i^ztuusuy j.5*«jw< > „Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran * dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-»tro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-roni na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav- nistvo se nahajata v Ptuju, gledališko po- slopje slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vt strani K 32, za '/« strani K 16, za '/• strani K 8, za »/» strani K 4, za >/n strani K 2, za '/«4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. S ter. 2. V Ptuju v nedeljo dne 12. januarja 1908. IX. letnik. Somišljeniki! Kmetje in kmetice! 7 nedeljo, 12. prosinca 1908 točno ob 3. uri popoldne v gostilni Marinič pri 8v. Urbanu nad Ptujem kmetski shod. Gre se za važne kmetske zsdeve! VBakdo, kdor se briga za dobro kmetskega ljudstva, vsakdo brez razlike strank, naj se shoda udeleži. Pridite vsi! 7 nedeljo 19. prosinca 1908 shod pri Golobu v Vurmpergu. * Polom v Šoštanju. Tako hudega, udarca spodnje - štajersko pr-vaštvo že dolgo ni dobilo, kakor zdaj. Premislimo le: — brez znanja, brez dovolj denarja, brez drugih zmožnosti Be uBtanovlja prvaške posojilnice; — z vsemi močmi, z nelepimi in lepimi sredstvi, na prižnici in v gostilni se sgi- -■- _*"- ion*"-«« g» te posojilnice; •— laže se čez napredne šparkase, v imenu „vere" in ,narodnosti" se privleče lahkoverne kmetice v posojilnice; — in potem, ko je nakžil kmet svoj denar, svoje krvavo pristradane krajcarje v tako prvaško posojilnico, — pride nakrat polom . . . ife Z žalostnim srcem opazijo reveži, ki so šli pr-/ v&kom na led, da se je z njih denarji brezvestno gospodarilo, da so ustanovljali gotovi ljudje le zato posojilnice, da so si sami dovolj kredita pridobili, da so prvaške posojilnice posameznim ljudem le molzne krave... Te in stične misli porodi velikanski polom, ki se je zgodil te dni v Šoštanju. Znana prva&a firma Ivan V o š n j s k je prišla v take zadrege, da do more več svoja plačila izvršiti. To bi za splošnost ne bilo najhujše, če-brav bi marsikdo pri temu trpel. Ali prvaški Ivan Vošnjak je bil tudi član nadzorstva žoštanjske posojilnice. Pa ne samo član nad-# sontva, iemieč tudi dolžnik te posojilnice je bil. Vošnjakovi dolgovi znašajo baje '.'. m i- 1 i j o n a kron. Od tegi denarja pa dolguje šoštanjski posojilnici 150.000 kron in celjski prvaški posojilnici menda 60.000 kron. Govoii se, da je dobil ta denar celo v časn, ko je bilže ns &la-bjh negeh . . . Zdaj se preti in grozi vložnikom po« sojilnice, ki hočejo od posojilnice svoj denar nazaj. Glasom pravil bi morala šoštanjska posojilnica vložbe do 200 kron takoj nazaj plačati. Ker pa tega ne stori ali pa ne more storiti, so vložniki še bolj razburjeni. Ljudem sa sicer pravi, da bo posojilnice v ztezi in da jamči ena za drugo. To pa ni res. Načelnik dr. Mayer je napravil vse mogoče poskuse, da bi dobil od celjske posojilnice denarja za izplačilo ; ali dobil ni nič, kar vemo iz zanesljivega vira. Naravno, da so ljudje hudo vznemirjeni in da se bojijo za svoje denarje. Kajti pribito je, da bode posojilnica pri 7ošnjakn veliko izgubila. Pretenje in grozitve ljudem ne morejo pomagati. Dobili smo o tej celi stvari več dopisov. 7 prvi vrsti naj objavimo sledečega : ,Vsled tega ker je prvaški Ivan Vošnjak nezmožen poplačati »Joje upnike in zlasti ker je nevarnost, da pride tudi šoštanjska posojilnica, katera mu jo posodila črez 150.000 kron, ob denar, začelo je ljudstvo svoj pri posojilnici naloženi denar nazaj terjati. Prvaški listi radi tega divjajo kakor besne živali, očitajo naprednjakom in Nemcem, da so vsega tega krivi in obetajo hudo maščevanje. Nekateri listi še grozijo, da bode posojilnica morala nazaj terjati tudi denarje, katere je ona kmetom izposodila in da bode vsled tega marsikateri kmet prišel ob svoj grunt. A vse to ne bode nič pomagalo. Da ljudstvo terja nazaj svoj denar, temu bo krivi gospodje prvaški voditelji sami, kateri tako brezvestno ■ tu j im d enar j e m gospodarijo. Vsaki človek, kateri čuje, da je dala posojilnica Ivanu Vošnjaku 150.000 kron in baje krčmarju Kajšterju nad 70.000 kron posojila, si hode premislil, pustiti v takem zavodu svoj zaslužek, tembolj, če pomisli, da so tisti gospodje ki toliko denarja potrebujejo deloma člani posojilniškega odbora in sami sebi dajajo posojila, kakor in kolikor se jim ljubi. Ali bo morebiti naprednjaki in Nemci krivi tem vnebovpijočim rasmeram ? Kar se tiče gro-zitev, tedaj se bode tem grozitvam pač vsakdo smejal. Napredna stvar se ne potaplja, napredna stvar gre naprej in potapljajo Be, kakor dejstva uče, le prvaki. Smešno je, groziti kmetom, da bodejo prišli ob domačijo, če bo posojilnica morala nazaj tirjati izposojeni denar. Saj lahko dobe kmetje denar pri drugih bolj varnih zavodih in za manjše obresti; ni enem ne bo treba svoj ga grunta zgubiti. Jako zanimivo pa je, da hoče posojilnica od kmetov naiaj tirjati denar. Zakaj ne od Ivana Vošnjaka, zakaj ne od Kajštarja, Volka in sodrugov? Ta vam je lepa! Kmetje pozor, sedaj veste kakšni prijatelji so 7am ti gospodje. Šoštanjski prvaki obdrže denar, Vi kmetje pa naj bi svoj grant morali zapustiti?! L»pše se ti gospodje niso zamogli izdati. Istotako smo dobili še sledeči dopis, ki ga tndi lahko predsodnijo dokažemo ter se glasi: .Kakor je obče znano, nahaja se tnkvj-šna prvaška posojilnica v hudih denarnih škripeh. Io kdo je tema poglavitni vzrok? Sploh se govori, da nihče drug, kakor načelnik posojilnice dr. Franjo Mayer. Kako lahkomišljeno je gospodaril v. poaojilničnim premoženjem, spričujejo naslednja dejstva. Posodil je tukajšnemu tovarnarju Ivanu 7ošnjaku ogromno svoto 150.000 K, kakor se govori samooblastno, ne da bi se bilo to ogromno posojilo zavarovalo pointabulaciji. Še-le, ko je Ivan 7ošnjak prišel v denarno stisko in to naznanil svojim upnikom na Dunaju in drugod ter prosil, da bi ga blagovolili milostno čakati do konca januarja, kajti prej ne more plačati — še le zdaj je dal dr. Mayer vknjižiti tirjatev posojilnice na Ivan Vošnjakovo posestvo, češ, zdaj je začelo hudo smrdeti, kajti, ako se ne posreči Iranu Vošnjaku, da bi se poravnal s svojimi upniki, je krida neizogibna, in jako veliko vprašanje je, bo 1 i prišla posojilnica do svojega denarja. Ravno tako lahkomišljeno je dr. Eadar gore potujejo. .. Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (8. nadaljevanje.) Težko je bilo Roziki pri srcu. Slutila je, kaj je ve« zalo očeta na Jožeta; in bala se je, da bi Joža govoril, ako bi ga ne vzela. Kaj naj bi napravila? Na eni strani otroška ljubezen, na drugi ljubezen do Tonita; veliko tajnih solz ji je to stalo. Ko bi zamogla vsaj s Tonitom govoriti. Ali ta je bil zanjo nedosežljiv. Gori k njemu ni mogla in pisemce poslati ni hotela, ker ni marala izdati svojo tajnost. Saj ni vedla, da je bila ta njena tajnost med mladino že davno znana. Joža pa je čakal s hrepenenjem na odgovor. Da je lažje čakal, sedel je zdaj vsak dan v krčmi; tako je v »pijanosti nekemu fantu celo stvar povedal. »Kaj, ti hočeš Roziko?« se je nasmejal fant. >Ljubi prijatelj, pa si prepozno vstal«. — >Kaj hočeš s tem reči?< je vprašal Joža. — »Ali me ne razumeš? Prepozno si prišel, Rozika ima že druzega«. — Ta novica je napravila Joževo glavo malo jasnejo. Stisnil je pest, pogledal fanta ojstro ter vprašal: »Kdo pa bi bil ta drugi?« — »Eden, na katerega niti ne misliš. Kaj pra- viš?« — Joža je premišljava!, ali pravega imena ni našel. Postal je razburjen in zaklical končno: »Povej vendar; ali menda tudi ti nič ne veš«. — »O pač, kaj praviš, ako ti povem, da je to Požurnikov Toni?« — Joža je skočil po konci in postal v hipu trezen: »To ne bode šlo, v vso večnost nel« — »Bo šlo, bol« je dejal fant. Ali Joža tega še vedno ni verjel. Šele ko mu je fant o nedeljskih sestankih zaljubljenih pravil, je bil Joža prepričan. Ko je prihodnjo nedeljo prišel z Zagorjanom skupaj, vprašal ga je: »No, ali si z Roziko govoril?« — Za-gorjan mu je podelil roko in rekel: »Kaj-ne, midva ostaneva dobra prijatelja, čeprav se ti ne bode dopadlo, kar ti moram povedati«. — Trdno je stisnil Joža roko in dejal: »Nikdar ti ne bodem sovražnik. Da si za-me govoril, vem in ti verujem in da me tvoja Rozika ne mara, razumem. Prvič sem v njenih očeh le lump, drugič pa je Požurnikovo gospodarstvo lepše kot moja koča«. — Čudno je Zagorjan gledal. Niti odgovora ni našel. Potem je končno rekel: »Ti vendar ne bodeš rekel, da —« Ali z jeklenim mirom je rekel Joža: »Rozika in Požurnikov Toni sta zaljubljeni par. To sem hotel reči«. — »To ni res«, je zavpil Zagorjan. — »Pa je le res«, je zagotovil Joža. »Sploh pa ne razumem, zakaj se jeziš? Tvoja hčerka je pametna in si misli, hiša je boljša nego koča in vedno itak ne'bodeš živel. Potem je vse sovražtvo končano in sedela bo v gorkem gnezdu. — »Moja Rozika ne pride na Požurnikov dom. In ljubezen se mora takoj ponehati. Zato bodem že skrbel«. — Zagorjan je kar divjal. Komaj ga je Joža pomiril in peljal v gostilno. Kajti hotel mu je še marsUcaj povedati, da bi njegovo jezo še povečal. Hotel je pa, da bi se ta jeza proti Tonitu in ne toliko proti Roziki obrnila. Ko je šel Zagorjan proti domu, bil je prepričan, da je šla Rozika Tonitu le na lim in da je hotel Toni s tem le njo in njenega očeta zasramovati. Vzel si je naprej, da poduči Roziko o tej grozni zmoti. Zvečer, ko se je že precej mračilo in so se pričele svetiti prve zvezde nad Samakogoro, poklical je Zagorjan Roziko k sebi na klop pred hišo. »Ti Rozika«, je rekel mirno, »vsedi se h meni; govoriti imam nekaj resnega s teboj«. Deklica je obledela. Kaj neki je bilo ? Ali je Joža res že grozil? Z bojazljivim srcem se je vsedla k očetu. Le-ta je pričel: »Izvedel sem danes nekaj, kar me ni razveselilo. Ko bi ne imel dokazov, bi tega niti ne I verjel. Kaj praviš, kaj je to?