SI, 96. Trstu, v sabolo I. decembra 1883. Tečaj VII f. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. « »EDINOST« izhaja 2krmt na teden v.ako tritf« in ubita o poludne. Cena za vae '' ZB **?]? leU * *lda>™ 6etlX leta m Kld. KO kr. - Posamezne Številke ■dobivajo pri opraTDiitvu in ▼ trafikah v Trti« po S kr.. v fiiriei in v AldovKin! po « icr. — rtaro&ntnt, reklamacije in inserate prejema Opravaiitv« »vi« Z»»t 5.« Nova obrtnijska postava. (Datye.) t. 38. Za zidanje v § 27. zaznamo-tovarn je .Ireha prositi dovoljenja obrtnijsko gosposko in proSnjl priložiti načrte in natanjčni popis. §. 29. Oblastnija inora javiti namera-vano zidanje takih poslopij po oinanilih na vogleh nabitih in po de posebnih dopisih na županstvo in na vse mejne posestnike onega kraja, kder se ima kako tako poslopje zidati; po okollSČlnah naznanja oblastnija tako zidanje tudi po ediktib v uradnem listu. Čez 2 do 4 tedne «o tej objavi se napoti komisija na lice ltraja, f,katere se morejo udeležiti tuli eventualni pritožniki, ako se ni9o uže nrej pismeno pritožili. Oblastnija se pri istej priliki tudi prepričati, ali in kak zadržek je glede stavbenega, požarnega ali zdravllstveno-policijskega reda, ali pa glede postave za vodno pravico. §. 30. Pri komlsljskej obravnavi ima gosposka vse eventualne zadržke dobro preudariti, in to tudi potem, ko bi ne bilo nobenega ugovora po privatnih in potem pa poskusiti, da navzkrižnosti po mogočosti poravna. Ako ohlastnija dovoli zidanje, pa le pogojno, mora vse uzroke ftatanjčno navesti. — Ako bi bili proti ridanju privatni ugovori, mora obrtnfjska oblastnija te v odloku izrečno navesti, a zarad tega Še ne more odbiti dovoljenja, ampak mora stranke napotiti na sodnijo. — Le sodnija odločuje, ako ima zarad ugovorov zidanje od politične gosposke dovoljene stavbe prenehati do konečne razsodbe pravde, ali pa, ako se ima dalje zidati in s katerimi oinejitbami. g, 31. Vsi troŠki v tej zadevi gredo na račun podjetnikov takih stavb; troške zarad ničevih ugovorov pa plačujejo ugovori) iki sami. 32. Prenaredbe in povečenja obrt-nijskih zgradeb se imajo tudi naznaniti -oblastniji, iti ni treba zarad teh posebne komisije, ako je oblastnija prepričana, da -občina ali mejaši ne trpi kake Škode ali krivice zarad omenjene prenaredbe. S- 33. Ako se kaka dovoljena obrtnijska zgradba ne začne eno celo leto po dobljenem dovoljenju, tedaj je dovođenje uničeno. — Ako so pa pravi uzroki, •more dotlčoik prositi tudi za podaljšanje •V adiMMI |t wa«. V »i dopisi se pošiljajo Uredništvu >vli Torreate« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti J frankiran. Rokopiai ore? posebne vrodnosti te- ne vračajo. — Inttrati (razne vrnte nazna-J i»lla in poslanke) se zara3u tlijo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi ^ črkami ne plačuje zn r«ako besedo 2 kr. Podlistek. Slovenščina na tržaškej borsi. Listi »L'Indipendente«, »Šoloburda«, »Alba« itd. vedno poudarjajo, daje bil Trst od nekdaj italijansko mesto, da se tukaj ni nikoli in nikder v nobenem uradu govorilo ali pisalo slovenski, da so tu italijanska tla, ter imajo nas tržaške Slovence za brezpravne ljudi. Da znajo vsi ti ljudje ponarejati zgodovino, to nam najboljše kaže postopanje našega magistrata, katerega historografl so imeli izrečno nalogo, da z lažmi dokažejo, ako ne gre drugače, da Trst je in je bil od nekdaj italijansko mesto, kar so Kandler, Cavalli in drugi enaki ponarejevalci zgodovine tudi vestno spolnili. A to vse ne pomaga, ker vsak pravi učenjak je uže davno uvrstil te tržaške zgodovinarje inej »šarlatane« na polju vide, kajti učenjaki računijo z istinitim i dokazi In teh imajo uže denes vse polno, da Trst ni bil nikoli italijanska zemJja, ampak da je to mesto z okolico vred bilo slovanska zemlja. Takih dokazov je v Silovej in Go-dinovej zgodovini vse polno, ni treba, da bi jih ponavljali. A uprav te dni smo dobili v roke originalni dokaz, (čujte borzi-janci, zdaj večinoma židjel) da se je celo na tržaškej borsi, in to uže pred'73 leti tudi v slovenskem jeziku uradovalo. Prijate| našega lista nam je namreč te dni poslal slovensko tablico kurzov, katero je izdalo predsedništvo tržaške borse v letu 1810. torej pred 73 leti, s tem le pismom: Sontjur pri Kranji 22. novembra, lukaj Vam pošiljam, čestiti g. urednik, tega obroka. Vsled neviht, požarov in drugih nesreč zrušene obi tnijske zgradbe se morejo popravljati le z dovoljenjem oblaetnij. §. 34. Proti vsakemu takemu odloku obrtniiske oblastnijeje dotičnemu orosta pot pritožbe, katera se mora uložiti 14 dni po prvem odloku pri prav istej sodni j i, katera je izdala prvi odlok. O pravem času uloženi rekurz ustavi vse nasledke prvega odloka do rešitve rekiirza. §. 35. Deželna politična oblastnija more v takih krajih, kder ima občina ali zadruga svojo klalnico, zadostujočo potrebam kraja, ustaviti rabo vsake, uŽ-obstoječe privatne kialnice in more tudi prepovedati zidanje nove kialnice. — Tarife za klalnico morajo biti potrjene po deielnej političnej oblastniji. IV. poglavje govori o obsežku in izvrševanju obrtnijskih pravic. S- 36. Obseg pravice do kacega obrta je določen v obrtnijskem listu ali koncesiji in v naslednjih paragrafih. V slučaju kake dvombe v tem obziru odločuje dež. oblastnija po zaslišanju trg. zbornic, katere imajo zopet zaslišati dotične zadruge. 8. 37. Vsak obrtnik ima pravico, da združi vsa v njegov obrt spadajoči dela in si drži vse v to potrebne pamočnike. ako spadajo tudi v kako drugo roko lels to stroko. — Pod pomočniki niso zapopadeni učenci. g. 38. Naznanilo o kakej trgovini bre/. omejitve na določeno kakovost blaga uineje se tako. da ima dotični pravico trgovati z vsem blagom, razun onim, za katerega prodajo je treba posebnega dovoljenja (koncesije). Naznanilo o trgovini le z izrečno določenim blagom se umeje tako, da do* Učnemu ni dopuščena kupčija z nobenim drugim, nego v naznanilu določenim blagom. Trgovec v ožjem zmislu besede sme izvrševati kako rokodelstvo le potem, ako je poprej zadostil zahtevam §. 14, ki govori o rokodelstvih. §. 39. Tisti, kateri izvršujejo kak prosti ali rokodelski obrt, morejo v srenji, kder stanujejo, imeti več delalnlc ali prodajalnic, in take lehko preloževajo lz ene shote v drugo. V vsakem slučaju pa morajo to naznaniti obrtnijskej gosposki. Preložb* obrta, kateri je vezan na dovoljenje ali koncesijo, v kako drugo shoto v knju samem ali pa v kak drug kraj v istem obrtnijskem okraju pa se more le potem vršiti, ako to dovoli obrtnijska gosposka. §. 