za nekoliko stati. Nespodobno je klečati lierbet proti oltarju in proti presvetemu rešnjemu Telesu. Naj kle¬ čimo ali stojimo, obernjeni moramo biti vedno proti oltarju. Spo¬ dobno smo dalje pri sv. meši, če smo dostojno oblečeni, to je , da imamo praznično oblačilo. Če pa tudi nimamo lepega oblačila, da le umazano in razdrapano ni. Preljubi Gospod Bog ne gleda toliko na oblačilo, kakor na pobožno serce. Marsikteri, ki je bos in ne drago in bogato oblečen pri sveti meši, vsevednemu Gospod Bogu bolj dopada, kakor tisti, ki je ves v srebru in zlatu. Kedar je blatno in snežno, morate si zunaj cerkve čevlje lepo čedno osna- žiti. Po cerkvi morate tiho hoditi. Marka, kako moramo drugič pri sveti meši biti? Kako smo spodobno pri sveti meši? Kdaj moramo pri sveti meši stati? Kdaj klečati? Kaj pa takrat, ko je presveto rešnje Telo izpostavljeno? Nežika, kako smo še dalje spodobno pri sveti meši? Moramo li drago in bogato oblečeni pri sveti meši biti? 3. Moramo pri sveti meši biti pobožno. Spodobno pri sveti meši biti zadeva telo, pobožno pa dušo. Pobožno smo toraj pri sveti meši, ako so naše misli, želje in naši čutljeji v Boga in v božje reči obernjene. Da smo prav pobožno pri najsvetejši mešni daritvi, moramo toraj preljubega Jezusa Kristusa kot pravega Boga in človeka zgrevano in ponižno moliti in sosebno dobro vedeti, kaj nam je mistili, po čem hrepeneti in kaj čutiti pri štirih najime- nitniših delih presvete mešne daritve, ktere vam zdaj precej raz¬ jasniti hočem. Olga, kako moramo biti tretjič pri najsvetejši mešni daritvi? Kaj zadeva beseda „spodobno“ biti pri najsvetejši mešni daritvi? Kaj pa beseda „pobožno“ ? Kdaj ali kako smo tedaj pobožno pri najsvetejši mešni daritvi? . . Presveta mešna daritev ima mnogo delov. Vsi so pomenljivi ali imenitni, ali štirje izmed njih so najimenitnejši. Kdor na nje ne pazi, ter ne ve, kdaj so in kaj pomeujajo, nikakor ni bil prav 424 pri najstvetejši mešni daritvi. O štirih najimenitnejših delih naj¬ svetejše mešne daritve naj jame brati Cirilek. Kteri so najimenitnejši deli svete m eše? Najime¬ nitnejši deli svete meše so evangelje, darovanje, povzdi¬ govanje, obhajilo. — Najimenitnejši deli presvete mešne daritve so toraj štirje, namreč 1. sv. evangelje , 2. sv. darovanje, 3. sv. povzdigovanje, tudi spremenjenje, in 4. sv. obhajilo ali po- vži vanje. Genovefa, ima li presveta mešna daritev mnogo delov ? So li vsi deli enako imenitni? Koliko jih je najimenitnejših? Čemu se sv. evangelije, sv. darovanje, sv. povzdigovanje in sv. obhajilo naj¬ imenitnejši deli presvete mešne daritve imenujejo? Zdaj vam bodem slehernega štirih najimenitnejših delov pre¬ svete mesne daritve razjasnil. Le pazno poslušajte, da bodete mogli pri najsvetejši mešni daritvi vselej in povsod pobožno se vedeti. Pervi najimenitnejši del presvete mešne daritve je sveto evangelje. Kakor do dobrega veste, je beseda „evangelje“ gerška beseda, in pomenja po naše „veselo naznanilo' 1 ; ker namreč ravno iz svetega evangelja poizvemo, klere resnice imamo verovati in po kterih naukih življenje vravnovati, da gotovo pridemo v prevesele nebesa. Kdaj je sveto evangelje? Sveto evangelje je, ko strežnik ali ministrant pervikrat mešne bukve prenese od leve na desno. Oltar ima lice proti nam; zatoraj je leva stran naši desni ravao nasproti, in desna naši levi. Kaj nam je storiti k svetemu evan- gelju? K svetemu evangelju moramo vstati v pomembo, da božjo besedo spoštujemo, in da jo hočemo pazno poslušati;—in se pre¬ križati, ker je preljubi Jezus zavoljo božje besede na križu umeri ter tako nas učil, da moramo tudi mi Jezusovo presveto vero vpričo nevernikov in krivovercev spoznati in zavoljo nje zasramovanje, preganjanje in celo smert preterpeti. Ko smo k svetemu evange¬ liju vstali in se prekrižali, moramo to le vam že znano molitev moliti: V imeni f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha vstajam k svetemu evangeliju, in terdno verujem vse, kar je Kristus učil, kar so aposteljni pridigovali, in nas sveta cerkev uči. V tej sveti veri, o Bog, daj mi živeti in umreti. Amen. Mihalek, ima li presveta mešna daritev mnogo imenitnih delov? Koliko pa je najimenitnejših delov? Kteri so tisti štirje najimenitnejši deli presvete meše? Otilija, kteri je pervi najime¬ nitnejši del presvete mešne daritve? Kaka beseda je „evangelije“ in kaj pomenja? Kdaj je sveto evangelje? Kaj nam je k svetemu evangelju storiti? Čemu vstajamo k svetemu evangelju? Čemu se prekrižamo ? Moli lepo molitvico k svetemu evangeliju. Si jako pridna. Matevžek, beri dalje. Kaj se mora pri evangeliju storiti? Pri evangelju se moramo spomniti, da je dolžnost, evan¬ geljske nauke poznati, jih pred vsem svetom terditi, za nje po- 425 našati se in po njih živeti. -— Kar je ravno zdaj Matevžek bral, hrani v sebi ob kratkem, kar sem o pervem najimenitnejšem delu, presvete mešne daritve, o svetem evangeliju, obSirno in na drobno pravil. Micika, kteri je drugi najimenitnejši del presvete mešne da¬ ritve? Le beri o svetem darovanji. Kaj se mora pri daro¬ vanju storiti? Pri darovanju moramo svojo misel z mešnikovo mi¬ slijo skleniti in se Bogu darovati. Drugi najimenitnejši del presvete mešne daritve je sveto darovanje. Po starem pravimo ofrovanje. Beseda „ofrovanje“ — ab offerre — je latinska beseda in se po naše veli „darovanje.“ Kdaj je drugi najimenitneji del presvete mešne daritve ali darovanje? Darovanje je kmalu po svetem evangeliju, ko mešnik kelih odkri¬ jejo in strežnik malo pozvončka. Mešnik potem kelih na levo stran oltarja postavijo, vzemejo raz nja skledico, na kteri je bela opresna ali neskvaščena hostija, ktero nebeškemu Očetu darujejo. Na to vlijejo vina v kelih in nektere kapljice vode, in darujejo nebeškemu Očetu. Opomniti vas še moram, da s tem, ko nebeškemu Očetu darujejo kruh ali hostijo in vino, mešnik še nikakor ne spre¬ menijo kruh v presveto telo in vino v presveto kri Jezusovo, mar¬ več ju le odločijo v to, da se bodete še le spremenili pred po¬ vzdigovanjem. Kaj nam je storiti pri darovanju? Mešnik darujejo Očetu nebeškemu kruh in vino, mi pa moramo njemu darovati same sebe, ter svoje telo in svojo dušo. Telo svoje nebeškemu Očetu darujemo, ako vse ude v čast božjo obračamo; ušesi, da ne poslušamo nesramnih besed in pesem, obrekovanja in opravljanja bližnjega, pač pa radi poslušamo božjo besedo in poštene pogovore; oči, da se ne oziramo okoli poželjivo in ne ogledujemo gerde po¬ dobe, marveč da smo sramožljivi tudi v pogledu; roke, da jih ne stegujemo po nesramnih rečeh in po tujem blagu, marveč da jih čiste ohranimo in radi ubogim podeljujemo; noge, da nas ne no¬ sijo po pregrešnih potih, na primer v pohujšljive tovaršije, pač pa nas rade nosijo v cerkev k službi božji. Dušo svojo nebeškemu Očetu darujemo, ako ga vedno v mislih imamo, in preserčno že¬ limo, da bi se kmali v prelepih nebesih ž njim združili. V to mo¬ limo , ko mešnik nebeškemu Očetu kruh in vino darujejo, to le prelepo molitvico: „Vzemi, Oče nebeški! ta svoja dara kruha in vina, ktera mešnik tebi darujejo. ' Naj bom pa tudi jaz tebi pri¬ jeten dar, ki se tebi izročim zdaj in za poslednji čas. Amen.“ Videk, kteri je drugi najimenitnejši del presvete mešne da¬ ritve? Kako pa po starem rekamo mesto „darovanje“r Kdaj je darovanje? Ali mešnik že pri darovanju spremenijo kruh in vino v Jezusovo presveto telo in kri? Tekla, kaj nam je k darovanju storiti? Kako moramo svoje telo nebeškemu Očetu darovati? Kako svojo dušo? Ktero prelepo molitvico toraj molimo, ko mešnik kruh m vino nebeškemu Očetu darujejo. Šolske katekeze. II. 28 426 Konrad, kteri je tretji najmenitnejši del presvete mešne da¬ ritve ? Beri o svetem povzdigovanju: Kaj se mora pri po¬ vzdigovanju storiti ? Pri povzdigovanju moramo Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina moliti in spoznati na persi terkaje se, da so naši grehi Jezusove smerti krivi. Moramo svoje grehe obžalovati in vero, upanje in ljubezen obuditi. Tretji najimenitnejši del presvete mešne daritve je povzdigo¬ vanje. Kdaj je povzdigovanje? Povzdigovanje je, ko mešnik po¬ vzdigujejo? Kaj povzdigujejo? Najprej presveto rešnje Telo Jezusovo pod podobo belega kruha ali hostije, po tem pa presveto rešnjo Kri Jezusovo pod podobo vina v kelihu. Kdaj se spremeni kruh ali hostija v presveto telo in vino v presveto kri Jezusovo? Malo pred svetim povzdigovanjem, ko mešnik delajo ravno to , kar je delal Jezus Kristus pri zadnji večerji na veliki četertek. Kaj je delal Jezus Kristus pri zadnji večerji na veliki četertek? Vzel je kruh v svoje svete in častite roki, povzdignil svoje oči proti ne¬ besom k Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu, ga zahvalil, kruh posvetil, razlomil, in dal svojim učencem, rekoč: „Vzemite in jejte vsi od tega: to je namreč moje telo.“ Ravno to delajo mešnik pred povzdigovanjem presvete hostije. Ko rečejo nad kruhom vsemo¬ gočne Jezusove besede: „To je namreč moje telo,“ se spremeni — kruh — v presveto Jezusovo telo. Kruh ni več kruh, marveč presveto Jezusovo telo ; le podoba kruha je še. Zato mešnik z desnim kolenom na tla pokleknejo, in potem na viš povzdignejo presveto Jezusovo telo — toraj povzdigovanje —, in na telesnik ali na lepo belo rutico položijo. Ko je Jezus svoje presveto telo učencem za- vžiti dal, vzel je v svoje svete in častite roki velečastni kelih, spet — svojega nebeškega Očeta — zahvalil, kelih ■— prav za prav vino —posvetil, in dal svojim učencem, rekoč: „Vzemite in pijte vsi iz njega: ta — kelih — namreč je kelih moje kervi, nove in večne zaveze, skrivnost vere , ktera — kri — bode za vas in za njih veliko prelita v odpuščenje grehov. Kolikorkrat bodete to de¬ lali — spreminjali kruh v moje telo in vino v mojo kri —, storite v moj spomin — spominjajte se moje smerti — Ravno to delajo mešnik pred povzdigovanjem presvete rešnje kervi Jezusove pod podobo vina v kelihu. Ko rečejo nad kelihom, v kterem je še vino, vsemogočne Jezusove besede: „Ta — kelih — namreč je kelih moje kervi,“ se spremeni vino v kelihu v presveto kri Jezusovo. Vino ni več vino, marveč je presveta kri Jezusova. Le podoba vina je še. Zato mešnik z desnim kolenom na tla pokleknejo, presveto J e ' zusovo kri v kelihu na viš povzdignejo'—od tod povzdigovanje—, in na telesnik postavijo. Modesta, kteri je tretji najimenitnejši del presvete mešne daritve? Kdaj je povzdigovanje? Kaj povzdigujejo mešnik? Kdaj se spremeni beli kruh ali hostija v presveto Jezusovo telo? Kdaj se spremeni vino v kelihu v presveto kri Jezusovo? 427 Še vam imam povedati, kaj nam je storiti k povzdigo¬ vanju presvetega rešnjega telesa in presvete režnje kervi Jezusove. Presveta mešna daritev je ravno tista daritev, ktero je preljubi Jezus Kristus na križu opravil za naše grehe. Zatoraj moramo pri svetem povzdiganju si prav živo predstaviti hrib Kalvarijo, kjer je Kristus za grehe vsega sveta, tedaj tudi za naše, neizrečeno veliko terpel, svojo presveto rešnjo kri prelil in umeri. K povzdigovanju moramo poklekniti na obe koleni — na eno koleno poklekovali so hudobni Judje, ker so tako premilega Jezusa zasramovali — v pomen, da moramo moliti neskončno svetega Jezusa Kristusa, kte- rega mešnik pred nami povzdigujejo po podobama kruha in vina, in sicer ko mešnik povzdigujejo presveto režnje telo Jezusovo, mo¬ ramo se lepo počasi prekrižati, in tako le moliti: „0 Jezus! molim te. O Jezus! usmili se me. O Jezus! poglej na me, in odpusti mi vse grehe moje. Amen.“ Ko mešnik povzdigujejo presveto rešnjo kri Jezusovo v podobi vina v kelihu, moramo se tudi lepo počasi prekrižati in tako-le moliti: „Presveta režnja kri, očisti me! Pre¬ sveta režnja kri, ozdravi me! Presveta režnja kri, posveti me, in usmili se vernih duš v vicah. Amen.“ Po povzdigovanju moramo obuditi prav kratko tri božje čednosti, rekoč: „0h preljubi Jezus moj, živo verujem , da si pod podobama kruha in vina kot pravi Bog in človek pričujoč! Terdno upam, da mi bodeš po svoji britki smerti na križu vse moje grehe odpustil. Iz ljubezni do mene nič¬ vrednega grešnika si na križu umeri, iz ljubezni do tebe hočem tudi jes slehernega greha skerbno se varovati, da tvoje grozne smerti na križu duhovno več ne ponavljam. Peče me pri sercu, da sem te do zdaj tolikrat žalil. Pri povzdigovanju presvetega rešnjega telesa in presvete rešnje kervi Jezusove na persi terkamo, ter tako spoznavljamo, da smo tudi mi zavoljo svojih grehov krivi, da je moral najnedolžniši Jezus tako grozovito na križu umreti. Kedar toraj na persi terkamo, moramo v sercu prav žalostni biti zavoljo svojih grehov. K sle¬ hernemu povzdigovanju strežnik trikrat pozvončka. Ko pervikrat Pozvončka, moramo, ako še ne klečimo, poklekniti, in se prekrižati; ko drugokrat pozvončka, moramo vsi zgrevani na persi počasi ter- kati in dotično molitvico k povzdigovanju pobožno moliti. Kotretjo- krat, pozvončka, moramo se spet lepo prekrižati. v Pavlek, kaj nam je storiti k povzdigovanju? Cernu poklekamo k svetemu povzdigovanju? Kako moramo pri povzdigovanju pre¬ svetega rešnjega telesa moliti? Kako pri povzdigovanju presvete kervi? Kaj moramo moliti po povzdigovanju? Nežika, čemu ter¬ kamo pri povzdigovanju na persi ? Kako nam mora tedaj pri sercu hiti, ko na persi terkamo? Kolikrat strežnik k slehernemu povzdi¬ govanju pozvončka? Kaj moramo storiti, ko pervokrat pozvončka? Kuj, ko drugokrat pozvončka? In kaj, ko tretjokrat pozvončka Kristina, kaj meniš, čemu se pred povzdigovanjem in po povzdigo- 428 vanju prekrižujemo? Ne veš? Ti bodem pa jaz povedal. Pred po¬ vzdigovanjem in po povzdigovanju se prekrižujemo zato, da se prav živo spominjamo Jezusove smerti na križu in da bi prav pobožno se vedli pri svetem povzdigovanju. Povej zdaj , čemu se pred po¬ vzdigovanjem in po povdigovanju prekrižujemo ? Četerti najimenitnejši del presvete meše je sveto obhajilo ali povživanje. Kdaj je sveto obhajilo ali povživanje? Sveto obha¬ jilo ali povživanje je, ko se mešnik obhajajo, to je, ko povživljajo presveto telo in kri Jezusovo. Preden se mešnik obhajajo ali po¬ vživljajo presveto telo in kri iz keliha, vzemejo presveto telo v levo roko, ter ga deržijo nad skledico, z desno pa na persi trikrat terkajo, rekoč latinski: »Domine non sum dignus . . .“ po naše: Gospod, nisem vreden; strežnik pa k slehernemu: „Domine, non sum dignus . . .“ Gospod, nisem vreden . . . pozvončka, na to pa povživljajo presveto telo in kri Jezusovo. Kaj nam je storiti k svetemu obhajilu ali k sve¬ temu povživanju? Ko mešnik na persi terkajo, rekoč: „Domine, non sum dignus . . in strežnik trikrat pozvončka, moramo tudi mi ž njim trikrat na persi terkati in vsakokrat prav ponižno rekati: »Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, marveč reci le besedo, in ozdravljena bode moja duša“. S temi besedami spoznavljamo z mešnikom vred, da nikakor nismo vredni, da bi preljubega Jezusa Kristusa prejeli; ali terdno zaupamo, da nas bode po svoji vsemogočnosti vredne storil. In da se prav globoko po¬ nižamo, besede: „Gospod! nisem vreden . . .“ trikrat izgovorimo. Kaj nam je storiti, ko mešnik poživljajo presveto telo in kri Je¬ zusovo ? Moramo se duhovno obhajati, to je, moramo goreče hre¬ peneti, z mešnikom vred preljubeznjivega Jezusa prejeti, ter tako le moliti: „Oh preljubi moj Jezus! terdno verujem, da si v pre¬ svetem zakramentu kot pravi Bog in človek pričujoč. Ljubim te nad vse , in močno me peče , da sem te tolikrat žalil. Hočem se resnično poboljšati. Iz serca rad bi te zdaj prejel. Ker te pa ne morem zdaj bistevno prejeti, pridi vsaj .s svojo milostjo v moje grešno serce. Ja preljubi Jezus! objamem te resnično v mojem sercu pričujočega. Oh ne daj, da bi se kdaj več po kakem grehu tebe ločil. Amen.“ Krištof, kteri je četerti najimenitnejši del presvete mesne da¬ ritve? Beri o svetem obhajilu. Kaj se mora pri obhajilu storiti. Pri mešnikovem obhajilu, ako k obhajilu ne gremo, moramo to v duhu storiti, to je, moramo želje imeti, telo Jezusa Kristus?- vredno prejeti. — Kdaj je sveto obhajilo ali povživanje? Kaj mes- nik storijo, preden se obhajajo? Kaj pa strežnik? Kaj moramo storiti, ko mešnik trikrat na persi terkajo in strežnik zvončka • Kaj pomenjajo besede: „Gospod! nisem vreden, da . . .“ Cem 11 rečemo trikrat: „Gospod, nisem vreden, da . . .“ Ludovika, kako 429 se moramo obhajati, ko mešnik povživljajo presveto telo in kri Jezusovo? Kaj se veli, duhovno obhajati se? Duhovno obhajati se moremo ne le v cerkvi pri sveti meši, ampak tudi zunaj cerkve na potu, na polju pri delu. Duhovno ob¬ hajilo nam je tudi k dušnemu pridu, ker se v duhu z ljubim Je¬ zusom sklenemo. Ali vse boljše je, ako predobrega Jezusa po zgre- vani in čisti spovedi res prejememo v presvetem zakramentu, ker tako sam pride v naše serce. Maksi, ali se le v cerkvi pri sveti meši zamoremo duhovno obhajati? Nam lije duhovno obhajilo tudi k dušnemu pridu? Zakaj? Kaj je pa še vse boljše? Kdaj nam je iz cerkve iti? Preden ne smemo iz cerkve iti, dokler mešnik spred oltarja v žagrad ne grejo. Ko iz cerkve gremo, moramo moliti: „0 Jezus! tebi živim, O Jezus! tebi umer¬ jeni. O Jezus! tvoj sem živ in mertev“. Iz cerkve grede se spet pokropimo z blagoslovljeno vodo, rekoč: „Pokropi me, o Gospod! in bodem očiščen; umij me, in bodem bolj bel kot sneg.“ Iz cerkve grede se spet kropimo z blagoslovljeno vodo zato, da bi nam neskončno usmiljeni Gospod Bog prizanesel, ako se nismo pazno in pobožno v cerkvi obnašali in da bi se tudi zunaj po¬ šteno vedli. Klotilda, ali je prav, da nekteri iz cerkve silijo, preden meš- nik spred oltarja v žagrad ali v zakristijo grejo? Kako imamo moliti ko iz cerkve gremo? Čemu se kropimo z blagoslovljeno vodo iz cerkve grede? Opazka. &6. gg. kateketi naj si nad vse prizadevajo, da se učenci in učenke mo¬ litvice k štirim najimenitnejšim delom presvete mešne daritve na um ali iz glave naučijo; v to naj jih pogosto ž njimi skupno in glasno molijo. Ljubi otroci! najdrajše, kar naša sveta rimsko-katoljška cerkev ima, je presveta mešna daritev. Oh obnašajte se tedaj pri sveti meši vselej tako, kakor sem vas danes učil: bodite vselej pri sveti meši pazljivo, spodobno in pobožno. Nje, ki se pri najsvetejši meši nespodobno vedejo, neskončno pravični Gospod Bog včasih precej ostro kaznuje. Poslušajte to le dogodbo. Filip drugi, španski kralj, je bil s svojimi dvorjaniki pri sveti meši. Kralj vidi dva svojih dvorjanikov, da sta se pri celi sveti meši med seboj pogovarjala. Pobožni kralj ju po sveti meši pokrega rekoč: „Ali sta tako pri sveti meši? Na mojem dvoru ne smeta več ostati!“ Kakor blisk so ju te besede zadele. Eden je v dveh dneh umeri, drugi je pa obnorel. Prava, sveta vera nam nič ne hasne k večnemu življenju v svetih nebesih, ako nje naukov ne spolnujemo.^ Sveta vera nas lepo uči, kako se moramo v cerkvi pri najsvetejši mešni daritvi obnašati. Kdor se pa v cerkvi nespodobno vede, jasno kaže, da nima žive vere ali pa jo je celo zatajil. Sveta, prava vera je nebeški kluč, Kdor jo zataji, si ugasne večno luč. 430 Viljem, kaj je najdrajše in najsvetejše, kar sveta rimsko- katoljška cerkev ima? Kako moramo tedaj pri najsvetejši mesni daritvi se obnašati? Ali ne kaznuje neskončno sveti Gospod Bog včasih naglo nje, ki se nespodobno vedejo pri sveti mesi? Kaj kažejo jasno oni, ki se gerdo obnašajo pri presveti rnešni daritvi? Sveta, prava vera je nebeški ključ, Kdor jo zataji, si ugasne večno luč. IV. Ako ravno smo o nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti mesi prav pazljivo, spodobno in pobožno, vendar le ne spol- nujemo popolnem tretje božje: „Posvečuj praznik,“ in druge cer¬ kvene zapovedi: „Bodi o nedeljah in zapovedanih praznikih s spo¬ dobno pobožnostjo pri sveti meši,“ ako ne poslušamo božje besede, ki se ponavadno po — odpetem — svetem evangeliju oznanuje v pridigi in v kristjanskih naukih pri popoldanski službi božji. Za- toraj bodemo zdaj nekaj o pridigah slišali. Benedikta, začni brati. 2. Od pridig. Kaj še gre k službi božji ? Beseda „pridiga“ se izhaja iz latinske besede „praedicare,“ po naše: oznanovati. Oznanovanje božje besede moramo tedaj tudi poslušati, da službo božjo o nedeljah in zapovedanih praznikih po¬ polno opravimo. Čemu pa moramo oznanovanje besede božje ali pridige poslušati? O tem naj bere Tonek. Zakaj moramo pridige poslu¬ šati? Pridige moramo poslušati: 1. Ker se v pridigah božja be¬ seda oznanuje in razlaga. 2. Ker prav malo kristjanov resnice sv. vere razločno in do čistega ve; ker jih veliko v mladosti ne po¬ sluša zadosti dolgo in zadosti pazno kerščanskega nauka, v kterem se verske in djanske resnice do čistega razkladajo. Dolžni smo pridige ali oznanovanje božje besede poslušati. 1. Ker se v pridigah božja beseda oznanuje in razlaga. — Kar mešnik v cerkvi v pridigah in kristjanskih naukih učijo, ne govorijo iz sebe; marveč oznanujejo to, kar je neskončno sveti in resnični Gospod Bog sam po prerokih, po svojem Sinu Jezusu Kri¬ stusu in po aposteljnih k ljudem govoril, toraj božjo besedo. Meš¬ nik tudi razjasnujejo zapopadek božjega razodenja ali božje besede — svetega pisma in ustnega izročila—, da verni v njem shranjene resnice in nauke kolikor mogoče umejo ■— razlagajo tedaj božjo besedo •—. Resnice pa, ktere nam je Gospod Bog razodel, nam j e treba vedeti, če se hočemo večno zveličati. Poglavitne resnice so vam znane. Razodel jih je Gospod Bog sam, po prerokih, po Je- zusu Kristusu, po aposteljnih. Ravno te poglavitne resnice oznanu¬ jejo mešniki v pridigah in v kristjanskih naukih; pa jih tudi raz¬ jasnujejo, da jih verni umejo ; tako ste slišali, kdo je Bog, kaj nas 431 uči, da je res Bog in le en sam Bog; — kaj se veli: Bog je pra¬ vičen sodnik . . .; — razjasnjevati slišite lastnosti božje, in ostale verske resnice in nauke. Glejte, da je naša sveta dolžnost, poslu¬ šati pridige in kristjanske nauke , ker se v njih božja beseda ne le oznanuje ali uči, ampak tudi razjasnuje ali razlaga. Agata, kaj še gre razun presvete mešne daritve k božji službi ? Od kod se izhaja beseda „pridiga?“ Kaj se tedaj veli pridiga prav za prav po naše? Cernu naj poslušamo oznanovanjo božje besede ali pridige pervič? Ali mešnik iz se govorijo, kar učijo v pridigah in kristjanskih naukih? Čegavo besedo po tem takem oznanujejo? Ali mešnik božjo besedo , to je, zapopadek božjega razodenja ter svetega pisma in ustnega izročila samo oznanujejo? Čemu nam je treba od Boga razodete resnice vedeti in umeti ? Jožek, znaš li šest poglavitnih resnic? Moli jih lepo počasi. Kdo nam je pogla¬ vitne resnice razodel? Kdo jih uči v cerkvi in v šoli? Ali mešnik šest poglavitnih resnic samo učijo? Kako si na primer slišal pervo poglavitno resnico: daje en Bog, razjasnjevati? Franca, ktere lastnosti božje imamo sosebno vedeti? Ali lastnosti božje samo oznanovati ali učiti slišiš? Čemu smo toraj dolžni pervič pridige poslušati ? 2. Smo dolžni pridige poslušati, ker prav malo kristjanov resnice svete vere razločno in do čistega ve; ker jih veliko v mla¬ dosti ne posluša zadosti dolgo in zadosti pazno kerščanskega nauka, v kterem se verske in djanske resnice do čistega razkladajo. — Malo-malo kristjanov se nahaja, ki razločno, to je, jasno, umevno vejo, kaj imajo verovati, ki toraj ne vejo resnice svete vere; tudi jih do čistega, to je, vseh ne vejo, nekteri še ne vejo, koliko je poglavitnih resnic, kaj je podedovani greh, ktere lastnosti božje imamo sosebno vedeti, koliko je poslednjih človekovih reči. Kako pa je, da le malo-malo kristjanov resnic svete vere razločno ali jasno, umevno in do čistega ali vseh ne ve? Od kod se izhaja nevednost v verskih in djanskih resnicah? Kakor dobro sami veste, se v šoli verske resnice, to je resnice, ktere imamo kot od samega Gospod Boga razodete za res imeti ali verovati, učijo in razjasnujejo , na primer, da je vsemogočni Gospod Bog nebo in zemljo in vse, kar je, iz nič stvaril; da so tri božje osobe, pa vendar le en sam Bog; da je ljubi Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pod sleherno podobo kot pravi Bog in človek pričujoč itd., so verske resnice; tudi se učijo in razjasnujejo djanske resnice, to je take resnice, ktere nas učijo, kako se imamo vesti ali obnašati, da preljubemu Gospod Bogu dopadamo, na primer, da moramo o nedeljah in zapovedanih praznikih pazljivo , spodobno in pobožno pri sveti mesi biti, da moramo stariše radi ubogati v vseh bogoljubnih rečeh, da ne smemo se lagati, ne goljufovati, ne krasti, da moramo sramožljivi in čisti hiti, itd. so djanske resnice: verske in djanske resnice se v šoli 432 učijo in razjasnujejo, ali zelo malo je otrok, ki dolgo v golo hodijo, spet so otroci, ki ne poslušajo pazljivo, ko se jim razlagajo verske in djanske resnice in tako se dogodi, da šolo zapustivši vse po¬ zabijo in so čudovito nevedni v verskih in djanskih resnicah. Če pa ne vejo, kaj imajo verovati in ktere čednosti doprinašati, kako se zamorejo zveličati? Glejte, kako potreba je toraj, da radi po¬ slušamo oznanovanje božje besede ali pridige in kristjanske nauke. Zato pravi sveti apostelj Pavelj: „Zakaj kdorkoli kliče v ime Go¬ spodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj (vanj) klicali, v kterega niso verovali? Ali kako bodo va-nj verovali, od kterega niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanovanja?“ Rimlj. 10, 13—14. Florijanek, čemu smo dolžni drugič pridige poslušati ? Od kod se izhaja, da le malo-malo kristjanov jasno ali umevno in vse ve, kar imajo verovati? Kaj so verke resnice? Kaj bi bilo na primer verska resnica? Kaj so djanske resnice? Kaj bi bilo na primer djanska resnica? Kaj nam je po tem takem zelo-zelo potreba? Kaj veli sveti apostelj Pavelj? Povej še enkrat, zakaj moramo pridige poslušati pervič in drugič? Pa ne vsakdo, ki posluša sleherno pridigo in sleherni krist- janski nauk, ima dušni dobiček ali mu bode poslušanje božje be¬ sede k zveličanju, marveč še mora prav poslušati. O tem beri Valburga. Kaj mora storiti, kdor hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti? Kdor hoče iz pridig dušen prid imeti, mora: 1. brez razmišljenosti, z veliko pazljivostjo poslušati. 2. Kar je rečenega, mora na se obračati, ne na druge. 3. Poslednjič mora resno voljo imeti in si prizadevati, da nauke pridigarjeve spolnuje. Kteri hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti, to je, da mu bodejo pridige in kristjanski nauki ali sploh božja beseda k zveličanju, mora 1. brez razmišljenosti, z veliko pazljivostjo poslušati. Kakor moramo pazljivi biti, ko se obhaja presveta mesna daritev, enako tudi, ko se v pridigi in kristjanskem nauku oznanuje in razjasnjeva božja beseda. Kteri je pri oznanovanju božje besede razmišljen, to je, se okoli ogleduje, zdaj na to, zdaj na uno smišljuje, nič si ne bode zapomnil božje besede, ali če si je kaj zapomnil, so le pre- tergani stavki ali ktere vlovljene besede, če takega razmišljenca kdo popraša, o čem in kaj so mešnik pridigovali, ne bode mogel niti besede povedati. Kteri si hoče pridigo in kristjanski nauk v glavi ter v spominu ohraniti, mora dobro paziti na sleherno besedo, ktero pridigar izgovorijo, ne sme se ozirati, najbolje je, da ima pobešene oči. Včasih se prigodi sosebno po letu, da pri pridigi in kristjanskem nauku vzlasti, ako sedimo, lehko zaspimo ; toraj je koristno, da prej one, ki zraven nas sedijo , naprosimo, da nas dregnejo, ko jamemo dremati. Da moramo božjo besedo v pridigah in kristjanskih naukih 433 pazljivo poslušati, nas opominja, vse kar mešnik pred oznanovanjem božje besede počnejo. Ko mešnik na prižnico pridejo, pozdravijo verne s prelepim kristjanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus"! to je, o preljubem Jezusu Kristusu, ki je pri najsvetejši mešni daritvi in tam v tabernakeljnu v kazalniei ali monštranci kot pravi Bog in človek pričujoč, bodem govoril ter njegovo be¬ sedo oznanoval, njega hočem zdaj poviševati in hvalili. Na to se mešnik z vernimi vred prekrižajo v pomen, da bodejo božjo besedo v imeni presvetega trojedinega Gospod Boga oznanovali, verni pa jo v imeni presvetega troedinega Gospod Boga, toraj prav pazljivo, poslušali. Da bi pa zamogli pridigar božjo besedo v imeni pre¬ svetega troedinega Gospod Boga oznanovati, verni pa jo v imeni presvetega troedinega Gospod Boga poslušati, treba jim je pomoči božje; v to molijo prav goreče Očenaš in Češčenasimarija. Po tem, ko so list in sveto evangelje prebrali, oznanujejo mešnik božjo be¬ sedo. Ko pa pridigar oznanujejo božjo besedo, moramo jih poslu¬ šati, kakor da bi mili Jezus sam k nam govoril; ker — Jezus — pravi: „Kdor vas (mešnike) posluša, mene posluša." Lukež 10, 16. Rimski cesar, Konštantin veliki, je po več ur in sicer iz spošto¬ vanja stoje božjo besedo poslušal. Ko ga je škof opominjal, naj se usede, odvernil je: „V greh si štejem, božjo besedo sede in raz- mišljeno poslušati." Kedarkoli se je o premilem Gospod Bogu in božjih rečeh govorilo, je sosebno pazljiv bil, ter se mu je na obrazu opazovalo globoko spoštovanje do svetih reči. (Euseb. Caes. lih. 4. de vita Constant.) Miklavžek, kaj mora storiti, kdor hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti ali da mu bodejo pridige in kristjanski nauki k zveličanju? Kako moramo pazljivi biti tudi pri pridigah in pri kristjanskih naukih? Kteri je razmišljen pri pridigah in pri krist¬ janskih naukih ? Si more li razmišljenec kaj božje besede zapomniti ? Genovefa, kako se mora vesti, ki hoče pridigo in kristjanski nauk v glavi ter v spominu ohrani? Kaj počnejo mešnik pred oznano¬ vanjem božje besede, ko na prižnico pridejo? Čemu vse to? Koga poslušamo , ko mešnik božjo besedo v pridigah in v kristjanskih naukih oznanujejo? Kteri cesar je po več ur in sicer iz spošto¬ vanja stoje božjo besedo poslušal? Kdor hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti ali da mu bodejo pridige in kristjanski nauki k zveličanju, mora 2. kar je rečenega, na se obračati, ne na druge. - Kar v pridigah in kristjanskih naukih slišimo, moramo ne le v glavi ter v spominu ohraniti; ampak imamo misliti, da ravno na nas same meri, da ste pridiga in kristjanski nauk le ravno nas, nikakor pa druge, ter tega ali unega zadeli. Kdor toraj pravi: „danes so go¬ spod župnik — gospod kaplan — pridigovali — kristjanski nauk imeli — ravno o Pekšakovem Franceku, o Sernadici, prav dobro so ju zadeli," tak je hinavec, obrekovavec, svetohlinec, ki v očesu 434 bližnjega vidi sicer pezdir, bruna v svojem očesu pa ne čuti, Luk. 6, 41., to je , male grehe bližnjega vidi, noče pa nikakor vedeti, da je sam veči grešnik od onega, kterega hudobno obsojuje. Ta¬ kemu malopridnežu pridige in kristjanski nauki, dasi tudi jih paz¬ ljivo posluša, nikakor niso k dušnemu pridu, marveč le k večnemu pogubljenju. Kedar toraj poslušamo pridige in kristjanske nauke, moramo le v se pogledati ter premišljevati, kako je naše življenje; ako smo resnicoljubni in odkritoserčni, bodemo spazili, da smo res grešniki, in da pridiga in kristjanski nauk je nas zadel, nikakor pa koga drugega. Sveti Anton Padovanski, frančiškan, je nekdaj pridigoval vpričo 12.000 poslušalcev. Pridiga jih je tolikanj ome¬ čila, da so zdihovali in jokali, na persi terkali, tako da je sveti Anton moral velikrat prejenjati. Kekteri so glasno vpili: „ Jezus, sin Davidov! usmili se me!“ Drugi so na persi terkali rekoč: „Gorje mi! ker pekel sem zaslužil. 4 * Drugi spet so roke sklepali, na viš povzdigovali, ter od terdnih, dobrih sklepov vsi navdušeni rekali: „Nikdar več, o Jezus! ne bodem grešil!“ Ti poslušalci so toraj pridigo na se, nikakor pa na druge obračali. Valentek, kaj mora drugič tisti, ki hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti? Ali ljudje, kar v pridigah in kristjanskih naukih slišijo, ponavadno na se obračajo? Kako radi rekajo? Ali so takim malopridnežem pridige in kristjanski nauki k dušnemu pridu? Kaj nam je tedaj storiti, ko poslušamo pridige in kristjanske nauke? Kaj so počenjali poslušalci svetega Antona Padovanskega? Zakaj? Kdor hoče iz pridig in kristjanskih naukov dušen prid ali dobiček imeti, to je, da mu bodejo k večnemu zveličanju, mora 3 in poslednjič resno voljo imeti in si prizadevati, da nauke pridigarjeve spoluuje. — Beseda božja nas mora prestvariti, pre¬ drugačiti, to je boljševati nas mora. Sleherna pridiga, slehern krist¬ janski nauk nam mora biti stopinja bližej svetih nebes. Da nam pa bode sleherna pridiga, slehern kristjanski nauk stopinja bližej prelepih nebes, moramo božjo besedo v sercu ohraniti, doma pre¬ mišljevati ter po nji svoje življenje meriti. Zapazimo, da imamo še to ali uno napako ali gerdo navado , da na primer hudobno mišljujemo, kaj grešnega poželjujemo, da se lagamo, da smo jezasti itd., moramo vse to zatreti; zapazimo, da neradi molimo, neradi v cerkev hodimo, da starišev ne ubogamo , moramo terdno skleniti, da bodemo v prihodnje radi molili, radi v cerkev hodili, stariše veseli, ker Gospod Bog tako hoče, ubogali, to je resno voljo mo¬ ramo imeti, da po pridigarjevih naukih svoje življenje vravnavamo. Sveto pismo pravi: „Niso namreč pravični pri Bogu poslušavci po¬ stave, ampak spolnovavci postave bodo opravičeni.“ Rimlj. 2, 13., to je, da bode namreč človek pred Bogom opravičen, ni zadosti, da razodeto postavo ali božjo besedo le ima ali ve, temuč treba je, da tudi svoje življenje po nji ravna. Ker smo pa slabotni in sami iz sebe nič dobrega ne premoremo, moramo neskončno dobrotlji- 435 vega Gospod Boga potrebne pomoči prositi, da bodemo zamegli vravnovati svoje življenje po pridigah in kristjanskih naukih, rekoč: »Oh moj preljubi Gospod Bog! podpiraj me, da ne bodem nič več se lagal, nič več kaj nespodobnega mišljeval in željeval; pomagaj mi, da bodem rad in pobožno zjutraj, opoldne in zvečer molil, rad in vesel v vseh poštenih rečeh, stariše ubogal.“ Magdalena, kaj mora tretjič, kdor hoče iz pridig dušen prid ali dobiček imeti? Kaj nas mora božja beseda? Da nam pa bode sleherna pridiga in slehern kristjanski nauk stopinja bližej nebes, kaj nam je storiti? Kaj pravi sveto pismo? Zamoremo li sami iz sebe kaj dobrega storiti ? Slaboverni kristjani ne poslušajo pridig in kristjanskih naukov ter božje besede, ker ne ljubijo presvetega Gospod Boga. Kristus pravi: „Kdor je iz Boga, besedo božjo posluša. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga." Janez 8, 47. V svet zamaknjeni, hudobni ljudje nočejo, kar je božjega, poslušati. Kako se pa kaj taki ničvredneži izgovarjajo? Nekteri kvantajo: „čemu bi poslušal pridige in kristjanske nauke, mi je že vse znano?" Ponavadno so tako govoreči čudoviti nevedneži; ker dostikrat ne vejo, kdo je pre¬ sveta Trojica, koliko je svetih zakramentov, koliko božjih in cer¬ kvenih zapoved? Modri ljudje zelo radi poslušajo pridige in krist¬ janske nauke. Nekega učenega gospoda poprala nekdo, čemu po¬ sluša božjo besedo, ker mu je že vse znano. Pošteni gospod mu odverne: „Bes mi je že vse znano, kar slišim; ali pozabim rad, zatoraj hodim poslušat božjo besedo, ktera me spominja, kako imam živeti, da se zveličam. “ Drugi hudobneži spet čenčajo: „Čemu bi poslušal božjo be¬ sedo, ker mešniki sami tako ne živijo, kakor učijo" ? če so res tudi mešniki, ki ne živijo tako, kakor učijo, božja beseda je vendar le zrnirom resnična in slehernemu, pravičnemu in grešniku, k zve¬ ličanju neobhodno potrebna. Nihče pa ne sme svojega življenja ravnati po slabih zgledih mešnika, marveč po njih lepih naukih; ker mili Jezus sam pravi: „Vse tedaj, karkoli vam reko, spolnujte in storite; po njih delih pa nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne store." Matevž 23, 3. A k o mešnik ne storijo, kar učijo, tem ostrejše bodejo sojeni in tudi pogubljeni. Ostro sojeni in pogubljeni pa bodejo tudi oni, ki ravnajo po slabih zgledih mešnikovih, in ne po njih zveličavnih naukih. Tudi nekteri pravijo: „Ne veseli me, pridig in kristjanskih naukov poslušati, ker mešnik ne morejo gladko govoriti, kdo nek jih bi poslušal?" Sveti Avguštin je v pridigi v prelepi priliki jasno povedal, kaj so oznanovavci božje besede. „Kaj sem drugega, vsklikne, kot jerbas ali vreča, česar se poslužuje božji sejavec. da razseva nebeško seme. Spoznal me je vrednega, v meni hraniti, kar vam raztrosevam; ne glejte toraj na revščino jerbasa ali vreče, mar¬ več le samo na dobrotnost semena in na oblast in visokost sejavca. 436 Res, kaj nek je na tem, če je mož, ki liste donaša, slaboten, resen in šantov, da nas le list razveseli? Kaj nek je na tem, ako je on, ki svetilnico nosi, slep ali pa dobro vidi, da le svetilnica prav svitlo sveti? Poslušajmo toraj radi in pazljivo božjo besedo, ker sam ljubi Jezus Kristus po mešaikib k nam govori. Jezusova be¬ seda ostane vekomaj, ter nam pridobi večno bogastvo v prelepih nebesih, ako tu na zemlji natanjko po njej ravnamo. Skerbi, o človek, na zemlji za to, Kar ti ostalo na vekomaj bo. Ludovik, kaj pravi mili Jezus o onih, ki nočejo božje besede poslušati? Kako se zaničevavci božje besede izgovarjajo? Kaj veli sveti Avguštin, da so oznanovavci božje besede? Po čemu moramo toraj poslušati božjo besedo? Skerbi, o človek, na zemlji za to, Kar ti ostalo na vekomaj bo. V. Razjasnil sem vam cerkveno zapoved, da bodete do dobra vedeli, kaj je presveta meša, kako morate biti pri neskončno sveti mesni daritvi, čemu smo dolžni poslušati božjo besedo, ktera se oznanuje v pridigah in kristjanskih naukih, in kako moramo po¬ slušati božjo besedo, da nam bode k večnemu zveličanju. Klara, veš li še, kaj je najsvetejša meša ? Kako moramo biti pri presveti meši? Zdaj pa pomišljujte vsakdo v sebi, ali ste bili do zdaj vsakikrat pri neskončno sveti mešni daritvi 1. pazljivo, 2. spodobno, in 3. pobožno ? Matevžek, čemu smo dolžni poslušati božjo besedo, ktera se oznanuje v pridigah in kristjanskih naukih? Kako moramo poslušati božjo besedo , da nam bode k večnemu zveličanju ? Pomišljujte tudi, ali ste vselej prav poslušali božjo besedo v cerkvi in v šoli! — Terdno sklenite, da bodete pri najsvetejši mešni daritvi v prihodnje pazljivo, spodobno in pobožno , in da bodete zmirom prav poslušali božjo besedo. Danes jamem razjasnjevati tri poslednje cerkvene zapovedi, namreč: 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderžuj se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku k manj¬ šemu (vsaj) enkrat v letu, in o velikonočnem (vuzeniškem) času prejmi sveto rešno (pravilno: rešnje) telo. 5. Ne obhajaj ženitbe (svatovščine) o prepovedanih časih. Agata, bi li rada brala? Poskusi. 487 2 . Od poslednjih treh cerkvenih zapoved. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved se tako glasi: Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderžuj se tudi o petkih in sobotah mesnih jedi. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved? Kaj je post, ali kaj se veli postiti se? Postiti se je: 1. o nekterih dneh se mesojeje in mastnega zderževati, o kterih (dneh) pa je pripuščeno, se več¬ krat na dan nasititi; tako na primer moramo se o navadnih petkili in sobotah črez leto mesojeje in mastnega zderževati, smemo se pa večkrat na dan nasititi. O sobotah (namreč o navadnih) smemo v naših krajih tudi meso jesti in pri mastnem biti; ali za to do¬ voljenje moramo po naredbi svete rimsko-katoljške cerkve v hvalni spomin britkega terpljenja in grozovite smerti Kristusove na križu in na čast njegovi žalostni materi Mariji devici moliti tri očenaše in tri češčenasimarije s trikratnimi čast bodi Očetu ... in enkrat sveto apostoljsko vero, ter nam mora prav žal pri sercu biti, da se ne zderžimo mesojeje in mastnega, kakor zahteva tretja cerkvena zapoved. Postiti se je, 2. o nekterih dneh se le enkrat na dan nasititi, naj si že uživljamo meso in smo pri mastnem ali ne. Le enkrat na dan nasititi se smemo in ob enem se tudi mesojeje in mast¬ nega zderževati moramo sleherni dan v svetem štirdesetdanskem postu — le o nedeljah se smemo večkrat nasititi, nikakor pa o zapovedanih praznikih svetega Jožefa in oznanenja preblaženi Mariji devici —, soboto pred praznikom svetih aposteljnov Petra in Pavlja, dan pred praznikom vnebovzetja preblažeue Marije device, dan pred praznikom vseh svetnikov, dan pred praznikom brezmadeženega spočetja preblažene Marije device, dan pred Božičem ali pred roj¬ stvom našega Gospoda Jezusa Kristusa, sredo, petek in soboto v slehernem kvaternem tednu, in naposled vsako sredo in vsaki petek v svetem adventu. Vendar le je dovoljeno v svetem štirdesetdan¬ skem postnem času razun srede, petka in sobote v kvaternem tednu, slehernega petka in poslednjih treh dni pred veliko nočjo, vsaki dan enkrat (o poldne) meso jesti in pri mastnem biti, ravno tako tudi o sredah, o svetem adventnem času, ali nasititi se smemo le enkrat na dan in za to, da smemo meso uživljati in pri mastnem biti, moramo, kakor o navadnih sobotah črez leto, moliti v hvalni spomin britkega terpljenja in grozovite smerti Jezusove na križu in na čast njegovi žalostni materi Mariji devici^ po naredbi svete rimsko-katoljške cerkve tri očenaše in tri češčenasimarije s tri¬ kratnimi čast bodi Očetu ... in enkrat sveto apostoljsko vero, verli tega nas mora serce zaboleti, da se ne moremo postiti tako, kakor sveta cerkev željuje. Franček, kako se glasi tretja cerkvena zapoved? Kaj se veli, postiti se pervič? Kaj se pravi, postiti se drugič? O katerih dneh 438 se moramo mesojeje zderževati in mastnega, in se smemo le en¬ krat na dan nasititi? Je li dovoljeno, o nekterih ravno zdaj ome¬ njenih dneh meso jesti in pri mastnem biti? Kaj pa moramo za to dovoljenje storiti? — Lizika, čemu obhajamo sveti štirdeset- danski post? Kdaj se že počne? Zakaj že na pepelnico? Si dobro si zapomnila, si prav pridna. Kaj pa so kvaterni posti? Beseda „kvatern“ je latinska, in se po naše veli četertletno. Kvaterni post je tedaj post, kterega obhajamo pri pričetku slehernega četertleta. Zima se prične dne, 22. decembra. Teden pred nje začetkom je kvaterni ali četertletni teden, ter sredo, petek in soboto ostro zapovedani post, to je, mo¬ ramo se mesojeje in mastnega zderževati, in se smemo le enkrat ponavadno o poldne nasititi, čemu obhajamo zimski kvaterni ali četertletni post ? Zato, da prosimo neskončno dobrotljivega Gospod Boga, naj bi nas po svoji nezmerni usmiljenosti ovaroval vsake nesreče, ktera nas po zimi zadeti more, na primer ognja, nevarnih plazov. ■— Vigred se prične dne 21. marca. Pred nje pričetkom je kvaterni ali četertletni teden, ter sredo, petek in soboto ostro zapovedani post. Čemu obhajamo kvaterni ali četertletni teden v vigredi? V vigredi ali v spomladi skopni sneg, polje zeleni in tersje odganja, noči pa so še merzle. Ena sama merzla noč nam zamore vse ukončati; pozebe terstje, sadnje drevje, in setve po polju, vse naše upanje je uničeno. Zato obhajamo v vigredi kva¬ terni ali četertletni post, naj si od preljubega Očeta nebeškega sprosimo blagoslova za vinske gorice, polje in Sadovnike. — Poletje se začne dne 21. junija. Pred nja začetkom je kvaterni ali četert¬ letni teden, ter sredo, petek in soboto ostro zapovedani post. čemu obhajamo v poletji kvaterni ali četertletni post? V poletji so vinske gorice in žitne polja v mnogih nevarnostih. Če še tako lepo kažejo, utegne jih v kratkem pokončati toča, prehuda suša ali preobilna moča. Zato obhajamo v poletji kvaterni ali četertletni post, da bi premili Oče nebeški milostno od nas odvernil hudo in slabo vreme, škodljivo žival in golazen. — Jesen se začne dne 23. septembra. Pred pričetkom jeseni je kvaterni ali četertletni teden, ter sredo, petek in soboto ostro zapovedani post. Čemu obhajamo kvaterni ali četert¬ letni post v jeseni? V jeseni je treba lepega vremena, da se z vinogradov in polja domu pospravi, in ozimina poseje. Gospod vre¬ mena pa je le Bog; zato obhajamo v jeseni kvaterni ali četertletni post, da si s pokornim duhom od premilega Očeta nebeškega spro¬ simo lepega vremena. Vincencij, kaka beseda je „kvatern“, in kaj pomenja? Kaj je tedaj kvaterni post? Kdaj se začne zima? Čemu obhajamo zimski kvaterni ali četertletni post? Johana, kdaj se prične vigred ali spomlad? Po čemu obhajamo v vigredi kvaterni ali četertletni post? Lorene, kdaj se počne poletje? Zakaj obhajamo v poletji kvaterni 439 ali četertletni post? Lucija, kdaj se začne jesen? Čemu obhajamo v jeseni kvaterni ali četertletni post ? Verh tega obhajamo slehern kvaterni ali četertletni post, da se pokorimo za svoje grehe. Slabi smo, vedno grešimo ter pre¬ lomimo ali božjo ali cerkveno zapoved in zanemarjamo svete čed¬ nosti in dobre dela; zatoraj nam je treba vednega pokorjenja, na kar nas ravno opominja slehern kvaterni ali četertletni post. Cirilek, čemu še obhajamo slehern kvaterni ali četertletni post? Zakaj nam je treba vednega pokorjenja! Kaj nas pa opominja na vedno pokorjenje? Poste pred prazniki pa obhajamo zato , da bi se po lepem zgledu pervih kristjanov pripravljali za vredno praznovanje nasled¬ njih praznikov. Nežika, ali še veš, pred kterimi prazniki se postimo, ter se moramo mesojeje zderževati in mastnega, in se ne smemo le enkrat na dan nasititi? Čemu se postimo pred prazniki? V svetem adventu se postimo o sredah in petkih zato, da se s pokoro in poboljšanjem vredno pripravljamo na pobožno prazno¬ vanje Jezusovega prihoda in rojstva. Tomažek, o kterih dneh se postimo v svetem adventu? Ali še veš, kaj se pravi „advent“ po naše? Koliko nedelj ima sveti adventni čas? Čemu ravno štiri nedelje? Zakaj se tedaj postimo v svetem adventu ? Zakaj se o navadnih petkih in sobotah črez leto zderžavamo mesojeje in mastnega? Petek je usmiljeni Jezus neskončno veliko terpel in na križu umeri, da nas je odrešil večnega pogubljenja. Petek nam toraj mora biti dan žalovanja, zatajevanja in pokore; v to tedaj se petek mesojeje in mastnega zderžavamo. Le ako je petek sveti božični praznik, smemo jesti in pri mastnem biti. Soboto pa se mesojeje in mastnega zderžavamo zato, ker je Kristus ta dan v grobu ležal, in da se soboto s postom in pokorjenjem tem lepše in vrednejše pripravljamo na sveti Gospodov dan ali na nedeljo. Marjetka, o kterih dneh se črez leto le mesojeje in mastnega zderževamo? Čemu se zderževamo o petkih mesojeje m mastnega? Smemo li kteri petek meso jesti in pri mastnem biti? Cernu se o sobotah zderžavamo mesojeje in mastnega? Rok, hočeš li dalje brati? Beri. Kaj zapoveduje tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved zapoveduje, zder- žati se o petkih in sobotah mesnih jedi, in druge (ostale) zapove¬ dane postne dni pa tudi vseh mlečnih in jajčnih jedi, ako jih ne pii- pušča tfživati sploh veljavna navada, kakoršna je pri nas m po nemških deželah. — Kar je Rok zdaj bral, sem vam skoraj vse ravno prej razjasnjeval. . . . Olga, o kterih dneh se moramo med letom sicer mesojeje m Kastnega zderževati, ali vendar se smemo večkrat na dan nasititi Čemu se o navadnih petkih med letom mesojeje in mastnega z< 11 440 žavamo ? Smemo li kdaj kteri petek meso uživljati ali pri mastnem biti? Andrejček, čemu se o navadnih sobotah črez leto mesojeje in mastnega zderžavamo ? Smemo li o navadnih sobotah med letom tudi meso vživljati in pri mastnem biti? Kaj in koliko moramo za to prizanesljivost svete cerkve moliti ? Cilika, kteri posti so za¬ povedani ? Kaj moramo o zapovedanih postih, kakor na primer o kvaternih ali četertletnih postih? Pri nas smemo o zapovedanih postih jajca, mleko, sirovo maslo ali putar življati, in s (kuhanim) maslom jedi zabeljavati. Po nekterih krajih, na primer po Laškem ali italijanskem, pa se o zapovedanih postih ostro zderževajo vsega, kar pride od mesa, po tem takem se zderževajo jajee, mleka, sira, sirovega masla ali putra, in mesto s (kuhanim) maslom z oljem jedi zabeljavajo. O starovercih (Vlahih, Kumunih) sem vam že marsikaj pravil. Ti se veliko in zelo ostro postijo, ter se tudi na- tanjko zderžavajo o zapovedanih postnih dneh vsega, karkoli pride od mesa, in večidel jedi nezabeljene uživljajo. V naših slovenskih kpajih in na Nemškem pa jeponavadno, da smemo celo o največih postnih dneh, na primer veliki četertek in veliki petek, uživljati vse, karkoli pride od mesa; od mesa pridejo jajca, ker jih kura ali kokoš, ktera je iz mesa, znese; od mesa pride mleko, ker ga daje krava, ktera je iz mesa. Iz mleka pa se nareja sir, sirovo in kuhano maslo. Pervi kristjani so se vsi in po vseh deželah vestno zderževali o zapovedanih postnih dneh in tudi o navadnih petkih in sobotah vsega, karkoli je dohajalo od mesa. Krištof, smemo li v naših krajih in po Nemškem o zapove¬ danih postnih dneh vživljati, kar od mesa pride? Kako, da smemo? Ali povsod vživljajo o zapovedanih postnih dneh, kar pride od mesa? Kaj pa pride od mesa? Zakaj pridejo jajca od mesa? Zakaj mleko? Kaj se nareja iz mleka? So se li že pervi kristjani vsi in po vseh deželah zderževali, kar je dohajalo od mesa? Anastazija, beri še ti o tretji cerkveni zapovedi dalje. Kaj se mora še storiti, da se tretja cerkvena zapoved popolnoma dopolnu j e? Da se tretja cerkvena zapoved po¬ polnoma dopolnuje, mora si človek o zapovedanih postnih dneh tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se taki dan le enkrat do sitega naje. — Tudi o tem, kar je pridna Anastazija zdaj brala sem vam že pravil. Konrad, kteri so zapovedani posti ? Kmali bode zapovedani post na čast vsem svetnikom, kaj ne smemo in kaj moramo sle¬ herni zapovedani postni dan ? Kes, ne smemo se večkrat kot en¬ krat na dan nasititi ali do sitega najesti, in moramo se zderževati mesojeje in mastnega. Glej, ker se o zapovedanih postnih dneh le enkrat nasitimo, si po tem takem pritergujemo, ker ne zavživljaino toliko, kolikor o dneh, ko ni zapovedan post. Ali še veš, o kterih zapovedanih dneh se smemo le enkrat na dan nasititi, in se moramo zderževati mesojeje in mastnega? Smemo li o kterih zapovedanih 441 postnih dneh meso jesti in pri mastnem biti? Kes, v svetem štiri- desetdanskem postnem času vsaki dan razun petka, treh dneh: srede, petka in sobote v kvaternem ali četertletnem tednu, in treh zadnjih dneh: četertka, petka in sobote velikega tedna. Koliko moramo o takih dneh moliti, da smemo meso vživljati in pri mastnem biti? Smemo li o takih dneh tudi na večer meso vživljati? Kdaj pa samo ? Kdo mi more povedati, ali je dovoljeno o zapovedanih postnih dneh, o kterih smemo jesti ob enem tudi ribe in ostale postne jedila vživljati? Tega nihče med vami ne ve, pa tudi noben ne more vedeti, ker vam tega še nikakor nisem povedal. Vani bodem zdaj povedal: o zapovedanih postnih dneh v svetem štiri- desetdanskem postnem času, o kterih smemo meso vživljati, nikakor ne smemo ob enem tudi ribe ali ostale postne jedila jesti; zakaj s tem bi obznanili, da nam nič ni mar za cerkveno postno zapoved. Kdor z mesom ob enem tudi ribe in ostale postne jedila zavživlja, jasno kaže, da bi se mogel mesojeje zderževati, ako bi le hotel. Aleksander, pri vas bi v svetem postnem času ali pondeljek, ali torek meso in ob enem tudi ribe ali ostale postne jedila vživ- Ijali, bi li prav in brez greha bilo? Zakaj ne? Še nekaj vam moram o postu povedati, le zvesto poslušajte. Kteri se morajo o navadnih petkih in sobotah med letom in o zapovedanih postnih dneh mesojeje in mastnega zderževati? Vsi, ki so pri umu (kteri so pri pameti, in toraj vejo, kar je dobro ali prav in kar ni prav ali kar je greh) in so zdravi in se sicer lehko zderževajo mesojeje in mastnega. Kdaj pa so že ljudje pri umu? Kedar so že 6, 7, 8 let stari, skratka: da vejo, da je greh o nekterih dneh meso jesti in pri mastnem biti. Kteri zmed vas bi o prepovedanih dneh meso jedel ali pri mastnem bil, bi grešil, ker vsi dobro veste, da sveta rimsko-katoljška cerkev po oblasti jej od Kristusa daDi o nekterih dneh meso jesti in pri mastnem biti prepoveduje. Ako bi pa o prepovedanih dneh meso jedel ali pri mastnem bil otrok, ki še ne ve, kaj je greh, ali tudi odrasli človek, ki ni pri umu, bi ne nikakor ne grešil, ker ne ve, kar je prav in kar ni prav. Hudo bi pa grešil, kteri bi otroku ali odraslemu človeku, ki ni pri umu, o prepovedanih dneh mesa ali kaj mast¬ nega zavživljati dal; ker bi ga s tem v greh napeljeval, ljudi v greh napeljevati pa nikakor ni prav. Zelo grešijo tudi tisti, ki se o prepovedanih dneh mesojeje in mastnega zderževati morejo, ter imajo doma mleka, masla in so zdravi, pa nočejo. Taki premilemu Gospod Bogu in sveti cerkvi vkljubujejo ter si sami kopljejo večno pogubljenje. Kunigunda, kteri se morajo o petkih in sobotah, in zapove¬ danih postnih dneh mesojeje in mastnega zderževati? Kdaj so že ljudje pri umu? Jutre je petek, ali bi grešila, ako bi meso jedla ali pri mastnem bila? Zakaj? Tvoj bratecLukec je še le 4 leta star, vidi v omari košček klobase, ga vzame in poje, je li grešil? Zakaj Šolske katekeze. II. 442 ne? Valenta, ki ni pri umu in berači, dobro poznaš; pride k vam, in ti mu daš — bil je petek — govejskega mesa, ki je ostalo od četertka, greši li Valent, da petek meso je? Zakaj ne? Zakaj si pa ti grešila ? Filipek, kaj se ti zdeva o takih, ki se o prepove¬ danih dneh morejo mesojeje in mastnega zderževati, pa nočejo? Kteri smejo o petkih,sobotah črez leto, in tudi o zapovedanih postnih dneh meso vživljati in pri mastnem biti? 1. Taki, ki še niso pri umu; ker ne vejo, kaj je prav in kaj ni prav ali kaj je greh; 2. bolniki, dokler so bolni, in jim pospri- čevanju zdravnika postne jedila škodujejo. Bolnikom meso vživljati ali pri mastnem biti smejo dovoliti č. g. župnik, pod kterega du- hovsko skerb spadajo. 3. Ubogi, ki ne morejo si kupiti masla in ostalih postnih jedil, ktere sosebno po tergih in mestih drago sta¬ nejo; berači in popotniki, ki so prisiljeni jesti, kar dobijo. 4. Slu¬ žabniki, ki so v takih službah, na primer po tergih in mestih, in pri lutroveih, kjer sleherni dan meso vživljajo, in vojščaki, ki si tudi zavoljo zelo pičlega plačila nikakor ne morejo postnih jedil priskerbeti. Vsi pa, ki so prisiljeni o navadnih petkih in sobotah črez leto , in o zapovedanih postnih dneh meso jesti ali pri mastnem biti, naj molijo po naredbi svete cerkve v hvalni spomin britkega terpljenja in grozovite smerti Kristusove na križu in na čast nje¬ govi žalostni materi Mariji tri očenaše in tri češčenasimarije s trikratnimi čast bodi Očetu ... in enkrat sveto apostoljsko vero prav z zbranim duhom in z zgrevanim sercem, ter naj jih bo zelo žal, da se mesojeje in mastnega zderževati ne morejo. Služabniki naj si poiščejo službo, kjer bodejo mogli vestno spolnovati cer¬ kveno postno zapoved; vojščake pa veže spet postna zapoved, kedar domov pridejo, bodi si ali za zmirom ali le za kratek čas. Mnogo je takih, ki sicer niso bolni, ali vendar le jim postne jedila ško¬ dujejo, ker so slabega želodca, kakoršni so sploh ljudje, ki morajo dolgo sedeti, na primer uradniki v pisarnah. Kaj jim je početi? Naj dobijo od zdravnika spričevalo, da so res slabega želodca, ter naj uložijo po svojem č. g. župniku prošnjo za dovoljenje mesojeje do svitlega knezoškofa. V odloku na prošnjo je na drobno razjas¬ njeno, kaj jim je storiti. Včasi se pripeti, da v kteri hiši spregledajo, da je petek ali kak drug posten dan, in da so toraj pri mastnem. Kako se jim J e vesti? Ako spazijo, da je petek ali kak drug posten dan, ko že jejo, morajo precej odjenjati: ako bi pa le jedli, grešijo, ker dobro vejo, da je petek ali kak drug posien dan, pa vendar le so p rl mastnem. Ako pa le še spazijo, da je petek ali kak drug posten dan, ko so že odjedli, nikakor niso grešili, ker niso za gotovo vedli, da je prepovedan dan; pozneje ne smejo pri mastnem biti. Bogomilica, kteri smejo o navadnih petkih in sobotah črez 443 leto in celo o zapovedanih postnih dneh meso vživljati ali pri mastnem biti pervič? Kteri drugič? Kteri tretjič? Kteri četertič? Jurček, kaj morajo moliti, ki so prisiljeni o prepovedanih dneh meso jesti ali pri mastnem biti? Kaj morajo služabniki, ki so v službi, kjer morajo v enomer meso jesti ali pri mastnem biti? Smejo li vojščaki, kedar so doma, o prepovedanih dneh meso jesti ali pri mastnem biti? Kaj je storiti na primer uradnikom in ostalim osobam, ki sicer niso bolni, ali vendar so tolikanj slabega želodca, da jim postne jedila škodovajo? Olga, kdo pri vas ponavadno kuha in jedila pripravlja? Ko bi mati petek ali kak prepovedan dan iz pozabljivosti meso kuhali ali mastne jedila pripravili, bi li do¬ mači grešili, ko bi jedli? Kdaj bi pa grešili? Kteri smejo o zapovedanih postnih dneh več¬ krat na dan jesti? O zapovedanih postnih dneh se smemo na dan le enkrat nasititi, namreč ponavadno o poldne. Ne smemo niti zjutraj, niti zvečer kaj jesti. Vendar pa smejo o zapovedanih postnih dneh večkrat na dan jesti: 1. vsi moškega in ženskega spola, kteri še niso 21 let stari. Do 21. leta namreč človek najbolj raste; da toraj v rasti ne bode zaderžan, sme o zapovedanih postnih dneh večkiat črez dan jesti. Tako smete vi in vsi, ki še niso 21 let stari, o zapovedanih postnih dneh večkrat črez dan jesti. Da se pa postiti privadite, bi prav bilo, ako bi se že zdaj nekoliko postiti se vadili, na primer da ste do 9. ure tešči. Postiti se morate iz ljubezni do preljubega Gospod Boga. O zapovedanih postnih dneh napravite , ko vstajate, ta le lepi namen: „Oj moj premili Oče nebeški, iz ljubezni do tebe hočem danes do 9. ure tešč biti!“ Tak post preljubemu Gospod Bogu močno-močno dopada. O zapovedanih postnih dneh smejo večkrat na dan jesti: 2. kterim je slabo, ako so dolgo tešči, da jih glava boli, ali da se vse pred njimi in okoli njih verti; 3. kteri težavno delajo, na primer tesarji, kovači, dervarji, kamnoseki, ki gnoj kidajo, vo¬ zijo , orje , kopljejo itd. 4. ljudje, ki so že nad 60 let stari in vsi, ki bolehajo in nikakor ne morejo tešči biti. Vsi pa, ki ne morejo dolgo tešči biti in že pred poldnem jesti morajo, naj bodejo prav žalostni, da ne morejo dolgo tešči biti, ter naj imajo resnobno voljo, da bi radi bili dolgo tešči, ako bi le mogli, naj zdihujejo: j,Oh moj ljubi Oče nebeški, kaj rad bi bil do poldne tešč, ako bi le zamogel!“ Verhu tega naj več molijo, in če premorejo, ubogajme dajejo. Glejte, kako mila, dobrotljiva, modra mati je sveta rirnsko- katoljška cerkev, ker ljudem glede mesojeje in enkratnega nasitenja o zapovedanih postnih dneh ljubeznjivo prizanaša in skerbno gleda na vse človeške okoljščine! Viljem, kolikrat se smemo o zapovedanih postnih dneh črez dan nasititi? Smemo li zjutraj in zvečer kaj jesti? Kteri smejo o zapovedanih postnih dneh večkrat črez dan jesti pervič? Ali se 29 * 444 morate tudi že vi postiti se vaditi ? Kako ? Rozalija, kteri smejo o zapovedanih postnih dneh večkrat črez dan jesti drugič? Kteri tretjič? Kteri četertič? Edmund , kako naj bodejo, ki ne morejo dolgo tešči biti? Ni li mila, dobrotljiva, modra mati sveta rimsko- katoljška cerkev, ker tolikanj skerbno gleda na vse okoljščine svojih vernih otrok? Da bode nas post presvetemu Gospod Bogu všeč, moramo tudi na duši se postiti, to je, moramo pregrešne, ter jezaste, maščevalne, bahaste , nesramne, nečiste misli in želje krotiti in premagovati in zatirati vse gerde strasti in razvade. Kdor na primer se rad jezi in raztogoti, kdor bližnjega čerti in sovraži, kdor mu kaj hudobnega željuje, kdor je nevoljen in ima dopadenje nad ne¬ čistimi mislimi in željami ali celo kaj nespodobnega doprinaša, noče ubogati stariše in predpostavljene, naj se še tolikanj ostro posti, njegov post nima nobene vrednosti pred Gospod Bogom. Judje so se veliko postili; ali vendar njih post Gospod Bogu ni bil všeč. Čemu ne, Gospod Bog po preroku Izaiju sam pove: „Zakaj smo se postili, in nisi pogledal; poniževali svoje duše in ti ni bilo mar?“ Tako so prašali Judje Boga; Gospod Bog jim je odgovoril: „Glejte, ob dnevu vašega posta se najde vaša terma, in vse svoje dolžnike naverate (stiskate). Glej, v pravdah in prepirih se postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se, kakor do zdaj, da bo vaše vpitje uslišano na višavi! 11 58, 3—4. Judov post neskončno sve¬ temu Gospod Bogu ni dopadel zato, ker se niso iz ljubezni, mar¬ več po svoji glavi iz mnogih samopridnih ali sebičnih namenov postili, so svoje dolžnike neusmiljeno terjali, se pravdali, doma v hiši niso mira imeli in se med seb6 pretepali. — Emica, nekteri ljudje se mnogo postijo in ostro, in ven¬ dar njih post Gospod Bogu ni všeč, zakaj, misliš, da ne? Se niso li Judje ostro postili? Je li njih post Gospod Bogu všeč bil? Zakaj nek ne? Kaj jim je Gospod Bog rekel? Opazka. Cč. gg. kateketi naj učencem do dobra razjasnujejo, da glede mesojeje o prepovedanih dueh ni po vseh škofijah enaka šega in vravnava. Da je po nekterih krajih (plavžih , rudokopih , tovarnah ali fabrikah itd.) zdatna poiajšba glede mesojeje, vzrokujejo mnogoverstne okoljščine, na ktere ozir jemljejo prečastiti (knezo-) škofi, kedar svetega Očeta, rimskega papeža, polajšbe prosijo glede mesojeje o prepovedanih dneh. VI. O četerti božji zapovedi. Janezek, ktero cerkveno zapoved sem razlagal ? Kako se glasi tretja cerkvena zapoved? O kteri cerkveni zapovedi se bodemo zdaj nčili? Beri o četerti cerkveni zapovedi. Kako se glasi čet e rta cerkvena zapoved? Četerta cerkvena zapoved se tako glasi- 445 Spovej se grehov postavljenemu spovedniku k manjšemu (vsaj, barem) enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto (zakaj nek ne presveto?) rešno (rešnje, je bolje) Telo. — Kako se glasi četerta cerkvena zapoved? Postavljeni spovednik so prav za prav sleherni mešnik, ki imajo od svojega svitlega (knezo-) škofa oblast, spovedovati; ali vendar le so postavljeni spovednik domači gospod župnik, kterim je župnikovimi v duhovno skerb od svitlega (knezo-) škofa izročena ali zaupana. Kteri mešnik so postavljeni spovednik? Marjetka, beri dalje. Kaj zapoveduje četerta cer¬ kvena zapoved? Ceterta cerkvena zapoved zapoveduje spoved vsako leto najmanj enkrat, in tudi sveto (presveto bolje) obhajilo o velikonočnem (vuzemskem) času. Pervi kristjani so zelo radi se spovedovali in presveto rešnje Telo prejemali. Nekteri so skoraj sleherni dan, kedar so koli pri sveti meši bili, ob enem tudi pri sveti spovedi in pri najsvetejšem obhajilu bili. Kedar je perva gorečost pojenjevala, zapovedala je sveta cerkev, da morajo verni vsako ne¬ deljo pri sveti spovedi biti in k presvetemu obhajilu pristopiti. Ker je pa število pravovernih kristjanov dan na dan se pomno- ževalo in toraj nikakor niso mogli vsi verni sleherno nedeljo biti pri sveti spovedi in pri presvetem obhajilu, je sveta cerkev za¬ ukazala, da mora vsakfceri kristjan vsaj trikrat črez leto pri sveti spovedi biti in prejeti presveto rešnje Telo, namreč o božiču, o veliki noči in o binkoštih. Ker pa so se sčasoma nahajali mlačni, slaboverni kristjani, ki črez leto se trikrat, celo nobenkrat, niso bili pri sveti spovedi in pri presvetem obhajilu, so Kristusov na¬ mestnik na zemlji, ter vidni poglavar svete rimsko-katoljške cerkve, sveti Oče Inocencij III. leta 1215 z ostalimi škofi vred v vesoljnem, četertem lateranskem cerkvenem zboru to le določili in zapovedali: „Sleherni vernik obojega spola, starost razsodbe nastopivši, naj se vseh svojih grehov svojemu (domačemu) duhovnu najmanj enkrat v letu sam zvesto spove, in naloženo pokoro po zmožnosti spolni. Tudi naj vsaj o velikonočnem času prejme pobožno presveto rešuje Telo; ako mu njegov duhoven iz modrega vzroka ne odloži. Kdor ni tej zapovedi pokoren, v cerkev ne sme, in bode brez kristjau- skega pogreba. Ta zapoved bodi pogostno oznanjena, da se nihče z nevednostjo ne izgovarja." Canon 21. To zapoved je tudi poteidil sveti vesoljni, cerkveni Tridentinski zbor. Po teh besedah svete 1'imsko-katoljške cerkve je slehern kristjan pod s inertnim gre mm, toraj pod zgubo večnega življenja, zavezan, ko je sedem let star, vsaj enkrat črez leto zgrevano in do čistega svojih gielmt se spo¬ vedati, in ko nekoliko odraste (ko je 10, k večemu 12 let stai) ° velikonočnem času presveto rešnje Telo prejeti. K< or se vsaj enkrat črez leto ne spove in o velikonočnem času presvetega i e. njega Telesa ne prejme, in v svoji terdovratnosti umerje, bode nez cer¬ kvene pomoči pokopan, to je, takemu terdovratnezu se ne zvoni, duhoven ga ne spremljajo na pokopališče in ne opiatIjajo ni i pn 446 svete mešne daritve niti ostalih molitev za njim , tudi groba ne blagoslovijo; ker se je po svoji terdovratnosti od matere cerkve ločil, ga tudi cerkev noče in ne sme za svojega vernega otroka spoznati. Štefan, kaj zapoveduje četerta cerkvena zapoved ? So li pervi kristjani radi in pogosto hodili k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu? Kteri papež in kdaj so ukazali, da mora sleherni kristjan, ko je sedem let star, črez leto vsaj enkrat se spovedati, in ko ne¬ koliko odraste, o velikonočnem času presveto rešnje Telo prejeti? Kaj se zgodi z onim, ki četerte cerkvene zapovedi ne spolni in v svoji terdovratnosti umerje? Po četerti cerkveni zapovedi mora vsakteri kristjan vsaj ali Daj manj enkrat črez leto se spovedati in o velikonočnem času pre¬ sveto rešnje Telo prejeti, ako hoče biti ud ali pokoren otrok svete rimsko-katoljške cerkve. Kolikrat pa gre pobožen, pravi kristjan k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu? Tolikrat, ko hudo ali smertno greši. Kdor se umaže, se precej umije in očedi; ker ga je zelo sram, da bi marogast in čern bil. Po vsakem velikem grehu duša marogasta in černa postaja, zatoraj jo moramo hitro umiti in očediti v zakramentu svete pokore. Smo črez teden hudo grešili, pervo nedeljo ali pervi praznik moramo iti k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu. Ako v smertnem grehu umerjemo, se na veke pogubimo; ne vemo pa niti dneva niti ure, kedaj nas smert pokosi. Sploh pa je zveličavno za sle¬ hernega, tudi za pravičnega kristjana, da se velikrat črez leto spove, in pristopi k presvetemu obhajilu. Kdor se le enkrat na leto spove, se zelo-zelo težko do čistega spove. Smo namreč radi po¬ zabljivi. Težko se spominjamo, kar smo pred enim, dvema, tremi tedni hudega storili in dobrega opustili; smo li kos prav do čistega pomisliti, kar smo črez celo leto dobrega zanemarili in grešnega doprinesli? Glejte, da je zelo-zelo treba, da večkrat črez leto k sveti spovedi gremo in k presvetemu obhajilu! Monika, kolikrat črez leto mora po četerti cerkveni zapovedi iti k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu , kdor hoče biti ud ali pokoren otrok svete rimsko katoljške cerkve ? Kolikrat pa pravi, pobožni kristjani grej o? Je li zveličavno za vsakega, celo za pra¬ vičnega kristjana, večkrat črez leto hoditi k sveti spovedi in k pre¬ svetemu obhajilu? Čemu ali zakaj? Kdaj mora kristjan po četerti cerkveni zapo¬ vedi vsaj ali k najmanjšemu enkrat črez leto pre¬ sveto rešnje Telo prejeti? O velikonočnem ali vuzemskem času. Po nekterih krajih rekajo mesto „velika noč“ „vuzem,“ na primer okoli Lotmera ali Lutenberga, Slovenci po Madžarskem, Horvatje in beli Kranjci ali Dolenci. Zakaj rekajo mesto „velika noč“ „vuzem?“ V svetem štiridesetdanskem postnem času je pre¬ povedano , meso jesti; o veliki noči pa odjenja prepoved, meso jesti. Kristjani toraj na velikonočno nedeljo vzemejo meso, ter ga 447 jejo; prebivavci okoli Lotmera, Slovenci na Madžarskem, Horvatje in beli Kranjci rekajo mesto „vzemi" „vuzemi“; toraj vuzemski ali velikonočni čas, to je, vuzemi meso in ga jej; ker čas je spet nastopil, da ga smemo vuzeti in jesti. Čemu nek moramo presveto režnje Telo ravno o velikonočnem ali vuzemskem času prejeti? Zato, ker je preljubi Jezus tudi o veliki noči ali vuzmu zakrament presvetega rešnjega Telesa vstanovil (postavil). Glede velikonočnega ab Tuzemskega časa, o kterem mora sleherni kristjan presveto režnje Telo prejeti, vam je treba vedeti, da ni po vseh škofijah enak. V naši škofiji (lavantinski) prične velikonočni ali vuzemski čas za sveto velikonočno spoved in za prejem presvetega rešnjega Telesa drugo postno, ob enem kvaterno ali četertletno nedeljo in odjenja tretjo povelikonočno nedeljo. Kdor se v tem času spove in prejme presveto obhajilo, dopolnil je četerto cerkveno zapoved, ter je pravi ud ali pokoren otrok svete rimsko-katoljške cerkve. Po nekterih škofijah, na primer v ljubljanski, traja sveti velikonočni ali vuzemski čas do praznika vnebohoda Kristusovega, ker se povsod jemlje ozir na okoljščine prebivalcev. Ladislav, o kterem času mora kristjan po četerti cerkveni zapovedi vsaj enkrat črez leto presveto rešnje Telo prejeti? Kteri rekajo mesto „ velikonočni" „vuzemski“ čas? Čemu mora kristjan ravno o velikonočnem ali o vuzemskem času presveto rešnje Telo pre¬ jeti? Je li sveti velikonočni ali vuzemski čas po vseh škofijah enak ? VIL O peti in zadnji cerkveni zapovedi. Še poslednjo, ter peto cerkveno zapoved vam bodem danes razložil. Koza, beri o poslednji cerkveni zapovedi. Kako se glasi peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved se tako glasi: Ne obhajaj ženitbe o prepovedanih časih. Pavljek, kako se glasi poslednja ali peta cerkvena zapoved? Matilda, skusi še ti brati. Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved prepoveduje, 1. od perve adventne nedelje do praznika (svetka) svetih treh kraljev ali Kristusovega razglašenja in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči (do bele nedelje) ženitbo obhajati. Sveta rimsko katoljška cerkev v peti zapovedi prepoveduje, ženitbo ob¬ hajati, to je, možiti in ženiti se in sicer 1. od perve adventne ne¬ delje do praznika ali svetka svetih treh kraljev, kteri praznik ali svetek se tudi imenuje praznik ali svetek Gospodovega razglašenja. Advent, kakor dobro veste, se po naše veli „prihod‘‘ Jezusa Kri¬ stusa kot človeka na svet. V svetem adventnem času se moramo toraj vredno pripravljati na prihod, na rojstvo božjega Sina, Je- 448 zusa Kristusa. To zahteva tudi sveta rimsko-katoljška cerkev, v ta namen napove dvakratni post v slehernem tednu svetega advent¬ nega časa. Kedar se pa postimo, moramo ob enem tudi svoje grehe obžalovati. Ko se ženitnina obhaja, so ljudje veseli, poaavadno mnogo pijejo in jejo in vriskajo. Tako in enako ravnanje se pač ne spodobi v svetem adventu ko času resničnega pokorenja. O svetem božiču obhajamo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, in sploh se spominjamo do praznika svetih treh kraljev ali Gospo¬ dovega razglašenja zanimivih dogodeb, ktere merijo na zveličavno rojstvo Jezusovo, na primer, njegovega obrezovanja, oznanenja ali razglašenja kot obljubljenega Zveličarja sveta. O tolikanj za nas pravoverne kristjane zveličavnem času se pa res ne spodobi, po¬ svetno razveseljevati se, ter nezmerno piti, jesti in kričati; zato je sveia cerkev zelo modro ravnala, da je od perve adventne ne¬ delje do praznika svetih treh kraljev ali do praznika Gospodovega razglašenja množiti in ženiti se prepovedala. Oklicati se zaročenci sicer smejo že pred praznikom svetih treh kraljev, ali poročati se smejo še le dan po prazniku Gospodovega razglašenja. Le ko bi sila bila, na primer kak ces. kralj, uradnik ali častnik (oficir) se ima ženiti po prazniku svetih treh kraljev, v tem pa dobi od više oblasti zapoved , da ima že pred svetimi tremi kralji v drugem daljnem kraju službo nastopiti, bi se smela ženitba obhajati tudi v svetem adventnem času, toda na tihem (brez godcev in brez sle¬ hernega trušča) in z dovoljenjem prečastitega (knezo-) škofijstva. Urška, kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved? Čemu se ne sme ženitba obhajati od perve adventne nedelje do praznika svetih treh kraljev ali Gospodovega razglašenja? Se li nikoli ne sme v svetem adventnem času ženitba obhajati? Peta cerkvena zapoved prepove ženitbo obhajati 2. od pepel¬ nične srede do perve povelikonočne nedelje , imenovane tudi bele nedelje. Od pepelnice do velike noči je sveti štiridesetdanski postni čas, ki je od svete cerkve sosebno v to odločen, da premišljujemo britko terpljenje in grozno smert Jezusovo na križu, ter prav od serca studimo svoje hudobije in pregrehe, zavoljo kterih je naš Rešenik tolikanj terpetl in celo na sramotnem križu umreti moral. Zato se oltarji v svetem štiridesetdanskem postnem času zakrivajo z vijolčastim pertom, na kterem je vpodobljen na križu umirajoči Jezus. Kaj nek počenjajo pridni otroci, kedar jim oče umirajo? Se li mar smejijo, brezmerno jejo in pijejo in razsajajo? Nikakor ne! Marveč žaljujejo, tople solzice prelivajo, ter jim ni mar niti jesti niti piti. Neskončno usmiljeni Jezus pa nam je več memo vseh telesnih očetov; ker do zdaj še ni bilo slišati, da bi bil kdaj kteri telesni oče dal svoje življenje za svojega otroka, kakor pre- dobrotljivi Jezu5 za nas. Se li toraj spodobi, da bi se v svetem štiridesetdanskem postnem času razveseljevali. ter obilno jedli in pili, kakor se ponavadno godi o ženitbah? Na velikonoč je vse- 449 mogočni Sin božji od mertvih vstal, ter s tem zagotovil in zveršil naše odrešenje, za kar ga moramo goreče hvaliti. Veličastnega Je¬ zusovega odsmertivstajenja pa. se hvaležno spominjamo veliko noč in sedem dni po veliki noči, zato se tudi na veliko noč in sedem dni po veliki noči, spodobi, da smo vsi vtopljeni v hvalno premišljevanje Kristusovega odsmertivstajenja pa tudi našega prihodnjega. Res, vsakdo mora občudovati modrost svele cerkve, da je tudi od pepel¬ nice do perve povelikonočne nedelje možiti in ženiti se prepovedala. Vendar pa se smejo zaročenci že velikonočno nedeljo oklicevati, slovesno poročati pa pondeljek po pervi povelikonočni nedelji. Ako bi pa bila sila, bi se smeli tudi v svetem štiridesetdauskem postnem času na tihem z dovoljenjem prečastitega (knezo-) škofijstva po¬ ročati. Ker tedaj sveia cerkev v adventnem in v svetem štirideset- danskem postnem času možiti in ženiti se prepoveduje, se ta dva časa imenujeta prepovedana časa. Ignacij, o kterem času še prepoveduje sv. cerkev ženitbo ob¬ hajati? Zakaj od pepelnice do perve povelikonočne nedelje? Se smejo li zaročenci že veliko noč oklicevati? Kdaj pa še le poročati? Bi li se smeli kdaj tudi v svetem štiridesetdanskem postnem času poročati ? Ktera časa se tedaj imenujeta „prepovedana časa“ ? Slaboverni, mlačni kristjani ponavadno pravijo : „Božje za¬ povedi spolnujem, cerkvenih pa ne; ker niso od Boga, marveč od ljudi.“ Kteri koli tako rekajo, so gerdi lažniki; zakaj ako hi namreč božje zapovedi vestno spolnovali, gotovo bi tudi cerkvenih ne za- uemarjevali. Kdor je božje zapovedi dal, od njega so tudi cerkvene zapovedi. Gotovo pa je, da, kdor ne mara za cerkvene zapovedi, tudi božjih zapoved ne spolnuje; kdor na primer o prepovedanih dneh meso je ali vsaj enkrat v letu k sveti spovedi in k pre¬ svetemu obhajilu ne hodi, tudi o nedeljah in zapovedanih praznikih pri božji službi ni, laže, opravlja, obrekuje, goljufuje in krade. Prelomljevavci cerkvenih zapoved so tudi prelomljevavci božjih za¬ poved. Dobrega, ter pravovernega kristjana vežejo cerkvene zapo¬ vedi enako kot božje zapovedi ? Kdo zmed vas more povedati, kako modro se je odrezal pridni fantiček . ki je ravno kvaterno sredo pervikrat pri najsvetejšem obhajilu bil in so ga v nebi hiši silili tisti dan meso jesti? Povej Julijana! (Glej „šolske katekeze za pervence“ str. 168.1 Še nek lep zgled vam hočem povedati. Za časa kraljevanja Ludovika XV. na Francoskem so na kraljevem dvoru o prepovedanih dneh, ko so na lov na zverjad šli, ob enem mesne in postne jedila vživljali. LudovikuXV. je nasledoval Ludovik X\ I., ki je bil zelo bogaboječ. Kmali odpravi grajevredno navado , ter ukaže o prepovedanih dneh le postne jedila pripravljati. Starih dvorjanikov nekdo (dvorjaniki so visoki služabniki, ki sc vedno pri kralju ali cesarju) pa se glede na novo prepoved širokousti, da. kar v usta gre, duše ne ognjusi, ter misli, da ga kraljeva prepoved 550 ne veže. Ali pobožni kralj širokoustneža resnobno zaverne, rekoč: »Mesne jedila, moj gospod ! same o sebi ne ognjusijo duše in niso grešne, marveč punt zoper postavno oblast in prelom njenih naredb. Vse je tedaj ležeče na tem, da ima cerkev od Jezusa oblast, vernim zapovedi dajati, in da smo dolžni, cerkev slušati. To pa poterjuje katekizem; in če ste kdaj sveto evangelje brali, gotovo ste tudi brali, da je Jezus nekdaj rekel: „Ce pa (kdo) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik/' Matevž 18, 17. in teh Jezusovih besed se terdno deržim. — Ta modra zavernitev je pač res vredna kristjanskega kralja. Naj bi vsi tako modro zavernjevali zaničevavce svetih cerkvenih zapoved! Ljubi otroci! ko bodete malopridne ljudi zoper cerkvene zapovedi kdaj govoriti čuli, nikar se ne dajte premotiti; marveč vselej in povsod se ravnajte po njih. Kdor pa cerkvenih zapoved ne spolnuje, marveč jih prederzno pre- lomljeva, spunta se zoper neskončno svetega Gospod Boga in nje¬ govo namestnico na zemlji, zoper sveto rimsko-katoljško cerkev; tak človek nikakor ne more srečen biti niti v sedanjem niti v pri¬ hodnjem življenju. Upor in ošabnost dost’ zlega stori, Le tisti je srečen, kdor to popusti. Konrad, kaki kristjani ponavadno ne spolnujejo cerkvenih za¬ poved? Kaj pravijo mlačni, slaboverni kristjani glede spolnovanja svetih cerkvenih zapoved? Je li res? Moreš li povedati lepo do- godbo o bogaboječem fantičku, ki ni hotel na kvaterno sredo mesnih jedi vživljati? Od koga ima tedaj sveta cerkev oblast, o nekterih dneh meso jesti prepovedati? Monika, kaj sem vam povedal o po¬ božnem francoskem kralju Ludoviku XVI.? Zakaj je toraj o prepo¬ vedanih dneh meso jesti greh? More li srečen biti, kteri se spunta zoper presvetega Gospod Boga, in njegovo namestnico na zemlji, sveto rimsko-katoljško cerkev? Upor in ošabnost dost’ zlega ztori, Le tisti je srečen, kdor to popusti. 451 Oeterti del ali četerto poglavje. O svetih zakramentih. I. Razdelek, Od svetili zakramentov sploh. Neskončno modri Gospod Bog nas je st,varil, da bi čedalje umnejši in pobožnejši dohajali, slehernega greha skerbno se varo¬ vali, po smerti pa dosegli večno življenje, ali pa da bi va-nj ve¬ rovali, upali in ga ljubili. Toda vsled podedovanega greha je naš um otemnjeo, (toraj težko spoznavljamo verske resnice), volja naša oslabljena (da ne verujemo in ne upamo dovolj terdno v Gospod Boga in ga ne ljubimo črez vse) tako, da le pregostoma prelomimo božje in cerkvene zapovedi. Tako bi pa nikakor ne dosegli večnega življenja; ker bi v nevednosti in v zmotah živeli, v grehe se po- grezovali ter na veke se pogubili. Da po tem takem čedalje um- nejši in pobožnejši dohajamo, greha se skerbno varujemo, po smerti pa dosežemo večno zveličanje, ali da terdno , živo v predobrega Gospod Boga verujemo in upamo , in ga črez vse ljubimo, treba nam je pomoči ali milosti božje, brez ktere nič kaj za večno živ¬ ljenje zaslužnega storiti ne moremo po besedah sv. pisma: „Ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, marveč naša zmožnost je iz Bega.“ II. do Korinč. 3, 5. Božja pomoč ali milost pa se nam podeljuje v svetih zakramentih. Glejte , ljubi otroci, zato se učimo za vero, upanjem in ljubeznijo o svetih zakra¬ mentih ali zato za pervim, drugim in tretjim poglavjem sledi četerto poglavje, ki v sebi hranjuje prelepi nauk o svetih zakramentih. Andrejček, čemu nas je neskončno modri Gospod Bog stvaril? Zamoremo li čedalje dohajati umnejši in pobožniši? Zakaj ne? česa nam je po tem takem treba, da čedalje dohajamo umnejši in pobožnejši, po smerti pa dosežemo večno zveličanje ? Otilija. zamoremo li kaj za večno življenje zaslužnega brez božje pomoči ali milosti storiti? Kaj veli sveto pismo? Kje se nam podeljuje milost ali pomoč božja? O čem se tedaj za vero, upanjem in lju¬ beznijo učimo, ali ktero poglavje sledi za pervim, drugim in tretjim poglavjem? Kak nauk hranjuje v sebi četerto poglavje? Preden jamem o svetih zakramentih govoriti, je treba vam razjasniti, kaj je m i lo s t b o ž j a, ki se nam podeljuje v svetih zakramentih. Kaj je milost (po stari šegi pravimo mesto „milost“ 452 »gnada") ali gnada božja? Že beseda „božja“ (milost ali gnada) nam pravi, da je milost od Boga. Milosti božje ne vidimo, ker je v duši, ki je duh, tedaj je notranja. Ker je milost od Boga, je od zgoraj, toraj čez-ali nadnatorna. Milost božja je po tem takem no¬ tranja, nadnatorna pomoč božja, ktero predobrotljivi Gospod po Jezusovem neskončnem zasluženju naši duši v zveličanje podeljuje ponavadno v svetih zakramentih. Milost božjo nam je zaslužil pre¬ ljubi Jezus s svojo grozovito smertjo na križu; za tega delj pra¬ vimo, da nam Gospod milost ali pomoč svojo podeljuje po Jezusovem zasluženju, in ker je premili Jezus ne le človek, ampak tudi pravi Bog ob enem, in kot pravi Bog neskončen ali večen, rekamo, da Gospod Bog nam ali naši duši podeljuje milost božjo po neskončnem zasluženju Jezusovem. Čemu podeljuje Gospod Bog naši duši svojo milost ali pomoč? V zveličanje. Naša duša je duh. Duh pa je bitje, ktero ima um in voljo , telesa pa ne. Po umu spoznavljamo in razločujemo reči, po volji pa storimo, kar se nam spoljubi. Milost božja pa razsvetljuje naš um, da do jasnega spoznavljamo dobro in hudo, voljo pa nagibuje ali pripravno dela, da dobro radi iz lju¬ bezni do Boga storimo, hudo pa opuščamo. Ako pa prav razloču¬ jemo dobro od hudega, in potem dobro doprinašamo, hudo pa opuščamo , bodemo po smerti zveličani; glejte, zato velimo, da Gospod Bog nam podeljuje svojo milost ali pomoč v zveličanje. Urh, kaj je milost ali gnada božja? Kaj pomenja beseda „božja“ ? Zakaj je milost božja? Zakaj čez- ali nadnatorna? Smo li milost ali pomoč božjo sami si zaslužili? Micka, po čijem za¬ služenju nam tedaj Gospod Bog svojo milost ali pomoč podeljuje ? Čemu pravimo po »neskončnem" zasiuženju Jezusovem? V kaj nam premili Gospod Bog podeljuje svojo milost ali pomoč? Kako nam jo podeljuje v zveličanje? Kolikera je milost božja ali kako se razdeljuje milost božja? Milost božja je dvojna ali milost božja se na dvoje razdeli: 1. v dejansko milost božjo, in 2. v posvetivno milost božjo. Kaj je dejanska milost božja? Dejanska milost božja je čez- ali nadnatorna pomoč božja, ktera nam um razsvetljuje in voljo nagibuje, da se hudega varujemo, dobro pa hočemo in de¬ lamo. Ker nas dejanska milost božja dobro delati ali dobro dejati nagibuje ali spodbada, se imenuje »dejanska 41 milost božja; ime¬ nuje se tudi naravnost pomoč božja. Sveti apostelj Pavelj piše v listu do Pilipljanov: »Bog je namreč, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji.“ 2, 13. Dejanske milosti božje moramo predobrotljivega Gospod Boga prositi, da nam jo podeli po svoji dobri volji. Dejanska milost božja , kakor ste že slišali, razsvetljuje um, da razločujemo dobro in hudo, in voljo nagibuje ali spodbuja, da hudo ali greh sovražimo in opuščamo, dobro pa 453 ljubimo in storimo. Ali Gospod Bog dejansko milost slehernemu človeku ponuja? Ker je dejanska milost slehernemu človeku k zveličanju po¬ trebna: grešniku, da svoje hudobije spozna in se spreoberne, ma- likovavcu, da neumnost malikovavstva pregleda in presvetega tro¬ edinega Gospod Boga časti in moli, krivovercu, judu, da versko zmoto overže, ter edinozveličavno, sveto rimsko-katoljško vero sprejme, pa tudi pravemu in pravičnemu kristjanu, da čedalje pobožnejši dohaja, jo neskončno usmiljeni Gospod tudi slehernemu človeku daje; zakaj „Bog hoče, da bi bili vsi ljudje zveličani, in k spoznanju resnice prišli. “ I. Tim. 2, 4. Kako ali kje daje neskončno dobrotljiviGospod Bog dejansko milost? Neskončno usmiljeni Gospod Bog daje dejansko milost v svetih zakramentih in zunaj ali brez svetih za¬ kramentov. Pravičnemu, ter pravovernemu kristjanu jo daje v svetih zakramentih, kakor bodemo pozneje slišali, bo se bodemo irčili o vsakem svetem zakramentu posebej. Grešnikom, malikovavcem in judom pa jo daje zunaj ali brez svetih zakramentov o mnogoverstnih resnobnih dogodkih, na primer o smerti prijatlja, grešnikom. Mar¬ jeta imenovana Kortonska je več let v nečistem grehu živela. Pri¬ godi se, da so mladenča, s kterim je v nesramnem grehu živela, ubili. Ko ga mertvega vidi, milo zaupije: „Kje pa je tvoja duša 1 '? Vsa prestrašena spozna, da ni na pravem potu, ter gre in se ostro pokoruje za svoje razuzdano življenje. Zdaj je svetnica v presrečnih nebesih. Malikovavcem, krivovercem in judom daje predobrotljivi Gospod Bog dejansko milost s tem, da pripusti, da se seznanijo s pravovernimi kristjani , ali dobijo v roke pobožne knjige, po kterih spoznajo edinozveličavno, sveto rimsko katoljško vero, ali po čudežu. Na italijanskem je bil Turek pri božji službi. Cerkveno petje gani nevernika tako, da rimsko-katoljški kristjan postane. Dejanska božja milost mu je um razsvetila, da je spoznal svojo zmoto , spodbodla je pa tudi njegovo voljo, da je sveto rimsko- katoljško vero sprejel. Ker ima človek prosto voljo, zamore od pre¬ ljubega Gospod Boga ponujano ali dano dejansko milost sprejeti ali pa odbiti. Anzelm, kaj je milost božja ? Kolikera je milost božja ali kako se razdeljuje milost božja? Čemu se veli „dejanska“ milost božja? Kaj pravi sveti apostelj Pavelj? Koga moramo tedaj pro¬ siti dejanske milosti božje? Kaj razsvetljuje in nagibuje dejanska božja milost? Tekla, ali neskončno usmiljeni Gospod Bog sleher¬ nemu človeku dejansko milost daje? Zakaj slehernemu človeku? Kaj hoče premili Gospod Bog? Je li pravičnemu, ter pravovernemu kristjanu dejanska božja milost tudi potrebna? Alekš, kako ali kje daje predobrotljivi Gospod Bog dejansko milost? Kterim jo daje v svetih zakramentih? Kterim jo pa daje zunaj ali brez svetih za¬ kramentov? Kako jo daje na primer grešniku? Kako malikovavcem, 454 krivovercem, judom? Kako je nek Turek na italijanskem sveto rimsko-katoljško vero sprejel? More li človek od preusmiljenega Gospod Boga ponujano ali dano dejansko milost tudi odbiti? Milost božja se 2. razdeli v posvetivno ali posvečujočo božjo milost, ktera se tudi imenuje opravičenje; čemu, bodemo kmali slišali. Kaj pa je posvetivna ali posvečujoča milost božja? Ako človek od neskončno dobrotljivega Gospod Boga po¬ nujamo dejansko milost sprejme in ž njo dela ali stori, v kar ga nagibuje; gre v se, ter spozna svoje zmote in pregrehe, se jih očisti v zakramentu svete pokore, in postane presvetemu Gospod Bogu všeč, s kratka: zadobi posvetivno božjo milost. Posvetivna božja milost izhaja tedaj iz dejanske milosti božje in je nezaslužen, čez- ali nadnatoren dar, kterega naši duši dodeli sveti Duh, po kterem daru iz grešnikov postanemo pravični, otroci božji in dediči ne¬ beškega kraljestva. Po posvetivni božji milosti postanemo pravični, to je, zadobimo pravico na svete nebesa; zato se tudi imenuje opravičenje. Posvetivna ali posvečujoča milost se imenuje zato, ker nas grehov očiščuje in posvečuje ali svete dela; opravičenje pa zato, ker nam ob enem podeljuje pravico na prelepe nebesa. Kje se podeljuje posvetivna božja milost ali opravičenje? Posvetivna božja milost ali opravičenje se podeljuje le v svetih zakramentih, in sicer sperva v dveh: namreč v zakramentu sv. kersta in zakra¬ mentu sv. pokore. Ko se človek vrodi, ima v sebi podedovani greh, in če je že odrasel, kakor na primer jud, turk, nevernik, tudi de¬ janske grehe. V svetem kerstu pa se mu zbrišejo podedovani greh in odraslemu tudi vsi pred sv. kerstom storjeni (dejanski) grehi, ter postane svet in zadobi pravico na svete nebesa. Ko bi po svetem kerstu koj umeri, pride naravnost v prelepe nebesa. V svetem kerstu prejeto posvetivno božjo milost ali opravičenje človek ima dotle, dokler hudo ali smertno ne greši. Ako po kerstu hudo ali smertno greši, ni več svet in nima več pravice na prelepe ne¬ besa; zgubi tedaj posvetivno božjo milost ali opravičenje. V za¬ kramentu svete pokore pa zadobi spet posvetivno božjo milost ali opravičenje, ako se namreč svojih grehov postavljenemu mešniku prav zgrevano in do čista spove. V ostalih peterih zakramentih, namreč v sveti birmi, v presvetem rešnjem Telesu, v svetem olju, v svetem mešnikovem posvečenji in v svetem zakonu, se pa po¬ svetivna božja milost množuje; ker, kdor hoče teh peterih zakra¬ mentov kterega prejeti, mora že imeti posvetivno božjo milost. Kdor hoče na primer prejeti zakrament svete birme ali presvetega rešnjega Telesa, mora prej svojo vest očistiti v zakramentu svete pokore, ter imeti posvetivno božjo milost. Kdor pa že kaj ima, pa še kaj pridobi, se mu, kar že ima, množuje. Apolonija, kaj je božja milost? Kolikera je božja milost? Kaj je dejanska božja milost? Kaj je pa posvetivna božja milost? 455 Od kod izhaja posvetivna božja milost? Kako izhaja posvetivna božja milost iz dejanske? Kako še imenujemo posvetivno božjo milost? Zakaj opravičenje? Francka, kje se podeljuje posvetivna božja milost ali opravičenje? Kako se podeljuje posvetivna božja milost ali opravičenje v zakramentu sv. kersta? Kako dolgo ima človek v zakramentu sv. kersta prejeto posvetivno božjo milost ali opravičenje? Kje zamore po svetem kerstu spet prejeti posvetivno božjo milost ali opravičenje? Kako prejme v zakramentu sv. po¬ kore spet posvetivno božjo milost ali opravičenje? V kolikerih za¬ kramentih se pa posvetivna božja milost množuje? Cernu ali zakaj se posvetivna božja milost množuje v peterih zakramentih: v sveti birmi, v presvetem rešnjem Telesu, v svetem olju, v svetem meš- nikovem posvečenji in v svetem zakonu? Ker do dobrega veste, kaj je božja milost, kako se razdeljuje in kje in kako se podeljuje, jamem vam zdaj razjasnjevati o svetih zakramentih, in sicer najprej o svetih zakramentih sploh in po tem o slehernem zakramentu posebej. Filipek, v kolikih poglavjih se razlaga v katekizmu sveti kristjanski katoljški nauk? Ktero poglavje hranjuje v sebi nauk o svetih zakramentih? Prični brati o četertem poglavju. Četerti po¬ glavitni del ali četerto poglavje v katekizmu govori o svetih za¬ kramentih. Da si pa zelo imenitni nauk o svetih zakramentih ložej v spominu ohranimo , se poglavje o svetih zakramentih razdeljuje v dva menjša dela, ktera se imenujeta razdelka. I. Razdelek, kakor smo ravno slišali, zapopada nauk o svetih zakramentih sploh, II. Razdelek pa o svetih zakramentih posebej. Johana, beri dalje. Kaj je zakrament? Zakrament je vidno znamenje nevidne milosti, po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju postavljeno. Beseda „zakrament“ je latinska, in po naše pomenja „skrivno reč“ ali „skrivnost“. Imenuje se pa „zakrament“ „skrivna reč“ ali zato, ker so v najpervih časih v kristjanski cerkvi take svete opravila opravljali skrivši pred malikovavci, da bi jih, ker njih pomena niso razumeli, ne zasmehovali; ali pa zato, ker sveti zakramenti v zunanjih, vidnih znamenjih nekaj skrivnostnega sploh zapopadajo ali hranjujejo. Franček, kaka beseda je „zakrament“ ? Kaj pomenja? Zakaj pomenja beseda „zakrament“ „skrivno reč“ ali skrivnost" ? Da pa bo kako sveto cerkveno opravilo skrivnost ali zakrament, treba je zmirom brez izjemka treh reči: I. vidno, delavno zna¬ menje, 2. notranja ali nevidna milost, in 3. mora vidno, delavno znamenje notranje ali nevidne božje milosti postavljeno biti po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju ali k našemu večnemu zve¬ ličanju. Zato pravi katekizem: Zakrament (sploh) je vidno zna¬ menje nevidne milosti, po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju postavljeno. 456 Barbika, koliko reči je zmirom brez izjemka treba, da bo kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skrivnost? Ktera je perva reč? Ktera druga? in kaj je še tretje? Kaj je toraj zakra¬ ment ali skrivnost. Zdaj' vam bodem sleherno k vsakemu svetemu cerkvenemu opravilu potrebnih treh reči razkladal. Perva k vsakemu svetemu cerkvenemu opravilu potrebna reč je vidno, ter delavno znamenje. Znamenje je, kar kaj na¬ znanja. Ako na primer vidimo, da se iz dimnika na viš kadi, je kviško puhteči dim znamenje, da se v peči ali na ognjišču kuri ali neti: dim naznanja ali kaže goreči ogenj. Kedar je pot mokra in blatna, je znamenje, da je deževalo. Mokrota in blato naznanjate, da je bil dež. Znamenje mora biti vidno, to je, pri svetem cerkvenem opravilu mora kaj takega biti, kar z očmi vidimo, z ušesi slišimo, ali sploh po zunanjih počutkih na znanje dobivamo; ker kaj nevidnega bi nam nikakor ne moglo kaj skrivnega ali ne¬ vidnega naznanjati. Pri zakramentu sv. kersta se rabi voda in se pri oblivanji govorijo besede, to je vidno znamenje. Znamenje pa mora biti ne le vidno, ampak še tudi delavno, to je, znamenje mora, kar je nevidnega, skrivnega, namreč božjo milost, ne le naznanjati, ampak tudi res deliti. Ako na primer na nebu ugledamo temen oblak, sklepamo, da bode kmali deževalo; temni oblak je vidno znamenje, da bode deževalo. Ali temni oblak ni le vidno, ampak ob enem tudi delavno znamenje, ker je oblak vodonosen, ter po božji vsemogočnosti dež dela, in iz sebe na zemljo spušča. Take vidne in delavne znamenja so tudi sveti zakramenti, ker nam, kar je nevidnega, skrivnega, ne samo naznanjajo, ampak tudi res deljujejo, namreč nevidno božjo miiost. Ko se tedaj na primer pri svetem kerstu voda izliva na detetovo glavo , in se ob enem izgovarjajo besede: „Janez . . . Marija . . . kerstim te v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen, 1, oblivanje in izgo¬ varjanje ne naznanja samo, da se v detetu nekaj nevidnega, skriv¬ nega godi, namreč notranje očiščevanje in posvečenje, ampak obli¬ vanje in izgovarjanje detetovo dušo tudi res nevidno, skrivno očiščuje in posvečuje: podeli jej posvetivno božjo milost ali opra¬ vičenje. Ako pa kjekod dim zagledamo , sklepamo, da je ondod ogenj; ker dim izvira iz ognja, in tedaj naznanja ogenj. Ali dim ognja ne dela, marveč ogeDj le naznanja; toraj dim akoravno vidno, vendar le tudi ob enem delavno znamenje nikakor ni. Peterček, koliko reči je treba, da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skrivnost? Ktera je perva reč? Kaj je zna¬ menje? Kako mora biti znamenje? Kdaj je znamenje vidno? Kaj je na primer pri svetem kerstu vidno znamenje? Notburga, je li že zadosti, da je znamenje samo vidno? Kdaj je znamenje ne samo vidno, ampak ob enem tudi delavno? Kato znamenje je na primer temen oblak na nebu? Zakaj vidno in ob enem tudi delavno? Kaj 457 je na primer pri svetem kerstu ne samo vidno, ampak ob enem tudi delavno znamenje? Je li dim tudi delavno znamenje? Zakaj ne? Da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skriv¬ nost, je druga potrebna reč nevidna božja milost. Kaj je milost božja, smo se že učili. Ker je božja milost od neskončno dobrega Gospod Boga naši duši, ki je duh, vlit dar, je nikakor ne moremo viditi ali s počutki na znanje dobivati; zatorej je nevidna, je skrivna. Sicer jo, kakor smo Slišali, vidne in delavne znamenja deljujejo, ali božje milosti videti ne moremo. Tako na primer pri svetem kerstu vidimo, da se dete ali tudi odrasli človek po glavi v podobi svetega križa trikrat z vodo oblije, tudi slišimo, da se med trikratnim oblivanjem izgovarjajo besede: „Jožef . . . Eliza¬ beta ... kerstim te v imeni Očeta in Sina, in svetega Duha. Amen“; ali kako Bog sveti Duh dušo podedovanega greha in sveh pred svetim kerstom storjenih ter dejanskih grehov očisti in posveti, ter jej podeli posvetivno božjo milost ali opravičenje , ne vidimo, z zunanjimi počutki na znanje ne dobivamo; zato pravimo, da je božja milost nevidna, skrivna. Tomaž, ktera je druga potrebna reč, da bode kako sveto opravilo zakrament ali skrivnost ? Zakaj pravimo, da je božja mi¬ lost nevidna, skrivna? Tretja potrebna reč, da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skrivnost, je: vidno in delavno znamenje nevidne milosti mora postavljeno biti po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju ali z veli čan j u. Neskončno usmiljeni Jezus nam je božjo milost s svojo smertjo na križu zaslužil, toraj nam jo le tudi on deliti zamore. Da se pa prepričamo, kdaj res prejmemo božjo milost, jo je, ker je nevidna, na vidno in delavno znamenje, tako reči, navezal. V to je vstanovil ali postavil vidne in delavne znamenja, po kterih dobivamo nevidno, skrivno božjo milost. Na vidne znamenja navezati nevidno, skrivno božjo milost nikakor ne zamore človek, marveč le sam premili Kristus, ker je tudi Bog, toraj vsemogočen. Kavno zato morajo biti vstanovljeni ali postavljeni vsi zakramenti ali skrivnosti po Kristusu Gospodu; ker bi sicer ne bili res zakramenti ali skrivnosti. Aposteljni so delili, in zdaj deljujejo škofi in mešniki svete zakramente; toda aposteljni, škofi in mešniki nikakor niso vstanovitelji ali postavi- telji svetih zakramentov, marveč le delilci, ker noben človek ne more na vidno znamenje navezati nevidno, skrivno božjo milost. Vidno in delavno znamenje nevidne božje milosti ali zakrament (skrivnost) mora po Kristusu Gospodu vstanovljeno ali postavljeno biti k našemu posvečenju, to je, k našemu zveličanju, kako? De¬ janska božja milost razsvitljuje nas um, da dobro od hudega raz¬ ločujemo ; nagibuje pa tudi našo voljo , da dobro res delamo, in hudo res opuščamo. Ako od neskončno usmiljenega Gospod Boga ponujano dejansko milost sprejmemo in ž njo delamo, izhaja nam Šolske katekeze. II. 30 458 posvetivna božja milost ali opravičenje, to je, večno zveličanje. Ker pa posvetivno božjo milost ali opravičenje le v svetih zakra¬ mentih , ki so vstanovljeni po Kristusu Gospodu, dobivamo; zato rekamo: vidno in delavno znamenje nevidne milosti mora po Kri¬ stusu Gospodu vstanovljeno ali postavljeno biti k našemu posve¬ čenju, to je, k našemu zveličanju. Karolina, ktera je tretja potrebna reč, da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skrivnost? čemu mora vidno in delavno znamenje nevidne milosti vstanovljeno biti ali postavljeno po Kristusu Gospodu? Ne more li tudi človek na vidno in delavno znamenje navezati nevidno božjo milost? So li aposteljni, škofi in mešniki vstanovitelji ali delilci svetih zakramentov? Zakaj le de- lilci? Kajetan: k čemu so sveti zakramenti po Kristusu Gospodu vstanovljeni ali postavljeni? Kako so k našemu posvečenju ali k našemu zveličanju vstanovljeni ali postavljeni? Bogomila, vem, da bi rada brala; beri. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo? Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni z novega ali navadno posvečujočo milost in opravi¬ čenje dodele, eni pa to milost v nas pomnožijo. Ko sem vam o posvetivni ali posvečujoči milosti in opravičenju razlagal, rekel sem vam, da se deljuje in dobiva le v svetih zakramentih, in sicer v enih z novega ali navadno, v enih pa se množuje. Boštijanek, beri dalje. Po kterih zakramentih se nam navadno posvečujoča milost in opravičenje po¬ deljuje? Posvečujoča milost in opravičenje se nam navadno po¬ deljuje po zakramentih kersta in pokore. Kar je Boštijanek bral, sem vam že razjasnjeval. Kunigunda, v kolikerih zakramentih se nam z nova ali na¬ vadno podeljuje posvečujoča milost ali opravičenje? V kterih dveh? Zakaj v svetem kerstu? In zakaj v zakramentu sv. pokore? Preden človek prejme zakramenta svetega kersta in svete pokore, je mertev po duši ali duhovno mertev. Pred svetim kerstom ima v sebi podedovani greh, njegova duša se ne dopada neskončno svetemu Gospod Bogu; je toraj brez milosti, brez ljubezni in do¬ padljivosti božje: s kratka človek je brez dušnega, brez duhovnega življenja je mertev na duši. V svetem kerstu se mu izbriše po¬ dedovani greh, njegova duša postane brezmadežna in čista, je ne¬ skončno svetemu Gospod Bogu dopadljiva, torej v njegovi milosti, ljubezni in dopadljivosti, je živa, in ima pravico na svete nebesa ali je opravičena. Ali kerstno božjo milost in opravičenje ima človek dotle, dokler hudo ali smertno ne greši. Koj ko po sv. kerstu smertno in hudo greši, zgubi dopadljivost božjo in opravičenje, ter je brez dušnega, duhovnega življenja, ter mertev po duši. V za¬ kramentu svete pokore pa zadobi spet dopadljivost božjo in opra¬ vičenje , oživi po duši, ako se namreč zgrevano in do čista spove svojih grehov. Glejte, ker je človek po duši mertev, preden prejme 459 zakramenta svetega kersta in svete pokore, se imenujeta sveti kerst in sveta pokora zakramenta mertvih (po duši). Ostalih pet zakra¬ mentov , namreč: sveto birmo , presveto rešnje Telo, sveto olje, sveto mešnikovo posvečenje in sveti zakon, pa imenujemo zakra¬ mente živih (po duši); ker, kdor hoče kterega teh peterih zakra¬ mentov prejeti, mora biti vsaj brez smertnega ali velikega greha, mora imeti milost, ljubezen in dopadljivost božjo: mora biti živ po duši. Andrej, kako kaj imenujemo svete zakramente? Koliko je svetih zakramentov, ktere imenujemo zakramente mertvih? Zakaj ali kako sta sveti kerst in sveta pokora zakramenta mertvih ? Valburga, koliko je pa svetih zakramentov, ktere imenujemo zakramente živih ? Čemu ali kako so sveta birma, presveto rešnje Telo, sveto olje, sveto mešnikovo posvečenje in sveti zakon, zakra¬ menti živih ? Še naslednje vam moram povedati o svetih zakramentih. Kteri zakramenti so najpotrebnejši? Med vsemi svetimi zakramenti sta dva najpotrebnejša. Pervi najpotrebnejši zakrament je sveti kerst. Zakaj? Ker nekerščen človek ne more v nebeško kraljestvo priti, pa tudi ne kakega drugega sv. zakramenta veljavno prejeti. Za svetim kerstom najpotrebnejši zakrament je sveta pokora za vse, ki so po svetem kerstu smertno ali hudo grešili, ker brez resničnega spokorjenja noben grešnik ne more doseči večnega življenja. So li vsi sveti zakramenti vsakemu posameznemu človeku potrebni ? Vsi sveti zakramenti so sicer vsem ljudem sploh potrebni, ali vendar le ne vsakemu človeku posebej. Le zakrament svetega kersta je slehernemu človeku potreben, ker brez svetega kersta nihče niti nobeden otrok ne more v svela nebesa priti. Sicer pa so nekteri sveti zakramenti tem, nekteri unim ljudem potrebni. Krištof, koliko je med vsemi svetimi zakramenti najpotreb¬ nejših? Zakaj je sveti kerst najpotrebnejši zakrament? Za ktere je sveta pokora najpotrebnejši zakrament? So li vsi zakramenti slehernemu človeku posebej potrebni ? Kteri sveti zakrament je vsakemu posameznemu človeku potreben? Kdo sme svete zakramente deliti? Ponavadno smejo svete zakramente deliti samo mešniki. Dva sveta zakramenta smejo deliti le prečastiti (knezo-) škofje, namreč sveto birmo in sveto mešnikovo posvečenje. Ostale petere svete zakramente, namreč sveti kerst, presveto rešnje Telo, sveto pokoro, sveto olje in sveti zakon, pa morejo prečastiti (knezo-) škofje in mešniki deliti. Eden za¬ krament pa je, kterega sme vsakteri človek, če tudi mešnik ni, ja celo ženska, deliti, kedar je namreč potreba ali sila, in ta za¬ krament je sveti kerst. Čemu more zakrament svetega kersta vsakdo deliti? Ker brez zakramenta svetega kersta nobeden človek, niti otrok, zveličan ne more biti. Kdaj je potreba ali sila? Ako se otrok slaboten ali celo na pol mertev rodi, in se je bati, da bi 30 * 460 umeri, preden ga v cerkev donesejo, sosebno če je merzlo in daleč v cerkev. Umerje otrok brez zakramenta svetega kersta, ne more priti v nebeško kraljestvo. Genovefa, kdo sme ponavadno svete zakramente deliti? Sme li vsak mešnik vse svete zakramente deliti? Ktera sv. zakramenta morejo samo prečastiti (knezo-) škof deliti? Ni li nobenega svetega zakramenta, kterega sme vsakdo, tudi ki ni mešnik, ja celo ženska, deliti? Zakaj sme vsakdo zakrament svetega kersta deliti? Sme li zmirom, brez vsega razločka, vsakdo zakrament svetega kersta deliti? Kdaj je potreba ali sila? Smemo li sleherni sveti zakrament večkratpre- jeti? Trije sveti zakramenti so, ktere smemo le enkrat veljavno in vredno, toraj brez greha, prejeti, namreč sveti kerst, sveto birmo in sveto mešnikovo posvečenje. Zakaj smemo sveti kerst, sveto birmo in sveto mešnikovo posvečenje le enkrat veljavno in vredno, toraj brez greha prejeti? Za tega delj, ker sveti trije zakramenti naši duši vtisnejo neizbrisljivo znamenje, to se pravi, duše takih ljudi, ki so prejeli zakrament sv. kersta, sv. birme in mešnikovega posvečenja dobijo znamenje, po kterem se ločijo od duš tistih, ki teh sv. zakramentov niso prejeli. Tam v večnosti se bojo take duše tudi poznale, in pravičnim bode to znamenje v veliko čast in ve¬ selje, hudobnim pa v sramoto in kazen. Ostale štiri svete zakra¬ mente, namreč: presveto rešnje Telo, sveto pokoro, sveto olje in sveti zakon, pa se smejo prejemati, kolikrat je potreba. Hodimo toraj večkrat k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu, smertno bolni prejmejo sveto olje, in če ozdravijo, pa spet smertno obolijo, smejo ga znova prejeti, in ako možu žena, ženi mož umerje, sme se mož spet oženiti in žena spet omožiti. Morejo li vsi ljudje moškega in ženskega spola slehern sveti zakrament prejeti? Možki morejo slehern sveti zakrament prejeti, ženske tudi slehern, razun svetega mešnikovega posvečenja. Tonček, smemo li slehern sveti zakrament večkrat prejeti? čemu smemo sveti kerst, sveto birmo in sveto mešnikovo posve¬ čenje le enkrat veljavno in vredno, toraj brez greha, prejeti? Ko¬ likokrat pa se smejo ostali štiri zakramente, ter presveto rešnje Telo, sveto pokoro, sveto olje in sveti zakon, prejeti? Morejo li vsi ljudje moškega in ženskega spola sleheren sveti zakrament prejeti? Alojzija, beri še ti. Od koga imajo zakramenti svojo moč? Zakramenti imajo svojo moč od svojega začetnika Jezusa Kristusa. Ko sem vam razlagal tretjo reč, ki je potrebna, da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali skrivnost, namreč da mora biti postavljeno po Kristusu Gospodu, pravil sem vam, da mešniki niso vstanovitelji ali postavitelji svetih zakramentov, mar¬ več samo delilci. Vstanovitelj ali postavitelj svetih zakramentov je le usmiljeni Jezus. Ker tedaj mešnik svetih zakramentov nikakor 461 niso vstanovili ali postavili, marveč jih le deljujejo; sveti zakra¬ menti tudi od mešnikov in od delivca sploh nikakor nimajo svoje moči ali veljave, marveč le od premilega Jezusa Kristusa, ki jih je vstanovil ali postavil. Kaj sledi iz tega? Da sveti zakramenti imajo zmirom svojo moč ali veljavo, bodi si še tolik grešnik, ki jih deljuje. Na primer deleč od župniške cerkve porodi ženska otroka, ki je tolikanj slab, da se je bati, da bode umeri, preden ga k župniški cerkvi prinesejo, da bi ga mešnik kerstili. Blizo po¬ rodne hiše je mož, ki edini zna prav kerstiti. Ali mož je velik hudodelnik; pred tremi dnevi se je s sosedom prepiral, ter gaje tudi usmertil. Ako ubijavec otroka v potrebi ali sili kersti, je ve¬ ljavno kerstil tako, kakor da bi bili otroka najvrednejši in najsve¬ tejši mešnik kerstili. Zakaj ? Ker sveti zakramenti svoje moči, svoje veljave nimajo od onih, ki jih samo deljujejo, marveč le od vse¬ mogočnega Jezusa Kristusa, ki edeni jih je vstanovil ali postavil. Znano vam je, da med Jezusovimi aposteljni je bil tudi hudoben Juda Iškarijot, ki je učil in kerščeval. Vse je bilo veljavno. Tudi med mešniki se morebiti nahajajo nekteri, ki ne živijo po pre¬ svetih Jezusovih naukih, ki so tedaj znabiti veliki grešniki. Ali vendarle veljavno kerščujejo, spovedujejo, podeljujejo presveto rešnje Telo in sveto olje; ker sveti zakramenti svoje moči, svoje veljave, nikakor nimajo od onih, ki jih deljujejo, marveč le edino od Jezusa Kristusa, ki jih je vstanovil ali postavil. Florijaneb, od koga imajo sveti zakramenti svojo moč ali veljavo? Zakaj od preljubega Jezusa Kristusa? Nežika, kaj sledi iz tega, ker sveti zakramenti imajo svojo moč ali veljavo od usmi¬ ljenega Jezusa Kristusa? Ko bi na primer v potrebi ali v sili ubijavec otroka kerstil, bi li veljavno kerstil, Zakaj ? Cilika, ali ni bil med Jezusovimi aposteljni Juda Iškarijot hudoben? Je li ve¬ ljavno učil in kerščeval? Zakaj? Tudi med mešniki so morebiti nekteri, ki grešno živijo, ali veljavno kerščujejo, spovedujejo, de¬ ljujejo presveto rešnje Telo in sveto olje? Zakaj? Treba nam je še vedeti, koliko je svetih zakramentov. O tem beri Stanislav. Koliko je zakramentov in kteri so? Sedem zakramentov je, in so le-ti ? 