« — Rozika ni mislila, da bi bila njena ljubezen izdana in rekla je mirno: »Ne vem I« — »No, potem ti moram že sam povedati. Slišal sem, da imaš s Požurnikovim sinom ljubezen. Ali je to V nedeljo 12.|1. ob 3. uri shod v gostilni Marinič pri sv. Urbanu. Pridite vsi! Mayer dal tndi Franjn RajSterjn, bivšemu župana blagega (?) spomina na avojo roko 73.000 kron. Mi povdarjemo, da je to storil dr. Mayer vrlo 1 ahk omišljeno, kajti kdor pasiva in aktiva (dolgove in premo= ženje) Franja Rajšterja natančno pozna (in te razmere morajo vendar domačemu advokata znane biti), tako ogromnega posojila ne bo na lastno roko dovolil, marveč bo bo s celim načelništvom in nadzomištvom temeljito posvetoval — v posebni seii — ter vprašal: „Ali smemo toliko dati?" Čemu se pa voli nadzorništvo? To najostreje graje vredno samooblastno postopanje dr. Mayer j a je napotilo ljudstvo, ki je svoj * krvavimi žulji zasluženi denar v posojilnico vložilo, da je začelo resno premišljevati, kaj pa ko bi . Ivan Vošnjak in Franjo RajSter svojih posojil ne mogla posojilnici vrniti? Nevarnost je velika za na Se vloge, dvignimo iz posojilnice, predno bi vteguilo biti prepozno. Govorjeno, storjeno! In vse-ljndstvo prihaja Lakih 14 dni sem ob uradnih nrah v posojilnico po vloženi denar v takem Številu, da je nastal7 za posojilnico .Ran" v popolnem pomena besedo, žal, da je malo tako srečnih,. ki bi dobili svoj denar. Prvi doSli še, ».prejemajo po 200 K., kdor pozneje priderone dobi več, in dr Msyer z bledim obrazom naznani čakajočim vlagateljem :„Zdaj pa ni reč denarja", dasiravno je posojilnica po svojih pravilih obvezana vsaki stranki takoj 200 kron izplačati. Ne morete si misliti nevoljo ljudstva, ki ne prejme vbbj 200 kr. in mora po dve, tri, in še več ur daljno pot zastonj storiti. Slišali smo že, da je drug dragega preklinjal, pa kako ljudstvo zdaj preklinja dr. Msyerja, s kakimi priimki ga obklada, kaj takega še nismo dozdaj Slišali. Nekateri vložijo prejetih 200 K. ali v nemSki „Credit-Verein" v Šoštanja ali pa ;v novo ustanovljeno »Raiffeizenovko" pri sv. Mihelu. Da bi se vzdigneni denar ne stekal v imenovana denarna zavoda, so si nekatere »kunštne* glave izmislile izborno konkurenco. Uitano-"ili so : ,,Obrtno hranilno in posojilno društvo Šoštanj". Pripomniti nam je da so to najndanejši pristaši Dr.Msyerja. In kedo so te finančne kapacitete? Načelnik je: Vinko Wokan trgovec v Šoštanju, bla-gajničar je : Ivan Šmigovc klobučar, in tega namestnik: Iran Zupane gostilničar. No ali smemo vprašati in prositi za kakih 73.000 kr? To morajo biti sami Roth-schildi ? C. kr. zemljiščna knjiga čisto drugače govori. Gosp. naifelnik nima — skoraj nič. G. blagajničar nima nič. G. namestnik ima manj — ko nič. Zdaj pa le po denarje! Tako naši zanesljivi dopisniki. Bojimo se najhnjSega ia smilijo se nam vlagatelji, ki so v takih skrbeh. Ali — novega to ni nič! Prvaštvo je v vsakem oziru dogo-spodarilo ia nedolžno, zapeljano ljudstvo plačuje račune za prvaške brezvestnost'. Slučaj v Šoštanju nam je novi dokaz, da je prraStvo vseh barv in strank;velikanska nevarnost za ljudstvo. Politični pregled. Denar dela . . . Pred nami leži nekaj Številk, ki označijo velikanske dobičke veljkih kapitalistov 1. 1906. Fabrike tkanega blaga v Pottendorfu, Eleinmiiachenn, Floridsdorfa so napravile velikanske dobičke; tako so znašali dobički lastnikov (akcijonarjev) od 10 do llVi% dividende. I »totako so se zvišali pro-' fiti pri rudniških drožbah. Rudniška družba v Mostu na češkem je plačala 15% dividende,, severno-češka 12'/»%. Največje dobičke pa so dosegli kapitalisti v železni industriji. Družba železne industrije v P/agi je plačala 42'.V>0 dividende, kar znači, da dobi vsak član te dm \be za vsakih 100 K 42'/* dobička. Alpine montan-1 ska družb« plačuje 18% itd. To je posledica kartelor. Železo, ki ga potrebuje kmet, obrtnik, država, je tako drago, da je to naravnost neznosno. V tem oziru naj bi storili poslanci svojo dolžnost in postrigli požrešnemu kapitalizmu kremplje ... Grof Radecky. 5. prosinca t. >J. je bilo 50 let, odkar je zatisnil Jožef grof Radecky, c. k. avstrijski in roški maršal svoje trudne oči. Po vsej državi se obhaja ta dan slovesno. Kajti Radecky je bil eden najpomemljivejših vojskovodij avstrijskih. V naj resnejših nrah je z železno pestjo obvaril državo pred nesrečo in sramoto. Rojen je bil 2. novembra 1766 v Treb-nici naNčeškem. Kot 18 letni mladenič je vstopil kot kadet v kirasirski regiment št. 2. V vojski s Turki 1. 1788 se je ž* opetovano odlikoval, zlasti pri obleganja Berbirja in Belgrada. Leta 1794 in 1795 »e je bojeval kot ritmojster ob Rena. Ko je pričela vojna 1. 1799, bil-je že poveljnik pijonirskega kom. T bojih proti Francozi se je večkrat pokazala njegova • hrabrost. Leta 1829 je postal general kavalerije in poveljnik trdnjave 0'umec. Lata 1831 pa, ko se je pričela nova vojna v Italiji, postal je tam zapovedujoči general. Leta dolgo je tzdržaval tam mir, dokler ni prineslo viharno leto 1848 novih bojev. Zdaj je dosegeLjRadecky največ lovorik, ko je premagal Italijane v krasnih bitkah pri 8 v. Luciji in Novarri. Odlikovan z najvišjimi častmi, kakor so jih dosegli le najznamenitejši vojskovodje, je stopil Radecky v 91. letu svoje starosti r pokoj in je kmalu potem umrl. Za njegovim pogrebom je korakal sam cesar Franc Jožsf... Jeklena narava, železna volja in nepremagljiva hrabrost so bile lastnosti Radeckega. In te lastnosti so mu pripomogle tudi do naslova .očete svojih vojakov." 50 letnica snuti grofa Radecky je velepomembni dan v avstrijski zgodo- __ Dopisi. Puščava. Vrli naš .Štajerc", poročati ti moram iz našega kraja nekaj vrstic. Ker še nas ni sneg zapadel, ter imamo vkljub tema še tadi lepo vreme, imam priložnost si ogledati naše razmere. Pri nas je že nekaj starišev, kateri preskrbijo za otroke nemški poduk. Zakaj pa grejo otroci v nemSko šolo? Ko grem po cesti iz St. Lovrenci proti Paščavi, me sreča mnogo šolarjev, kateri grejo mimo Puščavske šole v Št. Lovrenško Solo. Vprašam jih, zakaj grejo v sosedno šolo; mi odgovorijo: Ker v Š>.. Lovrencu se nemško naučimo! čast gre Št. Lovrenškim očiteljem; le tako naprej! To je potem razvidno, to lahko spozoa vsak pameten človek. Zakaj pa plačujemo mi farani učitelje ? Zato, da bi otroci v domači šoli se naučili potrebne nemščine. Pa več večj h posestnikov so hali nasprotniki nemSke šole, ako ravno sami znajo dobro nemški, ter svoje otroke lahko pošiljajo v mestne Sole. Ubogim otrokom pa strašansko branijo nemškega nka. Koliko potem trpijo ubogi slov. fantje pri vojakih! Vojaška komanda je bila nemška vsik-dar in še bo, ne bo slovenska, če se bi vsi nasprotniki nemške šole na glavo postavili. , Opazovalec, Sv. Barbara v Halozah. Mislite si, g. urednik, delovanje našega župnika Vogrinal Ni ma bilo dovolj, da je vzel g. Ogradiji vinski mošt in zrnje, temnč tadi mesečno plačo, katero je imel kot duhovnik, povrh še mu je moral plačati 20. kron. Ali mi farani gotovo znamo, da posestvo v občini Gradiš je za kaplanov strošek zsbdježeno. Sedaj že ima tožbo radi poračanja, • ker je mislil da so ubogi viničarji tako neumni, da se ne bodo znali pritežiti. Ali je to krščansko delo za župnika ? ali imajo sedanjega časa duhovniki, od škofa dano nalogo, nbogo ljudstvo na deželi kar iz keže derati ? Ali ste pozabili na pregovor: s kako mero merite, s takoj se Vam bode odmerjalo ? in: kadar je posoda polna gre čez ? Dne 26 /XII. 07 je imel pritlji-kavec ali kaplan Rabuzej iz prižnice na poslušalce govor, ia je izrazil, da je sedaj čas, vse slabe časnike odstraniti, in je pri tema .Štajarca" posebej omenil. On dobro zna, da njemu ravno BŠtajerc" največ preglavic dela, ali mi se njemu ne bodemo dali komandirati, ker je premajhne postave. Proč, proč še mi pober, Ti črni srakoper! Škodljiv si nam faranom Z Rabnzekom kaplanom! Vsevedež. Lastniki gozdov, pozor! Kmet je še vedno premalo prebrisan, k«jti vsak dan se vidi zopet lopove, ki ga opeharijo za njegovo lastnino. Lastniki gozdov, pazite na zaklade, ki jih imate v vašem drevja! Iz okraja Brezno (Fresen) se nam piše v tem oziru: Pred okroglo 2 letoma sn prišli kranjski lesni trgovci v našo pokrajino. Šli so k 70 letnemu bolehnemu posestnika, ki je bil lastnik čez 200 johov. V gostilni nekega sorodnika se je pošteno pilo ter prodalo posestvo z vsem (konji, voli, krave, svinje, krmo, orodje) za 18.000. Krčmarica, brez katere bi se ta „kšeft" ne naredil, je dobila zato pitano prase. Samoumevno je mislil posestnik, da je prodal posestvo za 18.000 goldinarjev, kajti toliko so mu že drugi ljudje ponudili. Ali dobil je pogodbo za 18 000 kron. Po lastni izpovedi kupcev je bil celotni inventar 7000 kron vreden. Za posestvo čez 200 oralov bi dobil kmet torej le 11.000 krpn!!! Kupci so gozd posekali ter vzeli na zemljo hipoteko za 20.000 kron !! To je en slučaj! Oglejmo si druzega. Isti kupci so se obrnili do nekega pijančevanju uda-nega kmeta, ki je bil vsled pijančevanja popolnoma nezmožen za delo. Kupili so od njega 2000 metrov (Festmeter) lesa za grozno nizko res?