40. Obrtniki, kateri hočejo naprav-Ijati podružnice zun.ij kraja, kder so nasta-novljeni, morejo to naznaniti toliko oblastniji kraja, kder hočejo ustanoviti omenjene podružnice, kakor tudi oblastniji, pod katero spada njiti glavno podjetje, in pri obrtih, ki so navezani na dovoljenje ali koncesijo, je treba za vsako tako podružnico posebnega dovoljenja gosposke kraja, kder se misli ustanoviti podružnica. Ako so pa zadržki v smislu g 13, oziroma, pri koncesijoniranlh obrtih g. 22 te postave, more oblastnija ustanovitev takih podružnic tudi zabraniti, v katerem slučaju strankam naznani zadržke. g. 41. Obrtniki morejo izdelke svoje obrtnij« prodajati in v komisiio dajati tudi v druge kraje in prav tako morejo sprejemati dela tudi iz drugih krajev, od koder koli p' idej o. g. 42. Glede dimnikarjev in čistilcev kaoalov more v večih mestih dež. oblastnija tudi omejiti delokrog obojih le na določene dele mesta. Taka omejitev pa ima posledico, da morejo v mejah določenega mestnega okraja le tisti dimnikarji in čistilci kanalov ali drugi enaki obrtniki delati, kateri so v istem okraju nastavljeni. S. 43. Preselitev s kakim obrtom v drug obrtnijski okraj smatra se, kakor da bi se obrt na novo osnoval, z razločkom, da dotičniku ni treba več dokaza o zmožnosti, kakor ga postava terja pri nekaterih obrtih. §. 44. Obrtnikov dolžnost je, da svoje delalnice ali stanovanja previdijo s kakim zunanjim znamenjem, pa imajo pravico se še drugih sredstev posluževati v namen javljenja. g. 45. Ta postava se ne dotika prav nič tega, ali se ima kak obrtnik vpisati v trgovinske zapisnike kakor flrma, to stvar določuje trgovinska postava. staro listino, ki sem jo dobil tukaj v nekci starej knjigi. Ta listina nam kaže, da so uže pred 70 leti spoštovali slovenski jezik v Trstu, ki pa ga zdaj tako malo cenijo, da Vam še najvišjih razglasov ne privoščijo v slovenskem jeziku. Prosim pa ako se Vam prav dozdeva, da to listino ponatisnete v svojem cenjenem listu »Edino-ti«, da bodo nasprotniki videli, kako so uže pred toliko leti spoštovali slovenski jezik. Spoštovanjem F. Faciter, organist. Evo našim Čitateljem posnetek one tablice; v našej pisarni pa je razstavljen na ogled original, katerega pokažemo radi tudi naSim lahonom, da se prepričajo o resnici in izvirniku. Ako je borsa uredovala po slovensko u že pred 73 leti, to je živ dokaz, da je bilo to potrebno; koliko bolj potrebno pa je to denes, ko se slovenski narod vsak dan bolj zaveda svoje narodnosti. Zakaj bi se branili tudi uradniki poslovati in uradovati v slovenskem jeziku, ko je vendar zdaj po ustavi in po drugih zakonih Slovencem zajamčena enakopravnost v uradih in šolah? Zakaj li morajo na priliko tržaški Slovenci pri trgovskej sodniji, ako hočejo osnovati kuko društvo, razun slovenskih pravil ali po godbe uložiti tudi italijanski prevod' To je Slovencem le v kvar in škodo in ako je pred 73 leti na borsi v Trstu bilo slovenščine zmožnih uradnikov, toliko bolj bi jih moralo biti zdaj pri trgovskej sodniji in sploh p>i vseh uradih v Trstu. Priporočamo torej vsej gospodi, ki se toliko protivi naravne'j pravici Slovencev, da dobro ogleda tablico. | Politični pregled. Notranje dežele. V notranjejpolitiki je bila zadnje dni velika suSa; nič važnega se ni do- godilo ; k malu pa nastopi živahno Ži-venje, ker se prihodnji teden odpre državni zbor. Dunajskega vseučilišča rektor Wedl je odstopil. Studentovskej deputaciji, ki ga je Sla prosit, naj Se ostane, rekel je, da ga slabo zdravje k odpustu sili, zahvalil se jej jo za zaupanje ter svaril studente, naj ne delajo demonstracij, ker bi se sicer vseučilišče utegnolo zapreti. Vnar^je dežele. V Serbiji vlada Se vedno velika razbuijenost, več vplivnih mož je po-begnolo v Rumunijo. Italijanska vlada se zadnji Čas peča posebno s trdnjavami. Proračun za vtrjenje kraljestva kaže eno milijardo lir; za same Benetke je v preudarku 100 milijonov lir. Napraviti hočejo tam več oHopljcnih stolpov, katerih vsak bi stal osem milijonov lir. Nemški cesar je pri sprejemu na-Čelništva poslanske zbornice izrekef trdno nadejo, da se mir obrani ter naglašal posebno prijateljske razmere z Rusijo. Španski časniki preklicujejo novico o zaroti na Filipinskih otocih ter naglošajo, da se ni bati nemira. V Londonu so zaprli Francoza Bonduranda, ki je hotel palačo nemškega poslanca z dinamitom razruSiti. V grofiji Qalroay na Angleškem so zasledili novo feniersko zaroto in trideset zarotnikov zaprli. Francoska vlada jo 28. novembra naznanila komisiji za tonkinske zadevo razmere mej francosko in kitajsko vlado. Iz teh se vidi, da diplomatična zveza So ni raztrgana Ida pogajanje še traje, vendar pa ni skoraj nič upanja, da se Zena od Duneja na Augfpurg od mu is 1. Kosapersk 1799. dol.Sushez 1810. Ta rezhena zena preraj-t&na po zene ufakdga dneva na Borse, je bla stanovitnčna po fredne cene glih taift^ga mefza. — 1779. 1800. 1801. 1802. 1803. 1804. 1805. 1806. 1807. 1808. 1809. 1810. Is 2* • o d ■si ■g S o ti •đ C V «J J- II 34',, ,34», i35 .34',, i31'U iffil. .32'u .32',, i32, B l2y [, .29',: i30 .32',, l3«*L z34»l, 143*1, i45'14 .53'i1 157'], i5G*l, 156*1, .58 167*1, 173*1, 180*1, i63'lj iK2'l, .88 I84«14 i 95*1, 20161, 214*1. 217'J, 217 311*1. 209*1. 20t'l, 197*1. 206*1, 209*1, 206*1, 208'!, 208*le f213«J. 215'i, 218:1, 218*1 227'l| 247*1, 237 232'lj 222*1. 227*1, 243 M, 324'l, 233'L 24G'i; 284'1? 274']* 324*1* 315*,, 300 311M, 315'/. 350*1, 413'/, 472'l4 400 332*1 349'1, 375'1, 390" i, 401*1 p 450*1, 492 552'1J 709*1, 948' 1J Ter/t ta 5. dan Marža 1810. Naineftoeki te Borse. Anfhe Majer, perve Nameftnćk. M. M. I)r. Gerolini, Aktv&r od Borse. EDINOST. inir ohrani. Kredit za Tonkin je bil sprejet in vlada pošlje zopet 6000 vojakov v Tonkin. Kitajski cesar je izdal vojni manifest zoper Francoze; v tem manifestu pravi, da je Anam kitajskemu cesaTju podvržena država, da so Francozi už<* v prejšnjih časih poskuSali ia zdaj zopet poskušajo to drŽavo si podvreči in so tako v deželi provzro-Čili nered. Mesto Becninh i njegova okolica so nebeške države vrata, katera so poprej čuvali kitajski vojaki, in vendar je Francoska večkrat poskušala, podvreči si to ozemlje, brez ozira na pravice prava in vlastnine. Mi smo tedaj, pravi manifest, dali princu Tsong-Li-Jamen, izreČni ukaz, naj francoskemu poslancu povć, ako njegova dežela pošlje vojakov proti Bacninhu, tedaj Kitajska odpravi veliko vojsko na boj proti Francozom. Tsong-Li-Jamen ima tudi ukaz, višjim