gospodarske, obrtniške in narodne? Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 17. aprila 1867. Gospodarske stvari. nauk v obširnih knjigah, ktere razlagajo, v kacem raz- merji je pridelovanje sladkorne pèse sladkorni (cukreni) pesi Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani. Uvod. Ni ga polj skega sadu, kteri bi rodil tako drag kakor sladkorna pésa. Sploh je dognana stvar stvu. obrtu in kmetij- anašamo se, da ta spisek doseže svoj namen. Sinova Avgusta Tschinkela. Splošna pravila 9 7 plod koliko pésa koristi kmečkemu gospodarstvu. To so pametni kmetovalniki in učitelji tako obširno dokazali ter razložili, da ne trebé o tem več govoriti. Pésa posebno koristi na dve strani: po kteri se je ravnati pri obdelovanji sladkorne pese Pri sladkorni pési je trebé na to-le paziti: se dá pripravna in močna zemlja; Zboljšava zemljo. moćnim gnojem, ampak tudi Zemlja se ne še boljša posebno s tem 7 samo z da se globoko in pridno obdeluje; da se ji odpravlja škodljivi plevél, ter da se pametno na njej vrsté sado vi in sétve. Sladkorna pésa posebno zahteva, da je treba paziti na vsa ta pravila umnega kmetovanja. Torej vidimo, đa po tistih krajih, koder se pametno sadi sladkorna pésa, kmetijstvo napředuj e in cvete, ter da zemlja daje mnogo mnogo več pridelka. Sladkorna da da se zemlja globoko obdeluje; da se vsadí nezmešano seme najboljše sladkorne pèse ; da se začne zgodaj saditi; da se zemlja zgodaj pridno učisti ter večkrat pre- rahljá. (Dal. prih.) Praktična past. Škodo pesa torej tudi darju 7 7 je velika. ktero misi in podgane napravljajo gospo- Ne pozro in pomazej o mu samo II. množi bogastvo. vi anjkanje novcev (denarjev) veliko kvaro delà žita v kaštah ali v žitnih hranilnicah, ampak tudi pod zemljo delajo poti, ktere včasih veliko stroškov stanejo. Ker se pa te gospodarstvu zeló škodljive živali vsacemu gospodarstvu. Ta kvara je posebno velika hitro množé, treba je kmalu vjeti jih in vničiti. tam, ker uboštvo brani, da se zemlja toliko ne krepčá, kolikor potřebuje, da more obilo roditi. Kader to nastane, mora pešati bogastvo vsacega naroda. vselej Preumetno izdelane pasti niso prav za rabo. strupom, mišico ali fosforom podgane moriti, ni ker v take kraje navadno tudi kokoši in varno '7----X--------o-------------O— --------------------v OW1UJ Y CAll J v XVI CLJ V» Alt* V CK, VA IX \J tUUi XVV7 XVvOl JL11 Pridelovanje sladkorne pese novce dvojno množi ; mačke pridejo, in če povžijejo strup, pogine tudi ta prvič, kakor je že bilo rečeno, s tem, ker potlej mnogo obilnejše rodi zemlja, ktera torej dobi tudi večo vrednost délka žival. ker se njena cena sodi po tem, kolikor daje pri- in sicer tako-le: drugič Prav koristno past si gospodar lahko sam napravi uplive*, mu5iv s tem, da našim kmetovalcem daje nov sadež, iz kterega bode zmerom gotov denar. Postavi kake 3 čevlje visok sodček na prostor kamor podgane najbolj zahajajo. Zgornji del odprtega sodčeka ovij in preveži s pólo debelega papirja. Na Cena, po kteri se pesmo seme sploh prodaja, in sodčeka ovij in preveži s pólo debelega papirja. Na ktero smo posebno mi trdno postavili, da bi ljudjé do- papir položi vabo iz testa, drobno razsekanega mesa, bili veselje do te koristne stvari, mora gotovo imeti ta ali slanine in kaj tacega. K sodcu pristavi kako diljo, následek, da se sladkorna pesa po prvih poskušnjah da morejo živalice povoljno gori in doli se sprehajati. tretjo ki je 7 j^w» jf^ f * ' uči iu u ici u Ziivčtiiuc uu v uijnu ^uii ni uuii ao opi začne pri nas močno in navadno saditi, kakor vsaka prvo noč se navadno nobena ne prikaže; drugo druga poljščina. Ako se to zgodi, potem bode tudi po Kranjskem na papirji nastavljena. • • % ^ • • tT • v 1 noč prihajajo druga za drugo , ter žró od vabe 7 y kmetovanje v zvezi z obrtnijstvom. Ko zapaziš, da so podgane začele hoditi na papir, Neovržni dokazi in znanstvene preiskave potrjujejo, ki je na mestu zgornjega dna sodčekovega 7 vlij V da kmetijstvo nikoli ne pride do najviše stopin je ni zvezano z obrtnijstvom. 7 ako sodček kakih 8 palcev visoko vode, postavi v sredo sodca Menimo torej, da je naše obrtnijsko početje v Ljubljani samo veriga velicega lanca (ketine), ki bode objemal vse gospodar je, kteri kaj premišljaj o ter si želé pomagati. zidarsk cegel navpik, ter priveži nazaj papír in ga v sredi na križ + prerezi Prva podgana, ko pride, da bi se nasitila sodec ter skače po vodi, dokler se ne reši 7 na pade v cegel 7 Sledeči spis učí, kar je mogoče na kratko, vse po- ki v sredi sodca stoji, okoli njega pa voda. glavitne stvari, kterih seje treba držati pri sladkorni i\ maiu pmo , *** JA ^ —- Namen je samo ta, da bi se ljudjé te pése po- godi kot prvi; išče suhega mesta ter ne dobi druzega Kmalu pride druga podgana ki se ravno tako pesi přijeli vsaj poskušáje. Kdor želí kaj več zvedeti, najde kot cegel. Podgani se preganjate na opeki (ceglu) da 126 vstane tak krik in vriš da druge podgane iz svojih upal da bomo pri drugih volitvah na Kranjskem voiauc iv 11 iv au v i Ao j U.C« uiugc ovujiiA u^ai , lica uuinu pu uiu^iu V UllL Vitli liči XV Let U J blit; IH lukenj prilezejo, hitro po deski na sodee gredo, pa zopet večino dobili, ko se je zvědělo , kdo stoji na precej v sodec pocepajo. Zmiraj veče vpitje in cviljenje strani naših protivnikov, in s kakošno strašno silo in s privabi še drugih podgan, ki se vse tako polové. kakim orožjem se proti nam delà in na vse pretege Ta v nekem gospodarskem českem listu priporo- agituje. ...čani lov podgan popisuje v dunajském listu „der prak- Morali so iti volilni možje, ne kakor vselej poprej tische Landwirth" neki dopisnik ter pravi, da vse to v obcine, ampak v kancelije volit » sam skusil: Moje veselje je bilo že veliko, ko zvečer hasen, to se samo ob sebi ? da razumeva ; ces ne nam na da jih bo Je. . . slišim tak vriš v sodcu; še većega veselja pa sem do- manj prišlo in da se bodo dali laglje „podučiti." Narod živel drugi dan y ko V s odec pogledam in vidim y 47 podgan notri, ki so me tako milo težko bilo, jih pomoriti. Od tega časa gledale, da da je mi Je y nisem več teh živali videl ? ali so se plašene kam drugam preselile. vj ele y ali je pa to nam nastavljeno limanico spremenil v brgon za neprijatelja; kajti poslali so res ljudje iz vsake vasi celó malo volilcev; al ti možje, ki so šli, bili so same pa so se pre- prebrisane glave, in kar se narodnega poštenja tiče, nepremakljive skale, ki jim jih niti v Grintovcu, niti v Naj tudi naši gospodarji skusijo to past! Priporo- Triglavu ni para; možje, kterim čana je zeló y smeha doživi. veliko ne stane, zraven pa se še veliko ali groženje bilo bob v steno. Janez S a j è. je Naj vsako mečenje izgled en sam Narodne stvari. Nas narod leta 1867. Ce potujemo od Urala do Pirenéj , od belega do tu navedem: Iz neke precej velike vasi na Dolenskem so poslali štiri možé, ki so imeli med sabo dva volilca izvoliti. Ko bi bili v občini volili in ko bi bili prišli skoraj vsi možje, bili bi lahko pri znanem nasilji mar-sikterega revčeka in nevedneža pregovorili; al ti štirje, ktere so poslali, bili so najveljavneji in najtehtneji mo- žaki crnega morja > od Pečore do Kvadalkvivira in v Ame- lz sela, kterih vsak ze A/wn.1 x£j ov>ac*, AVbv^iiiA v ocvrv u.