« — Rdečica jeoblila dekleta, kitic stisnilo obraz v roke in tiho odgovorilo: »Ja«. — »Ja? Ja praviš?* je zaklical Zagorjan in prijel Roziko trdo za roko. »In na-me nisi mislila? Zagorjanova hči in Požurnikov fant, — ali ne veš, da ne moreta nikdar, dokler bode svet stal, skupaj priti ?« Izpustil je Rozikino roko in rekel malo milejše: »Ti si neumna deklica, ti si se pustila od fanta pregovoriti. To ti pač ni povedal, da te ima le za. norca in te hoče še nesrečno napraviti«. »Ne, oče, tega noče. On me ima res rad«, je Rozika odgovorila. Ali glasno jo je oče pretrgal: »Ne govori mi nič. Od tebe ne bodem izpoznal Požurnikovih ljudi. Ti hočejo le-to, kar nam je v škodo: Cela stvar je zdaj končana. Razumeš? K sreči je fant zdaj na planini. Dodej smeš še. na kor. Kadar zopet pride, se tudi to neha. Povej to učitelja —« Njegov glas je bil grozoviti: »Ali ko bi zopet kaj slišal, potem bo huda. Kajti z nami in Po-žurnikovimi ni sporazumljenja. Preje gre Samskagora na potovanje. To sem ti hotel povedati in ravnaj se po tem«. — Brez da bi počakal odgovora, je vstal in Šel v hišo. Zagorjanka je bila sedela pri odprtem oknu in poslušala pogovor. Čutila je veliko žalost, tako da je pozabila na svojo lastno bolest. Materina ljubezen se je zbudila v nje, globoka in bolestna. — »Kaj pa si imel z Roziko?« je vprašala moža. — »To ti nič marl« je surovo odgovoril in šel v kuhinjo. Ali ona je šla za njim in rekla: »Tako mi ne uideš, mož«, je dejala in njen mehki glas je postal ojster. »Rozika je moj otrok kakor tvoj in tudi jaz hočem govoriti, kadar se gre za njeno srečo«. — »Aha, ti si poslušala ?« — »Sedela sem pri odprtem oknu«. — »In tebi menda ni prav, kar sem rekel? Ti hočeš hčerko Požurnikovim dali? Pridnemu Tonituj« Grdo se je narežal. Žena pa je osi-, govorila: »Jaz Tonita ne poznam. Ali Roziko poznam in vem, da je pridno dekle in da ne ljubi gotovo ne lumpa. In nesrečna mi ne sme postati hcerkaytega he trpim. Kajti jaz vem, kaj se to pravi. 24 let živiva ?ku-: paj in niti enega dne ni bilo, ki bi mi prinesel sreče. Bila sem ti le dekla. Od ljubezni nič. Tako sem postala bolana in stara ženska, ki prosi vsak dan Boga, da napravi kmalu konec. Ako že nimaš srca za tvojo 'ženo; imej ga vsaj Za svojega otroka. Drugače sploh nisi oče I« — »Glej, kaj vse veš«, se je krohotal; »ali nisem skrbel' za Rožo, ali ji kaj manjka? Ali ljubezni s Tonitom ne trpim«. »Kar se spominjam, nam niso Požurnikovi ničesar storili«. — »Tako, in telica? Ali je to nič?« — »Tega si bil sam krivi« — »Kaj praviš?« je zakričal. »Ti, moja žena, mi to rečeš? Torej imam sovražnika v lastni hiši I Zdaj me bodete izpoznali«. — Zagorjanka je postala bleda, ali rekla je s krepkim glasom: »Jaz se ne bojim. Hujše kakor že je, ne more postati. Dolgo sem gledala, kako nas dela tvoje grešno sovraštvo vse nesrečne. Zdaj pa, ko se gre za srečo otroka, ne ostanem mirna. Nočem, da bi me Rozika še v grobu proklinjala, češ: moja mati me je izdala. Predno napraviš Roziko nesrečno, moraš šele z mano stvar končati«. — »To bode že šlo«. — »Dokler bodem mogla govoriti, ne, Zagorjan«, mu je grozila. »Ne pozabi, da vem, da nisi bil v oni noči doma, ko se je Požurniku telico ustrelilo«. iBj1 ^a te besede je postal Zagorjan bled kot zid. V prvem hipu je hotel na ženo skočiti |in jo umoriti. Ali •.potem se je hripavo, nenaravno sakrohotal in je zapustil kuhinjo. Zagorjanka pa je padla na stol in pritisnila suhe roki na nemirno srce. Ni vedla, je-li dosegla zmage, ali bila je zadovoljna, ker je prvič kot mati za svojega otroka govorila, — Rozika pa je sedela z zaprtimi očmi in. roke v naročju. Vroče ji je postalo v očeh in strašno -je zajokala. Tiho so šumeli gozdovi skozi noč. Od nekje se je culo šepetanje potokovo. Nakrat pa je od daleč za-gromelo: od Samskegore se je zopet kos skalovja odtrgal in šel v dolino. Rozika je pogledala s solznimi očmi proti gori in si mislila: Ali'Bode šla Samskagora na potovanje? . . . (Naprej prihodnjič.) ceno ter kratki termin. Posestnik ni imel niti Ejma, kaj in koliko je „festmeter" in ni mogel v določenem terminu oddati. Knpci so ga vsled tega za sToto 40.000 kron težili!!! Prodani les je znašal 22.000 kron . . . Tako se godi ■ kmetom, ki se pusti — opehariti! Zsnimivo je tndi, da je bila pogodba pri prvi kupčiji pri prvaškemu notarju, pogodba pri drugemu slučaju pa pri prvaškemu doktorju Rozina uresničena. Kmetje! Kadar delate kupčije, obrnite se do strokovnjakov, do ljudi, ki razumejo zadšvo! Ne delajte kupčij v krčmi! Tako se bodete obranili sleparije gotovih lopovov, ki Špekulirajo edino na nevednost ljudstva. Huda zima brije! Imejte tedaj usmiljenje z živali, ki trpijo neme! Skrbite, da bodo hlevi dovolj topil, da se živino pokrije, da dobi perutnina potrebne hrane, da se ud strani hudobne mladine ptički ne zasledujejo in da dobi naša dobrotnica ptica hrane. Pomagajte živali, kajti ona čuti kakor mi 1 Norice. • Shod V Leskovcu Preteklo nedeljo se je izvršil shod nage stranke v Leskovcu v Halozah. Veliki prostori gostilne Vindiš-Blodnik so bili do zadnjega kotička natlačeno polni Ko se je zborovanje v imenu vodstva „Štajerčeve" stranke otvorilo, bil je g. občinski predstojnik Kmetec predsednikom izvoljen. V krepkih besedah je ta shod pozdravil ter podelil besedo uredniku g. Linhartu. Govornik je v čez eno uro trajajočem govoru razjasnil politični položaj posebno z czi-rom na sprejeto avstro-ogrsko nagodbo. Označil je ojstro izdajstvo prvašKih poslancev in klici ogorčenja iz vrst zborovalcev so dokazali, da obsojajo vsi volilci nastopanje poslancev. Živi) odobravanje je sledilo zanimivemu govoru. Govorili so še razni posestniki, nakar se je zaključilo shod, ki se je izvršil brez vsakega nereda. -"'EBBfco'vSki farani so dokazali, da so še vedno in bodo ostali napredni. Časi tej vrli haložanski fan! Iz Spodnje-Stajerskega. Napredna zmaga. 30. dec. so se vršile občinske volitve v LaSkemtrgu. Nasprotniki se niti pokazali niso. Ednoglasno so torej napredujaki zmagali. Izvoljeni so bili gg : A. Weber, J. Drolz, dr. E. Schwab, dr. A. Mravlag, 0. Wit-halm, R. Valentinitsch, R. Herrmann, B. Falta, G. Kotiauer, H. Wagner, G. Benedek, M Ko-ichier; nadomeBtniki pa A. Standegger. K. Benedek, N. Krotih, F. Rauniker, M. Hotzl, F. Kokol. Živeli naprednjaki! Očetje minoriti, ali spite? Prijatelj nam piše: V torek, 7. t. m. ob 6. uri sem prišel v mineritsko cerkev v Ptuju. Bilo je precej ljudstva,' ki je z mano vred čakalo na sv. mašo. Ali do s/»7. ure ni bilo nobenega minorita v cerkev,' 4-> „očetje" so spančkali in sanjali sladko, kajti ni bilo ravno nobene maše plačane. To so čudne klošterske šeg«. Hm, hm . . . RabUZOVe burke. Recite, kar hočete: kaplan Rabuzek mora biti — bolan. Toliko kozlov je že ustreli, toliko neumnosti napravil, toliko pohujšanja dal in tolikokrat že občutil ojstro krtačo „Stajerčevo". — pa še ne miruje. Komaj je priromal v sv. Barbaro v Halozah in že je pričel nadaljevati svoje čudovito življenje. Ko se je peljal s pošto, popraševal je takoj, katere učiteljice bo v sv. Barbari nastavljene. Mogoče je mislil svoj neprecenljivi ljubki obrazek tamkaj predstaviti. Ali žalibože, haložka dekleta so, kar se njegove osebe tiče, jako izbirčna. Tudi menja Rabuzek vedno svoje nazore kakor kameleon. Ko je prišel v šolo v 5. razred, se je učitelju Kosiju nemško predstavil. Dragi dan pa je dobil od pošte rtcapis in ga je zahteval takoj v slovenskem jeziku. V spovednici se obnaša takoj kakor birič pri dražbi. Vse grehe, ki Be mu jih pove, ponavlja glasno, kakor n. pr.: ,Kaj, pijani ste bili? Sovraštvo imate, v prepiru živite" itd., — in take besede kaplana se sliši po 15 korakov daleč v cerkvi. Dne 14. decembrn je šel Rabina neko osebo v Brezovcih sprevidati. Bil je pa tako vihrav, da je pred oltarjem štolo izgubil; opazil je pa to šele v omenjeni hiši, kjer bi stolp potreboval, pa jo ni imel. Lepo je to za katoliškega duhovnika, kaj ? V spovednici pa razgraja Rabuzek in klofuta ljudi z bre-virjem ter molitvenikom. Ni čuda, da mu je nepovabljeni gost brevir — odnesel. Menda si misli Rabuza s tem haložanska dekleta pridobiti? Pa "se bridko moti. Prebivalci fare sv. Barbare Vprašajo knezoškofa: Ali je to zahvala za lepi sprejem, ki smo ga knezu in škofa ob kanonični vizitaciji priredili; da se nas „osrečnje" s tem palčekom Rabuzom ?! Ali vsaka stvar konča enkrat in zdi se nam, da bode končalo tudi Rabuzovo ropotanje ... Iz sv. Urbana pri Ptuju je odšel prvaški kaplan Podplatnik. Prestavljen je na Hajdin pri Ptuju. Kar je ta kaplan v sv. Urbana zadaje čase počenjal, to presega že vse meje. Molčali smo, ker smo vedeli, da jo bode kmaln odkuril. Za zdaj Čestitamo faranom v sv. Urbanu, da so se znebili