trgovinskim intendantom severnih in južnih luk, generalnemu governeiju v Nankingu in governerjema v Jumanu in Knei-Čevu naročiti, naj zbirajo vojake in strelivo, nabirajo novince ter naj z največjo skrbjo gledajo na red v pogodbenih lukah, da bodo mogli trgovci v miru opravljati svoje posle. Egiptovska vladay da bi ubranila Svakin, poslala je tja 600 žandarjev; a na poti jih jo 268 pobegnolo; krivemu proroku se po tem takim Egipčanov ne bo treba dosti bati. Iz Algira in Tripolisa se poroča, da je krivi prorok Mahdi poslal poslance tja. Iz Sudana dohajajo zelo čudna poročila; vest je dofila,' da ima krivi prorok pod orožjem 300.000 mož; turška vlada pa temu oporeka ter trdi, da je Mahdi le roparski glavar, ki zapoveduje 2000 roparjem. Resnica bodi pač v sredi. O krivem proroku, ki zdaj obrača nase oči sveta, treba nekoliko omeniti. Kakor deček jo bil na ladiji, kder se mu je zelo hudo godilo, vrvi, katere je ulekel, ožulile so vsega na rokah in hrbtu i hudo so ga pretepali; zato jo ubegnol ter postal derviš. V cunje zavit je hodil od kraja do kraja ter pravoverne opominjal na poduke v koranu. Kakar vsak drviS, tako seje tudi on trdo postil. Potem se ottegnol človeškej družbi ter šel v puščavo, kder je v skalnatej votlini živel samo Gospodu ter se pripravljal za poduk. Nazadnje je začel oznanjevati zapovedi korana i njegov, glas, kakor svetnika glas, razširil se je po Širokih deželah; njegova beseda je budila navdušenje mej poslušalci, kateri so verovali, da je prorok, naetopnik Mohamedov, kateremu je ukazana sveta vojna zoper nevernike, katere on po- konča. Razvil je toraj prorokov prapor, pod kateri so začeli vreti od vseh stani pravoverniki, ki ne poznajo nobene pogodbe, ne prizanašajo nobenemu, i nobene prizanašbe nočejo. — Zdaj se krivi prorok imenuje Mohamed Ahmet ter se bojuje zoper Egipt in Angleže; Sudan si je uže podvrgel, ker je vso egiptovsko vojsko pokončal, le 14 vojakov se je otelo. Ni skoraj dvorabe, da napade tudi Egipt, a tu najde angleško vojsko, katera mu utegne kri ohladiti. ■ ■ Dop Cerkve Dolinske do XVIII. stoletja. Po zapisniku J. 1714. so bile v Dolini te-le cerkve: S. Urha, s. Martina, s. Andreja ap„ s. Križa 1 pres. Trojice. Glavna cerkev v Dolini je bila sveta«® Urha. Kdaj je bila sezidana, ne more so določiti, a slutiti se more, da le Sčasoma je prišla do sedanje oblike; stala je vendar kakor čestitljiva veža bo^ja uže J. 1615, kakor K. piše: 20. novembra 1615 so Benečani igall i ropali po vaseb So cerbu, Prebenegu 1 Dolini, kder je bila cerkev najiepSa vse Škofije tržaške (se ve da le na deželi, na kmetih). Pri Dolini so naleteli Benečani s6 svojo vojsko i. 1615. 11:1 krepek i pogumen upor; ustavili so se jim vaščanl, združeni z bližnjimi okoličani iz Brega i so s česa sko vojsko od-podili sovražnika. *) Zvonik je stal cerkvi pridružen na desnej strani početja cerkve, kakor v Ric-manjih. Sedanji zvonik so začeli zidati uže 1. 1790. Prostor okoli cerkve sv. Urha so obzidali 1. 1661., kakor pričuje napis pri *) Pri tem uporu ge je kaj rodoljubno vedel tadanji namestnik, kateri je neuatrnŠljivo Bre-žune navduševal i v boj vodil zoper »ovrajno ▼ojako benečanako. 1S1. S Krasa, 26. novembra. V družbi je moč i napredek. Bodimo vstrajni i strpljivi, ter delajmo za omiko i prouspeh našetia milega naroda. Tako nekako je izustil podpredsednik učitelja skega društva za sežansko-komenski okoliš pri zboru na Brežini 22. novembra 1.1. Baš te pomne besede so marsikaterega učitelja vodile k omenjenemu zborovanju, h kateremu smo se sešli v obilnem čislu iz našega učiliščnega okoliša, i nekoji gg. kolegi iz bližnje tržaške okolice. Po 11. uri odpre sejo g. podpredsednik Kante, pozdravi društvenike, (gosp. predsednik ni došel radi družinskih razmer), ter v jedernatem nagovoru poudarja složnost učiteljev na polju šolstva. Na predlog g. predsednika se izvolita dva zapisnikarja, in sicer g. Štrukelj i Ravhar. Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje zemljepisja v dve Bkupini, prvem i drugem oddelku. Razlagal je tamošnji učitelj g. Tomšič. Po kratkem odmoru prebere g. Štrukelj zapisnik zadnjega zborovanja v Du-tovljah. Na predlog g. predsednika v izvolitev jednega poročevalca kritike o po-učevanem Izvoli se gospica Štrukelj. Pri kritiki se je unela živahna debata. Razgovarjali smo se prijateljski In razkrilo se je marsikatero dobro zrnice, koje ne ostane brez prida. Peta in šesta točka dnevnega reda je izostala, ker ni bilo dotičnega poročevalca, namreč tajnika g. Kosovela. Po ukrepu odborove seje navaja k raznim Dasvetom g. Kante: Odposlan sem bil k zborovanju obče slov. učit. drultva v Ljubljano, katero je bilo 18. novembra t. 1. Koncem seje sem hotel g. predsednika interpelirati, a me je g. Gaberšek, učitelj na Spodnjem Štajerskem, pribite), koji vpraša g. prvosednika, kaj je slavno drufitvo učinilo glede uže lani nasvetova-nega sklopljenja vseh slovenskih društev v jedno glavno, po obliki nemških »Leb-rerbund«, z sedežem v belejLjubljani, na kar mu g. predsednik odgovori kratko: — nič. Po daljšem razgovoru se ie vendar ukrepllo, naj slovenska učiteljska društva poizvedujejo menenja svojih druBtve-nikov, ter naj poročajo slov. učit. društvu v Ljubljano, koji morda (?) kaj stori v to svrho. Menim, da se to teško zgodi radi čudnih načel naših kranjskih kolegov proti nam primorskim učiteljem. Ako se to zedinjenje ne izvrši, združijo se pa primorski učitelji v jedno glavno društvo z sedežem v Gorici. Pod kojimi uveti naj bi se drufitva zedinila? Učiteljska društva naj bi bila podružnice glavnega učiteljskega društva. Vsaka podružnica naj bi plačevala leten donesek, kateri bi se porabil v povzdigo narodnega Šolstva. Tudi bi mogle podružnice pošiljati svoje zastopnike h glavnemu zborovanj u obče učiteljskega društva, koji bi poročali o delovanju v svojih podružnicah i o glavnem učiteljskem društvu. Te uvete je društvo jednoglasno olobrilo. Na to sklene g. po Ip -edsednik sejo s trikratnim »živio« ni našega branitelja narodnih pravic, Franci Josipi. Pri skupnem obđdu pri g. Tancetu smo marsikako povedali in zapeli, ter se ločili z nado, da se vidimo na pomlad morda v — Devinu. V to Bog poraozi. PodgromadoviČ. Iz Pedf radskefa okr^fa, 27. nov. Desetletnica bralnega društva v Pod-gradu se je vršila v nedeljo ta tamošnje razmere prav sijajno. Kaj enacega v Pod-gradu Se ni bilo. Društveni tajnik je prepustil za ta večer svoje prostorno stanovanje v porabo i posebno okusno i elegantno