40. Aoja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto i uri predpoldno ter stane a izrednimi prilogami »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti predli v Gorici na dom poSiljana: ,\,t0.......13 K 20 h, ali gld. 6-00 'l'lt'»a ......G » (10 » » » 3-30 rt Ha.......A.;» .*?,• ?..*-\if.}W u. < sjmijne Številke stanejo 10'vin. ' * ' *•? aroCuino sprejema Hpravnistvo v Gosposki ulici 7. v ponci v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček ja!l od S. ur« zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah l Li, t!o 12. ure. Na naroČila brez doposlane na ne se ne oziramo. 'lasi in poslanice so računijo' po potit-vrstah "Čo In 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsakfc Večkrat po dogodbi. — VeCjo črke po prostem Ii-klamo in spisi v uralništani delu 15 kr. vrsta ;j pbliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- V Gorici, v soboto dne 19. maja 1906. Tefiaj XXKVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ujje/st. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoBp/fovoriti veak dau od 8. do 12. dopoludne ter od 2..do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Porlca. Dopisi naj se poSiljaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reCi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniitvu. .-.¦*' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. _ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, J ol lersitz v Nunski Ailici in v Korenski-ulici-št. 22-'— — v Trstu v tobakarni Lavrenčia na trgu della Casorma. idgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« a. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Užitnina. (Iz Gorice.) Zozirom na povsem umestne opazke M užitnine v »Soči« od 9. t. m. pod slovom »Užitninar graja« in »Užit-iiki miljoni«, blagovolite, gospod aJnik, tudi meni dovoliti, da* so ne-Iko pobavim s to zadevo. Da izkazuje znani užitninar v %JSo-c krasne vspehe in slednjič vže kar iijon e na užitnini na Goriškem, temu prav nič ne čudim, kajti mož jezdari i celo dobo v dolgoveznih, le njemu Ijivih člankih »Goričinih« tega priljub-lega mu konjička. V tej burni dirki eži butne kajpada pogostoma v te pre-:ano naprednjake, očitajoč jim, kako >pravičeno so nastopali proti pobi-iju užitnine v upravi države oziroma ¦ožiji dežele same, in kažoč obenem veliko prednost in vspehe te naredbe. Z njemu lastno unemo in raatema-o »kunštnostjo« udarja na veliki en in obenem izstresa iz njega najti tisočake, potem s to tisočake in nanje vže kar polmilijone, kakor da totel reči: »Evo me! to je moja za-;a, moje delo, to sem sploh jaz, naj« ji finančnik in užitninar Goriško-diščanske U Da pa sedaj užitninar graja, je a naravna posledica glasov, kateri no pogosteje prihajajo v javnost, w trdo da se postopa napram obrtem pri pobiranju užitnine od strani ance, in modri mož bi si najbrže rad ) naprej osigural Čisto komodno sta-o v tem vprašanju na ta način, da ikuje v predalih svojega gladila o t trdem postopanju napram obrtnikom da govori o potrebi odprave take e odredbe. Ko bi izšla ta najnovejša b in usmiljenje za ubozega obrtnika katerekoli druge strani, reklo bi so iro vso Čast, da se je konečno uvi-i potreba po odpomoči, a da se je pa sedaj prav junak užitninar oglasil, se mi zdi stvar zelo dvomljiva, kajti dosedaj so mu migljali pred očmi edino le tisoči, stotisoči in milijoni, katere naj bi donašala, odnosno vže užitnina vsled novega načina pobiranja donaša, kdo in kako pa naj te plača, bila mu je docela deveta briga. Od kod torej naenkrat toliko skrbi in usmiljenja za sti-skanega obrtnika? - Vsaj menda se užitninar vendar ni ponižal v toliko, da bi izkušal poiz-vedeti od prizadetih obrtnikov samih njih opravičene pritožbe; to bi bila vže prevelika in prenaporna žrtev za toga priznano komodnega gospoda. Skoraj bi domneval, da ga jo nekoliko strah, ako pomisli, kako piškavo podlago si je izbral za preračun jen je užitninskih stotisočakov in milijonov. Da ga v tem opravičenem in svetem strahu nekoliko potrdim, podajem mu v nastopnem novo in dejanskim okol-nostim odgovarjajočo formulo in podlago, po kateri naj blagovoli v prihodnjo računati in upoštevati sedanje dohodke na užitnini in posebno še one od deželne davščino na pivo. UŽitnino na mošt, vino in meso pobira, kakor znano, vsled nove naredbe sedaj financa. Režijo tega pobiranja noši torej pravzaprav finančni erar, kar je po eni strani za deželno blagajno sicer ugodno, po drugi strani pa ves ta aparat in režijo krije itak davkoplačevalec, in če je ta obenem tudi obrtnik, je takorekoč 2 krat topen, in sicer na ta način, da razun s plačevanjem užitnine prispeva tudi z drugimi davki k plačam onim, ki ga pri pobiranju užitnine trdo stiskajo. Koliko časa in ali da država v bodoče finančne organe za pobiranje užitnine še na razpolago, to pa je drugo vprašanje, katero se užitninarjevih milijonov živo dotika. Ne glede na to, d* plačajo sedaj naši obrtniki od stotin ni vinskih drožij neopravičeno polno užitnino (kar se prej ni dogajalo), ne glede na to, da mnogi gostilničarji, kateri so ob enem posestnik! in rabijo za svoje družine in delavce na stotine hI vina in da morajo od tega plačati polno užitnino, kakor da bi ga razpečali v svoji obrti, in trpijo vsled tega krivico, je še mnogo okol-nostij, katere treba uvaževati. Kaj pa potem, ko se recimo enkrat uresničijo srčne želje velikega užitni-narja, da vdobi deželni odbor pobiranje užitnine popolnoma v svoje roke? AH misli veleumni užitninar, da boae režija tega pobiranja tako po ceni, kakor je sedaj, in to posebno pri davščini na pivo? Le svinčnik hitro v roko pa naj računi, koliko bode stal deželni užitninski urad, ako bode hotel količkaj in vsaj približno nadzorovati in voditi užitninske posle v deželi, kakor jih vodi sedaj financa, katera je, kakor vže povedano, itak iz druzega naslova plačana. Svest naj si bode užitninar, da iz stotisočakov dobička postanejo skromni tisočaki, a do milijončkov pa ne pride tako hitro. Iz njegovih tozadevnih bombastičnih člankov in proračunov, kateri se valu nalik morski kači po »Gorici« od časa do Časa, postanejo le skromni Člančiči, podobni nedolžnemu slepiču, avtor teh člankov pa razjaše iskro svoje kljufee, vrže veliki boben v kot in moral bo poročati le o primerne.