Razne stvari. Iz doma-šlh Jkrajer* Mladeniški shod v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 18. septera. 1904 bode mladeniSki shod v Slov. Bistrici za okraj Slov. Biatrica. Ob 10. nri bode pri sv. Joiefa cerkveno opravilo samo za mladeniSe, po cerkveni slavnosti se koraka v mesto, kjer se takoj vrši veliko zborovanje mladeničevl Mladeniči na ncge! Udeležba mora biti sijajna in obilna! Na shodu naj oe manjka noben mladenič naSega okraja! Mladeniški shod na Ijabnem. Ker se je shcd na Režici zadnjo nedeljo tako dobro obnesel, priredi kat. polit. draStvo za gornjegrajski okraj dne 18. t. mes. tudi na Ljabnem mladeniski shod za mois in mladeniče. Na svidenje v obilnem Steviln! Volilni sbodi. V K o z j e m v gostilni Gaček priredi dr. Miroslav P1 o j v četrtek, dne 8. t. m. popoldne ob 3. ori volilni shod. Politično druStvo za kozjanski okraj vabi vse volilce k obini udeležbi. — Dne 8. sept. se vrši volilni shcd v Rajhenbnrgu zjutraj ob 8. uri. Govori g. dr. Miroslav Ploj. — V nedeljo, dne 11. kimovca se predstavi kandidat g. Ferdo R o 8 volilcem v stari doli t Vitanju ob 3. uri popoldne. Na shodu nastopita poleg kandšdata kot govornika tudi gg. dr. Juro Hraaovec indr. Josip Kar1 o v 8 e k iz Celja. Volilci na noge, pridite p"B)u»at v naiobilnejfiem itrvilu. — Volilni 8hod bode imel naš kandidat za mariborski volilni okoliš gosp. Franc Thaler, dne 11. septembra dopoldne ob 11. uri v Bibuiei na Poborjn v gostilni g. Hohnjeca (pri Tamlerju) in isti dan popoldne ob 3. uri r Vuhredu pri županu g. Jakobu Sgerm-u. Tolilci pridite ?si na zborovanje! — Dne 18. septembra po službi božji vrši se volilni shod fStudenicah v prostorib pri g. Koropcu mlajšem; popoldne se rrši shod vSlovenski Bistriei. Pri teh sbodib predstavil se bode kandidat g. Frane Thaler ter razložil svoj program. Udeležili se bodejo teb shodo? tudi drugi politični govorniki. Slovenski volilci pridite rsi na te shode! — Volilni sbod priredi slov. katol. politično društvo BPozor" pri Sv. Marjeti niže Ptuja v nedeljo, dne 11. sept. t. 1. popoldne po večernicah t prostorib g. Miklna. Shod se priredi za vse občine župnije Sv. Marjeta, pa tudi za sosedne občine župnij Polenšak, Zavrč, Sr. Barbara, Sv. Marko, Sv. Peter in Pavel v Ptuji itd. Nastopilo bode večgovornikov. Na obilno ndeležbo vabi društveni odbor. Našim naročnikom! Eer nam na naš opomin še vedno niso poslali vsi dolžniki zaostale naročnine, smo primorani iste opominjati. Pri prihodnji številki bomo naredili vsakemu, ki nam naročnino dolguje, z modrim svinčnikom križ na ovitek. Edor nam ne dopošlje nato naročnine, mu bomo nadaljno dopošiljanje lista uetavili. Torej pazite pri prihodnji številki na ovitek, in če imate moder križ, pošljite torej naročninol S pošte. PoStno in brzcjavno sknSnjo bo naredili: poStna opraviteljica Mar. Š m i d v Vel. Nedelji, Alfonza D e c r i n i s v Falu in poštni opravitelj Friderik Vaopotič v St Jurijn ob Ščavnici. — Prestavljen je poStni oficijal Joief B e g u s iz Maribora v Leoben in pofitni asistent Karol Šneid iz Judenburga v Celje. Upamo, da slednji zna slovenski! Mariborske novice. V nedeljo, dne 21. sept. ob pol 11. dopoldne se bo odkril v Mariboru spomenik nekdajnemu iupanu Tappeinerju. Na m&riborski gimnaziji se vrši ypi8OYanje due 16. in 17. septembra, sv. maša bo dne 18. sept. Za častnega občana je imenovala občina Gvetkovska velc. gosp. dr. Geršaka, beležnika v Ormožu, zaradi zaslug, katere si je pridobil tekom svojega 301etnega biranja v tem okraju. G. obč. predstojnik Muhič mu je izročil dne 21. ayg. povodom skupine km. drnštva v Št. Lenartu krasno izdelano diplomo. Št lljske novice. Klaverna zgradba ,Sudu;arkina* }e pod streho; ta baraka zgleda kot kak kozolec; hudomuSneii pa pravijo, da bi se ta »Ringthoater« prilegel najboli za prostore, na katere piSejo naSi Nemci - »hier«. — Na3 učeni pedagog Sadu je romal na Prajzovsko po par »diicatov nemSkih kunsti«, s katerimi hoče šentiljske Slovence ugnati v nemSki rog, ne, ne, v HSltschlovo — pipico 1 — Na8 velespoStovani in priljubljeni gospod poštar si je postavil zraven narcdne BraCkove gostilne lepo hiSo, v katero «e boda svoječasno preselila poSta. Drnžba sv. Cirila in Metoda pojasnuje da stane 1.000 narodnib kolekov 20 kron. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1.000 izvodov na njihovo izrečno zabtevo dovoliti rabat. če takoj plačajo naročene kolke, da jim družba na 1.000 kolkov 50 kolkov po vrhu. Eazne sl. tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi t prid brezplačno, zagotavljajo si s tem činom narodno zahvalo. Narodni kolek se naroča z naslorom: nVodstvo drnžbe sv. Girila in Metoda y Ljubljani Narodni dom". Sv. Barbara pri Mariborn. Pri nas dobimo kmalu štirirazredao ljudsko šolo, katero so že začeli graditi. Ali glejte, ljndje božji, kakor se jim mudi, da bi jo kmalu dovršili. V nedeljo, god angeljev varubov, so vozili pripravo za oder in traverze iz Maribora skozi tri župnije drugim v pohujšanje! — Naše nBralno društvo" nazaduje, nič seje, uič veselice. Pri nMladeniškem shodu" ua Brezjah in pri Sv, Treb kraljih jih je mnogo manjkalo. Mohorjeva družba se je nekoliko skrčila, jih pač zebe. Še pač piha v obilici tisti smrdeči veter iz Ptuja v obliki umazanega nŠtajercau. — Politični shod bodemo tudi imeli v kratkem. Vdeležite se ga v obilnem številu, morda se še koga kaj prime kakšna besedica, dokler no bo prepozno. Sv. Anton y Slov. gor. Pretekle dni je bival med nami naS velecastiti rojak, gosp. Vekoslav VrSič, kanonik sk. kapitola senjskega in ravnatelj bogoslovnega semenišča. — Precej dolgo je že od tega, kar nam je odšla naSa posilinemska začasna poStarica, pa bral 8e nisem nikjer te novice; zato jo belež,m sedaj za širno javnost. — Naše bralno društvo obhaja letos desetletnico svojega obstanka. DruStvo nikakor ne spi, ampak v njem se pridoo dela in bere. Posebno iivljenje pa je Se prislo v draitvo, odkar so spojeni njega mladi udje v mladeniško oziroma dekliSko zvezo. Na zunaj pa se naSe brahio druStvo ne more javiti s kako veselico, ker ga ni, ki bi se žrtvoral in obnovil pevski zbor. Tudi izbira igre ima svoje teiave. Na naSera hribu veje namreč neki dub, ki piše in piha proti načelu, na pocllagi katerega se je naSe draatvo ojačilo, t. j. proti v e r 8 k onarcdnem načelu. Pri Sv. Benediktn v Slov. goricah prodaja vrli narodni trgovec Škrlec v prid drazbe sv. Cirila in Metoda sledeče reči: Ciril- Metodove svinčnike, CirU-Metodovo kavo ter toaletno in perilno mUa, Ciril-Metodove viigalice. Vrli Slovenci in vnete Slovenke, knpujte rade te reči, od katerib dobi čisti dobiček druiba sv. Cirila in Metoda. Tukaj se dobi tudi narodni kolek, komad stane 2 vin, ki ga je izdala omenjena drniba, da pomnoži svoje dohodke. Ako ga bomo pridno kupovali in radi prilepljali na pisma, dopisnice, bomo druibi zelo pomagali. Vsako pismo vrlega domoljuba, dobre rodoljubke, naj ima prilepljen tudi narodni kolek! Ptnjske novice. V notici ,Ptujake no- vice" 4. str. štev. 35, se je tiskala številk« 3'/4%> namesto 4*/4%- Stavek se mora glasiti: »Edor dobi posojilo proti vknjižbi na posestvo, plača samo 5%> oziroma le 48/4% obresti, ako daje zastavljeuo posestvo zahterano zadostao varnosf. Posojiluica v Ptuju ima za posojila na hipoteke isto obrestno mero, kakor ptujska mestna hranilnica, oziroma se nižjo. namreč 4s/i°/oi ^akor mestna hranilnica ljubljanska. Volilcev je v občini Sv. Marjeta ob Pesnici 105, Sedlaček 170, Nova cerkev v Halozah 125, občina Cirkovce okraj ptujski 396, obSina Gorica okraj Maribor 84 Umrl je v Sevnici g. Tomai Darnjafi, Solski ravnatelj v pokoju in častni župan sevniaki. — Dne 6 sept. je v Podčetrtka v Gospoda zaspal g. Matija Jeraj, naduCitelj v pokoju. Bojen je bil dne 9. febr. 1824 na Ročici v Zgor. Sav. dolini. Dolgo lot je služboval na Dobrni, slednjid pa v Braslovčah. Pogreb bode dne 8. sept. ob 3. popoldne. N. v. m. p.! Nesreie. V četrtek, dne 1. septembra ob pol 3. ari popoldne se je v Zalski pivovarni pri snaienju desetpolovnjaakega soda ponesredil tamkaj usloibeni sodar Jak. Kušec. Premočni sopar, kateri je bil v 3od spuSčen, ;e raztrgal dno sodo ter preblizu stoječega Knšeca vrgel s tako silo v stran, da je detrt ure pozneje izdahnil. — V Brežicah je posestnik Franc Rožman skočil pri premikanju tovornega vlaka na želez. stroj. Ker mu je spodletelo, je padel in dobil znatne rane, poleg tega se bo pa moral 8e pred sodi8Sem zagovarjati.