oleplal veltko sobo. Zbrana je Wla elita Podgradskega okraja i došlo je odličnih gostov tudi iz prav oddaljenih krajev. Drugi, zadržani, poslali so pozdrave. V prvej vrsti nam je omenjati koncertnih komadov, koje je izvršila na glasoviru gospodičina Bachman-ova iz Bistrice, ki je sd svojo veliko spretnostjo občinstvo več nego zadovolila. Odboru moramo čestitati, da se mu je posrečilo, tako izvrstno moč pridobiti za desetletnico. Srečo je imel pa tudi glede petja. Kajti BrezoviŠki kmetski zbor je bil pre-vzetej nalogi popolnem kos. BrezoviŠki narodni učitelj, g. Medvedšček, je pokazal, da z krepko voljo i vstrajnostjo se v kratkem času dosti doseže tudi tam, kder ledina še ni preorana. Kako vse drugače, zapuščeno je v Podgradul Vrlim pevcem priporočamo, naj se z navdušenostjo drže pričetega dela, ki jitn bode v zabavo v prostih urab, a v korist njim i drugim. Petje blaži srcel Pred zabavo so peli pevci podoknico najstarejemu članu društva. velespoŠtova-nemu gospodu, ki mnogo žrtvuje za društvo i narod splob, iu ki tu li za ta večer ni zaostal. Zadnja točka v sporedu je bila loterija, ki je obsegala blizu 40 jako lepih dobitkov. Da je bila zabava pri tej točki iako živa in zanimiva, nam ni treba po-sebe omenjati. In svrfietek? Plesalo se je po jako natančnem taktu g. Trčka iz Bistrice do ranega jutra. Ples je zopet vodil neutrud-Ijivi društveni tajnik. Marljivo je skrbel posebno za dame, katerim je postregel z vsem, kar se more o takej priliki zahtevati. Ako pohvalno omenjamo Še dveh go-spodičin, kateri sle skrbeli tudi za »Narodni dom«, in oddali M sredic* svršili smo, se v6, prav na kratko, poroče valčevo dolžnost. Zabilježiti moramo le Še željo, da bi se nam k malu zopet prilika ponudila, prebiti nekoliko veselih ur v takej izbor-nej družbi, v prijateljskih krogih, kder vlada samo ena misel. vbodu: »Benedicto Fogarino paroeho et syndacis«. Vse to delo je dovršila bratovščina pres. reš. Telesa. Popravila i olepšala se je glavna cerkev i zvonik dozidal v letih 1790—1794., kakor pričuje napis v latinskem jeziku: Sv. Urhu Dolina prenovila. Ta cerkev je bila edina v vasi. Cerkev sv. Martina na Bercah so sezidali 1. 1655. Nekdanja cerkev sv. Martina je stala na podnožji griča Pleh neka, iatero so 1. 1655. posvetili sv. Andreju. S« sedaj se nravi vinogradom o tamošnjem kraju »v Smartnu ali v Šmartnih«, to je: v Šent Martinu. Zidala se je nova cerkev sv. Martina na Bercah vsled prošnje poglavarjev i starešinov v imenu vse srenje 1. maja 1648, ker je stara cerkev sv. Martina stala predaleč od vasi, v njej se redkokrat sv. maša brala i vlaga, mokrotnost veže je cerkveno opravo preveč kvarila. Ko so novo cerkev sv. Martina »Na Bercah« sezidali, posvetila se je prvotna cerkev v Plehneku sv. Andreju, katera se je porušila Še le v začetku tega veka. L. 1757. se je prodal za 1000 zlatov mlin pod KoromaŠnikom, lastnina cerkve sv. Martina na Bercah. Vredno je tudi omeniti, da ima sedanja cerkev sv. Martina sedaj dva zvona, Domače in razne vesti. ImeBOVam*« Finančno vodstvo v Trstu je imenovalo začasnim računskim oficijalom Viucencija Nutrizio, definitivnim računskim asistentom Alojzija Faifer in Nikolaja Gostanzo, začasnim računskim asistentom pa Karola Simonis in Vincen-clja Bernardis. Nadalje je imenovalo dosedanjega blagajničnega oficijala Ivana Kragl blagajničarjem pokrajinske finančne blagajnice v Trstu, blagajničnega asistenta Ferdinanda Ekel blagajničnlm oficijalom pokrajinske finančne blagajnice, in Vik-toija Moditz asistentom pri omenjenej blagajnici. Minhiemko oznanilo. Vsled pojavljenja kolere mej turškimi božjepot-niki v Meki c. k. trgovinsko ministerstvo katerih manjši podolgaste oblike ima letnico 1463. Kdaj je cerkev pres. Trojica nastala, ne morem določiti. Cerkvica sv. Križa je stala nedaleč od vasi. Na katerem kraju je stala ta cerkvica? Pri sedanjem Križcu. Toliko pričuje ustmeno sporočilo. Te so bile veže božje Dolinske v mi-nolih stoletjih; dve teh so podrli; cerkvico sv. Križa so porušili 1. 1730. Kar se je fiodrlo, nadomestilo se je s tem, da se je arna cerkev sv. Urha povečala i olepšali. Popis obiskovanja škofovega od 11, julija 1739 našteva *V Dolinskej fari 22 cerkev i še niso vse naštete. Te i mnogo-broine pobožne bratovščine (n. pr. sv. Urha, Rožankranea, pređ. reŠ. Telesa itd.) SriČajo jasno o bogoljubuosti naših pra-edov, kateri so romali (preveč)*) k svetiščem v Italijo; za Porcijunkulo 2. avgusta v Asisi, za sv. Antona v Padovo do naj-novejših Časov. V sedemnajstem stoletju (1714) je štela Dolinska fara 3500 duš, raztresenih v 22 vaseb. katerim so pasti -rovali vikar, nadomestnik Dolinski i 8 duhovnikov. J. g. *) Tudi v oporokah (testamentih) so so spominjali teh svetišč s primarnimi doneski v denarju. Kako hvaležni »o nam zato Italijan čiči v koperaketn okraju. daje na znanje c. k. uradom pomorskim in zdravstvenim, da naredbe glede kolere fkužnih bolezni;) ostanejo iste, ki so bile določene in naznačene v gubernijalnej okrožnici 28. novembra 1881, štev. 9704. — naj se strogo pazi na turike božjepot-nlke iz Bosne in Hercegovine, ki se uprav sedaj vračajo iz Meke, preko naših luk v domovino. Tržaške novosti. Delitev darov. V nedelo 2. decembra se bodo delila običajna darila ustanove »Azienda Assicu-ratricj«, štirim vatrogascem, ki so se mej letom najboljše in neustrašljivo vedli pri gašenji itd. — Slavno«t se bode vršila v ulici »Solitario«, v prostorih glavne vatrogasne postaje. Nabora. Nabralo se je za ponesrečene po poJstfo v Koritnicl 2140 gld. 2 kr. in 10 frankov v zlatu. — Za ponesrečene po povoilnji v Tesaliji pa do sedaj v Trstu, frankov 15.270 in 20 gld. Ognjeno nebo. Dva zadnja večera smo-v Trstu opazovali kaj lepo prikazen. K malu po solnčnem zahodu se je začelo nebo na zapadu žariti, kakor bi bilo vae v ognji in krasna prikazen je dalj časa trajala. Nekateri so trdili, in tudi nek Čas* nik je objavil, da je bila burjava, a to ni res, le solnčni žarki so se v zraku lomili. Pobirki it domaČih Čat nikov, Polž, polž, pokaži roge! Tako govorč otroci s polži, a mi s »tržaško tetko«. Marsikedo bi bil skoro mislil, da bode ta list, zdaj ko se je oprostil velikonemškega trnja o nas Slovencih govoril z večo spoštljivostjo, posebno ker ima tdaj ta list urednika, ki nosi slovansko ime; toda zastonj. Pred tremi dn«vi je ta list prinesel vest is »Naroda«, da je ljubljanska finančna oblast-nija poslula vest slovenskim denarnim zavodom, da dade tiskati tudi slovenske blankete za menjice in da