Naši rajniToriška vas pri Slovenjem Gradcu. Spremili smo ob ogromni udeležbi našega prijatelja M. (G o r S e k a , p. d. Mikelna, na njegpvi zadnji poti. Rajni je bil prijazen in radpdaren do vseh Ijudi. Koliko je brezposelnih pri njem prenočevalo in koliko jih je nasitil in napojil, to vemo vsi, in koliko je dpbrega storil in zlasti še za cerkev in druge kpristne ustanove! Tudi pri ustanovitvi požarne brambe je bil rajni mnogp pomogel. Na mrtvaškem odru so ga stražili gasilci in tudi nosili so ga. Načelnik gasilcev se je v ganljivih besedah ppslovil od rajnega. Rajni je bil tudi tako srečen, da je bi! pred vojno z ro»narji v Svcti deželi in je tam obiskal brata, ki je tam redovnik že precej let. Naj mu ljubi Bog pbilno poplača, kar je dpbrega stpril, ml mu bomo pa ohranili trajen spomini St. Hj v Slov. goricah. Umrl je Franc D r a ž, jppsestnik v Zmrzleku. Rajni je bil zaveden slovenski mož iz odlične Draž-Nemčeve družine. že od rane mladosti je bil v vrstah naših narodnih in krščanskih bpjevnikpv in ae je udeležil hudih borb pred svetovnp vojnp za naš št. Ilj. Večkrat je z veseljem prippvedpval, kako je sodeloval pri agitaciji s Thalerjem, župnikom Keleminom, žebotom, kaplanom Golobom, kaplanom Roškarjem in drugimi, ki so vodili borbe za slovenski Št. Ilj. Marsikaterokrat je odkrito povedal: »Sedaj bi se marsikateri -ad trkal po svojih prsih, češ Slovenec sem, ali tedaj, ko smo šentiljski rojaki imeli borbe z nemštvom, tedaj pa teh «patriotov» nikjer ni bilo!« Blagi Nemčov Franc, počivaj v miru v alovenski zeralji, katero si tako ljubil in spoštoval! Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 15. aprila je po kratki bolezni zatisnila svoje trudne oči zvesta žena in dobra mati Jožefa Schonvetter, posestnica v Zamarkovi. Njen pogreb, ki se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne, je pričal o splpSnem spožtovanju, ki ga je rajna uživala. Na njeni zadnji poti jp je spremila tako velika mnpžica ljudi, da je Lenarčani že dolgo ne pomnijo. Marsikomu te je zaiskrila solza v očesu, ko je videl, kako težka je bila ločitev možu in otrokom. — Draga mamica, uživaj pri Bogu tisto srečo in veselje, ki ge. je v tej dolini solz ljudem tako malo usojenega! Možu in otrokom pa naše iskreno sožalje! Sv. Jurij v S'"v. goricah. Po hudem trpljenju je umrl 20. aprila 78 letni Jože K o r o š e c. Večkrat je prejel sv. zakramente. Svoje muke je do zadnjega nadvsc vdano in potrpežljivo prenašal. Bil je zaveden naš mož, saj je bil 47 let naročnik »Slov. gospodarja«. Velika množiea ga je spremljala na zadnji poti. Domači pevci so mu na domu in ob grobu zapeli žakratinke. žalujočim naše sožalje — rajnemu pa večni mir in pokoj! Sv. Audraž v Halozali. Na veliko soboto zjutraj je zatisnila po mučni bolezni svoje trudne oči blaga žena, skrbna. gospodinja in dobra mati Ana M e r c iz Repiš. Bila je v družbi s svojim možem zel~ skrbna goispodinja ter je s svojo delavnostjo, skrbnostjo in varčnoštjo bila drugim za zgled, Vzredila je sedem otrok v pravem katoliškem duhu, od katerih je en sin v Ameriki. Kljub s'abemu vrem«nu se je udeležilo njenega pogreba veliko ljudi. žalujoči rpdbini naše sožalje — dobri materi pa večni mir in pokoj! Slivnica-Orehova vas. Umrl je v Orehovi vasi v osemdesetem letu starosti daleč znani, ugledni bivši veleposestnik in gostilničar L o b n i k Anton. Pokojni je bU eden najbolj značajnih in odločnih borcev za pravice Slovencev v stari Avstriji, neustrašen in neupogljiv značaj, v katerega so se erdito, a brezuspešno zaganjali nemčurski janičarji, uverjeni, da z njim pade vsa Blivniška slovenska trdnjava. »Slovenski gosppdar« je nad 50 let neprenehoma prihajal v njegovo hišo in še prihaja, kakor cela vrsta drugih, nabožnih in pou^nih, listov in časopisov. Mnogo časa in truda je žrtvoval za napredek in dobrobit bivše občine Orehova vas, kjer je bU dplgp let prvi občinski svetovalec ter kot namestnik pok, državnega poslanca Pišeka vodil občinske posle, Kot prvi načelnik Posojilnice v Slivnici si je 8 svojim obšimim znanjem pridobil velikp zaslu^ da se je povzdignila v razmeroma kratkem časo. do enega najboljžih kmečkih denarnih zavodov, Za Izobraževalno društvo, čigar ustanovni član je bil, so