— Velika nesreča se je pripetila dne 22. m. m. pri S v. R u p e r t u. Pri nalaganju otave na voz je privezaval žrt posestnik Ivan Pihler. Naenkrst se irt prelomi ter vrže Piblerja tako močno raz vos, da je kmalu nato umrl. Ponesrečeni je bil atar 36 let in zapusti vdovo z drema majhnima otrokom-i. Sv. Miklavž pri Ormožu. Doe 4. sept. vrSil se je tukaj na vrtu g. Fr. Simoničeve gostilne volilni shod. Akoravno je med zborovanjem dei curkcma lil, je bila udeleiba mnogobrrjna. Posebno so priali tudi skoraj vsi župani m odborniki sosednih občin. Od Sv. Bolfenka je prislo okoli 30 zavednih mot. Po otvoritvi zborovanja od strani prvomestnika »Sioge« dr. J. Omuleca je bil izvoljen predaednikom zborovanja g. Anton Peitler, ki je dal besedo deželnemu poslancu Ivanu Kočevarju. NavduSeno pozdravljen govoril je naš vrli poalanec osobito o ljudaki nsobrazbi, ki tvori podlago za uapeSno gospc darstvo. S pose^nim zanimaniem sledili so navzoči tudi njegovim poučnim izvajaniem o umni vinoreji. Ko je konečno razlozil novi volilni red in vainoat volitev iz občne skupne ter utemeijeval potrebo, da se rsak vesten volilec volitve zanesljivo udeleži, so mu začeli navzoči viharno pritrjevati, ter se je na njegov predlog z navduSenjem enoglasno 8prejela kandidatura naSega zaslainega dri. poslanca dr. Miroslava Ploja. Deželnemu poslancu se je izreklo nato pristnanje in zahvala za njegovo delovanje v deželnem zboru. — Za tem povzame beaedo dr. J. Omulec, ki v poljadnih besedah razjasni več točk volilnega reda. Krepko se zavzemajoč za kandidaturo dr. Ploja polsga vsem volilcem z nova gorko na srce, da se vsak volitve udeleži. Dr. J. Omulec opisuje slednjič, kako »očetovsko« skrbi deželni zbor v Gradcu za nas juinoStajerske Slovence. Akoravno tvorimo tretjino vsega prebivalatva, nimamo n. pr. niti jedne meščanske 8ole, niti jedne trgovske 8ole, niti jedne alovenske kmetijske 8ole, niti jednega slovenskega učiteljiSča. Napiai na deželnih aradih in zavudih, železnicah itd. so aamo nemSki, čeravno prispevamo tudi Slovenci k tem napravam. Predlaga vsled tega z velikim odobravanjem sprejeto resolucijo, 8 katero zahteva ločitev slovenskega dela Stajerske deiele od nemSkega in samoupravo za slovenski del z ustanovitvijo posebnega oddelka r deielnem Solskem svetu in pri nameatniji. — Tržaa gosp. KoIariS govori v vznesenih beeedah o miklavževskih bralaih in pevskih druStvih ter navduSuje ljudstvo ss* maogobrojni pristop. — Župan g. Vraz iz Zerovinec govori o slogi in o naSem geslu, vse za vero, dom, cesarja in aavdu3uje v jedraatih besedah, da 86 vsaki voliiec zanesljivo udeleži volitve 2O.t.m.,8icer je odpadaik od naroda in od vere. Sprejelo se je jedaoglasao ie več drngih pomembnih resolucij, na kar je predsedaik g. Peitler, zahvalivSi se govornikom ia prirediteljem shoda, kakor tudi vsem udeleieacera sploh za trud in tako maogobrojBi obisk, Tolilai shod zaključil. Na ees. kr. samostojnih nemškoslovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisajejo ačenci za Solsko leto 1904/5 v prvi razred 16. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 11. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v prvi razred, inorajo biti spremljaai od avojih 8tari8ev ali Bjih namestaikov in 8 seboj priaesti krstnl lišt in pa solska naznanila. V Dobju pri Planini bodo v kratkem ob&nske volitve. Občani! pokažite 8e bolj kakor zadnjič, da ne marate liberalcev in se sramujete »Štajerčevih« dopisnikov ia razSirjalcev luteranskega Iisjaka. Svoji k svojim j Revizoije »Zadnižene *veze" je vpisalo e. kr. nadsodišče v Gradcu. Bevizorji so gg.: Ivan Eožmaa, Vekoslar Pele ia Earol Seliškar. CcrMrcMe •trail Umrl je 1.1. m. ?16. gosp. Fraac J e r a j, župaik v Zavodnji, y 62 letu. N. v. m. p.! Poulni tečaj za organiste. Organiste, todi gg. učitelje, ki ae zanimajo za cerkveno glasbo in se žele udeleiiti imenovanega te5aja 27.—30. t. mes., opozarjamo 8e enkrat, aaj se prijavijo v najkrajSem času pri tajaika Cecil. druitva, č. g. Fr. Trop, stolnem vikarju t Maribora. Na Sv. Planini nad Zagorjem ob Sayi bo na prazaik presl. Marijaaga Imena t. j. 11. septemkra velik shod. V soboto t. j. 10. sept. se bo spovedavalo, na večer bodo litanije, in na praznik M. Imena zjutraj, ob 6. nri sv. maša 8 pridigo ia ob 10. Mladeniški Marijln shod pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Boga in llariji hvala, tadi ta sbod se nam je popolnoma poarečil. Dekaaija lenarSka je lahko poBosna na to, da je z dvema tako krasao aspelima mladiaskima shodoma proslavila Marijin jubilej. V nedeljo, doe 28. avg. je oblekla cerkev Sv. Treh Kraljev praznično obleko: raz zvonik in 8 pročelja je vihralo V8e polno zastav, okrog cerkve pa so bih mladeničem v pozdrav postavljeni krasni slavoloki. Prihajajoče so pozdravljali sledeči pomealjivi napisi: Pozdravljeai srčno bodite — najboljsi naroda siaovi! — Bog pot vam semkaj blagoslovi, — vi se Mariji posvetite! Na drugem slavoloku: Na srce moje prihitite — sada 8e mojega navžite! Na tretjem: Kraljica BaSa — v varstvo Tvoje — izroSamo livljenje svoje. Na četrtem slavoloka pred cerkveaim nhodom smo brali sledeči napis: Pozdravljamo Marija Te, mladenči iz srca, — za Te gori nam vsem srce, o ljabljeBa Gospa! Na notranji atraai slavolokov smo čitali sledeče: Mladenifi, če ljubiS Marijo — in čuvaS nedolino srce, — Veselje najveSje si starSev, — poBO8 si 8lovea8ke zemlje. Nadalje: Mladeaič le Mariji vdan — je vrl Sloveaec, vrl kristjaB. Na tretjem slavoloka: NaSe geslo je edino: Z Bogom in Marijo za sloveasko domoviao! — Procesija benediSkih mladeničev z zastavo je doala iz župnijske cerkve prva. V dveh dolgih vrstah so ti mladeaiči pred cerkvijo pričakovali in pozdravljali 8 kriiem in z zastavo prihajajoče brate. Prvi 80 došli od dragod krasno pojoč trojiški mladeaiei z vlč. o. Nikolajem, za njimi Anovčani 8 6. g. kaplanom Paničem. Negovčani 8 6. g. K. Vitmajerjem, Antonjevčaai 8 6. g. kaplapom Skamlecem, GornjeradgonSani z ogrskimi SloveBci s 6. g. kaplaaom Lončaričem ter Roperčani s č. g. kaplaaom Kečekom. Vmea so prihajali pos.mezai mladeniči iz dragih iupnij. Veselo trijaaSeBje zvonov in pokanje topičev je poveličevalo pribod mladeaičev. Kmalu se je poleg drugih ljudi v prostorni, krasni cerkvi Sv. Treh Kraljev zbralo do 600 mladeničev. Ob 10 uri se pričae cerkveno opravilo. Pevci aa koru zapojo lepo posem »Marijin sin«, 6. g aatoBJevski kaplan, Ogajealav Škamlec, pa govori v BavduSeaih besedab cerkveni govor. Za mladeniče je naivečja sreča, <5e žive čisto, čistost pa ai lahko ohranijo, fie jo srčno braaijo, za njo molijo, Se 80 vedflo cuječi, Se pogosto pristopajo k mizi Gospodovi, Se so sploh pravi sinovi Marijni. Slovesno sv. maSo Bate daraje vl6. g. dub. svetovalec in iupaik beaediski, Fran Zmazek, pri sv. maSi pojejo prav Sedno domaSi pevci, med sv. maSo se 3e udeleiijo mnogi mladeniči akupaega 8v. obhajila. Po 8luibi boiji se podajo vsi mladeniči na slavnostni prostor pred gostilno mladega ^gostilničarja Koarada Reiter, ki ga je jako lepo ovenčal, pripravil toliko klopi, da so vsi sedeli ter izvrstao akrbel za postreibo. Ta naenkrat zagrmi krasna »Mladeaiska budaica« iz pevakih grl, mladenič Fr. RoSkar pa v iskrenih besedah otvori mladeai8ki Marijini zbor t imenu benediskega mla leaiSkega bral drnžtva in Bjegove mladeaiske zveze ter pozdravi mladeaiče iz lenarSke dekaaije ia izven dekaaije, zlasti še ograko-sloveaske mladeaiče. Pevci zapojo »DomoviBa mili kraj«, beaediški mladeaič