je poslala dotične tiskovine na ogled omenjenim zavodom. A dostavila je tej vesti jako 8e- Eav dovtip, češ. da bode vendar še dovo-eno, da se bodo plačevale slovenske menjice z avstrijskim denarjem. — Ni ravno potreba, da bi se plačevale z avstrijskim denarjem, ako so Napoleoni, lehko so tudi turfiki, plačajo prav tako dobro, kakor avstrijski; sicer pa bi morala »Trie«terca« znati, da ie avstrijski denar tudi slovenski in narobe, ker avstrijski denar predstavlja v prvej vrsti to, kar so avstrijski narodi sd svojim trudom zaslužili; on torej ni izključljiva lastnina Nemcev. Kaj pa bi Triesterca« rekla, ko bi jej mi na uho pofiepetali, da se tudi pri tržaškem finančnem vodstvu pripravljajo slovenske menjice. Čudimo se, da tega se ni zvedela. Šalobarda. »L'Alabarda«, nata da ud eseremento del »Cittadino«, — se je pre-drznola pisati 29. t. I. o veselici del. pod. drufitva ženskega oddelka v prostorih gostilne pri »Zelenem hribu«, — da, nekoje slovensko društvo, ki navadno prileplja velikanskih plakatov na stenske plošče po hišah v mestu, katero pa broji toliko udov, da bi vsi lahko tičali pod jednim omenjenih plakatov itd. Carissima »Alab irda«! se vuoi anehe »simpaticona« came suole chiaimrti uno dei tuoi corrlspondenti di Capodistrla — sappi, che la societa slava di mutuo soccorso conta tanti soci, che se tu avessl tanti abbuonati, oltre quelli che čredi d* avere — e se ognuno ti sbor-serebbe uno solo fiorlnetto all'anno — tu avresti abbastanza di che campare la tua nomade vita, nonehe per pagara il debito a quel povero presi lente, che fu derobato del pastrano. — Direiuo che un mascalzone, il quale ruba a risehio e pe-ritflio un pastrano, 6 un vero cavalieie in confronto ai cavalieri d' industria, i quali esercitano la loro arte a mano salva. Petarda. Vulkan, pravijo, da se.v*ako toliko obudi in jame bljevati ogenj Id žlindro iz sebe in tako pokaže, da ni mrtev, ampak da živi. Ob enajstih, v noči na petek se je razpofiila velikim pokom petarda v smetljaku na dvorišču hiše Teodorovič poleg cerkve sv. Antona novega. H u lega ni prouzročila, le prostor, kder se smeti spravljajo,, je poškodovala in domačine nekoliko vznemirila. Kaj to pomenja, čemu to — ali je le: Stupida quanto malvagia ragazzata, kakor to dejanje imenuje .Adria« od petka? Je-li to dejanje iredente? - da s tem dokaže i faktično, kakor je uže teoretično dokazala v dopisih svojih tržaških organov, da se ne ujema z nazori v Napolju zbrane »pentarchie«, katero so sestavljali go-podje italijanskega državnega zbora, kikor: B iccurini, Cairoli, Grispi, Nicotera. Zanar-delli in 8t> druzih poslancev, kder je Za-nurdelli jzjavil, da zveza Italije z Avstrijo itd. mu je poroštvo miru, ter jo pozdravil z veseljem, ker ona ne varuje le enakosti, vzajemnosti in predstev, teinuč spoštuje tudi narodno veljavo in javno pravo. — To je hud udarec »Iredenti«I — Se-ll hoče ona nad tem maščevati? Ali pa, kar se v omenjenej palači nahaja tiskarna, kder se tiska »Triester Tagblatt«, organ Taaffejeve vlade, koja je našim »iredentom« trn v peti. Dovoljenja. G. k. tribunal je dovolil vpisanje »zaloga za pogozdovanje okolice* dveh kosov zemlje na Kontovelju. EDINOST. Velik požar je nastal sinoči ob 10. uri v velikem mlinu »Economo«; 1. 2. in 3. nadstropje je bilo uže v plamenu; a mlinarji sami so pogasili ogenj, še predno so prišli vatrogasci. Mlinarji omenjenega mlina so namreč tudi izurjeni vatrogasci in mlin ima vse potrebno vatrogasno orodje. — Vojaški poveljnik, general Kober, bil je prvi v mlinu in popraŠeval, ako je treba vojaške moči, potem še le so prišli mestni vatrogasci. Skoda se računi na več tisoč forintov. Požar je nastal pri kamenji. Nesreče. Prepeljali so z Nabrežine v mestno bolnišnico A. E. delalca v ondot-nem kamenolomu, ker se je pri delu hudo poškodoval na levo roko. — Straže so odpeljale v mestno blaznlco neko žensko, ki je nanagloma na ulici zblaznela. — Morala sta iti v bolnišnico dva mlada kmeta, eden iz Milj, drugi iz Kadina, ker sta se hudo s falčem porezala na roko pri delu v vinogradu. — Moral je iti v bolnišnico težak Bernard Volpi, ker je pri delu v novei luki slučajno padel raz voza in tako si poškodoval hrbet. Vzorna gospodinjah Morala jo iti v mestno bolnišnico 46letna služkinja Jožefa Milavc, v službi pri nekej mesarici. Pre-galantna mesarica je svojo deklo s čevljem tako poškodovala, da je ta morala se zateči k zdravniškej pomoči v bolnišnici. Gospodinja je ubogo deklo dolžila tatvine, da jej je ukradla 10 gld., katere je pa kes-neje nje lastni sin na tleh našel. Kdor pozna tržaške mesarice, gotovo poreče: Nič novega, nič posebnega — nekaj navadnega — trŽ. mesarice niso za las bolje od trž. mesarjev. Posor1 Kakor se po mestu govori, tukajšnja policija je zasegla več zabojev Žlic in kuhinjske posode; nekoji trgovci «0 to prodajali za pravo srebro, pozlačeno v ognji. Skazalo se je, da je to gola sleparija, ker oprava je ponarejena iz malo-vredne kovine. Zagotavljajo, da nekoje nepraktične osobe so se dale vloviti na limanice — in kupile svinec za pozlačeno srebro. Ml svarimo ljudstvo, da se varuje nadaljnih kupovanj, osobito pri takovih trgovcih srebrnlne in zlatemne, ki so dvomljive slave. Itaj pravijo k lemu naši politikarjlf Nek italijanski pisatelj z imenom Fatnbri je napisal neko bro-Buro pod imenom »La Venezia Giulia«, a predgovor tej brošuri je napisal bivši minister R. Đonghi. V tem predgovoru se čita mej drugim : »Za nas je dobro, da se Avstrija Širi na južno-zapadnem delu Turške. Tako se Čvrsti nasproti Rusiji, katerej tako preprečuje doluz na jadransko morje in ujedno se jači nasproti Nemčiji. Mi jej moramo pomagati, kadar bode hotela dospeti do egejskega morja, a s tem pogojem, da nam na jadranskem morju, koje je bilo nekdaj popolnoma naSe, pripozna veči in bolji del, nego ga zdaj posedujemo. — A zopet drugod piše ta bivši minister, da se za zdaj še ne more reči, da bi bilo avstrijsko Primorje italijanska zemlja, da bi "bilo celo nevarno, zdaj sklicevati se na takozvani »plebiscit« (ljudsko glasovanje), ker Slovani imajo še vedno veliko veČino. — A opazuje se, da italijanstvo v teh krajih napreduje, naj se torej le dalje uri itali-janizem po Primorskih delelab, kadar bodo te dežele do dobrega poitalijančene, potem jih bode Italija mogla terjati na podlagi narodnega prava. — Bonghi ne misli slabo; a kedo je agent Bongbijevih načel tukaj na Primorskem? Oigovor je lehak. Prav bi bilo, da hi naši državni poslanci ta odgovor dali na oravem mestu. Namesto Carlbaldlja — Blei WelS« Iz Barkovlje nam pišejo, da je endotni »kapovila« vsled dopisa v našem listu odstranil iz svoje pisarne sliko Ga-ribaldija, na njeno mesto pa postavil sliko našega očka Blelweis-a. — To je torej plemenito spokorjenje — ako nt le prati v oči l Porololdke sodbe. 