\j svoj e jjiiuvioti ^/u uvajocv let prebira in zemljepis, povestnico in slovanstvo bolje Novice" po dvajset riki od Magelanove ceste do Gronlandije, ne najdemo pozná kot marsikter reči, tako divnega, krasnega nikjer, s ponosom smemo in zrelega naroda v politiškem smislu, kakor je slovenski. Marsikter bralec se bo na to nasmehljal tistih „rodoljubov" y ki se svetu naš ponujajo za „gute Krainer." In tako se je godilo po- vsod. skoraj Ko je pa přišel dan volitve poslancev y • v 1 • prišli so vsi tudi po 10 do 12 ur dalječ. Od konca so in bode rekel, da je to prenapet národen fanatizem, ali Se možjé v jirhastih hlačah enmalo čudno in debelo pa oslepljena zaljubljenost v sloyenstvo,ki iz teh vrstic pogledovali, ko so tam pa tam zagledali žandarje z napři volitvi obdrží, kakor govori ; Hrvate itd. poglejte Angleže, Dance, Magjare, Cehe, sajenimi bajoneti, da bode rekel se „red" ki se za ustavne svoje da bi se naši volilci, ki so večidel, hvala Bogu f vsi pravice vedno tako krepko potezajo in imajo v povest- enega mnenja, kterikrat pri volitvah s pajsarji in senici svoji toliko divno izpeljanih bojev z zlatimi črkami kirami obdelavali, kakor ima slavni „politiško zreli" vpisanih ; — kaj so borni Slovenci, narod skoraj brez magjarski narod to navado pri vsaki volitvi. V nekem povestnice, proti tem velikanom ustavnega vojskovanja! volilnem okrožji na Dolenskem bilo je prepovedano, da tres Al ravno to je dokaz za moje besede. Vsak teh ná- ne smeta več kot dva volilca skupaj stati «V, J W M^XAI iwvjv MVJUWVAW. v MM», ^^ JJ. Cž OJJJ.^LC* V^U iiUU uva V Ullioa DJV.UJJĆtJ Otatl ^ kćljtl jjl rodov ima za sabo več ali manj krasno zgodovino faciunt collegium" in trem bi na zadnje res utegnilo bitek za politiške pravice in ustavnost, mi pa smo a bili tako so ta viši" gospodje računali Jf ^ vt^vv^T J * oarvu OU y J LCV V J.OA S r J čez 1000 let v tej zadevi pravi „raja" ali bolje rečeno narodnega kandidata voliti!! na misel priti politiški „parija." Pa še neka druga prilika za nas veljá: kdo, ki se je količkaj v nemškem slovstvu ogle- y se ne Centralni komité razvijal je v zvezi z vlado neiz- merno eneržijo, ki bi bila bolje stvari vredna; razpo-spominja „Peter Schlehmil's wundersame slal je na vse kraje svoje ribiče z malimi in velikimi z gostimi, iinimi in surovimi, neotesanimi mre- dal Geschichte", ktero je slavni Chamisso napisal, in kjer trnki — ~-------~ y — J ~--— . 7 "J^- HJAIV1 , U ^UOLUlii , pripoveduje, da je prečudni ta Peter svojo senco izgubil žami, da bi some karfe kline, ščuke, postrvi itd. po in med drugimi ljudini pri žarkem solncu in pri polni deželi lovili; al dobiček je bil ta, da še ne enega ka-luni se sprehajal brez svoj e s en ce. — Kaj tacega peljna vjeli niso. Sploh je znano, da so na Goren-se vendar ni sicer nikdar nikomur na tem svetu pri- skem v bohinjskem jezeru in v gornji Savi najžlah- petilo. Al skoraj ravno tako, bi rekel, godilo se je našemu narodu z národnim imenom, kot nesrečnemu Petru s senco, kajti počenši od reformacije počelo se gdMMHHMM a M neje postrvi; toraj je šel od centralnega odbora v pre- del, od kterega stara pesem pravi : naše skupno „slovensko" ime čedalje bolj zgublje- vati in bili smo do leta 1848 sami S taj arci, Kranjci, •1 • v ribić „na Gorenščem je flétno, so visoce gore pa bistri studenci in bele ceste" y z mrežo imenovano Korošci, Goričani itd., kar so ni vendar, kolikor povestnica znana, nikdar nobenemu živečemu narodu mi je je najpoprej v Savo y „gozdna homatija"; vrgel jo potem v blejsko jezero , od jeze Je bilo, kakor pripetilo. Le čeznaravna žiljavost in nam prirojeno ko- renjaštvo, ko je že šio skoraj vse, kar se narodnosti meten si je tiče ~ ft razpenjen jo zadrajsa še enkrat k Bohincem ; al tudi tam rakom žvižgat, nas je nehoté ob varovalo osode da bi bile vse ribe izumrle. Al kdo pale količkaj mogel misliti, da se bo naš Go-renec, od starodavnih časov slovec kot najbistroumneji nerodno „homatiio" zamotati?! narodom, kadaj dal v tako pruske in avstrij ske Slezije, polovice Poznanske itd. lisjak med vsem slovenskim Tega strašnega spanja in smrčanja pa nismo mi krivi. Za to, kar so naši očetje v tolikih stoletjih zamudili, Al to je bila vse bolj postranska ribarija; pravi naj jim Bog grehe odpustí! al koristno ni bilo za nas. matadorji — rekel bi ribei na morskega soma (Wallfisch- Tem veči je čudež, ko se je na enkrat predramil ves narod, kakor pravlica o kralju Matjažu pripoveduje fahrer) odjadrali so z najboljim orodjem y z vsemi barkami, mrežami, čolni in harpunami v Trebno ker y \JKJ uuiivu^ JVIVIVVI \J IVIOilJU i.Ua lj a/i U JJi i^W V UUUJ tj kJCll lVĆULIA, ALI I \JÍl UM^IUHUUV l^vi WW \J » U1XUIVU , VI JJO/ LfUO J^VJU. U.1 nim licem jaha skoz vse rede svojega regimenta in na- njaje glavo podpíral tik šumljajočega potoka zadnje spregovori tako-le: Zdaj bom zapovedal „pré- duhovi pa i večerní zentez! (pràsentirt)! Tištim, kteri niso za cesarstvo, Pomlad je vstala! ti bodo frfraje krog tebe pravili tiho, tiho: pa ni treba pràsentirati ! Zdaj zaklice polkovnik s sten- torskim glasom ,, attention !" (pozor! — habt Acht) tem pa na vse grlo kakor Jupiter tonans zagrmi , po-pre- zatonilo. Pomlad je vstala! Stal boš vrh hriba, solnce je krasen prizor, gledaš po senčni Kaže dolini, pogledaš se snežnike gorenske v^LLi I'tt, U«I V auoivu i ao.vih_/ v icjlu ti c ii u livu. v čio jo 56. regiment v svobodni volitvi s strašnim navdušenjem Veličanstvo! ravno v tem trenutku Vas Je soglasno za cesarja izbral! Espinasse. Neizmerno se mora pa vsak rodoljub radovati in žilja mu mora hitreje biti, ko vidi, kako nam krasni spol povsod v izgled domoljubja služi. Znano je, da so v Idrii, v Tržiču in v Kranji naše krasne žen- , no-sicer , zarja rdeča, nebo višnjevo; slovenske barve so tudi take, in ti si Slovenec, in ti si mladeneČ in — pomlad je vstala! Vstala je pomlad domovinska. Nekaj let je že preteklo, kar je pel pesnik Slovencem kakor poje zgodnji škrjanec, pel je Vodnik; pel je prvi slavec, da glasu tako budecega 7 tako slišal tako milega, tako otož-pel nam je slavec, pel Preširen žarnega ske za nas bitko odločile. Kjer so imele glas bena ni doma ostala; vse so prišle; najboljše dan in noč na hišo privezane gospodinje so na dan volitve vse gospodarstvo na kol obesile in šle dolžnost volitveno spolnit, ktero sta rod in dom od njih tirjala. nega se nisi peli so in pojó še pesniki slovenski, pele so in pojó še pesnice slovenske in strmé nad temi glasovi vnema se tù en sam îz- Ker listu našemu še prostora manjka gled: Iz Metlike je šlo vse, kar ima glas, od prvega do zadnjega, Ravnikarja volit in med drugimi gospá K. gori in plamti^ za domovino predrago zarod mla-denskiin dekliški. Sla sta spavat smrtno spanje Rihar in Mašek, toda živé še drugi skladatelji slovanski in idi v cerkev. slovenski v v • f se zíve tudi pesmi umrlih sin in hčí slovenska, ali idi v čitalnico, idi v mesta ali idi v vasi, idi med Slovence, cul boš med njimi ki nikdar je > iz očí ne edino spustí še ne staro dete, kterega sicer petje slovansko > veselo boš cul in rekel: Slovenski 7 domá pustila in se Čez klance domači prigovarjali Ko SO v Novomesto odpeljala. naj