ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 194 CLEVELAND,, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 18TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Geneva in Madison sta slo- Delavska stranka pozivi je venski rivieri za naše izletnike poleti Geneva, O. — Slovenska pesem je vedno lepa, če se poje s pravim razumom in zanosom, a mlačne volivce, da se udeleže volitev Washington, 17. avgusta. — • Delavska stranka je danes izjavila, da se bo napelo vse sile, da i nam se zdi, da je najlepša, ka- se spravi na volišče vseh tistih dar prihaja s pravilno izgovar- 15,000,000 volivcev pri predsed-jehimi besedami, iz grla v Ame- niških volitvah prihodnje leto, riki rojenega Slovenca ali Slo- ki se vedno vzdržujejo volitev. Venke. Naše slovenske mladine Ako se ti mlačneži udeleže voli-je tu na farmah v okolici Madi- tev, je delavska stranka prepri-sona in Geneve vedno vse polno, čana, da se bo odpravila Vol-Tako tudi pretečeno soboto in ne- stead postava in da bo zopet upe-deljo. I ljano pivo. Odbor delavske Vaš poročevalec je sedel pre- stranke je že razposlal pisma na teklo soboto večer na trati pred j vse svoje podružnice, da gredo Gramč.evo hišo. Mirijade zvezd te na delo v kampanji, da se pra-Je krasilo nebeški svod, črički in jvočasno vsi volivci registrirajo. Murni so godli, piskali in prepe- Ta odb°r Je prepričan, da so vsi j vali svoje najslajše melodije pozno v noč, ko se oglasi tam preko ceste odmev pesmi: "Rasti, rasti rožmarin." Glas je prihajal iz grla mlade Slovenke. In zopet: "Dekle, zakaj tajiš?" "Daj, daj srček nazaj." "Barči- tisti, ki sicer ®b času volitev ostanejo doma, za upeljavo pi-ve, in da bo stvar gotovo zmagala, če bi se moglo te ljudi spraviti na volišče. Namen te kampanje bo, da se izvoli v kongres take kandidate, ki so naklonjeni ca po morju plava." Pesem je|za odpravo ali omiljenje prohi-sledila pesmici v tiho noč. Ra- bicije. Kampanja za registraci- dovednost je gnala poročevalca, da poizve za skrivnostno pevko. Bili sta kar dve in sicer Miss Theresa Oberstar, hčerka druži jo se mora pričeti najmanj šest mesecev pred volitvami. Pri volitvah drugo leto bo najbrže prišlo direktno vprašanje: kdo je ne Oberstar iz Ely, Minn., ki se mo.ker in kd° je suh in se ne bo Nahaja v Clevelandu na počitni-! mo£el noben kandidat izgovar-cah in Miss Sophie Breznik, pati ali izogniti vprašanju. Sen-hčerka Brodnikove družine is timen večine ameriškega naro- da je danes za odpravo prohibi-cije, akoravno suhači trdijo, da je večina še vedno suha. ^lass Ave. Deklici imata glas, Werega bi človek kar naprej Nlušal. . . Na vseh piknikih v Clevelan-,im0i)AiČ nahajal na prijazni far-au- ni nikdar toliko ljudi, kot jih m{ Mrs Grabeljšek je biio v nedeljo na slovenskih | Pri Zakrajšku imajo najvigj0 i čile, da se skuha 2,728,100 farmah v teh krajih. Vsak ima jkopico ovgene 8lame. Kdor hoče tfal(W naihnli^tf J čdnnifl svoje prijatelje in znance, ki do vrha> se mora poslužiti dveh IldJDOlJSega Zganja lestev. In tudi to navado imajo Demokrati pritiskajo na Hooverja, da pove načrt za odpravo brezposelnosti Učenjak vidi na obzorju stare Evrope novo svetovno vojno Hendaye, Francija, 17. avgu- Zedinjene države so naro- Pi'ihajajo v lepem vremenu na °ddih na farme. In bolj svežega zraka težko dobite kje drugje, kot v okoliških hribčkih Madiso-fia in Geneve. Na "naše" farme Pri Gramcu je dospel v nedeljo j traktor ob devetih ševednobr Washington, 15. avgusta, pri Zakrajskovih, da ponoči or- j Prihodnje leto se bo v Zedinje-jejo, zares! Pretekli petek ve- nih državah skuhalo več finega čer, ko se je vaš poročevalec mu- žganja> kot se ga je kdaj po, dil pri Zakrajšku, je orjaški prej. In to samo najboljšega Mr. Ivan Zupan, urednik Gksi- ^ ^ | "bourbon" in "rye' !a KSKJ z vso družino. Iz New- prj Debevcu so burga je dospelo pet mladih za- i ]J0 piknik "Orli." ___James A. Doran, komisar imeli v nede- j za aikohol, je danes naznanil, konskih parov, ki\so si v soboto -ih ^'pripeljal"kakih ^Vru^ ^ ?B j® Večer zakurili velik osen i v J anfp ; zganja, da se skuha 2,728,100 eter zaKurm veiiK ogenj v so pa pngh s SVojimi avtomobi- skrivnostni hosti ter pekli koru-j^ Največ zabave je povzročil zo in vinarce. Nadalje smo opa-! vsega humorja polni Mr. Frank m med obiskovalci Mr. in Mrs. Mi'šmaš. Popoldne se je oglasil Uražem iz 'Carl Ave. in družino, jtudi Rev ponikvar, ki je darež- Mr. in Mrs. Anton Kaivšek, Mr ljivo delil med mladino caijdy, in Mrs. Frank Kek, Mr. in Mrs. fdogim je proti večeru Mr. Kush. Prank Banič, Mr. in Mrs. Jos. ,an skrbelj da je vsa družba Kremžar, Mr. Lapp, Mr. in Mrs. skupno odpotovala nazaj proti lomic, Mr. in Mrs. Frank Kmet.clevelandu so prišli s svojimi družina splošnem veselju v tej družbi vaš Poročevalec seveda ni mogel dobiti vseh imen. Oče Grarričeve mame so v netijo zjutraj kosili travo za teličke, pa so pri tem' izgubili žep-uro. Splošno iskanje je nastalo od strani dobrovoljcev, pa brez uspeha. Oče so bili tako potrti, da jih je zvečer Mr. Fred Sternisha odpeljal v Cleveland. ^Pamo, da se kmalu vrnejo med nas. galon žganja, da se izpopolni zaloga žganja v vladnih skladiščih, in ki se ga rabi samo za zdravniške svrhe. Zadnja štiri leta je dala vlada Zedinjenih držav skuhati vsako leto dva milijona galon žganja za zdravniške svrhe, toda kot kaže, je j bila ta količina premajhna in ! vladna zaloga se krči. Dr. Do- >y.* v „ • „ Miss Maxine Steinitz, ki je bi- i ran pravi, da je dal toliko koli- pa še mnogo drugih, m v [la skozi šest tednov kot ^itelji. črno skuhati sedaj, ker je cena ca v Mary Eels kampi za mlada žitu tako nizka in da se neko-dekleta, se je te dni vrnila v liko odpomore brezposelnosti. Cleveland. Mnogo naših sloven- i Dr. Doran ni povedal, katere skih deklet še je nahajalo v ome-1 distilerije je poveril z naroči-njenem šotorišču. lom, toda toliko se ve, da "bour- Vedno je prijeten obisk k Mr. bon" žganje bodo kuhali v Anton Cugeljnu. Slednji bo delegat na konvenciji Slovenske Dobrodelne Zveze. Slovenski farmerji, ki so člani društva "Napredni farmer" št. 44 SDZ, | vladnih skladiščih še eno leto, mu vedno poverijo zaupanje, da potem se ga pa da lekarnam, zastopa njih društvo na konven- [ če bo že kuhanje žganja poma-Mr. Anton Lach, ki je bival s:cijj zVeze. Kot ram je Mr. Cu-; galo k večji zaposlenosti, kot Svojima sinkotoma od pondeljka ;geij pravil, dobi njegova farma je izjavil komisar dr. Doran, Zadnjega tedna na Gramčevih vodovod iz mesta Geneve, kar bo ' *artnah, se je y soboto vrnil z pa£ ve]iko zboljšanje pri hiši. Walter jem domov, dočim mora: Qd velike "družine," ki se je poročevalec sedaj paziti nainahajala pri Gramčevih tekom faymonda in skrbeti, da ga sre- [ preteklega tedna, smo ostali še | njenega ravno sredi pokritega Cn° Pripelje nazaj v Cleveland, trije: vaš poročevalec, Mr. Jos. mostu, ki vodi v bližini Geneve Kentucky, "rye" pa v Pennnsyl-vaniji. Žganje, ki ga da vlada skuhati v zdravniške svrhe, se "stara" štiri leta, nakar leži v Nezaposlenost in prohibi-cija sta največ krivi današnjih zločinov v deželi Washington, 17. avgusta. — Znana Wickershamova komisija je izdala te dni svoje 13. poročilo, ki se ukvarja s kriminalisti-ko v Zedinjenih državah in pravi, da sta glavna vzroka silno se množečim zločinom: brezposelnost in prohibicija. Toda komisija ni predlagala nobenih sredstev, s katerimi bi se število zločinov zmanjšalo. To poročilo je podpisalo devet članov te komisije, sodnik William S. Kenyon pa ga ni podpisal, član komisije, Henry Anderson, je pa izjavil, da prohibicijske postave vzbujajo nezaupanje in mržno proti vladi in da se zbudi tudi pri najbolj udanih državljanih nezaupanje proti vladi, ki je brez moči pri svojih državljanih, da bi jih prisilila te postave izpol-novati. Morris Plescowe je pokazal na raketirstvo, umore in nasilje chicaških butlegerjev in je rekel, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bila tako velika zahteva po opojni pijači in če bi ne bilo toliko dobička pri tem. Ljudje hočejo pijačo in če iste ne morejo dobiti postavnim, jo