3. decembra: Grabež. Zatožen Ivan Brež. 4. decembra: Krivično faliranje. Zatožen Ugo Mendel. 6. decembra: Tatvina. Zatožen Kristin Givre. 7. decembra: Uboj. Zatožen Ivan Jajčič. 10. decembra: Tatvina. Zatožen Ivan Cicada. Izpred sodišča. Ivan Mokar, 33Ietni težak, bil je dne 27. novembra obsojen v Šestmesečno ječo, ker je na» merjaval raz vozička odnesti tri vreče moke in sodček masti, katero blago je po I ulici peljal mladenič Viktor Manian, v službi tvrdke »Nastopniki Grioni«, dne 27. oktobra t. 1. — Uprav ta dan sta bila obsojena brata Anton in Alojzij Kobal, prvi v devet- in drugi v šestmesečno poostveno ječo, ker sta dne 2. novembra t. 1. ukradla vola na istrakej cesti, namenjenega v mestno klalnico. •»Matica slovenska" je začela v sredo 28. novembra t. 1. Čestitim členom pošiljati a) knjige za leto 1882. in 1833.: 1. Spomenik o Šeststoletnici začetka hahs-hurŠkfi vlade na Slovenskem, cena 5 gld.; | 2. Lovčeve zapiske po Turgenjevu, poslovenil Fr. Remec, cena 50 kr.; 3. Letopis »Maline Slovenske« za leto 1882. in 1883., cena 2 gold.j b) Za leto 1882. Lovčeve zapiske in Letopis, in c) za leto 1883. Spomenik. Knjig za leto 1882 in 1^83. pa »Matica« ne more nikomur poslati, k: ni svoje ustanovnine ali letnine plačal. »Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvej polovici vsakega leta, kolikor je podpisal »Matici« podpore, tak se po od-horovem sklepu sme izbrisati izmej družbenikov.« (g. 3. M. pr.) »Stroške za pošiljanje društvenih knjig plača vsak sam.« (§. 7. M. pr.) Red, ki se letos vrne v izdavanje »Matičnih« knjig, more in mora se le ohraniti pod rednim skupnim delovanjem vseh moČij »Matice Slovenske«. Odbor misli izdati za leto 1884. te knjige: 1. Flora slovenskih dežel; 2. Lovčeve za Eiske, II. del, in 3. Letopis za leto 1884. »a se ne natisne ne preveliko, pa tudi ne premajhno število knjig, da se imenik placujočih členov sestavi in knjige razpošljejo vsaj meseca novembra ali decembra leta 1881, povabljeni in proŠeni so čestiti gg. členi, da bi ustanovnino In letnino ca leto 1884. izročili gospodom poverjenikom, kadar od njih dobijo knjige za leto 1882 In 1883., gospodje poverjeniki pa nabrane doneske po poštnej nakaznici pošiljajo neposredno In izključivo blagajniku »Matice Slovenske«. Tatvine in policijsko* Nepoboljšljiv. Te dni je hotel aretirati Georgij Tic Inšpektor policijnih agentov v starem mestu na trgu »delle scuole israelitiche«, iz Trsta odgnanega žepnega tatu Leopold« Zajca z Razdrtega. — Ta Zajec je uže dokaj let, če se ne varamo. 18 let v kletki sedel. Prvikrat gaje spravil pod ključ tudi gosp. Tic. Zajec pa v ječi ni pozabil Tica, vedno je goiil do njega maščevanje, — Koj drugi dan, ko je dostal kazen, srečala sta se v starem mestu. Ko Z. zagleda T. pravi, aha, sem te pa dobili in skoči na Inšpektorja z nožem v roki, ter ga sune 12 pot pod rebra. Ker pa gosp. Tic ve, s kom ima opraviti, nosi fino jekleno mrežo pod košuljo — in tako mu lumpov nož ni hudega zadal, le vrhnjo obleko mu je pre-rezal na več krajih. Tic, da se ubrani daljnih napadov, potegne iz žepa kratek in Širok meč, ter ž njim Česne Zajca po glavi, da je bil ves krvav. S pomočjo došle straše Z. ukrote in odvedejo, ker je bi ranjen, v bolnišnico. — Gospoda Tica je treba le pohvaliti; on je izvrsten policist, ki je skoraj do dobra počedil staro mesto, kder poeluje. Le nekoliko več Ticev, da bi bilo — In vsakdanja policijska kronika bi postala jako plitva. KakSen bode mesec december? Ma- thieu de la Dr6me prorokuje to-le: O mlaju, ki se je začel 29. novembra do 7. decembra, bode vladal oster mraz na Francoskem, na zapadnej In vshodnej Evropi. Zmrzovalo bode na Angleškem, in v severnej Francoskej. v Belgiji, Ho-landiji in na Danskem, severnem Nemškem, Skandinavskem, na severnej in osrednjej Rusiji, v Švici in Avstriji, osobito na Tirolskem in češkem. Nestano- I vitni vetrovi bodo vladali na Sredozemnem morju 3. t. m. In 6., 7. na tem morju in Oceanu. Skoraj enako vreme bode o prvem krajcu, ki se prične 7. in konča 14. Sneiilo bo na Angleškem in po vseh pokrajinah ob nemškem morju od 7. do 13. Ob Jutlandiji (Dansko) nastanejo hudi morski viharji. Močan veter bo razsajal na Sredozemnem morji, osobito v Lijon-skem zalivu od 7. do 9. Lepo vreme za južno Francosko in ob Sredozemnem morju v Času polne lune, ki 8e prične 14. in konča 21. Hud mraz v pokrajinah na Maniki in ob severnem Oceanu. Sneg na Švicarskem, NemSkem in Avstrijskem. — Nestanovitni vetrovi na Oceanu in zapadnem delu Sredozemnoga morja 14., 18. in 20. Močni vetrovi v Arhipelagu in na Jadri od 18. do 20. Zadnji krajec, ki se prične 22. in konča 29.. ho jako studen. Sneg v osrednjej Francoskej, Švici, Alzaciji in Lotaringiji in v priobalnih pokrajinah nemškega morja od 26. do 28. — Sneg na osrednjih Pirenejih. Vetrovi na Oceanu 22., 26. in 28. Nestanovitni vetriči na Sredozemnem morju 21. in 29. Veter od 30. do 31. — Deževje zavla ia na Balti, Nemškem morju, v Irlandskej oži ni in Kanalu. Viharji na Oceanu. Temperatura dovolj ostra in studena zavlada po osrednjej Evropi. — Zdravstveni stan bodo Še precej ugoden v poludanskej Francoskej in ostale j Evropi. Trgovinska komisija na Kitajsko. Po nasvetu orijentalskega muzeja na Dunaji pošlje družba imenitnih avstrijskih obrtnikov posebno trgovinsko komisijo v Indijo in na Kitajsko. Odločeni so za to gospodje C. Koegler, J. Orel in E. Krum-holz. Oni odpotujejo iz Trsta 1. decembra in obiščejo Bombaj, Kuraohee, Kulkuto, Rangoon, Madras, Colombo. Singapore, Rankok, Hongkong iri Shangaj. Oni bodo v teh krajih pozvedali o trgovinskih razmerah, ter svoja pozvedovanja objavijo. Gospodarske m trgovinske stvari. Pouk o kmetijstvu. - Korist kmetijskih bralnih druStev. Ji Planin« 20. hov. (Konec.) Na Gorenjskem na priliko v mnogih krajih dobodo samo iz sadjarstva lep pri- holek za davks. Nalože cele vozč mladih drevesic za prodaj in jih vozijo od vasi do vasi. Ima skoraj slednji kmetovalec svojo drevesnico, koja mu da drevesca za dom in za prodaj. V teh krajih fimo pač daleč o tem zaostali, posebno okoli Postojne in dalje po Pivki se nahaja le sem ter tja kaka Češ-plja, koja se največkrat sama