ostane domá, ker bo brez nje zmaga gotovo naša rece : „Tudi jaz se tega nadjam, ali ko bi slučajno i Ravnikar ravno za en glas premalo dobil, nepopisljivo bi me vest pekla, da bi bila ravno moja nemarnost seje, pobožni slovenski ratar upa od neba, da bo narod poje, slovenski narod živi Za domovino, sveto domovino! Al si ga čul čarobni glas, Kak je zvonél cez hrib in dolino, Cez mesto, trg, čez vsako vas! Pomlad je vstala! Pridni kmet slovenski orje in klasje tega kriva." To nam je bolji porok bolje prihodnosti, kajti, ako ni rodoljubnih mater, ne more biti rodoljubnih sinov! Naši vrli Metličani paše dandanaŠnje ne morejo verjeti, da bi bil kdo drug njihov poslanec plenjalo, da bo setev obrodila. Orje se že nekaj let ledina slovenskega slovstva, marsiktero zrno mnogoterih véd se je vgreznilo v zemljo domačo, marsikter sad je dozorel. Se lepši sad bo zorel, če se ne boš strašil ne truda 7 nikar 7 pravý o 7 da sicer bi morala biti strašna zmeš- nego Rav- ne znoja; slovenski um in dlan slovenska naj ne mi- ruje 7 orji sej 7 njava. Slava jim! „gani se vrli ratar!" nm . ^ 5- _ \ ± Živi, živi duh slovanski, >> Bodi živ na véke!" Tako bi še lahko sto in sto rodoljubnih djanj na- ~ * ' , 1 1 šega naroda navedel in debele, debele bukve napisal, Povejte nam, vi možjé, izbrani izmed mnogih, vrli ako bi bilo tu za to prostora. Sklepam ta článek s tem, zastopniki národa vrlega, povejte nam: ali ne stoji Goga je, ob Savi, Soči in Dravi renec trdno in stalno za dragi dom slovenski, kakor da naš narod ves 7 kar je zlata vreden in neprecenljiv ; ogledal sem se sèm ter stojé Triglava glave sive? Povejte nam i • \ v • • • Ř • v« -i • • 1 1*1 11 7 ali ne bdí tjè na našem jugu in z mirno vestjo smem reči, da kar seizobraženosti, marljivosti in zdaj J* tudi vgreznjena v srce Dolenca ljubezen do domovine tako žareČa, tako čista kakor vince dolensko? Povejte nam, politiške zrelosti tiče, prvi med svojimi jugoslo- ali ni ljubezen, ki jo globoko čutijo Notranjci za do- VPUIr pp vanskimi brati. Sveta naloga njegovih poslancev, ktere si je s takimi žrtvami in s takim trudom zbral 7 zdaj je, da mu to mesto na slovanském jugu izvojujejo, ktero ali ni ljubezen, čutilo srčno blagega Slovenca do pre-mu gré po Bogu in po pravici i ! movino, ljubezen tako divna, tako Čudesna, kakor večno čudo podzemeljskih jám? Povejte nam možje slovenski 9 drage domovine tako čisto, tako sveto kakor solza, 7 ki Dr. V. Z arnik. jo je jokalo samo Božje okó? Govor ljubljanski čitalnici Zložil in govoril Ivan Zupan. Vstala nj aprila gih 7 Povejte nam to možje slavljeni, izbrani izmed mno-možjé, ki vas, vi, vas pozdravljam presrčno! Pozdravljam ki se v prvi vrsti borite za domovino, dobro Nam Pomlad je sipala cvetje V srcu budilo V srcu petj ljubezen je bdéla. Zupan. kako čarobno Pomlad je vstala, pomlad! presunja to imé srce mladenško ! Ovetó raznoboj veste, da je še treba delà mnogo, mnogo vsem toraj, slavna družba, veljajo besede pesnika: Nategni krepko — prirojeno véz, Okleni se predrage domovine, Posveti v blagor srce jej in dušo, Tu ima korenike tvoja moc! vsem 7 cvetice, cvetè beli zvonček, vijolica in slovenske device kaka rdeča v ze roza cvetj v nezne pk visnjeva in sem ter vežejo to slovanskih barv in zraven jim Kratkočasne drobtinice. Vsa Avstrija se trese. vrè po srcu tiho šepetanje: Mlada si, veseli se, pomlad je vstala! : j * , k so hoteli. Ogri se tresejo od veselja zato, ker imajo to, kar 129 Slovani se tresejo od jeze, ker imajo to, cesar nocejo. Nemci kar hočejo. se tresejo od strahú, da ne dobó tega ; svojega bobovskega lončarja Dideldidajčeka. „Kje neki ste Bobovčani?" — klical je na vse grlo v eno mer. Zdaj župan Habzek zakřičí: „Kaj pa je? Tii-le smo. „Za Božjo voljo, dirjajte domu" — bil je odgovor iz u Vprašanje. daljave — „imamo jih, imamo zaprte divje Francoze!" Begunci niso vedeli, je li bi upali lastnim ušesom ' ** Aiiuv y vuuiij j 11 KJ1 u^ail lcfco u 111.111 UOvOv 111 » Ogri imajo zdaj ministerstvo; ali pa tudi minister- gledali so drug druzega debelo. Pa v tem že priskače stvo ima že Ogre? to je vprašanje Kako dolgo kós živi? Pravijo, da kós navadno 8 let živi. Moj kós pa do njih vès radosten Dideldidajček, bobovsk^ šegavec in jame pripovedovati na vsa usta, kako je /on z nekterimi tovarši zasacil v županovi hiši omenjene tri Francoze. Kakor sem namreč že povedal, razleteli so pravi domorodec in prijatel — ki sem ga dobil z Brezja se bili vaščani v prvem strahu na vse strani po gozdu v Šmarski duhovnii, mi je zvesto prepeval od do 1867., in vrnil se je v svoj nič nazaj ko Je 1853 tako lepo svojo nalogo zvršil. Znal je več vižic in rezal jo tako moško, da se je pol ure daleč razlegalo. Nikoli rodů m nekteri možje so že drugo noc pritavali k svojim kocam nazaj, da bi zvedeli njih osodo. „Mislite si tako je govoril lončar kako smo se pre-županovem hramu luč; pa ker ni bilo drugje nikjer ne duha ne sluha od so- samo" strašili, ko zagledamo v temi v me ni žalil, nikoli pri ljudéh obíral, nikoli svojega in domovine tajil. Žal mije po njem, pa vendar nočem vražnikov, rečem jaz: zdaj tiho tarnati, kakor marsiktere odveč mehke gospejce ali spodičnice , Kl SO J im ui;&.l 111 pssiOJVi SJi.ur ko so bežali poprej iž nje. Ali medpo- na laž" rekel je naposled predsednik, vtelešena modrost, petdeset gorkih na sedálo spravilo ga bo na „mislim, pamet in resnico." „Petdeset gorkih" — pritrdili so vsi svetovalci. Al ta neusmiljeni izrek zadene hudodel-nika kakor střela z jasnega; obledí od temena do pete pade na kolena, in s povzdignjenimi rokamiprosi: „odpustíte mi, ljubeznjivi oče župan, odpustíte mi za božjo - - - " ~ vlil y voljo. je a Toda s tem, da je přiznal sam svoj greh toma skoči jim njihov obsojenec v stran, in zgine v goščavi; niso ga videli več, srečno odnesel je peté od-merjenim „petdeseterim." Bobovska in ljubljanska policija pa ga neki še iščete in preganjate današnji dan po vseh kotih nesrečnega slovenskega sveta. Dospěvši do svojih priljubljenih koč, prepričali so se Bobovčani, da se ni zlagal lončar; koče kazale so zdrava v se olje v ogenj ; kakor truma volkov plane zdaj bobovska drhal na-nj z batinami, pěstmi in kletvami. Gotovo ne bi bil odnesel zdrave kože in celih kosti ako bi ga ne bili ubránili sodniki srditih Bobovčanov klicaje, da se mu bo naštelo vseh prisoj enih svoja rebra, krave in voli pa svoje rogove. Tudi Francoze so še imeli v kletki, pa ti tički se niso dobro počutili, kajti kleli in razsajali so notri y ko za Ali y „petdeset" pod staro lipo sredi vasi, kjer so že od starodavnih Časov tepli svoje zločince ali delinkvente. Zdaj ni bilo duše, ktera bi dvomila nad resnico besed druzega ogleduha. Brez pomislika udarijo tedaj begunci proti dragi očetnjavi nazaj , najsrčnejši korenjaki naprej. Zvezanega so vlekli obsojenca s seboj. Ko pa drencljajo in šlatajo tiho v upu in strahu po časi zverine tulijo in divjajo po kaki menažeriji, zunaj stražili so ž njih lastnimi puškami zmagavci še z večim ponosom kakor nekdaj „purgarski gardisti u na neskonČnimi živio- in slava-klici pozdravi bobovsko ljudstvo hrabre svoje junake, vredne Grački „hoptvahti". sinove slavnih oče tov, rešitelje stare domačije. Ko si V zu- je potem okrepčalo lacne želodce z bobom, skliče pan po šegi rimskih konzulov ves rod v veliko skup- Troje vprašanje postavil je tu gospod predsednik v v* scino. dalj ave na usesa nena gozdu naprej , — udari jim iz doma glas. Vsi groze ostrmé. Čedalje bliže se je čul neznani glas; in slednjič — slednjič spoznali so po njem *) Tudi „Mlinar Matne" priđe na vrsto, ledar" poslali? Ali bote kaj za „ Vred. ko- slavnemu zboru: „Kaj bi počeli z divjimi jetniki? kako bi dali plačilo zmagonosnim junakom? in kaj bi se naj storilo, da ob varuje svojo vas v prihodnje enakih ali še hujših napadov?" — Zdaj se je vnel krič in prepir, sukalo se je na enkrat sto jezikov ! (Dalje prihodnjič.) 