- in naravnem dobičku od užitnine v režiji deželnega odbora. Sedaj pa še nekaj pripomb o pobiranju deželne davščine na pivo in o načinu t ga pobiranja od strani deželnega odbora. Kakor znano, sklenilo se je v zadnjem zasedanju deželnega zbora povišati deželno davščino na pivo od 1 K 70 vin. pri hI na 4 K. Ta sklep je zadobil s potrjenjem svojo veljavo in tako imamo pač za K 2-30 več deželne davščine na vsaki hI v deželi potočenega piva nego prej. Vse to bi moral znani užitninar pri njegdvih fulminantnih razpravah nava-| jati in upoštevati, kajti čisto naravno je, da se da pri davščini po 4 K pri hI vse drugačne dohodke in svote na užitnini izčrpati nego pa pri davščini po K 1*70, Ko bi imel torej sedaj katerikoli privatnik pobiranje davščine na pivo v zakupu, je povsem umljivo, da bi tudi primerilo k povišku davščine zamogel in tudi rad plačal več kakor kdaj poprej. Vsega tega pa naš junak užitninar ne vidi, tega on ne uvažuje in le pridno jaha po številkah, katere je ustvarila nova situacija vsled opisanih sprememb odnosno poviškov; pri tem pa vedno poudarja, kako so bogateli poprej privatni zakupniki in kako da je bila vsled tega dežela na slabšem in. prikrajšana. Kar volja pri povišku davščine na pivo, velja tudi za vino, mošt in meso, kajti tudi na te imamo dosti višje doklade kakor prej, in so vsled tega tozadevni dohodki tudi lahko večji, kar je čisto logično. Ker pa veliki užitninar vseh teh dejstev ne upošteva in farba potrpežljive »bravce« svojega »Leibjournala« vedno le z velikanskim dobičkom iz užitnine in samozavestno primerja dohodke od užitnine mej nekdaj in sedaj, si tega možakarja pač ne morem drugače predstavljati kakor da je, no, skoraj bi rekel prav po domače pošteno zarukan, in nič manj zarukani ne morejo biti tudi »bravci«, kateri mu kaj sličnega slepo verujejo. Da bode pa znala širša javnost, kako komodni način pobiranja deželne davščine na pivo so si naši brumni deželni očetje izbrali in da pri določevanju istega naš slavni užitninar gotovo ni bil zadnji, opišem tudi to v kratkih potezah. Razposlali so vsem zalagateljem piva in posameznikom, kateri se s prodajo piva na debelo pečajo, neko objavo, da vsled nove naredbe pobira sedaj deželni odbor davščino na pivo v lastni režiji ali direktno. Vrhu tega so prid-jali gornji objavi naredbo namestništva, nalašč za to prikrojeno in novo, da mo. Grof Monte Cristo. napisal flleaandre Damas. (Dalje.) r0 moj Bog, da, in to kljub vsemu mojemu nasprotovanju. "» mladega moža, ki je baje bogat in iz dobre rodbine, ne -aii. Za me so vse to samo govorice. Le prevečkrat sem ovil vse to gospodu Danglarsu, toda preveč je navezan na *;sa zeta. A nekaj, kar se zdi vsaj meni jako važno, sem moral povedati; mladega moža je namreč ali zamenjala lova dojilja, ali pa so ga odpeljali cigani aH njegov učitelj. v-ni, kako je temu, vem pa, da ga je njegov oče za celih 't let izgubil iz očij in da se je sin potepal ves ta čas po o na Bog ve kakšen način. Toda bankir se ni dal omajati, *il rni je, naj pišem majorju, da pošlje papirje, ki so zdaj prišli. Poslal sem mu jih, a kakor Pilat sem si omil roke Jn kako se vede gospica d' Armillv, ki izgubi svojo ako?" vpraša Beauchamp. „Ah vraga, tega ne vem, a mislim da hoče oditi v Italijo. pisft Danglars me je prosila priporočilnih pisem za svojo Meljico. Dal sem ji par besed, naslovljenih na ravnatelja Wi8ča Valle, ki mi je dolžen nekoliko hvaležnosti. Toda v«mje, ljubi Albert? Zdite se čisto pobiti; morda ste zalju-ti v gospičo Danglars, ne da bi sami vedeli to." »Ne da bi vedel," pravi Albert in se žalostno nasmehne; beauchamp si ogleduje slike. „Toda," nadaljuje grof, „ danes niste taki kakor sicer. Prosim vas, kaj vam je V" „ Migreno imam," pravi Albert. „Ah, dragi grofic," pravi Monte Cristo, »predlagam vam zdravilo, ki vam gotovo pomaga, zdravilo, ki je vsaj mene ozdravilo še vselej, kadar sem bil slabe volje." „In čo sredstvo je ?" „Izprememba zraka." BRes?" vpraša Albert. „Da, in ker sem baš zdaj tudi slabe volje in mi je treba razvedrila, lahko napraviva skupen izlet.8 „Toda kaj vam je, grof?" vpraša zdaj Beauchamp. „ Vraga, vi ste čudni, gospod: mnogo uzroka imam, da sem slabe volje. Rad bi videl vas, kakšni bi bili, če bi vas preganjala preiskava v vaši hiši," „Preiskava V In kakšna V" „No, ona, ki jo je pričel gospod Villefort proti mojemu ljubeznivemu morilcu, kateri je, kakor se zdi, nbežal z galej." nAh, res je," pravi Beauchamp. nČital »sera o stvari v časopisih. Toda kdo je ta Caderousse r „Provencalec, kakor se zdi. Gospod Villefort je slišal o njem govoriti, ko je bil v Marseillu, in gospod Danglars se spominja, da ga je videl. Kraljev prokurator se za stvar jako trudi, toda Bog mi je priča, da mu zato nisem baš hvaležen, kajti že štirinajst dnij mi pošiljajo vse bandite, katere se vjeli v Parizu in njegovi okolici, s pretvezo, da je eden izmed njih lahko morilec plemenitega gospoda Caderoussea. Posledica tega bode, da bodo v treh ali štirih mesecih poznali vsi tatovi in morilci tega lepega kraljestva Čisto natančno celo notranjost moje hiše, katero bom moral torej prepustiti njim in se sam umakniti. Ali vas smem odpeljati, ljubi grofici'" ,,Iz srca rad grem z vami." „To je torej sklenjeno?" „Da, toda kam pojdeva?" „Kjer je zrak čist, kamor ne sega hrup sveta, kjer prevzetni značaj postane mehek in ponižen." „A kje je to?" „Ob morju, grofic, ob morju. Jaz sem pomorščak, ljubim morje kakor nevesto, in če ga več časa ne vidim, pričnem hrepeneti po njem." „Hitiva, gospod grof." „Oh morje?" „Da." „Ali hočete?" „Hočem." „Hvala, grofic. Gospod Beauchamp, danes zvečer bode pripravljen moj popotni voz s štirimi dobrimi konji. Izvan-rcino pripraven je in ima prostora za štiri osebe. Ali naju hočete spremljati? Veselilo bi me." „Jaz prihajam od morja." „Kako? Vi prihajate od morja?" „Da, napravil