Fr. Caf pa nastopi kot slavn stai govornik. S krepkim glaaom ponosno povdarja: Mi smo katoliSki mladeniči. Kot taki proslavljamo daaes Marijo, saj sin» njeni vdani sinovi. Za katoliSkega mladeniča ni Iepše časti, kot je čast, da \e Marijia sin. Marijia sin Jivi čisto in nedolino, to pa na}loije t druibah Marijiaih. In prav Marijine druJbe bodo vzgojile sloveaakemu narodu mož, kakorSrih on najbolj potrabuje. Biti pa moramo tudi vsak čas navdaSeni slovenaki mladeniči, ljubiti moramo svoj materni jezik in svojo domovino ter deati za nju napredek. V take nas vzgoiujejo naie mladeaiske zveze. Kot odloSni Barodajaki se ne bomo klaajali sovražaikom, BajmaBj pa kakim gajilim nemSarjem. Na nas ae morajo uresniSiti beaede pesai, ki poje: Mijslovenski smo mladeniči — To je radost, naSa slast: — Veri, domovini zvesti, — Njeaa slava, njena čast I Po tem pomealjivem govoru zapoje pevski zbor »Pesem sloveaakih mladenifiev.« Sedaj pa aastopi cela vrsta mladih gevornikor. Jak. Kovačič pozdravlja shod v imenu gornjeradgonskih mladeničev. Fr. Žmavc od Sv. Roperta izraža svoje veselje nad tem, da 86 je od nastopa »Štajerca« vzdramila Sirom jaiaega Štajerja mogočna mladeniska fieta, katere 83 po pravici boji ptujski gerdaa, ki bo z vso odločaostjo trebila ta in drugi plevel in delala za narod aloveaaki. Srčao pozdravlja aayzočega voditelja mladine, gosp. GomilSeka. Urbanski mladenič Novak povdarja, da se hvaležaega srca klaajajo sloveaski raladeniči gorečim sloTenskim dubovnikom, ki se za nje najbolj brigajo, ki vodijo mladeaiSko gibaaje, pa morajo zato trpeti toliko zaaičevanja od aasprotaikov. Pripovedaje tudi iz lastne skuSaje, kako nasprotniki n. pr. Ptujčaai hočejo Slovence s svojo nemšSino storiti ne omikane, nego neumne, zakaj oni v vaakem 8i larju, ki ga dobijo t svoje kremplje, hočejo zadaSiti vsako ljubezen do materinega jezika in do sloveaske domovine, kar nasprotaje naravnim in božjira zakonom. Zato pa proč z berilom, ki ga nam poBajajo, da bi nas pokvariU in storili odpadnike, omiko pravo: katolisko-slovensko zajemaimo iz n«.Sih katoliSkih čaaiikov! Štelcar od Sv. Antona vnema mladeniSe t kaj lepem govoru za geslo »Svoji k avojim!« Čestita Benedičaaom na napredkn. Prav, da se je naS shod tu priredil. Tukaj ne Bajdemo aemSkatarjev, ki bi delali pri prihodu aam in aaSim zaatavam zapreke, kakor se nam je lani zgodilo pri Sv. Trojici in še bolj pri Sv. Lenartu, nikjer ni bilo zapaziti policajev ali »fajerberov« in njih brizgalnic, aaperjenih proti nam, da bi nam branili vhod. To kaže, da smo daaes prisli v resaici med naie Ijodi, da smo med 8voiiaii! Vendar so bili tisti lanski dogodki v nekem oziru nam v koriat: mi smo se trdneje okleaili gesla »Sroji k avojim«! Ljudje, ki jih hraaimo s svojim deaarjem, so nas napadli, so nas opisavali po časnikih kot kake roparje. Ia kdo 80 ti? Največji aaaprotaiki vere in narodnosti naie. Prijatelji 80 ediao Se naSega deaarja. Tega pa iim ne no8imo več, podpirajmo naie ljudi, držimo se V8i gesla »Svoji k avojimlt Mladeniči so z burnim pritrjevanjem obljubili, da bodo izpolaovali tovariSev nasvet Sac od Sv. Roperta priporoča v Saljivem nagovora, Baj bi 86 mladeaiči brigali tudi za sadjerejo in sploh za vheatraBsko gospodarsko izobrazbo. — Poljanec od Sv. Antona kaj vaeto in lepo razvija, kako bi aaj bili mladeaiči sloini med seboj, alozai zoper sovrafBike, ki so liberalai Nemci, zlasti pa nemikatarji, katerib glasilo je »Štajerc«. V tej zadevi se je obrnilo ie veliko na bolje. Spravljivost io 8ložao8t med fanti je lahko opaziti marsikje. To imamo zabvaliti na8im netrudnim voditeljem, ki nam sBajejo mladeniske zreze ia Marijiae družbe, prirejajo mladeniske shode ter tako dajejo priliko, da se mi mladeaiSi med aeboj spoznavamo in fiislamo, da se zavedamo kot aiaovi jedae matere SloveBije in udje jedae droiiie. SovraStvo med mladenifti ima avoj vir zlasti v grdem ponofievaaju. Štodljivo je duSi pa tudi znak neolikaBosti. Komur je kaj za dobro