130 Ozir po svetu. Pisma o saniostanih srbskih. (Dalje.) Ne manj a je imel tri sine: Stefana, Vuka in pa Racka. Štefan je podedoval po očetu kraljestvo, se je kakor njegov oče Nemanja posvětil, in obá ležita kakor sem gori povedal, skupaj v Studenici, kjer jih narod ko svoja svetnika časti. Vuk, drugi Nemanjev sin, je bil malovreden in državi na škodo. Racko, tretji sin Nemanjev, je bil pa za srbsko cerkev to, kar je bil njegov oče za srbsko^državo, in se je posvětil kakor njegov oče in brat Stefan. Racko, kraljević srbski, se je rodil 1. 1170. ali 1169. Ta mladi sin Nemanjev bil je lepe rasti, bistrega uma in veselje svojih pobožnih starišev. Še ko mali fantič je najrajši bral sv. pismo, je rad v cerkev hodil in molil. Bil je krotak, in njegova edina želja bila je samo Bogu služiti. Enkrat je přišel nek slavjansk menih na dvor Nemanjev, ali je bil Rus, ali Srbin ali Bulgarin, tega ne vem. Slavjan je bil, pripovedoval je o življenji menihov na Sveti Gori. To je pa pobožnému Racku silno dopadlo , tako, da je sklenil tudi na Sveto Goro iti in tam Bogu služiti. Dogovori se z menihom, gre na lov v neko hosto, kjer ga je po dogovoru menih čakal, pa hajd! na Sveto Goro brez znanja in dovoljenja starišev! Ko Racka z lova le ni, se pobožni stariši pre-strašijo in ga dajo po vsem kraijestvu skrbno iskati. Poslance pošljejo tudi na Sveto Goro, kjer so ga tudi našli v slovanském samostanu. (Bilo je takrat na Sveti Gori že več slovanskih samostanov.) Ker Racko še ni bil ostrižen in ne še preoblečen, zato ga poslanci zahtevajo nazaj. Al Racko nekako poslance prevari in se dá ostřiči in v meniško obleko obleči. Zdaj ga niso mogli poslanci več nazaj zahtevati in Racko jim dá svojo posvetno obleko in svoje lase, da pokažejo sta-rišem, da je res menih v samostanu Vatopedi pod imenom Sava. Ko oče Nemanja vidi, da nikakor več svojega sina nazaj dobiti ne more, pošilja mu obilne darove, s kterimi je Sava zidal lepe nove samostane in cerkve, ki še zdaj stojijo na Sveti Gori. Stari, pobožni oče Nemanja se naveliča vlade in tudi on gré v samostan Studenico, pod imenom Simeon leta 1195, kjer je dve leti ko menih živel in potem pa je šel na Sveto Goro k svojemu sinu leta 1197., kjer je več cerkvá in samostanov sezidal, med kterimi je najimenitniši H i lan dar. Nemanja I. ko menih in srbskega naroda svetnik pod imenom Simeon kmalu umrje na Sveti Gori in pokopan je bil v samotanu Hilandaru. (Dal. prih.) Dopisi. Iz Pariza. (Velika razstavaRazstava v Parizu, o kterej je bilo že toliko govorjenja in za ktero so se delale tolike priprave, pričela se je srečno in sicer 11. marca, prav za prav pa še le 1. aprila, kajti ta dan je bil kot oficielni odtvqrni dan zaznamovan in je 2. aprila tudi cesar Napoleon razstavo obiskal. Mnogo mnogo zanimivega je tu videti iz raznih krajev svetá skupaj nanesenega in marsikaj se dá naučiti. Kar je posebno važno pri tej razstavi in ji daje še posebno vrednost, je to, da bode morebiti zadnja za dalje časa, kajti da bi razstava na Dunaji se kmalu ustanovila, je težko verjeti po tem, kakor stvari zdaj stojé. Skoraj gotovo bodo prišli po pariški razstavi, ki zaznamuje dobo mirú, viharni in nemirni časi, zatoraj naj porabi vsakdo priliko, ki se mu morda ne bo zopet tako hitro ponujala. Kdor hoče študirati ali se kaj učiti, stori najbolje, ako pride meseca maj nika sem; komur pa je mar veliko hrupa videti, ta naj počaka do razdele-vanja svetinj in premij. Od zadnje velike razstave v Londonu pač industrija ni storila posebnega koraka naprej; nemirni vojskini časi niso bili prijazni tacemu na-predku. Le v eni reči se je v tem kratkem času veliko storilo, in to so razrušivniinmorivni instrumenti. Posebno se odlikuje Pruska z velikanskimi topovi. Kakor povsod mešate se tudi tukaj resnica in ne-resnica. Razstava ne bode sicer v vsem taka kakor se je trobilo po svetu, imela pa bode vendar obilo zanimivega, prijetnega in tudi podučnega. Za istega, ki se hoče česa učiti, je pa še bolj pripravna nego so bile prejšnje razstave, kajti stvari ene in iste baže so skupaj razstavljene, čeravno so iz raznovrstnih dežel. Tako je dana ogledavcu prilika, da primerja drugo z drugo in se tako uči. Iz Krope. (Očitna zahvala si. dež. odboru v LjubljaniCesar smo želeli 5 let, dosegli smo letos po ná-rodnih naših poslancih, namreč to, da smo dobili ste-nografične zapisnike deželnega zbora kranj-skega. Zato se tukaj očitno zahvalujemo si. deželnemu odboru. Prisrcni tej zahvali pa podpisano županstvo dostavlja do si. deželnega odbora ponižno prošnjo, da bi se od vsake seje deželnega zbora stenografični zapisniki sproti razpošiljali, da vendar koj na tanko z vemo, kaj se za nas delà ali kaj zoper nas snuje. Županija v Kropi 2. aprila 1867. ✓ J. Župan, župan. K. Pibrovc. J. Vari. Iz Kranja 12. apr. — V nedeljo 31. marca smo imeli v naši čitalnici izvanredni zbor, v kterem smo po novih nedavno potrjenih pravilih nove odbornike izbrali. Za predsednika je bil g. M. Piree, župan našega mesta, za podpredsednika g. Leop. Jugovič trgovec in deželni povslanec, za blagajnika g. Fr. Dolenec za tajnika g. D. S a vnik, in za knižnicarja gosp. J. Pajk gimn. profesor izvoljen. Zraven teh so še bili izbrani za odbornike g. dr. prava J. Strbenec in trgovci gospodje France K r i s p e r, Ferd. S a j o v e c in Fr. Kadil nik. Odslej šteje naš odbor devet članov; vse navdaja blaga volja, da bi se lepo pospešilo društ-véno naše življenje. Naj bi jih vsi udje podpirali kar največ morejo, saj vedó, da iz malega raste veliko, ako združene moči v složnosti delajo na isti pošteni cilj. To pa bode vprihodnje tem bolj treba, čem silneje si nekteri zakotniki prizadevajo, med ude čitalnične ljuliko „dva-lizma" sejati. V to vrsto štejemo onega dopisnika, ki pod krinko „Kokerčana" v „Slovenca" dopisuje. Ako ta dopisnik misli, da s svojo neslano pisarijo dober namen doseže, rečemo mu, da se moti, kajti njegovi dopisi nikogar niso spreobrnili, kri pa mnogim po nepotrebnim zagreli, in to takim ljudem, ki so vedno za národno stranko stali in za njo delali. Zato nas navdaja celó ta misel, da dopisi prihajajo iz zakotja nam nasprotnega, in da kakor razbojniško kamenje merijo na zdražbo narodne stranke. To se prav očitno iz tega vidi, ker se omenjeni „Kokerčan" v drugem svojem dopisu neizmerno veseli uspeha svojega grđega delà ter si srce s tem hladí, da je med dobrimi prebivalci kranjskega mesta bakljo razdora in srda zanetil! Da ta „Psevdo-Kokerčan" razmér našega mesta celó ne poznava, kaže dovolj to, da našim mestjanom lekcije daje, kako naj pri prihodnjih volitvah se obnašajo. Ali je „Kokerčan" takrat, ko so neodvisni Kranjci, kakor en mož za svojega kandidata glasovali, v kakem gozdu les za svoje neotesane dopise sekal, da tako nevedno piše o volitvenih zadevah? Naj se „Kokerčan" nikar ne ziblje v misli, da obiraje in psovaje kranjske „purgarje" 131 „Slovencu" narocnikov v Kranji vabi. Ako pa je on take abotne misli, odkritosrčno rečemo vredništvu , kako Slo- —- Se je V ;,uutci i.ici^u.