Naši rajniToriška vas pri Slovenjem Gradcu. Spremili smo ob ogromni udeležbi našega prijatelja M. (G o r S e k a , p. d. Mikelna, na njegpvi zadnji poti. Rajni je bil prijazen in radpdaren do vseh Ijudi. Koliko je brezposelnih pri njem prenočevalo in koliko jih je nasitil in napojil, to vemo vsi, in koliko je dpbrega storil in zlasti še za cerkev in druge kpristne ustanove! Tudi pri ustanovitvi požarne brambe je bil rajni mnogp pomogel. Na mrtvaškem odru so ga stražili gasilci in tudi nosili so ga. Načelnik gasilcev se je v ganljivih besedah ppslovil od rajnega. Rajni je bil tudi tako srečen, da je bi! pred vojno z ro»narji v Svcti deželi in je tam obiskal brata, ki je tam redovnik že precej let. Naj mu ljubi Bog pbilno poplača, kar je dpbrega stpril, ml mu bomo pa ohranili trajen spomini St. Hj v Slov. goricah. Umrl je Franc D r a ž, jppsestnik v Zmrzleku. Rajni je bil zaveden slovenski mož iz odlične Draž-Nemčeve družine. že od rane mladosti je bil v vrstah naših narodnih in krščanskih bpjevnikpv in ae je udeležil hudih borb pred svetovnp vojnp za naš št. Ilj. Večkrat je z veseljem prippvedpval, kako je sodeloval pri agitaciji s Thalerjem, župnikom Keleminom, žebotom, kaplanom Golobom, kaplanom Roškarjem in drugimi, ki so vodili borbe za slovenski Št. Ilj. Marsikaterokrat je odkrito povedal: »Sedaj bi se marsikateri -ad trkal po svojih prsih, češ Slovenec sem, ali tedaj, ko smo šentiljski rojaki imeli borbe z nemštvom, tedaj pa teh «patriotov» nikjer ni bilo!« Blagi Nemčov Franc, počivaj v miru v alovenski zeralji, katero si tako ljubil in spoštoval! Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 15. aprila je po kratki bolezni zatisnila svoje trudne oči zvesta žena in dobra mati Jožefa Schonvetter, posestnica v Zamarkovi. Njen pogreb, ki se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne, je pričal o splpSnem spožtovanju, ki ga je rajna uživala. Na njeni zadnji poti jp je spremila tako velika mnpžica ljudi, da je Lenarčani že dolgo ne pomnijo. Marsikomu te je zaiskrila solza v očesu, ko je videl, kako težka je bila ločitev možu in otrokom. — Draga mamica, uživaj pri Bogu tisto srečo in veselje, ki ge. je v tej dolini solz ljudem tako malo usojenega! Možu in otrokom pa naše iskreno sožalje! Sv. Jurij v S'"v. goricah. Po hudem trpljenju je umrl 20. aprila 78 letni Jože K o r o š e c. Večkrat je prejel sv. zakramente. Svoje muke je do zadnjega nadvsc vdano in potrpežljivo prenašal. Bil je zaveden naš mož, saj je bil 47 let naročnik »Slov. gospodarja«. Velika množiea ga je spremljala na zadnji poti. Domači pevci so mu na domu in ob grobu zapeli žakratinke. žalujočim naše sožalje — rajnemu pa večni mir in pokoj! Sv. Audraž v Halozali. Na veliko soboto zjutraj je zatisnila po mučni bolezni svoje trudne oči blaga žena, skrbna. gospodinja in dobra mati Ana M e r c iz Repiš. Bila je v družbi s svojim možem zel~ skrbna goispodinja ter je s svojo delavnostjo, skrbnostjo in varčnoštjo bila drugim za zgled, Vzredila je sedem otrok v pravem katoliškem duhu, od katerih je en sin v Ameriki. Kljub s'abemu vrem«nu se je udeležilo njenega pogreba veliko ljudi. žalujoči rpdbini naše sožalje — dobri materi pa večni mir in pokoj! Slivnica-Orehova vas. Umrl je v Orehovi vasi v osemdesetem letu starosti daleč znani, ugledni bivši veleposestnik in gostilničar L o b n i k Anton. Pokojni je bU eden najbolj značajnih in odločnih borcev za pravice Slovencev v stari