tega kujskajočega črnega tička. Povemo pa Podplatniku že danes, da v Hajdinn niso tla za farško gonjo. Ako ne bode izvrševal svoj duhovniški posel, potem upamo, da mu bode tamOšnji žalibog bolani žapnik resnico povedal. Na vsak način pa imamo krtačo za Podplatnika. Fant, nucaj pamet ... Sultan Roš — adijo! Trboveljska občina je rešena hude more. ki jo je tlačila leta sem. Dne 4. prosinca so bile volitve za župana ter občinske svetnike. Izvoljen je bil za župana okrajni šolski nadzornik g. Gustav Vodnšek. Za županovega namestnika je bil izvoljen g. Johau Krammer, v občinski svet pa gg.: F. Dežman, Jos. Goropevšek, R. Tenscbert, F. Krassnigg, R. Dieraayer in F. Sušnik. Očka Roš so torej popolnoma pogoreli. Boj ki smo g* peijali naprednjaki proti temu , paverskemu gospodu", je končal z našo zmago. Trboveljci so dokazali, da sm'0, imeli z našimi napadi na tega človeka prav. Celo njegova , narodna stranka" je pustila Rosa na cedilu, ker je bilo menda celjske gospode sram, da bi se potegovali za kornmpirano, blatno „ vlado" Roševo ... Očka Roš so torej pogoreli! Do prihodnjih volitev ostanejo še poslanec. ali potem jim bode pač tndi tam odklen-kalo. Sic transit gloria mnndi! Nikdo ne bode več klobučka pred ,g'apudom purgermajstrom" Rošom snel, kajti telebnil je iz županskega slolca. Torej, adijo, Roš! Županom je izvoljen zdaj g. Vodnšek. Mi priznamo, da je to mož na svojem mestu. G: Vodušek je inteligenten in brezstran-karski ter pravični človek. Cala občina ga spoštuje, Upajmo, da bode to spoštovanje tudi obdržal, Čeprav ga čakajo težke naloge. Kajti prevzel je dedfičino po Rošn. Roš pa je občino zanemaril, Roš je uvedel korupcijo najhujše vrste, Roš je razbil zaupanje ljudstva do pravice in postave, Roš je uničil zaupanje do uradnega brezstran-karstva, Roš je posredno raznih ubojev in zločinov kriv, Roš je napravil -razmere, kakor so mogoče le v turškem pašalikn. Vse to mora zdaj g. Vodušek popraviti. Ljudstvu mora dati zaupanje do pravičnosti občinske g* vodstva nazaj. Treba je pomiriti obrtnike in delavce. Treba je vzeti pasji bič in pognati pijanega, zločinskega Urši8a kvragu. Treba je ljudem zagotoviti, da se-ne/bode več uradno lagalo in uradne tajnosti med pijanimi gosti izdajalo. Vse to in še veliko več je treba. Zaupljivo se obračamo do g. Vo-dušeka in upamo, da bode skušal red narediti. Za danes toliko. Pokazali pa bodemo javnosti se večkrat rane, ki jih je prizadel zdaj propali Roš f svojo korupejo trboveljski občini. Črešnjevski fajmbšfer, famo zni Sušnik, o katerem smo že opetovano pisarili, je nagovarjal kmetico Marijo Vauhnik, naj se zavzema za kle-r.kalnega kandidata Pišeka. Ker pa je mož te kmetice vrii naprednjak, morala je žena — sle-pariti. Napisala je po svoji hčerki na listek ime ,P)šek", brez da bi Vauhnik, ki ne zna citati, to vedel. Žito je bila pred mariborsko sodnijo na 50 K globe obsojena. S takimi volilnimi sleparijami je bil Pišek izvoljen. Io župnik Sušnik je kriv, da je kmetica obsojena. Prišla bode tudi za Sušnika prava ura! La potrpimo. Obsojeni prvaki. Mlinarski posestnik Peter Majdič je bil obsojen na 80 K globe, ker je v nekem prizivu uradnike žalil. Plačati mora tudi vse troške. — Soštanjski prvaški vodja dr Y nedeljo, 19.|1. ob 3. uri sliod v gostilni Gollob v Meyer je bil obsojen na 20 K globe, ker je žalil nekega kondukterja. — Prvaški učitelj O. Sle-menšek je opsoval železniške uslužbence in bil zato obsojen na 30 K globe. Ja, ja, — postava velja tudi za prvake. Okrajni zastop marenberški je sprejel predlog posl. E ber in tovarišev, v katerem zahteva v prvi vrsti določitev primerne tarife za račune živinozdra»nikov. Prebivalstvo ne more plačevati 10, 20, 30 kron za obisk živinozdrav-nika in bi bila torej primerna tarifa res opravičena. Nadalje je zahteval okrajni zastop od deželnega odbora, da takoj odstrani živinozdrav-nika Thannhoferja, kateremu se je pri obravnavi v Mariboru toliko svinjarij dokazalo. Upamo, da bode deželni odbor te opravičene želje vpo-števal. Kmefje, somišljeniki! Ne pustite se do-pasti takega.živinozdrasnika, kakor je ta židovski Thannhtffer! Pri vas je moč! Tečaj za kletsko gospodarstvo se vrši tudi to leto na sadjerejski iu vinogradniški šoli v Mariboru začetkom februarja (glej inserat!) Močni obisk, ki ga je pokazal ta tečaj lansko leto ter zanimanje udeležencev pri predavanjih, sta dokaz, da se je s tem ugodilo praktični potrebi. Res je poduk naših vinogradnikov potreben. Žetev grozda in dobava mošta, postajanje vina ter pojavi, ki vplivajo na vino se dostikrat podceni. Koliko dobrih vin se ne razvije na zaželjeni način, dobi napake ali postane bolaaih, ker primanjkuje strokovnega ravnanja. Kolikokrat se vino lahko pred boleznijo reši, ako se izpozna vplive, ki povzročijo uničenje. Koliko posestnikov se bode izognilo po novi postavi določenim kaznim, ako izpoznajo bistvo vse zadeve. O vseh teh vprašanjih se bode podučevalo na temu tečaju. Tečaj za kletsko gospodarstvo je torej času primerna ter kmetu potrebna uredba. Uradni dnevi okrajnega glavarstva 1. 1908 so: v Celju vsaka sreda in sobota razven praznikov od 9. do 11. ure. Na Vranskem: 7. febr., 6. aprila, 11. junija, 4 sept., 3. nov. od 10. do 12. nre. Šmarje: 20. Jan., 10. marca, 17. aprila, 12. maja, 10. julija, 11. sept. 16. okt., 18. dec. od 9. ure naprej. Trbovlje: 16. jan., 21. febr., 26. marca, 27. aprila, 5. junija, 4. avg. 5. okt. in 20. nov; od 9. do 12. ure. 40-letnO delo: Cimpeiman Franc Pelko je bil decembra 1907 že 40 let v Binžbi deželnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Deželni odbor mu je podelil vsled tega častno darilo 200 K, katero se mu je po ravnateliu v navzočnosti uradnikov ter poslov podelilo. Čestitamo zvestemu možu! Požar. V noči od 30. na 31. dec. je nastal pri posestniku Pogorevcu v Sp. Pnlskavi požar. Ogenj je vpepelil gospodarska poslopja, Več svinj, vso perutnino, orodje, krmo itd. Požarni brambi se je posrečilo, da reši hlev in hišo. Posestnik je bil pri delu težko ranjen. Baje je hudobna roka zažgala.1 Vlomili #o 1. 1. m. pri krčmarjn Jfcs. Ltyrer v ManbonrJtfJat je ukradel več stvari. Tatvina. Znana Vučina na Bregu pri Ptuju je ukradla krčmarjn Savecn iz Ankeneteina hranilno knjigo z 4000 K. Babura je bila šele pred kratkem zaradi tatvine obtožena, ali vsled pomanjkanja dokazov oproščena. Upamo, da naredi sodnija to srako zdaj neškodljivo. Iz Koroškega. Poslanec Grafenauer psuje koroško domovino. »Allg/ Biuernzeitung" piše: „— Ko se jo pri zadnjih državnozborskih volitvah nekega slo-vensko-klerikalnega duhovnika vprašalo, koga bode njegova stranka v okraju Pliperg-Borovljo za kandidata postavila, izrazil se je le-ta : „Prišli bodemo zopet s starim kanonom Grafenauer je m". Lastni pristaši smatrajo torej Grafenauerja za zastarelo orodje, s katerim se> lahko strelja, kadar ni treba zadeti, temveč le grometi. Pri zadnjih državnih volitvah je bil Grafenauer na splošno začudenje izvoljen. Vedelo se je naprej, da bode ta poslanec od milosti farovžev v državni zbornici tako plesal, kakor mu bodo njegovi duhovniški gospodarji žvižgali. Dolgo ni vedel, kateri stranki pravzaprav pripada, dokler ga niso poslali duhovniški politiki v vrsto klerikalnih Jugoslovanov. Od teh zadnjih bo je pustil zapeljati, da je grdo svojo lastnodomovinovzbor-nici napadel, namesto da bi stal ob strani drugih koroških poslancev. Prvič se je zgodilo Vurmbergn. Pridite vsi! 97 da «i predrzne poslanecizKoroške svojo lastno domovino lepo Koroško, osramotiti. Ko bi bilo to resnično, kar je Grafenauer govoril, potem bi vladala nasilje in brezpravnost v deželi. V svojem govora z dne 10. nov. 1907 je dejal Grafenauer: „Na Koroškem vporabljajo postave le de orožniki in državni pravdnik." — Ali ni mož obžalovati, da sploh še na Koroškem izhaja? Nove planinske železnice, za katere nista Grafenauer in njegova stranka ničesar, naprednjaki pa vse storili, so odprle pot, po kateri se naravne zaklade dežele lahko dvigne, vodne moči vporablja, industrijo razvija, — da ne bode vbogim deželjanom in zlasti Graf enauer j e vem u narodu pripadajočim ljudem več treba, izseljevati se v Ameriko. Upanje imamo zdaj, da pripeljemo tok tujcev tudi v naše kraje. Ali misli Grafenauer, da je tem uspehom, ki so koristni za Nemce in Slovence, pripomogel, ko je omadeževal koroško domovino? Grafenauer je zahrbtno poštene in zaslužene može napadal, čudil ee je, da so bili župani Ehrlich Dreyhorst, Orasch in Fischer pri povodnji leta 1903 odlikovani od cesarja. Nikdar se ni upal Grafenauer tako nastopati, niti doma, niti v deželnem zboru koroškem. Šele v državni zbornici, v krogu kranjsko-hrvaških poslancev, ki se niso nikdar brigali, kadar so naši slovenski Korošci vsled ognja, povodnji ali toče trpeli, je imel Grafenauer žalostni pogum, napadati najboljše može. Ko bi se podpore na mesto od županov in glavarstev po fajmoštrih razdelile, bi bil Grafenauer z vBem zadovoljen. Gnusno je nastopal Grsfenauer proti županu Dreyhoratu, ki je v celi deželi spoštovan. Za to ravnanje Grafenauerja ima vsak dostojen človek na Koroškem le en" — „pfuj" ! Grafenauer zavida tem možem cesarsko odlikovanje. Obrekovanje in laž ne nadomestita