^ iiiuu posestniki dvakrat poprej izvolj enega hotel Elefant" motalo to, da veliki venČevemu" naj odbacne take dopise, ki delajo Lang niso daj več volili za deželnega odbornika itd. itd. Vse to skandal, pa ne koristijo národni naši reči, in škodujejo je dopisnikom gori omenjenih časnikov ta hip listu samemu. Med poštenimi in vrlimi prebivalci na- obtičalo. Al pustimo vse to — tihi teden je nastopif po v grlu šega mesta prepir in neslogo sejati, to more le nepre- deželnem zb viđen ali pa hudoben človek — takemu pa, naj je une ali te vrste, naj se ne dovoli beseda v javnem živ- ministerstvo pravosodj je dalj za ljenji. Kamo neki pridemo, ako se razdražijo narod- 10. dne t. m. imeli Kan dol za Vélike Lašice njaki med seboj?! Iz Cerknicé 14. apr. J. J. smo velik strah v našem trgu; začelo je goreti ob 4. opoldne na južni in vzhodnji strani trga, in predno so Krs nika za Višnjogoro tike pri kranjskih c. k. sodnijah imenovalo te-le go- pode : L. Semena za Krško, A. Mul ej a za Vrhniko, L. J erovšeka za Bistrico P o trat za y Urb Vip 7 za Pla nino, J. Laha za Radoljco, N. Moos-a za Kranj, Jož predlog komisije, ki je postavljena za ob UUgUrtJIl SU 111 je IVUZiUll^i , CU OIVCUCUJ , liiocv iu delovanje ljubljanskega močvirja, je deželni odbor pri hlev. Najbrže je zopet lula (fajfa) ali smodka bila kriva, volil v to, da se sme to s pomlad do 15. maj nik ili ljudjé skupaj, so bila že tri poslopija v plamenu ; pogoreli so trije kozolci, en skedenj ena hiša in en Skoraj vsako leto Cerkljane ogenj straší in opominja, požigati mah na tistih krajih, ki jih je komisija lansko da bi si zavarovali svoja pohištva; al žali Bog, da jih je še prav malo zavarovanih! Da bi se vendar zdra- poletj odlocila za požiganje, pa se nikakor niso môgl žgati v jeseni zavoljo neprenehanega deževneg vre- mili in spoznali to dobroto, ker nesreća nikoli ne počiva! mena. Lansko leto je bilo slabo za posestnike mahú: iz Ljubljane. Tihi teden je tudi v političnem spomladi je slana poškodovala pridelke, deževna jesen življenji nastopil pri nas, kar so se vlegli volitveni va- pa je ovirala požiganje, ki je na mahovitih zemlji- lovi in je deželnega zbora konec. Mir kraljuje. Le tùin ščih to, kar na navadnih tam se z besedo ponavljajo spomini na přetekli viharni čas, in nemški časniki pretresaj o poleg českega in mo-ravskega zbora tudi dogodbe našega kranjskega. Smešno bilo 7 ko SI bral > kaj so pripovedovali nemškutarski benim udom gnojenje. majnika bode veliki zbor k m e t i j s k e družbe tem zboru pridejo med drugim v pretres nova (statute), kterih nacrt se ravnokar razpošilja druž vedeži" o naši narodni zborovi stranki. Da smo v Po razglasu c. k. deželne vlade je razpisanih enem dnevu končali zbor, to mnogim nikakor ni šio učiteljskih služeb na c. kr. ljubljanski normalki, v glavo. To je „parlamentarna copernija" — je rekel in to za to (kakor razglas pravi), ker se ima c. kr. ta ? j) to morajo „Hintergedanken" imeti", je rekel uni 5 da ? normalka, kot odgojiteljica učiteljev, na novo osnovati. Izpisane so te-le službe: dve za nadučitelja po 700 gld. „zavoljo dr. Klun a so tako hiteli" —-je rekel tretji — ^ ^ T v, ^ UMuUvi.wj«, je přišel še o pravem času na Dunaj in ni službe zgu- letne plače, ena po 600 gold., ena za podučitelja z bil: ' 41 t. ii-. • • • _ i- 11 11 dr. Klun je bil še v torek v Ljubljani in je li- 400 gold., ena pa z 350 gold. Konkurenti morajo po- beralnemu ravnateljstvu kupčijske akademije samemu polnoma sposobni biti za učiteljstvo , zraven pa zmožni prepusti! skrb, kako se reši iz pasti, ki si jo je samo nemškega in slovenskega jezika. Cas konkurza je do nastavilo. Daje deželni zbor kranjski volil poslance v konca majnika; vsak kompetent naj po svoji di- državni zbor, je hvalil ta; „das ist Wurst" (čujte izrek rekcii pošlje prošnjo do c. k. deželne vlade v Ljubljani. nemške kulture !) Je rekla nova >7 Pressa naj Dozdaj je bila navada, da so se take prošnje izroče- kranjski zbor voli ali ne voli; kdo se briga za ta zbo- vale preč. konzistoriju. Ce ktera šola potřebuje preroj-rek! Tako je vsak jud brusil zobé na našem zboru, pa stva v učiteljih svojih, jo gotovo potřebuje ljublj. nor-že stem kazal, da kranjski zbor vendar ni kakošna kaj malka, kjer se še marsikak učitelj nahaja, ki popol- bodi rec. Al čujte kaj je přinesla stara „Pressa u vce- kteri vmes, ki ga celó ne zna raj kranjskemu zboru na čast! To-le so njene besede: Unendlich kluger, staatsmànnischer und fursorglicher ki je prva v deželi in ima izgled biti vsem drugim! noma pravilno ne zná slovenskega jezika, ali je še tudi in to na ljudski Šoli, im eigenen Interesse haben die Slovenen und Polen Zacasni voditelj c. kr. ljubljanske knjigarnice gehandelt. Beide sind die Reprásentanten bedeutender dr. Gottfried Muys je izvoljen za pravega bibliote- slavischer Stâmme (čujte, čujte!) und beide Vertreter von karja. Ze takrat se je vse čudilo, ko je pod Interessen, die moglicherweise wichtig werden konnen Schmerlingovim ministerstvom gosp. dr. Muys iz Nenadejte no!) fur Oesterreichs Zukunft. Der Zug ihrer Mis- čije čez Levo v přišel brez razpisa te službe za sionen scheint bei ihrer Wahl instinctiv (lepa hvala za začasnega bibliotekarja v Ljubljano; tem več se čudimo ta kompliment!) entschieden zu haben." V tem članku, zdaj temu novemu dokazu, kako se vpeljuje ravno-da ga našim ljudem v našem jeziku povemo, „Pressa" pravnost v naše študije! Učeni g. doktor ni kriv 7 77 _ občuduje pamet, politično modrost in previdnost Slo- tega, da je vzel službo, ki mu vencev in Polj ako v. Obá naroda imenuje namestnika ov LicAj uli ju XXV ci x xx ^ ^ja^vtu YJLja j ucv ou j^/ii vuuajauji važnih slovenskih rodo v in zastopnika zadev, ki utegnej o služeb, za ktere imamo mnogo sposobnih domačih imenitne biti za prihodnost Avstrije. Vzrok gori h va- ljudi, gleda na domače sinove ! Naši poslanci stavijo in nam nikar zagotovlja se je da dala ? al to saj naj pri oddajanji ljene 77 politične modrosti" itd. pa 77 Pressa k ravni nagón instinkt na „Presso", Slovenci ne bojo zato hudi stavi v na- stavijo interpelacije, da grejo — ad acta! Přetekli teden so začeli stari šuštarski most da jim razžaljivi „instinkt" poklada za čez Ljubljanco poderati in na levi strani delati pred- mostišče. Novi most bode železen, izdelan v fužinah v temelj njihove „politične modrosti"; al to jih žali, jih sicer „Pressa" hvali!_ Slovencem je zmiraj to čast. da Dvoru. 