sem majhen izlet na Boromejske otoke." „Ah, kaj to! Pojdite kljub temu z nama," prosi Albert. „Ne, moj ljubi Morcerf. Če to prijazno povabilo odklonim, pač uvidite, da mi mora biti nemogoče. Sicer," pristav?, (šepetajo, je pa neobhodno potrebno, da ostanem v Parisu in 'pazim na časopise." „Ah, vi ste dober, neprecenljiv prijatelj," pravi Albert 'ginjeno. „Prav imate; pazite, o, pazite, Beauchamp, in skušajte najti sovražnika, ki je provzročil mojo nesrečo." i Prijatelja se poslovita, in roke, ki si jih stisneta, jima ' povedo vse, kar niso smele povedati njune ustnice v prisotnosti tretjega. (Dalje pride.) rajo salagatelji piva podajati vsakome-1 sečno natančni izkaz, kedaj, komu in koliko piva so iz svojih zalog oddali, koliko istega uvozili, koliko doma porabili in koliko da je piva koncem meseca ostalo Se v zalogi. Z eno besedo: deželni odbor zahteva nič več in nič manj, nego natančni, popolni, vsako-mesečni prepis zalagateljeve dnevniške knjige; Z ozirora na tako drastično uvedbo napram zalagateljem piva je pobiranje davSčine za deželni odbor seveda igrača, kar dokazuje tudi dejstvo, i da ima za vse te posle deželni odbor nastavljenega menda enega celega pisarja. Ni torej dovolj, da plača zalaga-telj mesto svojih odjemalcev določeno ___davščino na pivo, ni dovolj, da je s Jem izvršil napram deželnemu odboru tako-rekoč svojo edino prokleto dolžnost v polni meri, temveč služiti mora ob enem poleg plačevanja davščine deželnemu užitninskemu uradu tudi kot brezplačni dacar in užitninski agent! V koliko je j to dolžnost zalagatelja piva in v koliko je upravičen deželni odbor itak stiska-nega davkoplačevalca zalagatelja izkoriščati, dokažem užitninarju v posebnem članku, ako to želi. Za danes mu svetujem samo to, naj blagovoli vprašati naše zalagatelje piva, kako se počutijo sedaj, ko pobira deželni odbor davščino na pivo in kako da so s to novo naredbo zadovoljni. Pred vsem pa javno in jasno na-glašam, da sloni vse šopirjenje užitni-narja o velikanskih dobičkih z užitnino le na slučajih z lončenimi nogami, katere se pa pogosto rade zrušijo in radikalno prepričajo tudi užitninarja samega, da niso vsi računi neovrgljivi, izlasti pa še ako vzame računar za podlago svojim računom tako lahko spremenljivo obliko. Svetujem mu radi tega prav nujno, da naj v bodoče, ako je poleg svoje stroke tudi količkaj trgovske izobražen, postavi pod svoj podpis vedno tudi običajni: S. E. & O. v izogib morebitne korenite blaraaže. Vsem pravim rodoljubom kličem pa v blagohotno uvaževanje, naj vendar vMe pričnejo spoznavati in razločevati razne farbarje in >osrečevalce« ljudstva in naj konečno uvide vajo, da imamo goriški Slovenci še vedno premalo mož, koji bi se držali in ravnali po načelu: iz naroda za narod, pač pa dobro redimo še vedno nekaj onih značajev, katerih edino geslo je: preko naroda za lastni trebuh! S tem ima veliki užitninar tudi ob enem odgovor na njegova dva uvodna članka o užitnini v »Gorici« od 12. in 15. t. m. V slučaju ^a, da bi vkljub temu trdil le vedno svoje, nalik oni radi trmoglavosti v vodo vrženi babnici, katera je potapljaje se vedno še trdila, da so jo strigli — mu je s stvarnim odgovorom rad na razpolago Eden prizadetih obrtnikov. DOPISI. S Tolminskega. — Vaš lepi članek »Pod trdo pestjo birokratizma", priobčen v 86. štev. aSoče", je sprejela velika večina učiteljstva z odobravanjem. Prav mirno in stvarno ste zavrnili izjavo, s katero hočejo naši La-sičevi lakaji usta mašiti Vrtovcu, a v isti sapi zahtevajo zase svobode, da bi ga smeli še nadalje napadata. Izjava je tako klavrno sestavljena, kakor znana resolucija žalostnega spomina, ki je pa vzela zasluženi konec. Kašca jo je sicer v »Gorici" obesil na veliki 2von, a niti njegovi ožji pristaši sije niso upali podpisati ; obsegala je namreč tako drzne neresnice, da so se ielo ti ljudje zgražali. Resolucija in njen oče sta zlezla ponižno pod klop, kamor jima najbolj pristoji. »Obsodba" dopisa v 18. Številki »Soče" je torej izostala, ker so gospodje morali priznati, da je bil do pičice resničen. Resnica sicer v oči kolje, a jo je treba rešpektirati l Tisto VSI učiteljstvo, ki je sprejelo omenjeno izjavo, je Štelo celih 16 (reci Šest-Mjst) oseb. Koliko je bilo vmea učiteljic, ki poznajo predobro Lasičev plemeniti značaj, nam ni znano. Če sodimo po podpisih na raznih izjavah, jih je bilo gotovo nad polovico. Gotovo pa je velika predrznost, da si upa S e s t n a j s ? oseb v tako važni zadevi govorili imenom vsega tolm. učitelj- stva. Vedeti pa je tudi treba", da je bovško in I kobaridsko učiteljstvo takorekofi soglasno izrazilo željo, naj se te zadeve končajo, ker je dosti, daje šlo učiteljstvo Lasiftu enkrat na led. V tem smislu je poslalo tudi Vrtovcu pismo, v katerem ga prosi, naj zavladajo mtdnjim in učiteljstvom zopet prijateljski odnošaji. Toda gospodom kolegom tam doli okoli :;korita" to ne diši. Oni hujskajo še nadsdje, ker mislijo v motnem ribariti. Povemo jim pa, da bodemo strogo pazili, kako bode Lasič z glavarjevo pomočjo plačeval svoje lak je. Na škodo drugim, značajnim učiteljem se to ne bo smelo goditi! Iz Tolmina. — Pri veselici, kojo je priredila tukajšna ljudska šola dne 0. t. m. v šolskem poslopju, je bilo prebitka 200 kron, ki _se._porabyo_zanakup_obleke_in_pbuvalajuMž^1 nim šolskim otrokom. Vstopnino so preplačali oziroma poslali sledeči preblagorodni gospodje, oziroma gospe in gospice: V Tolminu: E. Prinzig, c. kr. okr. glavar, 20K; L. Cazafura, trgovec, 18 K; A. Lasič, c. kr. okr. šol. nadz., 16 K; O. GaberŠčik, župan in drž. posl., 14 K; dr. R. Gruntar, odvetnik, 10 K; mnsgn. J. Kragelj, dekan, 8 K; I. Pasma, c. kr. okr. inž., 8 K; M. j Primožič, c. kr. sodn. svetnik, «5 K; dr. I. j Deutschmann, c. kr. nam. konc, 6 K; R. Kal-laus, c. kr. gozdni komisar, 5 K; R. Zdolšek, c. kr. pot. učit, 5 K; I. Perpar, c. kr. fin. tajn. 4 K; dr. M. Maier, c. kr. okr. zdr., 4 K ; obitelj Presl, 4 K; V. BatiČ, kaplan, 4 K; V. baron HohenbiichJ, c. kr. okr. kom., 3 K; R. Parac, c. kr. nadp., 3 K; R. Kastner, lekarnar 2 K; Srečka Vrtovec in Amalija