zaslug... Kar je dejal Grafenauer o rabi slovenščine v uradih je neresnično. Uradovanje v nemščini je najbolj ednostavno in najceneje. Koroški Slovenci so izjavili že opetovano, da ne razumejo novo umetno slovenščino, ki se razlikuje od ljudske slovenščine. Sami Slovenci zahtevajo nemške spise... Tudi je Grafenauer šolo napadel. Vendar pa potrebuje in zahteva slovensko prebivalstvo nemški šolski p o d n k. Slovenci na Koroškem so s svojimi zemeljskimi plodovi odvisni od nemških kupcev. Zato so tudi Nemcem prijazni. Tudi slov. duhovniki so se nemščine učili in tudi Grafenauer bi ne postal poslanec brez nemščine... Ako s koroškimi razmerami p rivandraniKranjci niso zadovoljni, pa naj grejo, od koder so prišli. Ti ljudje so na Koroškem vedno le nemir delali." Posl. Nagele proti Grafenauerju. Kakor že povedano, je pljuval orglar Grafenauer v državni zbornici valed komande prvaških farjev na BTojo koroško domovino. Sleherni Korošec, naj si bode te ali one narodnosti, mora biti ogorčen vsled tega postopanja. Le na-hujskani človek more tako globoko padeti, da pljuje v svojo lastno skledo I Napredni poslanec Nagele je orglarja Grafenauerja tudi takoj za ušesa prijel in mu vrgel resnico v obrsz. G. Nagele je rekel: »V imenu svojem ia svojih koroških somišljenikov popravim Grafenauerjev govor tako-le: 1. Večidel Grsfsnauerjevega govora je le psovanje naše domovine. Da bi odgovarjal na psovko »pašovsko deželo", stoji pod mojo čast in pod čast dežele. To je le divja besnost nezadovoljnega političnega štreberja. 2. Neresnično je, da smatrajo Nemci slovenske Korošce za manjvredne, Nasprotno smo ponosni, da se čutijo koroški Slovenci kot Korošci z nami gospodarsko in kulturno edini. Manjvredno je le postopanje Grafenauerja in njegovih duhovniških hujskačev, ki skušajo slovenski del koroškega prebivalstva nahujskati in deželno edinost razbiti. — 3. Pribijem, da se razlikuje koroška ljudska slovenščina popolnoma od pisne nove slovenščine in da ljudje to zadnjo ne raznmejo. Hvala Bogu razumejo vsi Korošci nemški jezik ter ga celo zelo radi rabijo. — 4. Brezstrankarstvo uradovanja je zaklad, kateremu imamo na Koroškem zahvaliti narodni mir, katerega razbiti je politični poklic Grafe- nauerja. — 5. Pribijem, da odgovarjajo sedanje šolske razmere na Koroškem željam slovenskega prebivalstva; to prebivalstvo zahteva, da se deca v ljudski šoli nemščine popolnoma priuči. — 6. Končno pa pribijem, da smatramo za naj' važnejšo deželno nalogo, da se vzdrži obstoječe sporazumljenje med nemškim in slovenskim kmetskim prebivalstvom. Naša dolžnost je, da nasprotujemo, z vsemi močmi Grafenauerju, ki hoče naše slovenske d e ž e 1 j a n e od Koroške odtrgati in jih z drugimi Jugoslovani združiti." — — Tako je odgovoril naprednjak Nagele orglarju. Ia zadel je pravo! Kajti edini cilj vsega prvaštva je, da se razbije ljudska edinost, da vlada hujskanje, da se razcepi Koroška in združi s Hrvati, Srbi, Cigani. Naravnost deželno izdajstvo je, kar počenjajo ti prvaški hujskači. Iz Borovelj se nam še poroča: L. 1891 smo ustanovili tukaj zadrugo »Unterrosentaler Spar- und Vorschussverein", ki ima zdaj 600 članov in denarnega prometa za 10 milijouev za seboj. Za rezervni sklad te izvrstne zadruge se je položilo 38.000 K, z\ podpore pa letno 18 000 K. Prvaški obrekovalci so pričeli zdaj to zadrugo, ki je pro»j blagor za ljud*tvo, napadati. Lsžijo v svojem „S-Miru" ter v ,Liži-Korošcu" podlo, da bi omajih zaupanje ljudstva. Kaj je na teh lažeh ? N.česar I L. 1906 je imela zadruga 1 milijon kron premoženja, letos pa še več. Lopove iz prvaškeg* tabora bode treba pred sodnijo privleči, da se jim da priliko, dokazati svoje laži! Boroveljska zadruga stoji trdno in tudi prvaško lopovstvo jo ne bode uničilo! Mi gremo naprej! Pri občinskih volitvah v Vrbi na jezeru so zmagali v vseh 3 razredih naprednjaki. Izvoljeni so bili gg.: M. Bergiuz, dr. G. Eigstler, A Morak, E Oibing, F. Maysr, J. Jasser, V. Koiutsch. P. Weisz, A. Wrann, A. Katscbnigg, K. Moislacher in J. Treiber, Živeli napredni volilci I Obsojeni klerikalec. Proti odgovornemu uredniku klerikalnih koroških listov Johaau Smolingar so bile vložene 3 tožbe zaradi žiljeuja časti. Klerikalni listi obrekujejo ravno vse, kar ni črno. Ssnolinger je bil obsojen na 200 K globe odnosno 20 dni zapora ter na plačilo troškov. Seveda, prave povz-očitelje lož j, politi-kujoče farške peteline se ne dobi. Ti »junaki" se skrivajo za »štromanom". Fej čszlažaike! Iz Brda pri Sv. Mohorju čujemo o napadih, ki se jih privošči neki lsžaivi dopisun črnega „Š Mira". R>sni ljudje se sicer ne jezijo čez napade farške cunje, ki jo danes sleherni poštenjak zaničuje. Ali cž goaiti treba delovanje tamošnega Župnijskega provizorja Trepala, ki hujska in le hujska, namesto da bi svoj duhovniški posel izvršil. Ta mož, ki se pusti imenovati »duhovnik" kupici žiljenje na žiljenje in je res čudno, da se farani puitijo to tako dolgo dopasti. Mož ki bi moral biti »božji namestnik" hujska otroke proti lastnemu sivolasemu poštenemu očetu. Poštene može imenuje ta »duhovnik" »bike" ter jim ponuja klofute. Naravno, da ima vsled svoje surovosti veliko s scdnijo opraviti. Lani že je stal pred aodniji, ker je žalil naprednega poslanca dr. Waldnerja. Mislite, da je potem pametnejši postal ? Nasprotno: paoval in bljuval je naprej, dokler ga ni sodnija drugič za ušesa prijela. Zdaj je bil »duhovnik" Trepal na en mesec ječe obsojen. Ali ni to sramota ? Ali ne čuti cerkvena oblast, da škoduje tako divjanje po »S-Miru" nahujskanih popov veri ? Ali se bode res čakalo, da poprime ljudstvo samo metljo ter pomede vse te farške smeti iz lepe Koroške ? .. Vlom V Cerkev. 26. dec. so vlomili tatovi v cerkev v Kapeli v Eožni dolini ter pokradli nekaj denarja. Umrla je v Galiciji splošno priljubljena gospa Agnes Koselnig, mati nadučitelia Marka ter nadučitelja Ferdinanda Kogelnig. N. p. v m. I Ogenj. V Seidolahu pri Borovljah je pogorela hiša posestnika F. Gaggl. Nesrečnež je zelo priden človek. Baje je neki zločinec zažgal. Zopet požar. Noč po požaru pri Gaggelu je pogorelo gospodarsko poslopje Maicherjeve gostilne. Tudi tukaj je zažgala hudobna roka. Ko je župnik v Bosedni fari opazil ogenj, pretrgal je takoj polnočno mašo in prišel pridno pomagati. To je pravo krščanstvo! Vsa čast župniku! Baje zažiga neka brezvestna baba. Gospodarske. Vpeljali so straž v Upajmo, da dobi sodnija. k zločinko v svoje roke. k Po svetu. 2 Nesreče. V bližini Brestana je zmrznilo 9 ž-oseb na enem dnevu. — Pri Castelmuschio po- b> leg Rike se je potopila barka. Uconilo je 3 oseb. zi -------------------------------------------------------------------- k. Hranilnice in sedanja kriza v obrestne mere. b Spisal H. W. n. Sredi oktobra t. 1. so se zgodile v združe- P nih državah Anenke induitrijelne krize, katerih di posledice so bile, da bo tamošnje vele-banke y postale nezmožne za plačilo ter so vsled pomanjkanja denarja dajale in zahtevale najvišje obresti. Na borzi v New Yorku je skočila obrestna mera zagotovi denarna enem dnevu na 120% Posledica tega je bilo dejstvo, da je odtekal denar is Errope v Ameriko. Avstrijske državne banke bo bile torej prisiljene, da povišajo svoje diskonte v novembru p. 1. tako izdatno, kakor se to že desetletja ni opazilo. 01 vseg* teg* je bila tudi Avstro - Ogrska prizadeta ; Kajti bančna rata avstro-ogrske banke se je zvišala na 6%. To je vplivalo na vse druge bančne zavode, ki so istotako svoje obrestne mere zvišale. Nevarnost je bila zdaj, da odtekajo hranilne vloge od šparkas v binke; zato so skoraj vse šparkase obrestno mero za vlog) razmerno zvišale. AH šparkase ae ne morejo ozirati na vsako izmenjavo na denarnem trgu; zato je ostala njih obrestna mera vkljub temu še nižja nego pri bankah, katerih namen je, da dobijo za vsako ceno vložbe. Eiino sredstvo, da preprečijo hranilnice iz tega sledeče izgube je bilo, da zvišajo obenem obrestno mero za posojila. Šparkase sicer niso zavodi, ki iščejo dobička, temveč le humaniterne uredbe, ali to je bilo le potrebno, da se njih raz vitek ne onemogoči. Previdni človek bode seveda svoj denar raje v regulativni sparkasi naložil, kakor pa v zadružnih ia dra Hrenih blagajnah ter bankah, čeprav se mu pri zadnjih 7. procenta več obljubi. Kajti pri šparkasah (katere se ne sms zamenjati z t. z. „posojilnicami") prevzame jamstvo okraj ali občina in je dana torej popolna varnost. Ali tudi široki sloji prebivalstva naj bi porabili dobičke, ki jim jih nudijo šparkase. Treba je podučno nanje vplivati, kajti splošno koristno je delovanje šparkas. Koliko manjših svot se obdrži rsje doma, kar je nespametno. »Mili štedilec" ima razne dobičke, ako naloži svoje denarje v domači sparkasi. O a je siguren, da je njegov denar dobro shranjen in dobi tudi obresti, ki se večinoma polletno kapitalu pripišejo. Ako pa pridrži svoje male prihranhe doma, jih porabi lahko ob vsaki priliki. Končno se .pa mora tudi omeniti, da porabijo U3pešne šparkase svoje dobičke v dobrodelne in koristne namene v okraju ali občini in vsakdo, ki potrebuje kredita, ga dobi lahko proti malimi obrestmi. • Pospeševati dobre šparkase in io pri vsaki priliki je potrebno in koristno delo! Književnost in umetnost. Kmetsko časopisje. List »Bauernbiiadler", glasilo štajerskih naprednih kmetov, bode izhajal od novega leta naprej pod imenom »Landbote* kot glasilo novo ustanovljene nemško agrarne stranke. Ta list »Landbote" (Gradec, Haupt-platz 14) košta na leto 5 K 20 h in bode izhajal vsako nedeljo. Priporočamo gj onim, ki se naročavajo tudi na nemške liste. Čiščenje Vina. (Nadaljevanje in konec. *) Ker začne ta raztopina kmalu plesneti ia gnjiliti, je ne smemo nikdar dolgo hraniti, ampak jo vsakokrat sproti napraviti 'iz suhe, trdne žela-tine. Posebno primerno je čiščenje z želatino pri vinih, ki so postala rjava, če smo jim prej dodali nekaj žveplaste (schwafelige) kisline. Žveplasta kislina zabranjujejo zarjavenje vin, a ne more vin, ki so že temna ali sluzasta, ozdraviti. Kalno vino moramo torej očistiti pri tem •) Glej Štev. 51, 1. 