ime, ne poBočuje. Zarotimo se danes, da ne bomo več po Boči okrog tavali, ne popivali dez mero in hadobai sejavec ne bo mogel raztrositi med naie vrste pogubaega semens: sovraštva, razdvojenosti in razceplfenosti, katera slabi naSo moč. Vzajemni, aložni, jedini, spravljivi hočemo biti v Ijubezai vdani si pobratimi. V tem oziru na) ne bo nobene meje med občino, med iapaijo, meja naj bo med slov. mladeniči na eni strani in med n»8protniki slov. ljudstva na drugi stranil Ferd. G e r a t i 6 od Sv. Benedikta deklamuje lepo pesem »Dedova kDjiga«, Al. Zemljič ii GorBje Radgone pa »MaSčevaaja dan«. Kaplan G o m i 18 e k pravi, da moramo r smisla aaSega gesla: mi mladi, mi gremo Baprej! res vsestraaski napredovati v rnladeaiski orgaBizaciji. ObstojeSe mladeniske zveze Baj vedao bolj cveto, kjer 8e jih ni, pa se aaj astanovijo. Treba je, da se pojavi vedno več mladeničev, ki bodo znali voditi zveze tadi sami. Po zvezah se bcdo Bajbolj okrepila bralna druStva. Kako Baj ta delnjejo po enotnem aačrtu, se bodo posvetovali jeseai vsi odborniki teh drultev v leaarSkem okraju. Bliiajofiih se volitev naj se adeleti vaak ml deaič-volilec, mladeaiči naj bodo aajživahBejSi agitatorji. Bralna druStva na{ vsa pristopijo k »Zvezi«, iepni koledarček nai bi si omislil vsak zavedni mladeai«. Slovenske gorice so vzbudile mladenisko gibaaje, zato se mdrajo mladenifii v teb krajih pred vsem odlikovati t delavnosti. Uplivati moramo tudi na mladeaiSe na Ogrskem, ki 80 daaes prvič v naii sredi, saj je mladenisko gibanje VBesloveasko. Sedaj 86 oglasi BalaSkovič od Sv. Antnna: Svoje domoljubje kažimo v dejaaju. To velja poseboo glede prihodajih volitev. Med nami aaj ne bo izdajic! Bodimo pravi Blovenski jaaakil To pa bomo, ako bo srce naSe verno in narodno obenera. P. Potočnik iz Gornje Radgone čvrsto deklamaje pesem »BodoSnost je slovaaska«, Al. Zemljič pa »Strainika ob meji sloveaski«. Kot govornik 8e nastopi ogrsko-slovenski mladenic Jaaez Gabor iz Petanjec, sapnije tisinske. Ogrski Slovenci so bili ves čas predmet iskrenega pozdravljaBja. Ko pa Bastopi Bjih sovornik, j8 ves zbor narda8eno zaklical: Žtveli ogrsko-sloTenski mladeniei! da so bili ti ganjeni do solz. Govoril je v krasaem prekmarskem narečja  lepo, ogajevito. Ljubezea do vas nas je pri peljala semkaj kot lastopnike ogrskib Slo- veacev. Navzoči amo tu z velikim veseljem. Naučili smo se od vas slovesBo fiastiti Marijo. Slovenci so Marijin narod. Poaosno upamo povedati, da se ogrski Sloveaci ne dajo premagati v če8čenju Marijinem in da, če je ogrskega kraljeatva kraljica božja Mati, so SloveBci njeni najvernejsi podložaiki. Cerkev in polje odmeva slave Marijine: po eeli driavi se po tem da spoznati s!oven9ka krajina. Danes smo združeni z varai, to amo ai najbolj želeli. NaSa danasnja navduSenost bo med nami doma v TiSiai začetek dražbinega iivljenja, upaino, da vas bomo mogli kmalu pozdraviti na prvem shodu naSe Marijine dražbe. Širja domovina nas loduje, a zdrBiuje nas na8a ožja slovenaka domovina in goreča ljabezen do nje in do maternega jezika. Te ljubezni nam nibSe ne more vzeti. Čim vefikrat smo z vami, tem mogočaeje čutimo tadi mi, da »sinovi Slave smo«. Pozdrav smo vam prinesli od avojih prijateljev, vaS iskreni pozdrav pa ponesemo s seboj, 8 seboj ponesemo tudi visoko čaat do Matere boije in močno Ijubezen do slovenskega jezika. Ko je koačal vrli mladeaič, dolgo ni hotelo ponehati barao odobravaaje. Ta trenotek ostane gotovo vaem v najprijetnejSem spomina. Zid je podrt, mladenisko gibanje bo cdslej vzbnjalo aase mladenide pod ogrsko krcao. — Pre&tajo se do8li pozdravi. Shod iskreno pozdravlja benediSki mladeaič Ciril Vrbnjak z vojaSkih vaj na Primorskem, nadalje Jakob DvorSak, Karol Kocmut, Blai Kovačifi, rokodelci t W^izn na Sredajem Štajerskem. — Zbor se je bližal svojema koncu. Se zapojejo pevci, ki 8o nenmorno popevali med posamezaimi točkami, pesem »Lepa naSa domoviaa« in mladenič R o 8 k a r zakljači zbor s krasnimi besedami: Delajte odslej 8 podvojenimi močmi za svojo lastno srečo pa tadi za srefio slov. naroda. Zato blagoslovi dobri Bog vaSe dana3n|e romaaje, vaSe daaaSaje sklepe, bl&goslovi Bog naSe skupao tnladeaiSko delo, da bo Njemu v čast in roda v prid! Po telesih narazen bodimo vedno ediai v dabn, edini v ljubeiai, edini v deUvnosti in poirtvovalnostil Take nas ohraniaj ljabi Bog, take nas čuvaj Marija brezmadeioa! Bratje, zakljačujofi danaSnji shod vam kličem iz dna srca: Bog z vami in Marija! — Vsi mladeaiči aedaj zapojejo enoglasno velegrajsko bimao in aavdaSeBo zakličejo trikraten »živijo!« sv. Očetu in avitl. cesarjn ter odkorakajo k večernicam, po katerih je izpregovoril Se besedo v slovo kaplan Gomilšek. Mladeniči, v smislu vašega gesla aaprej v ljubezni do Marije in do Jezusa, aaprej v delu za nebesa, ki ga najlotje izvrSnjete v Marijinib druzbah. S kora pa je zadonela pesem z odpevkom: Trdno kot skalo, kot hrast bomo stali, duSe pogube bomo varovali. — Veličastni sbod je bil dokončan in mladeniči so gaajoaih src zopet v prccesijAh odsli na svoje domove. To je bil res krasen dant Prerokovanja nasprotnikov se niso izpolaila. Vladal je vzoren red, prava bratska ljabezen je zdrnievala mladeniče. Po gostilnah ni aihče zaostal. Tako dobri slovenski mladeniči slave Brezmadetno. tako se pripravljajo za bodočnost. Bog jih iivil Di-nstreMA poročlla. Il Lapoija. Dne 28. avg. se je vršila v Laporju v lepo okrašeni, nalašč za veselieo postavljeai utici, kraena veseliea, katero so priredili rrli laporski fantje ia dekleta. Na mnogovrstaem vzporedn je bilo raznn godbe, petja in deklamaoij tudi dve gledališki predstavi BDr. Vaeznal ia ajegov sluga Štipko Tiček" in »V&ski ekopuh". Zaaimaaje za veselico oaobito za gledališke predstave je bilo tem večje, ker se je izredelo, da bodo igrali sami domači, kmetski fantje. Nestrpno se je že čakalo dneva veselice, ker smo bili vsled raznih zaprek dvakrat prisiljeai isto preložiti. In res «e je zbralo nad 500 aajodličaejšib gostov iz vseh bližnjih krajev, posebno veliko seveda kmetov, a tudi vai drugi sloji so bili častno zastopaai. Navdušeno je V86 pozdravil v imeau laporske zavedne mladine naš vrli veleposestnik Mlakar. Eo smo že z najrečjim občudovaajem zrli, kako prosto in lepo so faatje predstavljali gledališke igre, preseaetil nas je nastop mešanega in možkaga zbora. Toliko lepib, zvokih glasov združenib pod epretaim vodstvom jurista Ašiča je kar očaralo maogoštevilno občiastvo. S takim zborom se pač lahko aastopi povsod, kar bi bilo želeti. Tudi deklamacijam je eledilo burno ploskaaje. Da smo se pa tudi drugače prav srčao zabavali, zato je skrbela šaljiva pošta, boj s korijandoli in sladko vince Vehovar-jevo. Pri prosti zabari zabraljeval se je prireditelj g. jur. Ašič najsrčneje vsem, ki so pripomogli, da sa je veselicb obnesla tako imenitno, in pozivljal posebno fante, naj ostanejo vedao tako navdušeai za milo sloveasko domoviao tudi pozneje kot eamostojni kmetje. Navdu^eai žirio klici slišali so se kakor prisega vrlih mladeničev, da ostanejo vedao zvesti siaovi majke Slave. Do vrhuaca pa je prikipelo aavdušeaje, ko je nastopil g. jurist Zevuik in pozdravljal v poljudaih in aavdušeaih besedah došle goste posebno r tolikem številu došle kmete. Na sloveaski zemlji naj bo sloveaski kmet gospodar, Nemec samo ljub gost nam naj bo, z nemčurjen in lažajivim Štajercem pa proč, pročll! Burai živio- klici niso hoteli ponehati ia upamo, da je marsi kteri, ki tako rad žkili na aemčursko stran, prišel do prepričaaja, da takšao aardušenje ae more ostati brez konečnega vspeha. V to pomozi Bog! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Gotovo \e ie znano BaSim čitateljem, da amo ai pred kratkim uataaovili izobraievalno draStvo. Ker pa aič več o ajem ne glisimo, ne vemo, ali Se sploh obatoji, ali se je že razdružilo ali pa je sarao valed svoje nedelavnosti povaročilo, da splob nič ne vemo o njem. V sosednih iopniiah se prirejajo veaelice v prid druStva, a pri nas je vse saspalo. Čas bi že bil, da bi ae nabavile razaovrstne knjige, da bi imeli aaSi adje kaj čitati in se izobraževati, kakor je namen naSega drudtva. Radovedai smo, kdo je te zaspaaosti kriv? Drugič kaj več. — Tih opazovalec. Od Sv. Marka niže Ptuja. Kdor je poznal MarkovčaBe pred leti, vračal 86 je vesel in iznenaden v nedeljo, dae 28. avgu8ta iz Velikega gaja. Lep pogled je bil na navdašene obraze velike maožice domačinov in gostov. Skoro vaaka biSa je imela zastopnika sa veselici, gostov pa je prihitelo nad 200 med Markovfiane, največ domačih ptajskih prijateljev, potem pa iz Maribora, iz vseh sosednih far in mnogo tržanov iz SrediSča. Markov8ko »Bralno drustvo« je slavilo 8vojo desetletnico in nam podalo veselico, kake Se na ptujskem polju ni bilo, kar pomnimo. Vsa čaat Markovčsnom! Videli smo tega dne, kako trdae so že te vasi spodnjega polja. Zdi se nam, da bodo Markovčani dobra narodna straža pred nem^orskim Ptujem. Veliko zaslag za dcmačo pesem ima markovaki organist g. J. Kegl. Maogo let si že vzgaja pevake zbore, mofiki in mežaai zbor. Le aaprej, naj se razlega lepa naSa pesem po ptnjskem polja! — Posebno pa nas je iznenadila igra »Doktor Vseznal in ajegov sluga Štipko Tifiek«, ki je zbadila stokrat sploSen smeh in prisrfino veselost. Gostje niso mogli igralcev prehvaliti. Igrali 80 sami domači mladeniči, ki je poplačarao za trad najbolje, ako jim povemo sodbo meatnih gledalcev, ki 8e niso videli Bikjer kmečkih sinov tako dobro igrati. Fara, ki ima tako imeniten in zavedea naraSčaj, mora imeti lepo bodoGnoat, kakor io je želel Markovčanom g. prof. dr. Antoa JerovSek v navduševalaem govoru. V gaju je vladalo livo veselje. Dijaki so tamburali, pesmi so donele do nofii. Hvala vaem, ki ste pripomogli do tako lepega napeha, do tako veaelega narodaega daeva. Hvala vsem goatilničariem za dobro postrežbo, daraam, dekletom, dijakom in vsem za pomoč, poaebno pa poseataiku Lahu, ki je blagohotao prepustil lepo zemljiiče, svoj gaj za veselico. Bog iivi vse narodne Markovčane! Bralno drudtvo na Dobrni obhaja dae 18 septembra avojo desetletoico. DruStvo |e v teka svojega obstaoka tako vrlo Bapredovalo, da zamore s ponosom zreti na ves čas svojega obstaaka. Podrobni vapored prihodajič! Oospodarske droMlnle«. Nekaj o sadJoreJL Piie Goričan, potovalni ačitelj. (Eonec.) Treba je porabiti in izkoriSčati vsako priložaoat, kjer bi se dalo kaj koristnega ahžati in videti. Pisca teb vrat ie naatavil dežolai odbor za kmetij8kega potovalaega učitelja za okraje: Maribor desni breg, Mareaberg, S!. Gradec, Š)3taai, Vransko, Gorajigr&d, Ceije, LaSko, Koajice in Sl. Bistrica. Vsakovrstaa druStva-, občine, tudi posamezniki, 6e jih je ve<5 skupaj, ga lahko pokličejo brez vseh stroSkov, da jim prednaia in da se i njim labko pogovorijo o eni ali drugi gospodarski zadevi. Čeravno kmet ie nima bog zaa kaksni hasek od takih predBaSanj, pa Skode gotovo nima. Ca pride in se zaaima i& taksa« reči, s tem pokaže, da je že priSel do prepričaaj«, da bi se pa le kaj naačil in kaj sli8al, kar bi mogel uporabiti. S tem pa pokaže, da }e ie sprevidel, da 3e ne zna vsega. Ravao to, da naSi kmetje mislijo, da vejo vse, kar jim je treba, da jih sploh nikdo podačiti ne more, ker obi sami vse najbolje zaajo, je kriro, da kmetakemu staau tako trdo ia alabo gre. Kdor sam sebe za nsjbolj prebrisanega ima, tistcga se najlažje goljufa. Če bi kmetje vse zaaii, kar stan od Bjih zabteva, tedaj bi morali biti vsi srečni in premožai. Saj veste, kako gre na svetu: Si bogat, tedaj si tndi prebrisan — si reveJ, tedaj veliaS kot bedak, čeravno si v istioi najbolj bistroumna glavica. Kmetje, prri cilj vaiega delovanja naj bo, priti ob svoji moči, a podtenim delom do blagoitaaja. Pa boste rekli, to bi ze hoteli, pa kje je pot, ki nas dovede do blagoataaja. Nato vam samo odgovorim: Kjer je trdna, železaa volja, tam se najde tudi pot, ki vede do zaieljeaega cilja — kadar že ni prepoznol Na sridenje!