Ku-helj, poštni ofieijantinji po 2 K; I. Iterlot, c. kr. sodni olic. 1 K in I. Strajnar, c. kr. er. ofic, 1 K. Dalje: Fr. Matejčič, c. kr. dež. šol. nadz. v Trstu, 10 K; A. baron Winkler, c. kr. pravi tajni svetnik in dež. preds. v. p. v Gorici, 5 K; A. Carii, župnik v Volčah, 5 K; I. Fon, sedlar pri Sv. Luciji, 4 K 40 h; Fr. Švara, kaplan pri Sv. Luciji, 3 K; I. Kova-čič, župnik v Podmelcn, 3 K; I. Kovačič, yel. pri Sv. Luciji, 2 K; Amalija Mikuževa, sopr. velep. pri Sv. Luciji, 2 K; Draga Pavšič, učiteljica v Podmelcu, 1 K in P. Kokošar, c. kr. poštar v Podmelcu, 1 K. Objednem izrekamo uljudno zahvalo za mnogobrojno udeležbo in radodarno požrtvovalnost. Šolsko vodstvo v Tolminu. XLII. redni obe. zbor „SI. Matice". V sredo se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani XUI. redni občni zbor »Slovenske Matice"! Predsednik g. j L e v e c je proglasil sklepčnost, pozdravil na- j vzoče ter otvoril zborovanje. „Matica" se je poživila preteklo leto, ko se je število članov pomnožilo za 215. Društveni odbor je pridno deloval, pisatelji so pridno podpirali, pa tudi poverjeniki so uspešno delovali. Tajnik g. Evgen Lah je poročal o društvenem in odborovem delovanju v zadnji dobi. Odbor je imel v zadnji upravni dobi pet sej. Knjižni odsek je zboroval osemkrat, gospodarski odsek pa dvakrat. Najvažnejši predmet omenjenim sejam je bil razgovor o društvenih knjigah, lanskih, letošnjih in tudi bodočih. Letos hoče odbor podati društvenikom osem knjig s približno 84 polomi. Nekaj novega je „Hrvatska knjižnica", katere izide letos I. zvezek. Za prihodnjost je odbor skrbel s tem, da je lani junija meseca sklenil, poveriti pe-torici iz svoje srede nalogo, naj sestavi in predloži osnovo za bodoči knjižni program. Omenjeni odsek je v več sejah rešil svojo nalogo. Njegovi osnovi je knjižni odsek načelno pritrdil in 4krat o njej razpravljal podrobno. Jedro programa je: Matica izjavlja, da bo v prihodnje izdajala »Zbornik" kot periodično knjigo za znanstvene razprave, „ Letopis" kot pisarniško poročilo, eno ali dve monografiji in pa vsaj po tri knjige belestristične vsebine, med njimi „Knezovo", „Zaluvnou in „Svet. knjižnico". Iz srede odseka in odbora samega mora iziti skrb za to, da dobi društvo pravočasno sotrudnike, ki mu bodo v programu označene knjige spisali. »Matica* upravlja že mnogo let sklad za dr. K. Coste spomenik. Sklad se bo nekaj let zbiral in ko bo nara-stel na 5000 K, se bo razpisala nagrr.ua vsako leto za umetnike itd. Odsek za tehniški slovar je imel eno sejo. Odsek za slovenski zemljevid bo skušal vresničiti, da društvo izda generalni zemljevid vseh blovenskih pokrajin v merilu 1,200.000. Izda naj se v 5000 izvodih in napravi v 4 kartonih Agitacijski ali reklamni odsek je imel 2 seji in s svojim delovanjem povzročil, da število društveiiikov lani po triletnem prestanku ni padlo. V ozki zvezi s knjigami sta društvena knjižnica in društvena knjižna zaloga. Kot doslej je za knjižnico tudi preteklo leto bilo malo zanimanja, ker ni javna in vsakomur pristopna in ker knjige po vsebini večinoma niso takšne, da bi zanimale Širše občinstvo. Za javno knjižnico pa društvo v doglednem času še ne bo imelo zadosti gmotnih sredstev. Društvo ima še vedno močno knjižnično zalogo, a je skupilo zs, jnjige od leta do leta manjše in je znašalo lani 310 K 05 v. V zalogi je imela »Matica" lani koncem leta 97 raznovrstnih knjig z 21.046 komadi in 14 zemljevidov s 144 komadi. Prirastlo je lani 22.000 knjig (društvenih zadnjega leta), odpadlo pa 19.9G2 knjig in 25 zemljevidov, in sicer na ude 18.812 knjig, prodanih 316 knjig in 25 zemljevidov, podarjenih pa 834 knjig. Število podarjenih še nikoli ni bilo tako visoko. Po knjigah se je začelo oglašati zlasti priprosto ljudstvo, vzbujeno po osnovanih ljudskih in potovalnih knjižnicah. Za lansko leto je društvu doslej plačalo udnino 2970 letnikov, torej za 215 več od prejšnjega leta. Društvo je imelo ob izidu zadnjih društvenih knjig 172 poverjeni-štev. Po navodilu ravnatelja Šubica bo društvo »Vesna" izvršilo okusne platnice za vse cikliške knjige belestristične vsebine. Za »Slovensko Matico" so se začeli bolj zanimati drugi slovanski narodi pa tudi neslovanski. Tako Srbi, Čehi, Rusi, Francozi, Itumuni. Blagajnikovo poročilo. Dohodhov je imela »Matica" skupaj 31.591 K 70 h. Stroškov je bilo 31.539 K 11 h. Prebitka je torej 52 K 59 h. »Matično" skupno premoženje koncem leta 1905. je znašalo 117.128 K 52 h in se zmanjšalo od prejšnjega leta za h\-1 nost na prihodno nedeljo dne 27. t. m. fl Za družbo sv, Cirila In Metoda v Ljubljani:! Preostanek s kegljaške večerje K 0'85. ! Poroka, — Danes se je poročil g. Andrej 1 L e b a n, črkostavec v „Goriški Tiskarni", 11 g.čno Marijo Gorjan. Vse najbolje! H Baron Gallce, avstroogrski poslanik v Ca-1 rigradu, stopi s poletjem letos v pokoj ter se I nastani ali v Gorici ali v bližnjem Št. Petra« v Locatellijevi vili. S Velik zabaven večer bo v četrtek dne 24.8 t. m. vgledališčni dvorani »Trgovskega doma6,1 V dvorani bodo postavljene mize in preskrb-1 ljeno je za dobro postrežbo. Sodelovala bode I vojaška godba. Vstopnina na prvih prostorih I 1 K 50 v za osebo, na drugih 1 K za osebo, m za dijake 60 vin. m V četrtek dne 24. t, m, nastopijo v jt-f* govskem domu" slavnoznani Hudson, pevki .; miss Cleemens, humorist M. Paternoster, t?V druge našemu občinstvu deloma znane, delom?, t, neznane moči. Tudi sloviti mister IU-ovm ise-jč daj v Trstu), največji muzikalični talent seda-k njega časa, je obljubil svoje sodelovanje. Ve- Bl čer obeta torej biti vrlo zabaven. H Pred c. kr. izpraševaino komisijo za občne ijui-B ske in meščanske šole v Gorici so napravile spo-B sobljenosti izpit za ljudske šole s si o ven- B skimin nemškim učnim jezikom gospo H dične Irma B o s tj a n č i č, Ljudmila K a p p u;fl pl. Pichelstein, Julija pl. Kleinmayr, Ma-fl rija L i n d t n e r, Otilija Strel in gospod B Franc Tuš a k s slovenskim učnim jczi-B kom ter iz nemščine kot predmet got-podičiis p; Kstera IHzj a k. W I Okrajni šolski nadzornik Lasič v Tolminu - g vnet za ŠOlStVO, — Po enorazrednih šolah se uii- H telji trudijo in dosežejo tudi lepe uspehe. To! Jm minsko petrazrednico pa je Lasič proti vol;:R kraj. sol. sveta in ljudstva, le na KašmcB. željo (roka roko umije!), tako lepo uredil. \hW imajo šolo samo dopoldne. Učiteljstvo in otriKiR; popoldne pohajajo. Otroci se igrajo po poteh. B; stikajo za koristnimi ptiči in delajo Škodo ! ¦: poljih; učiteljstvo, posebno n e ž niK s p o 1, pa se spre h a j a po cele p e-B_ pol dne ve z Lasičem in sploh s kaf, z i n o t i po T o 1 m i n it in okolici. r\ Lasiča posnemajo nekatere osebe v To" I -I minu, ki bi morale po svojem stanu bud:|, narodno zavest med ljudstvom, pa nemškfi-i^ tarijo tako, da so Tolmin c i že d c- ft grla s i t i. Ustvarili so si Uik položaj, dan?