pa dobe nepostavnim potom. Washington, 17. avgusta. -Predsednik Hoover je nenadoma sta. — Bertrand Russell, svetov-; zaključil bivanje v poletni izlet- no znani angleški filozof, je izja-ni kempi v Rapidan in se odpe- vil, da bo svet še v tem stoletju ljal v Washington, da prične ne- dobil diktatorje, ki ne bodo mor-mudoma delati na načrtu za da kaki kralji ali drugi politični zmanjšanje nezaposlenosti pri- mogotci, ampak — učenjaki. Ti hodnjo zimo. K Hoover ju se je j da bodo končno s svojimi modri-podaf demokratski narodni od- mi ukrepi in vodstvom privedli bor, da zahteva od Hooverja, naj človeštvo do tega, da bodo naro-pove, kakšne načrte ima za od- di živeli v prijateljskem razmer-pravo brezposelnosti. Predsed- ju med seboj. Vsak, na razumu nik tega odbora, Jouett Shouse, zdrav človek, ne odobrava voj-*je rekel, da ima narod Zed. dr- ne, je rekel učenjak, toda kljub žav pravico do večje aktivnosti j temu prerokujem novo silno sve-od strani predsednika in manj tovno vojno. Bojno polje bo v teoretičnega poizvedovanja in Nemčiji in Zedinjene države bo-| omahovanja, če ima predsednik do vodile kapitalistične države, Hoover kak načrt, je rekel ki bodo šle za tem, da uničijo Ru-Shouse je dežela opravičena, da sijo. Zahodna Evropa bo poru-ga izve. Iz Bele hiše se poroča, šena z ognjem in mečem in mi-da misli Hoover razglasiti svoj lijone človeških življenj bo žr-načrt s 1. septembrom in da je tev te vojne. Učenjak je nada-!zadnja dva tedna temeljito štu- lie izjavil, da ne vidi nikjer, da diral brezposelnost v deželi, in j bi se kaj ukrenilo do sedaj za da je v tem času odložil vsak preprečitev nove vojne. Pogoji drug posel. in vzroki so ravno še tisti, kot Vsak v deželi, in ne samo pri- so bili pred zadnjo svetovno voj-viligirani, potrebujejo pomoči, no. Zato bo pa prihodnja sve-"je rekel Shouse. "Ni se trebi tovna vojna izbruhnila, kakor bati, da bi kaj škodilo, če bodo j hitro bodo narodi dovolj pri-imele dobrodelne družbe kaj pre- pravljeni nanjo. Klic prihodnje ostanka v svoji blagajni." svetovne vojne bo: komunizem Delavski oddelek vlade je do- i Proti kapitalizmu. Italija bo sta-bil poročilo od 46,000 raznih in- la najbrže na strani komunistov, dustrijskih podjetij, in to poro- vsled sovraštva do Francije. Isto čilo izkazuje, da je v mesecu ju- bo storila vsa Azija, radi ao-iju zopet padla zaposlenost za vraštva do Anglije. Glavno Prebivalstvo Anglije mora 2 odstotka- Zaposlenost pa se je orožje v prihodnji vojni bo aero-v. v i v. dvignila v podjetjih za pridobi- pian, ki bo spuščal na zemljo poseči V zep, aa se resi vanje Sirovega olja, v podjetji Si strupene pline. deželo krize električnih železnic, hotelih, pre-zerviranju in v pralnicah. London, 17. avgusta. — An- ---o- gleška delavska vlada s predsed- j Za kuharico že, za ženo nikem MacDonaldom na čelu, namerava, izdati na angleški narod Nenadoma podedoval $2,000,000 Woodland, Cal., 15. avgusta, pa ne — John M. Adams, star 63 let, Los Angeles, 17. avgusta. —j ki je bil za kuharja v neki res. apel, da vsakdo pomaga po svo- Ločitev Zakona sta dobila zakon„ itavraciji, je dobil danes obvesti-ji moči, da se dežela resi prete-|ca Bennett> Mrs_ Bennet 5o do_ lo> da je postal srečni dediž svo. če krize. Ministerski predsednik bivala $g0.00 na mesec od svo- jega strica, ki mu je zapustil je napravil načrt, po katerem se ,jeg-a moža> poleg tega pa ge te-: $2,000,000. Ko je v nesrečni bo moral vsak enakomerno zr- densko p,aČ0( ker rnu bo še na-!špekulaciji izgubil Adams vse tvovati. Predvsem nameravajo prej gospodilljila. Mož pravi, da i svoje premoženje leta 1906, mu zmanjšati stroske za življenske je nje(?ova žena izvrstna gospo- ni hotel bogati stric pomagati iz potrebščine, da deželi ne bo tre-:dinja> kot soproga pa ne, zato jo (zadrege, radi česar je moral pri- ba toliko kupovati zunaj. Upe- bo obdrža] že nada,je za gospo-jjeti za vsako delo. Novo pečeni ljati se nameravajo novi davki, i(jinjo. (lasi je že sedaj angleški narod i milijonar je še samec in kot tak dasi je ze sedaj angleški narod p . . tud, ostan kot ge je izjavi] ka najbolj obdavčen na svetu. Via- Ypsilanti, 17. avgusti, —.je j ako slaba novica za dekleta da namerava hraniti tudi s tem, Splošna gonja, da se zatre pro- da se bo takoj ustavilo vsako na- daljno zidanje cest, javnih pošlo-, pij; skrajšalo se bo oddajanje po v,|u . . ... -v,, r , , , » ze opisani umor dveh mladih pa-radiju; zmanjšale se bodo place _ 1 . ___^ ....... vladnih uslužbencev, pristojbine zdravnikom in učiteljske plače. daja opojnih pijač v tem kraju, j 30 obtoženih premogar-se je zadnji torek pripetili jev Harlan, Ky., 17. avgusta. — rov, se je pričela z vso energijo, j Tu se je pričela obravnava pro-V boj so stopile zlasti cerkve, ki iti tridesetim premogarjern, ki so i pravijo, da niso bili samo trije jobdolženi, da so v zadnji štraj-Bombav Indija, 17. avgusta soudeleženi pri umoru, ampak še karskih nemirih pred tremi me- Vlada se boji, da izbruhnejo v četrti, to je žganje. iseci bili soudelženi umora dveh Indiji novi nemiri proti angleški! Premcgar ji so se obrnili 'ferifovih. d ep irti j e v in enega vladi. V London je bila sklicana i do Hooverja klerka' Pn spopadu je bil tudi konferenca, katere bi se morali Fairmont, W. Va„ 17. avgu- en. P"eraogar ublt 0bltstl PJa; udeležiti tudi indijski voditelji, j sta. - Van A. Bittner, zastop- V1J0'da f° prem(5arje šcuvah k napadu komunisti. koliko bolj bi še pomagalo, če bi vlada dovolila izdelavo in prodajo lahkega vina in pive! Pri John Zakrajšku je v nede- Kuhelj in Raymond Lach. Da-1:10 izgledalo, da bomo imeli prve nes se pripelje na oddih Mr. An-Vrate rokoborbo. Dospel je nam- ton Kaušek s soprogo, Mr. Frank Simončič ^imms), toda mesto pugilisti-umetnosti nam je prijazni rank pokazal, kako se "ureže" »Hstna slovenska polka za ples sicer na harmoniko. Tudi ma-Hojerjeva je bila tam z vso fužino, dočim se je Eddie Si- Miss Mary Lazar ni samo spretna voznica avtomobila, pač preko Grand River. Mary je ostala sicer nepoškodovana, njen avto pa je dobil precejšnje poškodbe. In če se še zahvalimo 15-letni pa se tudi dobro razume na ko-: Friedi Kožarjevi, ki nas je pre- nje. Lepo je videti zdravo dekle dirkati s konjem po farmah. V nedeljo bi se bila Mary skoro ponesrečila pri vožnji, z avtomobilom. Nek drug avto je zadel v teklo soboto popoldne tako lepo zabavala z igranjem na harmonike in pepevala zraven mične pesmice, tedaj bi bilo današnje poročilo končano. — Madison. Piknik v Euclid Beach Collinwoodski trgovci, znani pod imenom "Northeast Business Ass'n prirede v sredo velik piknik v Euclid Beach parku. Nad 10,1000 zavojčkov slaščic je pripravljenih za otroke in tudi za $300.00 nagrad je za odrasle. Tikete za na piknik dobite brezplačno pri collinwoodskih trgovcih. Trgovci, ki spadajo v to organizacijo imajo v sredo trgovine ves dan zaprte. Važna seja žensko .društvo Marije Vnevo-vzete št. 103 JSKJ ima v sredo večer jako važno sejo, katere naj se udeleže vse članice. * V Texasu in Novi Mehiki je bil čutiti včeraj močan potres, ki je porušil več hiš. Mahatma Gandhi, znani narodni; nik United Mine Workers of boritelj, je v zadnjem trenotku America, je poslala na predsed-od poved al svojo udeležitev kon- nika Hooverja brzojavko, da se dobrega iz Londona in če bo izid te konference pomenil vojno, bodimo na to pripravljeni!" —-o-- Zvišana poštnina : , v . , . ~rt Washington, 17. avgusta. — Jerence. V soboto je izjavil podvržejo posredovanju Hoover- g L septembrom se zviša pošt_ jandhi: Ne pričakujte mnogo ,a ah delavskega tajmkaDoaka nina na pisma dopisnice> ki glede plac. __|se jih pogjje v Anglijo in Kana- .. , , , , f:do. Za pisma bo pristojbina 5 Obisk iz Plttsburgha centov, za dopisnice pa 3 cente. I Včeraj so nas obiskali v ura- __ du sledeči Pittsburžani: Mr. 200,000 cvetlic za bolnike John Balkovec, gl nadzornik J.: y n'edeljo se je zaključila eena Jednote, Matija Pavlako- |najvegjih razstav g]adijol v Clevelandu. Na razstavi je bilo l)a se odpravi železniški prelaz Zastopniki za mesto in zastop- S. K niki za N. Y. C. železnico so sejvich, Peter Balkovec in Peter včeraj posvetovali za odpravo Grabrijan. Ustavili so se tukaj ido^ooiooo krasnih gl^IijoL Ke^ nevarnega železniškega prekiza na potu iz Kanade, kjer so bih ^ bjle po razgtav. cvetHce Se y na Lorain Ave. prt zapadm 143. j na 4-dnevnem obisku pn pnja- dohrem stanju, se jih je razdeU-cesti. Viadukt bi stal $850,000. ;teljih. Zvečer so se odpeljali lo med bolnike po clevelandskih Nabožne knjige za jeco proti Pittsburghu. bolnicah Naš šerif Sulzmann je včeraj j Piknik Triglava povedal, da njegovi jetniki ved-! V nedeljo se vrši za člane in no bolj sprašujejo po knjigah! njih družine dramskega društva nabožne vsebine. Da ne marajo detektivskih romanov in druge take navlake, je rekel šerif. Triglav piknik na Brady's Point. Delajo se obširne priprave za najboljšo zabavo. Vpisovanje otrok Zadnji čas za vpisovanje otrok v prvi razred šole sv. Vida je v sredo in četrtek med 10. in 11. uro dopoldne v župnišču. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVINIA2« DAILY NSW8FANM Published dally except Sundays and Holiday* NAROČNINA: t>» Ameriko id Kanado na leto ....$5.50 Za Clereland, po polti, celo leto 17.60 Zrn Ameriko In Kanado, pol leta IS.00 Za Cleveland, po polti, pol leta II.BO Za Cleveland po raznaSalcih; celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.80. Posamezna Številka S cente. Vaa pisma, dopise ln denarne poSUJatve naslovite: Amerlika Domovina, 1117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $$3$. JAMKS DIBXVIC and LOUIS J. PIRO, »dltors and Publlsners Entered as sccond class matter January 5th, 1009, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$. 83 No. 194, Tue., Aug. 18th, 1931 Kar nam je v čast Letos pri volitvah novembra meseca bomo zopet volili mestne zastopnike ali councilmane, petindvajset po številu. Izvoljeni bodo po sedanjem sistemu, po takozvanem propor-čnem sistemu. Mesto Cleveland je v to svrho razdeljeno v Štiri distrikte ali okraje, izmed katerih izvolijo v prvem okraju sedem councilmanov, v drugem 5, v tretjem, 6, in v četrtem 7. Mogoče je, da bodo letos nastale male spremembe glede števila councilmanov v posameznih okrajih, vendar se tozadevno mestna zbornica še ni mogla zediniti. Namreč, odvzeti nameravajo enega councilmana v tretjem distriktu, tam kjer bivajo Slovenci, in ga podeliti drugemu distriktu, tako, da bi imel tretji distrikt samo pet councilmanov, drugi distrikti pa, kjer jih je sedaj pet, bi jih imel pa šest. Razmerje v mestni zbornici danes je, kar se tiče politi čnih strank, sledeče: Imamo 18 republikancev in sedem demokratov. Iz tega je razvidno, da imajo republikanci vso moč v rokah v današnji mestni zbornici kot tudi pri vsej mestni vladi, ker večina councilmanov nastavlja mestnega managerja. Zato so pa tudi odgovorni za vse dobre in slabe posledice pri mestni vladi. In, povemo vam, da jeVeč slabih kot dobrih posledic pri današnji mestni vladi. Dočim republikanski councilmani v mestni zbornici niso druzega kot kimavci svojega bosa Maurice Maschketa, in sicer od prvega do zadnjega, pa je bilo med demokratskimi councilmani, razven dveh ali treh izjem, vedno dovolj odločnih mož, ki so pazili na korake večine v zbornici in pri mestni vladi ter pozorno motrili poslovanje. In brez vsakega dvoma je, da izmed vseh 25 councilmanov v mestni zbornici, bodisi da so republikanci ali pa demokrati, je igral najbolj odlično in pošteno vlogo ravno naš demokrat, naš Slovenec— John L. Mihelich. Angleško časopisje ,bodisi da mu je nasprotno, bodisi da mu je naklonjeno, je brez strankarskega izvajanja prisodilo Mihelichu vedno prvo mesto. Njegovo ime je bilo ? debelimi črkami večkrat ti§kano na prvih straneh angleških časopisov kot ime kateregakoli drugega councilmana. In to ne v zvezi s kakimi škandali, pač pa ker je bil Mihelich neprestano na delu, da odkriva korupcijo, pazi na tekoče stroške in deluje pošteno kot zastopnik naroda, ki ga je poslal v mestno zbornico. Angleško časopisje je seveda večkrat ali največkrat nekako mrzlo napram človeku, ki ne nosi angleškega ali nord-skega imena. Če bi bilo Mihelichu ime "Gallagher" ali pa "Davis" ali pa "Taylor," tedaj bi angleško časopisje še vse drugače pisalo o njem, tako je pa njegovo ime le — pristno slovensko — Mihelich, in ime, ne pa karakter Mihelicha je krivo, da ne dobi one glorije in polnega priznanja, ki mu gre, in ki bi ga dobil, če bi bil po imenu "Gallagher." Vendar, kljub temu, angleška javnost je zadnje dve le: ti zlasti povdarjala v precej obilni meri zasluge Mihelicha pri mestni vladi. Saj je ravno te dni povzročil, da ni splavalo $7,500.00 mestnega denarja v nenasitna korita, pred dvema rednoma je povzročil, da si direktor mestnega stadiona ni pr-i lastil $10,000 plače na leto, kar na svojo pest, pred tremi tedni je porazil predlog za izplačilo $20,000 za prazne politične marnje. Mihelich ni bil nikdar sebičnež. Niti stranke ni poznal, kadar se je šlo za splošno korist. Neumorno je deloval v mestnem uradu, katerega mu je poveril naš narod. In, bogme, da po štirih letih delovanja v mestni zbornici, mu je žep mnogo, mnogo lažji, ako ni popolnoma prazen, kajti zanemarjati je moral privatne posle, da je neprestano odgovarjal na prošnje ljudi, ki so se zatekali k njemu, in da je pazil kot bull-dog na republikance in da ostane mestna blagajna v mestu, nc pa v privatnih žepih. Councilman Mihelich je naredil sijajen rekord, kar ni v ponos samo njemu, pač pa vsem Jugoslovanom v Clevclan-du, ki smo bili zmožni tega odločnega političnega delavca poslati v mestno zbornico. Mr. Mihelich se letos poslavlja od delovanja v mestni zbornici. Kandidiral bo za sodnika. Mesto Cleveland bo silno mnogo zgubilo v njem, naš narod še več, ker mu bo težko dobiti enako-vrednega naslednika. O njegovi sodnijski kandidaturi pa spregovorimo ob priliki svojo besedo. mestne seje bi se morale raztol-mačiti tudi v slovenščini, da bi vsaj vedeli pri čem da smo. Zakaj nas pa slovenski listi tako lepo učijo in nam tolmačijo pred volitvami in še križ (x) zraven pritisnejo, da se gotovo ne bi zmotili, ko volimo. Zakaj prej vse, potem je pa tako tiho in pozabljeno. Oprostite, g. urednik, mogoče mi je tako prirojeno, da moram povedati, kar mislim in vidim. Nahajam se enajst let v tej deželi in me vse zanima. Ko smo odhajali iz stare domovine, so nam rekli: "Oh, kako greste daleč!" In res, daleč smo prišli in ne vem, kako daleč bomo še šli. To bom povedala enkrat pozneje. Dandanes mora vsaka priprosta žena videti neznosne razmere. Gledamo samo v črno bedo glad, pomanjkanje vsega. In vsega tega bi ne bilo treba. V listih čitamo, da pridelke rajši uničijo, kot bi jih pa dali zastonj. Kot je videti, so res vsi usmiljeni Samaritani pomrli. Veda, stroji, izobrazba, vse to nas je pripeljalo do velikega pomanjkanja in revščine. Kdaj bo tega konec? Mislim, da bo vsega tega enkrat konec in ei]ki'at bo izbruhnilo na dan! človek ne pozna sam sebe, kadar je lačen. Ne pozna nobenih mej, nobenih postav. To občuti vsak, ki ni imel svoje zaloge. To pišem, ker sem primorana. Seve, morda bo kdo rekel: "Kaj te pa to briga 1" Toda mislim, da se mora vsak zanimati za človeško življenje in obstoj. Kakor mora mati skrbeti za svoje otroke, tako mora država skrbeti za svoj narod. Ni treba samo govoriti, treba je tudi nekaj delati. Zakaj ne bi nekaj ukrenili, kot bi se dalo tako lahko. Seve, en sam človek tega ne more, ker bi D OPISI bilo to ravno tako, kot če bi šel društveni tajnik sam na sejo ali ako bi bil duhovnik sam v cerkvi in bi ne bilo nikogar, da bi ga poslušal. Vprašanje je samo: kdo stvar pravilno razume. Ako znaš računati do 10 in do 100, znaš tudi do tisoč in več. Toda Ijiidstvo se ne briga nič več za drugo, kot povsod se govori le o slabih časih : "Ne delaš! Jaz tudi ne!" Vsa taka vprašanja in odgovori nimajo nobenega pomena. Vem tudi, da jih je tisoče, ki bi lahko povedali prav in pošteno, ali kaj ko ne bi dosegli ničesar. No, trpini smo in bomo vedno ostali kot muha proti konju. Jaz nisem redna dopisovalka in mi tudi ne gre tako od rok, povem pa, kakor se mi vidi prav in pošteno. Ako bi se vsi zanimali in povedali svoje mnenje javno, ne pa godrnjali za zapr tirni vrati, bi bilo dosti bolj-še že dostikrat se je pisalo, nuj dopisniki ne pišejo praznih stvari, kot na primer od surprise party. Nas ne briga, kaj je kdo dobil in koliko, kaj so jedli in kdaj so šli zjutraj domov. Vsak naj piše kaj razumnega. Mi radi čitamo razne društvene novice in koristne nasvete ter napredne misli, ne pa tisto žlobudranje in toliko imen, da se človeku pamet meša. ko jih čita. Nazadnje si misliš, da imaš pred seboj pratko, ko vidiš toliko imen. Oprostite, ako sem koga užalila. Naj mi kar direktno pove. kaj on misli in naj tudi on kaj napiše. Vsak dan rabimo nekaj podučljivega in to vsi, ne samo jaz, želim iz srca vsem najboljše, Jennie Hrvatin. I c bele Ljubljane.