Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 23.	V	Ljubljani,	v	soboto	7.	junija	1902.	Letnik	VIL
»Slovenski List" izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14- vin. — »opisi pošiljajo se uredništvu „Slovenskega Lista" — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani
Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
ker pozna njegovo delovanje, da naj bi med Slovenci naravnost deloval za odpad od katoliške vere. Dr. Tavčar mu je odgovoril, da zdaj to še ni mogoče, ker bode naš narod težko še-le v sto letih zrel za to gibanje.
Sto let je tedaj dr. Tavčar še milostno prisodil Slovencem, da ostanejo člani katoliške cerkve, potem bode prepariranje, katero sedaj izvršujejo liberalni listi, dovršeno, in narod bo zrel za nauke nemškega meniha odpadnika. Ali so računi dr. Tavčarja natančni, ali se izpolnijo tajne nade nekaternikov ?
Očitno je, da je dr. Tavčarju začela pulzirati v žilah nemška kri njegovih pradedov. To dokazuje vsak njegov korak zadnjih let. Odpadnik Schwegel ter Vsenemci Eisenkolb, Stein in Schalk mu postajajo prijatelji. — Ako bi dr. Tavčar vse Slovence sodil in meril po sebi, ne bilo bi treba čakati sto let, v par letih bi bilo gotovo politično gibanje lahko dovršeno. Ker so Slovenci druge krvi in druge narave, kakor nekdo, tedaj njegove kosti in kosti njegovih sinov ne bodo še gledale, kako bo zmagoslavje obhajal „čisti evangelij" nemške politike med Slovenci.
Mi pa odkritosrčno povemo, da se niti Tavčarjevih sanj in njegovega prerokovanja ne bojimo. Prepričani smo, da bode slovenski narod katoliški, dokler bo bival na zemlji. Moralna moč mu je tako ukoreninjena, da v celoti ne usahne nikdar kot narod katoliških načel. Posamezne vejice se mu pač posuše in odpiše jih vihar, a deblo požene nove, čvrste mladike.
Zakaj bi se torej ravno Slovenci morali dati ukleniti v okove nemških nazorov? Vkljub vsemu pohujšanju, ki ga sejejo liberalci med Slovence, se vendar večina vedno trdneje oklepa zdravih katoliških načel tudi v naši domovini. Padel bo dr. Tavčar, padle bodo njegove blodnje v grob pozabljivosti, naš narod bode pa po prestanem viharju trdneje stal in do-
čakal lepših dnij, jasnih vremen. V naših rokah je njegova usoda. Pogumno naprej, bratje, da naš narod nikdar ne bode dozorel za nazore slovenskega Eisenkolba!
Mir v južni Afriki
Dolge krvave vojne v južni Afriki je torej slednjič vendar res konec. Kakor poročajo namreč razne brzojavke iz Londona, je v južni Afriki že podpisan sklep miru. Kitchener brzo-javlja, da so zapisnik, na katerem so pogoji za predajo Burov, podpisali dne 30. maja t. 1. vsi burski delegati ter guverner Milner in Kitchener.
V	Londonu se vse prebivalstvo neopisno raduje na tem dogodku.
Ali neprijetno iznenadjeni smo bili, ko smo prečitali pogoje, pod katerimi so se Buri udali Angležem in priznati moramo, da so se Buri — sode po teh pogojih — skoraj brezpogojno udali Angležem na milost in nemilost.
Res žalosten konec borbe, katero so Buri skoraj tri leta z nenavadno hrabrostjo bili proti roparski angleški vojski. Posebno po poslednjih burskih vspehih na bojišču bilo je pričakovati, da ta krvava vojna za Bure nekoliko ugodnejše izpade.
Najvažnejša točka med pogoji je ona, ki govori o avtonomiji in ki se glasi tako-le:
»Vojaška uprava se čira prej nadomesti s civilno upravo; in kakor hitro bodo razmere dopuščale, uvedejo se reprezentativne institucije, ki bodo pripravljale deželo na samovlado."
Buri so se odpovedali samostojnosti ter pri-poznali angleškega kralja Edvarda svojim zakonitim vladarjem, zato pa jim Angleži pripo-znavajo osebno svobodo in privatno posest.
To je pač najmanje, kar se more v sedanjem času pripoznati nasprotniku, ki se je podal. Dalje ne bodo tirali Burov niti pred vojaške niti pred
Za kaj naj dozori naš narod?
Vsak človek ima na svetu svoje mesto in svoj poklip. Tako tudi vsak narod. Človek raste, dozoreva, se izpopolnuje, ako ostane na poti kreposti, in tedaj izpolnuje svojo nalogo ter dobro vpliva tudi na druge, ali pa zavozi na nepravo pot ter vleče za seboj tudi druge. Isto-tako tudi narod.
Slovenski narod je doslej hodil po pravi poti. Bil je veren, moralen, delaven, z vrlinami duha in srca bogato oblagodarjen narod. Te blagine so mu dajale moč, da se je ohranil sredi viharjev. Srečno je odgnal tudi nevarnost, ki mu je pretila v 16. veku, ko so ga pajdaši odpadlega meniha Lutra hoteli potegniti v svoj vrtinec. Čuvaji Sijona so ga rešili verske propalosti, ob enem so mu pa prižgali tudi luč prosvete, ko so mu kot vodniki izorali ledino na vseh poljih znanosti.
Pojavili so se pa zadnji čas med narodom s tujim, kvarnim duhom prepojeni možje, ki se štulijo za vodnike in ki hočejo — ne vemo ali iz nevednosti ali hudobije — slovenski narod prestrojiti, oropati ga verskih čuvstev ter zasužnjiti ga Nemcem. Sami priznavajo, da naš narod dozdaj še ni zrel za to preustrojbo, vendar se trudijo, da bi ga za to pripravili.
Znani vsenemški hujskač za prestop k protestantizmu, državni poslanec Eisenkolb, je imel pred kratkem v Celju govor o gibanju »Proč od Rima". V državnem zboru je ta poslanec sam označil to gibanje kot vsenemško politiško gibanje, češ, da Nemci morajo delati z vsemi močmi na to, da se zatre katoliška, vsem narodnostim pravična cerkev, ker le na ta način morejo dobiti Nemci v roke svetovno nadvladje.
V	celjskem govoru je rekel Eisenkolb, da je dozdaj samo nemško ljudstvo že zrelo za odpad od Rima. Tudi z našim dr. Tavčarjem je imel Eisenkolb že „rahlo dotiko" in ga je nagovarjal,
Bilo je spomladi.
i.
„Aj, kako hudo me je zbodlo za plečem", rekel mi je moj prijatelj Pavel, ko sva sedela na »Razgledu" in gledala doli na Ljubljano.
Bolehal je že dolgo časa; globoko je po-kašljeval in vselej, kadar je močneje zasopel, čulo se je v njegovih prsih votlo hreščanje.
Tiho je bilo okolu naju. Zdelo se je, kakor da se narava divi sebi v svojem pomladanskem nakitu, liki nevesti predno stopi pred oltar. Na ažurnem nebu ni bilo vzreti nobenega oblaka; le semintja so prijadrale pajčolanaste meglice, ki so se pa polagoma razpršile in izginile na jugovzhodu.
»Da bi se skoro odločilo z mojo boleznijo", vzdihnil je Pavel; pri tem pa me je pogledal, kakor da je hotel reči, kaj ti veš, kako je meni, ki nosim v sebi rano smrt.
»Zaupaj v Boga; sicer je pa tvoja narava trdna in menim, da bi morala biti skrajna sila, ki bi ti življenje uničila."
»V Boga? - hm."
»Ali ne veruješ vanj?"
»Da verujem. Vsaj se to božanstvo skriva v meni, tebi, v vseh stvareh."
»Pavel?"
»Da, ali hočeš, da naj si Boga tako predstavljam, kakor nevedno ljudstvo, z dolgo sivo brado, s krono na glavi in z žezlom v roki ? To je pač Bog jezuitskih časov. Sedanji učeni svet je rešil vprašanje o Bogu edino po panteistiškem naziranju tako, da se zamore vanj verovati. Večni, neskončni Bog —“ hud. kašelj ga je posilil in dušilo ga je v prsih.
»Kdor dolgo kašlja, dolgo živi", je pripomnil in melanholičen smeh je zaigral okrog njegovih izpitih, brezbarvenih usten.
»Sicer pa", nadaljeval je, »jaz verujem v večno življenje. Živel sem, predno sem se zavedal lastne osebe, živel bom v drugih po moji smrti. Mari misliš, da mala cvetka, ki priklije iz mojega groba, nima iste božje substancije kakor jaz, samo njeno vnanje lice je drugače.
Ne, smrti ni!"
»Toraj si ne želiš zdravja?" *
»Vsekakor; to je v človekovi naravi, da z največjo silo brani samostojno bit."
Dvignila sva se. Počasnih korakov sva prehodila Rožnik. Pavel se je močno utrudil; premočen je bil vsled pota, kakor da bi ga potegnil iz vode.
»Nocoj bom dobro spal: utrujen sem", je dejal, ko sva prišla domov.
Njegova mamica ga je skrbno popraševala, kako se danes počuti, in gojila upe, da njen sin še ozdravi.
2.
»Pavel, Pavel, kako ti molitev smrdi"; karala ga je nekoč njegova mati.
»Ko si bil v nižjih šolah, lahko je bilo s teboj; sedaj pa si tako mlačen do božjih reči, da me skrbi, kaj bo."
»Bodite vendar enkrat' pametni in pustite take čenče", ugovarjal je Pavel, »kdo menite, da bo vedno v cerkvi po kolenih drsal."
»Kdo zahteva kaj tacega od tebe?"
Pavel je bil takrat v osmi šoli. Nadarjen mladenič, žive narave, koval je v svoji domišljiji najlepše načrte za bodočnost. Cital je mnogo; pri tem pa ni izbiral, kaj je dobro, kaj ni. Tako je zgodaj zabredel v verske dvome, kateri so tudi od drugih strani dobivali netiva.
Spominjam se, da je profesor nemščine naravnost priporočal Goethejevo versko naziranje.
»Meni se zdi", tako je rekel nekoč ta profesor male postave in kozje brade, »da še nihče ni tako jasno povedal, kaj je Bog, kakor Goethe v svojem Faustu, kjer pravi, da je Bog ista moč, ki snuje in deluje v vseh stvareh enako,
civilne sodnije. No tudi radi take „ velikodušnosti" ne moremo prepevati slave pohlepnim Angležem, ker bilo bi vendar v sramoto ne samo Angliji, temveč vsej sedanji Civilizirani dobi, ako bi se ljudi, ki so se borili le za ohranitev svoje svobode, potem ko so izgubili isto, še streljalo in morilo. O amnestiji ustašev ni v mirovnem dokumentu niti govora, torej so isti popolnoma izročeni Angležem na milost in nemilost. Angleška vlada pa se je obvezala, da bo Burom pomagala zopet sezidati po vojni uničene farme ter ne zahteva od Burov nikake vojne odškodnine. To zveni ravno tako, kakor da bi razbojnik, ki je potovalca v gozdu popolnoma oropal, istemu velikodušno zatrdil, da za svoj „trud“ ne zahteva nikake odškodnine. S čim naj bi Buri plačevali vojno odškodnino, ko so jim Angleži vse uničili in opustošili vso deželo?!
Tako je toraj končala ta najkrivičnejša roparska vojna, krivičnejša od vseh, kar jih pozna novejša zgodovina. A brzojavke iz Londona nam še pripovedujejo na široko in dolgo, kako se tamošnje prebivalstvo kar topi od blaženosti in radosti, da se je v južni Afriki sklenil mir, mesto da bi se vsa Anglija sramovala radi tega svojega grdega čina, ki je Angleže za vedno omadeževal pred vsem civiliziranim svetom.
Tudi vprašanje o uvedenju avtonomije so si Angleži pridržali popolnoma sebi in uvedejo isto tako, kakor bo njim po volji in kadar jim bo prav, ali pa sploh nikoli, ker v zgoraj citirani tozadevni točki je rečeno, da se, kadar bodo razmere dopuščale, uvedejo le raprezen-tativne institucije, ki bodo še le pripravljale teren za avtonomijo. S tem je rečeno, da bo Angležem dano na voljo zatezati stvar, kakor jim bo bolj ugajalo. Tudi kar se tiče nizozemskega jezika, so koncesije Angležev minimalne. Dovolili so pouk istega v šolah, pred sodnijo bo pa raba tega jezika dovoljena le tedaj, ko bo to potrebno. Ta klavzula je tudi tako elastična, da se jo daje, kakor je ravno nam predobro znano, natezati in stiskati kolikor se hoče.