1907. ■a Iv .k ra Eei še t želetino. 6. čiščenje z beljakom. Z beljakom čutimo najbolj težka likerska Tina. bela vina in rdeča, ki imajo mnogo čreslovine. Biljak daje z vinsko čreslovino enake spojine, kakor jžjlatiua. Za tako čiščenje se smejo rabiti beljaki le od svež h kurjih jajec; za en hI vina zadostujeta 2 — 3 beljaki, kakor je pač vino kalno. Da se beljak lahko enakomerno razdeli v vinn, ga moramo prej razpeniti; isto dosežemo tndi, če stisnemo beljak skozi kako platno. [Beljak se potem zmeša z vinom, tako da nastane ena komerna, redka mešanica, ki jo prilijemo vina. Potem pa moramo vse še enkrat dobro premešati, da se beljak lepo razdeli m»d vinom. D. Kako se določi množina čistila. Ča ihočemo vino uspešno čistiti, potem moramo, kakor sem že prej omeni), najprej s poskusom (določiti množ no sredstva. Množina se namreč rama po tem, kako kalna ko vina, koliko ičreslovine imajo v sebi. Pri vinih, ki imajo malo čreslovine in ki bo zaradi tega zelo kalna je nadalje dobro, da dodamo vinn nekaj tanina, da ae napravi kolikor mogoče mnogo drožij, ki že same vino prtcaj BČistijo. Poskus, koliko čistila bomo rabili, se napravi na sledeči način : Vzame se 1 1 vina in doda se mu prej opiiane l°/'o ne želatinske raztopine, ali tudi raztopine iz vizinega kleja. Množino raztopine določimo z mero, ki ima razdelitev po kubičnih centimetrov razpojine rabimo, da se sčnti 1 1 vina, toliko gramov želatine ali vizinega kleja rabimo, da »čistimo 1 hI vina. II. Precejanje ali Filtriranje V našem kletantvu se je v zadnjem času precejanje hitro vdomačilo in zelo litro razširilo. Potreba da se kalna in vsled tega neokusna vina hitro sčistijo in naredijo pripravna za prodajo in s'cer v velikih množinah, e prisilila industrijo, da je izdelala take aparate, ci jih ima in rabi že dolgo kemična velein-dnitrija. Stke, ki se rabijo v kletarstva, lahko delimo v več skupin: 1. Skupina. Precejavci ali saki iz sukna, pri ktenh. se razdeli vino na veliko ploskev; sem spada holadski precejavec s prosto visečimi vrečami, oni, pri kterem vise ' vreče v ocedini in Curovčev brzi precejavec v Bmku ob Mnri. Da so platna in snkna bolj gosta, zato jih namažejo ali vizinim klejem ali pa z želatino. Pri precsjanju s holandakim prece-javcem pa pride vino preveč v dotiko z zrakom in zato postanejo taka vina lahko zopet kalna. p. Skupina. Stroji s precejalnimi stiskalnicami. iSem spadajo : precejavec z okvirjem, Simone-tonovi Btroji, Enzingerjev precejavec in Saitzova precejavna stiskalnica z azbestom. Pri teh strojih imamo ali sukno ali pa fina rešeta iz žce, med ktere Be pred precejanjem vtisne kaka luknjičasta snov, i. pr. azbest ali pa prst za čiščenje. Skozi to ego mora potem iti vino, ki se čisti. Ker vinske kisline razjedajo kovinske dele stroja, so večkrat pri teh strojih narejeni notranji deli iz lesa. Imeli «mo priložnost, da smo poskuaili zelo so-idno konstruirano precejalno stiskalnico z azbestom, ki jo je naredil Saitz. Delala je izvrstno; žal je samo, da nima vrednosti za kako manjšo klat, ker je zaradi kovinskih sestavin zelo draga. Pri Seitzovi precejalni Btiskalnici se rabi čist, ipran azbest za filtriranje; tudi te mase ni treba prati, ker se samo enkrat rabi. 3. Skupina. V tej imamo precejavce z precejavno snovjo. Vino mora namreč, da 89 sčisti, iti skozi luknjičasto tvarino. Tukaj razločujemo bobenčaste n cilindraste precejavce; pri prvih je ploskev, ftkosi ktero mora iti vino, ravna, pri dragih pa o tvori plašč cilindra. Takih precejavcsv se sedaj največ rabi. Cilinderski precejavci so: Siege lov Viktoria, Haagov iz Stuttgarta, Liebenchov viktoria (Neustadt am Haardt), Seitzov. Izmed bobenčastin ali ravnih lahko omenimo sledeče: Stcckheimov, Frommejev, Hiipfaerjev, Krau3ov, Bartelov in leseni precejavec Frxkov (Landau, Rheinpfilz). Pri teh aparatih se napravi med dvema rešetoma iz kovine ali tudi lesa snov, kozi ktero se vino stisne. Ta snov obstoji na-radno iz celuloze, ali pa je mešanica iz bomba-ževine in azbesta, Pritisk, ki je potreben za to, se dobi navadno s sesalnico ali pa na ta način, da se vino višje postavi. Taki precsjavci opravijo selo mnogo in služijo za to, da se vinom, ki niso popolnoma čista (ki so „zaprašena"), da luč in prosojnost. Kakor bo pokazale izkušnje, ie pri cilenderskih precojavcih, posebno če se precejajo vina, ki imajo mnogo ogljenčeve kisline, • — 5 — večkvat predre anov, ki filtrira; nasprotno pa opravijo taki precejavci več, ker imajo večjo površino. Zato je potrebno, da se ogljenčeva kislina odpravi, da ne pride ona ali zrak v pre-cejavca, ki ga raztrga. Za filtriranje aadnega vina je zelo primeren precejavec Frickov; narejen je iz lesa, torej stane malo, vrha tega pa m ne g) opravi. Z dobrim uspehom smo ga že poskusili v našem kletarstvu. Ss na nekaj moramo opozoriti pri precejanju, kar se večkrat zanemari in kar je uzrok, da imajo včasih vina tako čnden okus po precejanju. To pa pride od tega, če nismo sukna, celuloze ali azbesta prej dobro osnažili, posebno če vzamemo nove snovi. Neobhodno pa je potreb ao, da se ta snov prej večkrat vloži v toplo vodo in da se potem voda z malo stiskalnico iž nje iztisne. To delo se mora ponavljati tako dolgo, da je iztisnjena voda popolnoma brez vsakega okusa. Ravno tako se mora ravnati z novimi prti, ki jih hočemo rabiti za precejanje vina. Dr. E Hotter. Listnica uredništva in uprav-ništva. Umetna gnojila: Prihodnjič I Prepozno prišlol Rog. Slatina: Pomanjkuje prostora, prihodnjič zanesljivo. Hvala za čestitkol — Sv. Duh: Kje, ali vcerkvi ali zunaj cerkve, Vas je župnik tako psoval ? Pišite! — Celovce: Hvala! Mislim, da je tako prav. Materijal s!cdi nazaj! Pozdrav! — S V. Peter medv. selo: Preo-ssbno! Ni vredno, da bi se list za take fantaline porabljal! — Več dopisov: Prihodnjič po možnosti. Prosimo, ne pošiljajte osebne malenkostne reči. Mi nimamo prostora, da bi popisavali spodnjo kikljo vsake farovške kuharice. Nadalje naj se ne naslovi pisma na osebe našega uredništva. Tudi naj se popiše papir le na eni strani. Loterijske številke. Gradec, dne 28. decembra: 39, 22, 63, 81, 18. Trst, dne 4 januarja: 44. 38 11. 74, 70. Promet razposiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega »elikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej nuroeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljalna hiša Hams Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci 'e firme zastonj in poštnine prosto. Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močnatih jedi. V to je „Ceres-jedilna mast11 edino najboljša, ker se izpresa v Ustju v lačnem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov ia je obvarovana. pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem postnih jedil fino „Ceres-jedilno mast". Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažjo prebavljivi. Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in pase ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kisline; morata se meSati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mahj, ia dopisnic* s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-frafiji po ceni Otto Neumann, rag, Karolinental Štev. ISO. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 28 Kovaški učenec se takoj spreime pri Aloizn TsrliirntKrhitscli. kovaški mojster v Uuterschwarza pri Spielfeldu. 16 Službo Išče »o trezen in marljiv viničar. iz-vežban pri novih amerikanskili nasadih in v sadjereji. Nastop mogoče 1. svečana. Naslov Jnri Novak, Zagrad šlev. 40 posta Celje. Vinsko stiskalnico^ za večjega vinogradnika, s katero so lahko 10 polovnJakov vina naenkrat preSa, pa tudi za manjšega vinograd-skega posestnika, proda Josef Plantz v Lipoglavi pri Locsh. Takoj se sprejme £ marljiri deček za pekarsko obrt z mesečno plačo 8 kron ; doba učenja 3 leta; pri Anton Cizejn, pekarski mojster v Ljubljani, Zalokarjeva ul. St. 11. Prednost imajo, kateri so se Je učili. Majer 2J s Štirimi osebami se sprejme ; plačilo 1 K 20 vin, drva, luč in mleko. Graščina Langental Pri Pesnici. PIPE ere lesa prima kvalitet, >z praveoa, nevnlcljkega Bruy ere-l esa. Gladka glava z daleč za-vitimBuyere-odlivom, viS-njati ror, na-ustnik iz roga 21 cm. dolga K 1-50. Ista pipa, ali z okoli rezano Bruyere-leseno glavo K I'80 Največja izbera v re-kvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poŠt nine prosto. Dobi sepri: c. in k. dvornem liferantu Hanns Konrad razpošlllevalna hiša v 690 Brlix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 podobami zastonj in poštnine prosto. ■c* Absolvent kmetijske Sole, kateri je vajeni v vseh strokah kmetijstva ter veSč slovenskega in nemškega. jezika iSče službo. — Ponudbe na upravništvo Štajerca pod „Agrar St. 100". 