—Ne mi' slini s tem dopisom dati nobenih navodil, samo malo radi zbolsa-nja v danasnji'depresiji. že dve leti se kriči in bobna za bol j sanje nas trpinov, pa smo danes ravno še na tisti stopinji, kot pred dvema letoma. Ne vem, kdo drži vozel tako močno zadrgnjen, da ga ne more nihče odve-zati. In res ne vemo, kje je tisto oseba, ki bi povedala nekaj res čijo načine za olajšavo revnim, pa kljub temu nas je vsak dan več brez dela in brez sredstev, pa vendar pravi pregovor, da ima vsaka reč svoj vzrok. Toda jaz mislim, da ako bi »h ljudstvo bolj zanimalo v skupini, kot posamezno besedičenje in debatiranje, bi bilo več uspeha. Zakaj ne bi slovenski listi priobčili zapisnik mestnih sej, da bi vendar mi vedeli, o čem naši ničnega in nekaj gotovega, da bi mestni očetje debatirajo in kaj vendar imeli nekaj upanja. Toda-sliši se samo: počakajte! in to je vse. - Na vse načine tolrna- sklepajo, ko so vendar izvoljeni in plačani od ljudstva. Ali mogoče niso rečj za v javnost? Te vpraša, če morda ni nobenega iz št. Janža. Tedaj ji pa predstavimo Mrs. Frances Kern. Stara ženica se je kar topila veselja. Kmalu nato pride tudi France Blatnik in žena. Tukaj je bilo treba pa kar lepo po vrsti pripovedovati, kako dobrega sina da imajo v Ameriki, Franka, in kako pridna in skrbna da je njegova žena in koliko malih paglavčkov da že imata. Vprašala sta me tudi kaj je s sinom Rudolfom, pa nismo mogli nič povedati. Med temi pogovori je pa Josi-pina Gliha vzela na "kontrofe" nekaj obrazov in je rekla, da jih bo nesla v Cleveland pokazat, da bodo zlasti v Newburgu videli, kakšni korenjaki rastejo v Hi-njah. Iz Hinj se napotimo proti Do-brniču. Nekdo me vpraša, če sem jaz Anton Grdina iz Cleve-landa. Povem možaku, da jaz nisem Grdina, da pa ta pride par dni za nami. Peljali smo se mimo nekega studenca, kjer je bila cela procesija z sodi, da nato-čijo vodo. O, to je trpljenje v teh krajih v teh vročih dneh! Ko dospemo v vas Brezovi dol, se napotimo na dom h Kenikovi materi. Mrs. Gliha je takoj tud,i tukaj odprla svoj fotografski aparat. Kenikova mati je bila vsa potrta, ker ji je nekdo napačno poročal, da pride domov tudi njen sin, pa ga ni bilo. Toda smo jo kmalu potolažili in Mrs. Gliha ji je obljubila, da bo pokazala njeno sliko Kenikovim na Union Ave. Potem smo se napotili na dom Franc Rusa. On in njegova žena sta jako prijazna in kar iz ta velike steklenice je teklo. Tukaj moram povedati Jaka-tu, kako fino "špago" kuhajo pri Rusovih in kako dober čaj znajo napraviti gospa Rusova. O, joj! Ko smo težkega srca poslovili in se vsedli na voz, je šlo, kot bi nas sam sv. Elija vozil, pa je bil le Košiček. Ko smo se pripeljali v dolino do neke vasi, kateri ne vem imena, je stopila Mrs. Frances Kern v neko hišo, da je izročila pozdrave iz Cleve-landa. Prišli smo do neke hiše, kjer so harmonike pele, pa smo stopili notri, da smo dobili nekaj hladilne pijače, da smo nekoliko pomirili vroč Rusov čaj. Potem smo nadaljevali pot v Zagradec-Fužine, kjer nam je naš voznik preskrbel jako udobno prenočišče, zakar smo se mu prav lepo zahvalili. Pozdrave vsem Cleve-landčanom! Frances Kern, Jos. Gliha, Anto. Zidar. NEKAJ DOBRIH NASVETOV IZ EUCLIDA, O. Izpod zelene svetilke sem pobral nekaj nasvetov za v jav-post. Na vse štiri vetrove prihajajo in odhajajo, ko človek stoji ravno na križpotu in opazuje in občuduje vse to vrvenje in se povprašuje: "Od kod vse to prihaja?" Nič ne bi rekel, ko bi Mr. Hooverjeva administracija res dala ljudem samo en del, kar je obljubovala leta 1928. Opazim pa, da je najmanj 75 odstotkov ljudi brez dela, ki žive samo na obljube, kedaj se zopet pripelje tista zlata, blažena, obljubljena prosperiteta, ki bo dala ljudem polne žepe in želodce. Pazimo vsi na prihodnje politično gibanje v letu 1932, h kakšni stranki bodo jadrali naši glasovi. Tukaj pri nas v Eu-clidu bomo pa že letos imeli politični boj za župana, predsednika mestne zbornice, za soli-citorja, za avditorja, za blagajnika, councilmane, mirovnega sodnika in šolski odbor. Pazite in pomislite, državljani jugoslovanske narodnosti v Euclidu, koliko je Sedaj naših ljudi uslužbenih pri sedanji administraciji ! Dolžnost naša naj bo, da vsi brez izjeme in ne glede na pre- pričanje, podpiramo listo kandidatov, na kateri kandidirajo tudi naši rojaki in katero listo je odobril Jugoslovanski progresivni klub. Zavedajmo se, ako bomo oddali vsi svoje glasove za naše kandidate, bodo gotovo izvoljeni. Ako hočemo, da bomo imeli kdaj kako odločilno besedo, stopimo skupaj, da nas ne bodo vedno drugi imeli za greenhorne in za ljudi, ki ne poznamo nobene sloge. Pokažimo se, da smo ravno toliko zmožni, kot so drugi, ali pa še več. Zavedajmo se svoje dolžnosti, katero imamo kot ameriški državljani. Lepše prilike še nismo imeli, kot se nam nudi letos. Administracija, katero imamo sedaj na vladi, bi bila lahko storila več za jugoslovanski narod, kot pa je. Bile so vedno same obljube in glejmo, da se naredi konec tem obljubam, ter se deluje za može, kateri se bodo zavedali, da so narodu dolžni, kar so jim obljubili. Jugoslovanski progresivni klub bo igral važno vlogo pri prihodnjih volitvah. Dolžnost vsakega državljana je, da pristopi v ta klub. Čim več nas bo, bolj sigurni bomo zmage. J. J. G., poročevalec. -o- PIKNIK V EUCLID BEACH PARKU V sredo, 19. avgusta priredijo collinwoodski trgovci v Euclid Beach parku velik piknik za svoje odjemalce. Collinwoodski trgovci, znani pod imenom "Northeast Business Association," priredi vsako leto piknik enake vrste. Lansko leto se je udeležilo piknika preko 30,000 ljudi. Za letos se pa prerokuje še večjo udeležbo. Pripravljenih je za posetnike piknika veliko lepih nagrad. Za otroke bo 10,000 zavojčkov slaščic in prosta vožnja po raznih napravah v parku. Odločenih je tudi 300 dolarjev za nagrade. Kdor ho- če biti deležen teh denarnih nagrad, mora pri trgovcih dobiti proste listke. Skoro vsi slovenski trgovci jih imajo, ter vem, da jih bodo radi dali, če le vprašate zanje. Odbor za piknik ima zelo lep program, vsebujoč ples, razne tekme, baseball in drugo. Ker so slovenski trgovci precej žrtvovali za ta piknik, je tudi prav, da se udeležimo tega piknika ter odnesemo večino nagrad. Priporočljivo je, da se preskrbite s potrebnimi rečmi v torek, ker trgovine bodo na dan piknika, 19. avgusta zaprte ves dan. • J- Rožanc. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar Is »tare domovine.