77 Ob enem so zaprli tudi Ljubljanico, da se „Pressa," „Triesterca," „Tagespošta," njeno korito za čevelj zniža in poravná. Zdaj pa se Telegraf" in kolikor je še časnikov te nemškutarske da jih nose kaže že druga potreba, in ta je, da se poleg Ljublja-nice zida kamnitno obrežje (kai), po kterem bi se po- firme, obrekujejo in črtijo. Pomenljivo pa je to, da beden izmed teh časnikov v misel ne jemlje, kako se leg vode čedna pot naredila. To bi mesto zeló olepšalo je védla nemška stranka v poslednjem zboru kranjskem, zlasti ako se odstranijo tudi gnojni kanali. Stroški kam- kako — ■k.čtis.u je uer luimer „scuiagieriigtr* jdćuoii ^pianem uitcg«, uuiezja. pu vsem uicotu ui um oi^ci v cimi} c*i omolknil, ko ga prvosednik zgrabil na politično ne- prilike lepe tako, kakor je zdaj, ko je dragi jéz za za- der ímmer ' UWWJ.M WUjUHVlUJ ---------------V v --©---J---#------; ------- 7 schlagfertige" Baron Apfaltern nitega obrežja po vsem mestu bi bili sicer veliki al zrelo interpelacijo, ki jo je stavil národni stranki ; prtijo Ljubljanice že narejen m se korito Ljublja- 132 nicno iztrebi, ne bode kmalu vec. Naj se tedaj stvar resno prevdari! Kar pa se tega tiče, da se korito Ljubljanice iztrebi in vodi kmalu spet pot odprè, mislimo, da bo deželna vlada in mestna gosposka vso svojo pazljivost na to obrnila, da se to prav hitro dovrši, kajti ne le to, da nekteri obrtniki potrebujejo zmiraj vode, temuč tudi zdravje mestjanov zahteva to, da se delo poprime z obilnimi in pridnimi rokami in brž dokončá. Treba, da to očitno izrečemo, ker dolgočasno cincanje v Gruberjevem kanalu nam je še v nemilem spominu. — Česar so zemljiščni posestniki že davno želeli, začelo se bode, kakor „Laib. Ztg." pravi, prihodnji mesec, namreč to, da.se bode p regie dal (revidiral) kataster. Trije inšpektorati pridejo z 84 uradniki zemljo meriti: eden bo imel svoj sedež v Kranji, drugi v Ljubljani, tretji v Novomestu. Kako pa je za Notranjsko, ni povedano. — Umri je slavni nemški prirodoslovec Ross- m as s 1er, čegar knjiga „štirje letni časi" kmalu izdá Matica naša. Tako zanimiva je po svojem obsežku in tako lična po slikah, ki so med tekst natisnjene, da je bode gotovo vesel slovenski svet. — Slavni naš pesnik Koseski nam je po prijatlu iz Trsta dal preradostno sporočilo, da še to poletje, ako mu je zdravje milo, dokončá převod krasne Byron ove pesmi „Mazeppa", in jo izroči „Novicam", kterim je neprecenljiv ponos to, da hranujejo v svojih listih delà našega mojstra, ki je v slovstvu našem stvaril novo, slavno dobo. Radujemo se pa temveč tej novici, ker nam priča, da ženijalni Nestor naših pes-nikov se je po večletnem bolehanji zopet popolnoma ozdravil (kajti „Mazeppa" zahteva krepkega duhá) in da more še marsikak biser pričakovati iz njegovih rok. — Přetekli teden je dodělal domači mojster Peter Toman veličanski spominek neumrle pisateljice slovenske Josipine Turnogradske, kterega ji stavita gosp. dr. Lovro Toman in gosp. Ivan Urbančič. Izvrstno iz-delani spominek iz nabrežinskega, ko zvon donečega marmeljna se je že pripeljal na pokopalisčev v Gradec, kjer počiva nepozabljiva pisateljica, in je tudi že na grob postavljen. Na tej lepi 4 voglati, 2 sežnja in 4 čevlje visoki piramidi se beró sledeče besede : Tu leži Josipina Tur nog radska, pisateljica slovenska rojena Urbančičeva 9. julija 1833. Umrla omožena Tomanova 1. junija 1854. Kdor dušno živi, ne umrje ! — Gosp. dr. Tancer, zdravnik za zobé, je za nekoliko dni zopet přišel iz Gradca v Ljubljano, kjer ostane do 25. dne t. m., ne pa do 20., kakor je ozna-njeno v današnjem oglasniku. Da si je res, kakor tudi zasluži, zaupanje pridobil pri nas, kaže to, da je mnogo ljudi brž po njegovem dohodu prišlo k njemu pomoci iskat. — V pondeljek popoldne je po mestu, zlasti po velikem in starem trgu, popadal neznan lovsk pes , ki je stek lj ine zeló sumljiv. Mestna policija gaje dala v živinsko bolnišnico v preiskavo. Naj vsakdo svojega psa, ki ga je uni napadel, brž dá konjedércu, dokler se po preiskavi ne odloči, kako in kaj. — Treba, da zgodovino volitvenih dogodeb na Kranjskem kompletiramo s tem, da c. k. deželna vlada je pismeno pohvalo dala učenikom ljubljanske gimnazije, normalke in realke, kteri so pri ljubljanskih volitvah glasovali za kandidata nemškega centralnega odbora, a oštro grajo onim, ki so glasovali po nasvetu narodnega volilnega odbora. §. 39. deželnegavolilnega reda: „Die Stimme nach freier Ueberzeugung, nach dem besten Wissen und Gewissen abzugeben" — kje si? — Al še ni vse. Učitelja vipavske glavne šole je ukazala, naj se mahoma prestavi za podučitelj a v Črnomelj, in črnomeljski podučitelj pa za učitelja v Vipavo, in kon-zistorju je podala dotična dekreta, naj ju posije prizade-tima učiteljema. Prečastiti konzistorij, ki ima v zadevah ljudskih šol tudi besedo, se sicer ni ustavljal temu, da pošlje vladin dekret učitelj ema, al ker pa on nič ne vé, o čem se je pri volitvah pregrešil učitelj vipavski, želi poprej preiskave, predno se sodba izreče. In to je prav naravno, kajti ni prvikrat na svetu to, da ni še kriv, kdor je tožen. Povsod je natanjčne preiskave treba, in prav posebno pa še o volitvenih zadevah , o kterih se je na Kranjskem v enem mesecu več grešilo zoper 8. zapoved božjo, kakor sicer v 10 letih! — CSvilorejcem na Kranjskem.) Kdor še ni s se- menom svilnih črvičev preskrbljen, naj se brž obrne na gosp. Miha Skubica, kaplana v Ribnici, kjer se še zdaj nekoliko^ prav zdravega semena dobi in sicer lot po 4 gold. Ce kdo več vzame, se mu pri ceni pregleda. Deželni zbor češki. Ravno isti dan kakor kranjski zbor pričeia sta svoje seje tudi zborčeskiin moravski. Žalibog je tukaj nenaravna nemška večina, ktera nobenih tudi naj-ravičnejših zahtev narodnih ne usliši. O volitvi veli-ega posestva in njeni veljavnosti glasovali so v ceskem zboru véliki posestniki sami tudi za veljavnost svoje lastne volitve! Razdraženost narodnjakov čeških je jako velika in si stojite nemška in česka stranka zlo sovražni nasproti. Že to je razdražilo Cehe zeló in to po pravici, da za maršala (deželnega glavarja) in prvosednika zbora imenovan je grof Hartig, ki celó nič nezná češki, za njegovega namestnika pa dr. Lim-bek, ki le slabo lomi češki! Ceski poslanec baron Vi-lani stavil je predlog, naj se volitve velicega posestva ovržejo, kajti godile so se kaj napačne stvari. Ravno taka se je godila pri nekterih druzih volitvah, vendar so bile vse potrjene. Oj nemška pravičnost! Proti volitvam velicega posestva vložil je grof Clam-Mar-tinic temeljit protest, na kterega se pa nemška stranka celó ni ozrla. Kako protinaravno većino imajo Nemci v ceskem zboru, prav očitno kaže nam veliko posestvo, kajti februaristicni veliki posestniki, ki so zmagali z pomočjo vladino, imajo skoraj za polovico manj posestva in plačujejo tedaj veliko manj davka kakor národni češki veliki posestniki, med kterimi so najslav-nejša imena českega plemstva. In vendar so oni po nenaravni sili v manj ščini! V deželni odbor češki voljenih je 6 Nemcev in le 2 Ceha (Rieger in Sladkovský), čeravno je Nemcev l*/4 milijona, ki imajo 6 zastopnikov, Cehov pa 3 milijone, in ti imajo le 2 zastopnika! Ali ni to narobe svet? Ni tedaj Čuda, da vse seje prečudno sestavljenega zbora bile so jako vi-harne in nam kažejo, da zbor v tej zopernaravni obliki ne more obstati. Krepko so povdarjali narodni češki poslanci svojo pravico, pa zahtevali tudi to, da se jim vsaka reč pové v slovanském jeziku. Nektere seje bile so zarad tega celó burne kakor še nikoli poprej! Dr. Kl audi je protestiral proti^temu, da bi le deželni uradnik ali sekretár naznanjal Cehom v njih jeziku to, kar Nemci slišijo naravnost iz ust prvosednikovih. Ves centrum, kjer sedijo Cehi, podpisal je ta protest. Posebno hud je bil boj zarad volitev velikega posestva. V temeljitih govorih so dokazavali narodni poslanci velike krivice, ki so se godile ; Nemci bili so » tiho , ker niso mogli spodbiti resnice , vse volitve potrdili. Dr. Ed. Greg drugim: Deželni i pa 7 ni p b , dg o v kak n a z rekel daj konecno se daje nam upanja; da bi ž njimi poravnali." Mesec maj v zagrebškem in dunaj- Je med bo t — po .......