Tudi Kriiger in dr. Leyds bila sta popolnoma presenečena po mirovnih vesteh, ki so došle iz južne Afrike in dozdevale so se jima skoraj neverjetne.
Sedaj pa pomislimo nekoliko, iz kakih vzrokov se je začela ta žalostna in še žalostnejše končana vojna. Ste li morda burski republiki v čem razžalili Anglijo, ste li morda kršili njena prava, se hoteli polastiti njenega ozemlja?! Ne, vsega tega ni bilo, marveč Anglija je bila pohlepna po bogatih zlatih rudnikih in je umetno izzivala vojno, da se polasti obeh burskih republik. Države se običajno vsaj poslužujejo pretveze širjenja kulture, kadar uprizarjajo roparske vojne, a Anglija se ne more opravičevati niti na ta način, ker Buri to sako civilizirani in
le zunaj se različno pojavlja. Vsa druga teologija je zmes praznih besedi, kajti:
Wo die Begriffe fehlen, dort stellt einWort zu rechter Zeit sich ein.“
Tako je večkrat rekel, in pogladil brado in ščetinaste lase.
„Duhovniki prodajajo same besede, in niso za nobeno korist človeštvu*, je trdil ta junak v profesorskem cilindru.
Jako velike koristi pa je bil on za ljudstvo, ker je vsako leto nametal do petnajst dvojk. Prijatelj človeštva!
„Si li slišal", rekel je Pavel, ko sva šla iz šole domov. „0 tem sem tudi že sam razmišljeval, in zdi se mi, da trdi profesor pravo."
Od tedaj je še rajše prebiral veri sovražne knjige; navduševal se za najbolj razvpite sovražnike cerkve. Vendar popolnoma še ni bil skvarjen. Seme materinih naukov se ni dalo tako lahko izruvati. Vničilo je je še le dunajiko življenje.
3.
Matura! Sladki občutki, kadar se človek čuti prostega zaduhlih šolskih sob, in čaka, da poleti v življenje.
Kovali smo načrte. Bili smo zelo idealni, gorje mu, ki bi se bil upal politi z vodo realne vsakdanjosti, kar je sezidala naša domišljija.
so pred vojno živeli v takem blagostanju, da pač niso čisto nič potrebovali kakih angleških »kulturo- in blaginjonoscev."
Angleži se pa sedaj vesele na vspehu te roparske vojne, ki je bila zapričeta iz najgrših motivov in se je od angleške strani vodila na najnehumanneji način. Človekoljubje, pravica in civilizacija, zakrite si obraz, a ne toliko radi Anglije, kolikor radi vsega ostalega sveta, ki ni niti z mazincem zganil, da bi narod, ki je junaški branil svojo svobodo, branil pred roparskim napadom.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 25 maja. V Idriji se namerava ustanoviti ljudska posojilnica za rudarje. Liberalni gospodi pa to ni všeč, zato se zaganjajo v poslanca, dekana, ter napovedujejo da se s tem ne bo ničesar doseglo. Pojasnimo nekoliko zadevo!
V	Idriji že nekaj let posluje okrajna hranilnica in posojilnica za sodnijski okraj idrijski. Dolgo časa smo mislili, da se bo dala vsaj tu ohraniti sloga in da v denarnem zavodu ne pride do strankarstva. Že tri leta sem prosijo rudarji, naj se zanje osnuje poseben zavod in navajajo, za to tehtne vzroke. A ravno dekan in katehet sta ves čas odsvetovala in prigovarjala dolgo časa, naj se ne cepi delovanje ravno v finančnih zadevah; dala sta celo častno besedo, da bota toliko časa zadrževala tako gibanje, dokler bodo tudi naprednjaki mirovali v tem oziru. Hranilnica naj bode nepristranska, naj bode zavod, do katerega imajo vsi sloji zaupanje! Zato so volili celo v nadzorništvo idrijskega župana g. Lapajne, da se s tem faktično pokaže, koliko jim je do tega, da se v finančno upravo ne uvede strankarstvo.
A pri zadnjih volitvah se je po naši okolici izrabljevala okrajna hranilnica, zagrozilo se je kmetom-vplilcem, da se jim takoj odpovedo posojila, ako volijo s katoliško stranko. Res je marsikateri radi tega strahu oddal listek za liberalnega kandidata. Presenetila nas je taka agitacija, vendar še radi tega nismo hoteli izvajati posledic. Saj je bila volivna borba na Kranjskem tako huda, kakor prej še nobenkrat ne in „Jed-nakopravnost" je sama priznala, da je bila v Idriji še najhujša. Mislili smo, najbrž je gospodom že žal, da so se tako daleč spozabili in odpustili smo jim tako netakno postopanje. A glej! Kmalu po novem letu nas znovega pre-seneči občinska seja, pri kateri gospod župan naznanja, da se ustanovi še ena in to , mestna hranilnica v Idriji". Gospoda župana naj mestni odbor pooblasti, da lahko vse potrebno ukrene in da zavod prične kmalu poslovati. Ker pri našem magistratu ni nobene opozicije, seje tako
Cez petnajst let: državni poslanci — ugledni odvetniki — imenitni zdravniki — Bog znaj, kaj
še vse!
Nekateri so kar goreli želje priti na Dunaj. Da bi svetu pokazali, da niso več mlekozobi, okrasili so si prsi s trakom, in hodili po glavnem trgu ponosno, češ, da so prihodnji voditelji naroda.
Pavel se je odločil za filozofijo. Ko sem mu jaz svoj načrt odkril, nategnil je obraz v sarkastični nasmeh.
„Ali se greš pitat?
Prosim te, kaj pa je duhovnik ?“
»Saj si se učil, Pavel", rekel sem mu.
»Duhovniki so kmetje, ki le toliko gredo v semenišče, da so še malo bolj neumni. Sploh, jaz ne morem umeti, kako da zamore človek pri zdravi pameti žrtvovati svojo prostost in poslušati zastarele teorije."
Na poti v. bogoslovje so nas spremili tudi oni, ki so imeli odriniti na Dunaj.
»Ali ste bedasti; kesali se bodete, da si populite lase kakor ta-le“, rekel je eden izmed onih, kazoč na velikega orjaka pred semeniškimi vrati, ki si po razlagi nekaterih lase puli.
»Škofu greste delat tlako. Ubogi naš narod, ako bi se mu vsi tako izneverili.'
dovoljenje in pooblastilo enoglasno dobilo. Po-praševali smo, je li gospod župan izstopil iz nadzorstva okrajne hranilnice, ko snuje novo, a zvedeli, da je še vedno odbornik stare hranilnice, četudi ustanavlja mestno hranilnico. Pomagal mu je tudi pri tem poslovanju odbornik okrajne hranilnice. Tako čudno postopanje je razburilo rudarje, da so sedaj na vsak način zahtevali novo posojilnico za se. Po takem činu nista mogla ne dekan ne katehet ostati več uda okr. hranilnice, odpovedala sta svoj delež in z rudarji prosila za dovoljenje ustanoviti ljudsko posojilnico po Raiffeisenovem zistemu. Ta korak pa zopet ni po volji našim naprednjakom. Zase zahtevajo vse ugodnosti in nepravilnosti, a drugim ni prosta pot odstopiti od zavoda.
„ Jednakopravnost" pravi, da sedaj ne bode več dajala stara posojilnica podpor katoliškim društvom in katoliškim posojilnicam.
Prašamo vas, koliko ste pa že dali za katoliške posojilnice? Ne krajcarja ne! In za katoliška društva, koliko ste delili podpor? Edino Vincencijevi družbi ste dali par let sem mali donesek, a to ni katoliška družba, temveč le dobrodelna naprava, ki, kakor se razvidi iz društvene knjige, podpira potrebne, posebno še bolnike brez razločka, naj bode kateri katoliške, liberalne ali socijalnodemokratične stranke.
Gospoda, le resnico poročajte! Kakor je bilo vam prav, da ste brez naših ugovorov hoteli napraviti mestno hranilnico, pustite še vi nam prav, da si osnujemo ljudsko hranilnico. Vaše prerokovanje, da se bode vse izjalovilo, da ne bomo ničesar dosegli, ne smatramo resnim, enako ste napovedovali konkurs krščansko gospodarskemu društvu, ki posluje izvrstno in krasno prospeva.
Politični pregled.
Trozressa in evropejski mir. Poročevalec kat. svetovnega glasila „Kolnische Volkszeitung11 imel je priliko razgovarjati se o vrednosti dvo-in trozveze za evropejski mir z nekim zelo vplivnim politikom neke manjše države (Belgije?) Prouzročil je razgovor članek lista „Ham-burška poročila", v katerem je bil nad vse ojster napad na avstrijskega zunanjega ministra grofa Goluchowsky. V članku opisuje se Goluchowsky kot največji sovražnik Nemčije. Očita se mu, da je gojenec jezuitov in Poljak, njegova žena je Francozinja in tako združi v eni osebi Golu-chowsky napram Nemčiji ulogo prijatelja in dela na zvezo med Nemčijo, Anglijo in Avstrijo, za slučaj vosjke bi pa Anglija in Avstrija Nemčijo pustili na cedilu in bi proti Rusiji in Franciji morala Nemčija vojsko sama izvojevati. Pri tej svoji priliki razvil je ptuji uplivni politik mnenje o sedaj obstoječih politiških zvezah. Pretežna večina diplomatov je mnenja, da
»Ubogi narod", rekel je Mejnik, ki je nameraval iti v semenišče, „ko bi šli vsi na Dunaj zanj pit in plesat."
S takimi in enakimi pozdravi smo se ločili.
4.
,, Prijatelj, to je življenje!" Tako mi je pisal Pavel nekaj mesecev po odhodu na Dunaj. „Du-najčanke so kakor živo srebro. Slovenke naj bi se od njih učile občevanja z moškim svetom. A propos! Tebi to govorim, Tebi, ki študiraš sveto vedo. — Jaz imam pač ta princip, več da si skusil, lažje govoriš o življenju."
Vedno redkejša so bila pisma. A kolikor mi jih je pisal, vsako je bolj kazalo, da se moj prijatelj pogreza. —
Nekega dne dobim pismo. Odprem je; v njem je bila vizitka Pavlova s pripisom, da naj ga obiščem na njegovem domu.
Dve leti se nisva videla. Ko sem vstopil v njegovo stanovanje, sem se prestrašil. To ni bil več tisti živahni Pavel poln idealov. Moj Bog, kako slabo je izgledal. Vdrte oči brez vsakega ognja, posušena lica, brezkrvne ustne, ki so pri govorjenju nervozno vibrirale.
„Ah, da si mi zdrav 1“ rekel je s slabim glasom. „Vidiš, bolezen me tare. Sicer pa upam, da se obrne na bolje. Hodim se mnogo sprehajat, da se pluča okrepijo v svežem zraku."
občinstvo in tudi časopisje pretirava važnost sedaj obstoječih modernih državnih mirovnih zvez. Na površje je politiške zveze spravil stari lisjak Bismark, akoravno niti sam ni veliko držal nanje. Tricesarska zveza znižala se je na prijateljsko razmerje treh cesarjev, ki je kone-čno popolnoma zaspala. Ko mu je poročevalec na-v edenega lista rekel, da zgodovina pripisuje vspeh zvezi, odgovoril je: gotovo so se zveze že zgodile in spolnile svojo dolžnost, toda to niso bile mirovne zveze v preteklem stoletji, marveč bile so vojne zveze. Svoj čas se je o rusko francoski zvezi mislilo, da ji je namen vojska, toda ko se je izkazalo, da je dvozveza mirovna zveza, ne briga se noben resen državnik več zanjo. Mir ne čistijo mirovne zveze, marveč sčisti ga borza, veliki kapital in razvoj industrije. Vojska v Južni Afriki, katero so pro-vzročili velekapitalisti, dokazuje le, da rabi velika financa le kolonijalne vojske. Z vso silo se pa upira in je že opetovano preprečila vojsko med evropskimi velesilami, to pa zato, ker bi bili vsled vojske bodisi zmagovalci bodisi premaganci bankerotni. Nisem prijatelj velikega kapitala toda njegova zasluga je, da ni še prišlo med evropejskimi velesilami do krvavega plesa, ker mnogi častiželjni uplivni generali žele vojsko, toda borza je uplivneja nego so generali. Diplomati se pa sramujejo to pripoznati in zato se igrajo in mečejo občinstvu pesek v oči, z zvezami. Ne velekapitalisti, marveč diplomacija vzdržuje evropejski mir, to je z drugimi besedami: jud gospoduje v Evropi.