* morejo občevati z drugim ritego g kazinotlB, Lepe razmere ! Kau. idrate ? K Za K 200.000 teujl revnejši - Berbucul eno btamaŽO bogatejši! — Pojasniti hočem škodo.¦ katero smo morali imeti vsi krčmarji pod &• ¦ nančno upravo lani, i«, sicer računam ktt« j najmanji krčmar, ki mi je krčma )e v?;<-.,: i°" ¦ stranska stvar, ker nimam prostorov, p., tiuii K kraj ni za to. Vendar moja izguba j«? S'1 B precej znatna, vseh drugih je še mnogo večja- R Prvi udarec zgube nam je zadala v?e!I1B j krčmarjem finančna uprava že pred nje Iia' m J stopom, t. j. dne Sv. Martina predlanskim, k°B so nam zapeli, da dne Sv. Martina ne sme"1" I si zadacati nič več vina v podobi moštn, ko ¦ je 8 krone ceneje dne kot od vina, kakor kfl I (Dalje v prilogi.) I Priloga M*" *t- *»¦ * to H. mala I9DB, do 1. januvarja, t. j. do nastopa finančne nprave. Torej, kakor rečeno, jaz kot mali krčmar sem ga navadno zadacnl do 25 hekiov za nastopno leto ter si prihranil s tem . K 75*— Ravno tako tudi svinjino, gpeh, salame, perSute najmanj . . „ 15*-~ Potem obresti, »kapitala, ko sem moral vedno d&'Wpfef'pM-s^ "*?n^ t!ati, kar prej ni bilo treba, naj bo le K100, amortiziranih skozi celo . leto obresti po 6%, je • • • • • » G'~~ Dalje najmanj 100 potij k finančni upravi celoletno po -<#na. -» uro hoda računam le 40 vinarjev vsako pot, je..........„ 40-— Zadacal sem skupno celo leto 70 krat, vsakikrat sem moral plačati-2 vinarja za poštno sprem nico za odpošiljatev zneska v centralni urad v Gorico skup........„ 1*40 Zraven tega nam je tudi financa strogo zapovedala, ko je nastopila, da moramo biti neprenehoma doma gospodarji krčme ali gospodinje, kateri smo vpisani, nikdar pa sami otroci, kakor je na deželi to v navadi (ko že tako ne pride živ krst cel teden v krčmo), ker otroci jim ne morajo pokazati vseh listin in kleti za kontroliranje, kedar koli pridejo fjnanci, denem to nepotrebno čepenje doma prav na malem 5 K na mesec za zamudo časa, je skupno na leto.............„ CO-- Končno še, kakor sem v zadnji nSoči" omenil, 24 rev. pol nepotrebnih po G vinarjev vsaka, skupno........• • • • „ 1*44 Skupno K 198-84 Denem povprečno K 200 skupno zgnbo lani za vsacega krčmarja, poleg teh tudi za mesarje in trgovce jestvin, ki spadajo pod finančno upravo, če nas je 1000 vseh, nas je olupila finančna uprava lani na podlagi Berbučeve nove iznajdbe za celih K 200.000. To niso mačje solze, in ni vredno, da bi se veliki užitninar bahal, kako je priden za vlado, tla je iz nas izprešal to ogromno svoto. Pa ni še to Vsse, ampak le svota zgube, ki so nas vse splošno zadele. Zdaj ostane še posebej, kar nas je posamezno vsakega ali večino njih zadela, da smo morali plačati, kakor Se v zadnji „SočiH omenjeno, da financa mora postavno delali in ne po vesti, sem moral jaz posebej plačati še precej znatno svoto in tako še mnogo mnogo drugih če ne večina vseh. a molče in trpe. Torej če vpoštevamo k navedeni svoti, M smojokrčmarji nepotrebno izdali, še ogromne stroške finančne uprave za to podjetje, povečan poštni promet, pomnožitev služabnega osobja, tiskovine, pečatni vosek i. t. d., in zrn;en tega še okolnost, kakor omenjeno, da lani je bil povečan promet strženik pijač radi ogromnega ljudstva pri železnicah, se skrči oni hvalisaui Vt milijona dobička v dim. ?.ato, gosp. BerbuČ, proč s takimi novostmi, itli pa denar ven, in novo pečeno blamažo v žep ! Krčmar z dežele. Dr, Žlindra se je začel kar le mogoče hiiuiti ministerskemu predsedniku princu Ho-henlohe. To se je pokazalo že v izjavi po konferenci ž njim. Sedaj je poskrbel, da je prišla v svet hlimba tudi s shoda v Vipavi, kamor je bil pristrašil Žlindra v nedeljo. Nemški listi so poročali, kako strašno so bili navdušeni zborovale! za ministerskega predsednika, in kakšni odobravalni klici so se Culi ob imenovanju njegovega imena! To se seveda v Vipavi ni res godilo, ali klerikalci znajo lagati, in sedaj lažejo, da se kar kadi. Dr. Žlindra se namreč boji, da bi se kaj spremenilo v volilni reformi za Kranjsko, kar bi ne bilo v prilog klerikalcem; odtod hlimba! Če ostane pri prvotnem načrtu za Kranjsko, bo to posledica hlimbei Vidi se jasno, kako vzdržuje dr. Šusteršič izdajstvo, katero je storil nasproti Gautschu na škodo koroškim in štajerskim Slovencem, pa v svoj prid na Kranjskem, Sedaj se hlini Hohenloheju in ga hvali, rekoč, da je modem državnik — ka-Korhitro pa bi Hohenlohe kaj Spremenil v prilog onim, katere sta Žlindra in Gautsch opeharila, pa bi hitro nehal biti v očeh dr. Žlindre modern državnik 1 To hlimbo beležimo danes, ker se bomo morali najbrže še sklicevati na njo. Klerikalci In Sloga. — Štajerska dežela je tista, katera se je do zadnjega časa še zavijala v prapor sloge, Ta sloga seveda ni bila nič vredna, ker pod njo so gospodarili kleri- kalci, kakor so hoteli. Sedaj ko je voliti na mesto umrlega Žičkarja novega poslanca v državni zbor, pa so klerikalci kar brezobzirno nastopili ter proglasili za kandidata duhovnika Korošca, urednika „Slov. Gospodarja", ultra-mDntanca, moža ki dela na Štajerskem politiko: S(tranke) L(judskik) S(leparjev). Kakor da bi na Goriškem postavili za kandidata dr. Andreja 4^vtte©.LSie. t. m. sejo. Najprej se je z velikim navdušenjem soglasno sprejel predlog, da se pošlje brzojavni pozdrav poljskemu klubu v novi