zasadi. Raste, kamor peška pade, nikdo je ne presadi niti ne očedi in v nekaj letih je na takih drevescih več mahu, nego sadja. Vzemimo si za izgled Štajersko, kder se je lanskojeto za 7. milijonov goldinarjev sadja prodalo. In ako hoče sadjarstvo vspeti, moramo se ga tako poprijeti, da se prodajajo drevesca in sadje, — ni dovolj, da je sailja le za dom. Gospod Kramar dalje svetuje, naj bi se za boljšo povzdigo in pričetek napravila kde na Notranskej kaka večja skupna drevesnica in bi jo kaka kmetijska podružnica nadzorovala. Tamkaj bi se lehko drevesca po nizkej ceni dobivala. Poprime besedo gospod vrhovni učitelj PoŽenelj iz Unca, da imaio Italc drevesnice skoraj po vseh Šolskih vrteh in bi se lehko tukaj dobilo mladih sadnih drevesec —- a kmetijska družba naj bi le učiteljem na roko šla in kaj k temu pripomogla, kajti učitelji ne morejo drevesc brez-lačno dajati in se povsem Še truditi, — upil bi jih gotovo malokdo. Družba naj se tega ozbiljno poprime, kar lehko na jeden ali drugi čin stori in mnogo koristi bode iz tega izviralo, vsaj le pričetek je težak. Kar ni pri nas uže v starej navadi vkoreninjeno, ne gre tako gladko, posebno ako treba kmetovalcem denar šteti. Ako bi dobili tedaj dotični kmetovalci drevesca brezplačno, korak za koristni napredek bi bil storjen. Prične se zopet živahen pogovor mej oslušalci. Nekateri bi radi kako postavo, i bi sadjarstvo zapovedovala; drugi se pritožujejo zoper otroke, da vse sadje po-kradejo itd. — A verujte, vsak naj sadi, kder ima kolikokaj prostora za sadna drevesca;—naj druge k temu prigovarja in hitro pojde tudi brez vse postave. Će pa uže postava mora biti, no! predno bodo drevesca rodila — izide tudi uie postava lehko najmanj 1000 krat. A tisti, ko so prvi, ne bodo nikdar zadnji — v svoj dobiček je čas zlati denarl Tudi otroci in odrasli bi sadja ne kradli, kajti v malo letih bi ga imel vsak sam za-se dovolj. Vsaj tudi v drugih krajih tatovje vsega ne pojedo; zakaj pa se drugod lehko pečajo z sadjem, in ga mnogo prodajo? Res in žal, pri nas je teb »sadnih kre-guljev« ogromno Število in druzega pripomočka ni, nego paienje, da se taki ptiči zasledujejo pri svojem »rokodelstvu«, — potem pa iztočujejo vifijej oblasti, koja bi pa tudi morala z njimi kar mogoče strogo postopati. Le nekoji naj bi bili občutljivo kaznovani, potem bode hitro konec. Za sedaj bi pa rabili za take »obrtnike« tudi tak »recept«, kakor je bil oni prott ušem. Na priliko, polovili bi jih, skozi 8 dni jim ne bi dali druzega jesti, nego sadje, za pijačo pa na rano jutro steklenico »Marijeceljskih kaplic«, in preverjeni bodite, nikdar več ne bodo sadja »uzmali«, da še jedli ga ne bodo, akoprem bi jim če&nje v usta visele. Ko je gospod Kramar svoj izvrstni govor končal, poslovil se je od nas ter rekel, da ga jako veseli videti, da je bilo toliko število poslušalcev ter Ima nado, da jih bode prihodnje, kadar nas zopet obišče, še mnogo več. Da je uljudni gospod mnogo več in boljše povedal, to je umevno — kajti jaz poročam le jedro zabavnega pouka. Mi moramo hiti pa tudi gospodu za njegov izvrstni pouk jako hvaležni, za kar se mu javno zahvaljujemo. Prepričani smo, da na tak način pride mnogo koristnega za povzdigo kmetijstva mej ljudstvo, mej preprosti narod. On v mnogih krajih poučuje, povsodi se o potrebah osobno prepričuje in toliko koristneje je to za vse. Ako kmetijska družba na ta način postopa in pošlje strokovnjaka mej nas — več bode koristila, nego ako »e tisti zastareli »cofi« vedno naprej rinejo in hočejo svojo trmo in mogočnost kazati. Vsaj vesoljni svet zna, da jim je odklenkaio in so mnogokrat sami pouka potrebni, — postali so menda uže od več. Ako hočete kmeta učiti, morate sami mej kmete iti, — ne pa samo za mizo z čeljustmi migati a prazno slamo mlatiti! Javen dokaz, da je gosp. Kramar nam povsem po volji. Slavno ministerstvo se dovolj prepriča in samo sprevidi, da potovalni učitelj kmetijstva nam in stvari samt j največ koristi. Znati mora naš jezik in umeti nas. kakor omenjeni gospod. Ne pojde več tako, <1a kmetijska družba kmeta uči za njegov denar »po nemško«. Kmetijskim možganom treba »domačega je-zikau ter kmetje se morajo po slovensko učiti, akopram včasih tudi »nemško deteljo« sejejo. Veselo nado gojim, da se bode priprosti stan vedno bolj takih poukov in pripomočkov poprljemal ter uvideval, da je to v njegovo koriBt. Pri tej priliki moram pa zopet naše kmetijske gospodarje nagovarjati, da bi povsodi na deželi vpeljali vendar uže je-denkrat tako važna in potrebna »kmetijska bralna društva«. Ako nemajo jedni kmetovalci časa, vsaj vsako nedeljo naj bi se skupaj zbrali. Jeden bi kakosivar predaval ali bral. Zadostuje za silo in pričetek tudi samo jedna ura v nedeljo ali praznik popoludne. Ako uže mora ostati Še kaj stare navade, snidite se potem v kakej poŠtenej gostilni, — tamkai v druščini se še kaj o slišanem pomenite in premislite, in videli bodete korist. Kaj bi ne bilo lepše, ako bi vam kdo vašega stanu čital časnike? znali bi, kaj se po svetu godi, kaj je novega in koristnega. Izobra-žili bi se In stvar bi vam dopadala, vam se priljubila. Marsikoji mladenič b! se odvadil grde svoje kletvine, grdih izrazov in ako bi le znal polovico tako urno in umetno čitati, kakor zna tako rekoč uže prirojene »peklenske litanije« — verujte mi, bil bi uže celi jezični doktar! Pop limite se krepko dobre stvari in ne strašite tistih, koji vam svetujejo priprosta bralna društva, bodite preverjeni, da so ti naroda prijatelji; — kajti akopram imajo suknje malo »»na rep«, vendar so z dušo in telom Slovenci —- domačini, kar ste tudi vil Tistega, koje se priprostega stanu sramuje, pa ne bode v vašo sredo, ne pristopi v tako društvo. Kar vam ne bode umevno, vam bodo narodnjaki z veseljem razlagali in tolmačili. Pričnite posebno tukaj v našej lepej dolini, pokažite, da želite in iščete napredka, najprej duševnega, iz kojega izvira drug gotov dobiček. Ako je moj dopis preobširen, vzrok mu je moja želja, da se prepriča tudi domači trpin koristi, bodi si o kmetijskem pouku ali prlprostega bralnega društva; — da dobi v,eselje; — da širi narodno zavest; — da svoj narod in sebe povzdiguje. Držimo se tudi mi gesla našega presvit« lega vladarja: Združenimi močmi! a potem bodemo v vseh obzirib vredni sinovi mile majke Slovenske I Na noge I sedaj je čas, zima je tu, — večeri dolgi, — časa dovolj I Poklican je vsak, kojega je rodila slovenska mati in koji domači jezik časti in tako govori, da se sliši, da