—Tukaj hočem nekoliko popisati, kako smo potovali v Hinje, Žužemberk in v Dobrnič. Dne 19. julija se od peljemo z vlakom do Stične, od tam pa z avtobusom do Žužemberka. Ud tam naprej nas je potegnil s konji Vincenc Košiček iz Žužemberka št. 29. Ko se pripeljemo v Hinje in se ustavimo pred neko gostilno (kakopak), so nas takoj obstole stare mamice, zprašujoč nas, od kod prihajamo. Odgovarjati je bilo treba na vse strani. Končno pa prihiti še ena stara ženica, ki nas tudi vpraša, od kod da smo. Ko ji povemo, da smo vsi s Dolenjskega, nas Ljubljana, Jugoslavija, 5. avgusta. — Vi mislite, da sem šel na počitnice, da ima dobre čase, da ležim in se senčim, da pijem mrzlo pivo in da se šetam po ljubljanskih parkih itd, itd. Toda motite se. Ne sodite prehitro, počakajte, da vam eno povem. Naši se že zbirajo k povratku, že odhajajo nazaj iz one grupe, s katero smo skupaj dospeli semkaj'. Toda jaz še nisem imel nobenih počitnic in že moram računati, kdaj jo uberem nazaj, kamor spadam. Toda odložil bom, dokler se bo dalo, ali z drugo besedo: dokler bo gospod finančni minister dopustil. Ravnokar sva se vrnila z g profesorjem Trdanom iz enajst-dnevnega potovanja. Bila sva celo tam doli med Mohamedanci v Sarajevu. Toda prepričani ste lahko, da je kljub trudapolnemu potovanju obilo zabave in dosti užitka za potnika, ko obišče različna mesta in vasi, trga in Bela. Ko obišče ceykve in shode in :;ej-me, i,pazuje šege in navade naroda, njih nošo in govorico. Vzemi na primer samo naše Slovence. Kolikq je tukaj raznih dialektov ! Vsaka naselbina ima skoro svoj posebni dialekt. V to sem porabil do sedaj ^es svoj čas in ga še bom, kar mi ga bo na razpolago, Poleg tega pa nabiram tudi slike, ki jih boni pokazal, ko pridem nazai. Danes šele vem, kako obširna je država Jugoslavija, kako je Odkar človeška pamet pomni, so si ljudje zbirali premoženje, iz tega ali onega vzroka. Hoteli so pa tudi po smrti imeti nekakšno kontrolo nad svojim premoženjem, oziroma so hoteli določiti, kdo naj uživa premoženje, ki so si ga nabrali v teku svojega življenja. Radi splošne koristi so države upeljale zakone o zapuščinah, toda v mnogih slučajih se ljudje niso strinjali s temi pogoji ,zato je prišlo v navado, da lahko vsak že sam, ko je še pri življenju določi, kako se bo njegovo premoženje razdelilo po njegovi smrti. Tako določitev imenujemo mi oporoko. Da je oporoka veljavna, mora odgovarjati predpisanim pogojem, ki so pač jako enostavni. Oporoka mora biti spisana in podpisana od onega, ki zapušča premoženje, podpisana mora biti od dveh prič, ki sta bili navzoči, ko je testator (to |je ta, ki dela oporoko) podpisal isto. če je vse narejeno, potem je oporoka veljavna. Vprašanje nastane, če je bil ta, ki je delal oporoko, zmožen isto napraviti, to je, če je bil pri zdravi pameti, če se dokaže, da ni bil takrat pri zdravi pameti, je" njegova oporoka neveljavna, če je bil pri zdravi pameti, je vedel kje in koliko ima premoženja in prizna Vvse tiste, katerim je dolžan zapustiti. Ni pa s tem rečeno, da mora zapustiti premoženje ravno naj bližnjemu sorodniku. Ako je oporoka pravilno napravljena, se oporoko ne more razveljaviti. Kakor pa je važno, da je oporoka pravilno narejena, tako je tudi važno, da je praktično narejena, to je, da ne nastanejo pri razdelitvi premoženja kake homatije in zapletljaji, kar se le rado zgodi. Radi tega je najboljše, da si za sestavo oporoke najamete dobrega slovenskega odvetnika, ki vas razume in ki vam bo svetoval, kako bo najbolj prav za vaše dediče. Vsak sicer lahko sam spiše oporoko, toda le izkušen človek jo bo napravil tako, da ne bo botem sitnosti, in dostikrat tudi žalosti in jeze po smrti. Oporoka je veljavna za vsakega, ki je omenjen v njej, razun soproga ali soproge, ki preživi umrlo ali umrlega testator j a, ker postava ne dovoljuje, da bi soprog ali soproga ne bila pravično deležna zapuščine. Ta lahko vzame, kar mu gre potom oporoke, ali pa si vzame, kar mu gre po postavah. V prihodnjem članku bom odgovoril na nekaj vprašanj, ki so mi bila stavljena glede oporok in ki se tičejo našega vsakdanjega življenja in ki se vsak dan dogajajo. -o- Suhači zakrivili smrt ženske obljudena in napredna v vseh czirih. človek ne bi verjel, če je ni prepotoval od kraja do konca. Industrija, rodovitna polja, divno morsko obrežje, silne gore — vse to ima Jugoslavija. Lahko trdimo, da je v tem prva med prvimi. Pozdrav! A. Grdina.. Tista pesem o treh kovačih mi je prišla na misel, ko me je firbec nosil po St. Clair ju in sem videl na vogalu St. Clair Ave. in 61. ceste moje tri prijatelje: Franceta in Joža Pik-ša in Toneta Sajovica, ki so na vse pretege vlekli novo barvo na hišo. Ker so trije in hiša ni velika, je začel Tone Sajovic puliti žeblje iz sten, da je bilo več lukenj za namazat. Ko jih nekaj časa gledam, pa vidim, da je na vsake toliko časa eden ali drugi iz slavne trojice lepo potegnil čopič ob papir, si z ruto obrisal obraz, potem jo je pa zavil v Sajovčevo hišo na 61. cesti. To se mi je čudno zdelo, posebno še, ker si je vsak ki je prišel iz hiše, obrisal z dlanjo roke usta, potem pa zopet vzel čopič v roke, ki je švigal po deskah, kot bi ga gonila elektrika. Mislil sem, da hodijo v Tonetovo hišo barvo mešat, ko vjamem na uho sladke besede Joža Pikša: "Akrament, imaš fajn ohajčana, Tone!" A Žid je odprl v neki ulici prodajalno z modnim blagom, in ker je bil edini trgovec te vrste, je dejal imeniten "kšeft." Toda kmalu je to njegovo srečo opazila bistrovidnost njegovega "loncmana," ki je zarental prazen prostor takoj zraven. No, to bi nazadnje že še šlo, pa kaj ko človeška nevošljivost ne pozna meje. Dober promet obeh jeruzalemskih rojakov je opazil tretji in v par dneh je tudi ta vzel v najem prostor poleg, tako da so bile sedaj tri enake trgovine, ena poleg druge. Najbolj je občutil hudo konkurenco oni, ki je bil prvi na mestu, in ki je poprej sam smetano pobiral z latvice. Toda še hujše ga je čakalo. Nekega dne opazi na vratih sosednje prodajalne velik napis: Tukaj nam ne gre, Zaprli bomo to trgovino in se izselili. Prodali bomo vso za-lago napol zastonj. Par ur zatem pa vidi enak napis na vratih svojega sošeda na desno, ki pravi: Bankerotna razprodaja. Vse blago mora biti razprodano in to za vsak denar. Žid, ki je imel svoje prostore med obema konkurentoma, je vedel, da bo razprodaja pri obeh sosedih odvzela vse njegove odjemalce. Zdelo se je, kakor bi napravila iz njega pravcati kočevski sendvič in ga stisnila v kot. Pulil si je redke lase in razmišljal, ali naj skoči v vodo, ali naj se obesi. Kar se mu posveti imenitna ideja. Vzame velik kos papirja, ga obesi na svoja vrata in zapiše z velikimi črkami: Glavni vhod k veliki razprodaji A Gospa pride v prodajalno in zahteva kožuhasto mačko za okrog vratu. Trgovec ji pokaže lepo lisičjo kožo in jo na vso moč hvali. "Pa ne bo dež pokvaril ko- Mihvaukee, Wis. — Federalni suhaški agentje so vdrli v hišo Mrs. Helen Vasilzevic, kjer so dobili nekaj vina. Suhaški agent' je so razbili posodo in spustili vino po kleti. Ko je ženska po odhodu s u h a č e v pospravljala razbito posodo in je stala pri tem v razlitem vinu, se je dotaknila električne žice, ki jo je na mestu usmrtila. Oblasti pravijo, da agentje niso imeli pravice razbiti posode in spustiti vina po tleh, ker mora najprej sodnija odločiti, jeli bilo vino v kleti shranjeno postavnim ali protipostav-nim potom. Iz Washingtona je prišlo sporočilo, da bo vlada dala preiskati ta slučaj natančneje. že?" vpraša "Dež da gospa, bi kožo pokvaril I Menda j a ne! Kedaj ste pa še videli, da bi hodila lisica okrog z marelo in vendar ji dež kožo ne pokvari. A Oče, sin in mati gredo v Metliko in pridejo do broda, kjer bi se morali prepeljati s čolnom preko velike vdde. Ker bi bilo pa treba plačati nekaj krajcarjev prevoznine, svetuje oče, da bi reko prebredli in tako prihranili denar. Oče prime svojega malega sinčka za roko in vsi trije začno bresti vodo- Ko je očetu in materi segla voda že do brade, vpraša žena: "Urban, kje je pa sin?" "Za sina ne skrbi nič, saj dobro dr2|m 2a roko." MATERINA ŽRTEV Ravno te dni je minilo 14 let, ko je potrkala na vrata nekega samostana v Madridu na Španskem bogato oblečena mlada žena, vodeč za roko triletno deklico, in rekla, da želi govoriti s sestro prednico. Dovoljen ji je bil vstop in vrata so se zaprla za njo. Po dveh urah se je zopet prikazala na vratih, toda sama, se ozrla okrog sebe in izginila v ozki ulici. To je bilo v času svetovne vojne. Kmalu za to žensko sta potrkala na samostanska vrata moški in ženska, v domačina preoblečena francoska vladna detektiva. Sledila sta ženski prav do samostana. Detektivoma ni bila neznana identiteta ene skrivnostne ženske in ne otrok, ki ga je pustila v samostanu. Toda francoska detektiva bi bila tudi riskirala svoje življenje, da bi izvedela, kaj je bilo v malem kovčegu, ki ga je skrivnostna tujka pustila v samostanu obenem z otrokom. Naprosila sta sestro prednico, naj jima pokaže vsebino kovče-8a, toda sestra prednica je molčala. Ta ženska je bila Mata Hari, svetovno znana vohunka, ki je bila v službi Nemčije, in pozne je tudi v Parizu ustreljena. Mata Hari, katere pravo ime 'je bilo Margaret Gertrude Zel-hi, se je vdinjala v nemško vohunsko službo in Francozi so trdili, da je ona povzročila smrt neke francoske divizije, obstoječe iz 15,000 mož, s tem, da je izdala Nemčiji pot, kje se bo ta divizija v gotovem času nahajala, in niti en mož iz vse divizije ni ostal živ. Francozi so namreč nameravali napasti nemško postojanko, kjer je bilo samo 2,000 nemških vojakov. To(|a ko je Mata Hari izdala Nemškemu glavnemu stanu ta načrt, je na Francoze čakalo "0,000 nemških vojakov. Ta izstavljeni načrt je prekrižal vse ^daljne francoske načrte in lr^ticoska armada se je morala likati na celi črti. To je bilo grenko zdravilo za Francoze in izdan je bil ukaz prijeti Mato Hari za vsako ceno. Veliko število vladnih detektivov, moških in žensk, je bilo takoj odposlanih na špansko, kamor se je bila Mata Hari Umaknila po tem njenem zadnjem triku. Detektivi so izvedeli, da se namerava Mata Hari povrniti Ponovno v Pariz in ničesar niso bolj željno pričakovali, kot to. Preko sto preoblečenih detekti Vov jo je čakalo na meji, na železniških postajah in na cestah, ^soda Mate Hari je bila s tem Zapečatena in to je ona dobro vedela. Toda namenila se je, da se še enkrat vrne v Pariz. I bedela pa je, da nima skoro nobene prilike zapustiti ponovno francosko ozemlje, kadar bo enkrat tam. Par dni zatem je francoski detektivski biro v Parizu prestregel na Eiffel stolpu radio brzojavko, ki je bila poslana v Amsterdam, naj se takoj izplava $5,000 osebi "II-21," ki bo ('v'ignila denar pri nekem ne vtralnem poslaništvu v Parizu. Francoska vlada je pa že od Poprej vedela, da ima Mata Hari šifro "H-21" in da bo to-reJ prišla v Pariz dvigniti de nar. Toda francoski detektivi so ,Se motili, če so mislili, da tyo šla ^ata Hari v Pariz, da dvigne la'n denar za svoje vohunsko lilo. Mata Hari je hotela dobiti" v Parizu rojstni list za svo-hčerko. Hotela je dobiti v arizn papirje, s kateripti bo njena hčerka dobila ime in pre-'noženje očeta. Mata Hari jo bila prijeta v . Hl'izu in obsojena na smrt. V Jje pisala več pisem na se-'stl'° prednico samostana, kjer Tam se je od svojega moža ločila in se podala kot plesalka v neki budhistovski tempelj. Duhovniki boga Budhe so jo imenovali "Mata Hari—oko mladega jutra." Kot plesalko jo je videl neki angleški častnik in jo je pregovoril, da je ušla iz templja. častnik ji je dal v poset krasno vilo in jo obdal s služab-ništvom. Toda, vročekrvna kakor je bila, je v jezi z nožem zabodla svojega služabnika in pobegnila nazaj na Nizozemsko. Tam se je zagledal vanjo častnik visokega rodu in jo tudi poročil. V zakonu jima je bila rojena deklica in kmalu po rojstvu je bil poslan častnik na Javo, kjer je padel v nekih bojih z upornimi domačini. Mata Hari je dala otroka krstiti in ga je imenovala Marie. Tega otroka je Mata Hari odpeljala v samostan na Špansko. Starši njenega moža so še vedno živi in rodbina je jako bogata. In morda danes še ne vedo, da živi v nekem španskem samostanu njih vnukinja, hčerka njihovega sina in nemške vohunke. V par dneh, ko dopolni dekle 17. leto, bodo zvedeli o tem, ko bo dekle zahtevalo premoženje in ime svojega očeta. Ko je Mata Hari pisala pisma svoji hčerki, so, seve, oblasti vsako pismo prebrale in jih sedaj objavljajo. Eno teh pisem se glasi: "Prišla sem poslednjič v Pariz, moj ljubi otrok, da dobim tvoje rojstne papirje, katere sem bila skrila tu, ko sem zvedela, da me zasedujejo fran coske oblasti. "Kako malo bi svet pričakoval, da bo Mata Hari, katere življenje je bilo polno sramote in ponižanja, tvegala svoje življenje za papirje, s katerimi edino more dati svojemu otroku ime in bodočnost. "Moje življenje je bilo podobno izprehodu v rožnem vrtu. Tu sem utrgala rožo, pa jo zopet zavrgla, da sem si utrgala še lepšo. Opojila sem se z opojnim vonjem življenja. In na višku svoje omotice, sem trgala rože, ki so imele strupene trne, katerih pik je bil podoben piku strupene kače. Jutri me ne bo več. Toda moje ime bo živelo pri narodih, dokler se bo brala vojna zgodovina. "Ne zapuščam ti bogastva. Zapuščam ti pa par zlatnikov in zapuščam ti tudi ime tvojega očeta, katero ni bilo oskrunjeno, kot je bilo moje. Življenje sem tvegala, ko sem prišla po te papirje v Pariz. Vzemi si ime tvojega očeta, toda ne imenuj mojega. Toda kakor boš morda zaničevala tvojo mater, imej v spominu, da, je bila pripravljena žrtvovati svoje življenje, da ti je priborila pravico na tem svetu, če bi bila jaz ušla svoji usodi, bi ti nikdar ne zvedela imena svoje matere. In sedaj— zbogom." Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) Osem dni je minulo. Tahi je bržkone že na Ogrskem. Pokrajina je bila mirna, nikoder se ni čulo od kmetov protivščine, nikoder ugovorov. Vse se je godilo, kakor običajno, vsi so molčali kakor nemi. "Psi so postali jagnjeta!" reče v šali Peter Boš njak Petru Petričeviču, susjed-skemu oskrbniku. Prišla je noč, mlajeva noč. Vas pod Susjedom je bila kakor mrtva, vse je spalo. Tudi v gradu je vse spalo, raz-ven čuvaja, na gradu in gospe Jelene. Ta je sedela v mali, z modrimi tapetami obloženi sobi za veliko mizo. Na mizi je gorela svetilka in njena slaba svetloba je drhtela v polmračni sobi in čudno obsevala starinsko sliko Dore Arlandove. Sedela je gospa Jelena odeta z beta haljo in široko čepico in podpirala svojo glavo ob laket. Njene črne oči so begale po spretno slikani knjigi, ki je ležala pred njo. Molila je večerno molitev sredi te nočne tišine. Naenkrat poči top. Gospa se vzdra-mi, pobledi in skoči na noge. Sedaj poči vdrugič, vtretjič. V vasi zazvone zvonovi svetega Martina. Jelena se prične tresti, a sedaj se začuje krik in hrum. Prestrašena skoči Jelena k oknu in ga s togoto odpre. Pustila svojo hčerko, z naro- ,le cV°m, naj izročijo ta pisma nje-hčerki, ko dopolni 17. leto Hiv ai' bo enkrat te dni. Mata ilari je bila rojena na 'Zozeinskein in se je poročila ~ nekim arntadnim častnikom, s -ateripj je odpotovala na Javo. Ves London se je razbu-ril, ko je 70-1 o t it i Lord Heading, bivši indijski podkralj, poročil svojo J7-let.no tajnico. Mary M. Bell, li-letno dekle iz Port Dalhousie, Ontario, je prva ženska, ki je preplavala N i a g a r o reko pod slapovi. Vzelo jo je 10 minut, da je preplavala deročo reko. Njen oče je strojnik na ladji "Maid of the Mist," Jci vozi potnike prav do slapov. "Gorje!" zavrisne. Strašni prizor razsvetljuje mesec. Celo sujedsko brdo je bilo pošuto s sulicami, kosami in puškami, Krik, vpitje in tuljenje se je razlegalo v temni noči. Nato plane v sobo napol oblečen sin Gabriel r "Mati!" zavpije obupno, "izgubljeni smo. Kmetje so udarili na grad." "Naj udarijo," zakriči Jelena besno in oči ji zažare, "branili se bomo." "To je brezupno," odvrne mladenič, "že razbijajo s sekirami grajska vrata in plezajo po lestvah na zid." "Naj sipljejo ogenj iz topov v te pse," zavrne Jelena. "Saj tako delata Petričevič in Peter. Kroglja prileti v druhal, deset se jih zvrne, a na njihovo mesto udari sto drugih." Močneje zapojo zvonovi, glasneje zavriskajo ljudje; sedaj pokajo samokresi, samo tu pa tam še kak top; sedaj se nekaj trese in do neba zagrmi bobnenje, Vrata so razdejana, besna množica kmetov se vsuje kakor hudournik v grad. Bled, krvav pri hiti v sobo Petričevič. "Rešite se," zavpije, "milost-Ijiva gospa, ako vam je ljubo življenje. Kmetje so nam pobili orožnike. Ivan Gušič načelu je množici. Peter Bošnjak je ranjen, Batakovičevu, voditelju orožnikov, so odsekali s koso glavo, na stolpu vihra zastava Uršule Heningove. Rešite se!" "Ne," odvrne Jelena tresoč se od togote, tod) Dve opremljeni sobi se oddasta za fante; prost vhod, posebno kopališče. Oglasite se na 1356 E. 53rd St. spodaj, zadej. (195) OGLEJTE SI novo o t v o r j e n i dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno do- ca, v p rap a m ? Mar na zborih in|bfeT VSpdl, TUNE IN —Enjoy the Maytag Radio Hour over N. B. C. Coaat to Coa»t Blue Network—Every Monday, Daylight Saving Time. 9:00 P.M., E. T.—8:00 C.T.— 7:00 M.T.—6:00 P.C.T. Standard time la l hour earlier. tMt MAYTAG SALES CO. 35 Colonial Arcade CHerry 3442 GRDINA FURNITURE CO. 6019 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 2088 15301 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1235 KREMZAR FURNITURE CO. 6108 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 2252 MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 Z gasolinskilm motorjem zu domove brez elektrike WASHER TABLE IRONER Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BI,DO. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64tli St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W BLASCO 1BANEZ Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC Z zoro naslednjega dne je prijadral v bližino Palerma. Fer-ragut je ukazal poviti jadra, jadrnico je poveril nekemu mornarju, sam pa je odšel v kabino, da za nekaj časa leže. Toda kmalu so ga prebudili glasovi, ki so kričali na krovu: "Kje je kape-tan?" Iz čolniča, ki je pravkar pri-plul in pristal pri jadrnici, je stopilo na jadrnico več mornarjev. Med njimi, je bil tudi lastnik jadrnice, da zopet prevzame poveljstvo na nji in da jo pripelje nazaj v luko. Feragut je šel na krov, nato pa stopil v čoln, da bi se prepeljal na kopno. Neki človek, ki je imel, kakor se je videlo, velik vpliv na brodolastnika, je sel poleg Ferraguta. "Vi ste bili že menda obveščeni o tem, kar se je- zgodilo," je rekel tujec, medtem ko-sta ve-slarja veslala proti kopnemu. "Ti prokleti banditje! Ti man-dolinisti!" Ulisej je, ne da bi sam vedel, čemu, prikimal z glavo, da ve. Ta rdečelični človek, neapeljski meščan, ki je sedel poleg njega, je bil Nemec, eden izmed dokto-ričnih agentov, o čemer ni bilo dvoma. Pol ure pozneje je skočil Fer~ ragut iz čolna na kopno. Njegovemu nemškemu spremljevalcu se je pričelo zdaj tudi nekam muditi in želel se je čimprej raziti s Ulisejem. Ko je čul, da namerava Ulisej takoj oditi v Nea-pelj, se je tujec nasmehnil: "Da, prav imate. V dveh urah odpelje prvi vlak . . ." Kmalu nato je Nemec odšel. Kapetan se je čudoma čudil, ko se je šetal po ulicah mesta Palerma. Ljudje so se zbirali v skupine in poslušali, ko je ta ali drugi glasno čital iz novin. Raz mnogih poslopij so visele narodne zastave, poleg njih pa so plapolale francoske, angleške in belgijske. Ko je dospel na kolodvor, je izvedel resnico, na katero je na-migaval poprej njegov spremljevalec: Italija se je nahajala od sinoči v vojni s centralnimi silami. Ulisej je občutil nekak nemir, ko je pomislil na svojo vlogo, katero je pravkar odigral v Sredozemskem morju, če bi vsi ti ljudje, ki so zdaj navdušeno pozdravljali zavezniške zastave, izvedeli, kaj je storil in kje je bil in če bi se vrgli nanj ?! . . . Zato ee je zadovoljno oddehnil, ko je sel v vagon vlaka, ki ga je imel odpeljati v Neapelj . . . Spet bo videl Freyo . . . Bilo je dovolj, da se je nje spomnil, pa je takoj zatemnilo vse njegovo kesanje. Pot je bila dolgotrajna in težavna. Vlak je včasih stal pa cele ure, da je dal prostora drugim vlakom, polnih vojaštva in vojnega materijala. Na vseh postajah je' bilo vsepolno vojakov v popolni bojni opremi in na tisoče in tisoče navdušenih ljudi. Po oseminštirideseturnem potovanju je Ulisej končno dospel v Neapelj . . . Kočija, s katero se je peljal od postaje do stare palače, v kateri je stanovala Freya z doktorico, se je pomikala s polževo naglico naprej. Ko je stopil v vežo palače, jc srečal vratarico, ki mu je n^ njegovo vprašanje odgovorila: "Dam ni več tukaj . . . Nenadoma sta odpotovali s Karlom, svojim tajnikom." Nato mu je pričela praviti o podrobnostih tega njihovega "bega," in sicer mu je vse to pripovedovala z nekim sovražnim, zlobnim usmevom na ustnih. Stara m a t r o n a, razjarjena vsled odhoda teh "Nemkinj," je že tudi v Ferragutu videla nem- škega špijona in premišljala je že, ali ne bi bilo prav, če ga ovadi. Končno pa ga je vendar iz profesijonalne vljudnosti obvestila, da je mlajša in simpatič-nejša, plavolasa "signora" mislila nanj, ko je odpotovala. "Poverila mi je vašo prtljago, ki je zdaj v moji loži." Ulisej se je požuril, da čimprej odide. Namenil se je, da pošlje koga po svoje kovčege. Pozval je zopet fijakerja ter mu naročil, naj ga odpelje v hotel Santa Lucia. Kak udarec! Ko ga je vratar hotela zagledal, je naredil gesto iznenade-n j a. Prej kakor je mogel povprašati vratarja po Freyi — zakaj bil je gotov, da se je prese-lia od tam nazaj v ta hotel, —• mu je vratar dejal: "Gospod kapetan, vaš sin je dospel sem, ker se je nadejal, da vas najde tu." Ferargut je začuden vprašal: "Kakšen sin?" Vratar pa se je za hip odstranil, nato pa se vrnil s knjigo tujcev ter mu s prstom pokazal mesto, na katerem je stalo črno na belem: "Esteban Ferragut, Barcelona." Ulisej je spoznal pisavo svojega sina in neka težka tesnoba mu je legla na srce. Bil je tako presenečen, da ni rekel niti besede, medtem ko je vratar nadaljeval: "To je simpatičen in inteligenten mladenič. Večkrat sem ga zjutraj spremljal ter mu razkazoval mesto . . . šel je k najemnikom vaše ladje . . . Povsod je povpraševal za svojega očeta. Končno pa, to je bilo sinoči, ko je bil prepričan, da ste se vrnili v Barcelono, je tudi on odšel . . . Da ste prišli pred dvanajstimi urami, bi ga bili dobili še tu." Drugega ni vedel vratar o njem ničesar. Ker je imel baš opravka z nekim gostom iz Južne Amerike, ni mogel vratar pozdraviti mladeniča, ko je slednji odhajal iz hotela. "Vaš sin še sam ni prav vedel, kako bo potoval: ali s parobro-dom do Marseilla, ali z železnico do Genove, nakar bi se tam ukr-cal za Barcelono . . . Nato je Ferragut želel izvedeti, kdaj je njegov sin Esteban dospel. Vratar je pogledal v knjigo ter mu povedal dan sinovega prihoda. Ferragut je nekaj časa premišljeval, nato pa se je udaril z dlanjo po čelu: mladenič, ki ga je videl izstopati iz kočije pred hotelom oni večer, ko je bil na svojem potu, da prevzame poveljstvo nad jadrnico, ki je imela natovoriti nemške podmornike z gasolinom in oljem, je bil — njegov sin . . . Mladi Telemah Vsakokrat, kadar se je parnik Mare Nostrum vračal v Barcelono, se je polastilo mladega Estebana Feraguta neko navdušenje. Ob takih prilikah je vedno odhitel na ladjo k svojemu očetu, prebrskal vse na ladji, končno pa se zatekel v kuhinio k stricu Aragolu. Hotel je postati mornar, kakor je bil njegov oče, toda bil je primoran obiskovati gimnazijo ter se učiti latinščino, kakor da je latinšči na mornarju potrebna! Drugega si ni želel, kakof da čim prej dovrši gimnazijske šole, nakar vstopi v mornariške šolo, položi izpit za drugega pomorskega oficirja, nakar bo njegovo mesto na poveljniškem mo-stiču Mare Nostruma, poleg nje govega očeta. Mladi Esteban se je divil samo dvema predmetoma na svetu : morju in kapetanu Ferragutu. Od svojega očeta je podedo val krepko, visoko postavo, kakršno imajo junaki ljubezenskih romanov. Ko je bil še zelo majhen, je često videl svojo mater, kako je plakala v resignirani žalosti. Nekoliko let zatem je že natančno vedel, kot pred časom dozoreli mladenič, kakšni odnošaji obstojajo med moškim in žensko in slutil je, da, je bila vseh materinih solz in žalosti vzrok očeto va lahkomiselnost in nezvestoba. Kot edino dete je Esteban oboževal svojo mater, toda nič manj se ni divil svojemu očetu, zato mu je oproščal vse njegove grehe. Njegov oče je bil zanj najboljši in najlepši človek na sve-tu. Nekega dne, ko je deček brskal po očetovi omari, je našel notri veliko število fotografij, na katerih so bile upodobljene lepe ženske raznih dežel sveta. Vse te ženske so morale biti blazno zaljubljene v kapetana Uliseja Ferraguta. Oh, Esteban ne bo mogel nikoli doseči tega trium-fatorja, kateremu je dolgova-cvoje življenje! Ko je prispel parnik Mare Nostrum iz Neaplja v Barcelono brez Ferarguta, se ni mladenič temu niti najmanj čudil. Antonio. Ferragutov drugi oficir, je stvar pojasnil: Ferraguta so zadržali v Neaplju važni opravki in zdaj utegne vsak čas dospeti. Esteban se je razžalostil, ko je videl, da pripisuje njegova mati tej očetov odsotnosti neko posebno važnost. Nesrečna žena je imela vselej solzne oči in videlo se je na prvi pogled, da je pobita in žalostna. S svojim ženskim instinktom je slutila bližnjo nesrečo. Zato je sklenila, da takoj naslednjega dne pozove Antonija, da izve od njega kaj natančnejšega. Mladi Telemah ni bil prisoten pri tem sestanju, toda prisluškoval je za zaprtimi vrati in čul nekatere besede, ki so bile glasneje izgovorjene. Največ je govorila njegova mati, Antonio pa je skoro vedno ponavljal eno in isto: "Jaz ne vem . . . Kapetan utegne dospeti vsak čas . . ." Toda ko je odšel Antonio iz hiše, je dal duška svoji jezi. Jezil se je na svojo naravo, ki mu ni dala, da bi lagal. Premišljeval je, da-li ni kaj preveč rekel. Ta kapetanova žena je imela spretnost preiskovalnega sodnika za izmamiti skrivnosti . . . Zvezer pri večerji je mati komaj izpregovorila besedo. Tekom vse večerje so se ji roke nervozne tresle in svojega sina je gledala z nekim tragičnim pomilovanjem, kakor bi slutila, da bodo očetovi grehi padli na sinO-vo glavo. Izprva se je izogibala odgovorov na sinova vprašanja, potem pa je nenadoma kriknila: "Tvoj oče naju zapušča . . . Tvoj oče naju je pozabil. . ." Ob teh besedah je odšla iz obednice, da bi se na samem razjokala. Mladenič je te noči slabo spal. Zadivljenje, ki ga je občutil do svojega očeta in neki občutek moške solidarnosti, vse to mu ni dovoljevalo, da bi polagal največjo važnost na materine solze. Njegova mati ni bila na višku svojega poslanstva: saj ni bila majhna stvar, biti žena takega človeka, kakršen je kapetan Ferragut! Toda on, Esteban, bo posredoval in iznesel resnico na dan. Naslednjega dne je odšel deček na Mare Nostrum, kjer je posetil strica Karagola v njegovi kuhinji. Kuhar je takoj pričel mešati svoje slovite pijače, čim je ugledal mladega gospodiča, in pričela sta piti. Ko sta do polovice izpraznila svoje čaše, je pričel mladi Telemah govoriti o svojem očetu. Kuhar je zamahnil z roko, kakor da izraža želja, naj se o tem ne govori. "Tvoj oče se bo vrnil, Esteban, —" je rekel k*uhar. "Vrnil se bo, toda ne vem, kdaj. Gotovo pa pozneje, kakor pravi Antonio." Po teh besedah je Karagol izpraznil svojo čašo ter jo takoj iznova napolnil. Polagoma se je starec razgrel in začel brbljati. Toda vendar se je tekom svojega pripovedovanja spretno omejeval in predaval Ferragutovemu sinu o morali. To moralo je razlagal na svoj način in se često prekinjal, da je mogel nastavljati čašo na usta. "Esteban, sjnko moj, spoštuj svojega očeta! Glej ga kot mornarja. Bodi dober in pravičen ljudem, katerim boš enkrat zapovedoval . . . Toda varuj in izogibaj se žensk!" ženske! ženskam se ima zahvaliti svet za vse zlo in nesrečo! Vse je podvrženo njihovi peklenski moči. "Veruj mi, sinko, v tem pogledu nikar- ne posnemaj svojega očeta!" Starec je zdaj preveč rekel, da bi se mogel umakniti nazaj, zato je povedal še ostanek. Tako je Esteban izvedel, da se je kapetan zadnje čase mnogo družil v Neaplju z nemo damo in da je bila samo ta dama vzrok njegove odsotnosti, vse drugo pa so prazni izgovori. "Ali je lepa?" je vprašal radovedno deček. "Zelo lepa," je odgovoril Karagol. "In kakšen blagodejen vojn izhaja iz nje! ... In kako krasne so njene obleke! . . ." Esteban je imel istočasen občutek ponosa in zavisti. Zopet se je zadivil svojertiu očetu, toda to zadivljenje je trajalo same trenotek. Deček se je zamislil, dočim je kuhar nadaljeval: "Njega ne bo. Jaz vem, kaj so te elegantne in parfumirane ženske; pravi demoni! . . . Kadar te pograbijo človeka, ga ne izpuste in mu zarijejo globoko v kožo svoje nohte . . . Treba jim je posekati roke, če hočeš, da izpuste svoj plen ... Mi pa ležimo zdaj tako brez dela, dočim se bodo drugi nabrali zlata. . ." In izpil je na dušek, kar je še ostalo v njegovi čaši. Medtem pa se je v dečkovi glavi porodila velika misel, ki ga je blagohotno opajala: Kaj, ko bi šel v Neapelj in poiskal očeta? Vtem trenotku se mu je zdelo vse mogoče. Svet je bil v rožnatih barvah, kakor vedno, kadar ga je gledal v pogovoru s stricem Karagolom. Toda nekoliko ur pozneje je občutil Esteban veliko bojazen, ko je pomislil na svidenje s svojim očetom. Kako ga bo oče sprejel? In kako naj mu pojasni to potovanje v Neapelj? In deček je zadrhtel, ko je v duhu ugledal mrko lice in namršene obrvi svojega oč§ta, kapetana Ferraguta. Nato se ga je polastilo neko zaupanje. On, Esteban, se ne bo j bal govoriti s svojim očetom. Re-Ikel mu bo, da je prišel v Neapelj, ] da ga odvede od tam, da ga iztr- ga nevarnosti, ki nanj preži. Tako dela vsakdo, ki vidi svojega prijatelja v nevarnosti. Morda se bo oče razjezil, morda ga bo pretepel,t toda končno mu bo vendar odpustil. Očetov značaj je našel v sinu svoj odlok. Pot bo morda nezmi« selna in nevarna. Tem bolje! Razlog več, da se to, potovanje podvzame. On, Esteban, je mož in ne sme poznati strahu! Petnajst dni se je pripravljal na ta beg. Za denar ga ni skrbelo. Dona Cinta, ■ njegova mati, mu ga ni nikoli odrekla, sicer pa tudi ni bilo težko položiti roko na šop njenih ključev . . . Neki parobrod, star sicer, ki pa je imel to prednost, da je na njem poveljeval prijatelj njegovega očeta, je pristal v luki in ima jutri odriniti v Italijo. Ta kapetan je drage volje sprejel na krov sina svojega prijatelja. Dejal je, da kapetani vedno radi drug drugemu izkazujejo take usluge, in če Ulisej Ferragut pričakuje v Neaplju svojega sina — kakor mu je Esteban dejal — tedaj se ne bo izgubljajo časa z birokratskimi formalnostmi. Naslednjega dne se je Esteban, ki je imel pri, sebi tisoč pe-set, katere je našel v predalu mize svoje matere, ukrcal na to ladjo. Vsa njegova prtljaga je obstojala iz malega kovčega, katerega je z največjo opreznostjo odnesel iz hiše. Iz Genove je šel v Rim, od tam pa v Neapelj. Potoval je s svojo mladeniško samozavestjo in z italijanskim besednjakom v žepu. Edina pozitivna smernica, ki ga je vodila na tem potovanju, je bilo ime hotela Santa Lucia, kateri hotel mu je stric Karagol označil kot bivališče njegovega očeta. V Neaplju je nekoliko dni zaman iskal kapetana, svojega očeta. Poverjeniki one tvrdke, ki mu je izročila svoj tovor, so menili, da se je tudi kapetan sam s Prizori iz slavnosti v Akronu, ko je Mrs. Hoover krstila največji zrakoplov na svetu, "Akron." tovorom vrnil v domovino. Ko je izprevidel brezkorist-nost svojega iskanja, se je Esteban prestrašil. Nikakega dvoma ni bilo, da se je moral kapetan med tem vrniti v Barcelono. In ob tem času se je deček spomnil tudi svoje matere, ki je gotovo mnogo plakala, ko je prečitala pismo, katero ji je Esteban pustil, ko je skrivaj pobegnil od nje. In da je bila njegova nesreča še popolnejša, je napovedala Italija Nemčiji vojno ter se postavila na stran zaveznikov. Kaj naj še dela mladi Španec v tej deželi . . .? In nekega lepega jutra ga je zmanjkalo. . . /Dalje prihodnji« | DOBER PREMOG! I ">) Točna postrežba! (S) ) The Hill Coal Co. ® >) 1261 MARQUETTE RD. © v Stari Cimpermanovi prostori ^ IIEnderson 5798 ^ FRANK ARKO, zastopnik J^ Ti bi morali biti oprani doma v—Maytagu! Potem bo mati zagotovljena, da bo vsaka bombaževina, volna ali svila higijenično čisto omita. Zavoljo otroka in vas, POKLIČITE za poskusno pranje ali likanje ali oboje. Če se, Maytag sam ne proda, ,ne obdržite ga. Nikoli ne boste zamudili lahkih obrokov. THE MAYTAG COMPANY Ustanov. 1893 NEWTON, IOWA Ena materinih najbolj važ-^ nih dolžnosti je, da gleda •na to. da so blenketi, nočne -, obleke, čevlji, plenice in vse drugo je v stiku z otrokovo nežno kožo, ne samo mehki in lepi, ampak tudi brez vprašanja čisti. umiinmnnmTTmTi \ MESO! MESO! H M m Vedno velika zaloga svežega 3 in suhega mesa. Prijazna po- [J strežba in zmerne čepe. MARTIN FRANK j St. CIair-106th St. Market E