Slovansko dobrodelno društvo v Petrogradu je imelo 25. m. m. svoje letno zborovanje. Navzočih je bilo mnogo dostojanstvenikov. Predsednik društva je v svojem govoru po-vdarjal, da je glavni namen društva podpora slovanskih dijakov, vkljub temu pa, da ima društvo tako blag namen in se množi število podpore vrednih slovanskih dijakov, zmanjšali so se društveni dohodki in le s pomočjo druzih društev in pa zasebnikov je bilo mogoče društvu izpolniti svojo dolžnost. Veselo znamenje je, da mladina drugih slovanskih narodov tako neguje ruščino, kar dokazuje, da simpatija drugoslovanske mladine do Rusije ni prenehala. Z vso eneržijo moramo pa sedaj delati na to, da napreduje velika naša domovina v oliki in znanosti 1
Prusi, Poljaki in nemški katoličani. Prusi kakor znano, so zopet pričeli na vso moč pritiskati in tlačiti nesrečne v njihovi državi stanujoče Poljake, katere hočejo ponemčiti z vso silo. Vladni pruski aparat sovraži Poljake ne le kot Slovane, marveč še bolj zato ker so odločni katoličani. Na podel infamen način napada vladno prusko časopisje poljsko katoliško sveče-ništvo, ki zvesto trpi in se bori za ubogo poljsko zatirano ljudstvo. Pred vsem pruska vlada, kakor itak znano, zahteva za odkup poljskih
Ko sem opazoval mojega prijatelja, živo podobo pogorišča moralnih in fizičnih moči, vri nila se mi je misel, da bi bilo dobro, ako bi se tudi za moralne ubijavce postavila vešala.
Odslej sem ga večkrat spremljal na njegovih sprehodih. Pravil mi je o svojem življenju, razlagal svoje versko prepričanje, ki je bilo do cela omajano. Vedno bolj je hiral; slednjič se je moral vleči. Njegova mati je spoznala, da mu ni rešitve. Namigavala mu je, da bi bilo dobro, ako bi nekoliko poravnal svojo preteklost.
»Pustite me, ako me ljubite*, zavrnil jo je Pavel.
Zdravnik je v kratkem času napovedal agonijo.
Nekega dne sem ga zopet obiskal. Na vsem je bilo spoznati, da so ure njegovega življenja štete.
„Pavel, daj se prevideti", drznil sem se mu reči.
»Morda je po smrti sodba, morda pekel“, zdihnil je globoko. Ker sem mu le prigovarjal se je udal.
Ko sem ga prišel kropit, pripovedovala mi je mati, da je umrl skesano, s križem v roki Poslavljajoč se od mrtvega prijatelja, nisem mogel kaj, da ne bi vzkliknil: Lopovi, ubijavci mladine, dajte materi sina nazaj, povrnite človeški družbi škodo!
zemljišč in za naseljevanje nemških kmetov mnogo milijonov mark, kijih je od državnega zbora že dobila, toda napovedala je tudi še, da bode za-itevala še več, namreč doklade za uradnike in učitelje v poljskih krajih. Nemška narodno iberalna večina v zbornici bode vse to vladi dovolila. Nemško časopisje vladno napoved ni >rejelo s posebnim navdušenjem, celo tako ne, ci je vladi prijazno, zato tožijo vladni listi, da navdušenje za germanizacijo peša. Poljski narod ponosen na svojo slavno zgodovino prenesel bo to prusko nasilje in oholost. L. 1886 pričelo se je z nakupovanjem poljskih zemljišč in se dalo na razpolago 150 milijonov mark. Toda ponemčilo se je toliko ko nič. Komisija za germanizacijo je res nakupila veliko zadolženih zemljišč za drag denar in naselila nanje Nemce, toda poljski posestniki nakupili so si drugod zemljišča na katerih so nezadolženi dobro gospodarili, nemški naseljenci pa niso germanizirali, marveč so bili prisiljeni učiti se poljski, če so hoteli s sosedi občevati in njihovi otroci se že čutijo Poljake, ker so se nemški naseljenci poženili s poljskimi hčerami. Mesto da bi bili Poljaki nazadovali, so napredovali v zadnjih petih letih tako, da so od Nemcev nakupili pet in pol kvadratnih milj zemljišča. Ravno z nameravano germanizacijo, so se Poljaki emancipi-rali nemških trgovcev po mestih, ki zapuščajo na poljskem Pruskem mesta tako, da dobivajo le ta vedno bolj poljski značaj. Dokazano pa je tudi, da nemški posestniki sami prodajajo posestva vladnim komisarjem. Najostreje obsojajo pruske nasilje nemški katoličani napram Poljakom sami, ki ob jednem to tudi obsojajo z agrarnega stališča, ker se bodo vsled pruskega nasilja napram Poljakom cene zemljišč neprimerno visoko podražile, vsled česar je kriza prej ko slej neizogibljiva. Poljski plemenitaši so sklenili dati 132 milijonov, da se preprči namen nemške vlade in se Poljakom ohranijo posestva.
Anarhlstiška konferenca zborovala je o binkoštih v Mannheimu na Nemškem. Po ba-denskem zborovalnem zakonu politiških zborovanj vladi ni treba naznanjati, oblasti pa nimajo pravico zborovanja nadzorovati. Koj po otvoritvi zborovanja prišel je na shod policijski komisar, ki je izjavil, da nima nikacega pooblastila, shod preprečiti. Anarhisti zborovali so to-raj javno pod policijskim nadzorstvom. Poroča se še, da so odseki zborovanja zborovali brez policijskega nadzorstva. Zadnje anarhistične konference po leti 1900 v Parizu in 1900 o božiču v BerolinU in o veliki noči lani se vsled policijske prepovedi niso smele vršiti javno in so morali zbrani anarhisti zborovati tajno.
Izgredi v Lvovu. V ponedeljek so štraj kujoči zidarji uprizorili po Lvovu velik demonstrativen obhod. Policija je hotela demonstracijo preprečiti ter je skušala množico razgnati. Demonstranti pa se niso pokorili poveljem policijskih organov ter so nadalje prepevali in vpili. Dasi demonstranje niso dejanski napadli redarjev, pozvala je policija vojaštvo na pomoč. Ko so demonstranti to zapazili, so še silneje vpili proti vojaštvu, proti kateremu je priletelo tudi nekaj kamenja. Demonstranti so obkolili in nabili nekega policijskega komisarja, ki je posebno brutalno nastopal. Ker se je dozdevalo, da ne za' dostuje samo ena stotnija pešcev, ki je prišla prva na pomoč policiji, pozvali so še en eskadron huzarjev. Tudi dohod teh je množica vsprejela s vpitjem in žvižganjem. Eden huzarjev je, zadet od kamna, padel s konja na tla. Huzarji so nato množico razgnali; demonstranti pa so se pozneje na drugem mestu zopet združili. Nekaj proda-jalnic je bilo oplenjenih. Izgredniki so poskušali napraviti barikade. Ko so nekoliko po 11. uri zopet prišli vojaki, so jih demonstranti napali s kamenjem. Vojaki so nato rabili orožje, bajonete in sablje, in so ranili več demonstrantov. Ko so demonstranti kljub temu še nadalje kamenjali vojaštvo, je isto nato dvakrat izstrelilo na množico. Vseh ranjenih je kakih 200, med temi nekaj težko ranjenih. Nekaj jih je umrlo. Razbitih je bilo 50.000 stekel. Stavka je sedaj končana.
Domače novice.
Najnovejše delo naših poslancev. „Hrva-
ško-slovenski klub* in .Slovanski centrum“ sta se združila preko slovenskih liberalcev v skupen klub. Načelnika sta dr. Šušteršič in in I v č e v i č. Ta združitev bo štela 27 članov.
Z velikim zadoščenjem beležimo to vest. Slava našim poslancem!
Dr. Tavčar je dejal, da bo „S1. List* radi zadnjega podlistka tožil in sicer „brez pardona". Kako neki pride gosp. doktor do tega, da nase obrača dotični podlistek? To mu bo seve treba pojasniti, na kar smo zelo radovedni, ker mi prav nič ne vemo, da bi bilo mogoče spravljati naš podlistek v zvezo z dr. Tavčarjem. Popolnoma mirno torej pričakujemo obtožbe in celo ljubljanskih porotnikov. Cas je že, da tudi pred porotniki enkrat dr. Tavčar doživi blamažo.
»Slovenski Narod* očividno ignorira prepir med Vsenemci in nič noče poročati o podrobnostih, dasi se rad baha, da je „prvi dnevnik*. Ali se‘morda nekdo boji, da bi Vsenemci razkrinkali njegove zveze posebno o dr. Šusteršičevi aferi, aKo bi jih pri miru ne pustil ?
Oddaja slikarskega dela v dvorani deželnega dvorca. Pred kratkim je bilo razpisano slikarsko delo dvorane deželnega dvorca. Merodajni faktorji so naglašali, da bode dvorana umetniško izdelana. Tudi se je povdarjalo, da kaj ena-cega zamore in je zmožna edino kaka večja tvrdka izvršiti. Mi smo tega mnenja, da bi naši domači slikarji bili kos tej nalogi, vsaj imamo izborne strokovnjake med našimi domačini. Ponudbo za slikarsko delo v deželnem dvorcu ponudila sta dva ponudnika. Prvi ponudnik bila je neka dunajska tvrdka sama zase, a drugi ponudnik bil je konzorcij obstoječ iz sloveče dunajske tvrdke in enega domačega slikarskega mojstra. Naglašati moramo, da je dunajska tvrdka sloveča in da je že mnogo fino pripoznanih del izvršila, tudi domači slikarski mojster je priznan kot eden prvih strokovnjakov. Kakor po navadi pri nas, ako kaka javna korporacija oddaja kako delo, predstaviti in pokloniti se mora vsak ponudnik posebej pri vsakem javnem funkcijonarju. Poklonil se je tudi konzorcij, posebno domači mojster, merodajnim krogom, zagotavljajoč, da bo konzorcij popolnoma kos dani mu nalogi, ako se mu delo izroči. Gospodje deželni odborniki bili so prijazni — kakor po navadi — in obljubili ozirati se na konzorcij, v kateremu je domačin, kajti s tem bi bilo po-magano vsaj deloma domačemu mojstru in domačim slikarskim delavcem. Vršila se je seja dež. odbora, 'oddalo se je slikarsko delo dvorane dež. dvorca. Seja bila je zelo zanimiva. Debatiralo se je. Vendar skrivna moč je zmagala. Dež. odbornik dr. Schaffer — skrivna moč nad dr. Tavčarjem— je govoril in glasovali so. Dr. Tavčar je baje obljubil domačemu mojstru, da bo glasoval za konzorcij, a glasoval je nasprotno. Delo ni prejel konzorcij, v katerem je domači mojster, marveč dunajska tvrdka. Besedo držal je gosp. deželni odbornik Povše, ki je glasoval za konzorcij, kakor je obljubil. Dva sta bila proti enemu, dve je pa zmirom več nego ena. Tako se je v seji dež. odbora oddalo slikarsko delo dvorane deželnega dvorca. Čuditi se ni, saj je pri nas stara navada, da bolj ko kaj po tujem smrdi, več ima kredita. Kako pa drugod? Pred nedolgim časom bilo je razpisano večje ključavničarsko delo na Dunaju. Tukajšna tvrdka g. A. Žabkar misleč si: ako dunajski obrtniki v Ljubljano delajo ponudbe in tukaj delajo, zakaj bi, ljubljanski obrtniki obratno ne napravili in na Dunaj stavili svoje ponudbe, saj so zmožni kaj napraviti. A kaj se je zgodilo? G. Žabkar dobil je odgovor, da se ne morejo na njegovo, akoravno cenejo ponudbo ozirati, ker imajo na Dunaju dovolj obrtnikov, ki davek plačujejo. Tako mnenje imajo javni funkcijonarji na Dunaju. Kaj ne g. dr. Tavčar in dr. Schaffer, to je nekoliko razlike! Vprašamo pa: Ali ne plačujejo tudi naši obrtniki davek, posebno deželne naklade?
Mravljak, ta jc bil tič. Povedali smo že o veliki denarni zadregi, v katero je prišla nem-škutarska hranilnica v Št. Lenartu. Sedaj se pripoveduje o umrlem županu Mravljaku tudi to-le: Pred štirimi leti zidali so v Št. Lenartu petrazredno šolsko poslopje. Stavbo je prevzel
Mravljak, da bi pod streho spravil svojo opeko! Stroški za šolo so znašali 66.000 kron!! Toda hujše še pride! Za tri (reci tri!) leta se je šola jela rušiti, podirati!! Več ko pol leta ni bilo šolskega pouka. Popravilo je stalo 18.000 KI!