Avstriji, neustrašen in neupogljiv značaj, v katerega so se erdito, a brezuspešno zaganjali nemčurski janičarji, uverjeni, da z njim pade vsa Blivniška slovenska trdnjava. »Slovenski gosppdar« je nad 50 let neprenehoma prihajal v njegovo hišo in še prihaja, kakor cela vrsta drugih, nabožnih in pou^nih, listov in časopisov. Mnogo časa in truda je žrtvoval za napredek in dobrobit bivše občine Orehova vas, kjer je bU dplgp let prvi občinski svetovalec ter kot namestnik pok, državnega poslanca Pišeka vodil občinske posle, Kot prvi načelnik Posojilnice v Slivnici si je 8 svojim obšimim znanjem pridobil velikp zaslu^ da se je povzdignila v razmeroma kratkem časo. do enega najboljžih kmečkih denarnih zavodov, Za Izobraževalno društvo, čigar ustanovni član je bil, so <m in njegova družina veliko žrtvovali. Kakor je sam bU dober in značajen Slovenec in kristjan, tako je s svojo blago, pred 20 leti umrlo ženo, vzgojil tudi svojih. pet sinov in dve hčerki. Vsi skupaj in vsak zase delajo čast Lobnikovemu imenu in so ponos in čast občkie in fare. Oče Lobnik je bil splošno znan kot izreden živinorejec, zlasti je imel veselje s pitanjem vplov ter je v tem oziru užival velik sloves pri mariborskih mesarjih. Ob prostem času je mnogo čital in pisal, posebno rad je zlagal pesmi, šaljive in priložnpstne. Spomin je imel tako dober, da se je od svoje mladosti vseh važnejših dogodkov natančno spomlnjal in je bil nekaka živa kronika naše fare. Posebno značilen pa je bil njegov čut za resnico in pravico; vse je lažje pozabil, vsako žalitev in škodp, samo laž in nepoštenost je nadvse mrzil. Na njegovi zadnji poti ao ga spremljali bližnji in daljnji, ubogi in bogati, ter molili za pokpj njegpvi blagi duši. Na grobu se je spominjal njegpvih dobrih del v poslpvilnem gpvpru g. duhpvni svetnik in župnik Mihalič, domači pevci so pa na domu in ob grobu zapeli žalostinki v slovp. Naj dobri Bpg pčetu Lobniku vse tisočero poplača, otrokom in vnukom pa vliva tolažbo tn upanje na svidenje brez Ipčitve! Nova cerkev. Dne 10. aprila je izdihnil med pridigo v cerkvi v kapeli Srca Jezuspvega skoro neopaženo svojo blago dnišo Andrej P 1 e š n i k , zidar iz Polž. Naj počiva v miru! Sv. Jurij ob ščavnioi. Med odmevom velikonočne aleluje je stopla smrt v prvo hišo v fari. V župnišču je umrla 66 letna kuharica Marija Bibijanko, ki je v občudovanja vredni skromnosti, tihoti, dobrosrčnosti in skrbnosti 19 let gospodinjila našemu g. župniku. Zadnjega spremstva na pokppališče se je udeležilo osem gg. duh -nikov, dva bogoslovca, Marijina družba in izredno mnogo ljudi. Pevci so pred cerkvijo in ob grobu zapeli dve žalostinki. V slovo blagopokojni je govoril p. Ladislav, ki je bil toliko¦krat gost v našem župnišču. Plemcniti rajni večni mir in pokoj! Sr«dišče ob Dravi. V sredo, 20. aprila, popoldne smo pokopali na farnem pokopališču v ormpški bolnšnici umrlega Mateja Kosi, posestnika iz Obreža. Ppkojnik je bil vzoren. kmet, ppžrtvovalen delavec na polju gasilstva, večleten občinski odbornik ter zvest podpornik katoliških organizacij. Kako ga je cenilo tukajšnje prebivalstvo, je pokazal pogreb, ki je bil dolg nad pol kilometra. Večna luč naj mu sveti! — žalujočim naše sožalje! Razbor pri Zidanem mostu. Na velikonočn.. ponedeljek smo položili k večnemu počitku mladega, vzornega moža in kmeta iz Lisc Martina Vadnerja. Rajnega bo pogrešala vsa župnija. Dragi Martin, počivaj v miru — žalujočim naše sožalje!