10 Učenec za kovačijo z bakrom (Kupferschmiedlehr-ling) se sprejme pri Peter Marchett kovač z bakrom Millstat t na jezeru Koroiko. 831 Nova davka prosta hiša s i sobami, gospodarskim poslopjem ter 6 oralov zemlje, 10 minut od Ptuja ležeče proda se takoj. Naslov prodajalca pove „Štajerc". 853 Denarna posojila vsake velikosti po i do 55/« proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitete po 3'/,°/» na 30—60 let, največje svote; večia financiranja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši Administracija ..Borsen-Courir" Budapest Postfacn. Porto za nazaj se prosi. Pros se nemSko korespondenco. Vrle zdrave == inSlavh, delavke najdejo pri prostem stanovanja trpeči posel v „Ziindwaren- fabrik" v Rušah. 8 Krojaški učenec na 3 ali i letno učno dobo pri prostem obskrbovanju se takoj sprejme pri Jakob Skala krojaSki mojster v Slovenski _________Bistrici.__________3 Krojaški učenec iz dobre lise ia 2 krojaška pomočnika se sprejmeta pri Ignatz Bo-schltz. krojač v Plnjn. Pozor tamburašil« lr.šli so ceniki tamburaških partitur od najnovejših skladb tamburaSke glazbe i. s. od Broža, Hruze, Tomiča, Bo-zottia, Machača itd. Dobijo se pri „Prvi lisački tvornici tam-bura J. Stjepnšii v Sinki. Viničar » x večim pomožnimi osebami, kateri je zmožen vinogradstva. z novimi trtami, posebno zelenega cepljenja,, se sprejme. Pojasnila da g. Josef Preteč, trgovec v Mariboru. Triester-»trasse Nr. 7. 33 Graščinski kučijaž (Herrschaftskutscher) ztnežan nemškeg* in slovenskega jezika bo sprejme. Mesečna plača je 70 kron pri prostem stanovanju, kurjavi in luči. Prednost imajo ože-njeni. Ponudbe naj se pošljejo na „JoiianneS- tlialer Kohlenwerksgesellschaft" v Kar* 15 mel, pošta Tersische, Dolenjsko. Pozor Čitaj Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zeliSc" — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-taru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena ie franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu št. 203 (Slavonija.) Trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika zmožen, se takoj sprejme pri Peter Fleck, trgovina z mešanim blagom v Ločah — Sv. Duhu, HI. Geist (Lotsche). — 6 —• M. Gspaltl, izdelovatelj zlatnine in optičnega blaga V Ptuju, priporoča pristno srebeme močne prstane z imeni, za zaročence kakor tudi bele prstene iz nikelna vse lastnoročno delo, po nizkih cenah. 27 Razglas. 18 Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se"vrši v času od 3. do 8. februarja poducni tečaj za kletsko gospodarstvo, M je namenjen za posestnike vinogradov in druge interesente in pri katerem se bode obravnavalo vsa tega predmeta se tikoča teoretična ter praktična .vprašanja. ptevilo udeležencev je za zdaj na 20 določeno. Naznanilo udeležbe se do 30. prosince na spodaj označeno mesto .vpošlje in ima vsak udeleženec za troške 10 K pri vstopu zavodu i blagajni vplačati. Predavanje in poduk se vrši v nemškem jeziku. Ravnateljstvo deželne sadjorejsie in vinogradniške šole t fttriborn. Vseg-a zdravilstva doktor Wilfrelm Sehwab, stanuje v novem rotovžu II. nadstropje in ordinira vsak dan od 9. do 11. ure. nemi in t o rad J Močne stole za gostilno in rrte izdeluje najbolj po ceni in solidno kakor nobena tovarna Jakob Ptička, mizar in izdelovatelj stolev v trgn L ember g pr>' Šaaarji na Jelšah. Novi hram V Sp. Hajdinu pri Ptuja, 2 hiši, 1 stala ga govedo, 2 stali za svinje in zemlje 2 joha. Sj.' Hajdina Štev. 104. Cena se izve pri gospodarju. ---------,-----,-------1----- Wš$T TTcenec za trgovino z mešanim blagom apreme tvrdki Davorini Podlesnifc v Radečah pri Zidanemmostn. Lepo posestvo 16—17 oralov zemlje, novo zidana hiša s tremi sobami kuhinjo in kletjo, gospodarska poslopja, vrh tega še 'i •hiši. Posestvo leži v Laporji pri Slov. Bistrici, 5 minul od farne cerkve in tik okrajne ceste in je tedaj tudi za obrtnike prav primerno. Pojasnila da Kari Rajč \ Slovenski Bistrici. S( M-VAAgU^LWBrTIII TWIPHIM IHIIII lili IIIIIHII qzdelo< tudi p. I Mnogo se d« "Dri *tev. i 16100 z enim voda : alianc-do 1« Alianc-■dvomn angle« »razumi se nar »to h ■io-lova *■■•->•. se pri Novost! Novost! Mali orhester za žep. Par oseb zamore celo godbo z orglicami in bobni napraviti. Ustne orglice a perfektnim spremlje-vanjen z bobnum. S;ev. 227J, me-sing plate, 10 lohov, 20 Stim, I-a kval. z bobnom (Fell). Vsakdo igra lahko takoj, vsak komad v elegantnem kartonu K 2 50. Štev. 2272, ista 10 lohov, 32 Stim, tremolo, I-'a kval. z bobnom (Fell) eleg. karloa zapokano K 3-—. Posije po povzetju ali naprej-placilu 2 1 c. to. dvorni llferant In raspošiljovalna hiša glazoenHi petreMiln HANNS KONRAD, v Brtoa štev. 876 (too) Glavni ceiiik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj m ffanko. vseli z &orung Je rasne Ako n .Nedc J kras rancijo 1 kras okrask friserot .:iici za zrcalo, ■zlato, | gledi s' i prak «sp~j: .psj z , epo pov fliljeval — 7 — PiSmOnOŠa (Brieftrager) hiemSkrga in slovenskega jezika zmožeu, zanesljiv [ra trezen mcž *e iiprejme pri enem poštnem [4irada. Kje ? »e izve v upravniStvu „Šcajerca*'. Fran« Schonlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. |wde!ovalelj umetnih pušk, izkuSen v c. k. arzenelu, prevzame [tudi popravila. Priporoča posebno puake na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9'H iii 8'1 mm. f Mnogo ilastrovani cenik j se dobi brezplačno! Uradna šajba .v..-v. 200: iz puške SI. 1610-07, kal. 16 se je •z enim strelom iz leve Absolvent c. kr. strokovne Sole za puSkai- sko industrijo. cevi na 70 korakov s Srotom St. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. tli rekcija poizkufinega'zavoda za ročno strelno orožje v boiovljah na Koroškem. Isnajditelj in edino op«-avičeoi izdelovatelj nSchonliebove-alianc-borunge" z najboljšimi in najbatančnejSimi streli sedanjosti ■do 100 korakov z dobrim ndurchslagom" (glej sliko strela!) Moja' Alianc- borunga" strelja s črnim in brezdimnim smodnikom brez-: ■dvomno najzanesljiveje in najb'.li ojstro .ter presega najboljše angleške, amerikanske in drug-i rbOrunaea. Zato vporablja vsak ■razumen lovec to „Schčnlieb-Alianc-borungou. Vsaka slaba puSka se naredi */. mojo nborungoH pod garancijo dubio streljajoča. Gena. zato K 10—. Vsak dan dobivam zahvalna pisma. Atelier za izdelovanje najiioejsih lovskih puSk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih •■■■ '■■---------„alianc" puškah------ vseh zistemov z mojo „Schonlieb-alianc-borungo0 ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. ,Bl>gorodm g. F. Schonlieb! Z poslano puško kal. 5t. 16 z 9x>rungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov »em dosegel krasne uspehe; VaSa borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenbsrger, c. k. inžener v Suczowi. Ako ne dopade, vzamem puSke nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam ________________________denar nazaj!________ ' .Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1. moderna zidana kravata za gospode, H kom. fini robci, 1 krasni prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom is orient. biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par oSesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih gumb, 8« Doubl-, •zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepSi razgledi sveta, 8 Šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za Ijubavna pisma gospodov in dam, 80 ko* gesn^frcdmeto^via SeiiOO predmetavrB"".ebm'» v-hiSi.-K»e skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se rpo povzetju ali ako se poSlje dinar naprej po dunajski razpo-'Siljevalni trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. It Brata Slawitsch v Ptuju 1M priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . 70 K — h Singer Medium90 „ — „ Singer Titanial 20 , — „ Ringuchifchen ........140 , — , Ringachifchen za krojače .... 180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 » — , Dali (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine csne. so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke«(rate). Cenik brez-ninčno. to« Y ptujskem mestnem soparnem kopališču ■m dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob 1 uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik 3b 'Ml uri predpoldan za 60 vin.'(30 krajcarjev.) *™ Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettautr Badeanstaltj\ Lepo puranovo perje. kila 0« -?50 Kokošje perje s ........ gl^—"28 30 urnim kolesjem (Federzug) 16 cm. skozi K 3-— Ista, ki gre 8 dni Ia kval. 30 cm. skozi K 650 Za vsako uro 3 leta pilmeie garancije. Vsake leto razpošiljam čei 50.000 ar v polno zadovolinost moiih p. t. kupce'. To v Avstriji edino Število je najboljši dokaz selidnesti moje tvrdke. Tudi najmanjše naročilo se skrbno efektnira. PoSlje po povzetju &fi£? HANNS KONHADB^h7d6vo."k9. Glavni moj cenik z nad 3000 podobami poSliem na zahtevo vsakomur zastonj in franko ! 