1. Sveti kerst. 2. Sveta birma. 3. Pre¬ sveto (ne samo sveto) rešnje Telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto olje (beseda „poslednje“) naj se izpušča. 6. Sveto mešnikovo posveče¬ vanje. 7. Sveti zakon. Koliko je svetih zakramentov? Kteri so? Da je sedem svetih zakramentov, nas uči sam Gospod Bog po svetem pismu stare zaveze. Številka „ sedem" je sveta in .se v svetem pismu stare zaveze večkrat nahaja. Med vsem drugim Bog sveti Duh v svetem pismu stare zaveze v knjigi Pregovorov 9, 1. govori: „Modrost si je hišo sezidala, in je sedem stebrov iz¬ sekala." To se veli: Jezus Kristus je na zemlji sveto božjo cerkev s sedmerimi zakramenti vstanovil ali postavil, naj bi se v njej vsi ljudje zbirali in večno zveličali. Sveta rimsko-katoljška cerkev je 462 od svojega početka učila, zdaj uči, in bode učila do konca sveta, da je sedem svetih zakramentov. V svetem Tridentinskem cerkvenem zboru pa je določila: „Ako bi kdo terdil, da zakramenti nove po¬ stave (zaveze) niso vsi po našem Gospodu Jezusu Kristusu vsta- novljeni (postavljeni) ali da jih več ali manj kot sedem: Kerst, birma, zadnja večerja (presveto rešnje Telo), pokora, (poslednje) olje, mešnikovo posvečevanje in zakon, bodi preklet, to je, nič več pravoveren kristjan.*' (Sess. VIL can. 1.) Pravi kristjani so tudi zmirom verovali, zdaj verujejo, in bodejo vedno verovali, da svetih zakramentov ni več ne menj kot sedem. Dobro veste, da krivo¬ verci lutrovci, protestantje, kalvinci učijo zdaj, da sta dva, zdaj da so trije, zdaj da so štirje, ja celo, da je pet zakramentov. Lutrovci na Nemškem imajo dva, protestantovski Sasi na Erdelj- skem tri, protestantje na Angleškem pa štiri zakramenti. Rimsko- katoljški ali pravoverni kristjani pa so imeli zmirom, zdaj imajo, in bodejo na vedno imeli vselej in povsod ne več ne manj kot sedem svetih zakramentov. Leta 1574 so se hotli nemški lutrovci z gerškimi kristjani (razkolniki, staroverci) zoper sveto rimsko- katoljško cerkev združiti. Učena lutrovska profesorja Andrej in Kruzij sta poslala gerškemu patrijarhu ali očaku Jeremiji drugi prepis lutrovskih naukov. Ali lutrovske nauke pregledavši patrijarh krivoverna profesorja resnobno in ostro zaverne in sicer sosebno zato, ker so lutrovci več svetih zakramentov overgli ter jih nimajo sedem, kot jih ima gerška cerkev z latinsko rimsko-katoljško) vred. Sveta rimsko-katoljška cerkev se tudi imenuje „latinska“ cerkev, ker se pri najsvetejši mesni daritvi in pri ostalih svetih cerkvenih opravilih poslužuje ,,latinskega" jezika. Celo razumni in odkritoserčni prote¬ stantje so dobro prepričani, da le sedem svetih zakramentov vsem dušnim potrebam zadostuje. Učeni protestant Goethe je zelo-zelo lutrovcem zameril, da so nektere svete zakramente overgli. Sestavil je prelepo pesem, vkteri jasno razkazuje, da je res sedem svetih za¬ kramentov treba k dušnemu življenju. (Aus meinem Leben II. Theil 6. Band.) Ničvredni lutrovci ali protestantje pa nam rimsko-katoljškim ali pravovernim kristjanom očitajo: „Nikjer v svetem pismu ni iz¬ rečeno, da je sedem zakramentov." Moramo jih zaverniti tako-le: Mi rimsko-katoljški ali pravoverni kristjani do dobra vemo, da je sedem svetih zakramentov, ker nas nezmotljiva Kristusova namestnica na zemlji, sveta rimsko-katoljška cerkev, tako uči; odkod pa vi veste, da sta v tem kraji dva, v unem trije, in v kterem drugem štirje zakramenti, ker to v svetem pismu nikjer zapisano ni. Magdalena, koliko je svetih zakramentov? Od kod vemo, da je sedem svetih zakramentov? Kaj se veli: „Modrost si je hišo sezidala, in je sedem stebrov izsekala?" Kdo nas še uči, da je sedem svetih zakramentov? Kaj je v svetem Tridentinskem cerkvenem zboru določila? Izidor, imajo li lutrovci, protestantje, kalvinci tudi sedem svetih zakramentov? Čemu je gerška cerkev lutrovce za- 463 vernila, ko sta se kotla lutrovska profesorja Andrej in Kruzij ž njo zoper sveto rimsko-katoljško cerkev 1 . 1574 združiti? Morebiti vendar le kteri razumen in odkritoserčen protestant spozna, da le sedem svetih zakramentov vsem dušnim potrebam zadostuje? Kaj nam pa ničvredni lutrovci očitajo? Kako jih moramo zaverniti? Prav lepo in jasno nas sveti Tomaž Akvinski podučuje, da kakor telesno življenje tudi dušno sedem reči potrebuje. Kavno zato je neskončno modri Jezus sedem svetih zakramentov vstanovil ali po¬ stavil, niti več niti manj ; ker je ravno sedem svetih zakramentov treba, da zadostujejo vsem (dušnim) potrebam, ki zadevajo vso cerkev in nje posamezne ude. Sedem svetih zakramentov je v obče treba cerkvi, da nje otroci duhovno življenje in njene popolnosti dobivajo, kakor je tudi sedem reči treba, da se telesno življenje dobiva in ohranuje. 1. Se mord človek po natorno vroditi. 2. Mora rasti. 3. Mora že nekoliko odrasel vživljati jedi, ktere ga krepčajo. 4. Mora imeti zdravitelja, ako oboli. 5. Mora že ozdravel se po¬ služevati mnogoverstnih pomočkov, da spet postane do dobra krepek in čverst. 6. Mora imeti predstojnike in učitelje, ki ga po svoji veljavi in po svojih naukih prav vodijo. 7. Mora človeška družba nove ude dobivati, da ne preneha biti. Glede dušnega ali duhov¬ nega življenja je tudi treba sedem reči. 1. Mora se človek po duši ali po duhovno vroditi, ter v sveto rimsko-katoljško cerkev po¬ svečen novo življenje pričeti: prične se novo duhovno življenje v svetem kerstu. 2. Mora v duhovnem življenju v enomer rasti in se krepčati: v to mu daje sveta birma moči in serčnosti. 3. Je člo¬ veku treba hrane iz nebes, da si ohranja dušno ali duhovno živ¬ ljenje: dobiva se nebeška hrana v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. 4. Če človek dušno življenje ali posvetivno božjo milost po velikem, ter smertnem grehu zapravi, treba mu je pomočka, po kterem jo spet zadobi, in si dušne rane zaceli: zakrament svete pokore ozdravi ranjeno dušo, ter jo spet oživi. 5. Duša že ozdrav¬ ljena je zelo slabotna in na greh obernjena; podpira jo zakrament svetega olja, ki jo okrepča in grehov ostanke uniči. 6. Kristjanski čredi je treba postavnih voditeljev, ki jo vodijo po poti zveličanja: zakrament svetega mešnikovega posvečenja jej daje duhovnih vo¬ diteljev ali mešnikov, ki opravljajo vse k zveličanju potrebne svete opravila. 7. Sveta cerkev mora biti do konca sveta, mora po tem takem dobivati nepretergano novih udov, ktere jej daje zakrament svetega zakona, da se človeška družba na zemlji ohranja in svete nebesa polnujejo z izvoljenimi. Angela, kteri svetnik nas zelo jasno podučujejo, da je kakor za telesno tako tudi za dušno življenje ravno sedem reči treba? Kterih reči je treba, da se telesno življenje dobiva in ohranja? Valentek, je li glede dušnega ali duhovnega življenja tudi sedem reči treba? Glej, že po umu tudi spoznavljamo, da je sedem svetih zakramentov. 464 V jeruzalenskem tempeljnu je bil vlit svečnik iz najčistejšega zlata. Imel je med drugim sedem svetilnic tako postavljenih , da si so nasproti svetile. (II. Mojz. 25, 31. 27.) Ta svečnik je videl prerok Caharija v prikazni. Angelj božji namreč ga vpraša: „Kaj vidiš?“ In sem djal: (odgovori Caharija) „Glej , vidim ves zlat svečnik, in verh njega njegovo oljnico, in sedem njegovih svetilnic na njem, in sedem cevk k sretilnicam, ktere so verh njega. (Nad svečnikom je bila oljnica ali posoda za olje, iz ktere je po sedem cevkah olje teklo v sedmere svetilnice na svečniku. V oljnico nad svečnikom pa se je olje nabiralo po dveh cevkah iz dveh oljk, ktere ste stale ob svečniku.) In sem odgovoril, rekoč: „Kaj je to, gospod moj ?“ In odgovoril je angelj, ki je z menoj govoril, in mi je rekel: „Ali ne veš, kaj je to?“ In sem rekel: „Ne, gospod moj!“ In je odgovoril in mi djal, rekoč: „To govori Gospod (Bog) Zoro- babelu, (slavnemu judejskemu možu) ter pravi: „Ne z vojsko, ne s silo, marveč po mojem duhu, govori Gospod vojskinih trum.“ Caharija 4, 2—7. Zorobabel ne bo s človeškim trudom tempeljna sezidal in nove judejske deržave vstanovil, marveč le z božjo po¬ močjo. Sedmere svetilnice na zlatem svečniku so predpodobovale sedem svetih zakramentov, olje ktero je neprenehoma gorelo v sve- tilnicah , je podoba pomoči in milosti božje. Tudi nam rimsko- katoljškim ali pravovernim kristjanom doteka po svetih sedmerih zakramentih kot po sedmerih cevkah pomoč in milost božja, da zamoremo vse hudo nagnjenje in pregrešno poželjenje, ktero se zbuja v našem sercu, vkrotiti in premagati, ter zatreti vse svoje hudobije in pregrehe. Je naše serce grehov čisto, naša duša za vedno lepa ostane, akoravno se lice postara ali po kaki bolezni svojo lepoto zgubi. Lepo lice hitro zgine, Lepa duša pa ne mine. Begina, koliko je svetih zakramentov? Kaj je že v stari za¬ vezi v jeruzalemskem tempeljnu sedem svetih zakramentov pred- podobovalo? Kteri prerok je videl svečnik s sedmerimi svetilnicami v prikazni? Koga podoba pa je bilo oljkino olje, ki je neprene¬ homa gorelo v svetilnicah? Kje ali kako tudi nam pravovernim kristjanom doteka pomoč in milost božja ? Kaka je naša duša, ako je serce grehov prosto? Lepo lice hitro zgine, Lepa duša pa ne mine, V pervem razdelku IV. poglavja je shranjen preimenitni nauk o svetih zakramentih v obče ali sploh. Učili smo se. kaj je zakrament, kaj božja milost, ktera dva zakramenta nam božjo milost znova ali ponavadno podeljujeta in kteri množujejo, kako kaj za¬ kramente imenujemo, kaj daje sedem svetih zakramentov in kteri da 465 so. Ker vse to do dobra veste, vam nauk o slehernem svetem za¬ kramentu posebej nikakor ne bode pretežaven. Nauk o svetih za¬ kramentih posebej pa hranjuje drugi razdelek IV. poglavja. O dru¬ gem razdelku naj prične brati Peterček. II. Razdelek. Od svetih zakramentov posebej. §. I. Od zakramenta sv. kersta. i. Kaj je sveti ker st? Sveti kerst je pervi in najpotreb¬ nejši zakrament, v kterem je človek z vodo in božjo besedo od izvirnega (poerbanega) greha in od vseh drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstom storil, očiščen in v Kristusu kakor nova stvar prerojen in posvečen. Sveti kerst je zakrament. Da je sveti kerst res za¬ krament, bodemo se kmali do jasna prepričali. Regina, še li veš, koliko reči je treba, da bode kako sveto cerkveno opravilo res za¬ krament ali sveta skrivnost? Zdaj pa natenko poslušajte! Perva k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč je vidno in delavno znamenje. Ali se nahaja vidno znamenje v svetem kerstu? Res, da se nahaja. Vidno in delavno znamenje (poglavitno) je natorna (navadna) voda in besede: „(Jožef, Marija ...) Kerstim te v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ V trenutljeju, ko oni, ki kerščuje, človeka verh glave v podobi svetega križa trikrat z vodo oblije in ob enem izrekuje besede: „(Ana, Jakob ...) Kerstim te v imeni f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen,“ Bog sveti Duh v duši nevidno iz¬ briše podedovani greh in vse ostale pred svetim kerstom storjene grehe. Ko oni, ki kerščuje, kerščenca z vodo obliva in ob enem izreka besede: „(Janez, Marjetka . . .) kerstim te v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen,“ vidimo in slišimo vse: se nahaja vidno — in ker Bog sveti Duh v istem trenutljeju nevidno izbriše v duši podedovani greh in vse ostale pred svetim kerstom storjene grehe — in delavno znamenje. Perva k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč se res nahaja v svetem kerstu , namreč vidno in de¬ lavno znamenje. Da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali sveta skrivnost, je druga potrebna reč nevidna božja milost. Se li na¬ haja tudi druga k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč v svetem kerstu? Tudi druga reč se nahaja. Ravno ste slišali, da v trenutljeju, ko se človek kerščuje, Bog sveti Duh dušo podedovanega greha in vseh ostalih pred svetim kerstom storjenih grehov osnaži, očisti in posveti ali mu podeli posvetivno božjo milost. lega pa 466 nikakor ne vidimo , ker je naga duša duh in tudi sveti Duh kot Bog čist ali zgolj duh; od tod se imenuje nevidna božja milost. Druga k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč, namreč nevidna božja milost, se tudi nahaja v svetem kerstu. Tretja potrebna reč, da bode kako sveto cerkveno opravilo zakrament ali sveta skrivnost, je: vidno in delavno znamenje mora postavljeno biti po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju. Se li poslednjič tudi še tretja k vsakemu svetemu zakramentu potrebna reč, namreč vstanovitev ali postavitev po Kristusu Gospodu k na¬ šemu posvečenju, v svetem kerstu nahaja, je li res sveti kerst Kristus Gospod k našemu posvečenju vstanovil? Ja! Kdaj je Kristus Gospod sveti kerst vstanovil ali postavil? Prav za prav je Kristus Gospod sveti kerst vstanovil, ko ga je sv. Janez kerstitelj v jor¬ danski reki kerstil. S svojo grozepolno smertjo na križu je Kristus svetemu kerstu pridobil moč, da se v njem (v kerstu) podedovani greh in vsi ostali pred svetim kerstom storjeni grehi zbrišejo. Po svojem veličastnem odsmertivstajenjem štirideset dni, ravno na dan, ko je v prelepe nebesa šel, je pa aposteljnom in učencem ter njih nastopnikom: škofom in mešnikom, vse ljudi kerščevati zapovedal, rekoč: „Toraj pojdite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha." Matevž 28, 19. Kristus Gospod je sveti kerst vstanovil k našemu posvečenju ali zveličanju; ker namreč duša v svetem kerstu vseh grehov očiščena postane, ne¬ skončno svetemu Gospod Bogu dopadljiva in zadobi pravico na svete nebesa. Ko bi se duša koj po svetem kerstu telesa ločila, bi precej dosegla večno zveličanje. Glejte, poslednjič se še tudi tretja k sle¬ hernemu svetemu zakramentu potrebna reč v svetem kerstu nahaja, namreč vstanovitev ali postavitev po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju, s kratka: sveti kerst je res zakrament; ker se v njem. nahajajo vse tri k slehernemu zakramentu potrebne reči, namreč 1. vidno in delavno znamenje, 2. nevidna božja milost, in 3. po¬ stavitev ali vstanovitev po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju. Dominik, je li res sveti kerst zakrament ali sveta skrivnost? Zakaj ? Se li nahaja v svetem kerstu perva k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč, namreč vidno in delavno znamenje? Kaj je v svetem kerstu vidno znamenje? In kaj delavno znamenje? Johana, ktera, je druga k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč? Ali se tudi nevidna božja milost v svetem kerstu nahaja? Zakaj imenujemo božjo milost „nevidno‘‘? Viljem, ktera je tretja k slehernemu svetemu zakramentu potrebna reč? Ali se poslednjič še tudi vstanovitev ali postavitev po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju v svetem kerstu nahaja? Kdaj je prav za prav Kristus Gospod sveti kerst že vstanovil ? Kdaj je pa aposteljnom in učencem in njih naslednikom, ter škofom in mešnikom, kerščevati zapovedal? Kako je sveti kerst po Kristusu Gospodu k našemu posvečenju ali 467 zveličanju vstanovljen? Zakaj je toraj sveti kerst res zakrament ali sveta skrivnost? Kakor smo se ravno prepričali, je sveti kerst res zakrament ali sveta skrivnost. Pa kak zakrament je sveti kerst? Katekizem pravi: Sveti kerst je pervi in najpotrebnejši zakra- m e n t. Besedi „pervi“ in „najpotrebnejši“ imate sleherna svoj velik pomen. Cernu je sveti kerst „ pervi 44 zakrament? Zato, ker nekerščeni človek ne more nobenega drugega sv. zakramenta prejeti. Nekerščeni človek ne more prejeti zakramenta svete birme, ne za¬ kramenta svete pokore in presvetega rešnjega Telesa, niti svetega olja, dasitudi bi bil smertno bolen. Sveti kerst so vrata k vsem ostalim svetim zakramentom. Nekerščeni človek ne more biti ud svete rimsko-katoljške ali pravoverne cerkve. Sveta rimsko-katoljška cerkev je sila številna družba, ker ima svoje družbenike po vsem svetu. Kdor hoče ud kake družbe biti, mora se va-njo dati vpisati. Kdor hoče na primer v šolo hoditi, mora se dati prej vpisati v število učencev. Enako se mora dati vpisati v cerkveno družbo, kteri hoče biti njen ud. Vpisanje v sveto cerkveno družbo pa se godi po zakramentu svetega kersta. Kerščeni človek zadobi pravico na vse svete zakramente, ktere namreč more prejeti, se udeležuje vseh duhovnih dobrot, ter presvete mesne daritve, dobrih del itd. Glejte, zato je sveti kerst „pervi“ zakrament. Sveti zakrament je pa tudi ,,najpotrebnejši“ zakrament. Zakaj ? Ker nekerščen človek, bodi si še le rojen otrok, ali že odrasel, nikakor ne more večnega zveličanja doseči. To spriča ljubi Kristus Jezus sam. Ko je kot očiten učenik pervikrat v Jeruzalemu svete velikonočne praznike obhajal, prišel je po noči k njemu Nikodem, ki je bil pošten farizej in ud velikega zbora. Nikodem je hotel biti ud novega kraljestva božjega, kterega vstanovit je prišel Kri¬ stus na svet ali ud sv. cerkve. Sveta cerkev pa je podoba nebe¬ škega kraljestva. Jezus pa mu je rekel: „Resnično, resnično, ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in svetega Duha, (ni kerščen), ne more iti v božje kraljestvo. 41 Janez 3, 5. Te Jezusove besede zelo jasno povejo, da sveti kerst je „pervi“ in „najpotrebnejši“ zakrament; ker vsak človek — bodisi otrok ali odrasel, kteri hoče v kraljestvo božje tukaj, to je, v sveto rimsko-katoljško cerkev, in tam (v svete nebesa) priti, mora biti prerojen v svetem kerstu. Ignacija, kak zakrament je sveti kerst? Imate li besedi „pervi“ in najpotrebnejši 44 zakrament en in isti pomen? Zakaj se imenuje sveti kerst ,,pervi 44 zakrament? Judje, Turki, nezna- bogi ali ajdi niso kerščeni, bi le smel Jud, Turk, neznabog precej postali ud svete rimsko katoljške cerkve, ter prejeti zakrament svete birme, ali svete pokore, ali presvetega rešnjega Telesa? Čemu ne? Sme li vsakteri v šolo hoditi? Kako se pa vpisanje v sveto rimsko-katoljško cerkev godi? Zakaj je toraj sveti kerst „pervi 41 zakrament? Simon, zakaj je pa sveti kerst najpotrebnejši 44 za- 468 krament? Kdo pravi, da noben nekerščen človek ne more večnega zveličanja doseči ? Kaj toraj Jezusove besede; „Kesnično, resnično, ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo^ jasno pričajo? Zakaj je sveti kerst „pervi“ in »najpotrebnejši" zakrament? V zakramentu svetega kersta je človek z vodo in božjo be¬ sedo od izvirnega greha in od vseh drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstom, očiščen in v Kristusu kakor nova stvar prerojen in posvečen. Človek pred svetim kerstom je na duši neizrečeno umazan, ostuden, ter čern, kot zelo umazana obleka. Ali kakor je umazana obleka po vodi oprana vse nesnage očiščena in vsa drugačna, enako je človeška duša v svetem kerstu s po¬ svečeno vodo in z božjo besedo (Mihael, Barbara . . . kerstim te v imeni Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.) podedovanega greha in vseh pred svetim kerstom storjenih grehov očiščena, brez slehernega madeža. Umazana obleka dobro oprana dobi celo drugo ter novo podobo, da prejni nikakor ni enaka. Enako je človek v svetem kerstu po duši prerojen, prej je bil otrok božje jeze, ter ga neskončno sveti troedini Gospod Bog ni mogel videti; zdaj po kerstu je pa otrok božji, ker preljubi Gospod Bog dopadenje in veselje nad njim ima. Prerojen je pa v Kristusu, to je, po moči, ktero je Kristus s svojo smertjo na križu sv. kerstu pridobil, — in posvečen, namreč po svetem kerstu postane človek last pre¬ svetega troedinega Gospod Boga, ter se mu v stanovitno službo vpiše. Človek je v svetem kerstu s posvečeno vodo in z božjo be¬ sedo očiščen. Kerstna voda je sicer natorna voda, ali veliko soboto (kerstnico) jo č. g. župnik nalašč v kerščevanje odločijo, ker raznoverstne molitve nad njo molijo in jej nekoliko pridenejo svetega olja in svete križme, ktero blagoslovijo na veliki četertek svitli (knezo-) škof sami; zato se kerstna voda imenuje »posve¬ čena" voda. Besede: „(Andrej , Lucija . . .) Kerstim te v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen , ktere oni, ki kerščuje, med oblivanjem s posvečeno vodo izreka, so božje besede, ker jih je Jezus Kristus, ki je pravi Bog, aposteljnom naznanil, rekoč: »Toraj pojdite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duhu. Amen", Matevž 28, 19., in ker o treh božjih osobah govorijo. Kterih grehov je človek s posvečeno vodo in z božjo besedo očiščen? Katekizem pravi: Podedovanega greha in vseh drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstom storil. More li še le rojen otrok grešiti? Nikakor ne. Še je mi¬ lijonov in milijonov ljudi sosebno v Aziji, Afriki, Ameriki in Av¬ straliji , ki še ne poznajo edino pravega, presvetega troedinega Gospod Boga, ki tedaj še kerščeni niso. Še Judov je sedem mili¬ jonov. Judje sicer verujejo v pervo in tretjo božjo osobo, ter v Očeta in svetega Duha, nikakor pa v drugo božjo osobo, ter v 469 preljubega Jezusa Kristusa. Ako tedaj Jud, Turek, neznabog ali ajd hoče postati ud svete rimsko-katoljške cerkve, mora, kakor ste ravno slišali, prej kerščen biti. Odrasli Judje, Turki, neznabogi pa so že veliko grešili in jim so v svetem kerstu odpuščeni vsi grehi, namreč podedovani greh in vsi ostali grehi, ktere so storili do dobe, ko so kerščeni. Mieika, s čem ali kako je človek v svetem kerstu podedo¬ vanega greha in vseh pred svetim kerstom storjenih grehov očiščen? Kaka je umazana obleka dobro oprana? Kaj se veli, človek je pre¬ rojen? Zakaj je v Kristusu prerojen? Kaj se pravi, človek je po¬ svečen? Gregorij, s kako vodo in besedo je človek v svetem kerstu očiščen? Zakaj imenujemo kerstno vodo „posvečeno“ vodo? Ktere besede se izrekajo med oblivanjem s posvečeno vodo? Zakaj se besede: „(Tomaž, Cecilija . . .) Kerstim te v imeni Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen", imenujejo božje besede? Kristina, kterih grehov je človek s posvečeno vodo in z božjo besedo očiščen? Saj še le rojen otrok nobenega greha ni storil, in ima tedaj le po¬ dedovani greh? Vincencij, gotovo bi rad dalje bral, no pa beri. Zakaj se veli svetemu kerstu pervi zakrament? Svetemu kerstu se veli pervi zakrament, ker mora človek popred kerščen biti, preden more kak drug zakrament prejeti. To sem vam ravno razjasnil. Lizika, kteri ljudje še niso kerščeni? Ako bi Jud, Turek, neznabog hotel postati ud naše svete ter rimsko-katoljške cerkve, bi li smel precej prejeti zakrament svete birme ali kak drug svet zakrament? Čemu ne? Zakaj je toraj sveti kerst pervi sveti za¬ krament? Pavlek v me gleda, zdeva se mi, da želi dalje brati, beri. Zakaj se sveti kerst imenuje najpotrebnejši zakra¬ ment? Sveti kerst se imenuje najpotrebnejši zakrament, ker ne more nihče tudi noben otrok ne brez kersta zveličan biti. Tudi to sem vam že razložil. Katika, v vaši vesi se je otrok vrodil pa tolikanj slaboten, da je koj po rojstvu brez svetega kersta umeri, more li iti v ne¬ beško kraljestvo? Čemu ne more? Kdo nas uči, da brez svetega kersta nobeden človek niti še le rojen otrok ne more iti v božje kraljestvo? Zakaj se tedaj sveti kerst imenuje najpotrebnejši za¬ krament? In čemu pervi zakrament? Povedati vam moram, kaj je z otroci, ki brez svetega kersta umerjejo. Jezus Kristus sicer pravi: „Resnično, resnično, ti (Ni- kodemu) povem, ako kdo ni prerojen iz vode in svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo" Janez 3, 5., ali v pekel nekerščeni otroci vendar le niso pahnjeni, ker sami še nobenega greha niso storili, v svete nebesa pa tudi ne morejo, Bog sveti Duh namreč govori: „Nič nečistega v nebesa ne more." Skrivno raz. 21, 2rf. 470 Nekerščeni otroci tedaj božjega obličja ne morejo gledati, ker imajo v sebi podedovani greh in so po tem takem nečisti, v pekel pa tudi ne morejo pahnjeni biti, ker še niso nobenega greha storili. Neskončno usmiljeni Gospod Bog jim je toraj soseben kraj odločil, kjer sicer ne gledajo njegovega preljubeznjivega obličja, pa vendar le nekako veselje vživljajo, kakor uči sveti Tomaž Akvinčan. Eva, zakaj ne morejo nekerščeni otroci obličja božjega gledati? So li v večno terpljenje ali v pekel obsojeni? Čemu ne? Kak kraj jim je^ neskončno usmiljeni Gospod Bog odločil? Še Pavlek mora nekoliko brati. Kaj deli zakrament svetega kersta? Zakrament svetega kersta deli: 1. Odpuščenje izvirnega greha in drugih pred kerstom storjenih grehov, tudi vseh večnih in časnih kazni. 2. Pri njem (bolje v njem) zadobi naša duša milost božjo, po kterej smo opravičeni, otroci božji in dediči (erbi) večnega zveličanja. 3. Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, gredo v cerkev božjo in postanejo njeni udi. 4. Duši se vtisne neizbris¬ ljivo znamenje, toraj se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat veljavno in brez smertnega greha prejeti. Ti ubogi Pavlek, moral si ne le nekoliko , marveč veliko brati, le odehni se zdaj. Kar je Pavlek bral, sem vam večidel že razlagal, ko sem govoril o svetih zakramentih sploh. Da bodete pa še bolj razumeli dobrote in milosti, ktere nam zakrament sv. kersta podeljuje, bodem vam sleherno ravno branih štirih toček na drobno razkladal. Perva in največa dobrota in milost, ki jo nam zakrament svetega kersta podeljuje, je odpuščenje izvirnega greha in drugih pred kerstom storjenih grehov, tudi vseh večnih in časnih kazni. Ko sta Adam in Eva v raju prepo¬ vedani sad jedla, sta sebi in vsem svojim naslednikom ter vsem ljudem (le preblažena Marija devica je bila po sosebni milosti božji že v telesu svoje matere Ane brez vsega madeža podedo¬ vanega greha spočeta in rojena, ker je imela po božji volji poroditi Najsvetejšega, namreč božjega Sina Jezusa Kristusa) nakopala večne kazen ali pekel in časno (kazen). Po svoji neskončni usmiljenosti jima je Gospod Bog glede na grozovito smert obljubljenega Be- šenika greh in z grehom zasluženo večno kazen odpustil; časne kazni, ter težavnega dela, bolezni, terpljenja in ostalih rev jima pa ni prizanesel, da bi se pokorila za storjeni greh. Vsa vdana v presveto božjo voljo sta Adam in Eva prenašala vse težave inbrit- kosti, zato sta tudi po smerti v svete nebesa prišla. Otroku pa so v svetem kerstu odpuščeni podedovani greh in večna kakor tudi časna kazen. Ako bi kerščeni otrok koj umeri, bi mu ne bilo treba časnih kazni v vicah prestajati, marveč bi naravnost šel v presrečne nebesa. Ako je kerščeni odrasel Jud, Turek, neznabog, so mu od¬ puščeni ne le samo podedovani greh in njegova večna in časna kazen, ampak tudi vsi grehi, ktere je storil pred svetim kerstom 471 (toraj vsi njegovi dejanski ali osebni grehi) kakor tudi večna kazen in vse časne kazni, ktere si je zaslužil s svojimi storjenimi grehi. Ko bi kerščen koj umeri, nikakor bi mu ne bilo kaj v vicah ter- peti, marveč bi tudi precej prišel v božje kraljestvo. To uči sveto pismo. Na binkoštno nedeljo je sveti apostelj Peter Judom očital, da so premilega Jezusa Kristusa po nedolžnem križali. Ko so pa to slišali, jih je v serce zbodlo, in so rekli Petru in unim apo- steljnom: Kaj nam je storiti, možje, bratje? Peter pa jim je rekel: Spokorite se, in daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Jezusa v odpuščenje svojih grehov. Djanje apost. 2, 37—38. Besede: „Daj se kerstiti slehern zmed vas v odpuščenje svojih grehov" jasno in do dobra kažejo, da so v svetem kerstu odpuščeni podedovani greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi. In da so v svetem kerstu odpuščene tudi večna kazen in vse časne kazni, spriča sveti apo¬ stelj Pavelj. V svojem pervem listu do Korinčanov v 6. poglavju od 1. do 11. verste imenuje raznoverstne hudobije, v 11. pa pravi: „In taki ste sicer nekteri bili; ali oprani ste, ali posvečeni ste, ali opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga.“ Kteri so oprani, posvečeni, opravičeni v kerstu Jezusa Kristusa, nimajo toraj nič kazni vrednega v sebi. V zakra¬ mentu svetega kersta so tedaj odpuščeni podedovani grehi in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi, kakor tudi večna kazen in vse časne kazni. V zakramentu svete pokore pa so odpuščeni po svetem kerstu storjeni grehi in samo večna kazen; časne kazni pa nikakor niso odpuščene, marveč človek jih mora sam prestajati ali v se¬ danjem ali v prihodnjem življenju v vicah. Odpuščenje časnih kazni za po svetem kerstu storjene grehe zamore človek tukaj zadobiti po odpustkih, kakor bodete pozneje čuli, ko vam bodem o zakra¬ mentu svete pokore razlagal. Opomniti je še treba, da, ako se odrasel Jud, Turek, neznabog kerščuje, mora biti v poglavitnih resnicah svete katoljške vere dobro podučen, sosebno v tem , kar se tiče zakrament svetega kersta, svete birme in presvetega reš- njega Telesa, ker hitro ko je kerščen prejme sveto birmo in pre¬ sveto rešnje Telo. Tudi mora odrasel Jud, Turek, neznabog pred svetim kerstom vse svoje grehe prav iz serca sovražiti in zgrevati. Ljubi Jezus je zapovedal aposteljnom , ko je v svete nebesa šel: „Toraj pojdite, in učite vse narode in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha." Matevž 28, 19. Odrasli so morali toraj podučeni biti v svetih verskih resnicah, preden so kerščeni bili. Sveti apostelj Peter pa je rekel binkoštno nedeljo; kakor ste ravno prej slišali, judejski množici: „Spokorite se, in daj se kersliti slehern zmed vas v imenu Jezusa v odpuščenje grehov. 1 Djanje apost. 2, 38., odrasli Judje so morali po tem takem vse svoje hu¬ dobije prav od serca čertiti in skesati in resnobno voljo imeti, po svetih Kristusovih naukih živeti, ako so hotli kerščeni bili. 472 Francka, ktero milost nam deljnje zakrament svetega kersta pervič? Kaj je novorojenemu otroku v svetem kerstu odpuščeno? Kaj je podedovani greh? Kaj sta Adam in Eva v sebi in vsem ljudem nakopala, ker sta prepovedani sad jedla? Kaj jima je ne¬ skončno usmiljeni Gospod Bog glede na grozovito smert na križu obljubljenega Bešenika odpustil? Kako ali s čem sta časno kazen prestala? Kaj pa je odraslemu Judu, Turku, neznabogu v svetem kerstu odpuščeno? Kajmund, kdo nas uči, da sočloveku podedovani greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi, kakor tudi večna kazen in vse časne kazni v svetem kerstu odpuščeni? In kaj še pravi sveti apostelj Pavelj v svojem listu do Korinčanov ? Johana, kako se mora odrasel Jud, Turek, neznabog pripravljati, ako hoče kerščen biti? Kdo uči tako? Kaj pa se v zakramentu svete po¬ kore odpušča? Kak razloček je tedaj med zakramentom svetega kersta in svete pokore ? Kdo more povedati, ali je preblažena Marija devica tudi morala kerščena biti? Adam ve? Povej ! Čemu pa ni bilo treba, preblaženi Mariji devici kerščeni biti? Veš li, kedaj obhajamo veseli praznik, ki nas spominja, da je bila pre¬ blažena Marija devica že v telesu svoje matere Ane po sosebni milosti božji brez vsega madeža podedovanega greha spočeta? Bes, v svetem adventnem času in sicer sleherno leto dne 8. grudna ali decembra. Zakaj pa je bila preblažena Marija devica in sicer do zdaj edina brez vsega madeža podedovanega greha spočeta? Ko bi preblažena Marija devica tudi kerščena bila, pustila se je kerstiti iz ponižnosti kot nje božji Sin Jezus Kristus. Druga dobrota, ki jo sveti kerst deljuje, je: Pri njem (bolje: v njem) zadobi naša duša milost božjo, po kterej smo opravičeni, otroci božji in dediči (erbi) večnega zveličanja. — V svetem kerstu niso le odpuščeni podedovani greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi, kakor tudi vse večne kazni, ampak v njem je duša napolnjena s svetimi mislimi in čutljeji, z nebeškimi čednostmi, tako da je vsa drugačna, tako reči prerojena, ter neizmerno dopada neskončno svetemu Go¬ spod Bogu, s kratka: v svetem kerstu zadobi duša milost ali do¬ padljivost božjo. Ker je človek v svetem kerstu po duši prerojen in opravičen, ter zadobi pravico na nebeško kraljestvo, ter podoben premilemu Očetu nebeškemu, postane tedaj otrok božji, kakor sveti apostelj Pavelj pravi: „Prejeli ste (v kerstu) duha posinovljenih otrok, v kterem kličemo: „Aba, (Oče)!“ Bimlj. 8, 16. Ker oče vse, kar ima, svojim otokom za dedščino da, je človek po svetem kerstu božji dedič, ako marljivo dela s kerstno božjo milostjo. Dedščina pa, ktero bomo po smerti v prihodnjem življenju od pre- dohrotljivega Gospod Boga prejeli, je večno življenje, ter večno zveličanje. Glejte, tako postanemo v svetem kerstu dediči večnega zveličanja. Zato pravi sveti apostelj Pavelj: „Po svojem usmiljenju nas je (Bog) zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega 473 Duha (v svetem kerstu), kterega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu, Zveličarju našem, da smo ž njegovo milostjo opravičeni deležniki po upanji večnega življenja." Tit. 3, 5—8. Vddek, ktero dobroto nam podeljuje zakrament svetega kersta drugič ? Ali so nam v svetem kerstu samo odpuščeni podedovani greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi, kakor tudi večna kazen in vse časne kazni? Kako postanemo v svetem kerstu otroci božji? Ker smo otroci božji, kdo smo tudi ob enem? Zakaj ali kako de¬ diči večnega zveličanja? Kako uči sveti apostelj Pavelj ? Tretja milost, ktero nam podeljuje zakrament svetega kersta, je: Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, gredd v cerkev božjo in postanejo njeni udi. — Rekel sem prej, da, kdor hoče biti ud kake družbe, mora se va-njo dati vpisati. Kdor hoče na, primer v šolo hoditi, mora se dati vpisati v število učencev ali šolarjev. Enako se mora dati vpisati v cerkveno družbo, ki hoče biti ud svete rimsko-katoljške cerkve. Vpisanje v družbo svete rimsko-katoljške cerkve, ktera je po vseh delih vesoljnega sveta razširjena, pa se godi v svetem kerstu Kerščeni človek postane ud svete rimsko-katoljške cerkve, ter zadobi pravico na vse cerkvene dobrote in milosti, njemu so v telesni in dušni basen presveta mešna daritev, molitve in vse, karkoli udje svete rimsko-katoljške cerkve, ter pravoverni kristjani, Gospod Bogu dopadljivega storijo. Sveti apostelj Pavelj uči: „V enem Duhu namreč smo mi vsi v eno telo kerščeni, ali Judje, ali neverniki, ali sužnji ali prosti." I. Kor. 12, 13. Eno telo je sveta rimsko-katoljška cerkev. Vsi pravoverni kristjani smo ena celota; ker smo vsi v svetem kerstu v enem in istem Duhu prerojeni, kterega stanu koli smo bili. Vsled perve pridige sv. aposteljna Petra na binkoštno nedeljo so bili, ki so njegov nauk sprejeli, kerščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš (v kristjansko cerkev)," pripoveduje sveto pismo nove zaveze v Dejanju aposteljnov v 2, 41. Ludovika, ktero milost nam zakrament svetega kersta po¬ deljuje tretjič? Kaj je storiti njemu, ki hoče vstopiti v kako družbo? Kteri otroci imajo pravico v šolo hoditi? Kaj morajo storiti, ki hočejo biti udje svete rimsko-katoljške cerkve? S čem ali kako se morajo dati vpisati v cerkveno družbo? Kako pravico zadobijo kerščeni? Kako uči sveti apostelj Pavelj ? Kaj je eno telo? Koliko jih je bilo vsled perve pridige sv. aposteljna Petra na bin¬ koštno nedeljo kerščenih? In v ktero družbo so se kerščeni spre¬ jeli ? Glej, kerščeni stopijo v cerkev božjo in postanejo njeni udje. Ceterta in poslednja milost, bi nam jo podeljuje zakrament svetega kersta, je: Duši se vtisne neizbrisljivo zna¬ menje, to raj se tudi sveti kerst ne more več ko en¬ krat (enpot) veljavno in brez smertnega greha pre¬ jeti. — V svetem kerstu je duša očiščena podedovanega greha, in ravno vtem se duša kerščenega razločuje od duše nekeisčenega. Šolske katekeze. II. 474 Ker je pa duša v svetem zakramentu podedovanega greha za vedno očiščena, jej znamenje očiščenja podedovanega greha tudi na veke ostane, s tem znamenjem pojde tudi v brezkončno večnost. Zna¬ menje se toraj ne da izbrisati iz kerščene duše (je neizbrisljivo), in zategadelj se sme sveti kerst veljavno in brez smertnega greha samo enkrat prejeti. Kdor bi za gotovo vedel, da je kerščen, pa bi se dal v tujem kraju spet kerstiti, bi se hudo-hudo pregrešil in sveti kerst bi bil celo neveljaven. Svet apostelj Pavelj uči: „En Gospod, ena vera, en kerst. 11 Efez. 4, 5. Sveti Pavelj razločno pravi, da je en kerst, to je, da more človek le enkrat veljavno in brez smertnega greha kerščen biti. Celo ko bi pravoveren kristjan ju¬ dejsko ali ktero vero koli sprejel, pa se potem vernil sveto rimsko- katoljško cerkev, bi ne smel spet kerščen biti. Kakor se človek po telesu le enkrat porodi, tako tudi po duši v svetem kerstu le enkrat. Gabrijelj, ktero milost nam podeljuje sveti kerst četertič? Kako se vtisne duši neizbrisljivo znamenje? Zakaj se tedaj zna¬ menje ne da izbrisati? Kaj uči sveti apostelj Pavelj? Bi li smel spet kerščen biti, ki je judejsko ali ktero vero koli sprejel, pa se vernil v sveto rimsko-katoljško cerkev? Zakaj ne? Dobro si od¬ govoril, namreč zato ne, ker mu je že davno podedovani greh odpuščen. Leta 1296 je privihral tatarski kralj Kasan s silno vojsko v Armenijo, neko deželo v Aziji. Bil je volje, vso deželo požgati in pokončati. Pa armenski kralj mu obljubi svojo edino hčer za ženo dati in s tem ga pomiri. Mlada hči, ko sliši, da mora neznabožnega ali ajdovskega kralja za moža vzeti, se sila prestraši; pa vendar privoli, in le samo serčno prosi, da bi jej kralj Kasan pripustil, tudi vprihodnje po sveti kristjanski veri živeti. Neznabožni kralj Kasan jej dovoli. Leto je minulo in je porodila, pa oj groza! mlado dete je bilo gerdo, ostudno in černo. Neznabožni kralj ves prazno¬ veren , misli, da mora njegova žena biti velika grešnica, in , oj strah! obsodi, da morata oba: dete in mati, v ognju sežgena biti. Nesrečna mati se voljno in tiho poda, le te milosti še prosi, da bi smela svoje dete kristjanski kerstiti. Tudi to jej neznabožni kralj privoli. In glejte! berž ko je bilo dete kerščeno, spremeni se tudi njegova podoba, in dete je bilo prelepo in preljubo. Viditi preljubeznjivo spremenjeno dete neznabožni kralj Kasan zanese materi in detetu, in sprejme sveto kristjansko vero, ter se da ker¬ stiti. Tudi naša duša se je rodila černa in gerda, ter ognjušena s podedovanim grehom, nismo dopadli neskončno svetemu Očetu nebeškemu, ker smo bili otroci jeze in sužnji peklenskega sovraž¬ nika. Pa oh sreča in veselje! v svetem kerstu smo bili oprani in posvečeni v presveti rešnji kervi nebeškega Jagnjeta Jezusa Kri¬ stusa, ter postali čisti otroci Boga Očeta, sobratje Sina božjega in dediči nebeškega kraljestva. Preljubi otroci, nadejam se, da nihče 475 med vami svete kerstne nedolžnosti še zapravil ni po velikem, ter smertnem grehu; oj varujte, varujte se skerbno, žaliti preljubega Gospod Boga. Nič ni lepšega in drajšega pred premilim Gospod Bogom memo nedolžnega in čistega otročjega serca; oj vstisnite v svoje nedolžno serčice te le res zlate besede: Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost, dobrotnost serca. Zdaj pa vsi povejte, kaj je mladine najlepša lepota? Micika, kaka je duša slehernega novorojenega deteta? Zakaj ostudna, gerda in černa? Kje pa postane čista, nedolžna in prelepa? Ktere do¬ brote in milosti nam podeljuje zakrament svetega kersta? Vin¬ cencij, si li si zapomnil ganljivo dogodbo o neznabožnem tatarskem kr alju Kasanu, njegovi ženi in njegovem detetu ? Povej. Kako dolgo imamo sveto kerstno nedolžnost? Česa se morate vi otroci toraj sosebno skerbno varovati? Kaj je mladine najlepša lepota? Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost, dobrotnost sere. II. Olga, poskusi dalje brati. Kdo sme kerstiti? V sili sme vsak kerstiti, zunaj sile pa imajo le škofi in fajmoštri pravico ker¬ stiti ; ž njih pripuščenjem pa smejo tudi drugi mešniki in dijakoni kerstiti. — Ako je novorojeno dete tolikanj slabotno, da se je bati, da bi umerlo, preden ga v cerkev zanesejo, da bi kerščeno bilo, je sila. V sili sme vsak človek kerščevati, toraj tudi nedu- hoven, ja celo krivoverec in nevernik: Jud, Turek, neznabog. Ako bi na primer med Judi, Turki neznabogi, krivoverci mati svete rimsko-katoljške vere dete porodila, pa bi ne bilo ondi nebenega rimsko-katoljškega kristjana ali ko bi tudi bil, ali ne znal bi prav kerščevati, smel bi dete kerstiti Jud, Turek, neznabog, krivoverec, ako bi znal namreč prav kerščevati. Kedar se v sili kerščuje, treba si je zapomniti, da, ako sta možki ali ženska pričujoča, mora moški kerstiti; le če bi moški ne znal prav kerščevati, smela bi ženska kerstiti. Le med Judi, Turki, neznabogi in neverniki bi morala (pravoverna) ženska kerstiti dete (pravoverne) matere, naj bi si tudi Jud, Turek, neznabog, krivoverec prav kerščevati znal. Po čemu pa sme v sili vsak človek, celo Turek, Jud, neznabog, krivoverec kerščevati ? Zato, ker po Kristusovih besedah (Jan. 3, 5.) nihče niti otrok brez zakramenta svetega kersta zveličan ne more biti. Ponavadno ali razun sile pa imajo pravico kerščevati le prečastiti (knezo-) škofi in župniki ali fajmoštri. Sperva so le prečastiti (knezo-) škofi kerščevali in sicer soboto pred sveto Veliko nočjo in pred sveto binkoštno nedeljo. V ta spomin se sobofo pred 31 * 476 sveto Veliko nočjo in pred sveto binkoštno nedeljo kerstna voda blagoslavlja in posvečuje. Kristus namreč je na dan svojega vne¬ bohoda le aposteljnom rekel: „Toraj pojdite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha/ Matevž 28, 19.; pravi nastopniki svetih aposteljnov so pa le prečastiti (knezo-) škofi. Kakor so pa sveti aposteljni, ko se je število krist¬ janov množevalo, svojim učencem dali oblast, mesto njih spreober- njene Jude in neznaboge kerščevati, enako so si tudi njih nasled- njiki ter prečastiti (knezo-) škofi odbrali nektere duhovne, kterim so določeno pokrajino kristjanov v skerb izročevali, naj bi ž njih oblastjo vernim svete zakramente delovali in ostale cerkvene opra¬ vila overševali. Pokrajine imenujemo župnikovine ali fare, duhovne pa, kterim je zaupana pokrajina, župnike ali fajmoštre. Gg. župniki so tako reči škofovi namestniki; ker sami škofi ne morejo ob enem povsod biti in vse svete duhovenske opravila šverševati, kot sperva, dokler je še število kristjanov zelo malo bilo. Je župnikovina ali fara velika, imajo č. g. župnik pomočnika v duhovenskih opravilih, kterega imenujemo g. kaplana. Z dovoljenjem č. g. župnika smejo kerščevati tudi g. kaplan in ostali mešniki. Dijakoni so tudi du¬ hovni, ki pa še niso v mešnika posvečeni, in toraj ne smejo me- ševati, smejo pa s pripuščenjem č. g. župnike kerščevati. Kori, kdo sme kerstiti ? Kdaj bi bila sila ? Bi li smel kerstiti tudi Jud, Turek, neznabog, krivoverec? Ako sta pričujoča možki in ženska, in moški tudi zna kerščevati, kteri mora kerstiti ? Kdaj pa bi smela in morala kerščevati ženska celo v pričo moškega? Čemu pa sme v sili vsakdo kerščevati? Francka, kteri pa pona- vadno ali razun sile oblast imajo kerščevati? Zakaj le prečastiti (knezo-) škofi in župniki ali fajmoštri? Kako so postali župuiko- vine in župniki? Ktere duhovne imenujemo kaplane? In ktere du¬ hovne dijakone? S kterim dovoljenjem kerščujejo gg. kaplani in dijakoni? Janez, beri dalje. Kaj mora storiti, kdor kerščuje? Kdor kerščuje, mora: 1. Misel imeti, tako kerstiti, kakor je Jezus Kristus zapo¬ vedal. 2. Mora človeka, kterega kerščuje, s pravo (natorno) vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem te (ove) besede izreči: Jes te kerstim v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha. — Kteri koli kerščuje, bodi si duhoven ali neduhoven, Jud, Turek, neznabog, krivoverec, ali ženska, mora, da bo veljavno kerščeval: 1. Misel, to je, namen ali terden sklep imeti, tako kerščevati, kakor je ker¬ ščevati: „V imenu Očeta, in Sina in svetega Duha,“ Matevž 28, 19. in tako kerščuje tudi Jezusova vidna namestnica na zemlji, ter sveta rimsko katoljška cerkev. Kteri koli toraj kerščuje, naj si je duhoven ali neduhoven, mora najprej v sebi vse svoje grehe zgi'e- vati, da ne kerščuje v smertnem grehu, in po tem storiti, rekoč: „Prav od serca mi je žal, da sem te, presveti trojedini Gospod 477 Bog žalil. Hočem zdaj dete kerstiti, kakor je premili Jezus ker¬ ščevati. zapovedal in kakor kerščuje njegova namestnica na zemlji, sveta rimsko-katoljška cerkev, da bo očiščeno podedovanega greha." Mihalček, kaj mu je, ki kerščuje, bodi si duhoven ali nedu- hoven, storiti pervič ali najprej ? Kako pa je preljubi Jezus ker¬ ščevati zapovedal ? Kdo zdaj tako kerščuje ? Kak namen mora toraj storiti, kteri kerščuje, bodi si duhoven ali neduhoven? Kdor kerščuje, mora 2. človeka, kterega kerščuje, s pravo (natorno) vodo obliti. — Kdor kerščuje, bodi si duhoven ali ne¬ duhoven, mora otroka in tudi odraslega človeka, kterega kerščuje, obliti s pravo ali natorno vodo. Kaka pa je prava ali natorna voda ? Prava ali natorna voda je, kakoršno je preljubi Gospod Bog stvaril; po tem takem je prava ali natorna voda — voda iz stu¬ denca, vodnjaka ali štepiha, iz potoka, reke, jezera, morja, celo iz mlake, natorna ali prava voda je tudi dež, ali če se led, toča, sneg raztopi, s kratka: sleherna voda, bodi si tudi topla, je prava ali natorna voda. Ako bi se pa vodi pridejalo razpuščene maščobe, ali ko bi se meso v njej kuhalo, ali ako bi se jej pridejalo vina, žganice, ola ali kake dišeče tekočine, nikakor bi ne bila taka voda več prava ali natorna voda, in toraj bi se tudi s tako vodo ne smelo kerščevati, ker bi sveti kerst nikakor ne bil zakrament. V cerkvi se otrok kerščuje s posvečeno ali kerstno vodo. Homa v sili naj se, ako je mogoče, z ponavadno blagoslovljeno vodo kersti; ako pa ni blagoslovljene vode, je dobra tudi celo neblagoslovljena voda, da je le prava ali natorna. Ha se sme v sili tudi z neblago- slovljeno vodo kerščevati, spriča nam sveto pismo nove zaveze v Dejanju apost. v 8, 36—89. Etijopske kraljice Kandace mogočen služabnik, dvornik, kteri je bil črez vse njene zaklade, je bil prišel molit v Jeruzalem. Hornov se vračajočemu pridruži se na božje povelje dijakon Filip, ter ga poduči o Jezusu Kristusu. In ko gresta po potu, prideta k neki vodi in dvornik reče: Glej! voda, kaj za- deržuje kerstiti me? Filip pa reče: Ako veruješ iz vsega serca, se sme zgoditi. Dvornik odgovori: Verujem, da je Jezus Kristus Sin božji. Filip ukaže voz vstaviti, stopita oba v vodo Filip in dvor¬ nik, in ga kersti. Kako se ima oblivati otrok ali odrasli človek, ki se kerščuje? Ima otrok ali odrasli človek, ki se ima kerstiti, goste lase, morajo se narazen razgerniti, da se gola koža dobro vidi; na to se otrok ali odrasli človek trikrat v podobi križa z vodo oblije na čast pre¬ svete Trojice. Sperva za časa svetih aposteljnov so kerščence z vodo poškrapali, kot na primer sveti apostelj Peter, ko je na biu- koštno nedeljo tri tisoč ljudi kerstil. Djanje apost. 2, 41. Pozneje so se morali kerščenci v vodo ponavadno trikrat potapljati ali pod vodo skriti. Kerstna voda je bila shranjena v nalašč v to sezidanih cerkvah, ktere se „kerstišča“ imenujejo. Zdaj se pa kerščuje z 478 oblivanjem, to je, kerščenec se v čast presvete Trojice trikrat v podobi križa z vodo oblije, tako da se voda gole kože dotakne. Ignacija, kaj mora, ki kerščuje, storiti drugič ? Kaka je prava ali natorna voda? Bi li bila tudi prava ali uatorna voda, ako bi so jej pridjalo vina, kisa, ali kake dišeče tekočine? Ali ko bi se v njej meso kuhalo? S kako vodo se v cerkvi kerščuje? S kako se pa sme doma v sili kerščevati ? Kdo spriča, da se sme v sili tudi z neblagoslovljeno vodo kerščevati? Bok, kako so sperva ker- ščevali? Kako pozneje? Kako se pa zdaj kerščuje? Čemu se otrok ali tudi odrasli človek trikrat v podobi križa po glavi z vodo oblije? Kaj je treba storiti, če so lasje pregosti? Kteri kerščuje, bodisi duhoven ali neduhoven, mora 3. med oblivanjem te (ove) besede izreči: Jes te kerstim v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. — Tisti, ki kerščuje, mora ob enem, ko kerščenca z vodo obliva, tudi izreči besede: (Prej ko jame z vodo oblivati in besede: „Kerstim te . . .“ izrekati, da kerščencu ime svetnika, na primer Marija, Jožef, Neža, Alojzij . . .) „Marija, Jožef . . . kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Kerščenec se mora na čast presvete Trojice v po¬ dobi križa verh glave trikrat z vodo obliti, tako da se voda gole kože dotakne. Ako so lasje gosti, morajo se narazen razgerniti. Kerščevalec oblije kerščenca verh glave v podobi križa pervikrat z vodo, ko reče: „Jožef, kerstim te v imenu f Očeta, drugikrat, ko reče: in f Sina, in tretjikrat, ko reče: in svetega + Duha. Amen.“ Morebiti bo kteri med vami moral kdaj v sili kerščevati, za¬ pomnite si tedaj dobro, kaj je še treba vedeti sosebno onemu, ki v sili kerščuje. Sveti kerst je neveljaven, ako eden kerščenca z vodo obliva, drugi pa izreka besede: „Janez, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Eden in isti mora z vodo obli¬ vati in izrekati besede. Neveljaven je sveti kerst, ako tisti, ki kerščuje, najprej kerščenca z vodo oblije, po tem pa še le izreče besede: „Marija, kerstim te v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha. Amen,“ ali če najprej izgovori besede: „Janez, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen,“ na to pa še le kerščenca z vodo oblije. Kerščevalec mora ob enem kerščenca z vodo oblivati in obenem izrekati besede: „ Jožef ali Neža, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Sveti kerst je neveljaven, ako kerščevalec med oblivanjem samo izreče: „Fran- cišček ali Apolonija, kerstim te vimenu presvete Trojice. Amen;“ marveč vse tri božje osebe se morajo in sicer vsaktera božja oseba posebej razločno izgovoriti, toraj: „Peter ali Lucija, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Ako se za gotovo ne ve, ali je otrok živ ali mertev, kersti se tako-le: „Juri, He¬ lena, če še živiš, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Oe je novorojeni otrok take podobe, da se za go¬ tovo ne ve, je li človek ali ne, mora se vsakokrat kerstiti in sicer 479 tako-le: „Magdalena, Peter, ako si za sveti kerst sposoben, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Le če se otrok mertev porodi, ne sme se kerstiti. Mertvo rojeni otrok se spozna, ako se od nja gnjiloben duh razprostira ali če že smerdi. Benedikta, kaj mora, ki kerščuje, tretjič? Kaj mora keršče- valec otroku dati, preden ga kersti ? Kako se kerščuje ? Je li sveti kerst veljaven, ako eden kerščenoa z vodo obliva, drugi pa izreka besede: „ Janez, Julika, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Je li sveti kerst veljaven, če kerščevalec kerščenoa najprej z vodo oblije, po tem pa izgovori besede: Fran- cišček, Marjetka, kerstim te v imenu Očeta in Sina, in svetega Duha. Amen,“ ali če najprej izreče: „Pavelj, Ana, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen,“ na to pa še le z vodo obliva? Je li veljaven sveti kerst, ako kerščevalec kerščenoa kersti rekoč: „Marija, Tomaž, kerstim te v imenu presvete Trojice"? Cirilek, kako se mora kerstiti otrok, o kterem se za gotovo ne ve, ali še živi ali je že mertev? Kako se mora otrok kerstiti, ako je take podobe, da se nikakor ne ve, je li človek ali ne? Se li mora tak otrok vselej kerstiti? Kak otrok pa se ne sme nikoli kerstiti? Kako se spozna, ako je novorojeni otrok res mertev? Mnogo odraslih ljudi umerje, ki niso bili kerščeni z vodo ali tako, kakor smo ravno slišali. So li pogubljeni ? Ako so pred smertjo priserčno želeli, edino pravi ter sveti rimsko-katoljški cerkvi pridruženim in kerščenim biti in so vse svoje pregrehe prav od serca ter iz ljubezni do presvete Trojice zgrevali, jih neskončno prizanesljivi Gospod nikakor pogubil ni; ker razun kersta z vodo je še kerst želje in kerst k er vi. Kaj je kerst želje? Kerst želje prejme, ki preserčno hre¬ peni ali goreče željuje, kerščenemu biti, pa nikogar ni, ki bi ga znal kerstiti, ali ko bi ga tudi kdo znal kerstiti, pa vode nima. Ako v preserčnem hrepenenju po svetem kerstu umerje in iz lju¬ bezni do premilega Gospod Boga vse svoje grehe pred smertjo skesa, nikakor ni pogubljen. V Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji so le večidelj neznabogi. Misijonarji ali potovajoči mešniki pridejo včasi k njim, da jih učijo. Dobro podučene neznaboge kerščujejo. Vtegne se prigoditi, da se misijonarji delj časa ne vernejo. Že ne¬ koliko v svetih verskih resnicah podučen neznabog v tem na smert oboli. Goreče hrepeni po svetem kerstu. Ali nihče ne zna keršče- vati; ali če kdo tudi zna kerščevati, pa vode ni. A Afriki, tudi v Aziji potujejo ljudje po cele tedne po puščavah, kjer vode ni. \ e- liko popotnikov umerje vsled pomanjkanja vode. Ako po svetem kerstu hrepeneči neznabog umerje in pred smertjo prav iz serca skesa vse svoje grehe, prejel je kerst želje, in nikakor ni pogubljen. Sveti apostelj Pavelj uči: „Pismo namreč govori: Nobeden, kteri va-nj (v Gospoda Jezusa) veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom in Gerkom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat za vse, 480 kteri kteri va-nj kličejo. Zakaj kdorkoli kliče v ime Gospodovo, bo zveličan." Rimlj. 10, 11—14. Mladi rimski cesar Valentinijan II. je hotel sprejeti sveto kristjansko vero. Napravi se lia pot v mesto Milan, da bi ga ondotni škof sveti Ambrozij kerstil. Med potjo pa mladi cesar nmerje. Mnogo kristjanov žaljuje, da je mladi cesar brez svetega kersta umeri. Pri pogrebu je tolažil sveti Ambrozij žaljujoče, da mladi cesar nikakor ni pogubljen, ker je goreče hre¬ penel po svetem kerstu , in tako prejel kerst želje. Godilo se je to leta 392 po. Kristusovem rojstvu. Mehtilda, so li pogubljeni, ki brez kersta z vodo umerjejo? Kaj je kerst želje ali kteri prejme kerst želje? Kaj uči sveti apo- stelj Pavelj ? Kteri rimski cesar je prejel kerst želje? Kako je tolažil sveti Ambrožij žaljujoče pri pogrebu? Kaj je kerst ker vi ali kteri prejme kerst kervi? Kerst kervi prejme, kteri, ker ni mogel z vodo kerščen biti, umerje za sveto Kristusovo vero, da toraj kri za-njo. Sveti evangelist Marka nam v 10, 35—41. to le pripoveduje: „K Jezusu stopita Jakob in Janez, Cebedejeva sinova, rekoč: Učenik, hočeva, da nama storiš, kar bova prosila. On pa jima je rekel: Kaj hočeta, da naj vama storim ? In sta rekla: Daj nama, da sediva eden na tvoji desnici, in eden na tvoji levici v tvojem veličastvu. Ali Jezus jima je rekel: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga jes pijem, ali s kerstom kerščena biti, s kterim sem jes kerščen? Ona pa sta mu rekla: Moreva. Jezus pa jima je rekel: Kelih, kterega jes pijem, bota sicer pila, in s kerstom, s kterim sem jes kerščen, bota ker¬ ščena; sedeti pa na moji desnici ali levici, ni moje vama dati, ampak kterim je pripravljeno." Kelih piti se veli terpeti, kri in življenje darovati za kaj. Kelih piti pa imenuje Jezus sam kerst. Zato imenuje sveta cerkev otročiče, ktere je dal grozoviti Herod v Betlehemu in v nja okolici pomoriti, svete nedolžne otročiče in obhaja njih spomin, ker so Kristusa ne z besedami, marveč s smertjo spoznali. Tudi sveti mučenci so prejeli kerst kervi, ker so darovali kri in življenje za presveto Jezusovo vero in ravno s tem so dosegli večno življenje, akoravno niso morebiti prejeli kersta z vodo. Jernejček, kaj je kerst kervi? Kaj pripoveduje sveti evange¬ list Marka? Kaj se veli, kelih piti? Kaj imenuje ljubi Jezus kelih piti? Kako imenuje sveta cerkev otročiče, ktere je dal grozoviti Herod v Betlehemu in v okolici pomoriti? Cernu svete nedolžne otročiče ? Kako so sveti mučenci dosegli večno zveličanje ? Lucija, vem, da bi rada brala! Beri dalje. Cernu so kerstni botri? Botri in botre (goteji in gotice, kumi in kumice) so dolžni tiste, ktere so pri svetem kerstu deržali, ako jim stariši umerjejo, ali pa svojo dolžnost zanemarjajo, v kerščanskej veri dobro podučiti. — Sveti kerst je nekaka zaveza, ktero stori kerščeni s presvetim troedinim Gospod Bogom. Kedar se pa zaveza dela, morajo biti 481 priče. V to je sveta cerkev zaukazala, da morajo biti priče, kedar se kerščuje. Kerstne priče imenujemo pri nas botre, ob hrovatski meji in po Hrovatskem kume, po Koroškem pa goteje in gotice. Kedar bodete odrasli, bode marsikteri med vami boter ali botra. Poslušajte toraj, kake dolžnosti kerstni botri in botre pre¬ vzamejo. Zadostuje pri svetem kerstu eden boter ali ena botra, bodi si otrok moškega ali ženskega spola. Ima pa boter ali botra te le dolžnosti. Mora 1. otroka k svetemu kerstu v cerkev zanesti, v naročju imeti, in mesto nja kerstno zaobljubo storiti. Sveti Avguštin kaj lepo pravi: „Sveta cerkev, skerbna mati, da otrokom noge drugih ljudi, da pridejo; da jim serce drugih ljudi, da verujejo, iu jezik drugih ljudi, da spoznajo Kristusa 11 Serm. 10. de verb. Apost. V to pri svetem .kerstu boter ali botra mesto otroka odgovarja in za¬ obljubo stori ali prav za prav otrok po botru ali botri odgovarja in zaobljubo stori. Boter ali botra mora 2. za telo in dušo ker¬ ščenca skerbeti, ako bi mu stariši pomerli ali pa ko bi starši za- nikerni bili, ter otroka ne podučevali in k dobremu ne napeljevali. Ako kerščencu stariši pomerjejo, morajo ga boter ali botra k sebi vzeti ali pa pobožnim ljudem v službo dati, ter pridno opazovati, kako se v službi obnaša. So starši kerščenca zauikerni ter jim ni nič ali celo malo mar, kako otrok živi, mora boter ali botra zdaj stariše opominjati, naj bolj skerbijo za otroka, zdaj kerščenca po¬ svariti in podučiti, naj ne ravna po ničvrednih zgledih svojih sta- rišev, marveč po božjih in cerkvenih zapovedih. In ko bi vse opo- minovanje in posvarjenje nič ne hasnilo, moral bi boter ali botra kerščenca ali k sebi vzeti ali pa mu pošteno službo preskerbeti. Boter ali botra sta duhovni oče in duhovna mati kerščencu. Spet pravi sveti Avguštin: „Pred vsem opominjam vas iz moškega in ženskega spola, ki ste otroke pri svetem kerstu v naročju imeli, da spoznate, da ste bili poroki za te, ktere ste, kakor se je videlo, pri svetem studencu sprejeli. Botri morajo kerščene opominjati, da nedolžnost ohranijo, pravico ljubijo, da so v ljubezni stanovitni, in pred vsem naj jih učijo apostoljsko vero, Gospodovo molitev, deset božjih zapoved in poglavitne verske resnice.“ Serm de temp. 163 et 165. Iz dolžnosti, ktere imajo botri do kerščencev, se prav jasno razvidi, da morajo botri sami biti dobro podučeni v svetih verskih resnicah, da morajo biti zglednega ter čednostnega obna¬ šanja in katoljškim kerščencem tudi katoljške vere, sicer nikakor ne morejo zadostovati svojim dolžnostim. Kdor tedaj ni dobro podučen v verskih resnicah in ni bogudopadljivega obnašanja, naj nikakor ne bode boter ali botra. . Henrik, niso li pri svetem kerstu tudi botri ? Kaj priča boter ali botra pri svetem kerstu ? Ktero dolžnost prevzeme botei ali botra pervič? Kaj veli sveti Avguštin? Ktero dolžnost prevzame boter ali botra drugič? Kaj pravi spet sveti Avguštin? Kakega 482 obnašanja mora tedaj biti boter ali botra? Nežika, zadostuje li eden boter ali ena botra, ali morata boter in botra ob enem pri svetem kerstu biti? Mora li kerščencu moškega spola tudi boter moškega spola biti? Opomniti vas moram, da boter ali botra mora biti le takrat, kedar duhoven kerščujejo, ker mesto otroka odgovarja in kerstno zaobljubo stori; kedar se pa otrok v sili kersti, botra ali botre ni potreba, ker se nič ne odgovarja in kerstna zaobljuba ne stori, marveč kerstitelj otroka samo z vodo oblije in med oblivanjem besede izreče: „Janez, Antonija, kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha, Amen." Ako v sili kerščeni otrok neumerje, mora se v cerkev zanesti, da duhoven vse svete kerstne obrede ali šege overšijo; v to pa je boter ali botra potreben. Tomaž, je li boter ali botra vselej potreben pri svetem kerstu? Cernu pri svetem kerstu v sili botra ali botre ni treba? Kaj je storiti, ako v sili kerščeni otrok ne umerje? Kedar kerščujem, kaj radi gledate, kako se kerščuje. Da bodete vedeli, kaj sveti kerstni obredi ali šege pomenjajo, hočem jih vam jasno razkladati, da se bodete pri svetem kerstu vselej lepo ob¬ našali , sosebno pa, če bo kdaj kteri zmed vas boter ali botra. Danes vam razkladam samo svete obrede ali šege, ki se opravljajo pred kerščevanjem. Le prav pazljivo poslušajte. Ko je za kerščevanje vse pripravljeno, stopi boter ali botra kerščenca v naročju pred cerkvene vrata v znamenje, da so ker- ščencu, ker še ima v sebi podedovani greh, vrata zaperte v sveto rimsko-katoljško cerkev in v božje kraljestvo po Jezusovih besedah: „Kesnično, resnično, ti (Nikodemu) povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo". Janez 3, 5. Mešnik pridejo oblečeni v talar, roket in štolo, ker oprav¬ ljajo sveto opravilo kot služabnik svete rimsko-katoljške cerkve. Mešnik imajo štolo vijolčnate barve, ktera naznanja žalost svete cerkve, da še kerščenec v sebi ima podedovani greh, in je toraj otrok božje jeze. Mešnik zdaj vprašajo: „Kako bo detetu ime?“ Boter ali botra pove ime, na primer Marija ali Jožef . . . Navada kerščencem ime dajati izhaja od tod, ker je Gospod Bog sam v stari zavezi (Abrahamu — prej Abram — „ Abram" pomenja: imeniten oče, „Abraham" pa oče množice: Sari — prej Saraj — „Saraj“ pomenja: moja kneznja, kneznja le ene družine, „Sara“ pa po¬ menja kneznjo sploh, t. j., tako kneznjo, ktera ni samo ene rodo¬ vine mati, marveč mati mnogoterih in velikih narodov I. Mojz 17, 5. 15. in v novi zavezi (božji Sin je bil imenovan od samega Očeta nebeškega Jezus, po naše Bešenik, Zveličar; Lukež 1, 31. Simonu je dal Kristus sam ime Peter, po naše skalar, Janez 1, 42.) ne- kterim ime dal. Da se pa kerščencu ime svetnika v to, da se spo¬ minja visokosti, ki je dosegel pri svetem kerstu, (da je namreč postal prijatelj, otrok božji) da ima pri Gospod Bogu mogočnega 483 priprošnika in svetel zgled bogoljubnega življenja. Kerščencem naj se dajejo le imena svetnikov, kterih podobe se v domači farni cerkvi nahajajo in kterih imena slišimo v litanijah vseh svetnikov, vsak kristjan naj dobro ve življenje svetnika, kogar ime je pri svetem kers tu prejel, ali življenje svojega kerstnega patrona, in naj se mu sleherni dan priporočuje, rekoč: „0 sveta Marija ali sveta Neža, o sveti Jožef ali sveti Janez! prosi za me, da tvoje prelepe čednosti zvesto posnemam in srečno pridem v tvojo družbo v božje kraljestvo." Na to pokličejo duhoven kerščenoa po imenu, ter vprašajo: „Marija, Jožef . . .! kaj želiš od cerkve božje?" Mesto njega od¬ govori boter ali botra: „Vero!“ Vera je korenina vsega dobrega, ter neskončno svetemu Gospod Bogu dopadljivega. Kristus pravi: „Kdor veruje (in bo kerščen), bo zveličan." Marka 16, 16. Pravo vero pa uči nezmotljiva Jezusova cerkev, le kdor njej kot božji namestnici veruje, bo zveličan. V to duhoven na dalje vprašajo: „Kaj ti da vera?" Boter ali botra odgovori: ,,Večno življenje." Ker pa vera brez božje ljubezni ali brez dobrih del človeka ne zveliča, odgovorijo mešnik: „Ako tedaj hočeš v življenje iti, spol- nuj zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, in vse svoje misli; in svojega bližnjega kakor samega sebe." Delavno vero imamo, ako spolnujemo desetere božje zapovedi. Vse desetere božje zapovedi pa se nahajajo v dveh za¬ povedih ljubezni. Perva zapoved ljubezni je: „Ljubi Gospoda, svo¬ jega Boga, iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, in vse svojo misli". V tej zapovedi ljubezni se nahajajo perve tri božje zapovedi. Druga zapoved ljubezni pa je ta: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." V tej zapovedi ljubezni se nahajajo poslednje sedmere božje zapovedi. Kteri med vami si je zapomnil, kar sem ravno razložil? Pilomena, čemu stopi boter ali botra kerščenca v naročju pred cerkvene vrata, ko je za kerščevanje vse pripravljeno? Kako oble¬ čeni pridejo mešnik kerščevat? Čemu imajo štolo vijolčaste barve? Kaj vprašajo mešnik najprej? Od kod izvira navada, kerščencem ime dajati? Čemu se da kerščencu ime? Kake imena naj se dajejo kerščencem? Kako naj se kristjan sleherni dan priporočuje svo¬ jemu kerstnemu patronu? Gregorij, ti si tudi vzdignil roko v zna¬ menje, da veš povedati, kar sem do zdaj razložil o svetili kerstnih obredih. Povej, kaj vprašajo mešnik kerščenca, po tem ko so zve¬ deli njegovo ime? Kaj odgovori boter ali botra mesto kerščenca? čemu željuje kerščenec od cerkve božje najprej vero? More li vera sama, to je: vera brez božje ljubezni ali brez dobrih del Človeka zveličati? Kaj tedaj rečejo na'to mešnik? Kdaj imamo delavno vero? Kje se nahajajo ob kratkem vse desetere božje zapovedi? Prav pazno sta poslušala. Sta jako pridna in pohvale vredna. Zavoljo podedovanega greha še hudi duh v kerščencu živi; 484 zato mešnik kerščencu y podobi križa v obličje dihnejo, ter rečejo: „(Latinski: Exi ab eo (ea) Idi iz njega nečisti (peklenski) duh, in daj prostor svetemu Duhu tolažiliku!“ Gospod Bog je mertvemu Adamu v obličje vdihnil duha življenja in bil je živa stvar. I. Mojz. 2, 7.; enako mešnik vimenu križanega Jezusa kerščencu v obličje dihnejo v pomen, da bode duhovno oživel. Zdaj mešnik kerščenca na čelu in persih zaznamnujejo s svetim križem, da bi se Jezusa Kristusa nikoli ne sramoval, marveč da bi se v njem hvalil, ter njega in njegove svete zapovedi vselej v svojem sercu imel; v to rečejo: „(Accipe signum.) Sprejmi znamenje (svetega) križa na f čelu, kakor na f sercu, sprejmi vero nebeških postav in tako se obnašaj, da zamoreš tempelj božji postati. Molimo. Prosimo te, Gospod! da milostljivo uslišiš naše prošnje, ter tega svojega izvo¬ ljenega Jožefa (to svojo izvoljeno Marijo) z vtisljejem Gospodovega križa zaznamovanega (zaznamovano) varuješ z vedno pomočjo, da deržeč se spoznanja velikosti tvoje časti po spolnovanju tvojih za¬ poved pride do časti prerojenja. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.“ Na to mešnik položijo desno roko kerščencu nad glavo, v znamenje, da čez-nj prosijo božjega varstva in blagoslova, ter tako le molijo: („Oremus. Omnipotens sempiterne Deus . . .) Mo¬ limo. Vsemogočni večni Bog, Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, blagovoli se ozreti na tega svojega služabnika Janeza . . . (na to svojo služabnico Lucijo, kterega (ktero) si k pričetku vere poklicati izvolil, preženi iz njega (iz nje) vso slepoto serca, in raztergaj vse satanove zaderge, s kterimi je bil zvezan (bila zvezana): odpri mu (njej) Gospod vrata svoje milosti, da z znamenjem tvoje modrosti navdan (navdana) bode nesnage vseh (pregrešnih) želj prost (prosta) in ob prijetnem duhu tvojih zapoved tebi v tvoji cerkvi vesel (ve¬ sela) služi in popolnejši prihaja od dne do dne. Po ravno istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.“ Mešnik po tem nekoliko zernic blagoslovljene soli kerščencu v usta podajo, naj bi mu, kar je božjega, dopadalo in bi mu bila kristjanska modrost delež. Sol namreč ne ovaruje samo gnjilobe, ampak podeljuje tudi okus in prijetnost. V to rečejo mešnik, kerščencu nekoliko zernic blago¬ slovljene soli v usta podajaje: „Martin, Marjetka . . . Vzemi sol modrosti; bodi ti v spravo za večno življenje. Amen.