Iz Kranja. Ad št. 83/res. Slavnemu uredništvu .Slovenskega Lista“ v Ljubljani. Stari trg št. 19. Z ozirom na med domačimi novicami cenjenega lista .Slovenskega Lista" z dne 24. maja 1902. 1. št. 21 se nahajajočo notico z naslovom: C. kr. ministerstvo za notranje zadeve
—	in pa .Gorenjec", zahteva podpisano c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi § 19 t. z. za sprejem naslednjega uradnega popravka: Ni res, da bi bila rešitev odloka c. kr. ministerstva za notranje zadeve glede pritožbe g. T. Pavšlarja in drugov radi odgoditve volitve v okr. bolniško blagajno v Kranju dostavljena preje .Gorenjcu", kakor pa dotičnim, ki so pritožbo vložili, res pa je, da dotični odlok c. kr. ministerstva za notr. zadeve še do danes ni prišel na podpisano c. kr. okrajno glavarstvo in ga tedaj ono ni moglo nobenemu še dostaviti. Ni res nadalje, da bi bil sedanji voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v kaki tesni zvezi z sedanjim šefredakterjem .Gorenjčevim" in voditeljem liberalne stranke. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 26. maja 1902. I. K. k. Bezirkshauptmannschaft in Krainburg. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Alfonz Pirc, c. kr. deželnovladni tajnik in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju.
„Joli. Seunig“ je napis na trgovini naprednega obč. svetnika v Ljubljani. G. Seunigu radi brezplačno povemo, kako se .Johann" slovenski pravi.
Siromak, ti si kaj druzega! V Idriji imajo župana napredne stranke, kateri je jako podjeten, le pri revežih rad prihrani. Navadno jih pošilja k duhovnikom. Znanec nam je na priliko povedal naslednji vzgled: 14leten deček, kateremu je umrla mati, oče pa je brez stalnega zaslužka, ker so ga od rudnika odpustili, pristopil bi rad k prvemu sv. obhajilu. A siromaček nima obleke. Njegov varuh stopi k županu ter ga prosi podpore, da bi mu preskrbel obleko. Sam je ne more, ker ima svojo družino. Gospod župan pa ga zavrnejo, češ, da je že zadosti, ker plačuje občina za reveža tako že hrano. .Pojdite k duhovnom, naj ti dajo", milostno nasvetujejo . . . Kaj je občina res tako ubožna, usiljuje se misel. Saj so vendar precejšnje doklade. V tem dobim slučajno v roke 11. številko županovega glasila „Jednakopravnost“. Iz radovednosti čitam uvodni članek .Mestna realka". Med drugim berem: .Zazidana plošča s telovadnico vred znaša 1112 48 m2. Pod sprednjim delom stavbe je kle-tišče, katero obsega 10 prostorov. Na vzhodnji strani je pršna kopel z dvema garderobama za obleko in perilo. Pršna kopel ki je za mrzlo in gorko vodo, se bode rabila lahko hkratu od 20 učencev .... Proti vzhodu leži ravnateljevo stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kabineta, vstopne sobe, kuhinje, kopalne sobe, sobe za posle in shrambe ... Po celi stavbi je napeljan vodovod, ravno tako so tudi vsi kloseti narejeni na vodo. Pisoarji so najnovejše vrste, tako imenovani .oljnati urinarji" . . . Vsaka soba ima pripravo za ventilacijo, katera se lahko uravna skupno za celo poslopje v kletišču, ali pa posamično v vsaki sobi . . .“ Dovolj mi je bilo, odložil sem list. Le ene misli nisem mogel pregnati: Tu tako razkošje, — za reveža pa občina nima niti toliko, da bi mu pokrila vsaj nagoto! Dovolj stori za siromaka, ako skrbi, da lakote ne umrje za plotom . . . Prav moderno! ... — V roke dobim proračun za leto 1901 in 1902 ter ju primerjam. .Poslovna doklada županu 1200 kron" čitam za leto 1901, .poslovna doklada županu 1200 kron, potni stroški 150 kron", čitam v proračunu za leto 1902. Torej bo dobil župan 150 K več. Bog mu jih blagoslovi! Sedaj pa reveži! .Redne podpore revežem 1680 kron", čitaš za leto 1901, popolnoma enako za 1. 1902. .Izredne podpore revežem 320 kron", so določili za leto 1901. .Izredne podpore revežem 300 kron" pa za leto 1902, torej 20 kron manj. Sedaj smo šele prav moderni! Občina plačuj trgovcu županu potne stroške, duhovnik pa oblači občinske reveže! . . . Moderno! . . .
Zopet jeden. Tako je pisal .Gorenjec" pred nekaj tedni ter z velikim veseljem svojim redko sejanim bravcem poročal, da je bil obsojen pri kranjskem sodišču g. zidarski mojster Žebre, ker je baje poškodoval nekega delavca. Seveda se je g. Žebre takoj pritožil zoper to razsodbo g. adjunkta Seliškarja. Deželno sodišče je ugodilo rekurzu in g. zidarski mojster je dobil sijajno zadoščenje s tem, da je bil oproščen vsake kazni. Zagovarjal ga je dr. Furlan. .Gorenjec" s svojimi liberalci pa je zopet za eno blamažo bogatejši. — Želeli bi, da bi »Gorenjec" mesto malenkostnih stvarij prinašal v bodoče druga bolj zanimiva poročila o svojih ljudeh, kako n. pr. poštene ljudi psujejo s psi in drugimi surovimi izrazi, dalje kako lepo se sliši v tihi noči prusaška pesem „die Wacht am Rhein" itd. To bo zanimalo občinstvo.
Liberalci v Kranju imajo svojega župnika ih dekana tako radi, da se včasih zavoljo njega v jezik ugriznejo. V predzadnjem »Gorenjcu" je znani liberalček jezik stegnil nad č. g. dekanom Koblarjem, češ, kaj je li ta šel na blejski sestanek slovanskih časnikarjev, ko ni ne dostojanstvenik in ne časnikar. V zadnjem .Gorenjcu" je pa isti zopet jezik stegnil proti dekanu g. Koblarju, češ, da dekan opravlja in laže, ker se ne strinja z dostojanstvom kranjskega dekana in urednikom ,Iz-vestij muzejskega društva". Prej je usnjar Rakovec rekel: .Dekana smo že ugnali!"
:— zdaj so si pa vsi čedno jezike obezali. Gospodu Cirilu — naše sočutje!
Letina na Gorenjskem dozdaj še ne kaže preveč slabo. Žita lepo stoje, posejana rž je visoko zrastla. Tudi krompir lepo poganja. Detelje in trave so krasne, da bi le dež preveč ne nagajal, ko bodo ljudje pod streho spravljali. Mrvo bodo kmetje zelo potrebovali, ker so lansko že davno vso pokrmili. Fižol sta pa v mnogih krajih, kjer so ga zgodaj sadili, končala mraz in dež. Sadja bo še nekaj, samo češplje je slana posmodila, v nekaterih krajih tudi orehe. Gorenjec kaže razum tudi v kmetovanju. Po vsem Gorenjskem se vidi veliko živine dobre pasme, to je tudi prav, ker le živina in les moreta rešiti kmeta propada. Obžalovat' se pa mora, da država ne gre kmetom prav nič na roke. Ce kdo njivo spremeni v travnik, ima velike stroške in potem večji davek.
Podobarji proti konkurenci — v šolah.
Zadruga podobarjev na Dunaju sklicala je pretekle dni velik shod, katrerega so se udeležili skoraj vsi podobarji bivajoči na Dunaju. Namen shodu je bil, da se pogovore zakaj da tako vidno peša podobarska obrt. Omenilo se je med drugim, da obrtne šole zdatno konkurirajo ne samo podobarjem marveč tudi mizarjem. Tako je obrtna šola na Dunaju prevzela in naredila okvirje za »dvorni muzej* v vrednosti 34.000 kron. Navedlo se je še več slučajev iz katerih se razvidi, kako občutno konkurenco delajo obrtne šole podobarjem in mizarjem. Na-glašalo se je tudi, naj bodo obrtne šole res iz-obrazovalnice umetnije, za kar so poklicane in naj se držijo učnega načrta, katerega imajo začrtanega. Nikakor pa ne gre- da bi te naprave konkurirale obrtnikom. Tudi v Ljubljani imamo obrtno šolo, katera občutno konkurira našim podobarjem in tudi mizarjem. Gotovo bode kak profesor ali učitelj, ko bode čital te vrstice dejal: to so malenkosti, nobena konkurenca. Mi pa že danes odgovorimo: Poprašajte podobarje in mizarje, koliko obrtna šola konkurira njihovi obrti. Odgovora Vam ne ostanejo dolžni. Sploh pa prihodnjič o tej zadevi kaj več.
Kranjska trgovinska in obrtna zbornica
imela je svojo ustanovno sejo, v kateri je izvolila predsedstvo. Skrivna moč — je uplivala, da so gosp. svetniki oddali iste glasovnice, katere je skrivna moč že poprej pustila natisniti. Skrivna moč je hotela, da naj bode: predsednik trgovinske in obrtne zbornice g. Lenarčič, podpredsednik g. Kollman, provizorični predsednik pa g. Baumgartner. Predsedstvo je dobilo mini-stersko potrjenje. Volili so se tudi trije odseki. Tudi lista kandidatov posameznih odsekov, je pustila — skrivna moč poprej natisniti. In bili so izvoljeni odseki, in kakor se je pred-
sedstvu podelilo mesto Nemcu, tako so tudi po odsekih pridno zastopani vsi v zbornici se nahajajoči se Nemci. Samo eden se je prezrl, mal obrtnik je a zraven »klerikalec". To je hudo, sploh bi ga ne bilo treba v zbornici. V kranjski trgovinski in obrtni zbornici, je po narodnosti 20 Slovencev in 4 Nemci. Med temi so 1 ravnatelj banke »Slavije", 9 trgovcev, 7 tovarnarjev, 1 stavbinski podjetnik, 1 ravnatelj kranjske industrijske družbe in 5 malih obrtnikov. V petek 13. t. m. ob 1/,26. uri zvečer vrši se v mestni dvorani seja, v kateri bo volila zbornica enega dež. poslanca.
Ponesrečen urednik. Urednik celjske .Domovine" g. Cvetko Golar v Celju je padel z druzega nadstropja na cesto. Pretresel si je možgane in zlomil roko.
Spominek za f gosp. prof. Jos. Marna je izdelal g. Feliks Toman, kamnosek v Ljubljani in ga je tudi že postavil v Štangi. Crna plošča z napisom je iz lepega senita, okvir iz lepega sivega kamna, zgoraj angeljska glava iz ka-rarskega marmorja. Vzidan je zunaj v cerkveni zid na primernem kraju. 24. junija na krsni dan dopoludne bo spominek slovesno odkrit. Pride tudi prevzv. knezoškof.
Pogreb preč. g. mons. Ivana Trevna v Idriji. — Pogreb se je vršil prav lepo ob veliki udeležbi. Najugodneji utis na občinstvo je napravila navzočnost deputacije od sv. Ivana, sestoječe iz gg. mestnega svetovalca Iv. M. V a-t o v c a in njegovega brata Josipa, g. Antona Trobca, svetoivanskega cerkovnika in gosp. Šubana. Lepo znamenje spoštovanja, ki je je užival pokojni gospod pri svojih nekdanjih žup-ljanih! Med duhovniki je bilo opaziti čast. gosp. Andreja Furlana, duhovnika iz Trsta. Pogrebno svečanost je opravil ob obilni asistenciji veleč. g. dekan Arko, kateremu smo iz srca hvaležni za krasni govor, v katerem je slavil kreposti in zasluge pokojnega gospoda. Ob tej priliki naj omenim — tako piše poročevalec tržaške »Edinosti* — da tako krasnega cerkvenega petja, kakor ga imajo v Idriji, nismo slišali še nikjer. Glavna zasluga gre za to navdušenemu pospeševatelju pravega cerkvenega petja preč. g. dekanu Arkotu.
Nevarno obolel je g. dr. Otokar Rybaf, odvetnik v Trstu, za pljučnico. Blagemu narodnjaku želimo, da čim preje ozdravi.
Procesija sv. Jlcšnjega Telesa v Trst u Tržaški Lahoni so skušali, kakor že prejšnja leta, tudi letos preprečiti, da bi se bratovščina sv. Cirila in Metoda ter Marijina družba udeležili stolne procesije s svojimi slovenskimi zastavami. Pa ni šlo! Slovenci so se s svojimi zastavami v ogromnem številu udeležili procesije, tako, da so Italijani od jeze pokali. Kako jih to jezi, se vidi iz tega, da se tržaški mestni svet ni udeležil procesije.
Stavka v Trstu. V Trstu štrajkajo zidarji in stavbinski delavci. Vseh skupaj je 2000, in zahtevajo kakor povsod, zboljšanje plače, ter skrčenje delavskega časa. Kakor se kaže, ta stavka ne bode imela uspeha, ker gospodarji nočejo ničesar slišati o delavskih zahtevah.