&----- . —t skem zboru, mesec velike pomembe. vsem. kar se bo godilo J lika polit ko besed Dr. Sladko ) ky je rekel: Brezdno med Nemci in Cehi postaja vedno kmalu bode tako, da ne bode vec mogoče zakriti vece * ga! Če nima baron Beust nič drugega na svoji vesti, kakor W • • 1 m n • 1 . • 4 «^W 1 to, da je razširil to Cvetj Slovensko slovstvo. i z domačih in tujih logov. Stiri leta je Sul roda pravi brezdno, že to je zadosti! Poslanec n a- minulo, kar je začelo „Cvetje" na svitlo hoditi. Da Njih Veličastvo hotlo je zaslišati na naši strani ga je slišalo, tam na uni strani na strani grajščakov) pa sedí pa so govorili národni možje kaiti nemška večina potrdila je / __^ «% m . ^ m 1 • 1 vlade!" Karkoli vse je bilo zastonj ravno mu je bila podp še tiskarina ni bila pl naročnina v obče skop da včasi (ker je bila žalibog nektera tala), vendar je srečno dospělo do 33 ? kakor smo v _ ze rekli ? y zvezka in je po njem beli dan zagledalo 20 večih ali manjših del lepoznanskih. Ker se si. „Matica" sploh volitve. Naj viharniša seja bila je zadnja dné 13. t. m z znanstvenim slovstvom pečá in ker tudi Vršile so se volitve za d b Dr. Ri eg vkljub dvakrat veči podp slabo 77 bral je dolg protest, v kterem dokazuje to, da sedanje zastopstvo českega kraljestva v državnem zboru je ËHp os t smo nili pričeti ; po ako Pl želi ▼ se to šestko pre duj Klasj u 7 34 skle- 39) jde med Slovenci dovoljne materijal in t ogromnimi slava so po- ki poslanci dvorano. Ostalo je še 135 poslancev podpore. Začela se bode pa nova šestka z jak zani- klici „českemu kralju in domovini" zapustil tem č< Sad od Jurčiča so (celi zbor jih šteje 240) in samo t poslance, namreč 42 Nemcev in 12 Cehov ie končal zbor. Ves češki narod, ki štej 9 __^ ^ * « a * m a A ^ M volili d Tako se skoraj mil jonov duš, bi imel tedaj na Dunaji 15 zastopnikov, ako bi šli v dunajski zbor. Da tako zopernaravno stanje ne more imeti dolzega ostanka, to je jasno! Kaj bo vendar iz vsega tega? Sam Bog vedi! Deželni zbor moravski. Tudi v moravškem zboru dosegla je nemška stranka nenaravno većino, ktera je ravno tako postopala kakor ona v Prazi. Zarad volitev v državni zbor stavi! je mivim izvirnim romanom „Cvet m iz kterega v današnjem listu kratek odlomek za poskušnjo podajamo; vsega bode okoli 18 tiskanih pol; za njim pride na vrsto pripovedno delo „Zamet" (okoli tiskanih pol), ki ga je spisal slavni polski romano- , prestav-za tema se natisne še kako drugo manjše delo, kolikor bode ostalo prostora. Ta šestka bode po zapopadku zanimiva, kakor doslej še pisec M. Grabovski in poslovenil Podg ljalec romana „Kirdžali nobena drug prosimo torej prav obilne podpo Cena posameznim vezkom ostane kakor doslej to 7 25 nkr naravnost po pošti prejemati, ta naj pošlj kdor pa želi posamezne vezke poštnine proste za vseh zvezkov 1 gold. 60 nkr. (namesto 1 gold. 80 nkr ker je poštnina zdaj ročnikov, da bo govornik manjščine grof Belcredi (brat bivšega ministra) ta-le predlog: Ker bi delavnost sklicanega državnega zbora utegnila nevarna biti državoprav- pregled vseh ) Kakor hitro se oglasi toliko na- vsaj tiskarina pla > prične se nati skovanje. Pri tej priložnosti bodi nam dovoljen kratek nemu stanju Moravske g a in državi sami, ka- del ; ki so doslej po 77 Cvetj í na svitlo kor je to povdarjala v prej šnj em zboru sklenj ena adresa, po vseh knjigarnicah na prodaj dobiti: 1) Šilerj naj se ne volijo poslanci v dunajski zbor. Ta matična igra „Viljem Teli" poslovenil Fr. Ceg predlog, zoper kterega so — se vé da —glasovali vsi 208) po 80 nkr prišla in se morejo po pristavljeni ceni tudi posamezna dra (str Nemci, je ostal v manjščini. Za deželne odbor- poslovenil •VU j^^kJJ.^ T V^iJlii JLi. vctuaij ^ Platonov „Kriton in Apologij c vx. , u) ^ xa^uuu y „a^xxuwxx ill Božič (str. 78) po 30 nkr 7 roman -----/ o i« »i j/vuw i vu« u. jjumu i om« / I xx.xvx . , u j lULuai nike je bilo izvoljemh 5 Nemcev in 1 sam Slovan \z kmečkega življenja „Babica" od Božene Nemcove (dr. Pražak). Tedaj ima pol miljona Nemcev pet poslovenil Fr. Cegnar (str. 297) po 7 zastopnikov, en milj on in 200.000 Slovanov pa enega. sveta pravica ! Volitve za državni zbor bile so 10. dne t. m. in zklenil je zbor potem svojo sesijo. Vo- , ]sfa sv. večer" od Gr fontovi „Spomini (str. 158) po 54 nkr gold na Sokrata", poslovenil o. pripovedna pesem v Kseno-Hrovat pevih dr Virgilj ljenih je 19 Nemcev in 3 Slovani! Federalistična stranka seje zdržala volitev. Na Moravském ima tedaj v državnem zboru pol miljona Nemcev 19 zastopnikov, en drama Kreka (str. 55) po 24 nkr vu * ♦ V1S.UI ^ti« urvi . j Poljedelstvo ali Georgikon", poslovenil milj on in 200.000 Slovanov pa 3 ! Bog pomiluj ! Deželni zbor ogerski. ogrskem zboru bilo je hrvaško vprašanje na Subie (str. 118) po 40 nkr , poslovenil M. Valj Sofoklov 77 Ajant" „Kitica Andersenovih pravlj 7 5 javec (str. 78) po 30 nkr 7 15 spevih od 77 (str. 87) po 36 nkr , poslovenil Fr. Er-Veronika deseniška" v 10) „valili lil XTíciuu , Jjiijju veuue ucoim uu n,. lu c (str. 52) po 24 nkr,; 11) povest „Alvaredova družina Ciril in Metod" Frankolskega (str. 79) po 36 nkr 7 po dnevnem redu. Sprejet je bil Deakov predlog, kterem naj se Hrvatje vdeležé kro nan j a, inavgu- — ralna diploma naj je ena in ista v 2 listiah, v delega- 50 nkr pripovedne pesmi od Umeka od Cavallera, poslovenil lama ui^iuuia uaj jo uua xix iota v íu xxoi>ic*xi, v ucic^a- xixvi. , 12) „jl vcuvjx , jjcoxux u. xjiiksc* ^otx. x\j~x.j cijo za posvet skupnih zadev naj pošljejo Hrvatje pri- 50 nkr.; 13) Lermontov„Ismael Bej", poslovenil Vesnin merno število poslancev. Kar se tiče teritorijalnih zadev, (str. 88) po 30 nkr. ; 14) Chocholouškova pripovedka ze drží zbor mnenj a svoje kralj e vin ske delegacije Parapat (str. 163) po Pervenci", pesmi J. Bilca (str. 104) po da iz jugoslovanskega življenja „Agapija", poslovenil IjKJ ui u i zjKjyjL iiiu^uja o vujti viiioi\u uvA^j^a^iju ^ ua j w^uoiu v auorvuga íjiv ijuiija y y ostanete Medjimurje in Reka ogerski. Ta predlog kakor Podgoriški (str. 80) po 30 nkr 15) Pesmi", zložil A tudi oni Ghyzy-a se nikakor ne vjema s člankom 42. Umek (str. 173) po 70 nkr.; 16) M. Čajkovskega roman (str. 318) po 1 gld. ; po buui vili. v^i %J J V'JJJW' x» v/iUi tmé • xíx wiv v/x • j. i L/y i; AAJLXi- • J A dež. zbora 1. 