“ „Mir bodi s teb6. In s tvojim duhom. Molimo. Bog naših očetov, Bog stvarnik vse resnice, ponižno te prosimo, da se milostljivo ozreti blagovoliš na tega svojega služabnika Tomaža (na to svojo služabnico Terezijo), ter to pervo hrano soli povživšega (povživšo) ne pustiš več stra¬ dati, da se nahrani z nebeško jedjo, ter postane gorečega duha, veselega upanja, vedno služijoč tvojemu Sinu. Pripelji ga (jo) Gospod, prosimo, h kopelji novega prerojenja, da s tvojimi zve¬ stimi (služabniki) vred zasluži doseči večno plačilo tvojih obljub. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.“ Mešnik želijo kerščencu mir, naj bi, kristjan postanši, mira iskal le samo v Kristusu, ker se 485 tudi le edino pri Kristusu najde in nikjer drugej ne, in da mora z vsemi sokristjani živeti v miru in edinosti; in da bi zamogel to, moli se molitev, ktero ste ravno slišali. Marjetka, pridna si, za gotovo si si zappmnila, kar sem zdaj razkladal o svetili kerstnih obredih ali šegah; povej, čemu dihnejo mešnik kerščencu v podobi križa v obličje ? S čem na to mešnik ker¬ ščenca na čelu in na persih zaznamnujejo? Zakaj s svetim križem? Cernu po tem kerščencu mešnik desno reko nad glavo položijo? Lo¬ renci), ne li podajo nekoliko zernic blagoslovljene soli v usta? Cernu? Rečejo mu tudi: „Mir bodi s tebo." Kaj pomenjajo te besede? Zdaj mešnik zarotijo hudega duha. ter mu od kerščenca preč podati se ukažejo, rekoč: „Zarotujem te, nečisti duh, v imenu f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha, da izideš in se preč podaš od tega služabnika božjega Janeza (od te služabnice božje Magda¬ lene). To tebi prekletemu, zaverženemu, zapoveduje Tisti, ki je z nogami po morju hodil in vtapljajočemu se Petru desnico podal. Spoznaj tedaj svojo obsodbo, prekleti duh, in daj čast živemu in pravemu Bogu, daj čast Jezusu Kristustu, njegovemu Sinu, in sve¬ temu Duhu; ter se preč poberi od tega služabnika božjega Jožefa (od te služabnice božje Marije), ker si je njega (njo) Bog in naš Gospod Jezus Kristus poklicati blagovolil v svojo milost in bla¬ goslov in h kerstnemu studencu. 1 ' Na to zaznamnujejo mešnik ker¬ ščenca z desnim palcem na čelu s svetim križem, ter pravijo: ,,ln tega znamenja svetega f križa, kterega mu na čelo damo, si ti prekleti duh nikdar ne podstopi oskruniti. Po ravno istem Kristusu Gospodu našem. Amen." Mešnik kerščenca s svetim križem tolikrat zaznamnujejo zato, da bi hudega duha tem zdatnejši zarotili, ter prisilili, da bi kerščenca za vedno zapustil, in ne našel nikjer no¬ benega vhoda, skoz kterega bi se vtegnil va-nj verniti. Hudi duh se boji križa, po kterem je bil premagan. Ko sveti križ zagleda, strese se in preč beži, in ne more nazaj, ako mu človek sam ra- dovoljno ne odpre vrat do svojega serca. Mešnik še enkrat pokla- dajo svojo desnico na kerščenčevo glavo , ter molijo: „Moliuio. Tvojo večno in prepravično milost, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, pričetnik luči in resnice, sklicujem nad tega tvojega služabnika Jožefa (nad to tvojo služabnico Marijo), da ga (jo) bla¬ govoliš razsvetliti z lučjo svojega spoznanja: očisti ga (jo), in po¬ sveti ga (jo): daj mu (jej) pravo učenost, da milosti tvojega kersta vreden (vredna) postanši ima terdno upanje, ravni svet (pravo raz¬ sodbo) , sveto učenost. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 1 a sveti kerstni obred jasno kaže, da je kerščenec po svetem kerstu hudičeve sužnosti oproščen, ter postane otrok božji, ktere milosti mn razun smertnega greha nihče odvzeti ne more. Klara, čemu mešnik kerščenca zarotujejo in toliki at s svetim križem zaznamnujejo? Zakaj še enkrat na kerščenčevo glavo svojo desnico položijo? 486 Po tem mešnik konec štole na kerščenca denejo, ter ga v cerkev peljejo rekoč: „(Josefe ingredere . . .) Jožef . . . Marija . . . pojdi v cerkev božjo, da boš s Kristusom večnega življenja deležen (deležna). Amen." Mešnik denejo konec štole, ktera po- menja oblast, na kerščenca v znamenje, da ga v sveto cerkev Je¬ zusovo sprejemejo ne v svojem lastnem imenu, marveč v imenu Jezusovem in v imenu njegove svete cerkve. — V cerkev pridši molijo mešnik z botrom ali z botro vred sveto „apostoljsko vero“ in sveti „Očenaš“. Ta sveti kerstni obred nas opominja, da so mo¬ rali v pervih časih svete cerkve, ko so se že odrasli kerščevali, kerščenci moliti sveto „apostoljsko vero", in sveti „Očenaš“, preden so kerščeni bili. Zdaj molijo mesto majhnega otroka, ki še govo¬ riti ne more, sveto „apostoljsko vero, 11 in sveti „Očenaš“ njegovi botri. V sveti apostoljski veri, kakor veste sami dobro, je sosebno dobro shranjeno vse, kar ima katoljški kristjan verovati. Da se moli sveta apostoljska vera, se s tem naznanja, da se hoče ker- ščenec vse svoje žive dni svete vere terdno deržati in stanovitno živeti po njej. Da bi to zamogel, prosi se pomoč božja v najime¬ nitnejši, ter v Gospodovi molitvi ali v „Očenašu“. Sveta apostolj¬ ska vera se moli poprej, in po njej še le sveti „Očenaš“, ker mora človek v vsemogočnega in v neskončnega dobrotljivega Gospod Boga verovati, preden zamore zaupljivo v molitvi klicati: „Oče naš!“ Miklavžek, čemu denejo mešnik konec štole na kerščenca, ko ga v cerkev peljejo? Kaj molijo mešnik z botrom ali z botro vred, ko so v cerkev prišli? Čemu molijo sveto „apostoljsko vero,“ in sveti „Očenaš?“ Čemu še? Zakaj se moli prej sveta „apostoljska vera“, in po njej še le sveti „Očenaš?“ Še enkrat in poslednjič zarotijo mešnik hudobnega duha, ki nerad kerščenca zapusti, Marka 9, 27 — 29.) preden grejo h kerst- nemu kamnu, ter tako le molijo: „(Exorciso te, . . .) Zarotim te vsega, nečisti duh, v imenu f Boga Očeta vsemogočnega, in v imenu Jezusa Kristusa njegovega Sina Gospoda in Sodnika na¬ šega f, in v moči svetega f Duha, da preč greš od te stvari božje Jožefa . . . Marije . . ., ktero (stvar) je naš Gospod poklicati bla¬ govolil za svoj sveti tempelj, da postane tempelj živega Boga, in sveti Duh v njem prebiva. Po ravno istem Kristusu, Gospodu našenu, ki bo prišel sodit žive inmertve, in svet z ognjem. Amen." Ta zarotitev kerščenca ob enem opominja, da se bo moral močno zatajevati, in serčnega in terdnega skazovati, da po lastnem grehu se ne verne v oblast in sužnost hi*dega duha, ter da ne zgubi prostosti božjih otrok. — Zdaj grejo mešnik z botrom ali z botro h kerstnemu kamenu. Babica razkrije ušesa kerščenčeva; mešnik pa oslinijo palec desne roke, ter se s slino dotaknejo ušes kerščen- čevih, rekoč: „Efeta, to je, odpri se“! zdaj se dotaknejo njegovih nosnic, ter pravijo: „K prijetnemu duhu,“ ti pa pobegni hudobni duh, približala namreč se bo sodba božja." Gluhemu in mutastemu 487 človeku je podoben vsak nekerščenec. Po svoji popačeni natori nam¬ reč je gluh in mutast za poslušanje presvetih Jezusovih naukov. Pri svetem kerstu se toraj mešnik po Kristusovem zgledu Marka 7, 31—37. kerščenčevih ušes s slino dotaknejo, ter velijo: „Od- prite se!“ v pomen, naj se mu odprejo dušne ušesa, in naj bodejo vedno odperte za poslušanje resnic presvete Jezusove vere. Nosnic kerščenčevih pa se mešnik s slino dotaknejo v znamenje, naj mu bodejo božji nauki in božje resnice prijetni in dopadljivi, kakor pri¬ jeten duh, in naj tudi on sam prijeten duh od sebe daje s svojimi lepimi čednostmi. Zarotujejo pa in izganjajo mešnik hudega duha, ter mu žugajo, da bo prisiljen kerščenca zapustiti, ker približala se mu je sodba božja, ktera ga bo priganjala pobegniti, kakor hitro bo kerščenec kerščen, in bo po svetem kerstu postal prebivališče svetega Duha. Rok, čemu mešnik, preden grejo h kerstnemu kamenu, hu¬ dega duha še enkrat zarotijo? Zakaj se mešnik pri kerstnem kamnu kerščenčevih ušes in nosnic s slino dotaknejo? Čemu mešnik hu¬ dega duha po tem zarotujejo in izganjajo ? Mešnik vprašajo kerščenca: „Jožef, Marija ... se odpoveš hudiču?“ Boter ali botra mesto njega odgovori: „Odpovem se.“ Mešnik dalje vprašajo: „ln vsemu njegovemu d j arij u ? “ Boter ali botra odgovori: „Odpovem se.“ Mešnik še vprašajo: „ln vsemu njegovemu napuhu (vsi njegovi gizdosti) ?“ Boter ali botra odgo¬ vori: „Odpovem se.“ Največi in najhujši sovražnik našega zveli- ličanja je hudič, kteri po besedah svetega aposteljna Petra I. 5, 8. hodi kakor rjoveč lev okoli, in išče, koga bi poželj.“ V to vpra¬ šajo mešnik kerščenca , ako se odpove 1. hudiču; 2. temu , kar hudič počenja, to je, vsemu njegovemu dejanju, da na primer ljudi slepi in sosebno v nevero zapeljuje; in 3. vsemu njegovemu na¬ puhu ; ker po napuhu je hudič sebe in svoje tovarše na veke po¬ gubil, po napuhu hoče' tudi kristjane ob nebeško kraljestvo pri¬ pravljati. Trikrat se mora kerščenec po botm ali botri hudiču od¬ povedati, naj bi do dobra spoznal, kako imenitna je ta odpoved. Pa tudi boter ali botra, ki se mesto kerščenca hudiču odpoveda, se s tem zaveže, da bode skerbel (skerbela), da ne bode hodil po potu večnega pogubljenja, to je, da ne bode greha delal, kar prav za prav le hudič dela, marveč da bode na tanjko presveto božjo voljo spolnoval. Helena, čemu vprašajo mešnik kerščenca: „Jožef' . .. Ma¬ rija ... se odpoveš hudiču?“ In vsemu njegovemu napuhu ? Kako boter ali botra odgovori mesto kerščenca? Ali tu trikiatna od¬ poved tudi botra ali botro veže? Naj bi kerščenec stanovitno se vstavljal hudiču , in vsemu njegovemu djanju, in vsemu njegovemu napuhu, pomazJijo na to mešnik kerščenca s svetim oljem na persih in med plevama. Olje je podoba serčnosti in moči. Že v starih časih so se vsi, ki so se 488 v ograji skušali, kteri bo drugega pretekel ali ga premagal, ma¬ zilili z oljem, da so bili gibčnejši in močnejši. Tudi kerščenec se mazili z oljem svete milosti, da bi tem urnejši in pripravnejši se vojskoval zoper sovražnike svojega zveličanja, namreč zoper hudo poželjenje, svet in satana. Na persih mešnik kerščenca mazilijo, ker je v persih serce, v sercu pa je sedež človeških želj in sklepov; med plečama mazilijo mešnik kerščenca, ker je med plečama stri- njena vsa človeška moč. Maziljenje s svetim oljem po tem takem kerščenca navdaja z nebeško močjo, s ktero zamore vsem skuš¬ njavam vkljub Bogu, svojemu Gospodu, služiti s čistim sercem, vernim duhom ter poterpežljivo prenašati sladko breme in lehki jarm Jezusa Kristusa. Matevž 11, 30. Sveto kerstno olje svitli (knezo-) škof sami veliki četertek posvetijo. Mešnik desni palec v sveto kerstno olje pomočijo, ter ž njim v podobi križa mazilijo kei-ščenca najprej na persih, rekoč: „(Ego te linio). Mazilim te z oljem f zveličanja, po tem med plečama, rekoč: v Kristusu f Jezusu, Gospodu našem, da imaš večno življenje. Amen.“ Adalbert, da bi se kerščenec stanovitno vstavljal hudiču, in vsemu njegovemu dejanju, in vsemu njegovemu napuhu, s čem ga mešnik po persih iu med plečama mazilijo ? Čemu z oljem? Ktere besede govorijo, ko ga mešnik mazilijo na persih? In ktere, ko ga mazilijo med plečama? Ker ste danes zelo dobro odgovarjali, bodem vam zdaj raz¬ kladal svete kerstne obrede ali šege, ki so prav za prav pri ker- ščevanju ponavadne. Le pazno poslušajte. Do zdaj so mešnik imeli vijolčnasto štolo. Ali precej ko so kerščenca na persih in med plečama s svetim kerstnim oljem pomaziliii, vijolčnasto štolo za¬ menjajo z belo štolo v znamenje veselja, da bode kerščenec kmalu iz stana podedovanega greha ter sovraštva božjega stopil v stan svetosti ter dopadenja božjega. Kdor pa hoče stopiti iz stana po¬ dedovanega greha ter sovraštva božjega v stan svetosti ter dopa¬ denja božjega ali kdor hoče kerščen biti, mora verovati ves pre¬ sveti Jezusov nauk, kteremu je podlaga visoka skrivnost presvete Trojice. Y to vprašajo zdaj mešnik kerščenca: „Jožef . . . Marija . . . Veruješ v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje?“ Boter ali botra odgovori: „Verujem.“ „ Veruješ v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega, kteri je rojen bil in je terpel?“ Boter ali botra odgovori: „Verujem.“ Veruješ v svetega Duha, sveto katoljško cerkev, občestvo svetnikov, odpu- ščenje grehov, vstajenje mesa, in večno življenje ? Boter ali botra odgovori: „Verujem.“ Hildegarda, kteri je pervi prav za prav pri kerščevanju po- navadni sveti kerstni obred? čemu mešnik vijolčnasto štolo za¬ menjajo z belo? Kaj na to vprašajo kerščenca? Zakaj? Ko je kerščenec po botru ali botri slovesno obljubil, da ve¬ ruje v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha, mešnik vprašajo 489 kerščenca trikrat: „Jožef. . . Marija . . . Hočeš kerščen (kerščena) biti?“ Boter ali botra trikrat odgovori: „Hočem.“ Sveti kerst je dobrota, je milost, ktera se nikomur ne vsiljuje, marveč slehernemu je na voljo dano, ali ga hoče prejeti ali ne prejeti. Zategadelj vprašajo mešnik kerščenca trikrat, ali hoče kerščen biti. To tri¬ kratno vprašanje naj tedaj kerščenca opominja, da ga niti Gospod Bog, niti njegova namestnica na zemlji, sveta rimsko-katoljška cerkev, v sveti kerst ne sili, in da mora sveto kerstno nedolžnost neomadeževano ohraniti. Mohorek, kaj vprašajo duhoven kerščenca, ko je obljubil ve¬ rovati v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha ? Cernu ga vprašajo trikrat ? Ko je kerščenec trikrat priterdil ali zagotovil, da hoče ker¬ ščen (kerščena) biti, kerstijo ga mešnik, to je, po prednji strani glave ga s posvečeno vodo v podobi križa trikrat oblijejo, tako da se gole kože dotakne, in med oblivanjem govorijo besede: „Marija . . . Jožef . . . kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen." V trenutljeju, ko mešnik kerščenca oblivajo in iz¬ rekajo besede: „Marija . . . Jožef . . . kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen 1 ', Bog sveti Duh zbriše podedo¬ vani greh v njem in njegova duša postane sveta in pravična. Po¬ svečena voda se vliva, v podobi križa v pomen, da sveti kerst ima svojo moč od Jezusove smerti na križu. Katerca, ko je kerščenec trikrat priterdil, da hoče zakrament svetega kersta prejeti, kako mu mešnik na to zakrament svetega kersta podelijo? Kaj se godi v trenutljeji, ko mešnik kerščenca s posvečeno vodo oblivajo in izrekajo besede: „Marija . . . Jožef. . . kerstim te v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen?" Cernu se posvečena voda v podobi križa izliva ? Zdaj sledijo sveti kerstni obredi ali svete kerstne šege, ki so ponavadne po kerščevanju. Pokerstni sveti obredi kažejo do¬ stojnost ali vrednost, ki jo učenec pri svetem kerstu prejme. V svetem kerstu postane kerščenec kristjan, po naše maziljenec, lastina Kristusova, ki je prav za prav Maziljenec; postane kralj in du¬ hoven. Kralj postane, da kraljuje črez svoje hudo nagnjenje in pre¬ grešno poželjenje ter jih premaga; duhoven pa, da sebe ter svoje dušne in telesne moči neskončno svetemu Gospod Bogu daruje. V stari zavezi pa še tudi v novi zavezi maziljujejo kralje in duhovne s križrno, ktera je tekočina iz olja in dišečega balzama ali mazila. Križmo sami svitli (knez) škof na veliki četertek posvetijo. Mirnik toraj beržej po svetem kerstu kerščenca v podobi križa veih glave s sveto križmo mazilijo, ter tako-le molijo: „(I)eus omnipolcns ...) Vsemogočni Bog, Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki te je prerodil z vodo in svetim Duhom, in ki ti je dodelil odpuscenju vseh grehov, on naj te mazili s križmo zveličanja f v ravno lhtem Kristusu Jezusu Gospodu našem v večno življenje. Amen. Ako bo Šolske katekeze. II. 490 kerščenec zmagoval hudo poželjenje in se Gospod Bogu popolnoma daroval, bo vedno mirnega, veselga serca. V to mu mešnik zdaj željuje mir, rekoč: „(Pax tibi) Mir bodi s tebo“. Kerščenec željuje hvaležnega serca tudi mešniku dušni mir. Y to strežaj mesto njega odgovori: „(Et cum špiritu tuo) In s tvojim duhom (bodi namreč tudi mir.“ Portunat, kaj kažejo pokerstni sveti obredi? Kdo postane pri svetem kerstu kerščenec ? Kako postane kralj ? Kako duhoven ? S čem ga v to mešnik beržej po svetem kerstu verh glave mazilijo? Iz česa je sveta križma? Kristina, kaj želijo mešnik kerščeneu po tem, ko so ga verh glave s sveto križrno mazilili? Kdaj bo ker¬ ščenec mirnega veselega serca? V pervih časih svete cerkve so kerščeni oblekli dolgo belo obleko, ktero so nosili po osem dni. Belo obleko so slekli slovesno v cerkvi sosebno oni, ki so veliko soboto kerščeni bili, pervo po- velikonočno nedeljo, zato se perva povelikouočna nedelja imenuje „bela nedelja. 4 ' Bela obleka naj kerščenca opominja, da je sprejet v zavezo ali občestvo izvoljenih božjih, ki pred prestolom nebeškega veličastva v dolgih belih oblačilih stoje presvetega troedinega Go¬ spod Boga molijo. Belo oblačilo pomenja namreč veselje, čistost, nedolžnost, pravičnost. Mesto dolgega belega oblačila podajo mešnik kerščeneu kos belega perta, kterega po nekterih krajih imenujejo „križnik“, ter mu rečejo to-le: „(Accipe vestem candidam) Sprejmi belo oblačilo, ter ga neomadeževanega prinesi pred sodnji stol Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa, da imaš večno življenje. Amen. 4 ' Kristina, v kaj podajo mešnik kerščeneu kos belega perta ali križnik? Kaj pomenja belo oblačilo. 4 ' Od kod ima perva poveliko- nočna nedelja ime „bela nedelja? 4 ' Ko so mešnik kerščeneu podali belo oblačilo, dajo mu (botru ali botri) gorečo svečo v roko, rekoč: „(Accipe lampadem ardentem) Sprejmi gorečo svetilo (lampo), in nesvarljiv ohrani svoj kerst; spolnuj božje zapovedi, da, kedar Gospod na ženitnino pride, za- moreš mu naproti prihiteti z vsemi svetniki v nebeški dvorani in da imaš večno življenje, ter živiš na vse veke. Amen. 4 ' — Kdo iz¬ med vas more povedati prelepo priliko o deseterih devic. Matevž 25 , 1 — 14 . Povej Izidor! Kaj se ti zdeva, zakaj niso šle petere nespa¬ metne device z ženinom ali z ljubim Jezusom na ženitnino, to je, v božje kraljestvo ? Kes, ker njih vera je bila mertva ali brez dobrih del. Toraj goreča sveča, ki jo mešnik kerščeneu v roko dajo, po¬ menja, da je njegova duša postala prelepa Jezusova nevesta, in da, če hoče ž njim v božje kraljestvo iti, mora vse njegove presvete nauke, ktere zdaj njegova namestnica na zemlji sveta rimsko- katoljška cerkev uči, ne le terdno in stanovitno verovati, ampak tudi po njih živeti, ter sveto vero v lepih čednostih in v dobrih 491 delih razodevati. Sama vera, ge tolikanj živa pa brez dobrih del nikogar ne izveliča. Avguština, kaj dajo mešnik kerščencu v roko po tem, ko so mu podali belo oblačilo ali križnik ? Kaj pomenja goreča sveča ? Pokaj niso šle petere nespametno device z ženinom na ženitnino, to je, s premilim Jezusom v božje kraljestvo? Kerščenec je tolike milosti v svetem kerstu prejel; zatorej mu v to mešnik srečo želijo in da bi ga božja pomoč na vseli potih življenja spremljevala; zato rečejo naposled: „(Marija . . . Jožef . . . vade in pace, et Dominus sit tecum. Amen) Marija... Jožef . . . idi v miru, in Gospod bodi s teboj. Amen.“ S temi be¬ sedami se delitev svetega kersta konča. Maksi, s kterimi besedami se delitev svetega kersta konča? Pokaj rečejo mešnik naposled: „Marija . . . Jožef ... idi v miru, in Gospod bodi s teboj. Amen.“ Opomba. Čč. gg. kateketi so prijazno opominjani, naj blagovolijo svete obrede ali ceremonije, ponavadne pri delitvi svetih zakramentov, razkladati, ker jih otroci neizrečno radi in pazljivo poslušajo, in se jim tako vi¬ sokost in svetost svete rimsko-katoljške vere najbolj v serce vtisne. Od kod nek izhaja nevera in zasmehovanje svetih obredov v sedanjih spridenih časih? Iz tega, da kateketi v šoli ne razlagajo svetih obredov in temeljito ne podučujejo. Ker se sveti obredi ne razlagajo niti v šoli niti v cerkvi, in jih toraj ljudje ne umevajo, jamejo jih nekteri malo¬ pridneži zasmehovati sosebno tisti, ki od nejeverstva okužene časnike berejo. Otrokom v šoli naj se sveti obredi razkladajo v pohvalo njih marljivosti. Kateket naj reče: „Danes ste prav dobro odgovarjali. V to vam danes razlagam svete oDrede, kteri so ponavadni pred kerščeva- njem. Drugokrat, če se bodete pridno učili, vam razkladam svete obrede, ki so ponavadni pri kerščevanju, in spet drugokrat tiste, ki so po¬ navadni po kerščevanju. Umeva se samo o sebi, da, kedar se podučuje o zakramentu svetega kersta, se razkladajo sveti kerstni obredi, kedar se podučuje o zakramentu svete birme, se razlagajo sveti birmski obredi, itd. Ljubi otroci, prepričali ste se, kako lepi in podučni so sveti kerstni obredi. Oh kdo bi se ne čudil modrosti naše skerbne ma¬ tere, svete rimsko-katoljške cerkve, ktera od Boga svetega Duha fazsvitljena božje milosti in nebeške resnice v svetih obredih to¬ likanj jasno razkazuje! Slišali ste pa tudi, da ste pri svetem kerstu obljubili terdno in živo verovati v presvetega troedinega Gospod Boga, in da ste se odpovedali hudemu duhu za vedno. Kerstna obljuba. Da bi kerstne obljube nikdar nikoli ne pozabili, v to ste se učili, jo ponavljati; ker ste že na umu molimo zdaj prav zbrano sveto kerstno obljubo: Verujem v Boga Očeta, Sina, in svetega Duha. Verujem v Jezusa Kristusa, edino- rojenega Sina božjega, kteri je človeški rod s svojim terpljenjem in s svojo smertjo odrešil. Verujem vse, ka,r je Bog razoded, kar je Jezus učil, kar so njegovi sveti aposteljni oznanovali, in kar sveta rimsko-katoljška cerkev, s ktero živ in raertev združen biti želim, verovati veleva. Odpovem se iz vsega serca hudiču, nje- 32 * 492 govemu napuhu in vsem njegovim delom. Odpovem se tudi vsem grehom, nečimernosti in vsem zapeljivim naukom sveta. Terdno sklenem, po kerščansko živeti. Bog me poterdi v mojem sklepu s svojo vsemogočno milostjo. Amen.“ Miklavžek, kaj nam jasno razkazujejo sveti kerstni obredi? Od koga razsvitljena jih je sveta rimsko-katoljška cerkev izumila? Kaj si ti in vsi pravoverni kristjani pri svetem kerstu obljubili? Moli prav z zbranim sercem kerstno obljubo. Dne 24. maja 1857. leta je bila pri častitih nunah Uršuli- naricah v Solnemgradu ali Salcburgu kerščena devetletna zamorska deklica, ki je pri svetem kerstu prejela ime Angela. Kedar je bila deklica v samostan prišla, bila je še tako divja, da je bilo blagim nunam treba vse mogoče skerbi in prave materne ljubezni, preden so divjakinjo premenile v krotko ovčico, kakoršna je bila Angela pozneje postala. Ko je namreč kerščena bila, čutila je prav živo obilno srečo, po kteri je otrok božji postala. Ko jo vidijo nekega dne vso zamišljeno, vprašajo jo, kaj da premišljuje. Ona odgovori: „Premišljujem, kaj da se je pred svetim kerstom nahajalo v tem le mojem sercu, in pa kaj je po svetem kerstu iz njega šlo.“ Ne¬ kega drugega dne vpraša Angela, ali se more sveti kerst spet zgu¬ biti? Ko jej povejo, da se sveti kerst sicer ne more zgubiti, zgu¬ biti pa se more posvetivna milost božja pri svetem kerstu zadob- ljena, da se pa tudi zamore spet pridobiti v zakramentu svete pokore, položi roko na svoje mlado serce, ter reče: „Oh, raje bodem prav skerbno pazila, da mi spet černo ne postane tu le notri v sercu!“ Pazite, dragi otroci! tudi vi kot bogaboječa zamorska de¬ klica Angela, da vaše serca, ktere so v svetem kerstu vse čiste in nedolžne postale, spet Černe in nagnjusne ne bodejo po kakem smertnem grehu. Zatirajte tedaj koj sperva, ko se oglasi, sleherno pregrešno poželjenje in ogibajte se vsaktere nevarne priložnosti in vsakega greha, da ne zapravite dopadenja božjega, kterega ste v svetem kerstu zadobili. Skazujte se vredne svetega kersta. Greha se zmiraj varimo, Kersta vredni ostanimo. Joana, kako je človeško serce pred svetim kerstom? Kako postane v svetem kerstu? Kaj je terdno sklenila devetletna za¬ morska deklica, ko je kerščena bila? Povej lepo vse, kar si slišala o devetletni zamorski deklici, ktera je pri sv. kerstu dobila ime Angela. Kaj nam je storiti, da si ohranimo serce nedolžno in čisto po svetem kerstu? Greha se zmiraj varimo, Kersta vredni ostanimo. 493 O zakramentu svete birme. Vvod, Neizrečeno velike so milosti, ktere prejme človek v zakra¬ mentu svetega kersta. V podedovanem grehu se vrodi na svet, iz otroka jeze božje ter večnega pogubljenja postane otrok božjega dopadenja, svet in pravičen, ter zadobi pravico na nebeško kralje¬ stvo, prerodi se ves po duši. Ali pri svetem kerstu prevzame človek ob enem tudi imenitne dolžnosti, ktere mora natanko in stanovitno spolnovati. Pri svetem kerstu namreč obljubi živo in terdno vero¬ vati v visoko skrivnost presvete Trojice, živo in terdno za res imeti vse, karkoli Jezusova namestnica na zemlji, sveta rimsko-katoljška cerkev, verovati uči, obljubi zvesto ravnati se po božjih in cerkvenih zapovedih, slovesno pa se odpove hudobnemu duhu in vsem nje¬ govim delom ali vsem grehom. Kakor novorojeni otrok po telesu raste, rasti mora duhovno prerojeni ali kerščeni človek tudi po duši, to je, živo in stanovitno mora verovati in po sveti veri ži¬ veti, ter natanko spolnovati, karkoli je pri svetem kerstu storiti obljubil. Slab je otrok po telesu, brez podpore pade; slab je tudi kerščeni človek po duši, sam iz sebe ne more vestno spolnovati svete kerstne obljube v vseh okoljščinah življenja. Treba mu je v to podpore, moči. To podporo, to moč dobiva v zakramentu svete birme. Beseda „birma“ tudi „firma“ je latinska, in izhaja iz „fir- mare“, kar se veli po naše: koga močnega storiti, okrepčati, pod¬ pirati. „Birma“ ali „firma“ se tedaj reče po našem: „Močnost“, „okrepčalo“, „podpora.“ Razlagam vam toraj danes prelepi nauk o sveti birmi ali firmi. Franček, začni brati o zakramentu svete birme. §. 2. O d z a- kramenta svete birme. — Povej, kak je človek po duši, ko se na svet vrodi? Kako dolžnost prevzame človek v zakramentu svetega kersta? Je li kos sam iz sebe stanovitno spolnovati sveto kerstno obljubo? Česa mu je tedaj treba? Kje zadobi podpore ali moči? Kaka beseda je „birma“ ali „firma“? Krescencija, beri dalje. Kaj j e s ve ta birm a? Sveta birma je zakrament, v kterem je kerščeni človek s pokladanjem škofovih rok in maziljenjem s sveto brižmo in božjo besedo od svetega Duha v milosti poterjen, da svojo vero stanovitno spozna in po njej živi. — Katekizem pravi: „Sveta birma je zakrament Je li resnično sveta birma zakrament? Je ies- ničuo. — Hermenegild, še li veš, koliko reči je treba, da je kako sveto cerkveno opravilo res zakrament ? Ktere tri reči ? /daj bo¬ demo preiskovali, ali se vse tri k vsakemu zakramentu potrebne reči pri sveti birmi nahajajo. Le pazno poslušajte. 494 Perva k vsakemu zakramentu potrebna reč je vidno in de- lalno znamenje. Se li nahaja vidno in delalno znamenje pri sveti birmi? Nahaja se. Vidno in delalno znamenje pri sveti birmi je pokladaDje škofovih rok na birmanca, maziljenje s sveto križmo iu besede: „Marija . . . Jožef . . . zaznamnujem te z znamenjem svetega križa, in poterdim te s križmo zveličanja v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen.“ Anzelm, ktera je perva k vsakemu zakramentu potrebna reč? Se li nahaja vidno in delalno znamenje pri sveti birmi? Kaj je vidno in delalno znamenje pri sveti birmi? Druga k vsakemu svetemu zakramentu potrebna reč je ne¬ vidna milost božja. Nevidna milost božja pri sveti birmi je: sveta birma podeli duši serčnost in moč, da zamore vse znotranje in zunanje skušnjave premagovati, po naukih svete vere v vseh okolj- ščinah življenja stanovitno živeti, in jej vtisne neizbrisljivo znameuje. Eva, ktera je druga k vsakemu svetemu zakramentu potrebna reč ? Se li nahaja nevidna milost pri sveti birmi ? Kaj podeli sveta birma duši ? Še vam moram povedati, kaj so znotranje in zunanje skuš¬ njave, in kaj se veli po naukih svete vere v vseh okoljščinah ži¬ veti. Znotranje skušnjave imajo korenino v sercu, in so pregrešne misli; nagibovanje na hudo naprimer na laž, goljufijo, na tatvino; nesramno, nečisto poželjenje. Zunanje skušnjave izvirajo od zunaj, in so hudobni, zapeljivi ljudje, ki pregrešno govorijo na primer, ni vse res, kar uči sveta katoljška cerkev, nečistost ni greh, kdo bo k spovedi hodil, neumnež se ob prepovedanih dneh mesojeje zderžuje, — ki nesramno prepevljajo, z nekristjanskim življenjem slabe zglede dajejo. Po naukih svete vere stanovitno živeti v vseh okoljščinah življenja pa se pravi: premilemu Gospod Bogu zvesto služiti, ter natanko spolnovati božje in cerkvene zapovedi, naj se nam že dobro ali slabo godi. Smo zdravi, srečni, veseli ter imamo vsega na obilo, nikakor se ne smemo prevzeti, marveč hvaležni moramo biti pre- dobrotljivemu Gospod Bogu, ter tem natančnejše spolnovati božje in cerkvene zapovedi. Nas pa tarejo bolezni, ubožtvo, nas hudobni, krivični ljudje sovražijo, obrekujejo in preganjajo, živo moramo verovati, da vse to neskončno modri Gospod Bog pripušča, terdno moramo se nadejati, da nas preljubi Gospod Bog bode pod¬ piral, da bodemo vse britkosti in težave vdani v njegovo presveto voljo poterpljivo prenašali in da nam bode vse v časni in večni blagor. Pervim kristjanom so hudobni neznabogi premoženje je¬ mali, jih v gerde in smerdljive ječe zapirali, neizrečeno grozovito mučili in morili, ali vendar so nepremekljivo zvesto služili Gospod Bogu, ter natenjko spolnovali božje in cerkvene zapovedi, V za¬ kramentu svete birme so v to potrebne moči od Boga svetega Duha prejeli. Tudi nas Bog sveti Duh v sveti birmi, če jo vredno 495 prejmemo, poterdi, da zamoremo serčno premagovati vse znotranje in zunanje skušnjave, in stanovitno živeti po naukih svete vere v vseh okoljščinah življenja. Peterček, ktera je druga k vsakemu svetemu zakramentu po¬ trebna reč? Kaj nam podeli sveta birma? Kaj so znotranje skuš¬ njave? Kaj zunanje? Kaj se veli stanovitno živeti po naukih svete vere v vseh okoljščinah življenja? Tretja k vsakemu svetemu zakramentu potrebna reč je po- stavljenje po Kritusu Gospodu knašemu posvečenju. Je li postavil Kristus Gospod sveto birmo? Postavil ali vstanovil jo je. Kristus Gospod je večkrat svojim aposteljnom obljubil, da jim bode svetega Duha poslal, ki jih bode v dobrem poterdil. Med drugim jim je rekel na oljski gori, preden je v svete nebesa šel, to-le: „Prejeli bote moč svetega Duha, kteri bo v vas prišel, in mi bote priče v Jeruzalemu, in po vsej Judeji in Samariji, in do kraja sveta. “ Djanje apost. 1, 8. Ob enem je zapovedal, naj se od oljske gore vernejo v Jeruzalem, kjer bodejo svetega Duha pre¬ jeli, rekoč: „Vi pa ostanite v mestu, dokler ne bote navdani z močjo iz visokosti.“ Lukež 24, 49. Kar je Kristus Gospod obečal, je resnično spolnil. Na binkoštno nedeljo je poslal svetega Duha aposteljnom in pervim vernim, ter jih je v dobrem ali v milosti božji poterdil: jih birmal. S tem, da je Kristus Gospod na bin¬ koštno nedeljo aposteljne in perve verne v dobrem poterdil, je ravno vstanovil sveto birmo. Po njegovem svetem zgledu so tudi aposteljni verne v dobrem poterjevali ali birmovali in aposteljnov nastopniki ter prezvišeni (knezo-) škofi tudi še zdaj verne v dobrem poterjujejo ali birmujejo. Okoli 35. leta po Kristusovem rojstvu ali pa leto po njegovem vnebohodu so hudobni Judje štetega Šte¬ fana zunaj mesta Jeruzalema kamnjali. Je li so pa tudi ostale Kristusove učence ali kristjane neusmiljeno preganjati. Najhujše jih je preganjal Savelj, poznejši apostelj Pavelj. Kristusovi učenci so zbežali iz Jeruzalema v razne kraje. Le aposteljni so ostali v Jeruzalemu. Dijakon Filip je zbežal v Samarijo, ter je ondi sveto evangelje oznanoval in kerstil one, ki so sveto evangelje sprejeli. „Ko so bili pa slišali aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu, daje Samarija sprejela božjo besodo , poslali so jim Petra in Janeza. In sta prišla in sta zanje molila, da bi prejeli svetega Duha. Za¬ kaj v njih nobenega še ni bil prišel, ampak samo kerSčeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke na-nje pokladala, in so prejeli svetega Duha.“ Djanje apost. 8, 1—18. Aposteljni bi go¬ tovo ne bili poslali Petra in Janeza Samarijane v dobrem poterdil ali birmovat, ako bi jim Kristus Gospod, ne bil ukazal, verne v dobrem poterjevati ali birmovati. Sveta birma je toraj res zakra¬ ment, ker se tudi tretja k vsakemu svetemu zakramentu potrebna reč pri njej nahaja: postavljena namreč Je po Kristusu Gospodu in sicer k našemu posvečenju ali zveličanju, ker sveta birma nas 496 serčne in močne stori, da zamoremo premagovati vse znotranje in zunanje skušnjave in stanovitno živeti po naukih svete vere v vseh okoljščinah življenja. — Drug zgled: Djanje apost. 19, 1-8. Micka, ktera je tretja k vsakemu svetemu zakramentu po¬ trebna reč? Je li sveta birma po Kristusu Gospodu postavljena ali vstanovljena ? Pripoveduj vse lepo. Bi li bili aposteljni v Jeruza¬ lemu poslali Petra in Janeza Samarijane v dobrem poterdit ali birmovat, ako bi jim Kristus Gospod ne bil ukazal, verne v do¬ brem poterjevati ali birmovati? Je li sveta birma po Kristusu Go¬ spodu postavljena ali vstanovljena tudi k našemu posvečenju ali zveličanju? Zakaj je tedaj sveta birma res zakrament? Sveta birma je res zakrament. Pa kak zakrament? Sveta birma je zakrament, vkterem je kerščeni človek s pokladanjem ško¬ fovih rok in z maziljenjem s sveto križmo in z božjo besedo od svetega Duha v milosti poterjen, da svojo vero stanovitno spozna in po njej živi. Kteri človek zamore birman biti? Samo oni, ki je kerščen, pa še ne birman; celo otrok more birman biti, precej ko je kerščen. Sperva so otroke precej po kerstu birmovali. Ker so sperva prečastiti (knezo-) škofi večidelj sami kerščevali, so ob enem kerščence tudi birmovali. Pozneje pa, ko je število kristjanov se množevalo, so prečastiti (knezo-) škofi svoje namestnike ter gg. župnike pooblaščili, kerščevati, in torej kerščence niso precej po svetem kerstu birmovali, ampak o raznih časih. Naše dni pa je povsodi razun na Španjolskem in Gerškem ukazano, da se smejo birmovati le otroci, ki so že pri umu, ter vsaj sedem let stari. Kaj prejme kerščeni človek v sveti birmi? Sosebno milost ali pomoč božjo ali dejansko milost božjo, da zamore presveto Kri¬ stusovo vero očitno pred ljudmi spoznavljati in v vseh okoljščinah po njej živeti. Kdo mu podeljuje dejansko milost božjo? Bog sveti Duh. Kdaj ali kako? Ko prečastiti (knezo-) škof birmanca s sveto križmo na čelu v podobi svetega križa pomazilijo in ob enem izrečejo besede: „Marija, Jožef... zaznamnujem te z znamenjem svetega križa, in poterdim te s križmo zveličanja v imenu Očeta, in Sina, in sve¬ tega Duha. Amen. “ Zato pravi katekizem: „Sveta birma je zakra¬ ment, v kterem je kerščeni človek s pokladanjem škofovih rok in z maziljenjem s sveto križmo in z božjo besedo od svetega Duha v milosti poterjen, da svojo vero stanovitno spozna in po njej živi. Janez, kak zakrament je sveta birma? Kak človek zamore zakrament svete birme prejeti? Sme li otrok precej po svetem kerstu birman biti? Kaka navada je pa zdaj? Katerca, kaj prejme človek v zakramentu svete birme? Ktera božja osoba mu podeli dejansko milost božjo? Kdaj ali kako? Kak zakrament je tedaj sveta birma? Pavlek, poskusi dalje brati. Kaj deli sveta birma? Sveta birma množi posvečujočo milost božjo in deli posebno milost, da kerščeni človek svojo vero stanovitno spozna in terdi, in po njej 497 živi. Vtisne tudi duši neizbrisljivo znamenje; zatoraj človek ne sme več ko enkrat birman biti. Zakaj da sveta birma množi posvečujočo milost božjo, vam je znano.