ne moli »nemškega oČenafia« ter ne IŠČe iz veličanja pri »Mihelčku«, nego svojo slovensko dušo položi na tehtnico slovenskega Miha-ta, koji pošasti odganja t —si—. Zahvala. Podpisani se toplo zahvaljuje gosp. Pretec-u za sodelovanje pri veselici dolalskega podpornega društva (ženski oddelek) 25. novembra. Trst, 28. novembru 1888. Odbor aelalekega podpornega draltva ženski oddelek. Za prijazno sodelovanje pri desetletnici Podgradskega bralnega društva izreka podpisani odbor naiprlsrčuejo zahvalo čestltei gdč. Ljudmili Bachmannovej Iz Bistrice, Bazoviškim pevcem, posebno njih vodji g. P. Med-veščeku, učitelju, in sploh vsem, ki se pripomogli do nepričukovano sijajnega uspeha. Tržno porodilo. Kata — ure po vedno viših cenah, in bila je vkljiib temu kupčija ta teden prav živahna. Prodalo se je 5000 vreč Rio 8o 51*|. do 71 gld., 2500 vreč Santos po 5 do 72 gld., blizo 1000 vreč Java po 74 do 76 gld. Sladkor — v slabem obrajtu, cena vedno niža; prodalo se je v tem tednu 8000 vreč sladkorja po 27'|t do 30'|t gld. Sadje. — Pomeratiče, limoni 2 do 6 gld., rožiči 6 gld., fige v vencih 13 do 15 gld., datlji 80 gld., opaSa 17 do 20 gld., cvebe navadne 14 do 16 gld., Eleine 18 do 40 gld., Sultanina 20 do 45 gld. Olje — gre od rok no vsaki dan viših cenah; — jedilno stane 40 do 46 gld., namizno 80 do 91 gld., bombažno 40 gld. Petrolje — živahna kupčija; cena je uže na 12a|t do 13 gld. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči 10lf, gld., bohinec ll'i, »Id., koks 12'ia do 13 gld., beli 10l[„ mešani 7l[, do 8 gld. — Maslo 89 do 94 gld. Spek — 59 do 62 gM., mast Bancroft 55 gl'».t Wilcox 52 gld. Žito — slaba kupčija po nižih cenah. Les — obrajtan, cene trdne. Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. Borano poročilo. Vkljuh neugodnim poročilom iz Dunaja je bila naša borsa zadnje dni jako trdna, tendenca kurzov dobra, kurzi viši. IlunajNka borsa dne 30. novembra. đnotnl dri. dolg v bankovcih '9 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru "9 » 50 C 98 > 90 • 5°/o avst. renta . . . . 93 » 60 ■ Delnice narodne banke «37 . — « Kreditne delnice . . . . 276 » 10 « London 10 lir sterlin . . 120 » 15 • 9 » 58 • 70 • 100 državnih mark . . . 59 » 15 • EDINOST. Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih: Refošk v velikih buteljah muzira, kakor Šampanjec, staro, obležano vino za posladek. Moškatovo vino, staro obležano muzira, kak<>r šampanjec, sladko in lepo dišeče v vel kib buteljah. Namizna črna, lina vina istrska t vsak<\j kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadim, v sodih. Kakovost garantirana, cena najniža. N i ročiti se mora botelj najmanj šest; vin i v so iih pa najmanj 56 litrov. Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno. Naročbe pod naslovom : 5 Štefan Jurišović, trgovec z vinom. Muggia — Istria. iHMeeeeeeeei G. roniii >Waterpr»fl in plašči po1 gld. 5.15 iu viSe. Kočniki (muti) las kužuhovine po BO soMov in v še komad. Sukneno lila«o /a inožke po gld. | .19 metr in više. Volneno blniro xa ženwk« po 90 sold. metr. Prefcrifi-jala z i posteljake po ttO sol i. Preproge za mostovže in snl.e sol i. »n v iS p. ItoŽU-boi'lne za obrobljenje 95 sol ", inetr. fCavrainlhi iz kožuhovine po pld. I.M. l^la-,nela iz čistn nnmBkih redov, na Duiuju, tovacnai Stadt, Gtahenhof, Braucr-strasss 2, pisarna in zalaga: Graben, Biuuerstrasse 8. Egr, 1. septembra. Ve:> cenjeni gospo I V S tem Vaa pr sin., da mojo nar Cbo i/vrHit« dobro in hitro, kajti jaz sen t> ej od— jeiuklci In eenilnei VaSih po Bogu blagoslovljenih tdra-vllnit: izdelkov iz slada, liaters Vi mpra'-ljsr« v sr> ćo človettva. Ko sam Se leta J860 bival v Braunschwel^-u, rabil s m z najboljšim uspehom prosi h') oroidam in pokvarjenemu Celndcu VnSa nedosegljiva zdravilna sredstva iz rladu. Zdaj po letlb dobrega zdravja, zopet trpim In rabim Vala zdravila iz slada bi jaz snm gotov, ker imam zaupanje, da ml bodo zopet pomagali, kajti jas sein porabil le le 16 stekleni« sladnega piva in 4 fuate Inkolade, In u*e se rutim boljSega. Jaz Vas la> gotovim, da /ara bode roo alo Sloveltvn postaviti veEeii-spominek, kor ste isnalli tako okusno lolcolado, Hladno pivo In bonbone ; vsak Jilovok te izđrCre rad uli a In ne z n metu ju s t»m svojega denara. Vitlu M odlikovanj ste pred Bogom in sortam vestno Mislulili. Moj hilni /d avnik je pripor Eil naduBitelju Fltegrn Vale prepa^ rate iz slada, kateri Vam as je tudi javno zahvalit za usp-h; njeeeva mati ne ima zahvaliti VaSlm sladnim zdravilom, da le tiri, prav tako tudi uradnik Magde-burlke zavarevnlne drulbe Kujawa, 1 aten-ga go»pa je bila nle odpovedana in j« zdaj popolnoma zdrava. O mojej materi Vam v Čast resnici naznanjam, d* Je bila uio onemogla, bolela sta Jo felodec, prsa in Imel* le bledico, a po 7 in pol inasednem utiranju Valega -ls«-negra lzleSta, 3 krat vsaki dan iti zjutraj in zveler po 1 kozarec slado< o Bokolado, je t iko dobro ozdr.ivila, da z'*hJ kot 78 letna frospa vodi gospodinjstvo in vedno rroli zi Vas. Tukaj notri Vam polljem 10 gld.; poftljitn mi sladovega piva In lokolsde v Benetke, Ilotel Bauer. — Val za veke hvalelnl • .Radollamkl, Cbframtiua i. Uradno poročilo o zdravilu. C. k. priv. osrednji od'or itd. v Flensburg-u. Ivan UolT-ovo p vo ia sla oveg* izvlečka se Je pokazalo kakor Izvrstno sred tvo za krep8 aiukli-nic gl<1. 29.10. 1i2 kilograma Bokolade la .luda I. gld. 3.10, II. gld. 1.00 III. cld. 1. (Pri ino gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih Ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berollnske volne z dolgimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških komad gld. 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, knkor: rujavr, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje inpovrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le nld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50. Ker cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke bonske svile, višnjeve, bele, rudeče, belo »n rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z kravatami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako. Se tako veliko posteljo komad gld. 1.85, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno Švicarsko uro lz francoskega pozlačenega brona Plastika Z dol po verigo; za natančnost se jam^i 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 8—6 Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20. Novsi tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trsta.