ruski državni dumi. Nadalje se je na predlog gtofa Dziedu-szvekega spremenil § 18. klubovih pravil tako, da imajo razen člauov gališkega, šlezijskega in bukovinskega deželnega zbora, nemškega državnega in pruskega deželnega zbora tudi člani-poljskega kluba v Petrogradu prayico, prisostvovati sejam poljskega kluba na Dunaju. Končno je bil izbran posl. grof Dzieduszvcki, da v debati c izjavi ministrskega predsednika razloži stališče poljskega kluba. Potovanje cesarjevo v Bodlm^što. — Cesar odide dne 20. t. m. v Budimpešto, kjer otvori dne 22. t. m. ogrski državni zbor. Vladar odide iz Budimpešte dne 24. maja direktno v šo-torišče v Bruck, kjer bo dne" 25. in 26. trn. inspiciral čete. Dne" 26. t. m. predpoludne pride vladar zopet na Dunaj. Na posebno povabilo cesarjevo bo inspiciranju prisostvoval tudi pruski načelnik generalnega štaba pl. Moltke. Slovensko akad. društvo »ILIRIJA" v Pragi bo imelo svoj V. redni občni zbor dne 21. vel. travna 1906. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu". Ustrelil $e Je v Trstu poročnik 97. peš-polka Ljudevit Gorig. Našli so ga mrtvega v postelji. Glavna skupščina učiteljskega društva »Narodna PrGSVjeta" V Istri se bo vršila o Binkoštih v Pulju. Tem povodom priredi »Prvi istarski Sokol" v pulskem gledališču javno telovadbo s sodelovanjem vojaške godbe. Dva Javna shoda v Istri. - v nedeljo so je vršil v Jelšanah javni ljudski shod o volilni reformi. Shod je otvoril v imenu političnega društva za Hrvate in Slovenca v Istri, državni in deželni poslanec prof. Špinčlč, ki je v daljšem govoru raztolmačil volilno reformo; ki jo je predložila vlada. ,, Jutri se bo enak shod vršil v Materiji .v prostorih župana g. Kastelica, na katerem bo govoril tudi g. prof. Mandič. Shod hrvatskih državnih In deželnih poslancev ter občinskih predstojnikov v Spljetu je sklenil ustvariti skupno organizacijo. Shodu je predsedoval dr. Čingrija, poročal je dr. Trv.mbič, Shod je izvalil posebno komisijo 15 clerit-v, ki naj izvede to organizacijo, ;- 2 Dva duhovnika radi umora pred porotniki. - Dne 17. t. m. je začela pred porotniki v Nan-cyju na Francoskem razprava proti diAovni-koma Claude in Lacour, ki sta obtožena umora na delavcu Schumacherju, ki je bil 18. marca ob demonstraciji povodom inventariziranja v cerkvi ob stanovanju duhovnikov smrtno ranjen. Pred sodnijo sta rekla, da sta nas streljala, ali le v obrambi! NadSkof dr. Stadler - škof »DJakoiem? — Hrvatski listi poroCajo, da utegne biti imenovan Strossmaverjevim naslednikom bosenski nadškof dr. Stadler. Hrvatski jezik na železnicah v Hrvatski. — Jedna glavnih zahtev hrvatske koalicije je ta, dft se nastavijo na železnicah hrvatski uradniki ter uvede hrvatski poslovni jezik. Sedaj je tam vse madjarsko. Velikanski naliv v Pragi. - ig. t. m. pop. je bil v Pragi velikanski naliv s točo, ki je napravila mnogo škode. Voda je udrla v razne podzemske prostore. Toda je udrla v cerkev sv. Henrika med božjo službo, ljudje so se popeli na klopi; ko je odtekla voda, so šels mogli iz cerkve. Ruska državna duma. V predzadnji seji dume je imel poslanec za Odeso, vseučiliščni profesor Ščepkin govor, ki je napravil na dumo silno globok utis. Prof. Ščepkin je izvajal nastopno: Mi moramo gledati, da si ustvarimo popolnoma jasne in odkritosrčne razmere med nami in najvišjo oblastjo. Mi ne zahtevamo amnestije, da slavimo s tem otvoritev dume, niti da dosežemo za zločince le milost, ampak iz principa, ker ne smatramo obsojence več kakor zločince. Akoravno se ne strinjamo s programom revolucionarne stranke ter zasledujemo lastna pota, se čutimo vendar ž njimi solidarnimi. Mi ne vidimo v njih idejah nikakega zločina. Oseba vladarjeva je za nas neodgovorna. Za prestolni govor so odgovorni ministri, kajti isti so morali podati svojo demi-sijo, ako se niso strinjali s prestolnim govorom. Naš odgovor na prestolni govor ne bo \ osebno sporočilo, naslovljeno na srce našega vladarja, ampak program, pripravljen za vsako ministerstvo. Mi tvorimo električno žico, ki veže najvišo oblast z ljudstvom. Državna duma je pričela razpravljati o odresnem načrtu. Posl. Miklaševski je hudo napadal vlado, ker je umaknila svobodne pravice kinalo potem, ko jih je dovolila, ter je predlagal, naj se vsprejme v adreso točka, v kateri bo naglašena potreba odgovornosti vlade, M je prestopila meje oblasta ter odgovornost izvršiteljev nezakonitih odredb. — Posl. Ro-dičev je izjavil, da je pomirjenje in sprava duhov, jamstvo zaupanja med carjem in deželo nemožno, dokler ni izvedba zakonskih načrtov, sklenjenih od dome, poverjena ministrom, ki vživajo zaupanje dežele in niso vzeti iz vrst izvoljencev ljudstva. (Viharno odobravanje.) Posl. Jilkin (iz Saratova)je rekel, da ni možno } izraziti v nebesi vse, kar je ljudstvo pretr- > pelo. Posl. Sposzobi (iz Jekaterinoslava) je priznal, da se je treba opirati na zahteve kmetov, po njegovem mnenju so pa zahteve delavcev pretirane, štrajke je označil kakor V adresnem načrtu državnega sveta se prosi, kakor poroča „Novoje Vremja", za amnestijo vseh, ki so za časa gibanja zasvobodo prekoračili meje zakona, ki niso zakrivili napada na tujo lastnino oziroma Življenje. O adresnem načrtu bo državni svet razpravljal v javni seji. O vprašanju glede amnestije se vrše posvetovanja v pravosodnem ministerstvu. Državna duma je nadaljevala razpravo o adresi v odgovor na restolni govor. Načrt adrese je bil v prvem čitanju soglasno vspre-jet. Potem se je začela podrobna razprava. Zlasti je bila debata posvečena odstavku adrese. ki govori o splošni volilni pravici iu pa vprašanju o odgovornosti ministrov: ali naj bodo odgovorni dumi, ali carju. Mnenja so se kri^ zala. Neki govornik je menil, da treba odložiti misel, da vlast pripada samo carju. Dokler ne bodo ministri odgovorni dumi, ni pričakovati nikake koristi. Delna ameslija na finskem. - „Beriiner Ta- geblatt" poroča iz Petrograda, da podeli car dne 19. maja, na njegov rojstni dan, delno amnestijo. Izključeni bi bili samo teroristi, i Eadi izrecno socialističnega značaja programa, ki ga obsega adresa dume, se je bati bliža-jočega konflikta med krono in državnim zastopstvom. Skoraj gotovo je, da se vlada po- j žuri proglasiti amnestijo, preden bo sprejeta ' adresa. j Kdor ljubi kakao la tekoltdo, Umu bedi prlpMM bay>o, •• provtro<5» nikoli ¦•prtoiti in j* «b n«JB«y- II J lam okusa Uradno poaonl. || Prittan «»rao ¦ imtnom •# I*tn Hoff tcv ¦ Uvjo vacfttveno naunka. i } iavoiipol/«kg90vinarj'; r » » «/. * 50 » 1 Pnliira g« povtod. Notarski kandidat = išče službo. Naslov pove upravnisivo lista. Ofjilsi 7« hlll7P od 60kr. dogld. 