^ Kdor hoče zakrament svete birme p,rav in vredno prejeti, mora že imeti posvečujočo milost božjo, mora namreč vsaj brez velikega ali smertnega greha biti; ker je sveta birma zakrament živih. Ce je tisti, ki hoče zakrament svete birme vredno prejeti, po svetem kerstu hudo ali smertno grešil ter zgubil posvečujočo milost božjo, mora si jo spet pridobiti v zakramentu svete pokore, ter se zgrevano in do čista spovedati. Kdor pa že ima posvečujočo milost božjo in si je v zakramentu svete birme še pridobi, se mu po tem takem množi. Kteri pa zakrament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme, se mu ta ne samo množi; ampak še prejme sosebno — dejansko — milost ali pomoč, ktera mu um razsvetljuje, da vse resnice svete kristjanske vere kot od neskončno svetega in mo¬ drega Gospod Boga razodete spozna in veruje, mu voljo nagibuje, po tistih natanko svoje življenje ravnati, in mu serčnost podeli, od Gospod Boga razodete resnice pred grešnimi in nevernimi ljudi ne- prestrašeno zagovarjati. Kteri pa v velikem ali v smertnem grehu ter brez posvečujoče milosti božje zakrament sv. birme prejme, se mu posvečujoča milost božja nikakor ne množi, ker je nima, in tudi sosebne ter dejanske milosti božje ne prejme; zakaj „Modrost (božji Duh) ne gre v hudovoljno dušo , tudi ne prebiva v telesu, ki je vdano grehom." Modrostma knjiga 1, 4. Zelo jasno spoznamo, kako Bog sveti Duh človeka v zakra¬ mentu svete birme prestvari, če do dobra pomislimo, kaj je v apo- steljnih storil. Ko aposteljni še niso bili prejeli svetega Duha, bil je njih um otemnjen. Niso namreč vedeli, pokaj daje mili Jezus na svet prišel. Vedno so mislili, da je prišel na svet, spet postavit pozemeljsko kraljestvo, Davidovo ali judejsko samovlado, v kteri bodejo imeli imenitne in bogate službe. V to so ga vprašali še tisti dan, ko je v nebesa šel: „Gospod! ali boš v tem času spet postavil Izraeljevo kraljestvo?" Djanje ap. 1, 6. Aposteljna Jakob in Janez pa sta ga že prej prosila: „Daj nama, da sediva eden na tvoji desnici, eden na tvoji levici v tvojem veličastvu," to je, naj imava perve in najimenitnejše službe v tvojem pozemeljskem kraljestvu. Marka 10, 37. Tudi niso razumevali naukov in resnic, ktere jih je ljubi Jezus učil in jim razlagal. Ko je nekdaj množici rekel: „Nič ni zunaj človeka, kar va-nj gre, da bi ga moglo ognjusiti, ampak kar iz človeka gre, tisto je, kar ognjusi človeka, (hudobne misli, nepo¬ korščina do božjih in cerkvenih zapoved,) so ga vprašali za pri¬ liko. In jim reče: Tako ste tudi vi neumni?" Marka 7, 15 ld. Glej tudi Janez 16, 16—19. Zato jim je rekel: „Se veliko vam imam povedati, toda zdaj ne morete nositi (razumevati). Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico." Janez 16,12 13. 498 Kedar so pa tia binkoštno nedeljo svetega Duha prejeli, bil je njih um tolikanj razsvetljen , da so do dobra spoznali, da ljubi Jezus ni prišel na svet, postavit močno in veliko pozemeljsko kraljestvo, v kterom bi oni perve in najbolj bogate službe imeli; marveč da je prišel na svet, vstanovit duhovno kraljestvo, to je: kraljestvo resnice ali sveto rimsko-katoljško cerkev. Ob enem so jim bili tudi jasni vsi nauki, ktere jih je učil. Enako kakor aposteljnom raz¬ svetli Bog sveti Duh tudi tistim, ki zakrament svete birme v po¬ svečujoči milosti božji prejmejo, um, da do dobra spoznajo, pokaj se je Sin božji včlovečil in na svet prišel, in da so jim jasni pre¬ sveti nauki Jezusovi. Izidor, kaj deli sveta birma? Zakaj ali kako množi sveta birma posvečujočo milost božjo? Koliko je zakramentov živih? Čemu se sveta birma, presveto rešnje Telo. sveto olje, sveto meš- nikovo posvečenje in sveti zakon imenujejo zakramenti živih? Ko¬ liko je pa zakramentov mertvib? Zakaj se imenujeta sveti kerst in sveta pokora zakramenta mertvih? Magdalena, kako milost še deli sveta birma onim, ki jo prejmejo v posvečujoči milosti božji? Kako ali po čem jasno spoznamo, kako Bog sveti Duh prestvari človeka, ki zakrament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme? Kak je bil um aposteljnov, ko še niso bili prejeli svetega Duha? Kak je pa bil njih um, ko so na binkoštno nedeljo svetega Duha prejeli? Kako razsvetli Bog sveti Duh um tudi tistim, ki zakra¬ ment svete birme v posvečujoči milosti božji prejmejo? Ko aposteljni še niso bili prejeli svetega Duha, bila je njih volja za dobre dela zelo-zelo oslabljena ter vklonjena bolj na hudobno ko na dobro. Nikakor se niso ravnali po prelepih naukih Jezusovih ter jih ne spolnovali. Mili Jezus jih je učil so¬ vražnike ljubiti, rekoč: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo in molite za-nje, kteri vas preganjajo in obre- kujejo.“ Matevž 5, 44. Toda aposteljni mesto sovražnike ljubiti so se hoteli celo maščevati nad njimi. Ko je mili Jezus ž njimi skoz Samarijo v Jeruzalem potoval, da bi poslednjič veliko noč obhajal, je oznanovavce pred svojim obličjem poslal. In so šli, in so prišli v mesto Samarijanov , da bi mu prebivališče pripravili. In ga niso sprejeli, ker so na njem videli, da v Jeruzalem gre. (Da je po mesu ali človeški natori Jud. Judje so Samarijane za¬ ničevali, kakor so pa nasproti tudi Samarijani Jude sovražili.) Ker sta pa njegova učenca, Jakob in Janez, to videla, sta rekla: Go¬ spod! hočeš, da rečeva, da naj ogenj pride z neba, in jih pokonča? In se je obernil, in jih posvaril, rekoč: Ne vesta, kterega duha sta! (Mislita, da vaji duh božji naganja, pa vaji človeški duh ne- poterpežljivosti in maščevanja goni.) Sin človekov ni prišel duš po- gubljavat, marveč rešit. In so šli v drugo mestice. Lukež 9,51—57. Ko so pa aposteljni na binkoštno nedeljo svetega Duha prejeli, bila je njih volja precej na dobro vklonjena, ter so jeli po zveli- 499 čavnih naukih Jezusovih natanko se ravnati in celo moliti za one, ki so jih grozovito preganjali in morili. Tako je na primer sveti apostelj Jakob mlajši, čegar spomin se s svetim Filipom vred dne 1. maja obhaja, po prelepem zgledu Jezusovem molil za tiste, ki so ga raz verha tempeljna Jeruzalemskega na tlak pahnili, rekoč: „Odpusti jim, Gospod, saj ne vejo, kaj delajo!“ Enako Bog sveti Duh na dobro vkloni voljo tudi tistega, ki zakrament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme, da zamore vse presvete nauke Jezusove natanko spolnovati, naj si mu še tolikanj težavno zdeva, na primer moliti celo za tiste, ki ga iz sovraštva ob poštenje in dobro ime pripravljajo in obrekujejo. Valentek, kaka je bila volja aposteljnov, ko še niso bili sve¬ tega Duha prejeli? So li ljubili nasprotnike ali sovražnike? Kaka je pa bila njih volja, ko so na biukoštno nedeljo svetega Duha prejeli? Na kaj vkloni Bog sveti Duh voljo tudi tistega, ki za¬ krament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme? Ko šeaposteljni niso bili prejeli svetega Duha, so bili plahi in boječi? Veliki četertek so bili ljubega Jezusa vsi zapustili, ter vsi zbežali. Matevž 26, 56. Celo Peter, ki mu je rekel: „Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom zatajil“, Marka 14, 31. ga je trikrat zatajil. Marka 14, 72. Tudi, ko je Kristus od mertvih vstal, so bili aposteljni plahi in boječi, ter so se zaklenili v hiši na sijonskem hribu zavoljo straha pred Judi. Janez 20, 19. Ko so pa na binkoštno nedeljo svetega Duha prejeli, so tako serčni po¬ stali, da se nikogar niso več bali. Peter, ki je bil v noč od veli¬ kega četertka do velikega petka preljubega Jezusa trikrat zatajil, je jel na binkoštno nedeljo kot njih poglavar aposteljne serčno za¬ govarjati in neprestrašeno križanega Jezusa Judom v Jeruzalemu oznanovati, ter je tako navdušeno govoril, da se je še tisti dan pustilo 3000 Judov kerstiti. Djanje apost. 2, 44,—42.) Enako ne¬ prestrašeno in serčno so tudi ostali aposteljni Judom iu nezna- bogom sveto evangelje oznanovali. Judje in malikovavci so jih ne¬ človeško pretepali, v smerdljive temne ječe zapirali in jih neusmi¬ ljeno mučili in morili; ali vse grozovite muke jih nikakor niso poplašile, presveti zveličavni nauk Jezusov vsem narodom navdu¬ šeno oznanovati. Celo veseli so bili, ker so bili vredni spoznani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti. Djanje apost. 5,42. Onemu, ki zakrament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme, tudi Bog sveti Duh toliko moč in serčnost podeli, da v vsem svojem življenji očitno kaže, da je veren otrok svete rimsko-katoljške cerkve, da je pravoveren kristjan: on moli ne le samo doma, ampak tudi v kerčmi in pri tujih ljudeh pred jedjo in po jedi, se zderžuje o prepovedanih dneh ne le samo doma, ampak tudi na tujem meso- jeje in mastnega, gre večkrat k sv. spovedi in k presvetemu ob¬ hajilu, je, ako le more, pri sleherni procesiji in sicer prav zbran, naj si ga tudi brezbožniki zasmehujejo. Spominja se v enomer živo 500 Jezusovih besed: „Kdor koli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jes spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jes zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 4 * Matevž 10, 32—33. Regina, niso li bili aposteljni plahi in boječi, dokler še niso bili svetega Duha prejeli? So li bili potlej tudi boječi in plahi, ko so na binkoštno nedeljo svetega Duha prejeli? Kaj tudi podeli Bog sveti Duh tistemu, ki zakrament svete birme v posvečujoči milosti božji prejme? Kaj pravi preljubi Jezus? Res, v zakramentu svete birme, ako ga človek v posvečujoči milosti božji prejme, Bog sveti Duh podeli vse svoje darove, namreč: 1. dar modrosti, ktera nas uči, svet zaničevati, ter le ne¬ skončno svetega Gospod Boga in nebeške reči ljubiti. Peterček, koliko je darov svetega Duha? Kje nam Bog sveti Duh svoje sedmere darove podeli? Kteri je pervi dar? Kaj nas uči modrost? 2. dar umnosti, ktera nam da verske resnice spoznati in umeti, ter v spominu in v sercu ohraniti. Joana, kteri je drugi dar svetega Duha? Kaj nam da umnost? 3. dar sveta, ki nam pomaga pripravne sredstva ali pri¬ pomočke izvoliti, da zamoremo presvetega Gospod Boga vredno častiti in same sebe in bližnjega večno zveličati. Dominik, kteri je tretji dar svetega Duha? Kaj nam pomaga dar sveta? 4. dar moči, ktera nas oserčuje, odstraniti in premagati vse, kar naše posvečenje ali zveličanje ovira. Angela, kteri je četerti dar svetega Duha? Pokaj nam je dar moči? 5. dar učenosti, ktera nam zmirom in povsod pravi pot kaže in pa nevarnosti, ktere nam žugajo na ozki stezi v nebeško domovino. Viljem, kteri je peti dar svetega Duha? Kaj nam kaže dar učenosti ? 6. dar pobožnosti, ktera nas goreče dela ter navdušuje za čast božjo. Ignacija, kteri je šesti dar svetega Duha? Zakaj nas dar po¬ božnosti goreče dela in navdušuje? 7. in poslednji dar straha božjega, ki nas s svetim strahom presunja, predobrega in predobrotljivega Očeta nebeškega vsaj z velikim ali s smertnim grehom nikoli ne žaliti, ker hudo ali greh neskončno sovraži. Andrejček, kteri je sedmi in poslednji dar svetega Duha ? S čem nas dar straha božjega presunja. Zdaj veste, da nam Bog sveti Duh svojih svetih sedem darov podeli v zakramentu svete birme, ako ga prejmemo v posvečujoči 501 milosti božji. Spet sem vam jih prav na kratko razložil, da jih bomo tem pobožnejše molili. Molimo zdaj prav z zbranim sercem sedem darov svetega Duha. Sveta birma vtisne duši tudi neizbrisljivo znamenj e, to je, Bog sveti Duh v sveti birmi dušo v sveti veri in v dobrem za vedno poterdi, kakor preljubi Jezus sam govori: „In jes bom Ožeta prosil, in vam bo drugega Tolažnika — svetega Duha namreč — dal, da pri vas ostane vekomaj.“ Janez 14, 16. Vsled neizbrislji¬ vega znamenja, kterega sveta birma duši vtisne, se sme le enkrat veljavno prejeti. Micka, kaj vtisne sveta birma duši ? Zakaj neizbrisljivo zna¬ menje? Kaj veli mili Jezus? Kolikrat se sme tedaj sveta birma veljavno prejeti? Koliko je svetih zakramentov, ktere smemo le enkrat veljavno prejeti? Kteri trije so? Bes, sveti kerst, sveta birma in sveto mešnikovo posvečenje se smejo le enkrat veljavno prejeti. Pavlek, hočeš li dalje brati? No pa beri. Kakošen mora biti, kdor sveto birmo vredno prejeti hoče? Da kdo sveto birmo vredno prejme, mora biti v milosti božji; odraščeni pa morajo še verh tega v veri in posebno v tem, kar ta zakrament zadene, dobro podučeni biti, morajo se tudi z mo¬ litvijo in z drugimi dobrimi deli k temu pripravljati? Slišali ste, kaj sveta birma v človeku dela, kako ga prestvari; toda sveta birma prestvari le tistega, kteri jo vredno prejme. Kaj je tedaj storiti onemu, ki hoče zakrament svete birme vredno prejeti? Pred vsem mu mora skerb biti, da je v posvečujoči mi¬ losti božji, to je, daje vsaj brez velikega ali smertnega greha. Po¬ svečujočo milost božjo prejme človek najprej v zakramentu svetega kersta, ter jo ima dotle, dokler hudo ali smertno ne greši. Kdor toraj po svetem kerstu hudo ali smertno greši pa še birman ni bil, mora tedaj pred sveto birmo prav zgrevano in do čista svojih grehov se spovedati in tudi — če je namreč že sposoben — za¬ krament presvetega rešnjega Telesa prejeti, da prejme sveto birmo vredno ali v posvečujoči milosti božji; ker le tako ga sveta birma prestvari v serčnega in stanovitnega kristjana. In ker dan danes smejo zakrament svete birme prejeti le oni, ki so vsaj že sedem let stari in tedaj že na umu, morajo biti verh tega, da so v po¬ svečujoči milosti božji, v veri podučeni, morajo namreč vedeti zraven potrebnih molitev poglavitne resnice svete vere, deset božjih in pet cerkvenih zapoved; sosebno morajo dobro podučeni biti v zakramentu svete birme, kterega želijo prejeti: morajo vedeti, da je sveta birma res zakrament, kak zakrament da je, kaj podeljuje, kako se imamo pripravljati, da sveto birmo vredno ali v posve¬ čujoči milosti božji prejmemo, da sme človek sveto birmo le en¬ krat veljavno ali brez velikega greha prejeti, kdo sme birmovati. Tudi se morajo, kteri hočejo sveto sveto birmo vredno prejeti, še 502 z molitvijo in z drugimi dobrimi deli — da dajejo ubogajme, da bolnike obiskujejo in jim postrežejo — pripravljati. Ko je premili Jezus po svojem vstajenji štirdeseti dan na oljski gori v svete nebesa šel, so se aposteljni z ostalimi vernimi v Jeruzalem vernili. In ko so bili noter prišli, šli so v zgornjo bišo, kjer so ostali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Jernej in Matevž, Jakob Alfejev in Simon Gorečnik in Juda Ja¬ kobov. Vsi ti so bili enega duha in so stanovitni bili v molitvi z ženami in z Marijo, materjo Jezusovo, in ž njegovimi brati — z bratranci ali sorodovinci po človeški natori —. Bila je pa množica ljudi skupaj okoli sto in dvajset. Djanje apost. 1, 12—16. Glejte, ljubi otroci, aposteljni in ostali verni so se celih deset dni — deset dni namreč po svojem vnebohodu je mili Jezus svetega Duha poslal — na prihod Boga svetega Duha pripravljali s tem, da so s prav zbranim sercem molili in nebeške reči premišljevali. Enako morajo vsi, sosebno tisti med vami, ki še niso bili birmani, vsaj deset dni pred sveto birmo s svojimi stariši in z brati in s sestrami pobožno moliti na čast Bogu svetemu Duhu sleherni dan očenaš, češčenasimarijo s „Čast bodi Očetu in Sinu, in svetemu Duhu . . .“ in sveto apostoljsko vero ter priserčno zdihovati: „0 Bog sveti Duh! pridi v moje serce, poterdi mojo dušo v sveti veri in daj mi zakrament svete birme prav vredno prejetiKteri se tako na zakrament svete birme pripravljajo, za gotovo ga bodejo v posve¬ čujoči milosti božji prejeli. Kristina, kakošen mora biti, kdor sveto birmo vredno pre¬ jeti hoče? Kaj se veli, biti v posvečujoči milosti božji? Y kterem svetem zakramentu zadobi človek najprej posvečujočo milost božjo? Kako dolgo jo ima? Kaj mu je tedaj storiti, če po svetem kerstu hudo ali smertno greši ? Gregorec, v čem mora dobro podučen biti, ki hoče zakrament svete birme vredno prejeti? Ktere resnice mora gladko na um znati? Kaj mu je treba vedeti o zakramentu svete birme? Lizika, kako dolgo in kako so se pripravljali aposteljni in ostali v si berač svoje borno oblačilo zakerpa, osnaži in opere in sicer na duši dobro pripravljen pristopi, če tudi bos ali golonog, k božji mizi, ima premili Gospod Bog veče dopadenje nad njim, kot še nad tolikanj bogato oblečenim; ker bolj gleda na čisto vest in na pobožno serce, kot na drago oblačilo in na lišp. Borno in revno oblačilo naj ni¬ kogar ne zaderžuje pristopiti k božji mizi. Roza, kako se moramo k vrednemu zavžitju najsvetejšega 542 rešnjega Telesa na telesu drugič pripravljati? Kaj si moramo zvečer pred presvetim obhajilom umiti? Kaj pripraviti ? Kaj nam je storiti, ko vstanemo? Se moramo li prav prevzetno obleči? Kako uči sv. apostelj Pavelj, da se naj sosabno dekleta in žene oblačijo ? Štefan, ti bi bil zelo ubog in reven; ker nimaš dostojnega ali zadosti lepega oblačila, da se sramuješ pri stopiti k božji mizi, bi li prav bilo ? Čemu ne? Sme li borna ter revna obleka koga zaderževati pri¬ stopiti k božji mizi ? Premili nebeški učenik Jezus Kristus nam po svetem evan¬ gelistu Matevžu v 22, 2—15. pripoveduje to-le: „Nebeško kralje¬ stvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev, rekoč: Povejte povab¬ ljenim; Glejte! svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana živina je zaklana, in vse je pripravljeno; pridite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramo¬ vali in pobili. Ko je pa kralj to slišal, razserdil se je in je poslal svoje vojske , in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem: Ženitnina je sicer pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je videl tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen; in mu reče: Prijatelj! kako si sem prišel, ker nimaš svatovskega oblačila? On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu roki in nogi, in verzite ga v vnanjo temo, ondi bode jok in škripanje z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo izvoljenih.“ — More li kdo med vami povedati, kar sem ravno pripovedoval? Edmund, povej! Zdaj pa poslušajte, kaj nam prelepa Kristusova prilika pred oči stavlja. Kralj je Bog. Ženitnina je zakrament neskončno sve¬ tega rešnjega Telesa. Sin je premili Jezus. Povabljeni so vsi pravo¬ verni kristjani. Napravil je Bog svojemu Sinu Jezusu Kristusu ženitnino s tem, da ga je na svet poslal. Jezus Kristus pa je vsta- novil zakrament presvetega rešnjega Telesa, kteri je res ženitnina; ker se v njem z našo dušo zveže, kakor ženin z nevesto. Kraljevi ali božji hlapci so mešniki, ki v enomer verne vabijo in kličejo k božji mizi. Ali vabljeni ter hudovoljni ljudje mešnikov ne vbogajo, marveč jih preganjajo in po nekterih krajih clo ubijajo. Drugi vabljeni pa v posvetne ter v pozemeljske reči zakopani se izogib¬ ljejo božje mize: Nekteri vabljeni sicer pristopijo k mizi božji, toda brez svatovskega oblačila, ter nepripravljeni na duši in na telesu. Take bode vsevedni in neskončni Bog pahnil v unanjo temo, kjer bode jok in škripanje z zobmi ali v pekel. Toraj preljubi 543 otroci, le vselej se po duši in telesu tako pripravljajte, kakor smo se danes učili, da vam vžitje presvetega rešnjega Telesa nikakor ne bode v obsodbo ali v pogubljenje, marveč v večno življenje. Kdor vživa to meso alj kri, Življenje večno zadobi: Pa prašaj se, ki kruh ta ješ, Nevreden vžiti ga ne smeš. Ema, povej prelepo Jezusovo priliko o kralju, ki je ženit- nino napravil svojemu sinu. Kdo je kralj? Kaj pomenja ženitnina? Kdo je sin? Kteri so povabljeni? Kako je Bog svojemu Sinu Je¬ zusu Kristusu ženitnino napravil? Kteri so kraljevi ali božji hlapci? Ali vabljeni radi ubogajo? Kaj se veli, da nekteri vabljeni brez svatovskega oblačila k božji mizi stopajo? Kaj nas tedaj prilika o kralju in ženitnini uči? Kaj zadobi, kteri meso ali kri Jezusovo vredno vživa? Kdor vživa to meso alj kri, Življenje večno zadobi; Pa prašaj se, ki kruh ta ješ, Nevreden vžiti ga ne smeš. III. Kako se je vedeti pri vžitju neskončno svetega rešnjega Telesa, in kako po svetem obhajilu. Dobro pripravljeni po duši in telesu moramo pristopiti k božji mizi. Doma se moramo že nad vse pripravljati, da z vso mogočo vrednostjo prejmemo zakrament presvetega rešnjega Telesa. Doma moramo že predvečer pomišljevati, da stopimo v jutro k božji mizi, doma že moramo obuditi tri božje čednosti in se vaditi v vseh svetih čednostih, da tako polni pobožnih čutov gremo v cerkev. Tako bodemo za gotovo z vso mogočo častjo pristopili k Gospodovi mizi. Deli se pa zakrament najsvetejšega rešnjega Te¬ lesa tako-le: Najprej mešni strežaj ali ministrant pozvončka v znamenje, da naj se , ki hočejo presveto rešnje Telo prejeti, s sklenjenimi rokami in s pobešenimi očmi, ter v sercu vsi polni svetih čutov, božji mizi bližajo in po versti lepo počasi pokleknejo pred železno mrežo ali ograjo. Na to moli mešni strežaj latinski .,konfiteor“, po naše „spoznanje“ ali „obtoženje“; ker se v „konfiteorju l ‘ po mešnem strežaju spoznamo ali obtožimo ko grešnike pred Bogom, pred vsemi svetniki v nebesih in pred vsemi ljudmi na zemlji. Ponavadno pa „konfiteor“ imenujemo „očitno spoved.“ Glasi se „konfiteor“ po naše tako-le: „Izpovedujem se Bogu vsemogočnemu, 544 blaženi Mariji vselej devici, blaženemu Mihaelju arhangelju, bla- blaženemu Janezu kerstitelju, svetima aposteljnoma Petru in Pavlju, vsem svetnikom, in Vam (duhovni) oče, da sem zelo grešil v mislih, z besedami in z djanjem po svojem zadolženju, po svojem zadolženju, po svojem največem zadolženju. (Do zdaj ali vpervi polovici „kon- fiteorja 11 očitno spoznamo, da smo ničvredni grešniki, ter same sebe obtožimo in se ponižamo; v to rečemo trikrat „po svojem zadol¬ ženju, po svojem zadolženju, po svojem največem zadolženju. 4 ' V drugi polovici pa prosimo preblaženo Marijo devico, vse svetnike v nebesih in vse brate ali verne na zemlji, naj prosijo Boga za nas, da nam odpusti naše grehe. Glasi se druga polovica „konfiteorja“ tako-le:) Toraj prosim blaženo Marijo vselej devico, blaženega Mi- haelja arhangelja, blaženega Janeza kerstitelja, sveta aposteljna Petra in Pavlja, vse svetnike, in vas (duhovni) oče, da prosite za me pri Gospodu, našem Bogu“. Mešni strežaj moli »konfiteor 11 ali „očitno spoved 11 v imenu vseh, ki pristopijo k Gospodovi mizi; zato naj tudi vsi, ko mešni strežaj moli „konfiteor“, molijo grevengo, ter v sercu obudijo stud, žalost, da so tolikrat v mislih, z željami, z besedami in z djanjem in z opuščenjem dobrega žalili premilega Gospod Boga. vse svetnike v nebesih, in verne na zemlji in bližnjega pohujšali. Ko je mešni strežaj »konfiteor 11 ali „očitno spoved 11 zmolil, obernejo se mešnik in molijo nad onimi, ki bodejo obhajani, dve lepi molitvi, v kterih vsemogočnega in neskončno usmiljenega Go¬ spod Boga prosijo, naj se jih usmili in njim grehe odpusti. Perva molitev se prične lalinski lako-le: »Misereatur 11 . . . Slovenski se glasi: »Usmili naj se vas vsemogočni Bog, in odpusti vam vaše grehe, in naj vas pripelje v večno življenje . 11 Mešni strežaj odgo¬ vori: »Amen , 11 to je, naj se zgodi. Druga molitev se latinski glasi: »Indulgentiam, . . Slovenski pa: „Milost, odvezo, in odpuščenje vaših grehov vam dodeli vsemogočni in usmiljeni Bog . 11 Ko mešnik izrekajo besede: „Milost, odvezo, in odpuščenje naših grehov sto¬ rijo z roko križ v spomin, da milost, odvezo in odpuščanje naših grehov nam je zaslužil preljubi Jezus Kristus s svojo smertjo na križu. Mešni strežaj spet odgovori: „Amen , 11 ali naj se zgodi. Zdaj bodemo slišali, kaj katekizem o tem pravi. Simon, prični brati. b) Od tega, kar je treba storiti pri užit ju pre¬ svetega reš njega telesa. Simon, ali veš, kaj je storiti, kedar se pred obhajilom konfiteor ali očitna spoved moli ? Kedar se pred obhajilom konfiteor, to je očitna spoved, moli, moramo še enkrat grevengo (kes) in žalost nad svojimi grehi obuditi. — Kako pri¬ pravljeni moramo pristopiti k božji mizi? Kako smo na duši dobro pripravljeni ? In kako na telesu ? Kako se moramo že doma pri¬ pravljati? Genovefa, kako se deli zakrament najsvetejšega rešnjega Telesa? Čemu mešni strežaj pozvončka? Kaj moli potem, ko je pozvončkal? Kaj se veli konfiteor po naše? Kako pa ponavadno imenujemo konfiteor? Kteri izmed vas more konfiteor slovenski moliti? Gašpar, ti moreš gotovo najbolj prav konfiteor moliti, ker 545 si mešni strežaj; moli ga toraj lepo in glasno in počasi in sicer najprej pervo polovico. Kaj očitno spoznamo v pervi polovici kon- fiteorja ali očitne spovedi? Moli zdaj drugo polovico. Česa prosimo v drugi polovici konfiteorja preblaženo Marijo devico in vse svet¬ nike v nebesih in vse verne na zemlji? Ali moli mešni strežaj samo v svojem imenu konfiteor? Kaj imajo tedaj, ki pristopijo k božji mizi, obuditi ter v sercu občutiti v tem, ko mešni strežaj moli konfiteor? Izabelja, kaj počenjajo mešnik, ko je mešni strežaj konfiteor zmolil? Čemu storijo mešnik nad obhajenci znamenje sv. križa, ko drugo molitev molijo ? Melhijor, poskusi dalje brati? Kaj je storiti, kedar mešnik ljudem sveto hostijo pokažejo? Kedar mešnik ljudem sveto hostijo pokažejo, moramo ponižno moliti jo, na persi terkati-se in reči: „ Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.“ Ko so mešnik dve prelepe molitvi nad pbkajanci molili, obernejo se k altarju, vzemejo z vso mogočo pobožnostjo presveto hostijo ter neskončno sveto rešnje Telo z desno roko, z levo pa obhajilnik ali kelih, v kterem so hostije za presveto obhajilo, se spet obernejo k obha- jencem, ter deržijo presveto hostijo nad obhajilnikom, jim jo kazaje rekoč: „Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta“ To se veli, poglejte in pomislite, koga kmali prejmete, kdo kmali v vašo dušo, v vaše serce pride, namreč neskončno sveti Sin božji sam, preljubi Jezus Kristus, kterega je Janez kerstnik oznanoval ter izrečno ime¬ noval „ Jagnje božje, ktero odjemlje greh sveta." Janez 1, 29. S svojim namestovavnim terpljenjem in s svojo britko smertjo je usmiljeni Jezus vseh ljudi grehe zbrisal. Da bi obhajanci Jagnje božje ter presveto rešnje Telo prav vredno prejeli, jih mešnik k ponižnosti opominjajo, ter tri ki^fi rečejo: „0 Gospod, nisem vre¬ den , da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, in ozdrav¬ ljena bo moja duša.“ To se pravi, jes ubogi grešnik nikakor nisem vreden, da Tebe, preljubi Jezus! ki si najsvetejši, prejmem; ali po svoji neskončni milosti očedi in očisti mojo grešno dušo vseh ma¬ dežev, in potem te gotovo vredno prejmem: „0 Gospod! nisem vreden ... naj obhajenci za mešnikom lepo glasno počasi izrekajo. Pri besedi: „0 Gospod!“ naj slehern z desno roko terkne na persi, ter jo naj ima na persih dotle, dokler vseh besed ne izreče. Ko besede: „0 Gospod! nisem vreden, . . . izreka in desnico na persih ima, naj v sercu žalost čuti, naj ga pri sercu peče in boli, ker je tolikrat hudo grešil in predobrega Jezusa žalil. Nekteri imajo navado, da, ko besede: „0 Gospod! nisem vreden . . .“ izgovar¬ jajo, neprenehoma na persi terkajo; ali vsakokrat se le enkrat na persi terkne. Vstanite, ter bodemo skupaj besede: „0 Gospod! nisem vreden . . .“ molili; le dobro glejte na me. Kakor smo zdaj besede: „0 Gospod! nisem vreden . . .“ molili, tako jih mo¬ rate vsakokrat moliti. 546 Veronika, pridi sem. Moli besede: „0Gospod! nisem vreden .. Dobro je. Kedar pri besedah: „0 Gospod! nisem vreden..z desnico na persi terkate iii jo na persih imate dotle, dokler vseh besed ne izrečete, imejte v levici molitevno knjižico; ako pa kteri molitevno knjižico doma pozabi, mora levico nekoliko bolj niže pod persi imeti, da ložej z desnico na persi terkne in jo na persih ima, dokler vseh besed: „0 Gospod! nisem vreden . . .“ ne izreče, na primer tako-le: (Se jim razumljivo pokaže). Kedarkoli greste v cerkev k službi božji, sosebno pa k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu, vselej vzemite k sebi molitevno knjižico. Vem, da bi radi vedeli, od kod so prelepe besede: „0 Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša. 1 ' Poslušajte. Vsemogočni Jezus je ravno v primorsko mesto Kaparnavm šel, ko stopi k njemu stotnik ali poveljnik črez sto mož , kteri ga prosi in reče: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije. Jezus mu reče: Jes bom prišel in ga ozdravil. Stotnik odgovori in reče: Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jes sem človek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, začudil se je in jim je rekel, kteri so za njim šli: Kesnično vam povem, tolike vere nisem v Izraelju, našel. Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom, in Izakom in Ja¬ kobom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v unanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako naj se ti zgodi! in hlapec je bil ozdravljen tisto uro. Matevž 8, 5—14. Pridni stotnik je tedaj spoznal božjo moč Jezusovo ter živo in terdno veroval, da je vsemogočen; zato se je nevrednega čutil, da bi stopil v njegovo hišo, rekoč: Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Z živo vero moramo tudi mi stopiti k božji mizi; ker le tako bomo spoznali, da smo nevredni, da Najsvetejši v našo revno dušo pride. Prav potertega in ponižanega serca bomo trikrat terkali na persi in vsi zgrevani rekli: „0 Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša." In premili Jezus bo z vsemi svojimi milostmi v našo dušo prišel. Oh kako srečni bomo! Valentek, kaj pričnejo rnešnik, ko so dve prelepe molitvi nad obhajenci molili? Kaj pomenjajo besede: „Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta"? H kteri čednosti opominjajo nato rnešnik obhajence, da bi Jagnje božje ter presveto rešnje Telo vredno pre¬ jeli? Kaj velijo besede: „0 Gospod! nisem vreden, da greš . . .? Kolikrat moramo na persi terkniti? Kako navado pa imajo ne- 547 kteri? Antonija, uioli besede: „0 Gospod! nisem vreden . . .“ Kaj moraš v sercu čutiti, ko moliš besede : „0 Gospod! nisem vreden ...“ in imaš desnico na persih? Kje pa mora biti levica? Kaj morate k sebi vzeti, kolikratkoli greste v cerkev k službi božji sosebno pa k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu! „0 Gospod! nisem vreden, . . .? Kaki moramo tudi mi pristopiti k božji mizi? Pavljek , beri še ti. Kaj je storiti pri prejemanju svete hostije? Pri prejemanju svete hostije se usta spodobno odpro, jezik se na spodnjo ustnico (žnabel) položi, bel (bolje bi pač bilo „beli pert“) pert, ako je pripravljen, se pred se vzame, in tačas se prejme in zavžije sveta hostija; pa se ne sme ne žve- kati (žvečiti), ne dolgo v ustih imeti. — Ko so mešnik z onimi, ki hočejo presveto obhajilo prejeti, prelepe besede: „Gospod! nisem vreden, da greš . . .“ prav potertega in ponižnega serca odmolili, stopijo k njim, storijo s presveto hostijo črez slehernega znamenje svetega križa v pomen, da preljubi Jezus, ki je v presveti hostiji bistveno pričujoč, nas je s svojo smertjo na križu odrešil, ter iz¬ rečejo besede: „(Corpus Domini . .) Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ohrani tvojo dušo v večno življenje. Amen. u To se veli, naj te zavžitje neskončno svetega Telesa in presvete Kervi Jezu¬ sove v vsem dobrem poterdi, da tvoja duša po smerti telesa doseže večno veselo življenje v prelepih nebesih. Na to podelijo mešnik presveto hostijo. Ko začnejo mešnik presveto rešnje Telo deliti, naj slehern glavo ravno ima, (loraj naj jo pregloboko ne pripogne, pa tudi previsoko ne povzdigne), usta naj spodobno, ne preširoko, odpre, in jezik naj le toliko ven pomoli, da spodnjo ustnico za¬ krije. Ako je na pregraji, kakor je po nekterih nemških krajih ponavadno, beli pert, imenovan obhajilni pert, naj dene slehern roki pod-nja, ter ga pod brado derži, da presveta hostija ali kaka drobtinica od nje, ako bi mešniku iz rok ali obhajancu iz ust padla, ne pade na tla, marveč na obhajilni pert in se tako ne onečasti presveto rešnje Telo. Ako se prigodi, da obhajancu presveta hostija iz ust na tla ali na pert ali na molitevno knjižico pade, je nikakor ne sme sam pobrati, marveč le mešnik, kteremu se naznani, kaj se je dogodilo. Kjer pa ni belega ter obhajilnega perta, kakor pri nas, naj slehern ima pod brado molitevno knjižico in sicer ravno, da presveta hostija, ako mu iz ust na molitevno knjižico pade, od nje na tla ne uteče. Ko mešnik neskončno sveto rešnje Telo obhajancu na jezik po¬ ložijo, naj preserčno zdihne: „0h moj preljubi Jezus! pridi, pridi v mojo revno dušo, ter jo za vse dobro vnemi 1 '. Naj v tem močno ne diha, da kje s sapo ne odpihne presvete hostije iz ust. Potem naj usta spoštljivo zapre, ne tako naglo, da bi zobje na zobe terčili, bi se terč slišal in bi rnešuik komaj perste odmaknili. Ko je obhajanec usta spodobno zaperl, naj se pripogne, roki sklene ter ves pobožen premišljuje: „Zdaj je moj Bog, moj Gospod, 548 moj Zveličar v mojem ubogem sercu! O moj preljubi Jezus! kako se ti hočem za neizrečeno milost zahvaliti, da si se ponižal v me grešnega človeka priti?“ Ko so mešnik vse po versti obhajali vsi rahlo vstanejo ter vsakteri tiho gre v stol ali na drugi kraj, po¬ nižno poklekne in vsaj še četertinko ure pobožno moli. Treba vam je si dobro zapomniti, da naj nihče ne vstane, dokler niso mešnik vse v versti obhajali; ker utegne se prigoditi, da , kteri precej vstane, svojega soseda dregne, in vsled tega ali mešniku iz rok ali obhajancu iz ust presveta hostija pade. Presveta hostija se mora precej ali na mah pogoltniti ali zavžiti. Bog ne daj, da bi kdo presveto rešuje Telo nalašč del časa v ustih imel ter ga prežve¬ koval ali grizel kot navaden kruh. Ako se komu presveta hostija ustnega nebesa prime, nikakor je ne sme s perstom odluščiti; mar¬ več če se sama ne odlušči, naj jo z jezikom odlupi. Po presvetem obhajilu naj noben vsaj četertinko ure iz ust ne pljune, in preden pljune, naj si usta z vodo ali s kako drugo pijačo splakne ter splaknilo pogoltne, da s pljuvanjem kaj od pre¬ svete hostije ne odpljune. Ako bi kteri celo kašljal, ne sme od- pljuniti: marveč mora pogoltniti, če še ni vsaj četertinka ure po¬ tekla in si ust splaknil ni. Utegne se prigoditi, da kteri molitevno knjižico doma pozabi ali pa, da je nima, in da tudi obhajilnega perta na železni pregraji ni, kaj je storiti, da kje presveta hostija na tla ne pade? Kteri nimajo molitvene knjižice, naj, če ni obha¬ jilnega perta na pregraji, roki imajo pod brado ravno, toda dlani na viš obernjene; ker lepše je, da presveto rešnje Telo, če uteče obhajancu iz ust, pade na roki, kakor pa na tla. Ako komu pre¬ sveta hostija pade na roki, morajo nju mešnik omiti. Opomba. Čč. gg. kateheti naj onim, ki pervokrat k presvetemu obhajilu grejo, dva ali trikrat neposvečene hostije zavžiti dajo. Naj jih vsakokrat pe¬ ljejo v cerkev, jim velejo pred oltarjem poklekniti in se tako vesti, ko tisti dan, ko bodejo pervikrat presveto rešnje Telo prejeli. Preden se jim neposvečene hostije zavžiti dajo, pove se jim, da so res neposve¬ čene ; ker posvečene hostije so shranjene v tabernakeljnu v obhajilnem kelihu, in kedar mešnik s posvečenimi ali presvetimi hostijami obha¬ jajo, morajo obleči kratko belo srajco in okoli vrata belo štolo imeti, na oltarju pa morete dve voščene sveči goreti. Tako se otroci navadijo, pri presvetem obhajilu glavo spodobno deržati, usta spoštljivo odpirati in jezik dostojno ven pomoliti; pa tudi odrasli se bodejo lepo čedno obnašali. Ako se otroci pri obhajanju z neposvečenimi hostijami ne¬ rodno obnašajo, morajo se lahko na vse napake opozoriti. Viljem, ko so mešnik s tistimi, ki hočejo presveto obhajilo prejeti, prelepe besede: „Gospod! nisem vreden, da greš . . iz¬ rekli ali odmolili, kam stopijo? čemu storijo znamenje svetega križa črez slehernega obhajanca? Kaj pomenjajo besede: „Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ohrani tvojo dušo v večno živ¬ ljenje"? Rozalija, ko pričnejo mešnik presveto rešnje Telo deliti, kako se morajo obhajanci vedeti? Kedar mešnik presveto hostijo obhajancu na jezik položijo, kako naj v sercu zdihuje? In kako 549 mora zdihovati, ko je presveto rešnje Telo prejel? Edmund, kedaj naj obhajanec vstane? Kam se naj poda, ko je vstal? Kako dolgo naj po presvetem obhajilu k najmanjšemu v cerkvi moli? Joana, ko bi se presveta hostija tvojega ustnega nebesa prijela, bi li jo smela s perstom odluščiti? Bi li prav bilo, ako bi presveto rešnje Telo nalašč delj časa v ustih imela ali ga celo grizla? Kedaj smeš po presvetem obhajilu iz ust pljuniti? Kaj pa ko bi kašljala? Ti greš k presvetemu obhajilu, pa pozabiš molitveno knjižico k sebi vzeti, in tudi na pregraji obhajilnega perta ni, kako se boš ob¬ našala , kedar te mešnik obhajajo? Štefanek, bi li rad dalje bral? Poskusi, c) Od tega, kar je po svetem obhajilu storiti. Kaj je po svetem obhajilu storiti ? Po svetem obhajilu moramo: 1. Jezusa Kristusa zahvaliti za neskončno milost, ktero nam je skazal, da se je ponižal k nam priti. 