727 Hranilno m posojilno društvo v Celju (Spar- und Uorschussverein) reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih prostorih hranilnice mestne občine Celje prevzame hranilne vloge po 4 1101 12 o vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5VU kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6%, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|0, nepokriti po 61|20|0. jV Pr edsto j ništvo. 819 priporoča ne glad« vsa- T Giro konto pri podružnici avst. ogenk. banke v Gradeu. Uradne ure ,«r • za poslovanje s stranicami ob delavnikih od 8-12 ure. g4T Na prodaj! Parni motor v prav dobrem stanu z 12. konjskimi močmi, kateri bo da z razno kurjavo kakor cglem, drvami, čreglovino i. t. d. kuriti, ee proda koncem majnika. Kje? se izve pri upravništvu .Štajerca". 839 kega med hjraoilajtne aainre q^ada-1 Jid*fa poeredovaAJa, Motako tadi sa posredo-vajtje vaakorfnefa po-% a av«. ogenk. banko. !■•••*— se me.d Spitalgasse 21. MQO Poročni prstani in okraski za neveste. Porozni prstan c. kr. uradno Stempljan v pravem srebru 80 li, pozlačeno srebro K 1*—. Novo zlato K 8—, 3-50, *•—, U Varatno zlato K 7-50, .860, 9-50. Ošesniki (Ohrringe), broše, naročniki, poročna daiila vseh vrst po žele nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja. SLtr Hanns Konrad BrBXšr,-876 liferant Glavni cenik z nad 8000 podobami 861 franko. (Cesko). dobi vsakdo zastonj in Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija |f* 600 komadov za gold. 2*50 priložnostni nakup, f. s.: 1 prava Svic. list. Roskonf patent žepna ara, gre natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 8 amerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 angl. pozlač. garnituro, obstoječo iz manšetnih, ovratnih in prsnih gurnb, 1 amerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, m Biušter po želji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica za kravato s simili-briljanti, 1 nežna damska broša zadnja novost, 1 potrebna toaletna garnitura, 1 cleg, usnjati portmone, 1 par amerik. boutons s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali lasni koljer s pravimi onentaličoimi biseri, o indijskih čudo-delni-kov. vragov zabava vsako društo in Se 850 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. adst. Roskopf patent žepno uro, ki je sama dvojno svolo vredna, koSta samo gold. 250. Dobi se po povzetju ali napiej - plačilu (tudi C! lrT«.|-arar>'lv svetovna razpošilna hiša, znamkeipri *3» »J«. UJ**\*MM.) Krakeva St. 101. N.'B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali B ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. Wenzel Schramm irtelovalelj Rlarteuih instrumentov (Musik-Instrimente), sailnjiakl zaprisežen zvedene« v Celin, Grazerstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše Italijanske strune (glasu ob-stsjoče in čiste na kvinte; Gosle za šolerje od fi K 60 v naprej; Gltare po K 7*10 nap. Cltre za koncert od 15 K naprej; Fino izdelane gosle od 16 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare Italijanske instrumente se zmiraj dobijo pri meni. I.oi- c od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 5 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— 31 tipkami 6 basami od 2ti K naprej. FIDge'horne In trompete od 88 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za cltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih inštrumentov prevzame. 488 Vsakovrstni otročji tfodli. instrumenti in nstnetutrmemik« Postrežba natančna in urna. Vsaki dan sveže: Povoj ene klobase Povojene šunke Braunscliweiger klobase Safalade in vsake vrste dru zega povojenega blaga pri Job. Lnttenberger-ja mesar in prekajevalec v Ptuju. Postrežba natančna in urna. Najstarejša tTidka za špediranj* 1 potnikov :==: BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki Vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. «8 Viničarja z večimi za vsako delo sposobnimi osebami sprejme pod usodnimi poboji Andrej DPOfO« nig pošta Podplat 5 Budilnica s stolpoYim ZYonenjem prima kval. 30 urno kolesje, ki bije na uro in na '/, ure, budilnica z glasnim zvoncem, gladko pol. okroglo okvirje 30 cm. skozi, cifernica s stekleno vložbo, kom-plet, 8 zlato-broncir. oteži. 3 letna pismena garancija. Samo I K 6-60 Samo! S cifernieo ki sveti ponoči K 7 20 Ni rizike! Izmenjava dovcljena ali denar nazaj I — Posije po povzetju ali napiej plačilu prva fabrika ur v Brtau Hanns Konrad, c. in k. d. 1. P.riix št. 876 (češko). Zahtevajte moj glavni cenik s nad 3000 podobami, ki ga posliem vsakomur zastonj in franko. Meščanska parna žaga. Na nevem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« mven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj rax-Saga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m spahati i. t. d. u OhlMtviuj w-m-u! Alleinschler Balsam M trn HitiaiHl«"' JLTMirry*r>tjrtfc Vsake ■raanjaaj« ka-u-ro! Edino pristen jt Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. IS majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica a patentnim zaklonom K 6*—. Thierryjevo ojntifolijsko mazilo za vse še za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K Ij-oO. Foiitja ae samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot lat-boljii ipleiaoziani iu stiroilavnl. Naslavlja naj se na lakarnarja A. Thierry » Prograii Zaloga po skoro vseh lekarnah. KnjiS-ih s tiioeacvraih zahvalnih piaom aa-stonj in poštnine preste. = Prodajalka = za pekovski posel nemščine in slovenščine zmožna ter ne manj stara nego 24 let, se sprejme. Katera je ž3 v enaki službi bila, ima prednost. — Naslov se izve v npravništvu »Staj erca". 6 Razglas. glede špeharskih sejmov v Ptuju, Glasom sklepa občinskega sveta ptujskegi z dne 22. novembra 1907 se razglasi, da je vsem kmetom (posestnikom) v sosednih okrajih dovoljeno, da prinesejo svoje zaklane prašiče (tudi mlade) na tukajšni špeharski sejem tei jih po živinozdravniški preiskavi razaekajo iD prodajo. Torej pozor, špeharji in kmetje! V Ptuju, decembra 1907. Jos. Ornig. župan. WK" 8 dni na ogled glasom določb mojega cenika, torej brez rizike za naročitelja razpošlem proti povzetju mojo ,,Vtilks-lini ml'-harmoniko število 663'/,, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima ga-ant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo za tastne, marveč tudi za base in zračne klapne, nadalje lOtastnov, 2 registra, dvojno Stimungo, 60 mesingštim., 3 vrste trompet, mahagoni polit, črne lajste z barvano hordo, obkovano z niklom, dvojni meh, varstvo za oglje iz kovine in „cuhalter", velikost 31X15 em. košta K 8-—. Šola za lastni poduk zastonj. Manjše in cenejše harmonike za poduk zlasti za otroke po K 2-50. 3-20, 3'80, 5 SO. 580. Boljše harmonike po K 850, 950, 13-60, 14-20 se vidi v mojem ceniku. Na mojih harmonikah ni eolnine, ker je vse češko delo I Ni ritike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni ||BIII|C Knnnari razpoš. hiša giazb. liferant nBnnb i\onrau b|aga Briu 3lev g76 (Cesko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 852 Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, slišanega, dobrega 2i K, še boljšega 2 K 40v; 1 kg belega, slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K. ^/&KŠJ7) 1° v; 1 kg izredno finega sneženo-—~^=-=£»^belega, slišanega 6 K 40 v, 8 ii.i kg najfmijega (Daunen) si v eg \ 6 K, 7 K; belega'finega 10 K"-, najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupu 5 kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem iiankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14»K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; razpošiljanje po povzetju 15 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj. 5 BetliSCh v "esohanitz 716 76 BShmerwald Cene, dobre ure. Prava srebrna remontoar-nra Stemplovana od c k. urada, cifernica iz emsjla, se<. kazalec, natanko re-g ilirana K 8*40. z dvojnim mantel-nom K 12-50, z an-ker-kolesjem, zist. Roskopf odprta Kil —. Ista z dvoj-nim manteljnom K 13'50. Ure za dame v zlatu in srebru v bogati izberi. Vse ure sq_ natanko rep&sirane in regulirane, pri temu reelna, 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Isme-njava dovoljena ali denar nazaj 1 Pošlje po povzetju Prva fabrika nr v Briixu c. in k. dvorni lif. Brlix 876 (Češko) Odlik, z c. k. avstr. dr«, orlom in zlat. ter sreb. razst. me daljami. Osnovana 1887. — Glavni cenik z nad 3000 podob. vsakomur zastonj in franko! 725 ! HAMS KONRAD ..Staj petek na Naro ■tro-leto detrt sa ! celo Ante za d raču rom nine Cati štev Ure cist Ptuj S Naš Z»t( shoe ured mog vr( 3. i v S Na nih, Krni nap zati En dos po Vur Dr Li vpr važ mo: ■ a nas Na akc Hamburg-Araerika-Linie. Najhitrejša vožnja po morjo 5 dni, 7 ur, 38 minut. Redna direktna z veza z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo-dvojnate vijake, iz Haiutioiga do New Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agenturs za Štajersko .,Gradec, IV., Annenstrasse 10.. Osterr. Hof." Za| pri( nef jan srn: sov Veje gor jeg naj Tal ali čut vra pal val Zaf pri. jan Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuja.