Salezijanski konvikt v Pazinu. Zadnjič smo že povedali, kako lažeta Pu&ki Neprijatelj in list. ki se BZarija" med Slovence v Trstu. Mi se ne bomo prerekali z njima, ker vemo, da sta taka, kakor vsi klerikalci, če jim stokrat dokažemo laž, je ne prekličeta. Gotovo je, da so nasprotniki Salezijancev na občnem zboru povedali take argumente, da niso mogli pobiti vsi zagovorniki niti enega. Mi poudarimo danes izmed mnogih samo tega, da se zada z ustanovitvijo Salezijanskega konvikta smrtni udarec hrvaškemu gimnaziju v Pazinu. To hočemo tudi dokazati. 2. odstavek 24. točke pogodbe dovoljuje, da smejo Salezijanci izpremeniti konvikt v zavod s popolnim ali delnim notranjim poukom. Kdaj se poslužijo te pravice? Gotovo le takrat, ko bo t konviktu mnogo dijakov. Ce upoštevamo, da bo konvikt obsežen za 200 dijakov, če upoštevamo, da hrvaški gimnazij v Pazinu niti sedaj, ko je že popolen, nima mnogo nad 200 dijakov, nam je koj razvidno, da v zunanjem gimnaziju ostane jako malo dijakov kakor hitro Salezijanci ustanove internat. Upoštevajmo še to! Na brvaškera gimnaziju v Pazinu je okrog 50 slovenskih dijakov. Ti bodo odpadli, kakor hitro bodo vsaj slovenske paralelke ali v Trstu ali v Goriei ali mogoče v obeh krajih. Do tega mora priti, ker pomniti morarno, da na hrvaškem gimnaziju v Pazinu se slovenšžina ne poučuje niti kot prosti predmet. Priznati moramo, da je vendar neka razlika med slovenščino in hivaščino, posebno ker hrvaščina, ki jo navadno govore srednješolski profesorji, največkrat kar mrgoli tujk. Zaradi tega slovenski dijak, ko pride prvo leto na gimnazij, ne razumepouka, kar je vzrok, da mora velika večina sloveuskih dijakov ponavljati I. razred. Temu se ni čuditi, saj smo se prepričali na občnem zboru 23. septembra t. 1., da je na tem gimnaziju katehet, ki ne zna umljivo čitati brvaški. In takega Baj potem ume ubogi slovenski dijak! Naravna posledica bo, da bi imel zunanji gimnazij le malo število dijakov, in naša skrbua vlada ga bo mirnim srcem zaprla s tem izgoTorom. Tako bo končan gimnazij, ki so ga pridobili naši državni poslanci z velikim trudom. Cuditi se moramo, da tega ne uvidi dr. Laginja , in da koplje tudi on grob onemu detetu, za katero se je trudil ob njegovem porodu. Vemo, da se nam poreče, to se ne bo zgodilo nikdar, ker v tem slučaju se oglasi odbor, ki bo imel vrhovno nadzorstvo nad konviktom. Ta izgovor je dober le za kratkovidneže in za one, ki ne mislijo od danes na jutri. Odbor za vrhovno nadzorstvo bo sestavljen po nOsnovnem pismu" sledeče: Predsednik je vsakokratni krški škof, po enega člana izbereta tržaško-koprski škof in kapitel krške stolne cerkve, a dva izbere dij. podporno društvo. V Istri imamo že dya neslovanska škofa, a mogoče je, da bo ob prvi priliki tudi krški škof Neslovan in potem naj ugovarjata dva proti trem, kolikor bočeta. Iz tega je razridno, kako se ugonablja brvaški gimnazij v Pazinu, ravno po onih, ki bi morali skrbeti za njegov procvit, a škof Nagel in vlada se nam zadovoljno smejeta v pest. Taka je, gospodje, in mirno pa dobro premislite, pa se gotovo prepričate, da trdimo prav !