Aretirali so ljubljanskega trgovca Konrada Schumija radi kride.
Zadnje dejanje nesrečne ljubezni. Pred dvema mesecema se je ustrelil na Reki stotnik Capp. Vzrok samomoru je bila nesrečna ljubezen. Zaljubil se je v siromašno a krasno deklico Ido Ohioy in dekle je tudi stotnika ljubilo , a kavcije nista imela. Capp je vložil prošnjo na cesarja, naj se mu milostnim potom dovoli poroka brez kavcije, a prošnja mu je bila odbita. To si je stotnik toliko k srcu vzel, da se je ustrelil. Ko je Ida Ohioy zvedela za smrt svojega dragega, se je zastrupila. Toda ni umrla takoj, dva meseca mučila se je revica v reški bolnici, kjer je pred nekaj dnevi umrla.
Osobna vest. G. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane je položil 3. t. m. na višjem dež. sodišču v Trstu odvetniški izpit z dobrim vspe-hom. Čestitamo!
Otvoritev slovenske čitalnice v Aleksandriji se je obnesla jako dobro in v zadovoljnost vseh navzočih. Zjutraj sem oznanil v cerkvi kaj hočemo ustanoviti ter jih povabil za popoldne v hišo Slovenca g. Jakoba Debelak, kjer je
čitalnična dvorana. Več mož, posebno mnogo je prišlo Slovenk, tako da je bila prostorna dvorana z balkonom skoro premajhna. Zbranim sem razložil potrebo in korist slov. čitalnice, ali bolje kat. bralnega društva, kajti tu se ne bo plesalo, ampak le pošteno zabavalo. Glavni namen slov. čitalnice je zbirati Slovence in Slovenke, obvarovati zlasti dekleta slabih, nevarnih priložnosti, posebno ob nedeljah, katerih je tu polno ter jim koristiti s podukom in poštenim razvedrilom. Ce se vstanavljajo v domovini razna društva v dosego skupnih namenov, koliko bolj je za nas na tujem potrebno, da se zbiramo, družimo in s skupnimi močmi dosežemo skupni smoter, pač vsakdo pozna. Res, da med tednom one Slovenke, ki so v službah ne morejo dosti prihajati v čitalnico, jih je pa vedno tudi več, ki čakajo službe, tem je na razpolago čitalnica, kjer lahko s koristjo porabijo prosti čas z branjem dobrih knjig in časnikov. V nedeljah popoldne pa imajo vse služkinje več ali manj prostega časa in ravno ta je tolikim v nevarnost. V tem prostem času si žele razvedrila, kdo bi jim zameril, saj mnoge imajo zelo težavne službe, a ker ne najdejo dobre, poštene zabave, gredo na slabe in to privede najbolj naša dekleta na kriva pota. Temu naj bi vsaj nekoliko odpomogla čitalnica, kjer bi Slovenke poleg branja našle tudi pošteno razvedrilo v lastnem domu. Na to sem prebral in razložil poslovnik in red v čitalnici ter vpisal 27 udov. Da je bila dobra misel ustanoviti slov. čitalnico se je pokazalo takoj pri njenem začetku. Kako so bili vsi zadovoljni in veseli! Več drugih govornikov je še na to navduševalo vse k edinosti in slogi, da se tu ne sramujejo svojega maternega jezika, da se zbiramo in se med seboj podpiramo, zlasti nemški kurat P. Romigij je s svojim podučnim in osoljenim govorom o slov. kat. društvu žel pohvalo. K sklepu so navzoči skupno zapeli v čit. dvorani, ki je bila ozaljšana z avstr, in slovensko zastavo, več domačih, narodnih pesmi, katere so privabile polno poslušalcev k oknom sosednjih hiš. Veseli in zadovoljni smo se proti 8. uri razšli, želeč, da bi prva slov. čitalnica v Egiptu pod senco palm zmagovalk dolgo delovala tukajšnjim Slovencem in Slovenkam v časni in večni blagor.	P. Benigen.
Svojega strica oropal in umoril. Rudar Fr. Čretnik iz celjske okolice je odpotoval nedavno s svojim stricem na Ogrsko iskat dela. Kmalu pa je brzojavil domov, da je stric umrl. Poizvedbe pa so pokazale, da je Čretnik svojega strica umoril ter ga oropal za 400 kron. Hudobneža so prijeli v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem ter ga izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
Umor v Kranju. Hlapec M. Zlate iz Kranja, ki je zaklal Alojzija Žebreta je bil pred ljubljanskimi porotniki obsojen radi uboja na 4 leta težke ječe. Vprašanje o umoru so porotniki zanikali.
Delo po kaznilnicah in prisilnih delavnicah. Po vseh deželah avstrijske države pritožujejo se obrtniki, da, se po kaznilnicah in prisilnih dčlavnicah izdelujejo obrtni izdelki za razne stranke. V Ljubljani se je vršilo nebroj shodov, na katerih se je protestiralo proti konkurenci, ki se dela po kaznilnicah obrtnikom. Shod ki se je vršil 8. decembra 1901. v „Mestnem -domu" izvolil je deputacijo, katera se je poklonila gg. dež. glavarju in dež. sodišča predsedniku. V zadnjem času pa je tudi drž. poslanec dr. Šušteršič interpeliral v drž. zboru pravosodnega ministra radi dela na Žabjeku. Kakor ču-jemo, se je delo na Žabjeku strogo omejilo samo na domače potrebe in to je prav. Drugače je. v prisilni delavnici. Gospod dež. glavar je obljubil deputaciji, da se za zunanje stranke ne bo več obrtnih izdelkov v prisilni delavnici izdelovalo. Kot dokaz je navedel gospod deželni glavar, da se je prepovedalo v deželni prisilni delavnici, da se niti uradnikom, ki so pri deželnem odboru v službi, ne sme izdelovati oblek itd. Mi verujemo na dobrohotnost g. dež. glavarja in na njega dobro voljo. Vendar mi danes konštatiramo, da se v prisilni delavnici v Ljubljani še izdelujejo obrtni izdelki za zunanje stranke. Pred kratkem so peljali kaznjenci po Poljanski cesti več
mizarskih in tapetniških izdelkov. Glede krojaških posebno pa čevljarskih izdelkov pa baje ni nič bolje nego poprej. Kakor čujemo, dobijo nekateri uradniki in pazniki nekaj odstotkov od izvršenih obrtnih izdelkov. Ob sebi umevno je, da se potrudijo, da se čim več izdela in ob sebi umevno, da potem nekateri sami agitirajo, da naročajo razne stranke obrtne izdelke v prisilni delavnici. Mi apeliramo na gospoda dež. glavarja in prosimo, naj vendar natančno preišče in ustavi obrtno delo v prisilni delavnici, ki dela občutno konkurenco našim obrtnikom.
Občili zbor zadruge obrtnikov se vrši v Kranju jutri v nedeljo 8. t. m. z jako zanimivim vsporedom. Želeti je, da se gg. obrtniki tega zbora polnoštevilno vdeleže.
Obsojeni notar. Sodišče v Ogulinu je notarja Pavla Kvaternika, ki je oškodoval neko stranko za 33.000 kron, obsodilo radi goljufije na pet let težke ječe.
Razne stvari.
Protijudovsko zvezo ustanavljajo kmetje na južnem Moravskem. Ob reki Taji v bližini Znoja v vaseh Edšpic, Oblas i. t. d. pečajo se kmetje z nasadi kumar in živeli so,. ker slove njihove kumare, v blagostanju. Zadnji čas polastile so se pa judovske pijavke vse kupčije s kumarami in so na cene tako pritiskale, da se sadenje kumar ni več izplačalo. Kmetje so se sedaj dogovorili, da ne bodo več vozili kumar na semenj v Znoj, kjer so na milost in nemilost izročeni judovskim veletržcem, marveč da hočejo kumare prodajati v svojih vaseh in tako sami določati ceno. Pripravljajo se pa tudi na ustanovitev zadruge za prodajo kumar. Tudi pri nas v ljubljanski okolici bi morebiti kazalo ustanoviti gospodarsko zadrugo za prodajo in proizvajo zeljnatih glav in slovečega kranjskega zelja.
Izseljevanje na rusko Poljskem. Kakor znano, odirajo Poljake na vsej črti Židje. Ako-ravno stopa ruska vlada židom zelo na prste, najdejo židovske pijavke vedno dovolj potov za zmozgovanje poljskega ljudstva tudi na rusko Poljskem. Na rusko Poljskem je sedaj 85.000 bivših malokmečkih posestnikov, ki nimajo niti pedi lastne zemlje in 660.000 kmetov z malimi kmetijami, ki so nad vse zadolžene in ki le malo pridelajo. Jedna šestinka kmečkega prebivalstva na rusko Poljskem nima nič, kar bi mogla svoje imenovati. Industrija je le v dveh večjih pokrajinah, drugod si pa kmetič prislužiti ne more ničesar. Posestniki mal:h in velikih posestev pa delo na polji slabo plačujejo in poleg tega najamejo o žetvi vojaštvo, katero se še slabše plača in ki ga na razpolago proti mali odškodnini kmetom kolikošno število zahtevajo, da vojaška oblast. Zato se pa ljudstvo izseluje v strašnem številu. V okraju Lomca ni prišlo na vojaško novačenje nad polovico novačenju podvrženih mladeničev. Selili so se v Ameriko in tudi oni, ki so prišli, niso bili za vojaško sposobni, ker so bili vsled nezadostne hrane slabotni. Ljudstvo živi le od krompirja, zelja in mleka in nekoliko kruha in sicer redno brez vsake zabele, meso je do malega neznano. Ruska vlada hoče izseljevanje navesti v Sibirijo, pokrajine ob Tihem oceanu in v gorati Altai ob kitajski meji. V več stotisočih knjižnicah priporoča v te kraje naseljevanje. Toda Poljaki se raji selijo v Ameriko. Taka beda vlada tam, kjer dobe judje premoč nad kristjani!
Gospodarjeva dela v mesecu juniju. Drevje. Cepi se še pod kožo na živo oko; presajenim drevesom ne pozabi zalivati. Drevo je v najhujši rasti, pusti ga v miru. — Trto škropi z modro galico: žveplaj, če ima plesnobo, a vsaj 14 dni pred cvetjem; trebi grozdnega kiseljaka, pri latnikih ga iztrebiš in pokončaš s tankim klinčkom v roki: privezuj in razpeljuj, da bo vsaka mladika na solncu; zapernice (za-listne poganjke) odščipavaj nad prvim peresom, v vinogradu, kjer ni časa za pogosto obščipa-vanje, osnaži trto po cvetju, to je prikrajšaj zapernice na eno pero, ali pa odreži pri deblu; vse mladike, ki nimajo grozda, in jih tudi ne nameravaš pustiti za drugo leto, odstrani tik debla. — Na vrtu se skoro le dopolnuje. S&di
že glavno solato, vezno solato, peso; sejaj špinačo portulak, radič, jesensko redkev, tudi pozni grah. Proti koncu meseca zimsko endivijo. Do srede junija dovrši velike nasade solate za zimsko prikuho. Zalivaj marljivo ob suši, zlasti karfijolu, tudi jagodam. — Cvetice. Odcvetele rastline, katerih korenike boš hranil za drugo leto, vzemi iz zemlje, prezrači v senci ter spravi. Izpraznjena mesta napolni z novimi enoletnimi cveticami ali drugimi v lončkih pripravljenimi (fuksije, geranije, helijotrop itd.) Sejaj v lončkih ali gredicah eno- ali večletne cvetice za jesensko cvetje, cinerarije, kitajsko primulo, letne levkoje. Presadi pomladi vzgojene cvetice v lončke; grmičke na prosto.
Društvo sv. Jožefa v Pucblo v Ameriki namerava v kratkem zgraditi svoj lastni slovenski delavski dom. Le naprej!
Nič več ropota na železnici. V Berolinu so poskušali iznajdbo nekega tehnika, da vlak ne bo več ropotal. Pod tir se polagajo otli pragi, ki leže v pesku, Sedaj napravijo kratko progo takimi pragi za poskušnjo.
0 stanovanjih jo izšlo delo dr. Evgena Jiigerja. Pisatelj razpravlja vprašanje temeljito in natančno. Knjigo izdala je akcijska družba v Berlinu in stane 5 mark.
Nov španski red ustanovil je mladi španski kralj Alfonz XIII. za zasluge v znanstvu, slovstvu in v umetnosti.