1861, kteri článek je svetinja Hrvatom. „Kirdžali", poslovenil L. Podg Zbor je odložil svoje seje do zbor j é s k lican na dan maj a, Hrvaški 17) Pellikova tragedija v 5 djanjih „Tomaž Mor", maja. Ce tudi turske slovenil J. Križaj (str. 96) po 36 nkr.; 18) Staroruska in luksemburške homatije svet zdaj hudo pretresaj o, pesem „Slovo o polku Ig bo vendar Evropa obrnila svoje _ v • O Cl v Zagreb 7 kjer bo deželni zbor imel velevažno stvar rešiti. „Pozor" o brat" od J. Jurciča. (str. 278) po 80 nkr. in 20) poslovenil M. Pleter šnik (str. 24) po 10 nkr. ; 19) izvirni roman „Deseti Zora tem 7 kar Magjari po Deakovem" predlogu trjajo od in Solnca", pripovedna pesem v treh delih, zložil M Hrvatov, to-le pravi: „To kar Ogri od nas hočejo 7 ne Valj (str. 80) po 30 nkr To Je v kratkem peh 134 do sedanje izdave domaćega j) Cvetja u j komur mar za Luksenburgom rad vojsko s trte izvil. Al ne varn o razvoj naše lepoznansko književnosti, ta naj mu ne igro igrá Napoleon! — Mehikanskemu cesarju Mak s u odreče svoje podpore! Naročnina se razpiše vprihodnjič. se huda godi; še sreča bo, ako v • ziv ?? Glasnik." pride iz ki so iz (Dramatiško društvo). Osnovalni odbor drama-tiškega društva v Ljubljani předložil je 12. t. m. pravila, ktera je moral popraviti vsled vis. dopisa od njegovega carstva. Izmed tistih vojakov, cesarstva v Mehiko šli, jih je prišlo 1151 nazaj kakoŠni so ti reveži! nesrečnega našega . Al . . _ . Listuica vredništva. Gospodarju G. B. v Podsidom: Pinj lb. marca, zopet deželni vladi v konečno potrj enje. Iz imamo že toliko različnih in dobrih, da bode Vasa težko kaj potega se ? razvidi, da je sicer osnova dramatiškega društva sebnega imela. Vendar kadar pride kmetij ska in obrtnijska raz dovolj ena z najvišjim sklepom od 4. marca, da pa pravila še čakajo konečnega potrjenja. To na znanje vsem rodoljubom, ki jim je mar za razvitek dramatiškega društva. Koj ko dobi odbor osnovalni potrj ena pravila stava v Ljubljani, bode takrat pravi čas j da tako pinjo na ogled postavite ako je posebno dobra, da se bode s tem bolj raz- glasila po deželi kakor s popisom Gosp. J. B. v G: Najbolje razdalo se bode vabilo k pristopu in se dajo v nazaj , natisek društvena pravila. prihitelo v pomoč dramatiškemu društvu, da bode moglo Naj bi obilo domoljubov knjige so: „Umno kmetovanje in gospodarstvo", ktera obsega celo poljedelstvo itd., cena 80 kr., „Kranjski vrtnar" 50 kr., „Kranjski čbelar ček" 50 kr., „Nauk murve in žido rediti iHHjHMHBMHj nici dobite vse. u 35 kr., „Kmetij s ka kemija" 80 kr. Po Blaznikovi tiskar- Gosp. Fr. W. v Zag : Ker so volitve že dognane, krepko zvrševati svojo nalogo! bi bil dopis brez vspeha. Gosp. F. S. K. M. v Trstu : Omenjeno Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Govori se, pa gotovo še ni, da se državni zbor igro ima osnovalni odbor dramatiškega društva in jo bode porabil ob svojem času ko dobi potrjenje pravil in prične svojo delavnost. Najbolje da se obrnete potem sami do odbora dramatiškega društva. dunajski začne maja ' ™ ... . ^—^ državni zbornici je bilo po- Kursi na Dunaji pred 350 sedežev ; zdaj, ker je Ogerska odpadla, jih bo 16. aprila 1867. v novem denarji 150 -1-*JV7 manj , jja, ocž ten wu v cmvu j^xc*^xxxxx vouo-xv , xv^x ov lfl £ilVUl ZiilJ t*IIU itll (J Slovani bojé nemškega centralističnega gospodstva. Kar 5% obligacija od leta 1859 pa še teh bo veliko praznih ostalo ker se Državni zajemi ali posojila.lDrage obligacije z lotrijami 72.5a je brez vspeha skušalo ministerstvo Schmerlingovo y bo iznova poskusilo JBeustovo ali bode srečneje y to bo prihodnost kazala. Časniki pravijo, da do začetka zbo-rovega bode več novih minis tro v izvoljenih ; imenujejo se Herbst, Hasner, Hopfen, Mende, Giskra. Slovana ni nobenega! — O. k. vojaško ministerstvo je zastran rekrutov sledece ukazalo: lansko leto vzeti rekruti se letos, v novem dnar. po 100 g. g. 5% nar. posojilo od 1. 1854„ 5% metalike . . Kreditni lozi po g. 100 . g 4 '/2 % Tržaški lozi po 100,, 108.01 4 % % 4% 3% 2V/o ce >> » » fi » >> u 68.2015 °/0 Donavsko-parabrod- 57.401 ski po g. 100 .. . 55.65IKnez Esterhazy. po g. 40 49.50IKnez Salmovi po g. 40 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 54.50IKnez Claryovi po g. 40 jj jj jj jj jj 10.00 85.20 30.19 25.60 25.50 se tudi še niso eksercirali, ne bojo iz dopusta (urlavba) poklicali. Od teh rekrutov pa, ki se letos vzamejo, se jih bo od vsacega regimenta le po 750 mož v vojaške ; polovica teh pa se bo po dokončani vaji, 1 o/ Obligacije zemlišn. odkupa. |KnezWindischgrSz.'POff.20,, vaie ki vzelo (po 100 gold.) 5% doljno - avstrij anske g. 5% ogrske 5% hrvaske Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 23.54 18.00 22.00 14.25 25.00 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 in slovanské jj 86. 69.25 pudimski 72.00 . po g. Denarji. 40 jj jj tednov trpi, spet na urlavb spustilo. Na dvakrat 5% krajnske, stajarske, se pokličejo rekruti v vojaške vaje: enkrat brž potem, ko so bili asentirani, drugikrat po velikih vajah v jeseni. Srećka (loz) bo odločila, kteri letošnjih rekrutov se bojo za stanovitno na urlavb spustili tudi brez váj Cesarske krone 86.001 Cesarski cekini g 6.23 koroske, istrijanske Državni zajemi z lotrijami.|Napoleondori 20 (frankov),, 10.00 Zajem od leta 1860 . Prevzvišeni škof Strossmayer je za protek- torja, dr. Rack i pa za predsednika jugoslovenske aka- jj jj jj jj jj jj jj jj jj 1860 petink. 1839 . . . 1839 petink. jj jj 82. Souvraindori jj jj 5% narodni od leta 1854 ,, 87.50|Ruski imperiali . , 135.50|Pruski Fridrikdori , 75.25|Angležki souvraindori 72.—ILouiëdori (nemski). demije v Zagrebu od cesarja potrjen. Pražki časnik Dohodkine oblig, iz Komo „ 53.00|Srebro (ažijo) jj jj jj jj jj jj jj 10.19 •01 79. 129.25 „Politik" je prepovedan za so zaprli ? ker 3 mesece ; vrednika nj enega se mu zato da Je vzel v svoj ki list je neki razglas c. k. vojaškega poveljstva v Budi, Magjare zeló osupnil, pripisuje vdeležtvo hudodelstva prelomljene vradne skrivnosti. Sploh so za časnikar- Vse kaže na to, da bode V Žitna cena časi. stvo nastopili hudi vojska na Tur škem. Turška vlada ne posluša dobrih banaške~7 fl. 38. —' tur sice 3 fl. 90. v Ljubljani 13. aprila 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40. sorsice 5 fl. 12. v P rzi sveto v ruske , avstrij ske pruske m i marveč je pisala grški vladi, naj pomiri ustajnike, sicer bo te „roparje" (tako imenuje zatirane kristjane) po- italijske vlade, 4 fl. 20. — ječmena 3 fl. 40. — prosa 2 fl. 80. — ajde 3 fl. 40. ovsa 1 fl. 80. gnala tudi čez mejo. Državni zbor v Bukareštu je skle- nil, naj se brž nabere 6000 novincev. Nove homatije y y Loterijne srećke: ki žugajo vojsko med franeosko in prusko vlado so se začele med tema vladama. Vzrok te razprtij e je nemško veliko vojvodstvo in trdnjava Luksemburg, ki je lastnina kralja holandskega. Napoleon hoče to deželo si kupiti, Prus pa tega ne dovoli. Zato se fran-coska vlada na vojsko pripravlja, pa tudi pruska. Al ves svet vé, da ne gré toliko za to deželico , ampak zato, da bi Napoleon segel po rajnskih mejah; pruska država mu je prevelika in premoćna postala, da bi z V Trstu 13. aprila 1867: 35. 3. 4. 25 80 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 25. aprila 1867. V Gradcu na Dunaj 11 ) .. } 23. U i marca 1867: 26. 62. 67. 49 9. ÎÎ. 2. 87 59 69. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 6. aprila. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.