11 "35 m. OVHO tO UlIIlG Zadnje uovosti! — Pošt- , nine in čolni ne prosto v'hišo. Bogato izbčr uzorcev na razpolago. — Tovarna svile Henneberg v Curlhu. a Zaščitna znamka: ..Sidro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za Paln-Exp«II«r je splošno priznano kot levr^tno bol bbžnjoče danilo; cena 80 vin., K 1*40 'n K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se ;emlio le originalne steklemce v škatljah z naš«> z. sdtno znamko »Sidro* iz Rlchterjce lekarne, potem se ie gotovo prejelo .. originalni izdelek. ^S^mCHTERJEVA K5KARNA k „zlatem levu" v Pragi Elisabethgasse 8t. 5 nova. Wt Dnevno razpošiljanje. K\ Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh km itijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic iu odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrta-jiih strojev in strojev za kroženje obroCev. Popolne opreme opekam, samotnih in tovaren za mavec. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani Ivan Kosmač, Dunajska cesta štev. 31. Zastopstvo za Consko, PrNorje in Istro Josip Oekleva v Gorici, ulica Munfcipio 1. Zantevajte nov ilustrovan eenik! Urar e. lav. državnih Odlikovana pehanja in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstva za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih, cenah. Prodaja tudi različne moke. samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno mlečnato milo Bergmann & C.o, Dresden in Dečin ob Labi prej Eergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo 2e nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotpvimi oblekami. Vabim cenj. g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, ===== kivjaSkt mojster In trgovec v Gorici tek. Frana 3osipa 35 — tek. 3oiIpa Uerdi 33. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. » Iščejo se osebe obojega *J| spola za pletenje na našem i*^ stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Thos. H. Whittick in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. jedilne masti — „Ceres" (iz kokosovih orehov) napravljene jedi so zelo okusne in lahko prebavljive za slabotne — želodce. — Georg Schicht oddel. za redilno mast „CERES" Ausslg". Za pristnost blaga se jamči! 3akob Šuligoj v Gorici Gosposka ulica štev. 25 ~ priporoča veliko izbiro vsakovrstnih ur za birmanee. D- E. Dereani prakt. zdravnik In specijaiist za očesne, ušesne in nosne Zdravi v Gorici, Stolni (stari) trg- štev. 0. 1. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kazojlv. Jed i no pristen je THIERRY-(ev balzam n z znamko zelena nuna.' btlstareje In ncprckosUivo sredstvo proti motenja* ibavf. želodčnim krčem, koliki, katarju, pfsnira Uzniro. influenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6, dvoj« Sitih steklenic ali 1 velika posebna steklenica, s pa. r. jamaškom K. S poštnine prosto. """"" HfIIIERKY-jevo Centifolijno mazilo 10 kot neprenosljivo sredstvo proti zastarelim ra-i vaetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: ,,'nka K 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti rcetiu ali predplačilu zneska.^ lekarnar A.JTHIERHTL '-.jgradi pri Rogatcu • Slatini. Brošura a tisočerimi Rrkinalniini sahvalami '? na razpolago zastonj in ¦f poštni. > prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in ¦plrtdilnicah. ,_ Božjast Kdor trpi na božjasti, krtih in drugih nervoznih boleznih, naj zahtev« knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in tanko v pri?. Schwannen-Apoteko, Ceniki zahtevano brezplačno. Nejtrpežneje In najpripravneje je „PAN2ER -dvokolo za izlete z zvončkomo , lučjacelvlen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K 95. Največja trgovina j mittler & Co., Dunaj Xlll|5. Htittelbergstrasse 27. Bogato ilustrovan cenik na zahtevo gratis in frahko. IL Primožič = optik Anton Potatzky v Gorici Nn sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče Rlrnberskega Is drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTKEBŠCINE ga krojače in ievljarje, Svetlnjlce----Kožni venci. — Masne knjižico. lišna obuvala m ysb letne čase. Semena za zelenja^, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 8 35—8 [ljudsko pijača Inguer-piuo najboljši pripomoček proti pijančeuanju; pri iem zelo po ceni. Čisti kri, napravi lahko glavo ter je ugodno za zdravje in žep. Šumeči limonadni bonbončki ~WM svetovnoznane kvalitete priporoča P>rva češka to.varna akcijske družbe pa opijentalske eukrenine in čokolade M prej -fl. IHaršner. . ttH\ Kralj. Vinogradi (Plzenka). Rimske toplice u Iržiču (fflonfalcone^iialPririiorskem i' i ¦¦', Hi_S[so odprle slavnemu občinstou :_ [~;:.\.-.. : _• od 1." junijadbl Zwllchenbart, Basel (Švica) Ceatralbahneblz S. : za dobro lit hitro ekspedteljo se garantira. : Dažno »prašanje za nsakogar Sj0*?"' trgovec, obrtnik, uradnik sli zasebnik ie-kako na-SS?.,,ipriT?e »""S1.08 -« »taras,> »K P" preskrbe« stojX ra Prva češka, &LLLLL* na življenje v Pragi (edini slovanski zavod na delnice v tej stroki) zavaruje na nod-.n?^fim0derneiŠib n 2dJ*nJh t^ifov na raine načine. Sk epa zSva-smrtffn Sn,i°Sm0 " M°- Y?rkam' "»Bana zavarovanja za slučaj 5X™ r«i^a'" 8lu65J 4el^e nezmožnosti, na dohodke ali renio mešana zavarovanja na doživetje in smrt z zajamčenim Z% obresto-vanjem vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ngodnih cenah i,^ ludi zavarovanje proti škodam vsled po?ara je neobhodno potrebno m važno za skrbnega gospodarja. Zavarovalna iadruga ,,CrO'atia" ** ZaLrej?u zavaruje proti poškodbam po ognju, streli niTnnV.