Sreča v visoki starosti zadela je 831etnega Gašperja Šercingerja v Hubertshofen na Nemškem. Podedoval je dedščino neke daljne sorodnice Chretiene v Parizu. 40°/o te svote mora dati genealogu Rihardu Sillingu v Frankobrodu, ki je poizvedel sorodstvo njegovo z umrlo Chrčtiene.
Ljubezen do domačega kraja izdala je
bivšega častnika Tomaža Drozda, ki je 1. 1869. iz vojaške blagajne ukradel 13.000 gld. in jo popihal na Angleško. Sedaj je preteklo 31 let, prišel je na Nemško, ker se je v njem vzbudila želja videti domači kraj in odpeljal se je v Opavo, ogledoval si mesto in šel v kavarno, kjer je bil pa pri čitanju časopisov spoznan. Drozda so aretirali in oddali vojaškemu sodišču, ki ga je obsodilo na degradacijo in na 2 letni zapor.
Čuden samomor izvršil je v Brnu slušatelj ondotne nemške tehnike Josip ,Lang. Klatil se je od binkoštnega ponedeljka nadalje po gozdih okolu Brna, ne da bi zaužil kako jed ali pijačo; 23. maja našla ga je žandarmerija brez-zavestnega ležati na cesti. 25 letnega moža so prepeljali v bolnico, kjer je v .kratkem umrl. Našlo se je pri njem s svinčnikom pisano pismo, v katerem se je poslovil od svojih starišev m izjavil, da si je življenje vzel zato, ker je mesto da bi študiral, raje lumpal in delal dolgove. Videli so sicer več dnij mladega moža hoditi in spati v gozdu, toda nobenemu ni niti prišlo na um, da se hoče z lakoto usmititi.
Uljuden tat. Pri obisku predsecjfiiika francoske ljudovlade Loubeta pri ruskem caru letos ni bilo nič manj kot 45 francoskih časnikarjev v Petrogradu. Dopisniku francoskega lista „Temps“ Pierre Mille zgodila se je pa pri tem mala nesreča. V gnječi mu je bila ukradena listnica s 100 rublji in več važnih listin in bilježk. V listnici nahajajoče se vizitke izdale so tatu naslov njegove žrtve in tat se je pri tem skazal toliko uljudnega, da je vse listine poslal po pošti na policijski urad. Milleja je pa tat pismeno obvestil, da naj opraviči, ker je njegov denar menjal. Pismo pisano je bilo jako duhovito in bilo je tudi opisano, kako se s kaznjenci ravna v ruskih in francoskih ječah. Tat je v pismu hvalil francoske ječe. Na policiji je Mille dobil svoje listine nazaj.
Število ženskih zdravnic znaša približno 8000 in sicer v Ameriki 6000, v Rusiji 700, na Angleškem 400, na Francoskem 85, v Italiji 29, nadalje se v 133 bolnicah v Indiji uporabljajo ženske zdravnice.
Analfabeti na Ogerskem. V neki občini v bližini Budimpešte od 2029 Stanovnikov ume pisati in čitati 1384 oseb, v neki drugi od 3231 Stanovnikov 2113 in v nekej drugi od 1049 samo 426. V Solymarinu obiskuje šolo od 340 šolskemu obisku predloženih otrok le 180, v Buda Kala-zonu od 304 le 124, v Pillis-Csabi od 263 otrok
le 163 in v Pillis-Sz. Keresten od 131 le 60. To so večinoma šole v slovanskih krajih, kier Ma-žari zatirajo in mažarizirajo slovanske otroke.
Amerikanska podjetnost. V Chicagi razpošilja neka podjetna tvrdka na občinske urade okrožnico, v kateri povdarja, da hoče urediti ravnotežje med amerikanskim moškim in ženskim spolom. V vzhodnem delu severnoamerikanskih zjedinjenih držav je namreč veliko število mladih deklet, ki so prisiljene zato, ker manjka moških, preživeti se z delom po raznih delovršbah, med tem, ko v zahodnem delu zjedinjenih držav manjka deklet. Tvrdka namerava fotografirati dekleta in albume razposlati med neoženjene fante v Kaliforniji. Na ta način misli tvrdka dvigniti blagostanje in moralo.
GLASNIK.
Volitev stanu in varstvo vajencev.
Glavni socijalni zakon, ki je podlaga za vse družabno življenje, na katerem je edino mogoč miren razvoj in napredek kulture pri vsakem narodu in v človeški družbi v obče, podal nam je Kristus, — Bog in človek — sam v besedah: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca — svojega bližnjega pa, kakor samega sebe. Ta zapoved, ki je pr va i n g 1 a v n a v sv. kat. cerkvi, morala bi biti prva in glavna vsemu človeštvu, vsem družbam, kakor tudi vsakemu posamezniku, ako hoče doseči človeška družba sama zase svoj smoter in vsak posameznik v njem tudi svoj smoter. Zakaj vsi drugi smotri, vse delovanje ki jih imajo posamezne družbe in skupine so podrejeni skupnemu smotru človeštva, a ob enem v tem tudi izraženi. V tem krščanskem principu pa je v malo besedah obsežen ves smoter, vse delovanje in življenje človeštva zase in posameznika posebej.
V	tem je tudi rešitev zagonetke o svobodi, o pravi svobodi, do katere ima vsak človek pravico, rešitev uganjke opravi odvisnosti drug od drugega, najprej od boga, in Ipotem od bližnjega, rešitev zastavice o dolžnostih, ki ji narava že sama veleva. V onih besedah je tudi največja garancij za uresničenje res prave svobodo in za vzajemno obojestransko zenačenje nasprotstev, ki razdeljujejo današnji svet ter osvetljena ideja strokovnega združenja in medsebojne podpore vse pod nadzorstvom prave avtoritete, ki je edino v kat. cerkvi.
Le na podlagi tega principa je torej mogoče ublažiti nasprotstva^ in da se to zgodi, se mora na tej podlagi vpeljati pravno razmerje med vsemi družabnimi sloji od najvišjih do najnižjih od samostojnih gospodarjev in mojstrov do za-visnih hlapcev in delavcev pomočnikov, da se tudi tem da možnost stopiti v vrsto slojev, ki imajo dolžnosti, a tudi pravice. Zakaj vsak človek je socijalno bitje, in ima zato pravice in dolžnosti da biva v družbi, in da se tudi družba ozira nanj. Nasproti pa ima tudi družba pravice do posameznika in ob enem tudi dolžnosti skrbeti zanj, za njegov smoter.
Sme se pa trditi, da družba kakor tudi posamezniki mnogo, mnogo greše v današnjih dneh v tem oziru na najraznovrstnejše načine.
Za vsacega posameznika kakor tudi za vso družbo je pred vsem neizmerno važno, kakšna je mladostna človekova vzgoja, si je li izbral svojim zmožnostim primeren stan in kako se je pripravljal za svoj bodoči socijalni delokrog. Glede vseh teh treh stvarij pa se premalo pazi danes, premalo se uvažuje veliki pomen razvoja in učnih let človeškega življenja.
Kar se tiče vzgoje v mladostnih letih, pri-stoji ta v prvi vrsti starišem, kijih veže dolžnost, da preskrbe otrokom dobro temeljito vzgojo in katere čaka strašanska odgovornost pred Bogom potem pa pride šola, ki še doda to, kar mu sta-riši ne morejo dati. Pri tej vzgoji doma in v šoli pa je najvažnejše to, da se pripravlja za njemu primeren stan.
Vsak stan je potreben, ker je potreben za skupni smoter človeštva. Kolikor bolj potreben pa je kak stan za človeštvo in njega smoter, toliko več težav in trpljenja pa je tudi zvezanih ž njim. Resnica je, da ima vsak stan svoje težave in vsak
tudi svoje veselje, vendar izkušnja kaže, da so ljudje sami mnogokrat krivi, da jih preganja nesreča in tarejo nadloge in težave, vsled katerih trpi tudi družba, in da si človek mnogokrat sam ukrade mnogo srečnih ur in mnogo zadovoljnosti ravno s tem, da se je premalo pripravljal za svoj stan in je premalo premišljeval, ko si je izbiral poklic. Da je temu res tako, priča vse današnje socijalno življenje, vse današnje neznosne razmere.
Ako pogledamo v šole, vidimo, koliko mladih močij	vsako	leto čaka odpustnic,	da	potem
vsak začne	misliti,	kam bo šel, česa se	bo	popri-
jel, da si bo služil kruh, začne misliti, kako bode uporabil to, česa se je naučil v šoli in doma, misliti na svoj stan, ki bode odločiven za njegovo življenje, za njegovo srečo ali nesrečo, usoden za
—	večnost. — In tu nastane prav resno vprašanje za stariše in za dotičnika samega — resno tudi posebno za	družbo	— volitev poklica.	Zakaj od
tega zavisi	ne samo sreča, zadovoljnost,	mirno
življenje posameznika, ampak pred vsem vse človeške družbe in vender kolika brezbrižnost, kolika brezskrbnost. Kolika važnost in kljub temu toliko napak in pogreškov! S tem v zvezi je ravno velik del socijalnega zla. Dejstvo je, da se v tem oziru premalo skrbi ne samo v šoli, ampak že doma, v domači hiši. v družini sami. Zal, da je premajo znana resnica, da se otroci ravno doma vzgajajo in pripravljajo za svoj bodoči poklic. Ako ne dobi otrok že pri domačem ognjišču primerne vzgoje, ako se pri njem ne pazi na to, kar je temu ali onemu vsled naravnih zmožnostij primerno, potem tudi vzgoja ne more biti popolna, ki jo dobi otrok v šoli, pomanjkljivosti in površnosti ostanejo. Ker v šoli se gleda večinoma na skupnost in se deca poučuje le kot ena moralna oseba individualnost pa se ne ali se vsaj ne upošteva, posebnosti tega in onega učenca se ne morejo tako proučavati in se nanje ozirati. V današnji šoli gre vse to preko dnevnega redal Vsa javna vzgoja, ves pouk, vsi zavodi prav malo odgovarjajo smotru, ki ga imajo učenci doseči, večinoma vidimo le temu nasprotne tedence, in za to se ni čuditi, ako opazujemo splošno spridenje v nravnih ozirih, neko nenaravno udušenje vesti, in posledica je nazadovanje v stanovih, bodisi v kmečkem, bodisi v obrtnem itd. in izkoriščenje bližnjega, kar se pa ljudem še nenravno ne zdi. Moderno šolstvo je v tem oziru popolnoma napačno in rodi le bravce povestij in romanov. Za dobro vzgojo in pravi pouk bodisi za obrtni, bodisi kmečki stan ali pa za višje izobra-ženje je najti kaj malo smisla. Značilne so te-le besede Marxove za današnje razmere in sramotno je, da se jim v današnjem naprednem času ne more oporekati:	.Premeten v vsej posvetni mo-
drosti, poln vse razumnosti, pitan s poznavanjem ljudi in sveta in nabiti z dušeslojem, izučen in izšolan kot nobeden, vendar nima ta današnji rod nobenega smisla za najnavadnejše dušne, nravne, spoznavalne potrebe, — o božjem spoznavanju še govoriti ni mogoče — da ne bi mogli dovolj obsodb nagromaditi o današnjem šolstvu.
To znanje, ki se pridobi v nižjih in višjih šolah, je brez življenja, brez oživljajoče vsebine in brez klic in nima nobene privlačne sile čez šolo m šolske izkušnje. Ukvarja se le z lahkejšiin branjem časopisvv in romanov; nadaljno iz-obraževaje in študiranje, ker se za življenje ne zahteva, niti se pospešuje, izostane. (Ratzinger: Volkswirt. p. 491). Gleda se torej prav malo na praktično, koristno za vso družbo važno stran pouka in stremljenja po pravem poklicu.
Kaj pa doma ? Kako izpolnjujejo stariši dano jim nalogo? Dal Kaj vse ne morejo storiti stariši za plemenit razvoj značaja in dobrih lastnostij svojih otrok, za značaj, ki je .posebno važen pri odberi poklica v ta ali oni stan, skoro tako važen kakor talenti ali včasih še bolj. V skromnosti, priprostosti, pokorščini vzgojen, otrok ne bode nikdar obračal pogleda po nedosegljivih rečeh po visokih ničemurnih ciljih. Tako vzgojen deček in in mladenič ali se ne bode ravnal po dobrih opominih in nasvetih skrbnih stariše v tin se prav lahko prilagodil različnim posebnim razmeram ? Ali ne bo tak vse svoje moči osredočil le v to, da se pripravi za svoj stan, in ali ne bo svoje znanje še vedno skušal spopolniti ravno v to
svrho ? Ali ne bodo taki dobro vzgojeni otroci kazali povsod značajnih lastnosti lepe posebne podrejenosti, zmerne ponižnosti in skromne raz-boritosti do starejših oseb, do izkušenih mojstrov in veščih učiteljevi
Tega pa je treba ne samo manj nadarjenim ampak tudi izvrstno nadarjenim mladeničem! Saj vidimo pogosto, da jako talentirani a brezznačajni mladi ljudje ne dosežejo svojega smotra vsled ne-dostajanja potrebnih lastnosti, služeč samo razkošnosti in nasladi, med tem pa, ko srednji ali slabo nadarjeni, v naravnih darovih daleč pod onimi stoječimi sovrstniki z dobro razvitim in skrbno obdelanim značajem v skromnosti, pridnosti, pokorščini, če tudi počasi, vendar srečno prispo do svojega cilja. Dobra vzgoja s pravo izvolitvijo stanu ustvari človeku življenje srečno in zadovoljno in družbi tudi v prospeh in korist.