2. V ponižnosti moliti ga. 3. Njemu darovati se. 4. Prositi ga, da naj s svojo milostjo vedno pri nas ostane. 5. Vero, upanje in lju¬ bezen obuditi, in vse storjene dobre sklepe (naprejvzetja) pono¬ viti. 6. Vse svoje dušne in telesne potrebe in težave potožiti mu. Nikakor bi prav ne bilo, marveč zelo pregrešno ter nehva¬ ležno, če bi po presvetem obhajilu precej iz cerkve bežali. Kakor sem ravno prej omenil, moramo po presvetem obhajilu vsaj četer- tinko ure v cerkvi ostati ter pobožno moliti in premišljevati, kako neizmerno velika sreča nam je v presvetem obhajilu došla. Mo¬ ramo toraj 1. premilega Jezusa Kristusa zahvaliti za neskončno milost, ktero nam je skazal, da se je ponižal k nam priti. — Sveti evan¬ gelist Lukež nam v 19, od 1—11. pripoveduje tole: „Preljubi Jezus je prišel v mesto Jeriho , ter hodil po njej. In glej! bil je mož, Cahej po imenu; in ta je bil višji cestninarjev, in on je bil bogat. In je iskal Jezusa videti, kdo da je; in ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne postave. In je naprej tekel, in zlezel na divje smokvino ali figovo drevo, da bi ga videl; ker tam je imel memo iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel, je gori pogledal, in ga videl, ter mu rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli stopil, in ga sprejel z veseljem. In ko so vsi to videli, so godernjali, rekoč: K grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil in rekel Gospodu: Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga kaj ogoljufal, povernem čveterno. Jezus pa mu je rekel: Danes je tej hiši zve¬ ličanje došlo, zato ker je tudi on sin Abrahamov veren, pra¬ vičen in pobožen kakor Abraham, čegar rodu je —. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega' 1 . Kakor v Cahejevo hišo pride preljubi Jezus tudi v naše serce z vsemi svojimi milostmi in dobrotami v presvetem obhajilu, ako ga vredno prejmemo, kakor ga je Cahej z veseljem sprejel. Za vse te milosti 550 in dobrote pa moramo hvaležni biti ter reči: „Preserčno in po¬ nižno te zahvalim, premili moj Jezus! ki si zdaj z vsemi svojimi milostmi in dobrotami v mojem revnem sercu pričujoč. 4 ' Ema, bi li spodobno bilo, ako bi po svetem obhajilu precej iz cerkve zbežali ? Kaj nam je toraj po svetem obhajilu storiti pervič? Povej mično dogodbo o preljubem Jezusu in Caheju. Ker premili Jezus tudi v naše serce z vsemi svojimi milostmi in do¬ brotami pride v presvetem obhajilu, kako se mu naj zahvalimo? Po svetem obhajilu moramo 2. predobrega Jezusa ponižno moliti. Ko je Oče nebeški po zvezdi tri modre ali kralje pripeljal v Betlehem , kjer je bil rojen njegov Sin Jezus Kristus, so šli v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo, ter so pred-nj padli in ga molili. Matevž 2, 11. Kavno ta Jezus gre v presvetem obhajilu v naše serce; toraj ga moramo tudi kakor trije modri moliti, rekoč: „0h pre¬ ljubi Jezus! molim te kot svojega Boga, Gospoda, Stvarnika in Zveličarja sedaj v mojem sercu pričujočega. 14 Ladislav, kaj nam je storiti po svetem obhajilu drugič? Kako moramo moliti premilega Jezusa po presvetem obhajilu tudi v našem sercu pričujočega? Po presvetem obhajilu moramo 3. se milemu Jezusu darovati. —Yzakramentu neskončno svetega rešnjega Telesa se nam preljubeznjivi Jezus vsega daruje, ker sam z vsemi svojimi milostmi in dobrotami v nas prebivat pride. V gorečo zahvalo se mu moramo tudi popolnoma darovati, ter moramo resno voljo imeti, vse moči, telesne in dušne, le samo v njegovo čast obračati. Telesne moči pa milemu Jezusu darujemo, ako nikdar nikoli kaj gerdega in nespodobnega — ostudne podobe — ne gledamo, ne poslušamo, ne govorimo in ne prepevljamo, svojih rok po tujih rečeh ne stegujemo — ne krademo —, po grešnih potih ne hodimo — kakor ničvredni fantje ali potepuhi, ki po noči po vaseh divje kričijo, se pretepajo in ostale ostudne pregrehe doprinašajo —. Dušne moči predobremu Jezusu darujemo, ako mislimo, poželjujemo in hočemo, kar njemu dopada, kar je toraj po božjih in cerkvenih zapovedih. Ker pa vse dobro in vse hudo iz serca pride, moramo sosebno svoje serce ljubemu Jezusu darovati ali njega samega črez vse ljubiti; zakaj ako ga črez vse ljubimo, bodemo tudi vse svoje telesne in dušne moči v njegovo čast obračali. Premili Jezus sam nas take reči prosi, naj mu da¬ rujemo svoje serce ter v knjigi Pregovorov v 23. poglavju in v 26. versti: „Daj mi, moj sin! serce svoje; in tvoje oči naj ohra¬ nijo moje pota. 44 Po presvetem obhajilu moramo toraj moliti: „0h moj presladki Jezus! v gorečo zahvalo, da si se v presvetem ob¬ hajilu meni samega daroval, darujem ti svoje serce, ter se ti vdam iz vsega serca, za vedno hočem ravnati po tvojih zveličanskib naukih. 44 551 Marjetka, kaj moramo po presvetem obhajilu tretjič? Zakaj se moramo predobremu Jezusu darovati? Kako se mu darujemo? Kaj se veli, premilemu Jezusu vse telesne moči darovati? In kako dušne moči? Od kod izvira vse dobro in vse hudo? Kaj moramo toraj sosebno ljubemu Jezusu darovati? Herman, nas mar mili Jezus sam opominja, da mu naj svoje serce darujemo? Kako nam je tedaj po presvetem obhajilu moliti, da mu svoje serce darujemo ? Po presvetem obhajilu moramo 4. usmiljenega Jezusa prositi, da naj s svojo milostjo vedno pri nas ostane. — Jezusove milosti smo zmirom potrebni, ker brez nje nič dobrega, nič za večno življenje zaslužnega storiti ne moremo. Mili Jezus sam pravi: „Jes sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jes v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne mo¬ rete nič storiti." Janez 15, 5. Po presvetem obhajilu moramo tedaj dobrega Jezusa njegove milosti prositi tako-le: „Oh moj usmiljeni Jezus! podpiraj me s svojo milostjo in okrepčaj mojo slabo voljo, da sem v dobrem stanoviten, ter serčno premagam vse skušnjave; saj ja vem, da se brez tvoje milosti kmali v greh pogreznem.“ Monika, kaj nam je storiti po presvetem obhajilu četertič? Ne moremo li brez Jezusove milosti nič dobrega storiti? Kako moramo ljubega Jezusa po presvetem obhajilu njegove milosti prositi? Po presvetem obhajilu moramo 5. vero, upanje in ljubezen obuditi, in vse storjene dobre sklepe (naprejvzetja) ponoviti. — Kakor moramo, preden lju¬ bega Jezusa v presvetem obhajilu prejmemo, vero, upanje in lju¬ bezen obuditi; ravno tako tudi po tem, ko smo ga prejeli, da ne po¬ zabimo, kdo po presvetem obhajilu v nas prebiva. Moramo toraj po presvetem obhajilu vero, upanje in ljubezen na ta način obuditi: „Verujem živo in terdno, da ti, moj presladki Jezus, moj Bog in Gospod, v mojem sercu prebivaš. Upam, da si mi vse moje grehe odpustil, ter si v mojem sercu spodobno in čedno prebivališče na¬ pravil. Ljubim te iz vsega serca, in ravno zato, ker te črez vse ljubim, me pri sercu boli, da sem te doslej tolikrat žalil; iz lju¬ bezni do tebe te nočem nikdar več žaliti." Ob enem moramo tudi dobre sklepe ponoviti, da se tem terdnejše v sercu vkoreninijo, ter reči: „Hočem v prihodnje rad moliti in v cerkev hoditi, stariše v vseh poštenih iečeh z veseljem ubogati, povsod in vselej spo¬ dobno in sramožljivo se obnašati; s kratka, naj me stane kar rado, tebe, moj preljubi Jezus! nočem vedoma nikoli več žaliti." Pa vij ek, kaj nam je po presvetem obhajilu storiti petič? Kako naj obudimo po presvetem obhajilu vero, upanje in ljubezen? Kako pa naj dobre sklepe ali predvzetja ponovimo? Po presvetem obhajilu moramo 6. in poslednjič milemu Jezusu potožiti vse svoje dušne in telesne potrebe in težave. Telesne potrebe so na primer, po- 552 manjkanje živeža, oblačila, stanovanja; telesne težave pa na primer, bolezen, težko delo, težavna služba. Dušne potrebe so, da na primer hlapci in dekle ne morejo pogostoma zakramentov svete pokore in presvetega rešnjega Telesa prejeti, sleherno nedeljo in sleherni praznik v cerkev hoditi, da zavoljo nepotrebnega dela ne morejo ve¬ liko moliti; dušne težave so, ako nas hudobni ljudje zaničujejo, preganjajo, ob dobro ime in poštenje pripravljajo, nas skušnjave nadlegujejo, in se zavoljo tega jako žalostimo. Vse take in enake dušne in telesne potrebe in težave moramo po najsvetejšem ob¬ hajilu neskončno usmiljenemu Jezusu potožiti ter reči: „Oh moj usmiljeni Jezus! v kolikerih dušnih in telesnih potrebah in težavah se nahajam. Oj polajšaj mi jih ali mi jih odvzemi, ako je tebi na čast in moji duši v zveličanje, če je pa tvoja presveta volja, da jih moram terpeti, oh pomagaj mi, da jih voljno in pcterpljivo prenašam. 1 ' Ko je očak Jakob s svojimi iz Mezopotamije od svo¬ jega ujca Labana v svojo — kanaansko — deželo na božje povelje potoval in vse črez brod potoka Jakob spravil, ostal je sam; in glej! nek mož — bil je sam Sin božji — se je ž njim boril do jutra, in ko je ta videl, da ga ne more premagati, se je dotaknil kit njegovega stegna, in zdaj se je posušila. (Da mu je pokazal, da bi ga bil lehko premagal.) In mu je rekel: Spusti me, zakaj zarja že vstaja. Odgovoril je: Ne spustim te, ako me ne blago¬ sloviš. I. Mojz. 32, 23—27. Enako moramo tudi mi, ko imamo po presvetem obhajilu premilega Jezusa v sercu, s svojo gorečo in zaupljivo molitevjo mu tabo reci silo delati, da nas v vseh dušnih in telesnih potrebah in težavah podpira. Julika, kaj nam je po presvetem obhajilu storiti šestič in poslednjič? Kaj so dušne potrebe? In kaj dušne težave? Kaj so pa telesne potrebe? In kaj telesne težave? Klemen, kako moramo ljubemu Jezusu po presvetem obhajilu vse svoje dušne in telesne potrebe in težave potožiti? Kako pa moramo na primer svoje dobre sklepe ali predvzetja ponoviti, da se v sercu terdno vkoreninijo? Si li si zapomnil, kar sem pripovedal o bogoljubnem očaku? Ma¬ tilda, povej vse, kar imamo po presvetem obhajilu v cerkvi storiti. * Ali ne samo v cerkvi moramo tisti dan, ko smo bili pri pre¬ svetem obhajilu, vsaj četertinko ure goreče moliti in nabožno po- mišljevati, da je sam preljubi Sin božji, Jezus Kristus, v naše serce prebivat prišel, ampak tudi doma se moramo ves dan lepo čedno, mirno in tiho obnašati. Slehern dan presvetega obhajila nam mora bolj svet biti ko največi praznik v letu. Na dan pre¬ svetega obhajila moramo doma pobožne knjige prebirati, na primer življenje svetega Alojzija, svetega Stanisljava, svete Katarine Sijenske . . ., premišljevati, kako je premili Jezus iz ljubezni do nas na veliki četertek zvečer presveto rešnje Telo vstanovil ali postavil, kolibo je iz ljubezni do nas na veliki petek preterpel . . . Pre¬ mišljevati zamore vsakdo tudi pri delu in na paši. 553 Na dan presvetega obhajila moramo se skerbno izogibati posvetne tovaršije, da ne govorimo brez potrebe in preveliko, so- sebno da ne lažemo, bližnjega ne opravljamo in ne obrekujemo, kaj gerdega in nesramnega se ne spregovarjamo. Neskončno sveti Jezus zbeži z vsemi svojimi milostmi iz nagega serca, ako se gregno obnašamo, ker v hudobnem sercu noče prebivati. Na dan presvetega obhajila moramo tudi dobre dela do- prinašati, na primer ubožnim in zapuščenim bolnikom in ostalim revežem kaj denarjev, kruha ali kaj drugega podeliti. Kteri sami nič nimajo , na primer otroci, naj prosijo stariše za kak dar, da ga ubogim podelijo; ali naj sebi kaj pritergajo, na primer kruha, ter iz ljubezni do usmiljenega Jezusa revežem dajo. Na dan presvetega obhajila moramo tudi še premilega Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa v cerkvi obiskati in moliti, kar zamorejo sosebno oni, ki so blizo cerkve, po tergih in mestih doma. Kteri so daleč od cerkve doma, naj se v duhu ali v mislih v cerkev pred tabernakelj tudi pri delu ali na paši postavijo in z vsemi izvoljenimi duhovi v nebesih in z vsemi bogo- ljubnimi kristjani na zemlji ljubega Jezusa v zakramentu presve¬ tega rešnjega Telesa pričujočega goreče molijo: „Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum, nebo in zemlja sta polna njegove slave. Čast bodi Očetu, in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej in na vse veke. Amen-“ Glejte, predragi otroci! tako morate sleherni dan presvetega obhajila posvečevati, ne le samo zdaj, dokler ste še majhni, ampak tudi, ko bodete odrasli; pred vsem pa morate tako posvečevati in obhajati tisti dan, ko bodete pervikrat preljubeznjivega Jezusa v najsvetejšem obhajilu prejeli. Ta dan vam mora biti najimenit¬ nejši in najsvetejši mimo vseh dni vašega življenja. Ako bodete dan pervega presvetega obhajila vredno in prav obhajali, bode vam tudi slej sleherni dan presvetega obhajila imeniten in svet. Peterček, moramo li na dan presvetega obhajila samo v cerkvi moliti in svete reči premišljevati? Kako svet nam mora biti sleherni dan, ko smo pri presvetem obhajilu? Kaj moramo tedaj sleherni dan presvetega obhajila še doma storiti ? Lizika, česa se moramo na dan presvetega obhajila sosebno izogibati ? Kake dobre dela moramo na dan presvetega obhajila doprinašati? Kaj ti je storiti, če sama nimaš nič ubogim dati ? Ti si daleč od cerkve doma in tedaj ne moreš preljubega Jezusa v zakramentu presve¬ tega rešnjega Telesa v cerkvi moliti, kako ga pa vendar le moreš moliti? Kteri dan presvetega obhajila morate pred vsem drugim sosebno posvečevati? Pokaj pervi dan presvetega obhajila? Opomba. Čč. gg. kateketi naj učencem velijo molitvene knjižice v šolo prinesti, ter naj jim pokažejo, kje so v molitveni knjižici molitve pred pre- svetim obhajilom in po presvetem obhajilu. Ako bi bila ktera molitev nerazumljiva, naj jo razjasnijo. Zelo prav bi bilo , da bi čč. gg. ka- Šolske katekeze. II. 36 554 teketi molitevnih knjižic zmirom na razpolago imeli, ter jih sami učencem prodajali, ker tako bi otroci njim primerne molitvene knji¬ žice dobivali. Tudi naj se ostro gleda, da otroci, kedar grejo k sveti spovedi in k presvetemu obhajilu ali k službi božji, vendar molitveno knjižico k sebi vzamejo. Vsem sitnostim v okom priti naj čč. gg. ka- teketi šolarje ob nedeljah ali praznikih izpovedajo in obhajajo; na tak način morejo šolarji večkrat ko trikrat na leto svete zakramente prejeti. Ker novošegni šolski učitelji neradi otroke na spovedni dan nadzorujejo, naj ali menj šolarjev naenkrat k sveti spovedi pride, ali pa, če jih veliko pride, naj jih nadzoruje bogoljubni cerkovnik ali kak drugi pošten mož. Ako pa ume kateket otroke v redu in v pravem strahu imeti, tudi nobenega nadzornika ni treba. Volijo naj se take nedelje ali taki prazniki, o katerih odrasli k svetim zakramentom ne pristopajo. Ume se samo ob sebi, da marljivi kateket pred vsaktero spovedjo nauk o zakramentih svete pokore in presvetega rešnjega Te¬ lesa dobro ponavlja. Ljubi otroci! poslušajte, kar vam bodem zdaj pripovedoval. V mičnih misijonskih spisih iz Japonskega v Aziji se pripoveduje, da je nek otrok na spovedi nalašč ali vedoma greh zamolčal, ker se je bal, da bi ne smel z ostalimi otroci vred k pervemu pre¬ svetemu obhajilu pristopiti. Ali ko v grehu presveto rešnje Telo prejme, na mah se ga hudi duh polasti, in k cerkvenim vratom zanese. Mešnik, ki so otroke obhajali, vsi prestrašeni hitijo za otrokom; ali hudi duh ga spet zgrabi in odnese verli zvonika. Ysi nad tem preplašeni ostermijo. Mešnik v imenu božjem hudemu duhu ukažejo, naj otroka nazaj prinese, ter mu nič kaj žalega ne stori. Hudi duh uboga, ter prinese otroka in posadi na tla, in mu tudi res nič žalega storil ni. Zdaj vprašajo mešnik hudega duha: „Čemu si se polastil otroka, ker ni tvoja last." „Zato, odgovori hudi duh, zato sem se polastil otroka, ker je moja last postal s tem, da je na spovedi greh zamolčal." Ubogi otrok straha trepetaje vpričo vseh pove, kteri greh je zamolčal, in. zdaj ga hudi duh za¬ pusti. Ysi hvalijo Gospod Boga, da je otrok hudega duha oprosten, ter terdno sklenejo , da ne bodejo nikdar nikoli na spovedi kteri greh zamolčali ali v grehu presveto obhajilo prejeli. Oh predragi otroci! ljubi Gospod Bog ne daj, da bi se kedaj derznili presveto rešnje Telo v grehu prejeti. Ako bi vas tudi neskončno prizanes¬ ljivi Gospod Bog precej ne kaznil, kakor omenjenega otroka, ven¬ dar vam bi nevredno obhajilo nič ne hasnilo, ne bilo bi vaši duši v hrano za večno življenje v nebesih; zakaj kakor jed mertvemu truplu nič ne hasne, enako tudi ne hasne presveto obhajilo duši v smertnem grehu. Duša v smertnem grehu je mertva. Prelep iz- gled, kako skerbno se morate k slehernemu presvetemu obhajilu, sosebno k pervemu, pripravljati, vam bodi sveti mladeneč Alojzij. Bil je 12 let star, ko je iz rok svetega nadškofa Karola Boromeja prejel pervo presveto obhajilo, za kterega se je tolikanj marljivo pripravljal, da ga je prejel s toliko gorečostjo in pobožnostjo, s tolikimi solzami veselja, da se dopovedati in popisati ne more. Od pervega presvetega obhajila se je nad angeljskim mladenčem svetim 555 Alojzijem posebna pobožnost in spoštljivost do zakramenta pre¬ svetega rešnjega Telesa razodevala. Po tri dni se je k slehernemu presvetemu obhajilu pripravljal, in tri dni tudi po najsvetejšem obhajilu v preserčni zahvali ostal. Kedar se, ljubi otroci, za pre¬ sveto obhajilo pripravljate, morate goreče se priporočiti svetemu Alojziju: „Oh sveti miadeneč Alojzij! sprosi nam milosti iz nebes, da presveto obhajilo kakor ti vredno prejmemo." Daj mi Jezus! tak zdihujem, Preden k tvoji mizi grem, Da vse grehe obžaljujem, Te prejet’ očiščen smem. Benedikt, kaj mični misijonski spisi iz Japonskega v Aziji pripovedujejo o nekem otroku, ki je na spovedi greh zamolčal, in vendar le presveto obhajilo prejel? Ali je presveto obhajilo naši duši v večno življenje v nebesih, ako ga v grehu vedoma ali na¬ lašč prejmemo ? Urška, kteri miadeneč varu bodi v prelep izgled, kako skerbno se morate za sleherno, sosebno pa za pervo presveto obhajilo pripravljati? Komu se morate tedaj zelo goreče pripo¬ ročati, kedar se za presveto obhajilo pripravljate? Daj mi Jezus! tak’ zdihujem, Preden k tvoji mizi grem, Da vse grehe obžaljujem, Te prejet’ očiščen smem. IV. Mnogoverstne imena zakramente presvetega rešnjega Telesa. Že veliko sem govoril in vam razlagal o zakramentu najsve¬ tejšega rešnjega Telesa. Preden skončam nauk o njem, moram vam še povedati, da zakrament presvetega rešnjega Telesa ima razno- verstne imena, ktere večkrat slišite v pridigah in kerščanskih naukih, pa jih ne umete. Ima pa naslednje prelepe imena: imenuje se 1. Gospodova, sveta, poslednja večerja, ker je preljubi Jezus Kristus zakrament presvetega rešnjega Telesa na veliki četertek postavil, ko je pred svojim britkim terpljenjem in grozovito smertjo s svojimi aposteljni zadnjokrat večerjal. Ferdinand, ima li zakrament presvetega rešnjega Telesa mnogo¬ verstne imena? Kako se imenuje pervič? Zakaj se imenuje Go¬ spodova, sveta, poslednja večerja? Imenuje se 2. Gospodova, tudi božja miza, ker nam v zakramentu presvetega rešnjega Telesa premili Jezus sam, ki je naš Gospod in Bog — Janez 20, 28. —, tako reči mizo pogrinja, 36 * 556 da bi našo dušo nahranil s svojim lastnim mesom in napolnil nas s svojo lastno kervijo za večno življenje v veselih nebesih. Že v stari zavezi govori Bog sveti Duh o Gospodovi , tudi božji mizi, kjer se zavživa presveto Jezusovo Telo in pije njegova presveta Kri za dušno pokrepčanje ali pomoč zoper vse dušne sovražnike, ko v 22. psalmu v 5. versti pravi: „Mizo si napravil pred mojim obličjem, njim nasproti, ki me nadlegujejo.“ Jožefa, kako se imenuje zakrament presvetega rešnjega Te¬ lesa drugič? Zakaj se imenuje Gospodova, tudi božja miza? Ne govori Bog sveti Duh že v stari zavezi o Gospodovi, božji mizi? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 6 . kruh življenja, nebeški kruh, angeljski kruh. Leto prej, ko je zakrament neskončno svetega rešnjega Telesa vstanovil, je pre¬ mili Jezus judejski množici rekel: „Jes sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel.“ Janez 6, 48. 51. Tedaj se ljubi Jezus imenuje kruh življenja in nebeški kruh. Kruh življenja zato, ker, kteri zakra¬ ment presvetega rešnjega Telesa vredno zavžije, bode na svoji duši na veke živel v nebeškem veselju, tudi njegovo telo bode na sodnji dan neumerljivo in poveličano vstalo; nebeški kruh pa zato, ker je v Jezusu Kristusu iz nebes na zemljo prišel. Tudi se imenuje an¬ geljski kruh, ker je angeljem največe veselje, največa sladkost, pre¬ milega Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pričujočega gledati in mu hvalne pesme prepevljati. Tomaž, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa ime¬ nuje tretjič? Pokaj kruh življenja? Pokaj nebeški kruh? In pokaj angeljski kruh? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 4. zakra¬ ment oltarja, ker se na oltarju, ko mešnik najsvetejšo mešno daritev obhajajo, kruh spreminja v presveto Telo in vino v pre¬ sveto Kri Jezusovo. Helena, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa ime¬ nuje četertič? Zakaj zakrament oltarja? Kedaj spremenijo mešnik kruh v presveto Telo in vino v presveto Kri Jezusovo ? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 5. naj¬ svetejši zakrament, ker nas ne posvečuje le, kakor vsi ostali zakramenti; ampak ker je v njem Jezus Kristus sam, božji Sin, naš Gospod in Bog, toraj neskončno Sveti. Presveto rešnje Telo pa se imenuje, ker je tisto Telo, ktero nas je s svojo smertjo na križu od večnega pogubljenja rešilo , kakor je po zadnji večerji, ko ga je vstanovil, mili Jezus sam rekel: „To je moje Telo, ktero bo za vas dano.“ Lukež 22, 19. Janez, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa ime¬ nuje petič? Zakaj najsvetejši zakrament? In zakaj presveto reš¬ nje Telo? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 6. pre¬ sveta hostija, po naše presveta daritev, ker je v ujem preljubi 557 Jezus Kristus, ki se v najsvetejši meši nekervavo svojemu nebe¬ škemu Očetu daruje, kakor se je na veliki petek na hribu Kal¬ variji daroval ter na svetem križu umeri. Marta, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa imenuje šestič? čemu presveta hotija ali presveta daritev? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 7. skriv¬ nost vseh skrivnosti, skrivnost vere, ker se v tem pre¬ svetem zakramentu nahajajo res neizrečeno velike skrivnosti, kterih mi s svojim slabim umom nikakor ne moremo razumeti, ktere toraj presegajo ves naš um. Te skrivnosti moramo za res imeti ali verovati, ker nam jih je preljubi Jezus Kristus sam razodel, rekoč črez kruh: „To je moje Telo,“in črez vino z vodo v kelihu: „Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za vas prelita." Lukež 22, 19—20. Naše oči vidijo podobo kruha in vina z vodo v tem najsvetejšem zakramentu: in vendar to, kar vidimo, ni kruh, ni vino z vodo, marveč je pravo Telo in prava Kri našega Go¬ spoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Konrad, kako se imenuje zakrament presvetega rešnjega Te¬ lesa sedmič ? Zakaj skrivnost vseh skrivnosti, skrivnost vere ? Zakrament presvetega rešnje Telesa se imenuje 8. presveto obhajilo, ker se v njem obhaja spomin Jezusovega terpljenja in njegove smerti. Kedar prejmemo zakrament presvetega rešnjega Telesa, ali ga nesejo mešnik kot popotnico bolniku, ali smo pri sveti meši, ali mešnik verne obhajajo ali gremo memo cerkve, v kateri je v tabernakeljnu presveto rešnje Telo shranjeno — je pa shranjeno za gotovo v vsaki farni cerkvi —, vsakokrat se mo¬ ramo spomniti Kristusovega terpljenja in njegove smerti, ter reči: „0h neskončno usmiljeni Jezus, prav iz serca se ti zahvaljujem, da si hotel za nas terpeti in umreti, ter nas odrešiti večnega po- gubljenja.“ V to je rekel Kristus pri zadnji večerji: „To storite v moj spomin.“ Lukež 22, 19. In sveti apostelj Pavelj zelo raz¬ ločno uči: „Zakaj kolikorkrat bote jedli ta kruh in kelih pili, bote smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride — v drugič v svo¬ jem veličastvu sodit —.“ I. Kor. 11, 26. Karolina, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa ime¬ nuje osmič? Zakaj presveto obhajilo? Na kaj se torej moramo spominjati, kedar smo pri sveti meši . . .? In kako reči? Kaj je v to Kristus pri zadnji večerji rekel? In kako uči sveti apostelj Pavelj ? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 9. naj¬ više časti vredno blago. Ta zakrament namreč je studenec vseh milosti, zapopadek vse tolažbe, hrana za vse tiste, ki so lačni in žejni na svoji duši, moč za slabe, podpora močnih, veselje za žalostne, zdravje za bolnike in zastava večnega življenja umirajočim, ki preljubega Jezusa vredno prejmejo. V zakramentu presvetega rešnjega Telesa imamo in gledamo ravno tistega Gospoda in uče- 558 nika, kterega je veliko prerokov in kraljev hotelo videti, in ga niso videli. Lukež 10, 24. Kaj si moramo tedaj boljšega in večje časti vrednejšega misliti, kakor je premili Jezus sam v zakramentu pre¬ svetega rešnjega Telesa, pred kterim se naj vse kolena priklanjajo, kterega naj hvalijo, častijo in molijo vsi angeljski in človeški je¬ ziki ! Zares, neskončno velika sreča za nas, da preljubega Jezusa v sredi med nami imamo! Ignacij, kako se zakrament presvetega rešnjega Telesa devetič imenuje? Čemu najviše časti vredno blago? Zakrament presvetega rešnjega Telesa se imenuje 10. in po¬ slednjič presveta popotnica, ker je jed in pijača našim dušam, da ostanejo zdrave, prihajajo močnejše, in da tako serčno potujemo proti večnosti. Pa tudi zato se imenuje presveta popotnica, ker ga verni bolniki z odhodom iz tega sveta prejemajo, da zadobijo večo moč, ložej prestati zadnje težave, ložej premagati zadnje škušnjave, in. priti pred Gospod Boga z večim zaupanjem. Ravno zato je tudi za naše večno zveličanje tolikanj skerbna mati sveta rimsko- katoljška cerkev ostro zapovedala, naj se vsak nevarno, to je, na smert bolni kristjan da previditi, da brez tega presvetega zakramenta ne umerje. Tonika, kako se imenuje zakrament presvetega rešnjega Te¬ lesa desetič in poslednjič? Zakaj presveta popotnica? Kaj je torej za naše večno zveličanje tolikanj skerbna mati sveta rimsko-katoljška cerkev ostro zapovedala? Res, samo lepe imena ima zakrament presvetega rešnjega Telesa! Kaj nas vse prelepe imena učijo? Da si moramo, kolikorkrat vidimo presveto rešuje Telo, živo misliti, božji Sin sam, preljubi Jezus Kristus, je med nami, in da se toraj v pričo njega spoštljivo, spodobno ter sveto obnašati moramo. Že v pričo ime¬ nitnega gospoda nas presune neka groza in nekak strah , da včasi trepečemo. Toda kaj so vsi imenitni gospodje v primeri z vsemo¬ gočnim Jezusom? Tem spodobnejši, spoštljivejšim svetejši se moramo vesti v pričo neskončno svetega božjega Sina, Jezusa Kristusa, pri¬ čujočega v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Noben prijatelj, ne sestra, ne brat, niti mati, niti oče, nam tolikanj dobrega sto¬ riti zamorejo, kot preljubi Jezus. Iz ljubezni do nas je v borni podobi belega kruha v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pri¬ čujoč, zmirom pripravljen, nam deliti svoje dobrote in milosti, naj bi ga se ne bali, marveč radi k njemu v cerkev hodili, ter polni zaupanja mu svoje dušne in telesne potrebe razkrivali in potrebne pomoči ga goreče prosili. Ljubi otroci, pritecite toraj prav radi in veseli k premilemu Jezusu v zakramentu presvetega rešnjega Te¬ lesa! Ker pa ob delavnikih nimate časa k preljubemu Jezusu v cerkev priti, tem gorečeje ga počastite ob nedeljah in praznikih. Včasi pridete prerano k službi božji. Mesto okoli cerkve hoditi, o ničvrednih rečeh pogovarjati se ali celo kričati in razsajati, tecite 559 v cerkev, pokleknite vsi zgrevani in ponižni pred svetim taber- nakeljnom, ter počastite predobrega Jezusa v zakramentu presve¬ tega rešnjega Telesa na primer tako-le: „V imenu f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Bodi pozdravljen, počeščen in moljen moj preljubi, presladki Jezus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa! Molim te kot svojega Gospoda in Boga, kot svo¬ jega Stvarnika in Zveličarja. Pri sercu mi je žal, da sem te v pretečenem tednu tolikrat žalil. Oh odpusti mi, saj imam resnično voljo poboljšati se. Ob enem te ponižno prosim, tolaži me, ker ničpridni ljudje brez vsega vzroka hudobno o meni govorijo; ali podpiraj me, ker me hude skušnjave nadlegujejo, da jih serčno premagam, ali odvzemi mi terpljenje, ker me v enomer glava boli, če je tvoja sveta volja; ali daj mi moči, da svoje dolžnosti na- tanjko spolnujem. Oče naš . . Ceščena si Marija . . . Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum, nebo in zemlja sta polna nje¬ gove slave, čast bodi Očetu, . . . Bodi pozdravljen, počeščen in moljen moj preljubi, presladki Jezus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Oh premili Jezus, ne zapusti me! V imenu f Očeta, . . .“ Kteri ne morejo pred službo božjo preljubega Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa počastiti in mu svoje te¬ žave potožiti, naj to storijo po svetem opravilu, ali tudi pred po¬ poldansko službo ali pa po njej Enako ravnajte, ako ob delavnikih k sveti meši pridete. Kako se imate vesti, kedar memo farne cerkve greste, ali kedar mešnik na presveto obhajilo grejo, vam je vsem dobro zuano. Povsod in vselej skazujte preljubemu Jezusu v za¬ kramentu presvetega rešajega Telesa spodobno čast, in nikdar ni¬ koli ne ravnajte po brezvernežih, ki pred milim Jezusom v za¬ kramentu presvetega rešnjega Telesa svojih kolen šibneti nočejo, ker v hudem nikogar posnemati ne smemo. Kdor predobremu Je¬ zusu v presvetem rešnjem Telesu spodobno čast skazuje, njega on ne zapusti. Pričetnik ali očak našej slavnej cesarskej rodbini je Rudolf, od svoje lastine, grada Habsburg na Švicarskem, imenovan grof Rudolf Habsburški. Bil je rojen 1. 1218 in skoz in skoz bogo- ljuben gospod, sosebno pa je imel živo vero in gorečo ljubezen do preljubega Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Nekega dne je bil na lovu na zverjad. Po lovu je hotel neko pobožno slu- žebnico božjo obiskati ter se jej v molitev izročiti. Na poti sreča duhovnika, ki so presveto rešnje Telo kot popotnico k bolniku nesli. Pot k bolniku pelje črez potok, ki je zavoljo obilnega de- ževanja ravno tako silno narastel, da mešnik s presvetim rešnjim Telesom niso mogli pešč črez njega. Grof Rudolf ko to vidi, iz¬ dihne: „Oh! Gospod nebes in zemlje se pešč nese; jes pa, njegov služabnik, jezdim složno konja." Zdaj skoči raz konja, ter ga po¬ nudi mešniku, da se s presvetim rešnjim Telesom na-nj vsedejo, vzame cerkovniku ali mežnarju gorečo svetilnico, prime konja za uzdo, ter ga sam pripelje črez dereči potok in presveto rešnje Telo 560 spremlja k bolniku. V tem, ko so mešnik zakrament bolniku po¬ delili, molil je grof kleče. Ko so rnešnik bolnika oskerbeli, jih na dom nazaj pelje. Ali konja nikakor ni hotel nazaj vzeti rekoč: „Bog me obvaruj, da bi se kdaj več vsedel na konja, kteri je nosil našega Gospoda in Zveličarja. In ako ga nočete imeti za-se, imejte ga za cerkveno službo. 1 ' Mešnik se mu zahvalijo, da je presvetemu rešnjemu Telesu toliko čast skazal, in za konja, in ko se poslovijo, mu rečejo , da Gospod nebes in zemlje ga obilno poplačal bode. Pa tudi pobožna služabnica božja, ktero je na to obiskal, je njemu in njegovim zarodnikom veliko srečo in visoko čast napovedala. In res, črez 9 let je bil v nemškega kralja in rimskega cesarja voljen. Kakor pričetnik ali očak našej slavnej cesarskej rodbini grof Kudolf Habsburški, skazujejo tudi njegovi nasledniki čast in hvalo svojemu Gospodu in svojemu Bogu. v presvetem rešnjem Telesu. Bilo je 8. decembra in solnee je lepo sijalo. Veliko ljudi se je sprehajalo na Dunaju po tako imenovani „Pratterstrasse.“ Prika¬ žejo se med množico mešnik s presvetim rešnjim Telesom, ki so ga nesli za popotnico nekemu bolniku. Množica se razdeli, večjidel se odkrijejo, pa le malo jih je, ki svoje kolena pripognejo. Na mah obstoji neka lepa kučija. Z nje stopi lep in junašk mladeneč, si glavo odkrije, pade na svoje koleni; mešnik mu pa podelijo sveti blagoslov s presvetim rešnjim Telesom. Mladeneč so bili naš cesar, bili so naš preljubljeni cesar Prane Jožef I. Ginjenega serca sledi množica mešniku in svojemu pobožnemu cesarju. Molim te pobožno, pravi Bog z nebes! Ki v podolji kruha si zakrit zares. Tebi serce svoje dam v ljubezni dar, Daj, da ga ogreje tvoje luči žar! Andrejček, kaj nas naj učijo prelepe imena, ktere ima za¬ krament najsvetejšega rešnjega Telesa? Čemu je premili Jezus v presvetem oltarju pričujoč? Kedaj morate vi otroci preljubega Je¬ zusa v presvetem rešnjem Telesu obiskovati ter mu potožiti vse svoje telesne in dušne težave? Kako ga bodeš na primer počastil ter mu potožil vse svoje dušne in telesne britkosti? Francika, ali vsi kristjani predobrega Jezusa v zakramentu neskončno svetega rešnjega Telesa častijo? Moreš li imenovati bogoljubnega gospoda, ki je imel živo vero in gorečo ljubezen do .najsvetejšega zakra¬ menta? Kaj veš o grofu Rudolfu Habsburškem? In kaj o našem preljubljenem cesarju Francu Jožefu I. Molim te pobožno, pravi Bog z nebes! Ki v podobi kruha si zakrit zares. Tebi serce svoje dam v ljubezni dar, Daj da ga ogreje tvoje luči žar!