«fV7, J« razpoku: stavbe, tovarne, javna in zasebnV poslo- m ugodnih pogojih. Zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba. PFOVidflntia" sP!0Šna zavarovalna družba na Dunaju zava-w«* Ji T ruj.- proti P°sledicam telesnih nezgod vseh vrst, bodisi, da se iste pripetijo pri izvrševanju poklica zavarovančevega ali izven poklica. Vsa nadaljna pojasnila glede" gorinavedenih zavodov in zavarovalnih poslov daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema —-— zastopnik za Gopiško = Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9. a«.* Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom n& parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ;::;..•.-zrr; ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. -'""T......' " Podružnica v Trstu Via dl Piazza vaeeiila t. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lidno in solidno. Zastopstvo pivovarne. Večja dobro vpoljana pivovarna, katera ima posebno v Trstu veliko od-jema?eev (odda de 6000 hI) išče za Gorico in okolico zmožne in premožne zastopnike, kateri bi poleg svojega sedanjega delovanja, kakor tudi poznanja krajevnih razmer lahko jamčili za večjo in varno oddajo piva. Zahteva se znanje obeh de« želnih jezikov slovenskega in laškega, želi se pa tudi znanje nemškega jezika. V slučaju, da se prosilci ne oglase«, vzame se v najem pripraven lokal za klet in hlev, event. se kupi tudi pripravno stavbišče na katerem se sezida ledenico, hlev in stanovanje. Prednost se potem da onim, kateri bi izvrševali obrt na svoj račun. Natančne in izvršljive ponudbe resnih reflektantov poslati je v nemškem ali laškem jeziku na »Gambr.nus 3905«. Rudolf Mosse Dunaj I. Seilerstatte 2. -------------—---------------------- Najcenejša in najhitrejša vožnja t Ameriko je s pamiki ..Seveionemškega Uoyda". j s cesarskimi brzoparnlkl »KAISER WILHELM II.« »KRONPRINZ WILHELM« ta „KA!SER WILHELM der GROSSE". Prakamorska vdžnja traja gamoB-fidnl. ^ Natančen, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnlke gori navedenega parobrodnega drufitva kakor tudi listke za vse proge ameriških zelezmo dobite v^i v Ljubljani edino le pri '^^ EDVARDU TAYGAHJ0; Kolodvorske ulice št 35 = t nasproti obteznanl gostilni „pri Starem Tišlerju". erj Odhod li Mubljaue Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se g* tičejo pot' jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna m solidna. ^ Potnikom, aenlenim ˇ lapadne drlave kakor: Colorado, Mezjko, Californijo, ^ Ari /TOah, Wioming, Nevada, Oregon in WaahingtoR nudi nase društvo ^ posobao ugodno !a izredno o6no irez 6alv*itatt, Odhod na tej prog! ^J is Bremna enkrat mesečno. ._ Tn •• dobivajo pa tudi listki preko B a 1 ti m or a !n na vse ostale dele svete, kakor* •> BrazHijo, Kubo, Buenos-AIres, Colombo, Slngapora v Avstralijo Itd, « ("POZIORI BERITE!! j Pozor! ! Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, ' m Številke, barometre, toplomere, j sdravniške toplomere, kukala, vage za | fina in špirite, različne mikroskope \ |er druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista la željo domov ter je sploh občinstvu a razpolago z najboljšim blagom. Kako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega »Goriška Tiskarna" S: (preje kapljice sv. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj Varstvena znamka. nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, Medica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prenavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo tvoritev krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, na že« lodečni šibkosti, pri slabem prenavljanju, zapriju in slabem teka. Izpisek iz zahvalnih pisem, ki se mi pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgoletne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata. S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wiener Hauptstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4"—, 3 ducata po K 11'—, 5 ducatov po K 17 — poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. livarna železja in kovin odlikovana z 18 zlatimi svetinjami JL POjLLI- Gorica Frane-Jožefova cesta št. 58. Dažno za sfaubenike in hišne lastnike! Zaloga in velika izbtra: cevij za vodo, za stranišča z vsemi pritiklinami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izbžri; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri '-, litega železa; železne peči; hidravlične zawornice kakor tudi vsak izdelek potreben pri stavbah, __~__- Potrebščine za vrte m železa. = Sprejema katerokoli naročilo v litju železa ali brona. Cene brez konkurence. RAZGLAS. Podpisana A OBOjata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči A A A m M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v ta Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab. te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako za* npno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik & A. Mehanična delavnica. Vpeljava plina, Tode in električne luči. Y girici, za vajaliici itev. 13. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ~~» trg Korenj it. 11. ¦¦¦ Za štedljiva gospodinjstva! Pojasnujemo, da taki zabojčki in zavoji ^kavinega pridatka/— ii čeravno so v barvi in tisku naš;m na videz sicer podobni, a naše firme : Fra n C k : nimajo natisnjene, ne izvirajo iz naše tovarne, toraj se v njih tudi n<3 nahaja naša priznano dobra ^Franck-kakovost. ^ +* Zatorej, varujte se, cenjena gospodinja, pred prevarjenji, v tem ko blagovolite vedno gledati na ime :Franck: & ^Franckove varstvene znamke^ & ^Franckov podpis.^ Udani Varstvena znamka. Varstvena znamka. Varstvena znamka. D.X6328Ap.05I. Se dobiva v vseh lekarnah. Nsgboljše zdravilo proti Se dobiva v v»eh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU liker Godina ?ll^-iTriS/J!kJirlR"i^" «•«»• «•»«• «•*<•" p»* »*. '••"*«! j»»»p t***; iteklenloe K I«, h Triu is ne mpoiilja manj nego 4 steklenica proti povMtju ali naprej poslanim znetkom I r- prosto poltnine. „Ottoman-ouega" IV. papirja za cigarete rzrr zzn in . ¦ ¦ ..zzrz cigaretne cevke. ariv. C. kr. A. POLLI- Gorica ŽELODČNE KAPLJICE