Ali tudi tu stariši zagreše veliko, veliko! Tukaj le tole malo: Najbolj nespametno, da živa nesreča je, ako stariši silijo otroka v stan, za katerega absolutno ni in za katerega nima sploh nobenega veselja. Kolikrat se zgodi, da bi bil ta ali oni izvrsten rokodelec, tako pa je ponesrečen študent, ali bil bi lahko srečen kmet, tako pa je sam na sebe jezen, kolikrat prime za svoje rokodelsko orodje itd. S pomenkovanjem s svetom, opazovanjem in napeljevanjem pomaga se otroku, da prosto odbere svoj bodoči stan, ki odgovarja njegovim naravnim zmožnostim. Mnogokrat se sliši, da mora biti ta to, oni ono, da bo več ja čast. Kaj čast, ako pa ta stan in čast prekaša njegove duševne moči in je življenje nesrečno! Resnico je govoril nadvojvoda Rainer, ko je rekel, „da so boljši dobri izvrstni rokodelci nego ponesrečeni dijaki!“	(Konec	prih.)
Delavske drobtine.
Jutri na Šmarno goro! Izlet »Slovenske kršč. soc. zveze“ se vrši jutri po že naznanjenem vsporedu. Na dnevnem redu je ob 12. uri opo-ludne na planinici tudi manifestični shod za strokovno zavarovanje in za slovensko vseučilišče. Med slovensko delavstvo pride v o tej priliki tudi deputacija neodvisnega hrvaškega delavstva, katero srčno pozdravljamo. Za dobro zabavo pri ljudski veselici je najbolje skrbljeno. V slučaju skrajno neugodnega vremena se izlet vrši nedeljo pozneje.
0 delovanju bolniške blagajne vevške papirnice v minulem letu poročajo nam sledeče: število udov znašalo je 1. januvarja 1901 moških 403 in ženskih 330, skupaj toraj 733; 1. januvarija letos pa moških 347 in ženskih 238; skupaj toraj 585; lansko leto znižalo se je torej število delavstva v vevških papirnicah za 148 delavcev. Zbolelo je v preteklem letu 241 članov in so vlekli bolniščino skozi 6368 in pol dni,; porodov bilo je 14, za kar se je splačalo bolniščine za 392 dni; skupno toraj 6760 in pol dni. Bolniščine splačano je bilo 6358 kron 7 h, umrlo je med letom 8 članov in se je splačalo mrtvaščine 254 kron. Skupno so znašali vsi dohodki lansko leto 45.974 kron 87 h, stroški pa 11.107 kron 41 h. Rezervni zaklad znašal je koncem lanskega leta 34.864 kron 46 h. Računski zaključek nam toraj kaže, da je rezervni zaklad tovarniške blagajne trikrat večji, kakor znaša letni blagajniški izdatek (§ 27. zakona). Potrebno je toraj, da uprava bolniške blagajne spremeni blagajniški štatut, to je, da ali zviša bolniško podporo ali pa zniža prispevke, kakor to zahteva postava. ; kadar preseže rezervni zaklad 2 letne izdatke. Pri zadnji volitvi letos bili so izvoljeni krščanski socijalni delegati v ogromni večini za občni zbor. Mi mislimo in smo prepričani, da bodejo vedeli, kaj jim je kot krščanskim socijalcem storiti. Naš program zahteva: Bolniške podpore naj bodo tako visoke, kakor je visoka dnevna plača Tega pač, žal, ne morejo stor it i, ker ta zakon ne dovoljuje. § 9. postave namreč določuje, da ne sme znašati bolniščina več, kakor 75 odstotkov določene dnevne mezdejn se bolniška podpora tudi ne sme čez leto dni spla-čevati in pogrebščina ne presezaj 100 kron Vedno moramo imeti pred očmi to, da delavec, kadar oboli in si vsled bolezni ničesar prislužiti ne more, je največji revež. V bolezni porabi
bolnik več, kakor kadar je zdrav, toraj je čisto popolnoma prav in le pravično, da se mu da tako visoka bolniščina, kolikor se sploh more dati in kolikor časa mogoče dolgo! Krščanski socijalci v Vevčah dobro vedo, kaj jim je storiti, zatoraj bodo zahtevali zvišanje in podaljšanje podpor. Ne bodo se pustili preslepiti od par rudečih ondotnih šnopsarjev, ki zahtevajo znižanje prispevkov v bolniško blagajno. Rudeča ondotna soc. dem. z znižanjem prispevkov ljudstvo le hujska in ne kaže nobenega srca za koristi svojih naj večjih revežev sotrpinih obolelih revežev, delavcev, gre se jim le za lastno korist in za beganje ljudstva. Znižanje že tako nizkih 2 odstotka prispevkov ni priporočljivo, ker bi se itak prispevki znižali komaj za nekaj vinarjev; pač pa je stremiti za tem, da se v največji meri zviša in podaljša bolniška podpora. Ono malo številce delavcev, ki sedaj kriči in zahteva znižanje prispevkov, prišlo bodo do pravega spoznanja takrat, kadar bodo zboleli in bodo tudi po preteklih 20 tednih vlekli bolniško podporo skozi celoleto in sicer večjo bolniščino kakor so jo vlekli po starih pravilih!
Katoliško »ljudsko varstvo* za Štajersko.
Na sedmem strankarskem sestanku štajerskega katoliškega delavstva sklenilo se je, da morajo vsa zvezina štajerska društva pristopiti »ljudskemu varstvu" in naj plačajo društva za vsakega svojega člana na leto eno krono. Ljudskemu varstvu namen je organizirati delavske sloje. Toda za ustanovitev »ljudskega varstva* zavzeli so se najbolj delavci (državni poslanec Šojswol) in nekateri drugi delavski prijatelji, ki so veliko žrtvovali, da se je moglo katoliško ljudsko varstvo ustanoviti. Zatoraj pa nikakor ni čudno, da so glavne sekcije ljudskega varstva posredovanje dela, poizvedovalna in pravovar-stvena sekcija, oziroma oddelek. Potreba krščanske posredovalne za delo je pač upravičena. Več bi se dalo storiti, če bi se delodajalci večkrat obračali na posredovalno, toda podjetniki nočejo o krščanski socijalni delavski posredovalni nič čuti. Znano jim je pač dobro, da ravno tako odločno, kakor socijalni demokrati tudi krščansko socijalni delavci zahtevajo svoje pravice. Posredovanje obračati moralo je toraj svojo pozornost na kroge zasebnikov in je moralo posredovati le za največje trpine med delavstvom : delavkam in ženskim poslom. Preskrbelo se je kljub neugodnim razmeram služba 102 delo iskajočim. Socijalna poizvedovalna sekcija je velike važnosti za vsacega delavca. Urejena je po vzorcu ljudskih pisarn na Nemškem. Pojasnila se je v tej sekciji dajo v zadevah glede nezgod, starostnega invalitetnega in bolniškega zavarovanja;
o	stanovanjskih, vojaških, šolskih, ubožnih in zavarovalnih zadevah, ki so važni v socijalnem življenji delavcev, obrtnikov in trgovcev, katere razmere so dostikrat zelo zapletene. Navadne popularne izdaje zakonov tukaj ne zadostujejo, potrebno je prizadetim pravnega sveta ali tudi listin, ulog, ki jih navadni človek pač ne zna spisati. Pa tudi če bi jih znal, saj mu pač ne more biti znano in se niti zahtevati ne more, da bi znal vse različne brezštevilne predpise. Potrebuje dobrega svetovavca, ki mu gre na roko. In socijalni odsek je to svojo nalogo zvršil. Tajnik tega odseka posredoval je 350krat ustmeno in 201 pismeno. Najvažnejši oddelek je pa pač pravovarstveni. Pravovarstvo posredovalo je 30 delavcem v preteklem letu. In od teh delavcev pač nihče ni mislil pričetkom leta, da bode potreboval pravovarstva. Saj pač noben delavec ne ve, kadar gre na delo, če se ne bode poškodoval. In če se gre za zvišanje rente, bode li mož sam zbojeval zvišanje rente? V 90 od 100 slučajev gotove ne. Mož potrebuje odločnega svetovavca, ki se potegne zanj. Poleg tega pa ljudsko varstvo vzdržuje še bolniško blagajno. Vsekakor je iz tega razvidna velika važnost ljudskega varstva.
Državni zbor je toraj srečno rešil proračun in vladi dovolil milijone, ki jih je zahtevala. Po več letih enkrat so zopet državni poslanci rešili proračun. Kakor otroci so se igrali odposlanci buržuazije s proračunom. Skoro mesece rabilo seje za rešitev proračuna; ljudstvo stane ta »komedija* nad pol milijona.
Zapisniki razprav podobni so velikemu kupu slame, v katerem je le malo dobrega zrna. Toda ne norčujmo se, raji se veselimo s parlamentarci, ki so dokazali, da znajo hoditi, če jih, kakor malega otroka, vodi za roko vlada. Sedaj, ko je storjeno veliko delo, rešitev proračuna, počakajmo, kaj bode storil slavni državni zbor za ljudske koristi; delavci, obrtniki in kmetje zahtevajo uresničenje svojih zahtev. Bode li državni zbor storil svojo od ljudstva mu naloženo nalogo? Žal, da dvomimo o tem. Le-kadar bode državni zbor istinito za • s to pnik lj u dsk i h te žen j, ko bodo zastopniki ljudstva izvoljeni po načelu splošne, jednake, tajne in direktne voli v ne dolžnosti, takrat bode naš državni zbor istinito deloval za prave ljudske koristi.
In to zahtevajo naši poslanci.
Poziv »Kesmanovemu plnču* iz Tevč. Popihal si jo, dragi pinč, preteklo leto s culico okrog vratu v daljni svet — boben in bombardon rudeče bande ti je že presedal. Kjerkoli si v širnem svetu, mahni jo nazaj proti Vevčam; predno dojdeš, bo skoraj gotovo potihnila banda; kapelnik jo je namreč pobrisal — pustil je učence brez »upa zmage". In kaj je še prišlo nad bando ?
I	no, na lastna ušesa sem čul na binkoštno soboto, kako je nek tuj godbenik podrl zadnje stebre upanja — jojmene, rekel je, da se bode eden izmed bandistov sčasoma že nekaj naučil, drugi, suhi in debeli, pa lahko gredo igrat mačjo godbo. In lansko leto, kmalu potem, ko si, ljubi pinče, jo popihal iz Vevč, sem z lastnimi očmi videl, kako je eden izmed bivših bandistov pre-mekastil revne kosti svojega instrumenta; kajpada se mi je smilil, ker instrument pač ni bil vzrok, da ni šlo! No, pa toliko časa že želim bandi življenje, dasi mi godba težko dene, da »zaploza trauermarsch* na razvalinah naše rudeče garde; velik del te trdnjave se je že porušil pri volitvah za bolniško blagajno — ostali stebri se majejo. — Torej, dragi pinče, le nazaj v Vevče, zopet boš imel mir, glasovi bandistov ti ne bodo dolgo v nadlego. Ker si bil pričujoč pri rojstvu, pridi, da boš pričujoč tudi pri pogrebu te nesrečne bande. Tvoj Filaks. —
Katoliška delavska organizacija — drugod. Na Dunaju organizira se delavstvo po okrajih; vsak okraj ima svoje okrajno vodstvo.
—	Na Predarelskem blagoslovljena je bila na binkoštni ponedeljek zastava katoliškega delavskega društva v Rieden-Vockloster. — 5 0-letnico praznovalo je katoliško rokodelsko društvo v Solnogradu. — Na češkem ustanovilo se je 25. majnika v Braunau kat. delavsko društvo.
Dunajska okrajna bolniška blagajna štela je v preteklem letu povprečno 145.930 članov. Obolelo je lansko leto 48.634 članov, ki so vlekli bolniščino za 1,304.640 dni v znesku 1,211.522 89 kron. Troški za bolnico znašali so 203.590 48 K. Umrlo je 1318 članov. Za čas svojega obstoja splačala je bolniška blagajna 10,665.277-95 kron. bolniščine. Rezervni zaklad znašal je koncem leta 1901 1,607.536 62 K.
Vera je — zasebna stvar, povdarjajo vedno po shodih rudeči naši prijatelji, kadar love še ne pohujšano krščansko delavstvo v svoje mreže. Opetovano smo že navajali, kako stališče zavzemajo prepričani rudečkarji v verskem oziru. To zadevni naši zbirki pridamo zopet danes jedno »cvetko*. Na socijalno demokratiškem shodu v Lipskem na Nemškem je sodrug Bayer (mimogrede pripomnimo: zelo bogat gostilničar) rekel v svoji govoranci: »Potrebno je, da se potom strokovnega časopisja delavce mora v verskem oziru svobodomiselno vzgojiti, da se tako vedno bolj širi med delavstvom brezversko ateistično svetovno načelo."
Za delavska stanovanja se je v državnem zboru krepko potegnil državni poslanec gospoc dr. Žitnik. Delavci bodo gospodu poslancu gotovo hvaležni, da se je tako odločno potegnil za njihove koristi.
Zveza bavarskih krščanskih poštnih in brzojavnih uslužbencev šteje 6042 članov; število članov naraslo je v preteklem letu za 1000. Nekako tužno nam je pri srcu, kadar poročamo o katoliški organizaciji, ki je znak discipline, drugod in primerimo razmere pri nas. O kaki
disciplirani organizaciji prav za prav )ri nas niti govoriti, žal, ne moremo. Koliko dela bode še stalo, predno bomo mi imeli močno in disciplinirano organizacijo.
Moč socijalnih demokratov peša na Francoskem.. Glavni organ »Petit Lon" je s 16. maj-nikom t. 1. in to kljub temu, da je milijonar Sdvvards daroval 700.000 frankov za časnikarski socijalno demokratiški zaklad, prenehal izhajati.
Zveza katoliških delavskih društev za severno in vzhodno Nemčijo imela je o bin-coštih zvoje občno zborovanje. Navzočih bilo je 120 delegatov, ki so zastopali 20.000 organiziranih katoliških delavcev. V zvezi je 170 društev z 25.000 člani. V preteklem letu pristopilo je v zvezo 50 društev z 5000 člani. Zveza ima še posebne okrajne organizacije. Posebno pozornost obračala je zveza na poučne tečaje in na vzgojo mladih delavcev. Svoj delokrog, ki je bil preje omejen le na nemško katoliško delavstvo, raztegnila je zveza tudi na poljsko delavstvo in to ne brez vspeha. Posrečilo se je pridobiti veliko poljskih katoliških delavskih društev. Za poljske člane zveze izdaja se posebno poljsko delavsko glasilo: »Robotnik*. Ljudska pisarna zvezina posredovala je v 2885 slučajih in sicer so bili sledeči slučaji: 540 invalidno zavarovanje, nezgode 269, bolniške bjagajne 27, tožb 1209, kazenske zadeve 218, varuštvo 59, davki, šole, vojaštvo itd. 148, najemnina 101, dedščina 212, podpore 113. Tudi denarno stanje je ugodno. Zvezina blagajna imela je 24.916 mark dohodkov in 24.507 78 mark stroškov; 2) blagajna za pogrebščino moških dohodkov 18.175 mark, stroškov 15.917-78 mark; 3) blagajna za podporo udov: dohodkov 12.338 32 mark, stroškov 10.429-50 mark. Skupno znašali so torej dohodki 55.429- 32 mark in stroški 51,112-06 mark; prebitek toraj skupno 4317-26 mark.
Mednarodni katoliški socijalni kongres vršil se bode od 27. julija do 1. avgusta v Frei-burgu na Švicarskem. Iz dveh vzrokov sklical se je mednarodni katol. soc. kongres. Stojimo na pragu novega stoletja. Na sedežu sv. Petra je mož zaščitnik in boritelj za ljudske pravice, mož, ki ga slave mogotci tega sveta: Leo XIII. Z vso le njemu lastno modrostjo začrtal je katoličanom v svojih okrožnicah pot, na kateri naj katoličani delujejo za družabno preosnovo v sedanjih neznosnih razmerah, v katerih se niti odločni katoličani ne sramujejo vedoma svojim uslužbencem odtrgavati in jih naravnost goljufati pri plači. Proti nezdravim razmeram v človeški družbi nastopil je Leo XIII. in njegov glas ni bil glas vpijočega v puščavi. Začelo se je po vsem katoliškem svetu odločno delovanje na znanstvenem, pa tudi na praktiškem socijalnem polji, in to ne brez vspeha. Dokaz tejnu so, ako ravno mlade, pa krepko delujoče soci-jalne organizacije na vsem katoliškem svetu in tudi pri nas. Ni li tudi naša kmečka in delavska organizacija neposreden sad Leonovih okrožnic ? Praznuje se letos Leonov jubilej in hvaležnost zahteva, da se svetovna katoliška organizacija pokloni svojemu prouzročitelju, velikemu soci-jalnemu papežu: Levu XIII. in nivno v ta namen sklican je mednarodni svetovni katoliški socijalni kongres ravno letos. Delo velicega papeža Leva XIII. je friburska unija (1885—1891) mednarodni katoliški socijalni kongres v Liit-tichu (1890) kakor tudi drugi razni katoliški delavski kongresi. In naravnost tem kongresom sledile so mogočne katoliške delavske organizacije po celem svetu. In letošnji kongres bodi izraz otročje hvaležnosti katoliškega delavstva na vsem svetu. Na letošnjem svetovnem katoliškem kongresu razpravljalo se bode o socijalni zakonodaji kakor tudi o delavskem varstvu. Zato je želeti, naj bi katoliška delavska društva se kongresa v dostojnem številu udeležila po svojih odposlancih.
Slovenske delavske hiše. (»Lastni dom" v Celju.) Ta stavbena zadruga tudi letos jako vspešno deluje. Na Bregu stavijo zadružnikom-delavcem dve lični hiši, ki bote kmalu pod streho. Na društvenem posestvu v Gaberju pa 4 hiše, katerih ena je že pod streho, ostale tri pa bodo kmalu. Te dni si je kolonijo v Gaberju ogledal odposlanec c. kr. ministerstva in se je jako laskavo izrazil o vsem delovanju zadruge. Nada
je torej, da bo tudi vlada podpirala ta »Lastni dom“. Prvotno posestvo bo skoro že vse razdeljeno med zadružnike, zbok česar se je načelstvo že jelo pogajati za nakup drugih tal.
Zboljšanje svojih razmer zahtevajo vozači električne železnice na Dunaju in sicer zahtevajo: 1. 30°/o zvišanje plače, 2. lOurno službo, 3. Prekoračenje v izjemnih slučajih delavne dobe k večjemu za dve uri, 4. 25 minut odpočitka po posameznih turah.
IV. kongres krščanskih strokovnih društev za Nemčijo vrši se dne 29. junija do 2. julija L. 1. v Monakovem v hotelu »Rollergarten" po sledečem vsporedu: 1. Poročilo o razvoju krščanskih strokovnih društev. 2. Zadružništvo. 3. Varstvo ženskih delavk in mladoletnih delavcev. 4. Organizacija kmečkih delavcev. 5. Duševno znanstvena izobrazba delavcev. V nedeljo dne 29. junija otvorjen bode kongres z velikim ljudskim shodom, na kar se kongres konstituira. V ponedeljek prične se z razpravami. Kongresa udeležili se bodo tudi avstrijski delavci.
Izjava.
Zaradi dopisa v predzadnjem »Slovenskem Listu“ o godbi v Kranju se je »Gorenjec" zaletel v mene in trdi, da sem jaz spisal oni dopis. Tri četrtinke strani je potem v »Gorenjcu" napolnjenih z raznimi podtikanji in sumničenji, češ, da sem jaz v dopisu lagal in brez povoda opravljal g. 0. Pirca. Jaz tu javno izjavljam, da nisem pisal onega dopisa v »Slovenski List" in da nisem bil ž njim v nobeni dotiki. Dalje izjavljam, da je oni dopisun v »Gorenjcu", ako še vstraja pri svoji izjavi, da sem jaz oni dopis pisal v »Slovenski List", ničvreden človek, falot in slepar, ki brez povoda obrekuje s v o j e ga ž upn i k a in laže zoper njega po javnem listu.
Kranj, 5. junija 1902.
Anton Koblar, dekan.
Pozor!	Pozor!
Prijatelj, ako hočeš najcenejše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči
Josip Maček
sledečih cenah:	9 X-	-20	
Istrijansko, belo, liter	po	28 kr.	
Cviček „	11	32	71
Bizelsko „	11	36	11
Rebula „	11	40	11
Refoško „	11	48	11
Čez ulioo točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje.
Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijaneo po 24 kr. liter,
kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni.
|£ul(nene blago I
^ za spomladanske in letne obleke
17 18—15
u nojucčji zelcgi
pri
% l^iklaue
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
I J J — I
V'1' O zelo nizkih cenah in lepih vkusnih I j vzorcih se lahko vsakdo prepriča.
m—z—i■
Več sto centov
slame (otepov)
vsake vrste (1 star cent stane 1 gld.)
30 3_3	ima	na	prodaj
Mavril Mayr,
pivovarna v Kranju.
TCovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih za-tvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbič
Iliča 40 Zagreb Iliča 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu solidne, točne in cenene
domače proizvode
odlikovane z največjiini odlikovanji.
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko. 14 12-4 Popravila točno In ceneno.
Zadružna tiskarna v Ljubljani
Stari trg štev. 19
priporoča
najnovejše vizitnice, koverte s firmo, naslovna pisma ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
3e$ip UJeibl
nasl. tvrdke 3* 5pr®itzcr
Slomšckove ulice št. 4
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo
izborno urejeno delavnico
v kateri izdeluje
7 49—20
žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodroru, obmejno omrežje, vežnn vrata umetno in preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd.
Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov.
Napravlja troškovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto.
Vse poprave
izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni.
H Cene so primerne solidnemu delu dokaj nizke.
o o
,	„0	J°0°0	8	°	o
oOoO°°00o 0
Cb°o0o°o°0°o°00o ° o°o0o0o0o°o °o o o 0 0
0° o °° OO On°0 O °r°n00n A O0 00° O OO O O ° o o O 0^0 aO„0
9P,9o Oo O o 00 o °0 O nO O ° C o oJDALP On „ 0 o c c> o0°9,o 0^0 °0
.5oggo°p O °n°~C ob'So°OOo0° o
°o °o oooooo°o0P'
0 °oo0ooo 0 Oo°0Vo°
n 0 0^0° ‘
°°o° O
’ ° o 0 p 0 o 10 o o,
°O0 O Oq.
oogagg
o o 0 o°o° 0 °cT o
Po° O nQ o
o
o O O 00u0o00ri00	0000^
oO Oq O O o° o0 0o0 O o o o oO° o O n O O 00L 0^0 °000 O O °c
0 °n°o° 0 000o0oo0o0o°0 0 °°° o0o°0o0 qO°o o o°o°oo0o00o0°00Oo o °o° °o° o° O o 9 O O o o o o00°oo°o 0 O 2 0 ?oO °nf, °r> o o o o O °^PXoO0_0 °o o o qO v 0q 0q°
o°o°o°o
o00o°o0oo
~ o°o° 0 0
o
co,
I
o
§°o°(?£8°°o °6
°oPo0o n
oQ_oo9
K°n°o gg &&Ža°3SS%>
0°0
°§0°On o 0-00
Kot prava
dobrota
in potreba za vsako družino se izkazuje vsakdan bol] uporaba
Kathreiner-
Kneippove sladne kave.
Nobena skrbna gospodinja
00 o r
- °o°o o°
n°Š°°°
0°o0o00 no o O Opooo
°00°°
0 0-0
OOCO,
naj se to tečno
ne pomišlja dalje In zdravo pijačo.
uvesti
nOP o
Ni čistejše primesi in boljšega na domestila za zrnato kavo, kjer Je ta zdravniško prepovedana.
Kathreiner- Kneippova
sladna
se dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih z varstveno znamko župnik Kneipp«. Odprto odtehtana ali drugače zavita kava ni nikoli
Kathreinerjeva.
9 PPo o
0°Po O °00°0Q
O0o0o>0oo0o°o0o p°00 oooo 000000
OO o O O O
°ooo0oOoo< 0°00 0 2 o n PC 0000 > 0 c
, 0 O OO o° 0 00 o °oo 'o 00o O O 00 0000
O °0 °Of l°0°O o o^ o O O O o o O O o
o o o o0
O O 00 o O Oo,
Odgovorni urednik: Ivan Šteffe.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista".
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.